Ljubisav Markovič (Nadaljevanje) Manufakturna delovna organizacija |Tečaj politične ekonomlje To je nova zna&lnast proiz-vodnje, proizvod nge-ne manu-faktuirne organizaci-je. V njej poitaj-a bistveni pogoj za pro-izvodnjo, za povezanost vseh protevodnih pro-cesov in dejav-nosti njenega skupnega delav-ca. Toda ta nova značilnost pro-izvodnje ostaja tudi v njenih-višji^ orgainiizaciijsfeih oblikah, k« slone na veliki stpojni tehnilu. Nujen je v vsaki sestavljeni družbeini proizvodni orgaaiza-ciiji. V manufaktupi se odltkuje B3.mo po svoji specitičnostii. V skladu s svojim osnovnim nače-lom, da sloni na ročnem delu, otpravflja manufaktura tudi to dejavnont račno. Kot svojo po-. klicno s.pecialnost jo opravljajo delni delavci — ročno, z določe-nimi ustreznimi orodji. 3*>čno premeščarvje predmeta dela je hkraiti ena glavnih pomanjkljivosti manufakture. Predstavlja resno omejitev za večj-i obseg proizvodnje. To om&jenosit, kakor tudi vse dru-ge, ki izhajaijo iz tega, da druž-bena proizvodnja slanl na roi-nem delu, odpravlja šele iodu-SjtrHska revolucija. e) Zakon sorazmerja dela Manufaktura razvija 5e en pogoj za nemoten potek pro:z-vodnje. Posamesne faze dela za-frtevajo razhčne količine de!a In $ato tudi različne množine del-»Vih delavcev. Toda med tcm) koli&lnami dala. t. J. metl raz-nimi skupinami dela, mora biti določeno sorazmerjc. V manu-faictiir.i je to tehnična nujnost za koristno funkotoniranje nje-pega proizvodnega mehanizma. Podlaga tega sorazmerja je kot rečeno v tem, da razne ope-raeije zahtevajo različne dolžine delovnega časa. Zato predmet dela gre skoznje z različno h«-.trosl-.jo. Na nekateri-h točkah v verigi detoega dela, ki je raz-porejena po prostoru, gre pred-met d«la hitro. Toda na drugih mestih. kjer traja delovna ope-racija dalj ča©a. }e gibanje po-iasneje. Da bi se na teh to6k3h potek praizvodhje ne zaitaknil. je potrebno, da je tam koncen-triraaa veftja množina dela, t. J. vei delnih delavcev. Obstajati mora tore] določeno razmerje tned delniml delavc« glede nj.ihovega števila na po-Bameznih točkah celotne verige. L.« bako se doseže enakomerno gibanje proizvodnje, enakome-ren priLiv in od!iv količine iz-delkov v vseh proizvodnih fa-»ah. Marx navaja za zgled raz-tnerije iz manufakture tiskaratah črk. Razmerje določa dejstvo, da lahko vli.je livar na uro 2.000 črk, Iomilec jih v is-tem tasu prelomi 4.000, gladilec pa očisti 8.000. Najpočasnejše gibanje je pr.i livarju. naijhiitrejše pa prl gl'ad!ilcu. Enakomernost poteka tn zaiposlitev vseh ljudt veleva tukaj naslednje soraz.merje: 4 Mvarji na 2 lomilca na 1 gla-diioa. »Manufakturna delitev dela torej razen tega, da poeno-stavlja In množi kvaiitativno raaH-čne organe skupnega druž-benega delavoa, hlorati ust/a.rja matematično določeno sorazmer-je za kvantitetivni obseg teh organov, t. j. za relativno Ste-vilo teh delavcev a!i za relativ-no velikost teh delavskih sku- pin v vsaki posamezai funkcijl. S tem, da razvija kvalitativno razčtembo, manufaktura razvija pravilo kvantitete in sorazmer-nost družbenega delovnega pro-cesa.« (Marx, »Kap;-ia4s, I, str. 239, lat.) Manufaktura to podrebno raz-merje gradi na podlagi izkuinje. Drugega objektivnega merila pač nima. V tem je tudi njena pomanjkljiv-osit. Po drugi strani pa zahteva naraščanje njene proizvodnje množično naraščanje delovne sile za.nadii pra-v istega neogibnega sorazmerja v sestavi njenih organov. Na vsakega no-vega gladilca mora manufafetu-ra tiskarskih črk aprejeti na ds-lo šest novth delavcev za pred-hodne delovne faze: 4 livarje 6rk In 2 tomilca. 5. Proizvodna mofi manufakture. Proizvajalina moi mamifakture izhaja delno iz prednosti vs.a-ke kooperaoije. detno pa je re-zultat nje same kot specifične, sestavljene orgareizacije družbe-ne proizvodnje. V primert s pre-prosbo kooperacijo — še bolj pa v primeri z »zoliranim de-lom — predstavlja viijo družbe-no proiizva>jalno si!o. Delovanje majiufakture ae v tem smislu pojavlja v dveh po-gledth: a) Minufaktura podružblja tloveško delo. Pri njej je delo razčlenjeno na vrsto posamez-niih delovnih dejavnosti. Te so porazdeLjen« med posameznike. delavce Ln delavske skupine. Vsak poaameznik je nosiiec ene-ga delnega dela. cpravlja samo njega. Zato skupno delo ali skupna proizvodnja ne nvore bi-tt sfcorjeno, če ta deLna dela ne fuakcioairajo s-kupno. — na skupen način. Le v taki poveza-nosrti so delna dela koristna de-Javnojt. Brez nje n« poraenijo niče3a.r. Manufaktura je prva zgodo-vtnska stopnja zdrnženeca po-družbljenega dela. Po svoji se-stavi je manufaktura mehanizem proizvodnje združenega delavca. b) Manufaktura dviga delovno vec postaine zelo apreten za ti-produktivnost. Njen delni dela-sto posamezno operacijo, ki jo stalno opravlja. Zato jo lahko oprav« v krajšem času Kaže tu-di večjo delovno intenzivnost. Izgube 6aaa. tci je pri obrtntku nujna takrat, lco prehaja od ene delovne operaizvoda. Manu-faktura dosega višjo delovno produktivnost. Manufoktura povečuje obseg piroizvodnje še zaradi &ne okol-nosti. Ker njeni delni de-lavci delajo hterati, je ajen proizvod hkrati v vseh tazah izdelave. »Skuprvi delavec, kombiniiran lz delnih delavcev, z enim delom svojih številnih rok, oborožen z orodjem, nazteza žico, medtem ko j'O hkrati ravna z dirugimi ro- kami in drugim orodjem, 3 spet drugimi jo reže, koniči itd. Raz-ni pckstoipna piocesi, tei so zapo-vrstni, se spreminjajo v proce-se, ki poteik3jo v prastoru drug ob drugem. Zato v istem časov-nem obdobju nastane več izde-lanega blaga.« (Marx, »Kapita.1« 1, str. 292, lat.) Rezultat manufakture je po-družbljeno delo, ki daje druž-beni proizvod z tišjo delovno proizvodnostj«. • Toda možnosti manufafcture eo v progresivnem ra^voiju člov«-škega dela omejene. Ta omeje-nosit izhaja iz same podlage ma-nufakture — iz ročnega dela in obrtniške spretoosti. Zato: a) hastaja v njej ves raeha-nizem družbeme proizvodnje s sestavljanjem tloveških delovnih sil. Ne nastaja po potrebi de-lovnih orodiij. Mehamize«n stonl na subjektivni podlagi, na člo-veku kiot asebnem faktorju proizvodnje. Jfjegova nvo* je v virtuoznosti delnega delavca, ne pa v izkonrišča'no'U čedalje moi-nejš»h naravnih sil. Mainufakrtu-ra je ki ostane odvisna od oseb-ne človckove sposobnosti, od njegove moči, spretnosti, hitro-sti. Te mažnosti pa so, kot ve-mo, — omejene. b) Tudi samo pazfleajevanje proiizvodnega procesa zato ni objektivno, marvei subjekbivno. Posarnezn-e aperacije izlofei iz celote dela na podlagi človeiko-ve zm&žnosti; v manufakturl sa ». .. raizne delovne operacije prilagajajo hiera.rhiji naravnih in ptiidobljeniii apretnosti« (MaTX) deiavcev. Manufaiktuna še ne nudi moi-nosti ta cnanstveno snaliz« in organizacij« družbene proizvod-nje. c) V manufakturd terjata druž-bena proizvodmja in njeno na-raSčanje množično uporabo ži-vega človeškega dela. Zarad-i vs«ga tega »... matiu-fatotura ni bila sposobna, niti za-jeti vs« družbene proiizvodnje, niti je temeljito preobraziti. Kot ekonomiko-umebniško delo ja biLa višek na široki podjagi me-stnega obrtništva iin vaske hišne industrije. Njena lastna ozka tehnidna podlaga je na določtal stopnji pazvooa prišla v proti-slovje s tistimi poitrebami proiz-vodaj«, ki jih je ustvarila sa-ma.« (»Kapital«, I, str. 314, lat.) Prohislovje ]6 btlo rešeno s pif.evrabom tehniične os-nove družben« pn>iz.vodnje — z in-dustrijsko-revolucijo. Zgodovin-eko je bila rnanuiaktuira pri-pnavljaLnia etoiptvja te revolu-cl(je. Tu smo manufakituiro obnavna-vali s stališča ekonomsikega iz-graj&vainja člov-eške družbe, kot eno izmed nujnih faz v tem pro-cesu. Kapitalist pa je na ma-nufakturo gledal drugače. Ma-nufaktura — kaikor vsaka druga gaapadairska dejavnost — je za.aj nuijno zlo, potrebno za uresmiičt-tev ozkega, sebičnega cilja: tom večji zaslužek, t. j. proftt od vtoženega kapitaia! Kaj pomervi zanj manutafctur-na proiKvodnja? Od nje je im&l: — večjd obseg proizvodnae, t. J. ve&jo koliiino blaga; — cen«jše blago; — VefSji prcrfit. Res je rfcer, da je pro-fit, ki ga je dp»b«val ?sa do-ločeno blago, padal zaradi nje-gove poceniltve, todia vsa mno-žiina profita Je vendairle nairaSča-la, sag je tedaij labjko prodaH mnogo vešfo TcoJiieLao blaga: 1.000 in plaitna prinaša veLji pro-fit— čeprav je na 1 meter ne-koliko nižji — kaikor pa ga lah-ko prinese 50 ali 100 m. V bis-tvu mu m,anufak.tu,ra da-je ecnejSega delavca, ker so življenjska sred^tva za delavca cenejša jin ker se zmanjšujejo s-troški za izobrazbo števatoih de-lavcev; ker je njihovo delo pai bolj prcprosto. Z manufakturo kapitolist po-večuje iakori'š6anje delavcev; iz njih izsiljuje večjo moo.zino.pre-eežnega dala. Razen tega ma-nufaktura krepi ekorvomsko ob- . last kapltaila nad delom. Prey je ta oblaat izhajala iz »koIi^C-ine', da je delavec proletarec — brez sr&dstev za proiizvodnjo. Zato mora prodajatl svojo delovno s:-lo. Toda z mamufakturo doseže kupec-kapitalisit sedaj Še nekaj veL. S tem cta delavčevo apo-sobnost skr6i na spretnost za opravljamje ene sa,me delovne aperacije, kapitailist povzro-iJa to, da je delovna sila pomemb-na samo v njegovi maaufak-turi, t. j. pod komando kapitaU-sta. Po drugi stranii ,pa pomanjiklH-vosti in omejenosti maaufaktura ka^pitalizmu še vedno ne dovo-Ijjjjejo, da bi povseim zavladal nad diružbento proizvodnjo in —• torej tudi — nad življenjem in delom delavoev. Drobina raest-na dti vaška proizvodinja te-r do-mača indusbrija so za delavca še vedno pribe*a!«56e. Za,to ja kapitelist v fetf ttbdoibj« V stal-neni spopadu z dolavcl zastrah poilališanja delovnega Lasa in njihove disciplinc. Ta Sipopad re-ši kaipitalist. kotuino v svojo ko-nist. RešM«v je n&S&l v stroju. Stroj je vz,pos'te,\«id ^ped io disci-plino deiavcev.