Pa paitl pre|eiaaa: u
celo leto naprej 26 K — h pol let. , 13,-, tetrt , , 6 , 60 , mesec , 2,20,
V apravaiitviT preieiaan :
za
celo leto naprej 20 K — b
"" .
pol leta eetrt
6 , -
i>;
Z» poiiljanje na dom 20 h na mesec.
Političen list za slovenski narod.
Nare&aine in inierats ■prejema upravniitvo v
Katol. Tiskarni, Kopitarjeve nlice it. 2.
Rokopisi se ne vračajo, nefrankovina pisma ne
vsprejemajo.
Uredništvo je v Semenskih ulicah «t. 2,1., 17
Izhaja vsak dan, iiviemii
nedelje in praznike, ob pol 6. uri popoldne.
Štev. 226.
V Ljubljani, v sredo 2. oktobra 1901.
Letnik XXIX.
Barbarstvo v Trstu.
Iz Trsta se poroča o činu grozovite surovosti proti Slovencem. Vedeli smo, da so tržaški Italijani, na čelu jim znani židje, marsičesa zmožni, a včerajšnji Škandal v občinskem svetu presega vse, kar se je godilo doslej. Zgodilo se je pa tako, kakor poroča »Edinost« :
Dr. Rybâf je začetkom seje povzel besede zaradi obnašanja občinskega sveta ob smrti škofa S ter k a ter je rekel:
»Jako čudno se mi vidi, da se nam ni ničesar sporočilo o sklepu mestne delegacije glede udeležbe pri pogrebu pokojnega škofa Šterka. Ne vem, da-li se to ni zgodilo, ker se gospoda sramujejo svojega sklepa, ali iz kakega druzega vzroka. Ker se je pa že vse meščanstvo bavilo s tem sklepom mestne delegacije, bodi dovoljeno tudi nam, mestnim svetovalcem, da izrečemo svoje mnenje o tem.
Pokojni škof je prosil v svoji oporoki vse svoje vernike odpuščenja, ako je komu kaj žalega zakrivil. Te prošnje pa niso usli-šali gospodje, ki sestavljajo mestno delegacijo. Oni niso hoteli odpustiti in so s tem svojim postopanjem dokazali, da n j i h B o g ni naš Bog, ni Bog odpuščenja in ljubezni, temveč Bog Izraelcev, Bog jeze in osvete.
Govori se pač, da so oni štirje Židi, ki sede v delegaciji, glasovali za to, da naj bi se udeležili pogreba, in da je samo šest krščanskih členov delegacije glasovalo za vzdržanje.
Sicer pa ne smete misliti, da smo tako najivni, da ne bi vedeli, da ne bi se bil nobeden ud ,,progressa" ali pokojne „demo kratike" upal protiviti, ako bi pravi vladarji v občini |Židj e ! Op. ur.) v resnici hoteli, da bi se bila občina udeležila pogreba."
Župan opozori govornika, naj bo objektiven.
Svet. dr. Rybaf mu odgovori na to, da ne more vzeti stvari drugače, nego so jo vzeli njegovi nasprotniki v mestnem svetu, ter nadaljuje:
Seveda ne mislim govoriti o postopanju gospoda župana, ker je, kakor vedno,tudi v tem slučaju pokazal svojo plemenitost. Sicer pa ni niti možno razumeti, kak namen je imela ta, več nego otročja demonstracija. Ako je bila ista naperjena proti pokojnemu škofu, mora priznati vsakdo, da za truplo pokojnega škofa ta demonstracija ni imela nobenega učinka; ako je pa bila ta demonstracija naperjena proti nam, zastopnikom slovenske narodnosti, morem vas zagotoviti, da niste mogli v ta namen izbrati bolj nesrečne prilike, nego je bila ta; ker v vsem kulturnem svetu se spoštujejo mrtvi in pred veličanstvom smrti neha vsako Bovraštvo. V tej dvorani so se spominjali že pokojniki, ki so bili odločni pristaši vaše stranke, ali mi nismo nikoli odrekali tributa, ki jim je pristojal. Seveda, mi smo barbari in nismo še dospeli do one stopinje olike, na kateri se nahajate vi. Ako ste že hoteli pokazati svoje sovraštvo tudi preko groba, morali bi bili ostati doma, ne da bi vam bilo potrebno storiti kakega sklepa, kakor to delate tudi v dneh 18. avgusta in 4. oktobra! Ali seveda, to se razume, proti gotovim osebam nimate poguma, da bi javno prirejali demonstracij e...1'
Ob tej gorki ali zasluženi lekciji je nastal pravi vihar, ki se je pripravljal že ves čas med Ribafevim govorom. Galerija in laški svetovalci so tekmovali med seboj, kdo da se bolj izkaže v podlosti in surovosti. — Okoli dr. Rybafa, ki je stal mirno na svojem mestu, ne mené se za divjanje, zbrali so se laški svetovalci, ki so ga obsipavali z žaljenji in mu žugali s pestmi. Najbolj so se izkazali v tem pobalinskem činu svet. Zanetti, Cumar, Banelli in Zanolla.
Dvorana je bila bolj podobna kaki me-nažeriji, nego zbornici.
Svet. Rascovich je predlagal, naj se dr. Rybaf izključi iz zbornice: „Ali naj gre ven on, ali pa pojdemo mi!" Rybaf se s tem ni dal prav nič motiti in je ostal mirno na svojem mestu, na kar so vsi laški sve-
tovalci zapustili dvorano. Cele pol ure so rabili potem slavni potomci nekdanjih Rimljanov, predno so se odločili, kaj jim je storiti na Rybafev govor.
In po polurnem posvetovanji so storili najslabši sklep, ki je bil sploh mogoč: sklenili so poslati v boj starega obnemoglega Žida Mojzesa Luzzatta. Ta predpotopni Žid, ki je s častno besedo in pod prisego trdil nekaj, kar sta pri sodniji ovrgli dve klasični priči, ki je pri sodniji izjavil sam, da je telesno in duševno obnemogel, ta pravi tip obnemogle in propadajoče laške stranke bil je izbran, da pojde v ogenj proti dru. Rybafu.
Ko so se laški svetovalci privlekli zopet v dvorano, vstal j e ta Mojzes Luz-zatto, ter je izjavil, da si dosedaj še nikdo v zbornici ni upal dvigniti tako visoko „zastave antisemitizma" in je pozval dra. Rybafa, naj prekliče, kar je govoril.
Dr. Rybaf je rekel na to:
„Čudim se, da so se mogle moje besede razumeti napačno, ko nisem vendar žalil nikogar. Reklo se je, da sem denunciral; no dobro, povejte mi, v čem sem denunciral, da se mi bo mogoče opravičiti. Sicer je pa absurdno, da me hočete prisiliti, naj de-mentiram — dejstva...." Tu se je tivignil svet. Zanetti in je od dr. Rybara na surov način zahteval,da prekliče vse, kar j e rekel.
Dr. R y baf je izjavil, daneprekliče niti pičice, na kar so se okoli njega hipoma zbrali junaki pesti in nasilstva : slavni Zanetti, Cumar, Bernardino, Ravasini, Zanolla, Bratos, Banelli in drugi ter skušali s silo iztirati dr. R y b a f a iz dvorane. Dr. Rybaf, kateremu je priskočil na pomoč tudi svet. Vatovec, se je branil najodločnejše, a slednjič so njega in Vatovca pogumni laški »junaki« (nad 30 jih je bilo) z bra-hijalno silo iztirali iz dvorane ob divjaškem kriku zbesnele galerije. In s tem je bil zopet dovršen en ve-lekulturen čin laške gospode.
Tako poročilo iz Trsta.
Ta sramotni čin, ki jasno kaže, kam je
že prišlo tržaško italijanstvo pod vodstvom židovstva, mora s studom in gnevom napolniti vsakega človeka, ki ima le še količkaj čuta za pravičnost v sebi. Torej slovenski zastopnik niti svojega mnenja ne sme več povedati? Kje se dopušča v kaki kulturni državi, da se z argumenti pesti in surov e sile odločuje politično vprašanje ?
Ves slovenski narod je ne-čuveno žaljen in protestira proti temu tržaškemu škandalu! Mi kličemo vladi, da naj brani slovenske zastopnike proti na-silstvu onih, ki se glede dinastičnega čuvstva in glede zvestobe do države ni iz-daleka ne morejo meriti s slovenskimi državljani.
Osebno varstvo svojih zastopnikov — to je najmanj, kar zahtevamo, in to nam mora dati država!
Učitelj stvo.
Liberalci vseh narodov se kaj radi izigravajo kot edini prijatelj5 učiteljstva ter pri tem udrihajo po katoliški cerkvi, kot da bi ona hotela zatreti vse učiteljstvo. A to delajo le toliko časa, dokler se da učiteljstvo izrabljati v njih strankarske namene. Najhujše padejo po učitelju, ki se predrzne biti drugega mnenja, kakor so liberalni voditelji.
Na Moravskem živi neki nadučitelj, ki še ni nobenemu voiku vodo skalil, dasi že 30 let podučuje mladino. Mož ponižnega imena Schwammel je postal naenkrat glasovit. Strahovite reči pišejo o njem liberalni časopisi. Z ostudno zlobo mu predbacivajo naj-grše stvari. Njegovi stanovski tovariši ga napadajo, mu kradejo čast, sumničijo njegovo rodbinsko življenje, očitajo mu celo, da je podkupljen, in zaničljivo zahtevajo, naj gre v penzijo!
Kaj je naredil ubogi mož? Nič drugega, kakor da je na katoliškem shodu v Olomucu rekel: „Mladina se mora vzgajati v katoliškem in domoljubnem duhu«. To je dovolj da se je zagnala vanj vsa liberalna in nem-škonacijonalna časnikarska jata.
Enako se godi drugim učiteljem, ki se predrznejo biti boljšega in pametnejšega miš-
LISTEK.
Krvna osveta.
(Prosto prevel G. M.)
Med visoko, skalovito gorovje na skrajnem koncu krševite Dalmacije zajeda Jadransko morje v suho zemljo bokeljski za tok. Deli se v štiri jezerom podobne manjše zatonu, katere spajajo ozki predori. Med temi je risanBki zaton podolgast, od \Beh strani okrožen od nebotičnih, sivih, golih, apnenih planin. V podnožju na ozki ravni obali leži mestece Risan. Silne, golo kakor zid navpične belosive stene, kakor bi gorovje izrastlo iz morja, se dvigajo okoli Ri sana ter zakrivajo vse severno obzorje.
Ob robu grebenaste strmine nad mestom vodi strmo napeta skalnata steza do sosednih selišč. Tu obstane mala krivoška družba. Hudo je pritiskala popoldanska vročina, še huje je kuhala odžarnica od razbeljenega pečevja. Dospevši za visoko skalnato štrlino, poležejo možki vsi osupljeni v borno senco na golo kamenje, skrbno pri-slonivši dolgocevne risanice ob skalnato steno. Žene so raztovarjale suhorebre osliče, možje so jo pa malomarno gledali.
Družba ni delala prijetnega utiša, pač pa je bila živo slikovita. Temnorujavo ogo-/
rele žene so oblečene v bele volnene suknje do gležnjev, na nogah imajo pisano preve-zane opanke, na glavi baret z ovojem, oranjo-črne kite jim padajo po tilniku na hrbet. Pod široko gubnimi suknjami leste živobojni jopiči, na katerih bingljajo svitli, kovinski okraski. Oprava je bila nekako praznična, ker prišle so bile na semenj, kar se le redkoma zgodi. Donesle so svoje borne poljske pridelke, katere so zamenjale za vino, blago in druge hišne potrebščine. Možje in dečki so bili oblečeni v višnjeve halje iz debelega sukna, spodaj tesno opri-jemne, čarobno pretkane, do ledij segajoče jopiče, v črnih pasovih, z medenino okrašenih, zataknjeno ostrobrušene jatagane in s srebrom udulane samokrese, na obritih glavah ovoje.
Žene porazdele male turšične kruhe in luk, katere družba hlastno vzame in slastno povživa; najstarejša pa odveže vinski meh ter nataka tesnovratne bučo s črnorudečim vinom, katere takoj krožijo od ust do ust. Kmalo se vsi prijetno udobrovoljijo, neprestano grglja trpko, močno vino po grlih in razvežejo se od težavnega strmega pota prisušeni jeziki.
»Zapoj nam kako pesen, stara !« veli z grčavim glosom sloki, koščeni mož z osivelimi brkami, kateremu je že stopila vinska
rudečica v ostrozačrtani obraz. »Jedno okroglo pesmico!« zatrdi starki ter jej ponudi bučo. Stara ga krepko potegne, marljivo zadrgne vinski meh ter sede med družbo. Nekoliko časa si zamišljeno otira z rokavom od vina zarudele mtnice ter začne potem zategnjeno peti:
»Grozdič luka spod zelenja, Vince moči grla žejna; V lopi tri ženske sedijo, ČaSe veselo cedijo. Luk, luk, luk! Luk, luk, luk!«
»Prva zastor je zapila, Druga prstan zlat zgubila, Tretja pije iz bokala, Moža svoj'ga je prodala. Luk, luk, luk! Luk, luk, luk!«
<>Luk, luk luk!« ponavlja stari z ra-skavo vriskajočim glasom, »dokler ga je še v mehu kaj !« Kar je še bilo v buči, potoči po grlu. Potem uzame iz zganene volnene odeje v onih krajih navadno tamburico ter jame brenkajo popevati tožno zategujoč o krasoti gora, o sovragih, ki so bili premagani neštevilokrat v teh divjih skalovinah v teku več kakor tisoč let, o slavi in junaških činih očetov in praočetov.
S tihim navdušenjem so ga slušali dečki, ob nogah mu ležeči, in ko globoko vzdihno ter konča, ga prosijo, naj jim kaj pove o svojih vojnih činih.
Zadovoljno jim prikima, se dvigne ter stopi ž njimi do roba prepada. Globoko doli
je ležalo mestece Risan še v solnčnem svitu, višnjevo zeleno se je svetil ziton Morinj in zadaj se je zlato vijolčasto lestel del tivat-skega zatona, obdan okoli in okoli s skalnatimi gorami. Se dalje v ozadju je bliščalo odprto morje v rožnožarnih oblačkih in dolgih škrlatastovišnjevih progah, zgubljajo se v modrosinje mračenje, v nasprotni strani so pa že plahutale po skalnatih slopih in raztrganih grapah Krivošije lahko sence. Dolgo je zrl starec na pokrajino, potem je kazal s črno okajeno lulo pred seboj v drage in votline, sedaj sem, sedaj tje ter pripovedoval molče slušajoči mladini, kako je pred leti vsa dežela pograbila za orožje, da se bori za stari; običaje in pravice, in kako so se vspenjali cesarski po strminah. Pokazal jim je, kjo so pokale puške, opisoval, kako so se borili z največjo srditostjo za vsako ped zemlje, dokler niso onemogli bratje v gorah proti premoči ter so morali poseči po zadnjem pomočku, po kamenju, katerega je bilo tu gori, na robu prepada na stotino nakopičenega; in ko so cesarski hujše in hujše pritiskali, je frčalo kamenjo v dol smrt in pogubo s sabo drveč. Povedal jim je nadalje, da je takih kamnenih plazov ob robu prepada še dandanes skrivoma nakopičenih, tako, da jo veščemu prav lahko sprožiti jih s prav priprostim orodjem. (Daljopr)
Ijenja, kakor oni, ki tulijo za \Voliom „Los von Rom«. Kako ostudno so liberalni učiteljski listi napadali Moserja, predsednika krščanskega učiteljskega društva, kako so obrekovali vsako zborovanje svojih krfičanskih tovarišev!
Vedno se piše v učiteljskih listih, da se mora učitelj pred vsem potegovati vedno za ugled svojega stanu. Dobro, a kako izpolnjujejo to načelo oni, ki s tako nečloveškim sovraštvom osebno napadajo svoje stanovske tovariše ?
Tudi pri nas so med učiteljstvo vrgli frazo o „klerikalizmu« in katoliško cerkev obrekovali kot sovražnico šolstva in učitelj-stva. Posebno katoliško - narodna stranka je morala prenašati taka očitanja. Liberalno stranko so hvalili kot edino zaščitnico, prijateljico in rešn;co učiteljstva.
A kako je v resnici? Liberalni učitelji, poglejte le na dejanja! Pri volitvah so vas liberalci rabili za agitatorje. Zato, da ste šli v boj zanje pri državnozborski volitvi, so vam dali enega — ne poslanca — ampak le kandidata in so ga postavili tam, kjer nobeden liberalnih mogočnežev ni hotel kandidirati, ker je vedel, da propade. To je bilo sramotno za učiteljstvo. Katoliško - narodna stranka je pa učitelju dala mandat, o katerem je vedela, da ga dobi, in je s katoliškim učiteljem zmagala proti liberalnemu vplivnemu uradniku, za katerim je stala vlada in vse nemštvo. Zdaj nam ne pridite nikdar več z ugovorom, da katoliško-narodna stranka zatira učiteljstvo!
Le poglejte, kako vse drugače ljudstvo spoštuje učitelje, ki drže ž njim, kakor pa one, ki jih je spoznalo za svoje liberalne nasprotnike! Na volivnih številkah to lahko izračunate. Zdaj liberalci gledajo le navzgor, ker slučajno je doslej pri učiteljstvu odločevalo nekaj liberalnih kolovodj. A pazite dobro ! Liberalci, ki vas iz Ljubljane gonijo v boj za liberalstvo, stoje in padajo, 1 j u d-stvopa ostane. Slabo boste zamenjali, ako na ljubo nekaterim mogočnežem zapravite ljubezen in spoštovanje ljudstva! Naši pošteni krščanski učitelji pa bodo pri ljudstvu našli vedno več spoštovanja in ljubezni.
Bodoče investicije na Oger-skem in Hrvaškem.
Iz Zagreba, 20. sept.
Ogersko - hrvaška vlada je sklenila izvesti veliko posojilo za razne investicije, s katerimi se ne da več odlašati. To posojilo bi iznašalo do 500 milijonov kron, a vzeto bode na račun Ogerske in Hrvaške. Nam je poznato, kako zna ogersko - hrvaška vlada takšna posojila trošiti le na ogerske investicije, a Hrvaško zanemarja do skrajnosti, zahteva pa od nje, da plača od dotičnega posojila obresti, če tudi se ni zanjo potrošil niti vinar.
Da pri takih okolnostih na Hrvaškem ni v gmotnem pogledu pravega napredka, je čisto naravna stvar, a kam vodi taka upravna politika, vidi se najbolje iz sestavljenega proračuna za leto 1902, v katerem ima Hrvaška primanjkljaja celi milijon kron navzlic temu, da se je po nalogu banovem križalo in brisalo pri vseh odsekih odstroškov, kar se je le dalo. Hrvaška ima tedaj grozen primanjkljaj, a tega je kriva le gospodarska politika Ogerske, ki noče pri-poznati Hrvaške za ravnopravno pri sprejemanju državnih podpor, pač pa pri plačevanju obresti za velika posojila.
Tudi s tem novim posojilom bodo Ma-žari razpolagali po svojej volji. Osnove so že vse izdelane, za kaj se bode ta denar potrošil. Pred VBem bodo uredili v Pešti zimsko luko z raznimi skladišči in ele-vatorji. To bo stalo vse 56 milijonov kron. Potem pride na vrsto kopanje kanala med Donavo in Tiso; troški so izračuni na 96 milijonov kron. Delo se bode izvršilo tokom več let. Ob enem se kani izvesti prekop med Savo in Donavo, takozvani kanal Vukovar-Samački. Ta kanal bodo začeli delati že prihodnjo spomlad, da čim preje skrajšajo pot do Reke. Ta kanal vodi skozi Slavonijo, in to je edina investicija, ki jo bodo Mažari izveli od tega posojila na hrvaškem zemljišču.
Razumi se seveda, da ne radi Hrvatov, pego radi Reke, ker drugod kanala izpe-
ljati ne morejo, nego skozi hrvaško zemljo. Za U kanal bodo potrošili 24 milijonov kron. Razumi se, da bodo hrvaški uradni krogi zato mažarskej vladi hvalo peli, ker s« je odločila potrošiti to svoto na hrvaškem teritoriju, ter opozioiji gotovo oponeali. da ni res, kar ona trdi o zanemarjanju Hrvaške od ogerske vlade. In vendar bode od tega kanala imela največ koristi le Ogerska in Reka, a najmanje Hrvaška. O regulaciji hrvaikih rek v celej omenjenej osnovi ni nobenega Bledu in tako bode Sava pa tudi Drava še zanaprej pustošila kraje ob svojih bregovih, kakor je to bilo do zdaj. Ravno tako se ne misli s tem denarjem zi dati tako potrebna krajiška železnica v Dalmacijo, pač pa se bode trošil denar iz tega posojila celo za električne železnice na Ogerskem.
Mislili smo, da pride vendar na vrsto tudi katera hrvaških železnic, toda zastonj : za Hrvaško v Budimpašti nimajo denarja, če tudi sami ogerski trgovski krogi zagovarjajo neke proge na Hrvaškem, seveda le radi Reke. Tako je te dni neka skupščina v Budimpešti zagovarjala in zahtevala, da se čim prej sezida proga Ogulin-Bihač; Ca-prag • S i se k - Karlova c; Reka-Senj-Ogulin in Kočevje-Del-niče. Vse te proge bi seveda bile v korist Reki, ali tudi Hrvaški, in ravno zavoljo tega se toliko časa odlaša zidava teh železnic. Za nas je zanimivo, da se v Budimpešti zanimajo za progo Kočevje - Delnice. Mažari mislijo na ta način dobiti najbližjo zvezo Reke z Ljubljano, če se izvede ta proga, a Mažari bodo upotrebili vse sile, da se to zgodi in Karlovec pusti na strani, potem je dolenjski železnici zadan hud udarec in bogve kdaj bi se potem nadaljevala čez Belokrajino na Karlovec.
Slovenski poslanci bodo morali pač uporabiti vsa sredstva, da se najprej začne z na d a 1 jevanjem dolenjskeže-leznice od Straže v Belokrajino, d a p o tem pri s i I i j o ogersko vlado na zvezo s Karlovcem. Prostor od Kočevja do Delnic je pust ter ne bi imela Kranj Bka prave koristi od te proge, dočim bi cela Belakrajina mogla ravno po dolenjskej železnici lepo napredovati. Pozor torej slovenski poslanci v tej stvari, da nas naši pro-tivniki ne prehitijo s svojimi osnovami I
Politični pregled.
V Ljubljani, 2. oktobra.
Sestanek državnega »bora je definitivno določen na 17. oktobra, torej skoro teden dni prej, nego se je pred kratkim splošno pričakovalo. Prihodnje dni se prično resni sestanki poslancev raznih strank, pa tudi načelniki parlamentarnih klubov se snidejo gotovo v posvete pred otvoritvijo državnega zbora. Vprašanje je sedaj le, bo li državni zbor tudi sedaj tako mirno deloval, kakor v minulem zasedanju. Splošno se odgovarja na to vprašanje z ne. Prvi povod razporu v zbornici bo dala že volitev zborniškega podpredsednika, za katero se z vso silo potegujejo gotovi vodje nemške ljudske stranke, a bi moralo po pravici pripasti češkemu klubu. O nadaljnih kočljivih vprašanjih, ki bodo v jeseni razburjala duhove v parlamentu, pa skoro ni govoriti, ker je itak gotovo, da bodo provzročila velik vihar. Vlada si sicer prizadeva na vse mogoče načine, da bi že pred otvoritvijo državnega zbora ublažila nasprotja in si zagotovila za načrte, ki jih predloži zbornici v tem zasedanju, zanesljivo večino in čim največ mogoče mirno opozicijo, toda vsa znamenja kažejo, da se jej ta poskus ne posreči. — Mej zastopniki strank in vlado se glasom praške »Politike« pred otvoritvijo ne vrše še nikaki obvezni dogovori, pač pa takoj prvi dan zasedanja. Že dnevni red prve zbornične seje bodo baje določili načelniki klubov.
Mladočeški vollvni oklic je bil včeraj objavljen v raznih glasilih mladočeške stranke. V oklicu se z vso odločnostjo zahteva uresničenje češkega državnega prava in izvedbo deželne avtonomije. Vodstvo odločno nastopa proti škodovanju gospodarskih interesov avstrijskega prebival-
stva od strani Ogerske in Nemčije, proti delitvi Češke, zatiranju čeških manjšin, kakor tudi proti -vsenemški propagandi in germa-nizatoričnim tendencam dunajske vlade. Jezikovnemu vprafianju pri uradih in sodiščih se v tem oklicu posvečuje nekoliko manj važnosti, kakor doslej. O kompromisu mej Staro- in Mladočehi se trdi, da je bil potreben , kompromis v veleposestvu pa se sicer ostro, a še precej doBtojno kritikuje.
Kompromis v češkem veleposestvu je v dunajskih višjih krogih vzbudil veliko zadovoljstvo. Svoje zadovoljstvo in priznanje je izrazil nad njim tudi vladar sam posebno povodom bivanja praške deputacije na Dunaju. Sedaj pa se trdi v politiških krogih, da ne ostane samo pri tem, marveč da hoče vladar še na poseben način pokazati svojo naklonjenost. Odlikovani bodo neki vsi tisti, ki so si za uresničenje te ideje stekli velikih zaslug, deželni maršal princ Lobkovic bo pa neki odičen z redom zlatega runa.
Volitve na Ogerskem.
Danes se je pričel na Ogerskem pravi pravcati volivni boj. Na bojišču ne bodo samo na tleh poraženi kandidatje, kakor je to navadno na drugih voliščih, marveč bodo ponekodi pokrivali volivno bojišče tudi ubiti in ranjeni. Številno vojaštvo, ki je na zahtevo ogerske vlade moralo v posamne ko-mitate, posebno v one, kjer je velika nevarnost, da bi podlegli oficijelni kandidatje, nam je porok za to. Ministrski predsednik Szell je sicer oiicijelno napovedal vojsko ostudnemu podkupovanju in volivni korupciji, ki sta pri vsakokratnih volitvah igrala toliko ulogo, in mogoče ima Szell tudi resno voljo, da zapreči letos take škandalozne prizore, toda mož je nasproti Žid. liberalizmu popolno brez moči. Vkljub temu pa tudi vlada ne bo storila tega, kar bi bila dolžna storiti, če hoče res imeti čiste volitve. Dejstvo je, da mnogi samo radi tega niso hoteli prevzeti kandidature, ker ne marajo izdati za izvolitev 40.000 K. Vladno načelo, da mora povsodi prodreti vladni kandidat, velja tudi še sedaj, in posamni njeni funcijonarji uporabljajo vsa mogoča sredstva, da ustre-žejo želji vladajočih krogov. Če se potem opozicijonalne volivce zapre ali pa jih napoti h komisiji, ki je vse prej nego uradna, jim je to popolno vseeno, da le dosežejo svoj namen. Kdo se potem more čuditi, če ob takem naBilBtvu zavre kri še tako mirnemu opozicijonalnemu volivcu in si skuša odpreti pot do pravic, ki mu jih zajamčuje zakon. Provzročitelj nemirov je seveda vselej oni, ki se mu godi krivica, njegove nasil-nike pa morajo braniti bajoneti. — Volitve se torej ta teden završe skoro na celi črti. Izpadle bodo tako, kakor jih hočeta imeti .Banffy in Szell, toda tega madeža ne bo mogel nihče izbrisati, da bodo te kakor tudi vse prejšnje volitve sramota za liberalno stranko in nje voditelje.
Deželno»borske volitve na Saškem so se vršile, kot smo omenili, te dni. Ko-nečni vspeh sicer še ni znan, vendar je že sedaj gotovo, da se je udeležilo volitve nad 50% volivcev in da so si priborili konservativci veliko večino. Socijalni demokrati so sicer to pot z vso silo podali se v volivni boj, a izgubili so še te štiri mandate, ki so jih imeli dosedaj. V tretjem razredu so si priborili sicer večino povsod, toda v višjih dveh razredih so jih konservativci preglasovali na vsi črti. Nacionalni liberalci in liberalci so bili tudi do cela poraženi; razpolagali bodo le s pičlo tretjino mandatov. Do takih vspehov je pripomogel edino le pre-menjeni volivni red.
Nameravane preosnove italijanske vlade.
Ob zopetnem sestanku italijanskega parlamenta predloži vlada po finančnem ministru Carcano več novih zakonskih osnov, s katerimi hoče pomiriti razburjene duhove v poslanski zbornici, posebno pa skrajno nezadovoljno soc.-dem. stranko. Po poročilu »Italie« predloži Carcano naslednje zakonske osnove: revizija predpisa dohodninskega davka v vsakem četrtem letu in zmanjšanje davka za najmanjši dohodek, odprava užit-ninskega davka v občinah tretje in četrte velikosti in revizija deleža ostalih občin pri tem davku, s čimur se državni dohodki pomnože; znižanje cene soli za uboge. Pro-
gram je, kakor se kaže, zelo skromen, in se znatno razlikuje od raznih Wollenbor-govih načrtov, ima pa vendar to prednost, da je vsaj izvedljiv, če mu ne bo nasprotovalo preveč poslanoev.
DopiNi.
Iz Idrije. (»JednakopravnosU v Idriji.) Po volitvah izšla številka »JednakopravnosU« kar besni. Nobena še tako jezična babura tako ne klepeče, kakor »JednakopravnosU. Polna je sama v sebi Bamih nasprotovanj. Na eni strani piše, da je zmagal klerikalec, ker liberalci niti mislili niso na ožjo volitev,- na drugi strani pa pravi, da so liberalci že preje vedeli, da bode prišlo do ožje volitve. Ali ni prava čenča ? »Napredna« Tinče in Dragotin tudi nikakor ne moreta pozabiti, da se jima je volivni misijon na Vojskem izjalovil, zato mora župnik z Vojskega biti tudi v »Jednako-pravnosti«. Na dan volitve v Idriji se je v družbi socialistov močno opijanil, da si ni upal svojega špeha nesti na Vojsko, pravi čenča. Mogoče je bil pa to Dragotin, ker je v trenutku pozabil, kar je očital župniku. Župnik z Vojskega je imel biti tepen — gospoda liberalna je v resnici morala biti do cela natrkana, ker ne ve, da ni župnika z Vojskega držala in prav po »barabovsko« suvala, ampak nekega druzega. Župnik bi se lahko natepel, če bi pa kako liberalče katero dobilo — bi se pa takoj razupilo za grozno hudobijo, telovajstvo.
»V petek po volitvah župnik na Vojf skem ni mogel iti v šolo — nadomestovati sta ga morala mežnar in njegova hči. Otroci so bili s tem zadovoljni, bode pa li tudi šolska oblast — pa na Kranjskem je vse mogoče«, pravi čeuča. Liberalci! Šolska oblast je že zdavnej pred župnikovim prihodom na Vojsko odredila, da naj cerkovnik in organist poučuje petje — njegova hči pa ženska ročna dela. Za sedaj toliko — prihodnjič jo lahko liberalci skupijo na način, kakor sami delajo.
Prijateljski sestanek članov I. društva hišnih posestnikov.
dne 1. oktobra v tukajšnji Hafnerjevi pivarni se je dobro obnesel.
Razgovarjalo se je v prvi vrsti o pomanjkanju stanovanj po Ljubljani. Od vseh strani se je naglašalo, da v sedanjih razmerah ni nikakor upati, da bi se stavbenost v Ljubljani razširjala. Davki so neznosni, zida ee veliko predrago in pri VBem tem se moramo pritoževati še čez površnost nekaterih stavbenih mojstrov, ki dajejo nezanesljiv materijal tako, da se morajo iz novih hiš po preteku komaj nekaterih let tramovi odstranjevati, ker so segnili. Mobilni kapital ima prednost, njemu se ni treba bati za obresti, ne vidi ga davčna oblast; dotični posestnik gre lahko, kamor hoče, med tem ko hišnega posestnika veže njegova hiša na kraj; teže ga neznosni davki, oskrbovanje hise, občevanje s strankami in raznimi uradi, tako, da če ima vedno vso hišo oddano, mu ta nese komaj 4 — 5 % pri obstoječi davčni prostosti. Kaj pa potem, ako davčna prostost neha? Iz tega je razvidno, da ne bo nihče tako neumen in bo svoj denar riskiral v zidovje. Naj se obdači primerno mobilni kapital in borza, razbremeni naj se pa posestnikv mestu, kakor na deželi, ker repre-zentira takorekoč deželo in ima poleg velikanskih bremen tudi velikansko odgovornost — potem je upati, da sa bode stav-benoBt razširila. V Avstriji se plača 26 */, odstotkov hišnega davka, medtem ko s o 4 % v N e m č i j i n a j -višji znesekl
Ako ima kdo 600 gld. dohodkov iz svojega kapitala, ne plača nobenega krajcarja davka, ako ima pa hišni posestnik 600 gld. dohodkov, plača čez 200 gld. davka. Ako proda hišni posestnik svojo hišo za 10.000 gld., se plača prenosnine 300 gld., ako proda kapitalist za 10.000 gold. vrednostnih papirjev, plača 1 gld. Sklenilo se je sklicati velik shod ter pozvati poslance, naj stopijo z drugimi zastopniki v zvezo, da se te neznosne razmere glede hišnega davka v duhu časa enako drugim državam spremene. Glede stav-
b e n i h mojstrov so se razni govorniki ojstro izrazili ia zahtevali, da ako kateri izmej stavbenih mojstrov zakrivi slabo stavbo, naj se mu koncesijo vzame za nekaj let. Glede delavcev se je zahtevalo, naj •e uvede maksimalni tarif, da ne bo podjetnik toliko več zahteval za delavca, delavca pa maiy plačal. Nadalje so se posestniki opozorili, naj ne dajo vsa dela pri novih stavbah stavbenemu mojstru, ker ta pritiska često na obrtnike, da mu eeneje, a potem tudi slabeje za dotičnega posestnika delajo in si stavbenik na ta način brez truda prisluži lep dobiček. Loči naj se vsaka obrt zase, vsak obrtnik naj sam zasluži in sprejema sam naročila brez posredovalca. Želeti bi bilo, da se uvede tako postopanje zakonodajal-n i m potom.
Pri olajšavah glede potresnega posojila se je sicer povdarjalo, da so se dale olajšave, a te so nezadostne, ker 90 odstotkov ne more niti teh obrokov plačati. Sicer je za letOB vsaka akcija v tej stvari nemogoča, a drugo leto naj se združijo vsi naši poslanci brez razlike strank in narodnosti, da se to Ljubljane, kakor tudi vse ostale dežele tikajoče pereče vprašanje ugodno reši. Ako kak poslanec noče, n a j p.a. volivci govore!
Omenilo se je tudi, naj se pri oddaji del in javnih naprav gleda v prvi vrsti na domače obrtnike in naj se ne naroča izven dežele, kakor se je to zgodilo pri justični palači. — Nekateri so tudi naglašali, naj občina ne stavlja prevelikih zahtev pri stavbah, ker razni okraski na strehah in fasadah ne nosijo večjih dohodkov. Nihče, ki išče stanovanja, ne vpraša, ali je stolpič na strehi, ali je lepo pročelje, in bi bil pripravljen zaradi tega stanovanje dražje plačati. Občinstvo gleda samo na praktično urejeno stanovanje.
Ko so nekateri pri zgradbi električne železnice izražali pomislek, da se upeljava vrhovni tok za napeljavo elektrike, in opozarjali na nevarnosti kakor tudi na dejBtvo, da se ta nevarnost lahko s podzemeljskim tokom odstrani, se je na to odgovorilo, da nevarnost ni tako velika, ker se sedaj tok veliko izdatneje izolira. Kakor se pa vidi, s tem izoliranjem ni veliko poma-gano, kajti po vseh drogih se opozarja na velikansko nevarnost, ako se prime za utrgano žico!
Ali je res človeško življenje tako malo vredno, da je treba nekaj nesreč, predno se nedostatek odpravi? V Zagrebu so hoteli tudi na ta način zgraditi električno železnico, a občinski zastop zagrebški je rekel: »Radi skrajne nevarnosti vrhovnega toka le podzemeljski tok ali pa nič!" Zakaj bi do take sodbe ne prišel ljubljanski obč. zastop? Saj družba bi se gotovo udala, ako bi se z zadostno eneržijo postopalo. Naglašalo se je tudi, da za naše razmere železnica prenaglo vozi, sosebno na obljudenih krajih, in bi nič ne škodovalo, ako bi se na primer na Dunajski cesti ta pritožba uvaževala. Železnica je tudi predraga. Zadoščal bi samo en pas, ki bi veljal 10 v., ne pa štirje pasovi za sedanjo malo daljavo.
Tudi je železnica jako nespretno položena, teče po nekaterih ulicah tako blizu trotoarja in hiš, da je nemogoče po dnevi kako stvar iz hiše odpeljati ali v hišo nesti, tako na pr. na Poljanski cesti, na Dunajski cesti, Starem trgu itd. Kako se bodo ljudje iz ondotnih hiš izseljevali, ali dobivali drva in premog v večji množini, je nerazumljivo. Morali bi delatipo noči.karpa povzročuje veliko večje stroški! Vprašalo se je tudi, kako se bo o n d i t r o-toar sna žil, ako sneg zapade. Ali se bo sneg zmetal na železnični tir ? In kdo ga bo od tod spravljal? Ali bo s tem železnica zadovoljna ?
Vsakdo bi mislil, da mora železnica prometne ovire odstraniti, dejstvo pa je, da do danes še ni ene ovire odstranila, ampak občina je morala ponižati za drag denar Prešernovo i n F 1 o -rijansko ulico, Bamo da železnica ložje vozi. Schupeutzevo hišo v Prešernovi ulici bi morala družba odstraniti, ker ta hiša ovira izdatno promet, ni pa stvar občine odstraniti to hišo z denarji davkoplačevalcev! Isto razmerje imamo na glavnem trgu pri Urbančevi in Kahnovi
hiši. Ali se čaka nesreče vsled ovire prometa ? Ali bi ne bilo boije prej družbo opozoriti in od nje zahtevati, da odstrani ovire ?
O vseh teh rečeh se je jako živahno razpravljalo, in čula se je želja, da bi se taki večeri večkrat ponavljali. Odbor društva naj se pa pomnoži v to svrho z nekaterimi zaupniki iz vsakega okraja, ki poznajo razmere, da se na ta način čujejo razne želje in Be te želje tudi upoštevajo.
Predsednik g. dr. Vinko G r e g o r i č zahvalil se je navzočim za mnogobrojno udeležbo ter jih proBil, naj vstrajajo pri zapo četem delu. Odbor bode gotovo storil Bvojo dolžnost, a vspehi se bodo le takrat za-mogli zaznamovati, ako zadobi odbor vse stransko podporo od strani društvenikov in ako pristopijo vsi hišni posestniki v društvo. Velja naj geslo: »Vsi za enega, eden za vse!«
Dnevne novice.
V Ljubljani, 2. oktobra.
Deželni zbor tržaški je zaključen.
V	zadnjem zasedanju je imel le dve seji.
Slovensko gledališče. O sinočnji predstavi opere „Židinja" priobčimo oceno jutri. Dramatično društvo je izdalo v posebni knjižici besedilo libreta. — V petek, 4. t. m. bode v proslavo godu Njega Veličanstva Franca Jožefa I. v svečanostno razsvetljenem gledališču tretja predstava „Židinje". —
V	nedeljo sta dve predstavi: popoldanska ljudska, in sicer narodna čarobna igra s petjem »Zaloški godec«, zvečer pa francoska veseloigra »C o r a 1 i e & C o m p." —
V	torek, 8. t. m., bode premiera Mrštikove drame „M i n a", zatem pa pride na vrsto Ernstov „Flachsmann k o t vzgojitelj».
Umeščena sta bila včeraj č. g. Jurij Rozman, župnik v Rakitni, na župnijo Kovor in č. g. Josip Seigerschmied, župnik v Zaplani, na župnijo Lesce.
Imenovan je za učitelja v Št. Rupertu pri Mokronogu absolvirani učiteljiščnik g. Anton Sila.
Otvoritev novega cesar Fran Jo-sipovega mostu bo, kakor razvidno iz slovensko - nemškega županovega povabila, na cesarjev imen dan, dne 4. oktobra ob 11. uri dopoldne. Vstop na most je tedaj dovoljen samo proti vstopnici.
Ljubljanski občinski svet. Dr. Ku-šarjeva juristarija in o o. jezuit j e. Znano je, da je g. Anton Dečman potem, ko je prodal oo. jezuitom del svojega posestva ob Elizabetini cesti na podlagi razdelitvenega načrta, ki je projektiral na posestvu nove Ciril Metodove ulice, nekaj časa potem prosil občinski svet, naj se Ciril in Metodove ulice ne napravijo. Ako bi se ugodilo g. Antonu Dečmanu, bili bi oo. jezuitje silno oškodovani, kajti le vsled tega, ker bo bile v načrtu nove Ciril in Metodove ulice, so oo. jezuitje kupili posestvo, hoteč ob novih ulicah postaviti novo svojo cerkev in sicer s pročeljem na novo ulico. Prostor, ki je potreben za novo ulico, je moral g. Dečman ob svoječasni parcelaciji mestu prepustiti brezplačno, torej je bila najnovejša njegova prošnja zanj jako praktična. Občinski svet se je bavil s prošnjo g. Dečmana že v svoji seji 10. julija, in takrat se je posebno široko razkoračil dr. Kušar, češ, da se mora obč. svet v prvi vrsti vprašati, s kom ima opraviti. To dr. Kušarjevo »pravno mnenje* je zlezlo večini obč. svetnikov v glave in po dr. Kušarjevi izjavi, da je v Ljubljani itak dovolj cerkva, se je takrat obč. svet pridružil mnenju dr. Kušarja, da naj se zadeva radi »zamotanih pravnih razmer« odda Se pravnemu odseku. No, zadeva ni bila tako „zamotana", kajti, ako bi občinski svet ugodil g. Dečrranu, tedaj bi oo. jezuitje potom tožbe rešili obč. svet iz ,,zamotanoati'-, in prišli bi do svojih pravic. To je tudi vodilo pravni odsek, kakor je včeraj povdarjal poročevalec pravnega odseka, da je tudi ta odsek odbil prošnjo g. Dečmana, kajti, ako bi v načrtu ne bilo projektirane nove ceste, bi se oo. jezuitje pa tudi stavbenik FaleBchini, ki je kupil nekaj sveta, ne spuščali z Dečmanom v prodajo. Tako se prvi juristični nastop novega obč. svetnika dr. Kušarja, kateremu je 10. julija pritrjeval tudi dr. II u dni k, ni posebno izkazal. Dr. Kušarja tudi ni bilo k včerajšnji seji. Nova cerkev oo. jezu
i t o v bode torej stala ob novih Ciril in Metodovih ulicah! Za — 102 gld< preveč vode! V hiši, kjer se toči ob Vegovih ulicahslavnoznani „Lah'', seje iztočilo v četrt leta za 102 gld. vode nad normalno potrebščino. Hišnemu posestniku g. Lokarju, ki je dobil ta mastni račun, ni šlo v glavo, kako bi se moglo toliko vode porabiti, in pritožil se je na obč. svet, ki mu je pa odvrnil na podlagi poročila vodovodnega urada, da je vodoštevec v redu in da mora sa večjo uporabo vode plačati 102 gld. za četrt leta. G. Lokar se bo menda sedaj pri gostilničarju natančno informiral, kam je izginilo toliko vode. — Regulacija v Vodmatu. O magistratovem predlogu v zadevi regulacije Cegnarjevih, Holzapflovih in Bohoričevih ulic se j a sklenilo, da ee napravi ob hišah na račun magistrata tlak iz porfirnih plošč in ob vrtovih ob cesti ograje, ako posestniki odstopijo za ureditev potrebni prostor brezplačno. V kake druge pogoje se obi. svet ne spušča, ter je določil za regulacijske stroške 7000 kron. — Surovinsko društvo čevljarjev v Ljubljani je zopet prosilo za podporo. To pot občinski svet ni prošnje odbil, ampak je dovolil enkratno podporo 300 K s pripombo, naj društvo blago naroča pri domačih tovarnarjih in trgovcih — Za zdravila mestnim ubožcem se je lani potrošilo 2272 kron 12 vinarjev. Stroški so se odobrili, zdravnikom pa se je izrekla zahvala za brezplačno zdravljenje. Sklenilo se je omejiti „izkoriščanje od nesramnih revežev" in upeljati nekake „ubožne listke", s katerimi se bo treba revežem izkazati pri zdravnikih in lekarnarjih. — Šolske zadeve, ki eo včeraj bile na dnevnem redu, so obsegale le račun o porabljenih dotacijah, — račun se je odobril — in ustanovitev III. obrtne pri-pravljalnice na III. mestni deški ljudski šoli. Ustanovitev se je odobrila. — Pri soji jo manjkalo 5 obč. svetnikov.
Delo domačih rok. Gospod Andrej R o v š e k je znameniti veliki altar v Mekinjah krasno prenovil, tako da staremu več ni podoben. Obrazom svetniških podob in angeljem je udahnil novo življenje; saj ae ravno ta mojster odlikuje s tem, da umé dati obrazu pravi izraz. Posamezni deli al-tarja in celota, vse je izvršeno prav okusno. Prav tako izvrstno je izdelal pasar gospod Ivan Kregar novi tabernakel z v ognji pozlačenimi kovinskimi vratci, na katerih je izbočena podoba presv. Srca Jezusovega; istotako je napravil lepe triramne svečnike pri tabernaklu in nove krasne kanon-table. Blagoslovil je novi tabernakel na praznik Marijinega presl. Imena ob obilni azistenci preč. g. kanonik J. S u š n i k. č. gosp. misijonarja F 1 i b in K i t a k sta larane v tri-dnevnici na ta dogodek pripravila. Vsa slovesnost se je vršila prav spodbudno; vsem gospodom, ki so pomagali, bodi plačnik Bog!
Ljubljanske novice. Umrl je v Ljubljani g. Franc Prôc kl. — V novo III. obrtno pripravljalnico bodo uvrščeni obrtniški učenci iz Irančiškanske fare in oni učenci, ki se uče obrta v Ljubljani, a stanujejo na Viču ali v Šiški. — Dve poljski tatici je danes zasačila ljubljanska policija. Kradli ste krompir. — Skozi Ljubljano peljal bo je predvčerajšnjem romarski vlak iz Palestine, v katerem so bili tirolski romarji. Med njimi je bil tudi baron Dipauli. Ko se jo ta vlak peljal prvič skozi Ljubljano, so ga bili nemški burši hajlovsko napadli. Zdaj ni bilo hajlovcev in po enournem bivanju so se romarji peljali dalje. — Dvoboj radi cilindra. V neki gostilni ljubljanski so sedeli te dni heilovci Geba, Schmidt, Sveteck in Wagner. G. Geba je imel »cilinder na biks«. Jeden izmej družbe jo nekega mladega dijaka poslal Gebo vprašat, koliko velja cilinder in ako je plačan. Sledil je poziv k dvoboju, ki pa se ni vršil, ampak so ti mladi gospodje raje zadevo poravnali pri črni kavi in spisali konečni »protokol« včeraj popoludne v hotelu pri »Slonut. Tisti gospod, ki jo bil na dvoboj pozvan, pa se je že prej odpeljal na Dunaj. — Po Golovcu so lovili policaji dečke, ki kamenjajo električno železnico. Dobili niso nobenega. — Previden konj. Danes se jo splašil na trgu sv. Jakoba konj Briskijcv. V iBtem hipu bo prišle iz šole dekleta. Konj
je bil toliko previden, ds ni nobene učenke podrl, ampak je preko jedne učenke skočil in potem nadaljeval svojo pot — Konjski s t r a h je postala električna železnica. Konj Helene Železnikar z Iga se je danes dopolu-dne na Karlovski cesti tako ustrašil električne železnioe, da se je od strahu zgrudil na tla.
Požar. Iz Križev pri Tržiču 1. oktobra
1901. Danes zjutraj ob pol 3. je ogenj vpe-pelil Urbanovo hišo v Sebenjah št 16. z gospodarskim poslopjem vred. Zgorela je tudi živina: ena krava in dva prešiča. Zažgal je baje gospodar sam — v blaznosti. Mati in otroci so se komaj rešili.
Z nožem je delavec Franc Židan na cesti v Vevče težko poškodoval 191etnega delavca Franc Rupreta in 21 let starega delavca Jožefa Benčina. Židan se je sam naznanil Rodifiču.
S Ponikve ob Juini želesnioi. Pod tem naslovom smo prinesli v štev. 222. neko poročilo o zborovanju liberalnega kmečkega društva in omenili ljubezničeqja mej slovenskimi štajerskimi liberalci in nemškutarji. V poročilu je bilo tudi, da je bil pri tem pobratimstvu navzoč g. Fr. J o š t, revizor „Zveze slovenskih posojilnic". „Domovina" na dveh mestih to navzočnost taji. Mi smo se takoj obrnili do g. dopisnika za pojasnila, ker nikomur nočemo delati krivice.
.Občinski časnik" je pričel izdajati g. Ivan Kač v Žalcu. Več jutri.
Celjsko politično druitvo »Naprej« namerava v kratkem prirediti več shodov.
Kriza v celjskem občinskem za-stopu so sedaj naslednjo pojasnuje iz Celja: O odstopu treh, oziroma štirih mestnih očetov, raznaSajo se po mestu razne govorice; tako se govori o dr. Jaborneggu, da je segal preveč v županova opravila, tako, da se jo očetu županu vzbudil opravičeni sum, da bi Jabomegg rad zasedel županski stolec. Oča Stiger pa so potem ukrenili vso stvar tako, da je njihov tekmec izstopil iz odbora in ž njim dva njegova privrženca.
Dr. Tuma mej aristokrati. »Gorica« poroča, da Tumovi agitatorji agitirajo v očigled bodočih dež. zborskih volitev na Goriškem za dr. Tumovo kandidaturo v veleposestvu pri aristokratih in tudi pri konservativnih veleposestnikih.
Nemškonacijonalna učiteljica na slovenski ljudski Soli. Aadnja »ooča« pripoveduje, da je imenovana za učiteljico na ljudski šoli v Solkanu hči nekega nemškega profesorja. »Soča« piše : »Mi dvomimo jako, da bo mogla ta gdčna podučevati slovenske otroke v Solkanu kakor potreba, dvomimo, ker smo mnenja, da nima potrebnega jezikovnega znanja za to, in pa v nemškonacijonalnih družinah so pač ne po-rojeva ljubezen do slovenskega jezika in do slovenskih otrok«. — To vest liberalne »boče« pa je treba podrobneje osvetliti. To učiteljico je imenoval okrajni šolski svet za goriško okolico, kije sestavljen po veliki večini iz narodno-na-predne stranke! Pametnemu zadosti!
Trgatev na Oorižkem je jako obila.
Velik ogenj. V Velenju je pri pre-mogokopu g. D. Lappa v neki baraki, v kateri je bilo okrog 100 vagonov briketne opeke, na sedaj neznan način izbruhnil ogenj, ki je provzročil veliko škodo. Zgoreli predmeti niso bili zavarovani.
Zrelostne izpite na goriški gimnaziji so napravili v nedeljo Anton Cigoj z Maiovš, Rudolf L a v r e n č i č iz Št. Petra in Bogomil V o š n j a k iz Celja, vsi z dobrim vspehom.
Sistijana. Poslovna doba poletnega poštnega in brzojavnega urada »Morsko kopališče Sistijana« se je do nove odredbo podaljšala.
Žrebanje srečk. Državne Brečke
iz leta 1854 : 63.000 K dobi vrata 1833 št. 5 ; 10.500 K vrsta 2371 št. 43 ; po 4200 K vrste oz. št. : 458—48, 1041—28, '2770—16, 3797-30, 3850-9. — Rudolfove srečke: 20.000 K vrsta 3344 štev. 23, 4000 K vrsta 109 št. 26, 2400 K vrsta 3782 št. 16. — Tišine srečke: 180 000 K vrsta 3728 št. 93, po 2000 K vrste oz. šL 1161-4, 1984-34, 3290-48, 3570-47. 4346-59.
*
* *
f;
Prestolonaslednik in trgoveo raz-
iednio. Na vojadkih vajah v dolnjem Mi-olcu prodajal je neki starec razglednice. Nekega dne približa se nafomu cesarju in njegovemu spremstvu, nakar so ga orožniki aretirali, ker je brez dovoljenja doSel na vežbeni teritorij. Starec zadel je jokati. Njegov jok vzbudil je pozornost prestolonaslednika, kateri je razjahal konja in pristopil k orožnikom : „Pustite siromaka na miru", dejal je prestolonaslednik in pričel kupovati razglednice od prestrašenega starca. Njegov izgled posnemali so tudi drugi, in starec je kmalu razprodal vso svojo zalogo.
Legat za katol. pisatelje. Pred kratkim v Krakovu umrli meščan Ludomir Proszynsky je v svoji oporoki volil 50.000 gld. za podporo pisateljev in časnikarjev, ki pišejo v katoliškem in narodnem duhu. Pravico podeljevanja ima akademija znanosti v sporazumu z vseučiliščem in škofijstvom.
Loubet prekrili lovski zakon. »Gaulois« piše: Na jedilnem listu pri carskem obedu v Compiegnu je bila zapisana tudi jed »Fazani iz Compiegna.« Ravno takrat pa, ko je Loubet s svojimi gosti jedel com-piugnske lazane. je bila v Compiegnu na vseh voglih nabita odredba prefekta departementa Oise, da je do 1. oktobra prepovedano loviti fazane. Ta prefekt je bil pa sam tudi pri obedu. Ali je tudi on jedel od prepovedanih fazanov? In bode-h kaznoval predsednika Loubeta, kateri je prekršil lovski zakon ? Med nami povedano: Mi mislimo, da se bo ta neprijetna stvar potlačila«.
Sedem oseb zgorelo. Nek Mihael Tucci imel je v Neaplju tajno pyrotehnično tovarno. Te dni se je v skrivni tovarni pojavil ogenj v trenotku, ko je delalo v tovarni sedem oseb. Nobena oseba se ni mogla rešiti in vseh sedem oseb je zgorelo.
. Nova iznajdba — leteč torpedo. V Štokholmu je iznašel neki švedski major novo, strahovito razstrelilo, nekak leteč torpedo. Podrobnosti seveda še vse prikrivajo, le toliko se je izvedelo, da bo nova iznajdba nekaj strašnega, če se bo uporabila v vojni.
Mačji davek v Berolinu Društvo za zaščito živali je v Berolinu podalo na magistrat prošnjo, da se vpelje davek na mačke. Najbrže bi želelo to društvo vsled tega omejiti število mačk, ker so te živali sovražnice ptic, za katere se društvo posebno vnema.
Najnoveja proklamaoija Kitche nerjeva. ¿ahteva Kitchenerjeva, obsežena v njegovi sloveči prr-klamaciji, da se morajo vsi Buri do 15. septembra udati, je navdala Bure s takinj zdravim strahom, da si ni nikdo njih Upat, da bi jej ustregel. Ker pa je določeni rok minol, je lord Kitchener izdal novo proklamacijo z nastopno vse bino: § 1. Vsi Buri, nahajajoči se na bojišču, smatrani so od 15. septembra 190 L dalje za vojne ujetnike; — § 2. Topi, katerih še nismo priborili, smatrani so od 15. septembra 1901 dalje za demontirane in za vojno nerabne, vse drugo orožje Burov pa od istega časa dalje kakor prisvojeno od Angležev; — § 3. Od 15. septembra 1901 je smatrati vojno za zaključeno; — § 4. Vse Bure, ki se pregreše proti § 1. te na-redbe, je smatrati za ustreljene in sicer od 15 septembra 1901. dalje; — § 5. Podpisanega je od 15. septembra 1901 dalje sma trati zgodovini nasproti za — slavnega. Kitchener m. p. — To se pravi — ne smemo lagati — lord Kitchener ni izdal te naredbe, ampak jo je čitati le v nekem berolinskem humorističnem listu. Ali izborno pogojena satira na angleškega generala in njegove zmage s — proklamacijami je to vendar le!
Kotiček za liberalce. G. ljubljanski župan Ivan Hribar je v dekliški šoli čutil potrebo, braniti Rousseaua proti »pohuj-šljivemu ¡Slovencu«. 8 Hribarjevo jezo pa ubogi Rousseau ni pač pridobil nič Rousseau je bil nasprotnik krščanstva, je bil človek take nravne kvalitete, da bi danes iz službo spodili vsakega učitelja, ki bi ga hotel posnemati, in je bil tak »pedagog«, da je svojih pet nezakonskih otrok poslal v — najdenišnico. Tega priporočajo ljubljanski »pedagogi« z usiijivim napisom v posnemo — ženski mladini. Ali Rte kaj brali kdaj o Rousseauu, g. župan ? Nismo vedeli doslej, da ste njegov častivec. Hribar je tudi rekel,
da nai list usiljujejo gospodje, ki uče: »Ne glejte, kako živimo, ampak le kako učimo!« To je pavšalno sumničenje. Pozivljemo g. župana, ua pove imena teh gospodov! Ako tega ne stori, potem si bomo morali misliti, da je obrekoval, kar se pač ne zlaga z župansko častjo, ne z — dekliško šolo! Mi imamo poštene ljudi v uredništvu, g. Hribar. Ali veste, kje imajo urednika, ki je posnemal Rousseaua v dolgoprstnosti in tudi v drugih stvareh ? Pri nas ni nihče kradel . . . Gosp. župan, blagovolite se informirati, v katerem uredništvu so tisti gospodje, katerih življenje ni za javnost! Kdo pa išče s u -spendiranih duhovnikov, da jih nastavlja pri svojih listih ? Le z imeni na dan, g. Hribar!
Telefonska in brzojavna poročila.
Polj, 2. okt. Včeraj so se vrnile tri avstrijske vojne ladije : „Zenta", „Cesarica Elizabeta" in „Leopard- s Kitajskega. Sprejem je bil slovesen, častniki in mornarji so odlikovani.
Gradeo, 2. okt. Nemskonacijonalni poslanec Walz je hudo obolel.
BndimpeSta, 2. okt. (C. B.) Dr-žavnozborske volitve so se danes pričele. Mej dosedaj izvoljenimi sta ministra Szell in Lukaos.
Carigrad, 2. okt. Na krovu Lloy-dovega parnika „Marija Terezija", ki je 26. sept. došel v Aleksandrijo, so obolele tri osebe za kugo.
Berolin, 2. okt. Pruska vojaška godba je pri koncertu v dunajskem ljudskem vrtu dobila 1000 mark čistega dobička. Cesar Franc Jožef je kapel-niku podelil zlati zaslužni križec.
Sagan, 1. okt. V velikem peters-dorfskera gozdu je devet lovskih tatov napadlo gozdarja Poersterja. Ta je napad odbil. Ubil je dva napado-v a 1 c a , tri ranil, ostali so zbežali. Foerster je neznatno ranjen.
Madrid, 2. okt. Vedno bolj se širijo vesti o nameravanem karlistiškem ustanku. Vlada je izdala najstrožje naredbe, da ga zapreči.
Artois, 2. okt. Tu se je odkril spomenik Pasteurju.
Rim, 2. okt. Govor, katerega je na skupščini društva „Dante Alighieri" govoril vladni zastopnik državni podtajnik Talamo, izraža jasno irredentske nazore.
Milan, 2, okt. Telefonski uradniki stavkajo.
Neapolj, 2. okt. Petim osebam v bolnici v Nisidi so injecirali kužni serum. Poleg teh so v bolnici še trije oboleli in 88 isoliranih oseb.
London, 2. oktobra. Za ameriški kongres se pripravlja predlog, da Fi.i-pine dobe ime Mac Kinleyevi otoki.
New-Jork, 2. oktob. Anarhisti so hoteli razrušiti Mac Kinleyev g ob, a so jih prepodili.
Haag, 2. okt. Mirovno sodišče je burske zahteve, naj se v južno-afriški zadevi napravi razsodišče, radi inkom-petence odklonilo.
Bruselj, 2. okt. Poraz Angležev pri napadu na ut'dbo „Itala" je bil popoln. Izgubili so 250 ubitih in ranjenih, 18'J Angležev je ujetih. Izgubili so tudi dva topova. Botha razpolaga sedaj z armado nad 25.0U0 mož.
London, 2. okt. Kitchener javlja iz Pretorije: V tednu od 23. sept. je bilo ubitih 27 Burov, 24 ranjenih in 274 ujetih, 48 se jih je udalo.
&m D u n a j 8 k
20 mark.............23-44
20 frankov (n&poleondor) . ......19 00
Italijanski bankovci.........9180
C. kr. cekini........................11-31
Dn6 1. oktobra.
3-2"/0 državne srečke I. 1864. ¿50 g!d.. . .	189 50
6°/0 driavne srečke 1. 186Ü, 1U0 gld. . . .	170--
Drtavns srečke 1. 1864, 100 gld. . . .	212 —
4"/„ zadolžnice Rudolfove želez, po 800 kron .	94-80
Tišine srečko 4'70, 100 gld..............-
Dunavske vravnavne srečke 6°/0 ....	256'75
London, 2. okt. Iz Melmotha poročajo 29. m. m.: Velik vlak, ki je dopoldne odše! proti „Fort Prospekt", so šest milj od tu napadli in zajeli Buri. Zažgali so vozove z živili, živino pa odvedli seboj. Ujeli so podnadzor-nika natalske policije Mansella. 6 mož so ubili, 2 ujeli.
Vmrll mo:
V bolnišnici:
28. septembra. Marija Bokalj, posestnika	žena, 35 let, solnčarica. — Florijan Korbar, dninar, 61 let, naduha.
Žitne cene
dnč 1. oktobra 1901. (Termin.)
Na dunajski borzi:
Za 50 kilogramov.
Pšenica za jesen......K 7-94	do 7 96
„ „ pomlad 1902 . . . . „ 8-36	,	8 37
Rž za jesen........, 7-21	,	7-22
„ „ pomlad 1902 .....„ 7-38	„	7-39
Koruza za oktober.......5-52	,	5'63
, maj-junij 1902 . ... 5-41	„	5 42
Oves za jesen.......„ 6"99	,	7 00
, » pomlad 1902 . . . , 7-38	„	7 39
Na budimpeitanski borzi:
PSenica za oktober......K 7 72	do 7 73
„ april 1902 ...... 8-19	„	8-20
Rž za oktober........ 6 86	„	6-87
„ „ april 1902 ....... 719	,	7 20
Oves za oktober.......6 67	,	6-68
„ „ april 1902......7'04	,	7-06
Koruza za september....., 5-09	„	5'10
„ maj 1902 ...... 5 11	„	5-12
(Efektiv.)
Dunajski trg.
PSenica banaSka.......K 7-85	do 8 40
julne žel........ 810	„	8-40
Rž ......... 7-15	,	7-35
Ječmen „ „......„ 710	B	8-50
„ ob Tisi........ 6 65	„	7-75
Koruza ogerska........5-60	„	5-70
Cinkvant B ........ 6 80	„	7-20
Oves srednji......... 7 03	,	7-20
Fižol............ 1000	„	11-50
Meteorologiöno porodilo.
Viäina nad morjem 306-2m. srednji zračni tlak 736-U nit
Ca. opa-i.runia
Stanj o barometra t inni.
Temperatura 1» Caliijn
V««r«Tl
Nebo
S i
■c O »
•sä:
9 zvec. VTi 13
1.	zjutr. |
2.	popol.j
739 5 733 2
14 1 | si. SV2D. ¡pol oblač.
10 4 I 20-4
brezvetr. I megla si. jug | del. oblač.
897 Priznano naravna 32 6
istrska vina
pošiljata po nizki oeni
Rebec & Z a I, t/ji i k, Pulj.
Kemične barve	ze-
meljne barve bbata »n v
Ljubljani, Frančiškanske ulice, v največji izberi v zalogi. — Cene so nizke.	228 14 11—3
Glasbeno orodje
priporoča
Adolf Stowasser in sin
v Gradcu.
Trobila ls plehovine, plžč&lke Iz lesa in godala, priznano najboljše vrste, po nizkih cenah Vsa popravila se izvršč urno, dobro in poceni. Nov cenik brezplačno In poštnina prosto. 898 10-2
0-0
Srednja včerajšnja temperatura 14-5 normal«: 12 2*
wr Garancija 5 let!
Dobre 9E0 «-1
cerkvene ure
domačega dela priporoča prečast. duhovščini
Gteegos Trnka
v Javorjih nad Škofjo Loko.
Vino!
Kdor si želi izvrstnega istrskega vina,.
starega ali letošniega, naj se obrne do župnika An dr. Mikiša na G r i m a 1 d i, pošta Draguč, kolodvor Cerovlje.	949 i—1
Tesarski pomočniki (cimpermani)
se sprejmejo proti dobremu plačilu pri	946 6—3
Josip Lehner-ju, tesarskem mojstru v Ljubljani.
proda se 600 hektolitrov
Pleživiškega grozdja ali mošta
raznih vrst, popolnoma zdravo in zrelo grozdje po 26 K, mošt po 32 K» ponujata iz lastnega vinograda
brata Fran in Josip Horvat,
vinogradnika v Plešiviei,
pošta Jastrebarsko (Jaška) na Hrvatskem.
962 3-1
a borza.
Dni 1. oktobra.
Skopni državni dolg t uotab , . . Skupni državni dolg t srebru ....
\v»trijska zlata renta 4"/«.....
Avstrijska kronska renta 4°/„, 200 kron
Ogerska zlata renta 4",'0......
Jgerska kronska renta 4%, 200 . . . Vvftro-otferske bančne delnice, 600 gld.
vreditne delnice, 160 gld.....
r.ondon vi«ta ........
NfcmSki drl bankovci za 100 m. nem. dr i.
velj.l
98-50 98-30 118-85 95-50 118-30 92-25 1628 — 611 — 239 05 17-22'/,
Dunavsko vrnvnavno posojilo 1. 1878 . . Zastavna pisma av. osr.zem.-kred.banlie 4J/0 Prijoritetne obveznice državne železnice »	> južne železnice 3°/0
>	» južne železnica 5°/,,
»	> dolenjskih železnic 4°/o
Kreditne srečke, 100 gld......
4srečke dunav. parobr. družb*. 100 gld. Avstrijskega rudečega križa srečke, 10 gld. Ogerskega > , » 5 > BudimpeSt. bazilika-srečke, 5 gld. . . , Rudolfove srečke, 10 glil......
10550 25 429- -340-60 120 25
396-10 5v0 — 46--23-75 15 75
Sb*uiove srečke, 40 gld........214 —
St Gendis srečke, 40 fe-Id................270 —
Waldste'nove srečka, 20 gld..............395 - -
Ljubljauwj «ročke. . ............63 50
Akcije anglo-svsirijske ba.nko, 200 gld. . •	258 50 Akcije Ferdinandove srav. teta*., 1000 gl. »t, f. .5480 —
Akcijo irfcaäfcega Lloyd» 500 gld. . •	796 —
Akcijü južne železnice, 2u0 gld. sr. . • •	76 —
Splošna avstrijska ¿tavhinska družba . . .	125 -
Mcntanska družba av.str. plan............333 50
Trboveljska premogai-»ka druUba, 70 gld.	422 —
Papirnih rubljev 100 ..................253 —
tiU* Nakup lzt prodaja vsakovrstnih državnih paptrjev, «rodk, denarjov itd. Zavarovanj« za zgube pri žrebanjih, pri izžrebanju najmanjšega dobitka. — Vrcmouo za vsako žrebanje. Kulantsa izvriitev naročil ua borzi.
frtarcjanticiiii (tohiiaka tlnszba
M iS C
!., Wclizeile II) in 13, Dunaj, I.,
2.
PojaeuUu v vseh yaspiidarsklh in Hninšnih «Smet, potem o kursnih vrednostih vseh ipeKulacIjskii; vrsitKUMialh papirjev in vestni -*viti za dosego kulikor je mogočo vuoiefta obrestovanja pri popolni varnosti iSUC naloženih irfaTule.

SK%.