PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. V veliko zodovoljstvo vernikov in presenečenje izraelskih političnih krogov Papež imenoval Palestinca msgr. Sabaha za patriarha jeruzalemske latinske Cerkve Nadaljujejo se demonstracije na zasedenih ozemljih - Mednarodne zahteve po takojšnji ustavitvi represivnih akcij izraelskih oblasti in priznanju popolnih nacionalnih pravic palestinskemu ljudstvu JERUZALEM — Arabski katoličani vzklikajo novemu jeruzalemskemu patriarhu Michelu Sa-bahu, prvemu Palestincu, ki bo vodil jeruzalemsko, jordansko in ciprsko Cerkev. Papež Janez Pavel II. ga je včeraj imenoval za naslednika dosedanjega patriarha msgr. Giacoma Giuseppa Beltrittija. Imenovanje ima izredno »politično« valenco, ki je ni mogoče zanikati, pa čeprav je vatikanska diplomacija izjavila, da gre za povsem naključno izbiro, ki izhaja iz objktivne potrebe, da mlajša sila zamenja 77-letnega msgr. Beltrittija. Tezi naključja težko verjamemo, še posebno v luči novih uporov v Cisjordaniji in na zasedenih ozemljih ter ostrega in strogo militarističnega odgovora izraelske vlade. Papeževa izbira novega jeruzalemskega škofa je zato značilen pokazatelj vatikanskega gledanja na palestinsko problematiko, na katero je osredotočeno zanimanje mednarodne javnosti. Vatikan je prvič v zgodovini jeruzalemskega in latinskega patriarhata (bil je ustanovljen leta 1099, ko so križarji zasedli mesto, in je bil ponovno postavljen v prejšnjem stoletju) imenoval patriarha, ki ni italijanske narodnosti. Skok pa je bil še večji, saj je Michel Sabah, rojen v Nazaretu, Arabec, in predstavlja večino 65 tisoč vernikov, ki sestavljajo raznoliko podobo katoliške Cerkve v Izraelu, Cisjordaniji, Jordaniji in na Cipru. Če se omejimo izključno na Jordanijo in Izrael, lahko namreč zasledimo, med katoličani latinske veroizpovedi, 60 tisoč melhitov, 5.600 maronitov ter po nekaj stotin (razdeljeni so po družinah) armencev, kaldejcev in koptov. Novoimenovani msgr. Michel Sabah je diplomiral iz arabske filologije na Sorboni. Pred pomembnim imenovanjem je Sabah vodil šolske ustanove patriarhata, bil je odgovorni voditelj mladinskih organizacij, bil pa je tudi predsednik Katoliške univerze v Betlehemu. Imenovanje novega patriarha sovpada z začasnim in izredno ogroženim premirjem, ki je spremljalo božična praznovanja. Navidezni mir pa je le krinka, za katero se skrivajo »zgodovinska« problematika palestinskega ljudstva, upori arabskega prebivalstva in represivna politika izraelske vlade. Prav glede vprašanja zasedenega ozemlja pri Gazi in v Cisjordaniji je Izrael zavrnil ameriški predlog o ustanovitvi posebne in stalne vojaške moči, ki naj bi skrbela za mir na palestinski ze- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Novoimenovani jeruzalemski patriarh Michel Sabah (AP) KD negotova na seji tržaškega občinskega sveta TRST Vse do zadnjega je kazalo, da se bo upravna koalicija na sinočnji seji tržaškega občinskega sveta spet razbila. A svetovalska skupina KD se je naposled odločila, da glasuje proti osnutku sklepa, ki so ga poleg svetovalcev opozicij (Tržaškega gibanja, KPI, SSk, Mestne liste in MSI) podpisali tudi trije njeni predstavniki. Osnutek sklepa, ki ga je občinski svet obravnaval na izredni seji, je zadeval povišanje staleža oziroma plač občinskih uslužbencev na osnovi delovne pogodbe iz leta 1983 in samega pravilnika tržaškega občinskega osebja. Osnutek sklepa je predvideval objavo seznamov zainteresiranih uslužbencev in ustanovitev posebne svetovalske komisije, ki naj bi reševala vsa odprta vprašanja. Po živahni in mestoma polemični razpravi, v kateri je bilo do zadnjega nejasno, kakšno stališče bo zavzela zlasti demokrščanska skupina, je bil osnutek naposled zavrnjen z 31 glasovi svetovalcev večine, medtem ko se je' zanj izreklo 16 svetovalcev opozicij. Ženevska Chambre d’accusation zavrnila priziv Licia Gellija bodo izročili Italiji šele 18. februarja ŽENEVA -- Licia Gellija, vodje tajne framasonske lože P2, še ne bodo izročili italijanskim oblastem, ampak bo prej poravnal račune, ki jih ima še odprte s švicarsko pravico. Ženevska Chambre d'accusation je namreč včeraj odbila priziv, ki so ga vložili na zadnji sklep ženevskega sodišča, ko so Gelliju oprostili 16 mesecev zapora zaradi podkupovanja jetniškega paznika, določili pa so, da mora odsedeti dva meseca, kolikor so mu jih naprtili zaradi posesti ponarejenih dokumentov. Nič hudega torej, saj bodo Gellija, če seveda izvzamemo morebitna »presenečenja«, italijanskemu sodstvu izročili čez 51 dni. Chambre d accusati-on je posredno priznala, da se Švicarji na italijanske zapore preveč ne zanesejo. V obrazložitvi sklepa namreč piše, da mora Gelli poravnati dolgove v Švici, »saj obstaja bojazen, da bi iz italijanskih zaporov mož kmalu zbežal«. Gellijevi zagovorniki so že včeraj vložili priziv pri kasacijskem sodišču. To pa bi lahko imelo neobičajne pravne posledice, saj bi se morali sodniki ženevske Chambre d accusation — v primeru, da bi kasacijsko sodišče sprejelo priziv obrambnih odvetnikov opravičiti Gelliju. Sklep kasacijskega sodišča pa zelo verjetno ne bo spremenil dejstva, da bo Gelli zapustil zapor in bo torej na razpolago milanskim sodnikom 18. februarja. Kot znano, ga italijansko sodstvo med drugim tudi obtožuje sodelovanja pri krahu milanskega denarnega zavoda Banco Ambrosiano. Licio Gelli med včerajšnjim sojenjem ni spregovoril, njegovi zagovorniki pa so si bili z javnim tožilcem skoraj v laseh. Gellijevi obrambni odvetniki so npr. trdili, da ni pravnih osnov, na podlagi katerih so obtožencu dodelili začasno svobodo in so s tem odložili njegovo izročitev roki italijanske pravice. S tem pa so švicarski sodniki onemogočili, da bi Gelli poravnal bolj obilne dolgove, ki jih ima še neporavnane v Italiji. Javni tožilec pa je .le dejal, da Gelli mora prestati kazen, ki je v švicarskem kazenskem zakoniku predpisana za tiste, ki so v posesti ponarejenih dokumentov. Licio Gelli (Arhiv PD) ob 4 odc^.nve ustave RIM — Predsednik republike Cossiga je avtor uvodnega članka v zadnji številki katoliške revije Famiglia Cristiana, ki je v celoti namenjena 40-letnici italijanske ustave. Cossiga uvodoma ocenjuje dejstvo, da je bila tej priložnosti namenjena posebna številka revije, ki je po nakladi na prvem mestu v državi, kot »pozitivno in posnemanja vredno, ker nudi priložnost za poglobljen razmislek o izrednih napredkih italijanskega ljudstva«. Po mnenju predsednika Cossige namreč doseženi cilji v nekaterih primerih presegajo celo izhodiščna pričakovanja in so vzbudili pozornost mednarodne skupnosti. Cossiga je tudi mnenja, da je treba v celoti odobravati poziv, ki prihaja iz italijanske družbe in po katerem naj bi premostili tiste okoliščine, ki so še sedaj v nasprotju z vzorcem družbe, kakršen izhaja iz ustave. Treba je torej rešiti še številne vozle in primerno odgovoriti na številna še nerešena vprašanja. Med temi je predsednik republike navedel razvoj Juga in odpravo neravnovesij, ki še vedno označujejo gospodarski razvoj države, premostitev brezposelnosti pri mladini, izboljšanje splošnih življenjskih pogojev in večjo dialektiko med državljani in inštitucijami. Cossiga je nadalje poudaril nujnost posodobljenja sodstva, tako kar zadeva infrastrukture kot tudi sam birokratski aparat; Cossiga je prepričan, da je zvestoba ustavi dolžnost slehernega državljana in je ni mogoče pojmovati kot nekaj statičnega. Parlamentu pripade torej naloga, da poskrbi za primerne rešitve teh življenjskih vprašanj, ki so odraz resnične zavzetosti za omikani in politični napredek Italije. V isti številki revija Famiglia Cristiana objavlja anketo o ustavi ter mnenja ostalih najvidnejših politikov o osnovnem dokumentu italijanske republike. V Afganistanu so sovjetske sile v težavah Srditi boji okrog mesta Host KABUL — Z bojišča okrog afganistanskega mesta Host, ki ga protivladne sile že nekaj mesecev oblegajo in kjer je prebivalstvo že sestradano, prihajajo nasprotujoče si vesti. V Kabulu trdijo, da bodo sovjetske desantne sile s pomočjo letalstva in rednih enot afganistanske vojske kmalu prebile obroč okrog tega strateško izredno pomembnega mesta. V Pešavaru (Pakistan) pa so voditelji protivladne gverile očitno drugačnega mnenja, saj trdijo, da je nasprotnik štiri ure vožnje oddaljen od Hosta in da mesta tudi v primeru zmage dolgo ne bo obdržal. Vsekakor se okrog Hosta bije izredno pomembna vojaška in tudi politična bitka. Mesto stoji na poti, preko katere uporniki prevažajo pomoč v živežu in orožju tistim borcem, ki se borijo na severu Afganistana. V mestu živi.14 tisoč družin, okrog 10 tisoč vojakov redne afganistanske vojske in več sto sovjetskih vojaških svetovalcev. Če bi mesto padlo v roke upornikom, bi to imelo nedvomno katastrofalne posledice na moralo afganistanskih vojakov, ki vedno v večjem številu zapuščajo kasarne in se pridružujejo mudža-hedinom. Tudi politične posledice morebitnega padca Hosta bi bile izredno hude, mesto namreč imenujejo tudi »mala Moskva«, saj je kot prvo leta 1978 prišlo pod oblast komunistov. Novinar italijanske tiskovne agencije Adn Kronos se je včeraj po telefonu pogovarjal s 65-letnim Jounisom Hali-som, voditeljem koalicije sedmih največjih gverilskih in političnih skupin. Halis je dejal, da so oni že večkrat predlagali neposredna pogajanja z vodstvom sovjetske okupacijske vojske. »Vsem pa mora biti jasno, da lahko razpravljamo kvečjemu o obliki njihovega odhoda, saj miru v Afganistanu ne bo, dokler bo naša tla teptal en sam sovjetski vojak,« je zatrdil vodja afganistanske gverile. Res je tudi, da ima afganistanska gverila v svojih rokah več adutov. 90 odstotkov afganistanskega prebivalstva je odkrito protisovjetsko (in torej tudi proti vladi v Kabulu) usmerjeno, gverila pa nadzoruje 85 odstotkov državnega ozemlja in že celo sredi belega dne bombardira Kabul. Sovjetski vojaki so s pomočjo domače redne vojske ubili 9 odstotkov Afgancev (velika večina izmed njih so bili civilisti), 36 odstotkov, torej 5,5 milijona, pa jih je zbežalo v Iran in Pakistan. Prejšnji teden so Nadžibulaha imenovali za novega predsednika Afganistana, oz. predsednika 8,5 milijona Afgancev, ki so še ostali v deželi, (fg) Nesreče Heralda of Free Enterprise Britanskemu trajektu, ki se je marca letos potopil pri Zeebruggu, so očitno usojene pomorske nesreče. Tokrat zapuščeno pluje po južnoafriškem morju, saj je močan orkan pretrgal vrvi vlačilca, ki ga je vlekel proti Tajvanu (AP) Ministrski svet zvišal avtomobilske takse Koliko bomo plačevali po novem RIM — Samo teden dni pred koncem leta je ministrski svet poslal italijanskim avtomobilistom božično darilo v obliki višjih avtomobilskih taks tako za vozila na bencinski kot na dieselski pogon. S tem pa je spravil v velike težave tudi Italijanski avtomobilski klub ACI, ki je vsem svojim podružnicam pred tem že poslal plakate s starimi tarifami. ACI jih bo moral sedaj v zelo kratkem času zamenjati z novimi. Časa je zelo malo, saj bodo avtomobilisti začeli plačevati takse že 2. januarja. Zato se lahko zgodi, da v vseh 620 podružnicah ACI ali na 16 tisoč poštnih uradih na celotnem državnem teritoriju do tega datuma ne bodo prejeli novih plakatov z novimi tarifami. Podražitev je približno 25-odstot-na, zneski pa v vseh deželah niso enaki, saj imajo nekatere dežele še dodatne takse, druge pa ne. Za vozila na bencinski pogon morajo lastniki avtomobilov plačati takso za celo leto, pri vozilih na dieselski pogon pa je plačilo možno za 4, 8 ali 12 mesecev. Velja tudi dodati, da je takso mogoče plačati le na poštnih uradih, medtem ko jo v podružnicah ACI plačajo le tisti avtomobilisti, ki še nimajo davčne knjižice ali pa so jo izgubili oziroma poškodovali. Točne zneske, ki jih bodo morali lastniki avtomobilov plačevati v prihodnjem letu, navajamo v obeh tabelah. Pri tem moramo opozoriti, da navedene tarife za vozila na dieselski pogon veljajo za našo deželo, pri tarifah za vozila na bencinski pogon pa so tarife za našo deželo navedene v prvi koloni. Tarife za vozila na bencinski pogon Davčne konjske moči 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 Davčne konjske moči 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 25 26 27 28 29 30 1 2 22.725 23.260 32.465 33.230 38.760 39.875 46.100 47.185 58.435 59.810 68.175 69.780 84.410 86.395 99.560 101.900 110.380 112.975 125.530 128.485 138.515 141.775 153.665 157.280 168.815 172.790 179.640 183.865 194.790 199.370 209.940 214.880 281.360 291.620 300.300 311.250 vozila na dieselski pogon 4 meseci 8 mesecev 12 mesecev 148.430 418.010 443.175 298.995 418.010 624.410 225.460 450.925 673.310 240.430 480.860 717.880 256.885 513.775 766.780 272.600 545.200 813.515 289.055 578.110 862.415 305.510 611.025 911.315 320.480 640.960 955.890 336.935 673.875 1.004.790 353.395 706.785 1.053.690 389.185 778.375 1.158.860 406.945 813.890 1.211.550 424.705 849.405 1.264.235 442.460 884.920 1.316.925 460.220 920.435 1.369.610 Palestinski patriarh NADALJEVANJE S 1. STRANI mlji. Izraelski obrambni minister Rabin je namreč izjavil, da bo redna vojska, ki lahko tudi strelja na demonstrante, še naprej skrbela za red na ozemlju West Banka, zahodnega brega reke Jordan. Vojaki naj bi sicer streljali le v primerih, ko bi bili v smrtni nevarnosti, njihove »upravičene« reakcije pa so do danes povzročile 21 žrtev, njihovo strelno orožje pa je ranilo 158 ljudi. Na težave palestinskega ljudstva, ki nima niti pravice do glasovanja, je opozoril msgr. Hilarion Kapudži, ki je pred devetimi dnevi pričel gladovno stavko. Angažirala se je tudi Jugoslovanska liga za mir, neodvisnost in enakopravnost narodov, ki je izrazila odločen protest zaradi najnovejših represij izraelskih okupacijskih oblasti nad palestinskim ljudstvom na zasedenih arabskih ozemljih. Na sliki (telefoto AP): demonstracije izraelskih mirovnikov v Jeruzalemu. Zaradi podkupnin pri upravljanju Krajevne zdravstvene enote V Catanii aretirali Gioacchina Platanio deželnega svetovalca republikanske stranke CATANIA — Finančni stražniki so včeraj v Catanii aretirali deželnega svetovalca Gioacchina Platanio, pripadnika republikanske stranke. Zaporni nalog zanj je izdal namestnik državnega pravdnika Paolo Giordano pod obtožbo izsiljevanja^ irt zasebnih koristi pri opravljanju javne funkcije. Šlo naj bi za dogodke, ki so povezani z upravljanjem 35. krajevne zdravstvene enote, v kateri je bil Platania podpredsednik do junija 1986. 1. decembra letos so namreč po nalogu državnega pravdništva iz Catanie zaradi istih dejanj aretirali predsednika te krajevne zdravstvene enote, Giuseppe Strana, in šest članov upravnega sveta ter upraviteljev treh glavnih bolnišnic v Catanii. Poleg teh zapornih nalogov je državno pravdništvo izdalo 10 sodnih sporočil, od katerih je eno zadevalo tudi Platanio. Po mnenju državnega tožilca je prišlo namreč do izplačila podkupnin v znesku milijarde lir za dobavo zdravil in zdravstvene opreme za tri osrednje bolnišnice v Catanii, Vittorio Emanuele, Santa Ma- ria in Santo Bambino. Vse te bolnišnice sodijo v okvir pristojnosti 35. KZE, ki je največja na Siciliji in ki je že precej časa v ospredju sodne preiskave. Preiskav je pravzaprav več, med temi pa so še zlasti omenjali tri: nakup nekaterih aparatov, ki jih po nakupu niso nikoli uporabljali, odsotnosti uslužbencev in nakup rjuh, ki so jim zaradi visoke cene, ki so jo plačali za te rjuhe, nadeli naziv »zlate rjuhe«. Deželno tajništvo republikanske stranke je včeraj zjutraj izdalo poročilo, s katerim sporočajo, da so »zaradi zadnjih dogodkov, ki so privedli do izvedbe zapornega naloga, nemudoma suspendirali posl. Gioacchina Platanio iz republikanske stranke.« Platania je bil, kot že rečeno, do junija lanskega leta predsednik 35. KZE, nakar je odstopil, ker se je predstavil kot kandidat na deželnih volitvah. Včeraj dopoldne je v zaporu v Catanii namestnik državnega pravdnika Paolo Giordano zaslišal Platanio, vendar o izidih zaslišanja ni hotel izdati nobenega poročila. Vsekakor je bilo mogoče izvedeti, da je prišlo do ukrepa proti sicilskemu poslancu, potem ko je sodstvo preverilo nekatere podatke v bankah na Siciliji in v drugih italijanskih mestih. Platania je obtožen, da je vnovčil nekaj stotin milijonov v zameno za dobavo farmacevtskih in zdravstvenih predmetov trem bolnišnicam, ki sodijo v okvir pristojnosti te krajevne zdravstvene ustanove. Državni tožilec je izrecno poudaril, da je prišlo do razvoja te preiskave, ker se »širi skupina tistih, ki so sklenili, da sodelujejo s sodstvom.« Platania, ki je, takoj ko je prejel sodno obvestilo, odstopil iz svetovalske skupine PRI v sicilskem deželnem svetu, je svojo politično kariero začel v okviru sindikata UIL. Po poklicu je ravnatelj srednje šole, na zadnjih deželnih volitvah pa je bil izvoljen z enim glasom razlike pred Biagiom Susinnijem; slednji je vstopil v sicilsko deželno skupščino, potem ko je bil Grillo Morasutti izvoljen v poslansko zbornico. Platania je bil tudi nekaj časa načelnik svetovalske skupine PRI v deželnem svetu. Padanje vrednosti ameriškega dolarja na deviznih trgih TOKIO Včerajšnji dan je bil za ameriški dolar ponovno negativen, saj je izgubil na vrednosti na vseh glavnih deviznih trgih. Njegov padec se je začel že v zgodnjih jutranjih urah na tokijskem deviznem trgu, kjer je z vrednostjo 123,30 jena dosegel zgodovinski minimum. Podobna usoda pa je dolar doletela tudi na vseh glavnih evropskih trgih. V Milanu je v primerjavi s četrtkovo kotacijo izgubil 18 lir in so ga kupovali po 1182,025 lire, kar je najnižja vrednost od novembra 1981 dalje. Tudi v Parizu je dolar od četrtka izgubil na vrednosti približno 1,37 odstotka. Dolar so v Parižu kupovali po 5,433 franka, medtem ko je bil v Frankfurtu vreden 1,6022 marke ali 0,0353 marke manj kot v sredo, 23. decembra. Opazovalci pripisujejo nadaljnji padec dolarja predvsem nezaupanju valutnih strokovnjakov do nedavno sprejetih ukrepov sedmih najbolj razvitih držav v podporo dolarju. Kot je to že običaj, pa je padec dolarja povezan tudi s težavami lire na evropskem valutnem trgu. Kažejo se nekateri znaki napetosti v okviru evropskega denarnega sistema, kjer se vrednost nemške marke stalno krepi, medtem ko sta v težavah lira in francoski frank. Konkreten pokazatelj težav obeh valut je v dejstvu, da sta tako italijanska kot francoska centralna banka posegli z nakupom mark na valutnem trgu. Lira je ohranila svojo vrednost le v primerjavi z grško drahmo, skandinavskimi valutami in špansko pezeto, še naprej pa se v primerjavi z liro povečuje tudi vrednost švicarskega franka, japonskega jena in evropske denarne enote ecu. Zalivske države bodo imele skupno obrambo RIAD — Sedemletna iraško-iranska vojna se nadaljuje z nezmanjšano ostrino, vse pa kaže, da so se po krajšem premoru ponovno zavrtela kolesja diplomacije. V Riadu se je včeraj nadaljeval sestanek zunanjih ministrov arabskih zalivskih držav, ki jih neposredno ogroža iranska agresivna politika. Saudski zunanji minister Saud al Faisal, glasnik zasedanja, je dejal, da je šest članic Sveta za sodelovanje (Saudska Arabija, Kuvajt, Oman, Katar, Bahrain in Združeni arabski emirati) sprejelo sklep, s katerim bodo odslej organizirali kolektivno obrambo. Na sestanku so voditelji diplomacij zalivskih držav zelo ostro napadli iransko nepopustljivost, ki je dejansko onemogočila začetek pogajanj in vzpostavitev premirja. Iranska tiskovna agencija Irna medtem poroča, da je topništvo varuhov islamske revolucije na severu Perzijskega zaliva zadelo iraški čoln, ki naj bi po eksploziji pričel goreti. Ladja naj bi prevažala orožje, drugo vojaško opremo in hrano, namenjena pa naj bi bila k iraški naftni ploščadi al-Omaja. Irna je tudi sporočila, da so pazdarani že večkrat streljali na ploščad al-Omaja, streljanje naj bi povzročilo večjo gmotno škodo, več Iračanov pa naj bi pri tem umrlo. Iranska tiskovna agencija pa v dopisu ni pojasnila, kdaj je do tega streljanja sploh prišlo. Na sliki (telefoto AP): ameriška vojna ladja Chandler ščiti plovbo »ameri-kaniziranega« kuvajtskega tankerja Gas King. Mikulič o ne blokovski opredelitvi Jugoslavije SARAJEVO — Branko Mikulič je na zasedanju CK ZK BiH dejal: »Rad bi povedal, in to ne le zaradi razprave na današnjem zasedanju CK, ampak tudi na drugih sestankih v BiH, ki jih spremljam na temeljih sredstev obveščanja, da vse bolj prevladuje vtis, da je BiH že dalj časa nedemokratična, stalinistična in zatrta, da so v BIH v začetku sedemdesetih let bili prekinjeni demokratični procesi in podobno. Jaz sem udeleženec in tudi akter tega časa, pa vendar ne morem nikakor odkriti ne v svojih zapisih in ne v proučevanju gradiv, kateri demokratični procesi sd v BiH obsijali, trajali in bili nato prekinjeni. Mislim, da bi bilo dobro, da bi ta .vprašanja razčistili in iz njih potegnili ustrezne sklepe. Agrokomerc je za nas takšna sramota in tako težak primer, da je razumljivo, da o njem govorimo z jezo, s prezirom, da ne izbiramo besed. Toda po mojem mnenju ni dobro Agrokomerca tudi posploševati. Naj spomnim, da je ob odkritju zlorab v Agrokomercu del tiska začel pisati o tem, da je to bosansko-hercegovski tip razvoja. Bosanci naj bi razvijali velike sisteme sozdov in v njih naj bi nastajal tak položaj. Mislim, da nismo ravnali napak, ko smo se zavzemali za ustanavljanje velikih združenih organizacij. Zdaj smo bogatejši še za nekatere druge izkušnje. Nekatere države so na primer zelo uspešno razvijale tako imenovana srednja in majhna podjetja.« »Spomnil bi rad,« je dejal Mikulič, da so se nedavno pojavili teksti o tem, da ZIS z udeležbo naših znanstvenih in gospodarskih organizacij v "kompleksnem programu" pelje državo v vzhodni blok. Hkrati so se pojavili tudi namigi, naj se vključimo v programe Eureka, niso pa upoštevali, da so nam vrata tja zaprta in da ima neuvrščena Jugoslavija načelen odnos do obeh blokov. Zamerili so nam tudi, da smo s SEV sklenili sporazum in to že leta 1974 in da se na temelju tega sporazuma razvijajo vsi naši odnosi s SEV, vključno z udeležbo v programih tehnološkega razvoja. Jugoslavija s SEV ni sklenila nikakršnega posebnega sporazuma o naši udeležbi v kompleksnem porogramu. To pomeni, da Branko Mikulič na noben način ni vlekel države proti temu ali onemu bloku,« je odločno zatrdil predsednik jugoslovanske vlade. Zadovoljstvo neuvrščenih iz Sredozemlja ob podpisu sporazuma med SZ in ZDA BEOGRAD — Jugoslovanski minister za zunanje zadeve Raif Dizdarevič je v imenu zunanjih ministrov sredozemskih članic gibanja neuvrščenih poslal sporočilo državnemu sekretarju ZDA Georgeu Shultzu in zunanjemu ministru SZ Eduardu Ševardnadzeju. V sporočilih je poudaril, da je sporazum SZ in ZDA o odstranitvi jedrskih raket korak, ki predstavlja tudi odgovor na dolgoletne napore neuvrščenih držav, da bi se končno začel proces odstranjevanja jedrskega orožja, ki bi pripeljal do splošne in popolne razorožitve. V sporočilu je tudi poudaril pričakovanje neuvrščenih držav Sredozemlja, da bodo prihodnji razgovori ZDA in SZ zajeli tudi zmanjšanje jedrske in druge oborožitve^/ Sredozemlju. Težave režiserja Kusturice na italijanskih mejah SARAJEVO — Filmska ekipa slavnega jugoslovanskega režiserja, dobitnika zlate palme, Emira Kusturice je že dvakrat poskušala »prodreti« v Italijo, vendar so italijanski cariniki »napad« vedno odbili. V Milanu naj bi posnel nekaj prizorov za film Dom za obešanje, ki 'naj bi se po scenariju dogajali v božično razpoloženem glavnem mestu Lombardije. Toda ker je v filmski ekipi tudi nekaj »natur-ščikov«, ki so sicer že nastopali v njegovih prejšnjih filmih, se je pri drugem poskusu zapletlo zaradi enega od igralcev (prvikrat ekipa menda ni imela ustreznih dokumentov). Carinik je v možaku, ki v filmu Kusturice igra pomembno vlogo, »prepoznal« tatiča, ki je v Italiji leta 1981 menda nekaj izmaknil. Če Kusturici še 2. januarja, po tretjem poskusu in po intervencijah med Beogradom in Rimom ne bo uspelo priti v Italijo, bo moral najverjetneje spornega igralca »filmsko ubiti«, kot pač s temi rečmi počno v znanih ameriških nadaljevankah... Do konca leta nad 320.000 potnikov Štirinajst od sto več potnikov letos na letališču v Ronkah Nujno je potrebna preosnova servisnih služb Slovenska harmonikarja na glasbenem večeru v Bocnu RONKE - Kar 14-odstotno je bilo povečanje števila potnikov na letališču v Ronkah v prvih letošnjih enajstih mesecih. Zabeležili so 306.663 potnikov (lani v istem času 268.880) kar daje gotovost, da bodo do konca leta zabeležili 320.000 in še več potnikov. Zadovoljen je te in druge podatke nanizal včeraj novinarjem Gino Cocian-ni, predsednik Konzorcija za upravljanje deželnega letališča. Za 7,35 odstotka se je povečalo število potnikov na notranjih progah. Kar za 169,3 odstotka pa se je povečalo število potnikov na mednarodnih čarterskih progah. Teh je bilo 27.407 (leto prej 10.177). Čeprav so to uradno čarterske proge so v resnici linijske. V tem letu sta namreč dve angleški tu-ristično-letalski družbi uvedli redno linijo London-Ronke, vsako dvakrat tedensko. Gre za proge, ki povezujejo London z Verono in Ronkami, oziroma London s Pizo in Ronkami ter London z Bologno in Ronkami. Vsak teden imamo štiri že kar redne polete, povprečno se je ronskega letališča za vsak polet poslužilo 30 potnikov. Dav-krat tedensko so že ustaljene čarterske letalske povezave med Ronkami in Kijevom oziroma Moskvo. Služita predsvem delavcem furlanskih podjetij, ki gradijo kompletne tovarne v Sovjetski zvezi. Na vsakem takem poletu je okrog šestdeset potnikov. Brez primerjave z letom prej pa je redna vsakodnevna proga z Miinchnom, ki je bila odprta konec letošnjega avgusta. Potnikov je v štirih mesecih bilo 1.718. Letalo Lufthanse ima 18 prostorov, povprečna zasedenost je 12,3. Cocianni je tudi povedali, da bi bili rezultati lahko še boljši, ko ne bi bilo številnih stavk, ki so še zlasti v zadnjih dveh mesecih zmanjšale število letalskih prevozov. Predsednik Konzorcija za upravljanje ronškega letališča Cocianni Prizadevajo pa si, da bi se v prihodnje še bolj odprli v svet. V začetku decembra so ministri javnih prev.ozov EGS podpisali .sporazum o sprostvitvi prometa. Letališče v Ronkah je, zasedaj edino v Severni Italiji, bilo popolnoma oproščeno vseh dosedanjih omejitev. Vsako letalsko podjetje iz dežel EGS se ga odslej lahko poslužuje brez vsakršnih omejitev. To bo veljalo od L januarja 1988. Cocianni je tudi povedal, da si bodo prizadevali, da bi bili enakih ugodnosti deležni, poleg držav EGS, tudi Avstrija in Jugoslavija. V zadnjih dneh ni bilo, zaradi izredno goste megle, prometa na tem letališču. To je nekaj izrednega. Običajno se dogaja obratno. V enem letu je zaradi megle na letališču v Benetkah pristalo v Ronkah nad sto letal. V Italiji menijo, da se bo letalski promet letno večal za šest odstotkov. V primeru Ronk naj bi bil ta odstotek precej višji, kajti v bodoče naše letališče nameravajo še bolj odpreti proti Vzhodu. Zaradi tega naj bi bile uvedene nove proge. Zaradi tega pa je nujna preosnova letališkega kompleksa. Letošnjo pomlad so razširili parkirišče za letala. V enem samem dnevu, 6. junija, je tu pristalo več letal, ki so pripeljala nad tisoč petsto potnikov namenjenih na križarjenje z ladjo Canberra, prav toliko so jih odpeljale. Ladja je pristala v Trstu. Take izmenjave nameravajo angleški tour operaterji delati tudi v bodoče. Nujno potrebna pa je preosnova servisnih služb v sami letališki zgradbi, v parkiriščih in tudi v cestnih povezavah. Že dvajset let je govora o nujni povezavi letališča z avtocesto. Načrt je sedaj izdelan, denar je že na razpolago. Z gradnjo avtocestnega priključka med Redipuglio in Ronkami bodo pričeli v letu 1988. Inž. Nicolo Forna-sir je novinarjem obrazložil načrt prezidave sedanje letališke zgradbe, novo ureditev parkirišč, premaknitev državne ceste Tržič-Červinjan. Vse to naj bi terjalo nekaj desetin milijard lir. V prvi fazi, tja do leta 1990, ko bodo v Vidmu tekme svetovnega nogometnega prvenstva, bodo uredili najnujnejše. Sicer pa bi tja do konca tisočletja zgradili take naprave, ki bi omogočale letni promet enega milijona potnikov. MARKO WALTRITSCH BOČEN — Dne 5. decembra sta se glasbenega večera v Deželnem gledališču v Bocnu udeležila tudi dva slovenska harmonikarja, David Žerjal in Corrado Rojac. Glasbeni večer, sicer že druga kulturna pobuda sodelovanja bocenske-ga društva Artist Club in tržaškega Miramar, je bil zasnovan izredno bogato, saj je številno občinstvo lahko sledilo tako odličnim folklornim skupinam kot najboljšim gojencem bo-censkega konservatorija Claudio Monteverdi, tako mladinskemu zboru bocenskih nižjih šol kot gostom iz Trsta. Šestnajstletni David Žerjal, gojenec Glasbene matice v razredu prof. Elia-ne Zajec, je predstavil Merkušinovo Zimsko suito, ljubek primer ruske instrumentalne tradicije v klasični obliki. Devetnajstletni Corrado Rojac, ki se posveča harmoniki kot ppstdiplom-skemu študiju pod vodstvom istega mentorja, je predstavil tri Scarlattije-ve sonate v lastni transkripciji iz čembalističnega repertoarja. Oba mlada glasbenika, člana društva Miramar, v okviru katerega deluje istoimenski harmonikarski ansambel, sta z uspehom dokazala, da zasluži harmonika mesto na konservatoriju kot ostali »privilegirani« instrumenti, kot so harfa, flavta, violina ali klavir, ki so pester, glasbeno barvit večer zaključili v znamenju kulture. Harmonikarja čaka težka naloga: koncertiranje kot sredstvo za osvajanje javnega mnenja, da bi končno predvsem »birokratski obrati« harmoniki odprli vrata državnega konservatorija, kar je tudi težišče delovanja društva in ansambla Miramar. Koroška kmetijska zbornica: za slovenščino ni denarja! Izola: italijanski jezik je čedalje manj prisoten Nov jirimer, ki potrjuje kako določene koroške sile gledajo na slovensko manjšino in njene probleme CELOVEC — Ena najvažnejših nalog Koroške kmetijske zbornice je pomoč članom, med katero sodi brez Potresni sunek pri Clautu TRST — Geofizikalni institut iz Trsta je včeraj ob 5.58 zabeležil potresni sunek v pordenonski pokrajini in sicer ob vznožju hriba Rosettum v neposredni bližini vasice Claut (v Dolini Valcellina). Sunek, ki je bil po Richterjevi lestvici ocenjen s 3,5 stopnje, po Mercallijevi pa med četrto in peto stopnjo) so zabeležili v vaseh Ma-niago, Seguals, Tramonti di Sotto, Barcis, Cimolais, Erto in seveda Claut. Sunek ni povzročil nobene škode; tudi preplaha ni bilo veliko, saj je prebivalstvo, ki prebiva v obnovljenih ali novih hišah, ki so zgrajene po protipotresnih predpisih, navajeno na podobne pojave. dvoma tudi izobraževalna in posvetovalna dejavnost. Za slovenske kmete s strani kmetijske zbornice na tem področju doslej ni nobene ponudbe in je tudi v bližnji bodočnosti ne bo! Na občnem zboru zbornice pred dnevi v Celovcu je namreč predsednik zavrnil predlog obeh predstavnikov Skupnosti južnokoroških kmetov, svetovalcev Štefana Domeja in Janka Zvvittra, ki sta zahtevala izobraževalno in posvetovalno dejavnost za slovenske kmete po novih metodičnih aspektih v institucionalizirani izobraževalni dejavnosti za dvojezično območje v sodelovanju z vsemi slovenskimi organizacijami in Koroško kmetijsko zbornico. Svetovalca Štefan Domej in Janko Zwitter sta s tem v zvezi predlagala Dom prosvete v Tinjah kot organizacijsko platformo in zahtevala, da se predlog finančno upošteva tudi v proračunu zbornice za leto 1988. Po odklonitvi njunega predloga s strani predsednika Koroške kmetijske zbornice Deutschmanna — od drugih strank se ni nihče izrekel o tem vprašanju — svetovalca Domej in Zvvitter nista glasovala za proračun, ki predvideva nad petdeset milijonov šilingov izdatkov. IZOLA -— Za komisijo za italijansko narodnost pri izolski občinski skupščini, ki naj bi bedela nad uresničevanjem zelo zapletene problematike, kot je predstavlja uresničevanje narodnostne politike in zakonodaje, ki to politiko ureja, je že dobro leto dela. V svojem prvem enoletnem poročilu člani šestčlanske komisije, v kateri so po trije delegati večinskega in manjšinskega naroda, ugotavljajo, da ogledalo uspešnosti zagotavljanja in uresničevanja narodnostne politike nikakor ne more biti delo komisije, temveč se realnost odraža vsak dan na ulici, na delovnem mestu, javnih ustanovah, skratka povsod tam, kjer se srečujejo pripadniki večinskega in manjšinskega naroda. Pri tem pa komisija ugotavlja, da je bilo veliko posameznih problemov že večkrat obravnavanih in premletih, žal pa prihaja do nedoslednosti in pomanjkljivosti pri njihovih uresničevanjih v življenju. Dejstvo je, da je italijanski jezik kot jezik okolja v vsakdanjem pogovoru ali poslovanju čedalje manj prisoten, ni doslednosti pri uporabi dvojezičnosti na javnih napisih, najslabše pa je za uresničevanje dvojezičnosti poskrbljeno v združenem delu. V poročilu člani tudi vztrajajo na stališču, da je komisija le organ skupščine, ki opravlja funkcijo usmerjevalca in pobudnika za reševanje zadev s področja narodnosti in zato tudi ni pristojna za poročanje o uresničevanju posebnih pravic pripadnikov italijanske narodnosti v izolski občini, še manj pa, da bi bila odgovorna za uresničevanje zakonodaje, sklepov in političnih usmeritev s tega področja. Za zagotavljanje uresničevanja posebnih pravic so v izolski občini odgovorni vsi trije zbori občinske skupščine in izvršni svet kot njen izvršni organ. V letu dni se je komisija za narodnost sestala kar desetkrat. Med problemi, na katere so opozarjali, pa je nedosledno uveljavljanje dvojezičnosti v javnem življenju s poudarkom na javnih napisih, pri čemer poseben problem predstavljajo tudi malomarni prevodi. Poseben poudarek so dali vprašanju poimenovanja ulic in trgov po zaslužnih pripadnikih italijanske narodnosti. Obravnavali so tudi problematiko šolstva, posebej so še opozarjali na zagotavljanje ustreznih pogojev za uresničevanje izobraževalnih programov, opozarjali pa so tudi na izjemno pereč problem prostorov skupnosti Italijanov in sicer na uresničitev programa prenove Manziolijeve palače, ki se vse bolj odmika, čeprav iz stališč in sklepov skupščine iz leta 1985 izhaja, da bi morali biti prenovljeni prostori odprti že ob letošnjem občinskem prazniku. IZTOK UMER Sporna določila o finansiranju kulturnih dejavnosti še ne veljajo LJUBLJANA — Sporna določila t.i. obračunskega zakona, ki predvidevajo spremembe v načinu financiranja kulturnih dejavnosti v Jugoslaviji, za zdaj še ne bodo stopila v veljavo. To so.sklenili prejšnje dni v Beogradu, vest pa so sporočili ravno v času dvodnevnega zasedanja obeh zborov Kulturne skupnosti Slovenije (naj-višjega republiškega organa za področje kulture), ki je bilo posvečeno načrtom za prihodnje leto. Določila bi morala stopiti v veljavo s 1. januarjem, s tem, da jih začasno še ne bo treba izvajati, pa pomeni, da bo do nadaljnjega (podobno kot sedaj) zagotovljen bolj stalen, čeprav še zdaleč ne zadosten priliv sredstev za kulturne dejavnosti. Z izvajanjem obračunskega zakona bi se, nasprotno, občutno skrčila sredstva v korist kulture, tovrstno bojazen pa je prejšnje dni najbolj zgovorno podalo ljubljansko Delo, ko je pod naslovom »Postali bomo drhal, če ne bomo imeli svoje kulture« reflektiralo stališče enega izmed delegatov na zasedanju zborov Kulturne skupnosti Slovenije. Vendar začasna odložitev izvajanja omenjenega zakona še zdaleč ne rešuje tejiav v kulturi matične države, saj je sredstev na razpolago vseeno premalo. Na zasedanju obeh zborov Kulturne skupnosti Slovenije so osnutek finančnega načrta za leto 1988, ki predvideva subvencije za razne kulturne dejavnosti, resda popravili (prvotno je znašal 29,5 milijard dinarjev, temu so nato dodali še nekaj milijard), toda brez pripomb in pomislekov pa vseeno ni šlo. Boleča točka so bili deleži, ki naj bi šli posameznim dejavnostim, okrog tega vprašanja pa je še pred zasedanjem zborov polemično posegla revija Mladina. Kulturni skupnosti Slovenije je očitala, da povsem zanemarja t.i. alternativne oblike kulture (Radio Študent, ŠKUC-Forum, gledališče Glej itd.) ter da pretirano podpira bolj etablirane, uradne kulturne ustanove. Vseeno si poglejmo nekatere postavke finančnega programa za prihodnje leto. Na področju založništva je zajetih 229 naslovov od predlaganih 380, kar je približno enako število kot letos. Dobra polovica vseh investicij v družbenem planu bo namenjena gradnji novega muzeja ljudske revolucije, ostale naložbe bodo porabili za prenovo in dodatne gradnje mariborskega gledališča in • prenovo narodnega muzeja v Ljubljani. V spisku prioritetnih naložb najdemo Slovensko mladinsko gledališče (prenova dvorane), Narodno galerijo (prenova prostorov), Primorsko dramsko gledališče in sedež organizacij italijanske narodnosti v Kopru.’Subvencija za Cankarjev dem v Ljubljani bo v prihodnjem letu znašala približno milijardo dinarjev, prispevki za kulturno dejavnost italijanske in madžarske narodne manjšine v Sloveniji pa okrog 270 milijonov. I. VOGRIČ DANIELLE STEEL 117. Itj c-n o (iru/ino Prevedla Irena Trenc-Freiih 23. POGLAVJE »Si prepričan?« je Lionel nejeverno pogledal svojega prijatelja. John mu je že dvakrat zagodel nekaj podobnega. Pred dvema mesecema sta v obup svojih staršev oba pustila šolanje in jo prišla iskat v San Francisco. Ward ni hotel ničesar slišati o tem od Faye, Bob Wells pa se je bal, da sta iskanje uporabila kot izgovor, da sta lahko odšla v San Francisco in se pridružila homoseksualcem, ki so tam živeli povsem sproščeno. Toda Lionel je vztrajal, da je Anne hotela prav tja. San Francisco je bil raj za pobegle otroke in čeprav tega ni povedal staršem, je bil prepričan, da lahko begunčki tam preživijo leta in leta, ne da bi jih kdo prepoznal ali prijavil. V hišah na Haight-Ashburyju, prepleskanih z divjimi barvami, polnih cvetja, preprog, kadila, mamil in spalnih vreč, jih je živelo na tisoče, stisnjenih kot mravlje v majhnih stanovanjih. Ta kraj in ta čas sta bila enkratna v zgodovini in Lionel je nagonsko vedel, da je Anne del njiju. Vedel je od prvega trenutka, ko sta prispela. Vprašanje je bilo samo, ali jo bosta našla. Z Johnom sta mesece zaman prečesavala ulice in ostalo jima je le še malo časa. Obljubila sta, da se bosta vrnila v šolo do junija, da bi v poletnem semestru nadomestila izgubljeni čas. »Če je ne najdeta v treh mesecih,« jima je rekel Bob Wells, »morata odnehati. Čas iskanja je omejen. Dekle bi lahko bilo v New Yorku, na Havajih ali v Kanadi.« Toda Lionel je vedel, da se moti. Vedel je, da je hotela priti sem iskat ljubezen, ki je ni bila nikoli deležna doma. John se je strinjal z njim in zdaj je trdil, da jo je videl vso omotično blizu Ashburyja, ovito v škrlatno rjuho, z vencem rož na glavi in s tako steklenimi očmi, da ni vedel, ali ga je sploh prepoznala. Za hip, samo za kratek hip se mu je zazdelo, da je vedela, kdo je, nato pa se je spet izgubila. John ji je sledil do stare, razpadajoče hiše, ki je dajala zavetje očitnim narkomanom in begavčkom. Vonj po kadilu je lebdel še zunaj na ulici in na stopnicah je sedelo vsaj dvajset ljudi, prepevalo nekakšen indijski napev, se držalo za roke, brundalo, se tiho smejalo in mahalo prijateljem. Ko je Anne prišla do stopnic, so se razdelili pred njo kot Rdeče morje in ji pomagali navzgor po stopnicah, kjer jo je na vrhu pričakal sivolas moški in jo odnesel v notranjost. Za Johna je bil to nadvse čuden pogled, zato ga je hotel razložiti Lionelu in jo še enkrat opisati. »Priznati moram, da zveni njej podobno.« Toda podobno je bilo tudi z drugima dvema dekletoma, ki ju je bil odkril John. Vsak dan sta se zjutraj razšla in se ločeno potepala po Haight-Ashburyju, da bi jo poiskala. Če je bila res v tisti hiši, je bilo presenetljivo, da je nista odkrila že prej. Zvečer sta se vračala v hotelsko sobo, ki sta jo najela z denarjem, sposojenim od Faye. Navadno sta kje v miru povečerjala hamburger, nikoli pa nista zašla v katerega izmed barov za homoseksualce. Držala sta se zase. Zjutraj se je. vse skupaj začelo znova. To je bilo garanje iz ljubezni, kakršni Faye še ni bila priča. Faye je večkrat priletela v San Francisco in se jima pridružila pri iskanju, toda Lionel ji je nazadnje razložil, da ju samo ovira. V množici otrok cvetja je bila preveč očitna, njene srajce so bile preveč poškrobljene, njenega na skrajnost omejenega nakita preveč, njene kavbojke so bile prečiste. Bila je videti natanko to, kar je bila; mati pobeglega otroka z Beverly Hillsa, ki išče svojega begavčka, in ljudje so bežali od nje kot podgane. Nenazadnje ji je Lionel povedal gladko in jasno: »Mama, pojdi domov. Če bova karkoli odkrila, te bova poklicala, obljubim.« Vrnila se je domov snemat svoj film. Wardu je predlagala, naj tokrat vzame soproducenta, ker je strašno pil. Odnosi med njima so se kvečjemu še poslabšali. Še vedno je odklanjal, da bi govoril o Lionelu. Ko je Ward zaslišal Lionela, ki je telefoniral, da bi materi povedal, kaj je videl v Haight-Ashburyju, je odložil slušalko. Knjiga je izšla pri Založništvu tržaškega tiska in je na razpolago v Tržaški knjigarni V pričakovanju najdaljše noči v letu Gostinska ponudba in rezervacije za Silvestrovo brez večjih novosti Organizirala sta ga OZE in ZSKD Svetle in senčne plati seminarja o arhivistiki Komaj smo si za silo opomogli od božičnih pojedin in obdarovanj, pa moramo že misliti na bližajočo se najdaljšo noč v letu, na silvestrovanje. To pot se ne bomo spuščali v strah zbujajoče napovedi o podražitvah, s katerimi smo že grozili tik pred božičem, saj je iz priložnostne ankete, ki smo jo izpeljali med nekaterimi gostinci, razvidno, da je od trinajstih plač ljudem ostalo ravno dovolj za prijetno in brezskrbno silvestrovanje. Drugega januarja (prvega se bomo tako vsi zaspani in onemogli otepali mačka), pa bomo bržčas vzeli pamet v roke in se resno lotili vsakdanjih opravkov s skrbmi vred. Cene letošnjega silvestrovanja, resnici na ljubo, niso ravno mačje solze. Gostinci sicer pravijo, da so v skladu z naraščanjem splošnih stroškov, v restavracijah, kjer smo zadostili novinarskemu "firbcu", pa so nam povedali tudi, da bo letos skoraj povsod poskrbljeno za glasbo z orkestrom ali vsaj z godcem, v skrajnem primeru pa bo prav prišel tudi dober gramofon s ploščami. Odvisno od zmogljivosti lokala in želja gostov. Večinoma bodo v mestnih in okoliških restavracijah pripravili enoten jedilnik, zaradi praktičnosti seveda, posamezni kuharji pa si te dni pošteno belijo glave, kaj bi lačnim, veselo razpoloženim in silves-trovsko nastrojenim skupinam ponudili. Začeti bo treba, kajpak, z aperitivom, nadaljevati s predjedjo, glavnim obrokom in raznimi prikuhami, končati pa s krepko kavico in penečim se vinom. Saj res, cene! Sddemdeset tisočakov bo odštel kdor se je letos odločil za silvestrovanje v ribji restavraciji pod Kontovelom. Razpoložljivih mest pa ni več. Približno 90 tisoč lir bo plačal tisti, ki se bo dolgo v noč veselil v hotelu na Pesku, sto tisočakov bo treba odšteti v eni izmed restavracij v repentabrski občini. Povsod je v ceno vključena po ena steklenica vina na vsake štiri osebe. Obstajajo pa tudi lokali, kjer ne pripravljajo gostij za večja omizja, jedilnik je zato temu primerno izbran, vina tudi in seveda cene, ki so daleč, daleč večje od omenjenih. Tudi v takih lokalih imajo že vse rezervirano in kar malce čudili so se, ko smo jih vprašali, ali ni morda cena (približno 250.000) nekoliko previsoka. "Kdor hoče kakovost in izbranost, mora tudi primerno globoko seči v žep," je povedal šef postrežbe in pristavil, da imena restavracije ni treba omenjati, saj da je že itak tudi zadnja mizica oddana... Nekatere slovenske restavracije, ki so bile v preteklosti skoraj obvezno na seznamu silvestrovanja željnih, bodo letos zaprte. Njihovi lastniki namreč menijo, da je zadnja noč v letu že nekoliko degenerirana tradicija, drugi imajo težave z osebjem, nekaterim pa ni uspelo pravočasno urediti vsega potrebnega. Veliko je tudi takih, ki bodo silvestrovali kar doma, v družbi prijateljev, morda v za to priložnost prijetno urejeni kleti. Taka praznovanja so namreč zelo priljubljena zlasti med "kla-pami" srednjih let, niso pa zato prav nič manj obvezujoča. Marsikje bodo po praznični večerji — čakajoč na novo leto — igrali tombolo, grizljali arašide in srkali domačo kapljico. Točno opolnoči pa bo itak za vse obvezno pokanje z zamaški, nazdravljanje in objemanje, saj drugače ne more biti. Kaj naj še dodamo? Kaj neki, vsem našim potrpežljivim, včasih jeznim, drugič zadovoljnim, vsekakor pa zvestim bralcem srečno in uspešno novo leto! (mi) Sodno leto 1988 bodo otvorili s poročilom o opravljenem delu Prihodnjega 13. januarja bo v tržaški sodni palači slovesna otvoritev sodnega leta 1988, na kateri bo glavni tožilec sintetično orisal vsebino poročila o opravljenem delu. Poleg problematike krajevnega značaja, zaobjema poročilo tudi splošno problematiko, s katero se ukvarjajo sodne oblasti. Med temi je zlasti govora o mafiji, kamori in organiziranem kriminalu ter o "protimafijskih" ukrepih, ki so že obrodili zaželjene sadove. Poročilo nadalje vsebuje podatke o civilnem sodstvu, o poseganju sodstva na gospodarsko in industrijsko področje, važen pa bo tudi tisti del poročila, ki se nanaša na stanje v zaporih v vidiku kazenske reforme in o odnosih med temi ustanovami in javnimi upravami. Tudi položaj mladoletnikov v današnji družbi ima v poročilu široko odmerjen prostor, zlasti z ozirom na vprašanje mamil, prestopništva, posvojitev in prekinitev nosečnosti. Končno pa vsebuje letno poročilo o delu sodnikov tudi podatke o sodelovanju z odvetniki, sodno policijo in višjim sodstvom. Poročilu bo sledila razprava, ki bo odprta vsem prisotnim, prednost posega pa bodo imeli pristojni delavci. Po končani razpravi bo sodno leto 1988 tudi uradno začelo. V našem dnevniku smo pred kratkim poročali o seminarju za arhivar-stvo, ki sta ga skupno organizirala Odsek za zgodovino pri NSK in ZSKD. Prvi del seminarja je potekal v Gregorčičevi dvorani, drugi pa na sedežu Odseka za zgodovino. Ker je bila pobuda zanimiva, pa tudi nova glede na naše razmere, smo menili, da je prav, da povprašamo enega od udeležencev seminarja, da nam pove svoje mnenje in izkušnje, ki jih je odnesel s tega dvodnevnega zasedanja. Obrnili smo se kar na Aleksija Kalca, sodelavca Odseka za zgodovino pri NŠK. Koliko je bilo udeležencev tega prvega seminarja, smo ga najprej vprašali. »Udeležencev je bilo približno 15. Predavatelji so bili iz Slovenije in sicer iz Arhiva Slovenije ter iz zgodovinskega arhiva Ljubljane. Gre za izredno dobre strokovnjake za arhivistiko v Sloveniji, s katerimi že vrsto let sodelujemo. V zadnjem času pa smo navezali še tesnejše stike in tako je prišlo tudi do zamisli, da pripravimo seminar, ki naj bi seznanil tudi nas v zamejstvu s to relativno mlado vedo. To je bil tudi namen seminarja. Razen tega pa je bil to prvi korak, s katerim se začenja tudi pri nas ustvarjati in utrjevati zavest o potrebi izbiranja in hranjenja arhivskega gradiva, ki naj priča o naši zgodovinski preteklosti.« Ste si pričakovali večjega odziva, kot ga je seminar imel, ali pa ste s številom udeležencev zadovoljni? »Ker smo napravili za seminar kar precej reklame in propagande ter smo poslali društvom, šolam in drugim ustanovam lepo število vabil, sem mnenja, da je bil odziv preskromen. To pomeni, da se pri nas ne zavedamo še važnosti zbiranja in urejevanja arhivov in vsega gradiva, ki k tem arhi- vom spada. Predvsem menim, da se niso odzvala društva, ki pa vendarle razpolagajo z gradivom, ki bi spadalo v arhiv, seveda če bi se le-ta začel urejati po pravilih dobrega in modernega arhiva. Ker pa je to le'prvi korak in prvi poskus, kot sem že na začetku rekel, menim, da ne smemo vreči puške v koruzo, temveč da moramo delati na tem, da bo prihodnji seminar, do katerega bo moralo po mojem priti, bolje obiskan in da bo tako lahko rodil tudi dobre sadove.« Kako pa je potekalo delo na seminarju? »Ta prvi seminar je bil tematsko precej splošen; to pomeni, da smo govorili o arhivistiki bolj na splošno, da smo na seminarju le nakazovali možnosti za delo v arhivih. Takšno delo je večini tistih, ki se pri nas z arhivi ba-vijo, še v glavnem nepoznano. Ker menijo, da je arhiv nekakšno skladišče, kjer naj se gradivo le hrani. To pa ne drži, ker obsega arhiv veliko dejavnosti, ki so sicer zelo skrite, a vendar zelo pomembne, saj hrani le-ta v vsem svojem arhivu vse tisto, kar bo lahko nekoč, ali pa tudi že v bližnji prihodnosti služilo vsem tistim, ki bodo želeli pisati ali proučevati našo zgodovino. Naš namen je bil tako, da s tem prvim seminarjem predstavimo društvom in vsem tistim, ki se v društvih ali drugih ustanovah bavijo z arhivi, kako je treba arhiv urejati, kako zbirati gradivo in kako ga razvrščati, da bo dosegljivo vsem tistim, ki se bodo v bodoče bavi-li s pisanjem vsega, kar zadeva vse komponente naše dejavnosti v zamejstvu, najbolj seveda zgodovine našega obstoja in bivanja na tem območju. Ta prvi korak je bil storjen in trdno sem prepričan, da mu bodo v kratkem sledili še drugi.« (N. L.) Skupni koledar in koncerta v Trstu in Gorici Dve novoletni pobudi naših denarnih zavodov * Z nedeljskega občnega zbora v Bazovici Sekcijo VZP1-ANPI v okviru TPPZ Tomažič bodo poimenovali po bazoviških junakih Slovenski denarni zavodi se bodo tudi ob letošnjem zaključku leta predstavili širšemu občinstvu z dvema akcijama, ki dobivata iz leta v leto širši značaj. Že nekaj dni je namreč pri okencih zavodov na voljo skupni koledar. Letos je bil izbran specifični motiv slovenskih srednjeveških gradov na Primorskem. Zamisel je prišla od krajevnega fotografa Grižona, ki je smotrno povezal preteklost s sedanjostjo. Na vsaki strani koledarja je namreč reprodukcija slike gradu, ki je bila objavljena v Valvazorjevi dobi, in kratek dvojezični zgodovinski opis kraja ter upravno-političnih razmer takratnega Po obvezi na občnem zboru Najmlajšim skrb tabornikov RMV Pred kratkim smo si taborniki ogledali zadrugo »Dolga krona« v Dolini, kjer nam je član Ger-mano Švara povedal nekaj o nastanku in delovanju zadruge same. Na občnem zboru smo se obvezali, da bomo posvečali svojim najmlajšim posebno pozornost. Zato je bila ta naša akcija posvečena prav njim. S tem ogledom smo začeli izvajati tisti del programa, s katerim bi si medvedki in čebelice ogledali ter spoznali razne objekte in zanimivosti v naših krajih, katere si sami redkokdaj ogledamo. Ciklus smo začeli 20. decembra in odvijal se bo skozi vso sezono - tja do taborjenja. Najprej si nameravamo ogledati Tržaško, nato pa se bomo preselili na Goriško. Kot je v naši navadi, smo poučno povezali z zabavnim, zato smo se po ogledu odpravili v gledališče F. Prešeren v Bolju-nec, kjer so se naši najmlajši pomerili v kvizu ter raznih spretnostnih in kreativnih igricah. Po nagrajevanju pa domov. Tako smo se poslovili od naših najmanjših. Starejši pa svoje delovanje zaključujemo z zimova-njem, ki se je začelo 24. t. m. in se bo zaključilo jutri v Bohinju. O tem pa kdaj kasneje; do takrat... SREČNO 1988!!! Taborniki Rodu modrega vala časa. Poleg reprodukcije je fotografija sedanjega stanja zgradbe. Ugotovimo tako, da so bili nekateri gradovi med tem časom- restavrirani in ohranjeni, drugi pa so žal popolnoma uničeni in je videti le še ostanke razvalin. Prve dni januarja, in sicer 8. v Trstu ter 9. v Gorici, bo na sporedu novoletni koncert, ki ga denarni zavodi pripravljajo že tretjič. Letos so imeli še posebno srečno roko, saj izvajalci kot program obetajo užitek za slehernega ljubitelja glasbe. Nastopali bodo simfoniki RTV Ljubljana v polni zasedbi, dirigiral bo domačin Stojan Kuret, kot solist pa bo nastopil pianist Aleksander Vodopivec. V prvem delu programa bomo lahko poslušali simfonijo iz Rossinijeve opere Viljem Tell, sledili bodo odlomki iz Hrestača skladatelja Čajkovskega. V drugem delu bodo filharmoniki izvajali Varšavski koncert Addinsella, Ger-shwinovo Rapsodijo v modrem ter venček dunajskih valčkov, brez katerih si skoraj ne moremo zamisliti praznovanja novega leta-. Tudi vabila koncerta so na razpolago pri tajništvih šestih slovenskih denarnih zavodov, (zk) V prostorih Partizanskega doma v Bazovici je bila v nedeljo dopoldne skupščina, na kateri so člani sekcije VZPI-ANPI, ki deluje v sklopu Tržaškega partizanskega pevskega zbora P. Tomažič, poudarili potrebo ureditve pravnega stanja omenjene sekcije, ki deluje že od leta 1975, ki pa ni imela svojega uradnega predstavništva. Na nedeljski skupščini so tako predložili spisek imen, iz katerih bodo izbrali predsednika in tajnika in ostale člane odbora in tako opolnomočili njeno delovanje v skladu s statutom borčevske organizacije VZPI-ANPI. Govor je bil o boju slovenske manjšine, katere del so tudi mnogi bivši partizanski borci in aktivisti osvobo- dilnega gibanja, za dosego globalnega zaščitnega zakona. V posebni zaobljubi, sprejeti na skupščini, je poudarjeno, da čakajo Slovenci že vsa povojna leta, da bi italijanski parlament odobril zakon, ki naj bi zaščitil vrednote, ki jih priznava in sankcionira že italijanska ustava (katere 40. obletnica je potekala prav v nedeljo). Slovenska manjšina je že pokazala svojo lojalnost, je v zaobljubi rečeno, tako s svojim bojem proti fašizmu, kot tudi z obrambo omikanega sožitja in republiške zakonitosti. Ker so se udeleženci strinjali, da bi se sekcija odslej dalje imenovala po bazoviških junakih - Bidovcu, Marušiču, Milošu in Valenčiču, je ta zahteva in želja prenešena v omenjeno zaobljubo. Uzakonitev naših pravic pa postavlja naša sekcija, je še rečeno, na častno mesto. Ker je bilo tudi govora o bodoči dejavnosti, so bile napovedane tri pomembne prireditve, oziroma iniciative. 6. februarja bo v Lipici srečanje bivših partizanskih borcev in njihovih družinskih članov; 24. aprila bo slovesno poimenovanje sekcije VZPI-ANPI TPPZ po bazoviških junakih, povezano z izvedbo nove kantate Jana Goloba »Še pomnite tovariši«, ki so jo prvič peli štirje partizanski pevski zbori ob zaključku festivala Kurirček v Mariboru. Za 2. julij je tudi potrjen’ tradicionalni partizanski praznik v Bazovici, tokrat povezan z okroglo mizo borčevskih odborov in sekcij iz raznih dežel v državi. Člani sekcije, ki so tudi pevci zbora, so ob koncu odobrili tudi sklep, da se v sklopu zbora organizirajo manjše pevske skupine, ki bodo lahko sodelovale na pogrebih bivših borcev, ali na manjših manifestacijah. Nov telefonski priključek protipožarne službe Deželna služba za gozdno varstvo je te dni dobila še dodatni telefonski priključek v operativnem centru, ki nadzoruje gozdne požare. Pred časom je namreč začela delovati posebna telefonska centrala, ki jo je bilo mogoče klicati z vseh krajev dežele, vendar se je izkazalo, da je ena sama telefonska številka očitno premalo. Odslej bo mogoče o primerih gozdnih požarov obvestiti pristojno gasilsko službo tudi na telefonsko številko 505336, poleg seveda že znane številke 203765. Pred-klicna številka ni potrebna. Nekatere važnejše pobude Slovenske zamejske skavtske organizacije Kako zaključujejo leto tržaški skavti Iz preteklega in prihodnjega delovanja Slovenske zamejske skavtske organizacije naj omenimo le nekatere važnejše pobude. V soboto, 7. novembra, je bil v jami pri.Gabrovcu slovesen prestop 18 novincev roverjev in popotnic. To je zadnja, a obenem najbolj zahtevna stopnja poti, ki jo mora skavt opraviti. S podpisom smernic, ki si jih je za bodoče življenje sam izbral, se novinec rover-popotnice obveže, da bo zvesto izpolnjeval geslo najstarejše veje v organizaciji; SLUŽITI. Slovesnost, ki se je je udeležilo 75 članov klana, je vodil g. Milan Nemac, uvodni nagovor pa je imela načelnica Bruna Ciani. Prva letošnja seja deželnega vodstva SZSO je bila v Jamljah v četrtek, 19. novembra. Na dnevnem redu je bila določitev novega predsednika SZSO. Enoglasno je bil sprejet Mauro Leban, ki je tako prevzel mesto Marjana Jevni-karja. Ta bo v naslednjem letu opravljal tajniško delo namesto Aleša Lojka. Nato so prisotni poročali še o manjših spremembah pravilnika in vzeli v pretres skupne dejavnosti tekočega delovnega leta. V nedeljo, 22. novembra, je bil v župnijski dvorani v Dolini poseben tečaj za voditelje. Pripravilo ga je pokrajinsko vodstvo na željo dela udeležencev letošnjega pokrajinskega občnega zbora. Zjutraj so bili na vrsti trije posegi: Marjan Jevnikar je predaval o sodobnosti Baden-Powellove vzgojne metode, Marijan Kravos o civilni in kazenaki od- govornosti voditeljev in Franc Mozetič o potezah skavtskega voditelja. Vmes, ob 10.30, so se prisotni (37 voditeljev iz vseh treh vej) udeležili župnijske sv. maše. Popoldan pa je na temo Načrtovanje dela v skupini in podvigi govoril predstavnik italijanske AGESCI iz Avviana Dino de Savio. Tečaj na splošno, predvsem pa zadnje predavanje, je želo precejšnje odobravanje prisotnih, ki so na posebnih anketnih jrolah izrazili veliko zanimanje za.podobne pobude. Ze običajna božična sv. maša za vse skavtske organizacije v Trstu je bila letos v soboto, 12. decembra, v cerkvi sv. Antona Novega. Prisotnih je bilo približno 500 skavtov in skavtinj, med katerimi je bilo tudi lepo število članov SZSO. Obred, ki je potekal dvojezično, sta vodila g. Gianni-ni in g. Bedenčič, uvodni pozdrav pa je imel župnik, g. Mario Cividin. Poleg omenjene maše pa je bila tudi letos prilika za globlje doživetje božične skrivnosti, kateremu so bila v prejšnjih dneh posvečena tri duhovna srečanja v openskem Marij anišču. V času božičnih počitnic pa bo poskrbljeno tudi za vzgojo in temeljitejšo izobrazbo vodnikov. Starejši fantje in dekleta v vodih bodo lahko poglobili svoje znanje in dobili novega zagona za nadaljnje delo na dveh vodniških tečajih, od katerih je prvi v teku v Dragi in se bo zaključil prav danes, drugi pa bo od 3. do 5. januarja 1988. MARIJAN KRAVOS Po »spornem« sklepu o prekinitvi razprave o odstavitvi župana Na Občini namesto prazničnega vzdušja razprtije in ostri politični napadi Vse kaže, da božični prazniki niso učinkovali pomirjevalno na tržaške politične sile. V vrstah upravne večine Tržaške občine še skeli glasovanje o prekinitvi razprave o odstavitvi župana Staffierija, ki je privedlo do razkroja v občinski koaliciji, komunistična opozicija pa je izrabila te razprtije za nov oster napad na občinske upravitelje. Komunisti so včeraj popoldne poslali brzojavko pokrajinskemu nadzornemu odboru, v kateri ga opozarjajo, da sklep občinskega odbora o »zamrznitvi« razprave o odstavitvi Staffierija včeraj še ni bil objavljen na občinski oglasni deski. Po pravilniku bi morali sklep objaviti v roku petih dni po sprejetju. KPI ugotavlja, da je ta rok zapadel, zaradi česar bi moral pokrajinski nadzorni odbor sklep razveljaviti. V zvezi s »spornim« sklepom občinskega odbora je svetovalska skupina KPI izdala tiskovno sporočilo, v katerem naglaša, da so »odborniki Liste za Trst z županom na čelu, republikanec Pacor in podžupan Seghene znova ubrali pot najbolj očitne in arogantne protizakonitosti«. Komunisti trdijo, da je prišla tako »spet do izraza njihova volja po oblasti, ki jih preveva do take točke, da kršijo zakon in osnovna demokratična pravila«. Glasovanje o »spornem« sklepu je spet potrdilo hud razkroj v vrstah občinske uprave, kar so koalicijske sile še nekaj ur prej vztrajno zanikale. Svetovalska skupina KPI v tržaškem občinskem svetu meni, da je mogoče protizakonitost dokazati že s samim branjem zakonskega določila, v tem primeru člena 149 enotnega zakonskega besedila. Iz glasovanja o »spornem« sklepu, ki je preprečil sklicanje 'druge seje občinskega sveta, na kateri bi razpravljali o zahtevi po odstavitvi žu- pana, je po mnenju komunistov mogoče izluščiti tri ugotovitve. Prvič, da so demokristjanski odborniki glasovali proti sklepu, in so tako dejansko potrdili dotlej latenten razkroj v občinskem odboru. Drugič, da je republikanski odbornik Arnaldo Rossi glasoval proti sklepu, in s tem opozoril na drug razkroj, na razkroj v vrstah republikanske stranke (republikanski odbornik Pacor je namreč podprl sklep). In tretjič, da je občinski odbor spet posegel na področju, ki ni v njegovi pristojnosti: župan in odborniki so v bistvu »glasovali zase« in se s tem postavili za sodnike v obravnavi, ki se jih osebno tiče. KPI meni, da je tako zadržanje »poleg tega, da je protizakonito, tudi politično nekorektno, saj je vsaka odločitev v primeru zahteve po odstavitvi župana prepuščena občinskemu svetu«. Po mnenju KPI je vsekakor vsa zadeva še odprta. Zupan in njegovi pod- porniki lahko pridobijo s takimi in podobnimi metodami le nekaj dni in nič več. Razprava in glasovanje o odstavitvi župana se morata nadaljevati, saj je treba zakon spoštovati in ga aplicirati. Sedanji položaj na Tržaški občini dokazuje ne samo, da župan ni zmožen voditi Občine in da je prišlo v odboru do neozdravljivega razkroja, pač pa tudi, da se »ponavlja kršenje zakona in pravilnikov«, zaradi česar je nujen poseg nadzornih oblasti, da bi tako preprečili upravni black out na Občini, zaključuje svoje tiskovno sporočilo svetovalska skupina KPI. V takem, povsem neidiličnem in ne-prazničnem vzdušju se je včeraj sestal tržaški občinski svet. Prvotno je bila sinočnja seja določena za razpravo o zahtevi po odstavitvi župana. »Sporni« sklep je preprečil nadaljevanje te razprave. Občinski svet je imel tako kot enino točko na dnevnem redu drugo, a zato nič manj kočljivo vprašanje o delovnih zadolžitvah občinskih uslužbencev. Naravovarstveniki manifestirali za odbiranje papirja v občini Skupina tržaških naravovarstvenikov je sinoči z baklami v roki manifestirala na Trgu Unita zato, da bi tudi Tržaška občina pripravila načrt za odbiranje papirja. Pripadniki združenj Arniči della terra, Coordinamento verde in Lista verde alternativa se zavzemajo za uporabo odpadnega papirja, kar je svojčas že obljubil občinski odbornik De Gioia. Naravovarstveniki so mnenja, da bi lahko Tržaška občina v kratkem izpeljala ta načrt, da bi se. tako pridružila drugim občinskim upravam, ki so se že uspešno lotile odbiranja papirja. Med temi občinami sta tudi Občina Devin-Nabrežina in Občina Tržič. Zeleni so se zbrali pred občinsko palačo pred začetkom sinočnje občinske seje in delili občinskim svetovalcem in mimoidočim letake, s katerimi so opozorili na ugodnosti odbiranja papirja. S ponovno uporabo odpadnega papirja bi na primer omejili uvoz lesa v Italijo in krčenje italijanskih gozdov, obenem pa bi mnogo prištedili tudi pri uničevanju papirja v upepeljevalnikih. Predstavitev nove knjige Claudia Tonela Nelahki »Odnosi s Trstom« v doživljanju voditeljev KPI Petinštirideset let zgodovine Trsta, kot so ga videli in doživljali najvidnejši italijanski komunistični voditelji, od Togliattija, do Berlinguerja in Nat-te. Te odnose komunističnih politikov z našim mestom je podpredsednik deželnega sveta Claudio Tonel strnil v knjigi, ki je izšla te dni in ki nosi naslov »Odnos s Trstom«. Knjigo so včeraj predstavili na tiskovni konferenci v dvorani Granzotto v Trstu. Knjiga »Odnos s Trstom« obnavlja na 300 straneh, od katerih zavzemajo razne priloge dvesto strani, glavne dogodke v našem mestu med 1941 in 1986, kot so jih podoživljali in tolmačili v Rimu. Osnovna skrb Claudia Tonela pri nelahkem naporu rekonstrukcije teh dogajanj in njihovih tolmačenj je bila ta, da bi prikazal Trst kot vsedržavni problem, kar je tudi bil in je vseskozi glavni namen KPI. »Trst se mora rešiti oklepa mitov in retorike,« je med včerajšnjo tiskovno konferenco s tem v zvezi poudaril Claudio Tonel, »in se odločiti za drugačno pot, ki je prav gotovo zelo naporna, a je tudi edina, ki lahko zagotovi Trstu, da bo preživel in zaživel.« Tonelova knjiga je dejansko šesta iz zbirke, ki jo je tržaška federacija KPI v zadnjih letih posvetila polpretekli zgodovini našega mesta. Zato je tudi ta, kot ostalih pet publikacij, predvsem izziv tržaški razumniški javnosti, ki se tako nerada spoprijema z nekaterimi delikatnimi zgodovinskimi problemi Trsta, da bi o njih vendarle začela razpravljati in pisati. Tudi to je bilo poudarjeno med včerajšnjo tiskovno konferenco. Uvod v to šesto knjigo je napisala predsednica poslanske zbornice Nilde Jottijeva, ki je pohvalila napore, da bi se Trst končno rešil »zla«, ki ga tlači. Včeraj predstavili novoletni pohod za mir Tudi Trst bo leto 1988 pričel v znamenju miru »Skupno za mir in proti lakoti v svetu« je geslo, pod katerim bo na dan novega leta potekal pohod za mir v Trstu. Pohod bo že tretji po vrsti, prirejajo pa ga tržaške politične in socialne organizacije različnih ideoloških usmeritev v duhu enotnosti, podobno kot v številnih mestih po Italiji in drugod po Evropi in svetu. Prireditev so predstavili včeraj v obnovljenih prostorih sindikata CGIL v Ul. Pondares. Predstavniki sodelujočih organizacij so poudarili, da pohod za mir ima v Trstu nujno še poseben pomen, saj končno naše mesto leži tik ob državni meji in v njem samem živijo prebivalci različnih narodnosti, verskih in kulturnih pripadnosti. To bodo na neki način izražale že osebnosti, ki se bodo zvrstile na govorniškem odru. Na zaključnem shodu pri Ru-sem mostu bodo govorili voditelj Skupnosti sv. Martina za rehabilitacijo handikapirancev in narkomanov duhovnik Mario Vatta, član deželnega vodstva sindikata CGIL Mauro Gialuz in član pokrajinskega tajništva ANPI-VZPI Dušan Košuta. Zbirališče za pohod bo kot že v prvih dveh izvedbah na Trgu Unita. Od tod bo sprevod krenil okrog 16. ure po Korzu Italia do Trga Goldoni, nakar bo zavil na Ulico Carduc-ci in nadaljeval do Rusega mosta. Več kot 260 družin se seli v kompleks v Ul. Don Bosco Urbanizacijska dela v novozgrajenem kompleksu ljudskih stanovanj v Ulici Don Bosco so dokončali in 268 tržaških družin bo končno imelo svoje stanovanje, na katero so čakale več kot tri leta. Ključe so začeli deliti v teh dneh, tako da se dnevno kakih dvajset družin lahko vseli na novi dom. Kompleks zaobjema 23 poslopij, od katerih je bila večina zgrajenih z državnim finansiranjem. Ob tem je tržaška Občina vložila okrog 3 milijarde lir za nakup zemljišča, Sklad za Trst pa poldrugo milijardo za osnovna urbanizacijska dela, kot so greznice, prehodi in varnostne infrastrukture. Z izročitvijo 268 novih stanovanj je upati, da bodo vsaj delno omiljene težave družin, nad katerimi visi Damoklejev meč sodnega izgona. Tajnik miljske KD o položaju na Občini Miljska sekcija Krščanske demokracije je na zadnji seji proučila politično-upravni položaj, ki je nastal v Miljah po ponovni umestitvi župana Claudia Muttona, potem ko je Deželno upravno sodišče "razveljavilo razveljavitev" njegove izvolitve za župana. Tajnik miljske sekcije KD Rizzi je v tej zvezi izjavil, da je juridična plat vse zadeve vse prej kot pojasnjena in da obnovitev prejšnje večine kvečjemu še zaostruje znane težave, ki so privedle do sedanje krize. Po mnenju Rizzija je zato potrebno, da se v občinskem svetu preveri, ali dejansko obstaja neka večina, ki naj bi razpolagala z zadostnim številom svetovalcev in z "verodostojno politično homogenostjo". V ta namen bo miljska KD sprožila akcijo za zbiranje podpisov občinskih svetovalcev v podporo zahtevi po izrednem sklicanju miljskega občinskega sveta. Ljubljanski Big Band RTV drevi v Cristallu V dvorani Cristallo bo nocoj ob 20.30 igral znani ljubljanski Big Band RTV. Z orkestrom, ki ga od leta 1961 vodi Jože Privšek, nastopa vrsta priznanih slovenskih solistov in glasbenikov. Na koncertu, ki ga organizira zadruga Ars nova, se bo tokrat tržaškemu občinstvu predstavila tudi priljubljena pevka Ditka Haberl. V zadnjih letih je Big Band RTV prejel vrsto priznanj in nagrad doma in v tujini. Razloge za to gre iskati predvsem v dovršeni zlitosti orkestra in v njegovi visoki poklicni ravni. Večer bo posvečen skladbam ameriškega skladatelja, aranžerja in vodje enega največjih big bandov v zgodovini predvojnega jazza Glenna Millerja. V ponedeljek zvečer v gostilni Delizia v Ulici Piccolomini Pobesneli mož ranil z nožem soprogo Nepomemben družinski prepir bi se v nedeljo zvečer lahko izrodil v tragedijo: zakonca Ronconi iz Ul. Settefonta-ne 54, ki upravljata gostilno Delizia v Ul. Piccolomini 5, sta nekaj po polnoči pospravljala gostinske prostore, ko se je zaradi malenkosti vnel prepir. 47-letni Franco Ronconi je pobesnel in se znesel nad soprogo, 36-letno Milenko Grujič iz Banatskega Karlovca. Med fizičnim obračunavanjem jo je najprej zbil na tla in udaril po obrazu, nato pa jo je z nožem zabodel v prsni koš. Rana je bila sicer površna, vendar ženske se je upravičeno polastila panika, tako da se je pognala na cesto. Ronconi jo je dohitel na križišču med ulicama Giulia in Marconi, kjer jo je skušal ustaviti, vendar je ženska začela kričati in klicati na pomoč. Njene klice so slišali stanovalci bližnjih hiš, ki so poklicali policijo. Ko so prihiteli agenti letečega oddelka, sta bila oba še zelo razburjena. Ranjenko je rešilec Rdečega križa prepeljal v katinarsko bolnišnico, kjer so ji nudili prvo pomoč in jo zadržali na začasnem opazovanju. Okrevala bo v desetih dneh. Agenti so skušali razčistiti zadevo, vendar zaenkrat se še niso dokopali do resnice. Ronconi je namreč odločno zanikal, da bi zabodel ženo. Izjavil je, da je po prepiru odšel na stranišče. Ko se je vrnil k točajni mizi — tako je povedal je žena potožila, da jo močno boli v prsih. Hotel je ugotoviti, kaj se ji je zgodilo, Grujičeva pa naj bi se ga bila prestrašila in zbežala na cesto. Isto je povedal tudi na včerajšnjem zasliševanju na kvesturi. Ronconijeva verzija pa se je policiji zdela sumljiva. V gostilni res niso našli kuhinjskega noža, s katerim je Ronconi verjetno ranil ženo, vendar verodostojnost njegovih izjav bremeni dejstvo, da ima za sabo. že več kaznivih dejanj. Policija ga je torej prijavila sodstvu zaradi povzročitve hude telesne poškodbe. Karabinjerji izpraznili »sex-shop« v Ul. Udine Trgovina s pornografskim materialom v Ul. Udine bo odslej nudila prav majhno izbiro. Po nalogu pretorja Rei-nottija so karabinjerji obiskali včeraj trgovino in zaplenili skoraj vse blago, ki ga je »sex-shop« nudil svojim odjemalcem. S seboj so odneli videokasete, opolzke časopise in druge »erotične« pripomočke v skupni vrednosti 50 milijonov lir. Karabinjerji so sicer že prejšnji teden obiskali trgovino in zaplenili nekaj materiala, lastniki pa so v nekaj dneh obnovili zalogo in poskrbeli za nadaljnji užitek svojih kupcev. Očitno niso pričakovali, da so karabinjerji in pre-tor še vedno na preži. Trgovina ni zaprta, police pa so trenutno skoraj prazne, saj razen pornografskega materiala ni »sex-shop« ponujal veliko drugega, »nedolžnega«, blaga. Požar zajel klet a brez večje škode Požar, ki je izbruhnil včeraj popoldne v kleti stanovanjske hiše v Ul. Va-sari 11, ni naredil velike škode, je pa povzročilprecejšnje preglavice gasilcem in mestnim redarjem. Gost dim je namreč napolnil prostore, tako da je bil dostop do kleti izredno težaven. Gasilci so se spravili nad plamene najprej z ulice, šele nato so lahko — s plinskimi maskami na obrazu stopili v klet, da bi preverili, ali je v prostorih še kako žarišče. Ogenj je uničil predvsem staro šaro, stole in drugo ropotijo, ki so jih stanovalci nagrmadili v klet. Gasilci ne izključujejo možnosti namernega poža-I ra. »Odnos s Trstom« obsega tudi prispevke raznih pomembnih vodilnih osebnosti Komunistične partije Italije, med njimi Amendole, Berlinguerja, In-graa, Natte in Togliattija. Tonel je ob koncu tiskovne konference napovedal, da bo v januarju izšla sedma knjiga iz serije, posvečene Trstu in njegovi zgodovini. Poziv delavcem tovarne Calza Bloch Pokrajinska tajništva CGIL, CISL, UIL vabijo delavce bivše tekstilne industrije Calza Bloch, da se čimprej zglasijo v prostorih studia Rossi, Trg San Giovanni 8, kjer so na razpolago imenske lestvice osebja v dopolnilni blagajni, ki jih je te dni odobrila medministrska komisija CIPI. Posamezniki morajo namreč čimprej podpisati sezname, da bi birokratski postopek za izplačevanje zaostalih dohodkov iz dopolnilne blagajne čimprej stekel. t Dne 24. decembra je v 74. letu starosti nenadoma preminila v svoji rojstni hiši v Ul. Šalita Monte Valerio Carmela Ferluga vd. Gec Pogreb bo jutri, v sredo, 30. t. m., ob 10.15 iz mrtvašnice glavne bolnice. Žalostno vest sporočajo: ljubljeni sin Luciano Ferluga, sestri Maria in Albina, svak Antonio, svakinji Lidia in Maria ter drugi sorodniki. Trst, 29. decembra 1987 Ob bridki izgubi ljubljene matere Carmele Ferluge vd. Gec izrekajo vodstvo Ljudskega doma v Podlo-njerju, Skupnost vrtnarjev in vinogradnikov, Ski klub, nogometna skupina Union in SKD Union občuteno sožalje sinu Lucianu Ferlugi. Ob bridki smrti drage mame Carmele Ferluge izrekajo iskreno sožalje sinu Lucianu Italijanska ustanova za spoznavanje slovenskega jezika in kulture ter prijatelji iz UL Valdirivo 30. t Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustila naša draga žena in mama Angela Kodrič roj. Pucelj Pogreb bo jutri, 30. t. m., ob 12. uri iz kapelice pri pokopališču pri Sv. Ani. Žalujoči mož Stanislav ter sinova Stojan in Drago z družino Trst, 29. decembra 1987 Ob izgubi drage mame Angele izrekajo Dragu Kodriču globoko sožalje kolegi in vodstvo podjetja IRET. 29. 12. 1981 26. 12. 1987 Ob 6. obletnici smrti sina in brata Mirana Pertota se ga spominjajo mama ter brata Danilo in Cveto z družinama Iskrena hvala vsem, ki mu krasijo grob. Trst, Kamnik, Ljubljana, 29. decembra 1987 Božični koncert v Štivanu V novi štivanski cerkvi je bil v soboto, na Štefanovo, koncert božičnih pesmi, ki so ga priredili Fantje izpod Grmade, Dekliški zbor Devin in otroški zbor iz Štivana (na sliki). Pod vodstvom pevovodij Iva Kralja, Hermana Antoniča odnosno Olge Tavčar in Mirjam Bratina so ločeno in v mešani zasedbi ob orgelski spremljavi Štefana Bembija zapeli vrsto ljudskih in umetnih pesmi iz slovenske in drugih glasbenih zakladnic. Pevske točke so povezovali z božičnimi mislimi Irena Srebotnjak, Gregor Pertot in Jurij Slama, po koncertu pa se je dobršen del udeležencev zbral na prijetni družabnosti v še nedokončanem sedežu zborov v Devinu. Koncert božičnih pesmi v cerkvi sv. Jerneja V župni cerkvi sv. Jerneja na Opčinah je bil na božič koncert božičnih pesmi, ki sta ga priredila župnija in Mešani pevski zbor sv. Jernej z Opčin. Po slovesnih večernicah so se pred oltarjem zvrstili omenjeni mešani zbor ter otroški in mladinski zbor Vesela pomlad, ki ju vodi Franc Pohajač. Številno občinstvo, ki je popolnoma napolnilo cerkev, je bilo ob poslušanju prijetnih božičnih pesmi deležno pravega in sugestivnega pevskega užitka. gledališča kino VERDI Operna sezona 1987/88. V četrtek, 7. januarja, bo nastopila baletna skupina ROLAND PETIT iz Marseilla z delom L'-ANGELO AZZURRO. TEATRO CRISTALLO Glasbena zadruga ARS NOVA bo nocoj ob 20.30 predstavila skladbe GLEN-NA MILLERJA v izvedbi BIG BAND RTV LJUBLJANA pod vodstvom Jožeta Privška. koncerti Societa dei concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 11. januarja 1988, ob 20.30 bo v gledališču Ros-setti koncert dua M. LOGUERCIO - A. SPECCHI (violina in klavir). razstave V TK Galeriji, Ul. sv. Frančiška 20, razstavlja svoja dela France Mihelič. V galeriji Minerva razstavlja do 31. t. m. slikarka MANUELA DESSANTI. V Gregorčičevi dvorani v Ul. sv. Frančiška 20 so v uradnih in večernih urah na ogled čmo-bele fotografije, ki so bile nagrajene in sprejete na 5. fotografskem natečaju Foto Trst 80. LOTERIJA BARI 47 76 51 90 44 CAGLIARI 79 70 22 35 83 FIRENCE 89 21 60 15 33 GENOVA 38 90 78 22 66 MILAN 1 63 44 61 65 NEAPELJ 36 64 35 18 70 PALERMO 88 81 56 43 11 RIM 56 8 73 32 25 TURIN 57 43 81 68 10 BENETKE 52 38 42 69 88 ENALOTTO X 2 2 XIX 2 X X X 2 1 KVOTE: 12 18.372.000,— 11 644.000.— 10 65.000,— ARISTON - 15.30, 22.15 Salto nel buio, ZDA, 1987, fant., r. Joe Dante. NAZIONALE IV - 16.00, 22.00 Arrive-derci ragazzi, Fr., 1986, dram., r. Louis Malle, i. G. Manesse, J. Biras. EXCELSIOR I - 17.30, 22.15 I Picari, It„ 1987, kom., r. Mario Monicelli, i. Gian-carlo Giannini, Enrico Montesano. EXCELSIOR II - 17.30, 22.00 Beverly Mills Cop II, kom., ZDA 1987, 102'; r. Tony Scott; i. Eddie Murphy, Ronny Cox. NAZIONALE III - 15.30, 22.00 ConTe dura Tavventura, kom., It. 1987; r. F. Mogherini; i. P. Villaggio, L. Banfi. NAZIONALE II - 15.30, 22.15 Montecar-lo gran Casino, It., 1987, kom., r. Carlo Vanzina, i. Massimo Boldi, Christian De Sica, □ □. PENICE - 17.00, 22.15 Lo sgualo IV. - La vendetta, ZDA, 1987, dram., r. Joseph Sargent. GRATTACIELO - 16.30, 22.15 Biancane-ve e i 7 nani, ris., prod. Walt Disney. MIGNON - 15.00, 22.00 Fievel sbarca in America, ris., ZDA, 1986, prod. Števen Spielberg. EDEN - 15.30, 22.00 Frenesia di piacere, porn., NAZIONALE I - 15.50, 22.00 Angel He-art, Tascensore per Tinierno, ZDA, 1987, srh., r. Alan Parker, i. Mickey Romke, Robert De Niro. VITTORIO VENETO - 16.30, 22.10 Robo-cop - II futuro della legge, pust., ZDA • 1987; r. P. Verhoeven; i. P. Weller, N. Allen. CAPITOL - 16.00, 22.00 Gli intoccabili, ZDA, 1987, dram., r. Brian De Palma, i. Robert De Niro, Sean Connery. LUMIERE FICE - 16.00, 22.00 Le streghe di Eastvvick, fant., ZDA 1987; r. George Miller; i. Jack Nicholson, Cher. RADIO - 15.30, 21.30 Sorelline ingorde, porn., □ Prepovedano mladini pod 14. letom □ -18. letom □ □ GLASBENA ZADRUGA ARS NOVA vabi na večer z glasbo Glenna Millerja v izvedbi orkestra BIG BAND RTV Ljubljana Dirigent Jože Privšek danes, 29. t. m., ob 20.30 v gledališču Cristallo. Predprodaja vstopnic pri Utat, Pasaža Protti ali pri Ars Nova tel. 200892 od 15. do 18. ure. včeraj - danes Danes, TOREK, 29. decembra DAVID Sonce vzide ob 7.45 in zatone ob 16.28 - Dolžina dneva 8.43 - Luna vzide ob 12.29 in zatone ob 2.06. Jutri, SREDA, 30. decembra EVGEN PLIMOVANJE DANES: ob 4.48 najvišja 39 cm, ob 12.21 najnižja -30 cm, ob 18.26 naj višja 2 cm, ob 22.47 najiiižja -11 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 8,4 stopinje, zračni tlak 1032,2 mb pada, brezvetrje, vlaga 86-odstotna, nebo oblačno, morje mirno, temperatura morja 11,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Sharon Ritossa, Valentina Movia, Matteo Dossi, Elisa Revelant, Marco Barazzutti, Luca Lonzaric, Gianlu-ca Ouattrocchi, Emma Federica D'Amo-re, Francesca Amadio. UMRLI SO: 74-letni Orlando Coretti, 91-letna Anna Gherghetta, 95-letna Gio-vanna Sancin, 68-letni Adolfo Wollrap, 76-letna Albina Slatich, 94-letna Cateri-na Krizmancic, 62-letni Italo Vivoda, 77-letna Emilia Volk, 48-letna Adele Bari, 58-letni Giovenale Balsoni, 75-letna lo-landa Padovan, 70-letna Maria Cimmino, 76-letna Nerina Campus, 81-letni Carlo Castelli, 80-letna Bianca Vanderbeken, 90-letni Giuseppe Botindari, 73-letni Giuseppe Babich, 40-letni Antonio Perini, 36-letna Loredana Holzinger, 74-letna Carmela Ferluga, 72-letni Adriano Metelko, 85-letna Ostilia Cibin, 100 let stara Grazia Delezotti, 86-letna Veronica Zu-pin, 74-letni Giovanni Opara, 62-letna Anna Vendramin, 73-letna lolanda Ver-gendo, 70-letna Edera Colla, 75-letna Li-bera Zacchigna, 77-letni Pietro Zidarich, 72-letni Francesco Gambino, 55-letna Ondina Trippetti, 79-letna Olga Udovi-cic. DNEVNA IN NOČNA SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 28. decembra 1987, do sobote, 2. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 19.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Dnevna služba - od 19.30 do 20.30 ■ Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica 3 (tel. 422923) -samo po telefonu za najnujnejše primere. Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - samo po telefonu za najnujnejše primere. V petek, 1. januarja, in v nedeljo, 3. januarja 1988 Dnevna služba - od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 20.30 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). Dnevna služba - od 13.00 do 16.00 Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4, Ul. Commerciale 21, Trg XXV. aprila 6 (Naselje sv. Sergija), Lungomare Venezia (Milje). Nočna služba - od 20.30 do 8.30 Drevored XX. septembra 4, Ul. Bernini 4, Lungomare Venezia 3 (MILJE). OPČINE - Proseška ulica (tel. 422923) -od 8.30 do 13.00 in od 13. ure dalje samo po telefonu za najnujnejše primere. ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba od 20. do 8. ure, tel. 7761, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure čestitke Učenci 5. razreda in delovni kolegici COŠ iz Slivnega voščijo vse naj, naj najboljše dragi učiteljici MILICI ob njenem včerajšnjem rojstnem dnevu. Včeraj, 28. t. m., je ugasnil drugo svečko ALJAŽ MILIČ. Mama, očka, Nastja, nonoti, Katja in Igor mu želijo vso srečo in da bi bil priden fant. razna obvestila SKD Barkovlje, Ul. Cerreto 12, obvešča, da je še nekaj prostih mest za silvestrovanje. Kdor se želi vpisati, naj se javi na tel. št. 69297. KD Primorsko priredi silvestrovanje v srenjski hiši v Mačkoljah. Igral bo ansambel Kompas iz Ljubljane, prostih je še nekaj mest. Vpisuje D. Smotlak, tel. 232114. Pohitite! prireja v nedeljah 10., 17., 24. in 31. januarja 1988 SMUČARSKI TEČAJ za začetnike (dijake), začetnike (odrasle) in nadaljevalni tečaj. Vpisovanje še jutri, 28. t. m., na sedežu SPDT (Ul. sv. Frančiška 20/3. nad. 7 tel. 744249) od 20.do 22. ure ter telefonsko pri Devanu Cesarju (tel. 911433) ali pa na Primorskem dnevniku (tel. 764832 pri Vojku Slavcu, Aleksandru Sirku ali Dušanu Jelinčiču). Vabljeni!! mali oglasi OSMICO ima odprto Jadran Žerjal v Ricmanjih št. 172. OSMICO ima odprto Robert Pipan v Mavhinjah št. 22/D. OSMICO so odprli Ferlugovi pri Piščancih. Vabljeni! HIŠO na Krasu išče slovenski par. Tel. 815701 ob uri obedov. IŠČEM hišo v najem z majhnim vrtom, najmanj 220 kv. m. Pisati na Oglasni oddelek Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Hiša". UGODNO prodam fiat 131 v dobrem stanju. Cena 1.000.000 lir. Tel. 227425 v večernih urah. ZARADI uvedbe metana oddajamo za 400.000 lir tri leta staro peč-centralo na drva, premog in plinsko olje. Tel. 040/422082. UGODNO prodam fiat 127 v dobrem stanju za 1.100.000 lir. Tel. 213451. KMETIJSKA ZADRUGA, Ul. Travnik, III. Trav. Est, Domjo (Industrijska cona), tel. 817325, obvešča, da zaradi velikega povpraševanja po nakupu oljk in olja sprejema nadaljnja naročila. Pohitite! NUDIM inštrukcije matematike za osnovno in srednjo šolo. Tel. 003865/31454 (petek, sobota in nedelja). UGODNO prodam štedilnik na tekoči plin z električno pečico, velikost 80 cm. T.el. 743988. TAKOJ zaposlimo delavca kleparja/inštalaterja. Slobez - tel. 744308. prispevki V spomin na dragega nečaka Igorja in na brata Marina daruje stric oz. brat Li-vijo Albi 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu in 50.000 lir za pevski zbor V. Mirk Prosek- Kontovel. V spomin na pok. Emilijo Cijak vd. Regent daruje Marica Danev 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na drage pokojne sorodnike darujeta Gino in Sidi 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. V spomin na očeta Anice Pirc daruje učno in neučno osebje šole I. Cankar 100.000 lir za ŠK Kras. V počastitev spomina dragega Franca Tomšiča daruje Alma 10.000 lir za ŠKD Barkovlje. V spomin na dragega moža in očeta Franca Tomšiča ob 6. obletnici smrti darujeta žena in hči 20.000 lir za Dijaško matico. Ob 15. obletnici smrti drage mame Marije Santin darujejo hčere Egidia, Ude in Ada z družinami 30.000 lir za Sklad M. Čuk in 30.000 lir za SKD Slavec. Namesto cvetja na grob pok. Ludvika Kralja daruje_ družina Grgič (Padriče 66) 25.000 lir za ŠZ Gaja in 25.000 lir za KD Slovan. V spomin na Iva Tenceja darujeta teta Kristina s hčerko Majdo 25.000 lir ter teta Anica 10.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Križu. Ob priliki srečanja darujejo petdesetletniki s Proseka, Kontovela, iz Briščikov in Gabrovca 60.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Proseku ter 60.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Kontovelu. Namesto cvetja na grob Emila Berdona darujejo Boža in Eda 20.000 lir, Bernarda Kuret (Ricmanje 4) 10.000 lir ter Just Hrvatič 10.000 lir za Godbo na pihala iz Ricmanj. Otilija in Karlo Černjava darujeta 20.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Gabrovcu. V spomin na Emilijo Cijak-Regent daruje družina 250.000 lir za pevski zbor V. Mirk. V spomin na Maria Riolina darujeta Miranda in Renato Blason 30.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na Berto Verginelo daruje Zofka Kapun 20.000 lir za dom-spomenik padlim v NOB iz Briščikov. V spomin na Nado Križmančič daruje N.K. 10.000 lir za Dijaško matico. Namesto cvetja na grob Vide Martelanc daruje družina Kriščak 20.000 lir za TPK Sirena in 20.000 lir za SKD Barkov-Ije. V spomin na dragega Mirka Cijaka darujeta Anica in Drago Štoka 20.000 lir za amaterski oder J. Štoka. Namesto cvetja na grob Mirka Cijaka daruje Marija Sardoč 20.000 lir za Kulturni dom Prosek-Kontovel. Družina Rojc daruje 50.000 lir za Sklad M. Čuk. Namesto cvetja na grob Vide Martelanc in tov. Angela Vremca-Vojka daruje Dušan Košuta z družino 25.000 lir za SKD 'Barkovlje in 25.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Namesto novoletnih voščil prijateljem in znancem daruje Alma 15.000 lir za Združenje aktivistov padlim v NOB za Tržašfto ozemlje. Ob 30. obletnici smrti drage hčere Silve Černjave daruje mama 30.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB v Grabrovcu in 20.000 lir za vzdrževanje plošče v Gabrovcu. Sindikat upokojencev iz Domja daruje 100.000 lir za KD F. Venturini. V spomin na Miroslava Cijaka daruje Silvana Malalan 15.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Miroslava Cijaka daruje Elva Daneu 15.000 lir za MPZ V. Mirk. V spomin na Emilijo Regent daruje Elva Daneu 15.000 lir za ŽPZ Prosek-Kontovel. V spomin na Marto Pregarz por. Zuban daruje sestrična Sonja Pregarc-Colja 20.000 lir za Dijaško matico ter Ljonka in Silva Pregare 10.000 lir za Glasbeno matico. Namesto cvetja na grob pok. Emila Berdona darujeta Matilda in Dušan Gulli 30.000 lir za ŠD Breg. Namesto cvetja na grob Angela Vremca darujeta Draga in Vera (Mežnarjev!) z družinama 50.000 lir za SKD Tabor. V spomin na Nedinega očeta Miroslava Cijaka daruje Nevenka Pečar 15.000 lir za amaterski oder J. Štoka in 15.000 lir za Zadružni center za socialno dejavnost. V spomin na Nedinega očeta Miroslava Cijaka daruje Dorica Kresevič 15.000 lir za amaterski oder J. Štoka. Namesto božičnih in novoletnih voščil daruje KD J. Rapotec 100.000 lir za Sklad M.Čuk. Ob smrti Miroslava Cijaka darujeta Sonja Rupel in Silvano Zuliani 100.000 lir za Čenter za rakasta obolenja. V spomin na Miroslava Čijaka daruje družina 100.000 lir za MPZ V. Mirk. Oglasni oddelek Primorskega dnevnika PUBLIEST sporoča, da bo uradoval po običajnem urniku danes, 29. in jutri, 30. decembra V petek, 1. januarja 1988 sprejema samo osmrtnice uredništvo Primorskega dnevnika. menjalnica 28. 12. 1987 Ameriški dolar.............. 1165.— Japonski jen............ Nemška marka ............... 732.— Švicarski frank .... Francoski frank............. 215.— Avstrijski šiling .... Holandski florint........... 650.— Norveška krona ... Belgijski frank............. 34.— Švedska krona..... Funt šterling .............. 2170.— Portugalski eskudo Irski šterling ............. 1930.— Španska peseta____ Danska krona................ 188.— Avstralski dolar ... Grška drahma ............... 8,— Debeli dinar............... Kanadski dolar ............. 900.— Drobni dinar...... 8,— 903,— 104 — 185.-199.— 8,— 10,— 800,— 0,85 0,85 Dfllf D BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE Telef Sedež 040/67001 D\*II\D TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Agencija Domjo 831-131 slike9 ki niso le spomin lida turk Prva svetovna vojna na razglednicah Portret nadvojvode Franca Ferdinanda v lovskem dresu, kot ga je naslikal Zygmunt Ajdukie-wicz, je služil za spominsko razglednico za prestolonaslednikom, ki je bil ubit 20. junija 1914 v Sarajevu. Datum je ostal neizbrisno zapisan v spominu vseh, ki so zatem tako ali drugače, na bojišču, doma ali v begunstvu spoznali, kaj pomeni »velika vojna«. Druga in tretja razglednica sta posledica prve. Bombardiranje' Benetk. Die osterr.-ungar. Luftflotte bombardiert das Arsenal und den Hafen von Venedig - piše na razglednici. Tretja razglednica proslavlja italijansko zasedbo Gorice po 6. ofenzivi. Iz črno-bele razglednice izstopa vihrajoča in barvita trobojnica. \ Eranr-ois P a rdi si runi t 28. J trni 1914. Pripravlja: Iztok Jelačin nedelja ob 14.35 Vročih 10 Lestvica Radia Koper — Capodistria, Primorskega dnevnika in Primorskih novic Pozdravljeni. Tokrat smo zadnjič v tem letu z lestvico Vročih 10, zato pa kar trojno - tedensko, mesečno in letno. Najprej pa nekaj besed o četrtkovem večeru v Camel clubu. Dobra, polnokrvna atmosfera, veliko ljudi, presenetljiv nastop nove obalne skupine Zebra Imago in seveda slavljenci - Martin Krpan, ki so tudi tokrat dali svoj pečat finalu Vročih 10. Prostor je tokrat še posebej dragocena dobrina, zato kar k lestvicam... Tedenska: Štev. tednov Lestvica na lestvici pretekli teden 10 1 1. VVhitesnake — Here I Go Again 5 2 2. Simply Red — Maybe Someday 4 5 3. Los Lobos — La Bamba 5 4 4. Agropop — Samo milijon nas je 27 3 5. Martin Krpan — Še je čas 6 6 6. Bruce Springsteen—Tunnel Of Love 3 8 7. George Michael — Faith 6 7 8. Pink Floyd — On The Turning Away — — 9. Gianna Nannini — I maschi — — 10. Sting — We'll Be Together Še naprej so na vrhu VVhitesnake, drugi Simply Red, vedno bliže vrhu pa Los Lobos. Omeniti velja še dve novosti, / masc/r/Gianne Nannini in Stingov We'H Be Together... Mesečna lestvica: 1. VVhitesnake — Here I Go Again; 2. Simply Red — Maybe Someday; 3. Bruce Springsteen — Tunnel Of Love; 4. Martin Krpan — Še je čas; 5. Pink Floyd — On The Turning Away; 6. Agropop,— Samo milijon nas je; 7. Los Lobos — La Bamba; 8. U2 — With Or VVithout You; 9. VVendy and Lisa — Waterfall; 10. George Michael — Faith. Mesečna lestvica seveda nikoli ne preseneča, saj je le skupek glasovnic celega meseca, ki ga spremljate sproti. Dodam naj le to, da so U2 na njej osmič, kar je le mesec manj od rekorda skupine Martin Krpan... Letna lestvica: 1. Martin Krpan — Še je čas; 2. U2 — With Or VVithout You; 3. Europe — Rock The Night; 4. Vasco Rossi — C'e chi dice no; 5. Berlin — Take My Breath Away; 6. Spandau Ballet — Through The Barricades; 7. VVhitesnake — Here I Go Again; 8. Bangles — Walk Like An Egyptian; 9. Riblja čorba — Kada padne noč; 10. Europe — Carrie. To so torej najbolj "vroči" motivi v letu 1987. Martin Krpan so si prislužili plaketo Pesem leta Vročih 10, na lestvici pa so vse od 28. junija, šest mesec, 27 tednov. Dlje so bili na lestvici le U2 (8 mesecev ali 33 tednov). Zdaj pa k srečnim izžrebancem, ki jih je izbral Vlado Kreslin: dvojni stereo radiokasetofon, darilo Splošne banke Koper, bo dobila Majda Kobal iz Kanala (Vojkova 7); radioslušal-ke, darilo Primorskih novic, bo dobila Marica Bunc iz Škrbine 42; vikend paket v Hotelih Simonov zaliv bo lahko užil Jordan Kovač iz Ajdovščine (Ob Hublju 3); športno torbo Camel cluba bo dobila Rosanda Kobal, verjetno sestra prvonagra-jene Majde (Vlado je Kobalovim res srečna roka...); brisačo Camel cluba pa Klara Petaros iz Divače (B. Magajne 3). Še nagrajenci v decembru: darilna kompleta Primorskih novic bosta dobila Elis Cotič iz Opatjega sela 7/g in Matjaž Vodopivec iz Oševljeka 2 (Renče); darilna kompleta Splošne banke Koper pa dobita Darja Brešan iz Vrtovina 13/a (Črniče) in Zdenko Šebalj iz Kopra (Cesta na Markovec 8/a); bedž in nalepko Vročih 10 pa bo po pošti dobil Dušan Šaje iz Ilirske Bistrice (Rozmanova 5). Vsem nagrajencem iskrene čestitke... Tokrat smo bile široke roke, kot dedek Mraz, ki obljublja svojo družbo v Vročih 10 in novi rubriki Dajmo naši tudi prihodnje leto. In seveda vsem, prwav vsem kar največ uspeha in sreče v novem letu... današnji televizijski in radijski spovedi r € rai i____________________________ 7.15 Inf. oddaja: Uno Mattina 9.35 Nan.: Occhio al superocchio 10.30 Dnevnik 10.40 Rubrika: Okrog nas 11.30 Nan.: La tata e il professore 12.00 Dnevnik - kratke vesti 12.05 Variete: Fronto... e la RAI (1. del) 13.30 Dnevnik 14.00 Fronto... e la RAI (2. del) 14.15 Otroška oddaja: Naše pravljice -Lažni princ 15.00 Aktualno: Italijanska kronika 15.30 Dnevnik - kronika 16.00 Mlad. odd.: 11 sabato dello Zec-, chino, vmes nad. Pinocchio 18.00 Variete: leri, Goggi, domani 20.00 Dnevnik 20.30 Variete: Fantasticotto 21.40 Film: I nove di Dryfork City (vestern, ZDA 1966, r. Gordon Douglas, i. Ann Margret, Alex Cord) 22.30 Dnevniki 22.40 Film (2. del) 24.00 Dnevnik - zadnje vesti, vreme 0.10 Dokumentarec: Umetniki pred ogledalom - Nino Caruso C RAI 2 ____ 8.00 Prva izdaja in telovadba 9.00 Rubrika: Italija se prebuja 10.00 Rubrika o televiziji 11.05 Dok.: Formazione come progetto 11.30 Kviz: Paroliamo 11.55 Variete: Mezzogiorno e... 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.25 Dnevnik - športne vesti 13.40 Nadaljevanka: Quando si ama 14.35 Športna rubrika 15.00 Glasbena oddaja: D.O.C. 16.00 Nan.: Lassie, nato kviz Farfade 17.00 Dnevnik - kratke vesti 17.05 Rubrika: V prijetnem počutju 18.05 Nan.: II dottor Simon Locke 18.30 Dnevnik - športne vesti 18.45 Nanizanka: Miami Vice 19.30 Dnevnik, horoskop, vreme, šport 20.30 Film: I nuovi centurioni (krim., ZDA 1971, r. Richard Fleischer, i. George C. Scott, Stacy Keach) 22.20 Dnevnik - kratke vesti 22.30 Variete: Indietro tutta! 23.30 Dnevnik - zadnje vesti 24.00 Film: Partitura incompiuta per pianola meccanica (dram, ZSSR 1976, r. Nikita Mikhalkov) nfc rai 3_________________________ 11.30 Izobraževalna oddaja: Scenografija v filmskih predstavah 12.00 Dok. oddaja: Meridiana - Srečanje s človekom in okoljem 13.30 Koncert: Amadeus - Dunajska filharmonija, dir. Karl Bohm, izvaja Mozartovo Simfonijo 14.00 Mladinska oddaja: Jeans 2 15.00 Koncert Alberta Fortisa 15.30 Dokumentarec o sirku 16.00 Film: Ragazza cinese (dram, ZDA 1943, r. Henry Hathaway, i. G. Tierney, G. Montgomery) 17.30 Športni dnevnik: Derby 17.45 Dokumentarna oddaja: Geo 18.30 Nanizanka: Vita da strega 19.00 Vreme in dnevnik 19.20 Deželne vesti in dnevnik 20.00 Dok.: Sestanek z Leopardijem 20.30 Aktualno: Vroča linija (1. del) 21.30 Film: L'ombra del dubbio (krim, ZDA 1943, r. Alfred Hitchcock, i. Teresa VVright, Joseph Cotten) 22.20 Dnevnik - vesti 22.30 Film: L'ombra del dubbio (2. del) 23.15 Aktualno: Vroča linija (2. del) 23.45 Dnevnik in deželne vesti Ir RTV Ljubljana 10.00 TV mozaik. Šolska TV: kemija -Od rude do surovega železa, naravoslovje - Voda, vir življenja, obrambna vzgoja 11.00 Jezikovni utrinki 11.05 Tečaj angleščine 11.35 Tečaj francoščine 16.10 TV mozaik (pon.) 17.15 Koncert: Prireditev za UNICEF (tradicionalno glasbeno srečanje je RTV Ljubljana pripravila s Slovensko komisijo za sodelovanje z UNICEF) 18.15 Otroški spored: Pehar je pripravljen, pehar je nastavljen,. 18.45 Risanka 19.00 Obzornik 19.25 Zrno in vremenska napoved 19.30 Dnevnik 20.05 TV drama: Ko se to začne, ne odneha (Miodrag Karadžič, r. Živko Nikolič, i. Drago Malovič, Lilijana Kontič) 21.20 Glasbena oddaja: Operne zvezde na Dunaju - tenorist Alfredo Kraus 21.50 Dnevnik |jP) TV Koper_____________________ 14.20 Nan.: Gioielli, che passione 15.15 Nad.: Mamma Vittoria (pon.) 16.00 Otroški spored 18.00 Nadaljevanka: Mamma Vittoria 19.00 Odprta meja Danes v Odprti meji med drugim: SOVODNJE — Sklep občinskega sveta o dokladi za dvojezičnost RONKE — Letni obračun delovanja letališča TRST — Preproge: dragoceno darilo za tiste, ki lahko sežejo globoko v žep 19.30 TVD Stičišče 19.45 Rubrika: Mesto danes 19.55 Nan.: L incredibile dr. Hogg 20.20 Izžrebanje loterije 20.25 TVD Novice 20.30 Nanizanka: Banacek - Non spa-risce cosi un DC-8 21.45 TVD Vsedanes 22.00 Dokumentarec o zgodovini: La macchina del tempo 22.45 Košarka: Cuki-Alno Fabriano 5^ CANALE 5 8.30 Rubrika: Dobro jutro, Italija 8.35 Film: Maya (pust, ZDA 1966, r. John Ber-ry, i. Clint Walker) 10.30 Kvizi: Cantando can-tando, 11.15 Tuttinfa-miglia, 12.00 Bis, 12.40 II pranzo e servito 13.30 Nad.: Sentieri 14.30 Kviz: Fantasia 15.00 Film: Tarzan e il safari perduto (pust, ZDA 1957, r. Bruce H. Hum-berstone, i. Gordon Scott) 16.30 Nanizanki: L'albero delle mele, 17.00 Aliče 17.30 Kviz: Doppio Slalom 18.00 Variete: Ciao Enrica 18.10 Nanizanka: Il mio ami- co VVebster 20.00 Kviz: Tra moglie e ma-rito 20.30 Film: La časa stregata (kom. It. 1982, r. Bruno Corbucci, i. Renato Pozzetto) 22.25 Variete: Maurizio Cos-tanzo show 0.30 Filmska rubrika: Premiere 0.40 Film: Il lattaio bussa una volta (kom, ZDA 1950, r. Charles T. Bar-ton, i. Jimmy Durante, Donald 0'Conpor) RETEOUATTRO 8.30 Nan.: La grande valla-ta, 9.30 II Santo, 10.30 Kate & Allie, 11.00 Mary Tyler Moore 11.30 Film: Riccioli d oro (kom, ZDA 1935, r. Ir-ving Cummings, i. Shirley Temple) 13.00 Otroška oddaja: Ciao ciao, vmes risanke Dolce Katy, Blinkins, Animated Classics 15.30 Nanizanka: Cassie & Co. 16.30 Nadaljevanka: Pearl 18.15 Kviza: Cest le vie, 18.45 Gioco delle cop-pie 19.30 Nanizanka: La grande lotteria 20.30 Film: Incompreso (dram. It. 1966, r. Luigi Comencini, i. Anthony Quayle, Stefano Co-lagrande) 22.30 Film: Papa Giovanni Paolo II (biog. Kan. 1984, r. Herbert Wise, i. Albert Finney) 1.20 Nan.: Detective per amore, 2.10 II Santo fj> ITALIA1 8.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Bun Bun, Lovely Sara, Popples 10.30 Nanizanke: Tarzan, 11.30 La terra dei giganti, 12.30 II pianeta delle scimmie 13.30 Variete: Smile 14.15 Glasbena oddaja: Dee-jay Television 15.00 Nan.: Rin Tin Tin 15.30 Otroška oddaja: Bim bum bam, vmes risanke Alla scoperta di Babbo Natale, Belle e Sebastien, Holly e Be-nji, Kiss me Licia 18.00 Dok.: Jonathan 19.00 Nan.: Simon & Simon 20.00 Risanki: Piccola bian-ca Sibert, 20.15 Maple Town 20.30 Film: Il padrino II (dram, ZDA 1974, r. Francis Ford Coppola, i. Al Pacino, Robert Duvall, Robert De Niro) 22.35 Eno leto športa 0.35 Nanizanki: Magnum P.I, 1.35 Star Trek TELEPADOVA 14.15 Nadaljevanki: Ai con-fini della notte, 15.00 Dancing Days 16.30 Risanke 17.30 Nanizanka: I forti di Forte Coraggio 18.00 Risanke 19.30 Nanizanka: New York New York 20.30 Film: Les Girls (glas, ZDA 1957, r. George Cukor, i. Gene Kelly, Mitzi Gaynor) 22.45 Film: Come rubare la corona dTnghilterra (kom. It. 1967, r. Sergio Greco, i. Roger Brow-ne) 0.30 Film: Il colosso di fuo-co (dram, ZDA 1976, i. Ernest Borgnine, Vera Miles) % TELEFRIULI 13.00 Zdravniška rubrika 13.30 Nad.: Amorgitano 14.30 Dražba 16.30 Glas. odd.: Musič box 17.15 Dokumentarec: Opera selvaggia 19.00 Dnevnik 19.30 Dan za dnem 20.00 Nanizanka: Si e giova-ni solo due volte 20.30 Rubrika: Župan in njegovi ljudje 22.00 Nad.: Il perduto amore 22.30 Dnevnik 23.00 Dan za dnem 23.30 Dražba 24.00 Informativna oddaja: News dal mondo teleouattro (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 14.00 Dogodki in odmevi 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.40 Pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Nediški zvon (pon.); 8.40 Almanah; 10.10 Pregled tiska; 10.10 S koncertnega repertoarja; 11.30 Torkov zbornik: Od prehrane do potrošništva (1. del); 12.00 Naša dobra stara kuhinja; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Govorimo o glasbi; 15.00 Bralni roman: Pod svobodnim soncem (67. nad.); 15.10 Zbornik (2. del); 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba; 18.00 Roman: V labirintu (6. del); 18.30 Glasbene skice. LJUBLJANA 5.00, 6.00, 6.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 19.00, 21.00, 22.00, 23.00 Poročila; 4.30 Jutranjik; 8.05 Šola; 8.35 Igraj kolcef 9.05 Glasba; 10.05 Rezervirano za; 11.05 Problemi marksizma; 11.25 Danes smo izbrali; 12.00 Na današnji dan; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.30 Melodije; 14.05 Znanje za jutri; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Vrtiljak želja; 17.00 V studiu; 18.00 Sotočja; 18.45 Glasbena medigra; 19.35 Lahko noč otroci; 19.45 Ansambel Jožeta Privška; 20.00 Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.35 Komorna literatura; 21.05 Od premiere do premiere; 21.55 Intermezzo; 22.00 Našim po svetu; 22.30 Glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Mozaik lahke glasbe. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 13.30, 14.30, 17.30 Poročila; 6.00 Glasba; 6.05 Danes se spominjamo; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik; 8.00 Prenos Radia Ljubljana; 13.00 Danes na valu Radia Koper; 14.05 Nikoli pozabljene; 14.40 Reportaže, intervjuji, zanimivosti; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.30 Primorski dnevnik; 17.00 Za varnejši jutri; 17.40 Aktualna tema; 18.00 Sotočje; 19.00 Zaključek sporedov in prenos Radia Ljubljana. RADIO KOPER (italijanski program) 8.30, 10.30, 13.30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 19.30 Dnevnik; 7.00 Simfonija zvezd; 7.35 Prisrčno vaši; 8.40 Po vašem izboru; 9.15 Edig Galletti; 9.32 Dragi Luciano; 10.00 Na prvi strani; 10.05 Glasbeni sprehodi; 10.35 Vstop prost; 11.00 Srečanja; 11.15 Oddaja o turizmu; 11.40 Popevka tedna; 12.00 Glasba po željah; 14.35 Glasbeno popoldne; 15.00 Šola, otroštvo in vzgoja; 15.45 Sintonizirani; 16.00 Popevka tedna; 17.00 Bubbling; 17.33 Bazar; 18.00 Studio je nared; 18.33 Glasba; 19.00 Glasbene novosti; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 10.00 Glasba po željah; 12.00 Glasbeni koktajl; 17.00 Okno na Benečijo; 18.00 Glasbena oddaja s skupino Šank Rock; 19.30 Smeh in glasba; 20.45 Val mladih, nato Glasba za lahko noč. Tajnik CGIL Luciano Pini o gospodarstvu na Goriškem Jutri silvestrski koncert Leto, ki se izteka, je prehodno Pričakujemo izpolnitev obvez Pokrajinski tajnik Delavske zbornice CGIL Luciano Pini je ob izteku leta podal oceno leta 1987 in predvidevanja za prihodnje leto, kar zadeva gospodarska in družbena vprašanja v pokrajini. Uvodoma poudarja, da je zaradi stalnih in hitrih družbenih sprememb zelo težko tudi v naši pokrajini oblikovati predvidevanja za gospodarsko, družbeno in politično bližnjo bodočnost. Leto, ki se izteka, lahko ocenjujemo kot prehodno, pravi Pini. Sledi najbolj dramatičnemu obdobju razkroja gospodarstva in zaposlovanja, ni pa še obrodilo zaželenih sadov in torej konkretnega, ne pa samo napovedanega razvoja. Med največje težave gre uvrstiti poskus posploševanja na deželni ravni in podrejanja strateške vloge goriške pokrajine političnim in razvojnim potrebam sosedov, kot sta Trst in Videm. Ti poskusi se upravičujejo s trditvijo, da se je goriško gospodarstvo spet razvilo po zaslugi državnih in deželnih prispevkov, ki pa so neponovljivi. Resnica je drugačna, trdi tajnik CGIL. Industrijski sektor je res pretežno obnovljen, toda ne gre pozabiti, da smo v ta namen plačali z izgubo 5 tisoč delovnih mest, kar je imelo uničujoče družbene učinke. Statistični podatki to potrjujejo z zaskrbljujočimi številkami: deset odstotkov aktivnega prebivalstva je brez zaposlitve, zaskr- bljujoče narašča mladinska brezposelnost in potreba po izseljevanju, v težkem družbenem položaju, na robu prave revščine, so se znašle številne družine delavcev, ki so bili v tem obdobju izrinjeni iz proizvodnje. Možnosti za razvoj Goriške seveda obstajajo, nadaljuje Pini, vendar zaenkrat so ostale le na ravni hipotez in dobrih namenov, niso se pa uresničile v stvarnosti. Predvsem Dežela nosi težke politične odgovornosti za to stanje stvari. Z izbirami, ki še vedno privilegirajo močnejša območja deželne stvarnosti, se namreč še naprej diskriminira in onemogoča razvoj goriške pokrajine. Primer so številni razvojni načrti (tovorno postajališče v Gorici, pristanišče v Tržiču, marina v Štaran-canu, cestne povezave), ki se ne izvajajo ali pa celo se izvajajo podobni načrti - zamišljeni ali celo izmišljeni naknadno - drugje. V odnosih z deželno upravo je treba torej zagotoviti Goriški primernejšo vlogo in večje politično dostojanstvo, tako da bi bila porazdelitev sredstev tako za gospodarstvo kot za družbene potrebe in predvsem zdravstvo pravičnejša. Po drugi strani tajnik CGIL ugotavlja, da bi bilo napačno, ko bi vso krivdo za probleme v goriški pokrajini zvračali na Deželo ali na državno oblast. Res je tudi namreč, trdi v svojem novoletnem obračunu, da razpolagamo s povsem neustreznim krajevnim vodilnim razredom, ki je, če ne kaj več, povsem nesposoben zagotoviti primerno specifično težo naši stvarnosti v odnosu do drugih. Stranke so preveč zaposlene z notranjimi ali koalicijskimi alkimijami, kar zadeva porazdelitev vodilnih mest, delovanje krajevnih uprav označujejo imobili-zem in zamude pri reševanju pomembnih gospodarskih in družbenih problematik. Primer so desetletne razprave okrog poenotenja služb za javne storitve kot so dobava vode in plina, odvoz odpadkov, javni prevozi in objave, pa še vedno manjkajoče industrijske in obrtniške infrastrukture, načrti za zaposlovanje mladih na občinski ravni, obnova zgodovinskih središč, pomanjkanje stanovanj in pobud v podporo malih trgovskih in obrtnih dejavnosti. Goriška pokrajina potrebuje celovito platformo zahtev in programov, ki naj ne bo izraz zgolj sindikalnega gibanja, pač pa celotne pokrajinske skupnosti in njenih splošnih interesov. Pomemben trenutek za preverjanje bodo prihodnjo pomlad deželne volitve, v zvezi s katerimi izreka Pini upanje, da bi goriško zastopstvo v deželnem svetu, ki je danes okrnjeno za dve enoti, doseglo spet pravičnejšo raven. Glede vseh ostalih vprašanj izreka tajnik CGIL željo, da si leta 1988 ne bo treba zapomniti kot leta izgubljenih priložnosti. goriškega orkestra Lipizer Dirigent Severino Zannerini Glasbeno društvo Rodolfo Lipizer prireja jutri, v sredo, 30. decembra, v avditoriju silvestrski koncert, ki je postal že tradicionalno srečanje. Koncert se bo pričel ob 20.30. Nastopil bo orkester Lipizer, ki ga vodi dirigent Severino Zannerini. Tudi tokrat bo kot solist nastopil zmagovalec mednarodnega natečaja za mlade violiniste iz prejšnjega leta. Tokrat bo to odlični Švicar Alexandre Dubach. Dubach bo ob spremljavi orkestra izvedel koncert op. 35 P. I. Čajkovskega za violino in orkester ter izredno virtuozistične Paganinijeve variacije na temo Paisiellovega "Nel cor piu non mi sento". Gre za program, ki bo predvidoma zadovoljil tako zahtevnejše kot tudi glasbeno manj podkovano občinstvo. V Sovodnjah z novim letom davek za kanalizacijo in zasedbo prostora Uvedba davka za zasedbo javnega prostora je bila doslej fakultativna. Zelo vestno so davščino pobirali v večjih občinah, kjer seveda prinaša precejšen dohodek, v manjših občinah pa vprašanje ni bilo urejeno. Z novim letom pa bodo stvari bistveno drugačne, saj je uvedba davka postala obvezna za vse občine. S tem vprašanjem se je na zadnji letošnji seji ukvarjal tudi sovodenjski občinski svet, ki je odobril zadevni pravilnik in tudi tarife. Te so*zelo različne, večinoma bodo ostale zgolj na papirju, ker je pač stvarnost te majhne skupnosti taka, da je zanimanje za začasno ali trajno zasedbo javnega prostora močno omejeno. Tako bodo v glavnem aplicirali davek za izvoz na javno ulico tam, kjer so urejeni pločniki, davek za zasedbo javnega prostora pod zemljo, za različne napeljave, davek za začasno zasedbo javnega prostora za namestitev zabavišč, stojnic ali raznih reklamnih panojev. Stališče občinske uprave je, da se v začetni stopnji izvajanja določijo čim nižje tarife. Tako je bila recimo tarifa za davek za zasedbo javnega prostora za izvoz na javno ulico za leto 1988 določena v znesku 4000 lir za kvadratni meter površine. Ob poznavanju stanja se zdi, da bodo ta davek plačevali le stanovalci na Prvomajski ulici v Sovodnjah in niti ne vsi, kajti v pravilniku so predvidene izjeme, oziroma oprostitve. Tako so davka oproščeni recimo kme- tovalci, ki pa morajo biti vpisani v seznam, ki se vodi pri Trgovinski zbornici. Prav tako bodo oproščeni plačevanja davka stanovalci, ki imajo en sam in edini izhod na javno ulico. Sovodenjski občinski svet se je na isti seji ukvarjal še z drugim podobnim vprašanjem. Zakon namreč predvideva obvezno uvedbo davka za kanalizacijo in prečiščevanje odplak v krajih, kjer je že urejeno kanalizacijsko omrežje. Na območju sovodenjske občine je to primer zaselkov Rupe in Peči, medtem ko se trenutno dograjuje greznično omrežje v Gabrjah. Kakor v primeru davka za zasedbo javnega prostora, je občinski odbor osvojil stališče, da bi v začetni fazi, tudi glede davka za kanalizacijo, določili nizke tarife. Pravzaprav velja ob tem povedati, da je tarifa sestavljena iz dveh elementov: prispevka za kanalizacijo in prispevka za čiščenje odplak. Za leto 1988 bodo sovodenjski občani v krajih, kjer je že dograjeno kanalizacijsko omrežje, tako plačevali po 140 lir za kubični meter porabljene vode, vendar le na 80 odstotkov dejanske porabe. Pozor pred goljufom Kvestura obvešča, da so v zadnjem času zabeležili nekaj primerov goljufije na škodo priletnih občanov. Goljuf menda gre za moškega srednjih let se predstavlja za izvedenca s področja plinskih napeljav. Nove pristojnosti občin Odslej kar na županstvih dovolilnice za javne lokale Goriška občina obvešča, da je ob upoštevanju novih pristojnosti glede izdajanja dovolilnic za javne lokale, prirejanje raznih prireditev, plesov itd. pooblastila naslednje urade: za obnovo dovolilnic za filmska snemanja, gledališke prireditve, avdicije na odprtem, tekmovanja, plesne šole, nabirke, licence za čuvaje in nočne vratarje naj se interesenti obrnejo do uradov mestnih redarjev v Mazzinijevi ulici. Mestni redarji imajo tudi pristojnost glede urnika odpiranja oziroma zapiranja javnih lokalov. V uradu za izdajo dovolilnic na županstvu morajo urediti obveznosti občani, ki razpolagajo z začasnimi dovolilnicami za odprtje javnih lokalov ob sejemskih in drugih prireditvah, lastniki ali upravitelji hotelov, penzionov, gostiln, barov, upravitelji avtomobilskih garaž, tiskarn, krošnjarji, imetniki licenc za prodajo starin itd. Urad za javna dela je pristojen za izdajo dovoljenj za uporabo prostorov za javne prireditve. Urad za javne storitve bo izdajal dovoljenja za vgraditev in uporabo dvigal. Silen požar v Tržiču Sedem družin je moralo zaradi požara na podstrešju zapustiti stavbo v starem središču Tržiča. To se je zgodilo v nedeljo zjutraj. Stanovalce te stavbe je občinska uprava namestila v nekem tržiškem hotelu. Gre za stavbo v Ulici Marzio Moro, t. j. ulice med tržiško postajo in mestnim središčem. Zgradili so jo tik pred prvo Vojno Peričevi iz Doberdoba. V stavbi sta takrat bila prodajalna in skladišče vina. Stavba je še vedno last te družine in še nekoga drugega. V njej biva tudi Florijan Peric-Pieri, ki je pred kratkim napisal brošurico s podatki o Doberdobu. Ognjene zublje v podstrešju je v nedeljo zgodaj zjutraj opazila stanovalka sosedne hiše. Takoj je poklicala gasilce. Morali so priti na pomoč tudi gasilci iz Gorice. Gre za nekajnadstropno stavbo, ki je bila zgrajena takoj po prvi vojni, popravljena po drugi, saj je bil ta mestni predel precej bombardiran. Pokvarjena je streha. Vodni curki pa so poškodovali tudi pohištvo v gornjih nadstropjih. Seveda je bivališče za prizadete v mestnem hotelu le začasnega značaja. Violinist Alexandre Dubach Na koncertu bodo tudi izvedli Puccinijevo "Messa di Gloria per Soli". Skupaj z orkestrom bo nastopil mladinski zbor "Cittd di Trieste" pod vodstvom prof. Marie Susovski Semeraro, kot solisti pa bodo peli tenorist Save-rio Bambi, baritonist Paolo Rumetz in basist Alessandro Švab. Bozicmca v zavodu Lenassi Otroci, ki obiskujejo tečaja keramike in gledališke animacije v zavodu Lenassi, so pripravili staršem in vrstnikom osnovne ter nižje srednje šole prijetno božičnico. Pod vodstvom animatorjev so člani skupine "Piccolo teatre Verde" uprizorili nastop na temo miru in solidarnosti, sledil je ogled keramičnih izdelkov. Prireditev se je zaključila z družabnostjo ob obloženih mizah. Kot predstavnik občinske uprave je bil prisoten odbornik Bratuž. Sodelavci Glasbene matice v Gorici se veselijo skupaj z Eriko in Ivanom ob veselem dogodku v družini, ob rojstvu drugorojenčka SIMONA ki mu želijo vso srečo v življenju. Erika in Ivan se veselita prihoda malega SIMONA Srečnima staršema iskreno čestita, Simonu pa želi sreče in zadovoljstva v življenju OK Val razna obvestila Občina Sovodnje priredi v sodelovanju s kulturnimi in športnimi društvi avtobusni izlet v Škofjo Loko ob vsakoletnem spominskem pohodu v Dražgošah. Prijave in pojasnila pri predsednikih oz. poverjenikih posameznih društev. Izlet bo 10. januarja. Občina Sovodnje obvešča trgovce, obrtnike in nasploh vse operaterje, da bodo davek na reklamo za leto 1988 pobirali neposredno na občini, ker bo reklamno službo upravljala občina sama in ne preko poverjenega podjetja, kakor do zdaj. Odbor za varstvo okolja v Sovodnjah obvešča, da je pri sovodenjski Posojilnici odprt račun. V ta sklad lahko .nakažejo denarne prispevke občani in vsi, ki želijo podpreti dejavnost odbora. Goriški sklad bo prihodnje leto imel na razpolago nad 34 milijard Tatovi so ob koncu tedna vlomili v podgorsko šolo Goriški sklad za financiranje raznih gospodarskih pobud in pobud splošnega družbenega pomena, bo prihodnje leto razpolagal z nekaj nad 34 milijardami lir. Te dni je o finančnem načrtu za prihodnje leto razpravljal razširjeni odbor Goriške trgovinske zbornice ter dokument tudi soglasno odobril. Sredstva, ki se zbirajo na Goriškem skladu prihajajo, kakor znano, deloma iz prelevmanov na gorivu proste cone, deloma pa iz posebne dotacije države in sicer v smislu določil zakona št. 26 (paket Altissimo). V razširjenem odboru Trgovinske zbornice so istočasno s proračunom Goriškega sklada, odobrili tudi finančni načrt posebne agencije za upravljanje proste cone. Izračun predvideva nekaj nad 959 milijonov lir dohodkov in prav toliko izdatkov. Milijardo in 676 milijonov lir bo upravljala posebna agencija za sejemske prireditve, 7,3 milijarde lir pa posebna agencija za razvoj tržiškega pristanišča. Od omenjene vsote bodo več kakor pet milijard namenili za realizacijo raznih pobud za ovrednotenje pristanišča, za nakup posebnih naprav itd. Zajeten je tudi finančni načrt same Trgovinske zbornice, saj predvideva, da bo ta ustanova prihodnje leto upravljala preko 19 milijard lir. Medtem ko je bila seja razširjenega odbora Trgovinske zbornice, zadnja v letošnjem letu, skoraj v celoti namenjena obravnavi in odobritvi finančnih načrtov — med drugim so soglasno odobrili tudi obračun poslovanja agencije za upravljanje proste cone, so v glavnem odboru Trgovinske zbornice razpravljali tudi o nekaterih drugih zadevah. Tako so recimo vzeli v pretres osnutek pogodbe za lotizacijo preostalega zemljišča in stavb na območju nekdanje tekstilne tovarne. Tatovi so ob koncu tedna, najverjetneje v noči od petka na soboto, vdrli v poslopje osnovne šole v Podgori in se polastili raznih tehničnih predmetov v skupni vrednosti okrog šest milijonov lir. Odnesli so televizijski sprejemnik, fotografski aparat, videoregistrator, diaprojektor, pisalni stroj itd. Gre za material, ki je služil pri vzgojno-izo-braževalnem delu, oziroma je bil del opreme na šoli. Tatovi so menda vdrli v šolske prostore skozi glavna vrata, ki so jih odprli s silo. Zdi se, da ni šlo za naključni obisk, ampak da so bili tatovi dobro seznanjeni, kakšen je plen. V šoli v Podgori, kjer te dni, tako kakor drugod, ni pouka, zaradi božičnih in novoletnih počitnic, imata svoje prostore bodisi sekcija šole z italijanskim učnim jezikom, bodisi sekcija osnovne šole s slovenskim učnim jezikom. Tatovi so se ob koncu tedna, v soboto med 16. in 18. uro, spet oglasi tudi na območju Sv. Ane. Vdrli so v stanovanje Antonia Pezzuta v Ulici Faiti 61 ter ukradli petsto tisoč lir v gotovini ter nekaj zlatnine. Približno ob istem času so vlomili tudi v stanovanje Bruna Di Vita v Ulici Garzarolli 121. Stanovanje je v pritličju večnadstropne stavbe. Odnesli' so nekaj denarja v gotovini in predmet iz dragocene kovine. Utopljenec iz Korna: šlo naj bi za osebo doma iz Mostarja Prizadevanja za ugotovitev istovetnosti trupla moškega srednjih let, ki so ga v četrtek našli v dolini Korna, v neposredni bližini hudourniške struge, so bila uspešna. S kvesture so včeraj sporočili, da naj bi šlo za 39-letnega jugoslovanskega državljana Muhame-da Avdiča iz Mostarja. O zadevi so obvestili jugoslovanske oblasti. Istovetnost naj bi v prihodnjih dneh dokončno potrdili pokojnikovi sorodniki. Medtem ostajajo še nepojasnjeni razlogi smrti. Za včeraj napovedano obdukcijo namreč niso opravili in so nekros-kopski pregled odgodili za nekaj dni. SMReKK vabi 31. decembra na SILVESTROVANJE v Kulturnem domu v Gorici Igral bo ansambel Happy day Vstop samo z vabili in najkasneje do 22.30 Mladinski odsek KD Oton Župančič priredi silvestrovanje v Domu A. Budala. Vstop samo z vabili, ki so na razpolago v Domu A. Budala vsak večer od 20. do 22. ure. Silvestrovanje se bo pričelo ob 21. uri. kino Gorica CORSO 17.15-22.00 »I picari«. VERDI 18.00-22.00 »Montecarlo gran Casino«. VITTORIA 15.30-22.00 »Biancaneve e i sette nani«. Tržič EXCELSIOR Zaprto. COMUNALE Zaprto. Nova Gorica SOČA 18.00 in 20.00 »Velika zmeda v kitajski četrti«. DESKLE 19.30 »Škrlatna barva«. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Baldini, Verdijev korzo 57, tel. 84879. POGREBI Danes v Gorici: ob 9.30 Pericle Baradel iz mrliške veže glavnega pokopališča v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 11. uri Giorgio Peressutti iz bolnišnice Janeza od Boga v cerkev v Podturnu in na glavno pokopališče, ob 12.30 Maria Ester Medessi Lipizer iz splošne, bolnišnice na glavno pokopališče. Učiteljišče A. M. Slomšek iz Trsta izreka profesorici Vandi Velušček globoko sožalje ob izgubi očeta. PREDNAROČNINA ZA PRIMORSKI DNEVNIK ZA LETO 1988 Celoletna.............................. 100.000 lir Mesečna ............................... 13.000 lir Celoletna prednaročnina za PRIMORSKI DNEVNIK 100.000 lir + 500 lir kolka velja za tiste, ki jo poravnajo do 31. januarja 1988. Po tem datumu bo celoletna naročnina znašala 156.000 lir + 500 lir kolka. Vsem naročnikom bomo še naprej nudili brezplačno MALE OGLASE in ČESTITKE. Naročnino lahko poravnate na upravi Primorskega dnevnika v Trstu in Gorici, pri raznašalcih časopisa, preko pošte na t/rn ZTT št. 13512348 in pri vseh slovenskih kreditnih zavodih. Brez temeljitih sprememb in konkretnega dela na vseh ravneh je težko verjeti v bodočnost naših šol Tradicionalna podoba slovenske šole za slovenske otroke že izginja ... Da je šola glavno jamstvo za obstoj slovenske narodnostne manjšine v Italiji, smo vedno trdili. Kljub temu pa smo jo zanemarili in to na vseh ravneh (kadrovanje in priprava učnega osebja, učbeniki, gojenje slovenščine, učni načrti in še in še). Demografski padec in vedno markantnejša prisotnost otrok iz mešanih zakonov (povprečno je vsaj ena tretjina takih) v naših osnovnih šolah, pa sta nas streznila, tako da smo le začeli stikati glave in skupno razglabljati, kakšno šolo hočemo in kaj nam je storiti. Šolski odbor pri SKGZ je pred časom priredil okroglo mizo, o slovenski osnovni šoli in večjezični kulturi otrok. Skupni imenovalec vseh prispevkov je bil v ugotovitvi, da je šolo treba spraviti v tok s sodobnim časom. Toda kako ? Vera Tuta Ban, Marta Ivašič, Silvo Fatur, Emidij Susič in Rosana Tul Wehrefen-ning so vsak s svojega zornega kota nanizali vrsto ugotovitev in spoznanj. Z objavo njihovih ekscerptiranih poročil prispevamo k nadaljni razpravi. Vera Tuta Ban se je v svojem poročilu uvodoma zaustavila ob vprašanju jezikovnega stanja na osnovnih šolah. Ugotavljala je, da dvojezičnost naših otrok največkrat ni dvojezičnost, namreč tista, ki odpira vrata v dve kulturi, ampak da je v resnici polovičarska in delna, da je cesta, ki vodi v asimilacijo; otroci (tako kot njihovo okolje) uporabljajo italijanske izraze in strukture, zato da krpajo luknje v svoji materinščini, ki je izrinjena iz javnosti in zato ne more opravljati cele vrste funkcij, ki jih ima italijanščina. Iz skromne podlage materinščine ter iz nadgradnje italijanščine nastaja mešanje obeh sistemov, kar vedno bolj siromaši izražanje v prvem jeziku, obenem pa zavira in onemogoča napredovanje v drugem. Ta negativni proces dvojezičnosti najhitreje napreduje v najbolj izpostavljenih točkah: v mestu, predvsem v delavskem sloju prebivalstva, na robovih etničnih meja. Ima pa ta tema varianto: večjezična kultura otrok lahko postane smoter; slovenska osnovna šola ima dolžnost posredovati večjezično kulturo, slovensko in italijansko, obe vzporedno in dosledno primerjalno. V tem je tudi prednost slovenske šole pred italijansko, ki posreduje samo enojezično kulturo. Naloga ni lahka, vendar nujna, kajti živimo po načelu »moram hoteti, če hočem sploh biti«. Podoba slovenske šole se v zadnjih letih bistveno in zelo hitro spreminja. Ločevanje otrok na Slovence in Italijane brez vmesnih možnosti je preživela. Danes je položaj na osnovnih šolah verno ogledalo naše družbe in v njej je vedno več mešanih zakonov in otroci rastejo iz različnih korenin. Tradicionalna. podoba slovenske šole za slovenske otroke (čigar pogovorni jezik je slovenščina) izginja. Tudi šole sredi slovenskih naselij -Doberdob, Sovodnje, Nabrežina, Zgonik - že imajo po 2-3 otroke na razred, ki ne obvladajo slovenščine. Vendar pa je razmerje na teh šolah še vedno tako, da lahko imamo slovenščino za materni jezik ali prvi jezik. Podoba razredov in , šole se pa popolnoma spremeni, ko se razmerje med obema jezikoma prevesi na italijansko stran. Stran uredila NADJA FILIPČIČ Primarni jezik, na katerega se mora učitelj nasloniti, ni več slovenščina. Tako je denimo v 1. razredu pri Sv. Ani 5/5, v ul. Donadoni 6/7, na Pleši-vem 4/5, pri Sv. Ivanu večina, v ul. Vitt. Veneto v Gorici polovica, pri Sv. Jakobu v Trstu več kot polovica. 'Ob tem dejstvu odpove dosedanji način poučevanja in tudi dobri učbeniki postanejo neprimerni. Ker poti nazaj ni in gre razvoj v to smer, se postavlja ključno vprašanje, kakšen odnos imeti do italijanskih vpisov v slovensko šolo in kako utrjevati oba sistema, oba jezika, da bomo še naprej lahko zagotovili dvojezičnost otrok na dovolj visoki stopnji. To ni več problem posameznih učiteljic, to je problem celotnega šolstva in sploh naš skupni politični problem. Kot smo prisiljeni spremeniti odnos do italijanskih vpisov v slovenske šole, tako se nam vedno znova postavlja vprašanje pouka slovenščine na italijanskih šolah, ki imajo prav tako veliko otrok iz mešanih zakonov. Razširjen pojav je namreč, da vpišejo starši otroke v slovenski vrtec, nato pa v italijansko šolo (v ul. Brolo lani 5/12, Ronke 4/5, v ital. nabrežinski osnovni šoli je v prvih razredih 11 takih otrok na 32). Najbolj istinktivna reakcija na ta pojav je odklon: odpišemo ljudi, ki so se tako odločili. Vendar se ta odnos s časom obrne v našo škodo: prezir rodi prezir in ne gradi kulture sožitja. Možen je tudi drugačen odnos, bolj racionalen: razumeti starše, ki se želijo asimilirati (recimo zaradi družinskega miru), pa vendar ne marajo izgubiti stika z materinščino in želijo, da bi jo tudi otroci znali vsaj kot tuji jezik. Njihov položaj je enak položaju izseljencev. Bitka na treh frontah torej! 1. Pri slovenskih otrocih gojiti zvrstnost jezika in utrjevati njegove funkcije. 2. Pri otrocih iz mešanih zakonov primerjalno ozaveščati oba jezikovna sistema. 3. Organizirati kvaliteten pouk slovenščine na italijanskih šolah. Svoboda človeka se meri tudi po znanju jezikov Rosana Tul VVehrenfenning je spregovorila o aspektih dvojezičnosti v pedagoški praksi. Učenci, ki obiskujejo slovensko osnovno šolo v zamejstvu, je ugotovila, izhajajo iz različnih jezikovnih okolij. Razpolagajo z dokaj razvejano paleto vrst in zvrsti jezika, saj naš jezikovni prostor oblikujeta dvojezičnost in diglasija. Kombinacija teh dveh elementov je različna skoraj pri vsakem posamezniku. Večinoma razpolagajo govorci s slovenskim narečjem in slovenskim pogovornim jezikom ter italijanskim narečjem in/ali pogovorno iialijanščino. Večkrat italijanščina ni le jezik širšega okolja, ampak ožjega, domačega. Uporabniki naših šol niso le otroci slovenskih družin, ampak tudi sinovi in hčere jezikovno mešanih zvez. To vpliva tudi na jezik, ki ga naši učenci obvladajo kot prvi jezik. Slovensko narečje ni več za marsikaterega učenca prvo in osnovno sporočevalno sredstvo. Majhen otrok ima velik jezikovni potencial, ki pa žal ostaja večinoma neizrabljen. Predšolski in šolski otrok ima vedno manj priložnosti za sproščeno in bogato govorno izražanje. Večkrat je učenčevo ustno sporočanje skopo, utilitaristično, ni dovolj ustvarjalno, je šablonsko in plitvo. Naloga šole je nuditi učencu toliko priložnosti in vaje, da si izostri sporočevalne sposobnosti in da je kos vsakemu sporočevalnemu položaju. V šoli pa se začne na jezikovni osnovi, ki jo Otroci zgodaj osvojijo pravila, pa tudi pritiske in spodbude o rabi jezikov Marta Ivašič je svoje poročilo začela z ugotovitvijo, da se je vprašanj, o katerih teče beseda, lotilo v zadnjih petnajstih letih že večje število raziskovalcev. V glavnem gre za diplomska dela, nekaj pa je tudi raziskav poklicnih raziskovalcev. Pri tem pregledu je upoštevala petnajst, med seboj različnih študij. Le v teoretičnih izhodiščih so si te raziskave bližje, sklicujejo se na teorije in dela VVeinreicha, Fishmana, Berruta, Gnamuševe, Pogorelčeve, Francescata. Nekateri avtorji so želeli s testiranjem preveriti, koliko učenci razumejo določene slovenske oz. italijanske besede, stavke in sintaktične zveze, tako N. Bizjak, L. Legiša, I. Poropat, M. Starc, tudi Ž. Gruden, M.G. Žiberna, N. Radovič). Na vseh zajetih šolah — z eno samo izjemo - so bili učenci v povprečju nekoliko boljši v slovenskem jeziku, vendar je večina učencev odgovarjala približno enako na oba testa, tako da o njih (teh je 60 do 75%) lahko trdimo, da so usmerjeni v dvojezičnost. Od preostalih je večina pokazala, da bolje obvlada slovenski jezik. Rezultati kažejo, da je pri učencih slovenskih šol ta t.i. usmerjenost v slovenski, v italijanski jezik ali v dvojezičnost povezana (vendar ne absolutno) z narodnostjo staršev, z občevalnim jezikom v družini (vendar tako, da je n.pr. pri slovenskem jeziku v družini večina otrok orientirana v dvojezičnost, pri italijanskem občevalnem jeziku pa k italijanščini), z jezikovnimi značilnostmi okolja, pa tudi s spolom (fantje so bolj dvojezični) in s starostjo, ko dvojezičnost z leti narašča. Pri obeh preizkušnjah pa se boljši uspeh povezuje (tudi naše raziskave to potrjujejo) z višjo stopnjo formalne izobrazbe staršev, z višjim gospodarskim statusom družine, s prebivanjem v večjih naseljih in v mestu, z aktivnejšim izvenšolskim udejstvovanjem. Kaže, da vse to vpliva v večji meri prav na poznavanje slovenščine, sicer pa tudi na splošni šolski uspeh (tako tudi Bergnach, D. Sdraulig, R. Rutar, S. Pertot, N. Filipčič) in zelo močno tudi na izbiro po končani obvezni šoli. Kaže tudi, da družbeno pogojene razlike z leti še naraščajo. V omenjenih in še v drugih študijah (S. Guštin, E. Susuč, I. Štrukelj, Radovič L), so anketirani tudi samo ocenjevali svoje jezikovne zmožnosti. V splošnem so bolj zadovoljni s svojim znanjem slovenščine, vsekakor veliko učencev (20 -30%) pravi, da se bolje izraža v italijanščini, izstopa pa število anketiranih, ki so o sebi povedali, da so negotovi in da imajo težave v obeh jezikih (30 - 50%). • Posebna pozornost je namenjena tudi slovenskemu narečju. Velika večina učencev se je najprej naučila slovenskega narečja in ga v veliki meri še pogosto uporablja, šola pa je za veliko večino najpomembnejša, tudi edina priložnost za občevanje v pogovornem ali knjižnem jeziku. Do narečja kažejo učenci dvojen, protisloven odnos. Pri pouku pa se učenci še zmeraj le izjemoma srečujejo z narečjem. Tudi raziskavi o jeziku predšolskih otrok — izvedeni sta bili z metodo opazovanja skozi daljši čas (V. Križmančič, M. Ivašič), kažeta na to, da naši otroci zgodaj osvojijo družbena pravila in vrednote, pa tudi protislovja, spodbude in pritiske o rabi in družbenem položaju obeh jezikov in obeh narečij. To je kar najbolj strnjen in tudi tog prikaz nekaterih vprašanj, ki so se jih avtorji v omenjenih študijah lotili. Kako naj si te ugotovitve razlagamo, kako jih bo vsak vrednotil, kako bomo stvarnost spreminjali ? O tem naj bi se razvila razprava. Za sklep pa še naslednje: vse omenjene raziskave so nastale in tudi ostale izolirane in oddaljene od samega pouka, od šole in od razmišljanj v manjšini. Razprava bi utegnila pokazati, v katere smeri naj se raziskovalno delo nadaljuje, da bo plodnejše in »bolj uporabno«. otrok že ima. Pogosto šolarček ni kos niti preprostemu govornemu položaju. Težko se izraža, ima okrnjeno besedišče. Taki otroci imajo pogosto težave pri šolskem delu. Od njih zahtevamo, da se opismenijo, berejo in pišejo v obeh jezikih, vse to pa ob zelo skromnem govoru. Z uvedbo novih učnih načrtov se bo morda odtehtala krivica, storjena ustnemu sporočanju v šoli, kjer se posveča več pozornosti pisnemu izražanju. Naši maloštevilni razredi nudijo možnost za take dejavnosti. Skromno, neustrezno besedišče je eden izmed aspektov jezika naših učencev. Otrok se v šoli sreča z novimi izrazi, jih po razlagi razume, uporablja jih, ko piše, a jih ne osvoji povsem. Te besede ostajajo papirnate, le za šolsko rabo. Vedno več je interferenc iz italijanščine v slovenščino in to ne samo pri učencih iz jezikovno mešanih družin. V govoru večjezičnega govorca so pogoste interference, in sicer kot posledica njegove domačnosti z drugim jezikom. Na smer interference vpMva : obvladanje jezika, njegove rabe, čustveni odnos do jezika, pa tudi prestiž, ki ga jezik ima v družbi. V šoli učenci sprašujejo po prevodu besed zdaj v italijanščino, zdaj v slovenščino. Tako, da so večji del časa zaposleni s prevajanjem. Ko govorijo in pišejo v slovenščini, ne mislijo slovensko, in obratno. Ustvarjajo neko novo, vmesno jezikovno in miselno strukturo. Učitelji popravljajo le površinski jezik, to kar učenci izrečejo in napišejo, do globlje strukture jezika pa ne sežejo, ker tja ne morejo. Pomanjkljivosti globljega jezika lahko popravljajo in dopolnjujejo le učenci sami. To pa zmorejo, ko so psihološko zreli, da se napake zavedajo. Otrok ves čas črpa iz okolice in si ustvarja jezikovne izkušnje. Tudi v šoli naj se učenec sreča z različnimi govornimi položaji. Največ pa mu jih nudi izvenšolsko življenje. Zelo pomemben je družinski jezikovni model, predvsem v jezikovno mešanih družinah. V takih družinah naj se dosledno vsi člani pogovarjajo vsak v svojem jeziku z otrokom. Tako ravnanje otroka ne preobremeni, nasprotno, daje mu možnost, da si v domačem okolju po naravni poti pridobi toliko jezikovne spretnosti, da bo kos vsakemu govornemu položaju. Če otroku odvza-memd eno ali več zvrsti enega ali drugega jezika, misleč, da mu tako. olajšamo življenje, ga samo prikrajšamo za bogato živo govorico. Torej naj vsak govori v svojem materinem jeziku z otrokom. Kateri pa je materin jezik za otroke mešanih zakonov ? To je odprto vprašanje, saj imajo ti otroci jezik matere in jezik očeta, ki bi si morala biti enakovredna, kot so ti otroci tudi v šoli jezikovno enakovredni ostalim. Vsi, okolje in šola, pa moramo stremeti za tem, da vzgojimo prostega, svobodnega človeka, ki je gospodar svojega jezika, kajti le kdor je gospodar svojega jezika, je svoboden človek. Pri nas bi veljalo dodati, da je svoboden človek, kdor je gospodar obeh jezikov. Znanje šolnikov je predpogoj za dobro kakovost naše šole Za pedagoškega svetovalca Silva Faturja je osnovna ugotovitev, da je pot k bolj kakovostni šoli edina produktivna perspektiva naše skupnosti. Toda kaj konkretno storiti zdaj in tu? Po njegovem je treba z dolgoročnejšim načrtom metodološko in operativno opredeliti ključne naloge in se dogovoriti kdo, kaj, kako in kdaj naj kaj stori s tem v zvezi. Takšen načrt naj bi predvideval tudi nekaj raziskovalnih nalog, ki bi imele cilj oblikovati temelje za specialno metodiko pouka materinščine v tukajšnjem dvojezičnem prostoru. Ce tega ne bomo storili v tem prostoru, potem najbrž tega ne bo storil nihče drug, ugotavlja Fatur. Posebej bi nadalje kazalo preučiti, kakšno funkcijo imata in kako funkcionirata obe učiteljišči kot kadrovski šoli in se kot skupnost zoperstaviti tako imenovani negativni selekciji, ki odbira dijake srednje šole že ob vstopu na višje srednje šole. Nekaj je najbrž aksiom: boljša šola je možna le z boljšim, bolj izobraženim in tudi bolj samozavestnim učiteljem. Oblikovati bi tako bilo treba dolgoročnejši načrt permanentnega jezikovnega in splošnega izpopolnjevanja šolnikov vseh vrst in stopenj ter znotraj tega odpreti zahtevo po visokošolski izobrazbi šolnikov. Raziskati bi bilo treba tudi možnost, da bi šolniki eno študijsko leto prebili v matični domovini, predvsem iz jezikovnih razlogov. Fatur se je nato dotaknil vprašanja prostorske razpršenosti slovenske osnovne šole in ugotovil, da z vidika njenega temeljnega poslanstva združeni oddelki niso a priori slabši. Ob določenih pogojih, se pravi dobro usposobljenih učiteljih in bogatem učnem gradivu (česar ni), so združeni kombinirani oddelki lahko celo prednost, ki je v temeljnem skladju z osnovno nalogo moderne šole: otroka naučiti učiti se. •Fatur je nato ugotovil, da je slovenska jezikovna substanca znatnega dela učiteljev in profesorjev resno načeta in da bi dober učbenik lahko bil jezikovna podpora učiteljev in učencev. Najbrže z domači- mi silami nikoli ne bo mogoče zadostiti potrebi po resnično kakovostnih učbenikih, možen in nujen pa bi bil dolgoročnejši projekt preskrbovanja z učbeniki ob nujni sffnitvi tukajšnjih dejanskih in potencialnih avtorskih sil in avtorjev v matični domovini. In kot enega resnih in ključnih problemov je Fatur nato omenil še popolno odsotnost premišljene, dolgoročnejše kadrovske politike za vodstvene naloge v šolstvu, pri čemer bi izkoristili doslej neizkoriščene možnosti pri IRSAE. Fatur je izrazil prepričanje, da je bolj kakovostna šola možna in uresničljiva, vendar le z večjim znanjem šolnikov, ki je praviloma tudi pogoj trdnejše zavesti in samozavesti, narodnostne in vsakršne druge. Šola je pomemben, a ne edini socializacijski dejavnik Socilog Emidij Susič je spregovoril o slovenski šoli kot temelju narodnostne identitete Slovencev v Italiji. V prvi vrsti je poudaril, da je šola pomemben socializacijski dejavnik. Kaj to pomeni? Socializacija je proces, ki traja celo življenje in med katerim človek sprejema in osvaja vrednote, stališča, znanje... Z eno besedo -kulturo, kulturo v najširšem smislu. Kaj pa narodna identiteta? Za Susiča je pojem identitete vezan na individualen občutek pripadnosti neki skupini, neki družbi. In če se vprašamo, ali šola uvaja posameznika v neko družbo, v širšo in ožjo skupnost, je odgovor lahko samo pritrdilen. Na sliki (od leve proti desni); Marta Ivašič, Vera Tuta Ban, bivši načelnik Odbora za šolstvo Edmund Košuta, Rosana Tul VVehrenfenning, Emidij Susič in Silvo Fatur Vendar šola ni edini socializacijski dejavnik, zato nimamo nobene gotovosti, da nekdo, ki se je šolal v slovenski šoli, ostane Slovenec. Sociolog je pri tem zastavil vprašanje, ali in do kolikšne mere je slovenska šola doslej izpolnila svojo funkcijo v zvezi s socializacijo in utrjevanjem identitete. Da bi lahko odgovorili nanj, bi morali imeti vrsto podatkov o asimilaciji, ki pa jih nimamo in jih bomo s težavo tudi dobili. Ljudje namreč težko priznajo, da so se potujčili. Zato je Susič prepričan, da je treba predvsem gledati naprej in izboljšati oziroma posodobiti našo šolo, kar narekuje tudi značilnost nove populacije učencev iz mešanih zakonov, ki se vedno bolj pogosto učijo na slovenskih šolah. Susič pa je bil vsekakor mnenja, da se slovenska šola ne more odpovedati funkciji, da bi podajala in utrjevala slovensko narodnostno identiteto, s posebno pozornostjo do kulture sožitja. Na koncu se je Susič malce provokativno vprašal: bo manj otrok iz mešanih zakonov, če bomo identifikacijsko funkcijo šole bolj razvijali v smeri slovenske identitete? Če hočemo odgovoriti na to vprašanje, je nadaljeval, si moramo najprej postaviti drugo : zakaj starši različnih narodnosti pošiljajo otroka v slovensko šolo? Po njegovem bomo le na osnovi drugega odgovora lahko temeljiteje odgovorili na prvega. Svoj poseg je Susič zaključil z opozorilom, da ima italijanska manjšina v Istri zelo podobne probleme, kajti na njihovih šolah je vedno več sinov in hčera hrvatskih staršev. Soočanje z njihovimi šolniki bi bilo zelo primerno, kajti mogoče smo mi le korak ali dva za njimi, ampak razvojna smer je ista in problemi - bolj ali manj - tudi. Po ugledni anketi revije France Football Nizozemec Ruud Gullit evropski nogometaš leta PARIZ — Nizozemec Ruud Gullit, 25 let, član italijanskega prvoligaša Milana, je 32. zmagovalec ankete specializirane francoske revije France Football o najboljšem evropskem nogometašu v sončnem letu 1987. »Črnemu tulipanu« je »zlato žogo« podelila ugledna mednarodna žirija časnikarjev iz 26 držav. Za njim se je uvrstila kar trojica nogometašev s Pirenejskega polotoka: Portugalec Futre (Atletico Madrid) in Španca Butraguena ter Michel (oba Real). Italijan Luca Vialli je deveti. Ko je izvedel o prestižnem imenovanju, je Gullit izjavil: »Zame je velika čast, da sem po Joanu Crujffu prvi Nizozemec, ki mu je bila podeljena »zlata žoga«, moram pa reči, da bi nagrade nikoli ne dobil, če ne bi prišel igrat v Italijo. To je že drugič, da je tako visoka čast doletela Milanovega igralca z majico številka deset, saj je pred 18 leti priznanje dobil tudi sloviti Gianni Rivera, od Italijanov pa je bil doslej nagrade deležen le še Paolo Rossi in sicer leta 1982 po velikem uspehu »az-zurrov« na mundialu v Španiji. Ruud Gullit posvdča svoj uspeh Nelsonu Mandeli, simbolu boja Južnih Afričanov proti apartheidu. Popolni vrstni red ankete: Gullit (Niz. - Milan) 106 točk; 2. Futre (Port. -Atletico Madrid) 91; 3. Butragueno (Šp. - Real Madrid) 61; 4. Michel (Šp. -Real Madrid) 29; 5. Lineker (Angl. -Barcelona) 13; 6. Barnes (Angl. - Liverpool) in Van Basten (Niz. — Milan) 10; 8. Vialli (It. - Sampdoria) 9; 9. Robson (Angl. - Machester United) 7; 10; Allofs (ZRN - Marseille) in Hysen (Šved. -Fiorentina) 6; 12. Amoros (Fr. - Mona-co) in Matthaus (ZRN - Bayern Miin-chen) 5. Voščilo našim športnicam in športnikom V kleščah praznovanj se je rodila tudi nedelja, datirana z oznako 27. december 1987. To je bila zadnja letošnja »športna« nedelja. A kakšna je bila? Mrtva, pusta, povsem enaka kaki poletni nedelji, ko športnih dogodkov ni in ni in ljudje tavajo brezglavo v prostoru: nimajo kaj početi, razen da pijejo grenke napitke in si pridno praznijo božične želodce ter delajo prostor novoletnim. Televizija, naša nepogrešljiva spremljevalka, ostaja tiha in prazna, kajti vsi biblični filmi, stari Sinatrovi koncerti in papeževe poslanice nikakor ne odtehtajo utrinkov z nogometnih in drugih igrišč. Tudi stadioni, telovadnice, dvorane so mrtvi, v njih ni bilo sodniških žvižgov in navijaških strasti, 'niti pretepov, kletvic, policije, razveljavljenih rezultatov. Skratka, nič. Samo košarka v najvišjih ligah je bila premalo, čeprav je dal Vitez z Goričani 23 točk in smo z njim seveda zadovoljni. Res premalo, soglašali boste, da v nede- ljo ni bilo kaj početi. Športni dogodki so namreč večini že tako v krvi kot opij in težko preživimo dan brez tekem in pogovorov po njih. Ob vsem povedanem, ki lahko zveni kot opravičilo, zmanjka tudi nam argumentov za to rubriko. Pravzaprav bi argumente tudi imeli, a kaj ko smo se že zadnjič zakleli, da bomo vse stvari pošastno objektivizirali, saj kaže, da vzbujajo bodice in polemika slabo kri, kar seveda ni športno... A kljub temu, saj stopamo v novo leto, bomo tvegali nekaj posebnih voščil. Jadranu, da bi obdržal prvo mesto in da bi prihodnje leto igral mestni derbi s Stefanelom. Pa še, da bi krmaril po mirnem Jadranu in, osebno voščilo, da bi se s trenerjem Brumnom kdaj srečala — he samo na časopisnih stolpcih. Meblu Farco, da bi vendar prepričal s svojo igro in rezultati, tudi zato, ker »naših« odbojkarskih de- klet, odkar so se pred davnimi časi končali ognjeni derbiji med Bregom in Borom, nisem še videl na delu, a obljubljam, da jih bom, mogoče jim prinesem srečo, saj igrajo v večernih urah in takrat, kot znano, so čuki na delu. Nogometašem in trenerjem naših ekip želim, da bi kdaj na igrišču spregovorili v slovenskem jeziku, kolikor ga še znajo in s tem resnično potrjevali imena svojih matičnih društev. Igralkam Krasa, da bi vse bele žogice pospravile v svoj žep, saj jih tako nasprotnice ne bi niti videle. Vsem navijačem in sebi pa to: da bi se še naprej razburjali ob robovih igrišč, saj pomeni ogled kakršnekoli tekme tudi družbeni in družabni dogodek, ki naj se ne konča s slabo krvjo, kvečjemu z živo in prijateljsko razpravo na pravem mestu. Če sem v tem zapisku koga pozabil, naj mi ne zameri. Bo v novem letu bolje. MARIJ ČUK Košarka: v 14. kolu A-2 lige poraz Segafreda Športnika Jugoslavije po anketi S N Goričani že jutri proti vodilnemu Kljub dobri igri v prvem polčasu goriškemu Segafredu v 14. kolu A-2 lige ni uspelo v gosteh premagati moštvo Sharpa iz Montecatinija, v katerem sta zalsti blestela Jadranovim igralcem in navijačem dobro zanana Niccolai in Boni. Tudi dobra igra Viteza, ki je dosegel 23 točk, ni bila dovolj za prestižno zmago proti ekipi, ki je sedaj po točkah tretja na lestvici. Poleg Bonija (23 točk) in Niccolaia (15) je solidno igral tudi Jugoslovan Kne-go, ki se je odlikoval v obrambi in dosegel 14 točk. Goriški košarkarji pa so bili takole uspešni: Marušič 11, Meents 19, Espo-sito 4, Alexinas 26, Vitez 23, Bullara 13. Goriški košarkarji se bodo že jutri doma pomerili z vodilno Yogo, v soboto pa bodo v naticipiranem srečanju (zaradi TV prenosa) igrali proti moštvu Cantine Riunite. Videmčani pa so le z veliko težavo doma premagali moštvo Annabelle iz Pavie. Kapetan Bettarini je bil spet zelo dober (18 točk), najboljši strelec je bil sicer Američani Mc Dowell (19), Jugoslovan Nakič pa je dosegel le 7 točk. Naj omenimo še, da je trener Cukija iz Mester Massimo Mangano dal ostavko. Izidi 14. kola: Yoga - Maltinti 92:69; Cantine Riunite - Dentigomma 109:74; Fantoni - Annabella 88:84; Biklim -Standa 64:68; Čuki - Alno 89:90; Spon-dilatte - Sabelli 84:86; Facar - Jollyco-lombani 80:98; Sharp - SEGAFREDO 103:96. Lestvica: Yoga 26; Cantine Riunite 24; Fantoni, Sharp in Jollycolombani 18; Alno 16; Standa in Annabella 14; Facar in Maltinti 12; SEGAFREDO, Sabelli, Spondilatte in Dentigomma 10; Čuki 8; Biklim 4. Prihodnje kolo (jutri, 30. t. m.): SEGAFREDO - Yoga; Alno - Sharp; Annabella - Cantine Riunite; Standa -Facar; Jollycolombani - Spondilatte;. Sbelli - Čuki; Dentigomma - Biklim; Maltinti - Fantoni. V A-l ligi je kolo pred kocem prvega dela Snaidero iz Caserte že zanes- ljivo zimski prvak. Oscar in tovariši so namreč v nedeljo tesno premagali Scavolini. Presenečata tudi zmagi, milanskega Tracerja v Cantuju in Čosi-čevega Dietorja v Rimu. Dalipagič je tokrat za Hitachi dal »le« 28 točk in beneško moštvo je seveda v Livornu proti Allibertu ostalo praznih rok. Izidi 14. kola: Snaidero - Scavolini 87:86; Divarese - Enichem 91:84; Are-xons - Tracer 89:103; Allibert - Hitachi 111:90; Neutroroberts - Benetton 96:97; Bancoroma - Dietor 87:98; San Bene-detto - Wuber 113:97; Irge - Brescia 113:106. Lestvica: Snaidero 26; Divarese 22; Dietor 20; Arexons, Scavolini in Tracer 18; Bancoroma 16; San Benedetto 14; Enichem, Allibert in Neutroroberts 12; Benetton 10; Irge, Wuber in Hitachi 8; Brescia 2. Prihodnje kolo (jutri, 30. t. m.): Tracer - San Benedetto; Dietor - Snaidero; Scavolini - Arexons; Enichem -Bancoroma; Hitachi - Neutroroberts; Benetton - Allibert; Brescia - Divarese; VVuber - Irge. Križaj in Svetova Bojan Križaj med moškimi in Mateja Svet med ženskami sta po anketi zagrebškega športnega dnevnika Sportske novosti jugoslovanska športnika leta. Anketa Sportskih novosti je najbolj ugledna v Jugoslaviji, tako kot lani (Petrovič in Svetova) pa sta se med posamezniki uveljavila slovenska smučarja. Križaj je namreč zmagovalec kristalnega globusa v slalomu, Mateja Svet pa je na svetovnem prvenstvu v Crans Montani osvojila kar tri kolajne. Med kolektivi sta priznanje dobili moška vaterpolska reprezentanca in ženska košarkarska reprezentanca. Naj omenimo še, da je športnik Primorske Jernej Abramič na anketi SN deli več kot dobro osmo mesto. Košarka: na turnirju v Parizu Jugoslaviji prvo mesto PARIZ — Jugoslovanska košarkarska reprezentanca je povsem zasluženo osvojila prvo mesto na pariškem turnirju, na katerem so nastopili še Izrael, Francija in Avstralija. V velikem finalu so namreč visoko premagali Izrael s 115:88 (64:48). Jugoslovani so v tem srečanju silovito začeli in po treh mintauh že vodili z 21:11. Z izredno igro Dražena Petroviča pa se je prednost »plavih« iz minute v minuto večala, tako da so Jugoslovani že po prvem delu igre vodili s 16 točkami razlike. Tudi v drugem olčasu je bila premoč »plavih« več ot očitna in Jugoslavija je brez težav zmagala. Za »plave« so bili takole uspešni: D. Petrovič 30, Kukoč 10, Primorac 12, Djurič 6, Radulovič 2, Divac 11, Pas-palj 23, Cvjetičanin 21. Najboljši strelec Izraelcev, je bil Jamchi, ki je dosegel 33 točk. V srečanju za tretje mesto so Francozi premagali Avstralce le 's tremi točkami razlike. Naj omenimo še, da so Dražena Petroviča proglasili za naj- boljšega košarkarja turnirja, in da je v jugoslovanskem dresu spet nastopil slovenski košarkar, to je elan ljubljanske Smelt Olimpije Jure Zdovc. KONČNA LESTVICA: 1. Jugoslavija; 2. Izrael; 3. Francija; 4. Avstralija. Realu turnir v Madridu MADRID — Na košarkarskem turnirju v Madridu je prišlo do presenečenja. Domači Real je namreč premagal reprezentanco Sovjetske zveze z 99:95 (52:52) in tako osvojil prvo mesto na tej prireditvi. V finalu za 3. mesto pa so evropski prvaki Grčije visoko odprvili Argentino z 80:59 (39:21). KONČNA LESTVICA: 1. Real Madrid; 2. SZ; 3. Grčija; 4. Argentina. Ljubljančanke v vodstvu LJUBLJANA — V 14. kolu prve ženske zvezne jugoslovanske košarkarske lige je v derbiju kola Iskra Delta Ježica premagala moštvo Ele-mesa z 92:79 in tako ohranile prvo mesto na lestvici. Preizkušnje za letošnji zadnji stolpec totip bodo že jutri, 30. decembra. Na prvi dirki v Milanu »navijamo« za Rasiana (sk. 2), ki ima dobre možnosti za zmago kljub neugodnemu izhodiščnemu položaju. Od skupine X naj omenimo Misanzia (sk. X), ki je imel precej sreče pri žrebu startne številke. Presenetil pa bi lahko Caravan Om (sk. 1). V Firencah je Bokassa (sk. 1) ne-sproni favorit. Kljub neugodnemu položaju je med kandidati za zmago Didascalia (sk. X). Od skupine 2 je treba z zanimanjem slediti konju Corisanda, ki je v dobri formi. Tretje dirke v Aversi je težko napovedovati, saj je več dobrih konj. Poskusimo s skupino 2, ki ima v svojih vrstah regularnega Danmarka Wh. Od skupine 1 naj omenimo Ci-caloneja, ki ta čas res izstopa. Presenetil bi lahko Elabuan od skupine X. Tudi četrta dirka bo v Aversi. Fin-gent Bi (skupina 2) je zelo nadarjen konj in logični favorit te dirke. Florence Cern (skupina X) je v tej kategoriji zelo nevaren. Zasedba omogoča dobro uvrstitev tudi Farrisonu od skupine 1. Dol Pra (skupina 2) je doslej izbojeval dve drugi mesti, a tokrat v Palermu lahko zmaga. Dama del Cigno (skupina X) je že dokazal, da je izvrsten konj, a skupina 1 vsebuje Elze-vira, ki je v odlični formi. Tudi zadnja dirka bo v Palermu. Smo odločni pristaši Gotenborga (skupina X), ki je v zelo ugodnem izhodiščenm položaju, gre pa tudi za dokaj sposobnega konja. Od skupine 2 je treba zelo paziti na konja Attri-buto, ki je izrazit iinišer. Od skupine 1 izgleda najboljši Dandjgal. 1. — prvi 2 drugi X 1 prvi 1 drugi X 2 prvi 2 drugi 1 X prvi 2 drugi X 1 prvi 2 1 drugi X 2 prvi 2 drugi X 1 SPDT prireja ob nedeljah, 10., 17., 24. in 31. 1. 1988, smučarski tečaj za začetnike (dijake), začetnice (odrasle) in nadaljevalni tečaj. Vpisovanje še jutri, 28. t. m., na sedežu SPDT (Ul^ sv. Frančiška 20, 3. nad., tel. 744249) od 20. do 22. ure ter telefonsko pri De-vanu Cesarju (tel. 911433) ali pa na Primorskem dnevniku (tel. 764832) pri Vojku Slavcu, Aleksandru Sirku in Dušanu Jelinčiču. Vabljeni! SK DEVIN obvešča, da je na razpolago še nekaj prostih mest za nedeljske izlete v Podklošter. Cena 4X prevoz 50.000 lir, tečaj 25.000 lir, 4x prevoz in tečaj 75.000 lir, lx prevoz 14.000 lir. Informacije in vpisovanje na društvenem sedežu ali tel. 200771. SMUČARSKI ODSEK ŠD BREG priredi 10., 17., 24. in 31. januarja 1988 avtobusne izlete v Sappado s smučarskimi tečaji za začetnike. Vpisovanje na sedežu društva danes in jutri ter 4. in 5. januarja od 20. do 21. ure. kratke vesti - kratke vesti Lokostrelstvo: na tekmovanju v Mestrah Na seji teritorialnega odbora ZSSDI Žverevi »Orange bowl« MIAMI BEACH (ZDA) — Sovjetinja Natalija Žvereva, nosilka skupine ena, je zmagovalka Orange bowl, najpomembnejšega, teniškega mladinskega turnirja. V finalu je s 6:2, 6:0 premagala Italijanko Lauro Lapi. M^d moškimi je Američan Courirer s 6:3, 6:2 odpravil Sovjeta Cerkasova. Odbojkarjem Vojvodine jugoslovanski pokal SUBOTICA - - Odbojkarji Vojvodine so zmagovalci jugoslovanskega pokala, saj so na finalnem četveroboju s 3:0 premagali vse nasprotnike. Druga je bila Bosna, tretji Mladost Monter, četrti Spartak. Med ženskami je zmagal Rad-nički. Favoritinje so bile odbojkarice mariborskega Branika, a so z Beograjčankami izgubile s 3:1 in so tako pristale na končnem drugem mestu. Duran ne popušča PANAMA —Trikratni svetovni boksarski prvak, zdaj že 36-letni Roberto Duran resno naskakuje še četrto krono, tokrat v srednji kategoriji. Nekdanji prvak v lahki, veltrski in superveltrski kategoriji je v ta namen imel že dva dvoboja, februarja pa se bo pomeril še z Američanom Stachaus-sejem. Terraneo vratar Lecceja LECCE — Nekdanji vratar Torina, lani član Lazia, Giu-liano Terraneo (35 let) bo odslej igral za drugoligaša Lecce. Milan bo kandidiral za olimpijske igre? MILAN — Milanski pokrajinski svet je soglasno sklenil nameniti 30 milijonov lir odboru za preučitev možnosti, da bi glavno lombardijsko mesto v bodočnosti gostilo olimpijske igre. Naši so se izkazali Lokostrelci briškega društva Naš prapor-Sirion se vneto pripravljajo na državno prvenstvo, ki bo 14. in 15. februarja v Reggio Emilii. Pred kratkim so nastopili tudi na dveh kvalifikacijskih turnirjih, kjer so se skušali uvrstiti na državno prvenstvo. Na dvoranskem tekmovanju v Mestrah so se naši lokostrelci pomerili na razdalji 25 metrov. Najbolje se je odrezala Vesna Lutman, ki je dosegla prvo mesto med začetnicami. Lepo so se izkazali tudi dečki, Boris Lutman je zasedel drugo mesto, medtem ko je bil Ivan Zotti tretji. Na deželnem prvenstvu Emilie Romagne, ki je bilo v Faenzi, se je zbralo skoraj 200 tekmovalcev. Kljub zelo hudi konkurenci so se predstavniki briškega društva ponovno izkazali. V kategoriji dečkov so naši fantje potrdili svojo premoč, saj sta Boris Lutman in Denis Bensa osvojila prvo, oz. drugo mesto. Naši lokostrelci pa so se tudi v drugih kategorijah izkazali. Med drugim naj omenimo odlično drugo mesto Aleksandra Coceanija med začetniki, z istim dosežkom pa se je tokrat morala zadovoljiti tudi Vesna Lutman. Glede na rezultate si je Vesna Lutman, predvsem zaradi dosežkov iz lanske sezone, že priborila pravico nastopa na državnem prvenstvu. Zelo dobre možnosti ima tudi ekipa dečkov, medtem ko bo za nekatere posameznike odločilnega ppmena prav zadnja kvalifikacijska preizkušnja. Zelo obširen program Pred dnevi se je sestal tržaški Teritorialni odbor Združenja slovenskih športnih-društev v Italiji in razpravljal o aktualnih temah, ki zadevajo naše telesnokulturno gibanje. Osrednja tema seje je bila sestava in potrditev delovnega programa za tekočo sezono. Program je zelo obširen in zadeva skoraj vse panoge, s katerimi se naša društva na Tržaškem ukvarjajo. Glavna značilnost programa pa je, da vse predvidene pobude zade1 vajo konkretno prav te panoge ter da skoraj ni splošnih manifestacij. S tem je hotel teritorialni odbor še enkrat podčrtati svojo voljo in težnjo, da se ukvarja javno s takimi pobudami, ki so izključno, posredno ali neposredno, v korist včlanjenih društev. Na novo so bile v program vključene nekatere pobude na nogometnem, odbojkarskem in smučarskem področju. Posebno poglavje pa je namenjeno rekreaciji in otroški telovadbi, ki jih gojijo pri številnih društvih in za katere bo treba poiskati skupno organizacijsko povezavo. Posebna točka seje je bila posvečena problemu kadrovanja. Tajnik Ivan Peterlin je analiziral trenutno zaskrbljujoče stanje na tem področju in je obrazložil načrt, ki ga je za začetek leta 1988 izdelalo dosedanje predsedstvo. Načrt predvideva vrsto predavanj, debatnih večerov, na katerih se bodo naši kadri, posebno mladi, lahko poglobljeno spoprijeli z najrazličnejšimi tematikami, ki bodo zadevale tako odnose s CONI, javnimi upravami, federacijami, šolo, kot tudi z vsemi možnostmi, ki ji le-te dajejo na razpolago društvom, a katerih se vse premalo poslužujemo. Teritorialni odbor je tudi imenoval novo predsedstvo ter je potrdil za novo mandatno dobo dosedanjo sestavo: Jurij Kufersin, Ivan Peterlin ter Radivoj Pečar. V zvezi z delovanjem naše osrednje telesnokulturne organizacije moramo tudi beležiti, da je odbojkarska komisija imenovala svojega novega načelnika, ki bo odslej Mario Šušteršič, (kg) Odmevi na sobotno nadvse uspelo manifestacijo v Izoli Prireditev Naš športnik 87 žanje priznanja Tudi četrto skupno nagrajevanje najboljših športnikov, ekip in te-lesnokulturnih delavcev, ki je bilo v soboto v Izoli in za katero so dali pobudo Primorske novice, Radio Koper - Capodistria, Radio Trst A, TV Koper - Capodistria, ZSŠDI, Novi Matajur, in naš dnevnik, je podobno kot prejšnje izvedbe res uspelo in potrdilo, da treba po tej poti nadaljevati. Ob koncu manilestacije smo med udeleženci zbrali nekaj mnenj, v katerih so izrazili laskave ocene o prireditvi sami in njenem pomenu, obenem pa so dali tudi kakšno sugestijo, kako jo še bolj popestriti. Livij Jakomin (generalni konzul SFRJ v Trstu) »Prireditev je ovrednotila ta enotbi prostor v te-lesnokulturnem obsegu, ker je vendarle skupna za zamejce in Primorce. Gre za prvovrsten narodnostno-špor-tni in politični dogodek. Z vključevanjem vseh medijev pa nam omogoča, da poslušalci in bralci našega prostora, v zamejstvu in na Primorskem, sami skozi delo in življenje teh športnikov v bistvu odločajo, komu nameniti prvo, drugo in tretje mesto. Tokrat sem drugič na teh prireditvah (prvič sem bil lani takoj po svojem prihodu v Trst) in moram reči, da sem zadovoljen, predvsem zato, ker vidim vedno veliko prisotnih, ker je prireditev na visokem kvalitetnem nivoju in še zlasti, ker vzbuja vedno več zanimanja pri poslušalcih, pri bralcih, kar pomeni, da postaja ena tistih splošnih manifestacij, ki ob koncu leta dobijo svojo krono tudi na taki prireditvi. Želim torej, da bi naslednje leto ta prireditev, ki bo pri nas v zamejstvu, uspela in predvsem, da bi bil odziv športnikov in športnic Velik, največ pa bi si želel, da bi naši športniki tako v zemejstvu kot tukaj dosegli velike uspehe,, ne glede na to, kako jih bomo potem mi razvrstili.« Jurij Kufersin (predsednik teritorialnega odbora ZSŠDI iz Trsta) »Manifestacija je dobro uspela in še dodatno dokazala pravilnost izbire, da skupno nagradimo najboljše športnike z obeh strani meje, s čimer potrjujejmo načela enotnega slovenskega kulturnega prostora. S tako formulo velja nadaljevati, saj je to trenutek, ko se enkrat na leto srečajo ne samo najboljši športniki, ampak tudi športni delavci, ki drugače nimajo priložnosti, da se snidejo. Pozitivna je tudi praksa, da se manifestacija vrši izmenično na eni in drugi strani meje, dvakrat je doslej bila pri nas v Trstu in Gorici, dvakrat pa v Sloveniji, v Tolminu in sedaj v Izoli. Prihodnje leto bomo spet mi na vrsti.« Maja Kokorovec (prevajalka z Opčin) »Letošnja proslava je bila bolj živa, bolj intimna, vse je bolj neposredno, morda zato, ker se ni odvijalo na odru. Nujno je, da sva z možem na takih nagrajevanjih, ker je najin sin Samo še mlad, nima še vozniškega dovoljenja in ga zato morava nujno voziti. Z druge strani pa je pravilno, da gre osebno po vse nagrade, a tega je veliko. Če je to prijetna dolžnost? Kot se vzame, če sta dve prireditvi istega dne, je težko. Vendar uspehi nalagajo tudi bremena, za športnike postajajo obvezujoči. Pri nas doma pa postaja že problem, kam z vsemi temi pokali. V hiši so jih že vse police polne. In še to, na kar verjetno malokdo ne pomisli: z njih treba tudi brisati prah. So pa za vsakega športnika vsekakor lep spomin.« Igor Malalan (Radio Opčine) gUjML - »Mislim, da je Bk bila prireditev zelo Hk dobro pripravljena in režirana in da si 'jjSPH t športniki, ki so bili ll 4 t nagrajeni, prizna-jL — - fP' nje nedvomno tudi |l. zaslužijo. Pričako- ' val pa sem, da se 3 b0 tako zaslužen H * J košarkar kot j e Marko Ban, po petkratnem tretjem mestu le uvrstil višje. Glede manifestacije same bi dejal, da se mi zdi nekaj povsem normalnega, kot kaka pevska ali drugačna prireditev, ki se vrsti v zamejstvu in v Sloveniji. Zanimivo bi bilo, da bi postala televizijska, ker bi zbudila več zanimanja pri samih športnikih: tokrat v Izoli marsikoga ni bilo, ker tisti športnik, ki je bil večkrat na taki proglasitvi, vnaprej ve, kako bo večer potekal.« Bruno Bogateč (športni vodja pri TPK Sirena) »Manifestacija je bila krasno organizirana, tudi program je bil posrečen, saj so se vrstile glasbene točke, balet, nastop kan-tavtorja D’Eliseja, intervjuji z zaslužnimi športniki... Bilo je vsega. Na vsak način je bila tudi časovno pravilno odmerjena, ni bila ne predolga ne prekratka. O formuli bi dejal, da je posrečena. Predstavlja lepo priložnost, da se srečajo športniki in tudi trenerji in okrepijo ali navežejo stike in poznanstva.« Gino D’Eliso (pevec iz Trsta) »Z veseljem sem sprejel ponudbo, da pojem na tej vaši, a obenem tudi naši prisrčni športni manifesta-ciji. Z veseljem predvsem zato, ker vem, da ni bila izbira naključna. Trenutno, ker sem pač v Trstu, na-s tržaško RAI, začel Radiu Koper. To sta torej ustanovi, ki sta ta večer soorganizirali. Na splošno lahko dodam, da je vsaka skupna slavnost, v tem primeru slovenska tostran in onstran meje, v mislih pa imam skupne slovenske in italijanske, pozitivna in zaželena, posebno v današnjem času. Dolgo sem izven Trsta, saj sem svojo zadnjo ploščo, ki bo kmalu izšla, snemal celo v Angliji, vseeno pa občutim pomen takega skupnega utripa.« mreč sodelujem pa sem prav Ernest Lupine (bivši športnik iz Izole) »Takoj moram poudariti, da sem pristen Šempolajec in da se seveda tak še vedno čutim. Že pred davnim časom me je pot zanesla v Maribor, Ljubljano, Rim in drugod, od leta 1955 pa stalno prebivam v Izoli. Odkar sem tu, je prvič, da prisostvujem taki slavnosti, ki je, po mojem mnenju, zelo dobro uspela. Menim, da potrebujemo taka srečanja, zadovoljen pa sem, da sem lahko javno vsaj delno prikazal težko pot medvojnih športnikov. Sam sem namreč bil telovadec, rokoborec, trener itd. v časih, ko seveda šport še ni bil tako organiziran kot sedaj.« Miloš Tul (nogometaš Brega) »Priznati moram, da sem prvič na skupnem nagrajevanju najboljših zamejskih in primorskih športnikov in da je bilo vsekakor vredno, da sem tokrat prišel v Izolo. Večer je bil zanimiv in prijeten, pa tudi končna razvrstitev naših najboljših je po mojem mnenju realna. Na takih skupnih nagrajevanjih pa bi bilo lepo, da bi videli nekaj novih obrazov. Zato menim, da bi lahko tudi v zamejstvu naredili podobno, kot so že storili na Primorskem: nagradili bi lahko tri najboljše športnike in tri najboljše športnice iz zamejstva.« Lajris Žerjal (odbojkarica Farca Mebla) »Menim, da je bil večer dobro in dinamično organiziran, tako da sem zadovoljna s svojim "izletom" v Izolo. Sicer ni prvič, da se udeležujem takega nagrajevanja. Pred dvema letoma, ko sem bila izbrana za tretjo najboljšo športnico v zamejstvu, sem bila v Tolminu, in tudi takrat je bilo prijetno. Vrstni red najboljših zamejskih športnikov je verjetno edini mogoč, vendar bi si lahko vseeno izmislili kaj novega, da bi se na odru zvrstilo več in nekaj novih zamejskih športnikov. Tudi jaz bi namreč v zamejstvu ločila moško in žensko konkurenco.« Ludvik Hrvatin (športni organizator, športnik in trener iz Kopra) »Mimo tega, da je ta slavnost prijetna in prisrčna, moram dodati, da je predvsem zelo potrebna in je treba to tradicijo vsekakor nadaljevati. Kot je tržaško področje po kulturi in tradiciji dvojezično, tako je dvojezično področje tudi tu pri nas. "Izmenjava" manifestacije v zamejstvu in na Primorskem je le logična posledica skupne ankete najboljših slovenskih športnikov tostran in onstran meje. Tu bi omenil predvsem gostoljubje domačinov, kar je seveda le nadaljevanje neke hvalevredne tradicije gostoljubja, za katero seveda verjamem, da bo živela še naprej.« Jovo Vidakovič (športni delavec iz Kopra) »Kot organizator športne rekreacije pri Tomosu v Kopru in trener nogometnega kluba v Dekanih lahko skupno nagrajevanje najboljših športnikov iz zamejstva ter iz Primorske z veseljem pozdravim in seveda odobravam. Verjetno je v zamejstvu prav ob nagrajevanju naših najboljših prav tako veselje, kot je sedaj tu. Zato menim, da bi si to manifestacijo morali izmisliti, če ne bi obstajala.« Andrej Brvar (predsednik TKS Slovenije) »Ni treba posebej poudarjati, da je ta prireditev izredno simpatična, pomen. Najprej utrjuje enotni kulturni prostor, kar je v današnjem času seveda bistveno. S takimi prireditvami pa se lahko postavimo v širši javnosti, saj se lahko primerjamo na večji republiški in medrepubliški bazi. Športnik namreč natančno ve, kam spada na lestvici najboljših. In to je seveda dodatna stimulacija za dosego boljšega rezultata. Važno pa je še tudi, da se na takih manifestacijah športniki srečujejo med sabo, saj vemo, da so v veliki večini njihove poti vsaksebi in so torej taka slavja tudi v tem oziru bistvena.« predvsem pa bi poudaril njen trojni Marjan Jemec (pomočnih sekretarja ZTKOS) »To je izredno uspela prireditev, ker v bistvu združuje slavnosti onstran in tostran meje. Upam si celo trditi, po dosedanjih izkušnjah, da je to fenomenalna rešitev. Poleg tega na teh slavnostih opažamo, da šport na Primorskem zelo dobro napreduje, ta napredek pa konkretno vidimo prav na takih nagrajevanjih. To nas lahko seveda samo veseli, posebno če pomislimo, da je v skladu s širšo slovensko politiko našega športa in telesne kulture na splošno, v skladu pa je tudi s specifično politiko ZTKOS.« Direktor slovenskega časnikarskega uredništva RAI A Drago Legiša nagrajuje najboljšega zamejskega športnika, Poletovega kotalkarja Sama Kokorovca Ravnatelj slovenskih programov RAI A Filibert Benedetič nagrajuje drugega najboljšega zamejskega športnika, Sirenino jadralko Arianno Bogateč Glavni urednik Radia Koper - Capodistria Manlio Vidovich nagrajuje najboljšega športnika Primorske, kajakaša KK Soške elektrarne Jerneja Abramiča Ravnatelj slovenskih programov RAI A Filibert Benedetič nagrajuje namiznoteniško igralko Tanjo Ukmar, ki je dvignila nagrado za drugo najboljšo zamejsko ekipo Kras Globtrade Predsednik ZSŠDI Odo Kalan nagrajuje predsednika Odbojkarskega društva Bor Pina Rojca, ki v imenu svojega društva dviga priznanje ZSŠDI Točka akrobatskega rock'n'rolla, ki sta ga izvedla domačina iz Pirana Naročnina: mesečna 13.000 lir - celoletna 156.000 lir; v SFRJ številka 250.- din, naročnina za zasebnike mesečno 2.000.- din, trimesečno 5.000.- din, letno 20.000,- din, upokojenci mesečno 1.500.- din, trimesečno 3.750.- din, letno 15.000,- din. Za organizacije in podjetja mesečno 3.000.- din, letno 30.000.- din, nedeljski letno 4.000.- din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 43512348 Za SFRJ - žiro račun 51420-603-31593 ADIT 61000 Ljubljana Kardeljeva 8/11. nad. - telefon 223023 Oglasi - Ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 60.000 lir. Finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 90.000 lir. Mali oglasi 700 lir beseda. Ob praznikih povišek 20%. IVA 18%. Osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku PUBLIEST - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 775275, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. primorski M. dnevnik 29. decembra 1987 TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 764832 (4 linije) - Tlx 460270 GORICA - Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 83382 - 85723 ČEDAD - Streha De Rubeis 20 Tel. (0432) 731190 Odgovorni urednik Bogumil Samsa Izdaja in tiska H ZTT Trst član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG Po podatkih iz posebnega poročila notranjega ministrstva Narkomanija se v Italiji vse bolj širi Število umrlih uživalcev mamil narašča RIM — Leto 1987 bo v Italiji zapisano tudi kot leto žalostnih rekordov v svetu droge. Kar 440 mrtvih do konca novembra predstavlja največje število po letu 1984, ko je zaradi uživanja mamil umrlo 397 ljudi. Lani je umrlo 280 ljudi, predlanskim pa 242. Ti podatki izhajajo iz posebnega poročila notranjega ministrstva o razširjenosti in posledicah uživanja mamil. Čeprav se statistični podatki nanašajo na prvo polletje, pa nudijo dokaj realno sliko o vse večji razširjenosti tega "trga s smrtjo" v Italiji. Tako je bilo ob koncu junija 28.009 narkomanov, ki so jim na tak ali drugačen način skušali pomagati, da se iztrgajo iz krempljev mamil. Od teh jih je 21.985 iskalo pomoč v javnih zdravstvenih ustanovah, ostali pa so se s svojimi problemi zatekli v razne terapevtske skupnosti. Največ uživalcev mamil (precej več od polovice) so skušali zdraviti na severu države, kjer je uživalcev tudi največ. Podatki tudi navajajo, da kar 85 odstotkov smrtnih primerov lahko pripišemo uživanju heroina, ostalih 15 odstotkov pa gre na račun uživanja opija in njegovih derivatov. Zanimiv je podatek glede dneva smrti. Tako so bili najbolj črni dnevi petek, sobota in nedelja, ko je bila zabeležena polovica smrtnih primerov med uživalci mamil. Največ umrlih narkomanov (75) je bilo starih med 22 in 25 let, v starosti od 15 do 17 let so umrli 3 uživalci mamil, med narkomani, starejšimi od 41 let, pa so zabeležili dva smrtna primera. Poprečna starost umrlih v prvem polletju je znašala 27 let. Če te podatke primerjamo s tistimi iz prejšnjih let, ugotovimo, da se poprečna starost žrtev uživanja mamil počasi dviguje, saj je bilo v letih 1984 in 1985 število umrlih v obdobju med 18. in 25. letom starosti precej višje kot v prvem polletju letos. Glede smrtnih primerov velja omeniti še podatek, da je med umrlimi kar 90 odstotkov moških, kar je nedvomno posledica dejstva, da je med moškimi precej več uživalcev mamil kot med ženskami. Poročilo notranjega ministrstva v nadaljevanju podaja podrobne podatke o akcijah za preprečevanje širjenja narkomanije. Po ugotovitvah policije se uživanje mamil vse bolj širi, pa tudi narkomani sami vse pogosteje posegajo po heroinu in kokainu. Pri odkrivanju razpečevalcev mamil je policija zaplenila preko 4 tone in 300 kg mamil in skoraj 6 tisoč raznih ampul in tabletk. Poleg tega so v 5.352 akcijah od- krili in zaplenili preko 29 tisoč stebel indijske konoplje in 37.349 rastlin maka. Med zaplenjenimi težkimi mamili je bilo v prvem polletju največ heroina, in sicer 143,3 kg (lani v enakem obdobju 118 kg), kokaina pa 114,9 kg. V tem času so zaplenili tudi preko 4 tone hašiša, hašiševega olja in marijuane, medtem ko so lani v enakem obdobju te vrste mamil zaplenili 6,4 tone. Heroin je v glavnem prihajal z Bližnjega vzhoda in Indije, hašiš iz Maroka in Libanona, marijuana pa iz afriških držav na jugu Sahare. V vseh teh policijskih akcijah so aretirali 9.221 oseb, kar je 23 odstotkov več kot lani. Med aretiranimi je bilo tudi 642 tujcev, katerim so zaplenili 804 kg raznih vrst mamil, kar predstavlja dobrih 18 odstotkov vsega zaplenjenega mamila v prvem polletju. Slika iz poročila notranjega ministrstva je torej precej zaskrbljujoča, še posebej ker se uživanje mamil vse bolj širi tudi med šolsko mladino. Še naprej ostajajo glavna središča narkomanije v velikih mesr tih na severu države, v boju proti temu sodobnemu družbenemu zlu pa ne bodo dovolj le policijske akcije, temveč bo morala svoj delež prispevati celotna družbena skupnost. Že štiri cigarete nevarne za infarkt LONDON — Že štiri cigarete dnevno podvojijo nevarnost koronarnih obolenj, če pa je število pokajenih cigaret večje, se nevarnost sorazmerno povečuje. Do obolenj lahko pride v vseh starostnih obdobjih, še posebej pa to velja za ženske, med katerimi se je število strastnih kadilk, ki pokadijo več kot 25 cigaret dnevno, v zadnjih 30 letih podvojilo. To izhaja iz medicinske raziskave, ki je bila objavljena v mesečniku »New England« in je zajela 119.404 ženske v starosti med 35 in 55 leti. Pokazalo se je, da je za ženske, ki pokadijo 45 cigaret dnevno, nevarnost infarkta enajstkrat večja kot pri nekadilkah. Raziskava je tudi pokazala, da je kajenje še bolj škodljivo pri tistih kadilkah, ki bolujejo za sladkorno boleznijo, imajo zvišan krvni pritisk, povišan holesterol ali pa preveliko telesno težo. Praznovanje v Disneyevi farmi Racman Paperino petdesetletnik RIM — Paolino Paperino praznuje petdesetletnico. Jubilejni rojstni dan po preživel v prijetni družbi, saj mu bodo nazdravljali trije vnuki, stric Paperone, večna zaročenka Paperino in vsi ostali mišji, kravji, prašičji, pasji in račji člani pisane Walt Disneyjeve družine. Med temi člani jih je kar precej že praznovalo pomembno obletnico - časovno zadnja je bila brhka Sneguljčica - pred tremi leti pa je bil na vrsti tudi Donald Duck, Pa-perinov ameriški sorodnik. Paperino je namreč pristno italijansko bitje, ki se je prvič pojavilo v istoimenskem stripu, kjer je nastopal kot junak v sedmih različnih zgodbah. Nesrečni, a dobrosrčni racman, je bil deležen velikega uspeha, prav tako kot njegov ameriški »bratranec« Donald, ki je pričel svojo umetniško kariero pri filmu in se šele nato približal stripu. Dis-ney se je odločil, da »rodi« Donal-da, ker je rabil nekoga, ki bi pomagal mišjaku Mickeyju. V Italiji pa je bil Paperino že od samega začetka deležen velike pozornosti in je nastopal v zgodbah, kjer je bil sam junak. Še danes, ko se tudi Pa-perinu sivi perje, ostaja racman najbolj priljubljena žival Disneyje-ve farme, saj prekaša celo Mikija Miško. Kaj nam prinaša novo leto? Vse, nič in nekaj coprnij AVELLINO — Človek je dognal in dokazal, da je Zemlja okrogla, prav tako kot Luna, na katero je pred dvajsetimi leti tudi prvič stopil. Človek se je tudi nalezel aidsa, ki je izvirna bolezen neštetih bolezni, pa vendar si ne zna in ne more razložiti bodočnosti. Strah in radovednost sta že atavistični sestavini našega bitja, zato pa idejno izročamo svoja življenja vedeževalcem, bralcem prihodnosti, astrologom, ki jim bolj ali manj slepo verjamemo. Konec leta je čas, ko se ta posebna kategorija ljudi, ki si običajno vleče za sabo kače, črne pse in mačke, kozle in druge coprnije, trudi, da bi »odkrila«, kaj nam bo prineslo novo leto. Tu pa tam se jim tudi posreči, največkrat pa jo krepko polomijo. Sicer pa, komu je to sploh mar! Tako se dogaja, da se ob koncu leta 1987 veselijo člani astrološko-vedeževalske družbe ISAP, ker so pač pravilno tolmačili pozicijo zvezd in dognali, da se bosta Reagan in Gorbačov ponovno sestala. Ron in Gorby sta se dejansko srečala, nista pa podpisala pogodbe o SDI, kot je napačno predvidel Joseph Cervino. Tako bi lahko nadaljevali v nedogled, najbrž pa nas to ne zanima več. Bliža se novo leto in vsa naša pozornost je osredotočena na 1988. Zato pa prisluhnimo še mi vedeževalcem, ki nam zagotavljajo, da bo novo leto prineslo... državni naslov Napoliju. Vas ne zanima? V novem letu bo zablestela TV zvezda Renzo Arbore. Tudi to ste že sami dognali? Mafija in kamo-ra bosta ponovno dvignili glavo, egoistov bo vedno več, bogastva in revščine tudi, zgodilo se bo, kot vsako leto, vse in nič. Blagajničar mafije končno v zaporu RIM — Agenti rimskega letečega oddelka so včeraj pri Rimu aretirali 44-letnega, doslej še neobsojenega, Danila Sbarro. Mož je pred štirimi leti zbežal v Santo Domingo (Srednja Amerika), kjer je vodil nekaj igralnic. Vse kaže, da je Danilo Sbarra večja mafijska riba, saj so rimski sodniki zanj izdali štiri zaporne naloge zaradi prečiščevanja umazanega denarja. Sbarro preiskovalci tudi dolžijo, da je ponarejeval bilance podjetij in da je ustanovil več fiktivnih podjetij. Pred obtožbo ponarejevanja bilance podjetij se bo moral braniti tudi njegov pajdaš Guido Cercola, lastnik vile v Rietiju, kjer so karabinjerji pred letom dni našli osem kilogramov heroina. Blagajničar mafije Pippo Calo je med maksiprocesom v Palermu dejal, da je osebno izročil Danilu Sbarri denar, ki so si ga pridobili s prekupčevanjem mamil in ugrabitvami. Danilo Sbarra je bil po poklicu gradbenik in je v Rimu zgradil več kot sto stanovanjskih blokov, saj 'je na ta način najlažje očistil mafijski denar. Pred petimi leti pa je njegovo podjetje »Sbarra costruzioni« nepričakovano propadlo, mož pa je zapustil Italijo. Kot rečeno, je Sbarra vodil nekaj igralnic v Santu Domingu, kjer je zelo verjetno spet spravljal v obtok denar nezakonitega izvora. V Italijo se je Danilo Sbarra vrnil prejšnji teden, ker je nameraval preživeti počitnice z ženo in dvema otrokoma, ki živijo blizu Latine. Vendar pa so organi javne varnosti že dalj časa nadzorovali telefon njegove soproge, tako da so ga lahko končno spravili na hladno. DUNA. VEDNO VEČJI OBČUTEK ZA POSLOVNOST. OBRESTI so vedno nižje. Ta mesec ti Duna ponuja neverjetno znižanje obresti S4IA v višini 25%. Znižanje velja za vse tipe vozil na bencinski oziroma dieselski pogon, pa naj gre za izvedbo berlina ali tveekend. Če na primer za avto Duna 60 berlina vplačamo le davek IVA in stroške za registracijo, bomo ostanek poravnali v 47 mesečnih obrokih po 282.000 lir. Na ta način prihranimo 1.183.000 lir. Za Duno 60 vveekend pa bomo dolg poravnali v 47 obrokih po 309.000 lir in pri tem prihranili 1.296.000 lir. FINANCIRANJE je vedno bolj inteligentno. Danes lahko izbiraš. Namesto nakupa na obroke z znižanimi obrestmi se lahko odločiš za prispevek JS41M. Duna ti ponuja posojilo v višini 7 milijonov, ki jih lahko vrneš v 11 mesečnih obrokih brez obresti. Duna se vedno bolj splača. DIESEL ima vedno večje prednosti. Če imaš rajši vozila na dieselski pogon, je še en razlog več, da izbereš Duno. Gre za znižanje cene za 486.000 lir, kar je enako letnemu dodatnemu davku. Ob vsem tem pa se lahko poslužiš ene od obeh ugodnosti FIATSAVA. Duna se ti zato vedno bolj splača. PONUDBE VELJAJO ZA DECEMBER Ta posebna ponudba ni združljiva z drugimi ugodnostmi v teku. Veljajo cene in -obrestne mere na dan 1. 11. 1987. Pravico do teh ugodnosti imajo kupci, ki izpolnjujejo pogoje, ki jih zahteva RATSMM . aaaa INFORMACIJE [N POSKUŠNJE: FIAT AVA I Servizi Finanziari del GRUPPO FIAT Zastopstvo ANTONIO GRANDI sPa Ul. Flavia 120 Zastopstvo Zastopstvo Podružnica Fiat PLAHUTA G. & C. s.c TRIESTE AUTOMOBILI $n SUCCURSALE Dl VENDITA Drev. Miramare 19 Ul. Flavia 104 - Ul. Brig. Casale 1 Ul. dei Giacinti 2 Ul. di Polano 6 E ASSISTENZA Ul. Čampo Marzio 18