SLOVENSKI Naročnina za Avstroogrsko: Vi leta K 2-— Vi leta K 4-— celo leto K 8’— za inozemstvo : „ „ 2 50 „ „5 — „ „10 — Uredništvo in upravništvo: Frančiškanska ulica štev. 12. Naročnina za Ameriko znaša celoletno 3 dolarje. Oglasnina za 6 krat deljeno petitno vrsto enkrat 20 vin — Pri večkratnih objavah primeren popust Leto II. Posamezna številka 18 vinarjev. Na naročila brez denarja se ne ozira. Naročnina za dijake in vojake 6 kron. Štev. 43. Vsak naročnik dobi letos jeseni brezplačno in poštnine prosto ilustrovan koledar za 1. 1913. Za vsak pol leta plačane naročnine pa ima vsak naročnik pravico do ene slike Prešerna, Jurčiča, Gregorčiča ali Aškerca, če plača 40 vin. za ovoj in poštnino. Vojna na Balkanu. Levo: Premagana turška posadka v Dečicah preda trdnjavo zmagovitim Črnogorcem. Desno: Boj na življenje in smrt v Tuzi. V sredi spodaj : Črnogorske amaconke. Po posebnih slikah za Slov. Ilustrovani Tednik, DR. VELIMIR DEŽELIC :] fm-in- •> -i~t t «-w,- p*'- штвџштцштг*’ г.ддд^. arar V službi kalifa. Zgodovinski roman iz časov hrvatske telesne straže v Španiji. Z dovoljenjem pisateljevim prevel Sta-rogorski. — Da, ljubim te, ljubim te, krasna Fatima — je govoril sam s seboj. — Ti boš moj ščit, da se ne izgubim v tej Kordovi, o kateri mi je strašne stvari pripovedoval tvoj gospodar. Ne, ne grem k trgovcu sužnjev, zakaj tvojo ljubezen hočem čuvati čisto, kakor rožo nedotaknjeno. Pri tej zadnji misli se mu je zmračilo čelo. Nekaka zla misel mu je prešinila možgane. Ali ni mogoče, da je ona, kakor druge sužnje morala biti ljubimka svojega gospodarja ? To je bila grozna misel., Nekaj časa ga je morila ta misel, da je stopal, kakor izgubljen, .bled in z drhtečimi ustni. A polagoma se umiri. Ne, to ni mogoče. Njene nedolžne oči so gledale tako nedolžno, kakor oči gazele. Ne, ona je najčistejše bitje v tej pokvarjeni Kordovi. Strezinja je jel sam sebe karati, da je mogel sploh o njej misliti, kaj takega, ki je lepa, kakor madona, njen glas svež, kakor Serafinov in tako sramežljiva, da je pobegnila pred njim za zavese, kakor plaha srna. — Ali ljubi morda drugega? Ali to ni mogoče. Njena zadnja pesem je bila brezdvojbe pevana njemu. Njemu jo je pela. „Dragi moj je kakor cedra libanonska, ki je ne streta burja in vihar . . .“ V resnici hočem biti, moja Fatima, kakor libanonska cedra in nič me ne more ločiti od tvoje ljubezni. Resnico si pela, dav šepetajo moja usta besede ljubezni. Šepetajo jih, ali kaj naj šepetajo drugo nego ime divno in krasno : Fatima ! Da, moja Fatima, odslej posvečujem vse svoje misli in svoje delo tebi, in če so v resnici odprta vrata tvoje nade za me, tedaj vedi, da si izbrala pravega. Nikdar se ne boš kesala in ne bom miroval poprej, dokler te ne povedem k oltarju. Sužnja si. Na tvojih rokah so okovi suženjstva in na tvojem čelu je užig tujega gospodarja in tvoje besede ne smejo pe-vati pesmi svobode. Ali to ne bo trajalo dolgo, zakaj jaz te hočem odkupiti, miljenka moja, in naj me stane, karkoli. Svoje življenje bi dal za te! Smrt me ne bo ločila od tebe, zakaj ljubezen je močnejša od smrti. — Bog, — pomisli naenkrat. — Kako naglo se je v meni vse spremenilo. Se včeraj, še danes v jutro, ako bi mi kdo rekel, dà bom vzljubil žensko bitje, bi se mi nasmejal in d j al ; Motiš se, človek ; nisem vstvarjen za ženske. Moja roka je za to, da suče meč, a ne za to, da bi objemala dekleta. Moja usta pojo junaške pesmi, a ne govore ljubavnih besed. A glej ! Mars je našel Venero. Ta poganski izrek mu za trenutek ugaja ali nato reče nevoljen : — Oprosti, lepa Fatima, da te pri-spodabljam oni paganki. — In zamislil se je v zgodbe krščanskih svetnikov in čim dalje je mislil tem bolj se je jel prepričevati, da je njegova ljubezen nekaj svetega, nekaj vzvišenega, nekaj takega, česar ne zabranjuje niti njegova vera. Misel na vero ga spomni, ali ni morda Fatima islamske vere. Ime je . že islamsko. Ako je tako, kako naj postane njegova žena? Ali ni to nepremostljivi jez? Ali ne ve, da ga čaka smrt, ako se drzne dotakniti z roko, tu v Kordovi, on, kristjan, vernico mohamedove vere. Kako se upa sploh misliti na to, da bi jo povedel pred aitar svojega Krista. Da bi ona, ako ga ljubi, sprejela krščansko vero, o tem ni dvomil, a vedel je zajedno, da bi to njo in njega spravilo v mučeniško smrt. Da bi umrla oba mučeniške smrti ! Dasi je bil ves navdušen, mu ta misel ni bila posebno strašna. Oba bi umrla, in njuna topla kri bi se mešala v tistem času, ko bi njiju duši stopili v večni vrt lepega raja, kjer ostaneta večno in bi se nikdar ne ločila. Ali morda je vendar kristjanka. Reklo se mu je, da je jetnica Benečana. Gotovo so jo ukradli beneški Židje s krščanskega obrežja. Morda je celo z njegove drage hrvatske domovine? To bi bila sreča. To sicer ni neverjetno, saj se največ sužnjev iz Evrope pripelje iz njegovih krajev. Kdo ve, če mu Fatima zato tako ugaja, ker je slovenske krvi, ker ima nekaj, kar Slovana privlači k sebi. Take in slične misli so hitele Stre-zinjigdruga za drugo po glavi. In pri vsem tem mu je bilo jasno, da je^v Fatimo zaljubljen v resnici. Micika Jarnoviè, prvoboriteljica za C. M. D. v Dramljah na Štajerskem. — Ponesem te, golobica moja, na rodne obali svoje Adrije in spletem ti gnezdece, da nima lepšega niti kalif Kor-dove. Ne bo sicer v njem toliko zlata in dragega kamenja, ali vse bo pozlačevalo veliko in sijajno solnce neizmerne ljubezni moje, Fatima krasna ! In ko bodeva objeta korakala po rumenem pesku naših dolin, tedaj se bo od gore do gore vzpenjal čisti pas najine ljubezni, vzpenjal gori do samega Boga. VIII. Ko se je drugo jutro Strezinja prebudil, je bilo solnce že visoko na nebu. Cele noči ni spal, a danes, ko je vstajal, je čutil, da ga boli glava. Včerajšnji dogodek ga je prevzel in prva misel mu je bila Fatima. Nepopisno hrepenenje se ga poloti, da bi jo obiskal, vendar mu to sedaj ni bilo mogoče. Današnji dan je bil določen po nagovoru Wadhe el Amerija, da poseti velikega učenjaka Gabira, in da ga sprejme kot učenca. Urno se je opravil in odšel h Gabiru. Pred vrati njegovega doma je našel ma- lega, skrivljenega starčka. Na vprašanje, če stanuje tukaj glasoviti učenjak, mu ta odvrne : — Samo blagovoli vstopiti. Mar ne, ti si Hrvat, katerega je priporočil mogočni hadžib, slava in dika njegovemu imenu. Moj gospodar, vzor modrosti, Gabir, te že pričakuje. Strezinja se je v duhu zahvalil svojemu mogočnemu zaščitniku, ki ga je že prijavil in mu tako prihranil dokaj neprilik. Prisedši v sobo Gabirovo, ga je našel zaposlenega pri nekakih retortih. Na posebnem podnožju je stala ogromna knjižnica, v kateri je Gabir uprav malo poprej nekaj iskal. Ko se mu je Strezinja približal in ko je odprl usta, da ga pozdravi, je Gabir samo pokimal z glavo in dejal 'z ostrim glasom : v — Čakaj ! Minilo je dobre četrt ure, ne da bi kateri izmed njiju spregovoril le besedico. Gabir se je sklanjal nad svojimi retortami, pod katerimi je gorel moder plamenček. Po sobi se je razvijal neprijeten vonj plina. Sedaj pa sedaj je pogledal v knjigo, ki je ležala pred njim in Strezinja je opazil, da je latinska. Ko je Gabir dovršil svoj posel, se je obrnil k Strezinji. — Ti si sin daljnih dežel. Bodi pozdravljen. Pravil mi je o tebi mogočni hadžib. Njegova želja je, da se poučiš o moji znanosti, da koristiš domovini, ko se povrneš v njo. Nimam nič zoper to. Znanje naj bo last vseh narodov. Vendar, predno te uvedem v skrivnosti moje znanosti, mi moraš obljubiti, da boš slepo poslušal moje nauke, da boš s postom pripravil svoj duh v vreden vstop v to hišo, ki se odpre pred teboj. Pomni, da ne sme nobena strast zavladati nad teboj, zakaj le tedaj boš sposoben, da najdeš kamen modrosti. Nečistnikom, pijancem, in požrešnežem je zaprta pot do' svetih poljan modrosti. Ako pa te veže le ena izmed teh strasti na zemeljsko površino, tedaj beži iz te hiše, zakaj vstop v kolo velikih duhov, vidnih in nevidnih, ki nas obkrožujejo, je nemogoč. Strezinja je poslušal besede Gabira molče ; učenjak pa je nadaljeval : — Prišel bo čas, ko boš imel v svoji roki gospodstvo nad vsemi stvarmi sveta, ali potreba je da si čist, kakor vir studenčnice in da te ne omami nobeno hrepenenje po čem drugem, razun po modrosti. AH hočeš postati moj učenec, povej, ali se odrekaš vsem sladkostim sveta? Nepričakovano je prišlo to vprašanje za Strezinjo, kateremu se je komaj včeraj nasmejala sreča sveta skozi divne oči krasne Fatime. — Fatima moja — pomisli mladec, — ali te moram v resnici zatajiti. Oprosti mi, deklica mila, to nedolžno laž, zakaj kaj naj rečem druzega temu učenjaku, kakor „odrekam se“ ! In tukaj, kakor je pomislil, reče glasno: — Odrekam se ! — Prav je tako ! Ali sedaj mi povej, ali so ti poznani Tamulda in Kabale? — Vem samo, da so to židovske knjige. — In nič več? — Nič. Ali se vi, Arabci, bavite s temi židovskimi knjigami? Gabir se samo nasmehne. — Najprej ti moram reči, da jaz nisem Arabec, nego Žid. Moje pravo ime je Abraham, in vedi, da prava znanost ne vpraša, kdo je pisal kake knjige ali katere narodnosti in vere je bil. Pravi učenjak črpa svoje znanosti povsod, kjer se mu nudijo. (Dalje prih.) Vojna na Balkanu. Vsakega Slovenca gotovo izredno zanima vojna na Balkanu, saj se bojujejo za svobodo zoper krutega sovražnika Turka naši bratje junaški Črnogorci, Srbi in Bolgari. Kar so bili za vesoljni nemški narod tokozvani nemški »Freiheitskämpfe« v letih 1813 do 1815 to je za Jugoslovane sedanja balkanska vojna. Naj se trudijo velevlasti še tako, preprečile je ne bodo. Na Balkanu je vojno stanje dan za dnem, leto za letom in da se tem neznosnimi razmeram napravi konec in da se konča ta vedna in vedna »mala« vojna, je treba odločilnega koraka, je treba v s e o b č e vojne zoper Turčijo. Da bo zavladal že vendar mir je treba odločilnih dogodkov in ne medlega posredovanja evropskih velevlasti in puhlih obljub Turčije, da bo napravila red in izvedla reforme. »T u r k a i z E v r o p e« to je sedaj geslo Balkanskih držav in kakor vse kaže, bodo ta cilj dosegle. Prazen strah je tudi grožnja velevlasti, da če tudi balkanske države zmagajo, se ne smejo teritorialno razširiti, t. j. si osvojiti novega ozemlja. Da bodo zvezne balkanske armade prej ali slej premagale turško armado, je gotovo. Potem pa armade zveznih držav kratkomalo ne zapustijo osvobojenega ozemlja in če bi evropske države hotele čuvati nedotaknjenost Turčije, bi pač morale z orožjem v roki prepoditi Srbe, Bolgare in Črnogorce nazaj s sedaj še turškega ozemlja, kar pa si bodo gotovo premislile, kajti zvezne balkanske države lahko postavijo na bojišče približno en miljon bajonetov in kakih 1500 topov. Da pa evropske velevlasti ne bodo šle zoper tako armado se s svojimi armadami bojevat, da rešijo — Turke, je brezdvomno. V diplomatičnih krogih se že računa torej s tem, da bodo Turki pregnani iz Evrope in da se osnuje na Balkanu mogočna jugo'sl. zvezna država kot sedma evropska velesila kakor se je iz raznih knježevin in kraljestev osnovala zvezna nemška država s Hohenzollerci na čelu. Katera balkanska vladarska rodovina prevzame potem v zvezni balkanski državi vodstvo in katere se ji podredijo, o tem še se sedaj ne da ugibati, kaže, pa se že, da je duševna voditeljica vsega pokreta — Bulgarija. * Nočna straža Malisorov v neki soteski v Albanskem gorovju. V petek dne 18. t. m. se je pričela vojna križa proti polu mesecu na^ Balkanu na vsej črti. Armade štirih krščanskih narodov Bolgarov, Srbov, Črnogorcev in Grkov so zbrane na bojišču pod znamenjem križa, s trdnim namenom, da pobijejo polumesec ter snamejo znamenje mohamedanstva z vrha cerkve sv. Sofije v Carigradu in da povzdignejo namesto njega znamenje križa. Po vseh cerkvah na Srbskem, Bolgarskem in Grškem čera se je pripravljal bataljon k počitku. Padal je dež na vojake, ker ni bilo šotorov, pač pa so postavljali šotore za oficirje. Ko je major to videl, je sklical oficirje bataljona in jim je rekel: »Gospodje, V glavni stan črnogorskega kralja Nikite pripeljejo črnogorski vojaki ujetega nekega turškega poveljnika. Nad taborom vihra rdeče-modro-bela črnogorska zastava. — Spodaj princ Peter črnogorski z oddelkom brzostrelnih pušk. so zvonili z vsemi zvonovi eno celo uro od pol 10. do pol 11. v znamenje, da se je pričela vseobča vojna. Vojne napovedi Grške. Bolgarije in Srbije so popolnoma identične (se strinjajo), kar je nov dokaz, da je bilo vse dobro pripravljeno in dogovorjeno med balkanskimi državami. 18. t. m. je izdal srbski kralj Peter vojni manifest na srbski narod, v katerem slika neznosni položaj Srbov v Turčiji, zlasti v Stari Srbiji ter sovražnosti mla-doturškega režima do kristjanov. Manifest napoveduje sveto osvobodite! j no vojno ter naznanja obenem Albancem popolno svobodo in enakopravnost s krščanskimi narodi. Srbi so zavzeli utrdbo Podnjevac. Glavna srbska armada prodira iz Ristovca proti Skonlju. Potem skozi dolino Mora-vice čez Bujanovce, Domarovce, Rapoto-vo in Gila ter se je polastila železniške proge Mitrovce-Kačanik. Srbi so zavzeli tudi Prištino. Zanimivo je življenje v srbskih taborih ob meji. Tudi v mirnem času vladajo med srbskim oficirjem in moštvom prijateljski odnošaji. sedaj so pa ti odnošaji še veliko lepši, ker morajo skupno prenašati vse napore in bodo skupaj tudi kri prelivali. — Lepe reči se pripovedujejo o majorju Arandieloviču, poveljniku I. bataljona 7. pešpolka II. poziva. Nekega ve- sramota bi bila za nas, ko bi mi spali lepo pod šotori, vojaki pa na dežju!« Oficirji so mu pritrdili, šotori so bili odstranjeni in oficirj so vzdignili ovratnike plaščev in se vrgli zraven vojakov na zemljo. Nekega dne vpraša major Arandjelo-vič, kaj imajo vojaki za kosilo in povedo mu, da bodo jedli — ker je petek — samo fižol. — »In oficirji?« vpraša major. — »Zanje se kuha meso«. — »To meso imate takoj pokopati v zemljo,« odgovori major, potem pa skliče oficirje in jim pravi: »Gospodje, danes bomo jedli samo fižol in kruh.« »Razumemo, gospod major«, so odgovorili oficirji in vsak je odobraval ukrep poveljnika bataljona. Ob b u 1 g a r s k o -1 u r š k i meji se je vnel istotako hud boj. Nemški in mažarski židovski listi so poročali, da zmagujejo Turki in da so ti celo udrli na bolgarsko in srbsko ozemlje, kar je pa vse zlagano. Turki so se morali umakniti na celi črti. Bolgarski voji so po kratkem a hudem boju 19. t. m. osvojili Kurkale, zahodno od Mustafe paše in potem tudi Mustafo pašo, kateri kraj je posebne važnosti. Turki so pri odhodu od tam za seboj razstrelili železniški most čez Marico, ki so ga pa bolgarski pijonirji takoj zopet popravili. 19. t. m. zjutraj so turške vojne ladje v Črnem morju 2 uri bombardirale bolgar- sko pristanišče Varno, a brezuspešno ter so se umaknile. Tudi Grška je napovedala Turčiji vojno. Grški kralj je 18. t. m. v seji državnega zbora izdal manifest na grški narod, v katerem utemeljuje napoved vojne. V Phalernu je potem kralj izročil admiralu novo zastavo ter dejal: »Vam častnikom in moštvu izročam grško zastavo in upam, da jo prinesete nazaj častno in slavno. Grško v o j n o b r o d o v j e je 19. t. m. odplulo ter ima nalogo, da prepreči turške vojne transporte iz Male Azije in zaloti turško vojno brodovje ter je na-pade._ Črnogorci zmagovito prodirajo proti Skadru in črnogorski kralj Nikita dobiva dan za dnem iz vseh delov sveta brzojavne častitke k zmagam Črnogorcev. —- Južna kolona Črnogorcev je 20. t. m. zavzela Gusinj, 22. t. m. pa so padle tudi Plave, kjer je padlo nad 500 Črnogorcev in nad 900 Turkov in Arnavtov. Bitka pri Plavi je bila izmed vseh dosedanjih najbolj strahovita, a vendar so zmagali Črnogorci. Zaplenili so mnogo streljiva in živeža ter ujeli mnogo Turkov. Kamor pride črnogorska armada, prebivalstvo navdušeno pozdravlja nje poveljnika princa Danila. Ko je ta.v četrtek 17. t. m. poročal kralju o uspehih svoje kolone, ga je krajj pohvalil vpričo vseh oficirjev rekoč: »Črnogora je ponosna na tebe in tvoje vojake. Vojni poročevalci naj poročajo vsemu svetu, kako velika je ljubezen Črnogorcev do svoje domovine. Ravno tako veliko je tudi njih junaštvo.« D a s o s e D e č i c e tako hitro vdale, je pripomogel kralj Nikolaj s svojo modrostjo. Črnogorci so pred Dedicami ujeli 15 Turkov in Albancev ter jih kot vjetnike pripeljali pred1 kralja. Ta jih je pa lepo pogostil ter je potem spustil rekoč : »Nismo prišli lovit sužnjev, temveč prinašamo svobodo zatiranim. Idite, kamor hočete.« Ujetniki so se vrnili v Dečice, kjer se je takoj od ust do ust razširjala vest, kako dobro je kralj Nikolaj postregel ujetnikom m kako lepo je z njimi ravnal. In kmalu na to se je vdala vsa posadka. Za društva »Rdečega križa« črnogorskega, srbskega in bolgarskega prihajajo dan za dnem od vseh strani darila. Tudi avstrijski »Rdeči križ« je poslal znatne prispevke v denarju, blagu in poslal je celo mnogo zdravnikov in strežajev. V Ljubljani se ustanovi poseben odbor za pobiranje prispevkov za »Rdeči Križ« na Balkanu. 20. t. m. so se združile pri Rožanju črnogorske čete s srbskimi. — Med Bel- gradom in Cetinjem ter med črnogorskim in srbskim glavnim taboriščem so napravili brezžično brzojavno zvezo. — Sultan je daroval 20.000 fesov (kap) za turško vojsko. — Angleške banke so Turčiji baje posodile 250 milijonov. Grki prodirajo z vso odločnostjo in zmagonosno na turškem ozemlju. Prišli so že do trdnjave Servije, ki se bo pa kmalu morala vdati. 22. t. m. so zavzele grške čete Diskato. Iz Blasone so pa pregnali Turke, tako da so ti v naj večjem neredu morali zapustiti mesto ter so dobili Grki bogat plen.. — Turki se silno bojijo za Solun, katerega bodo Grki gotovo napadli. Turki imajo res smolo. Ko se je turški prestolonaslednik hotel z neke vojne ladje izkrcati je padel v morje, da so vsega mokrega potegnili iz vode. In to je prestrašilo vse vojake kot slabo znamenje. — Dne 22. t. m. je ponesrečil vojaški vlak z enim polkom, ki je vozil iz Smirne proti Carigradu. 250 turških vojakov je bilo pri tem ubitih. Razni nemški Slovanom sovražni listi so priobčili brzojave, da so Turki napadli in osvojili črnogorsko mesto Podgorico ter celo ujeli kralja Nikita. Take in enake laži priobčujejo židovski listi, samo da bi sramotili Slovane, zato pa naj občinstvo ne verjame poročilom v raznih nemških listih. Da bi Turki napadli Podgorico je izključeno ker leže trdnjave Dečice, Tuzi i. dr. pred Podgorico, ka- tere vse bi morali Turki prej zopet nazaj si priboriti predno bi prišli do Podgorice, kar je pa povsem izključeno. Ne verjemite torej nemškim lažnjivim kljukcem, ki bi radi velike junaške zmagonosne uspehe Jugoslovanov pred širnim svetom prikrili oz. otemnili. Italijansko-turška vojna je končana in 16. t. m. se je podpisala mirovna pogodba. Tripolitanija postane italijanska last, a v verskih zadevah obdrži vrhovno oblast turški sultan. Italijanska vlada plača Turčiji za Tripolitanijo 40 miljonov kron. Prvoboriteljica Ciril-Metodove družbe. Kako globoko je že prodrla ljubezen do Ciril-Metodove družbe med našim narodom priča dejstvo, da se sleherni, kdor le malo ljubi svojo slovensko zemljo, potrudi, da položi dar na oltar domovine. Danes prinašamo sliko mladenke M i c i -k e Jarnovič iz Dramelj na Štajerskem, ki ob vsaki priliki nabira za družbo. V njenem srcu klije ljubav do svojih tovarišic in tovarišev, ki tam ob meji ne najdejo toplih src ter jim tako s svojim trudom pomaga zidati zavetišče-šolo, da si ohranijo materinsko govorico. Vrli mladi Slovenki kličemo krepak »Na zdar!« Tamburaške društvo »Bisernica« v Celovcu. Tamburaška društva so sedaj že skoraj v vsaki fari in kaj prijetno je gledati slovenske fante s tamburico v roki, združene v zbor, ko igrajo na kaki veselici ali domači zabavi. Tamburica je pristen slovanski, ali bolje Jugoslovanski godbeni instrument. Kakor bi si vsi Jugoslovani hoteli potom tamburice potolažiti svoje boli. izraziti svojo ljubav, ako se z vnemo tambura, kakor v Sloveniji, tako po drugih krajih, kjer prebivajo Jugoslovani tja do Carigrada. — Tamburaško društvo »Bisernica« v Celovcu, ki se je ustanovilo leta 1891 je praznovalo letos svojo 20-letnico. Društvo je ustanovil g. Pavel pl. Nežic, sedaj kleparski mojster v Krki. Dokaj zaslug za društvo si je pridobil tu- Mir med Italijo in Turčijo : Turški trgovinski minister Rešid paša, ki je sklenil v imenu Turčije z Italijo mir radi vojne v Tripolisu. di g. Jug in sedanji društveni predsednik g. Ravnik deluje pri društvu že nad 8 let. Društvo ima svoje prostore v Pavličevi ulici št. 7 (hiša družbe sv. Mohorja). Društvo je po vsem slovenskem Koroškem zelo priljubljeno in sodeluje vedno na shodih delavskega društva, kakor tudi na veselicah v Celovcu in na deželi. Danes pri-našamo tri slike tega društva.______________ Kupujte pri tvrdkah, ki inserirajo v Slovenskem Ilustrovanem Tedniku. Črnogorska artilerija pod poveljstvom princa Petra zasede v strašnem rognjuAod turških čet zasedeno pozicijo na hribu Dečice. Za kratek čas. NOVICE. Naši otroci. Oče: „Ivan, ali imaš med sošolci mnogo prijateljev?“ — Ivan: Ne, niti jednega ne. — Oče: Kako to? — Ivan: E veš, tistih, ki mene tepejo, jaz ne maram, tisti, katere jaz tepem, pa ne marajo mene. Prošnja. Prosim vas, gospod sodnik, ne sodite me tako strogo, saj se imate vi baš nam hudodelcem zahvaliti, da imate službo, ker če bi nas ne bilo, bi sodnikov tudi ne bilo. Dreto vleče. Mail Ivanček si je ogledoval svinjak ter je dejal mami: Svinje pa ravnotako govorijo, kakor naš atek v spanju. Oče — največja kamela. V menažeriji je bilo več kamel velikih in malih in Mirko vpraša: Kaj ne atek, te male kamele so otroci, te velike pa oče in mati. Oče: Da, res je. — Lizika: Katera kamela pa je mati in katera oče ? — Mirko : Oj Lizika, kaj še tega ne veš, da je oče — največja kamela. Hura ! V oknu v neki ulici v Ljubljani je neka stranka izobesila napis : „Tukaj se proda gramofon !“ — Za pol ure je visel v oknu na nasprotni strani velik napis: Hvala Bogu! Hura ! V vojski. Major : „Čudim se vztrajnosti te čete — petkrat so bili nazaj pahnjeni, a vselej so zopet nazaj prišli.“ — „Ne čudite se — to je bila četa, sestavljena iz samih trgovskih agentov.“ Albuma ilustracij Sienkiewičevih romanov ne izdamo, ker se je priglasilo premalo odjemalcev. Zaradi tehničnih ovir žal nismo mogli izdati te številke obsežnejše. Odložili pa smo zato nekaj inseratov, da smo pridobili nekoliko več prostora. Prijatelj narave. List za vrtnarstvo, perutninarstvo in knučjerejo. Izdaja in urejuje Z evharističnega kongresa na Dunaju: Tirolci s križem v procesiji. S sodnije. Zagovornik: Ker je obtoženec gluhonem, prosim, da se razprava preloži in da se prihodnjič prizvame za tolmača učitelja gluhonemih. — Sodnik|obtoženemu : Ali imate k predlogu svojega zagovornika kaj pripomniti? g. F. Globočnik (Gojk) v Kranju. Cena lista celoletno 4 K. Priporočamo vsem ljubiteljem narave, da si naroče ta list. Jukič v Zagrebu, ki je bil obsojen radi atenta na komisarja Čuvaja na smrt na ve-šabh, je pomiloščen v dosmrtno ječo. Abadie — kotiček. „Glejte, baronica ! Velik razloček je med srečo in cigaretenpapirjem „Abadie“. Marsikdo ima srečo, pa je ne prenese, Abadiepapir pa kade in prenese vsi!“ — Hindov pripada veri svojega rojaka Bude, ki ima na sosednem Kitajskem na stotine mi-Ijonov privržencev. Pokazalo se je tudi v Indiji, da „noben prerok v domovini nima veljave.“ V Indiji prebiva tudi narod Dravidov, ki so temne kože in pripadajo mohamedanski veri. Mohamedancev v Indiji je 66,623.412. Pred 30 leti je bilo v Indiji le 1,862.634 kristjanov, a leta 1910 so jih našteli že 3,876.196. Tiskarski škrat. Ne z brzojavno pošto, kakor je v zadnji štev. pomotoma navedeno, temveč z brzovozno pošto bi pošiljali „Slov. Ilustrovani Tednik“ raznašalcem v kraje, kjer je toliko naročnikov, da se splača nastaviti posebnega raznašalca. To je zlasti v krajih ob železnici, kjer bi raznašalec oz. raznašalka sprejel list kar na kolodvoru pri vlaku. Je v interesu lista kakor tudi v interesu naročnikov, da dobijo ti list kolikor mogoče hitro in prosimo p. n. čitatelje, da nam naj prijavijo sposobne in primerne osebe za razna-šalce oz. jih naj opozore, da se prijavijo. Sta ga opeharila. K arabskemu trgovcu preprog R. Rabayu v Chicagi v Ameriki sta prišla pretekli teden dva Turka ter sta ga prosila, naj jima zmenja srebrn in zlat denar v papirnat, ker se hočeta vrniti v domovino v Ča-Jigrad, da pomagata Turkom v Balkanski vojni, a na pot bi raje vzela s seboj papirnat denar, kakor pa srebro in zlato. Potegnila sta iz žepov par vrečič ter zažvenketala z njimi. Rabay ni dvomil ter je pogledal v blagajno koliko bankovcev da ima doma. Imel jih je sveženj za 3.500 dolarjev (t. j. približno 16.000 kron.) Jeden Turkov je naglo stegnil roko po bankovcih ter sta zbežala skozi odprta vrata. Ko je trgovec Rabay odprl vrečice, Letovišče. „Zakaj pa ti ne pojdeš v Alpe na letovišče?“ — Ne grem, ker mi je doma dovolj užitka. Če se z ženo skregava imam — alpski vihar; če jej ne izpolnim kake želje, postane trdoglava in nedostopna kakor alpske skale ter hladna kakor alpski ledenik; če ji pa kupim novo obleko in nov klobuk, tedaj mi pa zasije alpski žar njenega srca in zaslišim veselo jodlanje planincev. Cigan in kmet. H kmetu je prišel cigan ter se ponudil za delavca, ker je bil silno lačen, a ni mogel nikjer dobiti zastonj jesti. Kmet je nujno potreboval delavcev ter vesel sprejme ciganovo ponudbo. Ciganu pa ni bilo za delo, temveč le za to, da bi se dobro najedel in torej reče po zajtrku: „Gospodar, sedaj smo zajtrkovali, a da ne bomo s kosilom (obedom) tratili časa, dajmo še kar o-bedovati.“ Kmet se da pregovoriti in res so takoj še obedovali. Po obedu (kosilu) pa pravi cigan: „Ker smo že obedovali, pa še večerjajmo, da bomo lahko brez prestanka delali pozno v noč.“ Kmetiču seje sicer čudno zdelo, da bi zjutraj kar tudi že večerjal, vendar pa še prinese večerjo. Ko sta se navečerjala ter se je kmetič odpravljal na delo in silil cigana, naj vendar gre tudi na delo, mu cigan odgovori: „Ne, očka, povsod je navada, da se po večerji gre spat in tudi jaz bom šel sedaj spat, a ne delat.“ Veroizpovedanja v Indiji. V vzhodni Indiji so pri ljudskem štetju 1910 našteli 315 miljonov prebivalcev. Od teh jih je 217,586.910 Brahmancev, ker pravi Hindi večinoma pripadajo Brahmanovi veri in le 10 miljonov ki sta mu jih pustila bratca, je našel v njih le pesek in črepinje. Časopis beračev. Med mnogoštevilnimi časopisi, ki se tiskajo dandanes po širnem svetu, je gotovo najbolj zanimivi list „Le Journal des Mendiants“, katerega izdajajo vsakih šest mesecev pariški berači. Naravno, da se uredništvo in upravništvo tega lista dosti ne trudi za pridobitev novih naročnikov od strani občinstva, ker je isti namenjen samo za izbrane naročnike ali berače; vseeno je pa dobila vlada nekaj iztisov tega znamenitega glasila v roke in posledica temu je, da hoče sedaj oblast prepovedati nadaljne izdaje. V tem listu so na dokaj spreten način pripravljeni namigljaji za beraški posel; najti je do srca segajoče prošnje pri višjih dobrotnikih, vse pa presegajo beraški strokovni o-glasi. Tako je čitati med drugim sledeče: „Išče se starega slepca, zmožen igranja na flavti, proti dobri plači,“ dalje: „Nujno se potrebuje pohabljenca za beračenje v bogatejših predmestjih ; prednost pri tem imajo oni brez desne roke, ponudbe samo z dobrimi referencami sprejema uredništvo.“ Roman avstrijskega vojaka. V soboto se je pripeljal z Lloydovim parnikom „Graz“ Infanterist 86 pešpolka Peter Kučera. Kučera je pred 3 meseci služboval na bosansko-her-cogovinsko-turški meji. Na neki obmejni patrulji so ga napadli v spremstvu svojega desetnika turški orožniki, in sicer iz zasede. Desetnika so ustrelili, Kučero pa so po hudem boju ujeli in ga odposlali v Carigrad, kjer so ga vtaknili v ječo. Dva meseca ga niso pustili iz ječe, čez dva meseca so ga pa poslali kot jetnika na delo. To priliko je Kučera porabil in pobegnil. Posrečilo se mu je, da je dosegel avstrijski konzulat in s tem je bil rešen. Ostal je na konzulatu do odhoda prvega parnika v Trst in ta je bil Lloydov parnik „Graz“, ki ga je rešil turške sužno-nosti. Usnje, podplati in drugi usnjati izdelki so se podražili za 10 odstotkov. njegove dolgove, je izprevidel, da mu je manjkalo 500.000 K, da bi poplačal njihove dolgove. Da pa zadovolji svoje dolžnike, je iz-pil strup, da so mogli dobiti denar iz njegove posmrtnine. Mlada žena. V Philadelfiji je neki John Palasis poročil 13 letno deklico in sodišče mu je zaukazalo, da mora mlada žena hoditi še v šolo toliko časa, da bo 14 let stara. Novorojenček na grobu. V Beljaku je našel grobokop med cveticami na grobu polkovnega zdravnika dr. Fr. Schillerja v namizni^ prtič zavitega otroka-fantiča. Črnogorski rezervisti iz Amerike so dospeli v Trst v soboto, včeraj so odšli v Čr-nogoro. Neprijetna japonska šega. Ko so poko-i pah japonskega cesarja, so nekateri pozvali ' cesarjevega zdravnika, da naj izvrši karkiri V tem listu so beračem na razpolago tudi naslovi raznih dobrotnikov, kjer se prosjačenje dobro izplača; dalje so označeni prostori in zavodi, kjer se dobi zastonj najboljšo zimsko obleko, brezplačno kosilo večerjo in celo smodke. Uredništvo tega lista vodi tudi natančen pregled porok, krstov in pogrebov v boljših krogih za posete beračev, ki niso brezuspešni ; v posebnem predalu so označene hiše, kjer so osobito posli dobrosrčni, ako se jih obišče tedaj, ko ni gospode doma. „Ce njeni“ naročniki imajo tudi na razpolago rubriko o prihodu znamenitih oseb v mesto. Ker ni list namenjen za občinstvo, naravno ne prinaša nič oglasov, tudi ni nič označeno, koliko znaša letna naročnina, kajti berači ga dobivajo brezplačno. Vse tiskarske in druge stroške pri izdaji svojega glasila, plačuje linija pariških beračev. K Sokratu, grškemu modrijanu, ki je imel jako hudo ženo Ksantipo, po kateri so podedovale ime Ksantipa vse hudobne babnice, je prišel nekega dne neki Grk ter potožil: „Modri Sokrates, kako sem nesrečen! Imel sem tri žene, a vse so se obesile na eno in istem drevesu na mojem vrtu. Svetuj mi, kaj mije storiti ? — „Dragi sosed“ mu je odgovoril Sokrat — „potolaži se, kajti bogovi so tako sklenili. Lepo te pa prosim, prinesi mi mladiko-cepiko od istega drevesa, da jo vcepim na drevo na svojem svetu. Menih iznašel novo puško. Pater Bon-temps, učitelj fizike v samostanski šoli St. Anthony, na Angleškem je iznašel automa-tično puško, katera lahko odda v minuti 250 strelov. Svojo iznajdbo je hotel dati patentirati, pa mu niso dovolili predstojniki njegovega reda, za to je izstopil iz samostana in se sedaj pogaja z vojnim ministrstvom. Sredstvo za lase in politika. Ženske v Kansasu v Ameriki so iznašle izborno sredstvo za rast las. Priporočajo ga plešastim možem, pa ne za denar, temveč jim ga dajo zastonj, če volijo možje po zahtevah žensk. Kdor s Črnogorski pregovori. Vse za čast, časti pa za nobeno ceno.— Tudi vrag ve, kaj je pravica, a kljub temu je ne upošteva. — — Kdor pade v vodo, temu se ni treba bati dežja. — Kdor prosi, je nesramen, ali kdor mu posodi, je še ne-sramnejši. — Dobro je, če se semintja izpolni tudi nasvet ženske. — En vrag se boji pred križem, drugi pred žensko. — Veruj ženskim besedam toliko, kakor šepanju lisice. — Bolje je od dvora do dvora prosjačiti, kakor pa ho-1 diti od enega sina k drugemu, hudičem sadi buče, temu jih razbije na glavi. Podjetnost. V šoli je razlagal učitelj o posojilnicah, hranilnicah, vlogah in posojilih. Da bi učencem na primeru pokazal, da rabi kdo včasih posojilo, vpraša : „Kaj bi napravil kateri izmed vas, da je odrasel človek in ima 10.000 K, a nudi se mu ugodna piilika, da kupi za 30.000 K lepo posestvo. — Desetletni Židovič vzdigne roko in odgovori: „Tedaj bi se oženil z dekletom, ki ima 30.000 K, a 10.000 K bi mi tako ostalo.“ Nehvaležni otroci. V Orhardt St. v Ameriki so našli neko starko Paolo Müller onemoglo in brez vseh sredstev. Prepeljati so jo hoteli v ubožnico, a zvedeli so od sosedov, da ima dva sina in eno hčer, ki lahko skrbijo za njo in bi jo celo morali podpirati. Eden sin je zdravnik, dr. Albert Müller, za katerega je starka izdala nad 80.000 K, da se je mogel izšolati, drugi sin je bogat trgovec, ki ga je mati starka tudi jako podpirala, dokler je rabil njene pomoči, a hči je omožena in v zelo dobrih razmerah. Ni jeden otrok pa ni hotel vračati svoji materi njenih dobrot, temveč vsi so se je sramovali, ker je bila — beračica in je z beračenjem pridobivala sredstva, da je mogla podpirati svoje otroke. Ko pa je onemogla, ji nehvaležni otroci niso hoteli pomagati. Pred sodnijo je starka v začetku še celo branila svoje otroke, a ko so druge priče dokazale, je vendar izpovedala po pravici. Otroci so bili obsojeni, da morajo za mater plačevati tako visoke mesečne prispevke starki, da bo lahko brezskrbno živela. Mednarodnega trgovca z dekleti so aretirali na Dunaju. Imenuje se Lev Braunstein, 45 let star. Pošiljal je dekleta v Ameriko in Egipt. Usmrtil se je, da plača dolgove. — Nathan Giff, jako bogat trgovec v Novem Jorku, je bil porok za svoja dva prijatelja, ki sta pričela trgovsko obrt. Sreča jima ni bila mila in sta kmalu propadla. Ko je Giff zračunal (prepara trebuh). Ali zdravnik jo moderno misleč človek in ni hotel ugoditi želji javnosti. Nato so mu sporočili, da je njegovo postopanje brezčastno, ker zdravnik, ki je pripustil, da je umrl cesar, ne sme več dalje živeti. A zdravnik je ostal trdovraten. Nekaterim listom je poslal izjavo, da ni on kriv cesarjeve smrti. Dvorne šege mu niso pripuščale, da bi bil cesarja zdravil tako, kakor bi bilo treba in da cesar ni poslušal njegovega nasveta, naj se zdrži pijače. Ako bi ne bil tako zelo pil, bi bil lahko še sedaj pri življenju. Seveda je zavladalo splošno ogorčenje vsled te zdravnikove izjave in zdravnika smatrajo sedaj za najničvrednejšega človeka. ЈШ¥1%ЖЗ ттшш Za Ljubljano, Udmat, Šiško in Rožno dolino sprejme Ilustrovani Tednik raznašal ce oziroma r az n ašalk e. Za Trst ima Slov. Ilustrovani Tednik posebnega upravnika g. Jurija Starašinič, Trst, via del Farneto 21/11. vrata 10, ki je upravičen sprejemati naročnino in inserate. Za Trst in okolico sprejme Slov. Ilustrovani Tednik več raznašalcev oz. raznašalk. Zglasiti se je pri našem upravniku za Trst g. Starašiniču via del Farneto 21/11. vrata 10. Raznašalce oz. raznašalke sprejme Slov. Ilustrovani Tednik po vseh večjih krajih pred vsem za Divačo, Gorico, Idrijo, Jesenice, Kranj, Kamnik, Novo mesto, Opčine, Sežano, Brežice, Ormož, Krško, Ptuj, Celje, Maribor itd. Ker vlada povsod za Ilustvovani Tednik veliko zanimanje in je naša in naših čitatelj e v želja, da dobe čitatelji list povsod hitro, sprejeli bi za večje kraje raznašalca oz. raznašalko, kateremu bi pošiljali list za vse naročnike z brzovozno pošto pod skupnim naslovom in ki bi naj potem list po svojem kraju oz. občini takoj raznosil. Kdor ima po petkih bodisi kadarkoli vsaj nekoliko časa ter si želi z raznašanjem Ilustr. Tednika v svojem kraju stalnega postranskega z a'-s 1 u ž k a , naj pošlje svoj naslov upravništvu v Ljubljano, ki mu sporoči natančneje glede zaslužka in opravka Skadrsko jezero. Biser Črnogore je Ska-drsko jezero. Meri 262 kvadratnih kilometrov; Dolgo je nad 40 km. široko nad 14 km. globoko pa povprečno 10 m. Izredno veliko ima Skadrsko jezero otokov, namreč 35. Ker meji jezero turško-črnogorska meja v sredini, pripada nekaj otokov tudi Turški, a največji in najlepši Črnogori. Jezero je zelo bogato na ribah ter so n. pr. leta 1906 izvozili 117.000 kilogramov rib v vrednosti 50.000 kron. Največ rib iz Skadrskega jezera se odpošlje v Srbijo, Italijo in Avstro-Ogrsko. Ribji eksport v Turčijo je zelo minimalen. Samoobsebi umevno je, da so vsi črnogorski ribiči tudi lovci ter imajo navdno poleg ribniških priprav tudi puško, da ob ugodni priliki na obrežju ali v zraku ustrele kako divjačino. Da je bilo Skadrsko jezero za časa Rimljanov mnogo večje kot je sedaj, je dokazano. Takrat se je raztezalo skoro do sedanje Podgorice, po drugih verzijah celo do Spuža vendar se pa o-gromna apnenčeva stena, ki je obdajala jezero od vseh strani, ni mogla trajno ustavljati neprestanemu izpodjedanju ter je počila na dveh krajih, vsled česar sta nastali reki Bojana in Kiri. Ti dve reki odvajata toliko vode, da se je površina jezera znatno znižala in so se skrčili bregovi. Na osušenem ozemlju so nastala najrodovitnejša polja, ki seveda spomladi ali ob daljšem deževju še vedno mnogo trpe vsled povodnji. Ob takih slučajih naraste jezero do dvojne svoje velikosti, namreč do 500 kvadratnih kilometrov površine. Bazar v Skadru je ob takih časih tri metre pod vodo Izmed obeh odtokov Skadrskeva jezera, Bojane in Kiri, spada prva deloma k Črnogori, deloma k Turčiji ter tvori južnovzhodno mejo med Črnogoro in turško državo. Nič več se ne pritožujejo nad slabo kavo tiste gospodinje, ki ji pridevajo Kolinske kavne primesi. Kajti tista kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, je v resnici najboljša in vsakemu ugaja, celò največjemu izbirčnežu. To ni nič čudnega, kajti kava, kateri je pridejana Kolinska kavna primes, se odlikuje s samimi dobrimi lastnostmi, kakor so: izvrsten okus, prijeten vonj in lepa barva. Priporočila vredna pa ni Kolinska kavna primes samo zaradi svoje odlične kakovosti, ampak tudi zato, ker je pristno domače blago. In slovenske gospodinje se dobro zavedajo svoje narodne dolžnosti: kupovati samo domače blago! Slovenske gospodinje kupujejo torej samo izvrstno in pristno domačo Kolinsko kavno primes. Kinematograf „Ideal“ na Franc Jožefovi cesti v Ljubljani ima jako zanimiv spored, same dobre, zelo učinkovite privlačne resne in šaljive točke. Veliko denarja si prihrani le tisti uradnik, trgovec, obrtnik, kmet in delavec kateri kupuje le v pošteni trgovini in dobro blago za obleke, perilo, posteljno opravo, odeje, koce, zimske srajce, zimske robce, svilne robce itd. Slabo blago pride veliko dražje kakor dobro, ker se mora večkrat kupovati in večkrat šivilje in krojače plačevati. Če hočete biti dobro in z dobrim blagom postreženi, potem kupujte vedno v domači trgovini I. N. Šoštarič Maribor, gosposka ul. 5. Seveda ne smete to trgovino zamenjati z drugimi, ki se tudi tako glasijo, pišejo pa Schosteritsch, Schusterschütz, Schusteritsch itd., ker pravilno je samo I. N. Šoštarič, Maribor gosposka ulica 5. Gospodarstvo. Prvo stremljenje vsakega gospodarja mora biti blagostanje v družini in preskrba za starost. Dolžnost vsakega družinskega očeta, najsi bo odvisen od kakršnegakoli zaslužka, mora biti, da zagotovi s svojimi prihranki sebi in svoji rodbini prihodnjost. Najpripravneji, najmo-derneji in najidealnejši način varčevanja se doseže le z življenjskim zavarovanjem, katero vsakemu najtopleje priporočamo. — Kot posebno kulantno zavarovalnico priporočamo banko „Slavijo“. Banka „Slavija“ je slovanski zavod, ki zavaruje po najnižjih cenah, razdeljuje ves čisti dobiček zavarovancem ter razpolaga z različnimi zelo ugodnimi načini. Posebno priporočljivo je zavarovanje za slučaj doživetja in smrti z zn.žujočimi se premijami. — Z vsakoršnimi pojasnili radevolje in nemudoma postreže generalni zastop banke „Slavije“ v Ljubljani. Listnica uredništva. Bojan, Dunaj. Hvala, porabimo v prihodnji številki. Prosimo pošljite še več skic posebno o važnejših bojnih prizoriščih. Trgovski pomočnik mešane stroke, tudi dober ma-nufakturist želi trajne službe. Nastopi lahko takoj. Ponudbe z navedbo pogojev pod „Trajnost“ na u-pravništvo „Slov. Ilutstr. Tednika“. = Obnovite Moji gramofoni in godbeni automati so vendar le najboljši. A. Rasberger, Ljubljana, Sodna ul. 5. Prva in naj večja zaloga gramofone v,automatov, plošč, šivank itd. naročnino! = Italijanska kuhinja )!Pri maliču“ priporoča p. n. gostom izvrstna jedila kakor tudi vsak dan vsakovrstne morske ribe, dobro-znana vina agrarnega zavoda v Poreču n. pr. teran, valpolieella, chianti itd. Sveže pivo vsak čas. Opoldanski abonement na hrano 60 v. Emanuele Luzzatto. Mojim naročnikom ! Novi cenovnik za leto 1913. je pravkar izšel ! Posnetek iz tega cenovnika : Nikljastaželezniškaura K2-50. Zlata duble ura s 3 pokrovi, sekund kazalcem le K 7-—. Zlata duble ženska zapestnica K V — . Ženski koljer (vratni okraski), najmoderneja fa-sona, zlati duble K P20. Zahtevajte cenovnik D od Jurij Lohberger tvorniška zaloga švicarskih ur Dunaj VIL, Kaiserstr. 89. Жото! Zelo važno ДГото! za vsako gospodinjstvo vsak hotel vsako kavarno , "Velikost štev. 1 K :tv>o. Velikost štev. z g-onilnim kolesom K l."> —. universal-gospcdarski mlin za vsako slaščičarno vsako gostilno vsakega mesarja itd. Velikost štev. Iv T —. Velikost štev. 4 z motornim obratom K SO’— •----------- postav, zavar. v vseh kulturnih državah. ------------ Ta mlin je neomejene trpežnosti tor ima dosegaj od drvgih mlinov še nedoseženo prednost, da zamelje 1 kg maka brezhibno v 3 minutah, med tem, ko drugi mlinimak le zdrobijo. Univerzal-gospo-darski mlin zmelje slakor, kavo, riž poper, cimet, vanilijo itd. v doslej še nedoseženi finosti, ki se poljubno določa z vijakom. Snaži se higijenično kar enostavno. Zastopstvo za Avstro-ogrsko : Eduard Schnobl, Dunaj VIL Burggasse 111. Iščejo se zastopniki. R.DIEHL, veležganjarna, Celje priporoča svojo veliko zalogo doma žgane štajerske slivovke, tropinovca, brinovca, borovničarja, vinskega žganja in domačega :: konjaka. :: Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz_češke tkalnice Marije Jirsové v Novém Hradku p. Met. č. 202 (dobaviteljica deželne osrednje zveze učiteljskih društev v Češkem kraljestvu). Dobiva se 2 — 8 m dolgih odrezkov cefira, kanafasa, flanele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tudi polovica zavoja za 9, oziroma 10 K. Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci. Vzorci blaga zastonj in franko. Iv. Ravnihar urar in trgovec z zlatnino :: in srebrnino :: Liiilljaia, St. Petra c. 44. Za vsako pri meni kupljeno kakor tudi popravljeno uro jamčim eno : : leto. : : Lastna delavnica za popravila in vsakršna nova dela. Širite „Slovenski llustrovani Tednik"1 ! •& .. Priporočam svojo bogato zalogo —- nagrobnih spomenikov iz najraznovrstnejšega kamna. Zaloga se nahaja v moji delavnici in na dvorišču pokopališkega oskrbništvs. Istotam so na razpolago tudi cementni in kamniti nagrobni okvirji lastnega izdelka. Naročila, bodisi iz granita, sijenita, labradorja, kraškega in beljaškega marmorja itd., jako točno in z nizkimi cenami. Preskrbujem tudi slike po najnižjih cenah. FR. KUNOVAR, kamnosek = Ljubljana, novo pokopališče. = 9 —I Vi ste sovražnik Vašega lastnega denarja, ako kupujete izgotovljen — RUM — Altvaterliker, Aljaš-Kiimel itd. z mojimi izbornimi esenci lahko naredite, brez truda najhitrejše likerje za polovico tega denarja. 1 steklenica zadostuje za 5 litrov la ruma ali 3 litre najfin. altvaterja ali 3 litre najfin. aljaš-kiimel Z natančnim navodilom stane le 1 K 20 v. vse tri steklenice skupaj samo 3 K. — Posamezne steklenice se pošiljajo le, ako se pošlje denar naprej, ki pa =e lahko pošlje tudi potom poštnih znamk. Tri steklenice tudi po poštnem povzetju, franko na vsako pošto. Hitschmann izdelcvateij esenc Humpolec 153, Češko. Tisoč priznalnih pisem. Nobene podružnice. Novo jesensko in zimsko blago za ženske obleke pri R. Miklauc Ljubljana, Stritarjeva ulica štev. 5. Vzorce na zahtevo. Cene nizke. Postrežba znano dobra. Trgovina s steklom Mi TllŠek) Ljubljana Stari trg štev. 28. priporoča po najnižjih cenah svojo bogato zalogo steklene in porcelanaste posode, svetilk, ogledal, vsakovrstnih šip in okvirov za podobe. Prevzema vsa v steklarsko stroko spadajoča dela Najsolidnejša in točna postrežba. ^ШИИ11ИДИШ^ШДИШаДШИИИДШИШИИИИИИН1НИ11Д l'i. J Posestvo z lepo hišo in z 21 ha, 87 a, 72 m2 zemljiščem je naprodaj. Več pove Jurij Gril pd. Gril na Bistrici, pošta Šmihel pri Pliberku, Spodnje Koroško. I Vaše obličje =: bo krasno, čisto in fino kakor aiabaster. É;; Ш Pike, pege, izpuščaje, rdečico obličja in nosu, Ш p; sive in rumene lise in vsak neprijeten ne- ÉÌÉ p! dostatek odstrani zajamčeno v 6 dneh „Via- iii Hi dicca balsamin“. Steklenica K 2’50. Vladicca iii Ep hals. crem. K 2" - Rationell bals. milo K 1 '20. pi ::i Učinek je opaziti že po enkratni rabi. pi i| Neprijetne dlačice —..... lij E= z obličja in rok odstrani trajno in brez bo- EjE EEE lesti v 3 minutah edini zajamčeno neškod- Ep Ш Ijivi „Sattygmo“. Steklenica K 2‘50. EEE Bujno polnost-krasno oprsje doseže vsaka slabotna dama v treh tednih. Učinek zajamčen. Neštevilni zahvalni in pri-znalni dopisi zdravnikov in dam so na razpolago. Uspeh se vidi že v 6 dneh. Edino krepčilno in osvežujoče sredstvo. Cena 1 steklenice univerzalnega sredstva Et - Admille z navodilom 5 K. K temu posebni kremni izvleček „Vladicco“. K 2-—. .....- Sixzi lasje =— dobijo takoj lepo stalno barvo, črno, kostanjevo ali blond (cena 4 K). Barva drži mnogo mesecev. Nadalje se dobe „toaletni preparati“ Rosin, ki narede takoj rožnato polt. Steklenica 1"50 K. Rosin, tekoči puder, beb, rožnati ali rdeči. Steklenica 2 K. Puder kot prašek, zelo fin, beli, rožnat ali rdeč. Škatljica 1 K. Prodaja in razpošilja edino ord. kosm. laboratorij W. Havelka, Praga-Vršovice št. 752. (Pozor na razna iz tujine priporočena slaba in draga sredstva.) Za uspeh naših izdelkov se jamči. Ceno posteljno perje ! 1 kg sivega dobrega pulje-nega 3 K ; boljšega 2 40 K ; prima polbelega 2 8