JO. PLOT: LJUDJE.
Dramatina slika v tirih dejanjih.
F a n i , vdovec, uradnik. Slavko, praporak v rez., sin. Lina, uiteljica, hi.
OSEBE:
Gospa Remakova, soseda. Mici, slukinja pri Fanievih.
Prvo dejanje.
Fanievo stanovanje, v vseh dejanjih brez izpremembe. Vrata v predsobo
edno, precej skromno opravljena soba, zadaj vhod v predsobo, na levo druga vrata, ki vodijo v ostalo stanovanje. Sredi sobe miza, na njej razmetani akti, belene knjige. Na enem koncu Linini zvezki, steklenici rnila in rdeila. V ozadju desno klavir, v levem kotu stojalo za obleko. Med oknoma regal, knjige, papirji. Levo, v obliju mize zofa. Po
stenah vise med drugim razne diplome. Polmrak. Fani hodi po sobi, se vselej skrbno ogne stolov ob mizi in se zdajpazdaj ustavi pred Lino, stojeo pri oknu.
Fani. e obvelja , kaj pravi, Lina?
Lina (hladno, skoro mehanino). Potem te srno zahvalim za ves tvoj trud.
Fani. Tako, da, res. (Neno.) Kajne, Lina, vidi, da ti hoem dobro? e Bog da, zdaj pride
slednji do prave slube. Zdaj bo delala za svoj kruh in bo sluba vsaj imena vredna. Sluba mora dajati kruh. In kaj je slajega, kakor delati za svoj kruh? Vsi tako delajo, eprav tega pravzaprav nihe noe priznati.
Lina. Misli? Seveda, mnogo je takih.
Fani. Izkuen mo je tvoj oe in je videl in ve marsikaj, esar drugi ne spoznajo.
Lina. Da, oetje morajo biti izkueni; vse drugo jim manj pristuje ko izkuenost. Sicer pa se isto dobro zavedam, da sem lana. Lana, ne vem, esa, morda kruha, morda ivljenja. Pravijo tudi, da je kruh ivljenje. Morda me eja po samostojnosti.
Fani. Veinoma je vir takih bolezni hlepenje po praznih besedah. Pustiva to, otrok moj!
Lina. Skratka, zares ne vem, kje je moje resnino pomanjkanje. A praznoto utim in za vse, s imer bi si potolaila to lakoto, bi bila hvalena, Dvaindvajset let sem vedno pri tebi.
Fani. Menda me ne misli aliti? Naj akam na vrailo? Boj se tujih ljudi!
Lina (hladno). Saj te imam rada.
Fani. Tako je prav. (Ganjen.) Oe, da, oe, to je tako sveto ime, da ga otrok nikdar dovolj spotljivo ne izgovori. Kolikor je bilo mogoe, sem se trudil; vse zate, otrok moj!
Lina. Vse si storil, vem. Hvala ti.
Fani. In, dekle, ne sme pozabiti, da sem vse napore in teave rtvoval samo dobremu imenu
22
273
Digitalna knjižnica Slovenije - dLib.si