PRIMORSKI DNEVNIK Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gruppo - Cena 80 lir Leto XXVEL St. 149 (7937) TRST, sobota, 26. junija 1971 ZAKLJUČENO ZASEDANJE OSREDNJEGA VODSTVA KD Potrjena zmerna sredinska politika Zavrnjeno stališče PSI o naprednejših ravnotežjih Struja Forze Nuove ni odobrila poročila Forlanija ? j*• d* JItP SP0" lob- &■ nJJj- nonrft ver- Hud' od- leed- jret«" >red- o»ve* RIM, 25. — Po današnji celodnevni razpravi, med katero so govorili predsednik vlade Colombo, razni ministri in predstavniki posameznih struj, se je danes z odgovorom tajnika Forlanija in odobritvijo zaključne resolucije, končala seja osrednjega vodstva krščanske demokracije. Razprava je pokazala, da je KO močno občutila izgubo glasov na zadnjih delnih u-pravnih volitvah, hkrati pa je potrdila zmerno sredinsko politično linijo Forlanija, ki jo je nakazal na zasedanju državnega sveta stranke pred volitvami. Poleg tega je med razpravo večina govornikov zavrnila stališče PSI o naprednejših ravnotežjih ter poudarila, da je treba previdno uresničevati politiko socialnih reform v mejah «finančnih možnosti«. Zaključna resolucija odobrava poročilo tajnika Forlanija in se zahvaljuje volivcem za izkazana zaupanje. Nadalje poudarja, da .je treba razčistiti in utrditi skupno obveznost večinskih strank, ki se mora izražati v obnovljeni in učinkoviti pobudi vlade, v parlamentu in državi za utrditev ugleda demokratičnih ustanov in za nadalinji napredek. V tem smislu, nadaljuje resolucija, je treba premostiti zaostrovanje sporov v sedanji družbi, ki jih je KPI hotela izkoristiti, da bi preusmerila sedanje demokratično ravnovesje na levo, resne gospodarske težave, kakor tudi napetosti, ki se od časa do Besa pojavlja na raznih področjih javnega reda. V sedanjem političnem, socialnem in gospodarskem položaju, pravi resolucija, je za demokrščansko vodstvo nadaljevanje in krepitev politične in programske linije vlade, kot je bila dogovorjena, edino sredstvo za okrepitev demokratičnega ravnovesja in njegove sposobnosti, da se uresničijo socialne in gospodarske reforme. Teh se ni mogoče odreči, če se hočejo premostiti strukturne težave sedanjega sistema in zavarovati družbo pred nazadovanjem in neofašizmom. Nato resolucijo obravnava napotila predsednika vlade Cotomba, da je treba med večino poglobiti pogoje večje doslednosti za skupno politiko, ki se mora izražati na osnovi avtonomije in jasne odgovornosti v vladi. Resolucija je bila soglasno sprejeta. Samo trije predstavniki struje «Forze Nuove* (Donat Cattin, Bodrato in Vittorino Colombo) so se vzdržali glasovanja o prvem odstavku, ki se nanaša na odobritev poročila strankinega tajnika Forlanija. _______________ Beograjski razgovori med KPI in ZKJ BEOGRAD, 25. — Zastopniki Zveze komunistov Jugoslavije ln KP Italije so se 24. In 25. t. m. v razgovorih v Beogradu Izčrpno pomenili o številnih vprašanjih socialističnega razvoja, o mednarodnem položaju in o oblikah nadaljnjega sodelovanja obeh partij. Zastopniki ZKJ in KPI so skupno ocenili kot koristne izmenjave idejno-politlč-nih spoznanj za nadaljnjo razširitev sodelovanja med obema partijama. . T,_T V razgovorih so s strani KPI sodelovali član političnega urada Aldo ..................... OB 30-LETNICI VSTAJE PROTI FAŠISTIČNEMU NASILJU Priprave za osrednjo proslavo v Črnomlju (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 25. — Letošnji 22. Julij je za slovenski narod pomembna zgodovinska obletnica. Ta dan praznuje Slovenija 30-letnlco vstaje zoper fašistično nasilje. Odbor republiške konference Socialistične zveze za proslave se je že v začetku leta odločil, da posveti tej obletnici kar največjo pozornost. V svoj delovni program sl je za ta dan začrtal organizacijo osrednje slovenske proslave ob dnevu vstaj«, ki bo 22. julija v vasi Lokve pri Črnomlju. Proslave v Črnomlju naj bi se udeležile vse enote partizanske vojske, ki jih je kdajkoli pot osvobodilnega boja pripeljala v Belo krajino. Udeležili naj bi se je nekdanji in današnji aktivisti Socialistične zveze, Zveze združenj borcev ln drugih organizacij. Bela krajina pričakuje tudi polnoštevilno udeležbo mladega slovenskega rodu, ki danes z različnimi aktivnostmi soustvarja bodočo zgodovino svojega naroda Priprave za proslavo na Lokvah, ki tečejo že nekaj časa, ima na skrbi poseben pripravljalni odbor pri občinsid konferenci Socialistične zveze Črnomelj. Na proslavi bo Imel slavnostni govor predsednik Izvršnega sveta Slovenije Stane Kavčič. Poleg tega bosta nastopila orkester tn pevski zbor Doma JLA iz Beograda z bo-gatim sporedom partizanskih in delovnih pesmi. Po slavnostnem delu proslave pa bosta za razvedrilo skrbela ansambel Alojza Sla-k* in godba JLA. D. K.. Tortorella, član vodstva Adalberto Mimnucci, namestnik vodje mednarodnega oddelka CK KPI Rodolfo Mecchini, s strani ZKJ pa so se med drugimi razgovora udeležili član izvršnega biroja predsedstva Veljko Vlahovič ter člana predsedstva dr. Slavko Miloslovlevski in Boško Šiljegovič. RIM, 25. — Minister za zdravstvo Mariotti se je danes pogovarjali s predstavniki tajništev CGIL, CISL in UIL o vprašanju zdravstvene reforme. Sindikalni predstavniki so se mu pritožili, da vlada ne spoštuje svojih obveznosti glede predložitve zakona o zdravstveni reformi parlamentu. Minister jim je za. mann v priznanje njegove dejav-vlade predlagal čimprejšnjo proučitev tega zakona. Zaradi stavke tiskarjev ZTT, Primorski dnevnik jutri ne bo izšel. Uprava in uredništvo prosita naročnike in čitatelje za dobrohotno razumevanje. SEJA OSREDNJEGA VODSTVA KPI Stanovanjsko reformo je treba takoj odobriti RIM, 25. — Vodstvo KPI je po poročilu namestnika generalnega tajnika Enrica Berlinguerja odobrilo dokument, v katerem opozarja na poskus vladne večine, da se zavleče odobritev stanovanjske in drugih reform ter zavrejo tudi tiste delne pridobitve, ki jih je parlament že odobril. Komunisti zahtevajo, naj parlament v obeh zbornicah takoj odobri zakone o stanovanjski reformi, odpravi kolonskega in spolovinarskega kmetijstva, reformo univerz in zakon o reformi družinskega prava. V nasprotnem primeru se bo družbeni spopad v Italiji nujno zaostril. Poskus vladnih sil, ki bi rade zavlačevale odobritev nekaterih bistvenih reform lahko zaostri že itak ostri družbeni položaj, saj je izziv ljudskim in delavskim množicam •iiiiiiHiiitiimiiiiiiiiiiimiiHiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiftiiiiiiiitiiiiiiiiiimmiiimimiMmimiimimmiiimiHiiii NAPOVEDAN SESTANEK VRHOVNEGA SODIŠČA ZDA Danes sklep o sporu med vlado in tiskom «Chicago Sun Times» nadaljuje z objavo tajnih dokumentov Pentagona NEW YORK, 25. — Jutri zjutraj 1 publikanci in avtonomisti PSI. Skuše bo sestalo ameriško vrhovno pina ostalih socialistov se ni udeležila glasovanja. Resolucija je bila sestavljena v duhu socialdemokratskega stališča do sindikalne enotnosti in poudarja, da obstajajo še vedno globoka nasprotja med tremi sindikalnimi organizacijami, ki so onemogočila, da bi lahko prišlo do sestave enotne listine o združitvi. — Poveljnik NATO prisiljen zapustili Malto? LONDON, 25. — Po pisanju nekega londonskega dnevnika je nova malteška laburistična vlada pozvala poveljnika mornariških sil NATO za južno Evropo admirala Birindellija, naj zapusti* Malto. Vest ni bila uradno potrjena, vendar je admiral dospel danes iz Malte v Neapelj. V Bruslju pa se je sestal svet atlantskega pakta, da bi proučil vprašanje odnosov z Malto. Pobratenje Trsta z Dualo sodišče, da bi izreklo dokončno sod bo o sporu med vlado in tiskom glede pravice časopisov, da objavijo tajne dokumente Pentagona o ozadju udeležbe ZDA v vietnamski vojni. Devet sodnikov vrhovnega sodišča bo pred odločitvijo zaslišalo zastopnike vlade in časopisov. Prvi bodo vztrajali na tezi, da pomeni objava tajnih dokumentov grožnjo za nacionalno varnost, drugi pa bodo zagovarjali stališče, da gre za vprašanje svobode tiska, ki ga jamči prvi amandma ameriške ustave. Od vseh petnajstih dnevnikov, ki so začeli objavljati z »dosjeja Mac Naimara*, je samo »Chicago Sun Times* nadaljeval danes serijo člankov o ozadju ameriške politike v Indokini. List med drugim dokazuje, da se je že leta 1958 tedanji predsednik Eisenhower zavzel za politiko, ki naj bi privedla do združitve obeh Vietnamov pod protikomunistično vlado. Dnevnik objavlja dokument vsedržavnega varnostnega sveta, iz katerega je razvidno, da je Eisenhower 2. aprila 1958 naročil vladi, naj »deluje za ošibitev komunistov v Severnem in Južnem Vietnamu z namenom, da bi omogočili mimo ustvarjanje svobodnega in neodvisnega Vietnama pod protikomunističnim vodstvom*. Po pisanju lista sta tako Eisem-hower kot njegov zunanji minister Foster Dulles popolnoma ignorirala poročila obveščevalne službe, ki je trdila, da bi komunisti »razmeroma mirovali*, ko bi prišlo do sklicanja volitev, ki jih je predvideval ženevski sporazum iz leta 1954. Tedanji šef Bele hiše je bil obveščen, da se bo sajgonski predsednik Diem upiral možnosti sklicanja volitev, ni pa storil ničesar, da bi ga pripravil do spoštovanja sporazumov, ki so jih tudi ZDA podpisale. Večina CK UIL hoče zavlačevati sindikalno združevanje RIM, 25. — Ob zaključku zasedanja centralnega komiteja sindikalne organizacije UIL so sprejeli 32 glasovi resolucijo večine, ki sestavljajo socialdemokrati, in njihovemu splošnemu gibanju za reforme. Poleg tega pa tako obnašanje še zaostruje gospodarsko negotovost in jo umetno spreminja v pravcato recesijo, ugotavlja vodstvo KPI. »Za komuniste je bistvena zahteva ta, da se pred poletnimi počitnicami odobri zakon o stanovanjski reformi. «Poleg te pa je treba čimprej odobriti še reformo spolovinarstva in kolonskega režima, ki ga je treba spremeniti v najemnino*. KPI pri tem opozarja, da tisoči spolovinarjev prejemajo te dni odpoved gospodarjev, kar pa mora pristojna komisija za kmetijstvo takoj preprečiti in razveljaviti. Vseučiliško reformo je treba takoj spremeniti in nato odobriti do konca leta, takoj pa morajo zbornice razpravljati o novih ukrepih za južna področja, tudi zato, da se preveri politična volja vlade, ki trdi po 13. juniju, da je treba politiko spremeniti. KPI zahteva tudi, naj vladne stranke čimprej pripravijo odloke o prehodu dela državnih pristojnosti na novoustanovljene dežele. Tudi to morajo zbornice odobriti -do konca leta, trdi vodstvo KPI. Vse to mora služiti, zaključuje vodstvo KPI, novemu, kakovostno in količinsko drugačnemu gospodarskemu razvoju. »Čas je, da se parlament sooči tudi z vsemi ostalimi reformami, ki so dozorele in ki jih zahteva široko gibanje ljudskih množic*. V tem smislu je vodstvo KPI dalo ustrezna navodila parlamentarnim skupinam in sklicalo za prve dni julija sejo centralnega komiteja partije. Tržaški župan Spacclnl in predstavnik kamerunske vlade Epče med včerajšnjo občinskega sveta. Poročilo berite na 2. strani slovesnostjo v dvorani Fanfani v Zahodni Nemčiji BONN, 25. — Predsednik senata Fanfani, ki je včeraj dobil v Mainzu zlato medaljo družbe Strese-mann v priznanje svoje dejavnosti v korist združene Evrope, je imel danes v Bonnu pogovore z zahodnonemškimi voditelji. Najprej se je Fanfani sestal s predsednikom Bundestaga Von Hasslom, nato ga je v svoji rezidenci sprejel predsednik zahodnonemške republike Heinemann. Po tem srečanju se je Fanfani sestal še s kanclerjem Brandtom in s predsednikom zahodnonemškega senata aiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiimtiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiuiimmiiimiiiiiiiimiiimiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii Z GLASOVI VSEH STRANK RAZEN MSI Goriški pokrajinski svet je podprl spomenico Slovencev preds. Colombu Odobrena resolucija zahteva zakonodajne ukrepe in popolno izvajanje zaščite in valorizacije slovenske narodne manjšine Na sinočnji seji ja goriiki pokrajinski svet zaključil debato o vprašanjih slovenske manjšine in z absolutno večino glasov odobril resolucijo, ki poudarja in podpira celo vrsto zahtev slovenske narodnostne skupnosti. Posebej naj poudarimo uradno podporo, ki ga je s to resolucijo dal pokrajinski svef v Gorici spomenici 27 slovenskih predstavnikov predsedniku vlade Colombu. Resolucijo, ki so jo sestavili načelniki Skupin, so odobrili svetovalci Krščanske demokracije, Komunistične partije Italije, Socialistične stranke Italije, Socialdemokratske stranke, Slovenske demokratske zveze, Liberalne stranke (svetovalec PSIUP je bil odsoten). Proti je glasoval le svetovalec MSI. Tekst resolucije je naslednji: Pokrajinski svet v Gorici zbran na seji 25. junija 1971, po obširni debati, v katero so posegli zastopniki vseh političnih strank in na podlagi predloženih resolucij SDZ, KPI, PSI in PLI, upoštevajoč dejstvo, da je slovenska jezikovna skupnost organsko vključena v politično, družbeno in gospodarsko življenje pokrajine in jo kakovostno opredeljuje kot element bogatitve omike in demokracije vse pokrajinske skupnosti; niiiimiiiiiimiiMimmiiiiimiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimHiiiiKiuiiiiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiB IZJAVE BRITANSKEGA MINISTRA RIPPONA Vstop Velike Britanije v EGS bo koristi! tudi Commomvealthu LONDON, 25. — Politična dejavnost v Veliki Britaniji se sedaj skoraj vsa vrši okrog vključitve v EGS. Konservativna vlada hoče še pred odločilno razpravo, ki bo v parlamentu o njeni »beli knjigi*, pospešiti korak in prepričati britansko javnost, da je to edina pot za nadaljnji gospodarski napredek. Danes je imel minister za evropska vprašanja Rippon, ki je vodil pogajanja v Luksemburgu, tiskovno konferenco v časnikarskem združenju Commonwealtha. V svojih iiz javah je Rippon posvetil največjo skrb zagotovilu članicam Common-vvealtha, da je vstop Velike Britanije v gospodarsko skupnost tudi v njihovo korist. Pri tem ga je opogumilo tudi stalfsče, ki ga je zavzela novozelandska vlada do sporazu- ma z evropsko skupnostjo, v kate-1 da CommonweaIth ne bo imel trgo- rem ne vidi za sedaj nobenih nevarnosti za svoj izvoz masla v Veliko Britanijo ter je prepričana, da bo to vprašanje tudi v bodočnosti rešeno v njeno korist. Zato je Rippon poudaril, da so bili na pogajanjih z gospodarsko skupnostjo doseženi pravični pogoji tako za Veliko Britanijo kot za Com-monwealth. Britanski minister je dejal, da je prišla med pogajanji v Luksemburgu do izraza ne samo volja po krepitvi gospodarske skupnosti, temveč tudi po njeni vlogi v svetu. V tej zvezi je Rippon sporočil, da so se v Luksemburgu ((lede azijskih držav obvezali, da ne bodo z njimi še povečali trgovinske odnose. To pomeni, je poudaril Rippon, jo sestavljajo socialdemokrati, re- ......................IHIIMIIIIUIIII......H................. OBISK PREDSEDNIKA IZVRŠNE KOMISIJE EGS V JUGOSLAVIJI Tito sprejel Malfattija (Od našega dopisnika) BEOGRAD, 25. — Član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil in predsednik Izvršne komisije Evropske gospodarske skupnosti Franco Maria Malfattl, ki je sinoči na vabilo zveznega Izvršnega sveta prispel na štiridnevni uradni obisk v Jugoslavijo, sta danes v Beogradu pričela razgovore o odnosih med Jugoslavijo ln EGS, o stanju v tej organizaciji tn perspektivah povečanja njenega članstva. Granfil in Malfatti sta ocenila, da se odnosi med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo ugodno razvl |a]o in da obstajajo perspektive zn nbhov nadaljnji razvoj. Malfattl je poudaril, da se je EGS posebno zavzemala ln da se zavzema za napredek gospodarskega sodelovanja svojih članic z Ju-goslavi jo. Trenutno odpade na države članice EGS 31 odstotkov Jugoslovanskega izvoza ln 40 odst. uvoza. S pristopom VeJike Britanije tej organizaciji bo na EGS odpadlo okrog 50 odstotkov Jugoslovanske blagovne Izmenjave. Potreb, no je nadalje upoštevati, da od držav članic EGS prihaja okrog 50 odst. deviznih dohodkov od turizma in okrog 80 odst. vrednosti nakazil jugoslovanskih delavcev, zaposlenih v inozemstvu. F*red začetkom razgovorov je Toma Granfil izročil Francu Malfot-tiju red jugoslovanske zastave z lento, s katerim ga je predsednik Tito odlikoval za utrditev ln razvoj sodelovanja in prijateljstva med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo. Predsednika izvršne komisije EGS Franca Malfattija je danes dopoldne sprejel predsednik Tito ln se zadržal z njim v daljšem razgovoru, ki sta se ga udeležila tudi član zveznega izvršnega sveta Toma Granfil ln veleposlanik Jugoslavije pri EGS Miloš Oprešnik. Malfattija Je sprejel tudi državni tajnik Minko Tepovac in se pomenil z njim o odnosih Jugoslavije z EGS v prihodnji dobi ter o vlogi skupnosti v luči sedanjega procesa njene razširitve. BOŽO BOŽIC vinskih odnosov samo z Veliko Britanijo, temveč tudi z ostalimi članicami gospodarske skupnosti. Ti odnosi se bodo, po mnenju Rippo-na, razširili na vsa gospodarska in finančna področja. Nasprotniki vključitve v EGS pa so že začeli s svojo kampanjo proti odločitvi Heaithove vlade. Laburistični poslanec Edward Milne je v govoru, ki ga je imel danes v nekem vodilnem okrožju, poudaril, da vstop Velike Britanije v gospodarsko skupnost ne bo samo razdvojil Evrope, temveč bo razdvojil tudi Commonvvealth. Milne je poudaril, da predstavljajo pogoji, ki jih je britanska vlada sprejela v Luksemburgu, izdajstvo britanskih in ši-rSih evropskih koristi. Washingtonska vlada je po prvi ugodni oceni vključitve Velike Britanije v gospodarsko skupnost podrobneje preučila morebitne ugodne in neugodne posledice tega britanskega koraka za ZDA. Vladni strokovnjaki so ugotovili, tako poročajo iz krogov Nironove uprave, da bodo imele ZDA od tega gotovo več koristi kot škode. Če bo šel razvoj razširjene gospodarske skupnosti naprej kot do sedaj, so ugotoviti strokovnjaki, so ZDA lahko zadovoljne, ker se jim v Evropi odpira širše tržišče in se bodo tudi britanske carine na meji znižale. Poleg tega pa bodo imele ameri-ke družbe, ki delujejo na evropskem trgu, prav tako večje možnosti za investicije. Te družbe imajo sedaj v Evropi že več kot 10 milijard dolarjev kapitala. Edino kar skrbi ameriške strokovnjake je stališče nekaterih krogov v gospodarski skupnosti, da bi omejili investicije tujih kapitelov, zlasti z močnim razvojem na področju tehnoloških raziskav in držav ne induatrij*. poudarja zato nujnost, da se nadalje v praksi izvajajo določila u-stave in deželnega statuta Furlanije - Julijske krajine za rešitev specifične problematike, katere je nosilka slovenska skupnost; z zadovoljstvom jemlje na znanje skupno jugoslovansko - italijansko sporočilo z dne 27. marca, v katerem je med drugim rečeno, da »je obojestranski namen nuditi manjši nam čimvečjo zaščito*; da je 3. decembra 1970 27 italijanskih državljanov slovenskega jezika, predstavnikov političnih strank, kulturnih in gospodarskih organizacij, ki zastopajo celotno politično - ideološko konstelacijo slovenske skupnosti, živeče v deželi Furlaniji - Julijski krajini, poslalo predsedniku vlade Emitiu Colombu spomenico, v kateri so naštete potrebe slovenskega prebivalstva; meni, da morata vlada in vsedržavni parlament nujno pripraviti zakonodajne ukrepe, ki so še potrebni za popolno izvajanje zaščite in valorizacije slovenske narodne manjšine tudi s primernim prispevkom dežele Furlanije - Julijske krajine ter upoštevajoč mnenja in smernice krajevnih uprav in zainteresiranega prebivalstva; zato obvezuje pokrajinski odbor a) da posreduje pri osrednji in deželni vladi, da bi v okviru svojih pristojnosti vzeti v pretres vprašanja, vsebovana v zgoraj omenjeni spomenici, v želji, da bi pri-poznati in valorizirali v duhu ustave pravico slovenske manjšine v njenem skupnostnem in ne le osebnostnem okviru; b) posebno v okviru pristojnosti pokrajinske uprave podpirati pobude, ki so usmerjene — v to, da bi državljanom slovenskega jezika dati na razpolago šolske in kulturne dotacije, ki služijo obvarovanju in razvoju skupnosti; — v spoštovanje in obnovo originalne toponomastike v vseh krajih, kjer živi obsežno jedro državljanov slovenskega jezika; — v pažnjo, da ne bi v programe o gospodarskem in urbanističnem razvoju vnesti iniciative, ki bi na umetni in nepotrebni način škodovale etnični, življenjski in gospodarski karakteristiki krajev, naseljenih s Slovenci; — v organizacijo, skupno s tržaško pokrajinsko upravo, konference o vprašanjih slovenske narodne manjšine z namenom, da se političnim silam, ustanovam in organizmom v pokrajinski skupnosti nudi možnost sproščene in konstruktivne primerjave, ki lahko kakovostno doprinese k reševanju vse problematike; končno, sklicujoč se na izkustva obmejnega prebivalstva, ki je znalo mimo raznih zgodovinskih trenutkov ved no najti način mirnega sožitja in demokratičnega sodelovanja v upanju, da bi mednarodno dogovarjanje privedlo do sistema ev ropske varnosti, v okviru katerega bi prišlo do tesnejših in še bolj prijateljskih stikov med Italijo in Jugoslavijo; podčrta kot pozitivno in zgledno nakazano rešitev vrašanj narodnostnih manjšin, ki so vključene v deželno skupnost Furlanije - Julijske krajine, upoštevajoč tudi splošni interes države. Fernando Montagnani novi predsednik INPS RIM, 25. — Pristojno ministrstvo je odobrilo odlok o imenovanju Femanda Montagnanija za predsednika ustanove INPS. Zakladni minister Ferrari Aggrari je danes sprejel Montagnanija in mu osebno sporočil dokončno imenovanje. Hkrati se je z njim pogovarjal o vprašanjih ustanove. USTANOVLJENA KULTURNA SKUPNOST SLOVENIJE Med nalogami skupnosti tudi skrb za kulturni razvoj slovenskega življa v zamejstvu . Pozdrav M. Kaplja v imenu SPZ (Od našega dopisnika) LJUBLJANA, 25. — Danes dopoldne se je v veliki dvorani skupščine SR Slovenije začela ustanovna skupščina Kulturne skupnosti Slovenije. Predsednik iniciativnega odbora dr. Boris Kuhar je najprej pozdraml visoke predstavnike slovenskega družbenega in političnega življenja ter druge goste, ki so se udeležili današnje ustanovne skupščine. Posebno toplo je pozdravil predstavnike zamejskih Sloven-ecv iz Primorske in Koroške Mirka Kaplja in Marka Kravosa iz Tr* sta in dr. Janka Celcerja iz Ca* lovca. Po uvodnih formalnostih in volitvah organov ustanovne skupščine je dr. Boris Kuhar spregovoril o delu iniciativnega odbora za ustanovitev Kulturne skupnosti Slovenije. Opisal je ne samo opravljeno delo, ampak tudi označil poglavitne naloge, ki čakajo Kulturno skupnost. Ob koncu se je zavzel za to, da je treba zdaj besede spremeniti v dejanja. Po poročilu verifikacijske komisije je ustanovna skupščina soglasno sprejela sklep o ustanovitvi Kulturne skupnosti Slovenije ter samo ustanovitev pozdravila z dolgim aplavzom. Za tem je ustanovno skupščino pozdravil predsednik kulturnega zbora skupščine SR Slovenije Miloš Poljanšek in v svojem govoru predvsem poudaril velik pomen ustanovitve kulturne skupnosti za nadaljnjo rast slovenske kulture. Poudaril je tudi, da je bila sistemska ureditev tega področja nujna in da morajo biti kulturni delavci v skupnosti čimbolj navzoči. Kulturno skupnost Slovenije čaka kot ena izmed pomembnih nalog, da uveljavi slovenski nacionalni kulturni program ter oblikuje za njegovo uresničitev ustrezno in smotrno kulturno politiko. Med konkretnimi nalogami, ki čakajo novoustanovljeno skupnost, zavzema važno mesto skrb za kulturni razvoj slovenskega življa v zamejstvu. V ta namen so tudi predlagali ustanovitev posebne komisije, ki bi imela na skrbi podporo kulturnim težnjam Slovencev zunaj meja matične domovine. V imenu Slovenske prosvetne zveze je spregovoril Mirko Kapelj, ki je zlasti poudaril pomen oblikovanja enotnega kulturnega prostora. Predstavnik krščanske prosvetne zveze s Koroškega pa se je posebej zavzel za cimvečje sodelovanje s koroškimi Slovenci ne glede na svetovnonazorsko opredeljenost. DRAGO KOŠMRLJ V PROSTORIH IZVRŠNEGA SVETA SRS V LJUBLJANI Slovesna podelitev Žagarjevih nagrad Med nagrajenimi vzgojitelji in pedagogi tudi Drago Pahor iz Trsta (Od našega dipisnika) LJUBLJANA, 25. — Danes so v prostorih izvršnega sveta Slovenije v Ljubljani podelili letošnje Žagarjeve nagrade priznanim vzgojiteljem in pedagogom, ki so svoje življenje posvetili mladim in njihovemu razvoju in v tem • delu želi priznanje in uspehe. Med drugimi je prejel nagrado tov. Drago Pahor. V obrazložitvi je zanj rečeno, da je znan pedagoški delavec, organizator in publicist. Pred vojno je delal v naprednih mladinskih društvih, med vojno je bil najprej v izgnanstvu, nato pa se je vključil v narodnoosvobodilno gibanje in bil od 1944. leta partizanski šolski nadzornik na Primorskem. Po vojni je bil organizator slovenskega šolstva v Trstu, nato pa upravnik Slovenskega dijaškega doma v Trstu. Sedaj je upravnik arhiva pri Sloven ski kulturno - gospodarski zvezi v Trstu. Kot partizanski šolski nadzornik je postavljal temelje slovenskemu šolstvu na Primorskem. Andrej Šavli, doma iz Tolmina, je leta 1924 maturiral na učiteljišču v Tolminu v generaciji, ki je bila prva in hkrati zadnja genera cija slovenskih učiteljev, ki so se izšolali v Italiji na učiteljišču, ki je bilo vsaj sprva še slovensko. Za Šavlija so značilna tri obdobja njegovega delovanja. Prvo je tržaško obdobje, ko je bil organizator in borec za slovensko šolo v prvih letih fašističnega uničevalnega pohoda proti Slovencem in slovenski šoti. Drugo obdobje je bilo tisto, ko je sodeloval pri organizaciji slovenskega šolstva na Primorskem po osvoboditvi. V tem času je skrbel posebej za nerazvite šole in je postal najboljši slovenski pedagoški strokovnjak za te vrste šol. Tretje obdobje pa zajema čas, ko je so- 1 deloval v zavodu za šolstvo Slo venije, to je čas, ki je bil zanj tudi najbolj ploden. Ivan Knez opravlja na podružnici v osnovni šoti na Pernicah poslanstvo zglednega resničnega ljudskega učitelja. Med vojno je moral zaradi sodelovanja z osvobodilno fronto na prisilno delo v Nem čijo, po osvoboditvi pa se je vrnil v Pernice, kraj ob severni meji, kjer uči in vzgaja mladi rod že 17 let. Desa Mušič je dobila Žagarjevo nagrado za požrtvovalno ustvarjalno delo na področju predšolske vzgoje in za dolgoletno uspešno vodenje vzgojno - varstvenega zavoda Prule v Ljubija.«. Vida Rudolfova, ravnateljica o-snovne šole v Mariboru, je imela vsa leta svojega dela v prosveti kot učiteljica in kot pedagoški vodja odlične strokovne in vzgojne uspehe. Pomembni so njeni prispevki pri reševanju vsebinskih in organizacijskih vprašanj sodobne šole v Sloveniji. Marija Saje, profesorica francoskega jezika na drugi gimnaziji v Ljubljani, je eden izmed tihih pedagoških delavcev, ki so vse svoje življenje posvetili delu z mladino. Kot profesorica francoskega jezika dosega pri svojem delu izredne u-spehe, vendar njeno pedagoško delo daleč presega šolske okvire. Dr. Iva Šegula sodi med najvidnejše slovenske pedagoge po osvoboditvi in to v treh smeren, kot teoretik, kot usmerjevalec in uresničevalec novih vsebinskih in metodičnih konceptov za obvezno šolo in učiteljsko izobraževanje ter končno tudi kot organizator pedagoškega raziskovalnega dela na Slovenskem. D. K. PO NEDAVNEM OBISKU TRŽAČANOV V KAMERUNU Sklenjeno pobratenje med Trstom in gospodarskim središčem Dualo Mesti imata mnogo skupnega - Slovesnost na tržaški občini V dvorani občtaskega sveta Je bila včeraj dopoldne slovesnost pobratenja med našim mestom in glavnim gospodarskim središčem Kameruna, Dualo. V prisotnosti državnega podtajnika na mbiistr-stru za zunanje zadeve Salizzonija, podtajnika na ministrstvu za zunanjo trgovino Balcija, predsednika deželnega sveta prof. Ribezzija, generalnega vladnega komisoma dr. Cappedllnija, predstavnikov konzularnega zbora, občinskih odbornikov. upravnih oblasti in številnih gostov, Je župan ing. Spacclni pozdravili afriško odposlanstvo iz Du-ale, ki ga Je vodil predstavnik kamerunske vlade Andre Mlohel Epče ter se spomnil obiska tržaškega odposlanstva Dueli v pre-aprilu. župan Je prikazal sedanje vezi med našim mestom in Kamerunom, to Je zlasti sodelovanje afriške republike na tržaAkih sejmih, progo Tržaškega Lloyda med Jadranom in Zahodno Afriko ter poslovne stike, ki so privedli do omenjenega obiska tržaškega odposlanstva v DuaSi. Te vezi se bodo v prihodnja Se okrepile, je dejal župan, in z naSe strani sl bomo prizadevali, da bodo mladi kamerunski strokovnjaki lahko poglabljali svoje znanje v tržaških industrijah, da bo ministrstvo za zunanje zadeve dalo na razpolago potrebne Štipendije ter za večji izvoz kamerunskega blaga, zlasti pa kave, lesa ln tropskega sadja skozi naSo luko. Potrebno je tudi vzpostaviti med Trstom in Dualo stalno pomorsko zvezo, saj prav morje Je tisti dejavnik, ki lahko najbolj zbližuje narode in prispeva k uresničevanju skupnih želja po miru, pravičnosti in svobodi. Predstavnik kamerunske vlade A. Epee sa je toplo zahvalil županu Spaocimiju za dobrodošlico in vsem prisotnim za pozornost ter nato predstavil člane domačega odposlanstva. PrlnaSam vsem vam po-sdrav DuaJe, Je nadaljeval govornik, mesta, ki ima mnogo skupnega s Trstom, saj se nahaja prav tako kot Trat na stičišču več narodov in ima hkrati kakor Trst vrsto problemov v zvezi z zaledjem. Du-ola Je podobna Trstu tudi kar zadeva število prebivalcev, saj jih danes šteje Okoli 300.000. Govornik Je nato prikazal gospodarski potencial Kameruna ln se zadržal zlasti ob njegovih prometnih zvezah. Svoja izvajanja Je zaključil z vzkliki: živel Trst, živelo pobratenje med Tratam in Dualo, živelo prijateljstvo med narodi! Župan Speocdnl je izročil A. Epče-Ju srebrno reprodukcijo Masoheri-nljevega sv. Justa, drugim članom afriškega odposlanstva pa spominsko kolajno in tržaški prapor s helebardo. Načelnik kamerunskega odposlanstva je Izročil županu dva kipca iz mahagonija, podtajnikoma SalAzzonlju ln Belciju, predsedniku deželnega sveta Ribezzlju in generalnemu komisarju Cappelllni ju pa druge izdelke kamerunske domače obrti. S tem Je bila uradna slovesnost pri kraju, zvečer pa Je župan priredil v muzeju Revoltom sprejem na čast afriškim gostom. sebje protestiralo zato, ker podjetje ni spoštovalo delovne pogodbe in ker ni bil še določen zakon o delavskih pravicah. Sindikati CGIL, CISL in UIL so za prihodnje dni napovedali zaostritev stavkovnega gibanja, če ne bodo pogajanja v kratkem privedla do zadovoljivih zaključkov. Nasprotno pa je bil v veleblagovnici COIN končno dosežen z vodstvom sporazum, ki predvideva izboljšanje plač drugih delovnih pogojev. Odkritje spominske plošče Almi Vivodi pri Sv. Ivanu V ponedeljek zvečer ob 18. uri bodo pri Sv. Ivanu (Ro ton da del Boschetto) na pobudo miljske občinske uprave odkrili marmornato ploščo junakinji Almi Vivodi, na mestu, kjer je bila ustreljena. Več nafte skozi Trst Družba, ki upravlja naftovod Trst-Ingolstadt, je sklenila povečati svo Je nabave surovega petroleja skozi Trst. Zaradi tega pričakujejo, da se bo dovoz nafte za Bavarsko v prihodnjem letu povečal s 5,3 na 7,5 milijona ton. Zmogljivost naftovoda znaša okoli 10 milijonov ton surove nafte na leto, zato bo večji promet v letu 1972 zahteval le primemo okrepitev potisnih postaj. Tajnik PSDI De Gioia v Rimu Protestom zaradi skorajšnje preureditve pomorskih prog, ki bo spet prizadela v prvi vrsti prav Trst, so se pridružili tudi socialdemokrati. Pokrajinski tajnik PSDI De Gioia je v Rimu, kjer je obiskal več ministrstev in politične predstavnike svoje stranke. Zahteval je, naj se CIPE posvetuje z deželo in tržaškimi predstavniki. Zavzel se je tudi za avtocesto do Trbiža. Svečanost na trčmunskem pokopališču Na trčmunskem pokopališču se bo danes ob 10. uri Benečija spomnila svojega buditelja, duhovnika in pesnika Ivana Trika ob obletnici njegove smrti. Mašo bodo darovali domači slovenski duhovniki, medtem ko bodo predstavniki kulturnega društva «Ivan Trinko» položili na grob venec. JUTRI V KRIŽU Otvoritev razstave domačih vin Jutri ob 11. uri bo v Križu otvoritev razstave domačih vin, ki jo organizira Konzorcij pridelovalcev vina. Na razstavi bo 19 vzorcev vin (14 belega in 5 črnega), ki jih je predhodno izbrala ocenjevalna komisija. Zaradi tega prireditelji zagotavljajo, da bodo naprodaj samo dobra vina. V posebnih kioskih bo poskrbljeno za hrano — ribe, čevapčiči, piščanci na žaru, pršut itd. Tržačani so že pred leti cenili kriško vino, s katerim so radi zalivali ribe, toda vinskega pridelka je vedno manj, ker so mnogi o-pustili vinograde. Da bi spodbudili vinogradnike k večjemu in vedno boljšemu pridelovanju, je bil ustanovljen konzorcij, ki prireja vinsko razstavo. Te dni smo se pozanimali na pokrajini, kako bo s pokrajinsko razstavo vin. Odgovorili so nam, da bo pokrajinska razstava v začetku septembra, vinogradnikom pa priporočajo, naj za pojasnila in navodila vprašajo krajevne zastopnike in naj prihranijo vino za razstavo. Avtomobilist povozil 4-letnega dečka Včeraj popoldne je 28-letni avtomobilist Livio Dagiot iz Ul. Bosco 5 nehote povozil komaj 4-letnega Luco Doinija iz Ul. Locchi 48, ki je nenadoma ušel materi in mimo parkiranih avtomobilov stopil na cestišče. Dagiot in dečkova mati 26-letna Angela Doini sta dečka pospremila v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurškem oddelku zaradi udarca v glavo, ran po obrazu in udarcev v levo roko in obe koleni. liiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiniiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiniiiiiMiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii DANES IN JUTRI NA TRŽAŠKI UNIVERZI Osem najslavnejših kirurgov sveta na kongresu o vaskularni kirurgiji Kongresa se udeležuje 500 kirurgov iz 17 držav • Preučevali bodo najsodobnejše oblike zdravljenja bolezni ožilja, arterioskleroze m srčne kapi - Vlado bo zastopal posl. Belci Mednarodnega kongresa o vaskularni kirurgiji, ki se bo začel danes zjutraj ob 11. uri v glavni dvorani tržaške univerze, se bo udeležilo tudi osem najslavnejših vasku-lamih kirurgov na svetu. Prisotni bodo namreč Američana Michael Debarey in John L. Ochnser, Francoza Jean Natali in Charles Du-bost, Anglež Peter Martin, Čehoslo-vak Pavel Firt, Italijan Paride Ste-fanini in Nemec Rene Fontaine, ki ga imajo za začetnika vaskularne kirurgije. Kot je znano sodeluje na tem kongresu nad 500 kirurgov, zdravnikov in znanstvenikov iz 17 držav in sicer Iz Italije. Jugoslavije, ZDA, Francije, Velike Britanije, Belgije, Holandske, Portugalske, Španije, Grčije, Avstrije, Zahodne Nemčije, Čehoslovaške, Finske. švedske, Madžarske in Švice. Italijansko vlado bo na kongresu zastopal podtajnik v ministrstvu za zunanjo trgovino poslanec Corrado Belci. Delo kongresa bo posvečeno proučevanju najsodobnejših oblik zdravljenja bolezni ožilja, arterioskleroze in srčne kapi, ki predstavljajo najbolj znane oblike arteriozne patologije. Včeraj je bila na tržaški univerzi tiskovna konferenca, na kateri je govoril prof. Pietro Pietri, rav natelj ustanove za kirurško seme-jotiko na tržaški univerzi ter predsednik kongresnega organizacijskega odbora. Vaskulama kirurgija, je Stavka gostinskega osebja Sindikati gostinskih delavcev so sporočili, da je v četrtek stavkalo osebje hotela Milano v Ul. Ghega. S 24-urao prekinitvijo dela je o- anillllllflBl!IIIIHIHIIIIIUIII TRASA J BODOČE AVTOCESJIC ^ £ D * \ 1 IA \ > kritje stroškov, gradnje vseh naprav na tem prehodu 700 milijonov starih dinarjev. Denar je že na razpolago in verjetno bodo že oktobra pričeli z urejevalnimi deli na tem področju. Seveda bo ta denar zadostoval le za gradnjo stavb, ki jih bosta potrebovali carinska in policijska služba na mejnem prehodu. Načrt bodočih obmejnih naprav predvideva, da bodo gradili kompleks ob meji na površini 13 hektarjev, za tem bo na razpolago še zemljišče za gradnjo skladišč; za to bodo porabili 50 hektarjev zemlje. V uradih novogoriške občine imajo že cel kup prošenj raznih podjetij, ki bi rada začela tu graditi svoje naprave. Tu bo prostora za špediterje, urade raznih trgovskih družb, restavracijo, motel, bencinske črpalke, trgovine spominkov, banko, itd. Že po številu doslej prejetih prošenj je razpoložljivega pro- <\ SEŽANA štora premalo. Razna podjetja se zavedajo važnosti, ki ga bo imel v bodočnosti ta mednarodni prehod in si želijo zaradi tega zagotoviti »prostor na soncu*. Župan šimac nam je dejal, da bodo te prošnje reševali zelo hitro in po objektivni pre soji in da bodo tako na njihovi strani pripravljeni, ko bo avtocesta v letu 1973 ali 1974 dosegla z italijanske strani državno' mejo. Odprtje prehoda je sedaj stvar diplomacije in župan Šimac nam je dejal, da upa, da bodo čimprej dosegli ustrezni sporazum. Še nekaj zaključnih podatkov. La ni so zabeležili pri Rdeči hiši v obe smeri nad 700.000 ton prevoza raznovrstnega blaga. S to številko se je prehod pri Rdeči hiši povzpel na vrh blagovnega prevoza v vseh jugoslovanskih obmejnih prehodih. Nov prehod bo imel deset stez za avtomobile in dve za tovornjake. Povezovalna cesta bo dolga kilome- Stavke v ladjedelnid se nadaljujejo Stavka v tržiški ladjedelnici I-talcantieri se bo nadaljevala tudi po 1. juliju. Delavci bodo stavkali vsak dan dve uri. Tako so sklenili včeraj v Bologni, kjer so se sestali sindikalni zastopniki koncerna Italcantieri iz vse države. Stavkovno gibanje se vrši v vseh tovarnah tega koncerna. V ponedeljek se bodo zastopniki treh sindikatov pogovarjali o tej zadevi s tržiškim županon Versa-cejem. V ponedeljek stavka tobakarnarjev V ponedeljek bodo tudi gorlSke trafike zaprte. To v znak protesta proti vladi, ki noče ustreči zahtevam prodajalcev tobaka. Ti zahtevajo med drugim povišanje zaslužka na tobak in cigarete od sedanjih 6,5 odst. na 8 odst. V poročilu trdijo goriški prodajalci tobaka, da so njih zahteve v naših krajih tembolj upravičene, ker se tobak kupuje pretežno v tujini. Urnik državne knjižnice Ravnateljstvo goriške državne knjižnice javlja, da oo knjižnica od 30. junija do 30. septembra poslovala z enotnim delovnim umikom. Odprta bo le od 9. do 14. ure, ob sobotah pa od 9. do 12.30. Trgovine v torek zaprte Ob priliki praznika sv. Petra in Pavla, ki bo v torek 20. junija, bodo vse goriške trgovine zaprte. Zveza trgovcev javlja, da bodo v jutranjih urah odprte le pekarne, mlekarne in cvetljičarne. V ponedeljek 28. junija bodo vse goriške trgovine odprte tudi v jutranjih urah, mesnice pa bodo odprte tudi popoldne od 17. do 20. ure. BIIIHIIlIllIinillHIMHlIllIllIillMillllIlHIHIIlIlllHllllimiMMMiiiiiiliiliIHlIMlIllMllltllHIimRRElEBBBBMIMIB PO ZASLUGI PRISTOJNIH URADOV KMALU GOTOV NAČRT PRISTANIŠČA V TRŽIČU Na trgovinski zbornici umestili tehnični pristaniški odbor - Predvideno povečanje prometa aiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiNiiiiiimiiimniiiiiuiiiiiiiniiiituiiiiiiimiuiiiiiiiuiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiummiiiii ZARADI VELIKEGA USPEHA Nadaljevanje praznovanja na igrišču v Sovodnjah Prireditve bodo trajale od nedelje dalje tri doni - Jutri začasna brezplačna pokušnja vina Zaradi uspeha, ki so ga dosegli na tradicionalnem poletnem praznovanju v Sovodnjah, so prireditelji sklenili nadaljevati s praznikom. Tetko se bo zabava v Sovodnjah nadaljevala tudi jutri, v ponedeljek in v torek. Jutri bodo imeli na sporedu ples, ob neki določeni večerni uri bodo točili za kratek čas vino zastonj. V ponedeljek imetjo na sporedu tekmovanje v briškoli, v torek pa bodo plesalci spet prišli na svoj račun. Tudi novo tridnevno praznovanje prireja športno in prosvetno društvo v Sovodnjah. Z izkupič- kom bodo podprli delovanje nogometnih ekip in tudi prosvetno delovanje, s katerim so pričeli v zadnjem času. Na sliki, ki jo prikazujemo, je motiv z nedavnega praznika v Sovodnjah. To je razstava slik fotografskega natečaja, ki je bil pred dvemi tedni. Na sliki vidimo nagrajene fotografije Karla Nanuta, Giorgia Corve, Ladije Boški-na, F. Simonellija in Mira Kuzmina. V Gorici, na sedežu trgovinske zbornice, so pred dnevi umestili tehnični odbor za preučevanje vprašanj tržiškega pristanišča. V tem odboru so, poleg strokovnih izvedencev, tudi zastopniki pristaniških delavcev in pristaniških operaterjev ter seveda zastopniki raznih državnih uradov. Do sestave tega odbora je prišlo tokrat prvič. V najkrajšem času bodo vsi pristojni uradi dobili okvirni regulacijski načrt tržiškega pristanišča. Načrt bodo preučili, nato pa ga bodo poslali pristojnim oblastem v dokončno odobritev. Ko bo tudi pristanišče v Tržiču imelo svoj regulacijski načrt, bo moč zahtevati ob vlade finančno pomoč za povečanje pristaniških naprav. Potrebe pristanišča se bodo brez dvoma večale, ker že gradijo v tržiški industrijski coni vrsto tovarn, ki se bodo posluževale ladje za prevoz zanje potrebnih surovin. je ostal poškodovan tudi fiat 128, GO 59169, last Giorgia Laurentija iz Ronk, ki je bil tam parkiran. Najboljše fotografije sovodenjskega natečaja so bile razstavljene v prireditvenem prostoru Poletni vozni red mestnih avtobusov ob praznikih Mestno podjetje, ki upravlja tudi mestni avtobusni promet, javlja, da bodo v poletnem času, od nedelje 27. junija do 19. septembra, spremenili red voženj ob praznikih Na progi štev. 6 (Travnik - glavno pokopališče) bodo avtobusi odhajali s Travnika ob 9., 10., 11., 12., 16., 17.15, 18. in 19. uri. Odhod s pokopališča pa bo ob 9.20, ob 10.30, ob 11.30, ob 12.20, ob 16.35, ob 17.35, ob 18.30 in ob 19.20. Na progi štev. 7 (Travnik - spomenik na Oslavju) pa bo odhod s Travnika ob 9.35, ob 12.35, ob 16.50 in ob 119.35. Z Oslavja bo avtobus odhajal ob 9.45, ob 12.45, ob 17. in ob 19.45. Red voženj ob delavnikih ostane neizpremenjen. Delovanje Rdečega križa Odbor goriškega Rdečega križa, ki mu predseduje soproga goriškega prefekta gospa Vittoria Sganga, se zahvaljuje vsem ustanovam in zasebnikom, ki so prispevali v okviru tedna Rdečega križa. Dvajset otrok, ki jih je najavil proti-jetični konzorcij, bodo, z izkupičkom teh prispevkov, poslali v počitniško kolonijo v Enego. Ostali bodo tam mesec dni. Volitve šolskega patronata Na sedežu goriškega šolskega patronata so se člani zbrali, da bi izvolili svoja zastopnika v novem upravnem odboru. Predsednik volišča je bil prof. Luigi Stanta, izvoljena st abila Sergio Fasiolo in Natalina Maniacco. iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiii PROCESA BOSTA PRIHODNJI MESEC Pred tržaškimi sodniki osem mladih zlikovcev V Gorici so ropali v decembru in januarju - Pol milijona lir so ukradli prodajalcu bencina Pellariniju • S smrtjo grozili starinarju V lanskem decembru, tik pred božičnimi in novoletnimi prazniki, smo v Gorici beležili cel kup ropov in vlomov v stanovanja. Očitno si je skupina zlikovcev izbrala ta čas, ker je potrebovala denar za bližajoče se praznike. Ker je bila akcija uspešna so po praznikih z ropanjem nadaljevali, dokler jih ni policija zasačija 17. januarja. Prvega julija bodo skupini šestih goriških mladeničev sodili v Trstu. Evo njih imena: 19-letni Giuseppe Mauri, bivajoč v Ulici Carducci 33; 19-letni Mario Lucchini, biva joč v Ulici Marconi 9; 20-Ietni Ge-rardo Chiaseletto, bivajoč v Ulici dei Gelsi 21; Giorgio Gobato, bivajoč v Ulici Don Bosco 3; mladoletnika D.C. in F.R. Vsi se nahajajo v zaporu. Najbolj se iz tistega časa spo minjamo ropa na račun prodajalca bencina Guida Pellarinija, ki ima svoj prodajni kiosk pred cerkvijo sv. Justa. Grozili so mu s samokresom in zlikovcema (Mau-riju in Chiaselettu) je moral nesrečni starec izročiti pol milijona lir, en ček, kolkovane papirje in bencinske kupone proste cone. Šesterico bodo branili odvetniki Bat-tello, Bernot, Pedroni in Portelli. Nekaj dni pozneje, 7 julija, bodo, prav tako v Trstu, sodili drugim dvem Goričanom, 20-letnemu Eziu Trobitzu, bivajočem v Ulici Palla-dio 41 in 20-letnemu Armandu Ro-gantiniju iz Ulice Cordaioli 31. Tro-bitz se nahaja v zaporu, Roganti-nija pa so izpustili v marcu. Trobitz je obtožen kraje in nedovoljene nošnje orožja. V obtožnici je zapisano, da je ukradel denarnico Bernardu Baroniju, ki prodaja staro blago v Ulici Seminario. Mladenič je Baronija prijel za ramena in mu grozil, da ga bo ubil, če mu ne izroči denarnice. V njej je bilo 315 tisoč lir. Trobit/a hrani odv. Bernot, Rogantinija pa odv Pedroni. Solidarnost s sindikalisti Izvršni odbor goriške federacije PSDI se je na svoji nedavni seji zavzel za hitrejšo ugodno rešitev krize v tovarni Mucchiut v Gradišču. Na isti seji so tudi obravnavali primer prijave sodišču treh sindikalnih voditeljev, ki so letos februarja napovedali protifašistično stavko. Pisali smo, da je sindikalne voditelje prijavil urednik nekega fašističnega glasila v Tržiču. Vodstvo PSDI je sindikalistom izrazilo svojo solidarnost. Cestna nesreča na cesti Tržič - Gradež Na cesti med Tržičem in Grade-žem, ob izhodišču kopališča Marina Julia, se je pripetila včeraj avtomobilska nesreča. Po glavni cesti sta se v fiatu 1100 vozila dva delavca štivanske papirnice, doma iz Fossalona. S stranske ceste je prišel kamion in zadel v avto. 22-letni Mario Galante bo ozdravel v petnajstih dneh, 22-letni Mario Romano pa v tridesetih dneh. V tridesetih dneh bo ozdravel 51-letni Italo Paronitti iz štarancana. Z mopedom je zadel v kamion v Ulici Aquileia v Tržiču. • V Gradiški se je včeraj ponesrečila 57-letna delavka Maria Buffon iz Zdravščine. V goriški bolnišnici bo ostala pet dni. Iz goriškega matičnega urada 23. junija se je v Gorici rodilo devet otrok, dve osebi sta umrli. Rojstva; Flavia Gorian, Alberto Černič, Alessandro Odorico, Ste-fano Sabatti, Raffaele Boscarol, Graziella Macuz, Paola Vanuti, Lu-ca Zuppel in Fabrizio Zuppel. Smrti: 74-letna upokojenka Ele-na Demarchi vd. Tognon; 41-letnl delavec Ferruccio Canzut. Slovensko planinsko društvo v Gorici priredi na praznik sv. Petra in Pavla, v torek 29. junija, vzpon na pogorje Polovnika iz vasi Žaga. Prevoz bo z lastnimi sredstvi. Podrobnejše informacije dobijo zainteresirani na sedežu SPD, Ul. Malta 2, tel. 24-95. VERDI 17.30—22.00: »Uno spaccone chlamato Hark«, George Peppard ln S. Nuyan. Ameriški film v barvah. CORSO 17.00—22.00: «Un uomo sen-za scampo«, G. Pečk ln S. Darsom; klnemaskopski film v barvah. MODERN1SSIMO 17.30—22.00: »James Tont operazione uno«, L. Buzzanoa ln A. Noschase; Italijanski klnemaskopski film v barvah CENTRALE 17.00-21.30: »Ma che mušica maestro«, F. Frunchi im C. Ingrassla; italijanski ktnema-skopski film v barvah. VITTORIA 17.15—21.30: «1 llcenzlo-sl desideri dl una ragazza moderna oom 11 complesso detla vergl-nitš». U. Koch ln D. Augustin; nemški film v barvah, mladini pod 18. letom prepovedan. 'tržiti AZZURHO ob 18.00: «Erika», P. Pri-ce, P Blondi ln Viottl. Kinema-skop v barvah. EXCELMIOR 17.30—22.00: »H oom-missario Pellissier«, Romy Schnei-der in Michel PiccoU. Barvni film. PRINCIPE 18.00-22.00: «L’lmpc*sL. bi lite dl essere normale«, E. Gould in C. Bergen, barvni film. l\ova Gorica SOČA (Nova Gorica): (Odiseja v vsemirju«, ameriški barvni film ob 18.15 in 21. SVOBODA »Armada v senci«, tram-ooski barvni film — ob 1800 in 20.30. RENČE: «Zakon brez zakona«, Italijanski barvni film — ob 20.30 DESKLE: «Afera metropol policije«, ameriški barvni film — ob 20. url. 8EMPAS: »Dober posel v Italiji«, angleški barvni film — ob 20.30. KANAL: Prosto. PRVACINA: Prosto. Trčenje avtomobilov na goriikem Korzu Kar trije avtomobili so se poškodovali na cestni nesreči, ki se je pripetila včeraj, malo pred poldan, na Korzu Italija. Prihajajoč iz Ulice Pellini je prečkal korzo s svojim fiatom 600, GO 43331, Romeo Bon iz Romansa. Ni upošteval prednosti, ki jo je imel fiat 128, GO 61250, ki ga je šofiral Gio-vanni Grandi iz Ulice S. Chiara, ki je prihajal po korzu. Pri trčenju DEŽURNI LEKARNI V GORICI V Gorici je danes ves dam te ponoči dežurna lekarna CRISTO FOLETTI, Travnik 14, tež. 2972. V TRŽIČU Danes ves dan ln ponoči Je v Tržiču dežurna lekarna Al Reden-tore, dr. De Nordis, Ul. F.B1 Ros-selli 23, tel. 72-340. DEŽURNA CVETLIČARNA Jutri bo v Gorici odprta ovetU-čama FERDINANDO MICHELI, Ul. 24. maja 22, tel. 2339. 26. junija 1971 B. Zuljan v Trstu M. Palmerini v Gorici Folklorni ansambel KUD »Joža Vlahovič* iz Zagreba, ki bo nastopil jutri v Dolini, je bil ustanovljen leta 1945 in velja za eno najboljših amaterskih folklornih skupin Jugoslavije. Ansambel je nastopal že po vsej Evropi in uradno predstavlja Jugoslavijo na številnih festivalih. Osvojil je tudi mnoge svetovne nagrade ter zlate in srebrne kolajne. Letos v septembru bo odšel na enomesečno turnejo v Brazilijo, Urugvaj in v Argentino. Enega izmed naših mladih slikarjev združenih v 'Grupi 17», ki razstavljajo ravnokar v galeriji Tergeste, moremo istočasno bolje spoznati v Tržaški knjigami. Je to Boris Zuljan, čigar slike vise tam že nekaj časa. Čeravno ni najstarejši, pa se lahko ponaša že z mnogoletno izkušnjo likovnega ustvarjanja, kot eden prvih naših absolventov tržaške državne šole za umetnost. Že njegova zgodnja postimpresionistična olja so bila dovolj kakovostna, da bi si s temi prav gotovo uspešno utrl pot do priznanj v širšem krogu občinstva. Vendar pa je Zuljan raje čakal, da v njem dozori osebnejši odnos do slikarskega izražanja. Po raznih premikih in odmikih v napredne usmeritve slikanja, ko je v njegovih slikah obrisna stvarnost predmetov izginevala in je le barva postajala neposredni nosilec čutnih pobud, se je Zuljan v novih delih v pološčeni akrilični temperi, ponovno približal predmetni resničnosti, ki jo po svojsko likovno predeluje. Za oko stmrno spoznavne sestavine našega okolja razčlenjuje in urejuje, enako kot .....................iiiiiiiiiiniiiiimmiiiiiiii..........mn................................................................anmmnilii.........................m______liiiimiiiiiiiiii,iii„„,_________________________ NOVOST NA KNJIŽNI POLICI Sven Hedin: Skozi azijsko divjino Sven Hedin je znan švedski sve- , skovalca, geografa in kartografa, lovni popotnik in raziskovalec ter kasneje pa tudi zanimivega pripo-avtor številnih knjig, ki jih je na- vedovalca, ki je svoja potovanja pisal o svojih popotovanjih in razi- ' opisal v številnih knjigah. skovanjih. Čeprav je deloval že v preteklem stoletju in je svojo dejavnost podaljšal skoro do današnjih dni (rodil se je leta 1865, umrl pa leta 1952), se skupaj z nekaterimi drugimi znanimi raziskovalci uvršča med najbolj znane svetovne popotnike — znanstvenike iz skandinavskih dežel. Sven Hedin je imel izredno razgibano življenje in se je do svoje pozne starosti neprestano mudil na raznih popotovanjih in pri raziskovalnih delih. Bil je geograf, kartograf, etnograf, poznavalec številnih tujih jezikov, geolog in zgodovinar, pri vsem pa tudi odličen organizator, dober predavatelj in odličen pisatelj. Že v rani mladosti se je odločil za ta poklic in se skrbno izobrazil. Prvotno je sicer mislil na raziskovanje severa, potem pa ga je življenjska usoda zanesla v južno Azijo, kateri je posvetil večino svojih raziskovanj in tudi knjig. Napisal in izdal je kar 39 knjig ter se tako uvrstil med tiste svetovne raziskovalce ter popotnike, ki so o svojih raziskovalnih poteh tudi največ napisali. V slovenskem prevodu, ki ga je oskrbel Vital Klabus, smo pri založbi Mladinska knjiga in njeni zbirki potopisnih del Globus dobili prevod ene izmed njegovih knjig. Pravzaprav obsega slovenski prevod le prvi del knjige, ki pa jo je založba razdelila zaradi obsežnosti na dve zvezka. Gre torej za prvi del potopisne pripovedi, ki je v slovenščini izšla pod naslovom SKOZI AZIJSKO DIVJINO. Kljub temu, da gre za prvi del, pa je to zaokrožena pripoved in delna fragmentarnost slovenskega bralca ne bo motila. V tej knjigi pripoveduje Sven Hedin o svojem drugem potovanju po Aziji, ki ga je opravil v letih 1893-97. Že podnaslov spisa pove delno vsebino knjige: «Tri leta po novih poteh v Pamiru, Lop-noru, Tibetu in na Kitajskem. Avtor je svoje raziskovalno delo u-smeril v Pamir in Pamirsko kotlino, ki ju je obiskal v zimskem in poletnem času ter proučeval obširna tibetanska in kitajska prostranstva. Potoval je skozi puščave, se povzpel na 7546 m visoki vrh Mu-stagate in si s svojimi pohodi tako priboril sloves znanstvenega razi- Slovenci Svena Hedina nimamo prevedenega v slovenščino, le kmalu po prvi vojni je Pavel Kunaver prevedel in priredil del opisa potovanja, ki smo ga zdaj dobili v izdaji Mladinske knjige. Zato je slovenskim bralcem življenjsko pot in delo Svena Hedina predstavil v uvodu prof. Silvo Kranjec. Sicer pa bodo slovenski bralci po tej izdaji spoznali delček raziskovalnega dela velikega potopisca in znanstvenika ter ob klenem pripovedovanju lahko sami podoživljali doživetja in spoznanja švedskega raziskovalca v južni Aziji pred osemdesetimi leti. • * * Ilustrirana knjižica o gobah Ker se je nabiranje gob med Slovenci v zadnjih letih izredno .razmahnilo, je razumljivo, da smo dobili na knjižni trg tudi nekaj knjig, ki prikazujejo gobe in opozarjajo prijatelje gobarstva na koristne, užitne in nevarne gobe. Ena novih knjig o gobah je tudi knjižica, ki jo je pripravil Jože Grom, izdala pa Mladinska knjiga. Pravzaprav gre za novo izdajo te priročne in koristne publikacije. Knjižica malega formata je sestavljena v obliki Harmonike. Na vsaki strani sta po dve ilustrirani podobi vseh naših najbolj običajnih gob z imeni in s strokovno latinsko oznako. Na drugi strani pa je za vsako, v sliki prikazano gobo opis z vsemi ustreznimi podatki. Avtor je dodal tudi navodilo za nabiranje gob, tako da predstavlja knjiga koristen, praktičen priročnik. Knjižica je izdana v 10.000 izvodih, kar dokazuje veliko povpraševanje po tovrstni literaturi in sploh veliko zanimanje za nabiranje gob. Sl. Ril. VELIKA DRAŽBA UMETNIN Bali so se demonstracij zaradi Tizianove slike MOSKVA, 25. — Za prihodnji filmski festival v Moskvi, ki se bo začel 19. junija, se je prijavilo 41 držav. Prijavile so se vse velike države producentke z izjamo, vsaj uradno, ZDA, čeprav ne bodo manjkali številni ameriški predstavniki, ki bodo navzoči privatno. Med novimi državami so tudi Mongolija, Ciper, Kuvajt in Panama. LONDON, 25. — Za prodajo na dražbi znamenite Tizianove slike »Aktejonova smrt» so odredili izredne varnostne ukrepe. Deset let je ta slika bila razstavljena v »National Gallery» in ob njej ni bilo vidnega paznika razen zdol-gocasnega služabnika muzeja. Verjetno pa so bili v muzeju tudi stcrivni alarmni sistemi. Toda nič vec. S prenosom na sedež umetnostne galerije «Christie's», kjer se prodajajo umetnine na dražbi, je bila Tizianova slika deležna izredne skrbi. To tudi v primerjavi z izrednimi zaščitnimi ukrepi za druge umetnine. Okvir so pritrdili v stekleno skrinjico, to pa so pritrdili z močnimi vijaki na steno sobe v osrčju londonskega poslopja »Christie^* Sliko so noč in dan stražili paznici i ^lahko si mislimo, da so Tiziana spoznali v najmanjših podrobnostih. Za dan dražbe so razmestili stražarje vsepovsod. Dva stražnika v uniformi, ki sta bila tri dni pred dražbo ves čas ob sliki, sta ostala v službi tudi ves čas dražbe. Njima so se pridružili še številni v civilu, ki so dobili nalogo, pomešati se med elegantno publiko v dvorani. Razlog za tako velike varnostne ukrepe je bila bojazen pred morebitnimi protestnimi demonstracijami zaradi prodaje. V začetku dražbe so namreč predvidevali, da bo cena slike dosegla ogromne vsote. Neki časopis je pisal o dveh milijonih šterlingov, t. j. treh milijard lir. Take zneske, so poudarjali, lahko izplača samo kaka umetnostna galerija ali pa kak zbiratelj z onstran oceana. Od tod bojazen pred demonstracijami, ker Britanci imajo tega Tiziana za narodni zaklad. Slika je last grofa Harewooda, bratranca kraljice. Posodil jo je za deset let »National Gallery» in ljudje so si ustvarili idejo, da je slika postala dokončna last države. Nenadoma pa so najavili dražbo slike in na podlagi sedanjih pravilnikov je nastala možnost, da slika ostane v Veliki Britaniji, zelo majhna. Isto velja za druge slike na današnji dražbi. Gre morda za najimenitnejšo zbirko umetnin, kar jih je v zadnjih dvajsetih letih bilo na dražbi. Tako predvidevajo za neki Rembrandtov portet, ki je last lorda Margada-la, da bo prodan za 250 tisoč šterlingov. Za dva majhna panoja ... nemškega srednjeveškega slikarja Adama Elsheimerja si ni nihče upal napovedati cene. Na dražbi je tudi slika Caravaggia, lu je bila 74 let »zgubljena*, ena slika Canaletta, dve sliki Van Dicka, Rubensova »Sveta družina*, ena slika Veroneseja, en portet Franca Halsa, ena pokrajina Claudeja. Zatem dve sliki Bouchera, ki sta tako veliki, da so morali odstraniti vhodna vrata, da so jo lahko prenesli v poslopje, ter deset drugih slik iz znamenite zbirke Dodge. Ravnatelj omenjene galerije Je v intervjuju pred dražbo izjavil glede Tizianove slike: Več oseb se je zanimalo za nakup za približno milijon šterlingov (poldruga milijarda lir). Kako se bo dražba razvijala z nadaljnjimi ponudbami, pa ni moč predvidevati. njihova barvna sestava, vedno v smislu višje postavljenih smotrov. Trditi, da je te prevzel od drugih, ni umestno, ker dandanes resničen slikar hodi svojo umetniško pot, pa čeprav ob njej rastejo in nanjo mečejo svojo senco tuji vzori. Kar je važno pri Zuljanu. je to, da ima slikarstvo še vedno za umetnost slikanja, ki ga skuša izpopolniti sledeč sodobnim vidikom tako strokovno kot vsebinsko. Četudi je v večjih podobah opazno stremljenje sintetiziranja gledanega, tako v sliki gostega naselja, kot v podobah barvno živahnih notranjščin sobe in delavnice, pa v prevladujočih malih podobah vidno izstopajo jadrnice, kakor tudi hiše v dnevni in nočni svetlobi, pesniško zajeti jesenski log in očesu približana skupina dimnikov nad robom strehe. * * * V dneh festivala znanstvenofantastičnih filmov bo tudi razstava, na kateri bodo umetniki skušali z bujnostjo ustvarjalne domišljije predvidevati bodočnost novih oblik možne stvarnosti življenja in strojev. Razstavlja pa sedaj v goričkem razstavišču *Pro loco» slikar Mario Palmerini vrsto živo pestrih olj, ki so po fantastičnostl zasnov že kar pravi uvod v omenjeno tržaško razstavo. V bistvu so namreč to likovni dosežki slikarja z izredno barvno in oblikovno domišljijo, ki se že kaže v samih naslovih posameznih slik, kot n.pr. «Mehanične klice*, »Oholi stroj*, tElaborator sanj*, 'Ohranjevalec spomina* in podobno. Z njimi se Palmerini vsekakor pri-lagojuje zahtevam časa, ki narekujejo neprestano stopnjevanje slikarske čutnosti in ustvarjalne domišljije. Se pa k temu pri Palme-riniju pridružuje še poseben samo-svojski odnos do bodočnosti znanstvenega razvoja, ki ga, bi dejali, jasnovidsko zajema v svoja dela. V nasprotstvih zdaj toplih, zdaj mrzlih nasprotstev barv in njih skladnih odtenkov Palmerini polni v svojih najboljših slikah svojevrstne orise mehansko-bioloških oblik, ki jih pretresajo utripi silnic in žarčenja in butajo preko meja podob, da bi ušle v brezmejnost prostora, kot n.pr. v podobi 'Beg krogel*, če je bil ob prehodu svojih podvodnih oblojskih razgledov sveta v sedanjo fantastičnost bolj strojno usmerjen, sedaj ti njegovi fantastični stroji v najnovejših slikah streme v svoji umišljeni popolnosti preleviti se že v žarno bitnost živega stroja’, ki se sam obnavlja hottč živeti svoje življenje. To je dobro nakazano v podobi »Uporno orodje*, ki zavzema že zoomorfne oblike, enako kot le-te izstopajo tudi v nekaterih drugih podobah. Z omenjeno sliko bo Palmerini zastopan tudi na tržaški razstavi «Umetnost in domišljija*, ki bo v palači Costanzi. Želeti pa bi bilo, da bi se tja ali pa v bližnjo občinsko galerijo prenesle vse slike te goričke razstave, saj bi ta barvno in oblikovno kakovostna dela gotovo popestrila prireditve festivala znanstvenofantastičnih filmov. Je pa hotel Mario Palmerini svoja najnovejša dela predstaviti ravno v Gorici, ker je v Štandrežu kot železničarjev sin preživel s tamkajšnjo mladino najlepša leta. MILKO BAMBIČ niiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiHitiiuii HOROSKOP OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zavračajte odgovornosti, iz zagate pa se boste izvlekli sami. Odpravite čimprej neki družinski spor. BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne zanemarjajte svojega dela, če vam je I budam bodo odprte vse poti. Sku-kaj do rešitve perečih problemov. I šajte omejiti obseg svojih zanimanj, Neka sprememba vam utegne pokvariti razpoloženje. DVOJČKA (od 21.5. do 22.6.) Danes vam je zagotovljen lep finančni uspeh. Prejeli boste vest, ki vas bo zelo osrečila. RAK (od 23.6. do 22.7.) V trgovinskem poslovanju se lahko ravnate po intuiciji. Premagati boste morali moralno krizo. LEV (od 23.7. do 22.8.) Vašim po- DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Preden boste skušali rešiti neko zamotano vprašanje bo prav, da se posvetujete s sodelavci. Sreča v družini. TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne izgubite razsodnosti spričo neprijetne kritike. Odločno nastopite proti sleherni površnosti. ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.) Ne odkrijte pred časom vseh svo- jih kart. Potrebni ste daljšega odmora. STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Nekatere spremembe, do katerih bo prišlo, bodo koristile vaši dejavnosti. Pobotajte se s svojim prijateljem. KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) Povečali boste svojo dejavnost in borbenost. Bodite bolj potrpežljivi. VODNAR (od 21.1. do 19.2.) U-kvarjajte se pretežno s tekočimi posli. Ne bodite preveč občutljivi na vsako kritiko. RIBI (od 20.2. do 20.3.) Preglejte še enkrat vse svoje možnosti in sredstva. Skušajte se izogniti nekemu sporu. IZ UMETNOSTNIH G A LE IHJ DRUGI O NAS Dr. Janko Jeri: PoloŽd j slovenske narodne manjšine v Italiji H. Vsebinsko bistvo moderne, humane, »brez zadnjih ciljev* manjšinske politike pa so posebna, notranje demokratična in pravno učinkovita, zakonsko sankcionirana jamstva, ki predvsem manjšini kot celoti (podčrtal J. J.) jamčijo v narodnostnem pogledu neoviran, skladen razvoj. Tako eden izmed starejših italijanskih manjšinskih teoretikov A. Messineo med drugim sodi, da država ni samo dolžna spoštovati in varovati pravic manjšin, marveč mora tudi neposredno intervenirati, da jim zagotovi stvarno, dejansko enakopravnost, ali kakor pravi Messineo »perfektno enakopravnost*. 8) Kako torej doseči dejansko (nekateri to označujejo za polno, kompletno, stvarno, vsebinsko enakovredno) enakopravnost? Predvsem s posebnimi zakonodajnimi in seveda tudi drugimi ukrepi 9) je treba manjšino učinkovito zavarovati kot celoto (tako sodi Messineo, da je manjšina naravno socialno združenje, ki ima svojo bit, svojo individualnost in moralno osebnost) in to še posebej na tistih področjih (med drugim vsestranska uporaba materinega jezika povsod v javnem življenju, sodobnim zahtevam prilagojeno avtonomno šolstvo, svoje radijske in televizijske oddaje, kulturno-znanstvene ustanove, prosvetno udejstvovanje in nikakor ne nazadnje — zares enakovredne možnosti gospodarsko-socialnega razvoja), ki so usodnega pomena za ohranitev in za uravnovešeno narodnostno življenje. Veljavnih ustavnih norm (zlasti citiranega šestega člena) pač nikakor ni moč razlagati v pasivnem (restriktivnem) smislu nekakšnega medsebojnega »toleriranja* in formalne (navidezne) enakopravnosti, ampak kot nedvoumno napotilo (nujnost izvršilnih določb) za specifične pravne in druge posege v prid manjšini. Nekateri izvedenci za ustavno pravo (Nuvolone) sodijo, da je bil vsebinski smoter te norme (šestega ustavnega člena) predvsem preprečiti, da bi lahko »večina zadušila manjšino*, kar že samo po sebi vključuje spoznanje, da je načelni (deklarativni) ustavni člen 3 premalo. Če bi poizkušal sumirati: ustavne norme (še zlasti seveda šesti člen) so ustvarile sorazmerno solidno tudi pravno podlago, da je lahko osrednji zakonodajalec sprejel še druge normativne ukrepe v prid narodnostnih (jezikovnih) manjšin, konkretno za francosko manjšino v Dolini Aoste in nemško na Južnem Tirolskem. Že pred sprejemom tako imenovanega »paketa* novembra 1969 10) sta namreč obe prej omenjeni manjšini uživali dokaj kompletno narodnostno zaščito na jezikovno-kulturnem območju. Tako je med drugim francoščina v Aosti izenačena (parificata) z italijanščino, vsi javni akti (razen sodnih) morajo biti dvojezični, imena krajev so vrnjena v prvotno (izvirno) obliko, šolski pouk je dvojezičen (polovico učnih ur v francoščini, polovico v italijanščini), javni uradniki naj bi obvladali oba jezika. Na Južnem Tirolskem (po določbah paketa je zdaj tudi nemščina izenačena z italijanščino) je bila že doslej zagotovljena svobodna uporaba nemškega jezika v odnosih z oblastmi, v javnih listinah, razglasih; striktno dvojezično je bilo poslovanje v voljenih organih in javnih uradih, kar velja tudi za toponomastiko, če se omejimo le na nekatere značilnosti iz tako delikatnega in za ohranitev ter razvoj manjšine tako pomembnega jezikovnega torišča. Pravno in sicer ni mogoče oporekati principielnemu izhodišču, da so manjšinske pravice »nedeljive*, 11) saj iz zornega kota vsebinskega razpona posebne narodnostne zaščite niso dopustne kvalitetne razlike med posameznimi manjšinami. Kolikor ne bi tako ravnali, sem zapisal pred desetimi leti, bi se torej morali sprijazniti s koncepcijo, da bi odrekali ustrezno varstvo prav tistim, sicer manj številnim etničnim skupinam, ki pa jo prav zavoljo tega najbolj potrebujejo. 12) Pozitivni zgled je lahko ravnanje z Retoromani v Švici, ko so po referendumu (20. februarja 1938) razglasili romačo jezik za četrti državni jezik Švice, čeravno je Romančov samo en odstotek v primerjavi s celotnim prebivalstvom. Kolikor to apliciramo na naš primer, gre pač predvsem za to (enostavno rečeno), da pod streho iste države ne glede na posebnosti ne more biti po svoji notranji (vsebinski) kvaliteti, razponu dejanske narodnostne enakopravnosti bolj ali manj pomembnih, »več ali manj vrednih* manjšin. Učinkovito narodnostno varstvo pa zajema tudi popravo »starih* krivic (posledic raznarodovalnega pritiska). »Slovenci, državljani italijanske republike,* opozarja skupna spomenica Slovencev predsedniku italijanske vlade, »do danes nismo mogli obnoviti narodnostnega življenja po udarcih, ki nam jih je zadal fašizem.* Gre med drugim za skalo psihološko in drugače zelo subtilnih vprašanj: od v zavesti še ne povsem zaceljenih travm brutalne asimilacije iz razdobja med dvema vojnama do gmotnega povračila za vse tisto, kar je takrat avtohtoni slovenski živelj izgubil. Tako imamo danes v Trstu nov Kulturni dom kot nadomestilo za pred petdesetimi leti požgani Narodni dom in nov denarni zavod (čeprav še vedno z omejenimi možnostmi poslovanja). To pa ne velja za Goriško, kjer niso prejeli še nikakega nadomestila za nekdaj cvetoče gospodarske in kulturne ustanove. 13) Danes so namreč razmere (objektivne in subjektivne) take, da je mogoče radikalneje potegniti črto pod dosedanjim načinom reševanja odprtih manjšinskih problemov. Kolikor bi primerjali sedanjo odzivnost na narodnostne zahteve Slovencev s tisto pred desetimi leti, pač lahko ugotovimo določen napredek. Toda ob tem velja hkrati opozoriti, da je doslejšnja počasnost pri reševanju perečih vprašanj (eden izmed značilnih primerov je še vedno neurejen prav-no-ekonomski status slovenskih šolnikov) negativno vplivala na narodnostno kohezijo slovenskega prebivalstva. Zanesljivo je moč trditi, da asimilacijski proces v povojnih letih ne bi dosegel takšnega obsega, kakršnega je, če bi bili nekateri ukrepi sprejeti pravočasno, če ne bi bilo polovičarstva in parcialnega reševanja. 14) Zakonski predlog (17 členov), ki ga je 16. decembra 1970 A. Škerk vnovič obrazložil v rimski poslanski zbornici, pomeni (za sedaj, ker so v pripravi nove pobude) skupaj s citirano enotno spomenico Slovencev (3. decembra 1970) razčlenjeno izhodišče za celovitejšo, bolj organsko rešitev narodnostnih zahtev slovenske manjšine. Seveda pa so tudi druge možnosti: ena izmed njih bi bila tudi raztegnitev veljavnosti Posebnega statuta na ostala področja, kjer žive Slovenci, pri čemer bi bile nemara u-mestne nekatere prilagoditve (modifikacije) sedanjim razmeram seveda ne v restriktivnem, ampak v pozitivnem smislu zagotoviti manjšinam »največjo zaščito s čimbolj odprto politiko*, kakor pravi sklepno sporočilo (27. marca 1971) ob obisku predsednika Tita v Italiji. Druga pot pa bi bila (sicer pa se lahko obe metodi medsebojno dopolnjujeta) sprejem v okviru interne zakonodaje ustreznih zaščitnih predpisov, ki pa bi morali predvsem temeljiti, kakor sem že poudaril, na pozitivnem izenačenju narodnostnega statusa slovenske manjšine ne glede na pokrajino, v kateri živi ter drugič, dejansko je treba zagotoviti stvarno enakovreden tretman, ki ne bo vsebinsko slabši od tistega, ki ga že uži- (Nadaljevanje na 6. strani) 11 i I r . Kakor smo poročali, so v soboto odprli v Kraški hiši v Repnu razstavo »Lončenina na Krasu*. Na sliki: Predsednik zadruge »Naš Kras* Egon Kraus pozdravlja ravnatelja ljubljanskega etnografskega muzeja dr. Borisa Kuharja in višjo kustosinjo istega muzeja prof. Milko Bras. Razstava bo odprta še prihodnji mesec in je vredno si jo ogledati. TONE SVETINA IIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII 0RUGA KNJIGA Kmalu sl je bil na Jasnem, da se je tisti, ki jo Je poslal, o n j *»j zmotil. Primer tragične zmote nad bistvom zaradi vid«za. Zato jo je vnaprej opozoril. »''se, kar se lahko zgodi s teboj, Je odvisno od tega, če boš govorila resnico. Preden prideva do poglavitnih zadev, td povem, da smo sredi ofenzive in se ne utegnemo ukvarjat* g posamezniki. Ljudje padajo na vseh kondh. To sl aama ndela.« Borjem mirno Je sprejela to lepo povedano, v pravem pom*ru pa grozljivo pripombo. Vendar se je ob Pemcu pačutile manj ogroženo kot ob tistih, ki so jo vodili. »No, kakšna je bila tvoja naloga?« »M**or Volt vnd je zagotovil, da me bo Hrast potegnil v 8*rb korpusa. Tam oi bile moja naloga, stopiti v stik z angin** miaLk> — po navodilih, ki M jih prejela — in uveli*'*« m r ftubu« »In asatrurltt *tab korpusa?« «*»« t« a/ na oilo rečeno, verjetno pa bi prišlo na vzeto mteruA, no bi Hrast postal komandant divizije.« •sn* m satniki Jano bobnal s prsti po mizi in nehote preudVlaa rnblr je še prikritih špijonov v diviziji ln na Sm#** wrilh «c Aprorii ee Je ob misli, kaj bi bilo, če bt se ri«*aaeM aaort posredi. ~ma»n*rreia mu je vse podrobnosti o Wolfu. Včasih ji Je autevigel vpreganja, da je pojasnjevala stvari, na katere Je gledal drugače kot ona. S posebnim zanimanjem JI Je sledil, ko Je pripovedovala, kaj vse je brala v elaboratu o komunističnem gibanju v Sloveniji ln o organizirani komunistični vojski. Pred njim se je razkrivala slika majorja Wolfa v povsem drugi luči. Hrast je bil sicer nekaj pravil, toda njegove besede so izzvenele bolj kot želja, da bi jih sebi v zadoščenje navdal s strahom. »Kaj meniš o človeku, ki te je poslal?« Nekoliko se je zmedla, obraz ji Je pokrila rahla rdečica, pa se je zbrala, pomislila in odgovorila: »Sprva me je navdušil, zelo razgledan ln prijeten človek je videti. Priznam, da sem ga občudovala In se ga bala hkrati. Ima svojo logiko smisla vojne. Zlahka slepi ljudi, ker sam ne verjame v nič. Mislim, da je človek z mnogimi obrazi. Do mene Je bil vseskozi zelo obziren in ljubezniv. Ne vem, zakaj, toda takšen je bil. Njegovega vpliva sem se znebila šele med vami. Tu sem spoznala, za kaj pravzaprav gre in da je moje mesto na vaši strani.« »Kako je prišlo do preloma v tebi? Zakaj nisi povedala prej?« jo je vprašal in potegnil nekaj dimov vase. »Ne vem. Pravzaprav je bil Primož tisti, ki Je prvi omajal mojo trdnost. Ce pomislim na zgodbo, kako je bila pobita njegova družina... Bil mi je tako zelo blizu. Potem Travnlkar, srečanje s poročnikom, vodjem kazenske ekspedicije, požgane vasi... Že takrat sem sklenila, da ne bom nič napravila zanje. In Tinčkova smrt... Potem sem mislila, da bodo pozabili name. Dokončno pa sem obračunala s svojim strahom pred posledicami na Pokljuki, ko smo grebli iz snega in pogorišča trupla borcev Drenovega bataljona. Takrat se Je v meni nekaj prelomilo. Poprej sem še razmišljala, da bi pobegnila v do lino, takrat pa sem sklenila ostati.« »Zakaj si skrila Bliska, s kakšnim namenom?« »Zato, ker nas Je prosil ln je bil prijatelj moje sestre« »Ah je Peter povedal, kdo ga je povezal s teboj ln mu dajal naloge zate?« »Nikoli ni govoril o tem, sama pa ga nisem spraševala. Sprva sem celo mislila, da prihaja po BUskovih zvezah, toda kmalu sem se prepričala, da ni tako. Do odhodka v partizane se je trdno zanesel name. In nič ne ve, kako je z menoj.« »Kje je Peter?« »Samo enkrat se Je oglasil iz bolnišnice. Menda so mu odrezali nogo.« »Ali si imela nalogo zanimati se za skrite objekte?« »Nisem.« Potem jo Je nadrobno izpraševal o vseh, s katerimi je bila v stiku, in pri tem dojel, da še ni bila vključena v Izvajanje načrta. Razgalila pa je vlogo Wolfa, ki so ga nekateri še vedno zagovarjali In prikazovali kot simpatizerja. Upal je, da se bo klobčič, ki se je po likvidaciji Hrasta in Grabarja ustavil, začel spet odvijati. V beležnico je pisal imena zvez, kjer bi dekle lahko iskala pomoč, če bi JI trda predla. Ena izmed hiš blizu ceste v Poljanski dolini ga je posebno zanimala. Tam je nekajkrat prespal In bil deležen gostoljubja. Gospodar-gruntar, ki je pravil, da je hudo bolan, Je gostil in napajal vse terence daleč naokoli. Pogosto je zajahal v mesto in prinašal vsakovrstne vesti o Nemcih. »Zvezo z menoj je vzdrževal samo major Hrast,« je nadaljevala Ana, »čeprav je major Wolf napovedal še nekoga v skrajni sili. čutila sem, da mu to ne gre rado z jezika. Rekel mi je, da me bo morda poiskal nekdo, ki je globoko zakonspiriran in zelo dragocen. Da je čeden in prebrisan moški, je dejal, za ženske kot med za čebele, čeprav ve, kaj je službena dolžnost, naj se ga pazim. Ob meni da bi se lahko spozabil, kar bi bilo za oba usodno. To mi je dejal, tik preden sva se razšla. Javil se bo z imenom Alfa.« Ta vest je Pemca silno vznemirila. Zabeležil si je vse in prav žal mu je bilo, da se začenja protiofenziva In se ne more podrobneje ukvarjati s temi vprašanji. Povedal Ji je, da jo bo poslal na poveljstvo pokrajinskega Vosa. »Kaj bodo napravili z menoj?« je dahnila. »To je odvisno od načelnika pokrajinskega komiteja Vosa. Preiskali bodo, če si govorila resnico in če se nisi omadeževala s krvjo.« »Lahko mi verjamete, da sem povedala vse.« »Jaz ti lahko verjamem ali ne. Toda to ne vpliva na tvojo usodo.« Skomignila Je z rameni in molčala. Preden jo je dal odpeljati, ga je prosila, naj ji ne zvežejo rok, ker ne bo ušla. »Saj ne morem uiti. Pri Nemcih me zdaj čaka samo smrt.« Privoščil je je pogled, v katerem sta bila simpatija to usmiljenje. Ko je napisal pismo, Je z njim vred vse skupaj, kar j* bilo že napisanega o njej, zganil v zajetno kuverto in zapečatil. Poklical je dva izmed svojih zanesljivih ljudi to jima dal nalogo, da jo peljeta na poveljstvo VOS, ki j« bilo skrito med hribi v odročni dolini. Ta naloga spričo napredujočih nemških kolon ni bila zavidljiva. Zato je fanta nista bila prav nič vesela. Da ne bi vzbujali prevelike pozornosti, so počakali, da so se brigade umaknile, šele potem so se odpravili. R°k ji nista zvezala, opozorila pa sta jo, da Ji je cev naperjena v hrbet. Hvaležna je bila za proste roke. Molčč Je drobnela za molčečim fantom, ki jo je nekajkrat ošvrknil s sovražnim pogledom In ji ni privoščil besede. Pogovor s Pemcem ji je vrnil trohico upanja. Nekaj ur počitka in pomladanske vonjave, ki so vele iz doline, so ji vrnile voljo do življenja. Hodili so skozi divji in težko prehoden kraški svet. Po nekaj urah so prešli visok greben in se začeli spuščati. Na nepreglednem ovinku so se skoraj zaleteli v patruljo nekaj mož. Od njih so zvedeli, da sovražnik naglo prodira na osvobojeno ozemlje In da tam, kamor potujejo, ni brigad. Kmalu za patruljo je prispela dolga kolona natovorjenih konj in mul. Umaknili so se s poti, sedli na pobočje to čakali, živali so bile natovorjene z vrečami eksploziva to težkimi minami za minomete kalibra 81 mm. Borci, ki so jih vodili, so bili utrujeni, da se še zmenili niso za dekla in njena dva spremljevalca. »To je angleški plastik — nobel 808,« je dejal mlaj Si KOLESARSTVO S PREDETAPO NA KRONOMETER ZA EKIPE Danes start za «Tour de France MULHOUSE, 25. — S predetapo se bo jutri začela naijvečja etapna kolesarska dirka na svetu, »Tour de France*. Prijavilo se je 13 ekip, ki bodo morale že v drugem dnevu prevoziti etapo v treh delih, kar je novost te prireditve. Glavni favorit za končno zmago je seveda Belgijec Merokx, ki je danes izjavil, da je trenutno v res odlični formi. Njegovi glavni nasprotniki bodo njegovi rojaki Belgijci, z De Vlaeminckom in Zoete-melckom na čelu, Španec Ocana, Italijan Motta in še nekateri. Proga «Toura» bo letos naslednja: predctapa — 26. junija Mulhouse (71 km) ekipno 1. etapa — 27. junija A — Mulhouse - Basel 59,500 km B — Basel - Friiburg 90 km C — Friburg - Mulhouse 75 km 2. etapa — 28. junija Mulhouse - Strassbourg 142 km 3. etapa — 29. junija Strassbourg - Nancy 168,500 km 4. etapa — 30. junija Nancy - Marche en Fatnenne 239 km 5. etapa — 1. julija Dinan - Roubaix 194,500 km 6. etapa — 2. julija A — Roubaix - Amiens 122 km B Amiens — le Touqet 131 km 3. julija — POČITEK 7. etapa — 4. julija Ringis - Nevers 225 km DOMAČI ŠPORT DANES Sobota, 26. junija 1971 KOŠARKA ZAKLJUČNA PRIREDITEV BORA 17.00 v Trstu, stadion «1. maj» Orli — Levi (minibasket) ★ * * 17.00 v Trstu, stadion «1. maj» Rdeči — Plavi (naraščajniki) * * * 18.30 v Trstu, stadion «1. maj» Blue Devils — Red Arrovvs (člani) * * *. ODBOJKA TURNIR PRIMORCA (ženske) 21.00 v Trebčah Gaja — Partizan Sežana * * * JUTRI Nedelja, 27. junija 1971 ODBOJKA TURNIR PRIMORCA (ženske) 9.00 v Trebčah Primorec — Gaja * * * 16.00 v Trebčah Partizan Sežana — Primorec * * * 10.00 v Trebčah Sovodnje — Zarja * * * 11.00 v Trebčah Zarja — Mladost * * *: 12.00 v Trebčah Mladost — Sovodnje * * * KOŠARKA naraščajniki 9.30 v Trstu, stadion «1. maj* Bor — Don Bosco * * * 10.30 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Italsider * * * NARAŠČAJNICE 9.00 na Opčinah, Prosvetni dom Polet — Calza Bloch ★ ★ * ŠAH BRZOPOTEZNI TURNIR 9.30 v Trstu, pomorska postaja Nastopa tudi Breg 8. etapa — 5. julija Nevers - Clermond Ferrand 218.500 km 9. etapa — 6. julija Clermond Ferrand - St. Etienne 149 km 10. etapa — 7. julija St. Etienne - Grenoble 188 km 11. etapa — 8. julija Grenoble - Orcieres Merlette 134 km 9. julija - POČITEK 12. etapa — 10. julija Orcieres Merlette - Marseille 247.500 km 13. etapa — 11. Julija Albi, etapa na kronometer 16,300 km 14. etapa — 12. julija Revel. - Luchon 214,500 km 15. etapa — 13. julija Luchon - Superbagneres, dirka v vzponu, 18 km 16. etapa — 14. julija A — Luchon - Gourette 145 km B — Gourette - Pau 70,500 km 17. etapa — 15. julija Mont de Marsan - Bordeaux 202 km 18. etapa — 16. julija Bordeaux - Poitiers 243 km 19. etapa — 17. julija Blois - Versailles 189 km 20. etapa — 18. julija Versailles - Pariz, na kronometer, 54 km. SMUČANJE PRI BOLOGNI Smučarski tek na plastični progi BOLOGNA, 25. — V kraju Rio Verde di Pontecchio Marconi bo v nedeljo že drugo tekmovanje v smučarskem teku na plastični progi. Udeležili se ga bodo skoraj vsi najboljši italijanski tekači, med katerimi bo tudi Franco Nones. Na tekmovanju bo nastopilo skupno nad 50 tekačev in bo to v glavnem le generalka za veliko mednarodno smučarsko tekaško prireditev, ki bo na sporedu v Bologni, v vrtovih Margherita, to je v središču mesta. T0 dokazuje, da se smučarskim tekačem z uvedbo plastičnih prog odpirajo nove možnosti, kakršnih doslej niso imeli. Na nedeljskem tekmovanju bodo člani pretekli 25 km, mladinci 10 km, veterani pa 5 km. AVTOMOBILIZEM Na mednarodni avtomobilski dirki na 1.000 km dolgi progi v Zelt-wegu, v Avstriji, bo nastopil tudi italijanski dirkač Vaccarella, ki bo tekmoval na avtomobilu alfa romeo. Dirka bo veljala za svetovno prvenstvo avtomobilskih tovarn. DVIGANJE UTEŽI Kolajna za Turcata SOFIJA, 25. — Na evropskem prvenstvu v dviganju uteži v Sofiji je Italijan Dino Turcato osvojil v srednjetežki kategoriji bronasto kolajno. V olimpijskem triatlonu je dvignil 465 kg (160 — 130 — 176). Po šestem dnevu tega prvenstva vodita na ekipni lestvici Poljska in Madžarska s 33 točkami. 3. je SZ 24 točk, 4. Bolgarija 14, 5. Italija 5 točk itd. KOLESARSTVO LATISANA, 25. — Zdravstveno stanje časnikarja Čira Verrattija, ki se je pred 21 dnevi, med dirko »Giro dTtalia* v cestni nesreči v bližini Bibbioneja močno poškodoval, se je nekoliko izboljšalo. Kot je znano ima časnikar poškodovan žolč, močno pa se je udaril tudi v glavo. Danes, 26. t. m. bo opensko športno društvo Polet ponovilo svojo KOTALKARSKO REVIJO V PADRIČAH Nastop se bo začel ob 21. uri na odbojkarskem igrišču. Kljub temu pa so si zdravniki prognozo še vedno pridržali. . BOKS , .... 14. julija se bosta v Lignanu pomerila za naslov evropskega prvaka težke kategorije Italijan Tomma-so Galli in izzivalec Nemec Lothar Abend. Dvoboj bodo neposredno prenašali tudi po televiziji. SKOKI V~\VODO 17. in 18. julija bo v Chorzovvu mednarodno tekmovanje v skokih v vodo z udeležbo Poljske, Francije, ČSSR in Italije. Za italijanske barve bosta seveda nastopila tudi Di-biasi in Cagnotto. Tekmovanje bo za moške in ženske. NOGOMET V prijateljski nogometni tekmi začetnikov je v četrtek na Opčinah ŠAH Na brzopoteznem turnirju Jutri prvi nastop Brega Breg se je letos vpisal v Italijansko šahovsko federacijo in je že dvakrat nastopil na mednarodnem brzopoteznem turnirju. V nedeljo, ponedeljek in torek bo prvič nastopil na italijanskem prvenstvu, za naslov prvaka v br-zopotezni društveni ekipi. Nastop ekipe je zelo važen, ker bo prišlo do prijateljskih stikov z drugimi društvi v Italiji. Šahovski odsek in posamezni člani se dobro zavedajo odgovornosti in bodo skrbeli, da bo čimveč ša-histov pristopilo k društvu. V naši sredini imamo trenutno odlične ša-histe, od mojstra do nižje kategorije, ki združeni v enem samem društvu verjetno bi ne imeli konkurence v deželi. ZBOJč KOŠARKA Od jutri do torka bo v Bariju mednarodni ženski košarkarski turnir, katerega se bodo udeležile mla- Pnmorec premagal CGS Opčine dinske reprezentance Češkoslovaške, s 3:0. I Italije in Jugoslavije. NA TENIŠKEM TURNIRJU V VVIMBLEDONU PILIČ IN PANATTA DOŽIVELA PORAZ LONDON, 25. — V nadaljevanju mednarodnega teniškega turnirja v Wimbledonu sta Jugoslavija in Italija zgubili svoja edina preostala zastopnika v tem tekmovanju (seveda med moškimi posamezniki). Nizozemec Okker je izločil Piliča, nato pa je tudi sam podlegel Avstralcu Laverju. Italijan Panatta pa je moral predati srečanje A-merikancu Richeyu. Rezultati: MOŠKI POSAMEZNIKI Laver (Avst.) — Okker (Niz.) 7:5, 6:1, 2:6, 7:5 Richey (ZDA) — Panatta (It.) 6:2, 6:2, 6:4 Gorman (ZDA) — Čase (Avst.) 6:3, 8:6, 6:4 Newcombe (Avst.) — Metreveli (SZ) 9:8, 6:3, 4:6, 6:3 Parun (Niz.) — Barthes (Fr.) 6:2, 4:6, 9:7, 6:1 Loyo Mayo (Meh.) — Goven (Fr.) 4:6, 9:7, 6:4, 4:6, 6:4 Emerson (Avst.) — Lutz (ZDA) 8:9, 6:3. 9:8, 9:8 Newcombe (Avst.) — Battrick (VB) 6:4, 6:4, 6:4 Rosewall (Avst.) — Fillol (Čile) 6:3, 6:1, 6:2 Dibley (Avst.) — Ralston (ZDA) 3:6, 8:9, 6:3, 6:4); 10:8 Gorman (ZDA) — Tiriac (Rom.) 6:4, 6:3, 7:5 ŽENSKE POSAMEZNICE Janes (VB) — Pteeguarden (ZDA) 6:2, 6:3 Beaven (VB) — Palmeova (ČSSR) 6:4, 6:1 Jansome (SZ) — Havvcroft (Avst.) 6:4, 1:6, 6:4 Court (Avst.) — Martinez (ZDA) 6:1, 6:1 Bowrey (Avst.) — Masthoff Niessen (Nem.) 8:6, 6:1 Goolagong (Avst.) — Heldman (ZDA) 6:3, 6:3 King (ZDA) — Bouteleux 6:2, 6:0 (Fr.) PODVODNI RIBOLOV Ob sardinski obal) Buchcr dobil embolijo SANTA TERESA Dl GALLURA (Sassari), 25. — Raimonda Bu-cherja, svetovnega prvaka v pod-vednem ribolovu, so morali danes s helikopterjem nemudoma prepeljati v bolnišnico v Cagliari. Ob severni obali Sardinije, je namreč, medtem ko se je potapljal, dobil embolijo. V Cagliariju so ga takoj položili v tamkajšnji bolnišnici vojne mornarice v dekompresijsko kamoro. NA BOROVI ZAKLJUČNI KOŠARKARSKI PRIREDITVI Nastopil bo tudi Borut Bassin Obe Poletovi peterki bosta jutri zaključili prvenstvo Zaključni dan S tradicionalno prireditvijo bodo borovci zaključili letošnjo športno sezono. Tokrat bo zaključni dan tem pomembnejši za naše košarkarje, kajti v eni od ekip bo nastopil tudi znani košarkar, član ljubljanske Olimpije in večkratni reprezentant Borut Bassin. Žal pa tokrat ne bo Aleksandra Sirka, ki je zbolel. Letošnja sezona je bila za Borovo košarko dokaj uspešna. Članska ekipa je odigrala v predprvenstve-ni dobi vrsto tekem. V prvenstvu pa so »plavi* zasedli peto mesto, kar je bil zanje uspeh. Poleg tega so osvojili tudi disciplinski pokal, kar predstavlja nedvomno največji uspeh letošnje sezone. Trener Mari je seveda zadovoljen z letošnjo dejavnostjo. Takole pravi: »Poleg uspehov, ki jih je dosegla prva ekipa, ne smemo pozabiti na razvoj našega naraščaja, ki nekaj pomeni v Trstu. V vseh kategorijah, od minibasketa do mlajših mladincev, smo zapustili zelo dober vtis. V svojih vrstah dejansko lahko računamo na dobre elemente.* »Bodo ti igralci že v prihodnji sezoni prestopili v članske vrste...* »Da! Celotna ekipa mlajših mladincev bo prestopila v prvo moštvo. Njihova naloga bo sicer težka, kajti prvenstvo D lige je vendarle druga stvar, kot mladinske kategorije.* Trener Kafol je v zadnjih tekmah končno dobil zadoščenje za delo s svojo naraščajniško ekipo: »Moštvo je dobro napredovalo* je dejal. V zadnji tekmi proti Italsidru pa je celo presenetilo, saj je odpravilo močnega nasprotnika z visokim izidom.* Z minibasketom se je ukvarjal Andrej Rudes. Letošnjega tečaja se je udeležilo dokajšnje število gojencev, ki so se tudi dobro izkazali v prvenstvu minibasketa. In prav zaradi svojega nenehnega in požrtvovalnega dela si je Rudes gotovo zaslužil letošnjo Borovo nagrado. Poleg njega pa bodo deležni nagrad ali spominskih daril še naslednji igralci: Stojan Hrvatič, Renato Štokelj in Danijel Zavadlav (mlajši mladinci); Adam Kapič in Pavel Barazzutti (naraščajniki); Robert Klosab, Boris Colja, Ivan Kuret in Sergij čok (dečki). ............................. ZA MLADINSKE KOLESARJE Dirka v Štandrežu Tekmovanje, ki bo v torek, organizira PD 0. Župančič Kot smo že poročali v našem li- sta proti Sovodnjam, po stari cesti stu bo v Štandrežu, v priredbi PD na Pilošče, Ul. Montello, Ul. Monoton Župančič, prva kolesarska dir- tegrappa, Ul. Tabaj, glavni trg. ka za mladince od 12. do 16. leta Dolžina proge znaša približno starosti. 25 km. Zaradi tehničnih razlogov bo tekma v torek, 29. t. m., namesto v nedeljo 27. t. m. kot je bilo prvotno napovedano. Mladinci bodo startali z glavnega trga v Štandrežu ob 9.30 zjutraj ter krožili sedemkrat po sledečih ulicah: S. Michele, nova ce- Ekipa štandreških kolesarjev V štandrežu se mladinci z vnemo pripravljajo in nestrpno pričakujejo start, da se bodo izkazali tudi v tem športu, ki je v vasi nekaj novega. Videli smo že tudi nova kolesa, ki imajo razne »brzin ske* pripomočke. Vabimo mladince ki bi se želeli udeležiti tekmovanja, naj se oglasijo na društvenem sedežu, najkasneje do ponedeljka ob 18. uri. Vabilo velja tudi za mladince iz sosednjih krajev. d. n. ■ € »1 i e !| 1. — prvi 2 drugi 2 1 2. — prvi 3! X drugi 2 3. — prvi X 1 drugi J 2 X 4. — prvi 31 1 dirugl X 5. — prvi drugi 2 6. — prvi 2 drugi 4 Na današnji prireditvi bodo, poleg društvenih predstavnikov, prisotni še predsednik tržaške FIP Jaco-bucci in podpredsednik FIP Gasto-ne Cenni. Spored pa bo naslednji: ob 17. uri (v telovadnici) Orli — Levi (minibasket) ob 17. uri (na odprtem) Rdeči — Plavi (naraščajniki) ob 18.30 (na odprtem) Blue Devils — Red Arroivs (člani) Postave: MINIBASKET ORLI: Andrej Pegan, Štefan Bachi, Štefan Pegan, Igor Kocjančič, Igor Škamperle, Sergij Parovel. LEVI: Aleks Čok. Rado Race, Sandi Volk, Milan Bufon, Maksim Ražem, Aleksander Koren. NARAŠČAJNIKI RDEČI: Leonard Koren, Borut Deško, Marjan Nadlišek, Aleš Žet-ko, Savino Vodopivec, Boris Colja, Adam Kapič. PLAVI: Pavel Barazzutti, Mauro Francia Sergij Umek, Robert Klobas, Ivan Kuret, Edi Košuta, Mauro Kosmina. ČLANI BLUE DEVILS: Rajmund Kralj, Borut Bassin, Martin Kralj, Stojan in Valter Hrvatič, Danijel Zavadlal, Renato Štokelj, Branko Lakovič. RED ARROIVS: Silvan Ambrožič, Adrijan Zavadlal, Boris Fabjan. Andrej Rudes, Peter Starc, Sandi Per-tot, Mladen Škerlj, Stojan Kafol in Edi Čermelj. Po tekmah se bodo igralci zadržali na zakuski. Prvenstvo naraščajnikov Jutri se bo končalo prvenstvo naraščajnikov za pokal Jupiter. Zaposleni bosta obe naši peterki. Bor bo ob 9.30 na igrišču »Prvi maj* igral proti ekipi Don Bosco. Borovci so v nedeljo z visoko razliko odpravili močno peterko Italsidra. «Plavi» so torej v zadovoljivi formi. Ni izključno, da ne bodo še enkrat ugodno presenetili. Bor bo igral z naslednjo postavo: Barazzutti (k), Kosmina. Koren, Francia, Umek, Žetko, Colja, Košuta, Kapič, Deško. Poletovci pa bodo ob 10.30 na domačem igrišču nastopili proti I-talsidru. Z vstopom v ekipo Adrija-na Sosiča bo ekipa gotovo »zadihala*. To se pravi, da bi lahko morda poletovci premagali jutrišnje nasprotnike. Polet bo Igral z naslednjo postavo: Sosič (k), Daneu, Jugovič, Guštin, Starc, Košuta, Gantar, Kraus. JUTRIŠNJE KOLO Bor — Don Bosco (9.30) Ricreatori — Lloyd Polet - Italsider (10,36) Prvenstvo naraščajnlc Tudi poletovke bodo zaključile svoje prvenstvo z jutrišnjem kolom. Ob 9. uri bodo na Opčinah igrale proti favoritu Calza Bloch, ki je prav v nedeljo premagal neposrednega nasprotnika za prvo mesto ekipo Circolo Marina Mercan iiiitiiiiiiifiiiiitiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiitiiim OBVESTILO Športno društvo Breg priredi v nedeljo, 4. julija, tradicionalni poletni izlet v Škofjo Loko. ki bo združen z nogometno tekmo in izteljenskim piknikom. Cena izleta in vstopnice na zabaviižni prostor je 2.500 lir. Zaključek sprejemanja prijav bo v torek, 29. t. m. zvečer. Prijave sprejemajo: v DOLINI Pc‘er Strahi, Silvan Klabjan in Valter Žerjal v PREBENEGU Nevio in Boris Bandi v MAČKOVLJAH Jordan Tul v RICMANJIH Bernard Žuljan in Društvena gostilna pri DOMJU Jordan Kralj v BORŠTU Boris Žerjal v BOLJUNCU pekarna Ota. izmed njiju. Pripovedoval je, da Je bil v čepovanu, ko so angleška letala spuščala zavezniško pomoč. Na planjavi so zakurili ognje in tako oznamovali spuščališče. Med hrumenjem letal so padala In tudi tovori brez njih kar deževali z neba. Pomagal je spravljati eksploziv in orožje v skladišča bilo je pa tudi precej obleke. Sicer pa bo vse obtičalo v štabih, kaj malo bo prišlo do brigad. Ana ju je boječe in zvedavo ogledovala. »Kaj naju tako gledaš?« je dejal mlajši in zvijal nekaj drobtinic tobaka v časopisni papir. Izpod titovke mu Je silil kodor las in padal po zagorelem čelu vse do gostih obrvi, kjer so sijale drobne oči. »Nič ti ne bo pomagalo, dekle. V kraje, kamor te peljeva, zaide malokdo. In nihče se ne vrne odondod,« Je važno razlagal in užival ob strahu, ki ji je zasijal v očeh. Starejši je bil bolj prijazen, zavrnil ga je: »Ne vtikaj se vanjo, ko ne veš, za kaj gre.« »Ali se jako bojiš?« jo je mlajši še kar naprej izzival »Ne bojim se. Človeka dandanes lahko doleti smrt v takih ali drugačnih okoliščinah.« Vodnik je prekinil pogovor in ukazal: »Pojdimo naprej.« Vstali so. V večerni mrak so domesli kriki ptic in se mešali s peketanjem kopit, ki Je zamiralo v vzbrstelih vejali mladega gozda. Potem se je na gorovje zgrnila noč tn z nočjo skrb. Spremljevalca sta Ano zvezala, vendar ne tako močno kot tista dva, ki sta bila prišla ponjo v četo. Vodnik se je celo opravičeval ko se je z zdelanimi kmečkimi rokami dotaknil njenih belih ročic in videl, da so ji po licih zdr snile solze, čeprav se je skušala razumevajoče nasmehniti »Morava te zvezati, tovarišica, saj veš, kako je. Ne po? nava tvojih misli. Midva pa zate odgovarjava z glavo.« Molčala Je in jima pokorno sledna. Hodili so še nekaj časa potem pa s poti zavili na stezo in prišli do dveh koč' sredi gozda. Tu so sklenili prenočiti. Vstopili so v kočo. Na ognjišču je mlajši zanetil ogenj. Plamen Je osvetil zakajeni strop in pograd, nastlan s slamo od stene do stene. Po steptanih tleh, odvrženih cunjah in delih opreme je bilo kazno, da tu večkrat prenočujejo razne vojne enote. Na steni je bilo napisano z ogljem: »Smrt Hitlerju! Smrt Mussoliniju! Živeli mi!« Pod tem pa je bil narisan srp in kladivo. To je pomenilo, da v koči ni bilo še ne Nemcev ne Italijanov. Plameni ognja so poživili vse tri. Ana se je umaknila v kot, kakor da ne spada k njima. Sedla je na slamo ln se naslonila na steno. Ogenj, ji je pričaral spomin na Primoža. Takrat so sence prav tako trepetale po stenah, toda bilo je povsem drugače. Kar zajokala bi... To so bile sanje o nekem drugem, lepšem svetu, ki ne more obstati v tej kruti resničnosti.-Segla je po koščku oglja, ki se ji je drobilo med prsti kakor vse, kar je srečnega doživela — in napisala je prav iz srca: »Bilo je prelepo, da bi moglo dolgo trajati.« Ce ne bi imela zvezanih rok, bi napisala tako, kot zna pisati on — nekaj, kar človek napiše, kadar ga omreži s smrtjo prepojena žalost, kjer je upanje enako ničli. Živela je z občutkom brodolomca, ki se sredi oceana drži za tanko desko, okoli njega pa krožijo morski psi. »Ti si čudovito dekle, lepo In vzvišeno hkrati,« ji je dejal. Moj bog, kako se je čutila krivo zavoljo tega njegovega občudovanja, kako ga je prevarala za njegova tako lepa čustva. Morda mu sedaj vrača, ko misli samo nanj. Ne na mater ne na sestro, samo nanj misli... Fanta sta motovilila okoli ognja in odvezovala nahrbt nike. Mlajši je izbfskal nekaj krompirjev, ki jih je bil nekje »nažical«, in jih narezal z nožem na koščke. Nabadal Jih je na ostro ošiljeno paličico in pekel. Smrdljivo kolibo je napolnal prijeten duh po jedi. Ana se ni zmenila zanju. Ko tiha senca je ždela v kotu in po licih so ji polzele rolze. Petem se je starejši obrnil k njej. Začudeno je ostrmel nad njenimi solzami, ki so se lesketale v velikih očeh. »Ali boš jedla, tovarišica?« »Hvala, ne bom,« je odvrnila. Bila je sestradana, a vendar ji je bila že sama misel na hrano odvratna. Zdaj se je zganil tudi mlajši: »Ne kremži se, rajši jej. Tam, kamor gremo, boš stradala.« Ni mu odgovorila. Še globlje se je pogreznila v senco, še manjša in bolj sama je ostala. Njena žalost ju je razorožila, jedla sta sama. Govorila sta o ofenzivi, dekle pa sta pustila pri miru. Potem sta se prepirala, kdo bo spal in kdo jo bo stražil. Mlajši je predlagal, da bi ji zvezala še noge in bi spala oba. Vodnik se s tem ni strinjal. Zaradi varnosti je bila straža nujno potrebna, zato se je mlajši podredil in prevzel skrb za stražarjenje ln ogenj. Ker Nemci niso imeli navade stikati ponoči po gorovju, je bila straža namenjena predvsem njej. Fant je naslonil svoja široka pleča na steno in počasi nalagal na ogenj. Včasih jo je ošinil s poželjivim pogledom, pa se premagal in raje gledal v ogenj. Starejši je spal. Kadar se je prevalil na hrbet, je zasmrčal. Mlajši mu je žvižgal, ker pa je smrčal le prehudo, mu je vrgel na trebuh poleno, da je planil pokonci in zaklel. Tako je minila noč. Vstali so zarana in razvezali dekletu roke. Spekli so za vsakega tri krompirje, pojedli, skuhali čaj iz smrekovih vejic, pogasili ogenj in krenili naprej. Cez tri ure so bili na robu planote, kjer se Je svet prevesil v globoko kotlino. Redko goščavo so preplezali sonč na prameni, skalne čeri, ki so visele v korito, pa so bile še v senci. Svet je bil divji in samoten. Skale, ki so se bile odvalile s pobočja, so bile velike kot hiše, med njimi se Je prebijal potok, ob njih pa se vila steza. »Zdaj smo vami. Ves čas sem se bal, da Nemci ne bi prodrli pred nami. V vsaki ofenzivi prodirajo prav tod,« je dejal vodnik, ko so se spuščali v korito, »žejen sem. tile. Poletovke bodo nastopile s svojo običajno postavo, in sicer: Irena Sosič (k). Knez, Malalan, Rosana Sosič, Kraus, Vesna in Morana Taučer. JUTRIŠNJE KOLO Interclub — CMM SABA — Ricreatori Polet — Calza Bloch (9.00) b. I. Sonja Lukač por. Parovel je pred kratkim povila hčerkico KATJO. Športno društvo Breg ob tej priložnosti čestita svoji nekdanji atletinji, mali Katji pa želi vso srečo in zdravje. ČESTITKE Atletska sekcija SŽ Bor čestita svoji nekdanji atletinji Sonji Lukač ob rojsvu hčerke Katje. NAMIZNI TENIS Na turnirju v Križu 1. Bogateč 2. Germani Kasno zvečer v sredo se je i Križu, v prostorih PD Albert Sirit, končal moški namiznoteniški turnir, ki ga je v okviru Kriškega tedna priredilo PD Vesna za domače mladince. To je bil prvi tak turnir, ki so ga priredili Križani in moramo reči, da je uspel zelo dobro Turnirja se je udeležilo lepo it; vilo kriških mladincev, ki so. med seboj tekmovali' z veliko v.iemo Tekmovalci so bili po ivoiih sp> sobnostih dokaj izenačeni. Med dvanajstimi igralci pa so se na najboljša mesta uvrstili naslednji 1. Zlatan Bogateč, 2. Nerej Germani, 3. Egon Perisutti. Najboljši tekmovalci so bili nagrajeni s kolajnami. Z A H VA L A ŠD Breg se toplo zahvaljuje ŠD Jadran iz Dekanov za lep sprejo n in gostoljubnost ob priliki prijateljskega srečanja tekmovalcev obeh društev, 24. tm. v Kopru. ISTITUTO NAZIONALE DELLE ASSICURAZIONI Upravni svet je odobrit obračun na dan 31. decembra 1970 (58. leto poslovanja) Nove investicije družbe za 82 milijard lir Na sestanku 24. junija, kateremu je predsedoval odv. Francesco Santoro Passarelh, je upravni svet odobril obračun za leto 1970 SČSStfSST zavoda’ katerega * ^ genendni •a*** v preteklem poslovnem letu, proti vplačilu zavarovancev INA prfsii; MM Ž,*1UfLSlZ katerih 1,9 milijarde za brezplačne usluge — izplačanih za zavarovalne listine katerim so sledile nesreče, in 57 milijard (14% več) ki so povečale »matematične rezerve*. V letu 1970 je INA delovala zelo intenzivno, bodisi s svojo moderno centralno organizacijo, bodisi s svojo velikansko terensko organizacijo (skupno s povezano dnižbo Le Assicurazioni dTtalia), katero sestavlja LwSrSEiinirta“",c'ves ko1 i m in" “«* Nova zavarovanja, ki so jih sklenili v poslovnem letu, dokazujejo, da se veča zaramriije Italijanov za zavarovanje na življenje. INA je namreč izdala ali prenovila 406 tisoč novih zavarovani (33 tisoč /fČ»/kot -'I letu 1969) za Približno 563 milijard lir zavarovanih v (11 /O vec), v katerih je vključenih 12 tisoč zavarovanj, ki se avtomatično prilagajajo življenjski draginji do mejnega porastka 3% letno, za skupno zavarovano vsoto 123 milijard lir. Ob koncu leta 1970 je bilo pri INA 6 milijonov in 568 tisoč veljavnih zavarovanj za skupno zavarovano vsoto 3.099 milijard lir (8% več). Skupne matematične rezerve, ki predstavljajo dozorele obveznosti f°, na0™ancev\ s° *>segle konec leta 1970 vsoto 698,2 milijarde Ur (plus 9/o) lmovinska dejavnost pa je dosegla vsoto 716,5 mili jarde r 8 4,): V, letu J970 smo izvršiU nove društvene naložbe za vsoto 81,7 .mihjarde, medtem ko je bilo čistega dohodka z investicijami za 41,6 milijarde hr (plus 11%). , dohodek poslovanja je znašal 2.135.752.603 Ur. Polovica čistega dohodka bo dodeljena zavarovancem, polovica pa državi. , .UtpTavni svet se ^ odločil, da bo priznal še dodatne ugodnosti v “J zavarovancem podobne prejšnjim, vsled katerih bodo za v aro-nci uživali, pod določenimi pogoji, še sledeče brezplačne usluge: A\-iZ5j-zararovaI!?? listne z vsaj triletno predveljavo, katera ^70*1 zaradl zapadlosti ali zaradi nesreče v obdobju od i./.a do 30.6.72: nagrada za zvestobo v znesku od 12,5 tisočinke zavarovane vsote do 171 tisočink v razmerju s predveljavo listine: B) za zavarovane kapitale »v slučaju življenja* z zapadom v veljaYl dne 3°,6-71: Povišek za 5 tisočink (v nekaterih primerih povišek za 2,50 tisočink); C) za usluge, ki pripadajo »v slučaju smrti*, za zavarovanja veljavna do dne 31.12.70: povišek za 5 tisočink (aU 2,50 tisočinke v nekaterih slučajih) z dodelitvijo deležev čistega dohodka iz leta 1970. Upravni svet je izrazil generalnemu direktorju in njegovim sodelavcem centralne organizacije ter generalnim agentom in njihovim sodelav-cem svojo zahvalo za dobro izvršeno delo in za dosežene rezultate: zahvahl se je tudi vsem tistim previdnim ItaUjanom, ki so skleniU zavarovanje na življenje z INA in ki so tako preskrbeli sebe in svoje družine. Napil bi se vode, pa čeprav Je snežnica.« Mlajši se je ponudil, da prinese vode za vse tri. Vodnik in Ana sta sedla na podrto drevo in čakala. Dekle se je zazrlo v skalnati rob in zapazilo med drevjem skupino ljudi. Pomikali so se v koloni. Opozorila je vodnika. Dvignil Je k očem daljnogled in prebledel. »Madona, Nemci... Poln greben jih Je.« Pogledal je Ano. Tudi ona je prebledela od strahu Potem je vednik pogledal navzdol. Hudourniško korito je bilo vse bolj golo, drugo pobočje pa strmo in peskasto vse do roba, kjer se je začenjal strnjen gozd. Spredaj gotova smrt, na levi gola strmina... Torej jim kaže umakniti se nazaj, med skalovje in grmovje do vpadnice, če jih ne bodo prehiteli Nemci... Vodnik je dejal: »Bodiva mirna. Dokler ne pokažemo, da vemo zanje, ne bodo streljali na nas. čakali bodo na ugodnejšo priložnost.« Sedela je togo in negibno. Iz struge se je vračal ima-denič, rdeč, zdrav, v rokah je nosil dve polni čutarica vode. Ko je prišel k njima, ju je začudeno pogledal: »Kaj vama Je?« »Nemci!« Smehljaj mu je izginil z obraza. Ozrl se je na greben nagonsko zavil za prvo večjo skalo. Za njim sta drug drugim zdrsnila tudi vodnik in Ana. Nekaj časa so bili vsi tnje kot mrtvoudni. Tuhtali so kakšno tveganje bi izbrali Spremljevalca sta se spogledala! mlajši je z gibom glave pokazal nanjo, »Najbolje, da Jo zveževa, sicer bo ušla, če bodo streljali.« »Ne! Ne bi mogla teči In se loviti z rokami, zaradi nje bi bila tudi midva bolj počasna.« Potem se Je obrnil k Ani: »Poslušaj! Sla boš med nama. če boš hotela uteči, te bova ubila,« je dejal vodnik ki se brezupno oziral okoli. »Ne bom, verjemita mi. če pridem v roke Nemcem, m md bo godilo slabše kot vama.« »Tega ne razumem, je dejal mlajši in pripravil brzostrelka. (Nadaljevanje sledi) in za Uredništvo TRSI Ul Montecchi 6/11 PP 559 Telefon 93 808 94 638 Podružnic. GORICA Ul 24 Maggio 1/1 Telefon 33 82 Uprav. trst Ul Montecchi 6/II Telefon 95 823 -»nročnina Mesečno 1.100 lir — vnaprej, polletna 6.100 lir, celoletna 11.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 15.500 lir. V SFRJ posa- mezna Številka v tednu in v nedeljo 80 par, mesečna 14 din, letna 140 din. Postni tekoči račun Založništvo tržaikega tiska. Trst 11-5374 PRIMORSKI DNEVNIK Stran 6 26. junija 1971 Za SFRJ Tekoč račun pri Narodni banki v Ljubljani 501-3-270/1 «ADIT» • DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207 Oglasi Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno • upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. »Mali oglasil 50 lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročaio pri upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »Societš PubblicItA Italiana.. Glavni urednik Stanislav Renko Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdaja In tiska ZTT - Trst VČERAJŠNJI DAN NA SEJMU Med Trstom in afriškimi deželami je treba okrepiti gospodarske vezi Razprava o možnostih za vzpostavitev stalne zaloge eksotičnega lesa v luki se danes nadaljuje - Na vrsti mednarodno srečanje o kavi Predsednik velesejma Slocovich pozdravlja afriške goste Na tržaškem velesejmu so bile včeraj v ospredju afriške dežele pridružene EGS. Teh dežel je letos prisotnih katr osem (lani 5), in sicer Kamerun, Slonokoščena obala, Gabon, Togo, Kongo Brazzaville in Kongo Kmšasa, Ruanda in Burundi. Slovesnosti so se začele s skupnim ogledom kolektivne razstave, ki so jo na sejmu pripravile omenjene dežele; ogleda so se udeležili številni predstavniki oblasti in krajevnih poslovnih krogov, prisotni pa so bili podtajnik na ministrstvu za zunanje zadeve Angelo Salizzoni, ravnatelj odbora za pomoč nerazvitim deželam dr. Gio-vanni Ugo iz Bruslja in druge o-sebnosti. Popoldne je bilo na trgovinski zbornici napovedano srečanje med tukajšnjimi gospodarstveniki in predstavniki afriških dežel, med katerimi so bili tudi trije operaterji, ki so dopotovali v Trst na izrecno povabilo Italijanskega zavoda za zunanjo trgovino ICE. Glavni predmet razgovorov so bila vprašanja v zvezi z razpečevanjem afriškega blaga na zunanjih tržiščih ter v zvezi z morebitno vzpostavitvijo stalne zaloge eksotičnega lesa v naši luki. Na srečanju, ki ga je pozdravil predsednik trgovinske zbornice dr. Caidassi, je podtajnik Salizzoni naglasil, da gledata osrednja vlada in zlasti minister za zunanje zadeve A. Moro na tržaški »dan afriških deželi kot na pozitivno pobudo, ki lahko privede do pomembnih gospodarskih uspehov v korist tukajšnjim kakor tudi afriškim poslovnim krogom. Italija pripisuje velik gospodarski in politični pomen sporazumom, na podlagi katerih je prišlo do pridružitve številnih afriških dežel Evropski gospodarski skupnosti. Zlasti oba sporazuma iz Yaoun-deja sta dokončno opravila s kolonializmom v prizadetih deželah, članice EGS in EAMA se danes pogovarjajo kot enakovredni partnerji jn sporazuma sta sad medseboj-nega enakopravnega pogajanja. Iz-voz iz dežel EAMA v EGS se ]e povečal z 900 milijonov dolarjev v letu 1958 na 1,7 milijarde v letu 1969. Italija je v okviru EGS na prvem mestu med poslovnimi partnerji MA; v omenjenem razdobju se je njen uvoz afriškega blaga povzpel s 45 na 200 milijonov dolarjev, konec leta 1969 pa je izkazovala med-sebojna bilanca celo večji prebitek za afriške partnerje. Italija je v tem času tudi finančno priskočila na pomoč posameznim članicam skupine EAMA. Generalni konzul kamerunške republike v Trstu dr. Hesse je nato orisal gospodarski potencial našega mesta in luke ter drugih prometnih infrastruktur, dr. Ugo pa je v tej zvezi povabil afriške dežele, naj bi bile pri svoiih gospodarskih prizadevanjih v tujini bolj aktivne kakor doslej. Marsikaj je namreč mogoče doseči od vodstva EGS n^ gospodarskem področju, vendar pa morajo biti dežele, ki bi rade kaj dosegle, tudi pobudnice za nove o-lajšave. Ravnatelj zavoda Banco di Roma Tirno je orisal nekatera finančna vprašanja v zvezi z dobavami in tranzitom afriškega blaga čez Trst. Dejal je, da bii tržaški bančni krogi z velikim interesom sledili poslovanju družbe, ki bi upravljala morebitne zaloge afriških pridelkov v našem mestu. Banke bi bile pripravljene nuditi družbi svoje storitve in kreditirati njeno poslovanje pod u-godnimi pogoji. Veljavna zakonodaja dovoljuje italijanskim bankam, da priznavajo operaterjem iz dežel EAMA tudi kredite v valuti, je naglasil govornik. Nato se je razvila razprava, v katero so posegli tako domači kakor tudi afriški gospodarstveniki. V središču pozornosti je bilo vprašanje morebitne vzpostavitve stalne zaloge afriškega lesa in drugih pridelkov v naši luki. Do pozne ure se ni izoblikovala nobena konkretna pobuda, nadaljnjo razpravo pa so prenesli na danes. Včeraj je bilo na sejmu tudi XIV. mednarodno srečanje o pohištvu, ki se ga je udeležilo veliko število domačih in tujih strokovnjakov. Razprava je zajela vprašanja v zvezi z odnosi med pohištvom in okoljem. Na srečanju, ki ga je vodil prof. M. Dosi iz Milana, so spregovorili arh. Ubaldi, industrijec Toši, arh. Del Lago, glavni tajnik milanskega Salona pohištva dr. Armeffini, ravnatelj ESA inž. Selan, strokovnjak za lesna vprašanja prof. Giordano in drugi. Na koncu so predvajali film »Italian looki, ki ga je dala na razpolago Italijanska zveza in- dustrijcev s področja lesa in plute. XXIII. velesejem doživlja svoje zadnje dneve, saj se bo zaključil v torek, 29. junija. Danes je na vrsti VII. mednarodni dan kave, s čimer se praktično zaključi ciklus strokovnih srečanj v zvezi s štirimi specializacijami tržaške prireditve (les, pohištvo, marmor in kava). Položaj... (Nadaljevanje s 4. strani) vajo druge narodnostne (jezikovne) manjšine v Italiji. Taka iskreno demokratična, liberalna politika do manjšin ne pomeni zgolj uveljavitev spoznanja, »da je lahko le dejanska enakopravnost v pravicah in dostojanstvu temelj državljanske zavesti, vredne našega stoletja,i kakor je to opredelil E. Apih 15), marveč to hkrati bistveno prispeva k plodnemu sožitju med obmejnim prebivalstvom in vnaša novo kvaliteto v prijateljske stike med jadranskima sosedama. KONEC. 8) II problema delle minoranze nazionali, Roma 1946. 9) Ob obisku delegacije IS SRS (22. septembra 1969) je predsednik deželnega odbora A. Berzanti izjavil, »da je treba pripadnikom manjšine zajamčiti poleg absolutne enakopravnosti tudi tiste oblike posebnega varstva (podčrtal J. J.), ki lahko zagotovijo njene posebne etnične, jezikovne in kulturne zna čilnosti*. 10) Tako norme *paketa» glede uporabe nemščine med drugim določajo, da morajo jami uradi odgovarjati v jeziku, v katerem so bile vloge redigirane, nanje naslovljene, dalje, da morajo sodišča in vsi uradi državnega pomena poslovati tudi v nemščini, razen tega pa je mogoče uporabljati tudi samo nemščino, kar pozitivno presega bilingvističen koncept (Repubblica italiana, Presidenza del consiglio dei ministri: Misure a javore delle popolazioni altoatesine, Roma 1970). 11) Tako A. Hilckman (Begeg-nung, št. 10, 1963) meni, »da je pravica narodnostnih skupin nedeljiva, prav tako kakor je danes samo po sebi umevno, da je svoboda nedeljiva». 12) Ustvarjalna koeksistenca in manjšine, Položaj slovenske narodnostne skupine v Italiji, Vprašanja naših dni, št. 1, 1961. 13) Glej podrobneje o tem Spomenico Demokratične jronte Slovencev v Italiji predsedniku italijanske vlade 9. junija 1949, priloga Soče, št. 96, 11. junija 1949. 14) Tako o problemu asimilacije sodi poslanec in bivši župan občine Devin-Nabrežina A. škerk: *Do kod je segla ta raznarodovalna in asimilacijska politika in kolikšno škodo povzroča slovenski skupnosti, mm zadostuje samo en tipičen primer: leta 1945 je štela devinsko-nabrežinska občim nekaj čez 4000 prebivalcev, od teh je bilo okrog 10 odstotkov italijanske in 90 odstotkov slovenske narodnosti; sedaj ima ta občim že md 7000 prebivalcev, od katerih je polovica italijanske mrodnosti.* (Iz odgovora m anketo, Sodobnost, št. 8-9, 1969). 15) Italiani e Slavi al confine orientale d’ltalia, Mondo operaio, št. 11, 12, 1966. ..............................................m.umu Niz kulturnih prireditev z zbori in folklornimi sknpinnmi Prazniki komunističnega tiska v Dolink Trebčah in na Čamporah . Tabor Sloven-ske prosvete na Repentabru - «Kriški teden» in c Praznik vina in rib» v Križu «Praznik terana in pršuta» v Dutovljah . Ljubljanska Opera gostuje v Vremah Drevi se bo v Dolini pričel štiridnevni festival slovenskega komunističnega časopisa «Delo». Zvečer bodo nastopili pevski zbori »Vodniki iz Doline, »Slaveči iz Ricmanj, »Slo-veneči iz Boršta, »Prešereni iz Bo-ljunca, »Venturinii od Domja ter »Vasilij Mirki s Proseka-Kontovela. Festival bo odprl s krajšim nagovorom poslanec Albin Škerk. Jutri bo po koncertu dolinske godbe na pihala nastopil hrvaški folklorni ansambel »Joža Vlahoviči. Prisotne bosta pozdravila deželni tajnik KPI Silvano Bacicchi in deželni svetovalec Dušan Lovriha. V ponedeljek bodo predvajali nekaj filmov, medtem ko bo v torek na sporedu nastop godbe iz Ricmanj in sodobne baletne skupine iz Kopra, ki prvič nastopa v Trstu. Vsak večer bo ples z orkestrom »Krasi. / štiri dni bo trajal tudi praznik tiska KPI v Trebčah. Drevi bo ob 17. uri odbojkarski turnir, zvečer pa bo »Canzoniere triestinoi predstavil »Sodobni mitingi s sporedom delavskih, revolucionarnih in opo-rečniških pesmi. Odbojkarski turnir se bo nadaljeval v nedeljo zjutraj, popoldne pa bo koncert godbe »Parmai iz Trebč in zborov »Tabori z Opčin in »Slaveči iz Ricmanj. Prisotne bosta pozdravila člana deželnega komiteja KPI arh. Roberto Costa in Stojan Spetič. V ponedeljek in torek se bo tur- DANES IN JUTRI V DUTOVLJAH praznik kraškega terana in pršuta DANES, 26. JUNIJA Ob 9. otvoritev razstave kmetijske mehanizacije ob 19. nastop vokalno instrumentalnega tria iz Trebč ln moškega okteta iz Dutovelj ob 21. prosta zabava s plesom JUTRI, 27. JUNIJA Ob 14. ustni časopis Kmečkega glasa ob 15. zborovanje vinogradnikov in podelitev nagrad najboljšim pridelovalcem kraškega terana ob 16. nastop folklorne skupine «Tlne Rožanc)) lz Ljubljane ln pevskih zborov »Srečko Kumarn lz Repna ter pevskega zbora iz Dutovelj ob 20. prosta zabava s plesom V kulturnem programu bo sodeloval dramski Igralec Sergej Ferrari (Umik Je naveden po poletni uri) Mejni prehod pri Repentabru bo odprt do 1. ure po polnoči KRAS VAS VABI POD KOŠATIMI KOSTANJI PRISTEN KRAŠKI TERAN PRŠUT, RAZVEDRILO nir nadaljeval, nagrajevanje pa bo v torek. V ponedeljek bosta nastopila trebferfškt Zbor »Primorec* in orkester »Miraman. Drevi in jutri bo praznik komunističnega tiska tudi v Čamporah, kjer bo koncert milj-ske godbe. Govoril bopodžupan Wil-ler Bordon. Na Repentabru bo jutri tradicionalni tabor Slovenske prosvete, M je posvečena 25-letnici delovanja te prosvetne organizacije. Nastopili bodo mladinski zbor lz Mačkovelj, glasbena skupina TAIMS, cerkveni zbor od Sv. Amona v Trstu, boljunska dramska skupina pa bo predstavila enodejanko «Generalna vaja«. Po odmoru bo igTal bazovski ansambel Kondor, nastopili pa bodo še mladinski zbor Iz Križa, borštanska mladinska folklorna skupina in openski cerkveni zbor. V Križu bo drevi, v okviru »kriškega tedna« p. d. «Vesna» turnir v ballncanju, jutri zvečer pa nastop reške folklorne skupine «Ivo Lola Ribar« ob spremljavi orkestra »Akordeon«. V Križu se prične tudi praznik vina in rib, ki ga prireja konzorcij pridelovalcev vina. Popoldne bo nogometna tekma med dvema kriškima ekipama «Vesna» ln U.S. S. Crooe. V nedeljo popoldne bo nastopil pevski zbor «Vesna» lz Križa, zjutraj pa bo otvoritev razstave vin. V ponedeljek popoldne nastop kriška godba na pihala, zve-čer pa bo ples ob zvokih tržaškega ansambla. Drevi in Jutri bo v Dutovljah praznik terana ln pršuta. Drevi nastopita trebenskl vakalmoduist.ru-mentalni trlo ln dutoveljskl oktet. V nedeljo popoldne (6b 17.) pa nastopi slovenska folikloma skupina «Tine Rožanc«. Ob priliki 125-letnice ustanovitve šote bo večji praznik tudi v Vremah, kjer bo Jutri zvečer ob 17.30 nastopila ljubljanska Opera. Trojno trčenje pri Devinu Sinoči okrog 20. ure se je pripetila na državni cesti št. 202 v bližini Sesljana prometna nesreča, v katero so bila vpletena kar tri vozila. Avtomobil vrste »opeli je privozil iz Devina in zavil proti Trstu, pri tem pa je trčil v avtomobil »alfa-romeoi, ki je pravkar privozil iz Tržiča. Obe vozili sta zaradi trčenja zašli na nasprotno stran cestišča, ko je privozil od črpalke 24-letni Stojan Mervič iz Devina št. 38 s svojim »fiatom o00i. V karambolu je dobil hujše poškodbe samo Mervič, ki so ga nemudoma odpeljali v tržiško bolnišnico, kjer se bo moral zaradi udarcev po obrazu in raznih ran zdraviti skoraj dva tedna. a LEV Hotel LEV Ljubljana VOŠNJAKOVA 1 TELEF. 310-555 Telegram LEVHOTEL Tele* 31350 KATEGORIJ A »A« Sodobno opremljene sobe ■ Apartmaji • Restavracije • Restavracijske terase - Dan-clng kavarna Zabavnj ln artistični program plesna glasba Aperitiv bar Razgledna terasa Terasa za sončenje Banketne ln konferenčne Ivorane Čitalnica Frizerski salon Menjalnica Taksi služba Lasten parkirni prostor Pristajališče za hellkopttr-]e - Boksi za pse Hla dllntca za divjačino. GOSTIŠČE «ODDIH» Plošča zoddihi :: Telečje in prašičje krače :: Domači piščanci :: Soške postrvi in vsa jedila po naročilu :: Domača briška vim NOVA GORICA TELEFON 21.5.68 Ob torkih zaprto 2 \7 TRST A 7.15, 8.15, 11.30, 13.15, 14.15, 17.15, 20.15, 23.15 Poročila; 7.30 Jutranja glasba; 11.35 Šopek slovenskih pesmi; 11.50 Veseli motivi; 12.10 Skrivnostni svet žuželk; 12.25 Za vsakogar nekaj; 13.30 Glasba po željah; 14.45 Glasba z vsega sveta; 15.55 Avtoradio; 16.10 Operetne melodije; 16.30 Boc-caccio; »Dekameroni; 16.50 Znani pevci; 17.20 Za mlade poslušalce; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Nepozabne melodije; 19.10 Družinski obzornik; 19.30 Zbor E. A-damič; 19.50 Jazz; 20.00 Šport; 20.35 Teden v Italiji: 20.50 Andrč Chenier, radijska drama; 21.30 Vabilo na ples; 22.30 Zabavna glasba. TRST 12.10 Plošče; 14.45 Tretja stran; 16.05 Pisatelji iz naše dežele. KOPER 6.30, 7.00, 11.00, 12.30, 14.00, 17.00, 19.00, 22.30 Poročila; 7.40 Glasba za dobro jutro; 8.10 Jutra nja glasba; 9.30 «20.000 lir za vaš sporedi; 10.15 Plošče; 10.30 Spored zabavne glasbe; 11.30 Sodobni pevci; 11.45, 12.00, 13.07 Glasba po željah: 14.05 Ansambli lahke glasbe; 15.00 Orkester G. Kramer; 15.15 Popevke za poletje; 16.00 Spored RL; 16.30 Sestanek ob juke boxu; 17.00 Primorski dnevnik; 17.20 Zapojmo in zaigrajmo; 18.30 Zabavna glasba; 19.00 Popevke za vsakogar; 20.00 K. Bali in njegov ansambel; 20.30 Spored RL; 23.20 Plesna glasba; 24.00 Spored RL. NACIONALNI PROGRAM 7.00, 8.00, 12.00, 13.00, 17.00, 20.00, 23.00 Poročila: 7.10 Simfonična glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.15 Vi in jaz; 11.30 Gale- SOBOTfl, 26. JUNUA 1971 rija melodrame; 12.10 Spored z Luciom Dallo; 13.00 Preizkušajo se dilentanti; 14.09 Kvizi; 15.50 Znanstvena oddaja; 16.00 Oddaja za bolnike; 17.00 Izžrebanje loterije; 17,10 Veliki variete; 18.45 Kronike Juga; 19.00 Glasba A. Vivaldija; 19.30 Filmska glasba; 20.20 Jazz; 21.05 Radijska igra; 22.10 Sodobni italijanski skladatelji. II. PROGRAM 7.30, 8.30, 10.30, 13.30, 17.30, 19.30, 22.30 Poročila; 7.40 Pojeta G. Paoli in G. Valci; 8.40 Za nas odrasle; 9.35 Skrčena komedija; 10.05 Plošča za poletje; 10.35 Glasbeni variete; 11.35 Kolesa in motorji; 12.35 Week-end z Raffaello: 14.00 in 18.00 Kako in zakaj; 14.05 Plošče; 15.40 AJto gradimento; 17.30 Izžrebanje loterije; 18.45 Plošče; 19.02 Glasbeno-govomi spored; 20.10 Bizet: »Carmeni, dirigira H. von Karajan; 23.10 Lahka glasba. III. PROGRAM 10.00 Koncert za začetek; 11.15 Nabožna glasba; 13.00 Medigra; 14.00 R. Wagner: »Tannhauseri, opera; 17.10 Komorna glasba; 18.30 Lahka glasba; 19.15 Vsako-večerni koncert; 21.30 Simfonični koncert. FILODIFUZIJA 8.00 Koncert za začetek; 9.00 Bachovi koncerti; 10.20 Vzporedna glasba; 11.00 Medigra; 12.30 Skrčena melodrama; 14.15 Antologija interpretov. SLOVENIJA 8.00, 10.00, 13.00, 15.00, 18.00, 19.30, 22.00 Poročila; 9.10 Glas-bena matineja; 10.05 Pionirski tednik; 10.35 S plesnim orkestrom RTV Ljubljana; 11.15 Pri vas do- ma; 13.10 Iz domače simfonične literature; 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Igra ansambel B. Franka; 14.30 Priporočajo vam; 15.10 V tričetrtinskem taktu; 15.30 Poje sopranistka Valerija Heybalo-va; 16.30 Glasbeni intermezzo; 16.40 Pesmi in plesi jugoslovanskih narodov; 17.(K) »Vrtiljaki; 17.40 Dobimo se ob isti uri; 18.50 Godala v ritmu; 19.15 Simfonični orkester RTV Ljubljana; 19.45 S knjižnega trga; 20.00 Lahko noč otroci!; 20.15 Minute z ansamblom T. Kmetca; 21.00 Večer z Marijo Velkavrh; 21.30 Zabavna radijska igra; 23.20 Oddaja za naše izseljence; 00.05 S pesmijo in plesom v novi teden. ITAL. TELEVIZIJA 12.30 Kulturna oddaja; 13.00 Komike; 13.30 Dnevnik; 14.00 Leposlovne kronike; 17.00 Spored za najmlajše; 17.30 Dnevnik in izžrebanje loterije; 17.45 TV za otroke; 19.10 Teden v parlamentu; 19.35 Nabožna oddaja; 19.50 Šport in gospodarske kronike; 20.30 Dnevnik; 21.00 «Senza retei; 22.15 A — Z, dogodek, kako in zakaj; 23.00 Dnevnik. II. KANAL 18.30 Evrovizija: Tour de France: prenos predetape na kronometer; 21.00 Dnevnik; 21.20 Risanke; 22.05 Neposredni prenos boksarskega srečanja Arcari-Jana. JUG. TELEVIZIJA 16.45 Atletski finale Jugoslavije; 19.00 Obzornik; 19,15 Plus pet — mladinski quiz s šolarji Slovenije; 20.20 Galerija življenja; 21.00 TV dnevnik; 21.35 Melodije Istre in Kvamera; 23.05 Maščevalci; 23.55 TV Kažipot; 00.15 Poročila; 00.20 Rezervirano za smeh; 00.55 Melodije Istre in Kvamera. OGLEJTE Sl POSTOJNSKO JAMO In VABIMO VAS v naš novi hotel 1JAMA1 GOLF g Hotel £ JUGOSLAVIJA »A« KAT. TEL. 77591 - 77504 4 SPLOŠNA PLOVBA ==r piran-jugoslavija Zupančičeva 24 66330 Piran, pp 1 Telefon (066) 73 881 (10 linij) Telegram: Plovba Piran Mednarodni pomorska prevozi z modernimi ladjami nosilnosti 8.000 - 19.000 ton — LINIJA OKOLI SVETA — LINIJA JADRAN ZAHODNA AFRIKA . JADRAN — PROSTA PLOVBA — POTNIŠKA SLUŽBA — SIMEX Ljubljana — samostojna enota za uvoz-lzvoz, grosistično trgovino ln zastopanje tujih firm Za vse Informacije se, prosimo, obrnite na upravo podjetja v Piranu ali na naša predstavništva v Jugoslaviji ln v Inozemstvu. ('TTf tULšm Prispevajte za šolo-spomenik v Cerknem I PORTOROŽ PORTOROSE ROULETTE CHEMIN DE FER BACCARA V HOTELU »PALAČE* PORTOROŽ Odprto vse leto HOTEL RIVIERApoptopož Moderne sobe, moderna kuhinja, »GIRl BAR. z modernim programom odprt vso nož RESTAVRACIJA UPA Šempeter pri Novi Gorici ima vedno na razpolago Izbrane jedi z domačimi specialitetami, pristen kraški pršut In salame ter izbrana, domača vipavska in briška vina SPREJEMAJO SE NAROČILA ZA SKUPINSKA SLAVNOSTNA KOSILA PARK HOTEL NOVA GORICA - TEL. 21442 MODEREN HOTEL 93 SOB :: 182 LEŽIŠČ :: MODERNA RESTAVRACIJA :: kavarna :: nočni bar :: gostilna pri Hrastu :: gostilna Zvezda :: Vam nudijo kvalitetne gostinske storitve po nizkih cenah MEBLO TOVARNA POHIŠTVA Nova Gorica Popolna komponibilnosl posameznih elementov omogoča sestavo pohištva po Vaših željah in okusu. Z njimi lahko opremite prav vse prostore razen kuhinje in kopalnice. Preko 120 elementov izdelanih v različnih stilnih izvedbah In furnirjih, meri po višini posamezno ali v sestavi 2,40 m. Zahtevajte pojasnila in prospekte pri Vašem trgovcu s pohištvom. Kolikor ne bo mogel zadovoljiti Valih želja se obrnite na naslov MEBLO ITALIANA S.p.A., GORIZIA, VIA DE GASPERI 31, telefono 87-470, telex 46266 I MEBLO, od koder boste prejeli barvne prospekte in pojasnila, pri katerem trgovcu v bližini Vašega stanovanja lahko blago kupite. Ko boste prišli v LJUBLJANO, obiščite tudi TRGOVSKO PODJETJE ki vam v svoj’i specializirani sodobni enoti M VELEBLAGOVNICI PRI POŠTI nama (nasproti hotela Slon) nudi: kvalitetni izbor usnjene konfekcije za moške In ženske, klasične in bou-tique mode ■ V hiši je lastna menjalnica . ■ Za nakup z devizami odobravamo 10% popusta