Posamezna itevllKa 1 Din. Štev. 172. V Ljubljani, v petek 24. avgusta 1923. PoStnlna paviallrana. Leto I. JUTRANJE NOVAJTI Izhaja vsak dan zjutraj, izvzemši pondeljke. Mesečna naročnina: v Ljubljani Din IO*—, po pošti Din 12*—, inozemstvo Din 20*— Uredništvo: Woifova ulica št. 1/1. — Telefon št 213 Brzojavni naslov: „Novosti-Ljubljana“. Upravništvo: Marijin trg št. 8. — Telefon št. 44. Rokopisi Pismenim vprai Račun ■'«u po tarifu. Pot k sporazumu (Od našega stalnega E. L. - dopisnika.) (?i. Berlin, 22. avgusta. »Nemški republiki* so trenutno natančno predpisana njena pota. Sedaj si ne smemo razbijati glavo, kaj da bi bilo eventualno pričakovati s te ali one strani, sedaj moramo storiti to, kar predpisuje zdiravi človeški razum, in toi, kar zahteva trpljenje ljudstva v Poruhrju. Kancelarju Stresemannu zaupamo, da ne bo omalovaževal matematičnega aksijoma, ki uči: ravna črta je najkrajša zveza med dvema točkama.« Te besede je zapisal Georg Bernhard, glavni urednik »Vossische Zeitung«, eden najuplivnejših politikov v Nemčiji. Njegova novinarska šola je francoski slog. Bernhard spada med one publiciste, ki nimajo navade, govoriti v nerazumljivih stavkih, vendar pa potrebujejo te besede nekoliko natančnejše razlage: V teh besedah je zapo-paden zakon, katerega si je novi kancelar Stresemann prikrojil za svojo zunanjo politiko. Največja politična pogreška Čunove vlade je bil jedva nepremagljivi optimizem, s katerim je dan za dnevom računal na angleško pomoč. Vsako znamenje, ki je prišlo iz Londona), vsaka beseda, ki jo je izpregovoril bodisi Bald-win, Curzon, Asquith, Lloyd George ali Ramsay Macdonald, in celo besede manj vplivnih politikov so si v Berlinu razlagali tako, kakor da je vztrajati v borbi proti Franciji. Čunova vlada je mislila, da bo angleška pomoč prišla po preteku odmerjenega časa; Dopisnik enega največjih berlinskih listov je brzojavil iz Londona: »Tukaj se pričakuje, da se bo Nemčija vzdržala na površini še nekaj mesecev. Potem je vse Pridobljeno in Francija bo morala odnehati.« Večja prevara ni bila mogoča. Nemški diplomaciji se v splošnem očita, da nima pravega razumevanja za psihe drugih narodov. Tu se je zopet izkazalo, da je proslavljala ta nevednost svoj triumf. O gospodu Stresemannu se govori, da je napravil od svojega anglofilstva do odločno kontinentalne politike samo en kratek korak. Nekoč je dejal v ku-loarju Reihstaga brez posebne pridržka, da je edini up Nemčije zaenkrat v Londonu. Ali takrat je obstojalo še precej tesno prijateljstvo med njim in Stinne-som. Od tistega.časa se je marsikaj spremenilo. Vsled angleško francoske diference se Nemčija ni prav nič obogatila, če bi prišlo do preloma, bi ne bila nič pridobila, izgubila pa morda vse. To je nauk izkušnje in zdravega človeškega razuma«, o katerem govori g. Bernhard. Drugo, še jasnejše svarilo Prispelo iz Amerike. Doslej je obstojalo upanje, da bo angleški, od Francije odklonjeni predlog glede presoje nemške plačilne sposobnosti potom nevtralnih strokovnjakov sprejet vsaj v Ameriki z večjo naklonjenostjo. V tem slučaju bi Mo omogočeno, utrditi finančni položaj Nemčije kljub poruhrski zasedbi z večjim posojilom in za nekaj časa. Predsednik Coolidge pa je sedaj nedvomno izjavil, da bi Zedinjene države imenovale svojega strokovnjaka v tako komisijo ]e tedaj, če bi to zahtevale vse udeležene države), predvsem seveda Francija. Nemčija je uboga, ker ji primanjkuje »neizčrpanih« politikov. Z drugimi besedami: težko je najti odlično osebo, kateri delovanje v preteklosti ne bi delalo ovire za bodoče delovanje kot kancelar ali minister. lme Stresemann je v tej vrsti najbrže zadnje. Vsi imamo občutek: Ako še ta zaide v slepo ulico, potem je konec! On si mora ohraniti svobodo akcije. Poizkusiti mora z rešit-vijo, katere se po Rathenauovi smrti^ni-kdo ni več lotil. Ta rešitev pa pokazuje na Francijo, ki ie glavni upnik Nemčije. Tu je ravna pot, »najkrajša črta«, po kateri bo treba hoditi. Gre za biti ali nebiti nemškega naroda. Sentimentalni momenti ne morejo in ne smejo več odločati. Sedaj je na vrsti trezna politika, ki je naravnost usmerjena v. Francijo. G. Stresemann pač ne dvomi, da mora na tej poti računati z besnim sovraštvom nemških nacijonalcev in desničarskih radikalcev vseh struj. Kakor svoj čas proti Rathemau-u in Wirth-u, tako bodo mobilizirali tudi proti njemu ene strašne, tajne sile, čijih poslednji argument imenujemo krogla, strup, bodalo... Gonja je že pričela. Pred par dnevi je pruska policija ustavila izhajanje dveh ekstremnih nacijonalističnih Radičeva veleizdajalska akcija v loadomS' Redil propagira razdelitev naše kraljevine. — Angleška vlada odklanja vmešavanje. — Čudna vloga „Balkanskega odbora“ v Londonu. Pred odSočilnisni sklepi v Beogradu. Beograd, 23. avgusta. (Z Diplomatska akcija Stjepana Radiča v Londonu, kakor tudi pooblastilo, katero mu je v tem pravcu dala Hrvatska Republikanska Seljačka Stranka, sta vzpodbudili vlado k pazljivosti in opazovanju položaja in poročil, s katerimi ona razpolaga. Radič je zares v Londonu začel delovanje proti naši državi. Kot tipično se lahko navede, da je bil Radič dose-daj sprejet v nekaterih krajih v Londonu in da je povsod razvijal svoj znani program o pravicah Hrvatske in o pod jarmi jevan ju Hrvatov od strani Srbov. Osvobojen vseh obzirov, ki so ga v državi še nekoliko zadržavali, je Radič v Londonu prekoračil meje programa), katerih se je dosedaj držal. On ne govori več o avtonomiji Hrvatske, niti o nadaljnem skupnem sodelovanju s Srbi v današnji državi, temveč po poročilih, ki jih imamo, propagira popolno odcepljanje in ustanovitev neodvisne hrvatske države z republikanskim režimom, v katerem bi seveda on imel prvo besedo. Balkanski komite v Londonu, v katerem se nahaja »znani prijatelj« te države, s pomočjo nekih svo'jih ljudi, se je zavzel za to, da postavi stvari na svoje mesto pri nas prej, nego se je dotaknil razmer v svoji lastni državi. Tako n. pr. dokler se v Irski nadaljuje vojna, dočim zapirajo De Valeroi, dočim se vsakega dne bore Irci za svojo neodvisnost, pa tudi predstavniki oblasti kralja Jurja, se miroljubna brata Buxton in njima slični trudijo, da obrnejo pažnjo javnosti v Angliji na Radiča in na njegovo delovanje na rušenje države. Nam je istotako znano, da se nepoučeni politiki in novinarji v Londonu nahajajo v dvomu napram temu, kar se jim javlja iz balkanskega komiteta in da se obračajo na naše poslanstvo v Londonu z vprašanjem, kaj vse to pomeni. Naš poslanik v Londonu g. Gav-rilovič pa med tem pričakuje navodil od vlade iz Beograda. Da bi se enkrat pogledalo resnici v oči in da bi se opustila politika pasivnega opazovanja se je javilo pri ministrih v Beogradu razpoloženje, da se več ne odlaga, marveč se sklene potrebno o držanju vlade v novi situaciji. Radi tega je zastopnik predsednika vlade g. dr. Jankovič sklical včeraj sejo ministrskega sveta, da se dogodki čim popolnejše pretresajo. Tej seji je prisostvoval tudi predsednik narodne skupščine g. Ljuba Jovanovič. London, 23. avgusta. (Z) Z merodajnega mesta poročajo, da je Radič poskušal, da bi bil sprejet od predsednika vlade Baidwina in od ministra za zunanje zadeve lorda Curzona. Z obeh inest pa so mu odgovorili, da se angleški ministri ne žele vmešavati v notranjo politiko kraljevine Srbov, Hrvatov in Slovencev in da zaradi tega ne smatrajo za oportuno, da bi se z Radičem dogovarjali. Danes je Radič naletel na prav tak sprejem v uredništvu londonskega lista »Times«. Pred dvema dnevoma je Radiča sprejel glavni urednik »Timesa« in ga poslušal. Danes je Radič zopet zaprosil za sprejem, pa mu je glavni urednik odgovoril, da se mu ne zdi potrebno, še enkrat sestati ž njim, ker mu je Radič že enkrat vse razložil. Hkrati ga je prosil, da ga ne nadleguje več s poseli. Beograd, 23. avgusta. (Z) Kakor se doznava, je vlada prejela od našega poslanika v Londonu g. Fante Gavrilo-viča obširno poročilo o delovanju Stjepana Radiča in o njegovem bivanju v Londonu. Iz teh poročil se posnema, da je Radie začel v Londonu delovati proti naši državi 3n da njegovo delo stremi za odcepljanjem in ustvaritvijo neodvisne hrvatske države pod republikanskim režimoim. Angleški politiki, in novinarji se zanimajo pri našem poslanstvu v Londonu za mišljenje naše vlade, povodom akcije Stjepana Radiča. Radi teh poročil so sklenili ministri, ki bivajo v Beogradu, da se to vprašanje razpravi in da se o tem definitvno sklepa. London. 23. avg. (B) »D a i 1 y H e r a 1 d« piše? Radičev beg je med njegovimi pristaši izzval nezadovoljstvo. Radičeve trditve, da je imela njegova pot v inozemstvo velik dfpioma-tščen značaj, smatrajo za neosnovano. Nasprotno pa se veruje, da je Radič pobegnil in da je vlada začela akcijo proti hrvatskim avtonomistom. Radičev neugleden odhod iz Zagreba, brez dvoma znači silen moraličen udarec za pokret, ki ga vodi. Beograd, 23. avgusta. (Z) Povodom Radičevega bega in njegovega protidržavnega delovanja v Angliji se je obrnil dopisnik »Politike« včeraj do nekega člana vlade, ki mu je izjavil, da se vladi ne more očitati, da ni storila vsega, kar je bilo potrebno, da se izvede konsolidacija v državi. Ona je dosedaj izčrpala vse legalne mere tudi službenim potom po akreditiranih osebah svoje stranke, da bi našla čim boljšo podlago za ureditev provincijal- nih razmer v državi. V trenutku pa, ko je na eni strani izgledalo, da bo prevladal sporazum nad ošabnostjo, a na drugi strani da stoji pri vsej zaslepljenosti vendarle interes države na prvem mestu pred očmi, se pojavlja tudi pri onih ljudeh, ki zastopajo neki idejni program, nova akcija proti državi. Vlada je danes pozvana, da preišče situacijo in stori potrebni sklep. Da pa bo ta sklep delo vseh ministrov, se bo počakalo na prihod tudi ostalih ministrov, ki so odsotni. Räzven tega se bo vprašalo tudi za mišljenje ministrskega predsednika g. Pašiča, ki ostane še nekaj časa zven države. V vsakem slučaju mora vlada pokazati, da je država močnejša, nego, vsaka organizacija. Beograd, 23. avgusta. (B) Kakor se govori v tukajšnjih političnih krogih, jc vlada sklenila, da podvzame proti Radiču in njegovemu pokretu na Hrvaškem najenergičnejše ukrepe. Beograd, 23. avgusta. (Z) Današnje »Vreme« pravi povodom poročila, ki ga je vlada prejela od našega poslanika v Londonu sledeče: Iz teh poročil izhaja jasno, da postaja Radičeva akcija odkrito veleizdajniška. List konča z argumentacijo s temile besedami: »Vlada je tudi dosfedaj v mnogih slučajih imela razlog, da obtoži Radiča radi veleizdaje, toda tega ni storila iz političnih in taktičnih razlogov, a deloma tudi vsled pomanjkanja dokumentov. Sedaj so vsi ti razlogi odpadli, ker je veleizdaja sedaj popolnoma jasna. RADIČEV BEG IN KLERIKALCI. Beograd, 23. avgusta. (Z) Kakor javlja »Vreme«, se je vršila danes v Ljubljani seja vodstva klerikalne stranke, kateri je prisostvoval tudi njen vodja g. dr. Korošec. Na seji se je razpravljalo o držanju klerikalne stranke povodom odhoda Stjepana Radiča v inozemstvo. Beograd, 23. avgusta. (Z) »Tribuna« prinaša: Snoči so se vršila v Zagrebu posvetovanja Radičevih pristašev. Teh posvetovanj so se udeležili tudi delegati klerikalcev in muslimanov. Razpravljalo se je o splošni situaciji ter so posebno klerikalci bili ogorčeni radi Radičevega bega. Sklepi federalističnega bloka se drže v največji tajnosti. Vendar pa je več nego gotovo, da bodo muslimani in klerikalci izstopili iz bloka in začeli separatno akcijo. V bloku samem pa je mnogo nezadovoljnežev, ki prete, se odcepiti in ustanoviti novo stranko. Ureditev relkega vprašanja. DELTA IN BAROŠ PRIPADATA NAM. — REKO BO UPRAVLJALA ENO LETO SEDANJA PARITETNA KOMISIJA. Beograd, 23. avgusta. (B) Jutri dospe iz Francije dr. Ninčič. Takoj se sestane ministrski svet k seji. na kateri bo dr. Ninčič obvestil člane vlade o rezultatu njegovih in Pašičevih razgovorov s Poincarejem in z ostalimi francoskimi državniki o vprašanju reparacij. Kakor vse izgleda, ne bo naša država iz naslova reparacij ničesar več sprejela vse dotlej, da se to vprašanje reši med velikimi zavezniki in Nemčijo. Nato bo dr. Ninčič obvestil člane vlade o rezultatu njegovih in Pašičevih razgovorov z dr. Rybarem, kakor tudi o delu paritetne komisije.Gg. Paišč in dr. Ninčič sta pristala na to, da bo Reko upravljala eno leto paritetna komisija, Delta in Baroš pa da pripadeta naši državi. Glede tega bo dr. Ninčič zaprosil za odobrenje ministrskega sveta. Taka reštev reškega vprašanja bo koristna za našo državo, ker se bo razvila trgovina med Reko in Italijo, od česar bo imela koristi naša država. Slednjič bo dr. Ninčič obvestil člane vlade o bodočem delu Društva narodov v Ženevi. Dr. Ninčič ostane v Beogradu nekaj dni, nato pa odide v Ženevo. Beograd, 23. avgusta. (B) »Tribuna«. piše iz Trsta: Naš dopisnik doznava iz zanesljivega vira, da je paritetna komisija končno našla osnovo za rešitev reškega vprašanja, ki bi bila, kakor se trdi v interesu Italije, Reke in naše države. Po tej osnovi bi Baroš in Delta pripadla nam kot naša definitivna lastnina. Reka bi bila svobodna država, ki bi io Prvo leto upravljala sedanja skupna paritetna komisija. Glede našega izvoza preko Baroš a so napravljene nekatere omejitve na korist Reke. V dobro obveščenih krogih upajo, da se bo to vprašanje še do konca tega meseca rešilo. na osebnost novega kancelarja. Iz Mori akovega javljajo, da je ondotna, pod »narodnim« vplivom stoječa Khillingova vlada izjavila svoje »pomisleke« proti Stresemannovi vladi. Ce vsa znamenja ne varajo, bo v mrzlici se nahajajoča Nemčija zopet doživela Erzberger-jeve in Wirthove trenutke. Ali so prerokovanja mogoča? Vsekakor razpola- hstov, ker sta objavljala besne napade J ga vlada danes z jačjim «roži«® kot takrat. Vprašanje pa je, ali se bo to. orožje enakomerno uporabilo v vseh delih države? Nahujskanim in zaslepljenim Nemcem, ki jih je sedaj že na sto-tisoče, je vsak »izdajalec domovine«, ki bi se poizkušal s Francijo samo pogajati. Ali bo mogoče, držati te do skrajnosti razpaljene mase v precepu? To je plaho vprašanje», od katerega je odvisna bodočnost Nemčije in Evropf Povratek g. Pasica. Beograd, 23. avgusta. (B) Predsednik vlade g. Nikola Pašič se vrne v Beograd okoli 10. septembra. Gosp. Pašič je imel v Parizu važne politične sestanke s francoskimi državniki. Vsi rezultati so zelo povoljni za našo državo. Iz seje ministrskega sveta. Beograd, 23. avgusta. (B) Pod predsedstvom dr. Jankoviča je na ministrski seji minister ver dr. Janjič poročal o evharističnem kongresu v Za-{grebu, o čemer je bil izdan tudi uradni komunike. Nato se je razpravljalo o vprašanjih posameznih resortov in so bili nekaterim ministrstvom odobreni krediti. Dovoljena je bila podpora 50 tisoč dinarjev za postavitev spomenika kralju Petru v Dardi v Baranji. Odkritju spomenika bo prisostvoval tudi odposlanec vlade. Na to je bilo sklenjeno, da se sprejme poziv trgovinskih zbornic, ki bodo 25. t. m. organizirale kongres vseh trgovinskih zbornic v državi. Na kongresu bodo posamezni ministri ali njihovi namestniki razpravljali o nekaterih vprašanjih, ki zanimajo naše pridobitne kroge. Naposled so bile ministrom priobčene brzojavke, ki se nanašajo na ukinjenje reparacij od strani Nemčije in pa brzojavke, ki so dospele iz inozemstva o Radiča, ica avšalni fri ~ odgovor. anko Prlho^. 'an*- eneša v Rlvti- Pariz, 23. avgusta. (B) I talijanski list »Giornale đ’Itaiia« javlja, da dr. Beneš dospe v Rim 28. t. m. in da bo razpravljal z Mussolinijem o vpraša-njih, ki se tičejo odnošajev med Italijo in Malo antanto. / Konec stavke _ ^ na Grškem. A t e n e, 23. avgusta. (B) Delavci v pirejskem pristanišču so pričeli zopet z delom. Stavka delavcev v Solunu ni uspela. Ravno tako tudi ne v drugih mestih. Vsi listi odobravajo energično stališče vlade. Za sanacijo nemške marke. Berlin, 23. avgusta. V gospodarskem odseku državnega zbora je izjavil finančni minister dr. Hilferding, da se žal ni izpolnila nada, da bi se vsled, močnega pritiska finančnega vijaka moglo vzpostaviti ravnotežje v proračunu-Vpisovanje zlatega posojila se vrši raz« meroma zelo povoljno. Inflacija ne snuj dalje trajati, tako iz socijalnih kake« tudi iz finanrijelnih razlogov. Ker je r^ šitev finančnega vprašanja predvsem nepolitična, se definitivna rešitev istega ne more pričakovati od sredstev ob-» davčenja, kakor tudi ne od posojila sa* mega. Najbolj se mora na razvoju raz-» mer obžalovati to, da obstoja momen-tano nasprotje med valutno politiko iv potrebščinami nemškega gospodarstva. Govornik želi omejitve denarnega trg* in nekega gotovega pritiska na gospodarstvo, da bi le to zmanjšalo svoje zaloge v gotovini in izdalo svoje devizi in inozemske efekte, tako da bi ti pri* šli v državne roke in bi se preprečil na kup deviz. Postopanje proti predvide nemu razglasu glede deviz se bo kaz*. novalo z ječo in konfiskacijo premaže** nja. Kot protivrednost za devize naj si nudi, kakor si to izbere oddajatelj, aK zlato posojilo ali pa prepis na zlati kom, to. Ako pa plačilo deviz oči vi d no ni mogoče, se bo sprejelo plačilo v papirnatih markah primemo zlati vrednosti Končno zahteva spremembo državno-bančne politike. INVALIDSKI ZAKON. Beograd, 23. avgusta. (B) Pc pristanku ministra pravde dr. Peričt izdelujejo zastopniki invalidov in re zervnih častnikov spremembe in dopol nitve invalidskega zakona, da bi se popravilo več napak, ki jih ima ta zakon. Tako popravljene odredbe se bodtr predložile narodni skupščini v rešitev. Zakon o invalidih bo eden prvih, o ka tereni bo sklepala skupščina ter bo proglašen kot nujen. REDUKCIJA URADNiSlVA. Beograd, 23, avgusta. (B) V ministrstvu za agrarno reformo je podpi-» san ukaz o redukciji večjega števil^ nižjih uradnikov pri agrarnih uradih na podlagi člena 76 zakona o civilnih uradnikih. UREDITEV NAŠIH TRGOVSKIH KONZULATOV. Beograd, 23. avgusta. (B) Mini strstvo trgovine je v sporazumu z mi-, nistrstvom za zunanja dela začelo z delom za ureditev naših 'trgovskih konzulatov v inozemstvu, da bi se na ta na čin pomagalo našemu trgovskemu svetu ter naši trgovini in industriji. Vladi bo dovolila subvencijo in bo s posebnim pravilnikom uredila pravice ir dolžnosti trgovskih agentov in agencij v inozemstvu. VREMENSKO POROČILO. Dunaj, 23. avgusta. V Avstriji je bilo danes lepo, milo vreme. Zjutrašnjt močni zapadni veter v Podonavju je pojenjal. Temperatura ni bila nad 23 stopinj. Južnozapadno od Irske se je pojavil minimum, ki bo ime! za posledico lepo vreme v tukajšnjih krajih. Vendar pa njegov daljši obstanek ni gotov. Nap-oved: jasno vreme, nekoliko toplejše, južni vetrovi, pojutrišnjem lepo vreme, stalnost negotova. Današnje prireditve. V Ljubljani: Kino Matica: »Dzlu Dzicu«. Kino Ideal: »Gospodar morja«. Kino Tivoli: »Izgineta hiša«. Nočna lekarniška služba v Ljubljani: Tekoči teden: lekarna Prohazka na Jurčičevem trgu, Ustar na Sv. Petra cesti in Jošt x S», ši&L Celovška cesta. »'JUTRANJE NOVOSTI: STev. Ti? r- gi Vsebina francoskega odgovora na angleško noto. (Konec.) Pariz, 22. avgusta. (Agence Ha-vas.): V francoskem odgovoru se pravi dalje: Francija obnovitvenega dela gotovo ne more prekiniti, m more ga pa na svoje lastne stroške, nadaljevati. Ona priznava svoj dolg napram nekaterim zaveznikom, vendar pa imajo v smislu mirovne pogodb® osebne tn stvarne Škode brezdvomno prednost pred vojnimi stroški. Ni nikakega povoda opustiti skupno cenitev nemške obveznosti, temveč plačilna zmožnost Nemčije se mora perijodično oceniti, da se posamezne zapadlosti lahko spremenijo pc okolno-etih. Končnoveljavna cenitev pa ne odgovarja namnu avtorjev mirovne pogodbe. To bi bilo le plačilo za manever Nemčije, ki bi potem ko bi se oprostila svojega notranjega dogla in zmanjšala-denarni dolg vsled svoje neizčrpne tehnične sile zopet povzdignila in zmagoslavno postavila svoje lastno blagostanje nasproti revščini svojih upnikov. Francija je pripravljena po nehanju odpora na spravljiv način preiskati vprašanje obnove Nemčije in reparacijskih plačil. Vendar pa se ne smejo reparacije žrtvovati vzpostavitvi gospodarskega bogastva, ki s© je zrušilo le trenotno, Francija in Belgija participirala s 60 odstotki na terjatvi zaveznikov. Ker očita Anglija Franciji, da ji manjka pozitivnega smisla, kaj bi se reklo o družbi, kjer bi delničarji, ki predstavljajo 60 odstotkov aktivnega, kapitala, od katerega posedujejo samo 20 odstotkov, prišl! v večino. Francija je vedno pripravljena razgovarjati se v prijateljskem duhu z Anglijo in zavezniki o tem vprašanju. Lahko bi bilo sporazumeti se glede lažjega plačevanja nemškega dolga s strani reparacijske komisije na neki določen čas, pri čemur bi se pretres plačila vojnih dolgov odložil na isti datum. Francija in Belgija ne mislita, da hoče Anglija zahtevati plačilo medzavezniškega ddlga pred plačilom reparacij, kajti Francija mora, da se znebi tega dolga, prej zopet doseči svojo davčno moč. Nedvomno je v interesu Anglije, da se Nemčija zopet opomore, gotovo pa ni v angleškem interesu, da se Francija poniža, V dodatku k noti se ponavljajo paragrafi note, pri čemur se z njimi sporejajo francoski odgovori Glede varnosti se glasi ta odgovor: Angleška nota pravi, da je Anglija ponudila zaveznikom diskusijo o tem vprašanju. Predlog je bil od Belgije z vso prisrčnostjo sprejet.' Nota naglaša francosko ponudbo, da bi vprašanje varnosti, ker ni v zvezi z poruhrskim vprašanjem, imelo za posledico zopetno za-vlačenje diskusije. Belgija se bo spominjala, da Anglija ni pripravljena udeležiti se kakoršnegakoli dogovora glede teritorijalne varnosti Belgije. Nota dela razliko glede sličnih obveznosti napram Franciji in povdarja končna da je na;-daljevanje pretresa tega vprašanje vsled ravnodušnosti Francije brez koiristi, Poincare odgovarja: ta paragraf angleške note potvarja naše nazore. Zares smo izjavili da bomo v slučaju, da se obe vprašanji, zasedba Poruhrja in varnosti, ločita, jako srečni, ako se bomo mogli z Anglijo o vprašanju varnosti pogovoriti. To pomeni o-čividno: Mi se razgovarjamo takoj, ako vi hočete. Vendar pa ne združujmo s tem kakih drugih od teh popolnoma različnih vprašanj. Poincare dodaja, da je Francija dovolj pokazala, da je pripravljena razpravljati v vseh vprašanjih glede utrditve miru. Imela je celo zadoščenje, da je lahko reklak da ji britanski zastopnik pritrjuje. Francija je tudi pripravljena zopet nadaljevati pretres varnostnega vprašanja, toda le proti uspešnemu jamstvu pred novim napadom, kajti nadaljevanje pretresa ne sme imeti smotra, da jo oropa v celoti ali deloma njenih pravic do odškodnine. Razširjenje enotnega starostnega Cp^ltoMs*-skegaj zavarovanja nameščencev sia teritorij vse države. Izvemo, da >e že dalje časa v teku akcija, da se starostno zavarovanje zasebnih nameščencev, kakoršno obstoji danes že v Sloveniji in Dalmaciji, razširi na teritorij vse države. Določbe zavarovanja naj bi se seveda izboljšale in prilagodile prilikam in potrebam v naši državi. Zastopniki več različnih organizacij zasebnih' nameščencev so že začetkom julija meseca t. 1. na nekem svojem zborovanju v Zagrebu sklenili resolucijo, M zahteva, da se to zavarovanje izvede na naslednji načn: Kot podlaga enotnemu zavarovanju naj bi služil revidirani zakon o pokojninskem zavarovanju nameščencev za Slovenijo in Dalmacijo od 12. 6. 1922. Zavarovanje naj bi bilo centraliziramo. Upravo naj bi posredovali oblastni zavarovalni zavodi. Zavarovane naj bi bile vse skupine zasebnih nameščencev, t j. poleg onih vrst, ki so v Sloveniji n. pr. že zavarovane, tudi vse osebe sploh, ki spadajo n. pr. v Sloveniji in Dalmaciji pod tkzv. zakon o trgovskih nastavljendh z dne 16. 10. 1910. Samouprava zavodov naj bi bila v rokah delojemalcev, nadzorstvo pa v rokah delodajalcev. Zavarovanje naj bi slonelo na kapitalnem kritju. Kako naj bi končno izgledalo enotno zavarovanje, je danes še težko reči. Predvsem pa so nekateri izrekli pomisleke, da bi bilo umestno, ustvarjati poleg že obstoječega centralnega ura- da za zavarovanje delavcev, ki je sedaj zaenkrat v Zagrebu, še drug tak velik centralni urad posebej le za pokojninsko zavarovanje zasebnih nameščencev, kar bi bilo že samo glede na upravne stroške neekonomično. Tudi enotno pokojninsko zavarovanje delavcev in nameščencev naj bi izvajal že obstoječi centralni zavarovalni urad. Vsekakor bo to vprašanje treba še temeljito preučiti z ekonomičnega in strokovnega stališča. REPERTOAR NARODNEGA GLEDALIŠČA V LJUBLJANI. Drama: Nedelja, 26. avgusta: »Za pravdo in srce«. Izven. Pondeljek, 27. avgusta: »Hamlet«. Izv. Opera: Sobota, 25. avgusta: »Nikola Šubic Zrinjski«, Izven. Nedelja, 26. avgusta: »Gorenjski slavček«. Izven. Pondeljek, 27. avgusta: »Gorenjski slavček«. Izven. * — Gospodična Zikova-Minka v »Gorenjskem slavčku«. Pri predstavah »Gorenjskega slavčka« v nedeljo dne 26. L m. in v pondeljek 27. t. m. bo pela Minko prvič gdč. Zdenka Zikova Jci le to vlogo že po gledaliških počitnicah In v najkrajšem času naštudirala. Opera »Zrinjski« se vpri-zori v soboto dne 25. t. m. JR. S.: Nekaj spominov iz Nemške Avstrije. (Nadaljevanje^ Pred prostornim trgun. . c pojavila policija na konjih, ki je zaprla vse dohode v park pred cerkvijo, odkoder je prihajajo živahno govorjenje in kričanja Tam sem opazil veliko množico ljudstva. Na veliko začudenje sem zvedel od postarne žene, da se vrši zunaj na prostem gledališka predstava. Radoveden sem kupil vstopnico — stojišče za 3000 kron, da sledim igrokazu, ki se je malo preje začel Igrali so »Jedermann, Geschichte eines reichen Mannes«, igro nabožne vsebine — boj med Bogom in hudičem za bogatinovo dušo, v prav srednjeveškem smislu na kaj primitivnesn odru. Igralci so prihajali kar od strani izza grmovja, v družbi igre pa je stala tudi cerkev, odkoder so prihajali duhovi. Gledalcev je bilo nad 500, skupiček igre pa Je bil namenjen fondu za nabavo novih cerkvenih zvonov. Spomnil sera se na Ljubljano, a še v fantaziji si nisem mogel predstavljati, da bi se pri nas priredila takale predstava, recimo na stopnicah nunske cerkva Pač je Gradec precej večji od Ljubljane, a imamo pri nas vse drugače finejši čut in smo kaj izbirčni, Pri nas se to sploh ne bi obnesla v Gradcu pa se vrste slične versko - vzgojne ljudske predstave v poletnem času skoro vsak teden in so tako dobro posečane, da se celo po večkrat ponavljajo. Po 9. zvečer so se vsipale velike gruče ljudstva, vračajočega se iz tur-nerske slavnosti, po ulicah pa so odmevali trdi koraki pevajcče mladine, ki je stopala v manjših skupinah. Veselo so se pojočim svetile oči ljudstvo pa je postajalo in jih živahno pozdravljalo. Bilo je že precej pozno; iz razsvetljenih kavaren in gostilen se je čulo petje in sviranje kvartetov, po ulicah pa so ropotali vozovi električne železnice in prevažali poslednje potnike. Skoro pa je zavladal mir. Le včasih se je še začulo oddaljeno ukanje vračajoče se mladine, nato pa je mesto zasnulo. Plinove svetilke so medlo razsvetljevale ulice. Pritajeno je mrmrala Mura, ob njenem obrežju na klopeh pa je kraljeval Amor. Nekje v zvoniku je Mo ena... Kmalu so se poslednji parčki razšli in se umaknili v hišna zatišja. Tedaj sem se tudi sam odpravil v hotel Schimel, kjer sem najel sobo. A spanca ni bilo, kajti črne nočne pošasti so zapustile svoja skrivališča in so se sprehajale po odeji Z jutranjo zoro sem zapustil hotel in neprijavljeno druščino. Dopoldne sem s svojim tovarišem „Jutrovd" na svojem demagoškem delu. »Problem sanacije naše države je, kako Hrvate ozdraviti državnopravne bolezni in jih pridobiti za aktivno politiko. Demokratska stranka, poučena iz težav polpretekle dobe, videč, kako je vse njeno delo skoro onemogočeno, ker ni sukurza iz Hrvatske, kiju največji interes, da pridobi celokupno hrvatsko zastopstvo za pozitivno delo. Prav poseben interes pa imajo na tem prečan-ski demokrat je, ki na licu mesta vidijo vse one pogreške, ki tako bistveno škodujejo državni ideji.« Tako Piše »Jutro«, z dne 23. t m. v svojem uvodniku, ki je zmešan in kon-fuzen do skrajnosti. Inteligenten bralec dobi vtis, da ga je pisal človek, ki boleha na paralizi. Enkrat pravi doslovno, da je »hrvatsko vprašanje bilo samo lestvica, po kateri je velesrbska stranka splezala do moči,« malo pozneje pa odkritosrčno prizna, da je »Jugoslavija narodna država Hrvatov, Srbov in Slovencev. Ne more se jo primerjati z Madžarsko. (Bravo »Jutro«!) In še tako zagrizen fanatik bo zaman dokazoval, da hočejo Srbi Hrvatom vzeti narodnost ali Slovencem knjižni jezik in vero. Mase morajo prej ali slej spoznati, da so ti strahovi abotni in se torej z metodami, ki so se uporabljale zoper Madžare, ne more nastopati v narodni državi, v lastni svobodni domovini.« Tako konfuzno piše tedaj »Jutro«, ki trdi že cele mesece, da je NRS velesrbska stranka, ki pa je to trditev že večkrat odkritosrčno preklicalo, tako n. pr. v včerajšnji številki v enem in istem uvodniku. »Jutru« hočemo pomagati do zdravja, zato pa ga spominjamo na izid občinskih volitev v Srbij in v Črni gori. Vsakemu izobražencu mora biti znano, da je pri teh volitvah nastopila izrazito »srbska stranka« z ravno-istim imenom ter da je zbrala okoli sebe le par sto glasuv! Medtem pa je dobila NRS najmočnejša skupina v državi največ glasov ter je zlasti zaznamovala napredek v Beogradu. Te svoje zmage pa ni dosegla zaradi svoje koruptne politike, ki jo očitajo demokratje v pože-Ijenju po vladi NRS temveč zaradi svoje politike širokih mas. V tem oziru je zlasti značilna, da so volili NRS mali ljudje, kakor delavci, kmetje, branjevci, mali obrtniki, mali trgovci, upokojenci, invalidi in sploh nižji sloji, demokrate pa veletrgovci, velebanMrji in različni bogataši. Pa da preidemo k problemu sanacije naše države, ali kakor pravi »Jutro«, »kako Hrvate ozdraviti državnopravne bolezni in jih pridobiti za aktivno politiko?« V teh »Jutrovih« besedah se zrcali višek demokratske demagogije in korupcije. Pomisliti namreč moramov da je takozvano »hrvatsko vprašanje« ustvaril bivši minister in demokratska korifeja Pribičević! Ta je s svojimi odredbami, hoteč uničiti Radiča, razburil ves hrvaški narod in ga v svoji slepoti direktno k Radiču nagnal! NRS, ki je bila po svetovni vojni vsled desolatnih razmer, predvsem v Srbiji zaposlena, je še pravočasno spoznala škodljivo demokratsko politiko ter se je otresla demokratov. »Jutrovo« blebetanje, da bodo demokratje razrešili hrvaški problem je abotno, kajti nobena stranka v državi ni tako osovražena kakor demokratska. In širom sveta je znano, da se najlepši demokratski načrti spreminjajo v govno. Takozvani »hrvaški problem« bo rešila NRS. Po Radičevem begu v inozemstvo se na Hrvaškem razmere boljšajo. Po naših informacijah se pripravlja v hrvaški politiki važen preokret, ki deluje za sporazum z Beogradom. sedel na Gradu na razgledni točki in sem užival krasen pogled Po mestu in okolici. V spremstvu svojih profesorjev so prihajali na Grad dijaki in dijakinje, ki so dan preje nastopili na tur-nerski slavnosti. Vsi so nosili težke nahrbtnike, na ko jih je bil privezan lovorjev venec, ovit z nemško trobojnico. Tudi sicer so imeli na prsih pripete nemške barve, eden med njimi pa je nosil spredaj veliko frankfurtarico. Občudoval sem nemo njih prešerno veselost, kot kaka družina so se mi zdeli ti fantje v kratkih irhastih hlačah z razkritim telesom, ta krepka zagorela dekleta v priprostih kratkih krilih. Profesor jim je razkazoval graško okolico in mučilnico na gradu in tedaj šele sem začutil ves gnjev in sovraštvo do nemškega naroda, kajti koliko naših najboljših rojakov je tu živelo v prognan-stvu, v zaporih, spomni sem se na izbruh svetovne vojne, pa na našega End-Icherja. Ena gruča se je oddaljila, pa je že sledila druga prav tako prešerna in disciplinirana. Pravijo, da je Avstrija razorožena in na tleh, da je njeno vojaštvo skrčeno na minimum. Res* za svojega bivanja v Nemški Avstriji sem srečal komaj 3 vojake, militarizma na videz ni. a se goji v Šolah. Vsa večmilijonska nemška mladina od Hamburga do Drave se vzgaja v istem smislu strogo militaristično, po vojaško jim zapovedujejo profesorji da Položaj rudarske stavke. Rudarska stavka prihaja v akuten položaj. Tega se zaveda predvsem Trboveljska premogokopna družba, ki je pričela razpošiljati sledeča obvestila: »V Kočevju, Trbovljah, Laškem in Rajhenburgu je vpo-stavljen obrat in se je včeraj produciralo preko 100 vagonov premoga in se upa doseči še ta teden znatno višjo produkcijo. Cementarna v Trbovljah je v polnem obratu, istotako opekarna v Trbovljah in apnenice v Zagorju. Število delavoljnih narašča od dneva do dneva. Od skupnega staleža 9500 delavcev jih dela že 2012. Ostali se zadržujejo od dela samo z najrazličnejšimi neresničnimi vestmi, da se vodijo pregovori med delavskimi zastopniki in družbo. Družba pa izjavlja, da se ne vrše in da se ne bodo vršila nobena pogajanja.« Tako tedaj Trboveljska premogokopna družba, ki je pričela obenem širiti vesti zlasti v beograjskem časopisju, da je stavka politična, ker jo vodijo komunisti, in da se te stavke ne sme smatrati kot običajno gospodarsko stavko. S tako časopisno propagando premogokopna družba že vnaprej odbija vsa pojasnila stavkovnega odbora, ki bi že davno moral stopiti v stik zlasti z beograjskim časopisjem. Trboveljska premogokopna družba pa gre še naprej. V svoji nervoznosti vsled dolgotrajajoče stavke je pričela uporabljati že nasilna sredstva, da bi spravila rudarje na delo. Njen obratovodja Hauk n. pr. je začel, kakor nam poroča krajevni odbor NRS, poditi rudarske rodbine, katerih očetje so v stavki, iz stanovanj. Naš list je Trboveljski družbi že povedal, da je tako nasilno ravnanje protizakonito in da si mora izposlovati Trboveljska družba od sodišč tozadevne pravomoćne sodbe, na podiagi katerih bodo mogla potem sodišča spraviti rudarje eksekutivnim potom iz stanovanj. Do-sedaj pa Trboveljska družba nima pravice deložirati svojih rudarjev, četudi ima svoje zaveznike pri »Jutrovcih«. V zadnjem času je krajevna organizacija NRS v Trbovljah naprosila g. Emila Stefanoviča, da bi prišel v Trbovlje v svrhe debate v zadevi mezdnega gibanja. Ta se je odzval in na daljše, resne debate so se odzvali pristaši vseh strank. Razvil se je shod, na katerem so navzoči pozvali glavnega tajnika NRS, da bi on prevzel vodstvo stavke. G. Stefanovič pa jim je odgovoril, da morajo isto zaključiti predvsem vse organizacije brez razlike političnega naziranja, kar mora potrditi.še Javen shod, ker preti opasnost, da bi kaka opozicijo-nalna stranka v svoji strankarski zagrizenosti nalašč zlomila stavko. Glavno tajništvo je takoj potem telefonskim potom govorilo z ministrstvom za šuihe in rude ter doseglo, da se bodo ponovno sklicala pogajanja, katerim bodo prisostvovali odposlanci ministrstva. Opozarjamo, da širijo klerikalci vesti, da je to njihova zasluga, kar pa iz danega položaja ni resnično. Vendar pa se nas to prazno govoričenje ne tiče, ker nam leži predvsm stvar na srcu. Glavno tajništvo je nato interveniralo pri dr. Lukanu, da se pogajanja čimpreje skličejo. Oreaaizaciia NRS. — Opozorilo. Vsa zaupništva kakor tudi krajvne organizacije prosimo, naj nam čimprej pošljejo B-eksempIarje, če Uh še niso poslale. Glavno tajništvo. Merska vSacfa podpira makedonske begunce. B e o g r a d, 23. avgusta. (Z) Po poročilih* ki jih je dobilo ministrstvo notranjih del je izdalo bolgarsko ministr-stvo notranjih del te dni 30 milijonov levov kot podporo tistim beguncem, ki so pribežali iz Makedonije v Bolgarsko. IMOVINA BIVŠE ČRNOGORSKE DINASTIJE. Beograd, 23. avgusta. (Z) Vprašanje razdelitve imovine dinastije Njegoš je stopilo v poslednjo fazo. Imovina se bo razdelila, t. j. uporabljena bo samo in posebno za državni blagor, kakor n. pr. za šole, bolnice in druge humanitarne cilje. V tem vprašanju se je dosegel sporazum med ministrstvom zunanjih del in med ministrstvom pravde. pa je pohod še vzornejšl jim komandira na čelu poseben oddelek bobnarjev, kot sem imel to često videti po graških ulicah. A temeljna ideja tega mladinskega pokreta ni morda obnovitev predvojnih razmer v Srednji Evropi, ona je realnejša in višja, to je spoznavanje lastne domovine, vseobča pobratimija in složna skupnost vsega nemštva, ki naj gre za političnim ujedinjenjem, kajti šele če bo nemštvo prerojeno v tem smisla če bo jako na znotraj, bo moglo žeti triumfe tudi na zunaj. Nemška mladina pa bodi mogočna armada, ki stoji vsak hip na domovine braniku. Mudil sem se tudi na graški univerzi, a aristokratski duh, ki tam vlada, me je neprijetno dirml. Tu sem govoril tudi z asistentom geografskega instituta, ki me je prvi hip smatral za Bolgara. Par sob v institutu pa sem si mogel ogledati šele na posebno dovoljenje g. profesorja. V delavni študentovski sobi je M na vidnem mestu na steni majhen zemljevid srednje Evrope, ki je prikazoval s črno označbo »izgubljene a ne pozabljene nemške krajine.« Kot nemško je označeno vse naše Podravje z Mariborom in Ptujem, skoro do Celja, no, s koroško mejo pa so Nemci menda zadovoljni in je vsa zemlja tudi ifemška. Tako se torej celo v znanstvenem zavodu naleti na agitacijske lepake. G. asistent je bil sicer do Pres wainSmi sHiepi Beogradu. Beograd, 23. avgusta. (Z.) Z ozirom na zunanjo in notranjo situacijo v državi, je g. dr. Velizar Jankovič kot zastopnik predsednika vlade sklical za 25. t. m. sejo ministrskega sveta, na kateri se bo sklepalo o važnih stvareh. Do tega dne mora dospeti v Beograd tudi minister zunanjih del g. dr. Ninčič, Na tej seji se bo vlada lotila tudi reševanja reškega vprašanja. Za to sejo je g. dr. Velizar Jankovič pozval vse ministre, ki se nahajajo v državi, da prekinejo odmor in pridejo v Beograd. Beograd, 23. avgusta. (Z) Predsednik vlade, g. Nikola Pašič se vrača dne 10. septembra v Beograd. G. Pašič ima v Parizu važne politične sestanke* katerih rezultati so zelo povoljni za našo državo, toda jih naša vlada drži v največji tajnosti. VPRAŠANJE BERLINSKE CESTNE ŽELEZNICE. Berlin, 23. avgusta. Glede na strašanski primanjkljaj v proračunu cestnih železnic je mestni magistrat sklenil promet cestne železnice v sedanjem obsegu ukiniti in vsemu osobju ob prihodnjem dopustnem roku odpovedati. Vendar pa se pripravlja vse potrebno, da se obrat zopet vzpostavi V obsegu, ki bo potem še mogoč. Predvidena je ustanovitev čisto mestne obratne družbe. Z državo so se začela pogajanja za podporo, da se more vzdržati obrat, (W.) IZGON NEMCEV IZ PORUHRJA? Düsseldorf, 23. avgusta. 34 od-ličnih meščanov je baje prejelo izgon« sko povelje. (W.) Preganjanje cerkve v boBJieviŠki Rusiji. Ruski cerkveni glasnik poroča imena škofov ruske cerkve, ki so jih ubili boljše-viki. Preganjanje cerkve se je pričelo takoj v prvem letu boljševiške vlade. Prva sta biia ubita leta 1918 škof Makarij Orlovski in kijevski metropolit Vladimir, ki so ga boljševik! pred usmrtitvijo še mučili ter na razne načine žalili. Med drugim so ga na primer prisilili, da je moral skakati preko žice. Ravnotako je bil mučen astrahanski škof Mitrofor. Drugemu škofu, Androniku v Permu, so iztaknili oči, mu izrezali lica In so takega vodili po mestu ter ga potem utopili. Ko je poslal patrijarh Tihon v Per-mo črvigonskega škofa Vasilija in vikarja Tcofana, da preiščeta ta zločin, sta bila oba ustreljena. Škofa Ambrozija so boljševikl privezali h konjskemu repu in ga na ta način raztrgali. Škofa Nikodina so toliko časa bili z železno palico po glavi, da je izdihnil. Po njegovi smrti ga niti niso dovolili pokopati. Samarskega škofa Izidorja so nataknili na kol. Škofa Platona v Revalju (danes je to mesto prestolfca Estonije), so bol?-ševiki polili z mrzlo vodo ter ga toliko časa pustili na mrazu, da je zmrznil. Mnogo jih je bilo usmrčenih, ne da bi se zvedele potankosti o teh grozodejstvih. Petrograjski metropolit je bil ustreljen leta 1922. Ta metropolit je bil pri ljudstvu tako priljubljen, da se ga boljševik! niso upali usmrtiti v Petrogradu, temveč so ga prepeljali v Moskvo, kjer so ga obrili in preoblekli v zanemarjene cape, da je izgledal kakor kak berač. To pa vse zato, da vojaki niso vedeli, koga so imeli ustreliti. Mnogo škofov so boljševik! ujeli in jih potakniii po raznih ječah. Škof Nikandor v Vijatki je bil trikrat zaprt, ravno v zadnjih tednih so boljševik! zopet zaprli škofa Filipa Smolenskega, ki je bil tako priljubljen, da so s; a morali tedai, ko so ga zaprli prvič, n:> zahtevo delavskih strokovnih zvez izpustiti iz zapora. Škof Ciril v Kazan! se nahaja v ječi od leta 1922 dalje. Prav veliko število škofov je pomrlo po raznih nezdravih ječah. Duhovnikov so boljševik! postreljali nad 1200. Neusmiljeno preganjanje cerkve v Rusiji je razumeti edino na ta način, da je večina sovjetskih komisarjev Židov, ki smatrajo krščansko cerkev kot svojega osebnega sovražnika. Zato tudi obsoja ruski narod sovjetsko vlado kot židovsko. mene jako prijazen, tudi mi je vse podrobno razkazoval, nisem pa mogel na njem prezreti prešerne bahavosti, češ, poglej, kaj vse imamo mi »Kulturträger ji!« Pa tudi to se opazi v Gradcu, da leži blizu slovenske meje, zato je treba iti le malo po ulicah in se ozreti po izložbah kijjigaren. V sleherni je v več izvodih razstavljena brošura: Die deutsche Kinderheit in Slowenien. Tako iz graškega življenja jasno odseva dvoje, troje značilnosti. Zelo razviti verski čut pobožnosti in zadovoljstvo državne pripadnosti se spajata z idejo enotno organiziranega nemštva. Pri nas pa je vse izprepleteno. Verska, narodna in državna ideja se ne stapljajo, marveč križajo. Danes živimo v takih prilikah, da dober katolik ni vnet za tesno narodno in državno edin-stvo, on noče tako tesnih vezi z drugo-verskimi Slovani — on je separatist, a težko si je zamisliti zastopnika tesne narodne in državne skupnosti, ki bi bil obenem veren in organiziran katolik. Zato pa je pri nas zaenkrat tudi še Izključen skupen nastop na zunaj, kar se nam utegne še v dogledni bodočnosti bridko maščevati. (Dalje sledi.) :: Zahtevajte povsod:: JUTRANJE NOVOSTI Dnevne novosti. m rassfatrilalce na UubVu veleselmu. »Jutranje N o v o s t i«, ki so »e že v kratkem času svojega ob-itoja radi svoje vsestranske in prvo-* trstne vsebine splošno priljubile ter ii pridobile naročnikov v vseh slojih lašega naroda plasti tudi na Hrvat-tkem in v Srbiji, bodo izšle ob pri-iki otvoritve III. ljubljanskega vele-(ejma v pomnoženi nakladi, ki je na-nenjena tudi za propagando v ino-semstvu. Ta številka »Jutranjih Norosti« bo vsebovala članke v vseh tvropskih jezikih ter se bo razposlala j inozemstvo. Zato priporočamo fsem, ki hočejo doseči s svojo rekla-no uspeh, da oglašajo v našem listu, 'lasti v velesejmski številki. Vsem onim razstavljalcem, ki bi ieleli posebnih opisov svojih podjetij, razstavljenega blaga itd. v redakcij-tkem delu lista objavljamo, da bomo Priobčevali take opise, podatke in obširnejše članke samo onih podjetnikov, ki inserirajo v našem listu. Natančnejše glede redakcijskega dela lista v uredništvu dnevno med 4. in 6. uro popoldne. _ Šumarji pri kralju. Udeležniki jugo-liovenskega šumarskega kongresa, ki se je rršil v Ljubljani, so odšli včeraj popoldne ra Bled, kjer jih je v parka dvorca »Suvo-,oi« sprejel Nj. Vel. kralj Aleksander. Šu-narji so poklonili kralju posebno spomin-ko knjigo o šumarjih in šumarstvu v Slo-reniji. Kralj je bil zelo ljubeznjiv s šumarji, ti so mu priredili navdušene ovacije. Nato e bila prirejena zakuska. — Povodom imendana romunskega tralja Ferdinanda se bo vršila pojutršnjem ta Bledu svečana služba božja, kateri bo-rta prisostvovali obe kraljevski rodbini. — Minister za vere v Ljubljani. V so-joto zvečer potuje g- dr. Janjič v Ljub • Sano na vsekatoliški kongres, na katerega e povabljen od predsedništva kongresa. — Mednarodni kongres Rdečega križa, /čer a j zjutraj sta odpotovala v Ženevo sa-litetski polkovnik g. dr. Žarko Ruvidič n g. dr. Marko Lehov. Odpotovala sta ta mednarodni kongres, da tam zastopata taš Rdeči križ. Kongres se bo vršil dne 16 t. m. v Ženevi. — Kredit za zgradbo patološkega In-itltuta. Vlada je odobrila kredit treh mili-onov dinarjev, ki se bo porabil za zgradbo patološkega instituta na medicinski fakulteti v Beogradu. — Kredit za šolstvo. Iz Beograda poročajo: Izdelan je novi proračun ministr- stva prosvete. V tem proračunu ostanejo tredltj za osnovno šolstvo isti kakor dosegaj. dočim so se krediti za srednje šol j 'Batno znižali. — Izplačilo doklad orožnikom. Mini-'trski svet je odobril izplačilo dodatkov »rožnikom, ki so bili odpuščeni vsled po-panjkanja kredita. Orožniki bodo prejeli l septembra tudi dodatke za mesec av-mst. — Osebna vest Generalnim ravnate-iiem banke Slavije je bil imenovan g. dr. ivan Bolte. Čestitamo! — Nova kazenska zagovornika. V ime-lik kazenskih zagovornikov višjega dežul-aega sodišča ljubljanskega sta bila vpisana (g. Fran Krisper, notar v Črnomlju in Lavoslav Sevnik, notar v Rogatcu. — Z beograjske univerze. Rok za vla-lanje prošenj za pripustitev k izpitom traja la vseh fakultetah beograjske univerze od t. do 5. oktobra. Izpiti bodo trajali do 15. oktobra. — Zagrebški župan na praškem kon-tresu mest. Vsa večja mesta naše države to dobila vabilo, da se po svojih zastopni-cih udeleže kongresa češkoslovaških mest, tl se bo vršil o priliki otvoritve jesenske-ta vzorčnega sejma v prvih dneh septembra. Zagreb bo na kongresu zastopal mest-&i župan Heinzl In dva občinska svetovalca. — čehoslovaki in državni jezik. Če-i kosio vaški pravosodni minister je izdal od-pk, glasom katerega morajo vsi notarji tekom enega leta dokazati, da dobro obvla-lajo češkoslovaški jezik v besedi in pisavi. — Z dopusta sta se vrnila policijski ravnatelj dr. Guštin in okr. pol. nadzor-tlk Jože Habe. — Iz policijske službe. Policijskemu aadkomisarju Gustavu P u š u v Mariboru le bil na predlog notranjega ministra poseljen naslov in značaj policijskega svetlika. — Ukinjenje baranjske županije. Na ■°dlagi sklepa ministrstva notranjih del se F*oe baranjska županija, a dva sreza te «Panije bosta pripadala bački županiji. — Delavske legitimacije. Ministrstvo W socijalno politiko namerava izdati delavske legitimacije, ki naj jjj nadomestile Delavske knjižice, ki so v raznih pokraji-lah zelo različne. Ministrstvo se je obrnilo aa ihteresirane organizacije za njihovo mišljenje. — Dne 2. septembra vsi v Kranj k Prazniku čitalnične 60 letnice in odkritju spominske plošče pesniku S. Jenku Čitalnica je eno najstarejših slovenskih društev in Je ta njeni praznik takorekoč slovenski praznSk. n — Po dogodkih v Kosovski Mitroviči po nedavnih krvavih spopadih med Musli* »ani in Srbi v Mitroviči se duhovi še niso pomiril ter se prvi kakor drugi priPrav. Dajo na osveto. Poleg 10 mrtvih Turkov so “Ui najdeni še štirje. Vsi štirje mrtveci s0 gBsllmanl, ki so bili prebodeni z nožem “£dl se, da ti mrtveci niso poginili v zad-W bojih, ker so se Srbi borili samo s samokresi, medtem ko so muslimani rabili »amo nože. Izgleda, kakor da gre tu za «mautsko krvno osveto. Hišo Ferad bega “«Vajo vojaki, ker je Ferad beg izjavil, da »«na zaupanja v orožnike. Meščanstvo je rosialo ministru za notranje zadeve štiri *ove brzojavke, v katerih se zahteva za-f ona okrožnega načelnika. V Mitroviči je P“ prijet neki Arnaut s polno torbo nožev, »h je razdeljeval muslimanom. V Mitro- »o dospel armijski komandant in na-^mik javne varnosti g. Lazič, ki bo vodil ^eiskavo o krvoprelitju na dan volitev. so obveščena, da je Ferad beg . uzviü Ärnauie na osveto. Pričakujejo, da a.vV Arnauti 25. t. m. izvršili napad ca — Jesenska porota v Ljubljani. Letošnje jesensko porotno zasedanje se prične v pondeljek 10. sepetmbra. Obravnave bodo trajale, v kolikor je sedaj predvideno, 10 dni. Dnevni red posameznih slučajev, ki pridejo do obravnave, še ni določen in ga objavimo takoj po razglasitvi, to bo v par dneh. — Požar, V sredo zjutraj ob pol 4. uri je v Žalcu začelo goreti gospodarsko poslopje posestnika Kasmana. Od tega ognja se je vnela še mala hiša ta gospodarsko poslopje Hermanovo ter so vsi trije objekti Pogoreli do tal. Ogenj so lokalizirale štiri brizgalne iz Žalca, Ložnice In Gotovelj. Da bi bilo vetrovno vreme, bi bila velika nevarnost tudi za ostala okolu stoječa poslopja. Vsled pomanjkanja vode je bilo gašenje otežkočeno. Kako je ogenj nastal, ni znano. — V Mladinskem domu na Kodeljevem pri Ljubljani je bilo ukradeno ravnatelju Alojziju Kovačiču moška srebrna žepna ura, ženska srebrna ura lin ženska zlata verižica, v skupni vrednosti 2000 Din. — Vlom na Šišenskem kolodvoru. V Šiški so vlomili neznani tatovi v delavnice državne železnice. Pokradli so tatovi kolo znamke »Herkules«, tov. št. 151.477, črno pleskano, vredno 2500 Din, dalje tehtnico za 10 kg, dve Skodelici iz medi 250 Din, žago za železo, 50 Din in pa kovinasti meter, vreden 25 Din. O vlomilcih nimata niti železniška straža niti državna policija še nobene sledi. — Vlom v barako. Neznan tat je vlomil v barako Terezije Bezjakove na vrtu Tržaške ceste in je ukradel 5 kg grozdja, 2 kg slaščic, nekaj čokolade ta srebrno moško uro, v skupni vrednosti 1600 Din. Ker se ti značilni barabarskli vlomi zopet ponavljajo v Ljubljani, ni izključeno, da se je zopet zbrala kaka organizirana druhal mladih vlomilcev, kakršne smo Smeli že dve v Ljubljani in katerih člani so še deloma po zaporih, deloma , so se razpršili, eden pa se je v zaporu obesil. Na to nevarno druhal se opozarja posebno sedaj, ko se vršita v Ljubljani katoliški shod ta velesejem, ki privabita tisoče tujcev v mesto naše varnostne oblasti, posebno pa tudli ljudstvo, ki naj' t>ode tudi samo previdno ta naj se čuva pred temi nevarnimi zlikovci in predrznimi žeparji. — Dvojna nesreča. V bližini Rožne doline se je prekucnil v neki graben voz, na katerem se je vozil tudi pek Vidmar iz Dunajske ceste. Pri padcu je zgubil zlato uro, vredno 5000 Din. Ko se je vrnil na mesto nesreče, ni bilo več ure. Uro je brž-kotne ukradel eden treh neznancev, ki so pomagali dvigati voz. Policija je uvedla tozadevno strogo preiskavo. — V Radohi na Dolenjskem je ukradel delavec Najetič Pavel iz Kosinja sodelavcema Gržanu in Mikšiču 400 Din gotovine. Pavlu Bačiču pa nekaj obleke in pa čevlje vredne 250 Din. Tatinski tovariš je neznano kam pobegnil. — Ukraden ameriški potni list Na povratku iz Amerike so odvzeli na meji Antonu Simončiču, doma iz Konj, občina Vače pri Litiji' njegov ameriški potni list in so ga poslali v svrho uradne objave in potrdila na pristojni urad v Zagreb. Ko se je hotel Simončič vrniti v svojo novo domovino, je prosil, da mu vrnejo zopet potni list. Iz Zagreba pa so mu odgovorili, da so potni list že odposlali na občino. Ker potnega lista ni prejela niti občina niti pristojna pošta, je potni list bržkotne kdo ukradel in se hoče izseliti pod tujim imenom v Ameriko. — Predrzen vlom v Črnomlju. Neznan vlomilec je vlomil v Črnomlju v trgovino z usnjem last čevljarja Alojzija Fabjana. Vlomilec je odnesel 17 kož finega črnega usnja po 300 Din to je 5100 Din, 4 telečje kože po 250 Din to je 1000 Din in 6 telečjih kož po 275 Din to je 1650 Din in pa 8 parov moških čevljev po 250 Din tb je 2000 Din, torej v skupni vrednosti za 9750 Din. Vlomilec je prišel skozi okno v vežo, tam je odprl s tatinskim idjučem vrata od trgovine in odšel z ukradenim blagom po isti poti. Domače razmere je moral poznati in je imel gotovo tudi pomagače. — Ubegli deček. V pondeljek 20. t. m. je odšel neznano kam ISletni deček Peter, kodrastih las, debeloličnega obraza, male močne postave, oblečen v višnjevo delavsko obleko. Ako bi se kod okoli klatil, naj se ga blagovoli pridržati in podpisane sta-riše obvestiti, da pridejo po njega. Delal je v predilnici, a je brez knjižice odšel. Naj ga nikdo ne vzame v službo. Vrniti se mora nazaj k starišem. — Primož Smolej, čevljar, Tržič 88. — Zopetna zrakoplovna nesreča. Te dni se je dvignil pilot Škarac z redovom Nestorovičem v svrlio fotografiranja terena. V višini 100 metrov se je motor nenadoma vžgal in oba nesrečneža sta padla na tla. Skarac je zgorel obenem z aparatom, njegovega tovariša pa so izvlekli izpod gorečega letala, Zvijal se je v strašnih mukah in je čez eno uro umrl, ne da bi prišel k zavesti. — Pegasti legar v Subotici. Zdravstvena oblast v Subotici je ugotovila šest težkih slučajev pegastega legarja. Ukrenje-no je bilo vse potrebno, da se epidemija ne razširi. — Dekleta po 300 dinarjev. Železniška policija v Novem Sadu je zaprla nekega Dragiča, ki je med vožnjo v vlaku posilil neko dekle Loš iz Starega Bečeja. Po svojem dejanju je skušal skočiti iz drvečega vlalca, kar pa so preprečili njegovi sopotniki. Pri zaslišanju je izjavil, da stoji v »trgovski« zvezi z lastnikom neke zemunske javne hiše, ki mu plača za vsako dekle 300 dinarjev. — Beg nevarnega zločinca. Iz zapora v Kikindi je pobegnil nevarni zločinec Marinko, ki ima na vesti 7 umorov ta nad 50 razbojstev. Z njim je hotel pobegniti tudi njegov zvesti oproda, kar pa so pravočasno zapazili in ga utaknili v trdnejšo celico. Ko je drugi dan jetniški paznik odprl vrata, ga je našel obešenega na vratih. Obesil se ie na trak, ki ga Je napravil iz hlač. — Starec in mlada dekleta. Subotiška Policija je prišla na sled nekemu 60 letnemu •emajliju iz Albanije, ki je vzel pred dve-Bja mesecema v službo neko 12 letno dekle Marico Nagy, ki jo Je uporabljal kot vir svojih dohodkov. Dekletce je oskrunil neki Kapetan in za njim še precej drugih. Starec ie uvidel, da je ta posej dobičkanosen in si !e. ^ času preskrbel Še nekaj de- Kier. Ubiskovalcev, ki so plačevali orgije z dragim denarjem, ni manjkalo. Poleg starca je policija zaprla tudi vse odrasle »cvetke« in njihove kavilirje. Proti staršem mlajših deklic pa je bila uvedena preiskava. — Nenavaden vzrok smrti, Rudolf Šešerka, višji stavbeni svetnik pri južni železnici na Dunaju je čakal tri doige leta, da mu nakaže stanovanjska oblast stanovanje. Ko je že skoraj obupal, da bo imel še kdaj svoj lastni dom, je dobil nekega dne odlok, da se sme preseliti v neko lepo hišo. Šešerka je vest tako razveselila, da ga je zadela kap. Prepeljan je bil v bolnišnico, kjer je kmalu nato umrl. Tako ie moral zamenjati svoje stanovanje s hladnim grobom. — Nenravni oče. V Novem Sadu sta se v zadnjem času pripetila dva slučaja, ki nam jasno kažeta, kam dovede človeka pomanjkanje moralnega čuta. Neki novosadski trgovec je že delj časa pohotno gledal na svojo 13 letno hčerko In jo Je te dni posilil. Istočasno pa je policija odkrila, da je živel čevljar Jančič v krvoskrunskem razmerju s svojo 13 letno hčerko. Njegova žena je zato vedela, pa se tri upala naznaniti. Radi tega sta se često prepirala. Oba se bosta morala zagovarjati pred sodiščem. — Eleganten vlomilec. Beograjska policija je že delj časa zasledovala neznanega vlomilca, ki je redno obiskoval stanovanja premožnejših meščanov in se preskrbel z denarjem in blagom. Končno so vendar-le prijeli nekega Pera Paniča, ki je priznal precej svojih »tajnih« obiskov. Peri je šlo zelo dobro in je živel zelo razkošno. Sedaj pa čaka v celici na pravično kazen. Da mu ne bo dolgčas, so zaprli tudi njegovo ženo, ki ga je često zvesto podpirala. — Tatinski požigalec. Neki Ante Kovačič z Ugljana v Dalmaciji je dolgo časa razmišljal, kako bi prišel do denarja. Končno je sklenil zažgati gospodarsko poslopje nekega sovaščana. Ko je poslopje gorelo, so pritekli vsi domači iz stanovanjske hiše gasit. On pa je šel mirno ta brez vsake ovire v hišo in tam izmaknil 30 tisoč kron ter nato zbežal v Split. Ko je zvedel, da ga policija zasleduje, je neznano kam pobegnil. Lastnik trpi več stotisoč kron škode. —- Kranjske novosti. Tega dne pridejo obiskat naše društvo Cercle francais člani francoskega geografskega društva mesta Lille, čegar tragično vojno usodo vsakdo pozna. Pri tej priložnosti moramo poudariti, da nas zelo veseli, da smemo pozdraviti bratske Francoze v svoji sredi. Cerclu in njegovim damam popolnoma zaupamo tako glede ljubeznivosti kot tudi bufeta. Samo eno naj bi naše društvo upoštevalo, da namreč študirajo Vrli lillski geografi na tem izletu Vzhodne Alpe in da so pri tej priliki prišli tudi k nam kot alpskim prebivalcem, niso pa prišli proučavat Balkana. Člani cercia naj zato nikar preveč ne omenjajo naših balkanskih razmer! Poleg tega moramo opozoriti svoje francoske goste na našo slavno Napoleonovo dobo, ki je bila žal tako kratka. — Celjske novosti. Lepo soinčno vreme, katero je zopet minule dni zavladalo pri nas, Je zelo ugodno kmetovalcem, kateri sedaj pridno spravljajo pod streho otavo, katere bo istotako letos v izobilju, kakor je bilo sena. Tudi drugemu rastlinstvu toplo vreme ugaja, posebno vinogradom. Jutra so okrog Celja sicer meglena in hladna, dnevi pa so vendar še lepi in vroči. — Mestni magistrat razglaša, da so se v mestni klavnici primerno znižale pristojbine izvozničarjem, kateri koljejo živino v mestni klavnici. — Novi mostič čez Sušnico nasproti javne bolnišnice je že skoro dogotovljen. — Na mariborski razstavi so častno udeleženi s svojimi izdelki tudi razni celjski obrtniki. Te dni je ravno obletnica, kar se je lani vršila v Celju obrtna razstava, katere prijetni dnevi so vsem gotovo še v spominu. Merodajni činitelji naj bi za prihodnja leta priredili v Celju zopet kaj enakega, da se naše mesto, v katerem cveto obrt, industrija in trgovina, zopet malo pokaže zunanjemu svetu. — Tujcev-le-toviščarjev še imamo vedno precej v našem mestu. Kmalu pa bodo pričeli odhajati, potem pa bo poživelo naše ulice zopet dijaštvo, katero se v kratkem novrne poživljeno s šolskih počitnic. — Raz celjske vinorodne griče so se že pričeli oglašati klopotci, ki nam oznanjajo bližajočo se jesen in ž njo čas vinsice trgatve. Vinogradniki še imajo stare zaloge vina, katerega skušajo najbolj potom vinotočev spraviti v denar, da bodo za novi pridelek imeli na razpolago posodo. — Mariborske novosti. V nedeljo dne 26. t. m. ob 10. uri dopoldne se vrši v svrlio ustanovitve podružnice Zveze čebelarskega društva za Slovenijo čebelarski shod V dvorani mariborskega okrajnega zastopa. — Vsled razveljavljenja volitev in razpusta dne 7. aprila izvoljenega odbora ko-vinsko-obrtne zadruge se vrši v soboto dne 25. t. m. ob 7. uri zvečer v Jio-telu »Kosovo« izredni občni zbor zadruge v svrho novih volitev. — Jurija Vidoviča iz Šmarja pri Ptuju je njegov sosed Josip Vidovič zaradi škode, ki mu jo je napravil na polju, tako pretepel, da mu je prizadejal težke telesne poškodbe. Vsled tega je bil Josip Vidovlič od okrožnega sodišča obsojen na en mesec ječe. — 26 letni posestnikov sin Josip Hutter iz Dravograjske okolice je dne 1. julija t. I. v že vinjenem stanju povabil Alojzijo Jamnikovo na skupno zabavo. Ker mu je dekle to odklonilo, jo je z nožem trikrat zabode! v prsi ter na to pustil ležati v nezavestnem stanju. Jamnikova je v svoji tožbi oroti nasilniku zahtevala 50 tisoč dinarjev odškodnine. Sodišče je obsodilo Hutterja na eno leto težke ječe ter na plačilo tisoč dinarjev odškodnine Jamnikovi in na povračilo sodnih stroškov. — Znižani vizum in 33% znižana vožnja za osebne ta brzovlake je dovoljena P0-setnikom VI. vzorčnega velesejma v Pragi v dneh od 2. do 9. septembra. Brezplačna pojasnila daje Češkoslovaški konzulat, Ljubljana, Breg 8 in Aloma Company d. z o. z. v Ljubljani, Kongresni! trg 3. — Kino »Vodmat«. V petek dne 24., v soboto dne 25. ta nedeljo dne 26. avgusta t. I. »Smrtonosna lestva« v 6 dejanjih. Prvovrstni cirkus; fina vohunska afera, zanimiva od začetka do konca, ko junaški kapetan premaga leva. Pondeljek 27. t. m. »Pot Hanelice v nebesa«. Vsak večer ob 8. uri sodeluje godba. — Običajne in posebno dolge valjčke z večletnim jamstvom »STOEWER«, zastopstvo Ljubljana, Šelenburgova ulica 6-L Narodno zdravstvo. — Spolno zdravstvena razstava v Osijeku. Društvo za povzdlgo umetnosti in znanosti v Osijeku Je te dni otvorilo spolno razstavo. Razstavljene slike in modeli predočujejo anatomije spolnih organov, razne vrste bolezni, možnost prenosa bolezni na otroke, kakor tudi na očii ta usta odraslih ;td. Razen tega predstavljajo slike možnost m način ozdravitve. Slike in modele je dalo na razpolago ministrstvo za narodno zdrav-»* ® *đrav*tytfll odsek v Zagrebu. Novosti iz Primorske. — Romunski kralj v GorisL V sredo je obiskal romunski kralj Ferdinand Gorico. V njegovem spremstvu se je nahajal prestolonaslednik Karel ta princezinji Marija in Ileana. Južinal je v Hotelu pri pošti. Po južini si je ogledal goriško okolico, kjer so se biii ljuti boji, nakar se je odpeljal na Bled. Avtomobil Je vozil sam. — Spletke proti slovenski duhovščini na tržaškem ordinarijatu. Neki tržaški list je priobčil pred par dnevi pismo »bednega duhovnika na deželi« v Istri, ki opominja novega škofa, da je v njegovem Interesu, da počisti ordinarijat. V škofijskih pisarnah je namreč še nekaj slovenskih duhovnikov in to ne da tistemu Italijanu miru, ker bi najraje videl, da bi jih novi škof pognal čez prag. »Istrska Riječ« je postavila umestno vprašanje: »Mari ni ordinarijat za vernike ta duhovnike. Ali je možna pri nas institucija, ki bi izvajala politične cilje: asimilacijo Slovanov in ubijanje njihovih duš? Duševni boj je večji greh nego telesni. Ali more to izvajati tisti, ki naj širi ljubezen Odrešenikovo med narodi?! Taki duhovniki so največji agitatorji proti naukom Kristovim, ker jim je nadvsem njihov nacijonali-zem, ne pa ljubezen do bližnjega. Novi škof dr. Fogar je človek visoke kulture, blagega srca in bogat na izkušnjah, zato se ne bo oziral na pisarenje takih svojih duhovnikov, hodil bo po poti, ki mu jo je določila previdnost: deloval bo blagotvorno, ne pa razorno, širil bo ljubezen ne pa sovraštvo. — Zagoneten zločin na Opčinah. Te dni sta dva dečka, stikaje za ptičjimi gnezdi naletela na razmesarjeno moško truplo, ki je ležalo v neki goščavi blizu Dola. Stekla sta v vas ta javila slučaj orožnikom. Na lice mesta je odšlp nekaj orožnCkov in precej domačinov. Na licu mesta se jim je nudil grozen prizor. Neznanec je bil ves razmesarjen in na vratu so se videli znaki, ki jasno kažejo, da ga je neznan mori ec tliščal za vrat in ga bil s kamenjem po glavi in telesu. Nesrečneža ni mogel nihče spoznati. Nekateri domnevajo, da gre za nekega godca, ki je par dni igral v nekaterih gostilnah. Vendar pa ne pozna nihče njegovega imena. Strašen zločin je vzbudil med domačim prebivalstvom mučen vtis. — Primerna nagrada. V Trstu so napravili izložbo neokusnih predmetov, ki jih nahajamo po raznih stanovanjih: neumetniški kipi, brezizrazne sobice, vzdolžna stenska preproga s popisanimi razgednica-mi in sličen brimborium. Najzanikrnejša navlaka je dobila prvo darilo: poln koš starih avstrijslđh nežigosanih kron. Sport in turistika. NOGOMETNA TEKMA V MARIBORU. V soboto dne 1. in v nedeljo dne 2. septembra vsakokrat ob 5. uri popoldne se vrši prijateljska nogometna tekma med jugoslavenskim športnim klubom »Orient« iz Sušaka in prvim mariborskim športnim klubom. Šolstvo. — Na deški meščanski šoli v Mariboru je pričetek ponavljalnih izpitov v sredo dne 5. septembra t. 1. ob 8. uri. Izpiti trajajo po potrebi do petka dne 7. septembra. Vsi dijaki, ki hočejo položiti izpit, se morajo zglasiti prvi dan, na vsak način pa v teku navedenih treh dni k izpitovanju. V teh dneh se vršijo tudi morebitni drugi izpiti. V pondeljek dne 10. in v torek dne 11. septembra je vpisovanje za vse razrede. Učenci, ki vstopijo v 1. razred, se morajo izkazati z zadnjim šolskim izpričevalom, krstnim listom, domovnico in z izpričevalom o cepljenju. V 1. razred se sprejmejo učenci, ki so dovršili 5. šolsko leto in imajo v jeziku in računstvu vsaj red »2«; v drugih predmetih bodi povprečni red takisto »2«. Iz okoliških občin bo sprejetih le toliko učencev, kolikor bo dovoljeval prostor. V sredo dne 12. septembra je ob 8. uri božja služba, v četrtek dne 13. septembra pa pričetek rednega pouka. Ker je višji šolski svet v odloku z dne 2. avgusta 1923, štev. 6781, odmeril za izpitovanje ta vpisovanje zadosti dolgo dobo, se ravnateljstvo ne bo oziralo na poznejše prijave glede izpitov ali vstopa. — Ravnatelj. Iz društvenega življenja. — Nabavljalna zadruga drž. nameščencev v Ljubljani opozarja svoje člane na izreden občni zbor, ki se vrši dne 25. avgusta t, 1. ob 20. uri v dvorani Mestnega doma. — Upravni odbor. Dopisi. . — Slovenska Bistrica. V soboto dne 18. t. m. je nevihta spremljana z gosto in debelo točo zopet obiskala naše Spodnje Pohorje in napravila v občinah Tinje, Ko-vačjavas, Ritoznoj, Bukovec in Gabernik v vinogradih in na polju velikansko škodo. — Olepševalnemu društvu bi nujno priporočali, da popravi oziroma odstrani one na vandalski način poškodovane klopi v kolodvorskem drevoredu, ki nikakor ne delajo čast olepšanju mesta. Vsekakor bi se naj zanimalo tudi za storilce, ki so se že ponovno izkazali s svojim divjim junaštvom. Podpirajte Jugoslovensko Matico. Izpred sodišča. VZROK ŽELEZNIŠKE NESREČE NA SAVI PRI LITIJI. Dne 23. aprila t 1. je- treščil osebni vlak št. 34 iz Litije pred distančnim znakom na postaji Sava v tovorni vlak, ki je vozil pred njim v isti smeri. Sunek je bi! precej silen. Težko poškodovan je bil Jos. Mudrovčlč, lahko poškodovana aa sta bila Helena Sok in Janko Lukač. Pokvaril se je stroj osebnega vlaka, popolnoma razbita pa sta bila dva, deloma razbita pa pred-zadnja dva tovorna vozova. Kot povzročitelja nesreč je obtožil drž. pravdnik postajnega odpravnika Franceta Cerarja, ki je vršil takrat,prometno službo in pa njegovega kretničarja Jakoba Misleja. Cerar je dovolil tovornemu vlaku iz Litije prihod, ni pa obvestil o tem kretničarja in tudi ni odprl uvoznega znaka. Mož se je zabaval z neko žensko v sosedni gostilni, tako da je na tovorni vlak popolnoma pozabil. Čez nekaj časa zove Litija Savo in vpraša, če sprejme osebni vlak. Cerar je pozabil na tovorni vlak, ki še ni bil na postaji in je dovolil prihod osebnega vlaka. Na ta način je prišlo do nesrečnega trčenja. Zakaj ni kretničar, ki je vedel, da je tovorni vlak še na progi, posebno ko je čul signal za osebni vlak, Cerarja opozoril, ali obvestil vlakovodjo tovornega vlaka, da je dobil signal za osebni vlak, in pa zakaj se ni tovorni vlak, ki je stal na odprti progi, od zadaj zavaroval, kar bi bilo tudi preprečilo nesrečo, se sploh nj obravnavalo, Na predlog drž. pravdnika g. Domenico, ki je silno ostro nastopil proti tako lahkomiselni malomarnosti, katere nikakor niso zakrivili glad, preveč službe, slabe razmere ali nenaspanost, marveč pijanstvo in lahkomiselna ženska družba v tako resni in odgovorni službi, je bil obsojen France Cerar na 1 mesec strogega zapora. Mislit pa je bil oproščen. § 104 Posestnik Janez Kermavner v Lazah je očital okr. glavarju v Logatcu, da Je prejel nekaj pod palec in razveljavil neko kupno pogodbo glede lova. Mož je sicer očitanje zanikal, kar pa se mu ni posrečilo in je bil obsojen zaradi očitanja podkupljl. vosti na 300 Din globe ali 6 dni zaJ>or* TRIJE RAZBIJAČE Tovarniški delavci na Jesenicah Ivan in Franc Pavlič in pa Štefan Savnik so razbijali po gostilnah pri Hafnerju in Ptičarju ter so potolkli več čas, steklenic in stolov. Ivan Pavlič je tudi težko poškodoval z nožem gostilničarja Hafnerja, ko jih je te porinil iz gostilne. Obsojeni so bil Ivan Pavlič na 4 mesece t. j. in mora plačati 1000 Din za odhod zaslužka in 1000, ostala obtoženca pa, ki sta malo menj rogovilila, pa vsak na 5 dni zapora In morajo vsi skupaj plačati 274 Din škode. NEVARNA TATICA. Ko je bil posestnik Matija Mali iz Ko-tredeža z družino na travniku pri mrvi, je vlomila v hišo Ana Zorčeva in mu ukradla iz zakljenjene omare 600 D(in. Obtoženka je trdila, da je iskala mleko, pri čemer jo je premotila prilika ta je ukradla tudi denar, toda ne 600, marveč samo 310 Din. Ne izključuje, da je možno v naglici tudi kaj izgubila. Mali ni zahteval odškodnine, češ saj itak nič nima in je tudi odklonil predlog drž. pravdnika, naj jo vzame v službo, da mu odsluži. Zorčeva je bila obsojena .na 8 mesecev težke ječe. Borzna poročila. Beograd, 23. avgusta. Devize. Dunaj 0.1338—0.1340, Berita 0.00185— 0.00195, Budimpešta 0.53—0.56, Bukarešta 45—46, Italija 415—419, London 438—438250, New York, ček 95.90—96, Pariz 538—540, Praga 280—280.10, Solun, povpraševanje 150, Sofija 84—85, Švica 1737.50—1741, Var-šava 0.04—0.05. — Valute. Dolarji 94.50 —95, francoski franki 534—536, madžarske krone 0.60—0. Zagreb, 23. avgusta. Devize. Du naj 0.1340—0.1375, Berlin 0.0018—0.0022, Budimepšta 0.525—0.575, Italija 413—414.25, London 437-438, New York, ček 95—95.75, Pariz 535—540, Praga 282—283, Sofija 75-80, Švica 1737.50—1739.50. — Valute. Dolarji 94—94.75, avstirjske krone 0.1340— 0.1345, bolgarski levi 0—70, češkoslovaške krone 278—280, francoski franki 0—525, madžarske krone 0.40—0.50, romunski leji 43—44, suvereni 0—430, lire 407.50—409. Curih, 23. avgusta. Berita 0.000103, New York 553.25, London 25.21, Pariz 31, Milan 23.80, Praga 16.20, Budimpešta 0.003375, Bukarešta 2.60, Beograd 5.S0, S >-fija 4.85, Varšava 0.0023, Dunaj 0.007773, avstrijske krone 0.0078. Praga, 23. avgusta. Dunaj 4.69, Berlin 0.0775, Rim 149250, avstrijske krone 4.69, italijanske lire 150.25, Budimpešta 17.65, Pariz 194.25, London 155.375, New York 34.05, Curih 627.75, Beograd 36.50. Dunaj, 23 avgusta. Devize. Beograd 738—742, Berlin 0.01375—0.01575, Budimpešta 3.85—3.95, Bukarešta 319—321, London 323.200—324.200, Milan 3049—3061, New York 70.935—71.185, Pariz 3962—3978, Praga 2077—2087, Sofija 598—602, Curih 12.825—12.875. — Valute. Dolarji 70.563 —70.960, levi 576—584, nemške marke 0.01375—0.01575, angleški funti 321.400— 323.000, francoski franki 3915—3945, italijanske lire 3025—3045, jugoslovanski dinarji 729—735, romunski leji 298—302, švicarski franki 12.710—12.790, češkoslovaške krone 2059—2075, madžarske krone 2.10— 2.30. Berlin, 23. avgusta. Dunaj 7281, Milan 219.450, Praga 149.625, Pariz 283.290, London 22,942.500, New York 5,067.300, Curih 917.700, Beograd 52.368. Vremensko poročilo. „Jutranje Novosti.” — Ljubljana, dne 23. avgusta 1923 Barometer Kraj Cas Zračni tlak Zračna temper. Vetei Oblačno O—IO Padavine mm Ljubljana . 7 765-6 15-3 brezv. polobl. 4-7 Ljubljana 14 764-2 24-3 jugovzh. del. obl. Ljubljana 21 765-2 19-4 sever jasno Zagreb 7 7658 18-0 zap. oblačno 6-0 Beograd , . .... 7 764-5 18-0 brezv. >» 6-0 Dunaj . 7 764-3 15-0 zap. ,, 4-0 Praga . 7 767 0 14-0 jugozap. več jasno 3-0 Inomost ....... 7 765-9 13-0 brezv. t» 12-0 Temperatura Sfera SL s JUTRANJE NOVOSTf- Scev. 172. . _________***+ Gospodarstvo Za gospodarska povzdtgo DoSanlska. V nedeljo 19. t. ra. se je vršil v Straži .pri Novem mestu v Vintarjevi gostilni ob-j^ni zbor »Vodovodne zadruge Dvor« ozir. (Toplice. K zadrugi je pristopilo do sedaj (približno 45 udov. i Občni zbor je otvoril in vodil gospod |dr. Konvalinka. okrožni zdravnik in po-jsestnik sanatorija v Toplicah. Temu go-Jspodu gre v družbi z občeznanimi gospodi fčfoHne okoli Krke zasluga, da se je osnovala ta za našo dolino velevažna zadruga, (Id hoče izrabiti vodno silo Krke na Dvoru (za privabljanje večjih industrijskih podjetij Pv našo dolino in v dolenjsko metropolo [Novo mesto. Ta razlog je tako navdušil 'g. kneza Auersperga, da se je odločil pre-pustiti svojo vodno silo v gospodarsko po-|Vzdigo gotov^^a dela Dolenjske za mini-jinalno ceno že omenjeni zadrugi, za kar 3»u bodi na tem mestu izrečena prisrčna (hvala vsega tukajšnjega prebivalstva, f Po dolgih, stvarnih' debatah so se spremenila zadružna pravila posebno z ozi-Ifom na pristopnino, ki se je določila na 25 |£>in iz visočine deleža, ki se je nastavila na 250 Din, tako da je pristop in nakup deležev omogočen tudi malemu človeku in kmetu naše doline, v katere gospodarski blagor naj se v prvi vrsti razvije v naši dolini industrija! To stališče sta posebno' zastopala srezki predsednik naše . stranke dr. Viktor Gregorič in g. ravnatelj kmetijske šole na Qrmu g. Skalicky. Razpravljanjem in predlogom omenjnih dveh gospodov se je z veliko večino pridružil občni zbor. Na isti podlagi se je po predlogih lesnega trgovca Petriča iz Kandije in gospoda Klinca iz Dobrega polja spremenila točka glede posesti deležev in njihove glasovalne pravice. Sklenilo se je, da ostane ingerenca tudi malemu človeku in ne samo kapitalistom, da ima posestnik deležev za prvih 50 deležev 50 glasov, od prvih 50 naprej pa za vsakih 50 novih deležev po en glas. Po odstopitvi starega odbora se je izvolil nov odbor. V načelstvo so bili izvoljeni sledeči gg.: predsednik Fran Šuklje, dvorni svetnik in graščak na Kamnu, podpredsednik dr. Josip Režek, odvetnik v Novem mestu, blagajnik dr. Viktor Gregorič, okrožni zdravnik, tajnik Ivan Petrič, lesni trgovec v Kandiji, odborniki: dr. Janez Konvalinka, okrožni zdravnik in posestnik sanatorija v Toplicah, Anton Klinc, posestnik iz Gor. polja, Ivan Kulovec, po- sestnik iz Vavte vasi, Fran Šurla, posestnik iz Straže, Alojz Hrovat, inženir iz Novega mesta. V nadzorstvo so bili izvoljeni: dr. Ivan Vašič, odvetnik v Novem mestu, Fran Može, posestnik na Dvoru, Ciril Dular, trgovec iz Novega mesta, Josip Klemenčič, tovarnar v Novem mestu, Bohu-slav Skalicky, ravnatelj kmetijske šole na Grmu. Predsednik občnega zbora dr. Konvalinka se je po izvolitvi zahvalil zborovalcem za veliko zanimanje, ki so ga udelež-niki pokazali zlasti s trezno in vsestransko debato. Novoizvoljeni odbor »Vodovodne zadruge Dvor« nam jamči, da bo toli za-željena elektrifikacija Krke, ki bo oblago-darila našo dosedaj zapuščeno dolino in našo dosedaj s Kandijo povečano metropolo Novo mesto z industrijskimi podjetji, le prišla do zaželjenega cilja. X Dolenjskim sadjarjem. Letos se nam obeta še dosti bogata sadna letina na Dolenjskem. V sadovnjakih imamo nebroj vrst, katerih ne poznamo, ne samo to, kar je najmanjše zlo, ne znamo sadja prodati. — Bogat pridelek, ki bi nam dal lepe dohodke, preide v nič. Sadni trgovci ne vedo za nas. Da se izognemo vsemu temu priredi Sadjarsko-vrtnarska podružnica v Novem mestu v prostorih državne kmetijske šole na Grmu sadjarsko razstavo, združeno s predavanji o razpošiljanju sadja, o sadni uporabi etc. Tu bo dosti prilike, da se spoznajo sadjarji in kupci. Marsikdo, ki bi rad kupil sadje ne ve kje bi ga dobil, na koga bi se obrnil. Vsi sadjarji, ki želite razstaviti ter uspešno prodati sadje, prijavite sadjarsko-vrtnarski podružnici v Novem mestu, vrsto sadja katero mislite razstaviti ter množino, katero mislite prodati. Razstava se vrši v začetku oktobra. X »SAVA«, občeznana zavarovalna delniška družba v Zagrebu je imela svoj prvi redni občni zbor pod predsedstvom družbenega predsednika g. dr. Švrljuge. Iz poročila družbene direkcije je razvidno, da se to mlado domače podjetje zelo povoljno razvija, ter da je zbog doseglih rezultatov priborilo si v svoji stroki vodilao vlogo na polju našega domačega naro/.ega gospodarstva. Družba, ki se za er/, rat bavi samo z elementarnim zavarovanjem (proti požaru, ulomu, škodam pri prevažanju), je dosegla v poslovni dobi 1921/22 na premijah in na pristojbinah nad 100,000.000 kron in izplačala za škode 25,000.000 kron, ter izkazuje po amortizaciji vseh svojih ustanovnih in upravnih stroškov dobiček 4 milijone 638.713 kron. Dividende plača družba 10% t. j. 16 Din (64 kron) na delnico. V dopolnilo upravnega sveta so bili izvoljeni kot člani ravnateljstva gg.: Edgard Morpurgo, dr. Milan Vrbanič, Kamilo Bošnjak in nadzornega odbora gg.: Leiben? frost. St. Tubič, dr. Kleva, St. Benčič. X Angleško posojilo GrčliL Kakor izv$ Echo de Paris iz Londona, je angleška, banka dovolila Grčiji predujem milijon funtov šterlingov. X Direktni brzi in tovorni vlaki za pokvarljivo blago. Med našim ministrstvom za promet in avstrijskim se vodijo pogajanja o vzpoztavitvi direktnih brzih in tovornih vlakov za prevoz pokvarljivega blaga med nami in Avstrijo. Ker mora ta promet blaga iti čez Madžarsko, se je sklenilo, da se pozove tudi prometni delegat madžarske vlade, da bi se pogajanja nadaljevala. X Dobava raznih strojev. Pri ravnateljstvu državnih železnic v Subotici se bo vršila dne 6. septembra t. 1. ofertalna licitacija glede dobave 8 kompletnih stružnic, 5 kompletnih shaping-strojev, 3 elektromotorjev, 60 m jeklene transmisije itd. Predmetni oglas z natančnejšimi podatki je v pisarni trgovske in obrtniške zbornice v Ljubljani intersentom na vpogled. Glavni urednik: Ivan Podržaj. Odgovorni urednik: Miha Gaberšek, Last »Zvezne tiskarne« v Ljubljani. mond et Jules de Goncourt: Renče Mauperin, / (Roman.) (Nadaljevanje.) — iako prijazen? je dejal Denoisel. Pa bi vam f$saj. bil plačal vse vaše vožnje z izvoščki... 2e r.veß kot dve leti vam obljubuje podprefekturo... f — Moj dragi Denoisel, to je pa mnogo težje, 'kot si vi to predstavljate... Potem pa, če človek [noče biti preveč oddaljen od Pariza... Sicer pa, (med nami rečeno, stvar je takorekoč že urejena. iJDanes mesec lahko že gotovo računam na to... — O kom ste govorili? je vprašal Barousse. — O La Bradizzi, je odvrnil Davarande. — A, La Bradizzi!... Imenitna! je dejal Re-(jrerchon. Neverjetno je lahka! Zadnjič sem bil v loži gledališkega ravnatelja: če pleše, je ne slišite pasti na tla... — Mislili smo, da te bomo videli včeraj zvečer, Henri, je dejala gospa Davarande bratu. ■— Včeraj sem imel predavanje, je dejal Henri. — Ti se ne udeležuješ volitev, kaj ne? je rekel Barousse. — Nikdar! , — Moram ti reči, Denoisel, da si slab držav- ljan. To ti je že v krvi in nočem ti očitati, vendar le to... — Slab državljan, kako to? r- To se pravi, ti si v sporu z zakoni... — Jaz? ^ — Da. Glej, ne da ti omenjam drugih stvari, ^edinole zapuščino tvojega strica Fredčrica, ki si jo prepustil njegovim nezakonskim otrokom... — No, in? — Glej, jaz to imenujem protizakonito, graje in obžalovanja vredno dejanje. Kaj hoče zakon? Saj je vendar jasen: hoče, da otroci, ki so rojeni izven zakona, ničesar ne podedujejo, To ti je bilo znano, jaz sem ti povedal, notar ti je bil rekel, zakonik tako govori. In kaj si storil? Prepustil si zapuščin ootrokom in poslal zakonik in njegove določbe rakom žvižgat. Odkloniti premoženje strica pod takimi pogoji, Denoisel, se pravi, čast izkazovati nenravnosti in podpirati... — Gospod Barousse, poznam vaše principe v tej stvari... Toda kaj hočete? Ko sem videl te tri revne dečke, sem si dejal, da mi ne bodo nikdar šle smodke v slast, ki bi jih kadil na račun njih kruha... Človek ni popoln. — To pa ni zakon. Kadar zakon nekaj pravi, hoče s tem nekaj doseči, kaj ne? Zakon je zoper nemoralnost. Vzemimo, cia bi te posnemal... — Ne bojte se, Barousse, je dejal g. Mauperin in se nasmehljal. — Nikdar se ne sme dajati slabega vzgleda, je zamišljeno odgovoril Barousse. In proti Denoiselu je dejal: Razumi me dobro, Denoisel, radi tega te nič manj ne cenim ... nasprotno, klanjam se tvoji nesbičnosti; da bi pa rekel, da si prav storil, ne! To je kakor tvoje življenje, in tvoje življenje ni redno. Vraga, človek mora imeti kako opravilo, mora vstopiti kamorkoli, ali v urad ali pa se posvetiti državi. Če bi bil to storil o pravem času in s tvojo nadarjenostjo, bi imel morda sedaj službo z tri ali štirimi tisoči frankov. — Ponujali so mi mnogo več, gospod Barousse. — Več? je dejal Barousse. — Več, je mirno odgovoril Denoisel. — Barousse ga je debelo gledal. — Brez šale, je odvrnil Denoisel, imel sem veliko bodočnost... v času petih minut. Poslušajte... 24. februarja leta 1848 nisem vedel, kaj naj počnem... Ko so zavzeli zjutraj Tuilerije, pač človek cel dan ni vedel, kam naj se obrne... Prišlo mi je na misel, stopiti k prijatelju, ki je bil ministrski uradnik... na drugi strani reke. Pridem v ministrstvo. Nikjer žive duše. Grem po stopnjicah navzgor in stopim v ministrovo sobo, kjer je delal moj prijatelj: pa tudi njega ni bilo. Prižgem si cigareto in čakam. Med tem ko pušim, vstopi neznan gospod. Mislil je, da sem od ministrstva. Bil je brez klobuka in jaz sem pa mislil, da spada k hiši. Prav uljudno me je prosil, naj mu razkažem prostore. Vedel sem ga okoli in vrnila sva se. Nato mi je dal nekaj pisati, čegar vsebino mi je natančno označil: vzel sem prijateljevo pero in pisal. Ro je prečital moj izdelek, je bil navdušen, čudil se je mojemu pisanju. Stisnil mi je roko, tu opazi, da imam rokavice. Skratka, v teku četrt ure me je iskreno prosil, naj postanem njegov tajnik.... Bil je novi minister! — In ti nisi sprejel? , — Moj prijatelj je bil prišel... Sprejel sem zanj. Tako je stopil v državni svet kot višji nadzornik ... Bili so pri deserju. G. Mauperin si je približal krožnik malega peciva in ga raztreseno drezal s prsti. — Gospod Mauperin? mu je rekla soproga in mu dala znamenje z očmi. — Oprosti, draga moja... simetrija, da, vse mora biti v redu... nisem mislil na to... in porinil je krožnik nazaj na njegovo mesto. — Navado imate, vse v nered spravljati... — Ni bilo prav, draga moja, prosim odpu* ščanja... Vidite gospodje, moja soproga je izborna ženska... Toda če se človek dotakne njene simetrije... To je na njenih ver, simetrija. — Smešni ste, gospod Mauperin, je dejala gospa Mauperin in zardela, ker ji je očital njen pro-vincijalizem, in naglo je rekla hčerki: — Moj Bog, Renče, kako se pa držite! Držli.-se vendar ravno, moj dragi otrok... — Lepo, je mrmralo dekle čisto tiho samo prt sebi, mama se maščuje nad menoj... — Gospodje, je dejal g. Mauperin, ko sč je bila družba vrnila v salon, itak veste, da smete kaditi Za to se imamo zahvaliti mojemu sinu; bil je tako srečen, da je dobil to dovoljenje od matere. — Kave, boter? je vprašala Renče gospoda Baroussea. — Ne, je odvrnil Barousse, ne mogel bi spati... — Tukaj, je dejala Renče in končala njegov stavek. — Gospod Reverchon? — Nikdar, gospodična, prav lepo se vam zahvaljujem. Tekala je semtertja in dim skodelic, ki jih jč prenašala, ji je stopal v lice s kavino vročino. — So vsi dobili kavo? Odgovora ni počakala. — Tra, tra, tra... Klavir je zadonel in začule so se prve note polke. Nato je prenehala, rekoč: Ali se bo plesalo? Ce bi plesali? Oj, plešimo vendar! — Pusti nas vsaj v miru kaditi, je dejal gosp, Mauperin. (Dalje sledi.) mu CBLHSI HBB Cena oglasom do 20 besed Din S*—; vsaka nadaUna beseda 25 para, z davščino vred. morska trava. Peter Kobal Kranj, Glavni trg tvornica vseh vrst blazin In žime in morske trave, modroce na peresih. Specljelna tvrdka za izdelovanje klubgarnitur. Najnižje oenei — NajsoUdnejši izdelki! — Za-htevajte oferte in cenike! 2 8 sobami, 2 kuhinjama, kletjo, možno zidana, pripravna za vsako obrt ob železniški progi Zidanimost —Zagreb tik kolodvora, poleg vrt za zelenjavo, S orala njive, hlev za živino in svinjaki se ceno proda. Stanovanje takoj na razpolago. Dopise pod „Ugodna prilika“ na upravo tega lista. TSilil popolnoma nov za 300—400 kg teže se proda po ugodni ceni. Naslov v upravi Usta. mebiovano, veliko, s tremi posteljami, iščem s 1. septembrom. Plača postranska stvar. Naslov v upravi lista. ?a vsa dela se sprejme takoj. Naslov v upravi lista. iz dveh sob, kuhinje s pritiklinami se zamenja z enakim v sredini mesta. Ponudbe pod: „Stanovanje št. 5.070“ na upr. Usta. / vem živih, 4 mlade in 3 stare, se proda. Komad po Din 15‘— Izve se pri vratarju Blaznica Studenec. Sprejme se muzikalnega čitanja zmožen sufler za operne predstave v gledališču. Prijave na upravo Narodnega gledališča v Ljubljani. Kila v Laškem v dobrem stanju, v sredini trga z lepim vrtom se proda za ceno 120.000'— Din. Blaž Zupanc, Laško. stane en mali oglas? Do 20 besed 5 Din, vsaka nadaljna beseda 25 para, tako si lahko izračunaš sam kaj stane tvoj mali oglas. več dobrih samostojnih krojaških pomočnikov za male in velike komade—koniekcijsko delo. Le zmožni in trezni naj se javijo v pisarni Emonska cesta 8. Samostojni mojstri pa dobijo delo pro-tl garanciji ali kavciji na dom. Absolvent strojno elektrotehniške visoke šole s komercijalno prakso išče takojšnje službe. Ponudbe pod „Vesten“ na upravo „Jutranjih Novosti“. Brapna elektrika, žaga, polnojarmenik na vodno moč 26 oralov, prima posestva živ in mrtev inventar 1,350.000 Din. Pnwtfrjfi ođ 3 do 175 ora' rUuuulVU lov v okolici Maribora in letno. Im z mlinom. m Vila ji«i takoj cela prazna ob liU parku Maribora. UjXn gostilne, tovarne proda. IllaU} Posestvo v Nemški Av- striji se zamenja z tukajšnjim. Realitetna pisarna Zagorski, Maribor, Barvarska ul. 3. alakitäsa včgett jelenkezzenek magyarul beszčlok. Minden tisz-tessčges embert szivesen lätunk, vikčkrdl is. Levelek „Qrger“ oimzčssel a kiadoba küldendök. za sovo tovarno v večjem mestu Slovenije, s kapitalom Din. 500.000.— se sprejme. Jako do-blčkanosno, brezkonkurenžno podjetje. Lastno tovarniško poslopje z vsemi stroji dogotovljeno. Ponude pod „Nova tovarna“, na Aloma Company, anončna družba, Ljubljana, Kongresni trg S. Specijalne zaloge tapetniških Izdelkov. — Žima vseh vrst — morska trava — vsi v to stroko spadajoči predmeti. Točno in solidno delo po naročilu in popravila. Se priporoča Rud. Sever, tapetnik in dekorater, ^Ljubljana, Gosposvetska cesta št. 6- železniški pisarniški poduradnik z znanjem štirih jezikov želi primerne službe. Naslov v upr. lista. Pii! mi Km! Eleganten francoski gard kovček se proda. Naslov A. novec, krojač pred Škofi Med. univ. DT- Ludovik Zalar, Specialist za bolezni na mehurju, ledvicah in splošno kirurgijo se je po večletni špecializaciji na urologično-kirurgični univerzitetni kliniki prof. Hochenegga na Dunaju, nastanil v Ljubljani in ordinira na Sv. Petra c št. 26 od 10.—11. dop. in od 2.-3. pop. „O Ha1 9 najsigurnejša, najbolj poznana higijenska gumi sedanjosti. Strokovnjaško pregledana in zajamčena. Zakonito zavarovana. Razpošilja v vse kraje Jugoslavije lekarnam, drogerijam in parfumerijam po čudno nizkih cenah, kakor tudi privatnikom z naj večjo diskrecijo s povzetjem URAN - PARFUMERIJA, Ljubljana, Mestni trs št. 11. Za pevske zbore MALA PESMARICA (Partiture) Din Št. 1. D. Jenko: Sto Miš, Srbine ložili ?. . 2 — » 2. I. Zajc: Zrinjsko-Fiankopanka . . . med-„ 3. A. Hajdrih: Slabo sveča je brlela. . eaSno » 4. „ „ Pod oknom .... poste „ 5. „ „ ¥ sladkih sanjah. . . 2- » 6. „ „ Jadransko morje . . . 2 — » 7. „ „ Pri Oknu sva molže slonela . 2-— n 8. J. Kocjančič: Slovo.............2‘— n 9. H. Sattner: Pogled v nedolžno oko . i — * „ „ Na planine • • • . 2‘— „ 11. Hr. Volarič: Zvefer........2'— ,12. E. Adamič: Vasovalec .... 2'— „13. A. Leban: Podoknica............1‘50 Razne druge muzikalije Zahtevajte cenik! ZVEZNA KNJIGARNA Ljubljana, Marijin trg 8 INGER”*“ STR03I Na celem svetu znani kot najboljši. : . _ Podružnice in zastopstva v vseh mestih. 6.JUBLJAMA, SeSesiburg^va ul. 3. r= Centrala za državo S.H. S. ZAGREB, Marnličeva ulica broj 5,11. kat. = m And. Jakil, ?°S K prodajalna Ljubljana, Poljanska c. 13. 7ni¥an<» bh Bogato skladišče moških, ženskih in otro- c 6 ia ških čevljev iz telečiega boksa v vseh solidno DI3§0 ■ d barvah, govedjega boksa In rjave kravine. L. Mikus Ljubljana, Mestni trg 15 izdelovateli dežnikov Na drobno 1 Na debelo Zaloga sprehajaSnili. palic. Popravila točno In solidno Mf-nito «EH ZNAMK 7fl Avtomobile- IH KOCENA ICDfttC LJUBLJANA : PALAČA 13 -KR-BNK BBBHaHEsiEiagiEHiuanEBEilEBSlHEHElBSaEEiSElEHBl a s o Gl m a a s E 13 m B S E B BHBBwwr.r.rawwBgBaaBHaBiiHntiwwPiHHiiBBaii Br- Zaletel ne ordinira do preklica. Odda se takei stanovanje, 2 sobi in kuhinja v sredini Ljubljane tistemu, ki plača najemnino par let naprej. Ponudbe z navedbo za koliko let se plača, na Aloma Comp.» anončna ekspedicija, Ljubljana, pod „Par let naprej“. konfekcijska industrija DRAGO SCHWAB Ljubljana, Dvorni trs 3. Priporoma svojo bogato zalogo vsakovrstnih oblek za gospode in dečke, nadalje površnike, zšmnike, raglane, dežne plašče, usnjene suknjiče auto čepice itd. po konkurenčnih cenah. — Specijalna zaloga angleškega in češkega sukna. — Perilo, modni in športni predmeti. Razstava lastnih izdelkov na Ljubljanskem velesejmu od 1. do 10. septembra 1923 (paviljon »I“ št. 407). _______ ________________ ______________ _______________ ____________ __ ___-_ ___ __________đ Izdaja in tiska »Zvezna tiskarja in knjigama« v Ljubljani