in. steviiKa. in mi 9 tem«.«. oKtonn not. muLieto. \.*aja tiak dan avačar, Jaimši na dalj a ta araanfks, ta* *aij* po posti prajamaL m avafro-ograaa lataia aa #aa >«U 16 C, n >«U » &, sa 6#trt leta d K 60 h, u ca mm S K SO a. Za LJubljano i »aJiljanjam na dom aa vsa lat« H K, sa pol lata 19 K, aa četrt leta 6 K, sa en neteč 8 K. Kdor hodi aam petij, plača aa vse lete 2t K, aa pol leta 11 K, aa octrt leta 6 K 60 a, aa en meaec 1 K tO h. - Za tuja dežela toliko vač, kolikor snaSa poštnina. — Na naredbi ..m istodobna vpoSUIatva naročnina »a ne eaira. — Za oznanila ■• plačajo od petereetepno petit-vrute po IS h, 6e na eananilo tlaka enkrat, pe 10 h, če so dvakrat in po 8 h, če so tlaka trikrat ali večkrat — Dopiai naj te izvole frankovati. — i^sfiif io no vračajo. — Uredništvo in upravniitvo )• v Rcaflovib vliaab it 6, in aiaor aradniltra v 1. oadatr., apravniitva pa v pritličja. — Upravniitv« naj so blagovolile pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t j. administrativna atvar1 PreAnlštra telefon št 34. Mesečna priloga: „Slovenski Tehnik". iomo številke po 10 k. Upravništva telefon št 85. Dr. Šusteršič in deželna avtonomija. Galicija, kjer imajo vso moč v rokah Poljaki, uživa v primeri z ostalimi avstrijskimi deželami najobsežnejšo avtonomijo. Borba proti nemškemu uradnemu jeziku in proti nemškim učnim zavodom je tu že zdavna rešena. Poljščina je pri vseh uradih ne samo zunanji, nego tudi notranji uradni jezik in šole so vse poljske, oziroma maloruske. Poljaki že imajo torej vse, za kar se je treba šele boriti drugim slovanskim narodom. Naravno je torej, da koncentrujejo sedaj, ko se jim ni več treba bojevati za svoje jezikovne pravice in ko imajo v deželi zagotovljeno absolutno premoč, vse sile na to, da izvojujejo deželi čim najobsežnejšo avtonomijo in postanejo čim najbolj neodvisni od centralne vlade in dunajskega parlamenta. Cehi imajo iste težnje, dasi si slasti v uradih še daleko niso iz-vojevali tistih pravic, kakor Poljaki. Ker je češko prebivalstvo na Morav-skem in češkem v pretežni večini, upajo Čehi baš z razširjenjem deželne avtonomije najložje priti do svojih pravic. V Šleziji so tako čehi, kakor Poljaki za-se v manjšini, skupno pa tvori njih naseljenje absolutno večino prebivalstva v deželi. Dasi imajo torej tu deželno upravo v rokah še Nemci, vendar se čehom in Poljakom tudi tu ni bati razširjenja deželne avtonomije, ker pridejo itak preje ali sleje tudi v Sleziji do večine. Predlog poslanca Starzvnskega v odseku za volilno reformo, naj se razširi deželna avtonomija, je bil torej samo posledica onih teženj, ki so takorekoč stožer, okoli katerega se vrti vse politično delovanje Čehov in Poljakov, in povsem naravno je, da je Starzvnskega predlog tako poljskim, kakor češkim poslancem vrlo simpatičen. Drugače je to pri nas Slovencih. Slovenci smo razen na Kranjskem po vseh pokrajinah, kjer prebivamo, potisneni v manjšino in nimamo nikjer nade, da bi si kdaj priborili večino ali vsaj odločilni vpliv na deželno upravo in gospo- ar darstvo. Na Koroškem in Štajerskem, v Istri in v Trstu, deloma tudi na Goriškem gospodarijo naši narodni nasprotniki in dasi dosedaj avtonomija dežela ni bila baš zelo obsežna, vendar smo Slovenci povsodi po vseh teh deželah že sedaj bridko čutili pezo tujčeve pesti, čim bolj bi se razširila deželna avtonomija, Čim več pravic bi se dalo v roke deželnim zborom in odborom, tem hujše bi bili s tem prizadeti vsi izven-kranjski Slovenci. Kranjska bi z razširjenjem deželne avtonomije z drugimi kronovinami vred seveda mnogo pridobila, toda ta prido-bitek ne more odtehtati škode, ki bi jo trpela skupna narodna stvar, ako bi se dve tretjini vsega slovenskega naroda — vsi Slovenci izven Kranjske izročili v popolno oblast nemškim, oziroma laškim večinam na Štajerskem, Koroškem in v Primorju. UvažujoČ to, so vsislovenski politiki od 1. 1848. sem dosledno zametavali deželno avtonomijo in se navduševali za načelo narodne avtonomije, ki so jo poosebljeno zrli v združeni Sloveniji! Zahteva po narodni avtonomiji, odnosno po združeni Sloveniji je bila doslej glavna točka v programih vseh naših političnih strank in če se ne motimo, se je tudi na slov. katoliških shodih razpravljalo o tem vprašanju in se sklenila rezolucija, ki se izreka za narodno avtonomijo. Pričakovati bi torej bilo, da je zahteva po narodni avtonomiji tudi ena izmed kardinalnih točk v programa naše klerikalne stranke. Če je pa narodna samouprava v njenem programu, potem bi se moral za njo zavzemati predvsem njen voditelj . Toda dr. Susteršič je baš pri razpravi o predlogu posl. Starzvnskega izjavil, „da stoje Jugoslovani vobče simpatično nasproti razširjenju deželnozborske kompetenc e.u Narodna avtonomija je antiteza deželne avtonomije, ki izključujeta druga drugo. Ako se je torej dr. Susteršič, vodja klerikalne stranke, izrekel javno v parlamentu, za deželno avtonomijo, seje s tem izneveril staremu vseslovenskemu političnemu programu, ki je bil nekak vademecum vseh slovenskih politikov izza L 1848. sem, ter vrgel preko krova zahtevo po narodni avtonomiji, ki bi se naj pri nas kri-stalizovala v združeno Slovenijo. In zakaj je to storil, ko se vendar noben treznomisleči slovenski politik ne more ogrevati za deželno samoupravo, ki bi pred vsem za slovenske Korošce in Štajerce značila v narodnem oziru pravo katastrofo ? Kdor pozna Šusteršiča, pač ne more niti za hip biti v dvomu, kje je treba iskati pravih motivov njegovega postopanja! Naglašali smo že zgoraj, da bi z razširjenjem deželne avtonomije brez dvoma mnogo pridobila tudi Kranjska. Na Kranjskem pa upajo klerikalci v doglednem času dobiti vso deželno upravo v svoje roke. Ako se torej deželna samouprava razširi, dobe klerikalcineome-jeno oblast v deželi. Ta perspektiva je Šusteršiču, o katerem je notoricno, da nima niti iskrice narodnega čuta v sebi, zadostovala, da se je izrekel za načelo, izključujoče ideal vse dosedanje slovenske politike, za razširjenje kompetence deželnih zborov. Razume se samo ob sebi, da so ta njegov korak vodili še drugi motivi in ne motimo se, ako trdimo, da izvirajo ti motivi deloma tudi iz maščevalnosti! Izvenkranjski Slovenci so se klerikalnemu gromovniku hudo zamerili, ker niso ne le hoteli plesati po njegovi piščalki, nego so bili celo toli predrzni, da so ugovarjali proti njegovi kupčiji, ki jo je on sklenil z vlado in Nemci na njihov račun; da so ga glasno imenovali škodljivca narodne stvari, da, naravnost izdajalca domovine, tega jim Susteršič ne odpusti nikdar, to ve vsak, ki pozna njegov značaj. Sicer je pa sam opetovano že napovedal krvavo osveto in koroškim Slovencem je že celo grozil s — palico. In zdi se, da je ono hrepenenje po osveti in maščevanju nad izven kranjskimi Slovenci tudi narekovalo Šusteršiču ono izjavo v odseku za volilno reformo, v kateri ravnodušno izroča iz-venkranjske Slovence v popolno oblast narodnim nasprotnikom. Dr. Šusteršiču torej še ne zadostuje, da je izdal koroške, štajerske in primorske Slovence, nego on hoče postati še njih rabelj in jih obglaviti svojeroČno! A vendar so še ljudje, ki temu človeku, ki bi zaslužil vse preje nego to, kličejo hosiana in slava! To je pač znak naše narodne dekadence in perverznosti, ker povsod drugod bi Človeka, ki bi zagrešil kaj takega kakor Susteršič, najmanj kamenjali! Odsek za volilno reformo. Dunaj 3. oktobra. Ministrski predsednik baron Beck je v svojem govoru proti pluralni volilni pravici izvajal, da Tollingerjev predlog ne odgovarja zahtevam, ki se morajo staviti pri naših različnih gospodarskih političnih, narodnih in kulturnih razmerah na volilni zistem z več glasovi. Ako pa se sklene za predlog med strankami kompromis, ne bo vlada nasprotovala, da se volilna reforma tudi v tem oziru izpopolni. Toda pri tem se ne sme oslabiti volilni ugodni vpliv, ki ga pričakuje vlada od volilne reforme, namreč ojačenje državne misli in državnega čuvstva. Reforma ne sme kovati novega orožja za socijalne in narodnostne boje, zakaj pred očmi nam mora biti pri volilni reformi razoroženje socijalnih in narodnih strank, ne pa njihovo novo oboroževanje. V tem smislu mora biti reforma delo miru. Za ministrskim predsednikom je govoril poslanec dr. Tavčar, ki je izjavil, da bo glasoval za Tollingerjev predlog, ker predlog restringuje vlado velikih mas. Delavci itak dobe svoje popolno pravo. Za prediog je tudi zategadelj, ker bo le na ta način mogoče, rešiti za koroške Slovence en mandat. Pa tudi zato glasuje za predlog, ker je vladni načrt revno in reforme potrebno delo. Prepričan je, da se bo pluralna volilna pravica v Avstriji morala uvesti. Potem je govoril za prediog posl. Kaiser, ki je poudarjal, da Tollingerjev predlog nima ničesar opraviti z narodnostnimi vprašanji. Kritiko val je govor ministrskega predsednika ter izjavil, ako vlada res namerava z volilno reformo razorožiti narodne stranke, se mora temu odločno zoperstaviti. Posl. dr. Kramar je po daljšem razpravljanju o pluralni volilni pravici izjavil, da se mora zavreči, ako naj zmaga v Avstriji splošna in enaka volilna pravica. Posl. dr. Adler se je izrekel najodločneje p r o ti pluralni volilni pravici ter zagrozil, da parlament, ki bi bil izvoljen na podlagi pluralnega zistema, bi ne mogel niti en dan delati, ker bi pri- LISTEK. Izprehodi po koroflil Sloveniji. Piše dr. Jos. Cir. Oblak. (Dalje.) Prost nam je razgled po vsem Rožu doli do odrastkov gorostasnega zidu Vel. Ojstrca in doli proti gornjemu Rožu, v katerega ozadju stoji kakor velika kulisa: častiti otec Do-brač, na videz čisto osamljen. Na levo pred nami pa nas pozdravljajo vsi znameniti vrhovi v mogočni gorski verigi Karavank, na nje skrajnem koncu pa eden najlepših, najmarkant-nejših in najimpozantnejših koroških vrhov: prelepa Jepa*) s svojo aristokratsko podobo . . . Le mogočen Stol, sivi poglavar Karavank, skriva svojo glavo za gozdnatim predgorjem. — Potoki in hudourniki, izhajajoč iz Karavank, so zarezali iz Svetne vasi gori deloma globoke jarke, ki so premo-steni, deloma pa nanesli stožčaste naplavine, vsled česar so nastali v gornjem Rožu sitni klanci, katere tisočkrat prekolne sleherni kolesar . . . No, *) Slavno jezikoslovje je rodilo spako »Kepo«. mi jih kolnemo v kupeju, ker jih ne čutimo. Pa tudi kolesar pozabi vzpričo krasne pokrajine vse klanske težave. Onstran železniškega tira pomaknjena bližje k podnožju gozdnate Žin-garice se svetlika vas Kaplja.*) — Komaj se je jel dobro pomikati vlak iz Svetne vasi, — že švignemo skozi drugo vasico Št. Janž že prav pod bregom Žingarice, kateremu se približa tudi železniški tir, in čez par minut zopet drdramo mimo Podsinje vasi, katero so Nemci tako lepo krstili prevajajoč slovensko ime v „Hunds-dorf" (prav tako okusno kakor „Sinjo vas" v „Schweinsbichl", ali Sinjo planino v Saualpe), dočim se z nasprotnega brega „v gorahu, kakor imenuje Slovenec to sredogorje, zasvetlika vsak hip kaka nova cerkvica z belimi seli v bujnem zelenju; nad celo pokrajino pa ponosno kraljuje gori na bregu nad Dravskim mostom sivi Humperški grad (Hollenburg, prav Hohlenburg *)... Vozečim se ob bregu se nam pogled nekoliko omeji, toda ljubkost bližnje pokrajine nam tako prevzema *) Dasi precej daleč od Dravinega brega je njeno oficialno ime „Kaplja ob Dravi" v razlikovanje od Železne Kaplje. *) Ime prihaja od votlin, ki se nahajajo v bregu. oko in srce, da daljave niti ne iščemo in da skoro ne čujemo sprevodniko-vega glasu: „Bistrica v Rožu!" Gotovo najznamenitejši kraj tik ob železniški progi, ne le z ozirom na in-dustrialne naprave, nego tudi s turi-stovskega stališča. Odtod vodi skozi veleromantični Medvedji dol glavna pot na Stol, poglavarja Karavank. Se ne dolgo tega, kar se je otvorila na MaČenski planini pod Stolom in Ma-čensko špico (prav markantno gorsko podobo z iglastim vrhom) turistovska koča („Klagenfurter Hutte"). Pa tudi „Slovensko planinsko društvo" je zastavilo tod svoje moči ter zazname-novalo pot gori k oni znameniti mali cerkvici, ki gleda izza zelenega drevja gori z nevisokega brega doli na vas in v strugo Bistrice, ki se tik pred vasjo zoži in precej globoko zareže v skalovje. Od te cerkvice, katere zidovje kaže vse polno lukenj od francoskih krogelj iz leta 1809., naprej vodi lepo izpeljana zaznamovana stezica nekoliko časa nad robom doline bistriškega potoka, potem pa zavije na desno po bregu proti slavnim Svečam, komaj pol ure oddaljenim od Bistrice, lepi farni vasi pod bregom. Sveče, rojstni kraj Einspielerjev, nimajo danes Še postajice, a jo izvestno dobe, — tedaj postanejo važna štacija za turiste. Od tu vodi lepa planinska pot na Kočno in čez sedlo Kočno na Kranjsko. Kakor iz Bistrice dospe se tudi odtod do broda čez Dravo, na nasprotni breg v vasico Bilčovs ali Moščenice in naprej skori Dobenski gozd v Satnici na Hodiško jezero, ki se samotno zrcali v sredogorski pokrajini, odkoder ni več daleč do Ribnice ob Vrbskem jezeru, kamor pač vleče vsakega prijatelja narave in zmernih gorskih tur. Planinec seveda jo mahne gori v Karavanke na Kočno ali Belščico. Posebno priporočati pa mi je tistim „turistom", ki gledajo najrajše gore od spodaj, a vendar ljubijo lepo naravo, da nastopijo lepo gozdno (od „Slovenskega planinskega društva" pred kratkim zaznamovano) pot skozi samotno, deloma tudi ne-porastlo pokrajino, peš v Podgorje, prihodnjo štacijo ob novi progi. Ta pot je predvsem imenitna bližnjica; — kajti cesta iz Sveč v Podgorje se vije v klancih, dočim vodi ta pot po ravnem mimo edinega malega zaselja „Štuke", potem v idilični samoti skozi gozd, kjer prekorači razvito strugo Male Suhe, ki zasluži svoje ime vsled skoro vedno suhe struge, končno pa privede na pestre pašnike tik pred prijazno že v Gornjem Rožu ležečo vasioo Podgorje, ki se zasveti onstran brega Velike Suhe. Grapo Velike Suhe premaga železnica po precej impozantnom viaduktu, mi pa se ji moramo umakniti s pašnikov na cesto. Po cesti je še četrt ure hoda do Podgorja, od Bistrice vsega skup slabi dve uri. Železniška proga teče skoro vzporedno z našo opisano potjo; tudi z nje se odpre krasen pogled na divje razviti Kozjak in ne manj impozantno Vrtačo. Čez grapo Male Suhe, ki tvori mejo med Gornjim in Spodnjim Ro-žem ter obenem med Rožeškim in Boroveljskim sodnijskim okrajem, a obenem tudi mejo med celovškim in beljaškim okrajnim glavarstvom, — je zgrajen lepo viadukt. Samotna je pokrajina med Svečami in Podgorjem, a ta samota le poveličuje romantiko cele okolice, v kateri vzbujajo največjo pozornost in občudovanje potnikovo predvsem veličastne stene Karavanske. Otec DobraČ, ki nas je ves čas od Svetne vasi do Bistrice pozdravljal, mogočno zapirajoč ozadje Gornjega Roža, se je pomaknil nekako sramežljivo v stran, — v ospredje pa stopi v dalji lepu položna Grliška planina (Gerlitzenalpe), kateri pere noge Osojsko jezero, njej pa odzdravlja veličastna Jepa, ki mogočno dominira nad celim Gornjim Rožem in be-ljaško ter baško okolioo. (Dalje prih.) čeli socijalni demokrat je proti njemu brezobzirni boj. Po seji se je zbral pododsek, ki razpravlja o volilni obveznosti. Seji sta prisostvovala tudi ministrski predsednik in minister notranjih zadev. Posl. Hruby je predlagal spre-minjevalni predlog, naj se prepusti deželnim zakonodajstvom, da izdajo natanČnje predpise o volilni obveznosti ter določijo kazni. — Poslanec Gessmann je predlagal, da smejo biti kazni le denarne globe, ki pa ne smejo presegati 10 K. Neudeležbo opraviči starost, bolezen, odsotnost, stanovski in potni zadržki. V debato je posegel tudi minister notranjih zadev, ki se je strinjal z ^Gessruan-novim predlogom. Drugi odseki. Dunaj 3. oktobra. V železniškem odseku je poročal danes posl. Fr. Šuklje o podržavljenju severne železnice. — Poslanec Steinwender je odločno pobijal dogovor me i državo kin upravo severne železnice, Češ, da se je upravi dovolilo neupravičeno obresti prometnega denarja, kar bi znašalo na leto 400.000 K, katera vsota pomeni za državo preveč dovoljene odkupnine 7,500.000 K. Predlagal je, naj se preko dogovora prestopi na dnevni red ter se vlado pooblasti, naj na na podlagi komisijskih določb s 1. januarjem 1007 prevzame severno železnico. Proračunski odsek je sklican za jutri večer, da razpravlja o spremembi zakonov glede kontrole nad državnimi dolgovi. Odstop načelnika generalnega štaba. Dunaj 3. oktobra. Načelnik generalnega štaba grof Beck je poslal „N. Fr. Presseu na njeno vprašanje sledeči odgovor: „Po GOletni službi pač mislim na odstop, ali pa se to zgodi kmalu, ne morem reči." — S tem je grof Beck dovolj jasno povedal, da je že vložil prošnjo za odstop ter je odločitev v cesarjevih rokah. Vzroki za odstop se navajajo trojni. Povodom dalmatinskih manevrov so se baje pojavila nasprotsva v nazorih nadvojvoda Frana Ferdinanda in grofa Becka. Nadalje grof Beck ne more pozabiti, da se je pri letošnjih manevrih v Šleziji osmešil pred celo armado, ker je padel v potok. Takrat je izjavil: „Vrat si zlomiti, v božjem imenu, toda v posmeh biti, ne, tega ne prenesem." Kot tretji vzrok se navaja, da je zvedel, da bodo njegove večje zahteve za armado odklonjene. Politični položaj na Ogrskem. Budapešta 3. oktobra. Zatrjuje se, da pride cesar v Budapešto sredi meseca novembra. Dne 26. novembra se zberejo delegacije, ki jih dne 27. sprejme cesar v kraljevskem gradu. — Radikalna struja v Kossu-thovi stranki deluje na to, da se število delegacij skih članov in magnat- ske zbornice zmanjša. Magnati so zasnovali protiakcijo, da z vso odločnostjo branijo svoje dosedanje pravice. Vlada je začela razdeljevati odškodnine nadomestnim rezervistom, ki so za Časa ex lexa morali aktivno služiti. V skupnem se izplača teh odškodnin 1,500.000 K. Dogodki na Ruskem. Nova dnina. London 3. oktobra. Carje baje pisal kralju Edvardu, da je sklenil sklicati dumo. Car je le v zadregi, kaj naj obljubi novemu parlamentu, ker ne mara obljubiti, Česar mu brani j1© izpolniti sedanje razmere in stari režim. Kmečka nasilja. Odesa 3. oktobra. Na posestvu kneginje Viazemske v Karpini so zažgali kmetje vse žito. V PenČevu pa so prisili oboroženi kmetje gra-ščake, da so jim izplačali 3000 rub-ljev. Ropi In umori. Varšava 3. oktobra. V Batumu je nekdo ustrelil tovarniškega ravnatelja Hagerja, ki je bil obenem tudi švedski podkonzul. Morilec je ušel. Odesa 3. oktobra. Med Suhumom in Očimčerijem je prišlo i*a parnik „CesareviČ" 25 mož kot potniki. Potem so se polastili posadke ter vse potnike izropali. Z revolverji v rokah so prisilili mornarje, da so jih v čolnu prepeljali na suho, kjer so izginili. Enakopravnost za kmete. Petrograd 3. oktobra. Zatrjuje se, da car takoj po povratku iz Finske izda ukaz, vsled katerega bo kmečki stan enakopraven z drugimi stanovi. Vstaja na Kubi. London 3. oktobra. Ameriška vlada je imenovala za začasnega gu-bernatorja na Kubi Magoona. Tajnik vojnega ministrstva Zedinjenih držav, T a f t, se vrne v nekaterih dneh v ^Vashington. Dopisi. Iz Hrastnika. Dopisniku članka „Legar (tifus) v celjskem političnem okraju" (glej „Slov. Narod" ter „Domovina") pač niso znane tukajšne razmere, kajti poročati bi moral tako-le: Glavno gnezdo te bolezni je bilo v Hrastniku v kemični tovarni, a ne pri rudokopu. Nesnaga v Kemični tovarni ter v tamošnjih delavskih stanovanjih je nepopisna. Zidarji, ki so preteklo leto, ko je legar najhujše razsajal, snažili nekatere delavske sobice (ne sobe!) so trdili, da niso bile te že desetletja nanovo pobeljene, in da jih kar ne morejo zopet osnažiti. In stranišča! človeku se je gabilo, če je moral stopiti v ta kraj enkrat — v drugič gotovo ni! Pitne vode to ubogo ljudstvo tudi ni imelo in tifus je pričel vsled teh in še mnogih Irugih razmer strahovito razsajati. Bilo je večkrat do 50 bolnikov v bolnicah „Rdečega križa." Sanitetni svetnik iz Gradca je večkrat pogledal v Hrastnik in okrajni zdravnik Kepa se je malo bolj potrudil (prej se je raje „ potrudil" h Gosslethovi mizi) in storilo se je to in ono. Stanovanja so se snažila; okuženi vodnjaki so se prepovedali rabiti, in gospoda v kemični tovarni je morala napraviti vodovod. In glejte čudo! Takrat je legar jel prenehava ti in danes ni v Hrastniku nobenega bolnega na tej bolezni. Nekateri bolniki so takrat ušli od tu in bo zanesli belezen v razne kraje, tako baje tudi v celjsao bolnico in gotovo tudi v Trbovlje, kjer se sedaj nekoliko širi, vendar pa n e tako grozovito, kakor se je v Hrastniku, vzlic temu, da je tamkaj mnogo gosteje naseljeno delavstvo. Vzrok? Vzrok je ta, da skrbi trboveljska družba mnogo bolj za blagor svojih delavcev kakor pa mučitelji v naši kemični tovarni. Mučitelji pravim. Ali ni to mučenje, da mora delati delavec tu celih dvanajst ur v smradu, katerega pomni leta in leta vsak tujec, ki ide enkrat mimo tovarne. In da ni poleg tega primerno plačan, je pač tudi umevno. Odkritosrčni bodimo in recimo: Stokrat ljubši nam je Žid trboveljske premo-gokopne družbe kakor pa umazana gospoda kemične tovarne v Hrastniku t Iz Središča. (N a adreso južne železnice). Notica v „Slov. Nar.u o premestitvi železniškega uslužbenca Laha Juha iz Središča na postajo Zagorje in morebitni ugovori občin imeli so uspeh, ker Juh zagrizen sovražnik Slovencev še zrniraj sedi v Središču. Vendar mož je samotar, ne hodi v društvo in nosi svoj srd tiho v laškem svojem srcu. Zelo drugačen pa je naš postajovodja Pire, rojen v Ljubljani. Veselili smo se njegovega prihoda, pa kako smo se varali. Svojega sinčka je poslal v ormoško nemško šolo in nagovarjal želez, uslužbence, da bi svojo deco v isto Šolo pošiljali. Njega obnašanje je bolj robato kakor planinskega drvarja, v osobnem občevanju ima toliko in tako „kraftnih" izrazov da bi storil veliko uslogo svoji stranki, ko bi izdal 7,Worterbuch," Anleitung zum groben Umgange mit Menschen." Mož se razume dobro na denunciranje, teka po gostilnah in pozveduje kdaj in kako dolgo je kateri železniški uslužbenec v gostilni bil, ter ga potem hitro pri direkciji očrni. Preiskovalnim kontrolorjem nudi se lepa prilika za izvežbanje v ti stroki in direkciji bi svetovali, naj kontrolorja v Središču stalno nastavi, posla bo imel dovolj. V nekej zadevi pritožila se je naša gospodarska zadruga pri direkciji. Preiskava se je vršila, zaslišal se je samo Pire in njegovi služabniki, privatni tožnik z verodostojnimi pričami pa ne in tožba se je kot neutemeljena odklonila. Tako obravnavalo se je več pritožb, pa vse so bile na enak način rešene. Oskrbnik nem. vit. reda — Flucher ima posebne privilegije na tukajšni postaji. Njegovi ljudje izkladajo došle tovore še po deseti uri ponoči (morebiti zaradi „praznih glažov") nasprotno se pa domačinom (razen nekaterih izjem) o določeni uri izkla-danje ustavi. Pa varvanec direkcije dela lahko po svoje in vse kaže, da južna železnica odobrava robatost tega uslužbenca, kakor v svojem spričevalu poslanem sodniji pravi: „Ein tiichtiger und fleissiger Beamte, dem aber et\vas schrotfe Umgangs-formen anhaften." In te naj bi občinstvo mirno požiralo ? Jeli Pire za občinstvo tukaj ali ono zanj ? Direkcijo južne železnice vprašamo, je li pripustno, da imajo nekatere stranke na tukajšni postaji posebne pravice? Ker v železniškem poslovniku o takih pravicah govora ni, blagovoli direkcija naznaniti, kako da se dobe? Ako samo ns praznimi glaži," potem je pridobitev lahka. Za navedeno vsebino zamoremo direkciji z verodostojnimi pričami postreči. P. n. MllteUem In prijateljem slovanskega petja ob Donavi! Na pragu 46. društvenega leta svojega neumornega umetniškega delovanja si dovoljuje najstarejša slovanska družina ob Donavi: Slovansko pevsko društvo na Dunaju'' obrniti se do širše javnosti z vrelo prošnjo, da bi nam tudi v začenjajočem novem letu ostale v polni meri ohranjene redke simpatije, katere je društvo doslej uživalo, da bi pa se še kolikor moči pomnožile, tako z vplivno moralno podporo, ki je za uspešno delovanje v prvi vrsti neobhodno potrebna, kakor tudi z rado-voljnim in vztrajnim sodelovanjem vseh tistih, katerim je milostljivo nebo podelilo redki dar petja! — Posebno se kaže v dobi, ki pravkar začenja, ta potreba, da bi mu bila napram važnim nalogam, katere si pripravlja društvo v prid slo van -stva izvršiti, splošna podpora slovanskih krogov zagotovljena, da bi moglo svojemu vzvišenemu poslanstvu častno in v polni meri zadostiti! Hitite torej vsi pod staroslavni prapor, katerega je nepozabni naš ustanovnik in zborovodja prof. Arnošt Tovačovsky z vrsto požrtvovalnih navdušenih mož pred 46. leti razvil na bregovih negostoljubne Donave, in posvetil se s pravim ognjem in z neudušljivo vztrajnostjo gojenju petja ! Odkriti prijatelji vznesene ideje slovanske vzajemnosti pa ne mudite krepiti naše vrste z mnogobrojnim pristopom za Člane ustavnike in prispevajoče, da bi bil tudi v gmotnem oziru našemu društvu omogočen znaten napredek! Pevske vaje so vsak torek : I. okraj Beethovenplatz 1. (akad. gimnazija 2. nadstropje, prirodoslovna dvorana in sicer ženski zbori od 6. do 71 ure zvečer, moški zbori od 7. do 9. ure zvečer. Priglasi novih izvršuj očih, ustanovnih in prispevaj očih se sprejemajo tudi tam v navedenem Času ali vsak dan v društveni pisarni : I. okraj, Dracheng. 3 („ Slovanska beseda" t kjer se rado volj no dajejo razna na-daljna pojasnila. Na zdar! Za odbor „Slovanskega pevskega društva na Dunaju": Dr. Jos. Jelene, Dr. J. V. Drozda, t cL podpredsednik. t. č. predsednik. Dr. Bogumil VV-edermann, t. č. tajnik. Dnevne vesti. V LJubljani, 4. oktobra. — Izvrševalni odbor „na-rodno-napredne" stranke je sklenil, da sklice shod zaupnikov na dan 11. vinotoka t. 1. ob 3. popoldne. Shod se vrši v Ljubljani v „Narodnem domu". — Shod v Cerknem na Goriškem. Narodno napredna stranka je priredila v nedeljo, dne 30. septembra v Cerknem javen ljudski shod, ki je izborno uspel. Obširni salon gosp. Jurmana je bil poln in lepo število občinstva se je moralo zadovoljiti s prostorom pred salonom, kjer so po- slušali pri vratih in oknih. Shod je o tvoril tehnik P. Brelih, ki je pozdravil zborovalce in nato predlagal predsednikom shoda podžupana g. V. Roj c a in podpredsednikom gosp. I. S v e t i k a. Oba sta bila soglasno sprejeta. K prvi točki programa „Ob-činsko gospodarstvo", govori predsednik V. Roje. Glavna ost njegovega govora je bila obrnjena proti županu A. Kosmaču, ki stoji že tretjo dobo kot župan na čelu občine in se je pri zadnji županski volitvi z lastnim glasom večine izvolil županom. Govornik je očital županu taka dejanja, da je bilo občinstvo naravnost ogorčeno in le mož s tako kosmato in trdo kožo, kakor župau Kosmač, zamore še vstrajati na svojem mestu. Sicer pa je že poskrbljeno, da pride glas o njegovih dejanjih tudi do vrat deželnega odbora. (Tovornik je potem, obžaluje, da radi kratkega časa ne more navesti vseh najdrastičnejšik slučajev županovega gospodarstva, razpravljal o obstrukciji v občinskem svetu cerkljanskem. Konštatuje pri tem posebno zanimivo dejstvo, da obstruira klerikalna večina lotih starešin proti napredni manjšini, ki Šteje 14 starešin. Tu se vidi vso nezmožnost, klerikalnega gospodarstva. K tej točki so še posegli v razpravo gg. Kristan, vodja socijalnih demokratov iz Idrij-. ki je pripeljal s seboj kakih 40 so-drugov, dalje tehnik Brelih in la>-nik „Soče" Andrej Gabršček iz Gorice. K drugi točki „Železnica Sv. Lucija-Idrija" sta govorila gg. Kristan in A. Gabršček, katerega resolucija v tem oziru je bila soglasno sprejeta. Do sedaj se je shod vršil popolnoma mirno. Pri tretji točki „Kaj hočemo?", pa je Kristan zborovalce tako razburil, da je bil primoran zapustiti oder ter se odstraniti iz dvorane. Kot prvi govornik k točki „Kaj hočemo" se je zopet oglasil g. A. GabrŠČek ter v poljudnih besedah v krasnem govoru pojasnil stremljenja narodno napredne stranke na Goriškem. Razložil je jasno, da naš boj velja brezdomovinskemu klerikalizmu ter onim, ki izrabljajo vero za politične namene, ne pa veri sami. Živahno odobravanje in ploskanje je dokazalo na koncu govora, kako po godu je bil poslušalcem. Nato je nastopil gosp. dr. Levpušček, ki je prav stvarno in razumljivo govoril o volilni reformi. Prešel je potem na naš deželni zbor in trgovsko-obrtno zbornico ter prečital resolucijo, ki se je sprejela soglasno. Ta resolucija >e izreka za splošno in enako volilno pravico, tako v državnem, kakor v našem deželnem zboru. V trgovsk -obrtno zbornico pa naj ima pravico voliti sploh vsak trgovec in obrtnik, ki plačuje kak pridobninski davek ter naj se odpravi sedanji volilni red, ki daje volilno pravico le onim. ki plačujejo najmanj S K pridobniiu-K besedi se oglasi vodja idrijski: socijalistov Kristan. Kakor je govoril poprej stvarno in mirno, tako se je pri tej točki razvnel in pričel udri- WT Dalje v prilogi, fal Osvetnik. Zgodovinska povest. (Dalje.) Manfreda, ki so jo opevani spomini kar vidno prevzeli tako, da ni mogla skrivati svojega izrednega razburjenja, je po kratkem presledku nadaljevala svojo balado. j,Kaj je prava ljubezen," je vpraševala v pesmi. rAli je mogoča še večja ljubezen, kakor če žrtvuje kraljevska hči, očeta in domovino ter svojo čast in reši ljubca?u In odgovorila je: Da, ^kraljevska hči iz vzhodnega otoka," je nadaljevala Manfreda, „se je preoblekla v paža in je sledila svojemu vitezu v njegovo domovino. Kraljevska hči je služila in stregla malemu plemiču iz čiste ljubezni. Prišedši domov je plemič izvedel, da je njegov rod zadela grozna nesreča. Sovražniki so zavzeli in razdejali rojstni njegov grad, oropali vse imetje, izrezali očetu jezik, onečastili in umorili sestro. A hitro na to je zagledal ponosno in lepo hčer svojih sovražnikov in tedaj je zavrgel ljubico, ki mu je vse žrtvovala. Kraljevska hči ga je prosila, naj ji da svoje pošteno ime. A rekel ■je, da nima več imena. Prosila ga je, naj ji ohrani vsaj svojo ljubezen, a odgovoril je, da njegovo srce ni več zmožno ljubezni. Prosila je, naj jo obdrži pri sebi vsaj kot svojo ljubico, a niti tega ni mogla izprositi. Nič več ni mogla doseči, kakor da je morala zatajiti svoj spol in smela ostati kot sužnja pri njem. Od tistega dne ni več čula iz njegovih ust besede o ljubezni in končno jo je vitez celo daroval v last hčeri svojih smrtnih sovražnikov. Vdala se je tudi v to usodo in bo svoji ljubezni žrtvovala tudi svoje življenje, a na njen grob naj se zapiše: „Tu počiva dekle, ki je dokazalo, kaj je prava ljubezen.a Manfreda je svojo sicer okorno sestavljeno, a pretresujoČo pesem pela v začetku z neko obupno odločnostjo, proti koncu pa z jako eksaltacijo. Prevzela so jo njena čuvstva, vlile so se ji solze in zadnje besede so se čule le kakor ihtenje. Nihče se ni ganil, ko je Manfreda končala. Vsi so zadrževali še sapo, tako jih je pretresla ta pesem. Sedaj je razkrila tajnost Krištofa Zlato-poljca — so mislili vsi. Nihče ni dvomil, da je vse resnično, kar je v svoji pesmi povedala Manfreda, nihče ni niti domneval, da je Manfreda sodila le po tem, kar je videla, nihče ni slutil, da so Krištofa pri vsem njegovem postopanju vodili morda le drugi globokejši nagibi, nego tisti, ki mu jih je pripisovala Manfreda. Ves prepadel je stal Krištof na strani in zrl naravnost pred se, ne da bi koga videl. Vsi pogledi sa bili uprti vanj, zlasti srepo ga je gledala Marija Šaloma, kakor bi ga hotela izzvati, da povzdigne k njej svoje poglede, da bi v njih čitala svojo usodo. Manfredino razkritje jo je tako presenetilo, da ji je zastajala kri v žilah. Smatrala je vedno Man-fredo za Zlatopoljčevo priležnico in menila, da mu je zanjo malo več, kakor za njegovega psa in malo manj, kakor za njegovega slugo Luko. Sodila je tako zlasti od takrat, ko ji je bil Krištof tako hitro in radovoljno daroval Manfredo v last. Sedaj pa je izvedela, da je ta njega sužnja kraljevskega rodu plemenita in nad vse požrtvovalna, da ima večje pravice do Zlatopoljčeve ljubezni, kakor kdorkoli, dosti večje, kakor Marija Šaloma. „Zdaj se mora Krištof odloČiti — ali zanjo ali zame," si je rekla Ma- rija Šaloma in zazeblo jo je v dušo, ko se je domislila, da stisne Krištof Manfredo na svoje srce in pokaže tako pred vsem plemstvom, pred vsemi gosti takorekoČ pred celo deželo, da se je iz Marije Salome pravzaprav le norčeval, ali če že ne to, da je vendar ni ljubil, kakor so mislili vsi, ki so bili sedaj zbrani na Kolovškem gradu. Čakala je zaman, da bi se Krištof nanjo ozrl. Srce se ji je krčilo od bolesti in užaljenosti, toliko bolj, ker si je bila svesta, da ljubi Krištofa z vsem ognjem svoje mlade sveže krvi, z vso strastjo svoje ponosne duše. Ta ljubezen je bila toliko večja, ker se je razvila le počasi. Krištof pa je zrl še vedno v daljavo, nepremično, kakor da je na mestu okamenel. Tedaj pa se Marija Šaloma ni mogla več premagovati in je s svojim žezlom potipala Krištofa po rami. Zatrepetal je in se vzbudil iz svoje zamaknjenosti — se ozrl plaho in zbegano, a se ni ganil s svojega mesta. Počasi ga je obšlo spoznanje, da je njegov položaj obupen. Bil je takorekoč na cilju svojega hrepenenja, iztegniti mu je bilo pravzaprav le še roko, da doseže svoje mas T vanje, kateremu je žrtvoval vse, in zdaj naj bi razpadlo vse v nič. Uvidel je, da zahteva usoda njega novo veliko žrtev, ako naj ne bo v zadnjem trenotku prevaran za svojo osveto in odločil se je, da stori tudi to žrtev. Počasi, 8 težkimi koraki je šel na mesto, kjer je stala Manfreda in ji je vzel harpo iz rok. Pod njegovimi prsti so zazvenele strune temno in globoko, kakor bi oznanjale smrt in propast in potem je povzdignil svoj glas in na pol pe-vaje na pol deklamujoo dal svoj odgovor na vprašanje „kaj je prava ljubezen." Kdor pravi, da ljubi in žrtvuje svoji ljubezni svoje življenje, nas lahko gane do solz ali prava ljubezen to še ni. Kdor je žrtvoval življenje, še ni žrtvoval vsega kar ima, ker mu ostane Čast in ker ga spremi v grob usmiljenje. Krištof je bil zdaj prišel popolnoma do zavesti. Kakor Kerub zla je stal med poslušalci in z mogočnim glasom nadaljeval svojo pesem. (Dalje prih.) hati z robatimi izrazi, ki spadajo bolj v hlev, kakor na javni shod, po vseh, ti niso povsem zadovoljni z volilno reformo, kakršno so sedaj skovali, pr. Tavčar mu je bil noree in komedijant v odseku za volilno reformo, z nedostojnimi izrazi se je spravil ua našega drž. poslanca GabrŠČka in druge goriške odličnjake. Našim ljudem je bilo tega kmalu zadosti, hrup je naraščal, klici „dol ž njim, ven ga vrzite!" so bili vedno pogostejši. Ko pa se je Kristan izrazil, da mu je vseeno, če dobijo Slovenci kakega poslanca ali ne, je nastal tak hrup in vpitje, da je Kristan sredi govora moral končati in s svojimi socijalisti izginiti iz dvorane — v svojo srečo, ker drugače ne bi bil prinesel zdravih kosti v Idrijo. Gosp. A. Gabršček je v mirnih in stvarnih besedah potolkel Kristana in pojasnil krivico, ki se zgodi Slovencem, posebno še Korošcem, če se sprejme krivična volilna reforma. Shod, h kateremu se klerikalci niso upali, se je zaključil in zborovalci, zadovoljni z dobro uspelim shodom, so se nato mirno razšli. — Sleparstvo pri protestih glede reforme zakonskega prava. Piše se nam: Osrednji odbor na Dunaju za akcijo proti reformi zakonskega prava je pred kratkim časom razposlal skoraj na vse občine zaznamek imen vseh tistih občinskih, župnijskih in drugih uradov, kateri so uradno protestirali proti reformi zakona. Na imenovanem zaznamku najdemo Črno na belem župnijski urad pri Sv. Trojici v Slov. gorici na Štajerskem trikrat zabeležem s sledečimi varijacijami: 1. Hi. Drei-faltigkeit in Wind-Buh. P. (= Pfarramt). 2, Sv. Trojica v Slov. gorici Windisck-Biicheln > P. (= Piarramt). 3, St. Dreifaltigkeit in W. B. P. (= Pfarramt). Na podlagi tega dej-stv? smo poročali v „Slov. Narodu" stev. 213.. da so frančiškani pri Sv. Trojici v Slovenski gorici na Štajerskem trikrat uradno protestirali proti reformi zakona, s tem zlorabljali uradno oblast in sleparili javnost in vlado. V štev. 222. „Slov. Naroda" pa priobčuje župni urad Sv. Trojica v Slov. gorici uradni popravek in pravi, da na frančiškanov protestnih polah zgoraj omenjeni izrazi pod št. 1—3 sploh niso bili pisani, in da frančiškani uradno sploh niso protestirali. Mi vzamemo ta uradni popravek na znaDJe, vprašamo pa odločno, na kak način je na omenjenem zaznamku župni urad pri Sv. Trojici v Slov. gorici trikrat zabeležen ?! Vsaka formalna pomota je izključena. Kdo je torej sleparil. Frančiškani niso. Torej osrednji odbor?! Upamo, da bodo frančiškani sami v lastnem interesu pri osrednjem odboru protestirali proti objavljanju neresnične zlorabe njihovega uradnega pečata in nam celo temno in sumljivo zadevo stvarno pojasnili. Če se pa to ne zgodi, pa opozarjamo viado in javnost, da si na podlagi tega konkretnega slučaja ustvari svoje mnenje o vrednosti uradnih protestov sploh proti reformi zakona in izvaja iz tega primerne posledice. „Farbati" se ne damo! — Sprevodniki na novi železnici- Nova železnica od Beljaka in Celovca pa doli do Trsta vozi po izključno slovenskem ozemlju in pretežni del potnikov bo na tej progi brez dvoma Slovencev. Človek bi torej mislil, da se razume samo ob sebi, da bodo na tej železnici nameščeni sami taki sprevodniki, ki bodo popolnoma vešči slovenskega jezika, saj je vendar vitalnega pomena za potujoče občinstvo, da ga sprevodniki, nameščeni na železnici, razumejo. Koliko neprilik, koliko nesreč -se lahko prigodi, ako kondukter ne razume jezika pretežne veČine na dotični železnici potujočega občinstva! Saj vendar ni sprevodnik samo za to, da prešČipava vozne listke! Mislimo, da je njegova naloga veliko lepša: sprevodnik naj v prvi vrsti skrbi za varnost občinstva in za njegovo udobnost in naj bo potnikom nekak mentor. To svojo nalogo pa lahko izvršuje samo, ako je vešč tistega jezika, ki ga govori potujoče občinstvo. To bi morala vedeti tudi železniška uprava. Toda zdi se, kakor da bi železniška uprava ne vedela tega, sicer si ne moremo misliti, da bi nastavljala na novi železnici, zlasti pa progi Beljak-Jesenice in Celovec-Jesenice sprevodnike, ki ne razumejo niti besedice slovenski! V tem oziru smo dobili toliko pritožb, da moramo v interesu našega potujočega občinstva in v interesu javne varnosti odločno zahtevati od železniške uprave, da nastavlja na železnici, ki vozi po slovenskem ozemlju, samo take uslužbence-uradnike in sprevodnike, ki so popolnoma vešči slo venskega j ezika. Nadejamo se, da ta naš poziv ne bo ostal brezuspešen! Ako bi se pa le prigodii ta neverjeten slučaj, pa prosimo naše poslance, da store svojo dolžnost! — Občinske volitve v občini celjska Okolica so se vršile 1. in 2. t. m. Izvoljeni so bili v vseh S razredih sami Slovenci. Nemci in nemškutarji se niso udeležili volitev. Slovenska udeležba v 2. razredu je bila kaj pičla in bi bili Nemci dobili v roke ta razred, Če bi se bili udeležili volitev. Ako ga kdaj dobe, kriva bo tega samo slovenska brezbrižnost! To velja tudi za ostala dva razreda! — Imenovanja. Konceptni praktikant dr. Rudolf Steinmetz je imenovan za namestništvenega koncipista v Istri. Pravni praktikant Silvij PolaČek je imenovan za avskultanta pri sodišču v Trstu. — Promočila. Dne 29. t. m. bo na češkem vseučilišču v Pragi promoviran doktorjem prava gosp. Egon Stare iz Ljubljane, sin upokojenega okrajnega sodnika gosp. Ferdinanda S tare ta. Čestitamo! — Iz politične službe. Deželno-vladni konceptni praktikant Henrik Steska je premeščen od okrajnega glavarstva v Ljubljani k onemu v Radovljico, deželnovladni konceptni praktikant Evgen marki Gozani pa od deželne vlade k deželnemu glavarstvu ljubljanskemu. — Poštna vest Višji poštni kontrolor. Neumann v Gorici pojde v pokoj. Dobil je plavo polo. Bil je silno zagrizen pangerman. Želeti je, da zasede njegovo mesto domačin. — Predavanje. Jutri ob 8. zvečer nadajevai bo g. A. Chraska svoje predavanje o razmerju cerkve do države v dvorani g. Vo-sperniga na Turjaškem trgu št. 1. Vstop je vsakomur prost. — Razširjenje kolodvorov na južni Železnici. Južna železnica je določila v svojem proračunu 24 milijonov kron za razširjenje kolodvorov. Šest milijonov morajo prevzeti privatni interesenti, nekoliko morajo prispevati tudi druge železnice. Projekto-vani so načrti za razširjenje kolodvorov v Dun. Novem mestu, Gradcu, Mariboru, Beljaku, L j u b 1 j an i, Pra-gerskem, Inomostu, Kufsteinu, Bolcanu itd. Za Ljubljano je proračunjenih 2 5 milijona kron. Načrti Čakajo na odobrenje v ministrstvu. — Podčastniki tukajšnje gar-nizije prirede v soboto, dne 6. t. m., v „MešČanski pivarni" (Rasberger) Sv. Petra cesta, obiteljski večer, združen z vojaškim koncertom. Začetek ob 8. uri. — Sestanek krojaških mojstrov bo danes, dne 4. oktobra, ob 8. uri zvečer v gostilni g. L Zabu-kovca na Bregu. Na razgovor pridejo razne stvari. Namestnik zadruge: I. Globelnik. — Orožne vaje domobrancev leta 1907. Z ozirom na razpis domobranskega ministrstva Št. 943/11 z dne 30. junija letos imajo prihodnje leto sledeči domobranci svoje orožne vaje: 1.) Domobranci, ki so dve leti dejanski služili iz nabornega letnika 1904, pridejo na prvo, iz leta 1902 na drugo, iz leta 1900 na tretjo, iz leta 1898 na četrto in končno iz leta 1896 na peto orožno vajo. 2.) Domobranci, ki so tri leta dejanski služili, imajo iz nabornega letnika 1903 prvo, iz 1901 drugo, iz 1899 tretjo in iz 1897 četrto orožno vajo. 3.) Nadomestni ezervniki iz nabornega letnika 1906 imajo prvo, iz 1903 drugo in iz 1900 tretjo orožno vajo. Dalje imajo drugo leto vajo vsi oni domobranci, ki so s kako orožno vajo na dolgu. Pozivni dnevi se vrste tako-le: 15. marec, 15. april, 15. maj, 15. junij in 15. julij. Končne in ma-neverske vaje se vrŠe sredi meseca avgusta. Vsak domobranec, ki Ima drago leto orožno vajo, al lahko Izbere In sam določi čas, kdaj najložje pride na vajo. Z ozirom na to olajšavo ni v prihodnje vlagati nikakih prošenj za oprostitev od orožne vaje. Ono moštvo, ki bi se sploh ne ali prepozno oglasilo za kako vajo, se pozove na končno, to je maneversko vajo. Zadnji rok za priglašanje, kdaj je komu prikladna orožna vaja, poteče 1. februarja. — Poštnohranilnični promet na Kranjskem. Meseca septembra so znašale na Kranjskem vloge v hranilnem prometu 79.019 K 47 v, v Čekovnem prometu 5,630.441 K 29 v, izplačila v hranilnem prometu 88.426 kron 45 v, v čekovnem prometu pa 2,974.517 K 92 v. — Razstavo, promovanje in semenj simodolske govedi priredi zveza 12 zadrug za rejo simodolske govedi v spodnji Inski dolini na Tirolskem v Rotholzu v Četrtek, dne 11. oktobra dopoldne ob devetih. Ta prireditev je izredno ugodna prilika za nakup plemene govedi simodolske pasme, zlasti junic in krav, po raz-merno nizki ceni, ker tamošnji živinorejci morajo jeseni prodati, kar so čez poletje preveč pridelali in niso vstanu prezimiti. Letos je pa bila vrhu tega na Tirolskem izredno slaba letina za krmo, zato se bo več kakor običajno odprodalo, kar bo na ceno znatno pritiskale. Nujno opozarjamo naše slovenske gospodarje v pokrajinah, koder redijo simodolsko goved, na ugodno priliko, kupiti ceno lepe plemeske živali. Rotholz je oddaljen od postaje Jennbach na progi Inomost-Monakovo 20 minut pešpota. Peljati se je iz Ljubljane po državni železnici v sredo, dne 10. oktobra ob polu 12. uri dopoldne ter se pride ob treh ponoči v Inomost, koder se lahko čaka do zjutraj, ali pa se pelje naravnost v Jennbach, kamor se dojde čez pol ure. Kdor hoče dospeti prejšnji dan v Rotholz, ta naj se pelje iz Ljubljane dne 9. oktobra ob 10. uri 23 minut zvečer ter pride ob polu 12. uri dopoldne v Inomost in ob dveh popoldne v Jennbach. V Rotholzu bo navzoč zastopnik c. kr. kmetijske družbe kranjske, ki bo nakupoval plemene bike, zato bo lahko šel na roko našim gospodarjem, ki pridejo kupovat tjakaj plemeno živino. — Veselica združena z vinsko trgatvijo »Olepševalnega društva V Rožni dolini", ki se je vršila preteČeno nedeljo, je uspela jako lepo. Obširni prostori pri g. Končanu so bili natlačeno polni. Z veseljem se je odzvalo občinstvo povabilu društva ter v ogromnem številu prihitelo v lepo napredujočo Rožno dolino in posetilo to društveno prireditev ter je s tem dokazalo, da ve ceniti pravi pomen tega društva za novo naselbino. Tamburaški klub „Zarja" je s svojim nastopom pokazal, da se je pospel v jako kratkem času svojega obstanka pod neumornim spretnim vodstvom gosp. kapelnika JeloČnika na odlično stopnjo. Župan s svojim spremstvom je vzbudil občo pozornost in vsestransko zanimanje. Dobro založeni njegov vinograd je bil pri tolikem navalu občinstva kmalu oropan svojega kinča, grozdja in sadja. Rožnodolinski Jud je razpečal obilo papirnatega blaga; ter žel obilo priznanja za svoj trud v prid ^Olepševalnemu društvu". Sploh je vsa prireditev dokazala, da društvo ve ubrati prave strune, da zadovolji najbolj razvajeno občinstvo. K sklepu pa bodi izrečena najtoplejša zahvala občinstvu za mnogobrojno udeležbo ; cenjenim Članom pomnoženega veseliČnega odbora, ljubkim vini-Čaricam in krepkim vinčarjem za njih trud in nesebično požrtvovalnost; osobito pa najiskrenejša zahvala cenjenemu uredništvu „Slovenski Narod" za velikodušno rado voljno priobČenje raznih poročil, tičoČih se delovanja „Olepševalnega društva". Vseobča zahvala vsem in vsakemu, kateri društvu na ta ali drugi način pripomore do boljših uspehov, bodisi že v kultu-relnem ali socialnem oziru. — Smrtnonevarna poškodba. 30. pr. m. je pri Jožefu Semrajcu na Črnučah nastal pretep med fantoma Antonom Dobravcem in Pavlom Ko-dermanom. Semrajc je izgnal oba iz hiše. Dobrave je ubogal pozivu. Ko-derman je pa zabavljal Semrajcu toliko časa, da je ta zgrabil sekiro in udaril z njo nasprotnika čez Čelo, da se je ta težko ranjen zgrudil. Semrajc se je sam javil sodišču. — Talijo za rešitev življenja v znesku 105 K je dobil Ignacij Tavčar v Št. Jakobu ob Savi, ker je z lastno smrtno nevarnostjo potegnil iz vode Mihaela Terkovca in njegovo ženo, ki bi bila sicer utonila. — Iz Št. Vida pri Zatičini. Po preteku dolgo vrste let smo imeli tukaj zopet večjo ljudsko veselico. Veselica se je priredila v prid družbe sv. Cirila in Metoda ter je pod spretnim in energičnim vodstvom prirediteljev v gmotnem oziru dobro uspela. Navzoče občinstvo se je najboljše zabavalo. Krasen je bil kuplet nO železni cesti", ki sta ga pela gdč. T. K. in g. Iv. Z. ter morala na prošnjo občinstva večkrat ponavljati med sviranjem tam buri c mladega logaškega tamburaškega društva pod spretnim vodstvom g. Tomo Tollazzija. Igra „Trije tički" je vzbujala splošno zadovoljnost občinstva; trije tički so bili res izvrstni v maski in igri. Koncem igre se je Špeli, ženi gostilničarja (gdč. Z. K.), ki je kot začetnica nastopila z junaškim temperamentom, izročil šopek svežih cvetlic s trakovi. Po igri je bila Šaljiva pošta, loterija in prosta zabava, ki je trajala do belega dne. Vztrajnim prirediteljicam in prirediteljem za trud in požrtvovalnost najlepšo zahvalo z željo, da bi nas še večkrat razveselili z — vabili! Radi se bodemo odzvali z geslom: Iz naroda za narod! F—n. V. — Telovadno društvo „Sokol" V Krškem. Dne 30. septembra 1906 se je v Krškem ustanovilo telovadno društvo „Sokol". Društvu je pristopilo 51 izvršujočih in 40 podpornih članov. Pravila so bila, kakor predložena, nespremenjena sprejeta. Pristopnina znaša za Krško 1 K, za zunanje člane 50 vin., mesečni donesek za izvršujoče člane 50 vin., za kmetske fante 20 vin., za podporne Člane 1 K. Telovadba je: vsak četrtek ob 8. uri zvečer za Krško, vsako nedeljo in vsak praznik ob 2. uri popoldne za okolico. — Nesreča na lovu. Včeraj je šel v Kranjski gori lovcem za gonjača 161etni Janez Mertlj. Nekemu lovcu se je po nesreči sprožila puška in je strel zadel Mertlj a v levo nogo ter ga tako poškodoval, da so ga morali prepeljati v tukajšnjo deželno bolnišnico. — V kolodvorski restavraciji na Jesenicah so v službi natakarji, ki ne razumejo niti besedice slovenski, z gosti, ki so vendar po pretežni večini Slovenci, se torej niti razumeti ne morejo. To je škandal! Jesenice so na slovenskih tleh, zato poživljamo g. restavraterja, naj se preskrbi s takimi natakarji, ki bodo znali slovensko ! — Na obrtni nadaljevalni šoli v Idriji se je početkom novega Šolskega leta ustanovil trgovski tečaj, s Čim ur se je ustreglo iskreni želji trgovskih krogov. Šola, ki se poslej imenuje obrtno-trgovska nadaljevalna šola, ima pripravljalni tečaj, I. in II. razred in trgovski tečaj. Pouk je v nedeljo in Četrtek dopoldne od 8—12 ure za trgovski tečaj v torek in petek popoldne od 4—6 ure. Letošnje šolsko leto je tretje in se ima Šola še boriti z ustanovnimi stroški. Da se zboljša gmotno stanje Šole, je sklenil odbor, se obrniti do vseh že šolo vzdržuj očih kakor na šoli interesi-ranih činitelje v za povišanje odnosno priznanje redne letne podpore, tako zlasti na poljedelsko ministrstvo, trgovsko in obrtniško zbornico, ki že prispeva z letnim doneskom 100 K, in trgovsko zadrugo v Idriji. Doslej je prošnji ugodila le poslednja in nakazala šoli 200 K podpore. S tem je odbor zadruge pokazal, da umeva važnost obrtne-trgovske nadaljevalne šole. Naj bi temu zgledu sledili tudi drugi činitelji, da bo tako šoli zagotovljen vsestranski razvoj v korist obrtniškemu in trgovskemu naraščaju. — Izredno lovsko srečo so imeli 29. m. m. žirovski lovci. Vkljub temu, da se nahajajo tamkaj srne le posamezno, se je posrečilo 5 lovcem v štirih urah podreti tri srnjake in dve srni. Spojene so bile v „Peklu", padle pa so v „Paradižu** nad Selom pri Žireh. V onih krajih ne pomnijo ljudje, da bi se kdaj ponašali lovci s tako obilnim plenom, kakor imenovanega dne. — Celjski „amtsvorstand" dr. AmbrOSChitz je zopet eno pogrun-tal. Kadar se gre za Slovence, tačas je silno brižen in — natančen. Dne 2. oktobra dal je uradno zapreti gostilno celjskega „ Delavskega podp. društva", ki svojim udo toči vino. Odredil pa je to, Češ, da je društvo tudi nezadružnikom prodajalo pijačo. Posito: da se je to tudi kdaj zgodilo ! A takoj društvu lokal zatvoriti, to je vendar pre — „scharf". Bi-li, g. predstojnik, postavno ne bilo kaj drugega prej na mestu?! — Banditi. O aferi, ki smo jo pod tem zaglavjem omenili v svojem listu — pobijanje oken v Celju! — se sliši, da se oče glavnega zlikovca po posredovanju Fiirstbaura i. dr. pogaja z oškodovanci in da se bode vse falotstvo skušalo zopet z denarjem — omiliti. To je pač le v Celju mogoče! Drugega to pot ne — rečemo. — Sadna in vinarska razstava v Mariboru se otvori 6. t. m. K otvoritvi pride tudi deželni glavar grof A te ms. — Prva nesreča na novi železnici. Na postaji Rožek je prišel 261etni premikač Peter Braš pod stroj, ki ga je na mestu usmrtil. — Iz Št. Pavla pri Preboldu. Šentpavelska godba priredi v nedeljo 7. oktobra v zgornih prostorih gostilne g. Vedenika v Št. Pavlu koncert na Čast odhajajočemu so-trudniku godbe g. učitelju Ivanu P e t r a k u. Začetek ob 6 . uri popoldne. Prostovoljni prispevki se porabijo v nabavo novega kontrabasa. — NOV list. Deželni odbor goriški bo izdajal mesečnik „Samouprava", potom katerega se bodo seznanjali vsi interesentje s tem, kar se dogaja na samoupravnem polju in sicer ne samo v delokrogu deželnega odbora, oziroma deželnega zbora, marveč tudi v delokrogu drugih samoupravnih korporacij, posebno občin, cestnih odborov itd. — Cena listu je 2 K na leto. — Pevsko in glasbeno društvo V Gorici imelo bo svoj redni občni zbor v nedeljo dne 21. oktobra 1906 ob 2. popoldne v društvenih prostorih „Trgovski dom" s sledečim sporedom: 1.) Nagovor predsednika; 2.) poročilo tajnika; 3.) poročilo blagajnika; 4.) poročilo preglednikov računov in odobritev: a) računa, b) proračuna; 5.) določitev druŠtvenine in ustanovnine za leto 1906./07.; 6.) volitev predsednika; 7.) volitev odbornikov; 8.) slučajnosti. — Vojaška vest. Kakor se poroča iz Gorice, pride tja bataljon lovcev ; ti dojdejo tja, ko odide on-dotni domobranski bataljon v P ulj, kar se zgodi, ko bo tam dozidana domobranska vojašnica. — Izprijeni otroci. V Solkanu so trije dečki v starosti 10 in 11 let zvezali 81etno deklico in počeli ž njo take reči, ki se ne dado tu zapisati. Deklico so tudi poškodovali, da je bila nezavestna, ter so mislili, da je že mrtva. Odkod taka izprijenost? — Uboga cerkev I — V Mirnu na Goriškem je naznanil v nedeljo župnik, da od sedaj naprej ne bo več ne petja ne orgijanja pri službi božji, ker za letos je organista cerkev že plačala. Za naprej pa ne more vse sama plačati, občina pa noče ničesar prispevati; dokler se občina ne zaveže razmerno prispevati, ostanejo Mirenci brez orgijanja in petja. — To se pravi drugače: župnik hoče kljubovati ter izsiliti iz občine prispevanje za petje in orgijanje! — Občina pa naj bo lepo pametna ter ne da nič — bodo pri tihih mašah ljudje vsaj lažje molili! — Sicer pa, kako pridejo občine do tega, plačevati še organista in pevce! Saj ima vendar cerkev dosti denarja, da jih prav lahko plača. Enkrat se vendar mora pričeti z energičnim odporom proti vedno večjim cerkvenim davkom. — V prostovoljnem gasilnem društvu v Opatiji ni več mesta za Slovence in Hrvate. Pred kratkim je imelo prostovoljno gasilno društvo v Opatiji svojo mesečno sejo, v kateri je med drugim prišel razgovor o dopisih, ki so bili v „Slov. Narodu" glede tega društva priob-čeni in kjer so se bičale vsenemške težnje odbora tega društva. Ko je prišlo torej imenovano vprašanje v razgovor, so se nemški člani društva tako razjezili, da so odločno zahtevali od predsednika, dase vse Slovence in Hrvate, ki so člani tega društva, čisto enostavno vun vrže. A to še ni bilo zadosti. Neki Član te nemške garde se je Še celo tako daleč spozabil, da je ves razdivjan zakričal: „Das sind alle diese Lausbuben von „Soko-listen" sohuld, und das ist auch so einer", pri čemer je pokazal na vrlega Slovenca g. Zimermana, ki je član gasilnega društva in opa-tijsko-voloskega „Sokola". Vse to se je vršilo v prisotnosti predsednika tega vsenemškega gasilnega društva, g. Fenzla, ki se pa niti toliko ni potrudil, da bi vsaj pozval k redu tega razburjenega Nemca, ki nosi pristno nemško ime Vatza (Vača). Da se bode z vsemi silami delalo na to, da ta nemški VaČa ne bode ostal nekaznovan, se razume samo po sebi. Da bodemo pa tudi mi sedaj z vsemi silami delali na to, da to vsenemško društvo izgine, se pa gospodje Vse-nemci tudi lahko pripravite. Vsak Slovan, ki je Član tega društva, naj istopi v kratkem iz njega, sicer se bo obračunalo ž njim primerno vedno in povsod. — Zasačeni hazardni igralci. Iz Opatije se nam piše: V nedeljo dne 23. septembra t. 1. prišla je tukajšnja policija na sled dvema hazardnima igralcema po poklicu, ko sta ravno v neki sobi hotela „Bristol" obirala nekega ruskega letoviŠčarja zida. Na mizi ležala je že precej lepa svotica 650 kron, in ta dva tiČa, ki sta tudi žida in ki sta se predstavila svojemu bogatemu soigralcu kot bogata trgovca, pogledavala sta že željno po bankovcih, kako bi jih po prevari spravila v svoj žep, kar se pokaže med vrati mož postave v osebi policijskega nadzornika g. Pod-menika, ki je močno zaklical: „Roke gori!" Roke so se seveda vzdignile in policijski nadzornik spravil je bankovce in drobiž v svoj žep, vsi trije gospodje so pa morali hočeš nočeš na polioijo, kjer so bili zaslišani, ruski gost spuščen na svobodo, a ona dva tička, ki sta bila le dva brezposelna potepuha, pa v luknjo, kjer bo det a morala čakati na dan odrešenja. — Tulci v Opatiji. Opatijo je obiskalo od 1. septembra 1906 do 26. septembra 1906 3297 oseb, od 20. septembra 1906 do 26. septembra 1906 jih je prišlo 649, a 26. septembra je bilo v Opatiji nastanjenih 1910 oseb. Od 1. septembra 1906 do 31. avgusta 1906 je obiskalo in bilo nastanjenih v Opatiji 27.693 gostov. Po tem številu se vidi, da Opatija znatno napreduje in da število gostov raste od leta do leta. Tako je obiskalo na primer Opatijo od leta 1883, tega leta se je namreč povzdignila Opatija iz malega sela v zdravilišče, nič manje kakor 2 50.9 67 oseb brez gostov, ki so bili samo 2 ali 3 dni v Opatiji. — Nemška šola v Pol u. V proračunskem odseku je povedal naučni minister Marchet, da se dela za novo poslopje nemške šole v Pulju začno še letos, dozidana bo pa šola do začetka šolskega leta 1907 OS. Stalo bo to šolsko poslopje 140.550 kron. Tu se vidi, kako skrbi vlada za Nemce v nenemških deželah. Kako sovražno pa stoji nasproti slovenskim šolam po slovenskem ozemlju. Vedno in povsod vlada v Avstriji dvojna mera! — Zastrupila se je v Trstu 201etna dekla Marija Strnad s karbo-lovo kislino. Vzrok samomoru ni znan. — „Tihi sveder" pred porotniki. Včeraj se je vršila pred tržaškimi porotniki obravnava proti 27 letnemu usnjarju Ivanu Gerzonu, ki je bil tožen, da je izvršil sam ali v družbi drugib tatov vlom v mestni bolnišnici, katera tatvina je bila s prevrtanjem blagajne izvršena v noči od 30. na 31. januarja t. 1. Tatovi so vzeli pri tej priliki 3689 K 8 v. Dalje je bil Gerzon tožen, da je tatinski družbi preskrbljeval orodje, namreč oni zloglasni „tihi svederu. Toženec je priznal le, da je pri raznih mehanikih naročal jeklene ploščate krožce, in jeklene valjarje za nekega Dordolo, ki je pa umrl, predno je Gerzon to priznal. Obsojen je bil na 2 leti težke ječe, poostrene s postom vsak Četrt leta. — Dve rebri je zlomil 58- letnemu premogarskemu hlapcu Fr. NemenŠku v Trstu voz, ki ga je potisnil v neki ulici k zidu. — Nezgoda. 4Sletni Žitko Oklopec iz Crne gore je delal v kamnolomu v Sistjani v Istri. Ko se je te dni preveč približal mini, ki je ravno eksplodirala, dobil je vsled vanj letečega kamenja hude poškodbe po telesu, da je moral v bolnico. — Obstreljen je bil na lovu 36-letni Josip MihaliČ iz Drage v Istri. Obstrelil ga je po neprevidnosti njegov gospodar v obližje senca. — Po sili je hotel oskruniti SOletni kmet Josip TrinajstiČ iz Kastva 151 etno Klementino Starac. Tržaško porotno sodišča mu je naklonilo zato 18 mesecev težke ječe. — Zabavno izobraževalno in podporno društvo „Zvezdalf na Dunaju XVIII. Theresiengasse št. 18 priredi v nedeljo dne 7. oktobra v restavraciji E. S c h w ar z I. Auersperg-strasse štev. 6 zabavni večer s petjem in tamburanjem. Začetek točno ob 7. uri zvečer. — Hrvatska Sokolska zveza je dala od vsesokolskega zleta v Zagrebu prirediti sledeče slike (fotografije: 1) nastop k prostim vajam: 2. ) razvrstitev pred prostimi vajami; 3. ) prva slika prostih vaj; 4.. druga slika prostih vaj; 5.) vaje uzornih vrst na orodju; 6.) vaje s kiji: 7.) vaje čeških Sokolov s palicami; 8.) tekmovalna telovadba 4 slike z vsake strani po ena«; 9.j slavnostni sprevod a Sokoli-jezdeci, zastave, staroste, b; Bolgari, Cehi, Poljaki, Srbi, c) ostala sokolska društva; 10.) pozdrav župana pred umetniškim paviljonom. Fotografije so v velikem formatu 40/30 cm krasno izvedene, vsled česar priporočamo bratskim društvom, da si izmed navedenih slik nekatere nabavijo za društvene prostore v spomin na L hrv. vsesokolski zlet v Zagrebu. Zlasti je priporočati slike Št. 1, 3, 5, 6, 9a in 10. Cena sliki je po 4 K. Naročilo z denarjem vred je vposlati tajniku zagrebškega Sokola br. Milivoju Kerdiću, uradniku hipo-tekarne banke v Zagrebu. — Predsedstvo Zveze. — Stavbna kronika. Stavba za višjo dekliško šolo ob Bleiweisovi cesti je dograjena do prvega nadstropja, ona za II. državno gimnazij«j ob Poljanski cesti pa deloma do prvega nadstropja deloma do parterja. Telovadnica je dodelana. Ob Poljanski cesti grade dalje hišo gospe Ku-belke in ob Elizabetni cesti hišo Iv. Kregarja. V Ilirskih ulicah je stavba Janka Jegliča dograjena do prvega nadstropja, stavba A. Seska do pritličnih prostorov in enako Oerničeva vila. Pred Kolezijo je v zidanju Rut-lova in Kramarjeva hiša. Sulverein-sko poslopje v Streliških ulicah se ometuje in dvonadstropna hiša P. Turka ondi je pod streho ter se suši. Večina novopričetih stavb bo to zimo pod streho in ometana. — TujOt V Ljubljani. Meseca septembra t. 1. je došlo v Ljubljano 4743 tujcev — 255 manj kot prejšnji mesec in 543 več kot septembra meseca lanskega leta. Od teh se jih je nastanilo v hotelu: Pri „Slonuu 900, nUnionu 651, pri „Maliču" 545, „Iiloyda 464, „Ilirija" 268, pri avstrijskem cesarju" 256, pri ^južnem kolodvoru" 257, pri „ bavarskem dvoru" 212, »Štrukelj« 207, „Graj-Žaru 15, v ostalih gostilnah in prenočiščih 831. — Pomlad v jeseni. Nekaj lip in kostanjev ob Cesti na južno železnico je popolnoma nanovo ozelenelo in kostanj je pognal mlado, pedenj dolgo cvetje. Pač čuden, nenavaden pojav pomladi v razmeroma mrzli jeseni. — Oprema za neveste. Tukajšnji trgovec s perilom na Sv. Petra cesti štev. 8, gosp. Anton Šare, je izgotovil zopet krasno nevestino opremo, ki je na ogled v njegovi izložbi. Narejena je izključno z domačimi močmi ter slobodno tekmuje z enakimi opremami na Dunaju naročenimi. Naj si jo naše Častite dame ogledajo in uvidele bodo, da je nepotrebno naročevati take stvari na Dunaju ali drugod, ki se lahko v enaki izvršbi dobe v Ljubljani. — Drata tata. Brata Matevž in Štefan Senčar, prvi star 27, drugi pa 23 let, sta bila za bodočnost zelo skrbna in sta postala brez premoženja letos oba samostojna. Matevž je služil preje po raznih gostilnah kot toČaj in snažilec posode, Štefan pa se je bolj držal trgovin. Povsod sta pa gledala, da pridržita nekaj zase. Ko je bilo vsega, vsaj po njunem mnenju, dovolj, je Matevž prevzel na račun neko gostilno, Štefan pa je postal branjevec. Kakor strela z jasnega, tako je včeraj oba presenetila policija. Nabrala je precej obremenilnega gradivainipri hišnih raziskavah se je uverila, da oba nista posebna poštenjaka. Našli so namreč pri njih tuje jedilno orodje, steklenice, servete, vreče in celo Krista na križu ni Štefan prezrl. Pri Matevžu so našli tudi črno palico s srebrnim držajem, katera je bila svoj čas ukradena nekemu tukajšnjemu trgovcu. Policija je po preiskavi oba aretovala in sta bila izročena deželnemu sodišču v preiskovalni zapor. — Površnik je bil ukraden dne 30. m. m. v rKatoliškem domuu brivskemu pomočniku Štefanu Šan-teku. Policiji je včeraj prišlo na uho, da mu ga je izmaknil brusač Alojzij Vanino in ga potem prodal na Kri-ževniškem trgu svojemu znancu Adolfu Perkotu. Le-ta pa je še isti večer napravil „kšeftu in prišlo je tako daleč, da nosi danes Šantkov površnik neki gospod v Trstu, ki ga je od Perkota gotovo dobil ceneje, kakor pa pri krojaču. Vanino je pod ključem. — Miči Zeller so prepeljali iz Begunj v Schwaz, še preden je prispela v Begunje sestra Friderika, ki se je zaman veselila na svidenje s svojo sestro. — Delavsko gibanje. Včeraj se je odpeljalo z južnega kolodvora na Dunaj 40 Kočevarjev, v Rumunijo je šlo 8 Domžalk, 42 Hrvatov je prišlo iz Prusije, 10 Macedoncev je pa šlo iz Kočevja domov. — Izgubljene in najdene reči. Dve sestri sta izgubili dve zlati zapestnici, vredni 100 K. — Neka dama je izgubila ročno torbico, v kateri je imela 14 K denarja. — Trgovski sotrud-nik g. Jožef Dacar je našel denarnico z manjšo vsoto denarja in jo oddal na magistratu. — Meteor, mesečni pregled. Minuli mesec september je bil v prvi tretjini topel in suh, v ostalem delu pa moker in zelo mrzel. — Opazovanja na toplomeru dado povprek v <'elsijevih stopnjah: Ob sedmih zjutraj 9 4°, ob dveh popoldne 18*9°, ob devetih zvečer 13 3°, tako da znaša srednja zračna temperatura tega meseca 13 8", za 10" pod normalom, največ 29 4" dne 5., najmanj 14 dne 27. — Opazovanja na tlakomeru dado 738 3 mm kot srednji zračni tlak tega meseca, za 2*3 mm nad normalom; najvišje 748 2 dne 28. zjutraj, najnižje 7293 dne 16 opoldne. — Mokrih dni je bilo 13, padlo je pa 115*3 mm dežja, med temi 50 3 dne 16., ko je ves dan deževalo in proti večeru se vsulo neznansko neurje. — Nevihto smo imeli ob treh, meglo ob devetih dnevih. — Med vetrovi je najče&če pihal severovzhodni, ki nam je prinesel proti koncu meseca pravi zimski mraz. — Tekočega meseca oktobra pride luna dne 22. v zemeljno obližje. — „Ljubljanska društvena godba" priredi danes zvečer v hotelu »Ilirija" (Kolodvorske ulice) društveni koncert za Člane. Začetek ob polu 8. uri. Vstopnina za Člane prosta, nečlani plačajo 40 vin. — Ljubljanski sekstet na lok koncertuje danes zvečer v kavarni „Austrija". Začetek ob polu 10. uri. Vstop prost. — Corrigendum. V podlistku „Izprehodi po koroški Sloveniji" v torkovi številki so se vrinile prav neljube tiskovne pomote, in sicer naj se glasi v začetku „pod nogami razritih (ne pa razvitih) gorskih orjakov", — par vrstic dalje: „pod stenami in vrhovi (ne vrtovi)". Enkrat je pisano napačno „Kepa" mesto Jepa, — sicer piše dr. Oblak vedno pravilno „Jepa". Mesto „Mokliče" naj se bere pravilno „Mohliče". — Jugoslovanske vesli. — Hrvatski sabor. Kakor poročajo ogrski listi, bo hrvatski sabor sklican 8. t. m., drugi viri pa pravijo, da se prične zasedanje sabora šele koncem meseca. Na dnevnem redu tega zasedanja bodo razne ustavne reforme. Znano je, da koalicija, ki je sedaj na vladi, nima večine v saboru, zato tudi ne more iz svoje moči izvesti ustavnih reform. V preteklem zasedanju je koalicija sicer sklenila s Starčevičansko stranko v saboru kooperacijo. Ker je pa v zadnjem času postalo razmerje med hrvatsko-srbsko koalicijo in starčevičansko stranko silno napeto, se je splošno trdilo, da je v bodočem zasedanju izključena vsaka kooperacija. S tem bi bile onemogočene seveda vse nameravane reforme. Da se o stvari zadobi jasnost, se je izvrševalni odbor koalicije obrnil naravnost na vodstvo starčevićanske stranke s vprašanjem, da-li misli starčevićanski klub v saboru kooperirati s koalicijo v bodočem zasedanju. Kakor javljajo listi, je koalicija dobila odgovor, da stoji starčevićanska stranka slej ko prej na istem stališču, kakor po volitvah in da bo brezpogojno glasovala za ustavne reforme, kijih bo predložila koalicija saboru. S tem je zagotovljen zakon o čistosti volitev in tiskovni zakon! — Radi pesmi „Die Wacht a m Rhein". V Sarajevu sta imela 28. septembra deželni inženir Vihar in bančni uradnik Nikola Precca dvoboj, pri katerem je bil Vihar težko ranjen. Povod dvoboju je dal ren-kontre med obema v kavarni Hof dne 26. septembra. V kavarni je igrala ciganska godba. Družba, pri kateri je sedel ing. Vihar, je naročila godbi, naj zaigra „Die Wacht am Rheim" ! Ko so cigani jeli svirati to pesem, so Hrvati pri sosedni mizi jeli žvižgati in klicati „abzug". To je rNemca" Viharja tako razjarilo, da je stopil k hrvatski mizi in pozval Precco na dvoboj. No, v dvoboju je dobil mož zasluženo plačilo! Ta dogodek je veleznacilen in kaže jasno, da vsenemška hidra že v Bosni dviga drzno svojo glavo. Žalostno je to, da delajo nemško propagando ljudje, kakor je Vihar, ki je, kakor kaže njegovo ime, brez dvoma rodom Slovenec ! — Za r e ci p r o c i t e t o hrvatskega vseučilišča. Kakor javlja „Hrvatska", namerava hrvatska vlada tekom tega Šolskega leta osnovati vse tiste stolice, katerih pomanjkanje je baje bilo krivo, da avstrijska vlada ni hotela priznati veljavnosti na zagrebški univerzi položenih izpitov. Po tem načrtu se ima osnovati stolica za avstrijsko državljansko pravo in za avstrijsko državno pravo. Izpiti iz teh predmet bodo obligatni. S tem bi bila avstrijska vlada prisiljena priznati veljavnost na hrvatskem vseučilišču položenih izpitov. To bi bilo tudi za Slovence važno, ker bi potem lahko študirali v Zagrebu. — Transbalkanska železnica. Anglež Alfred Stead je predložil srbski vladi v imenu večje skupine angleških kapitalistov ponudbo za zgradbo železnice preko Srbije, ki bi vezala Kladovo-Niš-Prokuplje s turško mejo na eni strani, Jadransko morje pa na drugi strani. — Obenem se angleški kapitalisti obvezujejo, da zgrade v Srbiji veliko tovarno konzerv, ki bo vsako leto rabila 100.000 glav živine. O teh ponudbah bo razpravljala skupščina, ki se sestane še tekom tega meseca. — Srbski pododbor nZveze jugoslovanskih književnikov in časnikarjev". »Srbsko književničko društvo" je izvolilo v osredni odbor »Zveze jugoslov. književnikov in časnikarjev" za podpredsednika Simo Matavulja, za tajnika drja. Jovana Skerlića, za odbornike pa Mile Pavlovića, Risto Oda-vića in Petra Odavića. — Bolgari vBelgradu. Srbski listi poročajo, da nameravajo prirediti Bolgari poseben vlak iz Sofije v Belgrad ob priliki proslave stoletnice osvobojenja Belgrada izpod turškega jarma pod Ka-ragjorgjem — 13. decembra 1. 1. Izleta se udeleži mnogo književnikov, Časnikarjev in profesorjev. * Najnovejše novice. — Cesar pride v Prago Šele v drugi polovici meseca decembra ali v začetku januarja. — Zadružna centrala nebo sprejemala hranilnic. — Jubilejno razstavo priredi trgovinska in obrtna zbornica v Pragi leta 1908 povodom 601etnice cesarjevega vladanja. Za predpriprave je zbornica dovolila 100.000 K. — Zadnji general bivše papeževe armade, 821etni grof Adolfo Piancini je umrl v Spoletu. — Klobučarski pomočnik — vseučilišČnik. Na dunajskem vseučilišču je vpisan za izrednega slušatelja bivši klobučarski pomočnik Josip Witternig. Da more študirati, opravlja posel pomožnega sluge na vseučilišču. — Dva ministra ranjena. Francoski finančni in mornarični minister sta se prekucnila iz avtomobila ter sta oba ranjena, a ne nevarno. — Za generalnega intendanta dunajskega dvornega gledališča bo v kratkem imenovan sekcijski načelnik v naučnem ministrstvu grof Wickenburg. — Poštno vrečo z 200.000 kronami je našel na Dunaju neki čuvaj. Vreča je padla iz poštnega voza. Najditelj dobi lepo nagrado. — Bavarske mobilizacijske načrte je ukradel neki enoletni prostovoljec ter jih prodal nekemu italijanskemu agentu. — Za ravnatelja dunajskega konzervatorija je imenovan ravnatelj iz Mannheima Viljem P o p p. — 111.665 K je poneveril v Zbaracu (Galieija) davkar Fr. Bud-zinski, in sicer v teku 27 let s ponarejanjem davčnih knjižic. Sedaj ga sodijo porotniki v Lvovu. Književnost. — Bourgetova jeremijada zoper razporokO. Tisti del francoske aristokracije, ki stoji v boju proti republiki in proti napredni smeri soci-jalnega in kulturnega razvoja francoskega naroda, ima v osebi romanopisca in kritika Pavla Bourgeta svojega specijalnega literata. Po rojstvu je sicer Bourget pristen plebejec, po mišljenju pa reakcij on aren kosmopo-litski aristokrat in sicer tako pretirane vrste, da se je zapletel v oster prepir z resničnim aristokratom grofom d' Haussonville. Pikantna stran na tem prepiru je to, da se grof d' Hau ssonville zavzema za demokratične principe, plebejec Bourget pa za fev-dalnoaristokratične. Bourget je šele pred nekaj tedni izdal knjigo „Etudes et Portraits" kjer uči, da mora biti vsaka dobra krščanska država razdeljena tako kakor je v Indiji, da se noben pripadnik enega stanu ne sme povzdigniti v drug stan. Bourget zahteva, da bi se to moralo potom zakona za večno čase ugotoviti in zajamčiti. V prvem delu rečene knjige je korenito _preklel in obsodil dan 4. avgusta 1*89., kateri dan so se francoski plemiči in duhovniki pod pritiskom ljudske volje odpovedali svojim privilegij am. Bourget pretaka bridke solze, da so ljudje postali demokratični, da hočejo imeti enake pravice in da se celo ne dajo več komandirati sveti katoliški cerkvi. Bourget je tako zagrizen v svoj kle-rikalizem, da je pač Čudo, da ga papež še do današnjega dne ni imenoval rimskim grofom. Morda se mu ta želja še izpolni, saj se peha za Klerikalna stremljenja kar se le da. Tudi proti razporoki, ki je na Francoskem že davno uvedena, je spisal Bourget posebno polemiko in sicer v obliki romana. Časih je Bourget rad popisoval aristokratsko zakonolomstvo, seveda tako, da se ni nad tem spod-tikal noben knezoškorijski ordinarijat, sedaj pa je nasprotnik razporoke. Ta njegov roman je pa tako dolgočasen in Bourgetova jeremijada zoper raz-poroko tako neslana, da je mož s tem delom napravil popoln fijasko. Ta dolgovezni in dolgočasni roman se izda zdaj v slovenskem jeziku. Klerikalci so začeli »skrbeti" za slovensko izobraženstvo in hočejo izobražene kroge zalagati z leposlovnim berilom. Ustanoviti hočejo » Le poslovno knjižnico" in jo začeti z Bourgetovo jere-mijado zoper razporoko. Slabše je niso mogli upeljati, zakaj klerikalno-tendencijozni spisi že itak nikomur ne prijaj o, kaj še spisi, ki so tako neznansko dolgočasni, kakor Bourge-tov roman zoper razporoko. Telefonska in ufrtuavna porodila. Dunaj 4 oktobra. Odsek za volilno reformo nadaljuje danes razpravo o Tollingerjevem predlogu zaradi pluralitetnega votuma. Italijan Conci in češki agrarec Zazvorka sta se izrekla proti Tollingerjevemu predlogu, vsled česar zdaj vlada upa, da bo predlog odklonjen. Vlada in njeni zavez niki upajo, da bo za Tollingerjev predlog oddanih 19 ali 20 glasov, proti temu predlogu pa 26 ali 27 glasov. Dunaj 4. oktobra. Z ozirom na Svlvestrov predlog, naj se Nem cem na Češkem in na Moravskem zakonito zagotovi primerno zastopstvo v delegaciji, bo podan dopol nilni predlog, naj se to zagotovi tudi Slovencem na Štajerskem in na Primorskem. Dunaj 4. oktobra. Minister Pacak je duhovski deputaciji za trdno obljubil, da se zakon o zvišanju duhovskih plač cm al u ugodno reši. Dunaj 4. oktobra. Dunajski župan dr. Lueger je bolan. Danes se govori v parlamentu, da je ta bolezen nevarna in čuje se tudi, da je Lueger diabetik. Budimpešta 4. oktobra. Na programu iz 1. 1848. stoječa stranka hoče v prihodnjem zasedanju delegacije uprizoriti velik na-skop na ministra zunanjih del I grofa G o 1 u c h o w sk eg a. Stranka I upa, da izsili Groluchowskega odstop, zlasti ker tudi v Cislitvanski ni nihče zadovoljen s tem ministrom. Petrograd 4. oktobra. Ministrski predsednik Stolvpin je v svojem stanovanju našel listek, na katerem je bilo zapisano: „Bilo nas je 18; eden je prišel pred vojno sodišče in je bil usmr-čen; eden je radi umora generala Kozlova v ječi; trije so umrli na apotekarskem otoku (pri groznem atentatu na Stolypinovo vilo) a — 13 nas je še vedno" Petrograd 4. oktobra Revolucionarne organizacije so sklenile, povzročiti za dan 17. oktobra generalno stavko in uprizoriti v Petrogradu veliko demonstracijo. Tiflis 4. oktobra. Včeraj, dan občega plačevanja, so različne manjše roparske Čete napadle pri belem dnevu več blagajnikov in poropale velike vsote. Policija je ujela enega samega teh roparjev. Gospottantuo. — Mestna hranilnica v Novem mestu. V mesecu septembru 1906 j« 212 strank vložilo 86.569 K 43 v, 190 strank vzdignilo 54.213 K 63 v, torej več vložilo 32.355 K 80 v, 14 strankam se je izplačalo hip o tečnih posojil 33.^30 K, 219 menic se je eskomptovalo za 62.393 K, stanje vlog 2,903.947 K 82 v, denarni promet 365.437 K 89 v. Vseh strank je bilo 912. Poslano.*) Da me ne bo javnost po krivi i smatrala povzročiteljem članka „Crtice iz Senožeca v št. 223 „S'oven-skega Naroda" z dne 29. sept. t. L, v kojem se sedaj popolnoma brez povoda ironizujejo nekatere osebe,j izjavim podpisani, da ne soglašam s takim neumestnim provociranjem, ter priporočam dopisniku, da v bodoče ne izigrava iz zatišja na tak nedovoljen način bodisi moje osebe kot. župana, bodisi zlasti občinskega zastopa ter uprave. Moje prepričanje namreč je. da naj se naš boj v javnosti bije z dostojnimi sredstvi in odprtim vizirjem in ne na rovaš d r u z i h ! V S en o ž e č ah, dne 1. okt. 190 Delnic«. južne železnice .... Oržavne železnice . . . '.vstr.-ogrske bančne deln. Wstr. kreditne banke . . Odrske „ . . • Živnostenske n • . Premogokop v Mostu (Bnix) Alpinske montan . . . . Praške žel. ind. dr. . . . tflma-Muranvi..... Trboveljske prem. družbe . \,str. orožne tovr. družke ^ske sladkorne družbe Denar 98 85 lOOlfi 90' 10 116 7f> 94 85 112 55 98 60 10050 99 30 100 05 99«5 98 85 10010 105 — 100 20 100 — 100-— 100-100 — 99 90 99-50 317 25 100 — 215 275 — 152 85 280 — 286 — 258 — 97- -161 7 i 21 70 453 — 78 -85-56 50 48 — 28 75 55-70 16" 85 183 — 682 25 Blago 99 05 100 35 99 30 116 95 95 05 112 75 99 60 101 60 100 30 101 Ob 9975 99 45 10110 106 — 10670 100 30 100 30 101*-101- 100 31925 100 80 220 — 277 — 154 8^ 289 -294 50 267 -K 5-162 75 23 70 4G4 — 83 92-62 50 50 — 3026 60 -76 161 85 184 — 683 25 769 —11779 — Valut«. C kr. cekin..... 20 franki ...... 30 marke...... *overeigng...... - :rke........117-45 išftj bankovci.....II 96 4 b butelji....... Dolarji....... 673 -810 50 212 — 715 — 6- 5 60 .786 678 -290 -679 159 60 1135 19 11 2348 23-98 25-i — 4-84 674 — 81150 243 — 7i8 — 6^6 60 .696 -579 — 294 — 583 — 160 7U 11-39 19 14 2363 24 06 17 65 95 65 26375 6 - titne cene v Budimpešti. Dne 4 oktobra 1906. '•"Vrtati u . Plenica za oktober . . za 50 kg K Rž , oktober . . , 60 , m Koruza , maj 1907 . . m 50 „ „ Oves 0 oktober . . „ 60 „ „ 718 629 505 6 89 2»/2—5 vin. višje. Zahvala. Za ganljive dokaze srčnega sočutja povodom mučne bolezni in bridke izgube najinega ljubljenega soproga, oziroma očeta, gospod. Josipa Zotter izrekava tem potom vsem sorodnikom, prijateljem in znancem najsrčnejšo zahvalo. Zahvaljujeva se tudi za darovane vence vsem, zlasti pa Posojilnici ribniški, g. Gregoriču v Krškem in g. Fr. Fajdigu v Sodra-žici. Najiskrenejšo zahvalo izrekava vsem za obilno in častno spremstvo k zadnjemu počitku najinega nepozabnega. Posebno se zahvaljujeva č. duhovščini, prespoštovanemu urad-ništvu, učiteljstvu, požarni brambi, tržanom in vsem onim, ki so prišli od blizu in daleč. 3586 B V Ribnici, 3. oktobra 1906. Katarina Zotter, soproga, Maks Zotter, sin. V trajno delo sprejmem takoj dva izurjena Anton Rojina mizar 3590-1 Wolfove ulice štev. 8 J^lJ^SJj^ ^j^gB^ r^i, •^j'o cjg ^T** Pekarija * Upadajočim stanovanjem in pri-tiklino se odda v najem od 15. oktobra t L naprej v Oradu, St..22 na Bledu. Več pove gospod Valent. Dež- man, posestnik in prevošček v Lescah, Gorenjsko. 5S" sprejme takoj krojalki mojster 0. K« DoL Logatec it 40. 3574 i Dečka iz poštene rodbine sprejme takoj v trgovino z mešanim blagom J. Kranjc v Borovnici. 3580-1 v Kolizeju se z mesecem listopadom odda v najem. Vprašanja sprejema upravništvo .Slov. Naroda"• 3561—2 B d z dobrimi izpričevali, v starosti okoli 30 ict, se sprejme. Vprašanja sprejema upravništvo „Slov. Naroda". 3560—2 Išče se pisar za c. kr. notarijat v Ilir. Bistrici. Pogoj je popolna zmožnost slo venšcine in nemščine v govora ia pisavi in ura v lepa pisava. 3587 1 Agenti z znanjem pri zasebnikih proti mesečni plači 80 E in visoki proviziji m iščeio takoj povsod po vseh mestih, krajih in okrajih za prodajanje novih patentovauih predmetov, neutrpnih pri vsakem gospodinjstvu, v mestu in na kmetih. To agenturo tudi vsakdo, ki ima pri zasebmb. znanje, Izvršuje lahko kot postransko opravilo. Ponudbe pod š m> „Novost 1907' na Rudolfa Mosse v Pragi. ;^579— 1 ■prejme takoj v stalno delo Ivan Rebek v Celju, dobita trajno delo pri krojaškem mojstra A. Štelaniču v Hrastniku. Tudi se sprejme priden deček V lik. »77 P3T Album -sa» skrbno odbranih pesmi za citre, s pridejanim tekstom. Odlikovane na dveh izložbah: a) 85 slovenskih in hrvatskih . . K 4 — b.' 100 nemdkih .......„ 3 50 C Edina in najboljša Šola za samouk na citre. Popolna samo .... „ 5*— Uspeh signren. S poBto BO vinar. veC. Naročbe prevzema vsaka renomirana knjigarna in preglede dopošlje brezplačno in franko: M"*»-«»#i «n«»s« SSI«»»ar-jar9 Wun»J, Hi a., H»uptHtraH«e 144. 3588 -I DVORU h$ 9.3 pod ..Narodno kavarno". Od 30. septembra do 6. oktobra 1906: Potovanje iz Krakova preko Karpat v Budimpešto. Bazno za 3559—L lastnike klavirjev! 3553-2 Vsa p. n gospoda, ki jim je na dobrem stanju njih instrumentov, uaj zaupajo oglaševanje klavirjev samo kakemu videčemu uglaševalen, kateremu strun in žebljev ni treba tipati, zaradi česar rjaveti ne morejo. Popravljanje klavirjev naj se iz roči samo kakemu dobremu izdelovalcu klavirjev, ker samo tak poprave lahko izvršuje strokovnjaško in porabno. Čudite 8e! 600 nakitnih predmetov samo fl. 1 95. Prekrasna pozlačena 36-urna precizna ura na sidro z verižico, natančno idoča, za kar se 3 leta garantira, moderna svilnata kravata za gospode, 3 najfinejši žepni robci, prstan za gospode z itnit. žlahtnim kamnom, ustniiv za smodke z jantarjam, eleg. broža za dame (novost), krasno žepno toaletno zrcalo, uanjata denarnica, žepni nož s pripravo, 1 coii čudovito lepih orij^ntalskih ovrat-nih biserov, par macšetn>b gumbov, 3 naprsni gumbi, 3°,0 douhle-zlata s patent, zaklepom, prima nikli, tintnik par bu-tonov s širnih briljantom s pristnim srebrnim kavijem, garant zelo slično, mičen album s 36 slikami, najlepš'mi na svetu, 3 predmeti za šalo v veselje mladim in starim, 2u dopisovalnih predmetov, in Še 520 drugih različnih v hiši nepogrešljivih predmetov, skupaj z urovrtd, ki je sama vredna tega denarja, stane samo fl. 1*95. Razpošilja proti povzetju ali če se denar naprej posije razpošiljal niča r589 8. Urbach, Krakov št. 363 A. NB. Če bi ne ugajalo, vrnem denar, torej riziko izključen. Globoke žalosti potrti naznanjajo podpisani v lastnem in v imenu vseh drugih sorodnikov pretresujočo vest o smrti njih iskrenoljubljenega očeta, oziruma tasta in starega očeta, brata in svaka, gospoda dr. Adolfa Eisla c. kr. zdravstvenega svetnika viteza Franc Jožefovega reda, imetnika zlatega zaslužnega križca s krono, častne svetinje za 401etno zvesto službovanje in jubi-lejske spominske svetinje, častnega člana društva zdravnikov za Kranjsko i. t. d. ki je v sredo, 3. oktobra ob poludevetih dopoldne po kratkem, jako težkem trpljenju, previden s sv. zakramenti za umirajoče, mirno zaspal v Gospodu. Zemeljski ostanki dragega pokojnika bodo v petek, dne 5. oktobra ob štirih popoldne v mrtvaščnici „vor dem Paulustore", kjer leži truplo na mrtvaškem odru, slovesno blagoslovljeni in nato prepeljani na pokopališče pri Sv. Petru, kjer se provizo-rično polože v rodbinsko grobnico. Sv. zadušne maše se bodo služile v Gradcu, v soboto, 6. t. m. ob devetih dopoldne v graški stolnici, v Ljubljani in v Kostanjevici. V Gradcu, dne 3. oktobra 1906. Hermina del Cott, roj. Eisl, hči. —" Gustav del Cott, c. kr. okrajni glavar v. p., zet. — Reinhold Eisl, generalni ravnatelj v. p., brat. — Kornelija Tita, roj. Eisl, polkovnika vdova, sestra. - Marija Eisl, roj. Wlnkler, svakinja. — Hedy del Cott, Herbert del Cott, c. in kr. častniški namestnik v pehotnem polku št. 7, Hermina del Cott, Hugo del Cott, vnuki in vnukinje. 3592 Venci se hvaležno odklanjajo. Posebni parte se ne izdajo. Stanovanje obstoječe iz 2 večjih ali 3 manjših sob lite v mestu za takoj ali za 1. no vember rodbina 3—4 oseb bres otrok. Natančneje se izve v mestni posredovalnici za delo In stano-van|a v L|nbl|anL_3567-2 Hlapec. Išče se zmožen, zanesljiv hlapec oz. hišnik, ki se more izkazati z dobrimi izpričevali, za večjo hišo na deželi, proti dobri plači in stalni službi. Nastop takoj. More biti tudi oženjen. Ponudbe ali vprašanja sprejema pod ..Hlapec11 upravn. „S1. Naroda". 3478-5 Ura z verižico za samo K 2a—i Zaradi nakupa velike množine ur razposilia šle-zijaka razpon i Ij al n k- h : prekrasno pozlačeno 36-urno precizijsko uro aukerico z lepo verižico za samo 14. 9*— kakor tudi 31etno garancijo. — Po povzetja razpošilja Prasko-ilezijska razpošiljevalnica F. WINDISCH v Krafcovu TJ/38, NB. Za neugajajoče deiar nazaj. 3575 Danes, dne 4. oktobra t. L t tirani insran* K0NC6RT seksteta na lok. Začetek ob polu 10. uri. Vstop pr st K mnogoštevilnemu obisku vabi KRVARIC, Dobro kavarno na lepem prostoru v Ljubljani je naprodaj. Ponudbe po „Kavama" na uprav ništvo .Slov. Naroda". 3182 13 sprejme tako] v stalno delo MATIJA BAVER mizarski mojster 3564—2 Bribir, Hrvatsko Frimor. Sode vinske od 300 do 700 litrov vsebine proda po nizki ceni 3465-5 V Senožečah se da v najem s 1. novembrom t. 1. pripravna za trgovino in v ravno isti hiši gostilna. Natančneje pove Franjo Sbrizaj v Senožečah. 3583—1 Leon 3581 kavarnar. v novih hišah na Selu tik glavne ceste z 1, 2 ali 3 sobami, kuhinjo in dragimi pripadki se takoj oddajo po zelo nizki ceni. Več se poizve v Ljubljani, Ambrožev trg št. 7, priti. 3315 18 A. TSCHINKEL na zet priporoča vsem častitim gospodinjam svoje izvrstne nove izdelke, kakor kompote, marmelade, kandirano sadje in posebno po najnovejšem načina i zdelo vano 2815 27 cikorijno moko v lesenih zabojčkih. En poizkus vam bo dokazal izvrstnost te domaČe robe. Berite plakate. 1=1 m 1 ki 01 Dr. Ivan Oražen naznanja, da se zdravi v njegovem ortopediČnem zavodu na Turjaškem trgu št. 4: raznovrstno skrivijenje hrbtenice, izbočen hrbet, neenake rame, neenaka ledja i. t. d. Vse se izvršuje pod osebnim nadzorstvom dr. Oražna, ki daje pojasnila od 9.—10. dop. in od 2.—3. ure popoldne v Wolfovih ulicah št. 12, I. nadstr. 3477- 5 j«y gffig *4jty ~*jfor v^^-^.jtF ^Tl[^y—~^^y v«;; yj^y v^iO Ces. kr. avstrijske državne železnice. Izvod iz voznega reda. Veljaven od dne 1. oktobra 1906. leta, Odhod iz Ljubljane juž. zel.: 7-io zjutraj. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Celovec, Glandorf, Salcburg, Inomost, Line, Budejevice, Praga. 7-17 zjutraj. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. II-SO preipoidne. Osebni vlak v smeri Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Salcburg, Inomost, Bregenc. 1*05 popoldne. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Straža-Toplice, Kočevje. 4 00 popoldne. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Trbiž, Beljak, Franzensfeste, Celovec, Štajer, Line, Budejevice, Praga, Dunaj zahodni kolodvor. 7-08 zvečer. Osebni vlak v smeri: Novo mesto, Kočevje. 7 35 zvečer. Osebni vlak v smeri: Trbiž. IO-23 ponoči. Osebni vlak v smeri: Jesenice, Gorica c. kr. drž. žel., Trst c. kr. drž. žel., Beljak, Inomost, Monakovo. Dohod v Ljubljano juz. tel.: 7*09 zjutraj. Osebni vlak iz Trbiža. 8*44 zjutraj. Osebni vlak iz Novega mesta, Kočevja. II15 predpoldhd. Osebni vlak iz Gorice c. kr. drž. žel., Trbiža, Celovca, Linca, Prage, Dunaja zahodni kolodvor. 2-32 popoldne Osebni vlak iz Straže-Toplice, Novega mesta, Kočevja. 4-30 popoldne. Osebni vlak iz Selctala, Celovca, Inomosta, Monakovega, Beljaka, Trbiža, Gorice c. kr. drž. ž., Trsta c. kr. drž. ž. 8-35 zvečer. Osebni vlak iz Straže-Toplic, Novega mesta, Kočevja. 8- 45 zvečer. Osebni vlak iz Prage, Linca, Dunaja juž. žel, Celovca, Beljaka, Trbiža, Trsta c. kr. drž. žel., Gorice c. kr. drž. žel. H-34 ponoči. Osebni vlak iz Pontablja, Trbiža, Trsta c. kr. d. ž., Gorice c. kr. d. ž. Odhod Iz Ljubljane dri. kolodvor: 7 28 zjutraj. Mešani vlak v Kamnik. 2-05 popoldne. Mešani vlak v Kamnik. 7 IO zvečer. Mešani vlak v Kamnik. 10 45 ponoči. Mešani vlak v Kamnik. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) Dohod v Ljubljano dri. kolodvor: ©49 zjutraj. Mešani vlak iz Kamnika. IO-59 predpoldne. Mešani vlak iz Kamnika. 6-10 zvečer. Mešani vlak iz Kamnika. 9- 55 ponoči. Mešani vlak iz Kamnika. (Samo v oktobru in le ob nedeljah in praznikih.) (Odhodi in dohodi so naznačeni v srednje-evropejskem času.) C. kr. ravnateljstvo državnih železnic v Trsta. Sprejema zavarovanja človeškega življenja po najrazDOvrstnejših kombinacijah pod tako ugodnimi pogoji, ko nobena druga zavarovalnica Zlasti je ugodno zavarovanje na doživetje in smrt z manjfiajočtmi se vplačili. Vsak član ima po preteku petih let pravico do dividende. 99 46 - - - - vzajemno zavarovalna banka v Pragi. - - . . Rez. fondi: 34,788.837-76 K. Izplačane odškodnine in kapitalije 87,176.383*75 K. Po velikosti druga vzajemna zavarovalnica nase države z vaeaaiomi alataniko-norodno upravo. Vsa pojasnila daje: Generalni lastop v LlvUJani, čigar pisarne so v lastnej bančnej hiši Zavaruje poslopja in premičnine proti požarnim škodam po najnižjih cenah. Škode ceniuje takoj in najkulantneje. Uživa najboljši sloves, koder posluje. Dovoljuje iz čistega dobička izdatne podpore v narodne in obenokoristne namene. 3396 * Domski in otročji klobuki same oblike ali pa tudi olišpani dunajski uzorci najnižje cene! Največja izbira! Paulina Recknasel Mestni t« ii 3. Sprejemajo se klobuki u moderno prenaredbo. ^ o m tete te J* mte te te kupuje po najugodnejših cenah proti gotovini parna žaga DEGHENGHI v Ljubljani in sicer: hrastove, dobele od 30 cm naprej, kubični Čevelj K 120 smrekove, „ „ 30 „ B u „„0 64 jelkove, „ 9 30 „ „ . „ „ 0*57 bukove, 9 „ 30 „ m „ .„0 56 borove, „ „ 30 „ n 9 m 9 0 58 Frize hrastove, kvadrat meter.......„ 220 3205—12 franko Ljubljana, na državni kolodvor v Šiški postavljeno. Hlode pod mero ali škart eno tretjino manj. r 3585—1 Lepa oprema za neuejto napravljena v lastni šivalnici, je v trgovini razstavljena na ogled. \> Ljubljani, petra ee^ta |t. 8. o* o* Josip Vidmar naznanja slav. občinstva, da je otvoril dne L oktobra t. 1. svojo glavno prodajalno dežnikov in "" u J Pred škofijo št. 19, obdrži pa svoji dosedanji prodajalni na Starem trgu Št. 4 in t Pre* šernovih ulicah št. 4- kot podružnici. Nahaja se v zalogi vedno najnovejše v to stroko spadajoče blago. Preobleke in popravila točno In ceno. Km wmmmmm mm ševiota, lodna, sukna ..... perilo zii fame, • ___m nogauice in modrci po zelo nizkih cenah 3570-1 P" Karlu htmi >I CHtTii trg štev. 3, Gostilna v LJubljani se odda ¥ najem. Kje pove upravništvo „Slov. ^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^^ ^fr^^^fr^^^^^fr T Narodu u mmrtfem »ati 1142. %+ t*K06LIft41Ud. SLIKAR J đ aJ n narisov in q*dov I BK/3T/I CBCRL [ fet^------vJ5l Lepi lokali pripravni za v suho trgovino ali za pi- J sarnc se dajo takoj v najem. { Odda se tudi hlev za dva konja. Naslov pove upravništvo „Slov. Naroda". 2845 26 Radi važnega vzroka se takoj odda v najem 3531-3 Milit. pod jako ugodnimi pogoji. Trgovina je tik vehkih tovaren v večjem kraju na Spod. Štajerskem. Naslov pove uprav. „Slov. Naroda". • ste*- Gostilna se da v najem. Istotam se odda za 1. november t. L prostor pripraven za prodajalno ali delavnico in stopanje. VWmaa naj »e v Spodnji Šiški, Vodnikova cesta št. 881. nadst. 3433—0 jVtizar (preddelavec). Išče se takoj dober mizarski pomočnik, ki je izvežban pri strojih za obdelovanje lesa in sicer za izdelovanje hrastovih deščic, in v polaganju mehkega poda proti stalni službi. Pojasnila daje in sprejema ponudbe upravništvo „Slov. Naroda". 3530—3 Steklenica (3 kar netio) 3006 14 lekarnarja Piccolija v Ljubljani neprenosljive kakovosti, se z voz-nino in zavojem vred po pošti pošilja s povzetjem za K 5*30 za prvo paso (cono), sicer K 5*60. V Ljubljani stane steklenica s 3 kg. 4 K, pasteurizirana steklenica (okoli 1 kg) K 1-50. Pred iiakupo oglejte si velikansko 39 sukneno <§> zalogo R. Miklauca^rif v LJubljani, Špitalske A 35 ulice itev. 5. »tanki pod ceno I^ KožuiiGvina najnovejše: ovratniki, noe, collierji, mufi, oprave za otroke. Ceno in dobro priporoča Kri Rectipl oslas! Daje se v najem ali pod ugodnimi pogoji proda 5) 1C T aH 1 SI fl, Hiša je sezidana lansko leto v modernem Švicarskem stilu, ima prekrasrj lego tik državne ceste, ki vodi z Reke čez Učkogoro v Istro, krasen razgled na ves Kvarnerski zaliv in njegove otoke ter na rum. ntično okolico. Spredaj ima dvorišče, ob strani prostoren vrt, nasajen z mladimi kosta njevimi drevesi, lepo pokrito kegljišče, prostor za balincanje, zadaj teraso m hrastov gozd. 3301—ic Oddaljena je 3 minute od postaje Matulje - Opatija. Prikladna je za vsako trgovino kakor n. pr. za gostilno, sploh za trgovino z vinom, za trgovino z mešanim blagom, za lesno trgovino, i. t. d., i. t. d. Lastnik jo daje v najem, ker ima enako obrt v Voloskem, a ne more vsled svoje maloštevilne in mlade obitelje imeti obrti na dveh straneh. Ponudbe in pisma naj se naslavljajo na: Anton Puharić, gostilničar in posestnik, Matulje h. št. 109 St. 35373 3576 1 V smislu deželnega zakona z dne 17. junija 1870 št. 21. dež. zakona o varstvu zemljiških pridelkov proti škodi gosenic, hroščev in drugih Škodljivih mrčesov, naročam vsem posestnikom, uživalcem in najemnikom zemljišč v ozemlja mestne občine ljubljanske, da jim je do 15. novembra letos svoje sadno in lepševalno drevje, grmovje, seči, lesene vrtne plotove in hišne stene na vrtih, na polju in na travnikih očistiti zapredenih gosenic, mrčesuiii jajcev in zaKredkov (ličink) in sežgati ali kakor si bodi pokončati nabraia gosenčna gnezda in jajca Prav tako je gosenice, ako se spomladi pokažejo na drevju, grmovju i rastlinju, kakor tudi zapredke pokončati kakor hitro mogoče, a najdalje do 15. maja. Kadar se drevesa, ki so jih napadle gosenice, posekajo, ali kadar se veje, ki so jih napadle gosenice odsekajo, tedaj se taka drevesa, oziroma take veje ne smejo pustiti v tem stanja ležati, ampak morajo se ali gosenice obrati od njih ali pa drevesa in veje precej sežgati. Dalje morajo gori imenovane osebe hrošče, dokler letajo, od svojega sadnega in lepšalnega drevja, lepšalnih grmov in drevorednih dreves, potem ud drevja ob gozdnih robeh v istih primerljajih, kjer je tega treba zaradi bližine, vsak dan, zlasti v zaranih urah otresati in pokonČavati ali obračati kmetijstvi na korist. Na polju se morajo črvi (podjedi, ogrci) pri oranju ali kopanju zemlje precej za plugom, motiko ali lopato pobirati in koj pokončati. Oe se bode kdo obotavljal gori navedena opravila izvršiti do določeni.^ Časa, jih bode mestna občina dala izvršiti na njegove stroške vrhu tega pa -mu bode naložila na korist občinske blagajnice globa od 2 do 20 K in bi »c to ponovilo do 40 K; kdor bi ne mogel plačati globe, bode kaznovan z zaporom od 12 ur do 4 dni. V Ljubljani, dne 1. oktobra 1906. Župan: Ivan Hribar. Nagrobni venci trakovi za vence najnovejši jziUo ceno 3572—1 _ Karel Reckmgsi Mestni trg štev. 3. Izdajatelj in odgovorni urednik: Rasto PustoslemŠek. Lastnina in tisk -Narodne tiskarne". FU 4952 12 47844789^3 XQ