Poštnina platana v gotovini! Izdaja Delavska univerza Domžale, Kolodvorska C 6 telefon 72 082. - Ureja ured-aiski odbor. - Odgovonu urednik MIlan Klerln -izhaja vsakega 15. v mesecu. — Žiro račun: Številk* 5012-3-511. _ Cen« 0.50 din. — Tiska tiskarna »Toneta Tomslca* « Ljubljani Leto IX. — Posebna številka Domžale, 20. julija 1970 GLASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNEGA LJUDSTVA OBČINE DOMŽALE 0$čins&i praznih v 25. letu svobode Oh dveh tako pomembnih praznikih, kot jih praznujemo letos, tj. ob 25. obletnici svobode in 27. juliju, občinskem prazniku, hote ali nehote tudi občinska skupščina in vsi njeni organi pregledajo prehojeno pot in ugotavljajo uspehe in neuspehe. In če bomo ob takem pregledu do te naše skupnosti objektivni, potem bomo morali priznati, da je bilo pretečeno obdobje za nas več kot uspešno. Napredek, ki smo ga dosegli v teh 25 letih, je tako očiten, da ni primerljiv z nobeno dobo v preteklosti. Izgradnja objektov vseh vrst, od gospodarskih do komunalnih, kakor tudi skrb za standard delovnih ljudi je bila tako vsestranska, da mora vsak pošten državljan priznati in tudi priznava, da je to uresničljivo le v taki socialistični družbi kot je naša in ob taki zavesti, kakršna je zavest naših občanov. Mi, v naši občini, v letošnjem jubilejnem letu z veseljem in ponosom lahko ugotavljamo, da je tudi to leto spet leto novih izrednih uspehov. Naj navedem samo nekatere pomembnejše med njimi: Na dan občinskega praznika bo izročena prometu asfaltirana cesta Zelo dnik—Moravče v vrednosti prek boo starih miliionov, dol<^a q km. Moderniziranih — na novo asfaltiranih bo še nadaljnjih 6 km cest. Ze v letošnjem letu bomo pričeli z izgradnjo novih šol v celotnem proračunskem znesku prek 3 milijarde starih dinarjev. Realizacija celotnega programa naj bi trajala največ 5 leta. Slovenijales — LIP Kadomlic ^radi popolnoma novo tovarno raznovrstnega pohištva, v katero bo vložil prek 2 milijardi sredstev. Tovarna sanitetnega materiala Domžale tudi vlaga ogromna sredstva v povečavo tovarne (prek 2 milijardi starih din) in modernizacijo. »Mlinostroj*< Domžale je prav v teh dneh izročil proizvodnji nov objekt s površino 2200 m' V občini je bilo v zadnjem letu izgrajenega vodovoda v dolžini nad 15 km. IZ VSLBINL: Bilo je pred 29 leti Otvoritev moravske ceste 25 let graditve komunalnh objektov Doseženi uspehi in naloge, ki so pred nami Kronika domžalskega damnikarslva — prvi del Dolgoletna želja moravske doline — sodobna resta — je za letošnji občinski praznik postala stvarnost. Moravče na široko odpirajo vrata k svojim lepolam in vabijo V soboto, l&. julija ob 10,30 bo slovesna otvoritev teste v Krtini To so najpomembnejši novi objekti, ki so ali bodo izročeni v uporabo v letošnjem letu. Ne bi pa bilo prav, če ob tej priložnosti ne bi omenili tudi nekaterih krajev, ki so v zadnjem letu dosegli velik napredek predvsem z lastno iniciativo, z lastnim zbiranjem sredstev za ureditev komunalnih problemov. Vse priznanje zaslužijo kraji in njihovi odborniki v Ihanu, Dragomlju-Pšati, Moravčah, na Viru, v Jaršah, Trzinu in še nekateri. Naj bodo ti kraji za primer tudi drugim, kako se z lastno prizadevnostjo pri zbiranju sred- stev in z dodatnimi sredstvi občine lahko rešujejo krajevne potrebe. Naj izkoristim priložnost, ko praznujemo svoj praznik, tudi za to, da se zahvalim vsem političnim in drugim družbenim organizacijam ter vsem našim občanom, ki so na kakršenkoli način prispevali k napredku občine, obenem pa jim želim ob praznovanju čim več zadovoljstva. Albin Klemene predsednik občinske skupščine Domžale Program prireditev od 11. do SOBOTA, 11. julija 1970 ob 15. uri Praznik dneva šoferjev in avtomehanikov — povorka avtomobilov — Domžale—Dob—Gorjuša ob 20. uri Levstik-Kreft: TUGOMER, DPD Svoboda Mengeš v Letnem gledališču Mengeš ob 21. uri Tavčar: CVETJE V JESENI, DPD Svoboda Dob v Dobu NEDELJA, 12. julija 1970 ob 14.30 Parada ob 750-lctnici Doba v Dobu ob 17. uri Mednarodni šahovski dvoboj Randers (Danska) — Domžale v sejni sobi SOb Domžale ob 20. uri Levstik-Kreft: TUGOMER, DPD Svoboda Mengeš v Letnem gledališču Mengeš SREDA, 15. julija 1970 ob 19. uri Otvoritev razstave Foto-kino kluba MAVRICA Radomlje v preddverju dvorane komunalnega centra v Domžalah PETEK, 17. julija 1970 ob 20. uri Komorni koncert Tria Lorenz v baročnem muzeju Jelovškovih fresk v Grobljah SOBOTA, 18. julija 1970 ob 8. uri Otvoritev Liparjeve ceste, kanalizacijske čistilne naprave in ploščadi TVD Partizan Mengeš v Mengšu ob 20. uri Rokovnjaški tabor na Brdu 1 NEDELJA, 19. julija 1970 ob 15. uri Rokovnjaški tabor na Brdu PONEDELJEK, 20. julija 1970 ob 17. uri Občinski nogometni turnir za mladinski pokal — polfinale v Dobu ob 17. uri Občinski nogometni pokal za člane — polfinale v Domžalah TOREK, 21. julija 1970 ob 17. uri Občinsko prvenstvo v plavanju v Domžalah ob 20. uri Štafetni tek po ulicah Domžal SREDA, 22. julija 1970 ob 9. uri Otvoritev razstave partizanske grafike v preddverju dvorane komunalnega centra v Domžalah za občinski praznik julija 1970 ob 10.30 Otvoritev razstave akademskega slikarja Danie-la Fuggerja v mali dvorani Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale Četrtek, 23. julija 1970 ob 16. uri Občinski nogometni turnir za mladinski pokal — finale v Dobu ob 17. uri Mladinski košarkarski turnir — polfinale v Mengšu ob 17.30 Občinski nogometni turnimi pokal članov — finale v Dobu PETEK, 24. julija 1970 ob 17. uri Mladinski košarkarski turnir — finale v Domžalah ob 20. uri Prižig žare pred spomenikom v Radomljah SOBOTA, 25. julija 1970 ob 6. uri Budnica mengeške godbe v Moravčah ob 8,30 uri Koncert domžalske godbe na ploščadi pred dorano komunalnega centra v Domžalah ob 9. uri Svečana seja Skupščine občine Domžale z akademijo, na kateri sodelujejo združeni mladinski pevski zbori osnovnih šol, solisti in recitatorji tej orkester Zavoda za glasbeno izobraževanje Domžale v dvorani komunalnega centra v Dom-«1 Žalah ob 10.30 Otvoritev ceste Zclodnik—Moravče v Krtini ob 11.30 Slovesna prireditev ob otvoritvi ceste v Moravčah, na kateri sodelujejo mladinski pevski zbor in recitatorji Osnovne šole Jurij Vega iz Moravč ter moški pevski zbor PD Moravče ob 12.30 Medsektorske vaje občinske gasilske zveze v Moravčah NEDELJA, 26. julija 1970 ob 9. uri Tradicionalno tekmovanje občinskih reprezentanc Zagorje — Domžale v košarki, nogometu, kegljanju, streljanju, šahu in namiznem tenisu v Domžalah ob 15. uri Izseljenski piknik v Kamniški Bistrici pametno gospodari, kdor vlaga svoje prihranke pri kreditni banki in hranilnici — podružnici domžale Bilo je pred devetindvajsetimi leti Fašistični vojni stroj si je po skoro dveh lotih vojne podredil velik del Zapadne in Severne Evrope in se pripravljal za svoj največji podvig, nu napad na Sovjetsko zvezo. Se pred tem pa si je moral zavarovati hrbet na Balkanu in zato urediti položaj tudi v takratni Jugoslaviji, katere voditelji so se sicer prištevali med pristaše •>novega reda«, ljudstvo pa je v marčnih dogodkih leta lilll reklo svoj odločni NE in s tem sprožilo koncentrični napad ta-ši.stičnih armad Nemčije, Italije, Madžarske in Bolgarije na Jugoslavijo. Po kratkotrajnem, slabo organiziranem odporu je Jugoslavija zginila z evropskega zemljevida in njen teritorij so si razdelili kot' plen napadalci. Za jugoslovanske narode se Je s tem pričelo najtemnejše in najstrašnejše obdobje zgodovine — doba okupacije, doba ko so vsi nekdanji voditelji pobegnili v varna zavetja daljnjih dežel in ljudstvu prepustili divjanje nenasitnih okupatorjevih vojakov in njihovih hlapcev. Zaradi nuvide/.ne brezizhodnosti, zaradi moči in organiziranosti okupatorja se je mnogih naših ljudi že polaščal obup. Ropanje, izseljevanje in streljanje so bile metode, ki jih je vsiljivi tujec uporabljal, da bi ljudstvo zastmšil in tako ustvaril mirno in varno zaledje, ki bi ga z boka ščitilo pri njegovem največjem podvigu, napadu na svojega najnevarnejšega nasprotnika, Sovjetsko zvezo. In v taki situaciji, ko so se stari strankarski voditelji že poklonili okupatorju in se mu mnogi celo vdinjali, je Komunistična partija Slovenije Izdala vsem Slovencem ]x>ziv za oboroženo vstajo tn upor proti okupatorju, I čemer je prižgala v srcih naprednih Slovencev iskro upanja, da le še ni vse izgubljeno In da je še prisotna neka sila, ki prevzema kolo zgodovine v svoje roke. Prav ta poziv je visoko dvignil ugled Partije in njenih članov v očeh napredniji .Slovencev in povzročil, da je začelo med ljudstvom vreti. Zečcle so se priprave na oborožen upor. Ze sredi maja 1941 Je tudi za kamniško okrožje odposlanec CK KPS. Tomo Breje osnoval Vojni komite, v katerem so bili dr. Marijan Dermastia. Tone Sturm »Doslej neznano grozo zrle so oči: gorečo vas, ki živi v nji ljudje gorijo, obsojence, ki sami kopljejo si grob, žene in starci, ki pred puškami stojijo." (Napis na spomeniku NOB v Domžalah.) in Stane Zerovnlk. Ta je takoj prevzel v svoje roke organizacijo priprav za vstajo, ustanavljal borbene skupine in jih idejno in praktično pripravljal za čas, ki se je nezadržno bližal, na oborožen boj z okupatorjem. Ze sredi julija je bilo formiranih devet skupin, med njimi tudi v Kamniku, Mengšu, Radomljah in Domžalah, 25. julija pa je Vojni komite na sestanku v Volčjem potoku sprejel sklep o začetku oborožene vstaje. Ta naj bi se pričela v noči med 27. in 28. julijem. Na tem sestanku je bil ustanovljen tudi Kamniški bataljon, katerega komandant je postal Marijan Dermastia, komisar pa Tone Sturm. Načrt za to prvo organizirano akcijo proti okupatorju, ki naj bi pokazala, da se Slovenci ne mislijo vdati okupatorju na milost in nemilost in da sprejemajo z njim odkrito borbo na življenje in smrt, je predvideval rušenje železnic, cest ln mostov, uničenje telefonskih zvez in objektov, pomembnih za okupatorjev vojni stroj ter uničevanje okupatorja, kjerkoli bi bilo mogoče. Po prvi akciji pa je bilo sklenjeno, da odidejo grupe v partizane ln določena so bila tudi zbirna mesta. 27. julija zvečer in ponoči je Kamniška krupa uničila telefonske zveze s Kranjem, IJuplišku je uničila del naprav v današnji tovarni STOL in pa most čez Bistrico, Mengeška je porušila 100 m Kamniške proge in pnžuguln telefonske drogove v smeri ri proti Homcu, grupa v Crni je minirala cesto proti Črnivcu, Trzinci so podrli telefonske drogove na Dobravi. Radomeljska grupa se je zbrala ob desetih zvečer v Križkarjevih smrekicah v bližini mostu čez Bistrico, od tu pa je del grupe, ki je štela kakih 20 članov odšel na homškl. drugi del pa na radomeljski most in ju onesposobil Večina udeležencev te akcije je po opravljeni nalogi odšla v krumperške gozdove in si tam uredila taborišče. V noči od 27. na 2(1. julij leta 1941 je po vsej dolini od Kamniških planin do Save zagorel plamen vstaje in upora, s tem pa se je začela tudi množična oborožena borba slovenskega ljudstva z okupatorjem. V spomin na ta 27. julij praznujeta tako domžalska kot tudi kamniška občina svoj občinski praznik. Ta naš praznik pa ni pomemben samo zalo. ker se je na ta dan pred 29. leti pričela oborožena borba na našem, kamniško-domžalskem področju, pomemben je še prav posebno zato, ker pomeni začetek prave množične vstaje proti okupatorju na Slovenskem sploh. Tudi letos se z hvaležnostjo in z vsem dolžnim spoštovanjem klanjamo spominu vseh tistih, ki so za to veliko stvar darovali svoja življenja, vsem preživelim borcem, posebno pa še članom prvega Kamniškega bataljona pa čestitamo za ta njihov največji praznik, ki je praznik vseh nas. Uspela prireditev ob 7$0-letnici Doba V sprevodu, kakršnega že dolgo nismo videli, je bila prikazana preteklost in sedanjost področja, katerega središče Je Dob Po sprevodu in slavnostnem delu prireditve, ki ga kaže naša slika, pa se je ob vremenu, ki ,je bilo kakor naročeno, razvilo sproščeno veselje, ki ju trajalo pozno v noč Moravče so dobile svojo cesto! Zastave plapolajo... Zastavo plapolajo v vetru, visoko mlaji se pozibavajo — praznik je. Izgleda, da je vsak holmiček, vsak grm, vsaka domačija praznično razpoložena Ljudje hodijo vzravnani, ponosni. Dobili so nekaj, kar so že dolgo pričakovali, na kar so že leta, celo desetletja čakali, dobili" so nekaj, kar bo ostalo njim ... Asfaltna prevleka nove ceste je nared. Pripravljena je sprejeti težka bremena tovornjakov in velike hitrosti lahkih limuzin, postala je prijatelj jeklenih konjičkov — velikih in majhnih, postala je prijatelj človeka, ki živi tu — in onega, ki se bo pripeljal sem le konec tedna — na vikend, da se po napornem delu spočije in v objemu šumečih gozdov nabere dovolj moči za delo. Zastave plapolajo v vetru. Prek ceste je razpet svilen trak. za njirh kolone vozil. Ob traku se zbere številno občinstvo; navdušeno je in radovedno. Pred.stavnik skupščine prereže trak in naznani, da je cesta odprta. Kolona vozil se požene po novi av- tomobilski trasi proti Moravčam. Vozila pridobivajo na hitrosti, bele oznake sredi cestišča beže — zadaj ostajajo polja, njive, hribi in doline. Vozniki so navdušeni — celo -fičko- je postal živahnejši; le rahel pritisk na pedal za plin in že skoči kot neučakan žrebiček, kadar ga osvobodijo povodca. Cesta se vije v blagih ovinkih — na obe strani je čudovit pogled: potočki kristalno čiste vode žubore. drevesa se priklanjajo, tu in tam opaziš radovednega zajčka, ki sedi na zadnjih nogah in obrača dolge uhlje na vse strani. Kolona vozil se približa Moravčam. Tik pred naseljem jo zaustavi skupina pionirjev s šopki cvetja, ki prvi pozdravijo goste in jim zažele dobrodošlico. Nato se reka obiskovalcev zbere pred slavnostno tribuno, kjer se uradno konča otvoritev. Nato se prične rajanje, petje, vriskanje. Godba igra, iz stojnic se ponujajo vsakovrstne dobrote, ki potešijo lakoto in poga- sijo žejo. Crni trak. T. T. izpolnitev davnih želja, se čez hribe in doline Priključek na nove cesto v Krtini Nova cesta je presekala stare ovinke Sokličev klanec — sedal le še snomin Delavci opravljajo na cesti samo še olepševalna dela Nekaj podatkov o novi cesti Cesta od Krtine do Moravč je dolga 7,936 km. V prvem delo. tj. od Krtine do Sokliča poteka skoro v celoti po novi trasi, je široka 6 m in ima na obeh straneh bankine širine po en meter. Od vrha Sokličevega klanca do Moravč Pa poteka cesta Po le delno popravljeni stari trasi, ki je le malo razširjena in zato široka le pet metrov z bankinami, širokimi po pol metra na vsaki strani. Krivine so tudi na tem odseku en meter širše, podaljšani so propusti in izkopani jarki na obeh straneh. Na novo zgrajenem delu ceste je bilo vgrajenega 27.000 m" gramoznega nasipa in 8.300 m" tamzona. Pri Brezjah in pri Sokliču je bilo izkopanega 7.300 m materiala in na celotni novi trasi položenega 16.600 m- asfalta debeline 10 cm. Most čez Rotlomljo je dolg 16 metrov in stoji na 60 globoko zabitih pilotih. Vanj je bilo vgrajenega 279 m" betona. Tudi za most čez potok Čudno, ki ima razpetino 8 m, je bilo zabitih 32 pilotov in vgrajenega 156 ms betona. Na cestnem odseku, ki poteka po stari trasi je bilo za razširitev ceste porabljenega 7.200 m gramoza in opravljenih 3.400 m izkopa. Tamponskega materiala je bilo vgrajenega 5.700 m8. Asfaltni sloj je tudi na tem delu ceste debel 10 cm in ga je skupno 28.500 m Z dograditvijo moravske ceste je bilo opravljeno veliko in drago delo. Petindvajset let graditve Bcomunalnili objektov Razvoj in z njim povezani problemi domžalske občine, če jih danes gledamo za obdobje zadnjih 25 let. pričajo 0 ogromnih spremembah, ki so jih občani uresničili s svojim delom. Kažejo izredno vitalnost naše socialistične družbe in odkrivajo možnosti nadaljnjega hitrega razvoja. 25 let navsezadnje niti ni dolga doba. Se posebej ne, če pomisilmo, ne moremo vsega zajeti hkrati z veliko žlico. In če pomislimo, da dohitevanje zamujenega ni bila edina naloga, ampak da smo morali napredovati tudi v skladu z vedno hitrejšim tempom gospodarskega in tehničnega razvoja po državi in v svetu, potem petindvajset let prav gotovo ne pomeni kdo ve kako dolgega obdobja. In končno, petindvajsetletno delo predstavlja samo del poti, ki jo moramo prehoditi, da bomo dosegli cilj, ki si ga je postavila naša družbena revolucija. Tako lahko ugotovimo, da bomo morali nekaterim gospod ir skim pa tudi negospodarskim panogam zagotoviti v bodoče večjo pozornost kot doslej, čeprav smo v mnogih primerih te z dosedanjim delom postavili osnove, da bomo te stvari v prihodnosti tudi imeli. Pa še na nekaj ne smemo pozabiti: številki' — in teh je v tem sestavku precej — nam povedo mnogo, še dolgo pa nam ne povedo vsega. Z njihovo pomočjo lahko ugotavljamo, koliko smo že dosegli in kaj moramo še storiti V bodoče, Ne morejo pa nam povedati tega. s kakšno voljo in a kakšnim prizadevanjem smo v preteklih petindva isetih letih izpolnjevali naloge, ki so tih pred nas Dostavljali interesi naše družbe. Vedeti moramo, da so za skopimi številčnimi podatki skriti ljudje ter njihovo nesebično delo, ki je omogočilo, da je naša družbena revolucija že po petindvajsetih letih obrodila tako bogate sadove. Prav zato smo lahko prepričani, da bodo ti sadovi v bodoče še bogatejši. Hiter gospodarski razvoj občine in naraščanje števila prebivalstva v industrijskih predelih je zahteval vse več načrtne izgradnje tako gospodarskih kakor tudi komunalnih objektov. V tem pogledu nam je stara Jugoslavija pustila slabo dediščino. Tik pred drugo svetovno vojno se je v Domžaiah šele pričelo misliti na sisti matično ureditev naselij. Izdelana Je bila skica na katastrski podlogi i : 2280 brez tehnične in ekonomske dokumentacije. O kakšnih drugih komunalnih objektih se ni niti govorilo. Obstajali so le manjši vi-dovodi kot npr. v Lukovici Zičah, Trojici itd. Pomanjkanje urbanistične dokumentacije )e zato po osvoboditvi predstavljalo prvo in glavno oviro za nadalinii načrtni razvoj občine. Zavedajoč se tega problema, le bil •?<- ieta 1947 naročen prvi urbanistični plan, ki naj bi bil pravni iti tehnični instrument v službi urejanja naselij. S tem pianom te se prvič odredili funkcionalni ekonomski in estetski pogoji za IfgradntO. rekonstrukcijo in sanacijo naselij z namenom, ustvariti urbano celoto, ki naj omogoča prebivalcem višjo raven v obM^bVBtiJu načina življenia in dela Pomanjkanje urbanistične dokumentacije je nesporno predstavljalo eno naivečiih ovir pri skladnem razvoju gospodarstva in stanovatiiskih sosesk na območju občine. Občinska skup- Most na novi cesti, ki je delal graditeljem največ preglavic ščina, je zato v letu 1952 sprejela sklep, da je potrebno poskrbeti za pospešeno izdelavo urbanistične dokumentacije skladno z obstoječimi predpisi. Na tej osnovi je bilo na območju občine izmerjeno 85(1 ha površin v izmeri 1 : 1000. Predvsem se to nanaša na k. o. Domžale, Stob. Jarše, Podrečje. Za-boršt. Mengeš in naselje Koli-čevo. Vsa ta nova izmera je služila za širše namene in sicer: — za smotrne odločitve ekonomskega in prostorskega planiranja. — za projektiranje posegov v prostor, — za določanje osnove za prispevke od zemljišč in zgradb. — za smotrno gospodarjenje I kmetijskimi z.emljiSči, — za potrebe civilne zaščite in narodne obrambe. — za inventarizacijo in valorizacijo prostora. Na podlagi teh načrtov se le lahko pristopilo k izdelavi podzemnega katastra oziroma ka-t istra komunalnih miprav. ki i -eden izmed pogojev za gospodjr-ienje z komunalnimi napravami v smislu dobrega gospodaria Osnovna državna karta v merilu 1:5000 za relotno območie občine bo izdelana v tem letu Služila bo kot osnova za razna planirania. obenem na 'ud eo-spodarskim panogam kot osnova za izdelavo raznih tr^a^kih kart. registrov evidenc itd Karta je osnova- — za razdelitev pjvršin v kmetijstvu, gozdarstvu itd. — za potrebe vodnega gospodarstva pri projektiranju regulacij, — za potrebe planiranja energetike, — za potrebe trasiranja cest, železnic, prometnih kart itd. — za potrebe turizma. — za potrebe sektorskih evidenc itd Pospešena urbanizaci>a v jb-cini pa it odpirala tud; vrsto drugih ordb'ernov h-i o-dročiu komunalne dejavnosti. Danes si ne moremo misliti življenja v naselju brez urejene preskrbe z vodo. brez kvalitetne oskrbe z električno energijo ter brez vrste drugih komunalnih služb. Najstarejši komunalni objekti so ceste Z razvojem gospodarstva, ki ima v občini čedalje pomembnejšo vlogo, se povečuje tudi vloga ceste. Cesta je postala sestavni del problemov našega komunalnega gospodarstva. Cest vseh kategorij je v občini 342 km Od tega je bilo v teh petindvajsetih letih asfaltiranih 96 km. Danes odpade v naši občini 16 prebivalcev na en avtomobil oziroma 9 prebivalcev na eno motorno vozilo. Ta primerjava pa ni toliko zanimiva, kolikor je interesanten podatek, ki kaže. da porabi posamezni prebivalec- v občini ?35 1 goriva letno, medtem ko je znašaia poprečna poraba goriva pred petindvajsetimi leti še 461 letno. Po predvidevanjih na.i bi v naslednjih 30 letih poraba goriva na prebivalca v občini porasla na 730 1 na leto. Ze ta podatek nam narekuje dodatna vlaganja v re-konstrukei io cest v občini. V tem obdobju so bili zgrajeni večji mostovi preko struge Kamniške Bistrice v Radomljah, Domžalah in Ihanu. Poleg tega t i Tudi moravska cesta je eden naših skupnih uspehov! pa je bilo na raznih potokih HHjMlIl] Se 16 mahjših mostov tJ9 M m razpeline. Mostovi so feili zgrajeni v glavnem v betonski obdelavi ali pa kombinirano g lesom V zadnjem času pa je bil zgrajen večji most preko potoka Radomlja v Krtini. Napori v izgradnji cest in rtiostov niso bili zaman Vsakodnevni uporabniki Cest se tega dejstva močno zavedajo in so v svojih delovnih organizacijah brez posebnih pripomb in pomislekov sprejemali sklepe o financiranju rekonstrukcij cest IV. reda. Oskrbovanje občanov z zdravo pitno vodo v prvih letih po osvoboditvi je bilo izredno slabo, kar lahko ugotovimo iz naslednjih podatkov: — vodo iz vodnjakov in kapniee je Uporabljalo....... — vodo iz črpal za ročno črpanje . 59.1 "/o — vodo iz izvirov...... 2.6 "/o — vodo iz vodovodnih omrežij . 4.6 °/n 33.7 % občanov občanov občanov občanov V tem času so vzi zajezeni studenci dali le en liter vode na sekundo. Po petindvajsetih let.ih izgradnje vodovodne mreže pa dajejo 68 lit'sek. Tako na primer daje črpališče v Domžalah 30 lit/sek, črpališče Cerklje-Mengeš (samo za potrošnjo v naši občini) 15 lit'sek, črpališč!; Radomlje 7 lit'sek, Hrenov studenec v Črnem grabnu 7 lit'sek, črpališče Moravče 5 lit/sek, črpališče Drtija 5 lit'sek itd. Na podlagi teh povečanih zajetij pa je tudi procent udeležbe posameznih načinov oskrbe prebivalstva t vodo drugačen in — vodo iz vodnjakov in kapnic Uporablja še....... 2 °/o občanov — vodo iz črpal za ročno in elek- — Vodo iz vodovodnih omrežij 7 "/o občanov tfično črpanje.......88 "In občanov Z dosedaj zgrajenim vodovodnim omrežjem smo na območju občine v staniu oskrbovati z zdravo pitno vodo 25.080 prebivalcev ali 86 "/<> celotnega prebivalstva. Ostane nam le še 81 zaselkov s 4.300 prebivalci, ki niso oskrbovani z vodo iz vodovodnega omrežja. Na območju občine smo zgradili 187 km vodovodnega omrežja. Na to omrežje sta priključeni 3.402 zgradbi. Podana pa je možnost za še nadaljnjih 350 do 400 priključkov. Glavni vodovodni zbiralnik na Sumbcrku Sedanji sistem gospodarjenja z vodovodnimi napravami je ustrezen. Predpisi dovoljujejo, da gospodarijo z vodovodnimi napravami podjetja, zavodi in krajevne skupnosti Pri nas so to 4 podjetja in 17 krajevnih skupnosti. Za boljše tehnično delovanje vodovodnega omrežja je bilo zgrajenih 21 rezervoarjev s kapaciteto 2.489 m:l vode Izgradnja vseh vodovodnih objektov je slonela na tako imenovanem načelu solidarnosti. Pri izgradnji so sodelovali s sredstvi: ob- čina Domžale, komunalna podjetja in občani. V tem primeru lahko trdimo, da Smo samoupravo delovnih ljudi v praksi dejansko izvedli oziroma jo še izvajamo. Nihče od »zgoraj« ni >.ukazoval« koliko, kje in v katerem času je zavezanec dolžan svojo obvezo izvršiti, temveč je bilo to prepuščeno njim samim. To je zopet eden dokazov o sposobnosti občanov, da sami urejajo svoje probleme in hkrati tudi zagotovilo za nenehni na-daljni in še hitrejši razcvet komune. Z izgradnjo vodovodnega omrežja pa se je pojavil problem odvajanja odpadnih voda. Prebivalstvo v občini narašča, s tem pa tudi tema po izgradnji strnjenih naselij. Koncentracija prebivalstva na takih območjih je povečala problem o smotrni kanalizaciji odpadnih vod. Tega problema pa ni mogoče obvladati brez daljnosežnega medkrajevnega načrtovanja. V ta namen je bilo treba strniti že obstoječe načrte in smernice v enotne projekte. Po ustavnih določilih in občinskem statutu sodi gradnja javnih naprav za dispozicijo odplak v pristojnost komune. Po osvoboditvi smo bili v občini brez kanalizacijskih naprav. V letu 1970 pa jih je že 18 km in to predvsem v naselju Domžale in Mengšu, koder je tudi gostota prebivalstva največja. V izdelavi pa je že glavni projekt za čistilno napravo in kolektor za potrebe dela občine Domžale in Kamnik, o čemer smo v našem glasilu Že pisali in objavili tudi skico. Stanje kanalizacijskega omrežja v občini je znatno v zaostanku za razvojem vodovodnega omrežja. Prva voda iz vodnjaka za domžalski vodovod čeravno so bila po vojni v te komunalne objekte vložena precejšnja sredstva. Eden najvažnejših pogojev za urejeno žlvjenje mesta »o urejene kanalizacijske naprave. Tega dejstva so se občani Domžal dobro zavedali in zato ni slučaj, da so člani delovnih skupnosti organizirali prostovoljne delovne akcije pri izgradnji kanalizacije v Domžalah in na katerih je sodelovalo tudi do 700 članov (Toko). Zainteresiranost občanov je bila ogromna. Dela so se odvijala brez kakršnihkoli zapletov okoli raznih odškodnin za odstranjene plotove in druge objekte. Polno je bilo razumevanja, čije bil otežkočen dohod k raz- čini, ki bo služila za čiščenje odpadnih vod, kar je nov uspeh na tem področju. Celotna obstoječa kanalizacija je zgrajena po principu mešane kanalizacije, to se pravi, odvajamo vse odpadne in padavinske vode z enim sistemom kanalov. To je običajni in v normalnih okoliščinah najekonomičnajši na-i":in. Množina meteornih voda je namreč mnogo večja kakor množina odplak. Kljub temu pa smo v zadnjem času pristopili k reševanju problema čiščenja odpadnih vod. Ce ob zaključku lahko ugotovimo, da smo pri iz-gradnji kanalizacijskih objektov dosegli dokaj lopo uspehe, nam skrb za zdravje prebivalstva narekuje, da z delom v nakazani smeri nadaljujemo. Ko so Domžale dobivale svoje prve metre kanalizacije nim objektom. Prebivalci so se zavedali, da je dobro razvito omrežje kanalizacijskih naprav važen sestavni del življenjske ravni. Zavedali so se, da presojanje življenjske ravni samo po tem. koliko prejmejo na roko. ne upoštevajo pa vsega oneg:>. kar dobijo od skupnosti po dobro razvitem omrežju komunalnih naprav, ni objektivno, Ce hočemo doseči večjo življenjsko raven, moramo povečati proizvodnjo, hkraii pa tudi izgrajevati komunalne naprave. V zadnjem času jr krajevna skupnost Mengeš uspela zgraditi prvo čistilno napravo v ob- Prav tako kakor smo hitro napredovali v izgradnji opisanih komunalnih objektov smo napredovali tudi pri elektrifikaciji območja občine. Od leta 1945 dalje je bilo zgrajenih 51 transformatorskih postaj jakosti "(l ll 4 Kv. od tega čisto Industriiskih 11. Dalje je bilo zgrajenih 48 km daljnovodov 35 Kv in 20 Kv in 184 km nizkonapetostnega omrežja. Nadalje je bila v naselju Podrečje zgrajena razdelilna trafopostaja jakosti 110 Kv. ki je bistveno pripomogla k boljši preskrbi z električno energijo. Takole je ob času gradnje kanalizacije in vodovoda Izgledalo središče Domžal Zavedajoč se nevarnosti pred poplavami, se je lakoj po osvoboditvi pristopilo k izgradnji razbremenil nika Pšatsi da i>i obvarovali Mengeš in ostala nu selja ob potoku Pšute pred do takrat rednimi poplavami. Naloge se je ljudstvo lotilo lako rekoč brez tehničnih sredstev Imelo pa je dobro Volja Sadovi tega dela so se že pogosto pokazali. Nadalje se je pristopil i k umiritvi Kamniške Bistrice s tem, da ko bili zgrajeni potrebni jezovi ter zavarovane brežmi Tako smo se zavarovali pri 11 poplavami, kakršne so bile leta 1926 in 1934. Z ureditvijo navedenih problemov pa smo pristopili k ureditvi porečja Rače. V izdelavi sn glavni projekti za regulacijo tega potoka. Po vsej urejenosti bo leta 1971 pričetek praktične*! Uspehi v izgradnji komunalnih objektov in naprav pa so velikega pomenu tudi za napie... kalil zdaj se bomo vsaj s te., , vidika nekako laže lotevati vprašanj, pred katerimi že sto .iirno. Nove soseske, ki nastaja >" že ali pa bodo. bodo v najkrajšem /a nadaljnjih 10 km v . i edin..... ca. 100 mili jonov S din. "Za lelos pa so predvidena še naslednja, dela: ;•■ — nadaljnja ureditev Bukov-čeve ceste na Viru, to je naprava pločnikov in robnikov ter kolesarske steze in javne razsvetljave (dolžina 1600 m), ,1— ureditev ceste v Dobu (dolzma liOO m). — Liparjeva cesta v Mengšu (dolžina 400 m — vrednost 3.r) milijonov S din), — asfaltiranje dela ceste Dra-gomel j—Pšata—Šentjakob ob sodelovanju-z občino Bežigrad, — ureditev križišča zvezne in Ljubljanske ceste pred mostom na Viru. ■' Mimo teh del pa je še vrsta nalog, ki jih tudi moramo v najkrajšem • Času rešiti. Nekaterih smo se že z vso resnostjo lotili. * Zaradi številnih nalog na področju urbanizma je potrebno ustanoviti samostojni svet za urbanizem, in gradbene zadeve •ter: // ■• ' kadrovsko okrepiti odsek za/ "gradbeništvo v občinski upravi, — razmejiti delo med upravo in stanovanjskim podjetjem ter določiti večjo pristojnost delu sklada in sveta, — pri urbanističnem načrtovanju tesneje .sodelovali s krajevnimi skupnostmi. — pri izdajanju lokacijskih odločb in gradbenih dovoljen} naj sodelujejo krajevne skupnosti! — takoj pričeli s pripravami, ki bodo omogočile izgradnjo središča Domžal; pri tem mislim na omejitev privatne gradnje in na izgradnjo Irgovsko-poslovne-ga in stanovanjskega centra; podoben ukrep predlagamo tudi za Mengeš. — čimprej preučiti ustanovitev lastnega projektivnega biroja, ker so za to dani vsi pogoji. V teku so tudi razgovori z ustreznimi strokovnjaki. INDUSTRIJA V občini Domžale je bilo v letu 1969 13 industrijskih podjetij s sedežem v občini in !! obratov, katerih matična podjetja imajo sedež izven občine. Ustvarila so 51,6 milijarde S din celotnega dohodka in 20.6 milijarde S din družbenega proizvoda, kar pred- stavlja 83 celotnem gospo- darstvu občine in kar je za 80*/« več kot v letu 1966. Ta porast je bil le delno pogojen z naraščanjem cen in novim načinom ugotavljanja dohodka, v glavnem pa od 11 iii porasta fizičnega obsega proizvodnje. Proizvodnja, prav tako pa tudi realizacija, se je v letu 1969 zlasli povečala v podjetjih: Helios (proizvodnja za 3(1 "/„, realizacija U 12 %). Opekarna Radomlje (proizvodnja 20 »■«. realizacija 31! "/nj, Tosama (proizvodnja 25 "In. realizacija 57%) in Toko (proizvodnja 33 *h realizacija 26"/«). Pri obratih pa je bila največja stopnja porasta dosežena pri podjetju Slovenijales LIP Radomlje (proizvodnja 26 odstotkov, realizacija 28*/»). Kljub relativno visokemu porastu proizvodnje in realizacije pa so bila ustvarjena le skromna sredstva za sklade V celotni industri ■» so znašala -<.:s:'odo vidneje prispevale k mo-'ernizaciji in tehnološkemu na->redku lastne proizvodnje in » em industrijske proizvodnje Motne občine. Industrijska podjetja so v letu '969 izvozila za 3,4 milijona do-■srjev proizvodov, kar je za 12 >dstotkov več kot leta 1968. Do-eženi izvoz, predvsem na konvertibilno področje, kamor je smerjeno 60°/o. je zaradi nestimulativnega deviznega sistema predvsem odsev potreb po deviznih sredstvih (GDK in re-'encijska kvota), ki jih je zahteval uvoz surovin in nabava tuje opreme. V industriji je bilo v letu 1969 zaposlenih 6011 ljudi, od tega 59"/ci žensk. Število zaposlenih se je v primerjavi z letom 1963 povečalo za 92 ljudi ali za 2"/c. Več delavcev je bilo zaposlenih predvsem v podjetjih: Tosama (84), Slovenijales — LIP Radomlje (44). -Universale« (31), in -Kile- (19). Tudi v letošnjem letu ugotavljamo nadaljnjo hitro rast industrijske proizvodnje. V primerjavi z lanskim I. četrtletjem se je povečala proizvodnja za 10 odstotkov, k čemer je prav gotovo prispeval tudi izvoz, ki je v primerjavi z lanskim I. četrtletjem kar za 72"/« večji. Ugotovljena rast proizvodnje in izvoza je hitrejša, kot so jo gospodarske organizacije predvidele v letnih planih. Tako lahko pričakujemo, da bomo ob koncu leta dosegli najmanj predvideno stopnjo rasti in da bodo tudi tista podjetja, ki so napovedala stagnacijo ali celo upadanje proizvodnje, hitreje napredovala. OBRT V občini je registriranih 550 obrtnih delavnic. 45 avtoprevoz-nikov, 75 postranskih obrtnikov ter 9 državnih obrtnih podjetij. Za uspešnejše in lažje poslovanje so obrtniki ustanovili last- no obrtno nabavno-prodajno zadrugo. Konstituirana je bila v novembru 1969. Lani in letos je bilo na novo ustanovljenih 75 obrtnih delavnic, in sicer največ iz stroke predelovanja kovin (22), stavbne obrti (13) in izdelovanja predmetov iz plastičnih mas (7). TRGOVINA Promet v trgovini na drobno se je v letu 1969 povečal za 31 odstotkov, to pa predvsem zaradi povečanih prodajnih površin trgovskega podjetja »Napredek" in novih prodajaln ••Metalke-, »Kovinotehne« in Induplatl. Z novimi in moderniziranimi prodajalnami se je v občini izboljšala ponudba živil in drugega blaga, posebno tehničnega, povečala pa se je tudi konkurenca in s tem prelivanje prometa med konkurenčnimi prodajalnami. Poleg boljše ponudbe pa so prednosti, ki jih imajo moderne oblike prodaje za gotovino in na potrošniške kredite, pritegnile tudi več tistih potrošnikov s področja občine in izven nje, ki so bili prej zaradi pomanjkljive izbire usmerjeni v sosednje potrošniške centre, predvsem seveda v Ljubljano. Promet v trgovini na debelo se je povečal za 72 odstotkov. GOSTINSTVO IN TURIZEM Na področju gostinstva in turizma ni bilo vidnejšega napredka, v družbenem sektorju je bil iztržek večji le za 17 °/o, v celoti pa le 13°/u. Glede na nove zmogljivosti v družbenem in privatnem sektorju smo pričakovali hitrejši porast prometa, vendar se je le prelival in vidno povečal le v obratih, kjer so dosegli višjo kvaliteto uslug- Prenočitvene kapacitete se niso povečale. Turistični promet, izražen v številu nočitev, je izredno skromen. Ustvarjajo ga tranzitni gosti, sezonski delaVci iz drugih republik in udeleženci seminarjev v Grobljah. Na tem področju gospodarstva nai čakajo še velike naloge, katere smo že zaceli reševati: Iskanj? možnosti za večje kvalitetne prenočitvene kapacitete, ureditev objektov za turistično gostinske namene, izboljšanje (fi popestritev turistične ponudbe, organiziranje atraktivnih prireditev in organizacija učinkovitejše propagande in informiranosti. Takoj, tj. še v letošnjem Mu, bo nujno potrebno pripraviti dokumentacijo za gradnjo hotela v Domžalah, na Kolovcu in motela v Mengšu. 'udi TOSAMA na Viru gradi. Novi objekt bo omogočil občutno povečanje proizvodnje ln Izdelavo novih artiklov Slovenijales LIP Radomlje gradi novo tovarno, ki bo, ko bo zgrajena, dala zaposlitev številnim novim delavcem KMETIJSTVO Na področju kmetijstva je bila organizirana kmetijska pospeševalna Služba ter sklad za pospeševanje kmetijstva pri skupščini občine. Mnogo Skrbi je bik) posvečene reji živine ter problemu odkupa kmetijskih Višk-ov. Svet U kmetijstvo in gozdarstvo je na svojih sejah razpravljal o celotni problematiki In izdal več koristnih priporočil. Mirno omenjenega je svet obravnaval tudi področje lova in ribolova. V nadalje želimo posvetiti vso skrb razvoju in zboljšanju stanja v kmetijstvu ter vzporedno razvijati kmetijsko pospeševalno službo. PRORAČUN Proračunska sredstva so v letu 1960 znašala po rebalansu »kupaj s TIS 2.122.057.000 S din, kar je glede na plan !>il,31 V«. Sredstva čistega proračuna brez TIS, s katerimi so bile pokrivane potrebe za kulturno-prosvet.no dejavnost, socialno skrbstvo, zdravstveno varstvo, komunalno dejavnost, delo državnih organov, nejavnost krajevnih skupnosti, dejavnost drUŽbeno-poliličnih organizacij ln društev, negospodarske investicije, gospodarske intervencije, proračunske obveznosti iz prejšnjih let, pa S0 Znašala ob zaključku leta 100(1, skupno z nerazporejenimi sredstvi in z odvodom v rezervni sklad 1.251,600.500 din. Na osnovi realizacije proračuna za leto 1969 in predvidene dinamike v letu 1970, bodo skupna sredstva zbrana za pokrivanje družbenih potreb iz proračuna, znašala v letu 1970 2.515,683.900 din. V tej vsoti so tudi sredstva za TIS. Dohodki čistega proračuna zn i"to 1970 so ocenjeni z zneskom 1.409,683.900 S din. Razlika med letošnjimi in lanskimi sredstvi za splošno potrošnjo znaša 158,023.400 S din. kar je 12.62 "/p več. Kljub temu, da so sredstva v letošnjem letu nekoliko večja kot v letu 1969, so bile prikazane potrebe koristnikov za sredstva v letu 1970 znatno višje kot pa jih je skupščina imela na razpolago. Zato je skupščina v letošnjem letu predlagala združevanje sredstev na osnovi družbenega dogovora z delovnimi organizacijami naše občine, in sicer za potrebe NO. za moravsko cesto, kulturo in telesno kulturo, v znesku 107,462.800 starih dinarjev. Iz tega pregleda vidimo, s kolikimi sredstvi občina na podlagi vseh vrst dohodkov na svojem območju razpolaga. V bližnji prihodnosti bo treba misliti na to. kakšne bodo dejanske možnosti za zajemanje še nekaterih drugih sredstev, ki bi lahko služili za financiranje izven proračunske dejavnosti (komunalni sklad, urejeno pobiranje odškodnin vodnega prispevka, nad-.ljnji razvoj družbenih dejavnosti ipd.). Na področju davčne uprave je bilo pobranih od občanov v letu 1969 944.760.000 din prispevkov in davkov. To je za 14 "/o več kot v letu 1968. Od tega Je bilo zbranih za občinski proračun 740,770.000 din. Mimo tega je v jesenski akciji za izterjavo zasegla davčna uprava za 72 mio S din terjatev obrtnikov pri podjetjih. Tako znuša odstotek realizacije nasproti obremenitvi 80 °/». S tako realizacijo smo se uvrstili na 32, mesto od šestdesetih občin v Sloveniji, Tak rezultat smo dosegli kljub temu, da izter.jevalnn služba nI bila polno zasedena. Za leto 1970 predvidevamo znaten porast dohodkov proračuna iz prispevkov in davkov z zaseb-negu sektorja. Za dosledno zajemanje vseh ustvarjenih dohodkov pri obrtnikih trenutno usposubljumo štiri davčne inšpektorje. Ti bodo že V postopku pred izdajo odločbe z vsemi razpoložljivimi sredstvi in metodami ugotavljali dejanski dohodek obrtnikov in s tem določili tudi njihovo nalno obremenitev. Pri pavša-listih bomo kontrolirali poslovanje in morebitno zaposlitev tuje delovno sile. Z enkratno akcijo v lanskem letu smo iz tega vira dohodkov roaliairall 20.000.000 dinarjev. Iz teh podatkov dalje Vidimo, da so prispevki od kmetijstva v 1. četrtletju ruzint roma dobro realizirani. Odstotek realizacije bo v naslednjem obdobju še boljši zaradi intenzivne jzterja-ve novo zaposlenih izvršiteljev. V zvezi z odpisi prispevkov 111 davkov se bomo bolj kot doslej povezali z vodstvi KS in z našo socialno službo. Tako bomo za odpise od kmetijstva povabili k sodelovanju krajevne skupnosti, ki bolje poznajo krajevne razmere. Pričakujemo, da bomo letos odpisali manj kmečkih davkov kot v preteklosti. S tem pa ne trdimo, da postopek za odpis ne bo natančnejši in pravičnejši. Za nov odlok o prispevkih in davkih, ki naj bi ga občinske skupščine sprejele v jeseni, bomo pripravili predlog, ki bo vseboval bolj vzpodbudno lestvico za obrtnika, olujšave za tiste obrti, za katerih razvoj smo zainteresirani in več olajšav za liste kmete, ki imajo možnosti nadaljnjega razvoju in vključevanja v blagovno proizvodnjo. Z rebalansom proračuna za leto 1969 in s sprejetjem proračuna za leto 1970 so bila zagotovljena sredstva za financiranje šolstva v letu 1969 in za leto 1970 v znesku, ki zagotavlja izboljšanje pogojev dela te dejavnosti, tako glede osebnih dohodkov kot tudi glede materialnih izdatkov. Pri realizaciji samoprispevka poteka delo po programu. Urejena so skoraj vsa načelna vprašanja glede makrolokacije novih šol in njihovih kapacitet. Odkupili smo načrt za šolo v Blagovici in idejni projekt za šolo Domžale-Roje. Dokončan in vseljen je bil v avgustu 1969 vrtec v Mengšu za 80. otrok, ki je že popolnoma zaseden. V celoti je v občini v varstvu 315 otrok. Potrebe po teh zavodih pa so še vedno velike. Trenutno tečejo priprave za gradnjo vrten v Domžalah m delati je začel pripravljalni odbor za gradnjo otroško varstvene ustanove v Radomljah. V kratkem bo ustanovljena samostojna skupnost otroškega varstva in s tem bo dana nova vzpodbuda na tem področju. Spremenjen je bil odlok o štipendiranju ln posojilih za šolanje, tako da so se štipendijo povečale Za 30"/«. Občinska skupščina bo na tem področju prek komisije za štipendije »Kušala zajeli v nadaljnje šolanje vso sposobno mladino, kar je zelo pomembno za uspešen razvoj občine. Stipendije in posojila dobiva 93 dijakov in študentov, Pri delu sveta za socialno varstvo in zdravstvo ter pri svetu za vzgojo in izobraževanje se kuže potreba po ustanovitvi centra za socialno delo, ki bo združeval službe, ki sedaj delajo pn občinski skupščini, Zdravstvenem domu in Temeljni izobraževalni skupnosti. V občini sta dva Doma počitka, ki ju je treba tesneje povezati ln usposobiti za delo pri oskrbovanju starih in onemoglih. V prihodnosti jc zaradi boljšega dela preučili možnost zdru-žitve. Domova sta potrebna izboljšav. V Mengšu je v izgradnji ureditev centralne kurjave in dvigala v vrednosti 40.000.000 starih dinarjev. Sredstva za to bodo morale prispevati tudi druge občine, ki imajo oskrbovance v teh domovih. Občinska skupščina zagotavlja sredstva za družbeno pomoč borcem in njihovim družinskim članom ter za njihovo okrevanje v zdraviliščih v znesku 32,000.000 S din. Prek sklada za financiranje stanovanj za borce in drugih virov zagotavlja občina pogoje v skladu z začrtanimi smernicami, da bodo v letošnjem in naslednjem letu dobili stanovanja vsi borci, ki stanujejo še v neprimernih stanovanjih. Na skladu bo na voljo 210,000.000 S din, ki pa se lahko še povečajo s sporazumom KBII. Ce bo ob koncu te akcije ostal še kakšen borec brez primernega stanovanja, potem verjetno ne bo to več krivda skupščine, ker Je sredstev za rešitev tega vprašanja dovolj. Na področju narodne obrambe je pomembno, da je bil lani sprejet zakon o narodni obrambi. S sprejetjem tega zakona je dokončno osvojen koncept vsesplošnega ljudskega odpora, ki sloni na naših izkušnjah iz NOB. obenem pa upošteva vse nove pridobitve razvoja socialistične samoupravne družbe. Po zakonu o narodni obrambi morajo politične skupnosti, delovne in druge organizacije skrbeti za priprave in organizacijo splošnega ljudskega odpora na svojem področju, kar poEjeni, da se morajo vsi dejavniki naše samoupravne družbe pripravljati za dolgotrajen in raznovrsten odpor, Razvoj političnih dogodkov v svetu nas opozarja, da moramo vprašanju narodne obrambe posvetiti več pozornosti. V preteklem letu smo na tem področju opravili precej dela, in sicer organizirane so: — občinske enote teritorialne obrambe, — občinske enote in službe civilne zaščite. — enote civilne zaščite v večjih krajevnih skupnoRtih in delovnih organizacijah, — začeli smo načrtno izobraževati prebivalstvo o obrambi in zaščiti, — urejen je občinski center za alarmiranje in obvščanje, — uspešno smo sodelovali pri vojaški vaji, v katero so se vključile tudi delovne organizacije in enote krajevnih skupnosti, — usklajeni so statuti delovnih organizacij z zakonom o narodni obrambi, poleg tega pa so bile opravljene še druge naloge, ki so pomembne za pripravo na splošni ljudski odpor, Kjub pomanjkanju sredstev je občinska skupščina iz svojega proračuna v preteklem letu za potrebe narodne obrambe izločila 49,000.000 S din v letošnjem letu pa bodo ta sredstva znašala 81,409.800 S din. V ta znesek so vključena tudi sredstva, ki bodo zbrana s pomočjo družbenega dogovora. Pred nami pa so naslednje naloge: — usposobiti vse resorne organe in službe občinske uprave, — tehnično opremiti občinske in teritorialne enote in službe civilne zaščite v krajevnih stkup-nostih, v delovnih in drugih organizacijah, — nadaljevati s poukom prebivalstva iz obrambe in zaščite, — pristopiti k izdelavi razvojnega načrta obrambnih priprav za leto 1971—75. V tem kratkem pregledu dela naše skupščine je prikazanih le nekaj poglavitnih uspehov, ki smo jih dosegli v preteklem letu. Nakazane pa so tudi nekatere težave, ki še čakajo rešitve, in nekatere naloge, ki jih bomo morali opraviti še letos ali v bližnji prihodnosti. Uspehi, ki smo jih dosegli, so sicer lepi, vendar se zavedamo, da je bilo v našem delu tudi še dokaj pomanjkljivosti. Vse težave in naloge pa bomo uspešno opravili, če nas bo pri delu vodila zavest, da vse, kar delamo, delamo za dobro občana, za uspešnejši in hitrejši razvoj naše samouprav-ljalske družbe. Pred nami ne bo nepremagljivih ovir. če bomo po poti, ki smo si jo začrtali, hodili složno, trdno povezani z občani ter vsemi našimi družbenopolitičnimi organizacijami in če bomo znali prisluhniti njihovim težnjam. Želim, da bi naša občinska skupščina v prihodnje delala plodno in ustvarjalno; da bi bi- Ob 25-letnici osvoboditve nam misli nehote uhajajo za četrt stoletja nazaj, da še enkrat obudimo spomine na tisti čas in da primerjamo sedanje stanje s takratnim. Področje, ki je vredno spominov in primerjave, je med drugimi tudi osnovno šolstvo v občini. Vojna nam je pustila pravo opustošenje. Od 23 šol so bile le tri ali štiri sposobne takoj pričeti s poukom. Vse ostale šole so bile potrebne večje ali manjše obnove, ali pa jih je bilo treba zgraditi na novo. Delovni zanos, tekmovalni duh, ljubezen do svobode, želja po mirnem in urejenem življenju so bile gonilna sila in moč udarnikov, ki so se zagrizli v porušene in opustošene šole, jih spravili pod streho in jih v večini usposobili za delo 23 osnovnih šol je delalo v povojnem obdobju v naši občini. Danes si takratno šolsko delo težko predstavljamo. Manjkalo je učiteljev, število učencev v razredih je dosegalo BO do 70, manjkala je osnovna oprema učilnic, učil in učnih knjig ni bilo. Statistika nam kaže, da so šole tja do 1960. leta delale v 2,2 izmenah, da je v osmih letih končalo osnovno šolo okoli BO'/« učencev Glavna skrb tedaj je bila, vključiti v šolo čim več mladine, izboljšati šolski obisk, dati osnovno izobrazbo tistim, ki je zaradi vojne niso mogli dobiti. Težko bi primerjali takratno kvaliteto pouka z današnjo, če mislimo na opremljenost šol. na učila. Bila pa je velika kvaliteta v izredni požrtvovalnost;, delavnosti, aktivnosti in iznajdljivosti prosvetnih delavcev, učencev in staršev. Prelomnico v razvoju osnovnega šolstva pomeni leto 1953. S šolsko reformo, novim zakonom o osnovni šoli smo dobili novo, urejeno, enotno in obvezno osnovno šolo Uresničevanje reformnih načel terja predvsem: kvalitetno in ustrezno mrežo osnovnih šol (centralne in podružnične), da bo šolanje v popolnih osnovnih šolah omogočeno vsem učencem, na šolah naj bo strokovno in družbenopolitično usposobljen kader, šole naj bodo sodobno opremljene z urejenimi zdravstvenimi in varstvenimi pogoji za učence, da bo pouk v 1 do 1.5 izmeni, razvijati in utrjevati samoupravljanje na šolah in poiskati najustreznejše oblike financiranja. Uresničevanje reformnih načel je bila in je še za našo občino naloga, ki terja ogromna finančna sredstva. Za redno delo šol ne zadostuje več 35 ali 40 •/» občinskega proračuna kot v letih do 1962. Danes porabimo za osnovno dejavnost šol že blizu 50 "In proračunskih sredstev. To pa je le osnovni del sredstev za redno, osnovno dejavnost šolstva. Druga velika skrb so investicije. Tudi na tem področju je bilo opravljeno veliko delo. V prvih povojnih letih so bile zgrajene nove šole v St. Ožboltu, Zlatem polju, Ihanu in Češnji-cah, danes imamo že nove centralne šole v Radomljah, Moravčah in na Brdu. Urejena je posebna osnovna šola na Hora cu, prepotrebna za lažje prizadete otroke. Za dokončno ureditev šolske mreže pa je še toliko potreb, da je bil 13. aprila 196-1 razpisan in izglasovan referendum za samoprispevek. Dokončni program izgradnje šolske mreže ]e večini občanov znan. Obsega gradnjo nove podružnične šole v Blagovici, novo osemletke na Rojan, v Domžalah in Mengšu, dozidavo manjkajočih prostorov in telovadnic pri ostalih centralnih šolah, večja popravila, nabavo opreme in učil. Za izvedbo tega obširnega programa skrbi sklad za izgradnjo šolske mreže. Ta pa ima obsežno in zapleteno nalogo. Ne le, da je potrebno uresničiti v programu postavljeni program, potrebe so tako velike, da je potrebno program razširiti. Število šoloobveznih otrok tako hitro raste, da je potrebno narediti že danes, kar je bilo mišljeno za jutri. Na drugi strani pa ob sprejemanju samoprispevka nihče ni računal na tako velike in hitre podražitve v gradbeništvu. Realizacija celotnega programa izgradnje šolske mreže zahteva danes okoli 3 milijarde S din. Razlika je velika že danes, do konca samoprispevka pa so še 4 leta, ki bodo okoli cen še tudi prinesla svoje. S temi zapletenimi vprašanji se ubada sklad na svojih sejah. Vsi smo si verjetno enotni, da ne smemo in ne moremo čakati. Cas in naraščanje cen pomenita vedno večjo razliko med potrebnimi in zbranimi sredstvi. Najboljša rešitev bo najbrž tista, ki si jo je sklad začrtal na zadnji seji: poiskati vse možnosti, da bi pripravili finančni načrt za celoten program (3 milijarde) in šli na celotni fronti v izgradnjo. Stem se bomo izognili skrbem in ugibanjem, koliko bo uresničitev izgradnje šolske mreže stala takrat, ko bomo finančno sposobni sami izvesti to prepo-trebno investicijo. V takem stanju in s takimi načrti smo pričakali 25-letnico osvoboditve. Velik del šolske problematike je že bil rešen v povojnem obdobju, dobra polovica otrok ima lepe in zdrave šolske prostore. Nenehno naraščanje prebivalcev in števila šoloobveznih otrok v ravninskem predelu med Domžalami. Mengšem in Radomljami pa terja čim-prejšno rešitev šolskega prostora, da bo tudi tu vsaj 1 '/i izmenski pouk in s tem kvalitetnejši pouk tudi na tem področju, ter varstvo naših otrok. J. Lenič Kronika domžalskega slamnikarstva Kdo od starejših Slovencev ne pozna Domžal po slamnikih7 Tudi mladina še ve, da so nekoč v Domžalah izdelovali slamnike v velikih količinah. 2e v 18. stoletju se je v Domžalah, ki so bile pretežno kmečka vas, poleg trgovine začela razvijati tudi obrt, predvsem slamnikarstvo. Obrtniki so bili Slovenci, slam-nikarske tovarne so pa šele ka- le seje še bolj živahne in še stvarnejši odsev razpoloženja in potreb naših delovnih ljudi. Prepričan sem. da bomo s skupnimi napori, predvsem pa s pod poro in sodelovanjem izvoljenih odbornikov uresničili načrte in naloge, ki so pred nami. Albin Klemene sneje ustanovili Tirolci, ki so se v 2. polovici 19. stoletja v kraju stalno naselili. In prav letos mineva 100 let, ko je bila ustanovljena slamnikarska delavnica, katere naslednik je tovarna Uni-versale. Domžale so postale širom sveta znane predvsem po slamnikih in prav slamniku se morajo zahvaliti, da so postale to, kar so. Domžalski zgodovinar župnik Franc Bernik omenja v knjigi »Zgodovina fare Domžale-" iz leta 1923, da je bilo tega leta v domžalskih slamnikarskih tovarnah zaposlenih 250 moških in 800 žensk, ki so letno izdelali na sto in sto tisoče slamnikov. Slamnikarska obrt je bila razširjena tudi v Mengšu in Ihanu, kite so pa pletli otroci in starejši ljudje skoraj po vseh domžalskih hišah. Ta domača hišna navada je zadnja leta popolnoma izginila, »kranjske kite« je lahko dobiti le še po vaseh Moravske doline in delno v Črnem grabnu, plete jih pa le še kakšna stara mamica v domžalskem Domu počitka. Pisatelj knjige o uporabi slame za vsakovrstne izdelke Louis Edgar Andrees, ki je izšla leta 1898. navaja, »da se ima Kranjska dežela za vpeljavo te obrti zahvaliti nekemu možu iz Ihana, ki je kot avstrijski vojak v Flo-renci na Laškem spoznal to obrt in približno pred 100 leti svoje rojake v njej podučeval. Polagoma se je ta obrt iz Ihana razširila po bližnjih krajih«. Tako knjiga. Sedaj pa nekaj podatkov in zanimivosti, ki sem jih pri dolgoletnem raziskovanju domžal skega prebivalstva zasledil v rojstnih, poročnih in mrliških knjigah mengeške in domžalske župnije. Omeniti moram, da so Domžale do leta 1908 spadale pod mengeško faro, zato sem tudi stare podatke in zapise za Domžale tam poiskal. Priimek Slamnik sem najprej zasledil v poročni knjigi moravske župnije in to že leta 1701. V rojstni knjigi župnije Mengeš pa že leta 1749 zasledimo ime Tomaž Slamnik, ki je bil doma iz Trzina. Hišne številke še ni bilo. ker so bile tu uvedene šele po letu 1770. V poročni knjigi župnije Mengeš pa je domače ime Slamni-karjev zaslediti že leta 1833. ko se je Jernej Pavlič-Slamnikar-jev iz Loke št, 2 poročil z Marijo Pirnat iz Loke št. 24. V Domžalah sem zasledil P1" vega izdelovalca slamnikov--Strohhut'macher«. v rojstni knjigi župnije Mengeš že 19 V-1848, ko je bil Valentin Habjan, kajžar in izdelovalec slamnikov za botra Marjeti, hčerki Lovrenca Čolnarja, kajžarja in ribiča iz Spodnjih Domžal št. 10. In še neka zanimivost, ki kaže na to, da so slamnike izdelovali na področju Domžal in okolice že precej prej, preden je po An-dreesu bila vpeljana ta obrt na Kranjskem. To je namreč kmečki slamnik, ki ga je mengeški rojak, znani baročni slikar Franc Jelovšek leta 1761 upodobil n;i treski nad oltarjem sv. Notbur ■ ge v grobeljski baročni cerkvici. Pod slamnikom je tudi snop pšenične slame, kar dokazuje, da so kite oz. slamnike izdelovali iz pšenične slame. To so dejstva, s katerimi lahko ovržemo trditev pisatelja Edgar-ja Andreesa iz leta 1808. češ, da je neki mož iz Ihana pred približno 100 leti poučeval svoje rojake v izdelovanju slamnikov. Pri pregledu slamnikarjev v Domžalah bom najprej opisal domače obrtnikc-slamnikarjc in šele nato tirolske tovarnarje. Leta 1923 so bili v Domžalah tile slamnikar.ii domačini: Andrej Jančigaj — Sušovec, rojen 1839, domače ime tudi Suša, ki je izdeloval slamnike v Zgornjih Domžalah št 8, sedaj Krakovska 30, domače ime »Pri Kršmancu«. Sedanjo stanovanjsko hišo, prejšnjo slamnikarsko tovarno, je zgradil leta 1890. Ze njegov oče Valentin je izdeloval slamnike. On je bil sploh prvi slamnikar v Domžalah, ki je pričel šivati naložene slamnike, prej so namreč šivali slamnike le na krajce. S stroji so namreč pričeli šivati šele okrog leta 1867. On je bil tudi prvi, ki je v Domžalah vpeljal petrolejko, prej pa so uporabljali za razsvetljavo še leščerbe. Leta 1908 je tovarno preselil v Zgornje Domžale št. 107 k Ravnikarju, sedaj Kolodvorska 4. Tudi domače ime »Suša« se je preneslo na to hišo, ki je bila zgrajena leta 1803. Prejšnjo tovarno v Krakovem, najstarejšem predelu Domžal »pri Kršmancu je pa prodal. Obrt je za očetom Andrejem, ki je umrl leta 1915, prevzela hči Katarina, ki se je leta 1911 poročila z Matijo Ravnikarjem. Tako se je to obrtno podjetje, ki je bilo ustanovljeno leta 1860. z letom 1911 preimenovalo v Tovarno slamnikov Andrej Jančigaj, naslednik Matija Ravnikar. Dve leti pred 100-letnico, leta 1958 je tudi pokojni Matija Ravnikar v tovarni, ki je bila zgrajena leta 1932. prenehal izdelovati slamnike, s čemer je še zadnji privatni slamnikar v Domžalah prenehal s to obrtjo. V Zgornjih Domžalah št. 107, sedaj* Kolodvorska 4 »pri Ravnikarju« so pa že pred letom 1911 izdelovali slamnike, ko |e Andrej Maček, oženjen s Frančiško Jančigaj. hčerko slamnikarja Andreja Jančigaja sezidal tu •eta 1393 slamnikarsko delavnico. Frančiška se je kasneje poročila s Francem Pečnikom,, vendar sta oba že leta 1907 umrla, Andrej Maček pa že leta 1900. Ker nista imela otrok, je tovarno po hčerkini smrti prevzel leta 1908 njen oče Andrej Jančigaj. Tudi oče Andreja Mačka, Anton, ki je bil doma v Studi št. 3, je že izdeloval slamnike. V Zgornjih Domžalah št. 124, sedaj Nikole Tesle št. 2, to je v hiši kjer ima sedaj prostore DINOS prej »Odpad«. Domžal -čanom predvsem znana kot Chalupnikova hiša, je izdeloval slamnike Valentin Maček. Tu so prenehali izdelovati slamnike leta 1927. Slamnike so pa izdelovali tudi v Zgornjih Domžalah št. 4 »v Pavljovi kajži«, oz. kasneje »pri Antonu--, po Antonu Mazovcu. rojenem leta 1761. Slamnike je i/deloval Jožef Mazovec, rojen 1839 in kasneje tudi njegov sin Franc. Slamnike so prenehali izdelovati leta 1927. 4. po domače »pri Rahnefu«. To je bila ena najstarejših slamni-karskih lovarn. saj je obstajala že leta 1857. Toda tudi tej tovarni ni prizanesla gospodarska kriza. Leta 1927 je prišla v kon-kurz. leta 1929 pa je bila prodana in je bil tu ustanovljen Do brorielni dom, oz. sedanji Dom počitka. V Stobu sta izdelovala slamnike še Jakob Flis. Stob št. 38, rojen 1828, sedaj Tabor št. 2 in njegov sin Jožef, ki pa je odšel v Prostejov na Moravskom in tam leta 1912 umrl. in Karol Košir v Stobu št. 65. sedaj Sto-bovska 6 in to od leta 1927 do 1947. V Studi št. 3 je izdeloval slamnike Anton Maček, ki je pozneje v Zgornjih Domžalah št. 44 sezidal novo slamnikarsko tovarno. Prezgodnja smrt pa mu Pri Logarju v Stobu je bila za tiste čase velika slamnikarska tovarna, ki je uspešno konkurirala -tirolcem« V Zgornjih Domžalah št. 65, sedaj Krakovska 26. je izdeloval slamnike Alojz Skrabar, rojen 1842 v Smarci, ki je tu (v Domžalah št. 65) leta 1870 sezidal novo hišo. Za njim je izdeloval slamnike njegov sin Alojz. Tudi tu so prenehali izdelovati slamnike leta 1941. V Zgornjih Domžalah št. 87 je Valetin Pavlic, rojen 1835. domače ime Ciganov Tine. sedaj Cesta talcev št. 18, izdeloval slamnike, toda prenehal jih Je izdelovati že precej let pred prvo svetovno vojno. V Stobu št. 24 je bil prejšnje čase cel grunt -pri Zankarju«. ki pa je bil razprodan. Hišo in gospodarsko poslopje je kupil Luka Kvas iz Trzina. Od njega je kupil gospodarsko poslopja Janez Markužič. ga do tal podrl in sezidal na tem mestu slamnikarsko tovarno. Stob št 50. Po njegovem domačem imenu se je reklo -pri Logarjevem Janezu« in kasneje kar »pri Logarju«. Prav »pri Logarju« v Zgornjih Domžalah št. 46, sedaj Krakovska 29. ali kasneje »pri Juretu« so prvotno že izdelovali slamnike. Od Lukeževe hčere Neže. omožene z Janezom Capudrom je potem kupil še hišo. Umrl je leta 1888. Vdova Helena se je poročila s Francem Ce-rarjem iz Spodnjih Domžal št. je onemogočila njegove načrte. To je hiša, kjer ima sedaj svoje prostore I. osnovna šola Domžale. Ti domači slamnikar.ji so s svojimi izdelki hodili po raznih sejmih in to celo na Hrvatsko in Ogrsko. Sedaj pa še o tirolskih slam-nikarjih. V Domžale so pričeli prihajati okrog leta 1840. Od domačinov, ki so izdelovali zares lepe slamnike, so slamnike kupovali in jih prodajali. V večjem številu so pričeli prihajati v Domžale šele po letu 1866. ko je Avstrija v vojni izgubila Lombardije V času. ko je bil župan Andrej Cerar, so bile sezidane največje domžalske slamnikarsko tovarne. Domačini tujcem-Ti-rolcem niso bili preveč naklonjeni, saj so o tem zložili celo pesmico. Naj navedemo le prvo kitico, ki mi jo je povedal nek star domačin in se glasi takole: »Prelepa si dežela Kranjska, not pa stoji vas domžalska, pripravljena jo za trgovce, za te tirolske smrkavce.« Tirolci. ki so prihajali v Domžale, so bili iz doline Defereggen iz fare St. Veit in St. Jakob. To so bili Mollitzer.ji. Kleinlercher-ji. Veiderji. V Zgornjih Domžalah so se zadrževali pri Jenetu na št. 22, v Spodnjih Domžalah pri Rahnetu na št 4. Najprej so pa pričeli prihajati v Studo k Primožovcu na št. 14, kjer so prvi delali slamnike. Leta 1957 je Tirolec Pavel Mellitzer kupil Pipanovo hišo na št. 5 in se leta 1858 poročil z Marjano Cotman, vendar je že leta 1864 umrl, star šele 37 let. Primožovčevo, staro Pipanovo hišo je podrl in tu sezidal prvo tovarno-Pavle-tovo, zato tudi kasneje domače ime »pri Tir^lcu«. Slamnike so pa v Studi izdelovali »pri Tomažu« na št. 28. V Studi »pri Zandarju« so vlivali modele iz cinka, »pri Candu« pa nabijali slamnike, modele pa greli s petrolejem. Leta 1859 se je Tirolec Janez Kleinlercher, rojen 1881, poročil z domačinko Marjano Nemec, iz Zgornjih Domžal 22, »Jeneto-vn« in postal s tem tudi lastnik hiše v Spodnjih Domžalah št. 19 »pri Navžitu« ali kasneje »-pri Stavarju« oz. »pri Teranu«, ali po njem tudi »pri Tirolcu« in si v njej priredil slamnikarsko tovarno. Toda slamnike so tako v Studi 5, kakor v Spodnjih Domžalah 19, prenehali izdelovati Peter Ladstatter, Jakob Ober-vvalder st., Peter Feldner in drugi so skupaj kupili takratno Fer-barjevo hišo v Zgornjih Domžalah št. 42., kjer je sedaj Tovarna TOKO, obrat I in si tu uredili majhno slamnikarsko tovarno »Ladstatter. Oberwalder et Co.« Zgodovinar F. Bernik navaja, da je bilo to leta 1866, v stari zemljiški knjigi, vložek 71, pa zasledim, da je lastninska pravica na tem posestvu na podlagi kupne pogodbe šele leta 1877 prešla na Krizanta Lad-statterja Prej zemljiških sprememb ni bilo. Na podlagi urbarja št. 55. stran 92, je posest spadala jxid mengeško župnišče. Ladstatter. Obervvalder in Feldner niso dolgo ostali skupaj. Krizant Ladstatter, rojen 1842 v St. Veitu na Tirolskem in njegovi, so ostali posestniki novo-sezidane tovarne v Zgornjih Domžalah 42, ki so jo kar naprej večali in se je kasneje preimenovala v tovarno »Peter Ladstatter in sinovi« Gospodarska kriza v letih 1929—1935 tudi tej tovarni ni prizanesla. (Nadaljevanje v naslednji številki) V tej hiši. ki je ni več, je bila Maverjcva slamnikarska tovarna Za 27. julij — oSčinsrii praznik čestitajo: Za občinski praznik in dosežene uspehe čestitajo občanom Občinska skupščina Domžale Občinska konferenca SZDL Domžale Občinska konferenca ZKS Domžale Občinski sindikalni svet Domžale Občinski odbor Zveze borcev NOV Domžale Občinska konferenca ZMS Domžale Množične organizacije in društva Kje boste preživeli praznik ali dopust? lega ne vemo. Vemo pa, da boste vse potrebno zložili v kovček ali potovalko — izdelek lOKG. Želimo vam prijeten oddik! TOKU Tovarna kovčkov in usnjenih izdelkov Domžale Tovarna sanitetnega materiala VIR čestita občanom in priporoča svoje kvalitetne izdelke sanitetni material sanitetne omarice in torbice potovalne apoteke avtomobilske apoteke BIBO palčke za nego dojenčkov kozmetično vato in razne filtre za cigarete Tovarna U M M klobukov ŽIVILSKI KOMBINAT in 'mututiS konfekcije j^^gU VMSaNNI roctita nhfannin in icjiiid uuionuiii in vsem poslovnim prijateljem za občinski praznik ^JJJj SC pripor0(d poslovna enota Oomžale čestita in priporoča svoje kvalitetne izdelke hbJ^ Domžale ObiSiite našo trgovino na Ljubljanski testi 89 v Domžalah lURDIlIIS OBRAI PRESERJE čestita vsem članom svoje delovne skupnosti za občinski praznik, občanom pa se priporoča HELIOS kemična tovarna DOMŽALE čestita vsem občanom za občinski praznik in razglaša naslednja prosta delovna mesta: več nekvaliticiranili delavcev (moških) za delo v proizvodnih obratih Pogoj: končana osemletka in odslužen vojaški rok Prijave za zaposlitev naslovite na kadrovski oddelek podjetja Če ste se odločili, da boste v svojih prostorih položili parket ali topli pod se obrnite na Komunalno gospodarstvo Mengeš Položili vam ga bo*»o solidno in po zmerni ceni. Proizvajalca parketa ali toplega poda lahko izberete samil Zato po parket ali topli pod samo v KOMUNALNO GOSPODARSTVO MENGEŠ OPEKARNA RADOMLJE se priporoča LESNA INDUSTRIJA NOVOPREM s svojimi obrati Papirnica Koiičevo pošta Domžale Izdelujemo raznovrstne papirje, navadne in specialne lepenke, več vrst sestavljenih kartonov, s premazom oplemenitene kartone za grafično embalažo Cenienim kupcem priporočamo nakup naših izdelkov Servo Mihalj IPK Zrenjanin Oljarna Domžale čestita potrošnikom svojih kvalitetnih jedilnih olj za občinski praznik in se priporoča Komunalno """j.občanom svo!e kvalitetnu usluge 10 podjetje jim čestita za ' občinski praznik Domžale IHDIfPLATI Jarše Iščete lepoto, harmonijo? Povprašajte po izdelkih INDUPLATl Vsak dan znova vas f)odo navdušili TERMIT Domžale proizvaja naravne barve in kremenčev pesek Pudk M . _ Mengeš tovarna pozamenterije Tovarna lilca MENGEŠ izdeluje tehnične in iglane filce ter sodobne obloge za pode Občanom se priporoča Cd O Mengeš LJUBLJANSKA BAUKA podružnica Domžale (novo ime Kreditne banke m hranilnice Ljubljana) Jeseni bo novo nagradno žrebanje. Vanj bodo vključeni vsi varčevalci vezanih hranilnih vlog, ki bodo do 31. avgusta imeli vloženih ^aaj 2000 din. vezanih z odpovednim rokom nad 12 mesecev. STAHOVSHJ3K0 PODJEIJE Domžale Citroen ♦SERVIS ♦ lom os ŠTEFE MATEVŽ Trzin tel.72-390 Ljubljana čestita o6čanom za njihov praznik EXPRESS BIFE Anica Miklavčič Domžale, Kolodvorska 6 se priporoča TAHIZ Mengeš nosranJ« oprema DELAVSKA UNIVERZA Domžale KOLEKTIV ML INO STRO JU čestita vsem delavcem za občinski praznik 27. julij 1970