NO. 58 Ameriška aaoma AMCRICAN IN,SPIRIT F0RCI6N IN LANGUAGC ONLY National and International Circulation EEn SLOVENIAN MORNING N€WSPAP€R CLEVELAND, OHIO, THURSDAY MORNING, MARCH 23, 1961 ŠTEV. LX — VOL. LX Obramba Evrope možna brez atomskega orožja PARIZ, Fr —Vojaški vodniki Severno-atlantske obrambne zveze so prišli do prepričanja, da je mogoče zahodno Evropo uspešno braniti pred napadom, z vzhoda tudi s samim običajnim orožjem, če ta le postavi na noge potrebno vojaštvo. Sodijo, da bi bilo za to potrebno 30 rednih divizij na položajih in določeno število divizij v rezervi. Trenutno je na položajih samo 21 divizij, ipa še te nimajo polnega števila moštva. ------o------ Mladina naj pomaga ohraniti plodnost tal Zvezna vlada preudarja ustanovitev posebn'ega zbora mladih fantov, ki naj bi pomagal ohraniti in izboljšati plodnost zemlje, gozdove in parke. WASHINGTON, D.C. — Ken-nedyeva administracija hoče u-porabiti mladino še v drugem skupinskem delu, ne le v mirovnem zboru za delo v inozemstvu. Sedaj se tajništvo za delo bavi z načrtom mladinskega zbcia prostovoljnih delavcev za čuvanje in ohranitev rodovitnosti zemlje. Okoli 150,000 od 17 do 19 let starih fantov mislijo zbrati v tak ohranitveni zbor in jih zaposliti pri raznih delih o-suševanja, namakanja, kanali-•zacije, regulacije, zašči,tp,,gygdqx in parkov, zboljšave polj in nasadov. Člani zbora za ohranitev plodnosti tal bi delali za majhno plačo, obvezali se bi, da ostanejo v tem poslu vsaj'eno leto in v začetnih mesecih bi dobili potreben pouk za posle, ki bi jih kasneje opravljali, kjerkoli bi bila potreba, preko vse Amerike. Zbor je že obstojal Tak mladinski zbor mladostnih poljedelskih delavcev smo imeli v letih depresije vse do vstopa Združenih držav v drugo svetovno vojno. Tedaj se je zbor obnesel in dal lepe uspehe. Sedaj pravijo poznavalci, da bi bil še bolj koristen. Med mladimi ljudmi je brezposelnost največja. Zaposlitev fantov, ki zapuste šolo in ne morejo takoj vsto-Piti v službo v svojih poklicih, je nujno potrebna tudi z vzgoj-n°ga stališča. Stalno delo bo zmanjšalo priložnosti za kriminal mladostnikov. Pripravilo bo mlade ljudi za bodoči poklic. Ohranitev tal, ureditev parkov, čuvanje gozdov in melijoracije zemljišč so pa tudi kričeča potreba v mnogih delih Amerike. Mladina bo storila veliko korist domovini, v kolikor bo to delo opravila. . • 41 Letos mislijo zbrati okoli 80,-090 fantov. V Kongresu podpi-rata te načrte zlasti senator Humphrey in kongresnik Blatnik. -------O------- — Združene države izvozijo normalno največ riža na Kubo. Vremenski prerok pravi: Oblačno, malo hladneje, deževno. Najvišja temperatura 46. Borba za Laos in celo jugovzhodno Azijo se naglo približuje novim odločitvam! Moskva in Washington preskušata drug drugemu živce, cilje in 'meje, do katerih j'e katera strran pripravljena tvegati. Krajevna vojna v Laosu ni izključena. WASHINGTON, D. C — Vprašanje vojnih in mednarod-no-pohtičnih zapleti ja jev v, Laosu je postalo trenotno najbolj pereče. Ta mala država je strateško važna. Komunisti se iadnje mesece obnašajo, kot da jo hočejo dobiti v svojo oblast. Združene države so od vsega začetka iskale rešitev, ki bi preprečila večjo vojno na eni in komunistično zasedbo ali prevzem oblasti na drugi strani. Ameriška politika se je opirala na krepke domače politične moči, ki jih predstavljajo desničarji — protikomunisti in sredinci, ki iščejo nekak sporazum i komunisti. Združene države so vsa leta dajale Laosu veliko gospodarsko in vojaško pomoč. Ko je prišlo do državljanske vojne, so politiko spremenile in se skušale pogajati s Sovjeti. Značilno je, da komunističen napad v Laosu ne vodijo niti komunistični Kitajci, niti azijski komunistični satelit Ho-Či-Minh, predsednik Sev. Vietnama, ki je verjetno najbolj prizadet v tej igri, ampak Sovjeti in Hru-ičev, ki so daleč proč in se bojujejo res le za komunistične cilje v najbolj splošnem pomenu, ker jim zmaga v Laosu ne more prinesti nobenih neposrednih koristi, nikakih pridobitev ozemlja in celo me kakih notranje političnih ugodnosti pred sovjetskimi volilci, ki se za stanje v daljni Aziji zelo malo menijo. V tem stanju je našla Laos se. damja administracija. Najprej je nadaljevala pogajanja in skušala priti do kake rešitve, ki bi zavarovala mir. Ko bi prenehale vojne sovražnosti, bi se pogovarjali dalje. Med pogajanji so ugotovili ameriški in neutralni opazovalci, da ®o komunisti, zlasti zopet Sovjeti, kopičili v severnem delu dežele, ki je komunistično “osvabojemo” ozemlje, orožje v tolikih količinah, da to jasno kaže namero za dolgo vojskovanje v tem delu Azije. 'Sovjeti s kopičenjem orožja in streliva niso nehali tudi po-tem) ko so jih zastopniki Združenih držav izrecno opozorili, da ta okolnost kaže sovražne namere in uničuje vsako upanje, da bo Sovjetska zveza mirovni dogovor spoštovala. Laos je bil ena glavnih točk v pismu, ki ga je poslanik Thompson nesel Hru-ščevu v Novosibirsk, prav tako tudi glavna točka pri razgo-vborih državnega tajnika Ruska s sovjetskim zunanjim ministrom: Gromikom v Washingto-nu preteklo soboto, pa se stanje ni spremenilo. Sovjetska zveza nadaljuje vojne priprave. Tako je bila vlada ZDA postavljena pred neprijetno izibiro, ali prepustiti Laos komunistom,, da ga pcbero, kadar bodo njihovi načrti tako daleč dozoreli) ali pa skušati to preprečiti z vojno, kot je to storil predsednik Truman na Koreji. Odločili so, da zopet začno pošiljati večjo vojaško pomoč laoški vladi. Neki strokovnjaki so mnenja, da bo že to zadostovalo in da bodo Sovjeti cdnehali, ko bodo videli, da Združene države mislijo zares in pošiljajo v deželo več orožja, kot ga more spraviti tja Sovjetska zveza. Predsednik Kennedy se je odločil, da ne bo mirno gledal, da se razmere za svobodni svet obrnejo neugodno, hoče pa naj prej e vedeti, kaj vse so pripravljeni svobodni azijski narodi storiti za obrambo svojega soseda, ki je v neposredni nevarnostd. Zato bo danes državni tajnik Rusk odpotoval na konferenco Jugovz-hodno-azijsfce obrambne zveze (SEATO) v tajsko prestolico Bangkok. Članice te obrambne zveze so: Združene države, Velika Britanija, Francija, Avstralija, Nova Zelandija, Pakistan, Filipini in Tajska (Siam). Vse te države so po pogodbi vezane, da branijo vsakega člana, tudi Laos, če bi postalo očitno, da je v nevarnosti pred napadom. Združene države hočejo vedeti, koliko bodo azijske države dejansko storile, da napad odvrnejo. Pripravljene so sodelovati in celo voditi obrambo, toda nočejo same prevzemati vse odgovornosti. Hočejo si vnaprej za-sigurati vsaj sodelovanje tistih, ki bodo sami prišli pod kladivo Sovjetov, če Laos pade v njihove roke. 1 Komunisti in svobodni svet vedo, da ne gre samo za Laos, gre za še svobodni del jugovzhodne jAzije. Tamkajšne države bodo druga za drugo padale v komunistično območje, če pade Laos. Mamo bi rad dosegel konec upora na Calebesu DJAKARTA, Indonezija. — Predstavniki vlade se trudijo na^ vse načine, da bi dosegli konec protikomunističnega upora na Celebesu, ki se je začel še 1. 1956. Vladi Sukarna se je posrečilo upornike ukrotiti na Sumatri in na nekaterih drugih otokih, niso pa tega dosegli na otoku Celebesu. Vlada je sedaj upornikom obljubila vrnitev položajev v vojski in državni službi, če polože orožje im se obvežejo, da bodo podpirali Sukarnov poskus za osvojitev holandskega dela Nove Gvineje. Sovjetsko stališče je ohladilo upe v Ženevi Na obnovo razgovorov o končanju preskušanja atomskega orožja v Ženevi je svet stavil veliko upov. Sovjetsko stališče jih je uničilo. ŽENEVA, šv. — Zastopniki Združenih držav in Velike Britanije so šli z velikim upanjem v švicarsko Ženevo k obnovi razgovorov za končanje preskušanja atomskega orožja. Pričakovali so naglega uspeha. Te upe je na mah podrl sovjetski zastopnik Tsarapkin, ki je zahteval veto pravico za nadzorno komisijo in očital zahodnima silama francoske preskuse, še pred-no sta mu mogla predstavnika teh izročiti nove predloge. Ameriški zastopnik Dean je poudaril, da sta šli zahodni sili v svojih prelogih dalj kot na pol poti, da bi dosegli sporazum o končanju preskušanja atomskega orožja. Predstavniki Amerike in Anglije so po seji izjavili, da stališče, ki ga je zavzelo sovjetsko zastopstvo, kaže očitno, da Moskvi ni do sporazuma, ampak da hoče razgovore, ki se vlečejo že tretje leto, še dalje sabotirati. Nastop Tsarapkina v Ženevi, nastop Gromdika v Združenih narodih in 'nadaljevanje pošiljanja orožja v Laos kažejo jasno, koliko je Sovjetiji in komunističnemu svetu na splošno do mirnega sožitja in dobrega sosedstva s svobodnim svetom. —----o------- L B, Johnsem v Ptekvo iikojan v Washington? DUNAJ, Avstr. .— V tukajšnjih diplomatskih krogih se širi vest, da bi Hruščev rad dosegel obisk podpredsednika Združenih držav Lyndona B. Johnsona v Sovjetiji v zameno za obisk podpredsednika sovjetske vlade Mikojana v Združenih državah. Ta obiska naj bi pripravila kot k sestanku Hruščeva s Kenne-dyem, kot sta svoj čas obiska Mikojana in Nixona pripravila sestanek Eisenhowerja in Hruščeva. ------o------— Silen porast spolnih bolezni NEW YORK, N. Y. — Ameriška socialno-zdravstvena zveza je objavila, da je število spolno obolelih od 1. 1957 poraslo za 192 odstotkov, v samem New Yorku celo kar za 300 odstotkov. Izreden porast spolnih bolezni pripisujejo očitnemu padanju morale. Zato so interesi Združenih držav v tej igri tudi neposredno prizadeti. V današnjih razmerah je treba braniti varnost Združenih držav tudi na Daljnem Vzhodu. POMOČ BREZPOSELNIM V KONGRESU-ODOBRENA! Iz Clevelanda in okolice Včeraj sta oba domova Kongresa odobrila predlog, ki ga je izdelal skupni hdbor obeh domov. O-dobreni zakonski predlog je bil poslan predsedniku, ki ga bo predvidoma danes podpisal. Prve dni prihodnjga meseca bodo brezposelni, ki sc dosedanjo pomoč že izčrpali, začeli prejemati novo. WASHINGTON, D. C. — Predsednik John F. Kennedy je dobil včeraj v podpis svoj prvi važnejši predlog, ki ga je stavil Kongresu. Ta je po dolgi obravnavi v obeh domovih in po hudi borbi zlasti v Senatu predsednikov načrt odobril. Konservativni demokrati povezani z republikanci so se predlogu upirali z vsemi močmi. Odločilno bitko v Senatu je administracija dobila s pičlimi 44 proti 42 glasovom pretekli teden. Predsednik bo v Kongresu sprejeti predlog predvidoma danes podpisal, nakar bodo v začetku aprila začeli brezposelni prejemati podaljšano podporo. Predlog za podaljšanje brezposelne podpore je eden izmed ukrepov, ki naj olajšajo težave sedanjega gospodarskega zastoja. V delavskem tajništvu sodijo, da bo nove podaljšane pomoči deležnih okoli 700,000 brezposelnih. Najhujša borba je bila okoli tega, ali naj plačujejo podaljšano podporo posamezne države iz lastnih sredstev ali naj bo ta izplačevana iz skupnega sklada za vso deželo. Vlada je stala na Stališču, da je brezposelnost problem cele dežele in da ga mora tudi cela dežela sorazmerno svojim sredstvom nositi. Republikanska opozicija povezana s konservativnimi demokrati je vztrajala na tem, naj stroške za brezposelno pomoč nosi vsaka država sama zase iz lastnih sredstev. -------O------- Sovjetska vohuna pred ameriškim sodiščem Novi grobovi Ana Gliha Včeraj je umrla v St. Alexis bolnišnici 65 let stara Ana Gliha, roj. Bolka, s 7720 Issler Ct., doma v Zagorici v fari Sv. Vid pri Stični na Dol., odkoder je prišla pred 40 leti. Pokojna je bila članica Društva Mir št. 10 SDZ, Društva sv. Lovrenca št. 63 KSKJ, Bratovščine sv. Reš-njega telesa in Tretjega reda sv. Frančiška. Zapustila je Moža Franka, sinove Franka, Jer-rya, Louisa, Petra, Pavla in Stanley a, hčeri Ano Walzer in Vido Kovačič, vnuke in vnukinje. Pogreb bo iz Fortunovega pogreb, zavoda na 5316 Fleet Ave. v soboto zjutraj ob 8:30. v cerkev sv. Lovrenca ob devetih, nato na Kalvarijo. Truplo bo položeno na mrtvaški oder danes popoldne ob dveh. CHICAGO, 111. — Federalni sodnik Edwin A. Rubson je odločil, da bosta dva sovjetska vohuna le prišla pred \sodišče, čeprav so njuni odvetniki uveljavljali trditev, da jih brani diplomatska imuniteta. Gre za nekega Igorja Y. Me-lekha, sovjetskega uradnika pri Združenih narodih, in Willie Hirscha, ki je rojen Nemec, pa se v Ameriki preživlja z medicinskimi ilustracijami. Tožena sta, da sta zbirala fotografije in podatke o obrambnih napravah in ustanovah, da bi poslala vse te informacije v Sovjetsko zvezo. Oblasti so ju zasledovale, dokler niso imele v rokah dovolj dokazov, da sta res poklicna sovjetska vohuna. ------o------ Sovjetija protestirala zaradi poleta RB-47 WASHINGTON, D. C. — Državno tajništvo je 'priznalo, da je Sovjetska zveza protestirala zaradi poleta nekega RB-47 letala 30. januarja v bližini severne sovjetske meje. Združene države so pritožbo preisikale in ugotovile, da letalo ni kršilo sovjetske ozemeljske nedotakljivosti. Vlado Sovjetske zveze so zagotovile znova, da ameriška letala ne bodo več preletavala 'sovjetskega ozemlja. FeMo atasko orožje WASHINGTON, D. C. — Armadnim strokovnjakom za orožje se je posrečilo izdelati lahke metalce min za pehotne atomske mine. Novo orožje ni pretežko za prenos, njegova učinkovitost pa bo posebno uničujoča v bojih v džungli ali gorah. Orožje bodo lahko uporabljale male borbene Skupine v bojih z gverilci. Novo orožje je še vedno vojaška tajnost, čeprav so ga menda že preskusili. Letališče v Dhahranu bodo Združene države dogradile WASHINGTON, D. C. — Odločeno je, da bo ameriška uprava vojnega letalstva končala letališče v Dhahranu v Saudski A-rabiji kljub temu, da ga naše vojno letalstvo ne bo moglo rabiti, ker se mora že leta 1962 umakniti z vseh svojih postojank v tej državi. Objavljeno je tudi, da Kenne-dyeva vlada proučuje načrt, po katerem naj bi Združene džave opustile sploh vse vojaške postojanke in oporišča v tujini. Letališče v Dhahranu je samo tisoč milj od meje Sovjetske zveze in so ga zato smatrali za strateško važno postojanko. Po novem načrtu bo menda mogoče opustiti vsa taka oporišča, brez posebne škode za varnost Amerike. -----o----- Beg :v mesta ni obstal ----o——— Poizvedovalni količek Odlična dijakinja— Anita Petelinek, hčerka Marije Sremec s 6127 St. Clair Ave., se je na American College Testu tako izkazala, da je dobila za nagrado tri četrtine celotne šolnine na Notre Dame College. Anita je bila druga v angleščini, odlikovala pa se je tudi v znanosti. Mladi rojakinji čestitamo in ji želimo dosti uspeha tudi v bodoče! Iz bolnišnice— Mrs. Caroline Krnc z Addison Rd. se je vrnila iz St. Alexis bolnišnice in se zahvaljuje za obiske, darila in pozdrave. Seja— Podružnica št. 3 SMZ ima v nedeljo ob dveh pop. v Slov. do-tju na Holmes Ave. redno sejo. Zadušnica— V nedeljo ob 10:30 bo v cerkvi Marije Vnebovzete sv. maša za pok. Vincenta Hočevar ob 5. obletnici smrti. Tamburaši nastopijo— V nedeljo, 26. marca, ob treh ;opoldne nastopijo v Music Hall TAMBURAŠI Duquesne univerze s pesmimi in plesi južnih Rovanov. Vstopnice so napro-laj pri Burrowsu na 419 Euclid \ve. Rojenice— G. Karolu in ge. Heleni Kle-sin, roj. Cerar, z 130 Himrod St., Brooklyn 37, N.Y., se je včeraj rodila hčerka, ki bo delala druščino bratcu Karlu. S tem je postala ga. Frančiška Cerar z E. 33 St., Cleveland 3, Ohio, četrtič stara mati, g. K. Klesin st. v Biocklynu, N.Y., pa drugič stari oče! Čestitamo! ------o----- Zadnje vesti WASHINGTON, D.C. — Združene države so v soglasju z Vel. Britanijo v posebni noti danes opozorile Sovjetsko zvezo, naj tekom 24 ur zaustavi sovražnost v Laosu, če se noče izpostaviti neposrednemu pcsegu zahodnih sil v državljansko vojno. Noto je izročil v Moskvi danes angleški poslanik Roberts. Predsednik Kennedy bo nocoj ob šestih poročal na tiskovni konferenci o položaju v Laosu in morebitnih nujnih korakih, ki jih bodo Združene države podvzele, da zavarujejo to deželo pred komunističnimi o-svajalci. Oborožene sile ZDA na Pacifiku so pripravljene za vsako potrebo. MOSKVA, ZSSR. — Sovjetska zveza je ukinila cenzuro nad poročili tujih časnikarjev, ki jih ti pošiljajo svojim domačim uradom. ZDRUŽENI NARODI, N.Y. — Adlai Stevenson se je včeraj nad poldrugo uro razgovarjal s sovjetskim zunanjim ministrom Gromikom in nato izjavil, da sta v glavnem dosegla sporazum o obnovi in nadaljevanju razorožitvene konte- rence, ki je prekinila svoje delo lani 27. junija. WASHINGTON, D. C. — Pri ljudskem štetju leta 1950 so ugo. Lovili, da je živelo v mestih v Združenih državah 64 odstotkov celotnega prebivalstva dežele, pri lanskem štetju se je to število dvignilo na 70. V 39 državah živi v mestih nad polovico vsega prebivalstva. Mr. in Mrs. John P. Makuc, 408 Cavour St., Oakland 18, Calif., iščeta informacije o Ivanu (Johnu) Gruden, roj. 6. dec. 1883 v Prapetnem na Primorskem, ki je odšel v Ameriko 1. 1913. Njegov zadnji znani naslov je bil: John Gruden, Vir-den R.R. 1, Illinois. ' LUANDA, Angola. — Včeraj je skupina kakih 400 Portugalcev, ki so tod naseljeni, demonstrirala pred ameriškim konzulatom, ker so Združeno države v Združenih narodih preiekli teden glasovale za preiskavo ZN o razmerah v Angoli. Ameriška Domovina /»■/Vi e wi t/mnuir-nofv« »: K117 St. GUir A ve. — LlEndergoa 1-0628 — Cleveland I, Okla National and International Circulation Publish«* daily except Saturdays, Sundays, Holidays and 1st week of July PdbUsher: Victor J. Knaus; Manager and Editor: Mary Debevec NAROCNINAi Za Zedinjene države: 112.00 na leto; $7.00 za pol leta; $4.00 sa 8 mesece Za Kanado in dežele izven Zed. držav: $14.00 na leto; $8.00 za pol leta; $4.50 za 8 meneče Petkova izdaja $8.90 na leto SUBSCRIpTION jjates, United State«: $12.00 per year; $7.00 for 6 months; $4.00 for 8 months Canada and Foreign Countries: $14.00 per year; $8.00 for 6 months; $4.50 for 8 months Friday edition $8.00 for one year Second Class postage paid at Cleveland, Ohio No. 58 Thur., March 23, 1961 Čudna misijonska pot ruskega patrijarha V decembru lanskega leta je ruski patrijarh Aleksej obiskal Palestino in .okoliške države. Nič ni bolj gotovega kot to, da je ta uradni obisk poglavarja nekdaj daleč največje in najpomembnejše pravoslavne cerkve bil naročen in izvršen kar moč tako, kot je to zahtevala vlada Zveze sovjetskih socijalističnih republik. Ker Jordanija nima diplomatskih zvez s Sovjetsko zvezo, ni niti patrijarh mogel dobiti vstopnega dovoljenja, kaj šele njegovo številno spremstvo. Jeruzalemski patrijarh Benedikt je vendar dosegel, da je kralj Husein neposredno dovolil celi tej skupini vstop v Jeruzalem in druge svete kraje. Kralj je stavil samo ta pogoj, da patrijarh Aleksij ni smel obiskati dveh pravoslavnih samostanov v Jeruzalemu. To sta samostana pravoslavnih redovnic. V njih se skriva nekaj ruskih plemenitašinj in neke daljne sorodnice carske družine Romanov. Za te je rekel kralj, da jim je on jamčil gostoljubje v samostanih in zato ne dovoli nikomur iz tujine, da bi prestopil prag teh hiš. Patrijarh Aleksij je v Jeruzalemu prebival v hiši jeruzalemskega patrijarha Benedikta, dočim je njegovo spremstvo prebivalo v hotelu. Zapazili so, da je bila to edina prilika, da je patrijarh živel ločeno od svojega spremstva. Z vseh drugih mestih je odklanjal vsako ponudeno posebno stanovanje, kar je gotovo storil po naročilu, da so bili partijski vohuni neprestano v njegovi bližini. V Beirufu je patrijarh Aleksej dal izjavo listu “Al-Ma-har.” Rekel je, da prinaša “dragoceno sporočilo svoje cer-h ve vsem cerkvam tega področja kako prositi, moliti in delati za mir, za edinstvo duš in za preprečitev vojnih spopadov.” Ker je bil komaj mesec dni prej v Jeruzalemu poglavar angleške cerkve dr. Fischer, ki ,se je javno in iskreno zavzemal za edinstvo vseh cerkva, je javnost pričakovala, da je imela pot patrijarha Alekseja isti namen: podčrtati važnost zedinjenja. Patrijarh je molčal vse do Beiruta in še bolj je molčalo vse njegovo spremstvo. Šele nekaj tednov potem, ko so odšli, je počasi prišlo na dan, da je bil resnični namen cele poti prav nasproten. Komunističnemu vodsttvu v Kremlju je, predlog papeža Janeza XXIII. za zedinjenje Cerkva neprijeten. Partija zedinjenju nasprotuje in bo uporabila vsa sredstva, da pokonča vsak poskus v to smer med ljudmi, nad katerimi ima oblast. Na drugi strani partiji ni ušlo, da je bila misel sprejeta z velikimi in splošnimi simpatijami ne le med verniki raznih krščanskih cerkva, ampak tudi med duhovniki. Vedno bolj je jasno, da je boljševiška vlada poslala patrijarha Alekseja na pot zato: 1. ) da bi bile vse krščanske cerkve na Bližnjem Vzhodu opozarjene, da je ruska pravoslavna cerkev najmerodajnej-ša in naj se poglavarji in drugi zastopniki raznih ločin ne spuščajo v posebne podvige, 2. ) da bi bila pot patrijarha po Mali Aziji in vsem Srednjem vzhodu plašč za potovanje mnogobrojnih “specijali-stov partije,” ki so bili v patrijarhovem spremstvu, 3. ) da se na spreten način kar moč zaduši razpoloženje za zedinjenje, ki se zdi boljševikom nevarno in škodljivo. Poslednjo nalogo je bolj temeljito kot Aleksej opravil episkop Nikodim, ki je glavni zaupnik partije v zboru pravoslavnega cerkvenega vodstva v Moskvi. Dne 24. decembra je povedal tole: 1.) Da ruske cerkve papeževa pobuda nič ne zanima. 2.) Da ruska cerkev nima nobenega namena kakorkoli sodelovati pri svetovnem zboru papeževem za zedinjenje. 3.) Da patrijarh Aleksej ne namerava obiskati papeža. V Beirutu je patrijarh Aleksij ob velikih slovesnostih blagoslovil temeljni kamen za grško-pravoslavno bolnico sv. Jurija. Obljubi! je, da bo ruska pravoslavna cerkev prispevala za to zggradbo in ustanovo 13 milijonov dolarjev, med manjše cerkvene ustanove in ljudi, pa razdelil za 100,-000 dolarjev daril. Da teh sredstev ruska cerkev nima, je gotovo. Patrijarh je mogel deliti samo sredstva komunistične države. Vsaj v tem oziru je cerkveni človek gotovo sredstvo komunistične, državne uprave in njenih interesov v Prednji Aziji. Aleksij je obiskal tudi Carigrad in Atene. Izgleda, da v Carigradu pri patrijarhu Atanagorasu ni imel nikakega uspeha, ker je ta slej ko prej zagovornik dela za zedinjenje, in v Grčiji je bil sprejem dosti hladen in neuraden. Že preje omenjeni episkep Nikodim je v Atenah znova napadel papeževo misel za zedinjenje cerkva takole: “Papeška stremljenja, da bi obvladali vesoljno krščanstvo so bila zadnji vzrok in povod, da je do razkola prišlo. Ta zadnji vzrok in razlog je še sedaj prav tako resničen in važen, kot je bil tedaj.” Vsekakor je značilno, da izjav proti zedinjenju cerkva ni dajal patriarh Aleksej sam, ampak episkop Nikodim tako v Carigradu kot v Atenah. Gotovo sta si ruska pravoslavna cerkev in ekumenski patrijarh Atanagoras v tej točki v popolnem nasprotju, toda menda bo le res, da je Aleksij sam namenoma o tem najbolj perečem vprašanju molčal. V Carigradu mislijo cerkveni pravoslavni ljudje, da je Aleksej pristaš zedinjenja ali vsaj nasprotnik večjih prepirov in globljega razkola med cerkvami. Patrijarh je na tej svoji poti imel na razpolago vladni avijon Iljušin. Spremljalo ga je 15 škofov in 30 “strokovnjakov.” Kjerkoli je patrijarh obstal, povsod ga je pričakal sovjetski poslanik v spremstvu poslanikov satelitskih držav. Na vprašanje radovednega časnikarja je zopet govoril biskup Nikodim in razložil takole: “Cerkev je ustanova svoje vrste, komunistična stranka svoje. Naziranja teh dveh si nasprotujejo. Med obema je nevtralna sovjetska vlada, ki obema strankama v tem sporu pusti svobodno pot, da dela vsaka, kot smatra za najbolj prav.” V Rusiji je zadnjega pol leta poglobljena in razširjena gonja proti veri in cerkvi. Znova trpi duhovščina in trpe zavedni verniki. Radi ciljev pa komunistična vlada zna uporabiti tudi poglavarja cerkve. Srednji in Bližnji vzhod sta vsa zadnja leta v vrtincih komunistične osvajalne igre. tXlXXXXXXxXXXXinXTTXXXTTYlIITTTYTTYTTI Mnenja in vesti iz Železnega okrožja Piše Andrejiak Duluth, Minn. — Kakor se ou-je po raznih virih mednarodni bankirji mečejo zadnje čase velike oči po zlatu. To posebno v Londonu, Parizu in Tokio. V Londonu so nedolgo tega prekupčevalci dvignili špekulacijo po zlatu s tako manijo, da so ponujali nad $40 za unčo zlata, da-si je redna cena na trgu le $35. V tem so seveda gotovi vzroki. Gotove dežele, ki so odvisne v trgovini od trgovskega prometa Združenimi Državami, katere posedujejo še vedno najvišjo bilanca zlata, hočejo ojačiti z zlatom svoje valute, obenem pa zmanjšati vrednost dolarja na-pram vrednosti zlata. To so delali po načrtu, dobiti iz Z. D. čim več zlata, kar naj bi zmanjšalo vpliv dolarja na trgih. Obneslo se jim ni, kakor so želeli, dasi so uspeli izvleči iz Z. D. sko-ro malo manj kakor tretjino zlatih rezerv. Bivša vladna administracija jo bila v tem oziru nepazljiva. Zlato se je odtakalo zadnje dve leti iz Z. D. Pred tem so znašale zaloge zlata v Z. D. okrog 24 bilijonov dolarjev. Poročilo predikratkem o tem je pa navajalo, da znašajo zvezne rezerve zlata le še okrog 17 bilijonov. Razlika je vidna. Tudi namen je pri tem jasen! Tuj ezem,siki mednarodni bankirji so imeli zadnja leta radi naše čudne valutne politike priložnost izsesati iz Z. D. visoke količine zlata. Ko so to deloma v gotovi meri dosegli, so hoteli umetno dvigniti ceno zlatu, kar so pred nekaj tedni v Londonu poizkusili. S tem bi nudili nam nazaj zlato po mnogo višji ceni, kakor pa so ga oni dobili od nas. Obenem bi s tem ojačili svoje valute in tako bi se okoristili vse povsod na okrog v našo škodo. Taka je ta politika. Z. D. kupujejo zlato po $35 unčo. To časno proizvajajo največje 'količine zlata v Južni Afriki in pa v Sovjetski Zvezi. Proizvajajo ga nekaj tudi v Zdr. Državah, v Kanadi in nekaj malega še drugod, kar pa ne pride dosti v vpoštev. Ker ga ne proizvajamo dovolj doma, ga kupujemo od drugih. Iz Afrike ga ne dobimo več dosti, ker tam ga pokupijo večinoma evropske države. Kupimo ga, kjer ga moremo dobiti. Naše zlate rezerve morajo segati vsaj do 18 bilijonov dolarjev, da je moč kriti denarni obtok, kateremu je določeno po sedanji valutni meri vsaj 25c. zlatega ozadja vsakemu dolarju. Tega se morajo držati, ali pa bi začel slabeti naš zeleni papirnati dolar na mednarodnih trgih. * BOJ PROTI BREZPOSELNOSTI NI LAHKA ZADEVA, ne za industrijo, ne ljudi, ne za vlado. Sedanji zastoj v naših industrijah je posledica več ali manj brezglavnega planiranja vse razne proizvodnje. Zadnjih petnajst let smo bili v tem oziru podobni nekaki gospodinji, ki kadar ima v svojih shrambah preveč vsega, postane potratna, kuha in kuha vsega preveč in tako razvadi tiste, katerim servira, da hočejo več in več in da jedo več, kakor pa je prav za njihovo zdravje. In taki, ki vži-vajo preveč, se začno rediti trebuščke jim začne zalivati maščo. ba, kmalu začno stokati, da jih ščiplje spredaj in zadaj in morajo h zdravniku. Ta jih pregleda in kmalu ugotovi kaj je in svetuje: manj bo treba “papca-ti,” ali pa bo vas razneslo Prav tako je tudi z gospodarstvom v industrijah. Če ta obratuje po nekem načrtu zmernosti da se obratuje po zahtevah trga in se s previšno proizvodnjo ne prenasičuje tega, obrat stalno obratuje, ker zahteve trga po-užijejo in prebavljajo, kar se proizvaja. Previsna in preobilna proizvodnja pa prej ali slej zamaši žrela trga, zamaši se tudi črevesje trga in použivanje proizvodnje se ustavi — kmalu za tem pa se ustavi tudi obrat v industrijah in vse stoji. Nastane brezposelnost, potem se pa čudimo, zakaj ? Pametno bi bilo o tem misliti preje. Dokler sta gospodarstvo in trg še zdrava, da bi ju hranili po nekih predpisih gospodarstvu predpisanih zmernih dijetet. Vse to je le razlaga primerov, ki so ga veljavni tudi za to polje, na katerih se pojavlja brezposelnost in razne gospodarske krize. Sicer je zdaj prepozno po-vdarjati to, kako bi bilo, če bi ravnali tako ali pa tako. Zdaj smo v neki gospodarski kritični dobi, kj še ni hudo nevarna in resna, a kritična je in če ne bo ob pravem času prave rešitve za te njene probleme, zna postati nevarna in resna. Po vojni so nastale nujne zahteve po gotovem materialu in izdelkih. Razne obnove doma in po svetu so to zahtevale. Vlada je imela večinoma v vseh glavnih industrijah svoje prste vmes. Šlo se je za vojna naročila, za razna naročila v tuje-zemstvu, za katera je morala nositi neke obveznosti tudi vlada, vsaj kar se tiče plačil in kreditov. Gotova naročila so morala biti izvršena v določenem času. Da so bila, je bilo treba marsikje delati cezure ob delavnikih, prazpikih in nedeljah. Ob takih dnevih in časih pa morajo zdaj plačevati delavcem čas in pol in dvojni čas. To pa dvigne cene delu in ker je vlada pri takih naročilih doplačevala razlike in kolikor je bilo izgube, to je, kar so naročila stala več, kakor pa so se zavezali iste izvršiti v pogodbah. Tu pa se je oglasila druga “vejža” na orglah našega gospodarstva. Plače so začele padati za toliko, kolikor ni bilo več nadurnega časa in pa dela ob praznikih in nedeljah. Samo za navadni čas, 40 ur na teden, je zaslužek delavcev padel. Tisti, ki so prejemali radi nadurnega dela mastne čeke, so1 začeli malo debelo gledati, ker ni blio več toliko dolarjev, kakor preje. Bili so prepiri tu in tam, stavke tu in tam. Je pač hudo in se čuti, če je kdo navajen na polno skledo štrukljev, potem ti pa začno dajati manjšo mero. Ne trdim, da niso zaslužili, kar so preje dobili, zaslužili so, saj so morali za vsak' cent težko delati. Kar hočem prikazati je to, da z večjega ali višjega zaslužka iti na manjšega, to se čuti in nobenemu to ne ugaja. In prav tako je bilo v tem slučaju. Ali bi ne bilo bolje, da bi bili razni gospo darstveniki mislili na to in upoštevali to in obrat vseh industrij tako uredili, da bi nikogar ne razvadili, pa četudi bi ves proces in vsa povojna obnova trajala malo dalj časa, a bi imeli stalno zaposlenost in zraven tudi več zadovoljnosti, kakor pa jo imajo zdaj. Čemu postaviti v takih slučajih vse na mizo, kadar nam čas prinese naokrog prosperiteto. Zakaj ne bi bili tudi v takih slučajih konservativni in zmerni in bi ne zajemali s prevelikimi žlicami iz sklede? Seveda imamo izgovore za take slučaje, ampak izgovori so le izgovori, na katere ne moremo biti preveč ponosni. Uspehov je treba, a do teh se pride le po previdnosti in po zdravem pravem, računanju. Ali bodo ti slučaji kaj koristni nam za bodočnost, da bomo znali bolje računati za bodočnost, kakor pa smo znali zdaj? Bog ve. Zdaj smo pred resno sedanjostjo in resno bodočnostjo'. In s tema moramo računati. Na vseh straneh nas čaka težka gospodarska preizkušnja vseh raznih kompeticij s tujezemstvom, ki sili k isti mizi in k istemu hlebu, kakor mi. V tej tekmi bo zmagal tisti, ki bo pripravljen žrtvovati več kakor pa njegovi tekmeci. To pa pomeni za tiste-! ga, ki bo pripravljen na kaj ta- Kulturna kronika Slovenski oder: “V času obiskanja” Edvard Gregorin je v svoje slikovito in prijemljivo odrsko delo o trpljenju našega Gospoda Jezusa Kristusa vpletel bistveno vso Odrešenikovo povest življenja, Njegov nauk in strahovito razrvane razmere, ki so dovedle do sodnega umora na Kalvariji. Za (kristjana, ki vsaj površno pozna zgodbo po evangelijih je “V času obiskanja” močna vzpodbuda za presojo samega sebe in svojega odnosa do Boga na eni in “ulice,” ki je Boga na smrt ob sodila, na drugi strani. Igralci Slovenskega odra so nam zadnjo nedeljo Gregorino-vo zamisel postavili na oder sve-tovidske dvorane tako močno in dovršeno, da smo Kristusovo trp-Ijejnje podoživljali, brezdanje prepade med božjo mislijo in umevanjem ljudi ulice tega sveta kar čutili do groze, toplino plemenitosti in ljubezni, ki so jo izražali Ulk Kristusa in tistih s Kristusom, pa tudi vsrkavali. Tako igranje je ustvarjanje, to je resnična upodabljajoča umetnost. Igranje je bilo do tolike mere dovršeno, tako skladno in v enoto urejeno, da se je čutil od tenek trenoitka, če je kaka gesta bila, 'komaj zaznavno prezgodnja ali zakasnela. Še te je opazil le izbirčenež, ki igro od preje pozna in ga je resnično doživeto igranje tako prijelo, da je vedno in vselej pričakoval le zgolj najboljše. Igra je zahtevna, močno zahtevna. Nastopa okoli 80 ljudi. Polovico vlog je takih, da mora biti vsaka lik zase: po podobi, obleki in maski, igranju, glasu in govor, j en ju. Močne osebe, vsaka svoj posebnež, predstavlja gotove razmere tistih let v Judeji in go. tov odtenek duhovnosti, ki jo je Gregorgin hotel in vpletel v svoje odrsko delo. In bili so. Marija gospe Novakove je mi- la, sveta žena plemenitosti v kega, večje žrtve, in to pomeni liuibezni in tripljenju. Je2US Jo_ večje žrtve za manjše in nižje povračilo za delo in trud. To ni vesela vest in marsikdo bo zarobantil in godrnjal ob njej, a pomagalo pa ne bo nič. Na mestu je ponovitev po-•vdarka, da boj proti brezposelnosti ni lahka zadeva, ne za vlado ne za industrije ne za delavce in za nikogar ne. Vsi bomo morali nositi neke žrtve pri prizadevanjih, da bi uredili to vprašanje vsaj za silo. Vsem čitateljem veselo Veliko noč! Andrej ček stala več, kakor pa so določe- raciji in se sedaj zdravita doma vale pogodbe, so industrij alei molčali, češ, saj naš dobri Uncle Sam bo dodal, kar bo stalo več. In tako je bilo. To je bila nekaka vesela rajža v času povojne prosperitete. Ko je pa vlada u-kinila naročila za oboroževanje in še marsikaj drugega in so industrialci morali obratovati na lastno roko, so se pa seveda tudi morali ozirati na dejstva, namreč, da naročila ne bodo Velikonočna dolžnost Chicago, 111. — Prišel je čas, ko naj bi vsak član in članica Društva sv. Ivana • Knstitela št. 13 DSD izpolnil sam zase v svoji farni cerkvi svojo velikonočno dolžnost Ne pozabite priti tudi na prihodnjo sejo 25. marca! Vsem članom in članicam Družbe sv. Družine, pa tudi prijateljem želim veselo Veliko ncč. Mrs. Ani Frank in Mrs. Clari Foys, ki sla prestali hujši opc- želim 'Skorajšnjega okrevanja. Skorajšnjejga zdravja želim tudi Stevu Kosarju, ki se ga je nedavno lotila influenca. John Ko vas, zapis. ------o----- Najbolj čitana knjiga Na Japonskem je bila v preteklem letu najbolj čitana knjiga sv. pismo. Prodali so 1,886,990 žeta Likozarja je tiho mogočna, vodilna osebnost, ob kateri se ločita dve gledanji na življenje, njegov pomen in smisel, osebnost, ki združuje in odbija, ki je resnično “v vstajenje in padec mnogim.” Likozarju je uspelo, da je njegov Jezus vplival, kot bi ne bil igran, kot da bi nosilec vloge resnično Jezusa živel pred nami, tako kakor se nam zdi, da bi ga človek najbolje mogel živeti. Taka sta bila Janez gospoda Miro Odarja in Poter Jerneja Slaka. Take prikazni obupa, kot je bil Juda Boža Pusta zlepa ne vidiš na nobenem odru; tudi na svetovnih odrih ne bi videl kaj boljšega. Mimi Mauser jeva je podala ženo iz Magdale v preprosti skrušenosti pa tako močno, da je bila ob Mariji daleč najmočnejša ženska postava. Vombergar v vlogi slepega iz Betsajde je bil utelešena prošnja, hvaležnost in gorečnost, ki jo je vžgalo globlje spoznanje, v enem. France Gabrovšek je postavil fanta navezanega na življenje, presenečenega nad zahtevo popolne odpovedi in mladega moža, ki sledi klicu, enako močno. Silva Meglič v vlogi Mirjam je bila v vsem pravšna spremljevalka. Hromi v vlogi Lojzeta Lončarja so je potegnil preko odra kot dovršena prispodoba nesreče v pohabljenem telesu. Mauserjev Klemen in Vidergarjev Ladi sta žuborela med dečki in odgovarjala odraslim, kot da sta stalna člana te družbe. Svet Zcfse, družba templja, knjige in postave zbor učnih, ki so obenem narodni vodje, politi smarji. Mnogo je na njih skupnega, pa vendar je bil vsak zase izklesana posebnost in značilnost. Vsak je postavil svoj lik do podrobnosti točno, vsak je mojstrsko pazil, da mu je vloga vpadala v celoto po vsem: dejanju in besedi. Varšek je Jožefa iz Arimateje: oblikoval kot najprotsvetlenejše-ga med pismouki, previdno zadržanega človeka, ki med spopadi vihravih ume prodirati s svojo mislijo in predlogi. Veiderjev Nifeodem se je lepo prilegal kot drugi zagovornik Jezusov. Veliki duhovnik Kajfa Staneta Gerdina je povdaril notranjo praznoto v človeku, ki bi moral v svoji službi biti najtemeljitejši in na j skrbne jši. Figura oholo mahedravega velikega duhovnika, ki noč in dan čuva zakladnico, na tempelj pa pozablja, ki čuti, da je najvišjega mesta nevreden, pa zato vidi tekmece povsod in Intrig,ira proti vsem skupinam in oblastem, judovskim. in rimskim in tudi proti Jezusu, se je med silno močnimi igralci duhovniške skupine markantno uveljavila. Martinčev Amonadar je bil silen v trenotkih po spoznanju in spreoibrnienjiu. Dolinarjev Ga-malijel je obvladoval zbor duhovnov z udarno točnim in zvočnim poudarkom brihtnega zagovora vsake hudobije, ki služi njegovemu namenu. Franček Kolarič in Pavle Intihar kot učitelja postave sta bila izvrsten par tipov pobeljenih grobov, zastopnikov “boljše družbe,” ki spočetka še čuva nekaj dostojanstva, vsaj zunanjega, pa se tekom dejanja zniža v poulično hujskaško druhal, ki kupuje upi j ate in upije laži in klevete. Vidmarjev Levi je bil “ju-dek,” kot bi ga iz “škatljice vzel” priliznjeeno ljubezniv, strastno oduren, surov branilec zlata in klevetniška priča vse po vrsti in potrebi. Kot prodajavec je Janez Ovsenik spretno dopolnil dogodek v templju in oblikoval vsiljivega kramarja v gladki, naravni, neprisiljeni obliki. Dočim. je doslej omenjena judovska družba značilna po svoji neenotnosti, razklanosti, nasprotovanju, nizkotnem spletkarstvu, ovaduštvu in sebičnosti, je druga grupa, Rimljani, uniformirana, bolj enotna mirno poslovna. Bizjak je bil dostojanstveno mehak Poncij Pilat, Lojze Sef kot Stotnik Petronij, vedno v pozoru, vedno vojak, vedno služben pa usmiljenejši kot druhal Jezusovih rojakov. Matija Lončar, kot gladiator in Jerič, kot enooki vojak ;vsi so bili resnični, dosledno pazili na strumnost in točnost. Slike osmerih postaj so bile dovršeno pripravljene točno razporejene. Zbor duhovnov in zbor apostolov sta se odlikovala. Skrbna roka režiserja Pusta Milka se je čutila v gladkem razvijanju dejanj, točnem vpadanju, lepi razporeditvi in pripravi o-dra, uporabi svetlobnih učinkov. Lektor dr. Mate Resman, se mi zdi, je bil letos krepkejši v deklamaciji, slovesnejši v izrazu, nekam veličastne jši v povdarku in nastopu. Vse je pripomoglo k zboljšanju predstave. Masker dr. Milan Pavlovčič je iznajdljivo spretno opravil svoje obilno delo, za vmesno glasbo je skrbel Rado Menart, za petje Ivan Rigler, šepetalka pa je bila požrtvovalna gospa Joža Varšek. Slovenci so dvorano napolnili. Tudi, mladine je bilo precej, hvala Bogu! Bila je prireditev, kakršnih nam je treba. Mi. Ke izvodov. — In pri nas? Ali ima vsaka slovenska hiša sv. pismo? ki, spletkarji, duhovnika in pi- 1 sam prijavil. Tihotapci kave Po približnih ocenah zahodno-nemšlke carine je skupina tihotapcev spravila čez nemško-ni-zozemsko mejo v minulih petih mesecih okoli 31 ton kave. Poglavitni člen v tihotapski verigi je bil kmet, ki je z voli pogosto vozil čez mejo in se je XMERI5KA DDMOYMt, Družba sv. Družine THE HOLY FAMILY SOCIETY Ustanovljena 23. novembra 1914 v drž. Illinois maja 1915 v Sr“h Sedež: Joliel, lil. “Tf Naše geslo: “Vse za vero, dom in narod; vsi za enega, eden za vse.” GLAVNI ODBOR: Predsednik: STEVE KOSAR, 235 Tioga St., Bensenville 111. 1. podpredsednik: NICHOLAS PAVLICK, 15 Race St Manor Pa. 2. podpredsednica: ANN JERISHA, 658 No. Broadway St., Joliet, I . Tajnik: JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 11 . Zapisnikar: JOSEPH L. DRAŠLER, 1318 Adams St., No. Chicago, 111. Blagajnik: ANTON SMREKAR, Oak St., Rt. No. 1, Lockport, IH. Duhovni vodja: Rev. Thomas Hoge, O.I.M. Vrh. zdravnik: Dr. JOSEPH A. ZALAR, 351 N. Chicago St., Joliet, 111. NADZORNI ODBOR: FRANK TUSHEK, 716 Raub St., Joliet, 111. ANNA FRANK, 2843 So. Pulaski Rd., Chicago 23, Illinois MATTHEW KOCHEVAR, 405 Parks Ave., Joliet, 111. POROTNI ODBOR: JOHN KO VAS, FRANCES YUCEVICIUS, MARY RIOLA. Predsednik Atletičnega odseka: ANTHONY TOMAZIN, 1902 W. Cermak Road, Chicago, 111. URADNO GLASILO: AMERIŠKA DOMOVINA, 6117 St. Clair Ave., Cleveland 3, Ohio Družba Sv. Družine je bila ustanovljena 1. 1914 in je katoliška bratska organizacija, katere naloga je čuvati dom in družino. Nudi vrsto življenskih zavarovanj: običajno za celo življenje, za 20 let plačevanja, za 20 let z izplačilom, za 5 let, 10 let in družinski načrt. Življenjsko zavarovanje z ozirom na starost: Do 16. leta, mladinski oddelek $10,000 Od 17 do 35, odrasli oddelek $15,000 Od 35 do 40, odrasli oddelek $10,000 Od 41 do 45, odrasli oddelek $ 2,500 Od 46 dalje Vse bolniške Zavarovanje za bolezen in nesrečo (Bolnišniško zavarovanje), ki ga nudi družba: za dohodek, bolnišnico, zdravnika in operacije. Družba nudi bolniško zavarovanje vsem katoličanom od treh mesecev do 80 let starosti. Za vsa morebitna pojasnila in navodila se obrnite pismeno ali ustmeno na glavnega tajnika: V JOSEPH KOCHEVAR, 231 Ruby St., cor. Hickory, Joliet, 111. INVESTMENTS U. S. Government Defense Bonds Series J ............................$ 25,000.00 U. S. Treasury Bonds ............................................... 35,0C0.00 Joliet Federal Savings 4% .......................................... 10,200.00 Reliance Federal Savings & Loan .................................... 10,000.30 Oak Park Federal Savings & Loan .................................... 10,000.00 Joliet Federal Savings & Loan ...................................... 201.99 St. Paul Federal Savings & Loan .................................... 10,000.012 Puerto Rico Water Res. Authority 2.7% .............................. 5,000.00 Arizona, City of Phoenix 2%% ....................................... 2,000.00 California, Costa Mesa San. Dist. 3% ............................... 3,000.00 Colorado, Regents of Univ. of Colorado 2% .......................... 5,000.00 Illinois, Chgo. Transit Auth. 3%%, ................................. 2,000.00 Illinois, DuPage School Dist. 31 2%% ............................... 1,000.00 Illinois, Village of Elliott, Water 4% .............................. 2,000.00 Illinois, Village of Germantown 4Jd% ...'........................... 3,OOO.C»l Illinois, Village of Grayslake 2y2% ................................. 1,000.00 111. City of Marion Sew. Imp. Bonds 4% ..................1.......... 2,000.00 Illinois, Marrissa, Sew. & Water 3)/% .............................. 2,000.00 Illinois, Town of Northfjeld Sew. Rev. Bond 4% ..................... 3,000.00 Illinois, Village of Pesotum 4%% ................................... 3,000X0 Village of Tallula, Illinois 4V*% ........................... 2,000.00 Indiana, Town of Staunton Water Wks 5% ............................. 3,000.00 Michigan, Jackson Co., N. W. Agric. S/D 3y4% ....................... 3,000.00 Michigan, Oakland Co. S/D of Oak Park 3V4% ................. 2,000.00 Michigan, Bedford Union School Dist. 1 4% .................... 3,100.00 Michigan, City of Royal Oak 3% ..................................... 5,030.00 Nevada, Clark Co. San. Dist. 1 4%% ................................. 2,000.00 Oklahoma Plan. & Res. Board 4]/,% .................................. 3,000.00 Tenn. Springfield, City of, Nat. Gas 3yj% ............................. 2.0CQ.C0 Tenn. Dyer Co. School Dist. 3y2% ................................... 2,000.00 Texas, Southwest St. Teach. Col. 3*/4% ........................ 3,000.00 Texas, Texas Teach. Col. 2y2% ......................... 5,000.00 Texas, Lower Neches Valley Auth. 2%% .......................... 5,000.00 Washington, Washington Toll Bridge Auth. 3%% ....................... 1,000.00 Wise., Union Free H.S. Dist. Black Creek 2%% ....................... 2,000.30 Wisconsin, City of Cuba 3% ......................................... 3,000.00 Cleveland Union Terminal 34/4% ........................................ 2,003.00 Citizens Utilities Co. 3%% ......................................... 2,000.00 Mich. Consolidated Gas Co. 3%% ..................................... 2,000.00 Crampton Mfg. Co. SyiVc ...................................... 3,000.00 Gilchrist Co. 4% ................................................... 3,000.00 Pacific Western Oil Corp. 3kS% ..................................... 1,300.00 Standard Thompson Corp. 5% ................................... 3,000.00 Booth Fisheries Corp. 4% ........................................... 2,500.00 Hudson Pulp & Paper Co. 5% ......................................... 2,500.00 Central Telephone Co. 4% ...................................... 2,500.00 City of Calumet, 111. Imp. Bonds 5% ................................ 47S'.00 Policy Loans 6% ..................................................... 1,300.00 Automatic Premium Loans 6% .................................... 1,988.79 Mortgages ............................................................ 200.00 Petty Cash ............................................................... 50.00 Checking Accounts .................................................. 99,8i&2.47 Minutes of the Audit and Semi-Annual Meeting (Continuation) FINANCIAL REPORT HOLY FAMILY SOCIETY OF THE U. S. A. From July 1, 1960 to December 31, UKiO balance as of June 30, 1960 INCOME ..$286,151.86 Mortuary premium .................z..............$ 9,334.90 Disability Premiums .............................. 816.80 Expense Premiums .........1...................... 1,145.00 Sick Fund Premiums ............................. 1,969.00 Juvenile Premiums .............................. 1,185.20 Convention Premiums .............................. 27.25 Health and Accident Premiums .................... 301,316.90 Interest and Dividends ............................ 3,396.63 Transfer of Monies .............................. 5,000.00 O- A. B. Payable .................................... 595.28 Withholding Tax Payable ........................... 3,030.00 Miscellaneous Income ................................. 94.25 Agents Balancing Account ............................ 304.02 Total and Balance .....................................$307,881.25 Amounts Collected, not yet remitted .............................. 1,219.13 Amounts Due from Members ....................................... 640.00 Interest, Dividends, Due and Accrued ............................... 1,034.77 Inventory .......................................................... 1,200.00 Total Assets as of December 31, LIABILITIES 1960 ..$311,975.15 Unpaid Health & Accident Unpaid Death Claims ................ Medical Reports .................... I. B. M. Services .................. Retail Credit — Inspection Reports Printing ........................... Miscellaneous ...................... Claims ............................$ 14,000X0 1,988.00 162.2 303.00 806.43 2,485,79 208'.65 Total Liabilities as of December 31, 1960 ..$ 19,954.07 have gained knowledge. It is a great pleasure on my part to be associated with the Supreme Board and especially to the two R Total Income ....... Glance as of June 30, 1960 ..$388,215.83 .. 28'6.151.85 Total as of December 31, 1900 ........ DISBURSEMENTS Mortuary Claims ............................. Disability Claims .......................... Sick Benefit Claims ........................ Cash Surrenders ............................ Health and Accident Claims ................. Investment Expenses ....................... Refund of Life Premiums .................... Refund of Health and Accident Premiums ..... Commission, Life ........................... Commissions, Health and Accident ........... Salaries ................................... Promotional ..............................i.... General Sundry ............................. Office Equipment ........i.,................ Gtfice Supplies and Maintenance ............ O- A. B. Payable ........................... O. A. B. Expense ........................... Withholding Tax Payable .................... Rostage, Express, Telephone and Telegrams . Medical Fees ............................... Actuarial Fees ............................. Attorney Fees .............................. Inspection Reports ......................... Official Publication ....................... Collection Charges ......................... Donations ,...8674,367.68 2.750.00 1.250.00 1,789.50 953.52 111,435.42 20,000.00' 642.85 23,487.72 3,817.64 154,154.61 19,982.95 616.38 916.75 1,397.07 2,894.69 693.70 693.03 3,460.19 2,178.42 865.40 750.00 25.00' 5,677.36 523.80 11.85 560.00 eight, watep Heat 370.94 Rent Travel 960.00 350.93 Printing 11,000.00 Membership Dues and Subscriptions Insurance ............................ Per Diem and Travel .................. Real Estate Tax ...................... Re-insurance Premiums ............... Convention 51.25 295.20 148.70 3.00 1,037.93 Expense ........................................ 3,585.99' .. . • a.....• i. 0K)n no Agents Balancing Account Advertising ..... T B. M. Service Transfe r of moneys 329.02 317.80 1,708.53 6,OCO.OO Total Disbursements ............ Tefal Income as of December 31, 1960 Total Disbursements as of December 31, ..5386,688.42 1960 ... ,...$674,367.68 .... 386,688.42 Balance ... Difference in Investments ..$287,079.26 .. 20,201.99 Balance as of December 31, I960 ,.$307,881.25 This is my Financial Report to you members of the Supreme Board, and it was a pleasure to read it to you. It is impressing to me how we are progressing and I am positive that the next report will be better. Anton Smrekar, Treasurer. A motion was made by Anna Frank that the report of the Treasurer, Anton Smrekar be accepted as given. Motion seconded by Matthew Kochevar. Carried. Report of the 1st Trustee, Frank Tushek. President, Steve Kosar and members of the Supreme Board of the Holy Family Society. We the Trustees of the Holy Family S o c iety have gone thoroughly thru the books of the Holy Fa mily Society, checked all securities and the checking accounts at the bank. We have been on the job for the past two days because of the expansion and large volume of business, I am well satisfied with my findings and to the best of my knowledge, I have found everything in very good order anc that I agree with the report just given by the Treasurer, Anton Smrekar. I want to congratulate the people in the Home Office for the co-operation that our work was not so hard, and to accom plish a good audit. Frank Tushek, 1st Trustee. A motion was made by Nicholas Pavlakovich that the report of the 1st Trustee, Frank Tu shek be accepted as given. The motion was seconded by Anna Jerisha. Carried. Report of the 2nd Trustee, Matthew Kochevar. President, Steve Kosar and members of the Supreme Board of the Holy Family Society. I am, a new member of this. Board, and, therefore all bfj these matters were new to me' in this capacity as a Trustee. At] first I did not realize what thisi was all about, but, with the two older members of the Board I older members of the Board who have helped me along so that this audit was completed in very good time. I have found that the bookkeeping in the Home Office is excellent, the records in good order as was the Financial report and the securities of the Holy Family Society. I am satisfied to the best of my knowledge that of the Financial report and do wholeheartedly agree with the report of the 1st Trustee. Matthew Kochevar, 2nd Trustee. A motion was made by Frank Tushek that the report of the 2nd Trustee, Matthew Kochevar be accepted as given. Motion seconded by Anna Jerisha. Carried. Report of the 3rd Trustee, Anna Frank. President, Steve Kosar, and members of the Supreme Board. It is again my pleasure to be here with you today in the capacity of 3rd Trustee. In the past few years I have learned a great deal more because of the large volume of business due thru several sources. With the progress that we have been making there is a great deal more work and I’m sure that there will be more as we go a-long. As to my part in the audit these two days, I cannot say much more than what the two members of the Supreme Board, the 1st Trustee and the 2nd Trustee have already said. To the best of my knowledge I have found everything in good order. Anna Frank, 3rd Trustee. A motion was made by Nicholas Pavlakovich that the report oft he 3rd Trustee, Anna Frank be accepted as given. Motion seconded by Frank Tu-shek. Carried. At this time the President Steve Kosar called upon the Secretary of the Holy Family Society for his report. President, Steve Kosar, and members of the Supreme Board of the Holy Family Society. It is indeed a pleasure to preside with you at this meeting and the audit of the Hioly Family Society. We have come a long way with our Holy Family Society I since I accepted the Secretaryship in 1957. I knew that with the co-operation of all of you and the members that we could accomplish what some thought it would be difficult and perhaps even impossible. But, as you see, you have audited the books and you are realizing what strides we have made. For an example let me say that in 46 years of business of the Holy Family Society we had in the vicinity of $468,000.00 of Insurance with the old group, but with the present new policies and the Health and Accident we are growing at a rapid pace. When we adopted our new Policies at a lower rate, we have accomplished in 120 days the total of $551,500.00 worth of insurance business. So you see what can be done. I must congratulate our agencies in the Health and Accident Department for the fine job they are doing. It is indeed a pleasure for me also to mention at this time that our 1st V-jpresident, Nicholas Pavlakovich is present and incidentally, this is his first Board meeting that he has attended since he has been our Supreme Board member. The time being 12:40 P.M., a motion was made that this session adjourn for lunch. ------o------ (To be continued) — Pol palca debela vrv iz ny-lona vzdrži težo treh ton. Re-Nu Auto Body Co,, Popravimo vaš avto in prebarvamo, da bo kot nov. Popravljamo body in fenderje. Welding JOHN J. POZNIK in SIN GLenville 1-3830 982 East 152nd Street rTTTTtTTTt'tTgYTTIT'xY^'tXtr* *" V blag spomin DRUGE OBLETNICE SMRTI LJUBLJENE SOPROGE IN DOBRE MATERE Anna Smrekar ki je vdano v božjo voljo izročila Bogu svojo blago dušo dne 23. marca 1959 Leti dve je že minilo odkar Te več med nami ni. Prazno, pusto je življenje odkar nas si zapustila Ti. O kako rada bi še živela, saj si želela, da bi ozdravela, ali božja volja je bila ta, da si sedaj nad zvezdami vrh neba še vedno žalujoči: JOSEPH SR., soprog JOSEPH JR., FRANK, LADDIE, CLARENCE, DONALD, sinovi ANNA, por. ARHAR, ALBINA, por. POLODNA, ANGELA, hčere VNUKI, VNUKINJE, SORODNIKI. Cleveland, O., 23. marca 1961. tS:..5, eagle znamke POMENIJO ŠE VEČJE PRIHRANKE B&WAY"i DOWNTOWN - PUBLIC SQUARE BASEMENT d&Wl CEDAR CENTER - RIDGE and RIDGEWOOD DR. OGROMNE VREDNOSTI ECupile sedaj it velike noč! Za šolo! Za drnibo! Po leh velikih prihrankih! Deške - čisto volnene obleke Vrednot Izredno fina, kvalitetna izdelava v teh lepih krojih s tremi gumbi,, z zarezanimi žepi s poklopcem. V elegantnih, bogatih, temnih barvnih odtenkih. Mere; 6 do 18. čudovita priložnost, da kupite mladeniču njegovo velikonočno obleko ... in seveda po tej nizki ceni! Deške športne srajce s kratkimi rokavi ali s pletenim ovratnikom Kupljene posebno za ta predvelikonočni dogodek Modne športne srajce v najnovejčih barvah in tkaninah, če bi bile perfektne, bi stalo ve iko več. Mere; 0 do 18 v skupini. Fine bombašaste deške pižame V.različnih krojih in lepih vzorcih. Mt;re<8 do 18. Sedaj je čas; da se preskrkbite za mrzle spomladanske noči. | .66 Sprejemamo pismena in telefonična naročila, dokler traja zaloga . . . Kličite CHerry 1-3070 Kletni oddelek deških oblačil . . . The May Company, vse 3 trgovine i i i Karol Mauser: LJUDJE POD BIČEM I. del 5^ i g 1 I In greh je v “Tudi moje krvi je, Blaž.” Silvine besede zvene kakor preveč napeta struna. “Odgovornost je v volji, Silva.” Silva odpre oči. . “Blaž, obsodil si samega sebe. In mene.” “Ne razumem te.” Blažev glas je mehak, skoraj topel. “Če se odločiva, da končava življenje njemu, ki ga ne vidijo ne moje ne tvoje oči, potem sva CHICAGO, ILL. HOUSEHOLD HELP HOUSEKEEPER — Mature woman. Plain cooking. Lovely Nr. North Apt. 1 child. Good local refs. req. Go. Good salary. Call DE 2-4079 Weekdays or MO 4-3025 Sundays & Eve’s. (58) BUSINESS OPPORTUNITY TAVERN WITH HALL IN REAR. Income property. 4 rooms, 2 bed-rms. Kitchen, bath, heated. Garage. A REAL MONEY MAKER. Priced for quick sale by owner. VI 7-8575. (58) GAS STATION — Oklahoma — Owner leaving city. Real money maker. Priced right for quick sale. Fully equipped. 2 Bays. Pick-up Truck, Jeep and Snow Plow. 6035 N. Clark. HO 5-9882 (Ask for Frank. (58) GROCERY - Delicatessen - Owner selling on account of illness. Real money maker, wonderful oppty. Fqr right party. Well Estb. Priced for quick sale. Nice livingquarters. Ideal for couple. 946 N. Leamington ES 8-9625 (58) BY OWNER — CAR REPAIR Fully eqpd. A real money maker and a fine oppty. for the right party. Priced right for quick sale. Well estab. Call HU. 6-2544. Ask for Joe. (59) REAL ESTATE FOR SALE RIVERSIDE — By owner. 6 rooms, large size red brick Georgian. Att. gar., gas ht. lbs baths. Rec., storm sash, awnings. HI. 7-7237. (58) LA GRANGE PARK - BY OWNER. Lannon stone 7 rooms. SVz baths, Deep wooded lot. Elegantly decorated. $69,500. Call FL. 2-4927. (58) GALEWOOD — BY OWNER 6 room, 3 twin size bdrms., 1 Va cer. tile baths, Ige. cer. tile kit., natl. firepl., crptg., brk. gar., patio with stone firepl. Priced very^ low $30’s for quick sale. Immed. poss. Gd. mtge, avail. 1810 N. Nashville ME. 7-8394 (59) FOR SALE BY OWNER — Ranch brick and Crab Orchard stone. 3 bedrms., 1% baths, oak flooring thruout, fireplace, carpeting. Pella roll screen windows and Thermopanes. Ful bsmt. Attchd. gar. 2Vt acres Fruit trees, berries and landscaped IVz miles west of Oak Brook Terrace Shopping Center. MAyfair 7-8297. (59) BY OWNER — Vic. 63rd & Honore. Perma-Stone Front. 6 rms. 3 bdrms. 2 car gar. S. S. Mod. bathrm. Very large tiled kitchen with stainless steel double bowl sink. Kitchen cabs. New furnace. Forced air heat. (Can be changed to gas). Priced right for quick sale. Many extras. PR. 6-0526 (58) ROSELAND — Owner leaving city. Beautiful large 5 room Brick Bungalow. 2 large bedrms, 1% car gar. Cyclone fence, 2 air conditioners. Many extras. Nr. I. C. CTA, schools & shopping center. 12208 S. Went worth WA 8-9059 (58) RIVER GROVE — 2623 HESSING ST. BY OWNER. — 4 Bedrooms, remodeled kitchen, dining room. Front porch and back porch., full basement, gas heat, low taxes. $15,000. GL 3-7739 or FL 4-7322. (58) z voljo pritrdila, volji, praviš.” Silvine oči še nikoli niso bile tako velike. “Po črki samoobramba ni greh in vendar je storjena z voljo.” Blaževe oči so ostre kot noži. “Mene nihče ne napada. O-trok v mojem telesu jemlje samo to, kar mu po pravu gre. Materinstvo je vendar čast ženske, ne napad nanjo.” Silva govori zdaj iz Žalarja. “Materinstvo gotove okoliščine lahko ponižajo. Kar je materi v ponos, je lahko tebi v sramoto in v nepopravljivo škodo. Zakon za ta slučaj prizna o-lajševalne okoliščine.” Blaž je suh, da je Silvo groza. “Zakon je vselej mrzel. Nihče ne more videti človeku v dušo. Greh ni na telesu, ne nosiš ga na roki kakor uro, tudi ne v gumbnici kakor rožo.” “Moralka je poglavje zase, Silva. Daj si blizu. Trenutno je tvoja čast več vredna kakor življenje otrokovo, ki ni najin.” “Moj je,” je odločna Silva. “Je iz ljubezni?” Blaž udari. “Je iz strasti?” “Ne!” Silvin glas je rezek. “Povej, zakaj siliš na svojo pot?” “Iz volje je vendarle. Brez volje ni greha.” “Kakor dve vešči pleševa o-krog luči. Prepričan sem, da bi naju doktor Žerin rešil vsega. Blaž je vsekal v sredo. “Greha vendar ne zmanjšava. Greh je storjen. Lahko dodava novega. Toda jaz si ga ne upam.” “To imaš od Žalarja.” Blaž se ne more več zdržati. “Ne poznaš ženske, Blaž. Materinstvo ni zunanja pritiklina, to je naše bistvo. Če sežem po njem, sem zabodla samo sebe.” “Kaj imaš od moralke, od obzira do ljudi, od značaja, kakor ti praviš? Nič. Še manj. Ograjeno življenje.” “Blaž, tudi ti se bojiš ljudi!” “Nikoli, ker grem preko njih. “Zakaj se potem bojiš otroka?” Zadela ga je huje, kakor je mislila, da ga bo. Dolgo je molčal, kakor da išče zasilen izhod. “Morda imaš prav. Toda obzir poznam samo do gotovih ljudi. Do staršev, do tistih, s katerimi sem na kak način v ožji zvezi In to je vendar razlika. Zdaj je Silva zabodla še globlje. “Kako naj bom potlej brezob zirna do lastnega otroka, Blaž? Povej mi!” Čutil je, da ga je ujela. “Mislil sem, da bi ti pomagal Saj veš, službo boš morala pustiti. Tako ne boš mogla dolgo naprej.” “Vem.” ' Na to je tudi sama mislila. Oc česa naj živi? Precej pozno sta se ločila. Silvina roka je bila vroča, ko mu jo je dala. “Premisli, Silva. Veš, da mi je mar samo najina sreča.” “Vem, toda jaz moram misliti tuli nanj. Blaž, ti ne boš nikoli doumel. Jaz sem — mati.” Slišala je, ko je zaprl vežna vrata. Obrnila je ključ in oprav' Ijena legla v posteljo. Ponoči ni mogla spati. Prvič v življenju se je ustrašila ži veti. Še nekaj mesecev in morala bo pustiti službo, če ji prej ne odpovedo sami zavoljo po hujšanja. Grenko se je nasmehnila. Kaj potlej? To vprašanje je bilo najhujše. Drugega se je zavedala od prvega hipa. Mržnja do krvi, ki se je zlila z njeno. Saj ne bo nihče zvedel. Običajen padec v dobi, ko so trgali družine. Tako si bo mislil vsakdo. Neko prikrito opravičilo je v tej zmedeni dobi. Težji je greh v miru, ko ni strahu pred bodočnostjo. Čas sam je prinesel plašnost, strah za ljubljeno osebo. Ljudje, ki so navezani drug na drugega, razdajajo Iju-eezen v strahu, da je sicer ne oodo mogli. Silvi se zdi, da tiplje za rešitvijo. ‘Volja se vendar ni spremenila,” ubije misel sama. “Okoliščine sicer greh lahko zmanjšajo ali povečajo, ne morejo pa ga zbrisati.” O tem je prepričana. Potlej se dotiplje z mislijo do Blaževega načrta. ‘Če pristanem, sem se zlomila na mestu, kjer se rana celi.” Z vso ostrostjo pride do zaključka. “Ne morem, ne smem!” Edina pot. Roditi sovražnika. Kakor da leži poleg nje nebogljeno bitje s telescem, ki si ne more prav nič pomagati. In to telesce ima Bissantijevo glavo. Kakor da je res, je šla z roko do posteljne stranice. Nosim ga v sebi. (Dalje prihodnjič) MALI OGLASI Addison Rd. blizu St. Clairja je naprodaj enostanovanjska hiša, 7 sob, 2 garaži, lot 52x125. Cena $12,500. Lastnik se seli iz mesta. Dober kup na E. 74 St. blizu St. Clairja, dvodružinska 5 in 5, zadaj enodružinska 5-sobna, 2 garaži. Se mora prodati zaradi starosti. Globokar Realty 98S E. 74 St. HE 1-6607 (59) NAPRODAJ Zidano poslopje za 5 družin v Grovewood okolici, v zelo dobrem stanju. Izredni dohodki, cena zmerna. Pridite pogledat. Zidana hiša za 2 družini v fari Marije Vnebovzetč. Prav poceni. Krasen 4 leta star bungalow, 5 velikih sob spodaj, se lahko naredi še 2 spalnici, ako želite. V lepi Euclidski naselbini. Blizu 5 Points hiša za dve družini, lurnezi na plin, cena samo $15,500. Dajte ponudbo. Beverages in Delicatessen v prometnem kraju. Tukaj lahko dobite dober kup, ker se mora prodati sedaj. FRANCES POTOČAR REALTY 963 East 185 St. IV 1-39G0 Sobe se odda Sowinski St., blizu E. 79, 4 sobe zgoraj, blizu šole. Podstrešje, vrt, otroci dobrodošli. $60. Kličite EX 1-3058. (59) Stanovanje se odda v najem 3 sobe starejšemu paru brez otrok, na East 239. cesti. Pokličite RE 1-4064 po 6. uri zvečer. (60) Hiša naprodaj Lastnik prodaja hišo v North Olmstead. Velik lot, 3 spalnice. Cena $12,000. Posojilo za 41/2t/ na razpolago. SP 7-4273. V najem Na E. 52 St. in Superior se oddajo 4 velike sobe in kopalnica, na novo dekorirane. Kličite ER 1-0145 zvečer. (59) BLIZU E. 185 c. - Lake Shore B. dve bungalow hiši na enem lepem prostoru, eden 4 sobe, eden 5 sob, po zmerni ceni. Blizu Richmond Rd. fina ranch hiša, 4 leta stara, 3 velike spalnice, jedilnica, krasna kuhinja, razvedrilna soba, lot 100x400. Se proda po zmerni ceni. Imamo še mnogo drugih hiš na raznih mestih Euclida in Clevelanda. John Knific Sr. Realty 820 E. 185 St. IV 1-9980 Naprodaj Stroj za izdelavo klobas, za 15 do 20 funtov mesa naenkrat. Cena samo $15.00 Kličite EX 1-8776. (59) Naprodaj 5 sob, enodružinska hiša, dvojna garaža, klet, na Shawnee Ave. Kličite IV 1-4710. (61) Sobe se odda 4 sobe in kopalnica zgoraj, z garažo, se odda poštenim ljudem na Shawnee Ave., blizu E. 185 St. Kličite IV 1-2046. (59) Hranite denar za deževne dnev —kupujte U. S. Snvinsrs hond* REVMATIZEM JE VELIKA NADLOGA! Mi imamo tako zdravilo, ki vam 6o olajšalo bolečine in težave! Pridite in nas vprašajte! MANDEL DRUG 15702 Waterloo Rd. KE 1-0034 Cleveland 10, Ohio Naročila sprejemamo In razpošiljamo! NAROČITE SI ZDAJ ZA VELIKONOČNE PRAZNIKE PRISTNE DOMAČE MESENE, RIŽEVE IN KRVAVE KLOBASE, ŠUNKE in ŽELODCE pri C p C U A P ' C SQUARE DEAL MARKET prej na 19807 CHEROKEE AVENUE sedaj smo prevzeli od SLOV. ZADRUŽNE ZVEZE na 712 E. 200 Sl.-KE 1-7777 RUDY ŠPEHAR, lastnik Dovažamo tudi na dom, kjerkoli v Clevelandu Sprejemamo tudi poštna naročila in Vam točno in pošteno odpošiljamo po pošti naročila. Pivo in vino lahko vzamete ven, ali vam dostavimo EUCLID POULTRY V zalogi Imamo vedno očiščene piščance, na kose zrezane, popolnoma sveža jajca ter vseh vrst perutnino. Pridite in si izberite 1 HOWARD BAKER 549 EAST 185 STREET, EUCLiD_KE 1-8187 ^iiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiimiiiiimimiiiiimimiHiiiiiiumim'iiMiimmiiiiiimimi^ JOS. ŽELE IN SINOVI ZAVOD Tel-: ENdicott 1-0583 POGREBNI 6502 ST. CLAIR AVENUE COLLINWOODSKI URAD 452 E. 152nd STREET Tel.: IVanhoe 1-3118 _ Avtomobili in bolniški voz redno in ob vsaki uri na razpolago |j Mi smo vedno pripravljeni z najboljšo postrežbo Tiiiiiuiiiiimiumiiininii»iiniiiiiiiiiinimimiiiiiiiiiiimiiiiiiii|||||||||iiimnniniii>7 GRDINA POGREBNI ZAVOD 1053 East 62 St. 11002 Lakeshore Blvd. Pokličite podnevi ali ponoči HEnderson 1-2088 KEmnore 1-6300 Moderno podjetje — Zmerne cene Kako srečna kombinacija ZABAVA... PRIJATELJI... IN Z OGNJEM VARJENO STROM’S m Vi ' f_:rr ‘ iiinii—m Ul I I I mn i' ti I lin 11 n i n < z ognjem varjeno pivo! Ugajalo Vam bo ie lažje! The Stroh Brewery Company, Detroit 25, Michigan 1961 JVaznanilo in ZahnJala Z globoko žalostjo v naših sivih naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da je nenadoma umrl naš ljubi soprog, brat in stric, FRANK MATKO Zatisnil je svoje trudne oči na dan 22. februarja 1961. Rojen je bil 2. septembra 1896 v vasi Gaber je, pošta Brusnice pri Novem mestu na Dolenjskem, od koder je prišel v Ameriko leta 1913. Pogreb se je vršil 25. februarja 1961 iz pog rebnega zavoda Mary A. Svetek v cerkev sv. Kristine, kjer je za pokoj njegove duše bila darovana sv. maša zadušnica. — Potem pa smo njegovo truplo prepeljali na pokopališče Kalvarija in ga tam položili k večnemu počitku. Bil je član društev Loyalites št. 158 SNP.T, Kluba Ljubljana in društva Zvezda. V dolžnost si štejemo, da se s tem iskreno zahvalimo Father Ruparju za darovano sv. mašo in molitve v pogrebnem zavodu. Srčna hvala vsem, ki so ob oder pokojnika položili tako lepe vence cvetja in mu s tem izkazali svojo ljubezen, spoštovanje in zadnjo čast. Toplo se zahvalimo vsem, ki so darovali za sv. maše, ki se bodo brale za mir in pokoj njegove duše. Hvala vsem. ki so ga prišli kropit in molit ob njegovi krsti, kakor tudi vsem, ki so ga spremili na pokopališče. — Posebej se zahvalimo članom društev, ki jim je pripadal, za lepo slovo od svojega umrlega sobrata. Iskrena hvala pogrebcem, članom društev, ki so nosili njegovo krsto. Hvala vsem, ki so dali svoje avtomobile brezplačno na razpolago za spremstvo na pokopališče. Toplo se zahvalimo vsem. ki so nam ustmeno ali pismeno izrekli svoje sožalje, kakor tudi vsem, ki so nam bili v dnevih naše žalosti na pomoči. Posebno pa se zahvalimo za to Mr. in Mrs. John Matko ter Mr. in Mrs. Paul Matko. Hvala osebju pogrebnega zavoda Mary A. Svetek za lepo urejen pogreb in za vsestransko izvrstno postrežbo. Ljubi soprog, dragi brat in stric, počivaj v miru v blagoslovljeni ameriški zemlji in lahka naj Ti bo gruda te Tvoje druge domovine. Tvoji duši pa daj BOG večni mir, ki Ti ga vsi iz srca želimo! Mi, iki smo ostali, žalujemo za Teboj in Te pogrešamo. Saj si nam bil tako dober soprog, brat in stric. Tolaži pa nas zavest, da se bomo enkrat zopet združili in skupaj uživali radosti večnega življenja! Do takrat se Te bomo spominjali z ljubeznijo v naših mislih in molitvah. žalujoči ostali: ROSE, soproga MRS. FRANCES SOKACH, sestra OSTALO SORODSTVO V starem kraju zapušča brata JOŽETA in sestri ANCO in MICO. Cleveland, 23. marca 1961.