PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob« v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 Tlx 460894 PD I Fax 040/772418 GORICA Drevored 24 maggio 1 Tel. (0481) 533382-535723 Fax 0481/532958 ČEDAD Ul. Ristori 28 Tel. (0432) 731190 Fax 0432/730462 Poštnina plačana v gotovini Abb. postale 1 gruppo Cena 1.200 lir - Leto XLVII. št. 60 (13.890) Trst, sreda, 10. aprila 1991 O tem vprašanju včeraj tudi začetek razprave v OZN Tragedija iraških Kurdov zahteva takojšnje rešitve Bombe, lakota in bolezni vse bolj redčijo kurdske vrste - Pomoč iz zraka ne zadošča - Obtožbe na račun Busha ob pasivnosti ZDA Politično vzdušje se postopoma umirja Stranke koalicije pozitivno ocenile Andreottijev načrt NEW YORK, BAGDAD Tragedija Kurdov se še naprej nadaljuje, po podatkih visokega komisariata OZN za begunce v Ženevi pa je doslej v Turčijo pribežalo 400.000 Kurdov, v Iran pa kar 771.850. Toda njihovega bega pred fosfornimi in napalm bombami iraške vojske še ni konec in na stotisoče jih v obupnem begu pred smrtjo, lakoto in boleznimi še naprej pritiska proti tema dvema državama. Čeprav se v svetu z zaskrbljenostjo sprašujejo, kaj storiti, pa kaj več od pomoči v živežu iz zraka doslej še ni bilo storjenega. Diplomatska aktivnost je sicer izredno živahna in skuša se na vse načine doseči, da bi bila humanitarna pomoč trpečemu ljudstvu čim hitrejša in čim bolj učinkovita, po drugi strani pa se iščejo »politične rešitve«, ki naj bi preprečile tako imenovane »državne pokole«, katerih avtor je v tem primeru bagdadski režim. Tako so voditelji držav ES predlagali, naj bi na severu Iraka ustanovili »zaščiteno področje« za kurdske begunce, kjer naj bi neposredni nadzor imela Organizacija združenih narodov. Razprava o kurdskem vprašanju se je včeraj začela tudi v Združenih narodih, ob vsem tem pa je bagdadski režim gluh za pozive, naj končno preneha z uničevanjem Kurdov. Bagdad je tudi zavrnil predlog ES o formiranju »zaščitenih področij« in tudi obsodil pomoč v živilih iz zraka. S tem v zvezi je iraški zunanji minister Ahmed Husein včeraj izjavil, da kurdska manjšina »bolj kot pomoč iz zraka potrebuje ukinitev ekonomskih sankcij proti Iraku«. Toda v zvezi s tragedijo Kurdov so se izredno ostre polemike razvnele tudi v ZDA. Obtožbe letijo predvsem na račun predsednika Busha, ki naj bi Kurde spodbujal k upo- ru, zdaj pa, ko je bagdadski režim upor krvavo zatrl, okleva s pomočjo. Kopja se lomijo predvsem ob vprašanju, ali so ZDA dolžne poseči in če je dramo Kurdov mogoče primerjati s holokavstom Židov. V zvezi z dogajanji na Bližnjem vzhodu pa velja omeniti vsaj delen uspeh ameriškega državnega sekretarja Jamesa Bakerja na obisku v Izraelu. Na včerajšnjih pogovorih z izraelskim premierjem Šamirjem, zunanjim ministrom Levi-jem in obrambnim ministrom Arensom je namreč Baker dosegel načelni pristanek Izraela na »regionalno konferenco«, ki naj bi v pogovorih z arabskimi sosedami postavila temelje za mirovna pogajanja o prenehanju arabsko-izrael-skega spora in rešitvi palestinskega vprašanja. Baker se je srečal tudi s predstavniki Palestincev (brez PLO), katerim je predstavil ameriške poglede v zvezi s pa-lestinsko-izraelskim vprašanjem. Po Bakerju naj bi Palestinci pristali na pogajanja, pri čemer pa ni ponudil nikakršnega jamstva, da bi na teh pogajanjih prišlo do rojstva palestinske države na zasedenih arabskih ozemljih. Palestinci s srečanjem niso bili zadovoljni in to je povsem jasno povedal eden od najbolj uglednih Arafatovih zagovornikov na zasedenih ozemljih Fajsal Huseini, ko je dejal, »da zdaj ni nič večji optimist, kot je bil po srečanju z Bakerjem pred mesecem dni«. Po njegovem mnenju bi »regionalna konferenca« lahko koristila le arabskim državam, palestinski problem pa bi ostal še naprej nerešen. Huseini je še dodal, da Palestinci niso dovolj močni, »da bi vsiljevali rešitve, da pa so prav gotovo dovolj sposobni, da paralizirajo tiste rešitve, ki so v nasprotju z njihovimi interesi«. RIM Po večdnevni napetosti se je vzdušje v rimskih palačah navidezno pomirilo. V ponedeljek je predsednik vlade Andreotti predložil svojih pet točk, ki naj bi omogočile vladni koaliciji, da preživi do rednega izteka mandata, včeraj pa so jih vladni partnerji ocenili. Ocena je bila v glavnem pozitivna, samo socialisti so izdelali »poglobljeno analizo«, ki pa ne vsebuje nobene bistvene novosti. PSI ponavlja stara stališča o predsedniški republiki, predlaga rešitve za zajezitev inflacije, pozitivno oceno pa namenja tistemu delu Andreottijeve programske točke, ki se nanaša na institucionalno reformo. Predsednik vlade je namreč med drugim predlagal, da bi parlament zakonske osnutke o javni financi v celoti odobril ali pa zavrnil, skratka, da bi imel več možnosti vnašati amandmaje v zakonske osnutke. Ostale programske točke se nanašajo na javno finan-co, javne uprave, vprašanje Juga in na kriminal. Z Andreottijevim načrtom se v celoti strinjajo republikanci, ki menijo, da gre njegov načrt »celo preko zastavljenega cilja«, to pa naj bi bilo jamstvo za naravni iztek zakonodaje. Liberalec Altissimo pa je o načrtu govoril neposredno z Andreottijem. Tudi liberalci podpirajo njegove predloge o ustavni reformi, v zvezi z javno financo pa so prepričani, da bi morala imeti zasebna iniciativa prostejše roke. Nekaj pomislekov glede ustanih reform ima PSDI, ki meni, da bi na ta račun ostali odprti problemi šli v pozabo. KD prav tako potrjuje veljavnost Andreottije-vega načrta, vendar še vedno izraža nekaj pomislekov glede ustavne reforme. Forlani naglaša, da bi se morala slednja nanašati predvsem na reformo dvodomnega sistema in deželne ureditve. Zadnjo besedo pa bodo izrekli danes, ko bo predsednik vlade ponovno sprejel vseh pet predstavnikov koalicije in tako okvirno preklical krizno stanje. Na opozicijski ravni tudi ni bilo večjih razhajanj. Tajnik DSL Occhetto je odgovoril na kritike, da se s svojimi predlogi o reformah vse bolj približuje demokristjanom, predstaviki komunistične prenove pa opozarjajo pred vse očitnejšim usmerjanjem državne politike na desno. Primorski ponovno med bralci VOJMIR TAVČAR Po skoraj dveh tednih odsotnosti se Primorski dnevnik danes vrača v kioske in na domove naročnikov. Po dolgotrajnem in napornem pogajanju med direkcijo ZTT in tovarniškim svetom podjetja je bil z voljo obeh strani, da se presežejo sporne točke, dosežen dogovor, ki omogoča zopetno izhajanje časopisa. Dolgi molk Primorskega dnevnika, najbrž najdaljši v vsej njegovi zgodovini, je posledica hude krize, ki je zajela Založništvo tržaškega tiska in Primorski dnevnik sam. V tako zaostreni situaciji, o kateri smo tudi obsežno poročali in o kateri pričajo tudi vsa doslej objavljena sindikalna sporočila, je bilo skoraj neizbežno, da se sindikalna dialektika med podjetjem in uslužbenci zaostri. Za premostitev spornih točk je bilo potrebno veliko prizadevnosti z obeh strani, uredništvo pa je pri tem tudi odigralo svojo Posredovalno vlogo. Dogovor najbrž tudi ne bi bil možen, če ne bi pri tem vsi upoštevali specifične vloge časopisa in odgovornosti, ki jo Primorski dnevnik ima (in to odgovornost globoko občutijo vsi, ki so zaposleni v Založništvu tržaškega tiska, od vodstva podjetja do zadnjega uslužbenca) do slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, predvsem pa do bralcev in do naročnikov. Kaj pomeni Primorski dnevnik slovenskim ljudem smo v teh dneh jasno občutili vsi, ki smo imeli priložnost, da smo v uredništvu, na ulici, po vaseh in krožkih odgovarjali na zaskrbljena vprašanja in tudi proteste ljudi, ki so želeli vedeti, kako je s časopisom, kdaj bo spet njihov spremljevalec in obveščevalec. Ne vem, ali smo bili v pojasnjevanju dovolj izčrpni, očitno pa je, da besede same in tudi opravičila ne zadostujejo. Saj je z molkom Primorskega dnevnika umolknil predvsem prijatelj, nad katerim se tudi razhudiš, a brez katerega se čutiš bistveno osiromašen. Sedaj je ta molk prekinjen, prijatelj se spet oglaša in se bo, razen seveda, če ga ne NADALJEVANJE NA 2. STRANI Pred jutrišnjim srečanjem predsednikov jugoslovanskih republik na Brdu pri Kranju Po manifestacijah v Zagrebu in Splitu Jovič spet grozi hrvaškemu vodstvu BOGO SAMSA LJUBLJANA — Sojenje hrvaškemu obrambnemu ministru Martinu Špeglju in sedmim soobtoženim' pred zagrebškim vojaškim sodiščem so v ponedeljek morali odložiti za nedoločen čas. Že dobro uro pred pričetkom sodnega procesa se je namreč v Gajevi ulici pred velikim poslopjem vojaškega sodišča sredi Zagreba zbrala večtisočglava množica razjarjenih Zagrebčanov. Kričali so »Ven okupatorska, četniška vojska, tukaj je Hrvaška,« in podobna še veliko hujša gesla. Poslopje so obmetavali z jajci in kamenjem, najbolj drzni so celo razobesili hrvaško nacionalno zastavo s šahovnico. Ogorčeni napadi so trajali dobre tri ure in so se unesli šele popoldne po intervenciji predstavnikov HDZ in zagrebškega župana. General Kolšek, poveljnik petega armadnega poveljstva, je celo pozval predsednika Tudjmana, naj pošlje policijske okrepitve, in zagrozil, da bo drugače posredoval sam. Predsednik sodišča polkovnik Živko Mazič pa je zagrozil, da bodo proces preselili drugam, kjer bo sojenje lahko potekalo mirno. V ponedeljek zvečer se je na protestnem zborovanju proti politično-vojaškemu procesu v Splitu zbrala stotisočglava množica. Najprej je vse potekalo mirno, kasneje pa se je pretvorilo v divjanje nekaj tisoč ljudi, ki so demolirali kioske časopisnega podjetja Borba, razbili vsa okna na domu JLA, na poveljstvu vojnopomorske oblasti, na poslovalnici JAT, Uniš turista, Inex turista in nekaj podjetij iz Srbije. Policija je le s težavo brzdala rušilce in je vse svoje sile usmerila na okraj Blatina, kjer žive vojaške osebe in upokojeni oficirji. Na to področje pa so hoteli vdreti demonstranti. Predsednik Jovič je zaradi vsega tega včeraj poslal predsedniku Tudjmanu grozilno pismo, češ da so bili napadeni vojnosodni organi in da jih hrvaška policija ni branila, kot naj bi bilo dogovorjeno. V Splitu in Zagrebu je prišlo do različnih ocen ponedeljkovih dogodkov. Skrajna hrvaška desnica jih odobrava, levica pa je zelo oprezna in zlasti obsoja divjanje v Splitu. Tudi vse to pa seveda spada v okvir zaostrovanja srbsko-hrvaških odnosov. Sojenje hrvaškemu obrambnemu ministru in sedmerici je tipični politični proces, kot sta bili sojenje četverici v Ljubljani pred vojaškim sodiščem, kateremu je predsedoval isti predsednik, takrat še podpolkovnik Mazič, in sojenje Azemu Vllasiju na Kosovu. V nedeljo zvečer je izredno prepričljivo po hrvaški TV govoril starosta obrambe beograjski odvetnik Rastko Radmilovič, po rodu in prepričanju Srb, ki je zmagovito vodil tudi obrambo Albanca Azema Vllasija. To je značilen zmontiran politični proces, kakršne je poznala Stalinova vladavina in kot so potekali v minulih časih. Taki procesi so bili tudi v Jugoslaviji zelo pogosti. Armada obtožuje ministra Špeglja in druge soob-tožnice oboroženega upora proti SFRJ (takega člena v zveznem kazenskem zakoniku sploh ni), obramba pa trdi, da niso pripravljali nobenega upora, temveč so na zakonit način oboroževali svojo legitimno policijo in s tem hrvaško republiko. V vso zadevo je močno zapleten vojaški vrh, predvsem pa varnostna obveščevalna služba, ki je uporabila najbolj grobe metode: prisluškovala, se posluževala provokatorjev, izsiljevala, predvsem pa se je izkazalo, da nadzira vse civilne, vladne in predvsem demokratično izvoljene organe. S tem dogodkom so se razmere na Hrvaškem ponovno razgrele in nikjer na obzorju ni sprave. V Kninu, predvsem pa vsej kninski krajini še vedno vre. Stanje je tako, da je pokrajina razdeljena na tri dele: oni del, ki ga obvladuje hrvaška policija, ne- NADALJEVANJE NA 2. STRANI Predsednik Biasutti o krizni situaciji Primorskega dnevnika NA 3. STRANI □ D D Po odkritju goljufije odstopil predsednik Pokrajine Gorica NA 8. STRANI Skrajšan postopek za vrnitev izvirnih imen in priimkov RIM Vsi, katerim so na podlagi kraljevskega dekreta v dvajsetih letih poitalijančili imena in priimke, bodo lahko odslej precej bolj enostavno prišli do izvirnega priimka in imena. Zahtevi za vrnitev izvirne oblike bodo morali priložiti nekatere anagrafske dokumente in vse skupaj izročiti pristojni prefekturi. O tem govori zakon št. 114, ki je bil sprejet 28. marca letos, v ponedeljek pa je bil objavljen tudi v Uradnem listu. Zakon priznava pravico do menjave vseh priimkov, ki so bili za časa fašizma poitalijančeni, ta pravica pa je razširjena na zakonce oseb, katerim so bili spremenjeni priimki, na vse sorodnike, na katere je bil poitalijančeni priimek razširjen, in končno tudi na vse njihove potomce, ki so bili z novim priimkom že vpisani v anagraf-skih uradih. Sovjetski zvezi ne uspe več zaustaviti ljudskega nezadovoljstva Gruzija proglasila svojo neodvisnost Dramatičen poziv Mihaila Gorbačova Ustrahovalna dinamitna akcija v rimski sodni palači MOSKVA — Sovjetska zakavkaška republika Gruzija je včeraj proglasila svojo neodvisnost, tako da se sedaj po baltski za Mihaila Gorbačova tudi uradno odpira »južna zakavkaška fronta«, ki bo po vsem sodeč trša od severne. Gruzijski parlament je namreč soglasno sprejel ta sklep, ker ga je moralno obvezal nedavni referendum, na katerem se je 31. marca 97 odstotkov prebivalcev izjasnilo za neodvisnost. Včerajšnji sklep sovpada z drugo obletnico krvavih dogodkov v Tbilisiju, ko je sovjetska vojska celo z bojnimi plini nasilno zadušila manifestacije v gruzijskem glavnem mestu in pri tem ubila 21 oseb, več sto pa ranila. Sovjetska tiskovna agencija Tass je odločitev ocenila kot »enostransko dejanje, s katerim se je Gruzija pridružila pribaltskim republikam, ki se hočejo odcepiti od Sovjetske zveze«. Proglasitev neodvisnosti ne pomeni še odcepitve. Sodeč po izjavah gruzijskega predsednika Zviada Gamsahurdia se bo to zgodilo že v prihodnjih mesecih. Gruzija ne bo namreč spoštovala rokov in pogojev, ki jih predvideva novi sporazum med zvezo in republikami. Včeraj je v bistvu le obnovila svojo neodvisnost iz leta 1918, ko so se gruzijski manjševiki otresli ruskega jarma. Gruzijska neodvisnost pa je trajala le do leta 1921, ko so nasilno vzpostavili sovjetsko oblast. Trenutno ni jasno, kakšne ukrepe bo prevzel Mi-hail Gorbačov. Sodeč po včerajšnjem dramatičnem pozivu na svetu sovjetske federacije se Mihail Gorbačov nahaja v precejšnjih težavah. Sovjetski predsednik je namreč zahteval moratorij za mitinge, stavke in vse akcije, ki bi ogrožale stabilnost v državi. Poudaril je, da so napočili odločilni trenutki za sam obstoj sovjetske države, ki ji grozi razpad gospodarske in pravne ureditve. Zase je zahteval nadaljnja pooblastila, da bi izpeljal »sklepe nedavnega referenduma«. Po mnenju Mihaila Gorbačova ima sovjetska oblast obvezo, da uresniči sklepe vsesov-jetskega referenduma 17. marca, na katerem je večina podprla federativno ureditev Sovjetske zveze. Mihail Gorbačov seveda ni povedal, kako bo ukrepal proti tistim republikam, ki so vsesovjetski referendum bojkotirale, na lastnih pa se izjasnile za neodvisnost. Armenija je včeraj napovedala, da bo njen referendum za neodvisnost septembra. Ko bo svoj referendum napovedal tudi Azerbajdžan, bo nastala nevarna fronta, ki bo od Pribaltika preko Ukrajine in Zakavkazja ogrožala sam obstoj sovjetske federacije. Gorbačov ima nedvomno v obrambi unitaristične federacije vso podporo armade, tajne policije in partijskega aparata, da pa bi lahko nasilno ohranil federacijo proti volji neruskih narodov je malo verjetno. RIM — Prejšnjo noč so neznanci odložili pred vhodna vrata enega od rimskih sodišč peklenski stroj, ki pa ni eksplodiral, ker je bil brez detonatorja. Preiskovalci so zato prepričani, da je šlo bolj za ustrahovalno dejanje, kot pa za pravi poskus atentata. V jutranjih urah je odgovornost za dejanje prevzela organizacija »movi-mento rivoluzionario«, ki ima po mnenju preiskovalcev desničarski pečat. To ime se je zadnjič pojavilo pred več kot letom dni v podobnih okoliščinah; tudi takrat so neznanci obvestili policijo, da je v toaletnih prostorih sodišča na Trgu Clodio bomba. V sinočnjem primeru so »atentatorji« pripravili svojevrstno orožje: v ekonomski lonec so nasuli nekaj smodnika in dinamit ter napeljali zažigalno vrvico. Malo pred eno uro jo je nekdo prižgal, tako da se je razstrelivo le vnelo, eksplozije pa ni bilo. Nočni čuvaj in karabinjerska izvidnica, ki je ob tisti uri peljala mimo palače, nista namreč opazila nič sumljivega. Zdravstvena struktura oporečna tako na jugu kot na severu države RIM Preiskava, ki jo je opravilo Razsodišče za bolnikove pravice, je pokazala, da je tudi v bolnišnicah na severu države položaj skrajno zaskrbljujoč. Oporečna higiena, pomanjkanje tako strokovnega kot pomožnega osebja, ki sta bila negativna predznaka za zdravstvene ustanove na jugu, sta se sedaj razširila tudi na sever. Preiskava Razsodišča za bolnikove pravice je izzvala val polemik, vendar je treba priznati, da so se nanje »obesili« predvsem nekateri politiki. Sami zdravniki so namreč priznali, da je položaj izredno zaskrbljujoč, ker so bile vse dosedanje reforme površne in so imele zato le začasni učinek. Predstavnik sindikata zdravnikov Aristide Pači je menil, da si pristojnost nad italijanskim zdravstvom delijo deželne in občinske uprave, to pa povzroča velikansko zmedo. Tudi težnja po privatizaciji zdravstva ne more popraviti škode, ki jo je povzročilo dolgoletno slabo upravljanje. Kvečjem, pravi Pad, bi lahko poskusili z delnim vstopom privatnikov v javno zadravstveno strukturo. Kot primer je navedel milanski Klinični center za transplantacijo organov, kjer je pristop zasebnikov oziroma priliv zasebnega denarja znatno izboljšal storitve in strokovno raven zavoda. Prav pomanjkanje finančnih sredstev je glavni krivec, da se je italijansko zdravstvo znašlo v slepi ulici, bolniki v bolnišnicah pa so skoraj povsod obravnavani kot številke in ne kot ljudje, potrebni pomoči in nege. ISTANBUL — Najmanj 36 grških turistov - med njimi tudi 5 otrok - je včeraj v Istanbulu zgorelo v avtobusu (Telefoto AP), v katerem je eksplodirala plinska bomba. V dvonadstropnem avtobusu je bilo 65 potnikov in po podatkih turških reševalcev bi lahko število žrtev še naraslo. Istanbulska policija je sporočila, da je do požara prišlo zaradi eksplozije plinske jeklenke, pri čemer pa še poudarjajo, da ni izključeno, da je šlo za atentat. V požaru na avtobusu v Istanbulu umrlo najmanj 36 grških turistov Zunanji minister SZ se je zavzel za ohranitev jugoslovanske federacije BEOGRAD — Sovjetski zunanji minister Besmer-tnih, ki je bil na dvodnevnem uradnem in prijateljskem obisku v Jugoslaviji je včeraj iz Beograda odpotoval v Atene. Na tiskovni konferenci je Besmertnih povedal, da so bili razgovori s predsednikom predsedstva Jugoslavije Jovičem in ministrskim predsednikom Markovičem uspešni in da so »pokazali visoko stopnjo medsebojnega razumevanja in številna sorodna stališča o pomembnih mednarodnih temah«. Lončar se je strinjal z ocenami svojega gosta in povedal, da so odnosi med državama prosti ideoloških predsodkov in hipotek iz preteklosti. Državnika sta se tudi strinjala, da ekonomsko sodelovanje kali podobo in da bo treba na gospodarskem področju veliko storiti. Na vprašanje novinarja kakšno je sgvjetsko stališče do prihodnosti Jugoslavije, je sovjetski minister odgovoril, da se njegova država »zavzema za integralno jugoslovansko federacijo, odnos med federacijo in republikami pa je notranja zadeva Jugoslavije, za katero upajo, da jo bodo razrešili na demokratičen način«. Besmertniha so tudi vprašali, zakaj se ni sestal s predstavniki Srbije in Slovenije, Lončar pa je pojasnil, da je bil edini reazlog pomanjkanje časa. (dd) nadaljevanji s 1. strani • Primorski • Jovič grozi bodo vsedržavne stavke prisilile, da skupno z ostalimi italijanskimi listi izostane iz kioskov. Založništvo tržaškega tiska in Primorski dnevnik v tem času še nista premostila vseh hudih problemov, ki ju bremenijo. Treba bo še veliko naporov, prizadevanj in požrtvovalnosti, preden bodo težave mimo. Predvsem pa bo potrebno, da italijanska država in tudi matična Slovenija izkažeta veliko razumevanje za potrebe edinega slovenskega dnevnika v Italiji. V zadnjem mesecu se je okoli časopisa ustvarila velika solidarnost, ki pa mora zadobiti tudi konkretnejšo vsebino, da bo Primorski dnevnik lahko živel. In najbrž ni nikogar, ki ne bi trdil, da Primorski dnevnik mora živeti. Naročnina: mesečna 22.000 lir - celoletna naročnina 264.000 lir; v SFRJ številka 8.00 din, mesečna naročnina 190.00 din. Poštni tekoči račun za Italijo Založništvo tržaškega tiska, Trst 13512348 Za SFRJ: žiro račun 50101-601-85845 ADIT 61000 Ljubljana Vodnikova 133 - Telefon 554045-557185 Fax 061/555343 Oglasi: ob delavnikih trgovski 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 80.000 lir; finančni in legalni oglasi 1 modul (šir. 1 st. viš. 23 mm) 120.000 lir. Ob praznikih povišek 20%. IVA 19%. Oglasi iz dežele Furlanije-Julijske krajine se naročajo pri oglasni agenciji PUBLIEST srl - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-688, tlx 460270 EST I, iz vseh drugih dežel v Italiji pri podružnicah SPI. Mali oglasi: 950 lir beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19%. Naročajo se v uredništvu Primorskega dnevnika - Trst, Ul. Montecchi 6 - tel. 7796-611. TRST - Ul. Montecchi 6 - PP 559 Tel. (040) 7796-600 - Tlx 460894 Fax 040/772418 GORICA - Drevored 24 magglo 1 Tel. (0481) 533382 - 535723 Fax 0481/532958 ČEDAD - Ul. Ristorl 28 Tel. (0432) 731190 Glavni urednik Dušan Udovič Odgovorni urednik Vojimir Tavčar Izdaja ZTT Tiska EDIGRAF član italijanske zveze časopisnih založnikov FIEG kakšno tamponsko cono, ki je trdno v rokah vojaških oklepnikov in na krajino, kjer gospodarijo srbski policisti in oborožene srbske straže. V takem ozračju sta se predsinoči na gradu Strmol v Sloveniji srečala predsednik Tudjman, ki je načeloval močni hrvaški delegaciji, in predsednik Kučan, ki je prav tako vodil slovenski »vrh«. Razčistiti so morali dve vprašanji: Slovenija se bo do 23. junija ločila od drugih republik in uveljavila svojo plebiscitno odločitev o samostojnosti. Kaj bo naredila Hrvaška? Tudjman je večkrat uradno izjavil, da Hrvaška ne bo ostala sama v Jugoslaviji, ker bi se njen položaj močno poslabšal. Nekateri menijo, da je to samo oblika pritiska na Slovenijo, drugi dodajajo, da je Hrvaška prav s Kninom preveč podrejena in zapletena v srbsko nasilno politiko, zato se ločiti ne more. Naslednje vprašanje pa je prav tako izredno pomembno, saj je treba po slovenski ločitvi urediti odnose med republikama. Po razgovoru sta predsednika komentirala skupno izjavo, nato pa na tiskovni konferenci povedala, da sta obe republiki trdno odločeni uveljaviti svojo suverenost in samostojnost in da so se dogovorili, da bodo pospešili razgovore, ker sedaj grozi gospodarska kriza in socialni kolaps. Različni odtenki pa so bili glede osamosvajanja: zelo odločen Kučan, nekoliko bolj oprezen Tudjman, kar pa je razumljivo, saj je četrtina Hrvaške zasedena od srbskih oboroženih straž, srbske policije in JLA, srbsko-hrvaški odnosi pa se stalno zaostrujejo. Vse skupaj je tesno povezano z razgovori šestih predsednikov jugoslovanskih republik. Prvo zasedanje je bilo v Splitu, naslednje pretekli teden v Beogradu. Jutri bo na Brdu pri Kranju gostil predsednike slovenski predsednik Milan Kučan. Na prvem zasedanju so se samo prepirali, na drugem pa so vseeno prišli do zaključka, da je bistveno vprašanje suverenost: štiri, republike (Slovenija, Hrvaška, Bosna in Hercegovina in Makedonija) so mnenja, da so suverene in da je mogoče sodelovati samo z dogovorom. Srbija in Črna gora pa izhajata iz centralizirane države, ki mora hkrati temeljiti na srbskem načelu, da mora vsak Srb živeti v isti državi: srbska federacija ali Velika Srbija torej. CCTT01/13 CERTIFICATI Dl CREDITO DEL TESORO — SEDEMLETNI • Obveznice se lahko rezervirajo pri okencih Banca d’ Italia ali pri bančnih zavodih do 13.30 dne 11. aprila. • Obveznice se koristijo s 1. aprilom in je zato treba ob vplačilu, 16. aprila, doplačati dozorele obresti na kuponu, ne da bi plačali kakršnokoli provizijo. • Obveznice so v svežnjih po minimum 5 milijonov lir. Rezervacije do 11. aprila Minimalna cena dražbe % Letni donos na podlagi minimalne cene Bruto % Neto % 96,65 13,80 12,04 Odkupna cena in dejanski donos bosta objavljena v časopisju. • CCT se koristijo s 1. aprilom 1991 in zapadejo 1. aprila 1998. • Kupon je polletni; prvi kupon, ki znaša 6,30% bruto, bo izplačan 1. 10. 1991. S Naslednji kuponi bodo enaki šestmesečnemu bruto donosu BOT na 12 mesecev plus premija, ki znaša 0,50 točke. • CCT bodo dodeljeni po marginalnem sistemu (asta marginale), ki se nanaša na ceno ponudbe. Poseg na včerajšnji seji deželne skupščine Biasutd o hudi krizi Primorskega dnevnika Osrednja proslava bo 27. aprila na Trgu revolucije v Ljubljani Počastitev 50-letnice OF Jubilejne prireditve se bodo odvijale seveda tudi na Tržaškem in Goriškem TRST — Deželni odbor je formalno posegel pri rimski vladi za rešitev dramatične krize, ki pesti Primorski dnevnik. To je na včerajšnji seji deželnega sveta povedal predsednik odbora Adriano Biasutti, ki je o krizni situaciji dnevnika imel tudi razgovore s sindikalnimi predstavniki, pri tem pa je sporočil, da je odbor uradno pooblastil odbornika za industrijo Ferruccia Sara, da osebno sledi položaju in razvoju dogajanj na Primorskem dnevniku. Biasutti je dodal, da je preživetje dnevnika z omejeno doklado v vsakem primeru precej težavno in da bi bilo zato treba v tem okviru poiskati tudi možnost razširitve sedanjega tržišča Primorskega dnevnika. Predsednik je namignil še na možnost, »da bi se lahko položaj manjšinskega dnevnika rešil tudi z zaščitnim zakonom za slovensko narodnostno skupnost, z odobritvijo katerega pa parlament zavlačuje«. Predsednik Dežele je o krizi našega časopisa spregovoril v odgovoru na vprašanji svetovalcev Demokratične stranke levice Miloša Budina in Slovenske skupnosti Bojana Brezigarja, ki sta sicer zadevali dejstvo, da je uprava v zvezi z nekaterimi oglasi o zaščiti Jadrana pred nekaj meseci diskriminirala naš dnevnik. Predstavnik DSL je rekel, da si italijanska država res ne more dovoliti ukinitve Primorskega dnevnika, kar bi bilo poleg vsega v kričečem protislovju tudi s politično usmeritvijo Dežele pri vzpostavljanju novih odnosov v tem delu Evrope. Glede možnosti razširitve tržišča Primorskega dnevnika pa je Budin naglasil, da mora dnevnik po svoji naravi odgovarjati predvsem potrebam in zahtevam slovenske manjšine. Brezigar je podčrtal, da v glavnem soglaša z Budinovimi stališči, zavzel se je vsekakor za aktivnejšo vlogo Dežele za premostitev kriznega položaja Primorskega dnevnika, glede specifičnih sindikalnih vprašanj pa je predlagal posredovanje samega Biasuttija. Glede prvotne vsebine Budinovega in Brezigarjevega posega je predsednik rekel, da je v primeru propagandne akcije za čisto Jadransko morje šlo za »birokratsko pozabljivost, ki se v vsakem primeru ne bo ponovila«. Deželni svet je včeraj vzel na znanje odstop predsednika Paola Solimberga (PLI), ki je zapustil predsedniško mesto iz zdravstvenih razlogov. Na njegovo mesto bo menda že danes izvoljen predstavnik PSI (bivši socialdemokrat) iz Pordenona Nemo Gonano, ki je zdaj odbornik. Gonano bo moral vsekakor predhodno odstopiti iz deželne vlade, na njegovo mesto bo izvoljen demokristjan, najbrž Paolo Braida. Predsednik Solimbergo, ki ima dalj časa hude zdravstvene težave, je že pred meseci napovedal odstop, izvolitev Gonana pa je sad sporazuma med koalicijskimi partnerji, zlasti med demokristjani in socialisti. Pred uradnim sprejemom odstopa Solimberga so se Biasutti in zastopniki strank pohvalno izrazili o vlogi, ki jo je odigral dosedanji predsednik. V imenu predsedstva skupščine je spregovorila podpredsednica Augusta de Piero Barbina. S. T. TRST, LJUBLJANA April pred petdesetimi leti je zaznamovan z zgodovinsko usodnimi dogodki za jugoslovanske in z njimi tudi za slovenski narod. Dne šestega aprila so nemške, italijanske in druge okupatorske sile napadle Jugoslavijo in jo razkosale. Slovensko zemljo so si razdelili nemški, italijanski in madžarski okupatorji. Toda svobodoljubni slovenski narod okupacije in razkosanja ni priznal. Njegove najnaprednejše sile so 27. aprila sredi okupirane Ljubljane ustanovile Osvobodilno fronto slovenskega naroda, ta pa je tudi začela oborožen boj za osvoboditev vse slovenske zemlje skupaj z bojem drugih jugoslovanskih narodov na strani velike zavezniške koalicije proti silam osi Rim-Berlin-Tokio in ga privedla do se bodo spominjali v prihodnjih dneh po vsej Sloveniji, s končne zmage. Teh dogajan Podpora SDP našemu listu LJUBLJANA — Udeleženci konference SDP Slovenije odločno podpirajo Primorski dnevnik, eno najpomembnejših ustanov Slovencev v Italiji. Primorski dnevnik je prvi dnevnik Slovencev zunaj matične domovine in eden od štirih slovenskih dnevnikov nasploh. Gre za dragoceni del narodnega bogastva in pomembno vez med Slovenci v Italiji in Sloveniji. Zahtevamo, da italijanska država in dežela Furlanija-Julijska krajina izpolneta svoj dolg do Primorskega dnevnika. Pomoč manjšinskemu tisku je ena od prvih zahtev mednarodno uveljavljene zaščite narodnostnih manjšin. Pomembno odgovornost do slovenske javne besede na celotnem narodnem območju pa ima tudi slovenska država. Neogibno je, da Izvršni svet Skupščine Republike Slovenije nemudoma priskoči na pomoč Primorskemu dnevniku in s tem izpriča svojo, z besedami večkrat poudarjeno skrb za celotno slovensko narodno telo. Glede pravic slovenske manjšine Brzojavka SSk predsedniku vlade TRST — Deželno tajništvo Slovenske skupnosti je z brzojavko opozorilo mandatarja za sestavo nove vlade, posl. Giulia Andreottija, na nerešene probleme slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. »Ko Vam želimo obilo uspehov pri opravljanju težkih odgovornosti,« je zapisano v brzojavki, »zahtevamo jasnih zagotovil nove vlade glede zaščitnega zakona in reševanja problemov slovenske manjšine.« Deželno tajništvo SSk je tudi ponovno izrazilo zaskrbljenost zaradi krize, ki je zajela Primorski dnevnik. »Žal še ni stvarnih znakov, da bi pristojne oblasti pomagale pri premeščanju težav, a tudi napovedi o pluralizaciji založnika in o jasni avtonomni, profesionalni in finančno zdravi perspektivi časopisa še ne nudijo zadovoljivih jamstev.« V tiskovnem sporočilu SSk je še rečeno, da bo v soboto celodnevni interni seminar na deželni ravni kot priprava na deželni kongres. posebnim poudarkom pa v Ljubljani. Pokroviteljstvo nad osrednjo proslavo 50. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte je prevzel posebni državni odbor pri predsedstvu Republike Slovenije. Množična osrednja proslava bo prav na dan 27. aprila in sicer na prostornem Trgu revolucije v Ljubljani. V imenu predsedstva Republike Slovenije jo bo pozdravil član predsedstva, naš primorski kraški rojak, pesnik Ciril Zlobec, slavnostni govornik pa bo predsednik Zveze združenj borcev NOB Slovenije Ivan Dolničar. Pozdrave bosta prinesla tudi predstavnika slovenskih borcev in aktivistov Osvobodilne fronte iz Avstrije in Italije. Ob 13. uri bo na sporedu koncert v Cankarjevem domu, ob 18. uri istega dne pa bo prav tako v Cankarjevem domu svečana akademija, na kateri bo slavnostni govornik predsednik predsedstva Republike Slovenije Milan Kučan. V kulturnem programu bodo sodelovali slovenska partizanska pevska zbora iz Ljubljane in Trsta, moški pevski zbor iz Pliberka na Koroškem, ljubljanski mladinski zbor, Slovenski oktet in Simfonični orkester RTV Slovenije. V težkem in veličastnem boju za osvoboditev je posebej pomemben — je poudarjeno v sporočilu republiškega odbora Zveze združenj borcev NOB prispevek delov slovenskega naroda, ki danes žive v Italiji, Avstriji in na Madžarskem. Zato pa tudi želijo in pričakujejo, da se bodo osrednjih slovesnosti v Ljubljani množično — kakor sicer vedno ob podobnih priložnostih doslej — udeležili tudi Slovenci iz zamejstva. Vabilo velja 'prav tako tudi nekdanjim soborcem in uglednim antifašistom sosednjih narodov, s katerimi sodeluje Zveza združenj borcev Slovenije tudi danes na istih temeljih antifašizma in človekove svobode, na katerih je zgrajena današnja Evropa. »Prepričani smo, da bodo proslave te zgodovinske obletnice pokazale, kako duh Osvobodilne fronte in osvobodilnega boja še vedno živi v našem narodu. Potrdile bodo, da temelje sodobne slovenske državnosti in neodvisnosti, katerih uveljavljanje je danes ponovno na usodni preizkušnji, lažje gradimo na dosežkih Osvobodilne fronte slovenskega naroda in narodnoosvobodilnega boja,« je še rečeno v sporočilu predsedstva Zveze združenj borcev NOV Slovenije. Na slovesno počastitev 50. obletnice ustanovitve Osvobodilne fronte slovenskega naroda pa tečejo priprave tudi v Trstu in Gorici. V ta namen se je že dvakrat sestala posebna pripravljalna skupina v okviru Slovenske kulturno-gospodarske zveze, ki je izdelala smernice za osrednjo proslavo — ta bo najverjetneje 10. maja v tržaškem Kulturnem domu — in za druge pobude, ki si bodo sledile tudi v jesen letošnjega leta. m Na nedavnem srečanju v Trstu SKGZ in SDZ o gospodarstvu TRST V prejšnjih dneh sta se sestali v Trstu odposlanstvi odbora za gospodarstvo Slovenske kulturno-gospodarske zveze in komisije za gospodarstvo Slovenske demokratične zveze. Srečanje je bilo informacijskega značaja. Na njem so predstavniki Slovenske kulturno-gospodarske zveze seznanili goste z gospodarsko stvarnostjo Slovencev v Italiji, nakazana so bila temeljna izhodišča ekonomske politike SKGZ ter nekateri vidiki programa odbora za gospodarstvo. Delegacija Slovenske demokratske zveze je izhajajoč iz svojega programa predstavila poglede na aktualna vprašanja političnega in ekonomskega razvoja Republike Slovenije. Delegaciji šta se domenili, da se še sestaneta. Neposredna prodaja od proizvajalca do potrošnika sveže in zmrznjeno svinjsko meso kuhana - surova šunka Pršut »SAN DANIELE« sušen nad 12 mesecev Pršut »PARMA« Pršut »SAURIS« Pršut »NAZIONALE« Parma Pršut »MEC« Pršut v kosih sušen nad 12 mesecev sušen nad 12 mesecev sušen nad 12 mesecev sušen nad 9 mesecev sušen nad 7 mesecev l: PLEČE - KOTLETI - JETRA - SRCE - LEDVICE - JEZIK -TACE - REPI - REBRCA - SVEŽE SVINJSKE KLOBASE - KUHAN PRŠUT PRAGA - HRENOVKE - KRANJSKE KLOBASE - VSE VRSTE KUHANIH IN SUROVIH SALAM DUkE grandi marche INDUSTRIJSKA CONA - TRST Strada Monte d’oro 332 (Dolga krona) Tel. 820334/5/6 - Tlx 460237 ODPRTO TUDI OB PONEDELJKIH od 9. do 13. in od 15. do 19. ure PROSTORNO PARKIRIŠČE Avtobusne povezave štev. 23 - 40 - 41 Zaslugo gre pripisati dolgoletnemu vztrajanju Sama Pahorja Avtomobilsko takso lahko plačamo s položnico izpolnjeno v slovenščini Avtomobilsko takso lahko lastniki osebnih vozil plačajo na glavni tržaški pošti s slovensko izpoljnjeno položnico, vendar pa plačevanje poteka v dveh rokih: slovensko položnico namreč odgovorni za poslovanje pošte pošljejo na prefekturo, da jo uradni prevajalec prevede (s tem preverijo, če z besedami izpisani znesek odgovarja številčni navedbi), šele nato pošta izda dokončno potrdilo o plačani taksi. To je v bistvu rezultat, katerega je po petih letih odločnih zavzemanj izbojeval prof. Samo Pahor v korist vseh pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Letos je namreč prof. Pahor lahko plačal takso na posest osebnega avtomobila s slovensko položnico, čeprav je imel tudi tokrat precej težav. Kot smo že poročali, je prof. Pahor 27. marca letos s položnico izpolnjeno v slovenščini želel plačati avtomobilsko takso za letošnje leto. Vendar pa mu uslužbenka pri okencu ni sprejela položnice, z zavrnitvijo položnice izpolnjene v slovenščini sta soglašala tudi vodja oddelka in ravnatelj pošte. Prof. Pahor seveda s takšnim zadržanjem ni bil zadovoljen, zato je osebno šel do glavnega ravnatelja pošte in ga opozoril na razsodbo tržaškega prizivnega sodišča z dne 22. oktobra 1990. Razsodba, s katero je tržaško prizivno sodišče oprostilo Sama Pahorja v zvezi z dogodki na tržaški pošti 10. februarja 1988 (prvostopenjsko sodišče je drugače ocenilo razplet dogodkov, do katerih je prišlo, ko je hotel prof. Pahor s slovensko položnico plačati avtomobilske pristojbine za tisto leto), govori namreč tudi o pravici italijanskih državljanov slovenske narodnosti, da izpolnjujejo poštne formularje v slovenščini. Sam Pahor je poštni upravi pravočasno posredoval vsebino razsodbe in istočasno opozoril odgovorne, naj uredijo vse potrebno za nemoteno vplačilo avtomobilske takse za letošnje leto s slovensko položnico. Vendar pa kljub posredovanju razsodbe poštni upravi in Pahorjevemu pravočasnemu opozarjanju na to, kaj namerava, pa uslužbenka pri poštnem okencu ni imela ustreznih navodil. Šele vztrajanje prof. Pahorja pri ravnatelju pošte je tokrat obrodilo rezultat: ravnatelj Livia je namreč malo pred 12. uro 27. marca na ministrstvo za pošto in telekomunikacije poslal teleks s prošnjo za takojšen odgovor (ob 12. uri se je zaključila protestna manifestacija društva Edinost pred pošto). V roku dveh ur je iz Rima prišel telefonski odgovor, da bo z ministrstva že naslednji dan prišel pisni odgovor glede Pahorjeve zahteve. Pisnega odgovora ni bilo, vendar pa so z ministrstva telefonsko posredovali tržaški pošti ustrezna navodila: na glavni pošti naj določijo okence za sprejem položnic izpolnjenih v slovenščini. Vendar pa so podrobnejša navodila bolj zavita, čisto v slogu italijanske birokracije: stranki, ki vroči pri za to določenem okencu položnico, izpolnjeno v slovenščini, se izda začasno potrdilo, slovensko položnico pa pošljejo v smislu strogo zaupne okrožnice št. 79/59 na prefekturo, da jo prevede uradni tolmač. Ko dobijo s prefekture položnico s prevodom, stranki izdajo dokončno potrdilo. Ministrstvo pa dodaja, da ta novi postopek velja samo za plačilo avtomobilske takse. Pri tem velja še opomniti, da je rok za plačilo taks na posest osebnih vozil, ki imajo več kot 9 fiskalnih konj, že zapadel, medtem ko lahko letošnjo takso lahko še plačajo lastniki »šibkejših« avtomobilov. Pozornost pa zasluži tudi priporočilo ministrstva, naj se o možnosti plačevanja s položnicami, izpolnjenimi v slovenskem jeziku, ne obvešča preveč javnosti. Priporočilo ministrstva je očitno naletelo na razumevajoča ušesa, saj 30. marca, ko se je Samo Pahor s slovensko položnico oglasil na okencu št. 13, ki je bil določen za sprejem tudi takšnih položnic, ni bila o navodilih ministrstva obveščena niti uradnica. Zato je zavrnila položnico, na Pahorjevo vztrajanje je posegel vodja oddelka, ki je prosil Pahorja, naj gre h okencu št. 12, kjer je vse formalnosti opravil sam poslovodja. Na isti dan, ko se je Samu Pahorju po petih letih le posrečilo, da vroči poštno položnico, izpolnjeno v slovenščini, pa so na poštah v okoliških vaseh v bistvu zavrnili slovenske položnice. Odgovorni za te poštne urade so se obrnili na pokrajinsko ravnateljstvo za navodila in sporočeno jim je bilo, naj zainteresirane napotijo na glavno pošto h okencu št. 13. Pri tem je treba upoštevati, da gre za poštne urade, za katere je bila predvidena raba slovenščine. S tem v zvezi se je v tem smislu izreklo tudi ministrstvo za pošto januarja 1989. Zrelostni izpiti se bodo po napovedi začeli 19. junija Maturitetni predmeti na vseh slovenskih šolah V okviru splošnih informacij o predmetih, ki pridejo v poštev za mature na italijanskih višjih srednjih šolah (začele se bodo 19. junija), je šolsko ministrstvo posredovalo tudi specifične informacije za slovenske šole. Poglejmo jih podrobneje. Klasični licej: pisni nalogi bosta iz slovenščine in grščine, ustni predmeti pa bodo italijanščina, latinščina, slovenščina in matematika. Znanstveni licej: pisni nalogi bosta iz slovenščine in matematike, ustni predmeti pa bodo italijanščina, tuj jezik, slovenščina in fizika. Pedagoški licej: pisni nalogi iz slovenščine in matematike, ustni predmeti bodo: italijanščina, latinščina, pedagogika in filozofija, slovenščina. Državni trgovski tehnični zavod Žiga Zois: pisni nalogi iz slovenščine in knjigovodstva, ustni predmeti: italijanščina, slovenščina, trgovinstvo in blagoznanstvo. Trgovski tehnični zavod — oddelek za zunanjo trgovino v Gorici: pisni nalogi iz slovenščine in knjigovodstva, ustni predmeti pa bodo italijanščina, slovenščina, trgovinstvo in pravo. Zavod za geometre: pisni nalogi iz slovenščine in tehnologije gradenj, ustni predmeti: italijanščina, slovenščina, ocenjevanje in topografija. Strokovni zavod za trgovino Cankar v Gorici: pisni nalogi bos- ta iz slovenščine in upravnih ved, ustni predmeti pa bodo italijanščina, slovenščina, politična ekonomija - finančne vede in ekonomska statistika ter matematika. Slovenska sekcija tehničnega industrijskega zavoda s specializacijo v informatiki v Gorici: pisni nalogi iz slovenščine in informatike. Ustni predmeti pa bodo italijanščina, slovenščina, elektronika in izračun statističnih verjetnosti. Poklicni zavod Jožef Stefan — kemijska smer: pisni nalogi iz slovenščine in kemijskih obratov ter risanja, ustni predmeti pa italijanščina, slovenščina, fizika in organska kemija. Elektronska smer: pisni nalogi: slovenščina, elektrotehnika in elektronika, ustni predmeti pa bodo slovenščina, italijanščina, matematika in električne meritve. Mehanska smer: pisni nalogi iz slovenščine, tehnike proizvodnje in risanja, ustni predmeti pa bodo italijanščina, slovenščina, elektrotehnika in elektronika ter strojeslovje. Kot je predvčerajšnjim napovedal minister Gerardo Bianco, bodo prihodnje leto sporočili seznam maturitetnih predmetov šele maja. Računajo namreč, da bodo do takrat posodobili proces za imenovanje maturitetnih komisij in tako strnili čas med objavo predmetov in maturo. Na ta način naj bi dijakom preprečili, da bi se več kot dva meseca posvetili izključno napovedanim predmetom, ostale pa povsem zanemarili. Zaradi stavke uslužbencev ACT danes popoldne brez avtobusov Danes popoldne stavka osebje medobčinskega prevoznega podjetja ACT, kar seveda pomeni, da med 17. in 21. uro ne bodo vozili avtobusi tega podjetja. Stavko so oklicali prevozniki včlanjeni v sindikate FILT-CGIL, FIT-CISL, UITRASPORTI in FAISA-CI-SAL, ker še ni prišlo do obnove notranje pogodbe, ki je zapadla junija 1989. V daljšem tiskovnem sporočilu tajništva omenjenih sindikalnih organizacij uvodoma podčrtujejo, da se je tokrat za stavko odločila kategorija delavcev, ki se običajno ne poslužuje takšnih oblik protesta, predvsem zato, da ne bi povzročala težav uporabnikom. Vendar pa po njihovi oceni tokrat niso imeli drugačne izbire. V sporočilu sindikati namreč nagla-šajo, da so se predstavništva delavcev velikokrat sestala z upravo podjetja, vendar pa se nikakor niso mogli dogovoriti o doplačilu zaradi dela, opravljenega v izredno slabih pogojih. Povsem razumljivo in legitimno je, da se uporabniki potegujejo za boljši servis, piše v tiskovnem sporočilu, po izjavah sodeč so v ta cilj usmerjena tudi zavzemanja politikov in javnih upraviteljev, vendar pa svojih izjav ne podprejo s finančnimi posegi. Pri tem pozabljajo, pravijo prevozniki, da gre za javni servis, za katerega državljani že krepko prispevajo s plačevanjem raznih davkov. S svoje strani pa so uslužbenci ACT že prispevali, da bi bilo zadoščeno upravičenim zahtevam uporabnikov: pristali so na znižanje števila uslužbencev, pri čemer je krčenje organika najbolj prizadelo upravno osebje, zato da se je število šoferjev lahko zvišalo, podčrtujejo sindikati. Služba javnega prevoza ni neoporečna, priznavajo sindikati, vendar pa "je treba pri tem računati na zastoje v prometu, do katerih prihaja nenehno zaradi cestnih del, slabo urejenega prometa in podobnega. Glede osebja, zatrjujejo sindikati, prihaja v službo točno, ker jim podjetje že zaradi dve-minutne zamude s plače odtrga znesek za enodnevno delo. Zavzemamo se, se zaključuje sporočilo sindikatov FILT-CGIL, FIT-CISL, UILTRASPORTI in FAISA-CISAL, za uveljavitev pravic uslužbencev (v podjetju ACT je zaposlenih približno 1.020 oseb), in za kvalitetno službo javnih prevozov. Na Opčinah so se poklonili spominu ustreljenih talcev v nedeljo popoldne je bila na openskem strelišču komemoracija 71 talcev, ki so jih nacisti pred 47 leti na tem kraju usmrtili kot krvoločen odgovor na protinemški atentat. Številnim prisotnim, med katerimi je bilo veliko bivših borcev s svojimi zastavami in rdečimi rutami, je najprej zapel Moški zbor Tabor pod vodstvom Sveta Grgiča, nakar je, po položitvi vencev, prisotne pozdravila mlada Tjaša Kocman, ki je komemoraciji predsedovala. Glavna govornika sta bila Jože Koren in Fausto Monfalcon. Prvi je obnovil slavno epopejo osvobodilnega boja, iz katerega je nastala nova Jugoslavija, ter se nato pomudil pri sedanjih razmerah v sosednji državi in izrazil zaskrbljenost ob naraščajočih težnjah po razdružitvi Jugoslavije, pri čemer se je vprašal, ali res ni možna nobena druga rešitev po mirni in demokratični poti. Monfalcon pa je omenil sedanjo debato o ustavnih spremembah in spomnil, da ustava še ni bila v celoti uresničena, na primer glede zaščite nacionalnih manjšin. Na sliki (foto Križmančič) nedeljska komemoracija na openskem strelišču. Ob odprti meji nova oprema parka Doline Glinščice Letošnjo spomladansko odprto mejo v Dolini Glinščice je ob prvem okroglem jubileju označeval še poseben dogodek: pobudo, ki je v soboto in nedeljo spet doživela izjemen obisk, je namreč spremljala uradna predstavitev smerokazov in tabel, ki odslej opremljajo naravni park. Predstavitev je bila v soboto ob občinskem gledališču v Boljuncu, kjer bodo jeseni uradno odprli tudi sprejemni center Doline Glinščice. Krajše slovesnosti se je ob županu Pečeniku, občinskih odbornikih in predstavnikih varnostnih organov z obeh strani meje udeležil tudi deželni odbornik za načrtovanje Car-bone. Vabilo pa je bilo namenjeno predvsem šolski mladini tržaške pokrajine. Po pozdravih je tako sledil glavni del pobude, in sicer vodena ekskurzija po naravnem parku. Postavitev te t.i. naravne opreme pomeni prvo stvarno pobudo v urejanju zaščitenega območja ob reki Glinščici. Načrt je po naročilu občinske uprave izdelal tržaški biolog prof. Elvio Toselli. Zanimiva je zasnova tabel: poleg informacij ponujajo globljo sporočilnost, ki naj bi vzbudila pri obiskovalcu večje spoštovanje do narave in utrdila njegovo naravovarstveno zavest, (dam) Posvet SKGZ o reformi krajevnih uprav izpostavil problematiko rabe slovenščine Reforma krajevnih uprav in slovenska problematika. To je bil naslov sobotnega deželnega posveta SKGZ, na katerem so iz različnih zornih kotov osvetlili vprašanja, ki od blizu zanimajo ne samo izvoljene slovenske predstavnike, ampak tudi celotno manjšinsko skupnost, saj bodo npr. pokrajinski in občinski statuti med drugim odločali o rabi slovenščine v javnih ustanovah. Posveta so se poleg članov SKGZ in včlanjenih organizacij udeležili izvoljeni predstavniki ter upravitelji iz vrst Naprednih list, DSL, PSI in Gibanja za obnovitev komunistične prisotnosti, tajnik SKGZ Dušan Kalc, ki je vodil srečanje, pa je v svojem uvodu obžaloval dejstvo, »da se ena izmed političnih komponent manjšine (SSk, op. ur.) dejansko ni udeležila posveta«. Uvodni poročili sta prispevala predsednik Klavdij Palčič in Lucijan Volk, sledili so posegi o raznih tematikah, ki so na nek način vezane z izvajanjem reforme krajevnih uprav. Pavel Slamič in Jole Namor sta spregovorila o vprašanju rabe slovenščine, Nives Košuta o vlogi občanov pri vodenju krajevnih uprav, medtem ko so Fabio Bonini, Mario Lavrenčič in Pavel Colja obravnavali problematiko združevanja občin. O rajonskih svetih v goriški in tržaški stvarnosti sta govorila Walter Reščič in Sandor Tence, sledili so posegi Bogdana Butkoviča in Jožeta Geja (vloga Pokrajine pri načrtovanju teritorija), Karla Devetaka (Javne storitve in podjetništvo), Rafka Butkoviča in Edvina Švaba (Sodelovanje med krajevnimi upravami), Marina Pečenika (Vloga gorskih skupnosti) in Tamare Blažine (Javne uprave in izobraževanje v slovenskem jeziku). Zaključke posveta, v katerem se je, oglasil tudi senator Stojan Spetič, ki je govoril predvsem o parlamentarnem postopku zaščitnega zakona, pa je povzel odvetnik Peter Sancin. Posvet SKGZ je izpostavil celo vrsto žgočih vprašanj, izhajajoč iz ugotovitve, da je vprašanje pokrajinskih in občinskih statutov problem, ki zadeva vse Slovence. Zato ta tematika res ne sme postati predmet razhajanj ali celo političnih špekulacij znotraj manjšinske realnosti. Uprave morajo odobriti svoje statute do srede junija, ponekod se je postopek že začel, drugod pa sploh še niso ustanovili komisij za statut, spet ponekod (kot npr. v Nabrežini) pa smo že priča polemikam o vsebini statutarnega dokumenta. V naši pokrajini se bo najpomembnejša politična bitka odvijala v tržaškem pokrajinskem in občinskem svetu. Zupan Richetti je glede tega vsekakor dal že vedeti, da glede rabe slovenščine nimamo od njega nič koristnega pričakovati in da bo med razpravo zagovarjal nacio- nalistična stališča. Odprtejša stališča pa zagovarja predsednik Province Crozzoli, ki je v nedavnem intervjuju rekel, da bo moral pokrajinski statut upoštevati narodnostno sestavo tržaškega ozemlja. V Nabrežini so fašisti že začeli glasno kampanjo proti enakopravni rabi slovenščine, za Slovence nesprejemljiva stališča pa zagovarjajo nekateri demokristjani, začenši z nekdanjim županom Locchijem. Precejšnje zatišje pa vlada v Miljah. Razna nadzorna telesa so v preteklosti že nekajkrat zavrnila rabo sloveščine, to pa še ne pomeni, da je bitka za dosego te pravice nepotrebna, prav nasprotno. Sancin je glede statutov omenil nujnost enotnih akcij vseh Slovencev, namignil pa je tudi na potrebo po vzpostavitvi tesnih stikov s furlansko stvarnostjo, ki ima v deželnem merilu precejšnjo politično težo. Notranje ministrstvo bo morda podaljšalo rok za odobritev statutov, ni pa pričakovati velikih odložitev. Pokrajine in občine, ki ne bodo sposobne v doglednem času oblikovati statutov, bodo morale obvezno na volitve. Vse rešitve morajo upoštevati zakonsko plat zadeve, marsikatera stvar pa bo seveda odvisna od politične volje in predvsem političnega pritiska, ki ga bomo Slovenci v tem nelahkem trenutku sposobni izvajati do pristojnih oblasti, v prvi vrsti pa v izvoljenih telesih. Od tod do večnosti. Vse najboljše - ljubezen. Diamant - za vedno. Izvoljena je bila s široko večino glasov Perla Luša od sinoči na čelu tržaške DSL Odgovor slovenskima svetovalcema Deželni odbor o SSG in šoli Fran Erjavec Deželna svetovalka Perla Luša je bila sinoči po pričakovanju izvoljena za novo pokrajinsko tajnico Demokratične stranke levice (DSL). Prejela je 37 glasov, pet je bilo vzdržanih, sedem volilcev pa je oddalo negativni glas. Luša, ki pripada notranji komponenti vsedržavnega tajnika Occhetta, je bila edina kandidatka za to mesto, njena kandidatura pa je formalno prodrla na posvetovanjih, ki jih je izvedla posebna komisija, imenovana od strankinega federalnega komiteja. Nova tajnica, ki je stara 40 let, je bila v preteklosti pokrajinska svetovalka, nekaj časa članica deželnega tajništva KPI, vmes pa je poklico opravljala vlogo funkcionarke v uradu za ženska vprašanja v okviru strankinega vsedržavnega vodstva. Trenutno je, kot rečeno, deželna svetovalka in istočasno tudi vsedržavna predsednica komisije žensk DSL, ki so bile izvoljene v krajevne uprave. Postopek za izvolitev novega pokrajinskega tajnika DSL je trajal precej časa, povzročil pa je tudi nekaj negodovanj znotraj stranke. Naravni kandidat za tajniško mesto je bil dolgo časa Nico Costa, dejanski zmagovalec zadnjega kongresa tržaške KPI. Costa pa sedaj starta na mesto deželnega sekretarja Occhettove stranke, kjer pa so vse igre, če jih lahko tako imenujemo, še zelo odprte. Dosedanji tajnik Roberto Viezzi je na zadnjem kongresu v Čedadu uradno napovedal, da ne bo več kandidiral za to funkcijo. V Vidmu in v Pordenonu se marsikdo zavzema, da bi bil deželni tajnik DSL Furlan, pri njegovi izvolitvi pa bodo pomembno besedo imele tudi notranje Deželni odbornik za šolstvo in kulturo Silvano Antonini je včeraj odgovoril na interpelaciji, ki sta ju svetovalca DSL Miloš Budin in SSk Bojan Brezigar naslovila na odbor v zvezi s podporo Slovenskemu stalnemu gledališču. Odbornik je poudaril, da je Dežela vedno bila posebno pozorna do SSG in da je poravnala njegove dolgove, kot je to sicer storila tudi za operno hišo Verdi in gledališče Ros-setti. Budina je odgovor zadovoljil samo delno, kajti ugotovil je, da Dežela še vedno ni v polni meri priznala vseh objektivnih težav, s katerimi se mora spopadati slovensko gledališče. Odbornik Antonini je odgovoril tudi na drugo interpelacijo, ki jo je Budin predložil julija lani v zvezi z nameravano združitvijo slovenske rojanske in proseške nižje šole. Odbornik Antonini je v skopih obrisih obnovil takratni načrt, na koncu pa ugotovil, da se je položaj na obeh šolah - v skladu s sklepom o suspenzu, ki ga je izreklo Deželno upravno sodišče - vrnil v prvotno stanje. Šolski skrbnik, je ugotovil Antonini, je šoli Erjavec vrnil avtonomijo in v skladu s tem tudi ravnatelja ter upravnega koordinatorja (tajnika), ki sta bila medtem premeščena drugam. Odgovor je svetovalca Budina povsem zadovoljil. Pri tem velja vsekakor pripomniti, da ostaja vprašanje še vedno odprto, saj se Deželno upravno sodišče še ni izreklo o prizivu, ki so ga proti združitvi šol Erja-vec-Levstik vložili starši rojanskih otrok, in je do takrat le zamrznilo skrbnikov ukrep. Perla Luša komponente, ki niso organizirane po zemljepisnem ključu. Poleg tajnice je bil sinoči izvoljen tudi predsednik federalnega komiteja tržaške DSL, in sicer Claudio Tonel, ki je prejel 42 glasov ob dveh vzdržanih in petih odklonilnih glasovih. Za predsednika jamstvene komisije pa je bil izvoljen Alberto Gagliardi, medtem ko je bil Nico Costa potrjen za tržaškega kandidata za mesto deželnega tajnika DSL. V Ulici Capitolina vsekakor z zadovoljstvom poudarjajo, da je bilo ob izvoljenih imenih doseženo široko soglasje, kar potrjuje tudi velika številčna večina, ki je podprla predlagane kandidature. Dela za postavitev sinhrotrona na Krasu redno napredujejo Izvajanje načrta za namestitev sinhrotrona na bazoviškem Krasu je v polnem teku. Trenutno in naslednje faze sta med vodenim obiskom pojasnila včeraj delegirani upravitelj družbe Sincrotrone Trieste Anzellotti in znanstveni direktor Fonda. V okviru 45 hektarjev obsežnega zemljišča, na katerem naj bi namestili svetlobni pospeševalnih, so namreč začeli včeraj postavljati prvo montažno poslopje, v katerem bo s časom našel mesto pospeševalec Linac. Po načrtu naj bi vsa poslopja zasedala okrog enajst hektarjev zemljišča. Začetek naslednje faze - gre za mehanska in električna dela - naj bi se začela že 20. aprila, avgusta naj bi pripeljali prvi sklop pospeševalca, drugega pa konec teta. Stroj, za katerega je medministrski organ CIPE izdal 150 milijard lir, bodo prvič preizkusili novembra 1993. t-e ne bo zapletov, računajo, da bo Linac že po nekaj mesecih začel polno delovati. Kot sta včeraj še enkrat ponovila gostitelja, bo sinhrotron proizvajal svetlobne žarke, ki bodo od sto do tisočkrat močnejši od tistih, ki jih sedaj Proizvajajo najbolj sodobni pospeševalnih! na svetu. Med možnimi ukrepi tudi omejitev prometa z osebnimi vozili Raven onesnaženosti zraka se viša tudi v našem mestu Dva izmed najbolj perečih in bolečih problemov, ki sta med seboj tesno povezana, in sicer onesnaženost zraka in gost mestni promet, sta bila osrednja tema razširjenega srečanja, ki je bilo na tržaškem županstvu. Na sestanku, na katerem so se skušali dogovoriti o ukrepih, s katerimi bi zagotovili boljšo kakovost zraka, so med drugim izdelali hipotezo, da bi tudi pri nas izmenično vozila osebna vozila z liho oziroma sodo evidenčno številko. Glavni namen sestanka pa je bila -na predlog krajevne KZE - opredelitev strategije, s katero bi skušali Trstu oziroma njegovim prebivalcem zagotoviti dovolj čist zrak. Sestanka so se udeležili tržaški odbornik za okolje Bettio, občinski odbornik za urbanistiko Cecchini, odgovorna za področje javne higiene in ekologijo pri krajevni KZE dr. Piscanc, predstavnik pristaniške ustanove dr. Cuomo, poveljnik mestnih redarjev D Ambrosi in vrsta tehnikov in funkcionarjev raznih sektorjev. Ugotovili so, da so glavni vir onesnaževanja zraka izpušni plini. V zadnjih treh mesecih se je namreč kakovost zraka v mestnem središču občutno poslabšala, saj so posebne me- ritve pokazale, da se je zaskrbljujoče zvečala količina ogljikovega in dušikovega monoksida. Na sestanku so bili mnenja, da bi lahko z ukrepom, ki bi glede na evidenčno tablico odrejal pravico do vožnje po mestu, lahko začasno vsaj zajezili postopno slabšanje položaja. Natančnejšo opredelitev glede »uvedbe izmeničnih tablic« pa so prepustili pristojnim tehničnim uradom. Razpravljali so tudi o protestih trgovcev zaradi zaprtja mestnega središča in o zahtevah glede parkirišč. V zvezi z zaprtjem strogega mestnega centra pa je stališče izdelalo tudi pokrajinsko vodstvo sindikata FILT-CGIL. Po njegovi oceni so sprejeti ukrepi nadvse pomembni, ker je njihov cilj blagodejno vplivanje na kakovost življenja v mestu. V zvezi s to problematiko gre omeniti še nastanek konzorcija »Consorzio Trieste centro«, ki so ga v ponedeljek uradno predstavili na tržaški Pomorski postaji. O prometu, tokrat sicer v Križu, pa bodo razpravljali nocoj na srečanju, ki ga v Domu A. Sirka prireja Odbor za zaščito Križa. Srečanja, ki se bo pričelo ob 20.30, se bo udeležil občinski odbornik Cecchini. V polnem teku preiskava o zadnji žerjav »ugasnil« zaplenjeni pošiljki 15 kg heroina zasebnih tv postaj Tržaški finančni stražniki in policijski agenti nadaljujejo preiskavo v zvezi s sobotno zaplembo 15,5 kilograma heroina, ki so ga zasegli med kontrolno akcijo na državni cesti št. 14 v Sesljanu. Kot znano so 15 vrečk zelo koncentriranega Mamila našli skritih v starem oplu rekordu jugoslovanske registracije (BL 140-d91), s katerim sta potovala jugoslovanska državljana 58-letni Novo Milanovič in Ž7-Ietni Željko Dragomirovič, oba iz Banja Luke. Varnostniki so mamilo in avtomobil zaplenili, moška pa v Koroneju čakata na izid sodne preiskave, ki jo vodi namestnik državnega pravdnika De Nicolo. Sobotna je že tretja uspešna akcija za preprečevanje mednarodne trgovine z mamili, ki so jo v zadnjem poldrugem mesecu opravili tržaški varnostni organi ln zaplenili skupaj okrog 88 kilogramov heroina. Kot rečeno, je bila tudi zadnja Pošiljka heroina zelo čista (stopnja čistosti znaša več kot 60 odstotkov), kar Pomeni, da gre za izredno nevarno drogo, kakršna je od začetka letošnjega leta samo v Trstu zahtevala že sedem smrtnih žrtev. Preiskovalci si kot rečeno sedaj Prizadevajo, da bi izsledili imena tistih, ki so zaplenjeno pošiljko mamila odpos-fali, in njihovih odjemalcev v Italiji, pri čemer tesno sodelujejo z mednarodnimi m še posebej z jugoslovanskimi policijskimi organi. Pod Montebellom še do nedelje razstava znanstvene knjige za mlade V kongresnem centru razstavišča pod Montebellom se je v ponedeljek zače-m 2. Razstava znanstvene knjige za doraščajočo mladino, ki jo je v sodelovanju z velesejemsko ustanovo, s tržaškimi muzeji, ustanovami in združenji ter z nekaterimi knjigarnami, med katerimi je tudi Tržaška knjigarna, priredil Laboratorij za znanstveni imaginarij. V sedmih dneh (razstavo bodo zaprli v nedeljo, 8. t.m.) si bo mogoče ogledati več kot 500 razstavljenih knjig in stande z didaktičnimi igrami, s slovenskimi knjigami, videokasetami in z didaktično znanstveno litera-Povrhu pa še zaključene razstave »Življenje v temi«, »Čuvaji okolja« in »Knjige iz preteklosti«. Razstavo spremljajo tudi srečanja oziroma predavanja na Posebne teme; tako je bilo predvčerajšnje posvečeno astronomiji, včerajšnje arheologiji in prazgodovini, danes bo govor o medicini, v četrtek bo na vrsti • los.Pe°l°gija, v petek geologija, medtem ko sta sobota in nedelja namenjeni izključno prostemu ogledu te zanimive razstave. Včerajšnji tržaški vsakdan bo v beležnici črnega kronista ostal kot eden tistih, ki je z vidika nezgod prinesel nenavadno veliko gmotne škode, medtem ko osebe niso utrpele niti ene same praske. Začelo se je dopoldne, ko se je v križišču ulic Caduti del La-voro in D'Alviano, v bližini supermarketa RAM prevrnil velik prikoličar, ki je prevažal tudi do pet ton težke industrijske stroje videmske tovarne Danieli. Tovornjak se je prevrnil na ovinku in obležal čez celo cestišče, povrhu pa so z njega spolzeli tudi nekateri stroji, tako da je bila cesta povsem blokirana. Voznik težkega tira se ni poškodoval, tržaški gasilci pa so porabili kar nekaj ur, da so cesto spet usposobili za promet. Popoldne je na Trgu Riborgo prišlo do druge nenavadne nezgode, ko se je nenadoma začel premikati pred marketom COOP v Ul. Teatro Romano parkirani hladilni tovornjak. Vozilo brez voznika se je premaknilo za več kot sto metrov in očitno dobilo dovolj pospeška, da je treščilo v bližnjo izložbo prodajalne Stefanel, razbilo dve veliki šipi in jo dodobra opustošilo. V tretje gre rado in tako so gasilci nekaj po 17. uri morali odhiteti še k Piščancem, kjer se je v Ul Bellavista 40 prevrnil manjši žerjav. Treščil je na streho stare neobljudene hiše, še prej pa je prerezal električni vod visoke napetosti. To je bil tudi razlog, da so sinoči izginili signali nekaterih zasebnih tv postaj (Tele 4 in Canale 5), ki imajo pretvornike pri Piščancih. Konec maja volitve za jus V nedeljo, 26. maja, bodo volitve za obnovitev oziroma izvolitev jusarskih odborov pri Banih, v Bazovici, Barkovljah, Lo-njerju, Padričah, Skednju, Gro-padi in Trebčah ter na Rocolu, Opčinah in Kontovelu. Volilnih upravičencev je skoraj petdeset tisoč, volišč pa je 81. Pojutrišnjem bodo pristojna telesa razobesila plakate, ki naznanjajo volitve, rok za predložitev kandidatnih list pa bo od 26. aprila do 2. maja. Volitve bodo po večinskem sistemu, dekret za njihovo sklicanje pa je podpisal prefekt. ZAHVALA Ob bridki izgubi naše drage Marije Durn vd. Cosmina se iskreno zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način hoteli počastiti njen spomin. Posebna zahvala dr. Mariji Carmeli Possarelli. SVOJCI Vižovlje, 10. aprila 1991 (Pogrebno podjetje F. Preschern) ZAHVALA Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali ob izgubi našega dragega Evgena Cergola SVOJCI Trst, 10. aprila 1991 ZAHVALA Po pogrebu naznanjamo žalostno vest, da nas je dne 29. marca za vedno zapustil naš dragi Nikolaj Berdon Iskreno se zahvaljujemo vsem, ki so na katerikoli način počastili njegov spomin. Žalujoči sestra Cirila, nečakinje Livija, Nadja in Nevja ter pranečakinja Rita z družinami. Ricmanje, Milje, 10. aprila 1991 (Pogrebno podjetje Zimolo) Župan in svetovalci Občine Re-pentabor izrekajo podžupanu Aleksi ju Križmanu iskreno sožalje ob težki izgubi dragega očeta Stanota, dolgoletnega priljubljenega občinskega uslužbenca. Ob smrti dragega očeta izrekajo Aleksiju Križmanu in družini najgloblje sožalje Danilo in Vladimir Cunja skupno z vsemi sodelavci Ob boleči izgubi dragega očeta izreka Aleksiju in prizadetim svojcem najgloblje sožalje KD Kraški dom Ob smrti svojega člana Stanota izraža sinu Aleksiju in svojcem občuteno sožalje balinarska sekcija Kraški dom Ob boleči izgubi očeta in moža izreka iskreno sožalje družini Križman družina Bizjak Ob smrti dragega očeta izrekajo sinu Aleksiju in družini iskreno sožalje uslužbenci Trimac - Tec.ma Ob prerani izgubi očeta izreka Aleksiju in družini iskreno sožalje Vojko Peric 30. 3. 1989 30. 3. 1991 Ob 2. obletnici smrti Ivanke Štoke vd. Danev (Markčeve) se je z ljubeznijo spominjajo hčerki Ada ip Boži, sestra Marija, vnukinje, pravnuki ter vsi sorodniki. Kontovel, 10. aprila 1991 1. 4. 1981 1. 4. 1991 Ob 10. obletnici smrti predrage in nepozabne Cvetke Benčič roj. Komar se je z nespremenjeno ljubeznijo spominjajo mož Vinko ter hčerki Lilijana in Nadja z družinama Trst, 10. aprila 1991 Minila so tri leta, odkar je umrla moja ljubljena sestra Fani Terčon vd. Prašelj Z ljubeznijo se je spominja sestra Dragica Šempolaj, 10. aprila 1991 6. 4. 1983 6. 4. 1991 8 let je minilo, odkar si nas zapustil Peter V naših srcih boš vedno živ. Z žalostjo se te spominjamo mama, oče, Vasilij, Sandy in vsi, ki so te imeli radi. Kontovel, Prosek, Barko vij e, Beograd, 10. aprila 1991 Slavica, mama draga Dve leti sta minili, odkar si nas zapustila. Vedi, da ni trenutka, da ne mislimo nate. Tvoji Rudi, Aleksander, Angela, Marko, sestri Pierina in Milka ter svakinja Marija. Križ, 10. aprila 1991 10. 4. 1990 10. 4. 1991 Pred letom dni nas je zapustil Josip Guštin Z ljubeznijo se ga spominjajo SVOJCI Trst, 10. aprila 1991 130 SLOVENSKO STALNO GLEDALIŠČE Eugene 0’Neill Dolgega dneva potovanje v noč Režija Dušan Jovanovič JUTRI, 11. t. m., ob 16. uri - Abonma RED H — ob 20.30 - Abonma RED E — V PETEK, 12. t. m., ob 16. uri abonma RED E — ob 20.30 - Abonma RED K — V SOBOTO, 13. t. m., ob 20.30 - Abonma RED F V NEDELJO, 14. t. m., ob 16. uri - Abonma RED G V PONEDELJEK, 15. t. m., ob 20.30 - Abonma RED D razstave V galeriji Cartesius - Ul. Marconi 16 -boso v soboto, 13. t. m., ob 18. uri odprli razstavo Lojzeta SPACALA. Razstava bo na ogled do 2. maja po običajnem urniku. V galeriji Bassanese (Trg Giotti 8) je na ogled razstava sdlikarja Bruna FAI-DUTTIJA. Rasztava bo odprta do 6. maja ob delavnikih od 17. do 20. ure. V prostorih KD I. Grbec v Skednju se nadaljuje razstava STARIH DOMAČIH PREDMETOV. Ogled od 18. do 19. ure vsak dan vključno do sobote, 13. aprila. V galeriji Bernini - Trg Sansovino -bo od 14. do 23. t. m. na ogled razstava slikarja Luciana VISENTINA. V galeriji Studio Tommaseo, Ul. del Monte 2/1 bo do 2. maja na ogled razstava z naslovom »10, 20 duecento«. Urnik: ob delavnikih 17-20. Zaprto ob ponedeljkih. V galeriji Juliefs room v Ul. della Gu-ardia 16 razstavlja do 15. aprila ALES-SANDRO TRAINA. V beneški galeriji v Špetru je na ogled razstava slikarja Franca VECCHI-ETA. koncerti Societa del concerti - Tržaško koncertno društvo. V ponedeljek, 15. aprila, ob 20.30 bosta v gledališču Rossetti nastopila TRIO Dl MILANO in Marie L. NEUNECKER. Gledališče Verdi - Nedeljski koncerti V nedeljo, 14. t. m., ob 11. uri bo v Mali dvorani gledališča Verdi v Ul. S. Carlo 2 nastopil komorni orkester gledališča Verdi pod vodstvom Igorja Terčona. Prodaja vstopnic pri blagajni gledališča Verdi. Gledališče Miela V sredo, 17. t. m., ob 20.30 bo na pobudo Tržaškega jazzovskega krožka koncert tria, ki ga sestavljajo George Cables (Klavir), Cameron Brovvn (kontrabas) in Giulio Capiozzo (bobni). Rumena hiša - Furlanska cesta 293 Jutri, 11. t. m., ob 20.30 koncert skupine EASY LISTENING. Nastopata Franco Toro in Adriana Vasgues. __________gledališča______________ GLEDALIŠČE VERDI Operna sezona 1990/91 Nocoj ob 20. uri (red C) ponovitev Donizettijeve opere DON PASOUALE. Gostuje gledališče La Fenice iz Benetk, režija Patrizia Gracis, scenografija Lauro Crišman, direktor Roberto Abbado. Predstave bodo trajale do 16. t. m. Prodaja vstopnic pri osrednji blagajni gledališča Verdi. GLEDALIŠČE ROSSETTI Od 16. do 21. t. m. bo na sporedu delo M. Ayme MASSIBILLI z Arturom Brac-hettijem. V abonmaju odrezek št. 2 B. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Od jutri, 11. t. m., bo v gledališču Rossetti gostoval Gino Bramieri s predstavo GLI ATTORI LO FANNO SEMPRE. Režija Pietro Garinei. Predprodaja vstopnic pri osrednji blagajni v Pasaži Protti. Popust za abonente. LA CONTRADA Gledališče Cristallo Nocoj ob 20.30 ponovitev predstave Mina Belleia LA VITA NON E' UN FILM Dl DORIS DAV. Režija Mino Bel-lei, scenografija Gianfranco Radovani. V glavnih vlogah nastopajo Mino Bellei, Marisa Mantovani in Gianna Piaz. Gledališče Ul. Ananian V petek, 12. t. m., ob 20.30 bo na sporedu predstava izven abonmaja IL VEN-TO DELLA STEPPA RACCONTA Ono-ria Dissetteja v izvedbi skupine I Com-medianti. Ponovitvi 13. in 14. aprila. razna obvestila V prostorih SKD Vigred se vsak torek od 19. do 21. ure vrši ŠIVILJSKI TEČAJ včeraj - danes Danes, SREDA, 10. aprila 1991 APOLONIJ Sonce vzide ob 6.29 in zatone ob 19.44 - Dolžina dneva 13.15 - Luna vzide ob 4.17 in zatone ob 15.01. Jutri, ČETRTEK, 11. aprila 1991 STANISLAV PLIMOVANJE DANES: ob 2.29 naj-nižja -19 cm, ob 7.55 najvišja 17 cm, ob 13.55 najnižja -34 cm, ob 20.29 najvišja 40 cm. VREME VČERAJ: temperatura zraka 15,8 stopinje, zračni tlak 1025,2 mb, narašča, brezvetrje, vlaga 66-odstotna, nebo rahlo pooblačeno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,8 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Valentina Cunja, Ceci-lia Benedetti, Marco Giordano, Annama-ria Costa, Federica Alessia Trampuš, Gi-ulia Vidonis. UMRLI SO: 63-letni Ernesto Passante Spaccapietra, 79-letna Marianna Colelli, 80-letni Vittorio Santin, 90-letni Giovan-ni Visintin, 95-letni Vincenzo Ferraro, 61-letni Corrado Marsili, 84-letna Gisella Comelli, 72-letni Carlo Sciuka, 66-letna Ofelia Cattaruzza, 80-letni Lodovico Kus, 77-letni Libero Črisman, 72-letni Silvio Simonich, 79-letna Teresa Lanza, 70-letni Emilio Gašperini, 69-letna Venorina Blasi, 95-letni Alfredo Malerba. SLUŽBA LEKARN Od ponedeljka, 8. do sobote, 13. aprila 1991 Normalen urnik lekarn: 8.30 -13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel. 229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte do 19.30 do 20.30 Trg Goldoni 8, Ul. Revoltella 41, Ul. Tor S. Piero 2, Ul. Flavia 89 (Žavlje). ZGONIK (tel.229373) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 20.30 do 8.30 Ul. Tor S. Piero 2. INFORMACIJE SIP 192. SLUŽBA KZE ZA DOSTAVLJANJE ZDRAVIL NA DOM TEL. 350505 URAD ZA INFORMACIJE KZE Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure - tel. 573012 čestitke Na Repentabru št. 40 je STANO HROVATIČ svoj 80. rojstni dan slavil. Ob tej priložnosti mu iz srca želimo še mnoga leta ter mnogo zdravja in sreče sestra Marija, brat Alojz in Roža z družinami. Pred dnevi je praznoval naš dragi nono MARJO rojstni dan. Še veliko srečnih, zdravih in veselih let med nami mu želita njegova Monika in Ma-nuel. Čestitkam se pridružujejo vsi drugi družinski člani. Slovenski dijaški dom »Srečko Kosovel« - Trst prireja naslednje počitniške pobude Letovanje na Rakitni za otroke od 6. do 12. leta starosti od 20. junija do 4. julija 1991 Letovanje na Ptuju za naraščajnike od 12. do 18. leta starosti od 1. do 16. julija 1991 Planinski pohod po Pohorju in Kamniških Alpah za omejeno število naraščajnikov od 16. do 20. julija 1991 Za vse pobude je odprto vpisovanje v Slovenskem dijaškem domu, Ul. Ginnastica 72 ali Čampo S. Luigi 11 (mestni avtobus št. 25 ali 26) vsak delavnik od 9. do 13. in od 14. do 18. ure. Dodatne informacije lahko dobite po telefonu št. 573141 - 573142. izleti Borci, aktivisti in deportiranci iz Bazovice organizirajo prevoz z avtobusi na veliko proslavo osvobodilne fronte in 50. obletnico vstaje slovenskega naroda dne 27. aprila na Trgu republike v Ljubljani. Odhod iz Bazovice ob 8. uri. Vpisovanje pri Stanku Vodopivcu, tel. št. 226133 ali v prostorih TPPZ od 10. do 12. ure vsak torek in petek. Zveza upokojencev CGIL iz Nabrežine organizira v nedeljo, 14. aprila, enodnevni izlet v Pazin (Poreč). Informacije tel. 200036 ob uradnih urah. Društvo naravoslovcev in tehnikov T. Penko prireja v nedeljo, 14. t. m., strokovno/vodeno ekskurzijo na ljubljansko Barje. Naravne znamenitosti bosta prikazala geolog univerzitetni profesor dr. Rajko Pavlovec in botanik dr. Andrej Seliškar. Zbirališče ob 8.30 pred spomenikom padlim v NOB na Opčinah, oziroma ob 10. uri pred hotelom Mantova na Vr-niki. Kosilo iz nahrbtnika. Prevoz z lastnimi sredstvi. Vabljeni! Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obvešča, da so še na razpolago prosta mesta za izlet 17. aprila v Padovo. Interesente naprošamo, da se v naslednjih dneh vpišejo na sedežu v Ul. Cice-rone 8. Združenje aktivistov in invalidov NOB, Krut in Društvo slovenskih upokojencev v Trstu obveščajo, da je še nekaj prostih mest za enotedensko bivanje v Moravskih Tolicah. Vpisovanje in informacije na sedežu organizaij v Ul. Ci-cerone 8/b. Tel. 360324. kino ARISTON - 17.00, 22.00 Cyrano de Ber-gerac, r. Jean Paul Rappeneau, i. Ge-rard Depardieu. EXCELSIOR - 17.30, 22.15 Amleto, r. F. Zeffirelli, i. Mel Gibson, Glenn Close. EKCELSIOR AZZURRA - 18.00, 22.00 Un poliziotto alle elementari, i. Arnold Schwarzenegger. NAZIONALE I - 15.30, 21.45 Balla coi lupi, r.-i. Kevin Costner. NAZIONALE II - 16.15, 22.15 Fuoco, neve e dinamite, i. Roger Moore. NAZIONALE III - 16.30, 22.15 Misery non deve morire, r. Bob Reiner, i. James Caan. NAZIONALE IV - 16.30, 22.15 Brian di Nazareth. GRATTACIELO - 16.00, 22.15 Senti chi parla II., i. John Travolta. MIGNON - 16.00, 22.15 Zio Paperone alla ricerca della lampada perduta, prod. Walt Disney. EDEN - 15.30, 22.00 Moana, il trans e la tettona, porn., □ □ CAPITOL - 16.30, 22.00 Mamma ho per-so 1'aereo, i. Joe Pešci. LUMIERE - 16.00, 22.15 Le relazioni pe-ricolose. ALCIONE - 17.00, 22.00 Volere volare, r.-i. Maurizio Nichetti. Prepovedano mladini pod 14. letom □ - 18. letom □ □ Drevje in rastlinje Vse za vrtnarstvo SADNO DREVJE PROSEK 1000 - TELEFON (040) 251130 menjalnica 9.4. 1991 TUJE VALUTE FIXING BANKOVCI MILAN TRST TUJE VALUTE Japonski jen ... Švicarski frank . FIXING BANKOVCI MILAN TRST 8,50 864,- 9,113 872,19 vseh stopenj. Za informacije in vpisovanje javiti se direktno ob torkih v društvenih prostorih ali tel. na št. 225322. Društvo slovenskih upokojencev in Krut v sodelovanju z Zadružnim centrom za socialno dejavnost obveščajo, da se sprejemajo rezervacije za Šmarješke Toplice, Hotel Svoboda, Strunjan, Dolenjske Toplice in Rabac. Informacije na sedežu organizacij v uradnih urah. Radijski oder in Marijin dom pri Sv. Ivanu pod pokroviteljstvom SSO vabita na 4. SREČANJE NA VRVICAH: Ljubomir Feldek, FIDL, FADL, lutkovna skupina LUTKE ČEZ CESTO, Kranj. V nedeljo, 14. aprila, ob 11. in 17. uri v Ul. Bran-desia 27 pri Sv. Ivanu. Slovenski kulturni klub, Ul. Donizetti 3, vabi v soboto, 13. aprila na VEČER Ameriški dolar . 1246,25 1220, Nemška marka . 742,87 735,- Francoski frank .... . 219,48 216,- Holandski florint .. 659. - 650, Belgijski frank 36,102 34,75 Funt šterling . 2215,60 2175, Irski šterling . 1984,90 1950, Danska krona . 193,70 188, Grška drahma 6,844 6,20 Kanadski dolar . 1080,80 1030, Avstrijski šiling 105,519 104. Norveška krona 190,90 185. Švedska krona 205,64 200.— Portugalski eskudo . 8,482 7,50 Španska peseta 12,024 11. Avstralski dolar 979. 920. - Jugoslov. dinar ECU 1532, 60,- SKOZI OKO FILMSKE KAMERE. Inž. Marjan Jevnikar bo prikazal izbor svojih filmov od potopisnega do umetniškega filma. Vabljeni! BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE dCIKd TRŽAŠKA KREDITNA BANKA Telef.: Sedež 040/67001 Agencija Domjo 831-131 Agencija Rojan 411-611 Privekala je mala NASTJA Darki, Paolotu in Omarju iskreno čestitajo člani ansambla L. Furlana z družinami. Ob rojstvu malih MATEJE in VALENTINE čestita Andreju in Rosani ter Aldu in Loredani, novorojenkama pa želi obilo dobrega vetra v življenju TPK Sirena Naša draga nona JOSIPINA praznuje danes 90 let. Vse najboljše ji želijo Erika, Adi in Neda. prispevki V spomin na drago Meri darujeta Sonja in Stanko 50.000 lir za ŠK Kras in 50.000 lir za Skupnost Družina Opčine. V spomin na pok. botra Ivana daruje Zmaga Malalan 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlim v NOB na Opčinah. Ob obletnici rojstva Rudija Wilhelma daruje žena Marija 50.000 lir za vzdrževanje spomenika NOB na Opčinah. V spomin na Meri Budin darujeta Mara in Ladi 25.000 lir za ŠK Kras. Namesto cvetja na grob Faja daruje družina Babič 20.000 lir za TFS Stu ledi. V spomin na Meri darujejo svojci 150.000 lir za MPZ Vasilij Mirk. V spomin na Dušana Hreščaka daruje žena Mira 200.000 lir za MPZ Tabor. V počastitev spomina dr. Franja Boleta daruje družina Mahnič iz Šepulj 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na dr. Franja Boleta darujeta Anica in Bruno Milič 50.000 lir za knjižnico Pinko Tomažič in tovariši. Ob 7. obletnici smrti dragega moža in očeta Silvija Ferluge daruje družina Fer-luga 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na pokojno Nello Raffa darujeta Marko in Petra 100.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Alojzija Brescianija daruje Olga Ostrouška z družino 30.000 lir za Dom-spomenik NOB v Briščikih. V spomin na Ksenijo Martelanc daruje Mira Suman 20.000 lir za Dijaško matico. V spomin na Venceslava Legišo daruje Mira Šuman 50.000 lir za Sklad Mitje Čuka. V spomin na Fani Zaccaria-Visintin darujeta družini Zaccaria in Gruden 50.000 lir za KD Igo Gruden. V spomin na Meri Colja vd. Budin darujeta Pepi in Boža Čuk 30.000 lir za namiznoteniški odsek ŠK Kras. V spomin na Meri Colja vd. Budin darujeta Marija in Viktor Milič 25.000 lir za ŠK Kras. V isti namen darujeta Bruna in Pepi Milič 20.000 lir za ŠK Kras. V spomin na Meri Colja vd. Budin darujejo Ivanka in Janko Simoneta 30.000 lir, Jožica Guštin 30.000 lir ter Rožeta in Janko Guštin 30.000 lir za ŠK Kras. mali oglasi OSMICO je odprl Edoardo Tul v Križpo-tu - Mačkolje. OSMICO je pri Piščancih odprl Sergio. OSMICO je odprl Milič v Zagradcu. OSMICO ima odprto Jurij Stubelj v Šempolaju. NA TRŽAŠKI CESTI v Doberdobu je odprl Tonkič osmico. Gostom streže domač prigrizek in pijačo. OSMICO sta v Borštu odprla Anton in Zmaga Petaros. OSMICO je odprl Živec v Koludrovci. PRODAMO po ugodni ceni stenski pult dolg 2,90 m za delikatese in pult dolg 3 m za mlečne izdelke, kompletna z motorjem. Telefon (0432) 996001. PRODAM domače vino - Boljunec, tel. št. 228422, ob večernih urah. PRODAM yamaho tenere 600, letnik '85, prevoženih 29.000 km, v odličnem stanju. Tel. 229237. PRODAM čistokrvne mladiče nemškega ovčarja. Za informacije tel. od 18. do 20. ure na št. 228315. PRODAM stanovanjsko hišo 368 kv. m, 921 kv. m zemljišča, s savno, opremljena za turistično dejavnost, v Mojstrani. Tel. (0481) 31266 v večernih urah. UNIVERZITETNA ŠTUDENTKA nudi lekcije iz angleščine dijakom nižjih srednjih šol. Tel. 412680 ob večernih urah. UNIVERZITETNA študentka nudi lekcije iz ekonomije, trgovinstva, knjigovodstva, prava, matematike, angleščine in slovenščine. Tel. 232101 v večernih urah. 20-LETNA tehnično-administrativna uradnica s štiriletno delovno prakso pri komercialistu išče službo. Tel. 816420. PROFESORICA nudi privatne lekcije iz latinščine. Tel. 728601 ob uri obedov. PROFESOR inštruira matematiko in fizi-ko na vseh stopnjah. Tel. 368737. AVTOMOBIL alfa romeo 33S, 1350 cc, avgust 87, v dobrem stanju, prodam. Telefonirati 208270. KAVARNA na Opčinah sprejme takoj v službo resnega vajenca/ko ali izkušeno osebo za strežbo v lokalu. Interesenti naj tel. na št. (040) 211450. IŠČEM marljivo in sposobno žensko za omoč pri likanju. Tel. 327404 ob uri osila. IMATE v Italiji premoženje in želite soliden zaslužek? Ste pripravljeni z nami sodelovati? Pokličite nas na tel. št. (003861) 344293 od 9. do 12. ure ter od 15. do 17. ure. GOLF GL 1600 rdeče barve, maj '90, še v garanciji, prodamo za 12.800.000 lir. Tel. na št. 421508 od 13. do 13.30 ali po 20. uri. H DIJAKA/INJO zadnjih razredov višjih šol z dobro srednjo oceno, ki želi dobiti službo po končanem šolanju sprejme na prakso dvakrat tedensko po dogovoru resno podjetje v Trstu za knjigovodske, tajniške in organizativne funkcije. Prošnjo z opisom šolskih uspehov in izvenšolske dejavnosti poslati na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Po šoli ". KNJIGOVODSKO/TAJNIŠKO delovno mesto nudimo resni delovni osebi po možnosti z delovnimi izkušnjami v družinskem trgovskem podjetju. Poslati natančno izdelan curriculum vitae z izobrazbo in morebitnimi delovnimi izkušnjami na Publiest Srl, Ul. Montecchi 6, 34137 Trst, pod šifro "Resnost". Suzana in Nevenka TRST - Ul. ss. Martiri 12 (pri Trgu Hortis) - Tel. 301573 — OB TORKIH IN SOBOTAH ODPRTO NEPREKINJENO — OASIOI/6 °cr Katina*6 Naredite nekaj korakov več in okusili boste naše sladolede domače proizvodnje v senčnatem prostornem vrtu. Na slovesnosti v Društvu slovenskih izobražencev Dušanu Jelinčiču podelili literarno nagrado Vstajenje Nedeljski koncert otvoril niz nastopov tostran meje Ves april v znamenju revije Primorska poje Na slovesnosti, ki je v ponedeljek zvečer potekala v Društvu slovenskih izobražencev, so podelili 28. literarno nagrado Vstajenje dr. Dušanu Jelinčiču za knjigo "Zvezdnate noči". Avtor opisuje v tem delu potek enega najuspešnejših slovenskih alpinističnih podvigov leta 1986 na Broad Peak (8047 m). Vsi člani odprave so namreč, kljub skromnim sredstvom in nezadostni opremi, osvojili vrh gore, Jelinčič Pa je kot prvi alpinist iz dežele FJK stopil na vrh osemtisočaka. Literarna nagrada Vstajenje je namenjena literarnim ustvarjalcem v zamejstvu in zdomstvu, je povedal prof. Martin Jevnikar, predsednik nagradne komisije, ker ustvarjajo v neprimerno težjih razmerah kot književniki v matični domovini. Letos je komisija pregledala 18 del, ki so izšla v preteklem letu in ocenila knjigo "Zvezdnate noči" Dušana Jelinčiča kot najboljše leposlovno delo. Dr. Vladimir Vremec, predstavnik Hranilnice in posojilnice na Opčinah, ki že vrsto let nudi finančna sredstva za nagrado, je prisrčno čestital avtorju za priznanje. Nato je spregovorila znana slovenska slavistka in publicistka prof. Marta Vozlič, ki je skrbno in natančno analizirala Jelinčičevo knjigo. Povedala je, da se delo "Zvezdnate noči" uvršča med številne slovenske zapise o alpinističnih odpravah, vendar pa se od njih loči po svoji očitni literarni ambiciji, pa tudi po slogu in zgradbi knjige. Obenem je opozorila tudi na Jelinčičevo skrb za jezik. Knjiga govori o izjemni avtorjevi občutljivosti in želji, da bi spoznal ljudi iz svoje okolice. Prav sijajna je njegova sposobnost komuniciranja s komerkoli, je poudarila prof. Vozlič, in njegova voljat da bi ga razumel in se vanj vživel. Čutiti je, da si je kljub svojim mladim letom nabral že presenetljivo veliko človeških izkušenj in širokega razgleda po svetu, pri tem pa je ohranil svoje notranje ravnovesje, notranje zdravje in vedrino, pa tudi samostojnost v svojem razmišljanju. Jelinčičevo delo "Zvezdnate noči" je lepa knjiga, je zaključila prof. Vozliče- va, "je nekaj, kar seže v dušo. Veliko je v njej dragocenih misli, aforizmov, h katerim se bo občutljivi bralec rad vrnil in se z njimi pogovarjal. Naj dragocenejša pa je končna avtorjeva pomiritev s samim seboj, s spoznanjem, ki so mu ga dale zvezde pod himalajskim nebom, da je življenje naj dragocenejša stvar, ki je dana smrtnikom. Svet postane tako tudi zanj spet sprejemljiv, po vseh preizkušnjah spopad z vsakdanjostjo manj nevzdržen, in ravnanje od tu dalje zrelejše, bolj možato in morda bolj vedro. Ob koncu je spregovoril tudi nagrajenec Dušan Jelinčič. Zahvalil se je za pomembno priznanje, ki ga je bil deležen in ki mu bo gotovo v vzpodbudo za njegovo nadaljnje delo. Prisotnim je povedal, da je bila knjiga "Zvezdnate noči" najprej objavljena v obliki podlistka v Primorskem dnevniku. Da pa so ti zapiski lahko izšli v knjižni obliki, je moral še dobro leto trdo delati. Tekst je skoraj popolnoma spremenil, saj ga je skrajšal za polovico in dodal kakih sto novih strani. Avtor je predvsem poudaril, da je hotel napisati literarno in ne potopisno delo. Knjiga je po slogu in zgradbi drugačna od številnih drugih leposlovnih del. Razdeljena je na približno 200 krajših poglavij, kratkih utrinkov nekega duševnega stanja in trenutnih občutij, ki niso nujno sad kakega pomembnega dogodka. Kar zadeva novosti v slogu pa je avtor omenil interni monolog, učinkovite kratke dialoge, predvsem pa večplastnost, ki je značilna za novi roman Joycea in sodobne literarne smeri toka zavesti. V tem njegovem delu, je še povedal Dušan Jelinčič, je opazen tudi vpliv fantastičnega realizma, predvsem v poglavju, kjer se pogovarja z zvezdami na himalajskem nebu... (hj) Na sliki (foto Križmančič): nagrajenec Dušan Jelinčič in predsednik nagradne komisije prof. Martin Jevnikar. Z nedeljskim koncertom v kulturnem domu na Proseku se je tudi tostran meje začela letošnja Primorska poje, revija, ki jo je že prejšnji petek zvečer uvedlo prvo zborovsko srečanje na Šmarjah pri Kopru. Najmnožičnejši izraz slovenske zborovske dejavnosti na Primorskem je tudi letos sad že tradicionalnega organizacijskega sodelovanja med Zvezo slovenskih kulturnih društev in Združenjem pevskih zborov Primorske. Na skupnih osemnajstih koncertih, ki se bodo zvrstili še do 27. aprila, se bo predstavilo 99 slovenskih zborov, na koncertu, ki bo prihodnjo soboto, 13. t.m., v Zagraju, pa bosta kot gosta zapela tudi dva italijanska zbora. Zamejski del letošnje 22. revije predvideva poleg dveh že omenjenih koncertov še druga tri srečanja, in sicer v Gorici (19. t.m.), v Špetru Slovenov (20. t.m.) in v Križu (21. t.m.). Nedeljskega koncerta na Proseku so se udeležili Dekliški pevski zbor Devin, MoPZ Matajur iz Klenja (Benečija), MePZ Rdeča zvezda iz Saleža, MePZ Štandrež, oktet Javor iz Pivke in ob koncu še Obalni oktet iz Izole. Pri organizaciji koncerta so sodelovali člani ženskega pevskega zbora in društva Prosek-Kontovel ter pevci MoPZ Vasilij Mirk. V imenu Z SKD pa je občinstvu spregovorila podpredsednica Damiana Ota. Na sliki (foto Križmančič) Dekliški pevski zbor Devin, ki je otvoril prvi zamejski koncert Primorske poje. 11 današnji televizijski in radijski sporedi 11 a RAI 1 { RAI 2 RAI 3 | TV Slovenija 1 (UP) TV Koper 6.55 Aktualno: Uno mattina 10.15 Nanizanka: II meravigli-oso mondo di Disney H.00 Jutranji dnevnik 11.05 Nanizanka: Padri in prestito 11.40 Variete: Occhio al bi-glietto 11.55 Vreme in kratke vesti 12.05 Variete: Piacere Raiuno 13.30 Dnevnik 14.00 Kvarkov svet 14.30 Dokumentarca: Odprta šola, 15.00 Projekt Benetke 15.30 Otroški variete: Lalbero azzurro 16.00 Mladinska oddaja: Big!, vmes Bazar Hanne in Barbere l'-55 Iz parlamenta in vesti 18.05 Aktualno: Italia ore 6 18.45 Nanizanka: Rally 19.40 Almanah, vreme in dnevnik 30.40 Nogomet: Barcelona-Ju-ventus 22.30 Dnevnik 42.45 Simfonični koncert (vodi Paolo Peloso) 23.50 Filmske novosti 24.00 Dnevnik in vreme 0-25 Rubrika: Mezzanotte e dintorni 7.00 Nanizanki: La mia tera tra i boschi in Lassie ter risanke 8.00 Variete: L albero azzurro 8.30 Nanizanka: Mr. Belve-dere 9.00 Aktualno: Radio anch'io 10.20 Dokumentarec: Deset let kinematografije (1968-77) 10.50 Nadaljevanka: Destini 11.55 Variete: I fatti vostri 13.00 Dnevnik - ob trinajstih 13.15 Diogenes, Gospodarstvo 13.45 Nadaljevanki: Beautiful, 14.15 Ouando si ama 15.15 Aktualno: Detto tra noi 16.25 Rubrika: La TV degli animali 17.00 Vesti in Odprti prostor 17.30 Nanizanka: Alf 18.00 Športne vesti 18.10 Novosti: Rock Cafe 18.25 Nanizanka: Hunter 19.15 Aktualno: Festival Um-briafiction TV 19.45 Dnevnik in šport 20.30 Nanizanka: L ispettore Derrick - I figli di Raško 21.35 Variete: Umbriafiction 23.15 Dnevnik - Pegaz, Dosje, vreme in horoskop 0.10 Film: II gaucho 11.30 Hokej na kotalkah: pokal prvakov, Coruna-Hockey Monza 12.00 Vsakodnevne kulturne vesti: Krožek ob 12. 14.00 Deželne vesti 14.30 Krožek ob 12. (2. del) 15.30 Šport: kol. dirka Gand-Wewelgen, veslanje in golf 17.15 Nanizanki: I mostri, 17.40 Vita da strega 18.05 Dokumentarna oddaja: Geo (vodi Gianclaudio Lopez) 18.35 Drobci barvnega radia 18.45 Športna rubrika: Derby 19.00 Dnevnik 19.30 Deželne vesti 19.45 Aktualno: Aspettando un terno al lotto 19.55 BlobCartoon 20.05 Varieteja: Blob. Di tutto di piu, 20.25 Una carto-lina spedita da A. Bar-bato 20.30 Film: Ricche e famose (kom., ZDA 1981, r. George Cukor, i. Jacgueli-ne Bisset) 22.30 Večerni dnevnik 22.35 Aktualno: Cartolina il-lustrata 23.25 Nočni dnevnik 23.55 Izza kulis 8.50 Video strani 9.00 Mozaik. Živ žav 9.50 TV drama: Poroka (V. S. Pritchett) 10.40 Nadaljevanka: Včerajšnje sanje (zadnji del) 11.30 Video strani 15.20 Video strani 15.30 Sova: nan. Haggard in nad. Seznam 16.55 Poslovne informacije 17.00 Dnevnik 17.05 Mozaik. Dokumentarna oddaja: Slovenija - Zima 17.35 Spored za otroke in mlade: risanke, 17.50 Klub klobuk 19.00 Risanka in TV okno 19.20 Dobro je vedeti 19.30 Dnevnik in vreme 20.05 Film: Jezus iz Montreala (dram., Kan. 1989, r. Denys Arcand, i. Lethar Bluteau, Catherine Wil-kening) 22.05 Dnevnik in vreme 22.30 Glasbena oddaja: Fluid - Laurie Anderson 23.15 Nočni program Sova, vmes nanizanka Alf, nad. Seznam ter dokumentarec V znamenju zvezd 1.05 Video strani 16.00 Športni pregled 18.30 Spored v slovenščini 18.45 Odprta meja 19.00 TVD Stičišče 19.20 Video agenda 19.25 Otroška oddaja: Lanter-na magica, vmes nanizanka Matt e Jenny in risanka 20.10 Nanizanka: Buck Ro-gers 21.00 Dokumentarec: II ri-chiamo degli abissi 21.30 Nanizanka: Dottori con le ali 22.20 TVD Novice 22.30 Rubrika o športu | TV Slovenija 2 16.00 Poskusni satelitski prenosi 18.30 Slovenci v zamejstvu 19.00 Studio Maribor: Poslovna borza 19.15 TV ruleta 19.30 Dnevnik 19.55 Nogomet: polfinale pokala evropksih prvakov, Bayern-Crvena zvezda (iz Muenchena) 22.00 Svet poroča 22.45 Poskusni prenosi 23.40 Yutel C___________________________ B.00 Nan.: La famiglia Brady o.oO Film: Luccello del para-diso (pust., ZDA 1951, r. Delmer Daves, i. Louis 1n 0 Jordan, Jeff Chandler) 11c Rubrika: Gente comune a 1.45 Kviza: II pranzo e servito, 12-55 Can5alTefNews 13.20 Kviza: O.K. II prezzo 6 giusto!, 14.20 II gioco del-1- fecoppie 13.U5 Aktualno: Agenzia ma-trimoniale, 15.35 Ti amo...parliamone 16.00 Otroški variete: Bim . bum bam in risanke inif Nanizanka: I Robinson 10.45 Kviza: II gioco dei nove, „ Tra moglie e marito 40.15 Varieteja: Radio Londra, on 20.25 Striscia la notizia 4U.40 Nadaljevanka: I segreti di Twin Peaks (r. David Lynch, i. Kyle MacLac-oo *an' Piper Laurie, 5. del) 22.40 Nanizanka: Baby Boom 43-10 Variete: Maurizio Co-stanzo Show, vmes , (24.00) Canale 5 News L15 Štriscia la notizia 1-30 Nan.: Marcus Welby, 2.30 Operazione ladro CANALE5 C RETE 4 8.15 Nadaljevanke: Una vita da vivere, 9.10 Cosi gira il mondo, 9.40 Senorita Andrea, 10.10 Per Elisa, 11.00 Senora, 11.50 Topa-zio 12.45 Variete: Buon Pomerig-gio (vodi P. Rgssetti) 12.50 Nadaljevanke: Ribelle, 13.45 Šentieri, 14.45 La mia piccola solitudine, 15.15 Piccola Cenerento-la, 16.15 La valle dei pini, 16.45 General Hospital, 17.15 Febbre damore 18.30 Kviz: Čari genitori 19.10 Aktualno: Ceravamo tanto amati (vodi Luca Barbareschi) 19.40 Nad.: Marilena 20.35 Film: Appuntamento sotto il letto (kom., ZDA 1968, r. Melville Shavel-son, i. Henry Fonda, Lu-cille Bali) 22.45 Dokumentarec: National Geographic 23.50 Variete: Luna party 1.50 Nanizanka: Bonanza 6.30 Odprti studio 7.00 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 8.30 Odprti studio 8.45 Nanizanke: Luomo da sei milioni di dollari, 10.00 La donna bionica, 11.00 Sulle strade d el la California, 12.00 T.J. Ho-oker, 13.00 Happy Days 13.30 Otroška oddaja: Ciao Ciao in risanke 14.30 Kviz: Urka! 15.30 Variete: Il paese delle meraviglie 16.15 Nanizanki: Simon & Simon, 17.30 Mai dire si 18.30 Odprti studio 19.00 Nogomet: polfinale pokala UEFA, Brondby-Roma 21.00 Film: Sabato, domenica e venerdi (kom., It. 1979, r. Castellano-Pipolo, i. Adriano Celentano, Lova Moore) 22.00 Nogomet: polfinale pokala UEFA, Sporting Lizbona-Inter 0.05 Nanizanka: Cin-Cin 0.30 Odprti studio . 0.45 Nanizanki: Kung Fu, 1.45 Samurai OPEON________________ 13.00 Risanke 14.00 Film: Ponzio Pilato (dram., 1961, r. Irving Rapper, i. Jean Marais, Massimo Serato) 15.30 Nad.: Pasiones 16.15 kabaret: Fiori di zucca 16.45 Film: Sciuscia (dram., It. 1946, r. Vittorio De Sica, i. Franco Interlenghi, Ri-naldo Smordoni) 18.30 Risanke 20.30 Film: L amore breve (dram., It. 1969, r. Romano Scavolini, i. Joan Collins, Massimo Serato) 22.00 Rubrika o medicini: Il ritratto della salute 22.30 Film: Niente di grave: suo marito e incinto (kom., 1975, r. Jacgues Demy, i. Marcello Mas-troianni, Catherine De-neuve) Moll) 24.00 Kabaret: Fiori di zucca 8.30 Nanizanke: Le spie, I gi-orni di Brian, Il fantasti-co mondo di Mr. Monroe 11.15 Nadaljevanka: Potere 11.55 Kosilo z VVilmo 12.30 Nan.: Doris Day Shovv 13.00 Dnevnik in šport 13.30 Rubrika: Ženska TV 15.00 Film: La prima delusione di Toby (kom., 1983, r. G us Trikonis, i. Melissa Sue Anderson, Loretta Svvit) 17.50 Rubrika: Ženska TV 18.10 Aktualno: Ora locale 19.00 Nanizanka: Autostop per il cielo 20.00 Vesti: TMC News 20.30 Film: Charlie Chan e la maledizione della Regina Drago (kom., 1981, r. Clive Donner, i. Peter Ustinov, Angie Dickin-son) 22.20 Variete: Festa di comple-anno 23.20 Nočne vesti 23.40 Nogomet: polfinalne pokalne tekme 1.30 Film: Shaft: Quayle il killer (krim., 1974, i. Richard Roundtree, Ed Barth) TELEFRIULI____________ 10.30 Telefriuli non stop 16.00 Otroška oddaja in risanke 18.00 Nan.: Mago Merlino 18.30 Nad.: E' proibito ballare 19.00 Nanizanka: 11 calabrone verde 19.30 Dnevnik 20.30 Film: Il conguistatore (ZDA 1955) 22.30 Nočne vesti 23.00 Čakajoč na polnoč 0.30 Nočne vesti TELE 4_______________ (Se povezuje s sporedi Italia 1) Lastne oddaje: 19.30 Dogodki in odmevi RADIO TRST A 7.00, 13.00, 19.00 Dnevnik; 8.00, 10.00, 14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in Pravljica; 8.10 Narodnostni trenutek Slovencev (pon.); 9.10 Soft mušic; 9.30 Za smeh in dobro voljo (pon.); 9.40 Potpuri; 10.00 Pregled tiska; 10.10 Z opernega repertoarja; 11.30 Bralni roman: Nož in jabolko (Ivanka Hergold, bere Savina Remec); 11.45 Slovenska lahka glasba; 12.00 Prodor novih gastronomskih tokov v obmejni prostor; 12.20 Instrumentalni solisti; 12.40 Zborovska glasba; 12.50 Orkestralna glasba; 13.20 Poslušali boste; 13.25 Na goriškem valu; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Na goriškem valu; 15.00 Rock zvezde; 15.30 Žnani ansambli; 16.00 Mi in glasba; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Slovenska literatura na stičišču z italijanskim svetom; 17.30 Mladi val; 19.20-21.25 Evropski teden radia. RADIO SLOVENIJA 5.00, 6.00, 6.30, 7.30, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13.00, 14.00, 18.00, 19.00, 21.00, 23.00 Poročila; 7.00 Jutranja kronika; 8.05 Za knjižne molje; 8.30 Instrumenti; 9.05 Matineja; 10.00 Gospodarstvo in glasba; 11.05 S poti po domovini; 11.30 Danes smo izbrali; 12.10 Pojemo in godemo; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.35 Domača glasba; 13.38 Do 14.00; 14.05 Mehurčki; 14.20 Mladi mladim; 14.40 Merkurček; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Melodije; 17.00 Studio; 18.05 Jazz; 18.30 Na ljudsko temo; 19.35 Lahko noč, otroci!. RADIO KOPER (slovenski program) 7.30, 14.30, 16.30 Poročila; 13.30, 19.00 Dnevnik; 6.00 Za dobro jutro; 6.10 Vreme in prometni servis; 6.30 Jutranjik in ceste; 7.00 Kronika; 7.30 Pregled tiska; 7.35 Kulturni servis; 8.00 Prenos RS; 10.35 Prenos Vala 202, 13.00 Na valu Radia Kp; 13.15 Od enih do treh; 14.35 Pesem tedna; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasbene aktualnosti; 18.35 Glasbene želje po telefonu; 19.30 Prenos RS. RADIO KOPER (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14.30, 16.30, 17.30, 18.30 Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 8.40 Vsega po nekaj; 8.45 Ugani; 9.00 Clic; 9.35 Popevka po želji; 10.00 Na prvi strani; 10.40 Družinsko vesolje; 11.00 Srečanja; 11.30 Italiana; 12.00 Glasba po željah in čestitke v živo; 14.40 Pesem tedna; 14.45 Edig Galletti; 15.00 Naše sanje; 16.00 Kulturna oddaja; 17.00 Naša glasba; 18.32 Souvenir d'Italy; 19.00 Slavne arije; 20.00 Nočni program. RADIO OPČINE 7.30, 13.30, 17.30 Poročila; 10.00 Matineja in obvestila; 17.00 Pogovor z vedeže-valko: Vas zanima vaša prihodnost?; 18.10 Oddaja med zdravjem in lepoto; 19.00 Glasba po željah; 20.30 Pogovor z odvetnikom in ostali Trst. Drevi bo gost tradicionalne srednine večerne oddaje, ki jo vodi odv. Bogdan Berdon, predsednik Demosa dr. Jože Pučnik. Govor bo o sedanjem stanju v Sloveniji. Poslušalci lahko kličejo na tel. štev. 212658. Neslutene politične posledice milijardne goljufije s spretno ponarejenimi listki loterij Crisci je odstopil: kriza na Pokrajini Predsednik pokrajinske uprave naj bi za brata vnovčil nagrado s ponarejenim listkom Preiskava o goljufiji s ponarejenimi listki državnih loterij je povzročila tudi politični potres s krizo na čelu pokrajinske uprave. Dejstvo, da je eden od dveh glavnih osumljenih zaradi goljufije brat predsednika Pokrajine Gorica Gian Franca Criscija (ki je tudi sam med prejemniki sodnih obvestil), ni moglo ostati brez političnih posledic. Crisci je že v nedeljo sam objavil vest o prejemu sodnega poziva in napovedal namen, da odstopi. V ponedeljek je sledila še formalna izjava o nepreklicnem odstopu, ki jo je predsednik izročil generalnemu tajniku Pokrajine dr. Fabbrm Predsednik Crisci poudarja, da ima povsem čisto vest in je zato sam stopil do sodnika, da se razčisti zadeva. Njegov branilec odv. Majo je zaprosil, naj bi njegov položaj obravnavali ločeno in čimprej zaključili postopek, ko bi se izkazalo, da ni zagrešil prekrškov. Vsekakor pa je Crisci napovedal nepreklicni odstop s pomembne politične funkcije in to zgolj zaradi politične korektnosti, kot je poudaril, saj sodna preiskava ni v zvezi z njegovim upravnim mandatom. Kot kaže, naj bi Gian Franco Crisci s pomočjo odvetnika leta 1987 vnovčil 150 milijonov lir s ponarejenim listkom loterije. Današnji predsednik Pokrajine je takrat bil v Rimu kot tajnik poslanca Santuza. Obrambna teza je, da je denar vnovčil za brata, ne da bi vedel za goljufijo oz. imel sam kako korist. S Criscijevim odstopom je odprta politična kriza na Pokrajini, o kateri že mrzlično razpravljajo v tajništvih večinskih strank. KD je Crisciju izrekla priznanje zaradi politične korektnosti, ki jo je izkazal z odgovorno odločitvijo o odstopu in obenem pričakuje, da bo sodstvo povsem razčistilo zadevo. Tudi tajnik PSI Pini izreka v poročilu za tisk priznanje Crisciju zaradi politične in moralne korektnosti odstopa, obenem pa načenja vprašanje krize oz. zamenjave predsednika, pri čemer po njegovem mnenju ni rečeno, da mora biti nujno naslednik iz vrst KD. Potrebno bo celovito preverjanje, ki naj zajame vsa še ne razrešena vprašanja vključno s tržiško občinsko upravo, piše Pini. Z drugimi besedami: socialisti se že ponujajo za Criscijevo nasledstvo. Tajniki petstrankarske koalicije so se sestali v ponedeljek zvečer in vzeli v pretres krizno stanje. O Criscijevem odstopu naj bi razpravljal pokrajinski svet šele čez dva tedna, 23. aprila. Malo verjetno je, da bi zavrnili nepreklicni odstop predsednika in z njim celotnega odbora, ki bi vsekakor nadaljeval z upravljanjem tekočih zadev do izvolitve nove uprave. Do te mora priti v roku dveh mesecev od odstopa. V prihodnjih dneh bodo stranke dosedanje koalicije točneje opredelila svoja stališča, pogajanja pa se bodo začela šele po seji pokrajinskega sveta. Preiskovalni sodnik Gorian in državni pravdnik Mancu-so sta včeraj začela z zasliševanji dveh aretiranih in drugih osumljenih zaradi milijardne goljufije s ponarejenimi listki državnih loterij. Zadeva je po več kot dveletni preiskavi prišla v javnost v petek z aretacijo dveh domnevnih organizatorjev prevare in se nato stopnjevala z odstopom predsednika pokrajinske uprave, o čemer poročamo posebej. V zaporu sta se v petek znašla 54-letni tiskar Aldo Pie-rattoni iz Ul. Garzarolli 132, ki je bil precej let zaposlen v tiskarni Campestrini, v zadnjem času je delal v tiskarni v Podgori ter obenem odprl manjši obrat v Ronkah, in 32-let-ni Roberto Crisci, Ul. Morelli 24, lastnik obrata za izdelovanje testenin v Ločhiku. Crisci in Pierattoni se bosta morala zagovarjati obtožbe goljufije na račun države, združevanja v zločinske namene in poneverbe. Skupno preiskovalci ugotavljajo morebitne odgovornosti kakih 18 oseb, ki naj bi posredno ali neposredno sodelovale pri goljufiji. Večinoma so med njimi Goričani, zlasti ožji sorodniki in znanci dveh aretiranih. Roberto Crisci in Aldo Pierattoni naj bi v letih od 1987 do 1989 organizirala in izvedla goljufijo, ki jima je po ocenah preiskovalcev navrgla 2 milijardi 450 milijonov lir. S pomočjo posrednikov naj bi kasneje predstavila še vrsto "zmagovitih" odrezkov v vrednosti čez milijardo lir, vendar je državna uprava pravočasno zamrznila izplačilo teh nagrad. Zamisel o goljufiji je bila po svoje preprosta in obenem genialna, še spretnejša pa je bila izvedba, ki je terjala zlasti veliko tiskarsko spretnost. V bistvu je namreč šlo za vnovčenje denarnih nagrad na raznih vsedržavnih loterijah s ponarejenimi odrezki. Crisci in Pierattoni sta po objavi številk zmagovitih listkov čakala, da so posestniki vnovčili nagrade. Pri tem se navadno dogaja, da se del zmagovalcev ne javi in ne vnovči nagrade. Domiselna goljufa sta prišla do teh številk - ni še jasno ali jima je pri tem pomagal kdo na finančnem ministrstvu ali pa sta si pomagala kar s seznamom še ne vnovčenih nagrad, ki ga občasno objavljajo nekatere specializirane publikacije - nato natisnila izredno spretno ponarejen listek z zmagovito številko in s pomočjo znanca ali sorodnika vnovčila nagrado. V glavnem naj bi goljufi vnovčili tako imenovane tolažilne nagrade v zneskih po 50 in 100 milijonov lir. Vsaj nekajkrat pa so si privoščili tudi izdatnejše podvige: tako naj bi v enem primeru pospravili eno od prvih nagrad v znesku 1.800 milijonov lir, v drugem primeru pa predstavili ponarejen listek za 400-milijonsko nagrado. Še tako domiselno zasnovana in spretno izvedena goljufija pa je imela šibko točko v možnosti, da se kdo od pravih dobitnikov javi četudi z veliko zamudo. Prav tak nepredviden zaplet je omogočil odkritje goljufije. Leta 1988 se je namreč ženica iz Rima pojavila z listkom loterije Italia, ki naj bi zmagal 50 milijonov lir, a so ji povedali, da je že nekdo drug (to naj bi bila sama Criscijeva mati) vnovčil nagrado z istim listkom. Tiskarska spretnost goljufov je bila tolikšna, da. so preiskovalci sprva mislili, da je drugi predstavljeni listek ponarejen. Šele naknadno so ugotovili resnico. Finančna straža je razširila preiskavo še na druge pozno vnovčene nagrade in ugotovila, da je marsikatera romala v Gorico. Preiskavo je rimsko sodstvo prepustilo goriškemu in tako je preiskovalni sodnik Sergio Gorian podpisal zaporna naloga za dva glavna osumljenca in sodna obvestila za vrsto drugih oseb (menda skupno 18), ki naj bi tako ali drugače sodelovale z njima. Preiskovalci so te dni zamrznili tekoče račune osumljenih na raznih goriških bankah. Ugotovili naj bi tudi, da je eden od goljufov skušal vnovčiti nekaj nagrad preko neke tržaške banke in naj bi celo tožil denarni zavod, ker ni pravočasno predstavil odrezke in tako povzročil izgubo nagrade. O poteku včerajšnjega večurnega zasliševanja aretiranih Criscija in Pierattonija ni podrobnejših informacij. Doslej sta obtoženca sodelovala s preiskovalci, zato domnevamo, da nista spremenila zadržanja in pojasnila marsikaj glede izvedbe goljufije. Uradno pa tako njun odvetnik Lip-pi, ki je menda zaprosil, naj ju izpustijo na začasno prostost, kot sodniki niso hoteli dajati izjav o zasliševanju. Zrasla je v družini, kjer je bilo petje in glasba doma Ob življenjskem jubileju pevovodkinje P. Komelove Z njenim delovanjem v razdobju preko tridesetih let je vezana usoda številnih pevskih zborov na Goriškem, v Jam-lj ah, Dolu, na Vrhu in Poljanah, v Ronkah in najbrž še v katerem drugem kraju. Pavlina Komelova je te dni praznovala visok življenjski jubilej — osemdesetletnico. Zrasla je v družini, kjer je bila glasba in petje takorekoč doma. Rodila se je v družini znanega goriškega glasbenega pedagoga in skladatelja Emila Komela (1875—1960). Šolnik in skladatelj je bil tudi ded Mihael Komel (rojen 1823. v Solkanu, umrl 1910 v Gorici). Pavlina je v mladih letih obiskovala šolo pevskega in glasbenega društva v Trgovskem domu, kjer je njen oče vodil pevski zbor, dokler ta dejavnost ni bila prepovedana, društvo pa razpuščeno. Tudi v kasnejšem najbolj težkem obdobju zgodovine Slovencev v Gorici in na Primorskem je Komelova pela v raznih zborih in ob različnih priložnostih, kjer se je le dalo. S sestro sta šli skozi strahote uničevalnega taborišča v Auschwitzu in dočakali osvoboditev, vendar je trpljenje v lagerju usodno zaznamovalo njuno zdravje. Ljubezen do petja je bila, ki je Pavlini vlivala pogum in voljo začeti znova. Tako jo spet srečamo v zboru obnovljenega Pevskega in glasbenega društva v Gorici, leta 1949 prevzame vodstvo zbora v Jamljah, potem pa novoustanovljenih zborov društva Danica na Vrhu. Spotoma prevzame še vodstvo zbora na Peči. Najdaljše je bilo njeno sodelovanje in delo z zborom "Kras" Dol- Poljane, kjer je vzgojila kar nekaj generacij pevcev. Priskočila je na pomoč tudi rojakom v Laškem, kjer je skoraj desetletje vodila tamkajšnji moški pevski zbor Srečko Kosovel. Njeno aktivno sodelovanje in spremljanje zbora v Dolu je trajalo vse do pred nekaj leti. Za njeno dolgoletno dejavnost in prizadevanje na področju zborovskega petja je Pavlina Komelova leta 1975 prejela priznanje takratne Slovenske prosvetne zveze. Ob okroglem življenjskem jubileju ji hvaležno čestitamo in si želimo da bi jo še dolgo srečevali na glasbenih in drugih kulturnih prireditvah. čestitke Zveza slovenskih kulturnih društev izreka iskrene čestitke in zahvalo Pavlini Komelov! ob njenem 80. življenjskem jubileju. Višek delovne sile v Mipotu v nevarnosti 25 delovnih mest V podjetju Mipot v Krminu se že kakšen mesec vbadajo s precejšnjo krizo. Izhod iz trenutnih težav vidijo v zmanjševanju števila zaposlenih in v zmanjševanju stroškov. Tako naj bi bilo v podjetju kar četrtina viška delovne sile. Tako si te dni v Krminu predstavniki občine, političnih strank in sindikati prizadevajo pre-rečiti odpust kakih petindvajset usluž-encev. Namesto odpustitev, naj bi podjetje poskrbelo za dopolnilno blagajno. Na Občini v Krminu je bil v ponedeljek razširjen sestanek med predstavniki uprave podjetja, tovarniškega sindikalnega sveta, vodstva podjetja m seveda občinske uprave. Pobudo je dal župan Am-brosio. Včeraj je bilo napovedano srečanje med predstavniki SDL in sindikata. Pri premeščanju težav v Mipotu je odločilnega pomena, kako hitro bodo uspeli poiskati sprejemljive rešitve. ZSKD - JVKC (Ronke) - Občina Zagraj Primorska poje Zagraj, občinska večnamenska dvorana, v soboto, 13. aprila 1991, ob 20.30. Sodelujejo: ženska pevska skupina Stu ledi iz Trsta, mešani pevski zbor Pod lipo iz Barnasa, moški pevski zbor Dino Salvador iz Ronk, mešani pevski zbor iz Podgore, mešani pevski zbor Ars mušica iz Gorice, mešani pevski zbor Lipa iz Šempasa. Predsednik Skupščine Bučar na obisku pri Kmečki banki Posnetek z obiska predsednika Skupščine Kmečki banki. Prejšnji teden sta obiskala Kmečko banko v Gorici predsednik Skupščine Slovenije France Bučar in glavni urednik Nove revije Niko Grafenauer. Ugledna gosta sta sprejela predsednik KB Ksaverij Leban in podpredsednik odv. Karlo Primožič. Na srečanju je tekla beseda o sedanjem perečem po-litično-ekonomskem položaju v Sloveniji ter o možnosti ekonomskega razvoja v matični domovini. Upravitelji goriškega slovenskega bančnega za- Slovenije Franceta Bučarja na (foto Cubej) voda so med drugim gostoma prikazali delovanje in ureditev goriških bančnih prostorov. Te dni je ministrstvo za šolstvo objavilo seznam predmetov za maturo. Seznam predmetov za zrelostni izpit na slovenskih višjih srednjih šolah objavljamo na tržaški strani. Kontingente povečali za skoraj 4 milijone litrov Več goriva proste cone Kontingent bencina proste cone se bo na Goriškem letos občutno pove-čal. Razširjeni odbor pri Trgovinski zbornici je namreč v prejšnjih dneh sklenil, da bodo z mobilnostjo kontingentov posameznih vrst blaga v režimu proste cone povečali količino goriva po znižani ceni za nadaljnjih 2 milijona 172 tisoč litrov. S tem bo kontingent goriva za leto 1991 dosegel skoraj 50 milijonov litrov, saj je dosedanja količina znašala nekaj čez 47 milijonov litrov. Sklep so utemeljili z večjim povpraševanjem (v prvem trimesečju letos naj bi bilo vloženih okrog 10 tisoč prošenj za nove dodelitve, tako za nove avtomobile kot za druge avtomobile v družinah) pa tudi KMEČKO-OBRTNA HRANILNICA DOBERDOB UPRAVNI SVET Kmečko-obrtne hranilnice iz Doberdoba obvešča, da bo sprejet v službo uradnik/ca z višješolsko izobrazbo. s skrbjo, da bi letos preprečili lanske nevšečnosti, ko je zaradi večje specifične teže goriva ob koncu leta zmanjkal bencin proste cone. 4 S povečanjem kontingenta ocenjujejo, da bodo zagotovili vsem upravičencem v goriški in sovodenjski občini po 840 litrov bencina (za avtomobile z več kot 11 konjskimi močmi), za upravičence iz drugih občin pa po 780 litrov. Poleg tega ni izključeno, da bo še kaj ostalo za morebitno dodatno razdeljevanje bonov pred iztekom leta. Za to bo vsekakor še potrebno privoljenje ministrstev za industrijo, finance in zaklad. Razširjeni odbor Trgovinske zboni-ce je tudi občutno povečal kontingent nafte za avtoprevoz potnikov in blaga. Kontingent so povečali kar za milijon 600 tisoč litrov, da bi ugodili zahtevam avtoprevoznikov. S tem bodo tudi prispevali k zmanjšanju primanjkljaja javnih avtobusnih podjetij (metnega v Gorici, APT in CISP). S celotnim manevrom bodo dosegli še drug posredni, a ne postranski učinek. Z večjo porabo goriva se bodo v blagajne Goriškega sklada stekle po predvidevanjih dodatne štiri milijarde in pol lir iz prelevmana na ceni goriva proste cone. izleti Slovensko planinsko društvo priredi v nedeljo, 14. t. m., izlet na Vremščico. Prevoz z lastnimi sredstvi. Kosilo iz nahrbtnika. Zbirališče in odhod s Travnika ob 7.30. Zmerne hoje bo za približno dve uri. razna obvestila KD Jezero priredi v četrtek, 11. t. m., ob 20.30 predavanje o biodinamičnem kmetijstvu. Predaval bo Enzo Nastati in sicer na društvenem sedežu. SPD Gorica vabi 18. aprila ob 20.30 na društveni večer ob 80-letnici društva. Na sporedu predvajanje diapozitivov dokumentov in drugih zanimivosti iz zgodovine društva. Predvajanje bo v Križni ulici. kino Gorica CORSO 18.00-22.00 »Senti chi parla 2«. VERDI 18.30-22.00 »Balla coi lupi«. Dobitnik 7 Oskarjev. VITTORIA 17.30-22.00 »Stati di alterazio-ne sessuale«. Prepovedan mladini pod 18. letom. Tržič EXCELSIOR 17.30-22.00 »Miriam, fammi tua«. Prepovedan mladini pod 18. letom. DEŽURNA LEKARNA V GORICI Bassi Thea — Raštel 52 — tel. 533349. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU S. Antonio — Ul. Romana 147 — tel. 40497. __________pogrebi______________ Danes ob 9.30 Maria Visintin iz splošne bolnišnice na glavno pokopališče, ob 11. uri Franco Cortese iz splošne bolnišnice v cerkev sv. Justa in na glavno pokopališče, ob 13.30 Giovanni Pecorella iz splošne bolnišnice v Krmin. -t Umrla je naša draga 1 Cecilija Gergolet vri. Gergolet Pogreb bo danes ob 13.45 iz cerkve v Doberdobu in na domače pokopališče. Namesto cvetja darujte v dobrodel-nejiamene. Žalujoči sin, nevesta, vnukinji in sorodniki Doberdob, 10. aprila 1991 ZAHVALA Ob izgubi našega dragega Mirka Peteanija se iz srca zahvaljujemo vsem, ki so počastili njegov spomin in ga pospremili na zadnji poti. SVOJCI Sovodnje, 10. aprila 1991 43. redni občni zbor SPD Gorica Delovanje društva v znamenju proslave 80-letnice ustanovitve Dve pomembni obletnici bosta dali pečat letošnjemu delovanju Slovenskega planinskega društva v Gorici: 80-letnica ustanovitve in 45-letnica obnovitve delovanja društva. Predvsem pa naj bi bili obletnici vzpodbuda za poživitev in popestritev dejavnosti, je bilo slišati na petkovem, 43. rednem občnem uzboru, ki je potekal v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, kjer so pripravili tudi priložnostno "montažno" fotografsko razstavo, ki je v glavnem zajemala dejavnost v obdobju od zadnjega občnega zbora, jeseni 1989. Občni zbor je bil pretežno delovnega značaja, saj tokrat ni bilo na sporedu volitev in drugih pomembnejših zadev, če seveda izvzamemo predlog o prilagoditvi članarine. Odslej, velja namreč že za leto 1991, bodo odrasli člani društva plačevali po 10 tisoč lir, dijaki pa po 5 tisoč lir. Do zdaj je bila članarina polovico manjša. Po uvodnem in na splošno problematiko naravnanem poročilu predsednika društva Vlada Klemšeta, smo prisluhnili poročilu tajnice društva Nadje Tomšičeve, jamarskega odskega (Al-bano Marušič), smučarskega odseka (Aldo Bauzon) ter blagajniškemu in gospodarskemu poročilu. Poleg tradicionalne dejavnosti planinskega društva, to je prirejanja izletov in zahtevnejših tur, gojitve družabnosti in prijateljskih stikov ob tem velja posebej omeniti 19. srečanje zamejskih planinskih društev na Vrhu — je v zadnjem obdobju zelo uspešno deloval jamarski odsek Kraških krtov. Fantje so se s trokovnostjo, delavnostjo in, lahko rečemo stalno prisotnostjo na terenu, prebili v sam vrh lestvice jamarskih društev v FJK, istočasno pa uspešno ponudili pomoč pri razvijanju jamarske dejavnosti na Banjši-cah in Lokvah, kjer je bila ta dejavnost doslej skoraj neznana. Živahneje je zaživela v zadnji zimi tudi smučarska dejavnost, zlasti z organizacijo tečaja smučanja, ki ga je obiskovalo nad osemdeset tečajnikov, s prireditvijo društvenega tekmovanja (nad sto prijavljenih) in s sodelovanjem na različnih tekmovalnih prireditvah v okviru zamejskih društev. Veliko pozornosti je bilo v poročilih namenjeno različnim pobudam ob 80-letnici. 16. marca je bil v Kulturnem domu koncert POJŽ, jeseni pa napovedujejo še nekaj prireditev, med dru- gim tudi izid zemljevida ledinskih imen za območje Števerjana, pa morda še kaj, seveda, če bodo za to uspeli zagotoviti potrebna denarna sredstva. Udeležence občnega zbora so pozdravili predsednik Planinske zveze Slovenije Andrej Brvar, predsednik novogoriškega PD Rajko Slokar in predstavnik SPD Trst, Žarko Vecchiet. Predsednik PZS je podčrtal pomen zamejskih planinskih društev na področju združevanja in povezovanja pripadnikov slovenske narodnostne skupnosti in ohranjanja najžlahtnejšega planinskega izročila. Vabilo na nadalnje sodelovanje in pomoč — priložnosti je in še bo na pretek — je izrekel predsednik novogoriškega PD, ki je obenem povabil na tradicionalno srečanje (v maju) na Kuclju. V krajši razpravi je Marko Jarc posredoval nekaj zanimivih predlogov o 'sodobnejših prijemih za delovanje društva, tudi v odnosu na nove usmeritve in težnje na področju dejavnosti, ki ji posplošeno sicer pravimo planinstvo, ki pa danes obsega še pred kakšnim letom neznane aktivnosti. Ob koncu so se člani in gosti zadržali še v prijetnem pogovoru ob kozarcu vina in dobrotah, ki so jih pripravile skrbne gospodinje in članice društva. Poletni urnik trgovin Zadnjo nedeljo v marcu je stopil v veljavo poletni čas. Urniki železniških in avtobusnih povezav se tokrat niso spremenili, saj bodo poletni urniki stopili v veljavo šele v naslednjih mesecih. Z aprilom pa je začel veljati poletni urnik trgovin in gostinskih lokalov. Goriško združenje trgovcev Ascom je sporočilo urnike poslovanja pozameznih trgovskih sektorjev. Trgovine z jestvinami, sadjem in zelenjavo ter supermarketi Poslujejo v dopoldanskem času od 8.20 do 13. ure, v popoldanskem pa od 16.30 do 19.30. Dnevi tedenske zapore ostanejo za vse trgovske sektorje nespremenjeni. Mesnice so odprte od ponedeljka do vključno petka od 7.30 do 13. ure, ob sobotah in predprazničnih dneh pa tudi od 16.30 do 19.30. Prodajalne kruha in mleka odpirajo od 7.30 do 12.30 in od 17.30 do 19.30. Ob delavnikih je dovoljeno jutranje odprtje že ob 7. uri. Kako pa je z drugimi trgovinami, kot so npr. trgovine z oblačili, knjigarne, se- menarne, urarne, cvetličarne, trgovine z raznim blagom itd.? Te poslujejo od 8.30 do 12.30 in od 15.30 do 19.30. Isti urnik velja tudi za krošnjarje, sicer pa bodo lahko nudili svoje storitve od 8. ure do 13.30 ob četrtkovih sejmih. Vsi javni lokali obratujejo po novem poletnem urniku od 7. do 21. ure, lokali 4. kategorije (to so bari in lokali izven območja razširjenega mestnega središča) pa bodo lahko (z morebitnimi presledki) obratovali od 5. ure do 2. ponoči. Zaključena kongresna dejavnost VZPI-ANPI S. BaciccM spet predsednik V vodstvu Dornik in Pregelj O 11. pokrajinskem kongresu Vsedržavnega združenja partizanov Italije za Goriško, ki je bil pred prazniki v Gradišču, smo na kratko že poročali in posebej poudarili odobritev dveh resolucij v podporo zahtevi po zakonski zaščiti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji ter v podporo prizadevanjem za rešitev krize, ki je prizadela Primorski dnevnik. Na kongresu so nadalje izvolili nov pokrajinski odbor VZPI-ANPI, ki ga sestavljajo: Silvano Bacicchi, Francesco Blasig, Umberto Blasutti, Giovanni Bolzan, Ivan Bregant, Albano Buttignon, Claudio Calligaris, Mario Candotto, Karlo Černič, Livio elemente, Anselmo Cont, Silvano Culetto, David Devetak, Ladi Dornik, Jožef Ferfolja, Adriano Fontanot, Norma Fumis Bacicchi, Stanko Kuštrin, Giuseppe Lorenzon, Salva-tore Lovati, Remo Millo, Angelo Moimas, Silvano Morsolin, Gustave Papais, Mirko Peric, Silvino Poletto, Ludvik Pregelj, Angelo Punteri, Luciano Soranzio, Vvilma Tomi-nez Padovan, Renato Valcovich, Paolo Zonta, Giuseppe Zorzin. Novoizvoljeni odborniki so se v četrtek zbrali na prvi seji ter potrdili sen. Silvana Bacicchija za pokrajinskega predsednika združenja. Podpredsednika sta Ladi Dornik in Silvano Poletto. Z njimi so v sedemčlanskem izvršnem odboru še Adriano Fontanot, Ludvik Pregelj, Luciano Soranzio in Angelo Moimas. Izvolili pokrajinsko vodstvo Demokratične stranke levice Pokrajinski odbor goriške federacije Demokratične stranke levice se je sestal pred velikonočnimi prazniki, da bi izvolil člane preostalih pokrajinskih vodstvenih organov stranke. Na zasedanju so izvolili dvajset članov pokrajinskega vodstva, šest člangv izvršnega odbora federacije ter dva podpredsednika federalnega odbora. Člani pokrajinskega vodstva so Domenico Belle, Darko Bratina, Marina Cuzzi, Gianmassimo De Pace, Fabio Del Bello, Rosaria Di Dato, Anna Di Gianantonio, Denise Flebus, Oliviero Furlan, Flavio Furlanetti, Enrico Gherghetta, Massimo Iuric, Alessan-dro Maran, Elisabetta Pian, Gianna Pirella, Stefano Pizzin, Lucio Poiani, Maurizio Villani, Sergio Zilli in Ovidio Zotti. V pokrajinski izvršni odbor so bili izvoljeni Marina Cuzzi, Anna Di Gianantonio, Adriano Dreos, Massimo Iuric, Alessandro Maran (blagajnik) in Sergio Zilli. Podpredsednika pokrajinskega odbora DSL sta Annamaria Farfoglia in Renzo Redivo. Pomoč za KS Braslovče Števerjanski župan Ivan Humar nas je obvestil, da je denarna pomoč, za po novembrskih poplavah prizadeto območje v Sloveniji, ki so jo zbrali na pobudo občine, že prispela namembniku, to je Krajevni skupnosti Braslovče v Savinjski dolini. Občani Števerjana so zbrali 4.450.000 lir, občinski svetovalci pa so se odpovedali * sejnini in v sklad prispevali še 300.000 lir. Denar je Občina nakazala na devizni račin IS Republike Slovenije. Denar bodo v Braslovčah namenili za odpravljanje posledic vremenske ujme. Ob tem velja omeniti, da je KS Braslovče pobratena s KS Kojsko, oboji pa imajo že več let tesne prijateljske stike z občino Števerjan. Odtod tudi želja števerjanske uprave, da se zbrani denar nameni specifično KS Braslovče. Poleg pobude občinske uprave je ob novembrski ujmi izpeljal nabirko tudi župnijski svet in sicer na pobudo organizacije Caritas in tudi ob tej priložnosti so krajani dokazali konkretno solidarnost. KAKOVOST S SAMO 790.000 LIRAMI S-V-A.-G- DIZORZ Dedra 2000 turbo ZASTOPSTVO GORICA UL. TRIESTE 138/140 Tel. 521830-890-801 DELAVNICA: Tel. 522084 — NADOMESTNI DELI: Tel. 522028 TRŽIČ UL. S. POLO. 19 - Tel. 776250 Rover Vitesse. Postavni in Ponosni. ROVER SERIJA 800, 820 SI, 820 Vitesse: 2000 cc, 16 v, 140 cv, 205 ali 210 km/h. 827 Vitesse Kat: 2700 cc, 24 v, 169 cv, 218 km/h. SERIE 800 TOMAUTO GORICA - Ul. Nizza, 15 Tel. 0481/533923 TRŽIČ - Drevored Verdi, 42 Tel. 0481/40148 S ROVER RSCG GORI-CAR CITROEN XM ZASTOPSTVO CITROEN GORI-CAR GORICA: Corso Italia, 187 TRŽIČ: Strada per Grado Citroen zbere TOTAL PRESTI ti omogoča, datni paket zavarovalne garancije. da kupiš najboljša vozila s samo 790.000 (*) lirami mesečno. Poleg tega dobiš tudi do- Pohiti v Kmečko banko, na njen sedež v Gorici ali v podružnico v Krminu; telefoniraj na posebno telefonsko številko 387333; vprašaj za pojasnila avtomobilskega zastopnika. Odkril boš ugodnosti, ki ti jih nudi domača ljudska banka. storitev nesri mm » eanca Agricola Gorizia > Kmečka banka Gori ca. ( ) Mesečni obrok PRESTIAUTO Za 48. mesečno posojilo za navedene avtomobile, s 15% predujmom. g s <± Danes prvi polfinale v evropskih nogometnih pokalih Zdaj le izenačeni boji V1. ženski odbojkarski diviziji Podvig Brega V evropskih nogometnih pokalih bodo drevi na sporedu prve polfinalne tekme. Po štirih kolih v pokalu UEFA in treh v ostalih dveh tekmovanjih je v konkurenci ostala samo "smetana" evropskega nogometa, vsaj kar se tiče letošnje sezone. Zastopstvo italijanskih ekip se je po četrtfinalu razpolovilo, sijajnega "trisa" zmag ne bo, a vsekakor najmanj en pokal Italijanom bi moral vendarle pripadati. Še več: v pokalu UEFA se sploh obeta italijanski finale, kajti Roma in Inter (zadnjič se je do polfinala kakega mednarodnega pokala dokopal leta 1986) ne stojita pred mepremagljivima ovirama (čeprav v polfinalu slabih nasprotnikov ni), vrh vsega pa imata prednost v tem,' da bosta povratno tekmo z Brondbyjem oziroma lizbonskim Spor-tingom igrala doma. Najtežjo nalogo čaka nedvomno Ju-ventus, za katerega je osvojitev pokala pokalnih zmagovalcev rešilna bitka za slabo sezono v domačem prvenstvu in predčasno izločitvjo v italijanskem pokalu. Njihov nasprotnik Barcellona je namreč dejansko že osvojil naslov španskega prvaka in neprikrito meri visoko tudi v pokalnem tekmovanju. Trenerja Maifredija še najbolj skrbi dejstvo, da večina zdajšnjih Juventu-sovih igralcev nima velikih mednarodnih izkušenj. Predvideva se, da bodo stopnišča "Neu Čampa" polna, barcelonski stadio pa premore kar 125 tisoč gledalcev! Zelo zanimiva bosta tudi dvoboja v najprestižnejšem pokalu, to je v pokalu prvakov.. Beograjska Crvena zvezda bo igrala v olimpijskem stadionu v Miinchnu. Bayern je ekipa s slovito preteklostjo, Beograjčani pa so prepričani, da zdaj prihaja njihov čas. Zvezda ima res dobro ekipo, v kateri po odhodu Stojkoviča v Francijo izstopa- Maifredi nadzoruje svoje igralce med zadnjim treningom v Barceloni jo Prosinečki, Savičevič in Pančev, za katere se zanima .baje tudi Milan. Manjkal bo sicer branilec Šabanadžo-vič, kar bo Beograjčane prisililo, da igrajo odprto. Trener Petrovič meni, da bi njegova ekipa lahko v Miinchnu dosegla gol, zadovoljil bi se tudi s porazom z 2:1, kajti prepričan je, da bodo njegovi fantje v Beogradu zmagali. Za Bayern bo po dolgem času v obrambni vrsti spet igral reprezentant Augen-thaler. Drugi polfinalni par je Spartak Moskva - 01ympique Marseille. Favoriti . naj bi bili Francozi, čeprav Sovjetov ne gre podcenjevati. DANAŠNJI SPORED POKAL PRVAKOV • Bayern (ZRN) - Crvena zvezda • Spartak (SZ) - 01ympique (Fr.) POKAL POKALNIH ZMAGOVALCEV • Legia (Polj.).- Manchester U. (Angl.) • Barcellona (Šp.) - Juventus (It.) POKAL UEFA • Brdndby (Šve.) - Roma (It.) • Sporting (Fort.) - Inter (It.) Po TV si bomo lahko ogledali naslednje tekme: Raiuno ob 20.40 Barcellona - Juventus; Italia 1 ob 19.00 Brondby - Roma; Italia 1 ob 22.00 Sporting - Inter. Da bi v prihodnji sezoni treniral španskega nogometnega prvoligaša Sacchi zavrnil ponudbo Reala Same pohvale za prireditelje SP MILAN - Trener Milana Sacchi je v uradnem sporočilu zavrnil ponudbo Real Madrida, da bi v prihodnji sezoni treniral španski klub. V isti sapi se Sacchi še ni izrekel glede svoje prihodnosti, potredil je le, da se bo o bodočih načrtih s predsednikom Berlusconijem pogovoril po končani sezoni. Pogodbeno je Saccni vezan z Milanom tudi še za eno leto. Real Madrid ne bo mogel računati niti na trenerja Sampdorie Boškova. V prejšnjih dneh se je vztrajno govorilo o tem, da bo Boškov zapustil Sampdorio, a prav včeraj so sporočili, da se bo danes sestal s predsednikom Mantovani-jem, da bi š za dve leti podaljšal svoje bivanje v Genovi. Zadar ugnal Pop 84 ZADAR — V drugi polfinalni tekmi končnice 1. jugoslovanske košarkarske lige je Zadra s 70:68 (46:34) premagal splitsko peterko Pop 84. Junak tekme je bil Komazec, ki je dosegel 27 točk. Tretja tekma bo potrebna tudi med Ci-bono in Partizanom, saj so Zagrebčani sinoči zmagali s 94:77 (47:38). V play off tekmi za nastop v Koračevem pokalu je Rabotnički s 87:84 premagal Bosno. Jure Košir svetovni prvak HEMSEDAL — Na svetovnem mladinskem prvenstvu v alpskem smučanju je Mojstrčan Jure Košir, član kranjskogorskega kluba, osvojil naslov svetovnega prvaka v superveleslalomu, kar je eden največjih uspehov jugoslovanskega smučanja v tej hitri disciplini. Kristianu Ghedini gre na bolje RHO — Italijanskemu smukaču Kristianu Ghedini, ki je bil v nedeljo popoldne žrtev hude prometne nesreče, gre hitro na bolje, čeprav zdravniki še niso razvezali prognoze. Ghedina, ki je v bolnišnico prispel v komi, je preživel mirno noč, diha brez umetnih pripomočkov, pogovarja se z zdravniki. Izvidi kažejo, da krvna podplutba v možganih izginja. LJUBLJANA — Udeleženci svetovnega hokejskega prvenstva B skupine zapuščajo Ljubljano in Jesenice z najboljšimi vtisi o tekmovanju in prireditelji. Najbolj se seveda veselijo Italijani, ki so zasluženo osvojili prvo mesto pred Norvežani, Jugoslovani pa s svojim šestim mestom glede na hudo konkurenco! niti niso razočarali in se tolažijo z zmagama proti Japonski in Nizozemski. Končni vrstni red: Italija 14, Norveška in Francija 10, Poljska 8, Avstrija 7, Jugoslavija 4, Nizozemska 2, Japonska 1. Prve štiri uvrščene ekipe so napredovale v A skupino in si hkrati priborile pravico do nastopa na prihodnjih zimskih olimpijskih igrah. Danes v Padovi II Charro - Sisley PADOVA - V anticipirani tekmi 25. kola italijanske odbojkarske A-l lige bo v Padovi (ob 20.30) odločilna tekma za 4. mesto pred play offom med ekipama II Charro in.Sisley Treviso. Za podvig kola so tokrat v 1., ženski odbojkarski diviziji poskrbele Brežanke, ki so kar s 3:0 premagale neposrednega tekmeca za napredovanje Alturo. Hkrati so se varovanke trenerja Jurmana s to zmago nasprotnicam oddolžile tudi za poraz iz prvega dela sezone. Vodilne borovke pa so brez težav premagale šibko La Marmotto in še utrdile svoj položaj na vrhu lestvice. Obdobje lažjih tekem so tako plave sklenile s polnim izkupičkom točk, zdaj pa jih čakajo težje tekme z ostalimi kandidati za napredovanje. Sloga Sagor pa je zmagala brez boja. Ekipe Killjoyja namreč ni bilo na Opčinah ob napovedani uri. Urnik je bil glede na prvotni razpored tekem sicer spremenjen, vendar ga je odbojkarska zveza pravočasno sporočila društvom. IZIDI 11. KOLA: Breg - Altura 3:0 (15:5, 15:10, 15:7); Bor Friulexport - La Marmotta 3:0 (15:10, 15:4, 15:11); Sloga Sagor - Killjoy 3:0 brez boja; CUS Trst -OMA 3:1. LESTVICA: Bor Friulexport 20, Breg in Altura 18, Sloga Sagor 16, Killjoy 10, Club Altura 8, CUS 6, Virtus 4, La Marmotta 2, OMA 0. (CUS ima dve tekmi manj, La Marmotta, Bor Friulexport, Virtus in Club Altura imajo tekmo manj) 1. MOŠKA DIVIZIJA Ekipa S. Andrea slogašem očitno ne "leži", saj jih je v letošnjem prvenstvu tokrat premagal že drugič. S. Andrea je tudi v tem kolu ponovil dobro in zagrizeno igro s prvega dela prvenstva, sloga-ši pa so bili žal premalo odločni. Res je sicer, da so nastopili brez svojega tolka-ča Danila Riolina, kar je seveda ohromilo njihov napad. Vendar so na igrišče naši fantje stopili s preveliko mero treme, tako da svoje prave igre skoraj nikoli niso mogli uveljaviti. Izjemo je predstavljal le drugi set, v katerem je Sloga domačine nadigrala, žal pa je bilo to tudi vse. Boj za napredovanje postaja za našo ekipo zdaj težji, saj morajo zmagati v vseh preostalih tekmah, istočasno pa upati na kak spodrsljaj S. Andree. Mladi borovci pa so doživeli poraz (3:2) proti ekipi Altura, ki so jo v prvem delu sezone premagali z istim rezultatom. Treba je reči, da so borovci nastopili v resnično zelo okrnjeni postavi, brez treh standardnih igralcev, tako da sta bila na igrišče prisiljena stopiti tudi veteran Neubauer, po poškodbi, ki jo je Ci-liberto staknil v četrtem nizu, pa celo trener Gombač. IZIDI 9. KOLA: SantAndrea - Sloga 3:1 (15:7, 7:15, 15:5, 15:10); Altura - Bor 3:2 (15:11, 15:8, 12:15, 9:15, 16:14); La Marmotta - Le Volpi 2:3, Volley Club - Pallavolo TS 2:3. LESTVICA: S. Andrea 16, La Marmotta 14, Sloga 12, Le Volpi 10, Bor 6, Pallavolo Trieste in Altura 4, Volley Club 2. (Sloga in Le Volpi imata tekmo manj). NARAŠČAJNICE BOR FRIULEKPORT RICREATORI 2:0 (15:5, 15:10) BOR FRIULEKPORT: Jogan, Tence, Gruden, Bezenšek, Pitacco, Dolhar, De Paolis, Zadnik, Pernarčič. Tretjeuvrščeni Ricreatori je edina ekipa, ki je borovkam v prvem delu sezone iztržila set, zato so se plave na igrišče podale zbrano, a tudi malce prestrašeno. Po vodstvu gostinj s 5:0 so slovenske odbojkarice z res dobro igro povsem onesposobile nasprotnika, tudi v drugem nizu pa njihov uspeh ni bil vprašljiv. Drevi se bodo borovke v dvorani šole Suvich (s pričetkom ob 18.30) pomerile z OMA in prav od te tekme bo verjetno odvisno, kdo bo letošnji pokrajinski prvak. SLOGA MELARA 1:2 (12:15, 16:14, 10:15) SLOGA: Cecco, Feri, Kalc, Kufersin, Limoncin, Natalicchio, Race, Stocco, Strekelj, Švagelj, Tensi. Melara se je Slogi oddolžila za poraz, ki so ga z istim rezultatom utrpele v prvem delu prvenstva, tekma je bila zelo izenačena, v tretjem setu pa je že kazalo, da bo zmago slavila Sloga, ki je povedla z 10:3. OMA - SOKOL 2:0 (15:1, 15:5) LESTVICA: Bor Friulexport 26, OMA 24, Ricreatori 20, CUS Trst 16, Sokol 12, Virtus, Melara in Sloga 6, Cobolli in Club Altura 2. PLAV OFF DEKLICE BOR FRIULEKPORT - ALTURA 3:0 (15:6, 15:9, 15:9) BOR FRIULEXPORT: Gregori, Ažman, Legovich, Vodopivec, Faimann, Flego, Čok, Vitez, Neubauer. V prvi polfinalni tekmi za naslov pokrajinskega prvaka v kategoriji 'deklic" so borovke prepričljivo zmagale. Plave so igrale res učinkovito in solidnemu nasprotniku preprečile, da bi izbojeval set, tako da je njihova prednost pred povratnim srečanjem dokaj zanesljiva. V drugem polfinalu bosta moči merili Sloga Sagor in Virtus. Časi se le spreminjajo Prebiranje sporočil športnih zvez je sicer v uredništvu dokaj rutinska zadeva, a tokrat je našo pozornost pritegnil ukrep, ki ga je sprejela tekmovalna komisija tržaške odbojkarske zveze na račun neke igralke društva SantAndrea v zvezi s tekmo 2. ženske divizije z Bregom. Omenjeno igralko je odbojkarska zveza kaznovala s prepovedjo igranja za dve koli "zaradi hude žalitve nasprotnic glede etnično-jezikovnih argumentov". Formulacija je nekoliko zapletena, vendar pa je dovolj jasno, za kaj gre. In menda je to prvič, da je izpad na račun Slovencev na športnem igrišču v nekem uradnem zveznem sporočilu natančno opredeljen in tudi kaznovan. Ko torej po eni strani ugotavljamo, da je nestrpnost do nas, žal, še vedno sestavni del vzgoje nekaterih pripadnikov večinskega naroda, lahko z zadovoljstvom beležimo, da je tokrat proti takšnemu obnašanju disciplinsko postopal organ federacije. Mirno lahko zapišemo, da bi bilo kaj takega še pred nekaj leti nekaj povsem nepojmljivega, da o časih, ko je bil na igriščih sporen celo slovenski pozdrav pred tekmo, niti ne govorimo. Mentaliteta se torej vendarle počasi spremni-ja. fak) Na namiznoteniškem kvalifikacijskem turnirju Naši zastopniki odlični Na kvalifikacijskem turnirju za državno prvenstvo, ki je bil pred kratkim v Coccagliu, so uspešno nastopili predstavniki obeh zamejskim namiznoteniških društev. Borov trener Fili-paz je bil zadovoljen z nastopom svojih varovank. Jadranka Cergol je osvojila prvo mesto v konkurenci mlajših pionirk, mladinska dvojica Bersan-Possega pa je prav tako stopila na zmagovalno stopničko. Nekoliko pod pričakovanji so igrale Krasove igralke. Mlajša pionirka Katja Milič je v četrtfinalu premagala Kitajko Tiao Yi, vendar je v nadaljevanju zgubila srečanje s Cagliarijevo (Bočen) in tako zasedla 3. mesto. Isto igralko je kasneje nadigrala Cergolova v finalni tekmi (18:19). Eriki Radovič, ki dela prve korake na državnih turnirjih, pa je za las zmanjkalo, da bi se prebila iz kroga svoje skupine; to pa žal ni uspelo niti Jasni Simoneta med starejšimi pionirkami. V dvoboju parov starejših in mlajših pionirk je dobro igral slovenski par Cergol-K. Milič, ki je zasedel 4. mesto. Krasov par Erika Radovič-Jasna Simoneta pa je moral priznati premoč zmagovalni dvojici Delugan-Sartorelli že v prvem kolu. Med mladinkami je 3. mesto osvojila Biserka Simoneta (Kras); drugouvrščena Lazze-ri je bila premočna nasprotnica za borovi igralki: v polfinalu je izločila Ber-sanovo (4. mesto), v četrtini finala Laro Possega, ki se je tako morala zadovoli-ti z uvrstitvijo od 5. do 8. mesta. Kraševka Monika Radovič se je uvrstila od 19. do 16. mesta. Edini moški predstavnik Marjan Milič se ni prebil iz svoje skupine. V finalu mladinskih dvojic sta se spopadla para slovenskih predstavnikov Possega-Bersan proti Simoneta-Radovič. V izenačenem boju (19:21, 22:20, 24:22) je zmagal Borov par. (J.J.) Krasove rokometašice visoko izgubile MUSILE - KRAS 25:5 (10:4) KRAS: Calzi, Zitter, Caterina in Tere-sa Majjzetti, Ferluga, Foschini, Jagodic 3, Kozlovič, Bizjak, Natural 1, Ukmar 1. Tretja tekma končnice se je za Krasove rokometašice nepričakovano končala z visokim porazom. Ekipa iz Musileja vsekakor ni bila nepremagljiva, saj so jo naše na domačem igrišču že premagale. Vse do polovice prvega polčasa je bilo stanje izenačeno (3:3). Odtlej pa sta se sodnika želela izkazati in sta začela dodeljevati našim neverjetno število izključitev. Tako sta morali predčasno zapustiti igrišče tako Bizjakova kot Ferlugova in naša ekipa se je v glavnem do konca srečanja borila z igralko manj. Vdrugem polčasu pa so sodnikove odločitve krasovke tako oškodovale, da je bilo praktično nemogoče igrati. (Tanja) H0BBY ŠPORT PROSTI ČAS ' 1 'Mr-:. 12. VSEDRŽAVNI SEJEM ENTE FIERA UDINE ESPOSIZIONI Urnik: sobota in nedelja ro.oo-2j.oo '■' / ;. ALPE-ADR1A - VZHOD Delavniki 16.00-23.00 Naši košarkarji sklenili regularni del v prvenstvu državnih mladincev (skupina A) Jadran Farco na odličnem tretjem mestu SOLVAV - JADRAN FARCO 93:99 - (46:41; 82:82) JADRAN FARCO: Oberdan 8 (1:1), Crisma 14 (2:4), Škerk 10 (2:2), Sosič 5 (2:2), Paulina 20 (2:3), Stanisa 22 (3:5), Smotalk 8 (2:2), Gerli, Lesica. PON: Stanisa (30)v Smotalk (33), Oberdan (37), TRI TOČKE: Oberdan 1, Stanisa 1. Jadranovi mladinci so v zadnjem kolu tega prvenstva z dokajšnjo težavo in po podaljšku, toda zasluženo premagali še tržiško moštvo Solvaya in se tako uvrstili na tretje mesto lestvice. Do konca prvenstva manjka še zaostala tekma med Don Boscom in Stefanelom. Če bo Stefanel premagal, kot je predvidevati, salezijansko ekipo, potem bodo jadranovci tudi dokončno posegli po tretjem mestu in bodo tako imeli pravico, da se pomerijo s tretjeuvrščenim moštvom B skupine (najverjetneje Benetton iz Trevisa). Za našo košarko bi bilo to prvič, da se ena od naših mladinskih ekip v tej kategoriji uvrsti v nadaljnji del. Sicer pa se povrnimo k ponedeljkovi tekmi v Tržiču. Samo srečanje, kot kaže izid, je bilo izredno izenačeno. V prvem polčasu so bili gostitelji stalno v vodstvu, čeprav z minimalno razliko. V nadaljevanju pa sta si ekipi izmenjavali v vodstvu do stanja 82:82. Tedaj je manjkalo še 14 sekund do konca. Žogo pa so imeli jadranovci, ki pa niso uspeli metati na koš. V podaljšku pa so bili Vatovčevi varovanci vendarle boljši in tudi zasluženo zmagali. Za predragoceni točki si zaslužijo pohvalo vsi naši predstavniki. Posebej pa bi omenili Martina Pertota, ki se je odlično obnesel pod košema, Marca Crismo, ki je polovil kar osem odbitih žog v obrambi, in Robija Paulino, ki je bil po Stanisi najboljši strelec naših. Finale naraščajnikov Kontovelci tretji Na finalnem turnirju naraščajnikov v Miljah so Kontovelci, ki so nastopili brez Jana Budina, ki je bil isti dan zaposlen s člansko ekipo v promocijskem prvenstvu, osvojili tretje mesto, kar je za naše društvo povsem nepričakovn uspeh. V jutranjem polfinalnem srečanju proti Stefanelu B so naši visoko izgubili, popoldne pa so na tekmi za 3. mesto po razburljivem koncu srečanja prav v zadnjih sekundah z Angelom Spadonijem, ki je uspešno izvedel met za tri točke, ugnali Ricreatori. POLFINALE STEFANEL B - KONTOVEL 87:66 (40:32) KONTOVEL: Vavpetič (1:7), A. Spado-ni, Milič 7 (3:4), M. Spadoni 4, Križman 6, Daneu, Claroich, Cingerla, Škerk 4, Černe 17 (1:6), Vidali 6 (0:1), Vatta 13 (2:7). STEFANEL A - RICREATORI 81:65 (39:32) FINALE ZA 3. MESTO KONTOVEL - RICREATORI 71:70 (30:37) KONTOVEL: Vavpetič 14 (2:6), A. Spadoni 10 (1:2), Milič 9 (3:5), M. Spadoni, Križman 11 (3:5), Daneu, Clarich, Cinger-la, Škerk 2, Černe 13 (3:6), Vidali 8 (2:2), Vatta 2. FINALE ZA 1. MESTO STEFANEL A - STEFANEL B 91:64 (75:30) KONČNA LESTVICA 1. Stefanel A, 2. Stefanel B, 3. Konto-vel, 4. Ricreatori. PROPAGANDA TOLAŽILNA SKUPINA FINCANTIERI - POLET 77:48 (38*221 POLET: Petaros 6 (0:2), Senica 8 (2:4), Krt, Micalessi 5 (1:6), Lakovič 21 (0:1), Sosič, Genardi 8, Budal. 3 TOČKE: Lakovič 1. Mladi Poletovi košarkarji so v drugem kolu tekmovanja v tolažilni skupini prvenstva propaganda utrpeli drugi zaporedni poraz, tokrat na račun skromne postave Fincantieri. Tudi tokrat se poletovci lahko zahvalijo predvsem tistim igralcem, ki se tekme niso udeležili, kar je pripomoglo k temu, da so morali poletovci že spet odigrati drugo četrtino v štirih in s tem še bolj favorizirati nasprotnike, ki so itak že sami predvajali povsem zadovoljivo igro. V Poletovih vrstah so tokrat vsi igrali pod svojimi sposobnostmi, v napadu je nekaj več od ostalih pokazal Lakovič. (Cancia) OSTALI IZIDI: Latte Carso - Scogli-etto 97:28; Don Bosco A - San Marco 42:37; Scoglietto - Don Bosco A 57:52. LESTVICA: Latte Carso 4; Autosan-dra, Fincantieri, Don Bosco A in Scoglietto 2; Polet in San Marco 0. MINIBASKET TURNIR ZINI (FINALNA SKUPINA) SGT - POLET 107:53 POLET: Petaros 9, Senica 16, I. Lakovič 13, Budal 2, Hrovatin, Taučer 2, Krt, E. Lakovič 6, Fonda 5, Genardi, Sosič. Že uvrstitev v finalno skupino pomeni za poletovce velik podvig. Tu pa so se že v prvem kolu srečali z močno ekipo Ginnastice Triestine. V prvi četrtini so naši odlično igrali (vodili so s 15:13), nakar so popustili in morali priznati premoč gostiteljev. TURNIR »PRVI KOŠI« BOR - POLET 11:11 BOR: Corbatti 2, Sicichilone, Flori-dan, Bernetti 2, Pitacco, Sadlowski, peric, Stanič, Križmančič 5, Sulčič 2. POLET: Šibelja 4, Bogateč, Matjaž Suhadolc, Piccini, Beličič 2, Milič, Gregori, Kocjančič 5, Ferfolja, Švab, Grilanc, Mitja Suhadolc. V zelo napeti in razburljivi tekme, v kateri so se zaradi požrtvovalnosti izkazali prav vsi igralci obeh ekip, sta Bor in Polet igrala neodločeno, kar je v minibasketu tudi možno. V nedeljo v Divači Igre pod košema V nedeljo, 14. t.m. bo v Divači 6. kolo Jadranovega turnirja v minibasketu za letnike 1981 in mlajše Igre pod košema. SPORED: 15.00: Bor A - Divača; 16.00: Bor B - Kontovel; 17.00: Polet A - Sokol. Naši teniški igralci in igralke zaposleni na več tekmovanjih Gajevci doslej povsem zadovoljili S prihodom pomladi je startala s polno paro tudi teniška sezona. Igralke in igralci Gaje so tako zaposleni na več frontah in se povsod dobro odrezajo. V članski ekipni ženski C ligi so gajevke v nedeljo premagale ekipo TC Muggia s 3:0 (Devetti - Grusovin 6:3, 2:6, 6:3; Bruno - Antonione 6:4, 6:0; Grgič - Bruno - Grusovin - Gregorič 4:6, 7:6, 7:5) in so tako še vedno druge na skupni lestvici. Prihodnjo tekmo bodo gajevke igrale doma 25. t.m. proti močni ekipi ST Monfalcone. Najmlajši v kategoriji under 14 so bili ta konec tedna zaposleni na raznih turnirjih. Brata Aleš in Borut Plesničar sta bistveno pripomogla, da se je deželna reprezentanca v Pescari uvrstila v zaključni del vsedržavnega prvenstva za deželne reprezentance. Pred tem sta nastopila tudi na vsedržavnem turnirju v Trevisu, na katerem je nastopilo 96 najboljših igralcev v državi. Aleš je imel nepremostljivo oviro že v prvem kolu, ko je igral proti zelo močnemu Cerriju in Lucche, Borut pa se je uvrstil do tretjega kola, ko je klonil Zuccoliju iz Lombardije, ki je klasificiran igralec C4. Aleš Plesničar se je udeležil tudi vsedržavnega zbirnega treninga v državnem tehničnem centru v Rianu blizu Rima. Martina Kufersin je dosegla svoj dosedanji najboljši rezultat in se je uvrstila v finale deželnega turnirja v Gradišču ob Soči. Kljub porazu za 7:5, 6:2 z enoletno starejšo Tržačanko Turrisijevo je njeno končno drugo mesto zavidljiv rezultat in pravilno plačilo za trud vložen na zimskih treningih. Ta trud se obrestuje tudi pri ostalih naših tekmovalcih Eriki Race, Vasji Vavpetič in Martinu Vidali, ki so pokazali na turnirju v Skednju viden napredek in le za las zgrešili uvrstitev v končno fazo tekmovanja. Če tem rezultatom dodamo še dobro zastavljeno delo z najmlajšimi, potem so pri Gaji lahko z dosedanjimi uspehi zadovoljni. Pred dnevi v Ljubljani Domovi telovadci so se izkazali Mladi orodni telovadci športnega združenja Dom iz Gorice so v soboto na 16. republiškem prvenstvu v Ljubljani dosegli pomemben uspeh. V kategoriji mlajših pionirjev so namreč v tekmovanju skokov s prožnim platnom dosegli odlično 2. mesto, med posamezniki pa je bil član goriškega združenja Erik Blažič prav tako drugi. V telovadnici TVD Bežigrada v slovenski prestolnici se je zbralo več kot 100 mladih telovadcev iz vse Slovenije. Domove barve so branili v kategoriji mlajših pionirjev Erik Blažič, Andrea Rossano, Matjaž Klemše, Matija Pipan, Tomaž Špacapan in-Kristjan Koršič. JMed mladinci pa je nastopil Maksi Šuligoj, ki se je prav tako dobro izkazal. V kategoriji mlajših pionirjev (nastopilo je skupno 37 tekmovalcev) je bilo tekmovanje izenačeno. Goriški tekmovalci so se dobro odrezali, saj je bil Erik Blažič drugi, Matjaž Klemše peti, vsi ostali pa so se uvrstili med najboljših petnajst. Dobri nastopi so botrovali izjemnemu uspehu, in sicer drugemu mestu v ekipni konkurenci. To je vsekakor pomemben uspeh sekcije za orodno telovadbo pri goriškem športnem združenju, ki že vrsto let uspešno nastopa na raznih tekmovanjih v Sloveniji, (mar) ZSŠDI sklicuje v četrtek, 18. aprila, ob 19.30 v prvem sklicanju in ob 20. uri v drugem sklicanju v mali dvorani Kulturnega doma v Gorici, Ul. Brass 20 21. DEŽELNI REDNI OBČNI ZBOR DNEVNI RED: 1. otvoritev občnega zbora 2. izvolitev organov občnega zbora 3. poročila 4. pozdravi in diskusije poročil 5. razrešnica odboru 6. volitve novega odbora 7. zaključki _________nase nogometne ekipe v mladinskih ligah (Foto Križmančič) S tekme začetnikov Zarja - Primorje UNDER 18 bREG - OLIMPIA 2:0 (0:0) STRELCA: Mauri in Buzzi. BREG: Gigli Fano, Laurica, Ota, Reja, yUPin, Švab, R. Bandi (Majovsky), M. Bandi (Luisa), Mauri, Rocchetti, Buzzi. Čeprav so Brežani zmagali, s prikaza-f10 igro niso zadovoljili, saj so nezbrano to neorbeno igrali. Srečanje ni bilo zani-toivo, modri so imeli stalno terensko pre-tooč, a niso ustvarili večjih priložnosti za zadetek, tako da so gostje v protinapadu dvakrat resneje ogrozili domačega vratarja, ki je odlično posegel. Proti koncu Polčasa je sodnik izključil igralca Olimpa' Končno so Brežani povedli in nekaj totout kasneje podvojili, prvič je bil uspešen Mauri, nato pa Buzzi. Zaradi namernega prekrška je bil nato izključen Švab. (E. B.) OSTALI IZIDI: Primorje - Fortitudo tL3; Opicina - SNS 0:3; Muggesana -Campanelle 2:0; S. Andrea - Azzurra 3:2; Domin - Chiarbola 0:4; Edile Adriatica -Montebello 0:1. Fortitudo prost. LESTVICA: Muggesana, Montebello to Chiarbola 32; SNS in S. Andrea 30; Costalunga 29; Breg 26; Edile Adriatica 25; Domio in fortitudo 24; Primorje 23; Opicina 15; Campanelle 13; Olimpia 7; Azzurra 6. CICIBANI SKUPINA B Bor - ROIANESE 3:3 (0:2) BOR: Babuder, Križmančič, Vattovani, Jan Gregori, Manzin, Kariš, Zornada, Damjan Gregori, Sossi. STRELEC ZA BOR: Manzin 3. V odločilni tekmi za play-off so borovci v dramatičnem finalu izenačili, že povsem izgubljeno tekmo z neposrednim tekmecem Roianesejem in tako obdržali drugo mesto na lestvici, kar je še kako pomembno za nadaljevanje prvenstva. Verdenikovi varovanci so začeli kar se da slabo, saj so gostje takoj vodili že z 2:0. Najprej je Roianese povedel s pro- stim strelom, zatem pa po napaki branilcev. Po odmoru je našim takoj uspelo realizirati in ko je vse kazalo, da bodo tudi remizirali, so bili gostje spet uspešni. Ko je manjkalo le borih pet minut dokonča tekme, je Manzin najprej z glavo zmanjšal izid na 3:2 in v finišu presenetljivo remiziral. Veselje naših je bilo po tekmi nepopisno, saj bi jim bil poraz usoden. Tokrat lahko pohvalimo vso ekipo za požrtvovalnost, junak tekme pa je bil Manzin. (d. gr.) OSTALI IZIDI: Primorje - Don Bosco 4:0; Fani A - Portuale 2:4; S. Andrea -Esperia 0:3; S. Vito - Vivai Busa A 1:1. LESTVICA: Vivai Busa 31; Bor 27; Roianese 26; Portuale 21; S. Andrea 18; Primorje 16; Olimpia 13; San Vito 7; Esperia 5; Don Bosco 4. MLAJŠI CICIBANI SKUPINA A BOR - ALTURA 2:1 (1:0) BOR: Jaš Gregori, Berce, Longo, Grgič, Tolentino, Primosi, Štokelj, Sorini, Tul, Zornada, Tuso, Žagar. STRELCA ZA BOR: Tolentino in Primosi. Najmlajši Bora so bili tokrat tehnično in taktično boljši od Tržačanov. Že v prvih minutah so prevzeli igro v svoje roke in takoj povedli, ko je Primosi lepo izvedel kot, Tolentino pa je bil spretnejši in s pomočjo branilca potisnil žogo v mrežo. Po odmoru so Tržačani s kota imeli dokaj sreče, ko jim je uspelo remizirati. Proti koncu tekme je Primosi lepo streljal v vrata in tudi zasluženo povedel in pripomogel Boru, da je osvojil dragoceni točki. d.gr. OSTALI IZIDI: Vivai Busa B - Opicina B 7:0; San Giovanni - Esperia 1:1; Fortitudo - Ponziana 1:3; Costalunga - Zaule 4:0. LESTVICA: Esperia 33; Ponziana 29; San Giovanni 24; Bor 18; Altura 16; Forti- tudo 14; Vivai Busa 10; Costalunga 9; Zaule 6; Opicina B 1. NA GORIŠKEM NARAŠČAJNIKI LUCINICO - JUVENTINA 0:3 (0:2) STRELCI: Bais, Ferfolja in Peter Ger-golet. JUVENTINA: Peric, Marvin, Bais (Todde), Marco Peteani, Peršolja, Ferfolja (Peter Gergolet), Dario (Scimone), Kobal, Devetak, David Gergolet, Marino Peteani, Mažgon. Na gostovanju v Ločniku so naraščajniki Juventine zasluženo premagali domačo postavo. Gostje so bili namreč boljši v vseh elementih igre, tako da so povsem nadigrali nasprotnika in zagospodarili na igrišču. Srečanje se je že odločilo v uvodnih minutah, ko sta Stefano Bais in Aleš Ferfolja zatresla domačo mrežo. Tudi v drugem polčasu je bila premoč Juventine očitna, tako da je Peter Gergolet z lepim strelom dosegel še tretji gol.(A. F.) IZIDI 21. KOLA: Lucinico - Juventina 0:3, San Michele - Natisone 4:2, San Ser-gio - Gradese 0:0, Muggesana - Pro Gori-zia 1:1, C orno - San Nazario 0:7, Staran-zano - Cormonese 2:0. Počivala sta Aris in Azzurra. LESTVICA: Pro Gorizia 34, San Nazario 32, Muggesana 28, Cormonese 26, Gradese in San Sergio 25, Staranzano 22, San Polo in Juventina 17, San Michele 16, Corno in Lucinico 11, Azzurra 10, Natisone 6. CICIBANI ZAOSTALI SREČANJI: Pro Gorizia -Sant Anna 6:2, Sanrocchese - Lucinico 1:9. LESTVICA: Lucinico 18, Azzurra in Cormonese A 14, Isontina B 12, Sovodnje 10, Pro Gorizia 8, SantAnna 7, Sanrocchese 5, Itala B 2, Audax 0. ZAČETNIKI IZIDI 18. KOLA: Cormonese A - Mos-sa 7:0, Itala B - Lucinico 0:2, Pro Romans - Medea 0:0, Natisone - Sagrado 6:0, Isontina - Sanrocchese 2:0, Corno - Sovodnje 1:3, Azzurra - Itala A 0:1. Počivala je Cormonese B. LESTVICA: Cormonese A 32, Itala A 29, Sanrocchese 27, Isontina 26, Azzurra in Lucinico 20, Natisone 19, Sovodnje 15, Pro Romans 13, Cormonese B in Corno 12, Medea 11, Mossa 10, Itala B 3, Sagrado 0. NAJMLAJŠI IZIDI 15. KOLA: Corno - Isontina 0:0, Azzurra - Juventina 0:3, Sanrocchese -Itala 3:0, Pro Romans - Pro Farra 1:1, Lucinico - Mossa n.o. Počival je Natisone. LESTVICA: Juventina 29, Pro Romans 22, Azzurra 20, Sanrocchese 16, Isontina 15, Natisone 12, Lucinico in Pro Farra 11, Corno 8, Itala 7, Mossa 5. ■ nadomestni deli za FIAT - ZASTAVA - ALFA - LANCIA in za tuje znamke avtomobilov UPRAVA: Ul. sv. Frančiška 38 Ul. Marconi 6 - Tel. 775483-4 TRST - Tel. 768667 - 772002 STARO 1'4A SE VAJI PRIPOROČA i vsemi NOVOSTMI P0MLADP0UME 91 Opčine - Narodna ul. 160 - Tel. 213193 SECTOR TWO TIMES ADV 3500