TRST, sobota 18. aprila 1959
to® XV. . št. 93 (4247)
PRIMORSKI DNEVNIK
Cena 30 lir
Tel.: Trst 94-638. 93-808,
37-338 . Gorica 33-82
Poštnina plačana v gotovini Abb. postale I gnippo
X £ 3^.?' —• “xni<iwviu h. v, ii. umi. — ia.uE.run imh in	—	rost.ni	predal
^SOV 7"" Podružr>ica GORICA: Ulica S. Pelllco l-II. — Tel. 33-82 — OGLASI; od 8. do 12.30 in od 15. do 18 — Tel. 37-338 — CENE • « vsak mm višine v širini enega stolpca: trgovski 80, finančno-upravni 120, osmrtnice 90 lir. — MALI OGLASI: 30 lir beseda.
* X 37-338 _Ub MONTECCHI St. *. II. nad. — TELEFON 93-808 IN 94-638 — Poštni predal 559 — UPRAVA: UL. SV. FRANČIŠKA M. 28 —
NAROČNINA:	mesečna	480 lir — vnaprej: četrtletna 1300 lir, polletna 2500 lir. celoletna 4900 lir — Nedeljska številka mesečno 100 Ur, letno 1000 lir —
FLRJ: v tednu 10 din. nedeljska 30 din, mesečno 250 din — Nedeljska: letno 1.440, polletno 720, četrtletno 360 din — Poštni tekoči račun: Založništva tržaškega tiska Trst 11-5374 — Za FLRJ: ADIT, DZS, Ljubljana, Stritarjeva ul. 3-1., tel. 21-928, tekoči račun pri Komunalni banki v Ljubljani 600-70/3-375
Predstavniki štirih sindikatov pri predsedniku vlade
^anes bo vlada dokončno sklepala Zahtevah državnih nameščencev
^red sejo bo še en sestanek - Drugi vatikanski komentar o «vetu»
- 17.
(Od našega dopisnika) r»«tavnit. Panes je Segni končno vendarle sprejel ^ (DUi c štirih sindikatov: Santija (CGIL), Corti-* dob-mi tortiia (CISL) in Landija (CISNAL) zaraslega dogovora glede zahtev državnih name-
Na
seji vlade, ki bo danes, pa bodo ministri
razgovorov spre-T^ne sklepe. Tik
sejo bo še en se-n sicer neposredno ministrom ima odlomim iMed° glede kritja ^ bodo na-IHH^ «li zboljšanih pre-
J) TavL«-bnančni mini-3'	‘ J0313 Predlagala
lHov jsibnov kritja teh SltMi bodj znašali — JWl	milijard,	od
tl80 letn3?oa na tekoče fi-1S miliia i ’ na Prihodnje
fc «• °d teh 83 mi’
i( hco je da na:	premično
šJitiod« družinske doklade
JI iti, ’icf.ne Poviške 2 mili-W bili ;7 „?’i1iard izdatkov iti* sklario alneSa rezerv-j! , ojern a.’ ostalih 53 pa z
k i "šibam ’ To so seve" h Xpe k ]a’ kajti konkret-v‘ Vlada m°rala sprejeti k SO *
3 H ^»tifa^j^jjjnjem sestan-
jil:'
ie. tado^uCGIL vprašali,
i'M«o bn J.e"> ie odgovo "to*.	001	j	kot----
tojUlo vn«’1 kot prej. Re-in I je družinskih n„ .emične lestvice. hilCllih PovLt, vPrašanje pe-ilv119 natB ^0V' Za pravn:
»c?vi«,’a? r Segni °biiu'
J 41.skefti _ “o o zadevnem 1 tf?rl5mnnP(redl°Su razprav-A t Cu^.Storti od CISL
c;d* < ?stifen in ie
i azloei , stalalo uteme-6 5feitla	bo vlada ju-
ijn ‘Uči pn ado.vo'iive zahte-
Sestanl-ie deial’ da Je C ftivS«*„* Spijem
'is.. tuhieVo 1 ,do kraja to .Glinke.	brez proglaša-
\ ,‘^.čneva v
ele ven ?• od° izbolj-,.	je bilo ba-
je zmenjeno takole: družinske doklade od 1. februarja letos, ostale izboljšave pa od 1. julija letos, t. j. z začetkom prihodnjega finančnega leta. Seveda bo jutrišnji sklep vlade moral najprej pred parlament zaradi razprave, ki bo verjetno istočasno v senatu in v poslanski zbornici.
Tudi vprašanje vatikanskega odloka o prepovedi katolikom, da bi podpirali komunistično partijo, še ni sneto z dnevnega reda. Vatikanski radio je danes objavil že drugi komentar, v katerem polemizira s tistimi novinarji, ki so poudarili, da je hotel Vatikan s prvim komentarjem svoj «veto» omiliti, češ da je tako tolmačenje tendenciozno. «Potrebno je jasno povedati, da se naš poziv nanaša na tiste, ki hočejo brez pooblastila doseči posebno in zainteresirana izvajanja dekreta. Upoštevati pa je treba, da ima dekret splošni znanstveni značaj (in da se lahko izvaja kjerkoli se pojavijo dejanski pogoji, ki se nanašajo na vprašanje, na katerega odgovarja sveti oficij) in ima pravico objavljanja avtentičnih izjav samo hierarhija, izjav, ki dopuščajo izvajanje splošnega načela v krajevnih primerih. To se je na primer zgodilo z deželo Sicilijo.* Sicilijanskega kardinala Ruf. finija pa je papež sprejel šele danes, ne pa že včeraj, kot je pisalo, časopisje, ker je bil kardinal v Vatikanu zaradi drugih opravkov. Vendar pa je zelo verjetno, da ga je papež pustil čakati dva dni. Po avdienci, ki je trajala 40 minut, je izjavil novinarjem, da ni bilo nobenih sporov med sicilijanskimi škofi glede Milazzo-
NA BORBA AFRIČANOV POPOLNO OSVOBODITEV
nu	—-ti	v Srednji Afriki, Njasi in Belgijskem
itoj, ' Čečene proslave dneva afriške neodvisnosti
Vodil ni od-Sc* i *Des n a n®kih naro-Verslfp0ZVal. -Afričane, r N ! naj oh v5ditelje vse-
11 5S)«a(tutalnot? neodgo‘
VKnf.:,»‘nost oblasti v
I>UV *5ssi	3e	P0'
in Belgijskem
jasi
fiCanska ^di- nai se
Sit t0rhoč ,llnancna in m "naših Vda se dlajša
Siv	atov na teh
\®*>nfSvia* ?a ki
«0(io Veu.*h trenutkih sovražna-
Pač pa , nialnih ....
K ****
feStairi*ebaoja in Prebi' Slvil^iah n? številnih K dan . ?borovanjih 9i’ nilske b°de. Pred-V- k. bski „ vlade Nkru-
vnaisk‘ črnskHaile Se' „ vHl^ditelipOski voditelj
/	giban1lrSkega	°'
/ ^Katnerun Ja' Pred-■/	,	Afrike	v’	Zanziba
1 jt V*|| h*a bomalije in lili1 'lUd ?ebna 8°vore in h VjrJ*tv0rn sPoročila svo-
t' ) riJku,m doseriP°udar-ia-i0';' i«1 V-ttVrlr nama Je usPe-fii iVHo^atodov v bo^bi
(l>,vehl'av- Vei1Z?od ko'°" L.V, »1 n0s ,3 afriški tisk
afrišk6 Uvodrtike J ' K0n„umu dr>evu
uvodruke
^ 888; yNeeneralnegraedno ,2ase-
»kfh
’i?^Vl'loCli"UaGane. A-S V Uo?n°v v a i, deset ti-. 'iMfcastitev 'loviti ba-estaeii.dneva SV0‘
‘VA8' Uberi80 bile tu-ln dru-
1*1 boa b Dolu-- lru SO i-
v0l°nia|n'h gibani J fb)t, kamel° upravo
!!
f'tB°bs°dihe,|ti ln 80 z
L,V^Cije t'r kolonialne
JSSi-'in\^ke“u-
J lb rasi>n, rtlri, naj
^!5f“i, ‘ČPž
K,;
sS a Kemje —
2S ,(Cr1?-iavii °Var'j v f*K. iVniPtej	da mora
..ij-inlr Sl«.I. Ui
j 'i'"'	dr-
A N ?>> *-,p«°dvi,nnSmela iti J nrilo? ti. Mbo-
‘ treijL °b°de in
J'* uresniči-
tev enotnosti in skupnosti med svobodnimi afriškimi državami, in četrtič, gospodarska in socialna preureditev Afrike.
Novo napredovanje v Ženevi
ŽENEVA, 17. — Na današnji seji konference o prekinitvi jedrskih poizkusov so sprejeli osnutek člena o uvodu k pogodbi o prekinitvi poizkusov.
V poučenih krogih praVijo, da je prvi teden dela po prvotni prekinitvi potekal v najbolj mirnem in pozitivnem o-zračju. Po zahodnem predlogu, ki je bil postavljen v ponedeljek (prekinitev, ki naj se o-meji na nevarnejše eksplozije in ki se dajo laže nadzorovati) so sprejeli tri nove člene pogodbe. Do sedaj so skupno sprejeli deset členov. Vendar pa ugotavljajo, da Sovjetska zveza vsaj za sedaj še vedno nasprotuje omejeni prekinitvi poizjkusov, medtem ko na Zahodu pravijo, da bi to pomenilo prvi dejanski korak naprej. Sovjetska zveza je mnenja, da se zahodno in sovjetsko stališče vsak dan bolj približujeta
ve politike. «Naše sporočilo,* je dejal kardinal, «so podpisali vsi škofje sicilijanskih škofij prav tako kot so podpisali podobno sporočilo lani, ker se vsi strinjajo, da je potrebno opomniti vernike Sicilije, naj ne podpirajo — niti posredno niti neposredno — gibanj in združenj, ki so ali pa bodo pristala na sodelovanje s komunisti in to sodelovanje uveljavila z dejanji ali z govori na raznih manifestacijah upravnega in socialnega življenja deiele.*
Obe izjavi pa sta postali nov razlog za sum, da vendarle obstajajo neki spori, kajti že sam prihod kardinala Ruf-finija prav tako kaze, da ni šlo vse gladko. Kljub temu je zelo verjetno, da se bo Milaz-zo vatikanskemu dekretu vdal kljub kritičnemu stališču, ki ga bo zadržal do krščanske demokracije. Toda sčasoma se bo verjetno njegovo krščanskosocialno gibanje prav tako moralo podrediti svetemu ofi-ciju, kar bo morda ugladilo pot za pomiritev s KJ3. Pri vsem tem je najbolj v zadregi Scelba, ki je Milazza še pred kratkim zagovarjal in bi moral sedaj zavzeti javno stališče. Da bi se temu izognil, pravijo da namerava odpotovati v ZDA.
Poslanci so danes razpravljali o nekaterih vprašanjih in odgovorih nanje. Med drugim je bilo na vrsti vprašanje cene surovega masla, ki ga je postavil socialist Angelino skupaj z demokristjanom Donat-Cattinom. Podtajnik za zunanjo trgovino je odgovoril, da so se cene zvišale zaradi omejitve uvoza, da bi se zaščitila domača proizvodnja surovega masla.
Zbornica pa bo v prihodnjih dneh začela z razpravo o zakonskem načrtu, ki predvideva «določbe glede splošne veljave obstoječih kolektivnih delovnih pogodb, da bi se zagotovil delavcem minimum gospodarskih in normativnih pogojev*.
Pravosodna komisija poslanske zbornice je z govorom ministra Gonelle zaključila danes zjutraj splošno razpravo o pooblastilu predsedniku republike za podelitev amnestije. Gonella je dejal, da bo vladni predlog s tehnične plati zboljšal, ne da bi pri tem premenil njegova načela. V torek bo komisija začela ■/. obravnavo posameznih členov predloga, tako da bo trajalo še precej tednov, dokler bo predlog v zbornici in v senatu odobren
Senatorji so razpravljali o nekaterih krajevnih vprašanjih.
Medtem pa sta se danes vnovič sestali delegaciji PSI MUIS; prvi so obvestili druge o svojih sklepih glede sindikalnega vprašanja.
Tudi v monarhističnih vrstah je nekaj novega. Štirje poslanci, ki ne marajo vstopiti v novo stranko uPartito democratico italianov, bodo baje ustanovili svojo lastno monarhistično stranko.
Iz Aoste pa poročajo, da je volilni urad sprejel danes listo ((Demokratične koncentra-cije», ki so jo predložili demokristjani, liberalci, socialdemokrati in neodvisneži. Včeraj pa je bila vložena lista «Za Dolino Aoste* s kandidati «Union valdotaine*, PSI, KPI in s tremi neodvisnimi kandidati PSDI. Vse kaže, da bo torej tudi katoliška usmerjena »Union valdotaine* — podobno kot Milazzova skupina na Siciliji — prizadeta z vatikanskim svetom*.
V nedeljo 31. maja pa bodo občinske volitve v 61 občinah; pet občin ima čez 10.000 prebivalcev. V vseh teh občinah
je 110.870 volivcev. Istega dne bodo pokrajinske volitve v Ravenni.
A. P.
  «»-----
Grška cerkev
ATENE, 17. — Grški parlament je odobril zakon, ki spreminja statut grške pravoslavne Cerkve in odnose med Cerkvijo in državo. Novi zakon dovoljuje vladi, da razglaša zakone z dekreti o vseh cerkvenih vprašanjih, izvzem-ši dogmatična vprašanja. Postopek za izvolitev škofov, število škofij, vprašanja, ki se tičejo sklicanja svetega sinoda (skupščina škofov) bodo odslej določena z dekretom in ne bo zanje več pristojen sveti sinod kakor do sedaj.
To reformo so izvršili zaradi spora med člani svetega sinoda glede volitve škofov.
Brentano bo vodil v Ženevi zahodnonemško delegacijo
Bonnska vlada pripravlja svoj načrt o nemškem vprašanju -Norstad ni zadovoljen z umikom Adenauerja - Heuss zahteva pojasnila od kanclerja
BITBURG, 16. — Zahodno, nemški zunanji minister von Brentano je nocoj izjavil, da bo vodil zahodnonemško delegacijo na konferenci zunanjih ministrov v Ženevi. Dodal je, da njegova vlada pripravlja načrt o rešitvi nemškega vprašanja in ga bo predložila ženevski konferenci. Von Brentano je dodal, da je cilj za-hodnonemške delegacije v Ženevi, doseči svobodo izbire za vso Nemčijo, ohranitev sedanjega položaja v Beriinu, nepriznavanje Vzhodne Nemčije in sklenitev mirovne pogodbe z vso Nemčijo.
V uradnih krpgih izjavljajo, da bo von Brentano samo nad. zoroval delovanje bonnske delegacije in da ne bo navzoč na sestankih zunanjih ministrov, ko bo navzoča vzhodnonemška delegacija.
Von Brentano bo čez nekaj dni obiskal Adenauerja v Ca-denabbi, in sicer takoj ko bo štiristranska delovna skupina v Londonu pripravila delovni
načrt za konferenco štirih zunanjih ministrov v Ženevi.
Medtem je socialdemokratska stranka objavila izjavo, v kateri pravi, da je vrhovni poveljnik NATO Norstad izjavil socialdemokratskemu poslancu Mertenu, da ni naklonjen Adenauerjevi kandidaturi za predsednika republike. Norstad je dalje izjavil, da je po njegovem mnenju napaka menjati predsednike vlad v sedanjem kritičnem trenutku.
Poslanec Merten je Norsta-du odgovoril, da po njegovem mnenju mnogi podcenjujejo možnosti, ki bi lahko nastale, če bi Zahodna Nemčija sedaj zavzela bolj elastično stališče.
Medtem je tiskovni , urad bonnske vlade sporočil, da je predsednik republike Heuss poslal Adenauerju pismo, katerega vsebina ni znana. Domnevajo, da zahteva Heuss pojasnila v zvezi z zadnjim A-denauerjevim govorom o funkcijah predsednika republike.
S tiskovne konference D. Kunca
O napovedanem zasedanju evropske gosp.komisije OZN
Vatikanski dekret krši čl. 18 deklaracije o pravicah .<oveka Program prebave 40. obletnice KPJ
(Od našega dopisnika)
BEOGRAD, 17. — Na današnji tiskovni konferenci je zastopnik državnega tajništva za zunanje zadeve Drago Kunc izjavil, da je dekret Vatikana, s katerim se nalaga katoličanom, da ne glasujejo za kandidate, ki podpirajo ali pomagajo komunistom, v nasprotju z načeli o zaščiti svobode vesti in vere, zlasti pa s čle-
nom 18 splošne deklaracije Združenih narodov o pravicah človeka.
Na zanimanje novinarjev, ali je jugoslovanski veleposlanik v Rimu Javorški obiskal Segnija v zvezi z izjavo Koče Popoviča v zvezni skupščini, da bo treba ponovno prikazati italijanski vladi stališče Jugoslavije o izgradnji raketnih oporišč v I-taliji, je Kunc odgovoril: «0 vprašanju izgradnje r8ketnih oporiišč v Italiji za sedaj nimam kaj dodati izjavi Koče
Popoviča v skupščini. Segni in
miltllllllfllllinilllllllllllllllllllllllHIIItllllllllinllllllllMIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItlllllliiiiiiiHllllllllllltllfltlltllllllllillllllillllliililliiiiiiiiitltllllllllllMIlllllllllllllllllllllllllllllltlfllllllltlllllll
V Moskvi so ugodno o	Nixonoyemobisku	Sovjetski
Pričakujejo, da bo imel Nixon tudi važne politične razgovore - Njegovo potovanje pa mu bo služilo tudi v propagandne namene kot morebitnemu predsedniškemu kandidatu - Senator Fulbright o ameriški politiki - V pričakovanju imenovanja Herterja za Dullesovega naslednika
iiiiiiMiiiiiiiiiiinMiiiiiiiiiiiimiiiiiiniiiuiiiiiiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiniiiniiiiiHitiiiiiiiiiitiiiiiimtiiiiimiiiiiiiiiiiiuiii
Pokoli francoske vojske med alžirskim prebivalstvom
V zadnjem tednu je francoska vojska pobila 1600 Alžircev - Hudi boji na področju Orana - Milijon Alžircev v taboriščih - Ponavljajo se francoski napadi na tunizijsko ozemlje
ALZIR, 17. — Francoske vojaške oblasti so sporočile, da je med številnimi boji, ki so se začeli pred enim tednom in ki še trajajo na področju Orana, bilo ubitih 1600 Alžircev, 460 pa ujetih. Ti podatki kažejo, da francoska vojska brez razlike pobija alžirsko prebivalstvo po vaseh, kamor navali.
Pri bojih sodelujeta dva armadna korpusa. Med uporniki sodeluje v bojih več tisoč dobro oboroženih ljudi.
Javljajo tudi, da so ubili a-li ujeli 42 poveljnikov posameznih uporniških oddelkov. Poleg tegu so aretirali 1100 Alžircev, ki so pomagali osvobodilni vojski.
Generalni delegat vlade v Alžiriji Delouvrier je poslal generalu Challu pismo, s katerim izreka zadovoljstvo nad to akcijo.
Medtem javljajo, da so včeraj začeli v Alžiru rušenje starega mesta, imenovanega sCasbah*, kjer živi 80.000 muslimanov. Vojaške oblasti mislijo v prihodnjih letih pola-
goma porušiti ves ta del mesta in zgraditi moderne stavbe. S tem mislijo razpršiti strnjeno muslimansko prebivalstvo v tem delu mesta, ki nudi upornikom varno zatočišče.
Generalni guverner Alžirije Delouvrier je izjavil, da bodo «tempo prisilnega preseljevanja civilnega prebivalstva* v Alžiriji kolikor mogoče Zavrli, da bi se izognili »negativnim gospodarskim in psihološkim posledicam*. Prisilno preseljevanje opravlja voi-ska, ki tira ljudi v tako imenovane »zbirne centre*. Začelo se je takoj po izbruhu vstaje pred petimi leti Pospešili pa so ga v zadnjih 12 mesecih. Kakor je dejal generalni guverner, živi zdaj več ko milijon Alžircev v taboriščih, o-grajenih z bodečo žico in pod vojaško stražo.
Pariški časniki razlagajo, da teli taborišč ne gre zamenjavati s «kontrolnimi centli*. kot imenujejo vojaške oblasti 14 koncentracijskih taborišč za
«sumljive ljudi* v Alžiriji in 3 pomočjo katerih hočejo pretrgati stike med osvobodilno vojsko in civilnim prebivalstvom. Guverner je do sedaj podpiral vojaške oblasti celo v prisilnem preseljevanju celih naselij. Dopisniki pariških listov poročajo zdaj a hudi revščini v teh taboriščih in velikih izdatkih vojske za vzdrževanje in nadzoravanje preseljenih ljudi.
V sredo je francosko topništvo obstreljevalo z alžirskega ozemlja gtiri ure tunizijsko vas Bugažaber, To je danes javilo tunizijsko državno tajništvo, ki pravi, da je bila vas močno poškodovana. Vendar pa se je prebivalstvo pravočasno rešilo na varno
S tem v zvezi je državni tajnik za zunanje zadeve sprejel francoskega poslanika v Tuniziji in mu izročil oster protest. Opozoril je francoskega poslanika na dejstvo, da se v zadnjem času ponavljajo napadi francoskih čet na tunizijsko ozemlje.
AUGUSTA, 17. — Predsednik Eisenhower je imel danes nov telefonski razgovor z bivšim državnim tajnikom Dullesom glede imenovanja njegovega naslednika. Predsednik se bo verjetno vrnil v . Washington v ponedeljek popoldne.
Vladni funkcionarji so izjavili, da je bil rezultat zdravniškega pregleda Herterja povsem pozitiven in da zaradi tega predvidevajo, da bo Eisenhower v nekaj dneh uradno sporočil njegovo imenovanje za državnega tajnika. Nekateri funkcionarji so izjavili, da bo Herterjevo imenovanje sporočeno v ponedeljek popoldne.
Voditelj republikanske manjšine v kongresu Everett Dirk-sen je izjavil, da je dobil zagotovilo, da bo herter imenovan za Dullesovega naslednika.
V zvezi z napovedanim Ni-xonovim obiskom v Moskvi pa javlja danes agencija Tass, da so »vodilni krogi v SZ ugodno sprejeli vest o bližnjem o-bisku ameriškega »podpredsednika Nixona v Moskvi*.
Agencija dodaja, da je 16. aprila ameriški poslanik v Mb. skvi Thompson med razgovorom z Gromikom sporočil Ni-xonov namen, da pride v SZ 25. julija ob otvoritvi ameriške razstave v Moskvi.
«V vodilnih krogih SZ,» dodaja agencija, «se izreka prepričanje, da bo obisk podpredsednika ZiDA služil stvari prihodnjega razvoja osebnih stikov in izboljšanja medsebojnega razumevanja med SZ in ZDA.*
V Londonu izjavljajo v u-radnih krogih, da je bila britanska vlada obveščena že prej o nameravanem obisku Nikona v SZ. Napovedani obisk so v Londonu na splošno ugodno sprejeli in poudarjajo, da bo lahko priipeval k izboljšanju stikov med Vzhodom in Zahodom, ki naj pripomorejo k
zmanjšanju mednarodne napetosti.
V ameriški prestolnici posvečajo veliko pozornost napovedanemu obisku. Uradno napovedani namen obiska je otvoritev razstave ameriške industrije. Vendar so v poučenih krogih mnenja, da se bo sovjetska vlada trudila, dati Nixonovemu obiska urad-nejši značaj in razširiti njegove razgovore na druga vprašanja in ne s«mo na vprašanje povečanja trgovinske izmenjave med obema državama.
Nixonov obisk sovpada približno s časom, ko bi se morala eventualno sest.au konferenca najvišjih. Domnevajo, da bodo sovjetski voditelji izkoristili ta obisk za politične razgovore o važnejših mednarodnih vprašanjih.
Po'eg tega se je Nixon raz-govarjal o svojem potovanju z Dullesom in prav gotovo se bo pred odhodom še večkrat posvetoval z Eisenhoiver-jem in s strokovnjaki ameriške zunanje politike.
Nixonov obisk pa bo tudi drugačnega pomena. Do njega bo prišlo približno leto pred kongresom obeh ameriških strank, na katerih bodo določeni kandidati za predsedniške volitve novembra 1960. Do preteklega leta je Nixon veljal kot edini mogoč, kandidat republikanske stranke. Toda nenadoma je prišel v ospredje nekdo drug, ki bo zelo verjetno užival močno podporo republikanske stranke. To je Nelson Rockefeller. Nixonovo potovanje v Moskvo in njegovi čeprav neuradni razgovori z glavnimi sovjetskimi voditelji v času, ko se začenjajo važni razgovori s SZ, bodo važni elementi za pristaše Nixona na kongresu republikanske stranke.
Ameriški list «Des Moines Register* piše, da namerava predsednik Eisenhower vzeti s seboj tudi Nixona na konferenco najvišjih v Evropi. List dodaja, da je Eisenhower sporočil ta namen Mac Millanu, ko je ta obiskal ZDA. Mac Millan je baje ugodno sprejel ta predlog, kakor tudi zamisel, da predsednik prepusti svoje mesto Nixcnu v primeru, da bo moral zapustiti konferenco, če bo v tistem času nujno potrebna njegova navzočnost v ZDA. Washington se sedaj zanima za mnenje De Gaulla in Adenauerja. List pripominja tudi, da bo Nixon odpotoval v Ženevo naravnost iz sovjetske prestolnice.
Demokratični senator Fulbright je včeraj izjavil, da bi morale ZDA voditi rajši »nepristransko* politiko kakor da dvostransko. Glede Evrope bi se morale truditi za ustanovitev federacije s podporo ZDA; glede NATO pn bi morale voditi politiko, ki ne oi temeljila _ izključno na jedrskem orož.iu.
Kar se tiče ameriške zunanje politike, je senator izjavil, da izvajanje »nepristranske zunje politike* pomeni, da bodo to politiko obravnavali «po njeni vrednosti in ne v perspektivi volilne kampanje*. Kar se tiče Evrope, je po njegovem mnenju njena izbira v tem, da se tamkajšnje države »povežejo v federacijo, ali pa poginejo*. ZDA morajo s svoje strani poživljati «korenine:i te prihodnje federacije, ki so
veleposlanik Javorški sta se razgovarjata o vprašanjih, ki zanimajo obe državi.
Zastopnik državnega tajništva je potrdil vest, da je maršal Tito poslal osebno pismo Nehruju, in je dbdal, da to pismo spada v okvir rednega dopisovanja med obema državnikoma.	*•'*	>	w	T
Na vprašanje, kako ocenjuje nedayno izjavo danskega predsednika vlade Hansena o rešitvi nemškega vprašanja, v kateri je Hansen poudaril, da so vse države zainteresirane za rešitev tega vprašanja in da je to vprašanje potrebno postopoma reševati, če se ne more doseči celotna rešitev, je Kunc izjavil:	»Jugoslovanska
vlada ima to izjavo za realu stično in konstruktivno.*
Na vprašanje, kaj misli o ostavki Foslerja Dullesa, je Kunc odgovoril: «Ne da bi se spuščal v ocenitev politike, kateri je • bil gospod Dulles kot državni tajnik polnih šest let na čelu, obžalujemo tragični vzrok, ki je pripeljal državnega tajnika Združenih ameriških držav do sklepa, da poda ostavko na sv.oj položaj.*
V zvezj z zadnjim ameriškim predlogom v Ženevi je Kunc izrazil upanje, da bodo udeleženci konference, zavegjv joč se svoje odgovornosti pred človeštvom, storili vse, da bi čimprej prišlo do sporazuma c popolni prepovedi vseh jedrskih poizkusov.
Kunc je nadalje obvestil novinarje, da jugoslovanska vlada proučuje spomenico sovjetske vlade v zvezi s prihodnjim zasedanjem evropske gospodarske komisije Združenih narodov, ki vsebuje predlog za razvoj evropskega gospodarskega sodelovanja, za katerega se je Jugoslavija vedno zavzemala. Stališče Jugoslavije o tem vprašanju bo prikazala jugoslovanska delegacija na samem zasedanju.
V zvezi s protokolom o blagovni izmenjavi, ki je bil 13. aprila podpisan med Jugoslavijo in Romunijo v Bukarešti, je Kunc ugotovil, da je protokol o trgovinski izmenjavi leta 1958 predvideval trgovinsko izmenjavo v znesku 18 milijonov dolarjev. Od tega zneska je bilo izvršeno samo 7 milijonov. Protokol o trgovinski izmenjavi za leto 1959 v vrednosti 10 milijonov dolarjev s spremenjeno strukturo. ki ne predvideva izvoza romunske nafte, je jugoslovanska delegacija podpisala samo zato, da bi ohranila pogodbene gospodarske odnose med obema državama
Kunc je potrdil vest. da sta Sovjetska zveza in Kitajska odpovedali svojo udeležbo na jesenskem zagrebškem velesejmu, in je v zvezi s tem izjavil, da mednarodni sejmi prispevajo k razvoju trgovinske izmenjave in gospodarskega sodelovanja med državami; zato je obžalovati' da
iiiiaiHiiiiiiiniiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiiiiimitiiiiiimiiiiiiiiiiiimaiiiittfiiiiiiiMitiiiiiiiiiiitiiiiMtiiiHiiiiiitiiiiiiBmiiiiHtiiiiiiiitit
Upor v ameriški kaznilnici v Deer Lodge
Kaznjenci grozijo, da bodo umorili 18 talcev,	ki so v njihovih	rokah
Kaznilnico je obkolilo vojaštvo, medtem ko se z uporniki vodijo pogajanja
euratom 4n skupno evropsko tržišče. S tem v zvezi je omenil, da predstavlja skupna moč ZDA in držav NATO skupaj 433 milijonov ljudi proti 300 milijonov ljudi v evropskem sovjetskem bloku. Kar se tiče izbiranja vojaških sil, ki morajo ščititi Evropo, je Fulbright izjavil, da se jedrsko orožje ne bi moglo več dolgo uporabljati kot orodje zunanje polit. ke.
 «»-------
Protest delavcev proti De Gauiiu
PARIZ, 16. — Predsednik De Gaulle, ki je včeraj začel potovanje po nekaterih departmajih, je danes prispel v Montlucon in si ogledal tovarno pnevmatikov Dunlop, kjer je zaposlenih 4.700 ljudi. Sprejela sta ga župan in ravnatelj tovarne.
Nekaj pred prihodom De Gaulla so delavci, včlanjeni v sindikatih «Force ouvriere* in CGT, prekinili za eno uro delo. Obe sindikalni organizaciji sta objavili izjavo, v kateri poudarjata, da nočeta prisostvovati svečanosti v tovarn: na čast De Gaullu iz protesta proti nekaterim finančnim, gospodarskim in socia’nim ukrepom, ki jih je uvedla vlada.
V Montluconu je De Ganile
kakor običajno ob takih priložnostih v svojem govo-u prebivalstvu zatrjeval, da je Francija »blizu dobre poti*.
Zatem je De Gaulle odpotoval v Vichy, kjer je govoril pred občinsko palačo ter je nato nadaljeval pot po drugih krajih.
 «»-------
Juan Lopez v Jugoslaviji
BEOGRAD, 17. — Predsednik zunanjepolitičnega odbora argentinskega parlamenta Juan Lopez, ki je prispel v Jugoslavijo kot gost predsednika zunanjepolitičnega odbora zvezne skupščine dr. Aleša Beblerja, je izjavil danes novinarjem, da Argentina s simpatijami spremlja napore Jugoslavije za razvoj gospodarstva in gospodarskih in tr-govinskih odnosov z drugimi državami. Lopez je poudaril, da tudi Argentina želi sodelovanje z drugimi državami na osnovi enakopravnosti, nevme-šavanja v notranje zadeve drugih, da se ne želi vezati na vojaške in gospodarske bloke, in je dodal, da je v Jugoslaviji imel zelo koristne razgovore z jugoslovanskimi politiki.
DEER LODGE, 17. — Kaznjenci v kaznilnici v Deer Lodgeu v severnoameriški državi Montana so se sinoči u-prli ter obdržali kot talca načelnika kaznilniških stražarjev in drugih 18 oseb. Nekega stražarja so ubili, več drugih stražarjev pa so ranili z bodali. Kaznjenci izjavljajo, da se bodo pogajali samo z guvernerjem države Montana.
V kaznilnici je nad 600 kaznjencev. Kaznilnico je obkolilo vojaštvo, ki je oboroženo s strojnicami, puškami in sol-zilnimi bombami. Zdi se, da imajo tudi kaznjenci v kaznilnici nekaj pušk.
Načelnik kaznilniških stražarjev Floyd Povvell, ki so ga bili kaznjenci najprej pridržali, a pozneje izpustili, je u-pornike pozval, naj izročijo 18 talcev in oba voditelja upora ter naj se vrnejo v svoje celice. V nasprotnem primeru bodo odredili splošen napad na kaznilnico.
Vzroki upora še niso znani, toda med kaznjenci je vladalo zadnje dni vel.xo nezadovoljstvo zaradi urnikov televizijskih programov. To nezadovoljstvo se je še povečalo, ker so sklenili, da mora v kaznilnici zavladati mir pol ure prej kot do sedaj.
Na ultimat so uporniki odgovorili, da bodo žive zažgali 18 talcev, če bo vojaštvo napadlo kazni’nico. Poudarili so tudi, da zahtevajo preiskavo o primerih mentalne in fizič-
ne brutalnosti, ki so se dogodili v kaznilnici. Na vprašanje časnikarjev, čemu so včeraj u-bili podnačelnika stražarjev, so uporniki skozi okna odgovorili, da jih je ta nanadel. Eden od talcev pa je zaprosil oblasti, naj previdno ravnajo.
Danes zjutraj je ravnatelj kaznilnice Larden Potvell odšel v kaznilnico skupno z nekim katoliškim duhovnikom na razgovore z uporniki. Prvotno so javili, da je bil dejansko že dosežen sporazum, toda predstavnik upornikov Jerry Mils je v petnajstminutnem govoru po zvočnikih postavil nove pogoje. Izjavil je, da je 18 talcev še vedno živih, in pripomnil, da upor ni bil organiziran samo zaradi tega, da dosežejo osebne koristi. «Mi,» je dr-dal, «se ne borimo za danes. Berimo se za vse liste, ki bodo pozneje prišli sem. Guverner nas noče poslušati. Daje se nam vse, kar zahtevamo, z eno roko, in se nam takoj jemlje z drugo.* Jerry Mils je zahteval, naj dovolijo časnikarjem, xi niso iz države Montana, vstop v za. por, da ugotovijo življenjske pogoje kaznjencev. Časnikarjem, ki so čakali pred zaporom, je izjavil, da ne verjame, da jim bodo dovolili vstop, ker nočejo, da bi videli, kaj se v kaznilnici dogaja. «Toda mi van. zajamčimo popolno varnost in hočemo ,da se osebno prepričate o stanju *
Psiholog, dodeljen zaporu,
Walter Jmies, ki so ga uporniki izpustili, zato da govori s časnikarji, je izjavil; »Vračam se mednje i.i ne vem za koliko časa. Kaznjenci so lazjarjeni in vsaka najmanjša stvar lahko povzroči eksplozijo*. Jones je dodal, da so njemu in drugim talcem dali kavo, žemlje in da do sedaj z vsemi ravnajo dobro.
Zatem je Waher Jones izjavil, da se uporniki pripravljajo, da ubijejo 18 talcev, ter je dodal; «Stražarj', ki so jih pridržali kot talce, pričakujejo, da . bodo ubitjr pet od njih z ODešenjem, ostale pa mislijo zažgati žive*
Sedanji upor v Moruani je podoben uporu pred tridesetimi leti v ka»nilnicit države Colorado. 9. in 10, oktobra 1. 1929 je skupina petih kaznjencev pridržala kot talec 8 stražarjev, ki so jih zaprlt v celico. Voditelj upornikov je zahteval, naj ga izpustijo skupno z ostalimi kaznjenci, in grozil, da bodo v nasprotnem primeru talce umorili. Oblasti so zahtevo zavrnile n ponoči je voditelj uporne kov ubil vse stražarje ter je njihova trupla vrgel na dvorišče zapora. Kep je bil gotov, da ne bo nikoli več iz puščen, je ubil vse svoje tovariše in napravil nato samomor.
Kakor zatrjujejo nekateri časnikarji, jim je voditelj sedanjih unornikov sporočil, da imajo v svojih rokah 23 talcev in ne 18.
I sta Sovjetska zveza in Kitajska odpovedali svojo udeležbo na sejmu.
Zastopnik državnega tajništva je na koncu izjavil, da jugoslovanska vlada še ni prejela pojasnila sovjetske vlad* o govoru Nikile Hruščeva F Leipzigu, v katerem je navajal netočne podatke o jugoslovansko - madžarski meji.
—eograd se pripravlja na slovesno proslavo 40. obletnice ustanovitve KPJ, ki bo 19. in 20. t. m. Ulice in trge okrašujejo z državnimi in partijskimi zastavami. Proslava se bo začela s slovesno sejo CK ZKJ v nedeljo 19. aprila dopoldne v domu sindikatov. Po seji, na kateri bo govoril glavni tajnik Zveze maršal Tito, ki se je danes vrnil z Brionov v Beogradu, bo na Trgu Marxa in Engelsa pred domom veliko zborovanje, na katerem bo govoril tajnik CK Aleksander Rankovič. Istega dne zjutraj bodo člani CK položili venec ha grobove osvoboditeljev Beograda in na grobnico narodnih herojev, zastopniki mestnega komiteja ZK pa bodo položili venec na spomenik ustreljenih v Jajincih. Oba dneva 19. in 20. aprila bo na beograjskem sejmišču velika prireditev, na kateri bo sodelovalo okrog 2000 umetnikov iz raznih krajev Jugoslavije.
B. B.
Sklepi sindikalistov u držav SET
RIM, 17. — Od 14. do 1«. aprila je bil v Rimu drugi sestanek sindikalnega koordinacijskega in akcijskega odbora držav Skupnega evropskega tržišča. Predsedoval je generalni tajnik CGIL, poslanec Novella. Navzoči so bili predstavnici: CGIL za Italijo, CGT za Trahcijb,. VC z«t Nizozemsko, FLA za Luksemburg, CGAT za Ekvatorialno Afriko, CGKT za Kamerum, FISEMA za Madagaskar in večje število povabljenih.
Odbor je ugotovil, da j* prišlo do izvajanja prvih u-krepov SET v dobi mrtvila in gospodarske recesije, ki je prizadela skoraj vse države Zahodne Evrope, zlasti pa države SET. Dalje je poudaril, da se z ustanovitvijo SET množijo oblike gospodarske povezave med velikimi delodajalci, kar je v prid velikim monopolom. Odbor je nato pozval sindikalne organizacije, naj o-krepijo svojo borbo za zahteve v svojih državah, za o-brambo zaposlenosti, za zboljšanje življenjskih pogojev in za dejansko koordinacijo borb za dosego smotrov v evropskem okviru.
Odbor je nato izdelal načrt skupnih zahtev vseh delavcev držav SET v industriji. Podoben načrt bo pozneje izdelal tudi za področje kmetijstva in prometa. Proučil bo tudi vprašanje socialne varnosti, emigracije in premika delovne sile.
Končno je odbor imenoval delovno skupino za obravnavanje posled-.c SET v prekomorskih deželah, upoštevajoč sestanek afriških držav, na ka-terem bodo proučevali ta vprašanja.
 «»------
300.000 ljudi ostalo brez strehe zaradi poplav
BUENOS AIRES, 17. — Po zadnjih informacijah je zaradi velikih poplav ostalo orez strehe 300.000 ljudi. Zvedelo se je tudi, da, je argentinska vlada odklonim ameriško ponudbo za pomoč. Predsednik Frondizi je izjavil ameriškemu poslaniku, da za sedaj Argentina ne potrebuje pomoči.
Kolikor je do sedaj znano, je v Argentini in Urugvaju zaradi pop!«v izgubilo življenje 17 ljudi. Poplave so močno prizadele tudi tri druge južnoameriške države; Bolivijo in Brazilijo. V Urugvaju so preglasili obsedno stanje. Reka Rio Grande je prestopila bregove i» poplavila obsežna kmetijska področja. Voda iz re',,e Urugyav je poplavila mesta !’ray,» Bentos, Carmelo, Ntiev! Palmira in San Lacaze. Bojijo se, da bo po vsej državi prekinjeno dobavljanje e. lektrične energije zaradi škode, ki s* jo v številnih krajih :utrpele dlektrične centrale.
Dartes se Voda na področju Buenos Airesa počasi odteka, toda bogata kmetijska področja v pokrajinah Entre Rios in Santa Fe, kjer še vedno divjajo silne nevihte, so zelo razdejana.
BRUSELJ, 17. — Belgijski notranji minister je predložil predsedstvu poslanske zbornt-ce načrt zakona, ki določa u-vedbo petdnevnega delovnega tedna na večini sektorjev belgijskega gospodarstva. Drugi načrt zakona določa, naj državni uradniki ne delajo več kakor dve soboti v mesecu,
Vrem« včeraj.
tiura 14.9, najnltja 13.1, zračni tlak 997.5, pada, veter vzhodnik, 8 km n* uro, vlaga M odM , nebo obločno, morje skoraj mimo, temperatura morja 15« stopinje.
Tržaški dnevnik
Danes, SOBOTA, 18. a**1*
Konrad	-j
Sonce vzide ob 5.16 in „z’IjUd 18 45 Dolžina dneva 13-» 'TL vzide ob 13.23 in zatone ® *-Jutri, NEDELJA, »• >PrtU
Seja tržaškega občinskega sveta
Začetek razprave o proračunu in sklep o občinskih redarjih
Zvišanje tarif xa parne kopeli ■ Posebna komisija se bo ukvarjala i vprašanjem ustanovitve občinsko lekarne
Včeraj se je začela v občinskem svetu razprava o proračunu za leto 1969. Se prej je župan Franzil povedal, da ao se dvakrat sestali načelniki skupin občinskega sveta, ki so se sporazumeli o postopku, da bi čimprej končali razpravo o proračunu, ki ja bil že tako predložen z veliko zakasnitvijo, kar pomeni tudi škodo za občino, saj je na ta način dovoljena za vsak mesec samo ena dvanajstinka izdatkov lanskega proračuna, pri čemer pa niso dovoljeni niti izredni izdatki niti najemanje posojil.
Prihodnji teden bodo posvetili proračunu tri seje, ki bodo trajale eno uro več kot po navadi. Nato se bodo svetovalci sestali še v ponedeljek 27. aprila in če bo treba tudi v torek 28. aprila, ko bo glasovanje o proračunu.
Sinoči je prvi spregovoril ▼ diskusiji demokristjanski svetovalec Zanetti, ki je predvsem poudaril, da visijo postavke proračunov nekako v zraku, ker niso bili od leta 1954 še objavljeni obračuni in torej niso mogoče primerjave. Rekel je tudi, da povzroča najemanje posojil skrbi, ker se s tem občina vedno bolj zadolžuje. Precej podrobno je razpravljal tudi o bremenu, ki ga predstavlja za občino socialno zavarovanje uslužbencev ter je pri tem primerjal neke odstotke med lanskimi in predvidenimi izdatki. Priporočil je tudi, naj nadzorne oblasti ne režejo predvidenega državnega prispevka, saj je ves proračun skrčen na minimum. Seveda je na koncu iajavil, da bo glasoval zanj.
Svetovalci so odobrili tudi vrsto upravnih Oklepov, ki so se tikali plačila neizterjanih vzdrževalnin v bolnišnicah in drugih zadev. Najbolj važen pa je bil sklep o občinskih protipredlogih na predloge u-pravnega pokrajinskega odbora glede obnovitve zbora mestnih redarjev. Pokrajinski upravni odbor je namreč skrčil predlagano število redarjev. Občina je predlagala sta-lež 302 redarjev, od katerih bi jih bilo 43 v službi pri občinskih izpostavah (sektorjih), 25 bi jih bilo vsak mesec odsotnih zaradi dopustov, 6 ali 7 odsotnih zaradi obolelosti a-li iz drugih vzrokov, tako da bi jih bilo dejansko na razpolago le okrog 225. Upravni pokrajinski odbor pa je znižal stalež za 15 enot, in sicer na 287, tako da bi prišel po en redar na okrog 1000 prebivalcev. Zbor redarjev bi se obnovil v 4 fazah. Protipredlogi so se tikali tudi nekaterih drugih zadev. Občinski svet je sklep o protipredlogih odobril.
Precej obširna je bila tudi razprava o sklepu občinskega odbora, da se zvišajo tarife v občinskem kopališču v Ul. Ve-ronese za pedikuro, masažo in parne kopeli. Odbornik Višin-tin je orisal sklep in dejal, da ima občina samo v štirih kopališčih pri prhah in kopelih 30 milijonov primanjkljaja na leto, ker ima 50 milijonov izdatkov in samo 20 milijonov dohodkov. Ker pa gre za socialne usluge, ne predlaga zanje poviškov. Pad pa predlaga poviške za parne kopeli od 300 na 400 lir, za masaže od 200 na 250 lir in za pedikuro od 180 na 250 lir. S tem se bo primanjkljaj za te tri storitve znižal od 1,500.000 lir na 700.000 Jir. Večinski svetovalci in desnica »o »klep odobrili.
Na vrsto je prišla tudi resolucija dr. Weissove glede potrebe po ustanovitvi občinske lekarne, kakršne te imajo v nekaterih dtugih občinah. Weissova je predlagala, naj posebna komisija občinrfkega sveta stvar prouči in naj potem poroča občinskemu svetu. Svetovalci so po krajši diskusiji sprejeli resolucijo kot sklep.
V začetku seje so počastili z enominutnim molkom spomin žene bivšega župana Mianija, ki so jo včeraj pokopali. Nato so prišla na vrsto vprašanja svetovalcev in odgovori odbornikov. Geppi je odgovoril na vprašanje svetovalca Seni-gaglie glede obnovitve porotne
dvorane, da spada to v pristoj. nost državnega tehničnega u-rada da pa so načrti že pripravljeni ter da so na razpolago tudi finančna sredstva. Svetovalcu Burlu je odgovoril, da bodo popravili del pločnika na Sprehajališču Sv. Andreja. Svetovalec Carboni je predlagal, naj občinski odbor posreduje, da ne izženejo podjetja Salvadori iz sedanjih prostorov, ker bi zaradi tega izgubilo delo 55 delavcev. Zupan je odgovoril, da bo takoj posredoval pri pristojnem sodniku. Svetovalka De Ferri se
je pritožila glede objavljanja vesti o delu občinskih komisij. Na vrsti je bilo tudi vprašanje o zastoju del pri kanalizaciji na Proseku.
Pogassi in Pincherle pa sta vložila resolucijo, po kateri naj da občinski svet pobudo za sklicanje sestanka tržaških, goriških in videmskih občinskih svetovalcev ali vsaj načelnikov skupin ter avtonomistično usmerjenih poslancev, ki bi razpravljali o tem, kako naj bi dosegli od vlade in par. lamenta, da bi se pospešila u-stanovitev avtonomne dežele.
Uradno sporočilo ravnateljstva
V Tovarni strojev Sv. Andreja so suspendirali 25 delavcev
Delavci bodo prenehali z delom v ponedeljek - Protesti notranjega odbora in sindikalnih organizacij
Včeraj je ravnateljstvo tovarne strojev Sv. Andreja u-radno sporočilo, da bodo s ponedeljkom suspendirali 25 delavcev iz raznih oddelkov. Poleg tega so tudi sporočili, da gre le za prve delavce, ki jih bodo suspendirali, ker je zaradi pomanjkanja naročil položaj tovarne zelo težaven.
Pričakuje se, da bo do podobnih ukrepov prišlo tudi v drugih oddelkih in v kratkem tudi v ladjedelnici Sv. Marka, ki ji prav tako primanjkuje naročil, saj je znano, da bo junija prazno prvo splavišče.
Člani notranje komisije tovarne strojev so včeraj zahtevali, da se o teh suspendiranih delavcih razgovarjajo s predstavniki ravnateljstva, saj
bi bilo treba iskati druge načine. Tako bi bilo mogoče razpravljati o prekvalifikaciji nekaterih delavcev, o drugačni ureditvi delovnega časa in podobnih ukrepih. Vendar pa je ravnateljstvo vsako razpravo odbilo. Sindikalni predstavniki obeh organizacij so zato sklenili, da bodo intervenirali pri centralnem ravnateljstvu.
Aktivisti FIOM tovarne strojev pa so se sestali na skupščini in so sprejeli daljšo resolucijo, v kateri obsojajo te suspenzije in zahtevajo od ministrstva za javne udeležbe in odgovornih organov IRI, da intervenirajo in zagotove tržaškim podjetjem potrebno zaposlitev.
MiiiimiiuHiiiiiiiiiinHiuiiiiiiiiiiiiiuitiiHiirmiiiminiiiiMiiHiiiiiMiHiiiiininiiiMinititiiiiiiiiiiiiiMittniiitniiiiuuiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiHiiniiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiii
Sestanek tržaške delegacije ital.-Jlig. trgovinske zbornice
Za predsednika delegacije so izvolili dr. Vatto, za pod-predsednika Košuto - Predviden obisk pomembne jugoslovanske gospodarske delegacije na milanskem velesejmu
V četrtek to na sestanku tržaške delegacije italijansko-jugotlovanske trgovinske zbor. nice izvolili za predsednika delegacije dr. £ugenia Vatto in za podpredsednika Dušana Košuto. Nato je predsednik podrobno poročal o poteku pogajanj za obnovo trgovinskega sporazuma med Italijo in Jugoslavijo in za obnovo sporazuma o lokalnem blagovnem prometu. Dr. Vatta je podčrtal, da je bil na pogajanjih dosežen bistven napredek in to tako za uvoz tradicionalnega jugoslovanskega izvoznega blaga kot tudi za uvoz nekaterih novih izdelkov. To velja tudi za lokalni sporazum, glede katerega je bila dosežena precejšnja liberalizacija.
Zelo koristni so bili tudi sti. ki, ki jih je imel predsednik italijansko-jugoslovanske trgo. vinske zbornice ing. Teani med svojim obiskom v Jugoslaviji, saj so dokazali, da bi se z boljšim spoznavanjem jugoslovanskega trga in zlasti novih jugoslovanskih izdelkov lahko bistveno okrepil in razširil izvoz jugoslovanskega blaga v Italijo. To pa bi predstavljalo osnovo za razširitev italijanskega izvoza v Jugoslavijo in torej za okrepitev vsestranskega gospodarskega sodelovanja.
Med tem obiskom je predsednik zbornice obrazložil jugoslovanskim predstavnikom koristi, ki bi jih imel jugoslovanski izvoz od posredniške dejavnosti italijanskih operaterjev, saj ni mogoče razširiti izvoz na nove številne artikle brez sodelovanja italijanskih posrednikov, ki dobro poznajo domači trg.
V tej zvezi je dr. Vatta ponovno podčrtal veliko vlogo, ki jo lahko odigrajo tržaški operaterji, saj so dobro upo-znani s stanjem tako na jugoslovanskem kot na italijan-
napravijo za uveljavitev številnih novih jugoslovanskih izdelkov v Italiji.
Na sestanku so nato razpravljali o nekaterih notranjih vprašanjih tržaške delegacije. Nato pa je predsednik sporočil, da bo v okviru milanskega velesejma posebno zasedanje italijansko-jugoslovanske trgovinske zbornice, na katerem bodo kot gostje vlade pri. sostvovali tudi uradni jugoslovanski predstavniki in člani jugoslovansko-italijanske trgovinske zbornice. Tako pričaku. jejo, da bodo prišli v nedeljo
v Italijo številni uradni predstavniki in med njimi tajnik za zunanjo trgovino Babič, predsednik zvezne zunanje trgovinske zbornice ing. Barba-lič in druge osebnosti. Poleg tega bodo prispeli tudi predstavniki jugoslovansko-italijan. ske trgovinske zbornice, in sicer; predsednik ing. Knezevič, podpredsednik ing, Rakovič in člani ing. Vehovar, Golubovič in ing. Zoričič. Iz Trsta pa bodo na tem zasedanju uradno sodelovali predstavniki tržaške delegacije: dr. Vatta, Košuta in ing. Zuccolli.
NmiMMiiiiiimiiitmimiiiiiMitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiii
S sinočnje ga devinsko - nebrežinskega obč. sveta
Resolucija o bolniškem zavarovanju
Na županstvu v Nabrežini je bila sinoči redna seja de-vinsko-nabrežinskega občinskega sveta. Poleg vprašani upravnega značaja, o katerih bomo poročali v naši jutrišnji številki, je občinski svet sprejel in odobril tudi dve resoluciji, ki se nanašata na vprašanje bolniškega zavarovanja kmetov in postavitve vzletišč za vodene izstrelke.
V prvi resoluciji občinski svet občine Devin-Nabrežina ugotavlja, da se je že pred časom zavzel za raztegnitev za kona št. 138 od 22. nov. 1954 na naše področje. Ta zakon določa uvedbo obveznega bolniškega zavarovanja za kmečko prebivalstvo, njegovo zdravljenje v bo'nišnicah, preglede in zdravljenje po specialistih ter porodniško oskrbo. Čeprav je ta zakon v Italiji že 4 leta veljavi, ga vladni general
v
o,....	.ni komisar še ni raztegnil na
skem tržišču in lahko mnogo ' naše področje. Zato občinski
MIIMMHIMIHIHItllllltlimHHItIMIIMIIIIIIIMIMIIIIItllllllltlllllllimitmmilMIlinilllllHIIIIIimil!
lijav« Neodvisne focialiitičnc zve«
Potreben enoten nastop za rešitev tržaških vprašanj
Proti hladni vojni, zaostritvi mednarodnih odnosov il oporiščem - Solidarnost s kovinarji
Izvršni odbor Neodvisne socialistične zveza je podal naslednje izjavo:
V teh zadnjih tednih ni bilo nobenega pozitivnega dejstva v zpezi * tedanjim resnim polo-iejem in z žalostnimi perspektivami glavnih življenjskih in delovnih virov v Trstu. Nedavne izjave odgovornih državnih organov nekaterim predstavnikom tržaškega javnega in gospodarskega življenja so ponovno potrdile, da j« ostalo stališče vlade do resnega vprašanja gospodarskega življenja in razvoja Trsta še vedno površno ter da daje o-bičajne obljube, da se bo zanj zanimala. S tem te potrjuje nujnost, da prebivalstvo Trsta in ozemlja enotno in organič-no izrazi tvojo voljo po zago-
MlIlllltllltmillltttlllMIItMItflMINIIIItlllltltNttMi
Pobuda italijanske socialistične stranke
Poziv Odbora za gospodarsko obrambo Trsta in področja
Na pobudo tržaške federacije PSI so se 1«. aprila sestali predstavniki PSI, NSZ, KPI, Nove delavske zbornice CGIL iz Trsta kot tudi predstavniki občin Milje, Dolina, Devin-Nabrežina, Zgonik in Repenta-bor. Na sestanku so ustanovili Odbor za gospodarsko obrambo mesta in področja.
Odbor je ugotovil že znan težak položaj, v katerega j« zašlo gospodarstvo našega področja, kot tudi dejstvo, da niso bili sprejeti ukrepi, ki bi pripomogli k izboljšanju tega položaja s strani vlade. Zaradi tega ima odbor naman pri-
klicati pozornost — z vsemi sredstvi, ki jih ima na razpolago ter v primernih oblikah — tako javnega mnenja, kot odgovornih predstavnikov na ta po}ožaj. Odbor upa, da bo na ta način lahko prišlo do rešitve vprašanja, pri čemer je zaželeno, da bi pri tem sodelovalo vse prebivalstvo ne glede na politično prepričanje.
Zaradi tega odbor poziva vse politične, gospodarske, sindikalne in kulturne organizme da na kakršenkoli način podprejo to iniciativo in nudijo pomoč akciji, ki jo ima odbor namen izvesti.
tovifvi dostojnih življenjskih pogojev v sedanjosti in prihodnosti.
Zaradi tega te izvršni odbor NSZ strinja s pobudo, da bi »e ustvaril kvalificiran organ
0 zaščito interesov mesta in ozemlja. Brez odločnega opomina in brez močnega pritiska se vlada namreč ne bo resno lotita tržaškega vprašanja, kajti, kot se je videlo, je ravno te dni njena glavna skrb, da usvoji stališča tujih sil, ki so najbolj nevarne za mir in za demokratični razvoj. Vsi Italijani, ki delajo in ki želijo živeti v miru in v napredku, so te dni zaskrbljeni, ker je vlada pristala na zahteve zagovornikov nadaljevanja hladne vojne in blokovske politike, s čimer je pripomogla k povečanju nevarnosti, ki grozi svetu, namesto da bi pripomogla k ublažitvi napetosti. Spričo značilnosti in vezi nove vlade predstavlja namestitev oporišč za izstrelke v Italiji usmeritev, ki se oslanja na položaje skrajne desnice, kar pomeni v notranji politiki stalno grožnjo demokratičnim in socialističnim težnjam večine ljudstva. Gre za predrzno poli tiko in za trmasto ravnanje katerega namen je, za vsako ceno ohraniti položaje, ki so jih prehiteli zgodovina, sedanja politična stvarnost in progresivna usmeritev človeštva Okvir, o katerem se izvaja vladna in državna akcija, je v nasprotju z gospodarskimi in socialnimi zahtevami in težnjami po miru delavcev. To najbolj dokazujejo nerešene zahteve državnih nameščencev in kovinarjev, ki st že dolgo borijo za pravične mezdne zahteve. Te delavce morajo podpreti vsi demokrati, Neodvisna socialistična zveza pa
1 jim izraža popolno solidarnost.
svet ponovno poziva vladnega komisarja dr. Palamaro, da raztegne omenjeni zakon na naše področje, ker to zahteva splošna korist našega podeželskega prebivalstva.
V drugi resoluciji pa občinski svet izraža svojo zaskrbljenost zaradi sporazuma med italijansko vlado in ZDA glede postavitve vzletišč za vodene izstrelke. Občinski svet ugotavlja, da predstavlja ta sporazum nevarnost za mir, zaradi česar obsoja sklepanje tako daljnosežnih in za mir nevarnih sporazumov, posebno eš ker zakoniti predstavniki ljudstva v tej -zvezi nimajo možnosti izreči svojega mnenja ter preprečiti sprejetje takih sporazumov.
NA TRŽAŠKI UNIVERZI
Izvršni organi predstavništva akademikov
Včeraj se je sestal reprezentativni organ študentov tržaške univerze, ki je izvolil naslednje predstavnike: tribun — Rinaldi (katoličan); člani izvršnega odbora; šport — Ru-bessa (katoličan), skrbstvo — Gigante (katoličan), uprava — Verdoglia (katoličan), kultura — Durissini (UGI), odgovorni za fakultete — Cuffaro (UGI), tisk in propaganda — Sivini (UGI), za univerzitetno pomoč so imenovani:	Trovd	(UGI),
Tornelli (UGI), Satti (katoličan). Stalni predstavnik v UNURI — Benvenuti (UGI). Delegacija, ki bo sodelovala na kongresu UNURI, ki se bo sestal prihodnji teden v Catolica, pa bo sestavljena:	Acciaro
(katoličan), Rubessa (katoličan), Verdoglia (katoličan), Pacor (UGI), Tornelli (UGI). Urad predsedstva skupščine pa ji sestavljen: predsednik Acciaro (katoličan), podpredsednika: Pelizzo (katoličan) in Balzano (UGI), tajnik Zinato (katoličan).
Volitve so potekale na osnovi sporazuma med katoliško skupino «Intesa universitaria* in sUnione goPnrdica italiana*.  «»------------------
Na poti domov z motorjem v avto
Na poti domov z motornim kolesom vrste Guzzi se je 22-letni Ivan Zidarič iz Praprota št. 23 včeraj okoli 18.20 ponesrečil, zaradi česar je moral v bolnišnico. Ker pa njegove odrgnine po nogah in levi roki niso nevarne, so ga zdravniki po# nudeni pomoči odslovili s' prognozo o-krevanja v 3 ali 4 dneh.
---
Pridržana prognoza za priletni ženski
V štiridesetih minutah so včeraj popoldne sprejeli kar dve priletni ženski na ortopedskem oddelku. Za obe, ki imata zlomljen kolčni sklep stegnenice leve noge, so si zdravniki pridržali prognozo.
Obe ženski sta se poškodovali zaradi padca in sicer 80-letna Elvira Patai vd. Pistotnik iz Ul. Machiavelli v jedil, nici, kjer je padla predvčerajšnjim, 74-letna Marija Stergar vd. Marega iz Ul. piccio-la pa danes v kuhinji.
Zasedanje stalne mešane komisije v Vidmu
Danes podpis protokola o dostopu na Mangart in Kanin
Stalna mešana komisija za izvajanje videmskega sporazuma, ki od torka zaseda v Vidmu, je včeraj nadaljevala delo v podkomisijah, člani podkomisij so se dopoldne sestali ob 10. uri in zaključili dopoldansko delo ob 13.30, potem pa so se spet sestali ob 16. uri in zaključili delo ob 20. uri.
Zdi se, da zasedanje danes ne bo končano, ker je še nekaj vprašanj, ki niso razčiščena. V nedeljo in ponedeljek se komisija ne bo sestala (v ponedeljek ne zaradi jugoslovanskega državnega praznika), tako da lahko pričakujemo zaključek zasedanja šele v torek ali najkasneje v sredo.
Danes dopoldne pa bo podpisan protokol o svobodnem dostopu jugoslovanskih in italijanskih planincev na vrhova Mangarta in Kanina. Kot je znano, je bil dostop na omenjena vrhova deloma onemogočen zaradi tega, ker pobočja na več mestih prečka meja. Po sporazumu, ki ga bosta v imenu obeh vlad podpisala predsednika italijanske in jugoslovanske delegacije, bodo lahko planinci obeh držav, ki so v posesti osebne izkaznice, svobodno prišli na vrh Mangarta in Kanina v času od 15. maja do 15. septembra. Pogodba velja za eno leto, in če bi jo hotela ena stran odpovedati, mora to storiti tri mesece pred zaključkom pogodbenega roka.
 «»------
ZBOROVANJE NAJEMNIKOV LJUDSKIH STANOVANJ
Združenje stanovanjskih u-pravičencev sporoča, da bo v nedeljo 19. aprila ob 11. uri na Trgu Garibaldi javno zborovanje.
Začetek del v Pomorski postaji
120 podjetij bo razstavljalo na letošnji razstavi cvetja
V teh dneh bo začelo prihajati v Trst prvo cvetje ki je namenjeno za razstavo - «Krst» dveh novih rož
otroke; 18.30 Vesti«*1 nja Lotto, 18 50	J
ščine; 19.10 Pisma I*.	pt
ri koraki mednotamo tac, nato vesti; 20.5« Roron * 21.00 Musichiere; 22.0« n
U ‘ 1'RTV JUg°SLAVIJA__ u
18 00 Mladinska oddaj „
greb; 20.00 TV Dnevn*
grad; 20.30 Pokaa,.	gio»**
prenos javne oddaje ski filharmonije —	- I
Le še dober teden nas loči od razstave, ki privablja vsako -leto desettisoče Tržačanov v prostore Pomorske postaje. Se dober teden in Pomorska postaja bo povsem spremenila svoje lice. Y prostorih, ki so razen od redkih prihodih ali odhodih prekooceanskih ladij prazni in zapuščeni, bo zaživelo neobičajno življenje rastlin - vseh vrst rož, umetnih vrtičkov, okrasnega grmičevja in dragocenih primerkov eksotičnega cvetja, ki bo spremenilo sivo zidovje stare zgradbe v okvir prekrasne razstave cvetja.
Odbor, ki vsako leto pripravlja mednarodno razstavo cvetja, je že prevzel Pomorsko postajo in jo bo upravljal vse do zaključka razstave, ki bo 3. maja. Tehniki in arhitekti bodo imeli te dni polne rose dela, saj ni dovolj cvetje samo razstaviti, kajti mnogo važnejše vprašanje je, kako ga razstaviti, da pride njegova lepota čimbolj do izraza. In prav tu je treba pomoč arhitekta, človeka z okusom, ki bo znal najti vsaki roži svoje mesto, ki bo znal upoštevati najrazličnejše faktorje, ko bo razmeščal cvetje na točno določenem in odmerjenem prostoru. Toda po dosedanjih razstavah sodeč lahko pričakujemo, da bo letošnja mednarod na razstava cvetja prekosila vse dosedanje, čemur je porok tudi veiiko število prijavljenih cvetličarjev oziroma cvetličarskih podjetij.
Letos bo namreč razstavljalo 120 cvetličarskih podjetij iz Italije in inozemstva, nadalje občine Neapelj, Rim, Videm, Turin in Florenca ter tr. tuja mesta, avstrijski Gradec, francoski Nimes in južnoafriška prestolnica Johannesburg. Poleg tega bosta mesti Videm in Gianduia predstavila na razstavi še dve zaključe ni celoti, prvi umetniško urejen vrtiček, drugi pa tradicionalni vrt, kakršne je videti v Piemontu.
Potem je treba omeniti sodelovanje naših domačih cvetličarjev. Zanje čas, v katerem bo trajala razstava, ni najbolj primeren, saj sovpada s teko imenovano «mrt'vo sezono* ali »prehodno sezono*, ko določeno cvetje odmre, drugega pa ie ni na razpolago. Zato so morali cvetličarji, ki bodo na razstavi sodelovali, vložiti precej truda in tudi materialnih stroškov, da bodo na letošnji razstavi dostojno za-
stopani. V našem listu smo glede tega že objavili mnenje proseškega cvetličarja Ivana Regenta, ki je nazorno prikazal, s kakšnimi težavami se morajo cvetličarji boriti, da bodo lahko sodelovali na letošnji razstavi. Tu je treba še pripomniti, da je domačim cvetličarjem šla na roko pokrajinska uprava, ki je zanje odkupila prostor, poskrbela za čuvaja itd.
Prvo cvetje bo začelo prihajati v Trst te dni, največ pa ga bo prišlo seveda tik pred otvoritvijo razstave, 3aj je treba upoštevati razmeroma dolgo razstavno dobo. A-friške orhideje bodo prispele v Trst dva dni pred otvoritvijo razstave in jih bo pripeljala ladja »Tržaškega Lloy-da*. Na splošno že sedaj računajo, da bo znašala vred nost letos razstavljenega cvetja kakih 800 milijonov lir.
S Havajskih otokov bodo letala pripeljala prekrasne orhideje, ki jih do sedaj še nismo videli na tržaški razstavi cvetja. Čeprav bodo orhideje pripeljali z letali, bo cvetje na poti nič manj kot teden dni. Zvedelo se je tudi, da bo Ustanova za cvetlične razstave iz San Rema vendarle sodelovala na letošnji razstavi cvetja v Trstu. To bo kolektivna razstava, pri kateri bo sodelovalo 30 podjetij. Za omenjeno ustanovo je na razpolago sto kv. metrov prostora, kar pa nikakor ne odgovarja zahtevi razstavljavcev, ki pa so se morali končno le sprijazniti z določeno površino, kajti vsak kv. meter prostora je že zaseden.
Med razstavo bo tudi nekaj stranskih prireditev, med katerimi velja zlasti omeniti «krst» dveh novih rož, ki so jih cvetličarji dobili na osnovi zapletenega in dolgotrajnega križanja raznih vrst. Gre za belo vrtnico, ki bo dobila ime «Adriatico» in neko vrsto belega nageljna, ki bo dobil ima «Miriam Trieste*.
Letošnja mednarodna razstava cvetja bo prav gotovo spet privabila v Pomorsko postajo tisoče Tržačanov, ki so znani kot veliki ljubitelji cvetja. Znano je namreč, da se proda v Trstu razmeroma več rož kot v kateremkoli drugem italijanskem mestu. Toda prišli bodo tudi strokovnjaki in trgovci, saj se je tržaška razstava cvetja že močno uveljavila v svetu, tako da pomeni tudi močan gospodarski faktor v trgovini s cvetjem.
tiiiiliimtiHiiiliiiiiliimiiimillltiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiriitiiiiiiiiitittiiiitiiiiiiiinnitiiiiiiiiiiiiiMiiltluiuiiHlMtiiiiiiiiiHliiimfiiii Krvavo dejanje zaradi ljubosumnosti
Obtožen nameravanega umora mož ki je z bodalom ranil ženo
Obtoženec je Mario Gropazzi iz Androna S. Cilino - Dolgo je grozil ženi, preteklo sredo ponoči pa se je spozabil - Zagovarjati se bo moral pred porotnim sodiščem
52-letni Mario Gropazzi iz Androna S. Cilino se bo moral zagovarjati pred porotnim sodiščem na podlagi obtožbe poskusnega umora žene, kateri je zabodel bodalo v stegno.
Gropazzijeva sta bila v torek zvečer v neki gostilni nedaleč od Ul. Giulia. Od tu sta se namenila v drugo gostilno in medtem ko je Gropazzi šel peš, je njegova žena prisedla na vespo 39-letnega Fernanda Gasparinija iz Ul. Giulia 136. Zenska je srečno prišla v gostilno, moža pa ni bilo od nikoder. Ko se je naveličala čakanja, je hoteia domov, a v Ul. Giulia se je pridružila skupini radovednežev, ki so se zbrah na cesti okoli prevrnjene vespe. Tu je spoznala, da se je njen znanec Gasparini med potjo proti domu zvrnil z vespo na tla in se ranil, zaradi cesar so ga morali odpeljati v bolnišnico.
Giopazzijeve sc je tedaj odpravila domov k Gasparinije-vi ženi, da bi jo obvestila o nezgodi, kjer se je predolgo za-
Takoj so ga aretirali in ga odpeljali na zasliševanje.
Na zaslišanju so izvedeli, da je bil Gropazzi ljubosumen in da je ženi večkrat grozil, da jo bo ubil, oziroma da ji bo prerezal' trebuh. «Od spodaj navzgor,« je po navadi rekel in pokazal kretnjo z rokami. Tokrat je grožnjo dopolnil z udarcem. Spočetka je trdil, da je ženo ranil z majhnim nožem. Toda kasneje je moral priznati, da jo je ranil z bodalom, ki ga je imela nekoč v dotaciji fašistična milica. Ta nož, ki je pripadal njegovemu mrtvemu sorodniku, pa je mož vrgel v grm nedaleč od doma, kjer so ga agenti tudi našli.
Zanimivo je, da je Gropazzi skrival nož pod žimnico, da bi mu ga žena ne našla. Zena
pa je agentom izjavila, da se za bodalo nikoli ni brigala. Potrdila je, da ji je mož stalno grozil. Po navadi ni prihajala pozno domov. Tistega večera pa je zakasnila prav zaradi nezgode njenega in moževega znanca Gasparinija.
O Gropazziju imajo na policiji kar precejšen «dossier». Kot trdijo nekateri policijski funkcionarji, je bil mož že pod policijskim nadzorstvom in na prisilnem delu. Bil je tudi večkrat obsojen in lani so ga organi istega komisariata prijavili sodišču zaradi povzročitve telesnih poškodb svojemu svaku Mariju Majce-nu. Kakor se vidi, je res družbi nevaren, kar je razvidno že iz dejstva, da je bil pred leti pod policijskim nadzorstvom.
SNG
v TRSTU
GOSTOVANJE NA KOROŠKEM
18. aprila v Olinjah
19. aprila v Ločah ob
Baškem jezeru
JAN DE HARTOG
SOPOTNIKA
19. aprila v Celovcu DINO DARDI
ZLOČIN IN KAZEN
(prosta interpretacija po romanu Dostojevskega)
DOLINSKI FANTJE IN DEKLETA obveščajo, da bo 3. in 4. maja tradicionalni
ples pod mlajem
Igral bo kvintet Avsenik.
BAZNA OUVKN11I.A
OD VČERAJ DO DANES
ROJSTVA, SMRTI IN
Dne 17. aprila t.l. se )e v Tr.
držala. Ko jc prišla domov in [ slu rodilo 11 otrok (1 mrtvoro-se vsedla na posteljo, da si j j60*: umrlo Je U oseb, porok
sezuje čevlje, jo je mož poka- , ^FkiROClL^SO SE:	mehanik
ral zaradi dolge odsotnosti. | Adolfo Hervatic In šivilja Tere-Ženska je sicer povedala, kaj j sink, pomorščak Mario Do-se je zgodilo, a mož ji zaradi manelli in gospodinja Clara Sta-ljubo.umnosti ni hotel verjeti. | bo, delavec Glovanni Solda in «Ce boi taka kot sestra, te ra- gospodinja Francesca Blascovlch, ; ukiiaM ,» ,,,i,rič»l in v i šofer-mehanik Giuseppe Trevi-Je, “bijem,, je lakndal m v j Jan |n	Norm.a	^lia, na-
rokah se mu je zaiskrilo bo j ukar Giorglo Barba in uradnL dalo. Takoj zatem je sledil u- ca Jole Fonda, mornar Guerrlno
tr	..........
| na GugMelma Kreiner vd. Giob-be
darec, a na srečo ji je mož povzročil le rano na stegnu. Samo nekaj centimetrov više in ženska bi šla na oni svet.
Kljub krvavitvi je ostala ženska na postelji, kamor se je zvrnila, medtem ko je iz rane brez presledka tekla kri. Gropazzijeva, ki ima po navadi rdečkast obraz, je polagoma postajala bela kot rjuha. Končno so le poklicali o-sebje Rdečega križa, ki jo je odpeljalo v bolnišnico.
Medtem pa je njena 21-letna nečakinja Odinea Majcen šla na komisariat v Ul. Giulia, kjer je zadevo prijavila. Avto z agenti je švignil proti Gro-pazzijevemu domu in v bližini doma so agenti videli moža.
Cusma ln gospodinja Anita Al-merigogna, barist Gnido Miche-luzzi in baristka Maria Stara, delavec Bruno Tlnta in delavka Enrica Bonavla, pomorščak Mar-cello Grass) in gospodinja Eleo-nora Ooina, brivec Armando Gosli »bi In frizerka Plerina Val-lon, pleskar Serglo Zaller In gospodinja Addolorata Croce, uradnik Gl-ullo Singoreo in gospodinja Rosina De Carli Inšpektor carine Denvetrio Malavenda In uiadrvlca Irene Sclaccomenta, zidar Bruno Persel in gospodinja l.dda Delesi-na.
UMRLI SO: 36-1 etn a Loredana Mangan«, 85-letna Marija Mla-cher vd. Besednjak, 61-letnl Car-lo Vecchiet, 64-letna Maria Gul-llch por. M-lanl, 85-letmt Loren-zo Contento, 62-letna Maria Ca-pellina por Petronio, 69-letnl Andrea Gomlzel, 60-letnl Enrlco Ptterl, 68-letnl Tornaso Boliš,
NOČNA SLUŽBA LEKARN v aprilu
Davanzo, Ul L. Bernln-1 4; G.usti, Furlanska cesta 7; Mlllo, Ul. Buonarottl 11; Mlzzan, Be-neški trg 2; Tamaro-Nerl, Ul Dante 7; Harabaglia, Barkovlje, In Nicoli, Skedenj, Imata vedno nočno službo.
(PAHOVI IN PHINPKVKIJ
Namesto cvetja na grob pok. Ivana Gerdola daruje družina Čepar 1000 lir za Dijaško Matico.
Valute
Milan
Zlati funt Marengo
Dolar . . . Frank franc Frank švlc. . Ste rl Ing Dinar Šiling
Zlato . . .
1 Zah. n. marka
5950,— i 4550.— 617.— 123.— 143.25 1723 — 83 — 24 — 704 — 148.75 I
Rim
6130,— 4675 — 621.— 126.— 144.73 1730 — 87 — 24 50 705 — 149.75
Tržaški filatelistični klub	»L.
Košir* — Trst. V nedeljo	19.
t.m. bo v prostorih kluba, Ulica Roma 15-11., redni sestanek od 10. do 12. ure. Vabljeni vsi	čla-
ni, ker bodo podrobno obveščeni glede izleta v Novo Gorico.
* * *
Danes, 18. aprila t. 1. ob 20. uri bo v Ljudskem domu	pri
Sv. Barbari predavanje o temi »Trst in zunanja trgovina	So-
vjetske zveze*. Govoril bo obč. svetovalec Franc Gombač. Združenje za kulturne stike s	So-
vjetsko zvezo v Trstu vljudno vabi k udeležbi.
( R A P I O
Sobota, 18. aprila 1959 RADIO TRST A
11.30 Brezobvezno, drobiž od vsepovsod... in predavanje »Življenja itn usode*: Rita Orfels — najbolj osamljena ženska na svetu:	12.10	Za vsakogar nekaj;
12.45 V svetu kulture; 12.55 Orkester	Armando	Sciascia; 13.30
Lahke	melodije;	14.15 Napoved
časa, poročila in vremensko poročilo; 14.30 Pregled dnevnega tiska, nato čitanje večernega spo. reda; 14.46 Oharlie Parker in njegov	saksofon;	15.00 Brahms:
Variacije na Hajdnovo temo; 15.20 Dunajski valčki: 15.40 Poje Katarina Valente; 16.00 Novelist tedna — Maksim Gorki in njegova novela	«Jemeljan PI-
ijaj»; 16.20 Jugoslovanske pesmi in plesi; 16.40 Na orgle Ham-mond igra Delly; 17.00 Plesna čajanka; 17.30 Slavna dela veli kih mojstrov; 18.00 Oddaja za najmlajše — »Jurčkova čepica*, enodejanka, ki jo Je napisal Giuseppe Luongo, nato glasbeni va-riete; 19.00 Sestanek s poslušalkami; 19.25 Pestra glasba; 20.00 Šport, nato čitanje večernega sporeda; 20.30 Teden v Italiji; 20.40 Vokalni kvintet Lisinski; 2100 »Ptica*, radijska igra. ki jo je napisal Aleksander Obre-novič, nagrajena na natečaju «Premio Italia 1958»; nato ansambel Giamti Safred; 22.00 Orkester Phil Ricoli; 22.30 Beethoven: Sonata št, 3 v Es-duru, o-pus 12 za klavir in Violino; 22.50 Orkester Duke Ellington; 23.30 Nočni ples.
TRST
12.10 Kulturne vesti; 19.05 Pevski zbori; 19.30 Pri klavirju Gui-do Cergoli.
II. PROGRAM 10.00 Zeleni disk; 13.00 Ping pong; 14.00 On, ona i-n drug
15.00 Musič Mercury; 16 00 Tretja stran; 17.00 Plešite z nami
18.00 Radijska igra; 18.35 Pesmi IX. festivala v Sanremu; 19.30 Glasba na celuloidu; 20.30 Glasbeni variete; 21.00 Ples v ma skah.
KOPER
Poročila v italijanščini: 12 30
17 15, 19.15 22.30. l-oročlla v slov.: 7 30.	13.30
13.00
5.00—6.15 Prenos RL:	7.00—
7.15 Prenos RL; 12.00 Glasba po željah; 12.40 Lahka glasba ln o-glasi; 12.45 Turistični vestnik 12.50 Glasba po željah; 13.40 Kmetijski nasveti; 13.45 Popev. ke i-n ritmi od tu In tam; 14.30 Kulturni obzornik:	Pomenek študenti-štipendisti; 14.40 Fanta-zija na Otfenbachove melodije 15.10 Zabavna glasba, vmes re klame; 15.20 Dalmatinske popevke; 15.40—17 00 Prenos RL; 17.00 Ststanek z znanimi pevci lahke glasbe; 17.25 Lahka glasba m o-glasi; 17,30 Glaabeni variete 1800 N. Rlmski-Korsakov: Zlati petelin; 18.30 Za prijatelje jazz«. 19.30—22.15 Prenos RL; 22.15 Plesna glasba.
SLOVENIJA 8.06 »Mladina poje*; Nastopata mladinska pevska zbora iz šole »Simona Jenka* ln »Ivana Cankarja* Iz Kranja; 8 30 Od valčka do foxtrota; 9.00 Radijska šola za nižjo stopnjo; 9.30 Revija inštrumentov; 10.10 Pevci z Gorenjake; 10.25 Iz albuma zabavnih melodij; 11,00 Od Mozarta do Falle; 11.45 Pionirski tednik:
12.00 Radovan Gobec: Himna delu;
Ubald Vrabec: Udar na udar
12.15 Kmetijski nasveti; 12.25 Ciganski napevi; 12.40 Domači napevi izpod zelenega Pohorja;
13.15 Zabavna glasba, vmes obvestila; 13.30 Blaž Arnič: Osma simfonija — Na domači grudi:
14.15 Športna reportaža; 1430 Naši poslušalci čestitajo In pozdravljajo; 15.15 Zabavna glasba, vmes	obvestila In	reklame; 15.40
S knjižnega trga;	16.00 Sloven-
ske narodne v priredbi Karla Pahorja za orkester, zbor In soliste; 16.30 Pol ure z velikimi zabavnimi orkestri; 17.15 Pred praznikom pri amaterskih zborih In godbah — Zbor I-n godba iz Hrastnika; 17 43 Lahka glasba; 18.00 Jezikovni pogovori;
18.15	Orkestralna	glasba:	18.45
Okno v svet: Somalija; 19.00 Zabavna glasba, vmes obvestila;
20.00	Partija na	čelu množic;
20.30 Pokaži, kaj znaš; 22.15 Oddala za naše izseljence; 23.00 Poročila in pregled tiska; 23.10 Lepe melodije,
TELEVIZIJA 10.30 Otvoritev salona v Turinu; 14.00 Telešola; 17.00 TV. za
( OLEPAtjj^
VEKDI jisUt
Danes ob 21. uri bo » J A šču Verdi koncert	y0»
škt filharmonije, *• 1boj Peter Maag in na kater» g deloval pianist Tito < t&JjgS sporedu so	%
Brahmsa in Musorgs*«,^ giedališki blagajni se prodaja vstopnic.
TEATHO NllOVO -Danes ob 21. išr* ^ padSf ob 16.30 bo gledal'«* *, [aj nastopilo z enodejahK^ ^ na Jonesca «3acdues^,v|(a>. 2 ditev« in «Plešasta Pl P ne: 600 , 400 in 250 w. dente popust.
I N ®
Excelsior. 16.00 «PreP°vtyfrj#
nje», Danny Kaye,
Fenice° 16.00 »HerakitiJjJj ska kraljica*,
Koscina.	,	_	vl«K*9
Nazionale. 16.00 «k?
Raf Vallon-e m 0a * Arcobaleno. 16,00 »P** .,( -Glenn Ford,	V.
Supercinema. 16.00 patri<a Michael Rennie 'n r , dina.	„
Filodrammatico. 16 «« Sc0[t, ' čarovnik*, Gordon Brent
Grattacielo. 16.00 rfj* ^ Parizu*. T.	CurtU.
Cinemasc.	.	v	en
Cristallo. 16.00 «lzZ'v„ ShK mestu*, R. Tay*°l!'^icJ V Capitol. 16.00	«CaroV»
besih*, Kim	Novak,	j
istra Roiano.	1630 « jterh^
stesse*, J. Sberg. U- ^ N-iven. Prepovedan«
Alabarda 16.00: žev», Virna Lisi, A"tor jtig Aldebarao. 16.00 «V*g„. 1* E. VVilliams, J. Chan ri nicolor.	.	ia	«6	ji
Ariston. 16.00, LjA) »Mladi levi*, M-	V
CUft, D, Martin.	j
Aurora.'r 15.30: »Grešniki* jeans*, P. Pet! hini	, tf
Prepovedano mla*n,’Maj(^ Garibaldi. 16 00 &*.” nuda», Ava Gardo ■ j, ciosa.	v
Ideale 16.00 »Toto' vT0s»y to, Š. Koscina, U.	u.
Impero. 16.30 «StraS».
Ob 21.00 TV.
Italia. 16.00: Kot A	^
Moderno 15.30 iM1iai.2,|š-22.00: »Drevo |'^t(i ji gomery Clift, El c;n<jGj Eva Marie SainL Kjfjl* S. Marco. 16.00 *Zaf	C»
Mature, M.
TV	r	^
Savona. 16.00	I
D Kerr,	D.
Viaie. 15.30	«Koremo	»
Flynn, J.	Greco
Vittorio Veneto ij-orf.; > Desnuda», Ava	do
Belvetere. 15.30	(
moli*, V.	Hefllh-jj«	bjf
Marconi. 16.00 *®5i, če», Ingrid Bergh1 j
Massiino. 16.00 «Zg°dD’ . f
da», technicolor-wcrfia«T Novo cine. 15.45	l«,*
ske in težave*.	*
rizio Arena. Ob * «gKJ Odeon. 16.00: «BI gotnl*?ii#
gled ameriških .	<L|,
Radio. 16 00 »smrt/fi#
adio 16.00 «w"‘L FP' j P. Hubschmid, ”Vja6 f.
KINO V
Europa. «PezM.
tano*. V De -	,,
volta. «potovanj" r’ ( Kerr, Yul Brynn'j
Roma. »Ljubezen
mu*.
Verdi. «Upormk v j-
sumu •s*1*
V TRSTU
z#11
PRIREDI
tekmovanje pe*8^11 v narodni pesm1 „
ob 1 '
Jutri 19. t. 7*',Lrii*lp f.nale v	A
Trstu: Tekm^1 lSKj zbori, ki to “ y-obeh pr*dte ^ prvo in drut0
Nastopil b0 **ik' ni pevski zboj, ^0 ne bo udelez nja-	Miš	gl
Slovenska Pr°S'> ts f $ za bo pode** * J drugo, tret) * I ,( mesto v *' pruo, drugo, četrto nag ta -»0^
0*1 I
Vstopnice *°„0ra*
RO V Ul*
(SPZ)
sozAi.<l
ništvo ob izgd iefio ■ljene matere ^ sožalje.
Po dolgi	f>
umrla nasa P1
ra n ec STEFAN	>
FAELO ter
ski člani m	«*Jilt*!5
Istočasno seN. zdravniku dr’ pe* »1»	.
Zorku za v*	,«*'	J
pokojnici.
:a javnost je z za--sn sledila bivanju »oaa , ,a brazilskega za-tj a a kavo, dr. Renata
'smui Lima’ ki se Je tfen ln 20' marca v
Ish i. mestu. Namen ob-Učnjp znan: dr. Lima pro-% ^fnost, da bi Brakih P°stavila zaloge kave fon T^Pskim potrošni-®ain«r° j.e dr- Costa Lito jv a_sv°jim potovanjem ki « ^P.1 obiskal tudi Trst tih	naprave Jav-
*olii sc- Ogled je zado-le^sosta, kar res ni bilo %o riiCakovati. če pomi-tijfe’ ri vJe tržaško pristan opremljeno in •fcadi|wa »di s praznimi ta«Ai.po' S predstavniki l. sa gospodarstva in * je dr. da Costa da bo v Trst J® oasu dospela v »Hi vT*. Pošiljka 100.000 Pivi r,^SUake kave. Tej t i bodo sledile še ,da bo zaloga dosegla 500.000 vreč.
<astoj ^ivlja gospodarski najbolje izra-Neffo P°manjkanju bla-7„Prornet:a v pri stalen ?iad\ tega je vsak ” ^ dobrodošel, Jjke VrL	za	blago
kakor ie tehta 11110 za primer, ? da t Vreca kave 60 kg & Vredna 34.000 lir
> • Na t ameriških dolarja n? J:em niestu se se-r^anio remo spuščati v
£ kf vA„c"inskih daja-^ 0 iziti'r.1 početverijo
> WCane kave- ostani-J; če 2 pri vsoti 34.000 ? s 5nnSSožimo ta zne-^ Ptedvjj ’ kolikor zna-S«?? število vreč, S?9 mOi? ' ki Sre v de-
samiJard lir- Tak0 bi vreč taC,e„tna__zal0?a
in
kava
Trst
-“'-"JO	* ocetna zaloga
f^ejšen P kave pomenila
t^h°d Protnet, in bi se
n„ ti nadaljeval, pa S je t„!,.takem obsegu. Rvadje v znano. da če Bie Vs Pristanišču, se b? Pa t J?esto- Zato ni h^tevati i^1 mestu posebej fe Sto0nsti- ki bi jih
liS 9 na^imel° od ures'
2*4 drda Costa
®raziliia posta-»liiif^h Jkave v večjih 2nar,n	0rskih me'
pSaCd0 je, da je Bra-Catki o a s kavo. Zadnji S ?ojii0 Površini, na kar No3fe v Braziliji, *bL Pred« hektarov.
'<Stba wLlja uprv° P0" tu, v k.pbtviei blagovnih N j dolskem izvozu. 5Sm* M, da so se v ho i8 telo	?al°ge tega
lJ9’ da slfn	e- Narav-
?rt<^eaBrazmjak<> \ h.9°bičw Povečati iz-
pridelki« e m^2^a seveda ra-v Evr^mmi tekmeci, ^ j’ kak<^. P,1 .ze dobro u-\ ^Periko drzave iz Sred-dtžL.ki so A J2.afriških dr-iitJhe iaruce angleške tje ^lths , Pnosti (Com-na> m iz indone-
ne bodo mogli dopustiti, da se razvija takšen prikrit dumpdng.
Te izjave dr. Solarija so začudile marsikoga in zlasti v našem mestu, ki je pri tem neposredno najbolj prizadeto. Mar je sklepanje trgovskih kupčij politika? Kaj misli o tem predstavnik FAO (Organizacije za kmetijstvo in prehrano), ki je spremljal dr. da Costa Limo na njegovi poti skozi Trst in kaj mislijo predstavniki Trgovinske zbornice v Trstu? Dr. Solari je govoril tudi o dumpingu. Preprost človek bi dejal, da gre za vse enostavnejši pojav: konkurenca. Brazilska kava bi bila po postavitvi znatne zaloge v Trstu cenejša. Zaradi tega bi se povpraševanje po njej povečalo in povečala bi se tudi potrošnja. V Trst bi v bodočnosti dovažali vedno več blaga, kar bi povečalo možnosti dela in kupno moč prebivalstva. To bi zopet vplivalo na potrošnjo blaga vseh vrst, kakor se vedno dogaja, če se gospodarstvo ugodno razvija. Kljub nižjim cenam bi tudi trgovci s kavo lahko dobro zaslužili, če ne še več, kot doslej. Trpeli bi le tekmeci — izvozniki kave — pri katerih bi se povpraševanje zaradi višje cene srednjeameriške, afriške in indonezijske kave zmanjšalo. Zakaj pa si ne bi pomagali tem, da bi sami skovali podobne načrte? Prostora je tržaških skladiščih na pretek in tudi močnih rok ne manjka. Mesto bi imelo od tega samo korist. Ne samo plovna družba, pristaniški delavec, prevozniško podjetje in trgovec, temveč tudi ljubitelj skodelice kave, za katero bi v mestnem baru plačal morda le 30 lir ali še manj.
E. E*
Hitler, tretji
Neki zahodnonemški inštitut je razpisal anketo, ki naj bi pokazala, kateri Nemec ima največ zaslug za narod. Rezultati ankete niso posebno spodbudni. Na prvem mestu je sicer Adenauer, za njim Bismarck, na tretjem pa nihče drug kot Adolf Hitler. V Zahodni Nemčiji je torej še precej ljudi, ki smatrajo Hitlerja za «velikega in zaslužnega«; šele za njim so Beethoven, Bach in Goethe.
SL- v !etu 1958 iz-ton
f-Sln t. brn , '640 ton ali
V Pa ' L8 i ke kave, 0-H»ali	držav.
,0fe J Podoben Je
fctn, luka v! ostahh ev-^ rajajo v v katerih virtiiavo- Brazilija 'h ;5el izkrc da hi se da K« ane kave dvig-
?S& je dr°Td0Segla -'a T^dil	. Lima to tu-
\ b9!taj	je pripravlje-
Nin še e^PUStiti Pri oe-firazuPi,godno6t P°-S^Vcem i uvoznikom $ .t,:	Marega konti-
X;y^rn * uvozniKorr
Nui Jhziko r.ega konti' k5 m e An,„ ,pr’ prevozu 9vzela »j e v Evropa j^hija sama, Mteb uJ!' da bi bil
jV^razii0 a,1Rko pomoč
fega
za območ-
Oto«, da Costa
v Miian-§a.Vd^f?Udeham^
•vda, da »a denar
wat sv f tudi f‘-ai vojega načrta.
dni Jsga nac; S)jJavn zatem se je tr-ahj\j «krbe liula k vsak-i Prvih ”1' , v pričako-jj9>k^,Ve. TuJn^jk brazil-iiS>a ^a iPn sk je ob-dr J^šla ^111 pa Je iz
? v1 . h Cost ^	' da Je
5 Vj, *Ppabnrri o Lima spredi1' It^htgačp8^ Prestolni-■ kor v Tr-
Wiii11!J.r8ovoi s
j® Z načrt POP0'™ ne-Predsed-
ha'Ptur Piten zav°da za (k So]®0vorii ri'iSeh je jav-^ dr. Oiun Ma-]e 9*nik iz Ge-h kavi a Je načrt
hivV4.^loi^ 7koga gospo-u, ,,^alo«e kave Nobene1 v Trstu
Wo w*niW in tr-’ j® nadaljeval,
V milanskem gledališču «Alle maschere« so morali na zahtevo oblasti dati zelo udomačen program »strip- teaseaii, kar Je zelo razhudilo nastopajoča dekleta, češ da pomeni to sleparijo, ko pa so z reklamo napovedali nekaj povsem drugega. Na sliki dve plesalki iz angleškega baleta »Bluebells« ter Rita Renoir in Melodie Bubbles.
Več pozornosti
kmečkim vrtovom
Danes se bomo malo pomenili o naših kmečkih vrtovih ali, z drugo besedo rečeno, z našo kmečko gospodinjo. To zemljišče spada namreč v njen delokrog, oziroma ona ima pri tem glavno besedo, saj gre vendar za rastline, ki jih v kuhinji dnevno potrebuje. A ne samo to: gre za zelenjavo, ki zavzema v prehrani dokaj pomembno mesto. Le poglejmo na ze-lenjadni trg. Ogromne količine , kapusnic, solatnic, špinačnic, korenčnic, čebulic, dišavnic gre dnevno v promet. In vedno več. Seveda so gospodinje prisluhnile zdravniškim nasvetom, češ: čim več zelenjave in sadja ali čim več rudninskih snovi in vitaminov.
Vrt torej pridobiva na svojem pomenu ne le za kmečko, ampak za vsako družino, ki razpolaga s koščkom zemlje ob svojem
    .....................................
KAJ JE «FRONTALOTOMIJA» IN KDAJ JE UČINKOVITA
Od «kožolce v» starega Indijanca do novega zdravljenja plešavosti
Tisti plešci, katerim bi novi način zdravljenja ne pomagal naj se tolažijo, da je njihovo «visoko čelo» znak moškosti
Ko sem pred kakim tednom v nekem tržaškem lokalu sedel nasproti mlademu človeku, ki se je izdajal za bivšega ameriškega pilota na reakcijskih letalih ameriškega vojnega letalstva, je najin pogovor nanesel na moje «viso-ko čelo«. Razmeroma mlad, kvečjemu 35 let star bivši a-merilški pilot je zatrjeval, da je tudi on do pred kakim letom imel «visoko čelo« kot jaz, ali celo še bolj. Bivšo ple. šo, ker za to gre, pa mu danes prekrivajo gosti lasje. Ka-
ko to? Ko je bil še pilot' in si je moral pogosto nadeti posebno letalsko čelado, je izgubil lase.	Neki	star	Indijanec,	ki jih	je v	ZDA	še nekaj,	pa mu je	rekel,	da je
škoda, da si tako mlad človek noče pomagati. Indijanče-vo sredstvo proti pleši pa je fcilo kaj enostavno. Vsako jutro naj bi se postavil za minuto, dve, na glavo, tako kot smo	delali	tudi	mi, ko smo
otroci «postavljali kozolce« (»pale«).
Naj bo povsem res ali ne.
POGLED NA SPLIT
dejstvo je, da mladi mož ni več plešast. Ce se pa na prvi pogled zdi nekoliko čudno ali morda smešno, ni v tem prav nič smešnega, kajti v zadnjem času se je začela uveljavljati nova terapija proti plešavosti, ki temelji vprav na tej osnovi. Sicer je res, da se nihče zjutraj ne postavlja na glavo, da bi mu na «visokem čelu« spet začeli poganjati lasje, pač pa so si zdravniki izmislili drugačno rešitev tega vprašanja, ki Pa temelji na popol noma istem principu.
Tipična pleša, ki ji blagohotno pravimo »visoko čelo«, in ki se strokovno imenuje »calvities virilis«, je ona, kjer se začno lasje redčiti od spre. daj nad čelom in to ne zaradi kakih parazitskih kožnih bolezni, zaradi intosikacije ali kake infektivne bolezni, pač pa zaradi odmiranja lasišča. Vzrok temu odmiranju je odkril vvashingtonski profesor a-natomije Wharlton Goung, ki je ugotovil tudi to, da se o-kostje človeka razvija do 20., včasih tudi do 25. leta. Človekova lobanja in njegovi možgani pa se razvijejo tudi dalje, vse do 40. leta. Posebno velja to za intelektualce! Poznejša rast možgan in lobanje sicer ni velika, ker se meri na milimetre, toda že to je dovolj, da ima tudi neprijetno posledico, ki se odraža v «visokem čelu« ali bolje pleši.
t Med lobanjo in kožo se namreč razteza membranozni sloj, ki ji anatomisti strokovno pravijo «galea capitis«. Ta membrana je spredaj, na čelu, in zadaj, na temenu, pripeta z dvema močnima mišicama. Ker se lobanja še raz-
iiiiiiimiimiti
nHiiniiHuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiimiiiHiiiiiiiiniiiiirHniiiniTirtiiiiiiiiiiiiiimmiliiiiimiithtiilmiifmiiiiiiiiiiimiiiiiiiiniiiiiniUliMiiminiuihinillimliniTiinithuiniTiiiim
RAZPRTIJE V ZVEZI S PRIHODNJIM FILMSKIM FESTIVALOM
Jugoslavijo bo v Cannesu zastopal Bulajičev «Vlak brez voznega reda»
V zvezi s pripravami za prihodnji filmski festival v Cannesu, ki je prav gotovo najbolj priznana revija vse filmske ustvarjalnosti sveta, je prišlo tako v Franciji kot v Italiji do nekih motenj. Pripravljalni odbor iz Cannesa je povabil Rossel-linija, naj nastopi s svojim novim filmom elndija '58». Italijanski odbor pa je določil, naj bi Italijo na tem filmskem festivalu pred- ; stanljnl znani uspeli Castel-lantjev M™ sNella cittd Vinfernov, za katerega menijo, da bi mogel umetnici šntti Magnani prinesti najrišjo nagrado za njeno odlično interpretacijo. Kot drugi film, ki naj bi predstavljal italijansko filmsko ustvarjalnost preteklega leta, pa bi bil Soldatijev film «Policarpa, ufficiale di scrit-tura«. Rossellini s tem ne more soglašati, posebno ne, ker je svoj film »Indija ’58» takoj svetega odnesel v Pariz in ga prikazal odgovornim strokovnjakom, ki so bili nad »jim navdušeni.
Sedaj je vprašanje, kako se bo zadeva rešila in komu bo uspelo prodreti, Rossellini je pripravljen svoj film prikazati tudi izven konkurence, v neki najeti dvorani v Cannesu seveda Pa tudi v Franciji ne gre lahko z izbiro filmov, ki naj bi v Cannesu predstavljali francosko filmsko proizvodnjo iz preteklega leta. Za film »Les qua-tre cents coups« Francosia Truffauta so že sklenili, da ga bodo vrteli. Isto velja za Camusjev film eCrni Or-fei«, film eHiroshima, mon amourn Alaina Resnaisja pa je vzbudil v francoskih u-radnih krogih veliko nejevolje, ker so funkcionarji ministrstva za kulturo proti temu, da bi se na festivalu obravnavala »pereča vprašanja«, kot je atomska bomba in kolaboracionizem v času vojne. Francoski funkcionarji se v duhu svojega prijateljstva z Nemci in A-meričani verjetno boje, na tej prireditvi predstaviti s tako <<kočljivo tematiko«.
Ce ne gre gladko niti v 1-taliji, niti v Franciji, ni moglo iti tako gladko niti v Jugoslaviji. Vse do pred kratkim se je zelo veliko pisalo o izbiri jugoslovanskega filma, ki naj v Cannesu predstavlja mlado jugoslovansko filmsko produkcijo. Mnenja filmskih kritikov in filmskih ljudi na sploh so bila močno deljena, vendar je obveljalo mnenje, naj se v Cannes pošlje film «Vlak brez voznega reda«, ki ga je režiral mladi filmski režiser Veljko Bulajič.
Film obravnava temo kolonizacije v prvih povojnih letih. Skupina siromašnih kmetov iz Dalmatinske Zagore se z vsem svojim premoženjem, ovcami in govedom preseli iz siromašne Dalmacije v bogate predele Baranje. Film, pri katerem je ipralo 85 poklicnih, toda izključno mladih filmskih i gralcev in več sto statistov-kmetov, ocenjujejo kot zelo dober in celo kot najboljši film vse jugoslovanske dosedanje proizvodnje. Nekateri
so tudi drugačnega mnenja, toda splošno velja, da je film dober.
Film, ki prikazuje odhod siromakov iz rojstnega kraja proti plodnim ravninam Baranje, Kolonisti nosijo s seboj vse svoje skromno premoženje in veliko upov Na tem dolgem potovanju v vlaku, ki potuje »brez voznega reda«, ki se zaustavlja na posameznih postajali tudi po več dni, se začenjajo njihove individualne drame, spori in kolebanja Tu se začno spletati nove ljubezni in žalostne ločitve. Tu so na vrsti tudi smrti in rojstva. Začenja se, skratka, ie zgodovina novega kraja. Enostavnost pokrajin, v katerih se dogodki razvijajo, enostavnost pesmi, ki te dogodke spremljajo, in enostavnost resnice, da se življenje spreminja, vse to je enostavnost novega filma. To je film golih dejstev, le zorni kot, pod katerim so bila ta gola dejstva posneta, jim daje značaj umetnosti — pravi kritika.
vija, torej veža, «galea capi-s» zaradi pomanjkanja prostora pritiska na korenine las, vsled česar prihaja do anemije kože, to se pravi do atrofije ali po domače povedano pokrnjevanja lasišča in las, kar bi mogli najbolj preprosto označiti kot' nekakšno sušo. Dotok krvi v kapilare, ki dovajajo hrano lasišču, je v tem primeru manjši, lasišče pa trpi «sušo» in lasje začno izpadati.
To je anatomska obrazložitev, ki jo je onemu znancu-pilotu v drugih besedah povedal Indijanec, ki mu je svetoval, naj «postavlja kozolce«, da bi mu kri pritekla v glavo, torej v lasišče in mu o-živila rast' las.
Anatomsko obrazložitev »visokega čela«, kakršno je dal ameriški profesor, je nemški strokovnjak dr. Ernst August Kessler iz Hamburga prenesel prakso. Dr. Kessler je bil sicer ftiziolog. Imel je pa pacienta, ki je bil plešast in ki mu je tožil, da čuti neko nenavadno napetost na koži lobanje. Po pacientovem mnenju naj bi to bila posledica šiema, ki ga je bil nosil v času vojne. Dr. Kessler pa je mislil drugače. Proučil je temeljiteje Youngovo teorijo in sklenil na pacientu napraviti poizkus. Na čelni strani mu je prerezal živec, ki pritrjuje membranozni sloj «galeo», in tem se je rodila nova terapija, ki ji pravijo frontaloto-mija«. Na čelu človeka, ki po. staja plešast, napravi kirurg majhno zarezo, vreže mišico in »galea« popusti. Cim »galea« popusti, lasišče ponovno oživi m lasje začno ponovno rasti. Po podatkih, ki jih zbira dr. Kessler, je uspeh tega enostavnega kirurškega posega kar dober. Ker je plešastih ljudi veliko, je njegova ordinacija, danes že klinika, vedno polna pacientov in ker sam vsega ne zmore, ima še vrsto sodelavcev. Okoli 50 odstotkov njegovih pacientov -bivših plešcev ima danes že kolikor toliko «toujne» lase.
Da ne gre za enostavno žar. lafanstvo, ki izkorišča občutljivost plešcev, dokazuje tudi primer japonskega kirurga Hi-gušija, ki je tudi v Tokiu u-vedel novo terapijo. Tudi v Higužijevi ordinaciji se tare pacientov in okoli 60 odstotkov operirancev zagotavlja, da je »frontalotomija« učinkovita Pred kakim tednom se je na veliko pisalo tudi o italijanskem kirurgu, ki se je lotil «frontalotomije«. Gre za prof. kirurške patologije na rimskem vseučilišču dr. Artu-ra Manna, o čemer je tisk na veliko pisal.
Vsi oni številni plešci, ki lih njihovo «visoko čelo« tako hudo moti, pa naj ne upajo, da jih bo «frontalotomija» za gotovo rešila. Predvsem je treba vedeti, da se more zdravi-t' na tak način le sveža plešavost, poleg tega se more zdraviti le plešavost vrste »calvities virilis«. Kesslerjeve izkušnje nadalje kažejo, da se izpadanje las preneha šele leto dni po operaciji in da so potrebna še nadaljnja štiri leta, preden se pleša spet kolikor toliko zaraste. Operacija je sicer enostavna, tudi boleča ni, ne zagotavlja pa popolnega uspeha in še na uspeh, kr pride v poštev le pri 50 do 60 odstotkih, je treba ča-
kati štiri leta.
Kot vidimo, praksa dokazu-e da je imel ameriški teoretik prof. Young prav. Hkra.
pa je tudi res, da je imel prav tisti preprosti Indijanec ki je bivšemu pilotu svetoval, naj pri svojih 30 in več letih začne ponovno «postavljati kozolce«. Znanost torej ni skrita le pri učenih ljudeh, pač pa tudi pri preprostem plemenu, ki jo zbira v stoletjih iz generacije v generacijo Ce bi pa komu tudi itfron-talotomija« ne prinesla uspeha, naj se potolaži, kajti ta pleša nosi strokovno ime «cal-vities1 virilis«, kar v neznanstvenem jeziku pomeni, da je taka pleša znak moškosti.
Fre
domu. Vsak kvadratni meter ima veliko vrednost in more z umnim izkoriščanjem veliko žaleči ter gospodinji skrčiti izdatke.
A kakšni so na splošno naši kmečki vrtovi? Na to vprašanje ponovimo dobesedno besede naše kmečke žene: «Vrt vrt! O, da bi ga imela kot si ga želim: dovolj prostoren, ograjen, urejen z vodo! Malo znam, a dosti bi spravila iz njega. A vrti so pri nas tako siromašni, da res ne zaslužijo tega imena. Le na nekaj mestih sem videla bolje urejen vrt in tudi koliko ta donaša.«
Predvsem je za vrt precej skopo odmerjen prostor, ki ne more dati družini zadostne količine potrebne zelenjave čez vse leto. Za eno osebo se računa okrog 50 kv. m vrtne površine. Vrt z okrog 300 kv. m. zadostuje za 4 do 6-člansko družino, če gojimo na njem tudi cvetice, mora biti nekaj večji. Seveda je priporočljiva sončna in zavetna lega.
Drugo pravilo: čim boljša zemlja, se pravi dobro pognojena z uležanim, mastnim hlevsikim gnojem, ki jo obogati s sprstenino (humusom). Gliste (deževniki) so živo merilo zanjo: čim več jih je v zemlji, tem bogatejša je s sprstenino. Sicer pa si pripravimo sprstenino tudi z mešancem, Ta bi ne smel manjkati na nobenem vrtu, oziroma dvorišču, čez leto se nabere polno različnih odpadkov (prah, saje, pepel, blato, olupki, omet itd.). Vse to naj gre na kup, se stlači in po možnosti polije s straniščni-kom. čez čas to razpade in more služiti povrtnini kot prava poslastica.
Vrt naj bo pravilno razdeljen in naj ima glavne poti (široke okrog 40 cm), stezice med gredicami naj bodo široke 20—25 cm, gredice (lehe) največ 120 cm.
Razdelitev vrtnin po gredicah ne sme biti slučajna, ampak naj se vrši po načrtu — v kolobarju. Naj za primer navedemo triletni kolobar:
Na prvem delu so kapus-nice (zgodnje zelje, ohrovt »vrzote, cvetača i.p.), paradižnik, paprika, buče, kumare.
Na drugem delu: korenje, zelena (šelin), rdeča pesa, česen, čebula, solate, špinača.
Na tretjem delu: fižol, grah, peteršilj in druge di-
šavnice. Vse te rastline pri* dejo na isto mesto vsako tretje leto.
Da prostor čim bolj i* koristimo, lahko med glavne rastline posadimo različne vmesne, na pr. solato, mesečno redkvico i. p. v času rasti ne sme biti na vrtu nobena leha prazna.
Vrt mora biti temeljita pognojen. Na vsakih 10 kr. m njegove površine gr* 30 kg dobrega hlevskega gnoja ali mešanca. Razen tega gnoja uporabljamo tudi umetna gnojila. Fosforna in kalijeva gnojila trosimo vsako leto pri vseh vrtninah. Na 10 kv. m. vrtne površine gre 60 dkg sw* perfosfata in 40 dkg kalijeve soli. Potrosimo jih spomladi, ko vrt prekopljemo. Dušičnata gnojila trosimo pod list, torej med rastjo, in sicer okrog 40 dkg na 10 kv. m.
Poleg gnojenja sta važni tudi okopavanje in zalivanje. Glede tega zelo grešimo. Namesto, da bi zemljo čim bolj rahljali in bolj redko, a izdatno zalivali, jo s pregostim zalivanjem zaskorjimo in tako preprečimo pronicanje zraka v zemljo.
Premični pločniki na Dunaju
Avstrijski inženirji pripravljajo načrte, da bi pešcem o» lajšali hojo po cestah na Dunaju, kjer se pripeti zaradi naraščajočega cestnega prome. ta čedalje več nezgod. V nekaterih drugih velemestih izpopolnjujejo stare in gradijo nove podzemeljske železnice, Dunajčani pa imajo v načrtu velike premične steze, pravzaprav že kar ulice, ki bi s hitrostjo 20 km na uro prevažale ljudi.
Pločniki bi bili v predorih, Glavna steza bi se premikala s stalno hitrostjo 20 km, na «postajah pa bi zgradili dodatne pločnike. Ti Di se premikali ijjprva počasi, potem pa čedalje hitreje, dokler ne bi dosegli hitrosti glavne steze, na katero bi potem potniki prestopali brez težav. Tu. di za izstopanje imajo podoben načrt, le v obratnem zaporedju.
HOROSKOP
 ZA DANES__
Hčerka velikega pevca Giglija, Rina, ki tudi poje, ima psičko «Susia, ki naj bi bila v stanju modulirati kakšen motiv
HIIIIIIIIIIIIIIIIIIIII1IIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMII
DO ZVEZD JE ŠE DALEČ
Univerzitetni rektor v U-trechtu na Nizozemskem dr. Jacob Jongbloed meni, da je še daleč čas, ko bo človek potoval na Mars ali Venero, čeprav bi bil polet na Mesec morda uresničljiv že čez nekaj let. Po Jongbloedovem mnenju je le malo upanja, da bi človek kdaj prodrl izven sončnega sistema ali cele do drugih galaktik.
Četudi bo tehnika tako napredovala, da bo gradila vesoljske ladje, ki bodo zmogle skorajda svetlobno hitrost, torej 300.000 km na sekundi, in če upoštevamo, da mineva čas, merjen z zemeljskimi merili, pri tako naglem gibanju skozi vesolje mnogo počasneje kot na našem planetu, vse to še ni dovolj za uresničenje sanj o prodoru v vesolje.
Vesoljski potnik, ki bi letel 50 zemeljskih let, bi pri. spel v središče Rimske ceste, galaktike, katere del je naš sončni sistem Po računih, zasnovanih na Einsteinovi relativnostni teoriji, bi bil ta pogumni raziskovalec po vrnitvi na zemljo starejši le leto dni, medtem ko bi se ljudje, od katerih bi se poslovil pred odhodom na vesoljsko potovanje, postarali za celih petdeset let. Vprašanje pa je, pravi dr. Jongbloed, ali bi bil človek, ki bi na primer pol stoletja
potoval po vesolju, pri svoji vrnitvi na Zemljo tudi biološko starejši le leto dni. Ce vzamemo, da je posledica počasnejšega minevanja časa tudi počasnejši biološki proces, bi to pomenilo, da bi bil vesoljski potnik med svojim poletom v stanju nekakšne dozdevne smrti.
Tudi mnogi drugi problemi še zdaleč niso rešeni, zato je vse v zvezi s poleti izven sončnega sistema ali do drugih mlečnih cest nepojasnjeno in neraziskano, torej le domneva, pravi Jongbloed.
OVEN (od 21. 3. do 20. 4.) — Zelo primeren čas za uveljavljanje vaših sposobnosti. Naj vas ne motijo očitki na rnčun vaše izredne iniciativnosti.
BIK (od 21. 4. do 20. 6.) — Vaša previdnost se bo ponovno izkazala kot pravilna. Vendar ne vztrajajte preveč pri svojem, ker boste vzbudili ne. zadovoljstvo pri kolegih.
DVOJČKA (od 21. 5. do 22. 6.) — Kdor se ukvarja z u-metnostjo, s slovstvom ali čim podobnim, naj izkoristi današnje razpoloženje.
RAK (od 23. 6. do 22. 7.) — Ne sklepajte pogodb in jih ne podpisujte, pač pa bodite skrajno previdni do vsake tovrstne pobude.
LEV (od 23. 7. do 22. 8.) — Možnosti za uspeh so na dlani. Ne jemljite pa vsega tako r.alahko.
DEVICA (od 23. 8. do 22.
9.) — Ce se boste znašli v težavah, zaupajte svoje težkoče osebi, ki vas razume in ki vam je pripravljena pomagati.
TEHTNICA (od 23. 9. do 22.
10.) — Oseba, ki je sicer no cenite veliko, bi vam tokrat s svojimi nasveti in s svojim znanjem mogla veliko pomagati.
ŠKORPIJON (od 24. 10. do 22. 11.) — Ne prepuščajte se naključju, pač pa postavite se na trda tla in načenjajte 1« konkretne jn gotove posle.
STRELEC (od 23. 11. do 20. 12.) — Vaši Nasprotniki imajo prav. Ce boste nje poslušali, bp verjetnp bolje, kot če M vztrajali pri svojem.
KOZOROG (od 21. 12. do 20. 1.) — Z grožnjami ne boste prišli nikamor, prav tako ne popuščajte pred tujimi grožnjami. Iščite kompromii.
VQDNAR (od 21. 1. do 1». 2.) — Ce z dan se prepustite običajnemu delu. Večer pa po. svetite svojcem.
RIBI (od 20. 2. do 20. 3.) -i Ce vam današnji dan ne bo prinesel večjega materialnega uspeha, ga pričakujte vsaj sa prihodnje dni.
nočeš
Ne razumen te, Jaka... ko ista poje na radiu, je »iti slišati!
A
Gorlško-beneški dnevnik
Izpred goriškego sodiščo
Pred sodiščem neljub dogodek k! se je pripetil v Podgori
Včeraj v Gorici
Nacionalistična besnost odv. Pedronija ne pozna meja
Ob priliki vsedržavne stav-Icuso; zapisn.; Omeri; obramba
ke tekstilnih delavcev od 27 do N. marca prejšnjega leta se je pripetil v tekstilni tovarni v Podgori neljub dogodek, ki je imel včeraj odmev ■a našem sodišču.
Zgodilo se je namreč, da se je Bruno planinšček pritožil r.ad delovnim tovarišem 35-letnisn Renatom Stabilom iz Fo-gliana-Redipuglie ter 33-letnim Antoniom Aruto iz Ločnika, Ul. delle Vallette 3, češ da sta mu grozila, ker ni hotel stavkati. Seveda je uprava tovarne, ko je to slišala, takoj izkoristila priliko, da je delavca Stabila (ki je bil znan zaradi svojega dela na sindikalnem področju op. ur.) krat-komalo odpustila. Končno so se za stvar pozanimali tudi eroiniki, ki so izvedli preiskavo ter javili Aruta in Sta-bila sodišču zaradi večkratnih groženj.
Včerajšnji obravnavi je prisostvovalo veliko število delavcev in sindikalnih voditeljev, ki so pazljivo sledili zaslišanju obtožencev in izjavam prič. Prvi je govoril Renato Stebile, ki je rekel, da je bil Tes odpuščen zaradi tistih pritožb, toda odločno je zavrnil vsako obtožbo ter dodal, da je vse skupaj spletka nekaterih delavcev, ki ga niso marali. Tudi Antonio Aruta je zavrnil obtožbo ter pojasnil, da ni vpisan v noben sindikat, da se sindikalno ne udejstvuje; slišal je Planinščka, ki se je pritoževal, da mu Slabil* grozi, in ker je Planinšček poznan med tovariši kot bojazljivec, mu je svetoval, naj za stavko ostane doma. Kot priča in prizadeta stranka je bil nato zaslišan Bruno Flanišček, ki je uvodoma rekel, da je zaposlen kot čistilec velikih kotlov Viscosa. ter je potrdil orožnikom dane izjave, da mu je Stabile večkrat grozil ter dobesedno rekel; «Ce boš prišel delat, te bom zaprl v kotel in bom spustil sodo«. Ker Stabile spušča sodo v kotle, se je ustrašil, da bi kaj takega res storil ter je zato sklenil ostati doma, posebno še. ker se je pred leti zgodilo, da je Aruta res spustil tekočo sodo, ko sta v kotlu delala on in njegov tovariš Giuseppe Canta-rin; ob tisti priliki je Aruta dejal, da ju je hotel samo prestrašiti, saj je znano, da j* ta soda zelo nevarna. Nato so pričali še nekateri delavci, ki so v bistvu rekli, da so slišali Stabila, ki je grozil Planinščku.
Odvetnika obrambe sta v tvojih govorih skušala dokazati neutemeljenost obtožnice ter sta zahtevala popolno o-prostitev. Pri tem se nam zdijo vredni omembe nekateri dokazi odvetnika Pedronija, ki je branil Aruta. Ta znani nacionalist in narodni nestrpnež se ne more niti v sodnih dvoranah vzdržati, da ne bi napadel Slovencev. De-
Stabile; odv. Blessi; obramba Aruta odv. Pedroni.
DEŽURNA LEKARNA
Danes je čez dan in ponoči odprta lekarna Cristofoletti, Travnik št. 14, tel. 29-72; jutri dopoldne pa lekarna Albanese (Al Corso), Ul. Rossini št. 1, tel. 24-43.
 «»-------
Poštni uradi 25. in 26. aprila
Poštna uprava sporoča, da bodo v soboto 25. aprila poštni in telegrafski uradi odprti dopoldne, poštarji pa bodo delali samo dopoldne. V nedeljo 26. aprila bo veljal za vse urade samo nedeljski urnik.
lih ZSPD v Gorici, Ul. Asco-li 1-1. zanimivo predavanje priznanega strokovnjaka z naslovom »Spoznavaj svet in domovino«. Spremljale ga bodo zanimive skioptične slike.
Tajna seja občinskega sveta
>az
Pred 28. kolom nogometnega prvenstva A lige
Razpravljali so o uslužbencih
Seznam družinskega davka na vpogled na županstvu
Predavanje s skioptienimi slikami
Slovensko planinsko društvo priredi danes ob 21 v prosto-
Na protokolskem uradu bo 20 dni na vpogled seznam sprememb družinskega davka za leto 1959 za davkoplačevalce z rednimi dohodki. Kdor želi, si seznam lahko vsak dan ogleda od 9. do 12. ure.
Županstvo v Sovodnjah opozarja vse starše, ki imajo otroke v starosti od 3 do 6 let, da se zglasijo na županstvu, kjer prejmejo vsa pojasnila glede prostovoljnega cepljenja otrok. Cepljenje otrok v starosti od 3 do 6 let je brezplačno in zato priporočamo vsem staršem, da se zglasijo.
Včeraj ob 18. uri se je pričela tajna seja goriškega občinskega sveta, na kateri so svetovalci do 20.30 razpravljali o vprašanju uslužbencev, predvsem o težnji občinske u-prave, da bi zaposlila čimveč univerzitetnih izobražencev.
Nekaj oseb z univerzitetno diplomo, ki jih bodo imeli na poskušnji tri mesece, so že zaposlili.
Diplomiranci pa, ki obiskujejo razne tečaje za občinske uslužbence, naj napravijo p-ošnjo za sprejem na delo, ker občinska uprava potrebuje večje število kvalificiranih moči.
Preostali del seje so posvetili izvolitvi občinskih predstavnikov v razne komisije.
Seja se je zaključila ob 21 uri in 30 minut in se bo nadaljevala prihodnjo sredo ob 21. uri.
I/Iet SPD na Repentabor
va Gorica ob 12.45. Odhod z vlakom ob 13.05 do postaje Kreplje, od tam peg na Repentabor.
Povratek na postajo Nova Gorica ob 23.15. Izletniki naj kupijo nedeljski povratni vozni listek Nova Gorica—Krep-
lje.
Za prehod čez mejo pride v poštev Rdeča hiša.
——«»------
TEMPERATURA VČERAJ
Najvišja temperatura 13 stopinj ob 10.30. Najnižja 11,6 stopinje ob 3.30. Vlage 94 odstotkov. Padlo je 6,6 mm dežja.
Kino v Gorici
SPD iz Gorice organizira jutri 19. aprila popoldanski iz.let na Repentabor na Krasu. Zbirališče na postaji No-
CORSO. 16.30: »Ženske so šibke«.
VERDI. 17.00: »Zakon močnejšega«, G. Ford.
VITTORIA. 16.45: »Ljubimci«, L. Malle, J. Moreau, mladini do 16. leta vstop prepovedan.
CENTRALE. 17.00:	«Macarai-
bo», C. Vilde, J. Wallace.
MODERNO. 17.00: »Trije mušketirji«.
illtiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiliiilllllliiiiiiliiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiliiiltiliiiiiiliiiiimitiiliitiiiuiiiiiiilliiiiiilililililiililliiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiitiiiiitiiitiiiiiiiiiiiiiHlHiiiilllliltiiiiliiiiiiHiHl
Bolnišnica, ki bo v čast našemu mestu
ja! je, da predstavlja Planin-
Nova civilna bolnišnica v Ul. V. Veneto bo sprejela bolnike iz Brigate Pavia in Rdeče hiše
V njej bodo vsi oddelki - Prostora bo za 550 bolnikov - Upravni svet potrebuje še 110 milijonov lir
V kratkem bo potekel mandat članov upravnega sveta civilne bolnišnice v Ul Vit-torio Veneto. Njihove naslednike bodo izvolili na eni izmed prihodnjih sej goriškega občinskega sveta. Sedaj še ne moremo vedeti, kateri bodo novi svetovalci, lahko pa si predstavljamo, da bodo mladi demokristjanski »levičarji« skušali vanj spraviti čimveč svojih predstavnikov. Za razliko od prejšnjih upravnih odborov, ki so prevzeli ogromno poslopje v Ul. Vit-tcrio Veneto opustošeno in nedograjeno ter ga v dobrih osmih letih popravili ter o-premili (prihodnji mesec bodo v bolnišnico premestili večji del oddelkov bolnišnice Brigata Pavia in Rdeča hiša), bodo novi svetovalci stopali po izhojeni poti. Prevzeli bo-
do v upravo bolnišnico, ki bo pravkar pričela delovati.
Da bi čitatelji dobili vsaj približno sliko te ogromne zgradbe, • ki bo služila vsej pokrajini, še prav posebej pa Gorici, ki je glede bolnišnic zelo na slabem, bomo navedli nekaj podatkov, ki ponazoruje-jo njeno velikost in njen namen.
Bolniško poslopje je zgrajeno na 77.000 kv. metrov obsež-rem prostoru. Osrednje poslopje meri 120.000 kub. metrov, pomožna poslopja (mrtvašnica itd.) pa 10.000 kub. nr.elrov. V njej bo prostora za 550 postelj (vštevši prostor za uslužbence). Po potrebi bi se moglo število še povečati. Bolnišnica bo imela tri razrede, v njej pa bodo lahko operirali samo zdravniki, ki bodo s konkurzom
dobili to pravico.
V njej bodo vsi oddelki, ki jih danes premorejo moderne bolnišnice:	popoln	kirurški
cddelek, splošni zdravniški oddelek, najmodernejša radiologija z radijem, ki je že shranjen v svinčenem oklepu, porodnišnico, središče za rakasta obolenja in enompatologi-jo, kjer bodo analizirali kri ir. izvrševali splošne preglede. Omeniti moramo tudi krvno banko. Središče za rakasta o-bolenja bo odprto za vsakega meščana, ki se bo želel podvreči temeljitemu pregledu. Pregled bodo opravili specializirani zdravniki brezplačno. Zaradi tega s tega mesta že sedaj priporočamo vsem, ki b’ radi odpravili morebitne dvome o svojem zdravstvenem stanju, naj se podvržejo pregledu, ker jim bodo po-
šček tiste Slovence iz Brd, • ki ne morejo trpeti Italijanov ter jim pravijo, naj se •pravijo iz teh krajev domov v južno Italijo. Mislimo, da takih bedastih besed ni treba posebej razlagati.
Sodniki so se po kratkem posvetovanju vrnili v dvorano m predsednik je prečital obsodbo; vsakemu 2 meseca zapora, pogojno in brez vpisa v kazenski list ter skupno plačilo sodnih stroškov.
Predsednik: Suich; sodniki: Vizeini in Gelcich; toi.: Man-
I
Pročelje civilne bolnišnice v Ul. V. Veneto
vedali če so bolni ali ne. Samo z občasnimi pregledi je mogoče pravočasno opaziti rakasta obolenja in jih tudi odpraviti.
Bolnišnica je samostojna u-stanova, kajti z zakonom št. 1680 od leta 1933 so vse bolnišnice, ki so bile do takrat občinska last, napravili za moralne ustanove, ki jih vodi upravni svet, sestavljen iz predsednika in štirih članov.
Sedaj so v Ul V. Veneto v teku še zadnja dela. Potrebnih je še kakšnih 110 milijonov lir (380 milijonov lir so jih od leta 1952 dalje že potrošili) za nabavo modernih bolniških postelj, omar in druge opreme za sobe in pisarne. Na eni izmed zadnjih sej občinskega sveta so se v glavnem sporazumeli, da bodo s pomočjo proste cone (s posrednimi prispevki vseh občanov) prišli do prepotrebne vsote, ki je država, pa tudi občina, ne more dati. Za silo bi zadostovalo 45 milijonov lir.
V upanju, da bo upravni svet čimprej razpolagal s tem denarjem, ne želimo drugega, kot da bi se bolnišnici Brigata Pavia in Rdeča hiša čimprej preselili v nove prostore, kjer se bodo bolniki, pa tudi zdravniki in pomožno o-sebje, čimbolje počutili. Go-r:ca pa bo končno dobila bolnišnico, ki ji bo v veliko čast'.  «»——
Kamen mu je ranil levi gleženj
Včeraj popoldne so z avtom Zelenega križa prepeljali v bolnišnico Brigata Pavia, kjer so mu rano obvezali, 34-letne-ga Giuseppa Planisa. Mož, ki je zaposlen pri podjetju Pia non, je na Tržaški cesti podiral zid s težkim kladivon). Ko je močno udaril po zidu, mu je kos kamna ranil levi gleženj.
Od enajstoric iz kritične cone samo Udinese na svojem igrišču
Ugodne okoliščine za Triestino v Neaplju - Juventus-Inter: derby za tretje mesto
27. kolo A lige državnega nogometnega prvenstva je položaj na lestvici zaradi nepredvidenega poraza Fiorentine proti Milanu in ravno tako nepredvidenih zmag Udineseja v Turinu, Spala proti Napoli-ju in Barija nad Sampdorio precej zavozljalo. Dolžnost jutrišnjega in preostalih kol bi bila, da bi ga znova razčistjla, vendar pa vsaj od jutrišnjega dne ne moremo pričakovati mnogo.
Na vrhu lestvice po vsej verjetnosti ne bo prišlo do sprememb, v kolikor pa bi, bi bila glavna v izključno korist Miia-na, ki ima — vsaj na papir-ju — zmago proti Spalu na lastnem igrišču takorekoč že v Žepu. Mnogo večje vprašanje pa je, če bo tudi Fiorentini uspelo izbojevati obe točki v Bariju in z njima preprečiti, da si ji Milan preveč ne oddalji, kar bi bilo usodno v borbi za naslov prvaka. Seveda je treba pričakovati, da bo Fiorentina napela vse sile za zmago in da ji bo Bari spričo njenih še nezavrženih ambicij le s težavo kos.
Eno izmed glavnih privlačnosti 28. kola predstavlja tudi tradicionalni derby med Ju-ventusom in Interjem, ki je letos tesno povezan z razvojem borbe za tretje mesto. Trenutno ima Inter dve točki naskoka pred svojim rivalom, toda Juventus bo vsekakor skušal izkoristiti prednost domačega terena in stanje v točkah izenačiti. Posebnih novic iz obeh taborov ni. Juventus bo ponovno nastopil brez Ni-coleja, v Inter jev napad pa se bo povrnil na levo krilo Corso.
Tekmi Bologna-Lanerossi in Padova-Sampdoria lahko preskočimo brez škode za splošen pregled 28. kola, čeprav uteg-
Totocalcio št.	33
Bari-Fiorentina	X 2
Bologna-L.R. Vicenza	X 2 1
Genoa-Talmone Torino 1	
Juventus-Inter	2 X 1
Lazio-Alessandria	1
Milan-Spal	1
Napoli-Triestina	X
Padova-Sampdoria	1
Udinese-Roma	1
Verona-Atalanta	1 X
Carbosarda-Siena	2 X
Piacenza-OZO Mantova 2	
Trapani-Catanzaro	X 2
Casale-Pisa	X 1
Cagliari-Novara	1
neta biti zanimivi, posebno o-na v Bologni, kjer bo domača enajstorica po neuspehu »starih asov« nastopila s povsem prenovljenim napadom, katerega starostno povprečje ne bo preseglo 21 let. Mnogo važnejša, pravzaprav edino važna, pa so vsa preostala srečanja, ki bodo neposiedno ali pa posredno vplivala na položaj na dnu lestvice.
Od enajstoric v kritični coni je nedvomno v najboljšem položaju Udinese, ki bo imela v gosteh Romo. Zmaga v Turi. nu je Furlanom privzdignila peruti in njihovi izgledi so tudi sicer, s posebnim ozirom na njihov ugoden koledar v zadnjih kolih, kar najbolj optimistični. Udinese nima pri sestavi enajstorice nobenih problemov. Ker se Giacomini še ni pozdravil, bo potrjena zmagovita formacija iz Turina. V Romo pa se bo, po vesteh iz prestolnice, povrnil bivši igra. lec Udineseja, Menegotti namesto poškodovanega Davida.
Barijeva prednost domačega terena proti Fiorentini je samo platonična in bi za Fio-
prehude ovire.
Ostali štirje kandidati smrti so v bolj ali manj enako neugodnem položaju, vendar pa je prav gotovo v najslabšem Spal, kateremu nastop v Milanu ne obeta drugega kot poraz. Tudi Alessandria bi po logiki (in po tem kar je pokazala v Trstu) morala izgubiti v Rimu proti Laziu, več iz-gledov za vsaj polovičen uspeh pa imata Torino v Genovi in Triestina v Neaplju.
Tržaški ligaš ima med vsemi iz kritične cone najbolj neugoden koledar, saj mora odigrati kar 5 tekem na tujih i-griščih in le dve na lastnem. Na srečo pa odhaja v Neapelj
prav v trenutku, ko so vrste Napolija najbolj razredčene zaradi strogih ukrepov disciplinske komisije in ko vlada v klubu pravcata anarhija. Ta važna materialna in psihološka okoliščina lahko Triestini mnogo koristi, po drugi strani pa bi lahko bilo zelo nevarno, če bi zaradi nje podcenjevala nasprotnika. Zato je nujno, da k povoljnim okoliščinam, ki jih je nudilo golo naključje, doda še požrtvovaino in moško igro in v tem primeru ji vsaj pol plena ne bo smelo uiti. Spričo predvidenih porazov Spala, Alessandrie in Torina pa bi tudi ena sama točka mnogo pomenila
V počastitev Pet'*f£ JR0dJU ’***
borniki vala »
MEDDRUŠTVENO ŠPORTNO TEKMOVAL
v odbojki in « za moške,
tletiki
20. uri.
Odbojka aprila s pričetkom
Atletika: 25. a traj ob 9. uri * 5JJj'tck
disciplinah:	tek	kt(gie
čez drn in strn, m . jj in diska, skoka v vitf> daljino.	a,
Zenske bodo te^nJl(jboj' izven konkurence ki in naslednjih dis P^o
tek 60 m, skoka v in daljino, met ltro<*
lOO D*1
Vpisnina za e'tl£? ur.
za posameznike av
ib'
bodo«* _
dionu «Prvi mai#' jriaiP ve in pojasnila v ^jj. knjigarni v Ul. * • ška 20, od 18. do ( jo odbojko, za atletik 24. aprila.
iiiiiiiiiitiniiiiiiiiiiiiiiiiaiiiiiiiii in MiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiii m iiitiiiuiitiiiiiiiiiiiitiiiti milini iiiiiiMifiititi n m n ii!mm|>livll,a
Jutri za evropsko prvenstvo welter kategorije
,111 lil"1**
Med	Marconijem LoijCJf
vprašanje	premoči
Slična po tehniki in preciznosti, različna po značaju
MILAN, 17. — Emilio Marconi, evropski prvak srednje-lahke (Welter) kategorije in Tržačan Duilio Loi, evropski prvak lahke kategorije, se bosta v nedeljo na ringu dirkališča Vigorelli v Milanu pomerila v borbi za evropsko prvenstvo srednjelahke kategorije. Zanimanje zii ta dvoboj je zelo veliko in združuje v sebi polemične in sentimentalne motive zaradi česar ni težko predvidevati, da se bo spremenil v vrhunec milanske boksarske sezone.
Zgodovina srečanj Loi-Mar-coni se je začela 2. aprila 1952 v Cagliariju z dvobojem za italijansko prvenstvo lahke kategorije. Zmagal je Loi. Naslednji dvoboj med njima je bil 13. septembra 1953 v Grossetu in se je končal ne-
more prenesti udarcev in kadar je zadet, zna improvizirati reakcijo s tako silovitostjo, da popolnoma preseneti svojega nasprotnika. In ker ga bo Marconi z gotovostjo zadel ni izključeno, da bo za izid dvoboja odločilna ravno Loijeva zaključna ofenzivnost.
Veliko vprašanje tega dvoboja je tudi v tem. koliko velja Loi kot boksar srednjelahke kategorije in v kolikšni meri so leta vplivala na njegovo fizično vzdržljivost Gotovo je le, da Loi v vsej svoji karieri nikoli ni bil izpostavljen posebno močnim u-darcem in da je njegova odporna sposobnost še nenačeta. Na vsak način pa bo imel Marconi na Vigorelliju v njem dobro pripravljenega nasprot-
odločeno. Njuni poti sta se ! nika in v borbo bo moral vlo-
nato ločili, toda oba sta se na daljavo spremljala v njuni karieri v prepričanju, da se bosta še sestala in razčistila med seboj vprašanje premoči. In priložnost za zaključek mučne polemike je končno prišla.
Karieri, ki sta dovedli Loija do evropskega naslova v lahki kategoriji in Marconija do e-nakega položaja v srednjelah-ki kategoriji, sta dovolj znani in ju ni treba ponavljati. Loi je imel 106 profesionalnih dvobojev v katerih je izgubil samo enkrat v Ko-penhagnu proti Jorgensenu. Marconi se je do sedaj boril 70-krat in 10 porazov kvari njegovo izpričevalo Vendar pa to ne sme varati, ker sta imela boksarja različne nasprotnike in različni usodi. Duiliu Loiju so njegovi voditelji mnogokrat preprečili tvegane dvoboje, medtem ko si je moral Marconi utirati pot do evropskega prvenstva s trdimi borbami.
Toda zmage oziroma porazi imajo le relativno vrednost in primerjavo med obema nasprotnikoma si je laže ustvariti na podlagi ocenitve njunih stilnih in agonističnih lastnosti, v katerih imata oba mnogo stičnih točk. Oba imata najmočnejše orožje v tehniki in preciznosti, čeprav je Loi bolj pester, Marconi pa bolj premišljen. Pač pa se oba razlikujeta po značaju. Prvak lahke kategorije je — boksarsko vzeto — bolj »zloben« kot njegov rival in iz mlogih borb je izšel kot zma-
govalec prav zaradi svoje a-rentino ne smela predstavljati I gonistične
srditosti. Loi ne
O stricu Vanku
barkovljanskem originalu
2.
Vanek pa: «Ma kej taku krčiš Juca, sej ni taku. Sej te b’n jest poveu, kaku je blo. Viš Juca. Ti ne znaš, kej ke je horoskop. Tu je ana taka zvezda, pod katjero je aden ruajen. Viš, jest s’n jemo tisto nesrečo, de s’n biu ruajen pod Rakom, de be ga zlude uzeu. Tu te je ana hudičeva zvezda jeno te martra skuze celo tvuaje ževlenje. Zdej ke s’n šou domu, kukr an pameten muož, te prleti vse na ankr’t an zid vame. Jeno jest s’n mo rjeko: Ma de be te zlude uzeu, kdu te kej vpraša. Sej videš, de grjen jest po suaje ceste, jen ne prašam no-benga neč. Buode t’n p’r tuajem jeno peste mene p’r mire. Viš Juca! Vse tu dela tiste hudičev Rak, de be ga zlude uzeu. Pej se me ni zgodilo ankrat, de s’n pou u puat’k. Tude takrat nis’n praso nobenga neč jeno ta preklete puat’k nečko je silo vame. Jest s’n mo rjeko, ma buode t’n, buode t’n, ti buaž-je puafk jeno uan nečko prute mene. Jest s’n se držo zida, Ria ni pomagalo neč. Pršo je ta prekljete puafk du mene je no Jest štrbunkete nutre vanj. Tude tiste buat ni biu urž’h puafk, ma tiste preklete	Rak, ke me	ne	dela ku	dešpjete uod
kadar s’n ruajen. Buh vječne vare,	de	be bla	tude ti Juca
ruajena pod tisten prekljeten Rakom, ke be ga lahko vrgle uon sez horoskopa. Glih taku be pršla ti krvava damu. kuk’r s n pršo jest.«
»Ja ja buoge muoj	Vanek. Ma	sej	znan, de je čluavek
ruajen pod ano zvezdo.	Tebe te je	tokala tista	nesreča, ma
pej nej bo. Use bomo prenesle, ne Vanek?«
Tako je Juca pomilovala ubogega Vanka, ki je bil rojen v nesrečnem znamenju Raka.
Nekoč je bil Vankov sin Drejček vpoklican na služenje vojaškega roka In je pisal svojemu očetu Vanku da je v Ljubljani v Nusakovi kasarni.
«Ma vide, vide Juca! Naš Drejček je glih u tiste kasarne,
kam’r s’n biv jest. Ma če jemam jest samo anbuot na dan, ga b’n šou objeskat. Jest staven muajo glavo, de spi glih na tiste pastele, na katjere s’n spav jest. Jest ga b’n šou objeskat jen mo b’n njeso an par šulnov, de bo šou u nedelah h Starmo tišlarje, ke tu je ana oštarija u Leblane, kamor s’n huado tude jest pred trko letame.«
In Vanek se je odpravil za binkoštne praznike v Ljubljano. S seboj ni vzel drugega kot par novih čevljev za Drejčka in štiri steklenice vina zase; dve za tja, dve za nazaj. Vedel je, kje je gostilna pri Starem tišlarju, kamor se je šel po dolgi vožnji malo oteščat, nato pa je korakal proti Nusakovi kasarni, kjer je bil njegov Drejček vojak. Kmalu nato sta sedela oče in sin pri odprtem kovčku, v katerem se je šopiril samo en čevelj in zraven njega prazna steklenica.
«Ma vide zludja. O tje prekljete babe! Jeno še s’n rjeko tuaje matere, de ne kej pozabe. Videš Drejček, kašne so tje žjenske. Z anen samen šuln’n me puošljejo po svete >
»Ma čake, čake namalo uače. Krko flašk vina se jemo, ke se šou z duma?«
»štjere, štjere s’n jeh jemo Drejček.«
»Jeno u cuge se k’šnemo kazo muaje nuave šulne?«
»Ma Drejček muoj, kaku ne be kazo taku lepe šulne, ku so tuaje. Po vsen cuge s’n j’h kazo.«
»Ben! Zdej te b’n poveu jest, uače, kaku je blo. Ti se kaš-nemo kazo šulne jeno se stapuotjo piv sez flaške.«
»Ja viš Drejček glih taku je blo.»
«Eh znan jest, znan jest uače, kaku je blo. Kadar se kom-plo kazat šulne, be jemo ti vrč sez cuga prazno /laško, jeno namesto /laške se vrgo sez cuga šulen. Viš uače glih taku je blo.»
»Ja jem’š prau Drejček, glih taku Je moglo bet. Ben znaš kej Drejček? Jest b’n šou h Bortole šušterje jeno mo b’n stu-ro naret še an taš’n šulen, ku je ta jeno te ga b’n puaelo po puošte, da b’š jemo cev par. Videš, jest s’n pej mislo, de so me jo nakuhale babe.«
Ko se je Vanek vrnil iz Ljubljane, Je nadaljeval svoje prejšnje življenje. Zopet je hodil k Novemu društvu, ko se je vračal proti domu je hodil vedno po štirih, pri svojih postajališčih je pel vedno iste pesmi, Juca pa mu je morala vsaki-krat sezuvati čevlje in mu pridigati.
Ko je prišel nekoč do svoje zadnje postaje in mu ni prišla Juca naproti, se mu je zdelo čudno. Poleg vseh zapetih pesmi je zapel še druge nove, a Juce ni bilo od nikoder. Zapel je na ves glas, da ga je bilo slišati daleč na morje, kjer se lo-
vijo guži. Tako je pel Vanek tisto, ki mu jo je zložil Lujzek O/icir:
Muaja Juca je devica, jest njen muož s’n pej zedar.
Buoga Tuona je perica, jen njen muož je molovar.
A Juce ni bilo in je ni bilo. Tedaj se je Vanek sam »ska-lehal« do doma, kjer je našel Juco, ki je trdno spala. In Vanek je sam pri sebi modroval: «Buoga muaja Juca. Gvišno je trudna jeno je trdno zaspala. Jest jo štemam jeno jo ne b’m bedo. Ma kaku se b’n pej sam sezuv šulne? Tle ne uostane druzga, ku de grjen sez šulname u pastelo. Jeno prov taku b’n narjedo.«
In šel je oblečen in obut na posteljo. Ker je vedno zgodaj vstajal, Je vstal zgodaj tudi drugi dan in se odpravil na delo. Tudi Juca ni dolgo spala in ko je popravljala posteljo, je zapazila, da je Vankova rjuha pri nogah nekam preveč umazana.
»Vižga, vižga gnjeluabo! Zdej me bo huado še z umazane-me nogame spat. Ma mo jeh b’n ben jest d’n’s zvečjer uopra-la.»
Proti večeru je šla Juca v žehtnico in pripravila umivalnik, brisačo in kos stare vreče, na katero naj bi Vanek položil najprej svoje umazane, nato pa čiste noge.
Ko se je vrnil Vanek z dela, je začela Juca takoj svojo dolgo pridigo, za katero je posebno povzdignila glas: »Ben Vanek! Zdej pej je vsega zaduaste. Jest s’n štu/a do grla. Te muoren sezuvat vsake večjer šulne, te muoren slačet jeno zdej čješ, de me b’š še mazov ruhe s tuajme umazaneme nogame. Pr tje priče se jeh b’š šou umit.«
»Juca, Juca, ma kej se se zmešala? Jest de jemam umazane nuage? Ma se spuneš Juca, de s’n se jeh umiv glih na veliko sebuoto, ke je zgonilo za glorjo.«
»O buoga jest reva, kuaga s’n poročila? Ma znaš ti Vanek, de so zdej Vinkošte? Je pasalo skuare pjetdesjet dnjevo ke se nise umiv nuh.»
Tako je Vanek moral v žehtnico, kjer mu je Juca sezula čevlje in nogavice, a se je nemalo začudila, ko Je videla, da ima Vanek čiste noge in da jih ni treba niti umiti.
Tedaj pa je povedal Vanek svojo: »Ben znaš Juca, kej se je zgodilo? Jest s’n pršo snuče damu jeno ti se drnjavhala. Kej s’n te tev bedet. Zatu pej s’n šou na pastelo uobučen jeno uobut. Viš tu je blo Juca jeno ne umazane nuage, ke jest s’n zmiran čest čluav’k.»
Od tistega dne ni Juca več zaspala in je vedno čakala Vanka, da ga je slekla in sezula.
KONEC	R.	P.
žiti ves svoj repertoar boksarske veščine, če bo hotel obdržati naslov.
 «» —
197 boksarjev na evrop. diletantskem prvenstvu
LUCERN, 17. — Za evropsko diletantsko boksarsko prvenstvo, ki bo od 23. do 31. maja v Lucernu, se je prijavilo 197 boksarjev iz 28 držav.
V vseh desetih kategorijah bodo zastopane: Italija, Belgija. Bolgarija, Anglija, Finska, Zah. in Vzh. Nemčija, Poljska, Rbmunija, Madžarska in SZ. Francija bo sodelovala v de vetih kategorijah, Grčija, škotska, Španija in Avstrija v osmih, Luksemburg in Švica v spdmih, Jugoslavija, Danska, Turčija, Irska, Nizozemska in Češkoslovaška v šestih, Gibraltar v petih, Švedska v treh, Norveška in Wales pa v dveh kategoriiah.
Jugoslavija je najprej prijavila boksarje za vse kategorije, na osnovi zadnjih preizkušenj pa je sklonila poslati v Švico samo Paljiča, Mitroviča, Lukiča, Kalevo in Jakovljeviča.
- »»——
Don Jordan-Akins 24. aprila v St. Louisu
SAINT LOUIS, 17. — Svetovni prvak srednjelahke kat. Don Jordan in Vijgil Akins sta podpisala pogodbo za povratni dvoboj, ki bo 24. aprila v St. Louisu. Akins je dejal novinarjem, da je prepričan, da bo ponovno osvojil naslov, ki ga je izgubil decembra lani proti Jordanu.
narodnega in int.ernf?!d & metnega k°le(Iar)a' v,- 13. V gim je sklenila, da o . j8 v vratno kolo A lige' programu 3. maja, eF 1. maja. Poleg tegaJ* A it la, da se bo prvens ^jj redno nadaljevalo 1 •
14. povratnim kolom-
 **--------
SMUK NA MATERNH
Milianti v ponovnem veles^
CKRVINIA, 17. " ^ smuka, ki je bil na j.
v okviru mednarodne^ jjr čarskega tekmovanja^ vJF. ti pokal maternhorns* s#
n inAu	r^n**	r	i	ri	1	ii.	SD	.	-l	r
njač« v Cerviniji, s° ^etit torji zaradi nepred;	jli
snežitve čez noč, vel<(j
l.ovno tekmovanje , , lomu na isti progi ,
(umu IIH lan F* ° ,-t,n V It le da so jo nekoh^ ^t[c
šali in ji dodali se kOj_ da jih je	M'*,'*1«!
Zmagal je Paride ;e|( ki se je včeraj ,uyrshj] P ' 15. mesto. Drugi je sts *, na tretje mesto Pa.. M
enakim časom uvrsti^
nji zmagovalec Fran pt
lat in tsruno	V
uradnih računih v° :|o P,
Zo''Albe«/
unm ■!„ ij
fikaeiji za kombma™ c oz Perillat pred ”
Nsarsstvrtb
1'50”1: 2.
3. Perillat (Fr.) m */,(.) 151 ( 1'51”6: 5. Pompanin j'53'^jl 6. Pedroncelli	g.	^Vl
Vuarnet (Fr.) I*3 '
(It.) 1 54”: 9. SciorP) ^
1’54”3; 10. Paluselh
11. Tabaras (Rom.) jfffjjj
Steccarelli (It.)
in
(Fr.) 1’57'T. H-
TaH«!
,011
,11.)
1'57”2; 15. Sciorpaes
1’58”L
Vrstni red
1. Perillant (Fr-> j 2. Zulian (It.)	,0
din (It) 5.25.	4- J (It. #
(It.) 5,39, 5. Milan« (I,) ^ 6. Sciorpaes Rober	/
vid 9.90, 9. De Nlcn. D
ne (It.)' 10 21, 1° „7 Giuseppe (It*) *
NOGOMET
1. namesto 3. maja 13. povratno kolo A lige
BOLOGNA, 17. — V Bologni se je danes sestala konzulta FIGC v zvezi z vprašanji med-
 JI ,u#&y
STANISLAV 6	'
Tiskarski za
Odgovorni^ ""f&tvjfl,
T‘ska Tiskarski
KINOPROSEK-K
1«
predvaja <,a".eSirnivf||#: ob 19.30 uri.^pe I"
barvni cinem*5'
Ktufinn
AUDIE m
h 1*-
predvaja danes lt. t. m. z začetkom oD barvni IJniversal /Hm:
DAŠ A Ml
JOHN LORI NELSON-JOHN BROMff
NESTOR PAIVA —, /*rr