9 Vpogled v gradnjo v gorah nam dajejo zgodovinska gradiva in razumevanje kmečkega gospodarjenja z živino od doline do planine, to je poznavanje tristopenjskega pašnega kroga: doli- na–prestaja–planina in nazaj. Temu sonaravnemu pastirskemu delovanju sledi dodatek modernega časa, ki se z gradnjo nad 1500 metri spopada z nenapisanimi zahtevami gorskega okolja, kjer dolinski stavbni vzorci odpovedujejo in se graditelji sreču- jejo predvsem z naravnimi silami, s plazovi, z viharji ter ne nazadnje z zahtevnim višinskim transportom in kratko delovno sezono, kar vse vpliva na zasnovo, velikost in obliko planinskih hiš. t olminska, kobariška in bo Vška so kamnita področja, ki s svojim go- spodarstvom segajo visoko v gorski svet Zahodnih Julijcev. Značilnost in nujnost narodne arhitekture je, da je nastala brez znanega načrtovalca in se dopolnjevala iz roda v rod, graditelji pa so uporabljajo gradivo, ki je bilo dosegljivo na mestu samem. Skupni imenovalec obravnavanih treh regij sta kamnita gradnja in soroden gospo- darski vzorec. Iz klimatskih in gospo- darskih možnosti zemljišča je pri vseh domovih v dolinah nastalo podolžno razvito kamnito stavbno telo, grajeno iz lokalnega apnenca in vezano z apne- no malto. Apno so žgali ob gradbišču v V gorskem svetu so sprva gradili le pastirji, ki so postavljali zavetja za živino in sirarne do višine gozdne meje, do približno 1500 metrov. V manjši meri so se jim s svojimi zavetji pridruževali tudi drvarji, oglarji in rudokopi, a le v spremljajoči in manj organizirani obliki. V dvajsetem sto- letju se je tej vrsti zgradb pridružila gradnja zavetišč in planinskih koč, namenjenih gornikom, in posebno v prvi svetovni vojni še gradnja vo- jaških utrdb. Zadnji dve vrsti zgradb sta pogosto nastajali nad gozdnim robom vse do vršnih grebenov. Značilna bovška planinska zgradba na planini Za Črnim vrhom nad Sočo FOTO: JAKA ČOP (1969) GORSKA ARHITEKTURA Zgradbe in zavetja v gorah Tolminske, Kobari{ke in Bov{ke Oris gradnje in oblikovanja stavb od doline do visokogorja  Miroslav Kajzelj 10 M A J 2011 preprostih frnjažah (pečeh), peska, ki ga je namlel ledenik, pa je bilo povsod dovolj. Strehe so se med tremi regija- mi najbolj razlikovale. Njihovi nakloni in kritina so bili odvisni od lokalnih vremenskih pogojev, gozdnega boga- stva ter vplivov iz soseščine. Tako je na Tolminskem in Kobariškem ostrešje položno, sredozemsko in pokrito s korci; na Bovškem pa so strehe strme, alpske in pokrite s šinklni (skodlami). Na poti ob Soči navzgor se spreminja uporaba stavbnega in strešnega gradi- va: od Tolminske proti Bovški upada raba kamna, povečuje pa se delež lesa, ki doseže višek v Trenti. Umetnost rabe lesa je bila na Bov- škem visoko razvita, tudi deske za čelne paze (zatrepe) so žagali ročno, na posebnem odru, pritrjevali pa so jih s cveki (lesenimi klini). Skodle so klali s široko klino (rezilom) in jih prav tako pritrjevali na strešne lege (letve) z lesenimi cveki. Na celotni stavbi ni bilo niti enega kovinskega dela. Prestaje Pri naslednji višinski stopnji, pri pre- stajah, to je pri manjših zgradbah na vmesni stopnji med dolino in plani- no, se na Tolminskem in Kobariškem spremeni streha. Zaradi ostrejših kli- matskih razmer in potrebe po večjem prostoru za seno so položno medite- ransko streho zamenjali s strmo streho podobnega naklona kakor na Bovškem in jo namesto s korci pokrili s slamo. Na samem Bovškem pa je ostala presta- ja po obliki in gradivu podobna hiši v dolini, le da v manjšem merilu. Na prestaje se je pred glavno pašno sezono preselila večina gospodarskih dejavnosti, na tej višini je živina že na- šla dovolj dobro pašo, v dolini pa so se travniki in pašniki obrasli in bili pripravljeni za prvo košnjo. Prestaja je pomanjšana projekcija dolinskega go- spodarskega in družinskega življenja. Planinske zgradbe Pri zadnji višinski stopnji, planini in njenih zgradbah, je treba poznati delo- vanje planinskega in pašnega reda, ki je odločilno vplival na obliko in velikost stavb oziroma na obliko pastirskega naselja. Na Tolminskem in Kobariškem so posamezni gospodarji imeli vsak svojo malo hlevsko zgradbo, skupna pa je bila sirarna, kamor so pastirji zjutraj in zvečer prinašali namolženo mleko. Prevladovala je goveja živina, drobnice je bilo malo. Hlevi so bili nanizani v naselbinsko obliko, katere glavni po- udarek je bila nekoliko večja sirarna. Način gradnje je bil podoben kakor pri prestajah. Tudi tu je bilo stavbno telo kamnito, streha pa strma in pokrita s slamo. Na Bovškem, kjer so pasli predvsem drobnico, je bila vsa planinska in hle- vska dejavnost združena v eni sami zgradbi, ki so jo sestavljali hrami (mol- znica, sirarna in shramba – zorilnica sira) in gudert (največkrat trietažni hlev). Na Bovškem so čredo do dveh tretjin tvorile ovce, eno tretjino pa koze; v spodnjih dveh etažah guderta so po večini prenočevale ovce, v ostre- šnem prostoru pa koze. Obe vrsti živali sta morali biti strogo ločeni. Zgradba je Značilni hiši s Tolminsko-Kobariške in z Bovške; prva je bila posneta v Stanovišču (Potresni zbornik, Tolmin 1980), druga pa je avtentična trentarska hiša, kot jo je videl Jaka Čop leta 1951. Sestav kapne, stropne in strešne konstrukcije pri hramih planine Za Črnim vrhom FOTO: MIROSLAV KAJZELJ Čelni opaž – paze, pritrjene s cveki, na hlevu v Trenti FOTO: MIROSLAV KAJZELJ 11 bila po zasnovi podobna tistim v doli- ni, le da je bila mnogo daljša in zaradi pravokotne lege glede na zemljišče po višini večkrat zamaknjena. Takšen je pogled na razvoj in obli- ko gospodarskih planinskih zgradb, ki so segale do gozdne meje, nekako do višine 1500 metrov. Višje pastirsko gospodarstvo na Tolminskem, Kobari- škem in Bovškem s svojimi zgradbami ni segalo, od tod naprej so bila le pašna področja. izrazoslo Vje Preden nadaljujem, moram pouda- riti, da so se izrazi planina, planin- ske zgradbe in planinarjenje sprva uporabljali le za do zdaj obravnavano pastirsko dejavnost. Planina je pome- nila pašno področje in nikakor ni bila gorski (gorniški) pojem. S pojavom gorskega turizma se je beseda vrasla v gorniško terminologijo; planine v pomenu gorovja, planinske koče, ki služijo prenočevanju in oskrbi planin- cev – gornikov in ne nazadnje Planin- ski vestnik … Od tod naprej bo namreč beseda o gorah in zgradbah v visokogorju. Po- javila se bosta planina in planinski Značilna prestaja na Prevejku pod Polovnikom na Bovškem FOTO: MIROSLAV KAJZELJ Hlev – senik blizu Tolmina FOTO: MIROSLAV KAJZELJ 12 M A J 2011 v novem pomenu, ki je vnesel nekaj nejasnosti v planinsko-gorsko izra- zoslovje, a praksa se je ustalila; izraz planinstvo se uporablja tako za pastir- ske planine kakor tudi v izrazoslovju sodobnega gorskega turizma. z gradbe V Visokogorju V območje pašnikov, skalnih pobočij in gorskih grebenov so posegli gradi- telji planinskih koč in vojaških zave- tij; na robu Bovške tudi preko višine 2500 metrov (Kredarica, Morbegna). Pri večini planinskih domov so upo- rabili dolinske gradbene vzorce: zidan hišni obod in strmo leseno streho. Tudi kritina je bila podobna, dokler krovci niso začeli uporabljati pločevine, ki jo je uvedla vojaška gradnja. Prva svetov- na vojna in čas po njej predstavljata tehnološki premik pri gradnji v gorah. Vojska je pri svojih zavetjih in utrd- bah, ki so morale biti varno grajene, uporabljala nov material: armirani beton. Cement in betonsko železo so vojaki prinašali v težkih razmerah, po neizprosni vojaški logiki, na vsa gorska gradbišča. Izvotlili so cele vrhove ter v ka- vernah ustvarili vkopana skladišča in zavetja (npr. na Velikem vrhu v Polovniku). V tem času so v zavetnih legah pred sovražnim ognjem zgradili številne mulatjere in povezovalne poti, ki so omogočale razmeroma udoben višin- ski transport z mulami ter konji in še danes služijo pastirjem, lovcem in gor- nikom. Domačine so vojaške razmere seznanile tudi z gradnjo in uporabo tovornih žičnic. Danes je prenašanje bremen iz do- line v gore močno poenostavljeno. Žičnice in helikopterji so sposobni prenesti cele stavbne dele na gorsko gradbišče, kjer je treba gradbene enote le še sestaviti. Ta način se je uveljavil pri gradnji žičnic (npr. na Kaninu), a ga zaman iščemo pri gradnji planin- skih koč. Uporabili so ga pri gradnji bivakov, koče pa še vedno (razen red- kih izjem) gradijo klasično, helikopter prinaša le osnovni gradbeni material. S tem se čas gradnje ne krajša, ostane enako dolg ali pa še daljši kot v doli- ni in zamujeno je, da bi z moderno transportno tehnologijo ujeli kratko delovno sezono v gorah, ki jo pogoju- jejo vreme, sneg in nizke temperature. Seveda bi montažni način gradnje vplival na izbiro gradiva ter na obliko in videz stavb, a gorsko okolje ni ve- zano na dolinske vzorce in dovoljuje odstopanja od tradicije. Odločujoči vpliv na gradnjo v visokogorju imajo klimatski pogoji, viharji, sneg in var- nost pred plazovi. Pojavi se potreba Obnovljene zgradbe na planini Kuhinja pod Krnom FOTO: MIROSLAV KAJZELJ Zgodovinska fotografija s slamo kritih hlevov na planini Leskovica pod Krnom, vzeta iz knjige Melik: Planine v Julijskih Alpah, 1950, str. 236 (Bruno Nice: La casa rurale nella Venezia Giulia, Bologna 1940). Model predloga za povečavo Triglavskega doma na Kredarici arhitekta Miroslava Kajzelja s sodelavci. Stari dom bi ostal nespremenjen, dominanten in le prenovljen, ob bok pa bi mu bil pripojen nižje postavljeni, večetažni, aerodinamično zasnovan prizidek v montažni gradnji. Ostalo je le pri načrtu. 13 po aerodinamično oblikovani stavbi in celo vkopana zgradba je boljša reši- tev kot viharjem izpostavljena visoka hiša. Naravnih poglobitev je v naravi veliko; vkopane hiše so iz energetskih razlogov že splošno znane. Na Bovškem in na njegovem viso- kem robu so že bili narejeni poskusi, ki odstopajo od dolinskih vzorcev. V mislih imam zavetišča, ki so nastala iz vojaških zgradb (na Krnu, dobro ohranjena kasarna na Morbegni, ki je delno vkopana in morda čaka na novo funkcijo itn.), postaje kaninske žičnice in dva že pozabljena predloga za pove- čavo Triglavskega doma na Kredarici. Planinskih postojank je v naših go- rah verjetno že dovolj (ali celo preveč), a prej ali slej jih bo treba obnoviti, pre- noviti ali celo na novo postaviti. Mor- da zadnji dve sliki nakazujejo takšne možnosti, pa tudi na vkopane zgradbe bi kazalo pomisliti. m Oris tradicionalnega gospodarjenja Miroslav Kajzelj: bo Vško. o d doline do P lanine. Založba Debora, Ljubljana, 2011. 376 str. 39 EUR. Kot je zapisal avtor v prologu, knjiga pred- stavlja obsežno sestavljanko iz drobcev nekdanje kmečke kulture na Bovškem. Samo delo ni etnološko, čeprav vsebuje mnogo etnografskih sestavin. Podprto je z besedo, temelječo na pisanih virih, z bogato fotografijo in risanimi prilogami, s katerimi je avtor, po poklicu arhitekt, prikazal arhitekturo objektov in njihovo umeščenost v prostor, pri že propadlih objektih pa na podlagi še zadnjih ostankov na papirju izvedel rekonstrukcijo značilnih bovških poslopij. Knjiga je sestavljena iz več delov, trije od njih se skrivajo tudi v samem na- slovu. Gre namreč za visokogorsko poselitev in spremljajoče objekte, ki so se uporabljali le določen čas v letu. Ker pa se je način življenja spremenil, je danes večina teh zgradb že izgubila svojo namembnost; nekatere propadajo, druge so morda postale počitniške hiške. "In čez generacijo ali dve bo ta del naše stavbne dediščine ohranjen le še na straneh tega izjemnega literarnega dela," je zapisala recenzentka dr. Živa Deu (kot recenzenta sta sodelovala še dr. Naško Križnar in arhitekt Janez Bizjak). Miroslav Kajzelj je skoraj dve desetletji deloval na Bovškem in spisal tudi dve knjigi; Bovška hiša, 1997, in Bovška hiša po velikonočnem potresu, 1999 (obe založila Debora). V tej, Od doline do planine, pa nam z obilico informacij, ki so terjale leta terenskega dela ter brskanja po arhivih in spominih še živih domačinov, predstavlja življenje nekega tradicionalnega gospodarskega življenja, ki je nekoč v dolini mlade Soče potekalo v nenehnem gibanju in spreminjanju. Življenje ljudi in živine od doline do planine se namreč vrti v treh krogih, ki se dogajajo na različnih lokacijah, a se med seboj ves čas prepletajo. Krogi so zarisani med dolinskim gruntom, prestajo in planino. Življenje v prvem krogu se je odvijalo v osmih mesecih, od jeseni do pomladi. Ta čas so ljudje lahko delali doma, na poljih, in živina se je pasla na domačih travnikih. Z majem je nastopil drugi krog, ko so živino odgnali v prestaje, ki so predstavljale vmesno stopnjo do planin, tja pa se je z živino odpravila tudi večina družine. Prestaje niso bile hudo odmaknjene od gruntov, tako da so se lahko kmetje občasno vrnili in doma postorili najnujnejše. Živina se je ob prestajah pasla toliko časa, da je sneg na visokih planinah skopnel. Čas, preden je zgoraj zrasla primerna paša, so izkoristili za popravilo in pripravo objektov na plani- nah, na dolinski grunt pa so se vračali kosit in spravljat travo, ki se je medtem razrasla na travnikih. V tretjem krogu ob koncu junija so živali odgnali na planino, kjer so ostale nekako do začetka oktobra. Vmes se je trava obraščala tako na prestajah kot doma, kmetje so se na obe lokaciji občasno vračali h košnji, nato pa so se z jesenskim hladom vsi skupaj vrnili domov v dolino, kjer je živina prišla do poslednje sveže paše pred zimo. Drobnico so šele tedaj pripuščali, da je bila breja naslednjih pet zimskih mesecev, do naslednje pomladi, ko so vsi skupaj ponovno vstopili v prvi krog ... Mirno lahko zapišemo, da je avtor opravil neverjetno delo, ki bo še generacijam nudilo pogled pod plast pozabe, ki danes nezadržno lega na nekdanja pravila in življenjske običaje domačinov v Posočju. Knjigo, ki jo je uredil Janislav Peter Tacol, angleški prevod pa je prispevala Valerija Karba, vsekakor priporočamo. Dušan Škodič Bivak, ki bi se v obliki satovja lahko pripojil k osnovni zgradbi doma na Kredarici. Izdelala ga je arhitektka Tija Badjura s sodelavci. Osnova je bila v celoti v dolini izdelana osmerokotna celica (kvadrat s posnetimi vogali), ki bi jo bilo mogoče sestavljati kakor satovje do želene funkcionalne velikosti. Predlog ni bil sprejet, prototip bivaka pa je bil postavljen ob Mladinskem centru VIC v Bavšici. Odstranili so ga ob gradnji nove in večje zgradbe centra. Velika škoda je, da zanj niso našli alternativne lokacije, ampak so ga enostavno razrezali in izročili odpadu. FOTO: MIHA KAJZELJ