PoStnina platana v ootmbtl n CWMl 0111 Sirumskl dom Sltv. 197 V fgubllanl, v soboto, 29. aupsta 1936 leto 1. Rdeče čele beže k nacionalistom - Anarhisti hočejo osvojiti zlato Španske banke Demonstracije in nemiri v Madridu Pariz, 29. avgusta, o. Vojaški položaj se je na bojiščih okoli Madrida zadnje čase prav malo 6premen.il, ker hočejo čete generala Molle, po zanesljivih poročilih, samo obdržati svoje postojanke, dokler ne padejo trdnjave na severu, kjer dobiva vlada vojaško pomoč iz Francije. Na jugu od Madrida so nacionalisti zavzeli dvoje važnih krajev na dveh straneh Toleda, odkoder bodo izvedli napad hkratu. Vlada je sicer poslala nekaj čet milice, da bi ustavile nacionalistično prodiranje, toda v zanesljivost teh oddelkov dvomijo. Po včerajšnjih poročilih se je pred Toledom cel polk vladnih čet z opravo vred priključil nacionalistom. Prav tako so rudarji izročili tem četam vsa dinamitna skladišča. Še nevarnejše, kakor prestopi čet na bojiščih, pa so za vlado nemiri, ki se dan za dnem pojavljajo v Madridu. Predvčerajšnjim so demonstrirali veliki oddelki milice pred Puerta del >-o. m zahtevali, naj vlada sklene mir. Nezadovol;3 vo milice in prebivalstva povzroča yse Y®~J® P-1.1!!®11!' kanje v Madridu. Včeraj so trije oddelki močnikov, ki bi bili morali oditi na različne predele bojišč, odrekli pokorščino in izjavili, da se ne bodo bojevali. Podobni pojavi sc dogajajo ce1o r,a frontah. Tako je polkovnik Bayo včeraj ob v:. ! katalonsko vlado, da je moral dati postreliti C:j rdečih miličnikov, ki so se uprli in se niso hoteli več bojevati. Od začetka državljanske vojne do danes je bilo v Madridu ustreljenih okrog 12.000 oseb. — Eksekucije nasprotnikov režima se vrše vedno nad mejo. Prav to streljanje nedolžnih ljudi v masah so se zagabile celo milici, tako da člani miličnih oddelkov izjavljajo, da ne marajo biti več rablji. Boje se, da ne bo v Madridu iz teh razlogov prišlo do odkrite vstaje rdeče milice, zlasti še, ker so poročila iz bojišč zmeraj slabša za vlado. Po drugi strani pa dobivajo zmeraj več upli-va tudi v Madridu anarhisti, Iti se hočejo, kakor v Kataloniji tudi v Madridu polastiti vse moči. Vlada je skoraj brez upliva. Edina njena zaslomba je v tem, da ima v svojih rokah zlato, ki leži v Španski Narodni banki. Tega bi anarhisti za vsako ceno radi dobili v svoje roke. Vlada je morala zaradi ponočnih anarhističnih napadov in požigov izprazniti ves mestni predel, v katerem stoji poslopje Narodne banke. V noči od četrtka na petek so anarhistični oddelki poskusili osvojiti poslopje državne banke. Napad se je izvršil z dinamitom. Oddelkom vladne vojske se je šele po hudem boju posrečilo s strojnicami razgnati anarhistične tolpe. Prav tako anarhisti vsak dan plenijo po madridskih predmestjih. Novi letalski napadlo na Madrid Madrid, 29. avgusta, o. Včeraj popoldne so nacionalistična letala zopet bombardirala madridski letališči Getaie in Quatro Vientos. Poleg tega so obstreljevale vse važnejše vojaške postojanke, v Madridu. Prebivalstvo je pričakovalo, da se bo napad ponovil tudi ponoči, zato je vlada odredila, da mora biti vse mesto zavito v temo. Ta napad je povzročil v španski prestolici še večjo zmedo in še večji strah, kakor pa je že doslej vladal, zlasti še, ker je veliko število bomb padlo v madridska predmestja. Pomanjkanje streliva pri rdečih Sevilla, 29. avgusta, o. General Prieto je sprejel havasovega dopisnika, in mu izjavil, da vladne čete nimajo skoro nič streliva, razen na severu, kjer ga dobivajo iz Franclje. Ker izdelajo streliva vladne tovarne, ga morajo takoj oddati na bojišča. Včeraj so nacionalisti zaplenili nekj zabojev streliva, ki je bilo narejeno šele pred štirimi dnevi. Nacionalistični a vij oni so med bombardiranjem zmetali več, kakor 100 bomb na osrednje strelivno skladišče v Madridu, zato so nacionalisti prepričani^ da tega skladišča ni več. Dalje je general izjavil, da bo nacionalistična vlada v prihodnjih dneh razpisala javno zbirko za podporo nacionalistični vojski. Položaj delavstva v Madridu Rabat. 29. avgusta. Radijska postaja Jerez de la Frontera je v svoji misiji ob 8 objavila tole: V Madridu delajo tovarniški delavci 10 ur vzlic Mussolini obišče Hitlerja Berlin, 29. avgusta. AA, Havas poroča: Trdovratno krožijo vesti, ki pa jih je treba vzeti z rezervo, čei da bo Mussolini obiskal Hitlerja v drugi polovici septembra. Krepričuiejo, da se je o tem obisku govorilo na sestanku Horthyja in Hitlerja v Berchtesgadenu. Mussolini bo prišel z letalom na letališče v Berchtesgaden, ki se sedaj ravno ^Temu obisku pripisujejo veliko politično važnost. Mussolini bi na ta način vrnil obisk, ki mu ga je 1. 1933 Hitler napravil v Benetke,. Mussolini bi se ob tej priliki zahvalil Nemčiji radi njenega stališča za časa sankcij. * 9mirJenlc med Nemčijo in Avstrijo z dne 11.)“, la ,e P0*13" zalo, da nastopata Nemčija in I}®*1)?. skupno v vprašanju Avstrije in v vprašanjih, ki se “čel0 srednje Evrope. Mnogi tudi povdarjajo, da hočeta Nemčija in Italija v srednji Evropi ustvariti skupino protiboljševiških držav. Dogodki v Španiji so pospešili ta razvoj. Isti krogi povdarjajo, da bi v tem bloku bile Italija, Nemčija, Poljska, Avstrija, Madžarska in najbrže tudi Bolgarija. zakonu o S urnem delavniku, plačani so pa samo za 8 ur dela. V prestolnici so popolnoma izčrpane zaloge kave in sladkorja. V Madridu so ustrelili poslanca Ruisa in mnogo študentov. Neko nacionalistično letalo je bombardiralo marksistične po-, stojanke v okolici Toleda. Pokrajina Cuenca Mi-nera je popolnoma pomirjena. Neka ugledna osebnost, ki se ji je posrečilo zbežati iz Madrida je izjavlja, da so marksisti v dveh nočeh samo v prestolici usmrtili 2000 ljudi. Soji za severno obab... Hendave, 29. avg. o. Boji za Irun so se včeraj ves dan nadaljevali. Predvsem so bili v akciji lopovi na obeh straneh. Proti večeru se je začel grozovil boj na nož okoli cerkve San Marcial, ki leži na hribu nad Irunom. V okolici cerkve je bilo postavljenih sedem vladnih topovskih baterij. Nacionalistični aeroplani so razbili cesto, ki vodi do cerkve, nakar so začeli oddelki lujske legije napredovati ter so se spoprijeli z vladnimi četami v silovitem boju na nož. Na obeh straneh so vojaki uporabljali granate in dinamitne bombe, ki so imele grozne učinke. Marokanske čete so napadale hrib z juga, toda težke vladne strojnice so jih kosile, v kolikor se niso rešili. Pod večer so nacionalisti napad na San Marcial opustili ter bombardirajo z letali in topovi Irun. Irunska fronta, 29. avg. Preteklo noč so dobile maroške čete, ki se bore na tej fronti, pomoč v četah in vojnem maierijalu. Ni dvoma, da so se napadalci prevarali v presoji moči rdečih. Vzlic temu je pa ugotovljeno, da je pri včerajšnjih bojjh padlo na strani nacionalistov samo 20 mož, rdeče čele so pa izgubile 130 mrtvih. Od davi na vse zgodaj pa do opoldne je bilo v tem odseku severnega bojišča mirno. Le težki topovi rdečih so od časa do časa streljali na vrhove južno od lruna. Poročilo o tem, da je neko špansko letalo metalo bombe na francoska tla, danes uradno potrjujejo. Tudi je neko špansko vladno letalo vrglo včeraj dve bombi blizu francoskega mesta Birijatouja. Tudi je več granat vladnega topništva preletelo na francoska tla. Streljanje pehote je včeraj ranilo tri Francoze., Položaj na irunskem bojišču se od snoči ni spremenil. Vladni pristaši so obdržali vse postojanke. Davi ob pol osmih do osmih se je slišalo strahovito streljanje iz pušk. Nacijonalisti so se spel vrnili k taktiki prodiranja v raztresenih majhnih skupinah, vendar ne morejo prodreti skozi strahovit navzkrižni ogenj vladnih čet. Tudi topništvo je na obeh straneh zelo živahno. Letala obeh taborov letajo neprestamo nad bojiščem Vladna letala so bombardirala Lapunco in San Marcial. Več njihovih bomb je priletelo prav na mejno črto blizu hendayskega pokopališča. General Franco vrhovni poveljnik nacionalistov Burgos, 28. avgusta. Uradno objavljajo, da je nacionalistična junta slednjič potrdila generala Franca za glavnega poveljnika vseh španskih nacionalističnih vojaških sil. Vodovod, ki oskrbuje Irun, je tri kilometre od mesta pokvarjen. Iz Hendaya se vidi visok curek vode, ki vre iz vodovoda. S francosko-španske meje poročajo, da je bil ujet radiogram poveljnika v Bilbau, ki prosi pomoči od vlade v Madridu. Ujeli so tudi radiogram, v katerem madridska vlada odgovarja, da ne more ugoditi njegov; prošnji. Radiopostaja v Coruni poroča, da je tudi mesto Gijon zaprosilo za pomoč v Madridu. Na fronti pri Guadarami je več vladnih pristašev pobegnilo k nacijonalistoni. Izjava kanclerja dr. Schuschnigga: Mussolini in avstrijski manevri Dunaj, 29. avg. m. Astrijski kancler Schusch* nigg je včeraj sprejel časnikarje ier jim podal izjavo v zvezi s potovanjem admirala Horthvia v Avstrijo. Kancler Schuschnigg je v svoji izjavi med drugim dejal, da je bilo potovanje Horthyja v Avslrijo čisto privatnega značaja ier da je Horthvia po nalogu predsednika avstrijske republike že lanskega leta povabil na lov. Ta Horthvjev obisk je bil le uljudnostnega značaja in je trajal komaj 10 minut Na tem sestanku se ni prav nič govorilo o politiki. Horthy je izjavil, da je, ker je njegova pot vodila skozi Nemčijo, obiskal tudi nemškega kanclerja Hitlerja tudi iz vljudnosti. Tudi ta obisk je mogel trajati le malo časa. »Kar se liče trojnega sestanka in sodelovanja Mussolinija na velikih manevrih avstrijske vojske, na to vam lahko odgovorim samo to, da se v Avstriji letos sploh ne bodo vršili večji vojaški manevri, to pa radi varčevanja. Zato je izključeno, da bi se teh vojaških vaj mogle udeležiti kake ugledne inozemske osebnosti.« Horthy se bo podal še v Verden, kjer bo obiskal predsednika avstrijske republikee g. Mikla-sa, odtod pa bo šel naravnost na Madjarsko. Avstrijskemu kanclerju je eden od časnikarjev stavil tudi vprašanje, če je« kaj resnice na tem, da se ustanovi nov blok držav. Na to vprašanje je odgovoril kancler, da je znano, da Avstrija sodeluje v rimskem paktu. Ta osnutek pa omogoča tudi priključitev drugih držav. Končno je Schuschnigg demantiral vse vesti, ki govore o skorajšnji rekonstrukciji vlade. Zarote v rdeči vojski, posledice v svetovnem boljševizmu Trocki beži pred G.P.U. Oslo, 29. avgusta. Notranji minister je sporočil, da je norveška vlada sklenila internirati Leva Trockega in njegovo ženo, ker je Trocki v razgovoru z zastopniki oblastev odločno odklonil, da bi dal izjavo, ki so jo od njega zahtevali, da se namreč ne bo več bavil s politiko, dokler bo na Norveškem. Oba tajnika Leva Trockega bosta po izjavi norveškega notranjega ministra morala takoj zapustiti norveška tla. Ko je Trocki izvedel za ta sklep norveške vlade, se ni vedelo, kaj bo storil. Po zadnjih vesteh pa' jc pobegnil in odpotoval v neznano smer. Vzrok za njčg»v beg je silni strah, v katerem živi od začetka moskovskega procesa, zakaj znano jo, da so agenti boljševiške politične policije dobili nalog, da morajo Trockega za vsako ceno ubiti. Posledice boljševiške sloge Krvavi proces v Moskvi je še zmeraj predmet pisanja vsega svetovnega časopisja. Proces je pokazal dvoje za Sovjetsko Rusijo in z njo za ves svetovni marksizem po raznih dejstev: 1. Kaže na silna načelna in osebna nesoglasja, ki vladajo med sedanjimi boljševiškimi, povečini judovskimi oblastniki. V trenutku, ko je zaradi grozečega spopada med fašizmom in boljševiško Sovjetsko Rusijo bolj kakor kdaj potrebna edinost, se kaže silovita nesloga v državni upravi in kar je še usodneje, v sovjetski vojski. Kako porazno morajo ta dejstva vplivati na boljševiške mase, si je lahko predstavljati. 2. Usmrtitev 16 komunističnih voditeljev pomeni konec starega marksizma, ki je proglašal idejo stalne revolucije doina in po svetu. Od 7 voditeljev ruske revolucije je zdaj živ samo še eden, »o je Trocki, ki pa oznanja z vsemi sredstvi svetovno revolucijo ter ustanavlja četrto internacionalo, ki naj židovsko zamisel trajne revolucije in nemirov po svetu izvaja naprej. Stalin in drugi vladarji Rusije stoje na stališču, da trajna revolucija ne more voditi ne do napredka, ne do miru, zato je treba vse judovske elemente, ki so že po svoji naravi lastniki anarhije, pometati iz vodstva države. Za boljševiške poskuse v Španiji in drugod po Evropi pomeni moskovski proces in procesi, ki bodo še sledili, silovit udarec, saj jemlje socialističnim množicam vero v edino boljševiško državo na svetu in v pomoč, ki bi lahko od tam prišla. GPU ima neomejeno oblast London, 29. avgusta. Današnji »Daily Express< prinaša vest iz Varšave, v kateri se pravi, da jo sovjetska vlada dala vodilnim osebnostim v GPU neomejena pooblastila, da lahko aretirajo vse osebe, ki so proti Stalinu in ki zavzemajo kakršnekoli položaje. Z meje med Poljsko in Rusijo poročajo, da so bili aretirani Bovjetski generali Poznikov, Kust-njecov in Pulin. Ti generali so bili osumljeni, da so pripravljali zaroto v rdeči armadi. Glavni cilj zarote je bil, kako ubiti Vorošilova. V zvezi s temi aretacijami se izve, da je bila sovjetska vlada obveščena, da so v mnogih velikih sovjetskih garnizijah častniki in podčastniki vojakom delili letake, v katerih jih pozivajo na upor. V teh letakih piše, »da je Trocki ustvaril rdečo armado in da se mora vrniti iz izgnanstva. Maščujte Zi-novjeva in Kamenjeva«. Rykov, Radek, BufoarSn konfinirani Moskva, 29. avgusta. AA. Havas poroča: Aretacije se nadaljujejo posebno v armadi in med člani komunistične stranke. Oblasti se opirajo na izjave, ki sta jih v procesu podala Zinovjev in Ka-menov. Vesti iz dobrega vira pravijo, da so kon-finirani na svojih stanovanjih Rikov, Radek in Bu-harin in da jih strogo nadzirajo. Aretiran je tudi bivši ravnatelj višje vojne šole general Capolni-kov. Zaprti sta tudi prva in druga žena Sokolni-kova in žena Sreberjakova. Zaradi teh aretacij je nastalo precejšnje gibanje v komunistični stranki. Washington, 29. avgusta. AA. DNB poroča: Trockijevi prijatelji v Ameriki so se obrnili na zunanjega ministra s prošnjo, da naj dovoli Trockemu, ija bi se naselil v Ameriki, če bi moral zapustiti Norveško. Zunanji minister pa je odgovoril, da Trockemu ne more dovoliti, da bi prišel v Ameriko, kakor tega tudi ni dovolil angleškemu komunističnemu poslancu. Iz Moskve poročajo, da se tam širijo glasovi, da je prišlo do spora med Stalinom in go. Ivrup-sko, vdovo po pokojnem Leninu. Ga. Krupskaja je ostro obsojala smrtno obsodbo nad Zinovjcviin in Kamenjcvim. Pravijo, da bodo Leninovo vdovo aretirali in izgnali v Sibirijo. Italija prepovedala izvoz orožja Rim, 29. avgusta. Kakor smo že poročali, izvaja Italija od danes prepoved izvoza orožja na Špansko. Uradno poročajo, da se na podlagi sklepa, izdanega sporazumno z raznimi poklicanimi ustanovami, nanaša prepoved izvoza na neposredna in posredna naročila in tranzit vojnega mate-rijala in orožja, namenjenega na Špansko in v španski pas v Maroku. Prav tako je v iste pokrajine prepovedan izvoz raznih motorjev v razstavljenem stanju i. el. Anarhizem v Kataloniji Perpignan, 29. avgusta. AAV (Havas) Neki ljudje, ki se jim je posrečilo zbežati čez mejo ni. Francosko, pripovedujejo strašne stvari o terorju v Barceloni in v Kataloniji. Po trditvah teh ljudi se v Barceloni in bolj ali manj v vsej ostali Kataloniji slej ko prej vrši pravcati lov na ljudi. Samovoljnega ubijanja v Barceloni ni konca. Dan za dnem pripeljejo v sodno mrtvašnico po 15 do 20 ljudi, ki so jih pobile patrulje na ulici. POtriih dokumentov ne izdajajo tako rekoč nikomur več. Pošta in brzojav še funkcijonirata, a z velikanskimi zamudami in pod strogim nadzorstvom samozvanih odposlancev ekstremističnih organizacij. Zmernejši elementi e strahom ugotavljajo, da se v vse urade in korporacije vse bolj in bolj vtihotapljajo notorni anarhisti. Največji vpliv so si izsili anarhisti v prometnih ustanovah in pri obmejni policiji. Angleži so Angleži London, 29. avgusta. Sedanji skupni sestanek najvišjih ustanov delavske stranke in britanskega sindikalnega sveta je eden izmed največjih sestankov te vrste, kar jih pomni zgodovina britanskega delavskega gibanja. Znano je, da ima la sestanek sklepati o predlogih resolucij, ki jih bo treba glede na položaj na Španskem predložili kongresu sindikatov, ki se prve dni septembra sestane v Plymouthu, in letnemu kongresu delavske stranke, ki se oktobra sestane v Edinburgu. V političnih krogih mislijo, da se bo na sedanjem sestanku večina izrekla za popolno nevtralnost Velike Britanije, manjšina pa za podpiranje španske vlade. Francija sprašuje Pariz, 29. avgusta. Današnji »Journal« trdi, da bo francoska vlada kmalu uradno naznanila v Londonu in ojK>zorila na skrbi, ki jih povzroča nemško oboroževanje vsem sosedom okoli Nemčije. Francoska vlada je obenem predložila angleški vladi, da naj vpraša sovjetsko vlado, zakaj je znižala starostno mejo za nastop vojaške službe od 21 na 19 let. Razstava radijske tehnike v Berlinu Berlin, 28. avgusta. Danes je minister dr. Gobbels 7. velikim govorom otvoril veliko berlinsko razstavo radijske tehnike. Med drugim je dal statistične podatke o velikem številu prodanih in izvoženih nemških radijskih aparatov. Naglasil je pomen radija za vzdrževanje kulturnih zvez med Nemčijo in Nemci, ki žive v inozemstvu. Dr. Gobbels je tudi poudaril velike usluge, ki jih je radio storil za časa olimpijade, med drugim tudi na polju televizije. Za oborožitev Poljske: Rydz Smigly gre v Pariz po posojilo Varšava, 29. avgusta. AA. (Pat) Listi obširno komentirajo potovanje generala Rydz Smiglyja v Pariz in pravijo, da gre za odgovor na nedavni obisk generala Gamelina v Varšavi. »Poljska zbrojna« piše med drugim, da ni mogoče omalovaževati pomena direktnih stikov med šefi dveh zavezniških vojsk. List poudarja tradicionalne, lepe in junaške bratske zveze med Poljsko in Francijo. Šefi zavezniških vojsk se bodo tudi topot razgovarjali med seboj v enako prijateljskem in iskrenem duhu, ki vlada sicer v odnošajih med Poljsko in Francijo. Poudariti je treba tudi to, da so s francoske strani pogosto motrili ravnanje Poljske z nerazumevanjem, čeprav jc bilo to ravnanje v skladu z življenjskimi interesi Poljske. »Kurijer Porani« opozarja na hitrost, s katero se razvijajo zadnji dogodki v Evropi, in pa na ogromno oborožitev nekaterih držav, kar utegne povzročiti spopade. List opozarja^ dalje na dogodke v Španiji in na sovjetsko oborožitev. Sklepa, da je v takšnih okoliščinah sodelovanje med Poljsko in Francijo dragoceno. To zavezništvo je eno najboljših jamstev za ravnovesje in mir v Evropi. S tem, da bodo zastopniki obeh zavezniških vojsk pri teh razgovorih proučili možnost skupne obrambe njihovih držav. »Kurier Polski«, ki je glasilo poljskih indu-etrijcev, podčrtava vojaški značaj tega obiska in je zadovoljen, ker se bo s tem nudila prilika voditeljem zavezniških vojsk, da s svojimi razgovori izpopolnijo tisto, kar je izven politike. »Ekspres Porani« poudarja, da je zavezniška pogodba iz 1. 1921 delo pokojnega maršala Pilsudskega. Baje bo general skušal dobiti v Franciji posojilo za oborožitev poljske vojske. Da bo tekstilno delavstvo imelo oskrbljeno starost Spomenica mariborske občine Važen korak občine in živahen odmev med delavstvom Maribor, 28. avgusta. Vziionilrl.fivp gibanje, ki se opaža zadnje čase med tekstilnim delavstvom, povzroča v Mariboru zaskrbljenost. Ne bi bila šala za mesto, če bi mezdno gibanje zavzelo večji obseg. 6000 delavcev, ki živi od dela v mariborskih tekstilnih tovarnah, ki v mestu stanuje in je, bi bilo prikrajšanih za zaslužek in v mestu bi sc to poznalo na vsakem koraku. Upati pa je, da se bo vznemirjenost med delavstvom polegla, da bo ohranilo mirno kri ter bodo prevladali trezni elementi. Gi-banje, ki je zajelo sedaj tekstilce, je pa znova pokazalo na drug, še resnejši in važnejši problem: kaj bo s starostno preskrbo mariborskega tekstilnega delavstva. Večinoma [»stanejo delavci, zaposleni v mariborskih tekstilnih tovarnah, tekom let mariborski občani. Mestna občina prevzame s tem dolžnost, da jim bo oskrbela življenje na starost ali za primer brezposelnosti. V slučaju, da bi prosperiteta tekstilne industrije naenkrat odnehala ter bi začela podjetja eno za drugim zapirati svoje obrate, bi postalo to lahko za mariborsko meso usodno. Prav tako veliko breme pa bo padlo na občino, kadar bodo začele tvarne delav-stv zaradi izrabljenosti in starosti odpuščati ter nadomeščat z novimi, svežimi močmi. Zna se zgoditi, da bo Maribor v doglednem času mesto beračev, ki so svoja najboljša leta zapravili v tovarnah, na starost pa so morali na cesto brez sredstev za življenje. Da se temu izogne, zahteva mestna občina, da se uvede obvezno starostno zavarovanje za tekstilno delavstvo. Mestna občina je sedaj, ko se vršijo v Ljubljani pogajanja za sklenitev kolektivne pogodbe, naslovila na bansko upravo sledečo spomenico: Spomenica mestne občine >Kakor je posneti iz časopisov, se za tekstilno delavstvo vse dravske banovine pripravlja skupna kolektivna pogodba. V območju mesta Maribora se nahaja večje število tekstilnih tovarn z več tisoč deiavei in je mestna občina s prispevki, katere plačuje za tekstilno delavstvo v slučaju bolezni po zakonu o zavarovanju delavcev, kakor tudi v primeru redukcije delavcev s podpiranjem delavstva močno obremenjena. Iz gornjih razlogov je tudi mestna občina močno zainteresirana na tem, kakšna kolektivna pogodba se bo sklenila. i Da zamore mestna občina napram projektu skupne kolektivne [»godbe zavzeti svoje stališče, se naslovljena kr. banska uprava naproša, da osnutek pogodbe |»š!je tudi mestni občini mariborski na vpogled, oziroma v izjavo. V eni točki pa mora mestna občina mariborska že sedaj zavzeti svoje stališče. Starostno zavarovanje deiavcev, ki je predvideno v zakonu o zavarovanju delavcev, še do danes ni izvedeno. Jasno je, da bo v najbližji bodočnosti ogromno število starostno onemoglih tekstilnih delavcev, ki so si na podlagi zakona o mestnih občinah že po petletnem bivanju pridobili članstvo mestne občine, padlo v breme mestne ob-j čine. V primeru, da bi še povrhu tega konjunktu- ■ ra za tekstilno industrijo začela pešati, kar ni iz-ključeno, bodo posledice za mestno občino v finančnem oziru katastrofalne. Zato je neobhodno potrebno, da se opisane posledice, dokler sta- ■ rostno zavarovanje po zakonu o zavarovanju de-] lavcev ne bo izvedeno, preprečijo na ta način, da se sprojektirano kolektivno [»godbo za tekstilne delavce vse dravske banovine ustanovijo pri posameznih tovarnah fondi za starostno zavarovanje. Tudi v interesu narodnega premoženja bi bilo, ako se taki fondi ustanove. Tovarne so povečini v lasti inozemcev. Ti bodo na tak način prisiljeni, da del svojega dobička investirajo v kraju, kjer imajo svoje tovarne. Poleg tega se s tem sistemom privede tudi delavstvo do tega, da s svojimi prispevki za starostno zavarovanje prisiljeno varčuje, kar sicer prostovoljno ne bi storilo. Primer starostnega zavarovanja za tekstilno delavstvo imamo že pri tovarni Hutter in drug v Mariboru. Tozadevni pravilnik je od naslova že potrjen. Mestna občina marit»rska z ozirom na gori navedeno nujno prosi, da se pri sklepanju projektirane kolektivne pogodbe v isto vnese tudi točka o bveznem starostnem zavarovanju tekstilnih delavcev.« Korak mariborske občine je spričo navedenih dejstev razumljiv in pomemben. Kaže nazorno dalekovidnost sedanje občinske uprave ter njeno razumevanje za križe in težave tekstilnega delavstva. Med delavstvom pa je ta korak silno živahno odjeknil. Upati je, da ne bo ostal brezuspešen in da se bodo našla sredstva in pota, da se predlog mariborske občine v celoti izvede. Zahteve rudarjev pri TPD delno uspele Trbffvlje, 28. avg. Po dvodnevni razpravi, ki je bila za delavsko delegacijo brezdvomno mučna, se je dosegel povišek delavskih plač in drugih naturalij za 25 do 30 odstotkov sedanjega stanja. Dosegel se je povišek minimalnih mezd in sicer I. kategorija 38 din, druga 33.25, tretja 28.50, četrta 23.75, peta 19. Akordne mezde se bodo v teku enega meseca postavile v vseh postavkah pripravljalnega dela nad zaslužek minimalnih mezd. S podtemeljno mezdo se delavec v akordu v nobenem primeru ne sme plačati Uvrstitev v napredovanje kategorij se izvrši po usposobljenosti in najkasneje v osmih letih, t. j. zunanji delavci, jamski delavci in profesijonalisti pa po petih letih, če je mesto izpraznjeno. Delavstvo se bo na zunanjih delih (separacij in drugod) zaposlovalo po osem ur v razdobju dneva skupno. Delo ob deževju in drugih nepcilikah se bo oškodovalo z primerno doklado. Za nabavo živil v rudniških konzumih ostane staro določilo. Po § 1145 b obče drž. zak. in §§ 220_ in 221 obrtnega zakona prejemajo delavci za prvih sedem dni bolezni razliko med hranarino in temeljno mezdo do višine temeljne mezde. Vsi važni in uradni, kakor smrtni primeri v družini ali sorodstvu se odškodujejo v višini zamujenih delavnikov dotičnega delavca. Vsi oženjeni učni kopači bodo po osmih letih nepretrgane službe prejemali letno deputatni premog v izmeri štirih ton, vsi vozači v istem razdobju zaposlitve pa tri tone letno. Stanarina je ostala neizpremenjena. Zaradi razsežnosti sklenjenega sporazuma objavljamo danes le važnejše. Po obojestranskem podpisu bomo objavili sporazum dobesedno. Ta sporazum prinese glavni akcijski odboT pred delavstvo in bo pre-čitan na rudarskih shodih po revirjih, ki bodo da- Veleturnir v Nottinghamu Nottingham. 29. avgusta. Včeraj je bilo XIV. kolo tega šahovskega veleturnirja in je končno stanje sledeče: prvi in drugi Bntvinik in Capablanca 10 točk. tretji in četrti Reshewsky in dr. Kuwe 9 in pol, peti dr. Aljehin 9. šesti Fino 8 in pol (I), FTohr in Lasker 8 in pol. dr. Vidmar (5, Bogoljubov in Tartak»wer 5 in pol, Tjlor 4 in pol (1), Aleksander 3 in pol, Thomas 3, Winter 2 in pol. Z izjemo visečo partije med Fineom in Tvlorjem so vse igre odigrane. V primeru, da Fine zmaga, se pomakne med Reshevvskega in I£uweja in tako odrine Aljehina s petega na šesto mesto. Prvo mesto je prav za prav zasedel mladi ruski šahist Bolvinik, če vzamemo v poštev, da je njegov prvi nastop na večjem inozemskem turnirju, posebno pa na tem, kor so igrali vsi trije bivši svetovni prvaki in sedanji svetovni prvak sam. Capablanca kot drugi je potrdil svoj sloves. Svetovni prvak dr. Euwe se je moral zadovoljiti z družbo Ainerikanca Reshewskyja s tretjini in četrtim mestom. Tudi tu je treba poudariti uspeh mladega Ainerikanca. Dr. Aljehin je na tem turnirju močno zatajil. V prvi polovici turnirja je precej nesigurno igral, v drugi polovici pa se je naglo prerinil v ospredje. Največji uspeh beleži pač s tem, da je premagal svetovnega prvaka dr. Euweja. Za njim je spel mladi Amerikanec Fine, ki 1» po odigrani viseči partiji najmanj stopil na isto mesto z dr. Aljehinom, ali ga pa celo za pol točke prehitel. Tudi 66 letni bivši svetovni prvak dr. Lasker je še star lev, tudi on je premagal svetovnega prvaka dr. Euweja. Močno pa je zaostal Flohr. Naš velemojster dr. Vidmar je zasedel častno deveto mesto. Sledita še stara velemojstra Bogoljubov in Tartako\ver, ki se na tem turnirju nista nič kaj uveljavila, nato pa štirje angleški zastopniki. Turnir je bil izredno težak, kar dokazuje, da sta prva dva, Botvik in Capablanca, od 14 možnih točk dosegla 10 ali 7214%. Na turnirju je triumfirala mladina: Bolvinik, Reshewsky, Fine, Flohr. Vse kaže, da je mladi Rus Botvinik že tako močan igralec, da zmore zasesti prestol svetovnega prvaka. nes, jutri in v ponedeljek po istem redu kot so ti shodi bili zadnjič. Ako delavstvo to sprejme, bo sporazum podpisan že 1. oktobra t. I. in bo veljalo povišanje od tega dneva. Naš list je spremljal delavstvo v tem mezdnem gibanju dobrohotno in mu hoče ostati zagovornik tudi v nadalje, zaradi poznanja položaja pripominja sledeče: Rudarsko delavstvo je v tem boju spremljala z pravimi simpatijami oblast, posebno je k temu uspehu pripomogel g. ban dr. Marko Natlačen. Delavska delegacija je imela pravo oporo v njem. Veliko pozornost je pokazal pri razpravi tudi predsedujoči inž, Močnik, rudarski glavar in njegov namestnik inž. Zupančič. Vse simpatije so bile na strani delavstva, delavstvo pa naj to uva-žuje in sprejme doseženo, ker pomeni sporazum za te težke čase vendarle uspeh. V delavstvu naj prevladuje trezen razum, kakor dosedaj, da si pridobi tudi s tem nadaljne simpatije in naklonjenost javnosti. Delavska organizacija je storila vse, kar se je v danih razmerah dalo storiti. Če pa bi delavstvo kakor prejšnja leta (primer leto 1923) vse odklanjalo, zna priti isto stanje kot takrat, da je bilo rudarsko delavstvo za deset let materijalno in pa moralno udarjeno. Redukcije so za precejšnjo dobo s tem sporazumom odstranjene. Ak0 pa bi bilo delavstvo nedostopno za ta sporazum, bo brez-dvoma moralo nad 800 delavcev že prihodnji mesec na cesto, kakor je družba imela namen to storiti že v tem mesecu. Ni doseženo vse, kar bi rudar želel, vendar pa je s svojim treznim in složnim nastopom dosegel mnogo več, nego bi z kako stavko. Naj vlada med rudarji sloga, ljubezen in pravo delavsko bratstvo za pomoč drug drugemu. Delu slava, delu čast. Nesloga tlači, sloga jači.__ Tekme za lahkoatlet. prvenstvo Belgrad, 28. avg. m. V dneh od 4. do 6. 6ept. bodo na igrišču BSK-a lahkoatletske tekme za državno prvenstvo. Kmetijski minister napoveduje pomoč vinogradnikom Novi Sad, 29. avgusta, m. V Novi Sad je prispel kmetijski minister dr. Svetozar Stankovič. Po svojem prihodu je takoj sprejel časnikarje ter jim podal izjavo glede vprašanj, ki spadajo v področje njegovega resora, l ako je na vprašanje časnikarjev glede ustanovitve Kmetijskih zbornic kmetijski minister izjavil, da je načrt tozadevne uredbe poslal v pomislek raznim organizacijam. Kakor hitro bo dobil odtod odgovor, bo storil vse, da se uredba čimprej izda, ker bodo od Kmetijske zbornice imeli brez dvoma velike koristi kmetje, ki dosedaj edini v državi niso imeli tovrstnih svojih ustanov. Kmetijske zbornice bodo čisto strokovne ustanove, ne pa strankarske ali politične. Zatem je Kmetijski minister dr. Stankovič govoril o končni likvidaciji agrarne reforme v državi, o letošnjem plasiranju viška pšenice in nazadnje še nekaj besedi o krizi vinogradništva v državi. Glede zadnjega je dejal da se trudi predvsem za to, da bi se čim prej priskočilo na pomoč našemu vinogradništvu, ki preživlja težko krizo. Za dosego tega cilja se sedaj iščejo možnosti za znižanje trošarine na vino pri samoupravah. Kmetijski minister misli nadalje za dosego tega cilja v proračun vnesti večji kredit za podporo vinogradništva, da se pripravi boljša kakovost s tipiziranjem, in da se čim bolj razširi umno kletarstvo. Slednjič je kmetijski minister navzočimčasnikarjem tudi potrdil, da se bo vprašanje razdolzitve kmetov m likvidnosti denarnih zavodov rešilo ze meseca septembra in vsekakor še pred 1. aktobrom. 1 Tekstilna industrija in delavstvo Ljubljana, 29. avgusta. Včeraj smo poročali o pogajanjih, ki so se pričela na poziv banske uprave med tekstilnimi delavci in lastniki tekstilnih tovaren. Včeraj žal pogajanja niso privedla do nikakih posebnih rezultatov, ker so lastniki tekstilnih podjetij pogajanja prekinili. Banu dr. Marku Natlačenu, ki je nato opoldne sprejel tako zastopnike delavstva, kakor zastopnike industrije, pa se je posrečilo, da je dosegel, da se danes pogajanja nadaljujejo. Delavci so si izbrali iz svojih vrst svoje zastopnike, da oni nadaljujejo pogajanja.dočim so sami odšli v svoje kraje, da tam pomirjevalno vplivajo na svoje tovariše in s tem preprečijo zaostritev položaja. Ob pol 9 so se začela pogajanja v Trgovskem domu. Kot zastopnik za Delavske zbornice sta pri pogajanjih Uratnik m Golmajer, obenem pa triie fe"1 zapisnikarji in sicer Jakomin, Bučar in Lombardo, ki so obenem tudi zastopniki centralnem tari nega odbora. Od industrije so navzoči: za K ko Jugočeška Tominec, za Tekstilno industrijo Šiler za Jugobruno Markum, za Glanzman in Gassner Sova in Zupan, za Thoma Kojc, za Dektor in drug m u Zac H.ll((er Prelc, za Kormanos Žibert in za Metka Suzi. Ko bodo dogovori privedli sporazum vsaj do grobega obrisa, bodo delavski zastopniki poklicali nnSe Za/Tn,ke z°Pe‘ v Ljubljano ter im spo-porocil. potek m uspeh pogajanj. Verjetno je, da zuHatov°fcraianja V enl dovedla d° [»voljnih re- Celjske novice Celje, 28. avgusta. Ukinitev toka. Mestna elektrarna sporoča, da bo v nedeljo, dne 30. t. m. radi nujnega popravila na omrežju prekinila dobavo toka od 5 do pol 6 ure zjutraj. Na mesto venca na grob prerano umrlega g. Viljema Planinca, uradnika tvrdke A. Westen v Celju je daroval g. Ernest Kovač, prokurist tekstilne tovarne Bergman in drug v Celju celjski Protitu-berkulozni ligi Din 200. Iskrena hvala! Ponesrečenca. Tajnikar Stefan, 43-letni brezposelni mesarski pomočnik iz Celja je 26. t. m ob 22 padel z nekega kozolca 6 m globoko in si zlomil rebro na levi strani in tudi poškodoval desno roko. — Bračič Terezija, služkinja, stara 18 let iz Vitanja pri Celju je 27. t . m. ob 8 zjutraj pred hišo svoje gospodinje padla z voza in si zlomila desno roko v zapestju. Oba ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici. Obleči in obuti se je hotel. Celjska policija je včeraj aretirala 25-letnega Rudolfa S. iz Mirne pri Novem mestu, ker je osumljen tatvine, izvršene dne 15. julija t. 1. pri Francu Bizjaku v Krškem. Bizjaku je bilo namreč pokradeno nekaj obleke in čevljev v vrednosti 900 Din. Rudolf S. je bil izročen sreskemu sodišču. Kralj zraka v Ljubljani Ljubljana, 29. avgusta. Že pred nekaj dnevi so nam po vseh koncih in krajih Ljubljane ponujali vsakobarvna vabila na prireditev, ki jo bo priredil kralj zraka Hary Bar-kovsky, učenec svetovno znanega zračnega mojstra Strohsehneiderja. Res so se začele včeraj zbirati množice radovednih Ljubljančanov, ki jih vsaka senzacija tp.Mvi na noge, na Novem trgu, kjer 60 bile v višini 25 m napeljane križem kražem vrvi. Obljubljena bila prvovrstna godba in razsvetljava z reflektorji, loda osma ura, ki je bila določena za pričetek akrobacij, je minila, Barkovskega in njegovih pa od nikjer. Ljudje so postajali nervozni in so gledali po strehah, kdaj se bo vendar pojavil zračili kralj. Al’ njega od nikoder ni..., se je oglasil nek lnido-mušnež, ki je menda že slutil, da z nastopom ne bo nič. V Ljubljanico je pade, so začeli pripovedovati navihanci z Viča. In res. Nekdo je razglasil, da z nastopom ne bo nič, ker prireditelj nima dovoljenja. To pa zato, ker ni pod vrvjo nad Ljubljanico dal var. nostne mreže. Seveda ljudem to kar ni šlo v glavo, saj so nekateri prišli iz Viča, drugi s Kodeljevega in Šiške, vseh skupaj pa je bilo okrog tisoč, ki so se po tem obvestilu začeli razočarani podajati na domove. Upamo, da bo Barkovsky danes napeljal mrežo. No, če pa bi prišel k nam ob času poplav ali hudega deževja, ko Ljubljanica naraste, pa upamo, da bi mu dovolili nastop tudi brez mreže. Sramotni dogodki v tovarni Mesten Tuji mojster oklofutal domačo delavko Celje, 28. avgusta. V številki 196 lista »Slovenski dom z dne 28. avgusta 1936, in sicer na drugi Strani na 2. in 3. stolpcu ste z napisom »Sramotni dogodki v tovarni Westen« prinesli poročilo iz Celja, glede katerega Vas prosimo, da blagovolite v smislu čl. 26 in naslednih zakonov o tisku natisniti v prihodnji številki Vašega lista sleiiči popravek: Ni res, da je v sredo popoldne neki tovarniški mojster oklufutal tekom prerekanja neko tovarniško delavko, ampak je res, da nobeden tovarniški mojster ni oklofutal nobeno delavko; dalje ni res, da ima na vratih tovarne nabiti razglas sledečo vsebino: »Današnji dogodek in slični primeri zadnjega časa, kakor tudi slučaj Rebernaka, ki je izjavil, da gre rajši kamenje tolč, kakor pa Ta bi ob sedanjih prilikah ostal na svojem novem položaju, nas silijo, da odpovemu celokupnemu delavstvu. V takih razmerah nikakor ne more več vzdržati obratovanje in izplačamo mezde za 14 dnevni odpovedni rok onim delavcem, ki se nahajajo izven tovarniškega rajona in gredo mimo domov. Celje, 27. avgusta 1936. A. Westen d. d.- ; ampak je res, da se glasi tozadevni razglas sledeče: »Današnji dogodek in slični slučaji zadnjega časa, kakor tudi slučaj Rebernaka, ki je izjavil, da gre rajši kamne toč, kakor da bi ob sedanjih prilikah ostal na svojem novem položaju, nas prisilijo odpovedati celokupnemu delavstvu, kar nam je žal z ozirom na delavce, ki so delavoljni. Pod takimi razmerami nikakor ne moremo vzdrževati obratovanje in izplačamo mezde za 14 dnevni odpovedni rok onim delavcem, ki se nahajajo izven tovarniškega rajona in gredo mirno domov. §e enkrat zelo obžalujemo, da je tisoč dela-voljnih delavcev in delavk vsled hujskanja nekaj tucatov neodgovornih elementov oviralo opraviti svoje mirno delo.« Sofija - Ljubljana Ljubljana, 28. avgusfa. Sofijsko mošivo bralske Bolgarije je naš gost. Informirali smo sc za postavo, katera nastopi proti našemu reprezentantu. Njihov potni maršal, zelo simpatični športnik, nam jo je diktiral: Dernovsky Minkovsky Janakijevič Argirof Bajkušes Stefanov Stojkof, Angelof, Miles, Astrugof, Pačedjijev V moštvu se nahaja 7 igralcev bolgarskega nacionalnega teama in sicer: Dernovsky, Minko v- sky,, Janakijev, Bajkušes, Stojkof, Angelof in Pa-čedjijev. Stari borci v bolgarski reprezentanci, ki so že vsi nad 25-krat oblekli državni dres so: Bajkušes, Janakijev, Angelof in Dernovsky Ljubljana nastopi v sledeči postavi: Rožič Žitnik II. Bertoncelj I. Pupo Sočan Boncelj Slapar Lah I. Makovec Pepček Zemljič Ljubljančani-športnikil Jutri je Vaš dan. Pridite, da pozdravimo brate, ki prvič stonain na naš zeleni travnik. Romanje na Sv. Gore. Ker premalo poznamo staroslavno romarsko svetišče Matere božje naSve tih gorah, zato se priredi v soboto dne 5. septeuibra skupno romanje na avtobusih iz vseh večjih krajev Savinjske doline. Odhod točno ob pol 5 zjutraj iz Celja kmalu po 5. Prijavite se v podružnici »Slovenca« na Cankarjevi cesti, kjer dobite izkaznico in druga natančna pojasnila. Uradni dan Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljubljani za Celje in celjsko okolico | v toren, dne 1. septembra 1936 od 8—12 dopoldne v posvetovalnici Združenja trgovcev za mesto Ce-tje, Razlagova ulica 8, pritličje levo. Opozorilo obrtnikom. Učenci prvih in drugih razredov strokovne nadaljevalne šole se naj zberejo v nedeljo, dne 30. t. m. ob 9 na šolskem dvorišču zaradi dodelitve v posamezne razrede ter razgasitve urnika. Pouk se prične v torek, dne 1. septembra t. 1. Hmeljski vzorčni sejem priredi kakor druga leta tudi leto« v zadružnih prostorih v 2alcu Hme-parska zadruga. Pokroviteljstvo hmeljskega vzorčnega sejma je prevzel ban g. dr. Natlačen, ki bo v nedeljo, dne 30. avgusta ob 9 dopoldne tudi sam sejem otvoritl. Šahovska olimpijada Miinchen, 29. avgusta. Včeraj popoired, obve stila 13.15 Druga za drugo «e ploSče vrtijo, 7. njih pn napevi veseli donijo 14.00 Vreme, borzni tečaji 18.0D Za delopust (Radijski orkester) 18.40 Borba za vrhunec svota (dr. Valter Bohinec) 19-00 Napoved ea»a, vremenska napoved, poroola, spored, obvostila 19.30 Na-okmailnia ura: Indiljske vode in na&a narodna pooziija (Pavlo Jevtič, prenos iz Belgrada) 19.50 Koračnice (plo-Sčc) 20.10 O zunanji politiki (dr. Alojzij Kuhar) 20.30 Olimpijada 19:16 ali Bogovi so zabavajo in na zemljane gledajo (Pester večer « sodelovanjem pevoev, godcev in članov radijske igralske družino — Besedilo: Ivan Rob in Marijan Mehle) 22.00 Napoved časa, vremenska napoved, poročila, spored 22.20 Lahka glasba (Rad. ork.). Drugi programi SOBOTA, 29. avgusta, Bclgrad I: 20.00 Oskar Strauss: Car valčka, opereta — Bclgrad II: 20IV) Metal urgična industrija Jugoslavije (Vladimir Škerl) 23.15 Plesna glasba — Zagreb: 20.00 Klavirski koncert Antonije Geiger-Eiichorn 20.30 Vokalni koncert 21.30 Lahka glasba — Dunaj: 19.25 Lohar: Der GOttergalte, opereta 22.10 Muzika zn čelo to klavir — Brno: 20.30 Radio-Igra Bratislava: Italijanske arijo (Vokalni koncert) — Budimpešta: 20.00 Poster večer 22.45 Koncert polka Marijo Terezijo — Rim: 20.441 Itodio-igra 21.20 Orkestralni koncert. — Milan: Cile: ArlezJanka, opera — Berlin: 20.10 Ura modemih člagerjov — Konigsberg: 19.10 Orgelski koncert — Leipzig: 19.15 Donski kozaki pojo 20.19 Večer Lortffliiugovo to Kreutzerjeve glasim. Turnir SK Planine V prvih septembrskih dneh bo mladi, a zelo apilni SK Planina priredil pod pokroviteljstvom bana dravske banovine Marka Natlačena velik lahkoatletski miting na Stadionu, ki bo ena naj-vecjih in najlepših tovrstnih prireditev v zadnjem času. Poleg lahkoatletskih tekmovanj, pri katerih bodo nastopali atleti, ki so zastopali naše barve v , Berlinu, bodo tudi tekmovanja v odbojki, tenisu ; ter propagandnih nastopih. Zaradi velikega števi- | la nastopajočih, bo ta prireditev zaree zanimiva. ' Na praznik 8. septembra popoldne ob 15 bo j tekmovanje naslednjih panog: štafeta 4X800m sen. in jun., štafeta 4X60 m ženske, štafeta 400 m in 300X200X100 m sen., tek na 1500 m sen. ter tek na 100 m jun., tek na 100 m finale sen. in jun., tek na 60 m finale zenske. Odbojka. Igralo se bo po cup sistemu. Zmagovalci skupin igrajo toliko časa, dokler za končno borbo ne ostaneta le dve moči. Začetek tekmovanja bo 6. sept. ob 9 dopoldne in v ponedeljek 7. septembra. Ping-pong igrajo moški in ženske (single in double). Igrali bodo vsak z enim po eno igro. — Zmagovalci poedinih tekem dobe kolajne. Pričetek turnirja v nedeljo ob _9. Glavni nastop. Nastopijo tekmovalci v talni telovadili, preskokih, redovnih vajah ter v onih vajah, ki so predpisane v zakonu za telesno vzgojo. Začetek tekmovanja na praznik 8. septembra ob 15 popoldne. Ker je vsa prireditev zgolj propagandnega namena, je vstopnina minimalna. Gospod prometni minister pa je za to slavje dovoli) polovično voznino po železnici. Vsakdo, ki hoče videti lep in užitka poln šport, naj pride na Stadion. Ameriška filmska zvezda pride po poročne listine. »Ali sle že bili omoženi in kolikokrat?« to vpraša uradnik. »Dovolile mi malo časa za prcmišljanje,« se izvije zvezda, »kajti zadnji čas mi je začel spomin silno pešali.« Ljubljana, 28. avgusta. Prav stroge kazni so uvedene sedaj v praksi proti ponarejevalcem denarja in razpečevalcem falzifikatov, kajti ti zločinci izp odkop ujejo kredit države, splošno narodno gospodarstvo in zaupanje naroda v dober denair. Tudi za prav malenkostni delikt v tem pogledu so strožje kazni, kakor za druge. Ižanec Lovro Pirc, star dečko, ki doslej še ! ni prišel v navzkrižje s kazenskimi paragrafi, a se 1 drugače rad kot bosjak klati okrog, zlasti v lepih I poletnih dnevih, in njegov znanec France Bobek, doma iz Savelj, ki pa se je že večkrat sprl s paragrafi, sta prišla pred mali kazenski senat, obtožena, da sta dogovorno spravila v promet samo en 20 dinarski ponarejen kovanec. Lovro Pirc se je zgovorno po ižansko branil pred sodniki: »Tam v gozdu ob cesti sem sedel. Poklical sem kolegata Bobka in ga prosil za cigareto. Dal mi je denar, da naj grem v gostilno po cigarete. Takega denarja, gaspudje, že dolgo nisem imel v rokah. Ga sploh ne poznam. Pil sem v gostilni ta »zelenega« in naročil cigarete. Dal sem ji denar. Ženska je rekla: Ni za nič! Pa sem ji ponižno odvrnil: Ga bom dal nazaj, kjer sem ga dobil. Žganje sem ji plačal s svojima dvema dinarjema, cigaret nisem vzel.« France Bobek, prebrisan in navihan: »Denar sem našel ob cesti. Bil sem ga najprej prav vese). Takega denarja sploh že dolgo in morda nikdar nisem imel v rokah. Kolega Lovro me je prosil za cigareto. Dal sem mu denar in rekel: Ne vem, če je pravi. Lovr0 tudi: Meni se tudi zdi, da ni pravi. Potem sva oba rekla: V stran ga vrziva ali ga bova pa orožnikom pokazala. Lovro je šel po cigarete.« Priča Anica Kratky: »Ta-Ie prvi ni pil žganja. Cigarete je zahteval. V roko mi je stisnil 20 Din. Takoj po teži sem čutila, da ni pravi. Vrgla sem ga na mizo, ni imel nobenega žvenka. Vrnila sem mu ga. On je denar meni iz rok potegnil in zbežal.« Oba sta prejela primerno plačilo. Lovro Pirc 4 in France Bobek, star grešnik, 6 mesecev strogega zapora. V kazen se jima všteje preiskovalni zapor od 23. julija naprej. Kazen sta sprejela, prosila pa sta za dopust, da bi si sedaj pri poljskih delih kaj prislužila. Dopust je bil njima dovoljen. Slovenski umetnik na severnem tečaju Opazoval bo polnočno sonce in izdelal več slik za svo|e norveške prijatelje Ljubljana, 28. avgusta. Kot je že »Slovenec« poročal, se mudi akad. slikar g. Božidar Jakac že delj časa na Norveškem pri svojem prijatelju komponistu Karaldu Saeve-rudu. Ker se bo še dolgo tam zadržal, je pretekle dni odpotovala za njim njegova žena. Gosp. Jakac nam piše iz Norheimsunda ob Hardangerskcm fjordu: »Bil sem že na sestanku tukajšnjih rofarijcev in sem sklenil že zopet mnoga nova prijateljstva. Te dni sem se sestal z ameriškim Norvežanom Fursethom in z njegovo ženo. Poznam se z njima še s potovanja po Ameriki. Sestanek z njima mi je bil kajpak nad vse ljub, saj «1110 si imeli mnogo povedati, kar nas je zanimalo. Na obisku pri baeverudu nam je Saeverud igral v svoji delovni sobi na klavir stare norveške narodne pesmi. Zunaj je bil dež, v odprtem kaminu pa je gore) ogenj in nas prijetno grel. S prijatelji sem napravil že več izlefov v okolico. Tako sem se povzpel z vzpenjačo na najvišji tukajšnji hrib, odkoder je prekrasen razgled na fjord z Bergenom vred. Pri alžirskem vinu smo si marsikaj povedali in je samo ob sebi umevno, da je bilo veliko govora tudi o naši Jugoslaviji, posebej še o Sloveniji, ki jo poznajo moji norveški prijatelji predvsem po mojih slikah.« V drugem pismu iz Bergena pripoveduje gosp. Jakac, da čaka na Saeveruda, ki ima priti iz Ryrvika, kjer je pregledaval s svojo ženo teren, kjer si misli zgraditi vilo. »Bil sem tudi sam tam. Je naravnost čudovita pokrajina Nešteto vodo-padov vidiš. Čisto gori v gorah je bil pa tak, da sem kar strmel v tri široke koprenaste pramene, v katere se je razblinjal in bobnel v globino. Monumentalen pogled! Kar nisem mogel proč. Res, čudežno je bilo! Pri kosilu sem bil zopet skupaj z Angleži in Američani. Neka stara Američanka pozna vse tiste, ki sem jih v Ameriki malal in tudi Fanny Brice. (Iz višjih ameriških milijonarskih krogov. Opomba dopisnika.) Skušala bo dobiti od nje in od drugih fotografije mojih portretov, ki jih slučajno nimam... Zdaj sem že vdrugič portretiral Saeverudovo mater. Zelo simpatična in zanimiva gospa je z izredno prijetnim in nenavadnim izrazom. Tiha in potrpežljiva, druščino pa je nama delala živahna zena Saeverudovega brata. Iz njihove vile je krasen razgled na ves bergenski fjord daleč ven in na meslo samo. Vozim se v Bergen z avtobusom, ki se ustavi ravno pred njihovo vilo. V njej imajo skoraj same moje podobe, Silno dobri in ljubeznivi ljudje I Pozna se jim, da so še idealisti, kot so bili pri nas še pred vojno. Saeverud ima velike načrte. Prvotno je nameraval, da letiva z aeroplanom do Nordkapa, da ujameva tam polnočno solnce, ki se ga vidi tam o polnoči samo še nekaj tednov, Končno sva se domenila, da odpotujem z ladjo, ki vozi pet dni tja in pet nazaj. Tam ostanem 4—5 dni, kaj naslikata in se nato vrnem z ladjo nazaj v Bergon. Po povratku odpotujem v gore. kjer so na počitnicah Saeverudovi, ki jih imam še portretirali. Tako bom imel priliko prepotovati najzanimivejše dele Norveške in spotoma slikati.« V tretjem pismu je Jakac sporočil, da se že vozi z ladjo »Midnaltsol« (Polnočno solnce) proti Nordkapu. »Vožnja ob norveški obali je čudovita. Ko se bom vrnil v Bergen, bom lahko poročal o novih, in upam tudi, o izrednih vtisih, ki jih bom deležen tako visoko gori na severu kamor dozdaj ni zašel še noben Slovenec. Že vnaprej se veselim svojih slik iz teh pokrajin. Upam, da jih bom prinesel nekaj s seboj v Ljubljane.« Na korajžo sta klicala Celje, 28. avgueta Dne 11. junija t. 1. sta bila Albin in Janez Robnik v gostilni Josipa Podbrežnika v Lučab. V gostilni se je nahajal tudi 26 letni delavec Planinšek Albin iz Podveže. Planinšek, ki je bil vinjen, je začel oba brata izzivati. Vsi trije so se končno spopadli, nakar je gostilničar odstranil Planinška iz gostilne. Planinšek je nato s ceste klical oba brata na korajžo, nakar sta Robnika res šla ven in so se zopet spoprijeli. Ko so sc nekoliko pomirili, se je vrnil Robnik v gostilno, Planinšek je pa začel zopet izzivati. Albin Robnik je stopil zopet iz gostilne, stopil z bratom k Planinšku, ki sta ga potem vrgla na tla in ga brcala z nogami. Planinšek je medtem zamahnil z nožem, ki si ga je že prej pripravil, proti Albinu Robniku in mu prizadejal na levi roki 10 cm dolgo, do kosti segajočo rano vreznino. Planinšek je bil zaradi tega obsojen pri današnji razpravi na 4 mesece strogega zapora, na 250 din povprečnine in vplačilo 1000 din odškodnine Albinu Robniku. Maribor Otroci se vračajo. Deklice, ki jih je mariborska Karitativna zveza poslala na enomesečno bivanje na morje, se vrnejo prihodnji teden v torek, dne 1. septembra. Starši naj jih pridejo čakat na kolodvor v Celju točno opoldne, v Mariboru pa ob pol 6 zvečer. Frančiškova mladina ima odslej sestanke v Mladinskem domu v Cvetlični ulici. Spremembe na glasbeni šoli »Drave«. Pouk v violini je prevzel mesto gdč. Reiserjeve. ki je odšla na nadaljevanje študija v Gradec, absolvent drž. muz. akademije v Zagrebu Hinko Druzovič mlajši. Pihala poučuje kapelnik g. Žekar. Na ljudski glasbeni šoli se poučuje tudi igranje na citrah. »Poštni rog« — pevsko društvo mariborskih poštarjev, je imelo te dni svoj občni zbor, na katerem je bil izvoljen za predsednika Jurij Zula. Let&s se ustanovi tudi otroški tamburaški orkester ter vabi društvo vse tovariše, ki imajo otroke nad 8 let stare, da jih pošiljajo k orkestralnim vajam, ki so za tamburaše vsak ponedeljek in petek od pol 17 do pol 19. Vaje pevcev so v istih dneh od * 19 do 21. Dne 4. oktobra bo proslavil »Poštni rog« 19 letnico svojega obstoja. Plavalni tečaj na otoku. SSK Maraton priredi v kopališču na Mariborskem otoku 10 dnevni plavalni tečaj za otroke v starosti od 8 do 15 let. V tečaj se sprejemajo plavači in neplavači ter se pod strokovnim vodstvom nauče pravilnega plavanja. Mladina naj se javi v ponedeljek ob 3 popoldne pod skalnim stolpom v kopališču. Na prireditev SSK Maratona! Jutri v nedeljo ob 3 popoldne vabi SSK Maraton prijatelje kluba in mariborsko občinstvo sploh na svojo prireditev, ki se vrši na Livadi. Klub bo podal pregled, športnega dela ter bo prireditev zanimiva in privlačna. Pogajanja v tovarni Westen se nadaljujejo Celje, 29. avgusia. 2e včeraj smo poročali, da ie prišlo v sredo pri dolu v tovarni Westen d. d. do incidenta med neko delavko in nekim mojstrom, tujim državljanom. Delavke, ki so bile radi tega močno razburjene, so na mojstra v četrtek, ko je prišel v obrat na delu, navalile in ga odnesle na cesto. Ko ic vodstvo to izvedelo, je ustavilo obrat in je vsemu delavstvu odpovedalo za 14 dni. Večina delavcev je odšla domov, nekateri pa so ostali v tovarni. Istega dne zvečer so se zbrati zastopniki podjetja in zaupniki delavstva k informativnem sestanku, sestanku, katerega je vodil predstojnik mestne policije. Včeraj dopoldne pa so se vršila pogajanja med podietjem in delavstvom. Tem pogajanjem je predsedoval župan mestne občine celjske g. Mihelčič. Zastopniki delavstva so stavili svoj predlog in zahtevali, naj sprejme podjetje vse delavstvo spet v službo. Zastopniki podjetja pa so izjavili, da se mora spor likvidirati v soglasju z obema lastnikoma tovarne. Do sporazuma še ni prišlo, ker sta obe stranki izjavili, da se morata prej vsaka zase posvetovati. Pogajanja, ki so sc včeraj ob 6 zvečer nadaljevala pod predsedstvom g. Mihelčiča, so precej ublažila položaj in je tako na strani podjetja, kakor na strani zastopnikov delavstva nekaj popustljivosti. Pogajanja se bodo v ponedeljek, dne 31. t. m. ob 9 dopoldne na mestnem magistratu nadaljevala in upamo, da bo stvar že končno ugodno rešena. Velesejm Dokazi za naše bogastvo. Naši gozdovi in naš les nas napravljajo tako bogate, da nas tujci zavidajo, vendar pa ne znamo tehšvojib zakladov izkoristiti tako, da bi 'si res opomogli. V ta namen bo pa na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 13. septembra veiika razstava »Za naš les«, kjer nam bo statistika o gozdovih za vso državo, j>o-drobno pa za dravsko banovino, dokazala, kako bi lahko vsaj z lesom in z izdelki iz lesa tekmovali z drugimi državami. Posebno nas bo presenetila statistika o produkciji, domači uporabi in izvozu našega lesa, ko bomo strmeli, kako ogromne množine lesa pri nas ostanejo neuporabljene in neizkoriščene. Kakšna drva rabimo za različne peči, da Sledimo z njimi in je v sobah toplo, bomo spoznali na velesejemski razstavi »Za naš les« od 1. do 13. septembra, kjer bodo razstavljene razne vrste peči in štedilnikov za drva in tudi za lesne odpadke, kakor za žaganje in drugo. Zasačena poljska tatica Kamnik, 28. avgusta. Že dolgo časa so opažali lastniki vrtov in njiv na Zapricah in bližnji okolici, da imajo nekoga med seboj, ki si lasti pravico do souporabe njihovih pridelkov. Lansko leto so imeli nekoga na sumu, in sicer radi tega, ker vzredi letno dva do tri prašiče, ima pa samo mali zelenjadni vrt. Najbolj žalostno je pa to, da je bilo največ ukradenega z vrtov ubogega delavstva, ki si je s skromnimi prihranki kupilo najpotrebnejše, da je vsadilo nekaj fižola, krompirja itd. V nedeljo zjutraj okrog 4 je šel nadmojster tovarne »Titan4: v pižami slučajno malo pred hišo in je opazil, kako neka ženska pridno ruje korenje! Nekaj časa jo je opazoval, nalo je šel bližje, da bi žensko spoznal. Cim je slišala, da se ji nekdo približuje, je hotela pobegniti, a ni imela več časa. Vrgla se je na tla in si s krikom zakrila obraz. Toda to ji ni pomagalo, nadmojster je naglo pristopil, ji razkril obraz in spoznal svojo najbližjo sosedo, ki ga je za božjo voljo prosila, naj jo ne izda in pred javnostjo ne osramoti. Izgovarjala se je, da ni imela namena krasti, pač pa samo pogledati, če je na sosedni njivi tudi tako debelo korenje kot na njenem vrtu. Ne bi bilo toliko grajanja, če bi bila to žena malo plačanega delavca, ampak njen mož je v službi tovarne »Titan« na Perovem in ima nad 7 din plače na uro, poleg tega pa je tudi hišni posestnik. Vsa okolica je hvaležna g. nadmojstru, da je razkril poljsko tatico, kateri do sedaj niso mogli do živega, čeprav so jo imeli že dolgo na sumu. Planinsko slavje na Kamniškem sedlu Kakor čujemo, je za nedeljo, 30. t. m., zelo veliko navdušenje in zanimanje za udeležitev redke planinske slavnosti. Obeta se, da bo udeležba zelo velika, med navzočimi pa bo tudi mnogo takih, ki so bili navzoči ob času otvoritve. Pri sv. maši ob 11 uri bo pelo tudi prvo slovensko pevsko društvo »Lira« iz Kamnika. Žalec Žalec, 28. avgusta. Popravni izpiti na drž. meščanski šoli bodo v ponedeljek, dne 31. avgusta, ob 10. Vpisovanje v I. in II. razred se vrši 1., ‘2. in 3. septembra od 8 do 12. Podrobnosti so razvidne iz razglasov v šoli in na občinski deski. Srečni in nesrečni dvojniki Ko sem hotel obiskati, je pripovedoval neki holandski zdravnik, kraje, odkoder eo se moji dedi izselili — že šest generacij je bilo od tega — se mi je primerilo zelo čudno srečanje. Dan je bil izredno vroč in ko sem dosegel kraje, kjer so bili nekoč moji pradedi, si nisem zaželel drugega, kot hladne gostilniške sobe. Nič čudnega se mi ni zdelo, da me je natakarica, ko me je postregla s hladnim pivom, čisto zaupno nagovorila: Gospod doktor. Gledala me je samo kot tujca, ki nima nič tamkajšnjih navad. Toliko bolj sem se pa začudil, ko me je pozdravil mlad močan moški z besedami: »Kaj ste že zopet tukaj, gospod doktor, komaj pred pol ure sta bili pri operaciji.« Začudeno sem. mu odgovoril: »Motite se«. — »Ampak, gospod doktor,« mi pravi, »ne delajte se vendar takšnega.« Od kje je vedel ta mož, ki ga nisem videl še prej: »Kdaj smo se vendar videli.« Tedaj je hotel počiti od smeha in odgovoril: »Pa vam vendar ni 6topilo v glavo to-le pivo.« Tedaj sem vstal in šel k mlademu možu. Gredoč sem pogledal na vrata, ki so se ravno odprla — in glej — med vrati sem videl drugega »jaza«, kako mi prihaja nasproti. Imel je natančno tako obleko, kot sem jo nosil jaz, imel je mojo glavo, mojo na kratko ostriženo brado in moja z zlatom obrobljena očala na nosu. Vrata so postala ogledalo in moj dvojnik se je od njih odtrgal in prišel k meni. V tem trenutku sem mislil sam o sebi, da sem neumen. Bilo mi je, kot da bi mi kdo presekal kite na nogah; klecnil sem. V grlu me je zagrabilo, da nisem mogel dihati, naslonil sem se na klop. »Kaj vam pa je, gospod doktor,« me je začel izpraševati gostilničar. Obrnil se je v smeri mojega pogleda k vratom in ves začuden zakričal: »Kdo pa je 6edaj pravi doktor.« Vsi trije smo obstali brez diha. Ves dogodek smo razjasnili zelo svojstveno in znanstveno, morda zelo zanimivo. Na domu, oziroma v okolici mojih pradedov je ostala ena veja našega rodu in morda je bila to igra slučaja in narave, ki naju je spravila skupaj. Dvojnik - neprijetna stvar Ta majhna zgodbica nam kaže, v kakšen čuden in dostikrat neprijeten položaj lahko človek pride, če ima svojega dvojnika. Toda v našem primeru je ta podobnost še opravičljiva, ker izvira iz daljnega sorodstva. Kako porazno in neugodno pa bi vplivalo na človeka nenadno srečanje drugega »jaza«, ki je prav tak, kot on sam. Koliko imamo prastarih pripovedk in tudi resničnih zgodb, kako je kakšen popolnoma tuj človek zaradi svoje sličnosti prevaral ženo ali ljubimko — ali v današnjem modernem času, kako je tak dvojnik dvignil v banki denar in prevaril blagajnika, ki je bil v trdnem prepričanju, da ima pred seboj pravega človeka. Kdor vidi takega dvojnika, ki se pojavi pred njim, si bo nehote mislil, da se je njegova osebnost razdelila in hodi sedaj po svetu en del njegovega bistva. Takih priznanj genialnih ljudi, ki so pa imeli slabe živce, imamo vse polno. Tako je na pr. tožil Goethe, da je srečal leta 1771 po svo- -rrsm-'* jem žalostnem slovesu od Friderika v Brion sebe samega, kako je jahal na konju in da je imel svetlo sivo obleko, katere pa do tedaj še ni nosil. Seveda imamo za taka srečanja dvojnikov pametnejše razlage, kot pa Goethejeve halucinacije. To 6i razlagamo samo z ozirom na veliko razburjenost, ki se človeka polasti, videč samega sebe v nekem drugem človeku. Ampak prav tako, kot ima vsaka tragika svojo smešno stvar, tako imamo to tudi pri dvojnikih, ki predstavljajo znamenite osebnosti. Ti dvojniki so kot nekaki satiri, ki postavljajo nasproti vsemu velikemu, pomembnemu in oblastnemu preprostega človeka. Wilhelm II., Roosevelt, Victor Hugo . .. Wilhelm II. je imel takega svojega dvojnika, ki je nekoč razburil ves Pariz. Prav kamoT je pri- šel, so govorili: »Cesar je tu.« Tega dvojnika so spoznali šele 1. 1925. Bil je neki gospod von Doom, visok francoski politični uradnik iz Le Havra. — Angleški kralj Edvard VII. je imel svojo podobo v Percyju Marsten. Ta pomembni angleški finančnik je bil zelo ponosen na to, da so ga zamenjavali s kraljem in sč je večkrat v kavarnah dal pozdraviti s himno: God save the king (Bog blagoslovi kralja). Taki dvojniki znamenitih ljudi pa imajo navado, da svojo podobnost še podčrtavajo z drugimi stvarmi, ki naj jih napravijo podobne kolikor najbolj mogoče. Prav lahko si je to privoščil neki Joseph OnsacheT, ki je bil na las podoben cesarju Francu Jožefu II. Če je oblekel lovsko obleko in prikrojil svoj klobuk obliki klobuka, ki ga je nosil Franc Jožef, so ga redno zamenjavali s cesarjem. Svoje dvojnike so tudi imeli in imajo še Roosevelt, predsednik Združenih držav ameriških, dalje Austen Chamberlain, bivši angleški zunanji minister, izgnani španski kralj se je srečal v Parizu z nekim francoskim lahkoživcem, ki mu je bil sličen. Da, in celo Mariborčani trdijo, da imajo v svoji sredi človeka, ki je čisto enak Hitlerju. tik 9 Jeleni v tihem zavetju na paši. Hiti počasi Na križišču 5. Avenije in 42. ceste, ki je najbolj nevarno križišče v Newyoriku, so prepregli čez cesto transparent, na katerem je videti podobo emirti, pod to pa napis: »Ti si moj, brezskrbni pešec. — Tebe hočem, raztresenec. — Dobim te, ker preveč tvegaš. — Stoj eno minuto, reši eno življenje. mšm Zaradi varnosli pred komunisti so po atenskih ulicah krožile takele vojaške patrulje. Menda niso imele prav preveč posla. besedo, povsod, kjer je napis lahko viden. Taki napisi vozača vsak hip opominjajo na predpisano smer vožnje in nesreče so malodane izključene. Spomenik - „Scife)jcu" Prihodnji mesec se bo v Budimpešti zbralo več kot tritisoč pekov iz Avstrije in Ogrske, ko bodo odkrili prvemu rogljičku, ali kifeljcu spomenik. Ako bi kdo vprašal, zakaj ravno rogljičku in ne kake druge vrste pecivu, bi dobil odgovor, da je baš rogljiček, ki je bil za pekovstvo bivše avstro-ogrske monarhije največjega pomena. Zgodovina kifeljca sega 250 let nazaj, ko je bil političen položaj v svetu ravno tako razrvan kot je dandanes. Ko so Turki oblegali Dunaj, so dunajski peki vršili svoj važen posel v podzemskih kavernah bastijon. Neko noč so začutili pod seboj sumljiv ropot in pri natančnejšem poizvedovanju so ugotovili, da Turki kopljejo rov pod obzidjem, katerega hočejo tako pognati v zrak in se polastiti mesta. Peki so nemudoma obvestili poveljnika o preteči nevarnosti, ki je še pravočasno poslal čete, ki so Turkom preprečile zlo nakano, jih potolkle in rešile cesarsko mesto. Naslednji dan so bili peki pozvani pred cesarja, kateri jih-je visoko odlikoval, jim dal uniformo in orožje. Pri tej priliki je pek Wendler, ki je bil obenem tudi humorist, spremenil obliko zajtrkovalnega peciva v upognjeno, tako da je izgledalo kot polumesec. »Kifeljc« bo pri tej slovesnosti igral največjo vlogo. Spekli bodo iz 50 kilogramov moke kifeljc, katerega bodo vozili po budimpeštamskih ulicah, vajenci in vajenke v narodnih nošah pa bodo med oh-oke delile kifeljčke. Po sprevodu bo mestni župan razdelil ogromni kifeljc med revno ljudstvo v ljudskih kuhinjah. Tako »o po vsem svetu 250 let vsak dan imeli na mizi to Wendlovo iznajdbo, ne da bi le slutili, kakšno zgodovinsko ozadje tiči za tem malim »kifeljcem«. Velika leča Poseben vagon je odpeljal iz New Yorka pol milijona dolarjev vredno lečo preko Sev. Amerike v Kalifornijo. Vlak, ki mu je bil priklopljen, ne sme razviti nad 40 km brzine na uro. Na svetu največjo lečo, ki tehta 200 ton, so vlivali leto dni v veliki ne\VYorški steklarni, je zavita v plu-tovino in klobučevino ter namenjena za daljno-gleed zvezdarne na hribu Palomareu. Opazovalci bodo videli skozi to lečo luno tako natančno, kot da bi bila samo 40 km oddaljena od zemlje. Po vsem svetu se oblasti trudijo, da hi našle način kolikor mogoče zavarovati življenje na prometnih cestah, kak0 brezskrbne in raztresene privesti do tega, da bi mislili in prevdarjali. Ne samo v Ameriki, tudi v Angliji se strašno množe slučaji smrtnih prometnih nezgod. Saj ob nedeljah in praznikih vsako uro pasira 5000 avtomobilov križišče na Eastem Road v smeri proti morju. Na tej cesti so namestili napise, katerih ne more noben voznik prezreti. Na prvi deski stoji: Leta 1935 na tej cesti, potem sledi sto metrov dalje druga deska: Je bilo ubitih 21 ljudi, in zopet po sto metrih: 946 oseb pa je bilo poškodovanih, in še p0 razdalji sto metrov: Prosimo, vozite previdno. V Arizoni napravijo na mestu, kjer se je pripetila prometna nezgoda s smrtnim izidom, črn drog s križem v sredini. Ta drog vedno na novo prevlečejo, tako da ga mora vsak avtomobilist videti. Na Beaumont križišču v Nevvarku imajo že od leta 1924 razobešeno močno svetilko v rdečem steklu, na katerem stoji edina beseda: Nevarnost. Trdijo, da je na tem mestu zelo malo nezgod. Celo manj obljudene južnoameriške države imajo svoje varnostne napise. Zelo značilen je oni na nekem križišču v Valparaiso. Vrh visokega kamnitega podstavka je položen popolnoma razbit avtomobil, na podstavku pa je napis v španščini: Hiti počasi! Tudi pri nas bo kmalu treba misliti na slične napise, zlasti v poletnih mesecih. Posebno priporočljivi bi bili napisi »desno voziti«. Toda tak napis ne zadostuje samo na meji kot je to pri nas, potem pa ne vidiš nobenega opozorila več. Za inozemca, zlasti onega, ki je vajen voziti levo, to ne zadostuje. Potem se pa dogajajo slične nezgode, kot zadnjič pri Vojniku, katere vzrok je bila baš vožnja inozemskega avtomobila po levi. V Avstriji na pr. imajo tam, kjer se smer vožnje menja, napise na vsakem drogu, na vsakem drevesu, z eno Mož prikolovrati ponoči pijan domov ter prevrne akvarij. Zena zakriči: »Za božjo voljo, kaj pa počenjaš, neroda pa-janal« »Oh, ta preklicana ribica,« se odreže mož, »zlezla mi je ravno pod stopalo.« • Prometni stfažnik zaustavi elegantno damo, ki se je s svojim luksuznim Fordom vozila po napačni strani ceste: »Prosim, ali imate vozniško legitimacijo?« »O seveda, gospod stfažnik. Kateri gospod pa bi se rad peljal?« SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE ŠOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE kisalne bloke ITD. S NODI PO IZBEDNO DGODNIH CENAH KNJIGOVEZNICA JUGOSLOVANSKE TISKARNE PBEJ K. T. D. V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA 0 IL NADSTROPJE 39 Zeleni pekel Polagoma so iztrgavali svoje ovčice iz divjaštva in so jih vodili na Gospodovo pot. Gradili so cerkve. Namesto, da bi se borili proti strasti, ki so jo imeli domačini za surovo godbo, so pritegnili najboljše glasbenike k službi božji in jih učili igrati na harmonij. Iz Evrope so vpeljali gosli ter poučevali Indijance v goslanju. Domačih plesov niso odpravili, toda pod nežnim vplivom Cerkve so divje razuzdanosti polagoma izginile ter se spremenile v verske praznike. V začetku je ta sprememba počivala v glavnem na osebnem vplivu. Duhovniki so obiskali kako vas in začeli zdraviti bolnike. Ker so se strogo držali zapovedi, da se ne smejo poročili, jih je to dvigalo visoko nad preprosto množico in je dajalo njihovim naukom mističen čar. Bili so nekaj posebnega, nekaj božanskega, nekaj zdravečega in kljub temu nekaj tako človeškega, čemur so se domačini najbolj čudili. Takih mož Indijanec do tedaj še ni srečal. Njegovi lastni bogovi so bili nasilni, V osamljenem veličastju so stolovali sredi viharja, ali pa so se javljali v plameneči besnosti strele. Nihče od Indijancev ni nikdar mislil na to, da bi se spoprijateljil s soncem, ali da bi iz vetra in dežja črpal poljedelsko znanje. Nedvomno so bile zvezde in mesec ljubki in po- polni, toda niso lajšale nobene rane in niso umirajočemu nudili nič tolažbe, To vse in še dosti več je dajala nova vera. V duhovnikovi osebi se je utelešal nauk o ljubezni in pomagal boječim dušam z molitvijo zemeljskega prijatelja, da so se zaupale nebeški milosti, Tako je pokrajina Chiquitos za-bogatela in jezuite so častili, kakor majhni otroci starše. Oktobra 1767 pa je španska vlada podlegla bojazljivemu strahu. Iz Lime je v Španijo prišla vest, da jezuiti docela obvladujejo raztegnjene gozdne ravnine, Ker je španski kralj poznal samo borne jezuite, je mislil, da se mu bodo Chiquitanci uprli. Zato je poslal podkralju tajno povelje, naj takoj spravi vse duhovnike na obalo Tihega morja in jih vkrca za Evropo. Udarec naj bi zamahnil kar nenadoma. Nekega določenega dne naj bi v vsako vas pridrla majhna četa vojakov ter ob določeni uri prijela duhovnike. Nameravali so to zapoved izvesti skrivaj, da ne bi jezuiti dobili časa, da bi razburkali deželo. Seveda je bil potek čisto drugi. Guverner iz Santa Cruz ni mogel skrivati gibanja svojih čet. Ko ga je nadškof zaradi tega poklical na odgovor, mu je izdal strahovito skrivnost. Takoj so odhiteli glasniki k misijonskim postajam, ki so bile daleč druga od druge ter opominjali duhovnike. Če bi bila cerkev v resnici gojila željo, da bi tu razvila svojo zastavo, potem bi iz- gona ne bilo mogoče izvesti s silo. V deželi, katera kakor Zeleni pekel, tako olajšuje zasede, v kateri domačin časti svoje učitelje in kjer si vojska prav nič ne želi, da bi dvignila roko proti duhovniku, bi bila vstaja lahko delo. Toda nadškof ni gojil nobene take želje. Brž, ko je njegovo povelje doseglo svete čete, so povezali svoje culice, svoje knjige in svoj imetek ter ranjeni v dno duše sklicali svoje ovčice na zadnji pogovor. »Proč moramo,« so dejali, »naš kralj nas kliče nazaj.« »Kaj nas hočete zapustiti,« so ponižno spraševali Indijanci. »Vemo, da smo grešili. Toda storili smo vse, kar smo mogli.« »Če bi bila božja volja, potem bi vse svoje življenje ostali pri vas, toda ne smemo.« V očeh njihove črede se je zablestel bojevit lesk. »Ali vas bodo vojaki nasilno odpeljali? Če je to tako, potem jih bomo pomorili in' njihova trupla vrgli urubuju.« Prav tega so se sveti očetje bali. »Nikakor,« so dejali, »gremo, ker nas kralj potrebuje. Ljubi Bog bo skrbel za nove učitelje, nje morate poslušati.« V tem je ležala morda največja žalitev, kar jih je kdaj kdo izrekel. 17-letni dečki, neverjetno neizkušeni, uboga bitja, o katerih je polkovnik, ki je pregnal jezuite, izjavil, da niso ne moški, ne ženske, so morali hitro narediti bogoslovski učni tečaj, da bi nadomestili pametne in skušene očete. Indijanci bi jih bili kmalu linčali. Jezuiti so odšli in neskončna otožnost je legla na deželo. Čikitanci so se bili odvadili divjaštva, zdaj pa so krščanstvo imeli v rokah otroci. Učitelji v črnih suknjah, ki so bili tako resni in vendar tako prijazni, tako močni v svoji veri, so zapustili zijajoč prepad, ki ga ni nihče več napolnil. To je bila največja nesreča, ki je kdaj udarila Južno Ameriko. Človek mora brskati po arhivih tistega časa in primerjati tedanje stanje z današnjim položajem. Šele potem človek more pravilno oceniti posledice te bojazljivske zagamane politike. Jaz sem v ta namen proučil čudovito knjigo »Mojo y Chiquitos«, katero je napisal se-njor Rene-Moreno. Jasno prikazovanje mi je omogočilo, da sem si živo predstavljal soci-jalno življenje teh daljnjih pokrajin v 18. stoletju. Natančno ljudsko štetje iz tistega časa mi je pri tem izborno služilo. 1768 je imel Santo Corazon, ki ga izberem za primer, ker je moj zgodovinopisec prodrl do sem in ker predstavlja to mesto značilen primer, 2387 prebivalcev. Če človek zna brati med vrstami, vidi, da so se mladi ljudje ženili, da so dosegli razmeroma visoko starost in številne otroke. Od otrok jih je bilo pol fantov, pol deklic. Ker je bilo zelo malo vdovcev in vdov in ker se je le malokdo drugič poročil, lahko menimo, da so bili življenjski pogoji za oba spola skoraj enako ugodni. ~ dom« izhaia vsak delavnik ob 12. Mesečna naročnina 12 Din, za inozemstvo 25 Din. Uredništvo: Kopitarjeva ulica 6/IIL Telefon 2994 m 29% Uprava; Kopitarjeva 6. ,Slovenski dom« iznaja vsa* aemvn« z“e|®cKn0asIovansko fiskarno „ Ljubljani: K