PRIMORSKI DNEVNIK
Poštnina plačana » gotovini * •>	■* /%/-w i•
Abb. postale I gruppo	“ CjCH3. J.UU lir
Leto XXX. Št. 36 (8742)
TRST, torek, 12. februarja 1974
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je.izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
OB PHISOINOSII ZUNANJIH MINISIBOV 13 NAJBOLJ INDUSTRIALIZIRANIH DRŽAV
ENERGETSKA KONFERENCA V WASHINGTONU V ZNAMENJU NASPROTIJ MED EVROPO IN ZDA
Kissinger poudaril nasprotovanje ZDA do sklepanja dvostranskih Sporazumov z državami proizvajalkami - Evropske države postavile zahtevo po okrepitvi mednarodnih organov, v okviru katerih je treba najti rešitev sedanje energetske krize
WASHINGTON, 11. — V kongresni palači ameriškega zunanjega 'rinistrstva se je začela konferenca o energiji, ki jo je priredila ame-riška vlada in na kateri so prisotni zunanji ministri 13 najbolj indu-Vrializiranih držav na svetu. Začela se je v znamenju dokajšnjih na-fprotij v stališčih ZDA na eni strani in njenih evropskih zaveznikov ln Japonske na drugi.
Združene države namreč zahtevajo od Evrope, Japonske in Ka-r|3de naj uresničijo načrt skupnega sodelovanja, s katerim bi premostili pobude posameznih držav, ki po mnenju ameriških voditeljev pečejo samo v ostro konkurenco med zavezniki. Z druge strani pa zastopajo evropske države stališče, da je sicer treba uskladiti napore za Premostitev energetske krize, treba Pa je pustiti več prostora za oobu-
6 Posameznih držav. Italija in Za-°dna Nemčija sta tudi postavili Pc9°j, da washingtonska konferen-ne sme postati stalen organ, emveč mora biti samo izhodiščna 0cka 2a dialog na j;rji ravni.
Zasedanje zunanjih ministrov in tPmistrov za finance ali zaklad 13 rzav (9 držav evropske skupno-s'' Zt3A, Japonska, Kanada in Norveška) sledi včerajšnjemu široke-posvetovanju med zunanjimi Ministri, i2 katerega je še enkrat !zs'° francosko nasprotovanje do te
Konference.
Konferenco je odprl ameriški zu-
tll,iMiiiitimi,itll|llll|llltll,llll„l,tlll,llllll,l,tll,llllinitllll,nlIUillllill,tlllilltlllli..
Stavka britanskih rudarjev
nanji minister Kissinger, čigar govoru so prisotni sledili z velikim zanimanjem. Ameriški državni tajnik je najprej poudaril težave in zapletenost energetskega vprašanja ter dejstvo, da je nemogoče najti ločene rešitve na ravni posameznih držav. Poskus reševanja krize na ta način bi privedel, je rekel, do hude konkurence, do nasprotij in končno do gospodarske krize, kot je bila tista, ki je zajela svet okrog leta 1930.
Kissinger je nato orisal ameriško stališče in ga obnovil v petih točkah: 1. energetski položaj povzroča v vseh državah huda politična in gospodarska vprašanja.
Stavkovna straža se ogreva ob ognju pri vhodu v rudnik v VVakefieldu
tudi v ZDA in v Kanadi, ki so, kar zadeva energetske vire, skoraj popolnoma samozadostne; 2. rešitev je treba najti samo s široko skupno mednarodno akcijo; 3. treba se je posvetovati z državami v razvoju, ki morajo tudi imeti svoje mesto v tej akciji, preden postane njihova bodočnost tragična; 4. interesi-vseh držav so medsebojno povezani, zato je treba iskati sodelovanje in ne konfrontacijo; 5. Amerika si prevzema moralno obvezo, da prispeva k obnovitvi svetovnega gospodarskega sistema ter je pripravljena dati na razpolago svoje široko znanje na energetskem področju, da bi skupaj razvili nove vire energije ter da bi skupno izkoriščali njeno bogastvo v primeru potrebe.
V	nadaljevanju svojega posega je ameriški državni tajnik orisal tri značilnosti sedanje krize, ki so po njegovem petrolejski embargo, pomanjkanje oskrbovanja in zvišanje cene petroleja ter je dodal, da je bojkot naperjen v glavnem proti Ameriki, ki pa bo to vprašanje rešila brez tuje pomoči. Najbolj pereče vprašanje pa je vsekakor vprašanje cene, ki je dosegla tako raven, da bodo imele industrializirane države v svoji trgovinski Manci 36 do 40 milijard dolarjev primanjkljaja v letošnjem letu. Položaj je še bolj tragičen v revnih državah, ki bodo letos zabeležile primanjkljaj, ki bo znašal 25 do 30 milijard dolarjev, od katerih 10 samo zaradi podražitve surovega petroleja. Gre za skupni primanjkljaj, ki je trikrat večji od pomoči, ki so jo prejele te države v zadnjih letih.
Zato, pravi Kissinger, je nemogoče rešiti te probleme z dvostranskimi sporazumi, čeprav ZDA ne oporekajo pravice posameznih držav, da sklepajo individualne sporazume.
V	imenu ministrskega sveta gospodarske skupnosti je nemški zunanji minister Scheel izjavil, da je proti temu, da bi konferenca dobila stalen značaj, vsaj v njeni sedanji sestavi ter je izrazil željo EGS, da bi začeli dialog med potrošniki, proizvajalci in državami v razvoju. Ta dialog naj bi se začel še pred 1. aprilom. Scheel je dodal, da je namen sedanje konference dvojen: preprečiti poslabšanje mednarodnih gospodarskih odnosov s sprejemom enostranskih mer in istočasno upoštevati specifične probleme držav v razvoju ter držav proizvajalk z o-krepitvijo mednarodnega sodelovanja. V imenu držav članic EGS je nemški zunanji minister poudaril, da je gospodarska skupnost mnenja, da sedanja konferenca ne sme postati stalen posvetovalni organ. EGS je tudi proti ustanovitvi novih organov mednarodnega sodelovanja, v katerih naj bi bile zastopane samo visoko industrializirane države in ki naj bi prevzel funkcije že obstoječih mednarodnih organizmov. S tem v zvezi je Scheel omenil mednarodno organizacijo za sodelovanje in gospodarski razvoj OECD ter mednarodni monetarni sklad in izjavil, da bi bilo bolje omogočiti tem organizacijam, da igrajo svojo globalno vlogo. Nato je izrecno omenil ter tako posredno podprl predlog francoske in alžirske vlade, za sklicanje svetovne konference pod pokroviteljstvom OZN. Tej konferenci
bi bilo treba omogočiti, da doseže čimprejšnje konkretne rezultate.
Stališče Italije je obrazložil zuna1 nji minister Moro, ki je uvodoma izrazil prepričanje, da bo sedanje te; žave mogoče premostiti samo z doslednim mednarodnim sodelovanjem, ' ki mora privesti do novih odnosov med industrializiranimi državami pó-trošnicami energije, državami proizvajalkami in državami v razvoju. Treba je najti rešitev, je dejal Moro, ne samo za gospodarska vprašanja, temveč predvsem za vprašanja finančnega in denarnega značaja, ki tarejo svetovno gospodarstvo.
šef italijanske diplomacije je poudaril bistveno razliko med položajem ZDA in Kanade, ki lahko računajo, da bodo v bližnji bodočnosti postale samozadostne, kar zadeva e-nergijo, ter Evropo in Itako, ki se morata nujno obrniti na Bližnji vzhod za rešitev svoje energetske stiske.
TRIPOLIS, 11. — Romunski predsednik Ceausescu bo jutri prispel na uradni dvodnevni obisk v Libijo.

Na washingtonski konferenci o energiji zastopa Francija diametralno nasprotno stališče kot ZDA. Njen zunanji minister Jobert (desno) trdi, in je pritegnil na svojo stran, kljub njihovim nekoliko milejšim izjavam, tudi svoje evropske zaveznike, da mora imeti vsaka država pravico do sklepanja dvostranskih sporazumov z državami proizvajalkami petroleja, da ne bi ustanovili bloka razvitih držav v nasprotju z državami proizvajalkami in državami v razvoju
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiii||||||||||||||||||||,|||||||||||,|||,|ll,||,,||,||l|||,|,l|,l||||,,||,||||||l||||||,||||||||||im|l,,|||MII(„||,,|„l|l,,,|||,|l,|l,|,m,,m,,IIMI|||,miiii,umu,,,
NA DVODNEVNEM ZASEDANJU V RIMU
SINDIKALNA FiDERACUA ODLOČA 0 OKUCANJUSPLOŠNE STAVKE
Po splošnih napovedih naj bi stavka bila v začetku marca in naj bi trajala samo štiri ure - Zasedanji izvršnih odborov CISL in UIL
RIM, 11. — Jutri in pojutrišnjem bo v nekem rimskem hotelu zasedalo vodstvo federacije CGIL, CISL in UIL, da bi zavzelo dokončno stališče o predlogu CGIL za sklicanje vsedržavne splošne stavke. Že iz dosedanjega poteka razprav v posameznih sindikalnih zvezah je mogoče sklepati, da bo do splošne stavke prav gotovo prišlo, tudi glede na negativno oceno, ki so jo dali sindikati o zadnjem srečanju z vlado. Po drugi strani pa sindikati nočejo zaostrovati sedanjega težavnega položaja, zaradi česar dobiva vedno večjo težo predlog, po katerem naj bi stavka trajala
samo 4 ure namesto 24 in da bi jo sklicali šele prve dni marca, tako da bi dali vladi še eno priložnost, da s konkretnimi pobudami in z vsaj delno zadostitvijo zahtev sindikatov omogoči preklic splošne stavke.
V pričakovanju jutrišnjega zasedanja vodstva federacije so danes razpravljali o predlogu splošne stavke na sejah izvršnega odbora CISL in UIL, na katerih so zavzeli stališča, ki jih bosta obe sindikalni zvezi zagovarjali jutri. Na zasedanju izvršnega odbora CISL je generalni iajnik Storti orisal rezultate srečanja med vlado in sindikati, ki je bilo v petek, 8. februarja, ter potrdil, da je srečanje dalo nezadovoljive sadove, kot se je že izrazilo tajništvo federacije. Storti je obtožil vlado, da v bistvu teži k taki gospodarski politiki, ki bi zavrla potrošnjo s skrčenjem kupne moči dohodkov dela in sploh najnižjih dohodkov. Glede predlogov vlade za založbe na Jugu in za zaščito ravni zaposlovanja je Storti ugotovil, da gre v bistvu za stare in že znane načrte, glede katerih pa ni jasno, kdaj in
LONDON, 11. — Stavka britanskih rudarjev, ki se je začela v soboto opolnoči, se nadaljuje po vsej državi urez incidentov. Da bi vsaj delno omilila posledice stavke, je vlada napovedala prepoved izvoza premo-8a in trdih goriv. Za morebitne izjeme bodo potrebna posebna pooblastila.
V pričakovanju predčasnih parlamentarnih volitev 28. februarja so medtem politične stranke orisale svoje programe. Na tiskovni konferenci je premier Heath, vodja konservativne stranke, ponovil geslo. Po katerem Velika Britanija potrebuje «močno vlado», ki bi se lahko uspešno borila proti «ekstremistom». Heath je obtožil laburiste, da so se Premaknili na levo, ker da so se v stranko vtihotapili «skrajneži in komunisti».
Vodja laburistične opozicije Wil-son pa je zavrnil Heathove obtožbe («Ne skrivam komunistov pod poste-m60* drugim dejal) in sam obtožil konservativce, da so spra-'ju* državo na rob popolnega zloma. Wilson je napovedal, da bo njegova stranka v volilni kampanji opozorila na bistvene probleme države, ki bi jm vlada hotela sedaj spraviti v Pozabo. To so predvsem vprašanja naraščanja cen in postopnega slabšanja življenjskega standarda. Konservativci pa bi hoteli ostati na vla-— je nadaljeval Wilson — da bi naprej vodili politiko, ki je privedla veliko Britanijo do bankrota, do industrijske paralize in do gospodarske katastrofe. Laburistični voditelj je tudi poudaril kaotično stanje, ki vlada v EGS. in posledice, ki bi jih g .d stanje utegnilo imeti za Veliko
ZAOSTRITEV DOLGOLETNEGA OZEMELJSKEGA SPORA
Hud obmejni spopad med iraškimi in iranskimi vojaškimi enotami
Teheranske čete naj bi zgubile 41 vojakov, bagdadske pa 14
TEHERAN, 11. — Včeraj je prišlo do hudih obmejnih spopadov med iraškimi in iranskimi oboroženimi silami. med katerimi je bilo nekaj desetin vojakov z obeh strani ubitih in ranjenih.
V uradnem sporočilu teheranskega poveljstva glavnega štaba je rečeno, da so iranske oborožene sile utrpele naslednje zgube: 41 mrtvih in 81 ranjenih. Iračani naj bi imeli po tem sporočilu 14 mrtvih, več ranjenih, pustili pa naj bi na terenu ogromne količine streliva in orožja.
Gre za najhujši obmejni spopad med obema državama, kar nakazuje tudi, da se je stanje v zadnjem času dokaj zaostrilo.
Po iranskem sporočilu naj bi se boji začeli včeraj popoldne, ko so iraški vojaki, ki so jih ščitila oklepna vozila in jih je podpiralo težko topništvo, napadli obmejno postojan-sko Mehran, pri vasici, Reza Abad. Teheranske obmejne enote naj bi takoj stopile v akcijo in po ogorčeni borbi zavrnile nasprotnikove napa-
de, tako da so se morali napadalci vrniti na svoje ozemlje.
Teheranski komunike svari Bagdad, naj preneha s takimi napadi. Če bodo iraške čete nadaljevale z napadalnimi pobudami proti iranskim obmejnim postojankam, kljub iranskim protestom, bodo morale teheranske čete podvzeti potrebne me-
re za preprečitev podobnih kršitev ozemeljske suverenosti.
MOSKVA, 11. — Poljski zunanji minister Olszowski je prispel na krajši prijateljski obisk v Sovjetsko zvezo, kjer se je že srečal s svojim sovjetskim kolegom Gromi-kom.
kako jih bodo uresničili. Tudi glede cen je dala vlada nezadovoljiv odgo vor. saj tudi ustanovitev posebnega fonda 100 milijard lir za politične cene nekaterih vrst blaga široke potrošnje ne daje — po Stortijevem mnenju — zadostnih jamstev za u-činkovito nadzorstvo nad cenami. Generalni tajnik CISL je tudi očital vladi, da poziva sindikalno gibanje k sodelovanju po drugi strani pa daje predloge, ki jih sama označuje kot «predloge brez alternative», kar jemlje vsakršen smisel primerjanju stališč med vlado in sindikati.
Glede na to oceno, s katero soglaša celotno sindikalno gibanje, jc Storti zaključil, da je splošna stavka neizogibna. Zato bo moralo vodstvo federacije sklepati le o načinu in o času sklicanja splošne stavke. S stavko je treba prisiliti vlado, da opusti svoje stališče nepripravljenosti na sodelovanje in da sproži jasno politiko, ki naj da dejanska jamstvi. za Jug in za zaposlovanje.
V zvezi z današnjim zasedanjem izvršnega odbora UIL je bil uradno objavljen samo poseg generalnega tajnika kovinarskih delavcev Giorgia Benvenuta, ki je prav tako kot Storti poudaril, da se sploh ne postavlja vprašanje, ali naj pride do splošne stavke, ali ne, ampak da je treba samo določiti način in čas sklicanja stavke. Benvenuto je dejal, da splošna stavka ne pomeni sterilnega protesta, ampak mora biti znamenje, da so delavci odločeni v boju proti odporom, ki so prisotni znotraj vlade in med delodajalci. Odgovor, ki ga je dala vlada na zadnjem srečanju s sindikati, ne vzbuja samo razočaranja. ampak je odločno neustrezen glede na težavnost sedanjega jamstva za zaščito najnižjih dohodkov in za resno politiko za Jug in za reforme. Generalni tajnik UIL je tudi opozoril, da splošna stavka ne pomeni boja proti vladni formuli, pač pa spodbujanje k primerjanju stališč glede konkretnih vprašanj in rešitev, ki bi bile v skladu z delavskimi zahtevami.
Na sindikalnem področju beležimo danes tudi napoved obnovitve pogajanj o delovni pogodbi Fiat. Predstavniki avtomobilske industrije in sindikata kovinarjev se bodo ponov-
dar pa tudi sindikalno gibanje noče zaostrovati položaja, zara-
no sestali v četrtek. 14. februarje. Pogajanja med vodstvom Fiata in sindikati so se prekinila pred enim
mesecem.
Draginjska doklada se bo zvišala za šest točk
RIM, 11. — Draginjska doklada za trimesečje februar - april 1974 se bo povišala za šest točk. To je sporočil osrednji urad za statistiko na osnovi podatkov, ki jih je analizirala posebna komisija za indeks življenjskih stroškov. Komisija je ugotovila, da so se življenjski stroški v trimesečju november 1973 - januar 1974 zvišali za 2,96 odstotka v primerjavi s prejšnjim trimesečjem. Za uradnika najvišje kategorije bo to pomenilo povišanje za 5.681 lir mesečno, za delavca najnižje kategorije pa 2.223 lir.
Organizacija malih industrijcev Confapi je objavila poročilo, v katerem ugotavlja, da bo povišanje draginjske doklade za šest točk pomenilo za proizvajalni sektor dodat no breme 360 milijard lir v prihod-njili 12 mesecih. Po mnenju Confapi-ja pa je tako visok skok draginjske doklade tudi nadaljnji dokaz, da je bilo zamrznjenje cen neuspešno
Predlogi ACI za omejitev porabe bencina
RIM, 11. — Predsednik italijanskega avtomobilskega kluba ACI Carpi De Resmini je orisal predsedstvu vlade «paket» predlogov za skrčenje porabe bencina. V poročilu ACI je rečeno, da gre za organski načrt, ki bi ga bilo treba uresničiti istočasno z odpravo sedanje prepovedi zasebnega avtomobilskega prometa ob praznikih. Namesto te prepovedi predlaga ACI dve alternativi: zaporo bencinskih črpalk v soboto in nedeljo, ali pa sistem izmeničnih številk registracije za vsak konec tedna. Tudi te ukrepe pa bi morali ukiniti v obdobju med majem in septembrom zaradi potreb turizma.
Avtomobilski klub ugotavlja, da je treba približno 64 odstotkov celotne porabe goriva pripisati mestnemu prometu. Zato ACI predlaga zaprtje tako imenovanih zgodovinskih centrov zasebnemu prometu, seveda istočasno z okrepitvijo javnih prevozov. Glede hitrosti predlaga ACI uvedbo strogih omejitev, ki pa naj bi določale tudi najnižjo hitrost. Pp normalnih cestah naj bi uvedli obvezno hitrost od 50 do 80 kilometrov na uro, na avtocestah pa od 75 do 110 kilometrov na uro.
Avtomobilski klub predlaga tudi kampanjo za prepričevanje avtomobilistov k bolj razumni uporabi vozila. ACI je odločno proti podražitvi bencina ter je mnenja, da bi za avtomobile tujih turistov ne smela veljati nobena omejitev glede na dejstvo, da je turizem «prva italijanska industrija», ki prinaša v državne blagajne od 1.200 do 1.300 milijard lir letno.
BEOGRAD, 11. — Svet narodov zvezne skupščine bo na seji 21. t. m. slovesno proglasil novo ustavo. Seje sveta se bodo udeležili tudi poslanci sveta delovnih skupnosti in družbeno - politične osebnosti, zastopniki najvišjih državnih in političnih forumov Jugoslavije.
Solidarnost z beneškimi Slovenci
Združenje staršev iz Rojana in z Grete
Združenje staršev in prijateljev osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca na Greti v Trstu, zbrano na ustanovnem občnem zboru, odločno obsoja diskriminacijski ukrep videmske prefekture in šolskega skrbništva, ki sta prepovedala poučevanje slovenskega jezika v po-šolskem pouku v Brdu in Teru in izraža iskreno solidarnost z beneškimi Slovenci.
Tito obišče Madžarsko
BEOGRAD, 11.	— Na vabilo
predsednika madžarske socialistične delavske partije in predsednika sveta ljudske republike Madžarske bo predsednik Jugoslavije in predsednik ZKJ Josip Broz Tito prihodnje dni s sonrogo odootoval na prijateljski obisk na Madžarsko.
V intervjuju dopisniku Tanjuga
Mehiški predsednik o skorajšnjem obisku v Jugoslaviji
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 11. — Mehiškj predsednik Luis Echeverria Alvarez, ki bo prispel pojutrišnjem na u-radni obisk v Jugoslavijo na povabilo predsednika Tita, je pred odhodom iz domovine v daljšem intervjuju dopisniku Tanjuga podal izčrpno sliko o tem, kar ie bilo doseženega na gospodarskem in družbenem področju v prvih treh letih njegovega mandata ter svojo oceno sedanjega mednarodnega položaja.
Po mnenju mehiškega predsednika je sedanji svetovni položaj, ki temelji na gospodarski neenakopravnosti, nevzdržen. Svetovni mir bo nedosegljiv — je dejal Echeverria — dokler bodo ostale neenakosti, kj nekaterim eržavrm preprečujejo, da zadovoljijo svoje potrebe, drugim pa omogočajo, da kopičijo čedalje večje bogastvo. Mehiški predsednik se je zavzel za sistem sodelovanja med^jnchi-strijskimi in neindustrijskimi državami, med bog"timi in siromašnimi, med močnimi državami in državami v razvoju. Boj za gospodarsko enakopravnost mo-a biti združen z ustvarjanjem dejanske pluritete v mednarodnem življenju na osnovi enakopravnosti držav ter spoštovanja suverenosti in samoodločbe narodov. Mehiški predsednik je ugotovil, da ni slučaj, da ena od najvažnejših resolucij, ki so bile sprejete na alžirski konferenci na v-hu, govori prav o potrebi, da neuvrščene drže.v e sprožijo v Organizaciji združenih narodov skupno akcijo s ciljem, da se področje delovanja svetovne organizacije razširi tudi na gospodarstvo kot pogoj za vsestranski razvoj vseh držav.
Na vprašanje, kaj pričakuje od obiska v Jugoslaviji, je mehiški p-edsednik dejal, da poleg izmenjave mnenj o aktualnih mednarodnih vprašanjih pričakuje večje zbližfnje med obema državama, kot tudi krepitev trgovinske izmenjave ter vzpostavitev kulturnega in tehnološkega sodelovanja. «■Odhajamo v Jugoslavijo — je zaključil Echeverria — da bi videli, kaj so vse dosegli narodi Jugoslavije po osvoboditvi, po zaslugi take družbene doktrine, ki je Jugoslaviji zagotovila položaj a-vantgarde med državami tretjega sveta.»
B. B.
rtliilltliitiililtliiinillmitiiMiiiiiliiliiiillimiimiiiiiiiiiiiiiiiiililiiiittiiiiiiiiiimiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiniiiiiiuiiiiiiiiiHllliiiiinilMMliiiiiiliiiliilllHiiliiiiiiB
4 žrtve železniške nesreče v Bosni
t/tt ’	*
V Washingtonu se je začela konferenca o energiji, ki je poudarila bisiveno razliko v stali-ičih med ZDA, ki jih zastopa zunanji minister Kissinger in evropskimi državami ter Japonsko. ZDA lahko računajo v bližnji bodočnosti na , osamosvojitev kar zadeva energetske vire, medtem kg so evropske države odvisne predvsem od držav Bližnjega vzhoda in zato ne smejo nikakor ustanoviti blok, katerega namen bi bil konfrontacija z državami, od katerih dobivajo gorivo, temveč sodelovanje z njimi.
v
DANES
Danes in jutri bo v Rimu zasedalo vodstvo federacije CGIL, CISL in UIL, ki bo moralo dokončno sklepati o proglasitvi vsedržavne sploine stavke. Vse tri sindikalne zveze so se že izrekle za stavko, še posebno glede na nezadovoljive rezultate zadnjega srečanja z vlado. Ven-
di česar se vztrajno govori, da bo namesto prvotnega predloga o celodnevni stavki prevladal predlog, naj bi stavka trajala samo štiri ure. Kaže tudi, da bodo stavko oklicali šele v začetku marca, s čimer naj bi omogočili vladi, da pokaže svojo pripravljenost za dejansko sodelovanje s sindikati in za sproženje učinkovitih ukrepov, kakršne sindikati zahtevajo. V takem primeru bi sklep o proglasitvi splošne stavke utegnili preklicati.
Razbitine vlaka, v katerem so našle smrt* štiri osebe
BEOGRAD, 11. — Danes zjutraj ob 5.15 je na progi Konjic — Sarajevo med postajama Ovčari in
Stari grad lokalni potniški vlak trčil v tovorni vlak, ki se je iz do sedaj še neznanih vzrokov ustavil
na progi. Pri trčenju so izgubile življenje štiri osebe, več oseb je bilo ranjenih.
TRŽAŠKI DNEVNIK
$jy*ie**SK1 BWEVNIK
DOKUMENT VODSTVA DELAVSKE ZBORNICE CGIL
Sindikati predlagajo nujne ukrepe za razvoj tržaškega gospodarstva
Odločno nasprotovanje širjenju petrolejskega pristanišča
Te dni se je v Trstu sestalo vodstvo Nove delavske zbornice — CGIL. Seje so se udeležili tudi predstavniki tovarniških svetov večjih podjetij, katerim je poročal drugi tajnik delavske zbornice Albin Gerii. Po obširni in poglobljeni razpravi, ki jo je zaključil tajnik zbornice Livio Saranz, so soglasno odobrili dokument, v katerem se sindikalno vodstvo dotika najpomembnejših vprašanj tako državnega kot krajevnega značaja.
Krivda velikih industrijcev in veletrgovcev je, če se cene znatno višajo in če manjkajo na tržišču proizvodi široke potrošnje; delavske dohodke pa ogroža še krivični davčni sistem. Istočasno pa je močno čutiti dejstvo, da odgovorni organi niso stopili na pot reform družbenega in gospodarskega značaja, ki naj spremenijo sedanji razvojni model v Italiji.
CGIL je zaskrbljena tudi zaradi skorajšnjega referenduma, ki ga desničarske sile skušajo izkoristiti za rušenje enotnosti med delavci. Čeprav gre za obrambo pomembne državljanske svoboščine, kot je raz-poroka, opozarjajo sindikalisti na nujnost, da se med delavci utrdi čut antifašizma. To je namreč razlog, zaradi katerega morajo delavci in sindikalisti poseči v potek ljudskega glasovanja in izolirati vsak poskus izzivanja, kajti namen desnice je, da s polemiko okoli raz-poroke zamegli zaznavanje velikih družbenih in gospodarskih problemov. V tem okviru CGIL negativno ocenjuje delo Rumorjeve vlade.
Glede specifičnih vprašanj tržaškega gospodarstva, ki so pa vsekakor povezana s splošnih gospodarskim razvojem v državi, opozarja vodstvo tržaškega sindikata na mornariško politiko in v tem okviru na neizogibnost zahtev po potenciranju tržaške luke v trenutku, ko se bliža odprtje Sueškega prekopa. Tržaška luka potrebuje močne investicije za gradnjo infrastruktur in ureditev nujnih povezav, obenem pa mora uskladiti svoje zmogljivosti z ostalimi pristanišči na Severnem Jadranu.
Zato CGIL odločno odklanja vsakršno perspektivo novih razširitev petrolejskega pristanišča v Trstu, medtem ko je treba okrepiti ladje-delsko dejavnost glede na kričeče potrebe državnega ladjevja. Leto je treba okrepiti in pri tem strogo spoštovati načela «sočasnega» ukinjanja in krepitve pri reorganizaciji družb «pretežno državne koristi», kot so Lloyd in druge.
Še so pereča v Trstu vprašanja zdravstva, prevozov, stanovanj in šolstva, za kar nameravajo sindikati pritiskati na krajevne, deželne in osrednje oblasti.
CGIL se zavzema za enotnost na sindikalnem področju. V okviru u-resničevanja federativnega pakta med sindikati bo CGIL uresničila tudi zadnje sklepe o nezdružljivosti funkcij na političnem in sindikalnem področju, čeprav meni, da ni samo to edino jamstvo za samostojnost sindikalnega gibanja od strank. Pri tem pa opozarja na nuj nost, da se tudi v Trstu store koraki na poti uresničevanja enotno sti okoli delavskih svetov v tovarnah. Te izkušnje je treba še razširiti na družbeno življenje s povezovanjem delovnih kolektivov v tovarnah z mestnim prebivalstvom. V ta namen CGIL meni, da je dozorel čas, da se tudi pri nas osnujejo «področni odbori», se pravi organi povezovanja delavskih bojev z družbeno stvarnostjo v mestu.
V tem smislu je CGIL prepričana, da stopamo na poti organskega združevanja sindikatov.
Danes se sestane
pokrajinski odbor
pregled opravljenega dela v primerjavi z obveznostmi, ki izhajajo iz petletnega načrta pokrajine. Odbor se bo sestal šele danes, ker je bilo več pokrajinskih svetovalcev in predsednik pokrajine Zanetti pretekli teden zaposlenih s tiskovno konferenco v Beogradu, zaradi česar bo po vsej verjetnosti pokrajinski odbor tudi sklenil, da bo seja pokrajinskega sveta prihodnji teden, 21. februarja, in ne 14. februarja, kot je bilo prvotno predvideno.
SINOČI V AVDITORIJU
Prof. Mario Isnenghi o kulturi in fašizmu
Tudi sinoči se je v Avditoriju zbralo precejšnje občinstvo — večinoma mladih — na konferenco v okviru ciklusa predavanj o fašizmu in italijanski družbi. Tokrat je predaval docent zgodovine novinarstva na padovski univerzi prof. Mario Isnenghi, ki je s številnimi primeri orisal razvoj italijanske kulture med fašističnim
Prosimo vse udeležence izleta Primorskega dnevnika z letalom v Španijo, da do 20. t.m. poravnajo drugi obrok zneska.
režimom. Obdelal je vprašanje fašistične kulture kot žal uspelega poskusa masovne reakcionarne vzgoje, ki se je posluževala vseh možnih kanalov komuniciranja. Pri tem je navedel vrsto primerov iz področja novinarstva, akademskega združevanja, univerze in šole nasploh.
Sledila je razprava, v katero je med drugim posegel tudi dekan filozofske fakultete prof. Petronio, kj je z zornega kota razrednega boja obdelal vprašanje fašistične kulture, kbt izraz buržujskega sveta.
• V petek, 15. februarja, bo v prostorih društva «Che Guevara» v Ul. Madonnina 19 predavanje o sedanjem položaju na Portugalskem in o vstajah v portugalskih kolonijah. Predaval bo vodja portugalske komunistične stranke Antonio Castro. Predavanje bo ob 20. uri. Ob tej priliki bo Vittorio Vidali počastil Leninov spomin ob 50. obletnici njegove smrti.
• Pokrajinski sindikat upokojencev CISL opozarja svoje člane, da se v teh dneh delijo sindikalne izkaznice za leto 1974. Upokojenci, ki so podpisali pooblastila in vsi drugi, ki jih vprašanje zanima, naj se zglasijo v tajništvu sindikata. Trst, UL S. Spi-__________________________________ridiane 7, I. nadstropje.
...umi,nuli, .................im,..mi,m,  .....•■mi  ............................................
DANES SEJA DEŽELNEGA SVETA
V NEDELJO POPOLDNE V KULTURNEM DOMU
Rezijanski folklorni ansambel očaral s pristno arhaičnostjo
Gosle, ki so nastopili s plesi in peljem, je predstavil znanstvenik-etnograf dr. Milko Matičetov ■ Prijeten nastop dveh domačih ljudskih ansamblov
SAG
Slovensko amatersko gledališče v
Trstu gostuje s satiričnim kabare-ter; «Dlaka v jajcu» avtorjev M. Kcšute, A. Rustje, S. Verča in A. Ktaua
V	nedeljo, 17. februarja ob 17. uri
Prosvetnem domu na Proseku.
V	ponedeljek, 18. februarja ob 20. uri v gledališču v Kopru.
V	soboto, 23. februarja ob 19.30 na Škofijah.
OBČINSKO GLEDALIŠČE
«G. VERDI»
Danes se prične pri gledališki blagajni predprodaja vstopnic za opero Tosca, katere premiero bodo uprizorili v petek ob 20. uri.
AVDITORIJ
Danes, 10. februarja bo Stalno gledališče za F — JK imelo v gosteh v okviru revije «Teatro oggi» reško skupino italijanske drame, ki se bo predstavila v režiji Giuseppa Maffio-lija z Ruzzantejevim delom «La Fioràia» ali «L’istà e inverno».
Dr. Milko Matičetov predstavlja Rezijanski folklorni ansambel. Ob njem plesalke in plesalci
Koncert ljudske glasbe, katerega nam je v nedeljo popoldne pripravila Glasbena matica v okviru svoje koncertne sezone (sicer izven abonmaja), je pomenil pomembno obogatitev njenega poslanstva, predvsem pa je pomenil izjemno doživetje v prvem delu, ko se je pred-
Predsednik Comelli bo poročal o načrtih za letošnje naložbe
Prednost bodo imele pobude na področju živinoreje, prometa, zdravstva in ljudskih gradenj
Danes dopoldne se v Trstu po- preosnove javnega prometa z usta-
novno sestane deželni svet. Na dnev nem redu je razprava o nekaterih vprašanjih, ki so jih v zadnjem času sprožili pripadniki posameznih svetovalskih skupin. Važnejši pa bo drugi del seje, ko bo predsednik deželnega odbora Comelli podal daljše poročilo o načrtih za vrsto naložb, ki jih deželna uprava namerava opraviti v letošnjem letu, in sicer predvsem na področjih prometa, zdravstva, živinoreje in gradnje ljudskih stanovanj. Kakor smo redno poročali v našem listu, so predstavniki italijanskih dežel z navadnim in posebnim statutom konec lanskega leta sestavili skupen dokument o nujnih naložbah za razvoj gospodarskih dejavnosti in družbenega življenja ter ga 25. decembra predložile osrednji vladi. V ta okvir spadajo tudi deželne naložbe, predvidene za letošnje leto.
Te dni se je predsednik deželnega odbora Comelli sestal tudi s predstavniki sindikalnih organizacij, ki so se v glavnem strinjali z načrti za deželne naložbe na krajši rok. Načrti so bili sestavljeni glede na resnost zastoja, ki je zajel vso Italijo in tudi naše področje zlasti zaradi novih vprašanj, ki jih je sprožilo pomanjkanje energetskih virov. Pri nas so se poleg tega v zadnjem času zaostrila nekatera vprašanja s področja javnega prometa, tako zlasti vprašanje rednih avtobusnih zvez z nekaterimi vasmi dolinske občine. Rešitev teh problemov se prav tako uvršča med pobude, ki jih bo deželna uprava pre vzela v najkrajšem času (vprašanje avtobusnih zvez, ki jih je doslej vzdrževalo podjetje La Carsica, je bilo kakor znano deloma rešeno sklepom, da se podjetju odvzame ustrezna koncesija, proge pa bo za naprej vzdrževalo občinsko podjetje Acegat in to v pričakovanju splošne
novitvijo pokrajinskega konzorcija za javne storitve v medmestnem prometu).
Poseben načrt je deželna uprava izdelala za nujen razvoj živinoreje na našem področju. Finančna sredstva, ki jih nameravajo izdati v ta namen, naj bi po eni strani pospešila rejo goveje živine, po drugi pa tudi kuncerejo in perutninarstvo. Pomanjkanje vseh vrst mesa na italijanskem tržišču iiic pri nas narekuje namreč vzpostavitev posebne gospodarske politike na tem področju, glede govedoreje pa odpira posebno vprašanje odkupnih cen za mleko pri domačih hlevih.
O Comelli je vem poročilu v deželnem svetu se bo v prihodnjih dneh razvila širša razprava, ki bo dala predstavnikom posameznih svetovalskih skupin možnost, da se izrečejo ne le o samem načrtu za nove naložbe v letošnjem letu, temveč tudi splošni gospodarski politiki deželnih organov.
Danes se sestane pokrajinski odbor, ki bo med drugim nadaljeval
.................................................
POMEMBNA VEST IZ BRUSLJA
Naši deželi priznane olajšave FE0GA in sklada za razvoj dežel
Sedaj je treba rešiti še vpraša, nje naše «obrobnosti» v Evropi
Evropska gospodarska skupnost je njihovem območju ^„0 delova
te dni sporočila deželni upravi, da je sprejela njene predloge v zvezi s poslovanjem «evropskega sklada za jamstva in usmerjanje v kmetijstvu» (Feoga) in evropskega sklada za razvoj dežel. Vest je prišla na naše področje posredno, in sicer prek italijanskega ministrstva za zunanje zadeve, ki je hkrati s predsednikom deželnega odbora Comellijem obvestilo tudi poslanca Belcija.
Komisija evropskih skupnosti je namreč odobrila načrt za nov pra-vUnik (ki nadomešča predlog z dne 12. decembra lani), ki uvršča tudi Furlanijo - Julijsko krajino med tiste dežele, ki jih bo sklad Feoga obravnaval kot «prvorazredna» področja. Naša dežela bo torej odslej lahko računala na olajšave, ki jih predvideva omenjeni sklad.
Našo deželo so evropske oblasti uvrstile tudi med področja, za katera veljajo olajšave in pomoči iz evropskega sklada za razvoj dežel. Deželna uprava si medtem prizadeva, da bi pri evropskih oblasteh prodrla še z eno zahtevo, da bi bila namreč Furlanija - Julijska krajina proglašena za «periferno» de-telo v Evropi; za take dežele veljala namreč posebne oblike zlasti finančnih olajšav. Poleg tega je na
nje javnih ustanov lahko živahnejše in širše kakor v «osrednjih» deželah. V bistvu gre za to, da se naši deželi prizna pravica do večjih javnih naložb, oziroma za odpravo kakovostnih in količinskih omejitev, ki veljajo za «osrednja» področja Evropi.
• Drevi ob 20.3« se na Stari istrski cesti 43 sestane rajonska konzulta za Valmauro in Naselje sv. Sergija. Se ji bo prisostvoval občinski odbornik Livio Lonzar.
Iz oljarne pri Čarboll
Je uhajal smrdljiv plin
Včeraj zjutraj med 10. in 11. ro je zajel Čarbolo gost oblak smrdljivega plina. Ozračje je bilo tako nasičeno s smrdljivim plinom, da so si v Ul. Pola in Ul. Ca-podistria pešči morali pokriti nos z robci, ker jim je dih zastajal.
Na kraj so prihiteli najprej mestni redarji, nato pa še uslužbenci higienskega urada, ki so ugotovili, da plin uhaja iz bližnje oljarne. V kratkem so okvaro popravili, tako da se je okrog poldne ozračje raz čistilo in so mimoidoči lahko spet globoko zadihali.
Jutri ob 18.30 v Kulturnem domu
0 baroku na Slovenskem
Predaval bo dr. Nace šumi, profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani
Jutri, v sredo 13. t.m., bo tretje predavanje ciklusa predavanj «U-metnost na Slovenskem» v priredbi Narodne in študijske knjižnice ob 18.30 v mali dvorani Kulturnega doma v Ulici Petronio 4.
Predaval bo dr. Nace Šumi «O baroku na Slovenskem». Predavatelj je profesor na filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer poučuje zgodovino umetnosti Slovenije in Jugoslavije.
Vstop prost. Vabljeni so zlasti vi-sokošolci in srednješolci.
mu avtorju za «Tragedijo vprašanja» in peto Tončki Curk za novelo «Dragocenost».
Tržaški Teatro stabile med italijansko skupnostjo v Istri in na Reki Tržaški Teatro stabile je tudi letos priredil turnejo po Istri, namenjeno istrskim italijanskim otrokom. Predstava, ki jo je pripravil tržaški dramaturg Furio Bordon nosi naslov «Srečanje s Commedio dell'Arte». V njej nastopajo znana igralca Nico Pepe in Ada Prato ter mlada tržaška igralca Boris Batic in Franco Pero. Prva predstava je bila včeraj na sedežu Italijanske unije v Kopru, danes bo skupina nastopila v Umagu, v naslednjih dneh pa v Rovinju, Vodnjanu, Pulju in na Reki.
Podrl Je pešca v Ut. Rossetti
Včeraj popoldne se je v Ul. Rossetti pripetila huda prometna nesreča; 47-letni Adriano Tomasin iz Ul. Cologna 33 je s svojim fordom escortom podrl 60-letnega zidarja Pierina Carpanija iz Ul. Crispi 9, je prečkal cesto izven zebra-stega prehoda za pešce. Nezavestnega so pripeljali v bolnišnico, kjer so ga sprejeli na nevrokirurški oddelek s pridržano prognozo zaradi hudih lobanjskih poškodb.
Drevi proslava 50-lelnice «Unità»
Drevi ob 20. uri bo v dvorani Ljudskega doma v Ul. Madonnina ,avna skupščina ob 50. obletnici izhajanja lista «Unità». Ob tej priliki bo spregovoril ing. A. Cuffaro, deželni tajnik KPI in član osrednjega odbora stranke. Na skupščino so vabljeni zlasti raznašalci lista, na čelniki sekcij in pokrajinskih organizacij, univerzitetni študentje, predstavniki organizacije komunistične mladine in voditelji stranke. Med manjšim sprejemom bodo nagradili najbolj uspešne raznašalce komunističnega dnevnika.
SINOČI V UL. DONIZETTI
Prešernova proslava Slovenske prosvete
Slovenska prosveta v Trstu je priredila sinoči v polno zasedeni dvorani v Ul. Donizetti 3 svojo Prešernovo proslavo, na kateri je govoril pisatelj in dramatik Ivan Mrak iz Ljubljane, Radijski oder pa je podal bralno predstavo Mrakove mo-notragedije o Prešernu «Spoved luč-nim bratom». Nastopil je še sveto-ivanski cerkveni zbor.
Ob tej priložnosti so tudi podelili nagrade za najboljšo novelo leta, ki jih je razpisala Slov. prosveta. Prvo nagrado je žirija podelila Zori Rebulovi za novelo «Velika maša», drugo
PD Slovan iz Padrič čestita svojemu pevovodji prof. Svetku Grgiču in ženi Ani ob prihodu hčerke
MATEJKE
Mali Matejki pa želi mnogo sreče v njenem življenju.
Voščilu se pridružuje ŠZ Gaja.
stavila rezijanska folklorna skupina. Pod pojem ljudske glasbe je danes zlezlo že marsikaj, kar ima le malo ali celo nič skupnega s pravo ljudsko glasbo, mišljeno kot pristno izročilo preteklosti brez vsakršnih stiliziranih okraskov, rezijanska folklorna skupina pa je prinesla v tržaški Kulturni dom čar prvinske starožitnosti, ki je zadišala z odra s pridahom pristne ar-haičnosti kot dober domač kruh iz starodavne kmečke peči.
Rezijansko folklorno skupino sestavljajo trije godci na citire (naše violine) in bunkulo (čelo), plesalci in skupina pevk. Godci spremljajo plesne viže z godali pa tudi z enakomernim udarjanjem izmenično z levo in desno nogo ob tla, s čimer dajejo plesnim parom takt. Glasbena spremljava sloni na ne-tempirani glasbeni lestvici v ozkem notnem razponu in oponašanju dud in neverjetno močno spominja na nekatere plese južnoslovanskih narodov, še posebej na ples «lindjo». Prav tako tudi plesalci plešejo v enakomernem ritmu in za površnega opazovalca s komaj opaznimi razlikami od plesa do plesa. Pri nekaterih plesih zapojejo tudi plesalci, skoraj vsaka plesna viža pa se zaključi z dvojnim ženskim vriskom. Noše so pri ženskah enako krojene in v temnih niansah, pri moških pa so dvojne: temne in svetlejše in tudi pokrivala so različna. Med plesalci so bili tudi trije oblečeni v belo nošo «lepih maškar», ki se je ohranila še iz poganskih predpo-mladanskih obredov. Krasijo jih še visoka pokrivala iz raznobarvnih papirnatih rož, med plesom pa zvončkljajo z zvoncem.
V prvi skupini plesnih viž so nam godci in plesalci podali Črni potok, Ta zagdtina, Mitimi do po Lipje, Ta midvédaua, v drugi pa Anari Anarój, Ta šolbaška (zaplesale so jo «lepe maškare»), Ta Čalabdsoua jtn Lipa ma Marica, katero sta z izrazitim prirojenim posluhom za ritem zaplesala prikupna otroka v nošah ob spremljanju vsega plesnega ansambla in petju.
Med plesi se je predstavil ženski zbor, ki je zapel tri rezijanske ljudske: Ta ruščina, Ta škarbini-na in Ta ošejska. Rezijansko petje učinkuje na poslušalca še bolj arhaično kot plesne viže. Sloni na vokalni heterofoniji, na ostrih in zateglih glasovih v razmaku nekaj not, pri čemer pa lahko samo izučeno glasbenikovo uho zazna celo četrtinske tone, ki jih mi takorekoč že ne poznamo več. Pojejo tako, da uvodnemu solo glasu pritegnejo ostale pevke in potem vsak verz ponovijo v celotnem izpevu. Tudi pri rezijanskem petju je zaznati močno podobnost na primer z nekaterimi istrskimi, pa tudi čmogor-
....................................................
ZANIMIVA POBUDA FURLANSKIH PODJETNIKOV
Ustanovljen poslovni klub za skupno nastopanje v tujini
Trinajst industrijcev in trgovcev i niki naslednjih podjetij in družb iz Furlanije se je te dni formalno | Vetroresina SpA, Teliini in nasled-
skimi ali makedonskimi napevi, zlasti v monotonosti melodike.
Sama starostna sestava ansambla od priletnih pevk do plesalcev mlade generacije in obeh otrok je pokazala, da se ljudsko izročilo Rezijanov prenaša iz roda v rod in kako bo živelo tudi za nove rodove.
Ansambel, ki ga vodi občinski u-radnik Luigi Paletti, in njegove značilnosti, je na prikupen način predstavljal znani slovenski eno-grafski strokovnjak in raziskovalec rezijanskega ljudskega blaga znanstveni sodelavec Slovenske akademije znanosti in umetnosti naš kraški rojak dr. Milko Matičetov. Med gosti v dvorani, ki so prišli med nas skupno z ansamblom, je bil tudi župan iz Rezije Enzo Let-tig in še nekaj odbornikov, videli smo tudi stare rezijanske ženice z značilnimi črnimi krili in naglavnimi rutami. Tudi njim je ve :.jal navdušen aplavz zelo številne-občinstva in kar čutiti je bilo, kako je občinstvo prevzel čar ne-potvorjene pristnosti, ki je nam v našem okolju že tako tuj.
V drugem delu sta nastopila Ljudski trio iz Brega v sestavi Oskar Kjuder — plonerca, Tullio Možina — kitara in Karlo Grgič — bas ter Tržaški narodni ansambel, ki ga sestavljajo sopranistki Ljuba Berce Košutova in Nerina Pellizon, Tullio Možina — kitara, Livio Bogateč — harmonika in Karlo Grgič — bas. Oba ansambla sta v ehi ubranosti in občutenem poda fanju izvajala pretežno tržaške narodne v raznih priredbah, ki se sicer v večji ali manjši meri odmikajo od izvirne pristnosti, ki pa zlasti z narečnostjo še vedno ohranjajo prihad lepe domačnosti. Vsi izvajalci so bili deležni toplih aplavzov in cvetja, saj so pripravili občinstvu res prijeten nedeljski popoldan.
j. k.
združilo v posebno skupino, ki si je nadela ima «Klub furlanskih u-voznikov in izvoznikov» in ki bo skrbela za tesnejše sodelovanje med domačimi podjetji in za njihovo u-veljavitev na tretjih tržiščih. Ustanovne seje se je udeležil tudi predsednik videmske trgovinske zbornice prof. Marangone, ki je ob tej priliki poudaril življenjskost in ži-lavost furlanskih podjetnikov na področjih industrije, trgovine, kmetijstva in raznih storitev.
Klub furlanskih uvoznikov in izvoznikov namerava kot prvo nastopiti na tržišču Kenije, kjer se odpirajo široke možnosti za vsestransko gospodarsko in tehnično sodelovanje. Pozneje se bodo Furlani posvetili še drugim afriškim tržiščem, posebno pozornost pa nameravajo posvetiti svojim poslovnim stikom z nekaterimi evropskimi deželami bodisi s «kapitalističnega», bodisi s «socialističnega» področja. Klub so ustanovili predstav-
Izleti
tuoi tu iiuuKtu «m.Mvi.	SPDT organizira v nedeljo, 17. t.m.
koroškem pisatelju Janku Messnerju smučarski izlet v Fiancavano. Pri-(Odstotnemu) za novelo «Predesti Jave s takojšnjo poravnavo vpisnme nacija», tretjo Ireni Žerjalovi za ] samo do srede 13. t.m., v Ul. Gep-«Bajko o ljubezni», četrto neznane- pa 9 pri Miličevi.
niki (lastnik F. Job), Industrija Francovig Nereo, Confezioni Adem, Collavini Giovanni (lastnik Manlio Collavini), SIMPLA, MEP (lastnik R. Del Fabro), Tecnomeccanica U-dinese (lastnik Menosso Ennio) Cascamificio Friuliano, S.O.C.O.M, O.M.E.S., Sutes in Collavini (potovalna agencija). V klub se lahko priglasijo še drugi uvozniki, izvoz niki in sploh podjetniki iz videmske pokrajine.
BANCA Dl CREDITO Dl TRIESTE, TRŽAŠKA KREDITNA BANKA
TRST - UL F FILZI 10 u 38 101, 38 045
URADNI TEČAJ BANKOVCEV
700— 1.560—
Ameriiki dolar Funt iterling Švicarski frank Francoski frank Nemška marka Avstrijski šiling Dinar: debeli drobni
218— 138— 254— 34,50 41 — 41 —
MENJALNICA
vseh tujih valut
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU Kulturni dom
Karl August Gbmer
P E P E L K A
Pravljica v štirih dejanjih
Prevod:
Scena:
Koreograf:
Kostumi:
Glasba:
Režija:
Fran Govekar Demetrij Cej Selma Micheluzzi iz fundusa SSG Aleksander Vodopivec ADRIJAN RUSTJA
Danes, 12. februarja ob 15.30
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 12. februarja DAMIJAN Sonce vzide ob 7.12 in zatone ob 17.26 — Dolžina dneva 10.14 — Luna vzide ob 0.00 in zatone ob 9.26. Jutri, SREDA, 13. februarja KATARINA
Vreme včeraj: naj višja temperatura 10,5, najnižja 6,8, ob 19. uri 9,2 stopinje, zračni tlak 1014,6 mb, rahlo pada, veter 3 km na uro vzhodnik, vlaga 84-odstotna, nebo 3/10 poobla-čeno, morje mimo, temperatura morja 9,2 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. februarja 1974 se je Trstu rodilo 12 otrok, umrlo pa je 7 oseb.
UMRLI SO: 87-letna Giuseppina Kerstjak vd. Bruno, 55-letna Lucia Tositti por. Andreini, 83-letni Guido Vaimori, 79-letna Augusta Zadnig vd. Simoni, 66-letni Michele Noto, 80-letna Francesca Tau-cer por. Rosso, 90-letna Antonia Sergas vd. Sergas.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Piasoletto, Ul. Roma 16; Davanzo. Ul. Bernini 4; Al Castoro, Ul. Cavana 11; Sponza, UL Montorsino 9 (Rojan).
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30)
Vielmetti, Borzni trg 12; Al Cen tauro. Ul. Rossetti 33; Madonna del Mare, Largo Piave 2; Costalunga, Erta S. Anna 10 (Kolonkovec).
LEKARNE V OKOLICI Boljunec (tel. 228-124); Bazovica (tel. 226-165): Opčine (tel. 211-001); Prosek (tel. 225-141); Božje polje — Zgonik (tel. 225-596); Nabrežina (tel. 200-121); Sesljan (tel. 209 197); Žav Ije (tel. 231-137); Milje (teL 271 124)
Gledališča
Kino
La Cappella Underground 19.00—21.00 Cara Carlotta» (Sanka dragam, 1972), režiser Pal Sandor, igrajo Irma Patkos, Andras Kem, Erika Bognar.
Nazionale 16.00 «Pistaaa... arriva il Gatto delle Nevi». Walt Disneyev film v barvah. Dean Nancy, Harry Keenan.
Excelsior 16.00 «Un modo di essere donna». Venantino Venantini, Stefania Casini, Marisa Berenson. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Grattacielo 16.00 «Sensi proibiti». Jacqueline Bisset. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Fenice 15.00 «Pane e cioccolata». Nino Manfredi, Paolo Turco, Ugo D'Alessio, Johnny Dorelli in Anna Karina. Barvni film.
Eden 15.30-18.30-21.30 «Papillon». V glavnih vlogah igrata Steve Me Queen in Dustin Hoffman. Barvni film.
Ritz 16.00 «Polvere di stelle». Igrata Monica Vitti in Alberto Sordi. Zabavni barvni film.
Aurora 16.30 «Come si distrugge la reputazione del piu grande agente segreto del mondo». Jean Paul Beimondo. Barvni film.
Capito! 16.S0 «L’uomo in basso a destra nella foto». Jean Luis Trinti-gnant. Barvni film.
Cristallo 16.30 «I« seduzione». V glavni vlogi Lisa Castoni. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Impero 16.30 «Racconti proibiti... di niente vestiti». Barvni film. Igra Barbara Bouchet, Prepovedano mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.30 «Ladro di sesso». Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Via col vento». Clark Gable, Vivien Leight, Olivia de Hawiland.
Vittorio Veneto 16.00 «Il boss». Igrata Henry Silva, Gianni Garko. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Ideale ,16.00 «Quella carogna di Franck Mitraglia». Barvni film, Johnny Halliday, Annabella Incontrerà, Eddie Costantine.
Abbazia 16.00 «Il marchio di Dramila». Christopher Lee. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
Astra 16.30 «Tarzan e i cacciatori bianchi». Igra J. WeissmUller.
Radio 16.00 «La messa di Dracula». Barvni film. Igra Cristopher Lee. prepovedan mladin pod 14. letom.
Razna obvestila
V krožku za družbene in politične vede «Pinko Tomažič» na Trgu Stare mitnice li v Trstu bo v četrtek, 14. t.m. ob 20. uri govoril tržaški publicist in politični delavec Igor Tuta o temi «Kristjani — od progresiz-ma do revolucionarne zavesti».
Slovenski klub
priredi
danes,
12. februarja ob 20.30
HLAVATYJEV
VEČER
Nastopil bo pevski zbor «Tabor» z Opčin.
Na družabni večer, posvečen ustanovitelju kluba dr. Robertu Hlavatyju, toplo vabljeni vsi člani in simpatizerji!
Odprta bo tudi razstava Hlava-tijevih del.
PD «IVAN GRBEC» Skedenj
priredi v petek, 15. t.m., ob 20.30 PREDAVANJE O VZGOJI Predaval bo inšpektor slovenskega šolstva
prof. Janez Sivec
Vabimo starše in vse, ki jih vzgoja naših otrok zanima, da se predavanja udeležijo.
Razstave
V galeriji «Forum» v Ul. Coroneo mednarodna grafična razstava.
V	galeriji «Rettori - Tribbio» v starem mestu so odprli razstavo grafike skupine znanih italijanskih likovnikov.
V	tržaški galeriji «Tommaseo» v Ulici Canal Piccolo 2 je retrospektivna razstava tržaškega slikarja prof. Avgusta Černigoja. Razstava bo trajala do 20. februarja.
V	vhodnem foyerju Kulturnega do-
a razstavljajo slovenski zamejski likovniki. Razstava je odprta od lido 13. ure ter od 17. do 19. ure.
Prosveta
PD «S. Škamperle» pri Sv. Ivanu priredi Prešernovo proslavo v društvenih prostorih jutri, 13. t.m., ob 20.30 Sodelovali bodo učenci osnovne šole. tržaški oktet in pesnik Marko Kravos. Vabljeni člani in prijatelji-
Bazovska mladina priredi v četrtek, 14. t.m., ob 20.00 v Bazoviškem domu Prešernov večer. Sodelujejo pevci prosvetnega društva «Lipa». Vljudno vabljeni!
Prispevki
Dr. Anton Barbiš daruje 20.000 h* za Dijaško matico.
SOŽALJE
Ob smrti Pavla Lazarja, PD «S-Škamperle» izreka sožalje sinu Pavlu in sorodnikom.
ZAHVALA
Zahvaljujemo se vsem, ki so z nami sočustvovali in spremili na zadnji poti našega dragega očeta in nonota
Franca Gerka
Družine: Gerk, Sancin ta Mauri
Po dolgi in mučni bolezni nas je zapustil rtaš dragi oče in nono
PAVEL LAZAR
Pogreb dragega pokojnika bo danes, 12. t.m., ob 15.45 iz kapelice na pokopališču pri Sv. Ani.
Žalujoči: sta Pavel z družino, vnukinja Nataša z možem Enzom ta drugo sorodstvo
Trst, Vrhnika, 12. februarja 1974
V globoki žalosti nas je zapustila draga žena, mama, babica in prababica
EMA TENCE roj. SEDMAK
Pogreb bo danes, 12. t.m., ob 15. uri iz hiše žalosti 106 - na domače pokopališče.
Križ
Žalujoči: mož Franc, hčerki Danila in Dragica z družinama, sinova Cvetko ta Albin z družinama, sestra Francka ta drugo sorodstvo
Križ, Koper, Novi Sad, Melbourne, 12. februarja 1974
lygMggiy "»«I
Naznanjamo žalostno vest. da nas je 8. t.m. zapustil naš ljubljeni sin
EDVARD MILAN ŠTURMAN
Pogreb pokojnika bo danes, 12. t.m., ob 14. uri s koprskega pokopališča naravnost v cerkev v Mačkolje, kjer bo ob 15. uri cerkveni obred, nato spremstvo na domače pokopališče.
Žalujoči: starši KARL ta ALOJZIJA ta drugo sorodstvo
Pogrebno podjetje, Ul. Zonta 3, tel 38006
primorski dnevnik
GORIŠKI DNEVNIK
12. februarja 1974
Z GOVORI, PETJEM IN RECITACIJAM/
Prosvetna društva in šole na Tržaškem proslavljajo praznik slovenske kulture
Na vseh prireditvah sodeluje skoraj sama mladina
Mladinski odsek PD Lonjer - Ka-'nara ie pripravil v soboto zvečer y^njerju proslavo 125. obletnice 'rim Franceta Prešerna. Zaradi . ^"jkanja društvenih prostorov Je Prireditev v kleti pri Anto-u Gombaču, ki jo je nesebično od-°pu lonjerski mladini, občinstvo ,nJerja in s Ratinare pa jo je napolnilo do zadnjega kotička, rireditev je odprla Anamarija avana, ki je v kratkem nagovo-, Poudarila pomen 8. februarja, t vens.ke§a kulturnega praznika, prikazala veličino našega naj-rjega pesnika. Mladinski zborček nar'onjerja 'n s Ratinare je zapel stil *“Fav1j'C0». nakar so se zvr j» e. rocitacije Prešernovih poezij, hi ri^ GIavina Je recitirala «Vr-.Marina GIavina je podala «A-m čevljarja», Giorgio Močil-jua Pa «Soldaško». Vlasta čok in dai;ln* GIavina s^a nal-0 skupno no-dliš u ensl<0 zvestobo», Magda Nati k » pa <,:^0 spomina». «Uvod „.^stu Pri Savici» so podali Martin 6- ^a^*šek, Aleksander Hrova vn. .In Slavica čač, «Ribiča» pa Uii; 18 Cok- Mauro Malalan s pes-“jo «Zvezdogledom» in Maida Gla-sta 7Si P651?'!0 «Slovo od mladosti» zaključila prvi del programa.
a sporedu je bila nato odrska ^stavitev «Povodnega moža» v re-Ji Bonsa Mihaliča, člana SAG.
®*^10 Rn77lor»	________1___1 _i-_
zgodbo.
, Aleksander Hrovatin in odrf^3! Nadlišek Pa sta se dobro
», '	kot PnvnHni mn7 in TTr_
Magd,
fce2TjT “•Ul r0V01 bert * e-sne ri°žke so izvajali Ro-MrViii •> ’ Marina GIavina, Giorgio
Nate* .VIa;sta e°k- Margaret rig ,lsek m Leonard Roren. Za eno spremljavo zadnje točke
ko Poskrbel Boris Mihalič, medtem lial 6 Vu6 druFe recitacije snrem-na harmoniko Fabjo Ruzzier.
Radi
* * *
, Tudi
fatu" na sMvenskih šolah na Tr-'WemL1! uni Proslavljajo «Dan hašpir Ske k.u'ture» v čast in spomin so v’a naivečjega pesnika. Tako Čenoi sobato dotMldne priredili u-Pricr* osnovne šole v Dolini zelo no Prešernovo proslavo.
Se	veži šolskega poslopja
ha rtiot ral° runogo staršev, veči-so o- ter' da b> sledili sporedu, ki stonili pnPravili njihovi otroci. Naso a° ?troci vseh razredov, ki deklah- , Posamezno ali skupno skihn‘ral! Pesmi raznih sloven-Pančiča8111^0^ u"1 Prešerna do žu-gih. a’ ^aJu^a> Grudna in dru*
iriit^i P.1- in V. razreda so tudi uk Prešerna in r ■ njegovo življenje aključek je šolski
na krat-
zbor zapel nekaj pesmi; «Sinička», «Črni kos», «Trikule, trikula», «Ciganček», «Burja» in še «Zdravljico».
Prisotni so otroke nagradili z močnim ploskanjem in se s tem zahvalili tudi učiteljem, ki so tako skrbno in dobro pripravili s.nored.
V petek zjutraj so priredili Prešernovo proslavo tudi dijaki, ki o biskujejo srednjo šolo «Simon Gregorčič» v Dolini. Povabili so tudi članico Slovenskega stalnega gledališča v Trstu Lidijo Rozloviče-vo, ki je recitirala «Judovsko dekle» in dva Prešernova soneta. Šolski pevski zbor je ubrano zapel tri pesmi, med katerimi je bila seveda prva «Zdravljica». Nato sta dijakinji Tanja Smotlak in Tanja Rocjan občuteno recitirali več pesmi.
Slavnostni govor o pesniku je i-mel prof. Theuerschuh, ki je orisal lik, življenje in delo Prešerna, kot pesnika in človeka.
Prisotni dijaki in učno osebje so vse nastopajoče nagradili z dolgim aplavzom.
M. M.
# * #
Ob 125. obletnici Prešernove smrti so se zbrali učenci osnovne in srednje šole «Fran Erjavec» v Rojanu, da bi skupno proslavili našega velikega pesnika. Proslava je bila v Marijinem domu v petek, 8. februarja, ob 11. uri. Začetni go vor je imel dijak srednje šole I-gor Poljšak. Nato so nastopili u-čenci osnovne šole, ki so zapeli pesmi «Pesniku Prešernu», «Po Ro-roškem, po Rranjskem» in «Venček na glavi». Učenci 3. razreda osnovne šole so uprizorili Lepo Vido, u-čenci 4. razreda so skupno recitirali «Vrbi» in učenci 5. razreda «Uvod h Rrstu pri Savici» .Sledile so recitacije dijakov srednje šole «Soldaška», «Gazela», «Sonet», «Slovo od mladosti». Rot zadnia točka je bilo na sporedu petje. Pod vodstvom prof. Župančičeve so dijaki srednie šole in učenci 3., 4. in 5. razreda osnovne šole ob soremliavi harmonik skupno zapeli «Ram?» in «Zdravljico».
Proslava je lepo uspela. Dvora na je bila polna gledalcev, ki so nloskali vsem nastopajočim. Ob koncu predstave so dobili otroci krofe in oranžado.
* * #
V dvorani prosvetnega društva «Slavec» se je v soboto zvečer zbralo veliko število domačinov, ker so jim ricmanjski prosvetarji priredi-
zelo lepo Prešernovo proslavo.
Govor o «Dnevu slovenske kulture» je imel čjan glavnega- odbora SPZ Miro Rapelj, ki je na kratko orisal lik Prešerna.
2A 2 MILIJARDI IN POL LIR
Dfiželni prispevki krajevnim upravam
, deželna uprava je letos namenila ,rajevnim upravam, to je občinam a .Pokrajinam, prispevke v skupni skoraj 2 milijard in pol lir. aako je sklenil deželni odbor na v°ji torkovi seji, ki ji je predse-
doval odv. Comelli. Ti prispevki bodo namenjeni pokrajinam za javna dela, predvsem tista, ki so jih delno že finansirali, upravljanje javnih ustanov in konzorcijev, vzdrževanje nepremičnin, ustanavljanje konzorcijev in drugo. Občine bodo s temi prispevki lahko gradile javna dela, vzpostavile javne služnosti, predvsem zdravstvene objekte, pripravljale regulacijske in urbanistične
Prika "n in V- razred ko ori» V lk- Prešerna in .m riov-lo 7_sa i, njegovo življenje in de-4a zaključek je šolski pevski
MlABINIERJI so PRIJAVILI SODSTVU DVfl DIREKTORJA
Upravnika družbe «Elah» Vsiljevala trgovko v Trstu
Zahtevali so, naj jima izroči 22 in pol milijona lir
tržašu3^^61^. 50 te dn' prijavili kivšonemj- državnemu pravdništvu ka ,, direktorja izvoznega oddel-š ®eaovske družbe «Elah» in biv-isw d'rektorja finančnega oddelka skusi p°djecja pod obtožbo, da sta ljr a a izsiliti 22 in pol milijona
Kini-6 za Genovčana Giorgia Gior-Oak*13 Grka Giorgiosa Papamar-((fif.a> ki je sicer doma v Caneji teli H?, ’ j® pa dd finančni ravna-
«Elaha».
Jo li'inrila ju je tržaška trgovka,
Pori; .a Nada Vilhar, ki upravlja Cj p Je «Cointra» s sedežem v Uli-dri3roneo 3- Njeno podjetje je med toJflrn skrbelo za izvoz izdelkov Cei ne *Plah» (v glavnem slašči-,v Jugoslavijo. Njen poslovni >rtner je bilo podjetje PIK iz 'naga.
.Poskus izsiljevanja sta obtoženca,
3(1 nerazumljivih razlogov, izvedla • novembra 1972. Predstavila sta ,v uradih podjetja «Cointra» in ntevala, naj jima Vilharjeva ne-li udoma izplača 22 in pol milijona dni ^es J®’ da je podjetje «Cointra» k. govalo ta znesek genovski druž-doi JG pa Zdanilo dogovor, da bo ?r> ive poravnalo ob vnovčenju j 'iskov. ki jih je akreditiralo pod-i,o® PIK iz Umaga za nakupljene ‘‘uelke.
Vilharjeva če Giorginija in Pa-„ fnnrcakisa prosila, naj počakata , aaj dni, saj je pričakovala iz eva v dan plačilo 50 milijonov lir.
Ravnatelja omenjenih oddelkov u-?jave «Elah» se s prošnjo za odlog a zadovoljila. Očitno je bilo, da a denar ; .trebovala zase, ne pa a podjetje. Tako sta Vilharjevi za-| ozila s sodnim postopkom, kon-0 Pa sta jo prisilila, da je izdala k* omenjeni znesek dva nekrita če-
, Trgovka je zadevo prijavila kara-s Berjem, vendar je Grk, takoj ko 6 je pričela preiskava, izginil ne-hano kam. Domnevajo, da se je rnil v domovino.
Domača godba na pihala je pod vodstvom dirigenta Krizanowskega zaigrala skladbo «Slovanski svet», nato pa še razne koračnice, partizanske in druge slovenske pesmi.
Na odru so se vrstili domači o-snovnošolci, dijaki in mladinci, ki s» recitirali in deklamirali vrsto Prešernovih in drugih pesmi. Nekatere pesmi so bile podane ob spremljavi klavirja. Na sporedu so bile tudi posamezne glasbene točke.
Uspelo prireditev sio zaključili domači učenci in dijaki, ki so v zborni recitaciji podali Prešernovo «Zdravljico».
Domači prosvetni delavci so ob slovenskem kulturnem prazniku nagradili svoje tri vaščane, ki so se uveljavili na kulturnem področju. Vsem trem bratom Švara; Danilu, Ernestu in Vladu, ki žive že dolgo od doma, so poklonili uokvirjene fotografske povečave domače vasi, ki naj jih spominjajo na rojstni kraj.
M. M.
PROSLAVE NAŠEGA KULTURNEGA PRAZNIKA
Prosvetno društvo «0. Župančič» v Štandrežu je v nedeljo priredilo Prešernovo proslavo
Našega pesnika so počastili tudi dijaki treh višjih slovenskih šol - V soboto bosta proslavi v Doberdobu in v Sovodnjah
Prosvetna dvorana društva «Oton Župančič» je bila premajhna, da bi sprejela vse Štandrežce, ki so želeli na nedeljsko Prešernovo proslavo. V tej vasi prirejajo to proslavo že dolgo vrsto let in vsakokrat imajo precejšen uspeh. Marda je bila to predzadnja proslava v tej dvorani, saj bo čez dve leti brez dvoma že urejen nov prosvetni dom, ki ga bodo uredili na Pilošču.
Visokošolec Ace Mermolja se je v svojem govoru predvsem dotaknil vloge, ki jo morajo imeti pesniki in pisatelji v današnji družbi. Marsikdaj se je pripetilo, da so umetniki pisali za izbrane, višje sloje, in so tako pozabljali na preprosto ljudstvo.
V slovenski literaturi smo imeli večkrat take pojave, imeli pa smo tudi pisatelje, ki so živeli z ljudstvom in za ljudstvo. Dandanes prihaja ponovno
do take potrebe
V OKVIRU NAČRTOV MILJSKE OBČINE
Uspešno uvajanje šol s celodnevno zaposlitvijo
Ta poskus bodo uvedli tudi v Žavljah in pri Korošcih
Na osnovnih šolah v miljski občini se v teh dneh uresničuje načrt za šolsko preosnovo, h kateremu sta v veliki meri prispevala poleg občinske uprave tudi šolski patronat in tržaška ljudska univerza. Po uvedbi pouka s celodnevno zaposlitvijo v Zindisu je občina zaprosila šolski proveditorat v Trstu za šoli s celodnevnim poukom v Žavljah, kjer obiskuje šolo 171 italijanskih otrok ter pri Korošcih, kjer obiskuje šolo 24 slovenskih otrok.
To pobudo, ki se je začela s 6. februarjem, so v miljski občini sprejeli z vidnim zadovoljskem, predvsem pa je pobuda razveselila starše in njihovo združenje. Poleg tradicionalnih predmetov se bodo otroci lahko oprijeli tudi številnih drugih dejavnosti kot je dramska dejavnost, fotografija, umetnostna vzgoja, glasba in petje, minibasket. ritimična telovadba, učenje angleškega jezika in druge dejavnosti. V jutranjih urah bo pouk razdeljen po razredih,, popoldne, pa. se bodo otroci lahko razdelili po skupinah ter si izbrali posamezne dejavnosti. Poleg enajstih učilnic bodo na razpolago številni drugi prostori, šolska telovadnica ter prostori, ki jih je za ta pouk namenilo župnišče. U-čenci petih razredov se bodo poleg tega dvakrat tedensko učili aritmetike ter jezika. Na šoli bo delovala tudi kuhinja ter psihološka in zdravniška posvetovalnica.
V ta namen je občinska uprava najela devet učiteljev, šolski patronat pa štiri. Učiteljev, ki bodo vodili popoldanske dejavnosti pa je delno zaposlila občina, delno ljudska univerza. Celotno vzgojo in pouk bo vodilo in koordiniralo didaktično ravnateljstvo.
Tovrsten pouk namerava občinska uprava uvesti tudi na šoli v samen mestu. To pa bo mogoče izvesti z zgraditvijo novega poslopja. Medtem pa se učenci lahko udeležijo nekaterih popoldanskih neobveznih tečajev.
sanje celotne skupnosti». Prisostvoval bo deželni odbornik Mizzau.
IZ KRIŽA
Umrla Justina Tence najstarejša vaščanka
• Drevi ob 19. uri bo v Ul. Ciami-cian 2 združenje Pro natura carsica priredilo predavanje prof. Sandra Pi-
načrte in ustanavljale konzorcije za | gnattija iz inštituta za botaniko pri usluge družbenega pomena.	tržaški univerzi o temi «Kras, vpra-
liiiuHiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiitiHiimiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniaiifiiMiiiiimMinmiHiiiiiiiiimiiiiiiiiiiimmiii
Tovornjaku popustile zavore
Na Bazoviški cesti se je včeraj dopoldne nekaj minut pred 11. uro prevrnil avstrijski tovornjak s prikolico, kateremu so popustile zavore. Na srečo se šofer ni ranil, medtem ko je škoda na vozilu Bilo je ob 10.55, ko se je 46-let ni Franz Glosser z Dunaja pripeljal s tovorom desk po Bazoviški cesti navzdol. Ro je privozil mimo nekdanje mitnice in je bil v bližini križišča s trbiško cesto, po kateri naj bi se odpeljal proti Tržiču in nato v Avstrijo, so težkemu vozilu popustile zavore. Šofer je moral zapeljati tovornjak na-
ravnost po cesti, ki pelje proti mestu in po nekaj desetinah metrov je zavozil na desno stran ceste v kup grušča pod zapuščenim kamnolomom. Tovornjak se je prevrnil na levi bok in deske so se vsule na cesto, prikolica pa se ni prevrnila. Iz razbite kabine se je šofer na srečo izmotal brez ran in poškodb.
Na kraj so prihiteli agenti prometne policije, ki so dalj časa u-rejevali izmenično enosmerni promet, dokler niso gasilci odstranili deske in z žerjavom obrnili tovornjak.
V ponedeljek 4. t.m. je v bolnišnici pri Magdaleni umrla najsta-rejša Križanka Justina Tence, ki so jp pokopali v sredo .popoldne. Že v mrtvašnici glavne bolnišnice v Trstu se je od pokojnice poslovilo mnogo ljudi. Nato so posmrtne o-stanke pokojne Jušte prepeljali Križ, kjer je na «Klancu» pričakalo veliko vaščanov ter sorodnikov in znancev. Pevski zbor PD «Vesna» je tako na «Klancu» kot na domačem pokopališču zapel nekaj ža-lostink, po cerkvenem obredu pa je kraška zemlja za vedno zakrila najstarejšo vaščanko.
O pokojnici smo skoraj vsako leto kaj napisali v našem dnevniku. Do pred meseci je bila pokojnica še kar zdrava in čila, tako da smo vsi mislili ter ji želeli, da bi do čakala sto let.
Pokojna Justina Košuta vdova Tence je bila prava Križanka. Rodila se je 27. avgusta 1875 v zavedni slovenski družini pri «Bezinovih». Poročila se je z domačinom Antonom po domače «Jožinovim» in mu povila 14. otrok, od katerih je še šest živih. V svojem življenju je pokojnica vedno delala. Samo če pomislimo, koliko otrok je imela, se lahko prepričamo, da je Jušti ostalo zelo malo ali nič prostega časa. Pokojnica je bila zelo mirnega značaja, dobrega srca in je vedno vsakemu rada pomagala. Dokler je bila zdrava, je vedno in z veseljem zahajala na vsako vaško prireditev. V vasi so jo vsi spoštovali in ljubili, kar je dokazal tudi njen pogreb.
Naj ji bo lahka domača gruda. Svojcem gre naše globoko sožalje.
Združenje staršev tudi za Rojan in Greto
Pred dobrim tednom je bil na rojanski osnovni šoli ustanovni občni zbor staršev in prijateljev mladine osnovne šole v Rojanu in otroškega vrtca na Greti. Ob prisotnosti didaktičnega ravnatelja Evgena Do-brile, kateheta, učiteljic, bolničarko in velikega števila staršev otrok c novne šole in vrtca je bil po vneti diskusiji odobren pravilnik.
Združenje ima kot glavni cilj:
a)	pospeševati dialog med starši in učnim osebjem v korist učencev, šole in njenega napredka;
b)	prispe: -ti pri reševanju šolskih problemov, in to tudi s posredovanjem pri pristojnih o-blasteh, posebno glede uvajanja vseh tistih pogojev, ki jih mora uživati slovenska šola, kot šola pripadnikov slovenske narodne skupnosti;
c)	pomagati pri kulturni, športni in rekreativni dejavnosti učencev.
Sledila je izvolitev devetčlanskega odbora in na koncu so še sprejeli protestno resolucijo proti prepovedi poučevanja slovenščine v Beneški Sloveniji. To so poslali šolskemu oskrbništvu v Trst in Videm, videmski prefekturi in deželi.
V petek se je sestal na prvi seji izvoljeni odbor, ki si je tako porazdelil funkcije: predsednik Vida Jagodic, tajnik Franc Gašperlin, blagajnik Ana Gulič, odborniki so še še gosp” Božečan, Dolhar, Poljšak, Semen, Žetko in Župančič.
zaradi tega prihaja tudi do nesporazumov med tistimi umetniki, ki hočejo biti elita in delati za elito, in tistimi, ki hočejo biti s preprostim ljudstvom, živeti z njim, sodelovati z njim, delati zanj.
Kot gost iz Slovenije je nastopil priznani goriški oktet iz Nove Gorice, ki je dovršeno zapel nekaj pesmi. Poslušalci so bili izredno zadovoljni in so od pevcev zahtevali še in še ponovitve. Ta glasbena skupina je dosegla izredno kvalitetno r: ven in lahko nastopa kjerkoli.
Na sporedu so bile tudi recitacije Prešernovih del. Tudi ob tej priložnosti v Štandrežu, kot prejšnji večer v Gorici, so nastopili igralci Primorskega dramskega gledališča iz Nove Gorice, Breda Uršič, Teja Glažar in Iztok Jereb. Poleg njih je nastopila še Jožica Smetova, ki je recitirala «Povodnega moža».
Tudi dijaki slovenskega učiteljišča «Simon Gregorčič» in klasičnega liceja «Primož Trubar» v Gorici so v soboto proslavili 125. obletnico Prešernove smrti. Proslava je potekala v risalnici učiteljišča, prisotna pa je bila tudi delegacija predstavnikov dijakov slovenske trgovske šole.
Šolska risalnica je za to priložnost bila primerno razsvetljena z reflektorji, ki so osvetljevali tablo, na kateri je bila Prešernova slika in napis: «Žive naj vsi narodi...» Novost proslave je predstavljalo tudi spremljanje recitacij s kitaro, na katero je igrala dijakinja klasičnega liceja Marta Rener.
Glavni govor sta si porazdelila Terezika Srebernič in Silvan Bev čar, dijaka učiteljišča, ki sta poudarila važnost Prešernove osebnosti v zgodovini naše literature.
Bevčar je dejal: «Zavedamo se, da Prešerna ne cenimo tako, kot bi ga morali, da njegovih izpovedi ne upoštevamo dovolj, da ga morda ne razumemo, ker imamo sedaj lepše življenje, kot ga je imel on».
Med govorom so si sledile razne recitacije Prešernovih poezij. Marko Černič je recitiral «Slovo od mladosti» in «Orglar», Albert Devetak «Sonetni venec»; Saša Ožbat «Vrbi»; Milenka Rustja «Povodni mož»; Tamara Fajt «Nezakonska mati» in Rafko Butkovič pa «Zdravljica». Sledili sta še dve skupni recitaciji «Sonetje nesreče» in «Uvod h Krstu pri Savici», ki so jih recitirali Ivana Jerkič, Saša Ožbat, Irena Prinčič in Goran Rustja.
Sreberničeva je zaključila z besedami: «8. februar je obletnica Prešernove smrti, ki ga Slovenci bomo nikoli pozabili. Prešerna še ne smemo spominjati le enkrat na leto, ko praznujemo njegov spomin, ob obletnici njegove smrti, temveč mu poskušajmo biti zvesti vse leto
z vsem svojim delom in življenjem».
Program je nato zaključil ravnatelj učiteljišča Seražin, ki je prisotne goste pozdravil in se zahvalil organizatorjem za uspelo proslavo.
Prešernove proslave bodo v tem tednu še v drugih naših vaseh. Prosvetno društvo «Jezero» iz Doberdoba bo priredilo proslavo v soboto. 16. januarja, ob 20. uri na društvenem sedežu. Na programu imajo nastop pevskega zbora «Anton Možina» iz Brij na Vipavskem ter domačega zbora «Jezero». Pred nastopi zborov bodo osrednji govor ter priložnostne recitacije.
Tudi v Sovodnjah bo domače prosvetno društvo organiziralo v soboto, 16. t. m., Prešernovo proslavo, ki bo v Kulturnem domu. Na proslavi sodelujejo z recitalom dijaki novogoriške gimnazije ter Sovo-denjski nonet. Proslava se bo pričela ob 20. uri.
«Srečanja» v korak s časom
Izšla je nova 39. - 40. številka «Srečanj», revije za družbena vprašanja za Primorsko regijo. Z njo je revija stopila v osmo leto svojega izhajanja in z novim odborom tudi v novo obliko in vsebino, ki jo narekujejo nove osnove družbenega dogajanja in razvoja.
Izdajanje revije je poverjeno ob tinski konferenci SZDL v Novi Gorici, njen glavni urednik je Jože šušmelj, odgovorni pa Sergij Pelhan. Obema pomaga širok krog članov uredništva, med katerimi so vidnejši javni delavci s kulturno prosvetnega, političnega in drugih torišč. Med njimi so tudi po en zastopnik občinskih odborov SZ DL iz občin Ajdovščina, Idrija, Sežana in Tolmin. Z njimi je revija zajela vseh pet občin severnega dela Primorske. Pri svojem delu pa se ne namerava omejiti samo na ta predel in zato vabi uredništvo v svoji uvodni besedi k sodelovanju tudi druge pišoče ljudi s tega področja, pa tudi iz zamejstva in širšega slovenskega prostora, saj je vse ozemlje, na katerem živi slovensko ljudstvo, enoten kulturni prostor, ki ga ne smejo omejevati politične meje ali kake druge pregrade.
Rekli smo že, da namerava novi uredniški odbor dati reviji novo obliko in vsebino, ki jo v uvodniku nakazuje v nekaterih smernicah za
itiuiiiiiiiiiimiiiiiiiiimmiiiiimiiiimiiMiiiiiMiiiiiiiiiiiiimiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiittiimmiiiiiiiiiiiitiiiiiiim
OSTER ODGOVOR SINDIKALNIH ORGANIZACIJ
Lastnik tovarne Artesac naj prekliče svoj sklep!
Na cesti bi ostalo 25 delavcev - Sindikalna skupščina v tovarni se nadaljuje ■ Vprašanja svetovalcev KRI na deželi in na občini
Po brezuspešnem sestanku na Zvezi industrijcev za rešitev krize v tovarni Artesac, ki je pred dnevi nepričakovano odpustila 25 delavcev, so sindikalne organizacije napovedale nadaljevanje stalne sindikalne skupščine, medtem ko so včeraj komunistični občinski svetovalci predložili županu pismeno vprašanje o tem perečem problemu.
Na sestanku med sindikalnimi zastopniki in lastnikom tovarne, je le-ta še enkrat potrdil, da ne namerava nadaljevati z delom in da zato opušča vsakršno dejavnost. Sindikati so se seveda uprli takemu enostranskemu sklepu, ki globoko prizadene delavce, saj nosijo vse posledice bolj ali manj upravičenega gospodarjevega sklepa samo delavci. V prazno je padel tudi predlog sindikatov, naj bi se delodajalec, sindikati in deželni zastopniki skušali sporazumeti na skupnem sestanku, na katerem naj bi preučili vse možne rešitve.
Ker na ta predlog ni bilo pozitivnega odziva, so sindikati pozvali delavce, naj nadaljujejo s stal no sindikalno skupščino, ki so začeli 5. februarja, medtem ko bodo sindikati zahtevali — če po
Nastop mešanega zbora «Bojan» iz Dornberka, ki ga vodi Jožko Harej, na sobotni Prešernovi proslavi v Prosvetni dvorani v Gorici
\\ •• •

k» m
A*..-	V.
M;. ,	|
a	z. -.....~
Člani Primorskega dramskega gledališča, Breda Uršič, Iztok, Jereb, Teja Glažar v štandrežu. Poleg njih je recitirata še Jožica Smet
Člani Goriškega okteta med nastopom na štandreški proslavi
trebno tudi z ostrejšimi nastopi — naj odgovorne oblasti rešijo tako pereče vprašanje, kot je odpust 25 delavcev.
Že prejšnji teden sta deželna svetovalca KPI Bergomas in Zorzenon poslala predsedniku deželnega sveta pismeno vprašanje, v katerem vprašujeta po stvarnih razlogih delodajalčevega sklepa in če je res lastnik dobil prav v zadnjih časih precejšnjo finančno podporo iz javnih sredstev.
Komunistična svetovalska skupina v goriškem občinskem svetu (Battello, Brajnik, Pirella, Chiarion) pa je naslovila na župana podobno interpelacijo. Svetovalci ugotavljajo, da niso obstajali razlogi, ki bi narekovali takšen korak. Ker podjetje nima proizvodnih težav, je e-nostranska odločitev lastnika podjetja toliko bolj zaskrbljujoča. Z njo je lastnik prekršil osnovna določila, ki urejajo delovne odnose. Z odpustitvijo je izgubilo zaposlitev 25 delavcev in uradnikov, ki so se specializirali v svojem delu ter bodo z veliko težavo ali pa sploh ne bodo mogli najti zaposlitve v kakšni drugi podobni dejavnosti.
Svetovalci v svoji interpelaciji pravijo, da lastnik ni sporočil svoje odločitve javnim ustanovam, vštev-ši občino, kar bi nujno moral storiti, preden se je odločil za takšen korak, ker je podjetje bilo deležno javnih olajšav.
Svetovalci pozivajo župana, naj se zavzame za stvar ter pomaga delavcem, ki se z odpustom niso sprijaznili ter so ostali v podjetju, kjer se udeležujejo stalne skupščine.
V Vidmu umrl Severin Šviligoj
V nevrokirurškem oddelku videmske bolnišnice je včeraj zjutraj umrl 75-letni Severin šviligoj iz Gorice, Ul. Arcivescovado 11. Pokojnik se je prejšnji četrtek ponesrečil z lambreto v Moši. Zaradi hudih poškodb na glavi so ga iz go-riške bolnišnice prepeljali v videmsko, kjer pa je v včerajšnjih jutranjih urah podlegel poškodbam.
bodoče delo. Predvsem naj bi šlo to delo bolj po smernicah in potrebah nove ustave, ki prenaša težišča dela in dogajanja v temeljne organizacije. Zato se «Srečanja» ne bodo zaprla v ozke občinske meje ter bodo obravnavala probleme iz gospodarstva, turizma, zdravstva, šolstva in kulture.
Ker izhaja na obmejnem predelu, mora biti revija vez med matičnim narodom in slovensko skupnostjo v zamejstvu. V tem okviru prevzema dediščino prejšnjega uredniškega odbora, ki je z dosedanjimi 38 številkami v sedmih letih pionirskega dela že ustvaril važne osnove ter olajšal razširitev in poglobitev dela revije v prihodnjih mesecih in letih. Da bi ne prišlo do nerednosti pri njenem izhajanju, bo skušal u-redniški odbor izdajati revijo v prihodnje v 6 številkah letno in bo važnejše probleme obravnaval tudi v novi rubriki «Okrogla miza».
Iz nadaljnje vsebine nove številke te primorske revije naj posebej omenimo dva članka o novi jugoslovanski ustavi izpod peresa M. Tavčerja in S. Velikonje; članek «Kulturna akcija» M. Tavčarja in S. Pelhana ter zanimiv dopis o «9. korpusu» ob njegovi 30-letnici, v katerem govori Ciril Zupanc o njegovem nastanku, o zaslugah pri obrambi svobode, o goriški fronti in priključitvi, o pridobivanju borcev in o deležu italijanskih antifašistov v skupni borbi za osvoboditev Primorske.
Branko Marušič nam v posebnem zgodovinskem prispevku govori o vlogi BRD v velikem tolminskem puntu leta 1713; Svito Vižintin pa nam v članku «Zagon in dileme» nakazuje nekaj važnih problemov iz goriškega gospodarstva. Strokovnjak Vladimir Gabrijelčič ■ nam v članku «Energetika Primorske» daje zanimiv vpogled v energetika na tem predelu slovenske domovine in njene razvojne možnosti in zmožnosti. V druaem gospodarskem članku nam Marjan Bratina govori o «Zniževanju stroškov v Meblu» z novim načinom dela in modernizacijo proizvodnje in reorganizacijo prodaje.
Novogoriški novinar Lojze Kante govori v posebnem članku o «Razslojevanju zamejskih Slovencev* s posebnim ozirom na goriško po-kranno. Sledi prispevek Naška Križarja «Mera» z zanimivimi podatki o planšarstvu na gomjesoški planini «Za skalo». V literarnem delu revije sledijo prevodi sotrud-nika prof. Marina Vrtovca iz Vidma, ki je prevedel neicaj pesmi Bora in Kajuha v italijanščino, ter prevodi Miroslava Košuta pestnf Pabla Nerude v slovenščino.
V literarnem delu naj omenimo tudi zelo sočno in prisrčno pisane «Spomine» Josipa Rijavca s Trnovega nad Gorico iz njegove mladosti. Številka se zaključuje z recenzijo štirih prevodov Kosmačeve «Balade o trobenti in oblaku» ter s pozivom za varstvo okolja na Primorskem.
I. M.
Razna obvestila
Občina Sovodnje obvešča, da bodo 25. februarja pobirali davke na občinskem uradu od 8. do 12. ure.
Kino .
Danes popoldne pogreb Danjela Krajnika
Danes popoldne bodo na pevm-skem pokopališču pokopali Danjela Krajnika, ki je v soboto zjutraj izgubil živlienie v srhljivi nesreči na cesti Gorica — Vileše.
Pokojnikove ostanke bodo prepeljali iz mrtvašnice kapele v Gradišču v pevmsko cerkev.
Placati davek na pse
Goriško županstvo obvešča, da morajo vsi lastniki psov plačati najkasneje do 28. februarja davek na pse in da morajo obesiti na ovratnik živali posebno ploščico.
Predavanja
Klub «Simon Gregorčič» v Gorici priredi v četrtek, 14. februarja ob 20.30 predavanje o «zdravju in bolezni našega šolarja». Predavala bo višja medicinska sestra Milena Smo-višnik iz Nove Gorice. Predavanje prirejajo v sodelovanju z Delavsko univerzo iz Nove Gorice.
Na sedežu prosvetnega društva «O-ton Župančič» v Štandrežu bo v četrtek, 14, februarja ob 20. uri predavanje z naslovom «Vzgojne naloge družine v otrokovi mlajši šolski dobi». Predaval bo prof. Božidar Mrevlja iz Nove Gorice.
NAROČITE SE NA r
PRIMORSKI DNEVNIK
Gorica
VERDI 16.15—21.30 «Fantasia». Barvni Walt Disneyev film.
CORSO 16.15-21.30 «Polvere dl stelle». A. Sordi in M. Vitti. Barvni film.
MODERNISSIMO 16.00-22.00 «Ingrid sulla strada». J. Agren in E. M. Salerno. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
VITTORIA 16.30-21.30 «Afrika». L Staccioli in M. Donati. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
CENTRALE 17.15-21.30 «I professionisti». B. Lancaster in C. Cardinale. Barvni film.
Tržit
AZZURRO Zaprto.
EXCELSIOR 16.00-22.00 «L'avventura è l'avventura». Barvni film.
PRINCIPE 17.30-22.00 «Inghilterra nuda». Barvni film.
Nora (loncu
SOČA «Ljubezenske melodije», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Bratje maščevalci», ameriški barvni film ob 18.00 in 20,00.
DESKLE Prosto.
RENČE «Cesar in Rosalie», francoski barvni film ob 19.30.
PRVAČINA Prosto.
DEŽURNA LEKARNA V GORICI
Danes ves dan in ponoči je dežurna lekarna Marzini, Korzo Italija 89, tel. 2443.
DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU
Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna San Nicolò, Ul. 1. maja, tel. 73328,
Hojsi va. smrli in poroke
ROJSTVA: Massimo Lorenzon, E-miliano Castellani, Diego Neri, Daniela Bortot, Francesca Colautti.
SMRTI: 84-letna gospodinja Lidia Car, 29-letna Giovanna Macchitella, 60-letna Nada Komauli.
OKLICI: prodajalka Eleonora Oddo in delavec Bario Bumich, gospodinja Luciana Simšič in delavec Umberto Tamburiini, delavka Elvia To-nut in mehanik Paolo Bastiani, sociologinja Luigina Sorazio in zdravnik Alessandro Rocco, univerzitetna študentka Rita Petretto in uradnik Livio Cessar.
POROKE: uradnica Maria Sbriizai in uradnik Roberto Lenardi, univerzitetna študentka Annalisa Penisi» in ladijski poveljnik Franco Luis, u-radnica Fabia Sacher in časnik« Marco Di Blas, uradnica Maria Gabriella Devetti in uradnik Giovanni Fabretto.
Prešernove proslave v slikah
Na osrednji Prešernovi proslavi v Kulturnem domu je sodeloval tudi Tržaški oktet
okviru osrednje Prešernove proslave je bila prirejena tudi slikarska razstava, na kateri sodeluje
dvanajst slovenskih slikarjev
Prešernovo proslavo so imeli tudi na osnovni šoli v Dolini. Nastopili so šolarji vseh razredov
V Borštu so priredili Prešernovo Proslavo v nedeljo popoldne. Program je pripravila borštanska mladina
V soboto zvečer so slovenski kulturni praznik slavili tudi v Kitmanjih. Proslavo je pripravilo PD «Slavec» ob sodelovanju skoraj vse domače mladine
IZ UMETNOSTNIH GALERIJ
TOREK, 12. FEBRUARJA 1974
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
9.30	- 11.30 šola
12.30	Poljudna znanost Življenje na Japonskem
12.55	Črno - belo
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
14.10	Tečaj nemškega jezika
15.00	- 17.00 Sola
17.00	DNEVNIK
17.15	PROGRAM ZA NAJMLAJŠE Ciondolino
Po istoimenskem delu Vambe pripravila Alessandro Brissom in Lia Pierotti-Cei Lutke Giorgia Ferrarija
17.45	Počasi se daleč pride
Risani film Dragutina Vunaka, prod. Zagreb-film
17.55	Enciklopedija prirode: Kenguru
18.45	Poljudna znanost SLIKANICE
19.15	Nabožna oddaja
Danes v parlamentu in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40 Vino, viski in žvečilna guma
21.45	PRED 30 LETI:
SALERNO GLAVNO MESTO
V februarju 1944. leta se je Badoglieva vlada preselila iz Brin-disija v Salerno, tako da je to mesto postalo nekakšno g!av' no mesto «Južnega kraljestva». In Salerno je ostal glavno mesto vse do osvoboditve Rima. Razlog te «selitve» je bil or' ganizacijskega in političnega značaja, da bi se namreč P°ve' zali tesnejši stiki z zavezniško kontrolno komisijo, ki se Je naselila v Neaplju, pa tudi zato, da bi «glavno mesto» bilo bliže še zasedenim področjem dežele, koder so odporniške sile vedno bolj organizirano in učinkovito delovale.
Oddajo je pripravil Massimo Sani ob sodelovanju Renza Ra' gazzija
22.30	DNEVNIK Vremenska slika
DRUGI KANAL
18.15	Poskusna oddaja za gluhoneme
18.45	športne vesti
19.00	Na domači knjižni polici «CUORE» Edmonda De Amicisa
Danes bo govor o enem najbolj znanih italijanskih literarnih del, o De Amicisovem delu «Cuore», ki je menda našlo pot v sleherno italijansko družino, saj se to delo prišteva med klasična dela mladinskega slovstva ali bolje slovstva za mlad1 no. V tujih prevodih pa v milijone domov
20.00	Operne simfonije
Rossinijeve «Semiramis», «La scala di seta» in «La gazza la dra» bo izvajal simfonični orkester rimske RTV pod vodstvom Bruna Apree
20.30	DNEVNIK
21.00	Na zatožni klopi UMETNIŠKI ZAKLADI
22.00	Poljski televizijski film
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10	in 14.10 TV šola:
Goranov dom, Dolina Rena, Zapojte z nami, Ruščina, TV vrtec 9.35 in 15.35 Marksizem 10.05 in 16.05 Podonavje 17.50 T. Ch. Andersen: SNEŽNA KRALJICA
18.00	Risanke 18.10 Obzornik
18.25 Naši zbori v barvah:
PEVSKI ZBORI IZ DIVAČE
19.00	SODOBNO ZDRAVSTVO
Sodobno zdravstvo se tako naglo razvija, da skoraj ne mo l’emo imeti točnega pregleda nad tem, kaj se novega ustvari in doseže. Logično je, da današnja oddaja ne bo mogla tega prikazati, vendar je vredno spoznati duha, ki preveva sodob ,I0 no zdravstvo in kaj vse to zdravstvo prinaša v vsakdanje f . Življenje. O tem bo, spregovoril dr. Iztok Jakša, ki bo praV gotovo marsikomu pripomogel k spoznanju tega, kaj se na tem področju dela in ustvarja v Sloveniji 19.20 Na vrsti je nemi film
Doktor Jekill in gospod Hyde
Znan film neke čudne zvrsti, ki ji pravimo srhljiv, ker gle' dalcu, ki sledi takemu filmu, gre srh po kosteh
19.45	Barvna risanka
20.00	DNEVNIK 20.30 REFLEKTOR
Reportažna oddaja beograjske TV
21.15	HANS FALLADA: «SAM MED VOLKOVI»
Trinajsto nadaljevanje vzhodnonemške dramske nadaljevanke Smo jeseni 1930 torej na vrhuncu svetovne gospodarske krize in stiske malega človeka, ki se s skrajnimi silami bojuje za kos kruha. Pinneberg je zaposlen v konfekcijski trgovini. Pr' den je. Med kolegi pa ima le enega prijatelja, uglajenega Heil-butta. Prva izredno nizka plača pa ga spravi v zlo voljo. P0" sebno ko pridejo še isti večer terjat najemnino. Mlademu Pa ru pomaga Jachmann, ki stisne Ovčki v roko nekaj denarja-Že naslednji dan pa Pinneberg začuti, da bo v nezdravem o kolju težko živeti
22.00	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
20.00	Risani filmi v barvah
20.15	DNEVNIK 20.30 «ROPARJI»
Alžirski film, ki ga je režiral Lamin Merbach
21.45	KUBA Dokumentarni film
Walcher v Popy pa v
Včasih je zanimivo primerjati delo mojstra, ki je na vrhuncu svoje ustvarjalnosti zaključil svojo umetniško pot, in delo nekoga, ki to pot šele začenja. Pri prvem je vse jasno in zaključeno, tako ni kai dodati. Pri drugem pa nam domišljija dopušča, da ugibamo o njegovem morebitnem nadaljnjem razvoju. Trenutno lahko doživljamo to primerjavo z obiskom posmrtne razstave del Carla Wal-cherja v galeriji Cartesius, ki se bo zaključila te dni, ter prve samostojne razstave del Dianelle Contessi - Piazza, ki razstavlja v «Adria Clubu Italia».
Carlo Walcher je bil sicer višji bančni uradnik, hkrati pa rojen slikar, rojen umetnik. Bil je Gri-manijev učenec in je prvič nastopil že davnega 1930. leta. Svoje pravo bistvo umetniškega izraza pa je našel šele v mojstrskih barvnih tiskih jedkanic v mešanem postopku, kjer je površina listov malone otipljivo reliefna.
Na razstavi v galeriji Cartesius, ki se bo zaključila jutri, je ra-zobešenih 47 listov, ki so nastali v dobi od 1961. do 1970. leta. Razstava obsega suhe igle in ak-vatinte pa tudi mnogobarvne tiske, ki se uvrščajo med zelo napredno tržaško grafiko, tako da so že na ravni mednarodne veljavnosti. V njih je posebne vrste ekspresivni ekspresionizem in o-čarljivo poustvarjanje formalne lepote, zavite v razgibano rahle barve koprene, ki vzpodbujajo domišljijo in izza katerih se sprošča močan emotivni naboj. V vseh listih pa so neprisiljeno združene posamične likovne prvine s smotrom višjega sozvočja kljub enostavnosti oblikovanega motiva, po večini šopki cvetja, emblemati-ka nekakšnih grbov, zvezdna znamenja, pa tudi posode in vrči ter le nekaj pokrajin in vrhu vsega še dva akta. Tako se zavemo, da je notranja moč Walcherjeve grafike v navideznem zanemarjanju jasnosti oblik, ki pa vodi k njihovemu poduhovi jen ju, da kot nekakšni prividi lebdijo v barvnih meglicah ter v pajčevinastcm zapredku tisočerih črt.
Do tega pa je bila dolga zelo dolga pot.
Takšno dolgo pot pa šele začenja mlada Dianella Contessi Piazza, znana tudi pod imenom Popi). Izšla je iz grafične šole Mirelle Sbisà in se sedaj menda prvič predstavlja samostojno.
Na hodniku ter v čitalnici Adria Cluba visi deset njenih jedkanic ter 23 platen, delno v olju delno pa v akrilu. V tiskih prehaja iz orientalno razgibanih petelinov depisisovsko občutenega cvetja do že odlično obsenčene akvatinte «Nočno deblo» ter do poustvarjanja arhitekture starinskih hiš.
Poslednje predstavlja pravzaprav skoraj izključno vsebino platen. So to prikazi stoletja starih hiš v mestecih srednje Italije, pa tudi Benetk in Grčije. Vegasti stolpi bdijo nad stiskajočimi se zgradbami, nad katerimi visi malone ugaslo sonce preteklosti.
Ta preteklost pa pronica tudi iz dveh slik Montmartra. Ti dve sliki nakazujeta večji slikarski zagon. Sicer pa gradi Popy z nekakšno asketsko plemenitostjo la- . sten kamenit svet, hkrati s težnjo po popolnosti svojstvene izraznosti. I
Iz sodelovanja med kulturnimi organizacijami v Tržiču in Trstu se je porodila zanimiva pobuda. Kot smo že pisali, v Trstu mnogo filmov ne pride do premierskega predvajanja, ker jih kinematografi imajo za nekomercialne, distribucijska podjetja pa se premalo zanimajo za njihovo predstavitev in jih nočejo dati filmskim krožkom, dokler jih ne prikažejo kinematografi. Mnogo takih filmov pa predvajajo v manjših mestih, kot je bližnji Tržič, kjer jih zato filmski krožki lahko predvajajo.
Že lani je v Tržiču nastal Ki-noforum. Nekaj sodelavcev, skupaj z nekaterimi sodelavci kulturno politične organizacije La Comune, je letos ustanovilo krožek «Filmska pobuda La Comune». To organizacijo zanimajo filmi predvsem z vidika družbenopolitične diskusije, v svoj prvi «vsebinski» ciklus pa je vključila filme, ki so za tržaško publiko še neznani.
Predvajanja bodo ob sredah ob 17.30 in 20.30 v kinu Principe v Tržiču. Prvi ciklus, «protislovja Amerike», se bo začel jutri, 13. t.m., s filmom, ki je zaslovel po vsem svetu: «Cinque pezzi facili» režiserja B. Rafelsona z igralcem Jackom Nicholsonom.
20. februarja bo na sporedu film Josepha L. Mankiewicza «Gli insospettabili» z Laurencem Oli-vierom in Michaelom Cainom.
6. marca bo na sporedu «Panico a Needle Park» naizanimiveišeoa režiserskega odkritja zadnjih časov, Jerryja Schatzberga. Igra Al Padno.
13. marca bodo predvajali režiserskega vrvenca igralca Alana Arkina «Piccoli omicidi», ki je bil posnet po komediji znanega avtorja stripov Julesa Feifferja. 1-
Cartesiusu
Adriaclubu
Pot k tej pa še ni jasno librano. Vsaj kar se strokovnosti tiče ne. Slike so namreč različno dodelane, zdaj na gladkih, drugih na peščeno hrapavih osnovah, ponekod so pestro barvite, drugod v zagašenih odtenkih, vedno pa so prijetnih barv. Slikarkina odlika pa je trmasto vztrajanje pri doslednem izvajanju tematike arhaično poustvarjanih razgledov mest, kar je hkrati tudi nekakšno jamstvo za njen bodoči premočrtni razvoj.
M. Bomhič
Prejeli smo
JEZIK IN SLOVSTVO. Letnik XIX., leto 1973/74, štev. 4.
Za sovjetsko civilno letalstvo je znano, da je zelo razvito. Ker ima sovjetska državna letalska družba «Aeroflot» monopol v deželi, je razumljivo, da je lahko največja družba na svetu, saj mora kriti vse sovjetske notranje potrebe, kot tudi vse njene mednarodne zveze. To pa ni majhna stvar, saj je SZ po površini največja dežela na svetu z ustrezno dolgimi relacijami, z druge strani pa ima Aeroflot celo vrsto zunanjih prog; tako da povezuje malone ves svet. Sicer pa bomo v zvezi s tem navedli podatek, po katerem so letala Aeroflota v lanskem letu prepeljala v svojem notranjem in mednarodnem prometu okoli 90 milijonov potnikov.
Za tolikšen promet je treba imeti na razpolago zelo veliko letal in Sovjetska zveza razpolaga z velikim številom letal, hkrati pa se je na številnih mednarodnih razstavah uveljavila s svojimi letali vrste Antonov Tupolev itd. In čeprav je na zadnji razstavi v Parizu doživela katastrofo' 's svojim velikanom z dvojno zvočno brzino «Tu >- 144», je sovjetsko letalstvo v splošnem na zelo dobrem glasu. Zato je kar presenetila vest, ki jo je objavila a-meriška revija «Army and Navy Journal». Ta je pred nekaj dnevu pisala, da bi Sovjetska zveza rada prišla do tesnejšega sodelovanja z ameriškimi podjetji, ki naj bi z njo sodelovala pri gradnji velike sovjetske tovarne letal, v kateri bi delalo okoli 80 tisoč delavcev. To se pravi, da bi sovjetsko podjetje bilo trikrat večje od največjega ameriškega podjetja «Boeing» ali drugega a-meriškega podjetja «Douglas».
Ameriška revija pri tem dodaja, da so Sovjeti pri pogajanjih
grajo Elliott Gould, Donald Sut-herland, Alan Arkin.
27. marca bo na sporedu fantastični film R. Mulligana «Chi è l’altro?».
3. aprila se bo začel drugi ciklus, «šola in svet dela», s švedskim filmom Boja Widerberga «Adalen 31», v katerem igrajo Peter Schildt, Kerstin Tidelius, Anita Bjòrk.
10. aprila bo na sporedu madžarski film «Rompere il cerchio» znanega režiserja Petra Bacsója.
Predvajanja se bodo zaključila v četrtek, 18. aprila, s sovjetskim filmom Andreja Mikhaikova-Kon-čalovskega «B primo maestro».
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Upoštevajte občutljivost sodelavcev in se ogibajte nepotrebnim kritikam. Načrti za bodočnost.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Treznost in realizem sta neobhodna, če hočete dokončati zapleteno delo. Glede čustev: branite pravično stvar.
DVOJČKA (od 21.5. do 21.6.) S previdnostjo boste dosegli lep finančni uspeh. Proučite svojo srčno zadevo, zatem jo razčistite.
RAK (od 22.6. do 22.7.) V poslih boste morali premagati dokajšnje težave. Zaskrbljenost zaradi ljubosumnosti drage osebe.
LEV (od 23.7. do 22.8.) Ugodni pogoji za sklenitev dobre kup-! čije. Radost zaradi prijetne novice. Srečne ure v večeru.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Storite vse, da si pridobite zaupanje predstojnikov. Čutili boste potrebo po miru.
Kandidati za Oskarje
NEW YORK, 11. - Kakor izhaja iz najnovejših «napovedi» imajo največ možnosti za letošnje o-skarje naslednji filmi: «The Exor-cist» ^Izganjalec hudiča) Williama Friedkina, film «Poslednji tango v Parizu» režiserja Bernarda Berto-luccija, «Ash Wednesday» (Pepelnična sreda) režiserja Georga Ro-ya Hilla, nadalje film «Šepet in rjovenje» Ingmarja Bergmana ter film «The iceman cometh» (Ledeni mož prihaja) Johna Frankenhei-merja. Seveda se še vedno govori tudi o filmih «Papillon», «Serpico», «The Day of thè jackal» (šakalov dan) ter, končno, o filmu «Paper Moon».
Toliko o filmih, kar pa zadeva filmske umetnike, ki naj bi zaslužili priznanje, se omenjajo naslednji: Marion Brando, Jack Lemon, Lee Marwin, Steve McQueen, Du-stin Hoffmann, Max von Sydow, Robert Redford, George Segal in Al Pacino, med umetnicami pa Barbara Streisand, Elisabeth Taylor, Katherine Hepburn, Liv Ull-man, Jeanne Woodward in Glen-da Jackson.
za nakup tridesetih tovornih letal na reakcijski pogon postavili kot pogoj tudi «izvoz ameriške tehnologije». Gre konkretno za pogajanje med Moskvo in Washington o nakupu večjega števila ameriških letal za tovorni promet, kar pa ni le trgovski posel, pač pa tudi politična poteza v smislu političnega odpiranja med tema dvema velikanoma, o čemer je bil govor že večkrat, posebno, ko je šlo za velike ameriške naložbe v Sibiriji.
Toda v zvezi s tem poslom, meni ameriška revija, bi za ameriško letalsko industrijo pomenilo «izgubo našega glavnega elementa, mednarodne nadoblasti na področju letalske industrije». Tako meni tudi neki ameriški poslovni človek v zvezi s trgovskimi stiki med Sovjetsko zvezo in ZDA in posebej poudarja težkoče, na katere naletava ameriška letalska industrija.
Po pisanju ameriške revije bi naj Sovjeti nameravali v novem podjetju, ki bi ga gradili skupno z Američani, izdelati na leio sto štirimotornih reakcijskih transportnih letal, to se pravi, da bi «samo eno sovjetsko podjetje imelo 50 odst. proizvodno zmogljivost vse tovrstne ameriške industrije».
Sovjetski poslovni strokovnjaki in predstavniki so, kot piše ameriška revija, predlagali ameriškim podjetjem «Boeing», «Lockheed», Mcdonnel Douglas» naj bi vsi skupaj izdelali načrt za letalo, ki bi vsebovalo vse vrline letal DC-10. L-1011 in B-747, to se pravi znanega ameriškega reakcijskega velikana, ki mu pravijo tudi Jumbo. Sovjeti pa bi se ne zadovoljili še niti z vsem tem, pač pa so. kot piše revija, predlagali ameriškim strokovnjakom, naj bi temu dodali še «kaj novega» po najnovejših tehnoloških izsledkih.
Hkrati ko Sovjeti predlagajo tolikšen posel, ki je prav gotovo tudi za tri ameriška podjetja zelo mikaven, predlagajo ameriškim oblastem še nekaj drugega. Menijo, da bi naj Moskva sklenila z Washingtonom dvostransko pogodbo za tako imenovano «dvostransko priznanje». Za kaj gre? Preden se neki tip letala začne izdelovati, morajo kompetentne oblasti letalu priznati, da je sposobno letenja, varno itd., da ima pač vse lastnosti, ki zagotavljajo normalno službo, kateri so namenjena. Ker marsikatera državna oblast in letalska družba v svetu ne priznava tega sovjetskim letalom, gredo sovjetska potniška letala bolj malo v promet. Ameriškim letalom pa nihče v svetu ne oporeka tega in zato imajo ameriška letala nekakšen monopol, tako da jih brez ugovorov priznavajo vse države in vse letalske družbe, pa čeprav je znano, da imajo v Sovjetski zvezi razmeroma zelo malo letalskih nesreč, vsekakor veliko manj kot drugod v svetu, kjer so v rabi tudi ameriška letala in to celo v pretežni večini.
(Nadaljevanje na 6. strani)
TEHTNICA (od 23.9. do 22.10.) Nekoliko napetosti na delu. Odložite. po možnosti, neko potovanje. Zelo prijeten obisk.
ŠKORPIJON (od 23.10. do 20.11.) Čas je izredno ugoden za trgovce. Z razumevanjem boste pomagali prijatelju, ki je v težavah.
STRELEC (od 21.11. do 20.12.) Ne bodite preveč avtoritativni s sodelavci. Utrdite neko novo prijateljstvo.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.' Uspešno boste rešili neprijetno vprašanje. Bodite dober svetova lec mlajšim.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Sre čen dan za umetnike, razumnike in obrtnike. Ne zaupajte jezičnim osebam.
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Pretirana drznost v poslih bi vam znala škoditi. Rešili boste vse te žave v družini.
TRST
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika, 13.30 Glasba po željah:
17.00	Program za mladino: 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni koncert; 18.50 Pevec in orkester; 19.10 Jože Cesar slikar in scenograf; 19.20 Pravljice in pesmi za najmlajše; 20.00 Šport; 20.35 Straussova ««Saloma»: 122.20 Nežno in tiho.
TRST A
12.15 Deželne kronike; 14.10 Tretja stran; 15.10 Program po željah; 16.20 Kulturni pregled: 19.30 Deželne kronike.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30, 14.30, 16.30 18.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 9.00 Operni zbori in baleti; 11.25 Glasba iz Roma-gne; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 15.10 Valčki in polke in mazurke: 15.45 Orkester Neri; 16.40 Ital. pevski zbor; 17.00 Program za mlade poslušalce; 17.45 Basist Ivan Sancin; 18.00 Parada orkestrov;
19.00	Domača zabavna glasba;
20.00	Glasba v večeru; 21.00 Nicolò Tommaseo; 22.00 Na sporedu skladbe D. Švare.
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 13.00, 18.00, 20.00 Poročila; 7.10 Jutranja glasba; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz;
10.00	Posebna reportaža; 11.30 Četrti spored; 13.20 Strnjena komedija; 14.05 Varietejski spored; 14.40 Nadaljevanka «Upor na ladji Bounty»; 15.10 Program za mladino; 17.40 Program za otroke; 18.00 Na sporedu Alberto Lupo in Paola Quattrini; 18.45 Sindikalna panorama; 17.25 Plošče; 20.10 Mascagni: «Pinotta»; 21.15 Mascagni: «Zanetto»; 22.05 Dva kitarista.
II. PROGRAM
7.30, 8.30, 13.30, 15.30, 19.30 Poročila; 7.40 Mino Reitano in Fiammetta; 8.40 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester; 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadaljevanka «Upor na ladji Bounty»; 9.50 Popevke; 10.35 Na vaši strani; 12.40 Glasbeno-govor-ni spored: 13.50 Kako in zakaj?: 14.00 Plošče; 15.40 Glasbeno-go-vorni spored; 17.30 Posebna reportaža; 17.50 Telefonski pogovori; 19.55 Plošče.
III PROGRAM
10.00 Koncert; 11.40 Komorna glasba; 12.20 Sodobna ital. glasba; 13.00 Glasba skozi čas; 14.30 Simf. koncert:	16.30 Srečanje
flavtistov; 17.25 Enotni razred;
17.40	Jazz; 18.45 Tehnologija v šoli; 19.15 Večerni koncert; 21.30 Sodobna glasba.
SLOVENIJA
7.00, 8.00, 10.00, 13.00, 15.00. 19.30 Poročila; 6.50 Na današnji dar:	8.10 Guasbena matineja:
9.05 Radijska šola; 9.35 Zborovske skladbe jug. skladateljev:
10.15	Simf. plesi na koncertnem odru; 11.15 Z nami doma in na poti; 12.10 Zvoki in barve; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Domači ansambli; 13.30 Priporočajo vam...: 14.10 Ali jih poznate?; 14.40 «Na poti s kitaro»; 15.40 Sopranistka Pilar Lorengar; 16.00 «Vrtiljak»;
16.40	Johnsson: Vsak pozna kakšnega mrliča; 17.10 Koncertni o-der; 17.45 Brglez: Razvoj delavskega vihanja; 18.00 Aktualnosti:
18.15	Orkester R. Chevreux: 18.30 V torek na svidenje!; 19.00 Lahko noč, otroci!; 19.15 Ansambel F-Puharja; 20.00 Slov. zemlja v pesmi; 20.30 W. Hildesheimer: Žrtev Helena; 21.30 Melodije;
22.15	Popevke: 23.05 Slovaške ljubezenske; 23.15 Ital. glasba.
imimiiiitiimiimiiiiiiiiiiiiiiiMiimiiiiiiiiiiiiiiiminimiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiii
| V FILMSKIH KROŽKIH |
F Tržiču predvajajo Trstu neznane filme

Horosko
liiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiitiiiuiiuiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiHiiim
PO PISANJU AMERIŠKE REVIJE
SOVJETI POTREBUJEJO AMERIŠKO TEHNOLOGIJO
Tri največja ameriška podjetja naj bi v SZ gradila tovarno letal, ki bi zaposlila 80 tisoč delavcev
Italijanska nogometna prvenstva
ALMA
IZIDI	
Cagliari - Foggia	1:0
Cesena - Milan	1:0
Fiorentina - Genoa	0:0
Inter - Verona	0:0
Juventus - Napoli	4:1
L.R. Vicenza - Bologna	2:1
Roma - Torino	0:0
Sampdoria - Lazio	1:0
LESTVICA	
Lazio 25; Juventus 23;	Fiorentina
Napoli 22; Milan 20	Inter in
Torino 19; Cagliari 17; Bologna in Foggia 16; Cesena 15; Roma 14; Genoa in Lanerossi Vicenza 11; Verona 10; Sampdoria 9.
PRIHODNJE KOLO
Bologna - Sampdoria, Foggia -Fiorentina, Genoa - Lanerossi Vicenza, Lazio - Juventus, Milan -Roma, Napoli - Inter, Torino - Ca-gliari, Verona - Cesena.
IZIDI
Arezzo - Ternana	1:1
Ascoli-Bari	1:0
Como - Atalanta	1:0
Brescia - Taranto	2:0
Brindisi - Avellino	1:1
Perugia - Catania	1:0
Catanzaro - Novara	1:1
Palermo-Spai	2:2
Parma - Reggina	2:0
Varese - Reggiana	1:0
LESTVICA
Ascoli 28; Como in Varese 26; Spai 24; Ternana in Parma 23; A-vellino. Novara in Brindisi 21; Palermo in Taranto 20; Arezzo, Atalanta in Catania 19; Reggina, Brescia, Reggiana, Perugia in Catanzaro 16; Bari 8.
PRIHODNJE KOLO
Avellino - Catanzaro, Bari - Varese, Como - Palermo, Novara -Atalanta, Perugia - Ascoli, Reggiana - Brindisi, Reggina - Brescia, Spai - Catania, Taranto - Arezzo, Ternana - Parma.
A SKUPINA
IZIDI
Monza - Derthona	1:0
Vigevano - Gavinovese	1:0
Bolzano - Lecce	1:1
Venezia - Legnano	0:0
Alessandria - Padova	2:0
Triestina - Pro Vercelli	1:1
Solbiatese - Savona	1:0
Seregno - Mantova	2:1
elodiasottomarina - Trento 0:0 Udinese - Belluno	3:1
LESTVICA	.ib ir ,"!
Alessandria 32; Lecco 29; Udinese in Venezia 27; Monza 25; Pro Vercelli, Trento in Seregno 23; Belgio 22; Mantova in Vigevano 21; Bolzano in Solbiatese 20; Legnano 18; Gavinovese 17; Padova in Clo-diasottomarina 16; Triestina 15: Savona 14; Derthona 11.
PRIHODNJE KOLO
Seregno - Alessandria, Legnano -Belluno Gavinovese - Bolzano, Pro Vercelli - elodiasottomarina, Savoia - Mantova, Udinese - Monza, Lecco - Padova, Derthona - Solbia-tese, Triestina - Venezia, Trento -Vigevano.
Cesena - Milan	1
Fiorentina - Genoa	X
Inter - Verona	X
Juventus - Napoli	1
L.R. Vicenza - Bologna	1
Roma - Torino	X
Sampdoria - Lazio	1
Atalanta - Como	2
Brindisi - Avellino	X
Catanzaro - Novara	X
Palermo - Spal	X
Bolzano - Lecco	X
Prosinone - Nocerina	X
KVOTE
!3 — 20.789.800 lir —	946.200 lir
NOGOMET
VA SKUPINI C LICE
NOGOMET
Y PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Triestina izenačila v zadnjih minutah
Razburljiv zaključek tekme vStundrežu
Incident med srečanjem Juventina-Vesna - Kar tri naše enajsterice v nedeljo poražene
Col, s katerim je rešila točko, je dal Albisocco
Juventina — Vesna
Triestina — Pro Verselli 1:1
(0:1)
TRIESTINA: Fontana, Sabbadin, Pomaro, De Luca, Albicocco, Fera, Dri, Brusadelli, Bertoli, D’Alessi, Schilliro.
PRO VERCELLI: Castelazzi, Sa docco, Jussich, Balocco, Sonni, Ro-setti, Rossi, Sollier, Maioni, Scan-droglio, Guarnieri.
Strelci: v 11. min. Rosetti, v 83. min. Albicocco.
Sodnik: Migliore iz Salerna.
Gledalcev: 8000.
Triestina je pred domačim občinstvom šele v zadnjih minutah igre prišla z golom Albicocca do skrom-
V sobotni tekmi je Alessandria še povečala svoj naskok pred neposrednimi zasledovalka-mi. Premagala je Padovo in ima trenutno tri točke naskoka pred Leccom (remi v Bocnu) in kar pet pred Udinesejem in Venezia. Videmčani so prepričljivo odpravili Belluno, medtem ko je Venezia še vedno v krizi in je bila prisiljena remizirati z Legnanom na domačem igrišču. Benečani, ki so bili pred nekaj tedni na samem vrhu, so zdrknili v nedeljo še niže na lestvici, kar je izrabil Udinese, ki jih je dohitel.
Na dnu lestvice pa se je položaj nekoliko spremenil v korist Triestine, ki je doma remizirala s Pro Vercellijem. Zadnja je še vedno Derthona, predzadnja pa je ostala Savona, ki je zgubila proti Solbiateseju. Tržačani pa so se približali Clo-diasottomarini (remi s Trentom) ter Padovi, ki je po sobotnem porazu zašla med skupino kandidatov za izpad. V slabih vodah sta še Gavinovese, ki je zgubil proti Vigevanu, ter Legnano, ki je rimiziral z Venezia in se skuša izmotati iz začaranega kroga zadnjih na lestvici.
ne točke, ki pa je popolnoma pravilno plačilo za obe moštvi za to kar sta v nedeljo pokazali tržaškim navijačem.
Triestina je tokrat imela v gosteh trdoživo ekipo Pro Vercellija, ki je takoj v začetku pokazala, da bo trd oreh za Tržačane. Še preden sta e-kipi dobro razporedili svoje vrste je krilec Rosetti (gotovo med naj-joljšimi na igrišču) s točnim strelom izven kazenskega prostora spravil na kolena vratarja Fontano. Gostje so'’bili s to'prbdndstjo že zadovoljni, saj so takoj po doseženem golu potegnili na sredino igrišča Rossija (taktično krilo), katerega pa je Pomaro zasledoval tudi na sredini igrišča Pro Vercellija. To bi seveda lahko drago stalo Triestino kajti v protinapadu bi gostje lahko podvojili, upoštevajoč, da so imeli Tržačani branilca manj. Gostje pa prav gotovo niso dovolj odločno pritisnili, vso igro so usmerili v nadzorovanje nasprotnika. Leva zveza Scan-droglio je prevzel «varstvo» nad D’Alessijem in ga je v prvem polčasu popolnoma «pokril», saj D’Alessi v tem delu igre ni zgradil niti ene same akcije. Nekoliko živahnejši jc bil seveda Brusadelli, vsekakor pa nikoli ni bil kos odličnemu Sollieriju, ki je z Rosettijem in Rossijem odlično režiral igro gostov.
V nadaljevanju gostje v bistvu niso menjali taktike, nasprotno, začeli so celo igrati vedno bolj zaprto, tako da so potegnili v ozadje še srednjega napadalca Maionija. To pa je bilo za goste, ki so bili že prepričani v svojo zmago, usodno, kajti Albicocco, ki je bil vedno za petami Maioliju, je praktično začel igrati krilca. Triestina, seveda, ni imela kaj braniti in šla je v napad tudi z branilci. Na srečo pa gostje tega niso izkoristili, kajti večkrat sta v obrambi ostala le De Luca in Sabbadin. Prav v tem množičnem napadu Triestine je Albicocco rešil položaj z diagonalnim strelom, ki je presenetil vso obrambo in vratarja gostov. Zadnji preplah so, seveda, | pripravili gostje, ki bi v protinapa-1 du skoraj povedli in to predvsem j po zaslugi vratarja Fontane, ki se 1
je pognal pod noge Rossiju.
Triestina je tako zopet iztržila le polovični izkupiček. Pokazala je stare hibe: neprodornost v napadu, nepovezanost med posamezni sektorji, nekoliko negotovosti v obrambi. Skratka, Triestina je po krizi, v katero je zašla pred odstopom Bona-fina, pokazala le nekoliko več dobre volje in borbenosti. Agonizem in dobra volja pa prav gotovo ne zadostujeta v nogometu, posebno pa ekipi, ki ji grozi nevarnost izpada.
Trener Cergoli bo moral zato precej delati in «piliti» moštvo, ki, seveda, potrebuje tudi nekaj sprememb. Fera je tudi tokrat razočaral v vlogi krilca. To mesto bi prav gotovo lahko prevzel Albicocco. Tudi v napadu Schilliro ne navdušuje in tudi tu bo treba kaj menjati.
B. R.
KOLESARSTVO
2:1
JUVENTINA: Plesničar, Nanut, M. Tabaj, Makus, Uras, Tomažič, Sirk, Marvin, Ferletič, Montico, Ferfolja.
VESNA: R. Tence, Verzier, Botti, Dicandia, S. Tence, Skrem, Zu-dini, Valente, Kelemenič, Bortolot-ti, B. Tence.
Strelci: V 3. min. p.p. Sirk, v 14. min. Nanut (11-metrovka); v 30. min. d.p. Valente.
Sodnik: Liber iz Coma di Ro-sazzo.
Zaključek slovenskega derbija v Štandrežu med Juventino in Vesno je bil dramatičen. Pred koncem tekme je Bortolotti napravil prekršek nad Monticom. Sodnik je dosodil prosti strel Juventini. Pri tem pa so nekateri štandreški navijači ozmerjali Bortolottija zaradi prekrška. Ta (namesto, da bi se ne zmenil zanje) se je pričel z njimi prepirati in ga je eden od gledalcev pahnil, tako da je padel na tla. Prav takrat je sodnik zažvižgal in igralci Vesne, misleč, da je sodnik prekinil igro, so zapustili igrišče. Zmage pa so se veselili tudi Štandrežci. Kaj pa je sodnik žvižgal? Konec tekme ali prekinitev?
ANTWERPEN, 11. — Eddy Merckx in Patrick Sercu sta zmagala na šestdnevni kolesarski dirki v Ant-werpnu. Italijan Gimondi se je skupno z Renzom uvrstil šele na sedmo mesto.
iiiiiii!iiiiiuuiiiiiiiiimiiiiiitiiiiimiiiiiiMimiinmMiuuiH1'mmiIII"l|m|||m|lllillllllllllll,lllll|l<mmu<ii
V NOGOMETNI D LIGI
Prvi poraz Pro Eorizie na domačem igrišču
Domačini so odigrali najslabšo tekmo prvenstva
Pro Gorizia — Oltrisarco 0:1
(0:0)
PRO GORIZIA: Magris, Sdrigotti, Ghermì, Zoratti, Torninovi, Furlani, Ridolfi, Battistutta (Comuzzi), Mo-messo. Barile, Omizzolo.
OLTRISARCO: Pizzotto, Ciocchi, Sessi, Cherubini, Andreatta, Baso-lenta, Casanova, Abate, Farise, Bonetti, Scalon.
Sodnik: Costaldi iz Vasta.
Strelec: v 5. min. d. p. Bonetti.
Pro Gorizia je v nedeljski tekmi prvič zgubila na lastnem igrišču v tem prvenstvu. Z nedeljskim porazom so Goričanom splahneli vsi upi na napredovanje. v višjo ligo, kajti obe vodeči ekipi, sta ..zmagali in s tem povečali svojo prednost.
Pro Gorizia je v tej tekmi odigrala verjetno najslabšo tekmo prvenstva. Goričani niso znali skozi vseh 90 minut razviti niti ene lepe akcije. Vsi njihovi napadi so se izjalovili v kazenskem prostoru gostov, zaradi neučinkovitosti napadalcev Ridol-fija, Momessa in Omizzola. Tudi sredina igrišča je bila prepuščena veznim igralcem Oltrisarca, Barile in Batistutta ter pozneje Comuzzi, niso znali organizirati igre in voditi akcij za svoje napadalce.
Kljub vsem hibam, ki jih je v nedeljo pokazala goriška ekipa, pa moramo reči, da ni niti Oltrisarco zaslužil zmage. Gostje so izvedli dve napadalni akciji, eno je Magris odlično ubranil in v drugi so dosegli edini zadetek tekme.
Kot smo že rekli so Goričanom v tem srečanju splahneli vsi upi za napredovanje. Zaradi zmage Trevi-sa in Mestrine je razlika med tema dvema ekipama in Pro Gorizio še večja. Trenutno vodi Mestrina z 32 točkami, sledi Treviso (31), Pro Gorizia (27), Anaune (26), Oltrisarco in Lignano (24).
Rudi Pavšič
V PROMOCIJSKI LIGI
Poraz Ponziane
Ponzlana — CMM	0:2
Po celi seriji izrednih uspehov je Ponziana v promocijskem prvenstvu doživela pekoč poraz v mestnem derbiju s CMM. Po nedeljskem porazu Ponziane se je precej spremenil tudi položaj na lestvici, saj se je na vrh spet vsidral pro Cer-vignano, ki je odpravil Spilimbergo,
ima pa še vedno dve tekmi več kot Tržačani, katere je dohitel tudi Maniago (s tekmo več). Na četrtem mestu je CMM, ki ima precejšnjo zamudo, vendar upa, da mu bo uspelo dohiteti vodečo trojko (kar pa je le malo verjetno).
Novi odbor ŠD Koniovel
V preteklih dneh se je na Konto-velu sestal novoizvoljeni odbor ŠD Kontovel, ki, si je na prvi seji takole porazdelil odborniška mesta: predsednik: Stojan Lisjak; podpredsednik: Boris Štoka; tajnik: Marjan Starc; podtajnik: Danilo Ukmar; blagajnik: Miro Štoka; gospodar: Ado Ban; referenti: Riko Majevski (odbojka); Stojan,iKofol (košarka); Danilo Ukmar (namizni tenis); Sveto Prašelj in Marjan Starc (šah); odborniki pa so še: Marjan Pertot, Marino Regent, Miloš Lukša. Henrik Lisjak, Jana Ban in Ksenija Majevski, Jožko Prašelj ter Virgil Pirjevec. V nadzornem odboru so: Li-vij Albi, Marija Prašelj in Josip Starc.
PLAVANJE
BENETKE, 11. — Sedem plavalcev bo nastopilo letos poleti na plavalnem «Giru» po Italiji. Sedem plavalcev bo startalo 20. julija v Benetkah in bodo okrog Apeninskega polotoka plavali vse do Genove
	
	
■ fili	I ^
1 — 1. Go	X
2. Barbaggio	2
1 - 1. Sillico	2
2. Pafonzo del Belbo 1	
3 — 1. Criceto	1
2. Grunuovo	X
4 — 1. Teyada	2
2. Quiron	1
5 — 1. Squillante	1
2. Vixen	X
6 — 1. Petruzza	2
2. Calatone	X
KVOTE
12 — 867.942 lir 11 —	43.500	lir
10 —	5.400	lir
Zvedelo se bo konec tedna.
Razen tega dogodka je bila tekma, posebno v prvem polčasu zanimiva. Juventina je prišla v vodstvo že v tretji minuti igre po odličnem strelu Sirka.
Četrt ure kasneje so domačini povečali vodstvo. Branilec Vesne je v lastnem kazenskem prostoru napravil prekršek nad Ferletičem: 11-metrovka. Streljal je Nanut, ki je hladnokrvno poslal žogo v mrežo. Minuto kasneje je Ferletič strelial naravnost na prečko.
V drugem polčasu je Vesna pričela ostreje napadati in je prišla do gola v 30. minuti po zaslugi Valenteja.
Bip
Tretje kolo zimskega dela prvenstva je potekalo v znamenju premoči enajsterice Flaminia, ki sama nadaljuje svoj pohod na vrhu lestvice. Tržačani že 17 nedelj niso okusili grenkobe poraza in prav v nedeljo so še povišali svojo prednost nad zasledovalci.
Stock in Maggesano sta morala prepustiti točko Liberta-su, oziroma S. Anni, ki je s tem dohitela kriško Vesno. Križani so namreč v štandrežu doživeli četrti zaporedni poraz v dramatičnem boju z Juventino, ki bo prav gotovo zbudil še mnogo govoric, zaradi poškodbe Bortolottija, ki jo je utrpel tik pred koncem.
Tudi Edera ni zmogla več kot remi, pa čeprav s pomočjo sodnika. Ta je znatno odškodoval Primorje, katero je dohitela enajsterica Duina, ki je s prepričljivo zmago odpravila Fossalon. Na dnu lestvice smo zabeležili še zmago Campanell nad Interjem SS, ki so s tem dohitele na lestvici svojega nedeljskega tekmeca. Brežani so tudi v Gorici okusili grenkobo poraza, toda po 64.0 minutah igre so končno našli pot do gola.
B. R.
Edera — Primorje 1:1 (0:1)
EDERA: Medin, Preprost, Mon-gardini, Bagordo, Veglia, Grozic, Favento, Godas, Villini, Vouk, Gar-doz.
PRIMORJE: Štoka (k), Blažina, Visintin. Verša, Vatta, Tomizza, Bol-cich, Husu G., Sugan, Barnaba, Rustja, 12 Kapun, 13 černjava.
Strelci: 43. min. Barnaba, 69. Godas.
Sodnik: Marcolin iz Trsta. ^
Koti: 5:2.
Gledalcev: 250.
Primorje si je tudi proti Ederi zapravilo dragoceno točko. Upoštevajoč precej okrnjeno postavo prav gotovo nihče ni računal niti na točko, če pa pogledamo kako so potekale stvari na igrišču lahko rečemo, da je Edera (s pomočjo sodnika) Primorju vzela točko.
Kljub okrnjeni postavi so tokrat «rdeče-rumeni» povsem presenetili svoje navijače, čeprav moramo tudi tokrat očitati Primorju premalo odločnosti in predvsem koncentracije.
Srečanje se je začelo z rahlo terensko premočjo Prosečanov, ki so takoj ustvarili nekaj ugodnih priložnosti. To je nekoliko predramilo Tržačane, ki so se zbrali, toda preko polovico igrišča jim ni uspelo zgraditi ene same akcije. Na tem delu sta namreč Barnaba in Rustja (katerima je občasno priskočil na pomoč še Tomizza) zatrla vsako pobudo Edere. Razumljivo je bilo takoj, da so Vouk, Godas in Gro-cis delali račune brez krčmarja, ko so mislili, da bodo z lahkoto prebili ta blok Primorja. Vratar Edere je bil sicer bolj zaposlen od Štoke. Do gola pa je bilo treba čakati vseeno 43 minut. Rustja je dobil žogo na levi strani igrišča in jo je lepo predložil v sredino, branilec Edere je kratko odbil do Barnabe, ki je z močnim strelom presenetil vratarja Medina. Priznati je sicer treba, da bi z nekoliko več športne sreče prednost Primorja v prvem delu igre lahko bila še višja.
V nadaljevanju je Primorje nad-
zorovalo nasprotnika, toda od 15. minute je nekoliko popustilo in se je nepričakovano zaprlo na svojo polovico igrišča. To so domačini takoj izkoristili. Za izenačenje je poskrbel . . . sodnik, ki je dosodil Tržačanom neupravičeno enajstmetrovko. Vratar Štoka je odbil strel Go-dasa, toda Godas se je spet polastil žoge in drugič ni zgrešil cilja.
V preostalem delu tekme so Pro-sečani skušali s protinapadi presenetiti nasprotnika in za las niso u-speli priti do zmage, katero bi si tokrat popolnoma zaslužili.
Za zaključek naj še omenimo, da je trener Vatta v nedeljo spet poklical v moštvo Blažino (18 let) in Verso (20 lét), medtem ko je Husu (18 let) praktično prevzel mesto odsotnega Prašlja. Poleg teh treh pa sta bila kot rezervi še mladinca Kapun in Černjava. Vodstvo Primorja, ko se je prepričalo, da nima več možnosti za višji del lestvice, sedaj polaga zaupanje v mlajše sile, kar je zelo pozitivno in spodbudno.
B. R.
Flaminio — Zarja	2:1
FLAMINIO: Parovel, Di Pasquale, Gregoratti, Panger, Zacchigna, De Rosici, Russian, Gallinotti, Ter-
pin. Orti, Žago.
ZARJA: Babuder, St. Križman-čič, Komar, Primožič, Darij Marc, V. Križmančič, Grgič, Bon, Žagar, Rudi Marc, Dessi (Ražem).
SODNIK: Clemente iz Gorice.
STRELCA: v 4. min. d. p. Russian, v 20. min. dp.p Primožič, v 25. min. d.p. De Bosici.
2. AMATERSKA LIGA
IZIDI
Edera — Primorje	1:1
S. Anna — Muggesana	1:1
Stock — Libertas	1:1
Duino — Fossalon	3:0
Campanelle — Inter	SS	1:0
Flaminio — Zarja	2:1
Audax — Breg	3:1
Juventina — Vesna	2:1
LESTVICA: Flaminio 26, Stock 25, Muggesana 24, Audax 22, S. Anna in Vesna 20, Libertas in Edera 18, Duino in Primorje 17, Zarja in Juventina 16, Fossalon 13, Campanelle in Inter SS 12, Breg 2.
PRIHODNJE KOLO:	Vesna —
Duino, Breg — Juventina, Muggesana — Flaminio, Fossalon — Stock, Libertas — Campanelle, Zarja — S. Anna, Inter SS — Edera, Primorje — Audax.
Že je kazalo, da bo Zarja odnesla domov točko, a je prav v zadnjih minutah popustila, škoda, saj je Zarja v začetku srečanja igrala dobro. Najbolj je zadovoljila o-bramba čeprav se je zmedla v odločilnih trenutkih pa tudi sredina igrišča se je izkazala. Predstavnikom Zarje ni uspelo doseči gola saj so naleteli na trdno obrambo domačinov.
V	prvem polčasu so imeli Bazov-ci mnogo priložnosti za gol, toda dobri vratar Parovel je bil vedno na pravem mestu.
V	drugem polčasu so si domačini nekoliko opomogli in so nadigrali bazovske predstavnike, ki so zgubili nekoliko učinkovitosti. Prav tedaj so domačini povedli z Rus-sianom. Bazovci so protestirali pri sodniku zaradi nevarne igre nad vratarjem. Toda sodnik je gol priznal. Zarja je močneje pritisnila na nasprotnika in v 20. min. izenačila s Primožičem. Po tem golu so žarjaši upali na n pobočen izid ter so še naprej napadali, vendar niso nrišli do gola. To pa se je posrečilo Flaminiu. ki je izkoristil gnečo v bazoviških vrstah in povedel.
(Nadaljevanje na 6. strani)
IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItllllllllllllllllllllllMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIMlIlflllin
V 3. AMATERSKI NOGOMETNI LICI
Sovodnje —
(1:0)
SOVODNJE: G. Marson. Trivellato, Collini, Gruden, Ferfolja, Pe-tejan, Kovic, Sambo, P. Florenin, B. Marson, S. Florenin.
Strelec: v 32. min. p,p, ter v 40. min. d.p. (11-metrovka) Pe-tejan.
Sovodenjci so v sobotni tekmi dosegli tretjo zaporedno zmago. Premagali so svojega neposrednega tekmeca za tretje mesto. Brez nekaterih spodrsljajev v začetku prvenstva, bi se lahko sedaj borili za prvi dve mesti na lestvici. V zadnjih tekmah sp namreč pokazali, da se lahko merijo z najboljšimi ekipami te lige in so v odlični formi.
Sobotna zma^L je Jbila_ sa,d borbenosti in odločnosti sovodenjske-ga moštva. Gostje so bili natnrčč tehnično enakovreden nasprotnik.
V obrambi so bili tokrat domačini zelo uspešni in niso dovolili nasprotnim napadalcem, da bi neposredno ogrožali vratarja Mar-sona.
Gola je dal vezni napadalec Pe-tejan, ki je prvič presenetil vratarja s strelom od daleč, drugič pa je realiziral iz 11-metrovke.
Primorec — Bar Veneto 3:0
(1:0)
PRIMOREC: Kante, Appatico, Sluga, Čuk, Sosič (v 30. min. d.p. Križmančič), Doro Možina, D'Este, Val-di Možina, Pavle Kralj, Mervič, Boris Kralj, 12 Vladimir Kralj.
BAR VENETO: Sabadin, Zorko, Livio Paioco, Biziacchi, Rossi, Bianchi, Albino Paioco, Cavalli, Viceconte, Sasonia, Ruffo.
STRELCI: v 4. min. p.p. Valdi Možina, v 25. min. d.p. Mervič, v 35. min. d.p. Boris Kralj.
KOTI: 11:1 za Primorec.
GLEDALCEV: približno 150.
Zmaga Primorca bi bila lahko mnogo višja, saj so poleg treh golov dosegli še druga dva, ki pa ju je sodnik razveljavil. Skozi vso tek mo so gospodarili na igrišču tako da vratar Kante sploh ni bil nikoli zaposlen. Trebenci so takoj začeli napadati in so povedli že v 4. min. z Valdijem Možino. V 8. min. je Boris Kralj streljal od blizu, a žoga se je odbila od droga. V 14. min. je sodnik razveljavil gol Pavla Kra Ija, zaradi dvomljivega offsidea D’Esteja. Minuto pozneje je D’Este-ju uspelo z glavo poslati žogo v mrežo. A spet je sodnik gol nerazumljivo razveljavil. V 22. min. je
Pavel Kralj po lepem predložku Merviča močno streljal, a žoga se je odbila od vratnice. Do konca polčasa pa se je dobro izkazal vratar gostov z nekaj izrednimi posegi.
V	drugem polčasu so bili doma čini še vedno v napadu, a gostje so se zaprli v obrambo, tako da je bilo domačim napadalcem težje priti do gola. V 25. min. pa so Trebenci le podvojili z Mervičem. V 35. min. je povičal rezultat Boris Kralj, ki je preigral vso obrambo.
To je že deseta zaporedna zmaga Primorca, ki pa je še vedno drugi, za Costalungo. V nedeljo bo moral igrati proti Olimpiji na Proseku, kjer pač ne bo tako lahko, čeprav je Olimpija na nižjem mestu lest vice.
B. K.
Mladost — Romana 1:3
MLADOST:	Pieri.	Ferfolja, J.
Jarc, Cotič, Doncovio, N. Gergolet (L. Gergolet), F. Marizza, Peric, G. Marizza, Pahor.
ROMANA: Nonis, Pini, Calliga-ris, Ardessi, Bettini, Pilutto, Russo (Colautti), Decampo, Visintin, Sar-tor, Querci.
Sodnik: Dosualdo iz Krmina.
Strelci: v 10 min. p.p. Sartor, v 40. min. Ardessi, v 42. min. Doncovio (11-metrovka); v 36. min. d.p. Visintin.
Pripombe: v 43. min. je sodnik izključil Ferfoljo zaradi nešportnega vedenja.
S porazom, ki ga je Mladost doživela na lastnih tleh proti Romani, je padla tudi nepremagljivost doberdobskega igrišča.
V	prvih minutah tekme so bolje zaigrali gostje, ki so že v 10. min. prišli do gola s Sartorijem. Ta je z glavo, po strelu iz kota, premagal domačega vratarja. Po tem golu so kraški fantje z veliko borbenostjo in požrtvovalnostjo prešli v napad, a brez uspeha. Domačinom sta se ponudili dve izredni priložnosti z Doncoviom in Peričem, nasprotni vratar pa je oba strela lepo u-branil. Gostje pa so uporabljali u-činkovit protinapad in so večkrat presenetili doberdobsko obrambo, ki je v tej tekmi precej šepala. V 40. min. so prišli gostje do drugega gola, po zaslugi Ardesrija. Dve minuti kasneje so Doberdohoi zmanjšali razliko z 11-metrovko, ki jo je izvedel Doncovio.
V	drugem polčasu se igra ni do
DRUGE ŠPORTNE VESTI NA ŠESTI STRANI
sti spremenila. Doberdobski igralci niso obvladali igre na sredini igrišča in to je bilo usodno pri napadalnih akcijah, ki so se razvile iz slučajnih podaj. To njihovo zmedo so gostje izrabili in so prišli še do tretjega zadetka z Visintinom.
Ob zaključku naj pohvalimo dober nastop mladega igralca Ladija Gergoleta.
K. F.
Union — Costalunga 0:4 (0 3)
UNION: Vedana, Apollonio, Bandi, Sartori, Del Zio, Vidal, Laska, Vicini, čok, Zahar, D'Agnolo.
V	nedeljo je Union doživel pekoč poraz proti prvouvrščeni Costalungi. Tržačani so bili za Podlonjerce prehud nasprotnik in so stalno oblegali njihova vrata, kar se jim je tudi obilno obrestovalo. Potem ko so prišli do zadetka, so se razigrali in popolnoma nadkrilili svoje nasprotnike, tako da so prvi polčas zaključili kar s tremi goli prednosti. Obramba Uniona je igrala zelo slabo, predvsem pa velja to za neizkušenega vratarja Vedano, ki nosi glavno odgovornost za prejete gele. Poleg tega je v obrambni vrsti kmalu zmanjkal Vidal, ki se je moral zaradi poškodbe pomakniti na zanj nenavaden položaj krilca.
V	drugem polčasu je Costalunga nekoliko popustila, saj se je zadovoljila z visoko prednostjo. Zadnji zadetek na je dosegla v petnajsti minuti drugega polčasa, ko je z lepo akcijo preigrala vso podlonjer-sko obrambo in presenetila Vedano.
Razlog, da igra Union zadnje čase tako slabo je v tem, da nastopa, zaradi odsotnosti ključnih igralcev, vsako nedeljo z drugačno postavo. Logično je, da se je zaradi tega skrčilo tudi občinstvo.
Mauro
Olimpija — Libertas 1:4
OLIMPIJA: Furlan, Husu, Pertot, Delise, Trampuš, Marzutto, Rebula, černjava. Živec, Daneu in Milič.
LIBERTAS BARKOVLJE: Delič, Močnik, Ramani, Presta, Lasič, Bartole, Coretti, Rosatti, ’ Zaintel, Pasquoto, Terlizi.
Strelci: v 7. min. p.p. Zaintel, v 30. min. Bartole (avtogol), v d.p. v 20. in 43. min. Zaintel.
Olimpija je doživela težak poraz in prikazala precej neurejeno igro. Tudi nasprotniki Libertasa so prikazali le malo dobrega nogometa. Edini, ki se je izkazal, je bil napadalec Zaintel, ki je dobro izkoristil
(Nadaljevanje na 6. strani)
Točke le za Sovodnje in Primorec
Ostale tri naše ekipe so prejele skupno kar 11 golov
Staranzano 2:0
TONE
SVETINA
Tudi on je bil vesel, da bodo Slovenci končno svobodni, da ne bodo več pod stoletnim nemškim suženjstvom. V dolini se je poznalo, da Je razpadla fronta v Italiji, čeprav so gnali Avstrijci Lahe noter do Piave, je nenadni konec vojne povzročil, da so vojaki pustili vse vnemar in se začeli vračati domov. Vrnil se je tudi Tomaž. Bil je na soški fronti. Zdaj bosta spet lahko hodila v hribe.
Razglašena je bila država Srbov, Hrvatov in Slovencev, zaplapolale so trobojnice s plavških dimnikov in uradnih poslopij. Nemški šef, ki mu je bil nekoč dal metlo, jo je pobrisal z drugimi Nemci vred.
Nekega jutra, ko so ravnokar zagnali stroje, je udarila mednje < vest, da Nemci zasedajo Koroško. Zvedeli so tudi, da j ili je v Mariboru zaustavil general Maister in da se z djimi tolče poročnik Malgaj.
V tovarno je prišel Strojev Miha, oficir, veteran iz balkanskih vojn. Poznala ga je vsa dolina. Mnogo so govorili o njem, da je velik Slovan. Po gostilnah so pravili, da je prinesel iz balkanske vojne trofeje — v alkoholu namočenega turškega bega. Ali je bilo to res ali ne, ni vedel nihče, pač pa so vedeli zagotovo, da ima doma precej krivih turških sabelj in samokresov, pobranih pri padlih nasprotnikih.
Strojev jim je povedal, da Italijani zasedajo Primorsko, Nemci pa bodo prišli tudi sem, če jih ne zaustavijo na Karavankah. Zbiral je prostovoljce.
Jože ni dosti premišljeval. Ni jim zameril samo tega, da so ga vrgli na «plač» in mu dali metlo, ga gnjavili zaradi zastave, tudi to mu ni bilo prav, da so se širokoperili okoli Triglava. Tudi Tomaž se je javil. Dobila sta uniforme, vsak svojo puško, menažko in čutarico, in Strojev ju je uvrstil v svojo četo.
2
Strojeva četa se je nastanila v opuščeni koči na Kape-ličnem vrhu pod Gorico. Na meji gozda, tam, kjer so se za redkim drevjem začenjala oguljena rebra goličev, so skopali jarke in zavzeli položaje. Od tod so patruljirali globlje na Koroško in nekajkrat so se spopadli z Nemci.
Prvič v svojem življenju je prišel v gore z drugačnim namenom. S puško. Z zavestjo, da bo ubil tistega, ki ga sreča, ali bo sam ubit.
Branil je zemljo, ki ga je rodila, na kateri je bival njegov narod tisoč tristo let, zemljo, ki je bila vraščena v njegovo srce. Zato se je lažje sprijaznil s tem, da mora ubijati, kar se mu je upiralo.
Na gorskem sedlu je doživel ognjeni krst. Patrulja je na robu goščave naletela na kope kamenja, zloženega v piramido. Sredi kamenja je bil karton in na njem z rdečo barvo napisano: VERFLUCHTE TSCHUSCHEN. KAERNTEN IST DEUTSCH.
Že je hotel eden med njimi potegniti karton in ga raztrgati, ko je poveljnik zapazil, da drži v notranjost drobna žica.
«Pusti! Minirano je!» je kriknil.
Ni bilo treba odstraniti mnogo kamenja, da so videli mino. Strojev jih je oddaljil za streljaj, sam pa je zvezal papir z
vrvico in z dobrega kritja potegnil. Strahovito je zagrmelo. Zaslepile so se jim oči, steber dima se je dvignil visoko, daleč naokrog so sičale skale in v zemlji je zazijala velika luknja.
Poveljnik jih je poklical in pokazal jamo. «Vidite, tja noter bi zdaj zmetali, kar bi ostalo od bližnjih, in bi zagrebli.»
Nekoliko niže od tam, kjer so jim Nemci nastavili past, so v gozdu napravili zasedo. Razporedili so se v obliki podkve, krila pa jih je strojnica. Sklepali so, da bodo prišli Nemci pogledat, koliko je mrtvih po eksploziji.
Jože je ležal skrit v praproti za debelim deblom in meril s puško na pot. Nedaleč od tod je poveljnik Strojev z daljnogledom preiskoval pobočje in tudi Tomaž je živčno prekladal puško. Minilo je nekaj ur, preden so zaslišali korake od spodaj. Nejprej so prišli trije s puškami, za njimi desetina. Ko je prvi zagledal čistino, kjer je eksplodirala njihova past, je vzradoščeno zavpil :	(
«Herr Leutnant, die Luft ist rein!»
Toda zrak je bil nabit s sovraštvom in onemoglo napetostjo. Prihajali so v koloni, precej skupaj, vneseno in brezskrbno. Videl je njihove obraze, kmalu razločil oči, roke in gibe, in zdelo se mu je, da hodijo že po zraku in ne po zemlji, ker Jim je noge zakrival nasip.
Strojnica je zabobnela. Tudi on je pritisnil na petelina. Tisti, na katerega je meril, je zakrilil z rokami in že ga je zmanjkalo, kot bi se pogreznil v globoko vodo. Pokanje ni prenehalo, dokler se je še kaj premikalo na kolovozu.
Ob prvih strelih jih je nekaj zbežalo, niti en sam strel ni padel nazaj.
Med listjem se je razširil kiselkast vonj krvi. Ko je orožje potihnilo, je sonce pretrgalo žilo oblakov in presvetlilo redko drevje. Oči ubitih so steklenele, v kolesnice pa se je natakala kri.
Poveljnik je vstal in si obrisal potno čelo. Zamahnil je z roko, naj gredo za njim. Zgrnili so se okoli mrtvakov.
Jože je omotično strmel, kako preobračajo mrtve in jim pobirajo orožje. Dobili so osem pušk, lahko strojnico in pištolo.
Med mrtvimi je zaječal mlad, svetlolas fant. Zadet je bil v desno stran prsi. Potuhnil se je bil med mrliče, zdaj pa se je s prosečimi očmi oglasil:
«Nicht schiessen, bitte!»
Skušal se je dvigniti, da bi pokazal, da bo lahko še živel.
Pogledali so poveljnika. Vojak, ki je preobračal mrliče, je bil frontni veteran.
«Naj ga ubijem, poveljnik? Dober preč bo!»
Že je dvignil pištolo, ko je Jože protestiral.
«Ne bomo ubili ranjenca, saj nismo zverine. Bodimo ljudje!»
«Kaj bomo z njim? Bolnišnice nimamo,» je dejal poveljnik.
«Obvežimo ga, pa naj gre!»
«No, pa ga obveži!»
Lotila sta se ga skupaj s Tomažem. Krogla mu je prebila prsi, šla skozi pljuča. Krvavel ni dosti. Obvezala sta ga in mu zamašila rano. Potem šta ga oblekla in mu dala piti črne kave.
Ranjenec je Jožeta ves čas gledal v obraz in v oči, kot bi si hotel zapomniti sleherno podrobnost na njem, čigar prošnja mu je rešila življenje.
Ko sta bila gotova, mu je Jože dal palico, da bi se nanjo opiral, poveljnik pa mu je po nemško dejal :
«Mož, sedaj lahko greste. Povejte svojim, da ste se srečali s prekletimi Čuši, in tudi to jim povejte, da je bila Koroška zmeraj slovenska in da ne bo nikoli nemška!»
Ujetnik je z gibom glave potrdil, da je razumel sporočilo. Obrnil se je in se majavo napotil po kolovozu navzdol. Nekajkrat se je ozrl, kot da ne bi verjel, da mu ne bo kdo od teh, ki so mu sledili z očmi, nazadnje sledil še s kroglo.,, Izgubil se je v gozdu.
(Nadaljevanje sledi}
79 46 38 79 58 23 76 14 70
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST, Ul. Monfecchi 6 PR 559 — Tel. 79 38 08 Podružnica
GORICA, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82 Naročnina
Mesečno 1.350 lir — vnaprej: polletna 7.500 lir, celoletna 13.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 19.500 lir, za naročnike brezplačno revija <Dan»
V SFRJ posamezna številka 1.— dinar, za zasebnike mesečno 18._____________
letno 180.— din za organizacije in podjetja mesečno 22.— letno 220,— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska, Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ	Tekoči račcn pri Narodni banki v Ljubljani 50101-603-45361
«ADII» - DZS, Ljubljana, Gradišče 10/11 nad. telefon 22 207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 200, finančno «
upravni 300, legalni 400, osmrtnice in sožalja 200 lir. «Mali oglasi» lir beseda. Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročajo pri ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri S.P.I.
80
oglasnem oddelku
Stran 6
12. februarja 1974 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja irf tiska
ZTT - Trst
PORI SPORT SPORT
KDO BO 16. FINALIST SP V NOGOMETU?
JUTRI V FRANKFURTU ODLOČITEV MED JUGOSLAVIJO IN ŠPANIJO
Optimizem v obeh taborih - 30 tisoč ponarejenih vstopnic
Kdo bo 16. finalist letošnjega svetovnega nogometnega prvenstva? Odgovor bo znan po jutrišnjem odločilnem in toliko pričakovanem srečanju med Jugoslavijo in Španijo na frankfurtskem Waldstadionu. Odločitev bo padla na vsak način, saj sta po regularnem času predvidena dva podaljška po 15 minut v primeru remija ter še streljanje enajstmetrovk, če ne bi bil znan zmagovalec niti po 120 minutah srečanja.
Postava jugoslovanskih reprezen fantov za jutrišnje srečanje ni znana
Jugoslovanska televizija bo jutri prenašala kvalifikacijsko nogometno tekmo za SP med Jugoslavijo in Španijo iz Frankfurta v neposrednem prenosu z začetkom ob 19.25, italijanska TV pa v povzetku po prvem sporedu v okviru jutrišnje oddaje «Športna sreda» ob 21.40.
saj jo drži selektorski «štab» jugoslovanske reprezentance v največji tajnosti. Slišijo se govorice, vendar pa ni še nič gotovega. Največje skrbi tarejo selektorje zaradi srednjega napadalca. Na pripravah in treningih so jih preiskusili že trinajst, kaže pa da se bo tega mesta polastil štirinajsti — Džajič. Tako bi Šurjak o? tal na levem krilu. Možna pa je tudi druga varianta, da oba igralca zamenjata mesti. Vendar pa drži Miljanič celotno postavo v največji tajnosti. Medtem pa reprezentanti vestno trenirajo in so v dobri formi, čeprav se jim pozna, da jugoslovansko nogometno prvenstvo počiva. Vzdušje pa je na višku in so vsi prepričani. da bo šlo na srečanju Španijo vse gladko.
Tako kot Jugoslovani se pripravlja tudi Kubala s svojimi izbranci. Španci imajo to prednost, da je pri njih prvenstvo v polnem teku in ima tako njihov selektor možnost, da se prepriča o realnih zmožnostih vsa kega igralca in ga po potrebi nadomesti. Vendar pa kaže, da je svojo postavo že izbral, potem ko je odi gral zadnjo trening tekmo v Španiji. Reprezentanca je namreč igrala proti Atleticu iz Madrida in ga je premagala s 5:3. Proti Atleticu je igra la tako: Iribar, Sol, Benito, Jesus Martinez, Uria, Juan Carlos, Cla-ramunt, Asensi. Amancio, Garate in Valdez. ki bi morala nastopiti tudi v Frankfurtu. Poleg teh pa so cd potovali v Frankfurt še Deusto, Ca-pon, Marciai, Rexach in Quini.
Poleg obeh državnih reprezentanc se za tekmo pripravljajo tudi nemški prireditelji, ki si zamišljajo jutrišnje srečanje kot nekakšno predpremiero za svetovno prvenstvo. Srečanje se bo začelo ob 19.30, prenašale pa ga bodo skoraj vse evropske televizijske mreže ter radijske postaje.
Koliko bo gledalcev na frankfurtskem stadic-nu je seda nemogoče povedati, saj menijo, da so za «srečanje stoletja» prodali poleg vseh «legalnih» tudi najmanj 30.000 ponarejenih vstopnic.
Radi
KOŠARKA
V MOŠKI B LIGI
Gorena iz Padove premagala Patriarco
Gorena — Patriarca 73:72 (38:38)
PATRIARCA: Devetag 4, Furlan 6, Marušič, Soro 4, Mauri 8, Del Ben, Pieric 24, Flebus 4, Glessi, Bruni 23.
GORENA: Prisco 16, Boniolo, Lavaglielo 12, Bertoldo 3, Peroni 18, Giaccon 2, Franco, Jessi 12.
SODNIKA: Brianza in Spotti iz Milana.
PROSTI METI: Gorena 7:16, Patriarca 11:16.
Patriarca je v nedeljo za las zgubila proti domačinom iz Padove. Tekma je bila vseskozi zanimiva in razburljiva, saj se do konca ni vedelo, kdo bo zmagovalec.
V	prvem polčasu sta si bili ekipi enakovredni. Patriarca je pokaza la kljiib temu boljšo tehnično igro; domačini pa so bili bolj borbeni.
V	drugem polčasu je Gorena pritisnila ostreje in povedla. Proti koncu pa so gostje spet remizirali in lo v zadnjih sekundah je domačinom uspelo dati zmagoviti koš.
Lloyd klonil v Vidmu
Z nepričakovanim porazom v Vidmu proti ekipi Nayform si je morda Lloyd Adriatico zapravil posled nje možnosti za eno prvih mest, ki bi mu omogočile vstop v višjo ligo. Lloydovci so v nedeljo igrali zelo slabo in so poraz s 75:84 (41:38) popolnoma zaslužili. V tržaških vrstah se je izkazal le Bassi, ki je dosegel 28 točk. S tem porazom je Lloyd Adriatico četrti v lestvici s IG točkami.
C LIGA
Italsider spet zmagal
Tržaški Italsider nadaljuje zadovoljivo vrsto uspehov. Tudi v 14. kolu so Cavazzonovi varovanci na domačih tleh premagali moštvo Ital-cantieri z 62:55 (26:31). Košarkarji Italsidra so slabo startali, saj so gostje po prvem polčasu vodili, nato pa so si opomogli in tudi zasluženo zmagali. S to zmago ima Italsider 18 točk in je na 4. mestu lestvice.
ŽENSKA B LIGA
Derbi Ginnastici
V tržaškem derbiju 12. kola ženske B lige je Ginnastica po predvidevanju premagala Julio z 72:41 (40:22). Darwil pa je na lastnem igrišču zgubil proti vodeči peterki Despar s 46:49 (22:29). Ginnastica je na 5. mestu s 16 točkami, Darwil na 7. z 8 točkami, Julia pa je na zadnjem mestu z 2 točkama.
b. 1.
NAMIZNI TENIS
TROLL BATTANA, IL — Na tradicionalnem namiznoteniškem turnirju dvanajsterice najboljših evropskih igralcev na Švedskem sta nastopila tudi jugoslovanska namiznoteniška igralca Stipančič in Šurbek, ki sta se uvrstila na dobro peto in šesto mesto. Turnir je zaključilo le 11 igralcev, saj je moral domačin Jo-hansson odstopiti, vse njegove rezultate pa so razveljavili.
Danes zaključeni turnir je služil
za pregled najboljših evropskih i-gralcev, ki bodo aprila nastopili na evropskem prvenstvu v Novem Sadu.
NOGOMET
LJUBLJANA, 11. — V otvoritveni tekmi na domačem igrišču pred pričetkom drugega dela nogometnega prvenstva v Jugoslaviji so nogometaši Olimpije premagali madžarskega prvoligaša Haladas s 3:0. Vsi trije goli so padli v prvem polčasu, dosegli pa so jih Lalovič, Popivoda in Rožič.
SAO PAULO, 11. — Brazilska športna konfederacija je poslala slavnemu nogometašu Peleju pismo, v katerem ga prosi, naj spet nastopa za državno reprezentanco, saj je to zahtevala peticija, ki jo je podpisalo sto tisoč nogometnih privržencev v Braziliji. Pele je obljubil, da bo odgovoril še v tem tednu.
PALMA DE MALLORCA, 11. — Na preostalih dveh četrtfinalnih srečanjih za svetovno šahovsko prvenstvo je prišlo do preobrata. Madžarski velemojster Portisch je nepričakovano premagal Petrosjana v deveti partiji in stanje je sedaj 2:1 za sovjetskega velemojstra. Korčnoj pa je v partiji z brazilskim velemojstrom Meckingom nepričakovano zgubil.
NA SVETOVNEM PRVENSTVU
NAJVEČ KOLAJN ZA AVSTRIJCE
G. Thòni zmagal tudi v slalomu - Odlične uvrstitve Jugoslovanov
ST. MORITZ, 11. — Z zmago G. Thònija v moškem slalomu se je v nedeljo zaključilo svetovno smučarsko prvenstvo v alpskih disciplinah, ki je bilo na sporedu v Švici. 23. svetovno prvenstvo je bilo prvenstvo presenečenj, saj je izpadla cela vrsta priznanih smučarjev, vseeno pa so nekateri favoriti izpolnili pričakovanja. Največ so dosegli Avstrijci, ki so odnesli kar tri zlata odličja. Italijani	pa so	(po	kolajnah)	komaj
na tretjem mestu, za Francozi. Drugo odličje so si priborili z odlično vožnjo Thònija, ki si je v drugem delu	slaloma	zagotovil prvo	mesto,
potem ko je prvič vozil precej slabo, tako da so bili vsi prepričani, da je že izločen. Na splošno presenečenje pa je odpravil vse druge tekmece. Dobro so se uvrstili tudi Jugoslovani, ki so zasedli z Gašperšičem	deseto	mesto,	trinajsto	s Kri-
žajem in devetnajsto z Goriškom. V kombinaciji pa si je Gorišek zagotovil celo	sedmo	mesto,	medtem	ko je
zmaga pripadla Avstrijcu Klammerju.
KOLAJNE
Avstrija
Francija
Italija
Liechtenstein
ZRN
Kanada
Poljska
Švica
Španija
LITUA, 11. — Združenje športnih novinarjev Slovenije je v Litiji nagradilo najboljše športnike leta v Sloveniji. Za najboljša sta bi-
la proglašena atletinja Nataša Urbančič ter košarkar Vinko Jelovac. Za najboljšo ekipo leta so bili proglašeni hokejisti Jesenic, medtem ko je celjski kladivar dobil priznanje za najboljšega organizatorja. Tone Fornezzi je bil proglašen za najboljšega športnika ZŠNS.
Po zaključnem podeljevanju nagrad so nagrajenci odgovarjali na vprašanja o svoji dejavnosti ter o svojih nastopih doma in v tujini.
ATLETIKA
ZAGREB, 11. — Dane Korica je zmagal na tretjem zimskem krosu v Zagrebu med člani, medtem ko se je med članicami uvrstila na prvo mesto Vera Nikolič — Kasap. Nastopilo je 110 tekmovalcev, med katerimi pa so manjkali nekateri najboljši.
CERVINIA, 11. — Na evropskem mladinskem prvenstvu v dvosedežnem bobu, ki se je zaključilo v Cervinii, je zmagala italijanska posadka Soravia - Canelli pred prvo ekipo Avstrije in Švice.
ODBOJKA
NA MOŠKEM TURNIRJ
Zadovoljiv nastop domovcev v Kanalu
Goričani so nudili Ljubljani in Tomosu močan odpor
ZAGREB, 11. — Včeraj se je na treningu na hipodromu v Zagrebu smrtno ponesrečil znani jugoslovanski jahač, 39-letni Radoslav Cimerman. Do nesreče je prišlo, ko je Cimerman s konjem preskočil oviro iz šibja in nesrečno padel.
Cimerman je bil osemkratni jugoslovanski državni prvak, enkrat pa balkanski prvak.
V	soboto popoldne so domovci nastopili na «Zimskem prvenstvu Slovenije», ki je bilo v ■ Kanalu.
Prvenstvo 1. divizije, v katerem nastopa Dom je v soboto imelo premor in to so Goričani izkoristili za nastop v Kanalu, ki jim je služil kot dober trening.
Dom je bil izžreban v 3. skupino, skupno s Savo (Kamnik), To mesom (Koper) in Ljubljano.
Dom se je srečal samo z ekipama Ljubljane in Kopra, s katerima je zgubil z enakim rezultatom 2:0, proti Savi pa ni igral.
Ljubljana — Dom (15:7, 15:10)
«Belo^rdeči» so srečanje pričeli slabo, bili so namreč še neogreti in preveč statični, tako da so Ljub Ijančani brez težav osvojili prvi set. V drugem pa je bilo srečanje ize načeno do 10. točke, nakar pa Dom popustil in dovolil nasprotniku, da je osvojil končno zmago.
Tomos — Dom	2:0
(15:8, 15:13)
Prvi set je potekal v znamenju premoči Koprčanov, ki so ga tudi zasluženo osvojili.
V	drugem setu pa je Dom zaigral bolje in je vodil že s 13:9. Vse je kazalo, da bo set osvojil, toda nekaj se je zataknilo. Zavladala je namreč živčnost in Tomos je to ta koj izkoristil ter iztrgal domovcem še ta set.
Ekipi Tomosa iz Kopra in Ljubljane nastopata v 1. repubbški (slovenski) ligi.
Postave ekip:
LJUBLJANA: Poljak (k), Cveta-
.........................................................................m..............................
ODBOJKA
NASE EKIPE V RAZNIH LIGAH
POMEMBNA ZMAGA BORA IN BREGA MOŠTVO KRASA ŽE ZAPISANO USODI
Borovke si lahko že v soboto proti AGI zagotove obstanek v B ligi
Bor — Marzotto Valdagno 3:1 (12:15, 15:2, 15:7, 15:10)
BOR: Kufersin, Bezeljak, Bolčina, Jevnikar, Furlanič, Kalan, Pernarčič, Prašelj, Rauber.
MARZOTTO: Piacentini, Toniazzo, Piccoli, Zorzi, Rossato, Roma, Perette, Reniero, Crosada.
Z zmago v tem kolu je ekipa Bora naredila velik korak naprej in se s tem približala svojemu cilju, to je obstanku v ligi. Obenem je pa to svojo zmago dokončno obsodila na izpad ekipo iz Valdagna.
Tekma sama ni bila posebno lepa, kar je tudi razumljivo: obe ekipi sta se zavedali važnosti srečanja.
Marzotto je prišel v Trst trdno prepričan v svojo zmago. Ekipi je vlila nepričakovana zmaga iz prejšnjega kola v Gorici veliko zaupanja v svoje moči. V primeru zmage pro-Boru, bi imel tudi Marzotto še upanje na rešitev pred izpadom. Ekipa je igrala v Trstu neprimerno boljše kot v prvem delu prvenstva, ko je borovke na domačih tleh celo premagala. Kljub temu pa moramo omeniti, da nikakor ne spada v drugo ligo, saj je za razred slabša od ostalih šesterk te skupine.
Bor kljub zmagi ni zaigral ravno najbolje. Izkazala se je le napadalna vrsta, nekoliko preveč statična pa je bila obramba, da ne govorimo o rekordnem številu zgrešenih servisov. Vendar pa imajo za te napake dekleta majhno opravičilo: dobro so se zavedala važnosti srečanja, poleg vsega so se pa hotele nasprotnicam maščevati za nepričakovan poraz iz prvega dela prvenstva. Razumljivo je torej, da so stopila na igrišče z veliko mero živčnosti, s katero se pa ne da dobro zaigrati.
Začetek tekme je za borovke izredno slabo kazal, saj je nasprotna ekipa brez prevelikih težav poved-kar z 9:0. Borovke so od časa časa sicer dobile servis, kar pa pomagalo: v tem setu je bilo zgrešenih servisov 12, kar je absolutno preveč za ekipo druge lige. Bor je zgubljal že s 13:4, ko je prišlo do presenetljivega preobrata: v dosedanjih tekmah so igralke, če je ekioa zgubljala, zgubile zaupanje v svoje moči. V tej tekmi so pa končno pokazale, da so to oviro premostile. Z umirjeno igro so začele nizati točko za točko in nasprotnice dohitele. Žal, jih je zgrešen servis v odločilnem trenutku stal čisto zmago. V nadaljevanju igre pa nasprotnice niso prišle do izraza, kar jasno priča tudi razlika v točkah.
Po tej zmagi (in pa tudi po porazu tržaške OMA), so se Borove možnosti za obstanek v ligi še povečale. V prihodnjem kolu čaka naše igralke težko srečanje v Gorici proti domačemu AGI Če bo Boru uspelo zmagati, mu bo praktično zagotovljeno nastopanje v drugi ligi tudi za naslednje prvenstvo.
INKA
Breg — Monselice	3:1
(2:15, 15:12, 15:12, 15:13)
BREG:	Klabjan, Slavec, Hme-
ljak, Kofol M., Lovrečič, Olenik,
Trenta, Pavletič, Ludvik, Sancin, Kofol D., Meneghetti.
MONSELICE: Gabelotti, Brunaz-za, Marigo, Stefanelli, Carrara, Vet-torato. Fioco, Toffano, Di Lido.
Brežanke so v Monseliceju igrale eno svojih najboljših tekem v letošnjem prvenstvu in so tako še vedno na vrhu lestvice, skupaj s Corridonijem, ki je v soboto od pravil Salo s 3:1, in s Padovo, ki je tudi zmagala s 3:0 Kaže, da se bodo te tri ekipe borile za prvo mesto. Čez štirinajst dni bo prišla Padova v goste k Brežan-kam in tako bodo slednje lahko preskusile svojo moč proti tej močni ekipi. Tudi Monselice je dobra ekipa, ki igra hitro in učinkovito igro. a le če nasprotna ekipa ne igra nreveč napadalno.
Brežankam je v začetku kazalo slabo. Nasprotnice so napravile ne kaj zelo močnih servisov, ki jih Brežanke niso utegnile prestreči. Prvi set je trajal le bore četrt u-re. Navijači, ki so sledili ekipi, so že mislili, da bo vsega kmalu ko1 nec, vendar pa smo bili v drugem setu priča povsem nasprotni sliki. Brežanke so začele osvajati točko za točko. Bile so že pri 13:0, ko je nasprotnicam uspelo skoraj remizirati. Približale so se namreč do stanja 13:12. Brežanke pa so začele igrati bolj zagrizeno in organizirano ter so osvojile niz. V tem setu je trener Juikič izvedel nekaj posrečenih menjav. Najboljša poteza se je izkazala menjava med Slavčevo in Ludvikovo, ki pa je igrala zelo dobro bodisi v o-brambi kot v napadu. Na to igralko trener lahko računa tudi v prihodnosti.
Tretji in četrti set sta bila izredno izenačena in zanimiva, ker so Brežanke igrale zelo nanadalno. niso pa pešale niti v obrambi. To velja predvsem zo Lovrečičpvo. ki je igrala sedaj mnogo bolje kot v prvih dveh setih. Letos še ni tako igrala v obrambi. Ta igralka je zelo obetajoča in z resnim treningom bo lahko dosegla še marsikaj.
V	zadnjem setu so se Dolinčan-ke pognale v napad in povedle s 14:9. Takrat pa se je v njihovih vrstah nekaj zataknilo in Monselice je počasi dohitel zamujeno. Obe ekipi je ločila samo ena točka, ko je Brežankam uspelo odvzeti žogo. Na servis je prišla Pavletičeva, ki je z močnim udarcem presenetila nasprotnice, tako da se je žoga odbila v zid. Za to zmago je treba pohvaliti vsa dekleta, brez izjem, ker so tokrat igrale zares požrtvovalno.
V	soboto bo v Dolini gostovala ekipa Summano iz Piovenne Rochet-te pri Vicenzi. Ta ekipa ne bi smela predstavljati prevelike zapreke
VAM
Caldini Gorica — Kras 3:0 (17:15, 16:14, 15:3)
KRAS: Živec, Zadnik, Peterlin, B. in' R. Milič, Persinger, Budin in Mjirušii*
SODNIK: Barazzutti iz1 Vidma.
Po štiriletnem nastopanju v mo ški odbojkarski C ligi je praktično
že odločeno, da bo letos Kras nazadoval v nižjo ligo. Zadnji vlak, ki bi lahko popeljal predstavnike zgoniške občine do rešitve, so *be-lo-rdeči» zamudili v soboto v Gorici, kjer so gladko podlegli šester-ki tamjakšnjih gasilcev. Kras je o-digral eno izmed svojih najslabših tekem in je s prikazano igro tudi zaslužil poraz, vendar je na to odločilno vplivalo veliko notranjih in predvsem zunanjih faktorjev.
Krasovi igralci so bili že pred začetkom te odločilne tekme zelo živčni, napetost pa se je še stopnjevala zaradi nepričakovane in nerazumljive odsotnosti v Kraševih vrstah enega izmed ključnih igralcev. Na igrišču je vladala velika napetost, med in po tekmi smo bili priča nešportnim ter obsodbe vrednim izpadom s strani domačih predstavnikov, ki si kaj takega ne bi smeli privoščiti. V takih pogojih športne prireditve zgubijo ves svoj pomen in postanejo le priložnost, da prenapeteži podžigajo svojo mrž-njo. Poleg tega je prestrogi sodnik pogostoma prekinjal igro in žvižgal celo vrsto nošenih žog, ki jih navadno sodniki dopuščajo v tret-jeligaškem prvenstvu. To dejstvo je še bolj razburilo Krasove predstavnike, ki niso zdržali vseh teh pritiskov in so poraženi zapustili športno areno.
V	prvem setu smo prisostvovali živčni igri z mnogimi napakami na obeh straneh. Po začetnem vodstvu Caldinija je Kras odločno prevzel pobudo in povedel z 12:8 ter 14:12. Kras je dosegel tudi petnajsto točko, vendar jo je sodnik razveljavil, češ da je bila žoga potisnjena. To je bil morda že končni udarec za «belo-rdeče», ki so zatem zapravili niz.
V	drugem setu so Krasovi odbojkarji obupali in dopustili domačinom, da si naberejo veliko prednost (14:6). Tedaj so gostje zaigrali bolj samozavestno in so nepričakovano dohiteli domačine pri stanju 14:14. V razburljivem finišu pa je Kras spet podlegel.
Tretji set je bil le formalnost, ker so demoralizirani krasovci u-videli da je njihova usoda že zapečatena.
- bs -
KOŠARKA
V PROMOCIJSKI LIGI
Bor in Kontovel zapravila priložnost
S pazljivejšo igro bi lahko obe ekipi zmagali
V MLADINSKEM PRVENSTVU F-JK
Borovci prvaki
Mladi odbojkarji Bora so doseg-izreden uspeh: v Trstu so zmagali v deželnem finalu mladinskega odbojkarskega prvenstva.
Podrobneje o njihovem nastopu bomo poročali jutri.
V pokrajinskem finalu mladink
Drevi v Dolini Breg - OMA
Danes ob 21. uri bo v Dolini, v občinski telovadnici, pokrajinski odbojkarski finale mladink. Šester-ka Brega se bo v tej' tekmi pomerila z mladimi igralkami tržaške OMA.
Sagrado — Kontovel 58:53 (32:24)
SAGRADO: Silvani, Zamolo 14, Scaramella 16, Vittori 9, Monorchio, Pillon, Bernabè 13, Marsoni 2, Domini, Aglialoro 4.
KONTOVEL: Kralj 8, Kante, A. Zavadlal 17, D. Zavadlal, Starc 22, Lisjak 2, Lukša, Bukavec, Daneu 4.
OPOMBE: pet osebnih napak Kante v 5. min. d.p., Lisjak v 12. min. d.p., Kralj v 16. min. d.p.
PROSTI METI: 7:18.
SODNIKA: Chiopris in Delphin iz Gorice
Kcntovelcem se je tokrat ponujala izredna prilika, da bi pospravili drugi par točk. Toda tudi v tem srečanju so prišle na dan stare napake, ki so pokopale naše igralce.
Prvi polčas se je začel v znamenju velike premoči Kontovelcev, ki so že v 7. min. vodili z 12 koši (14:2). V tem uvodnem delu je dobro zaigral A. Zavadlal, ki je bil posebno točen pri metu s srednje razdalje. V nadaljevanju pa so se začele ponavljati že stare napake: zgrešenih je bilo vse preveč korakov, poleg tega pa bi moralo moštvo igrati bolj umirjeno in povezano. Zgodilo pa se je ravno obratno; v naglici so naši košarkarji zgubili veliko žog, katere so domačini spretno izkoristili s hitrimi proti napadi. Ta nepazljivost je Kontovel-ce drago stala, saj je bilo stanje že v 13. min. izenačeno do konca pa je Sagrado krepko povedel za celih osem košev.
V drugem polčasu so začeli gostje bolj umirjeno. Uspešno so zasledovali domače in jih v 12. min. dohiteli. Moštvi sta se od tu naprej neprestano menjavali v vodstvu. Škoda, da je moral prav v tem odločilnem trenutku zapustiti igrišče, zaradi pete osebne napake Kralj, ki je bil med najboljšimi. Naloga domačinov je postala tedaj znatno lažja in so povsem zasluženo zmagali.
H. L.
CGI - Bor 62:54 (32:26)
CGI: Perin 6, Ricatti 10, Rossini 11, Comici, Hrovatin 3, Ferluga 2, Zurch 11, Marzi 6, Pece 8, Zaffa-gnini.
BOR: Barazzutti, Kralj 12, Klobas 15, Pertot, Kapič 7, Hrvatič 5, Vatovec 13, Francia 2, Košuta.
SODNIKA: Popazzi in Bozzetto iz Trsta.
PROSTI METI: CGI 20:30 Bor 12:20.
PET OSEBNIH NAPAK: Pertot (28:36), Ferluga (56:50), Klobas (50:57), Kralj (51:59), Hrovatin (62:53).
Borovi košarkarji so v prvem kolu povratnega dela promocijskega prvenstva zamudili lepo priložnost, da bi osvojili drugi par točk. Čeprav so igrali z okrnjeno postavo (manjkala sta namreč Fabjan in Koren) bi lahko vseeno premagali domačine, če bi ne zagrešili toliko napak pri podajah, vodenju in pri zapiranju prostora pod svojim košem. Začetek tekme je bil za «pla-ve» katastrofalen. Naši košarkarji
so namreč v prvih 13. minutah zbrali komaj šest točk. Na srečo tudi domačini niso igrali najbolje.
Tudi v drugem polčasu so morali borovci stalno «zasledovati» domačine, ki so proti sredini drugega polčasa močno popustili. Borovci so se jim približali celo na dve točki (48:50). Kazalo je, da je to ugoden trenutek za naše košarkarje. Žal, pa ni bilo tako. Domačini so si ponovna priigrali prednost osmih točk in so zasluženo zmagali.
Edina razveseljiva nota nedeljskega srečanja je bil uspešen nastop mladega Valterja Vatovca, ki je bil med borovci najboljši pri vodenju igre. V prvem polčasu je v napadu dobro igral Klobas. Ostali pa so igrali pod svojimi možnostmi.
Izidi mladinskih moštev PRVENSTVO POMLAD
Lloyd A. - Bor	84:56
SABA - Polet	85:41
b. 1.
Drevi v Trstu
Lloyd Adriatico — Innocenti
Innocenti, večkratni italijanski košarkarski prvak in trenutno prvi (skupno v Ignisom) v italijanski A ligi, bo drevi gostoval v Trstu, kjer bo edigral prijateljsko tekmo z domačim Lloydcm Adriaticom. Srečanje, ki bo v telovdnici v Ul. Mon-tecengio, se bo pričelo ob 20. uri.
Za košarkarske ljubitelje bo to seveda lepa priložnost, da si ogledajo nekatere najboljše itaUjanske košarkarje kot Bariviero, Jellinija, Brumattija in druge. Kot je znano jo trener Innocentija prav tako Tržačan, in sicer Cesare Rubini.
novic, Kalan, Omerza, Murovec, Strcfol, Maračič, Rutar.
TOMOS - KOPER: Kržišnik (k), Bizjak, Kržišnik H., Birsa, Toma Žič. Flego, Cigoj, Jakšič.
DOM (Gorica): Prinčič J., Cijan S., Komel I. (k), Klanjšček D., Peric D., Devetak K., Devetak L, Mi kluš, Jarc, Černič, Corva.
I. K.
KOŠARKA
Ljubljanska Olimpija je v četrtfinalu košarkarskega turnirja za Koračev pokal podlegla na tujem Villeurbaneju s 100:85, potem ko je zgubila doma s 73:72.
V	četrtfinalu evropskega košarkarskega pokala je Ignis iz Va-reseja odpravil belgijski Racing 89:63 in se uvrstil v polfinale. V Tel Avivu pa je domači Maccabi premagal francoski Berck z 79:58 in izpadel zaradi poraza v prvem srečanju.
V	B skupini je Wiennerberger premagal Akademika iz Sofije ' 109:84.
V	tekmovanju za pokal prvakinj pa so dosegli naslednje rezultate: Standa Milan - MTW Budimpešta
60:51
Lodz - Sla vi ja Praga 80:58 Riga - Politehnik Bukarešta 100:45
TENIS
TURIN, 11. — Na teniškem turnirju v dvorani v Turinu je zmagala dvojica, ki sta jo sestavljala Italijan Panatta in Romun Tiriac, ki je v petih setih premagal par Ashe-Tanner s 3:6, 4:6, 7:6, 6:4, 6:2.
KEGLJANJE
PORTOROŽ, 11. — V svojem prvem mednarodnem nastopu so kegljači Portoroža premagali goste iz Trsta s 5656:4808. Najboljši med portoroškimi kegljači je bil Alessio, ki je 1040 keglji dosegel nov rekord kegljišča Punta v Piranu.
ALPINIZEM
BOČEN, 11. — Neka južnotirolska alpinistična odprava je letos 23. ja nuarja opravila prvenstveni vzpon preko južne stene na najvišji vrh Andov, na 6.959 m visoko Acon-caguo. 3.000 m visoka .južna stena je vsebovala peto in šesto težavnostno stopnjo.
OBVESTILO
Tržaško šahovsko društvo (SS Triestina — Ul. Giulia 4) in ŠD Kontovel prirejata
1. moštveni šahovski turnir Tržaške pokraj'ine
v Kulturnem domu na Proseku. Turnir se bo začel 16. t.m. ob 16. uri. Vpisovanje do 15 minut pred začetkom. Udeleženci bodo prejeli speminske kolajne, ekipe pa pokale. Glavni sodnik bo mojster dr.
Božidar Filipovič.
* * #
SPDT obvešča, da se v nedeljo, 17. t.m. prične smučarski tečaj na Sviščakih pri Ilirski Bistrici. Tečajniki, ki se mislijo odpovedati tečaju, naj to javijo najkasneje de srede zjutraj na sedežu ZSŠDI, Ulica Geppa 9, tel. 31-119. Urnik odhoda avtobusov in razpored po tečajih bo objavljen v petek, 15.
t.m. na športni strani PD.
* * *
ŠD Breg priredi v nedeljo, 17. t.m. SMUČARSKI IZLET na Krva vec. Vpisovanje v torek in četrtek v občinski telovadnici v Dolini in vsak dan pri vaških zastopnikih.
* * *
Slovenski pomorski klub Čupa Sesljanu sklicuje svoj 2. redni občni zbor za petek, 15. februarja. Občni zbor se bo začel ob 20. uri prvem ali ob 20.30 v drugem sklicanju v dvorani PD I. Gruden v Nabrežini.
Razburljiv zaključek
(Nadaljevanje s 5. strani)
Bazoviško moštvo vsekakor ni zaslužilo poraza, saj je predvajalo dober nogomet posebno v prvem polčasu.
Kljub nedeljskemu porazu je Zarja še vedno izven nevarnosti. U-pajmo, da je ne bo zajela kriza.
A. Ražem
Audax — Breg 3:1 (1:0)
AUDAX: Franzot, Serpiini, Miklus, Bigotto, Adrenia, Flaiban, Kodrič, Ferrara. Ambrosi, Cocco, Mazelli.
BREG: Favento, Posega, Čuk, VI-dos, Mahnič, Lovriha, Sovič, Samec, Markežič, Strnad.
Strelci: v p. p. Kodrič, v d. p. Lovriha (enajstmetrovka). Ambrosi (2). Sodnik: Bernardis.
Na starem občinskem stadionu v Gorici skoraj ni bilo publike ob srečanju Audax - Breg. V dresu «pla-vih» sta prvič nastopila mladinca Lovriha in Sovič, ki nista razočarala. Igrišče je bilo precej dobro in igra dopadljiva. Audax je pokazal dovolj tehnično igro in uigranost, vendar se vse to ni bogve kako odražalo na poteku srečanja, kajti Bregova obramba je bila učinkovita. O izidu srečanja menimo, da je bil popolnoma izkrivljen, po «zaslugi» nezanesljivega sodnika.
Po nekaj poskusnih potezah, ki jih je speljal Audax, so Brežani v protinapadu poslali žogo v kazenski prostor «rdečih», kjer jo je branilec namenoma odbil z roko, toda sodnik tega ni videl. V takem vzdušju je prišel Audax do izraza in je v 34. min. povedel s strelom Kodriča.
V d. p. so prišli Brežani v eni redkih akcij do nasprotnih vrat in je sodnik žvižgal dvomljivo enajstmetrovko, ki jo je lepo realiziral novinec Lovriha, čeprav je vratar Franzot odlično posegel. Audax je od tega trenutka dalje nekoliko popustil in je postala igra bolj uravnovešena, tako da je bil tudi nasprotnik pripravljen na remi, toda ko je žoga zadela nekega «plavega» v ramo je sodnik dosodil enajstmetrovko. Ob tej priliki je bil zaradi ugo-varjana izključen Mahnič. Strel ial specialist Ferrara, a je bil Favento spretnejši in je z dvojnim posegom rešil svoja vrata. «Plavim» se je celo ponudila priložnost, da povedejo, ko je sodnik dosodil neposredni prosti strel v kazenskem prostoru Audaxa, vendar je Markežič poslal usnje v vratnico. Nekaj minut kasneje je sodnik ponudil domačinom podobno priložnost, katere spretni Ambrosi ni zapravil. Manjkale so samo tri minute do konca srečanja in «plavi» so se pognali v napad. Ambrosi je to taktično izkoristil ter je (sam v protinapadu) pritekel od sredine igrišča, do Fa-veptovih vrat in realiziral.
Na.i pripomnimo, da se je tekma končala štiri minute po regularnem času.
Jolo
Točke
(Nadaljevanje s 5. strani)
IfeMiÉÉ
Vratar ekipe Bar Veneto je v zadnjem trenutku preprečil zadetek napadalcu Primorca
vse žoge in dosegel za svojo ekipo kar 4 gole. Domačini so nastopili brez šuberja in Štoke, vendar bi z boljšim kritjem nasprotnikovega srednjega napadalca lahko dosegli kaj več. V prvem polčasu je bila Olimpija kljub poprečni igri nevarnejša in pretežno v napadu. Pri stanju 1:1 pa so domačini popustili in omogočili gostom, da so prišli v vodstvo tik pred koncem polčasa.
V drugem delu je igra postala slabša in tudi precej groba. V 20. min. je sodnik dosodil 11-metrovko, ko je Delise preostro startal na i-gralca, kj pa ni imel večjih možnosti za gol. Zatem je moral z igrišča Čemjava, zaradi prekrška in obračunavanja z nasprotnikom. Pri razliki dveh golov in z igralcem manj je bila usoda Olimpij« zapečatena. Nekaj minut pred koncem je Zaintel zopet izkoristil napako vratarja in postavil končni rezultat.
O. G.
Sovjeti
polrebujejo
(Nadaljevanje s 4. strani)
Morda pa je treba v tem iskati osnovni razlog za sovjetsko ponudbo ameriškim podjetjem za gradnjo velikanske tovarne letal. V trenutku namreč, ki bo bil med Moskvo in Washingtonom sklenjen sporazum o obojestranskem priznavanju. bi tudi sovjetska letala imela enako veljavo na svetovnem trgu. In ker so sovjetska letala cenejša, bi lahko sovjetska industrija tekmovala z ameriško oziroma z zahodno na svetovnih tržiščih, koder se vedno pogosteje pojavlja, vendar pa le ra način, da fiokaže morebitnim tujim porabnikom svoje izdelke, boli redko pa se zgodi, da se sovjetsko letalo na tujem tržišču tudi proda.
Toda če smo rekli, da bi tri velika ameriška podjetja bila pripravljena sodelovati s Sovjeti pri gradnji novega industrijskega pod jetja, v katerem bi gradili nov tip izpopolnjenega letala, ker bi s tem razvila svojo dejavnost, je vprašanje, ali bi prav ista podjetja bila pripravljena na to sodelovanje pod pogojem, da se Sovjetski zvezi prizna «recipro-citeta», saj bi si s tem ameriška podjetja sama «žagala vejo». Sicer pa smo navajanja ameriške revije omenili le kot še en dokaz nekakšnega odniranja med Sovjetsko zvezo in ZDA.
PARIZ, 11. — Carlosu Monzonu. ki je v soboto premagal v dvoboju za naslov svetovnega boksarskega prvaka Napolesa, grozi izključitev, ker se ni predstavil na pregled za antidoping.