November–december 2013
Revija Slovenskih železnic
Aktualno
Prihodnost slovenske logistike in 
njen prispevek k razvoju regije 
Varnost na SŽ se izboljšuje
Slovenske železnice so gostile sestanek 
generalnih direktorjev skupine G4
Leto 2013 na Slovenskih železnicah
Fotoreportaža
Dežuje, pa kaj?
Zanimivosti
Železničar – poklic, vreden svojega 
zavetnika

Novo progo izdajajo Slovenske železnice, d. o. o. • SI-1506 
Ljubljana, Kolodvorska 11, telefon (01) 29 14 327, telefaks: 
(01) 29 148 09, e-pošta: janez.krivec@slo-zeleznice.si • 
odgovorni urednik: Janez Krivec • redaktorica: Darinka Lempl 
Pahor • avtorji fotografij: Miško Kranjec, Marko Tancar, Antonio 
Živkovič, arhiv Slovenskih železnic • tisk: SŽ-Železniška tiskarna 
d. d. • Nova proga izide desetkrat na leto • naklada: 9.722 
izvodov • naslovniki jo prejemajo brezplačno • fotografij in 
rokopisov ne vračamo.
Bralci in dopisniki, ne pozabite!
Prispevke za naslednjo številko Nove proge lahko na naslov 
uredništva pošljete najpozneje do 30. januarja 2014. Spoštovani bralci! 
V preteklem letu so se podjetja v skupini Slovenske železnice iz-
kazala z dobrim delom in zagonom, ki se je v pozitivnih poslovnih 
izidih kazal že kmalu v začetnih mesecih leta. V nekaj letih je skupina 
iz precejšnjega primanjkljaja ustvarila odlične rezultate. Po podat-
kih prvih desetih mesecev leta je skupina dosegla prek 12 milijonov 
evrov čistega dobička, medtem ko je lani v istem obdobju poslovala 
z izgubo dobrih 760 tisoč evrov. Na poslovanje v letošnjem letu je 
pozitivno vplivala še rast prevozov v potniškem in tovornem prome-
tu, poslovodstvo pa je ob očitno dobro začrtani smeri, v kateri vodijo 
skupino, uspešno prekinilo tudi nekatere pogodbe, ki so negativno 
vplivale na poslovanje. Pri dobrih poslovnih rezultatih vsekakor ne 
moremo pozabiti na odhodkovno stran, kjer je bilo ključno dosledno 
omejevanje vseh vrst stroškov, ter na izjemno pomemben sporazum 
s socialnimi partnerji, po katerem smo se zaposleni v skupini odpo-
vedali delu plače in letnega dopusta ter drugim pravicam.
Ob koncu leta smo opazili tudi velike premike na polju slovenske 
logistike. Prvič v zgodovini samostojne Slovenije so se namreč na 
logistični konferenci zbrali strokovnjaki, akademiki, logistiki in go-
spodarstveniki ter se zedinili o skupnih pričakovanjih glede razvoja 
slovenske logistike v prihodnje. 
Ob konferenci je potekala tudi okrogla miza, pri kateri so se ude-
leženci strinjali, da se brez investiranja v prometno infrastrukturo 
razvoj v Sloveniji ne bo nadaljeval z želeno hitrostjo. V govorih je 
bilo večkrat slišati pozive k začetku gradnje drugega tira proti Kopru. 
Najbolj jasno in jedrnato pa je pogovore in pričakovanja udeležencev 
strnil generalni direktor SŽ, Dušan Mes, ko je izjavil: »Čim prej in čim 
bolj sodobno moramo razviti železniško infrastrukturo.«   
Letos se lahko v skupini SŽ, poleg dobrega poslovanja, pohva-
limo tudi z marsikaterimi drugimi čudovito izpeljanimi dogodki in 
prireditvami. Slovesno smo označili kar štiri pomembne železniške 
obletnice, sodelovali smo v akciji za izboljšanje varnosti na nivojskih 
prehodih, dejavni smo bili v projektu Botrstvo, se predstavili na med-
narodnem sejmu logistike in transporta v Münchnu, gostili delega-
cijo UIC … Nekaj najpomembnejših dogodkov – zaradi omejenega 
prostora smo jih lahko izbrali le peščico – smo na kratko v sliki in 
besedi predstavili v rubriki Pregled leta 2013.
Tudi v zadnji letošnji reviji vas vabimo na dva zanimiva izleta v 
bližnjo, Št. Andraž, in malce bolj oddaljeno okolico naše domovine, 
k Bodenskem jezeru. Najdete ju od 22. strani naprej. Med prispevki, 
ki smo jih letos objavljali pod rubriko Reportaže, pa smo poleg pred-
stavitve izjemnih izletniških točk prispevali tudi delček – po mojem 
mnenju kar velik – v mozaik slovenske kulturne dediščine. V vsaki 
izmed letošnjih reportaž po avstrijski Koroški je namreč avtor, Rado 
Smerdel, z veliko iskanja in raziskovalnega dela zbral in zapisal še 
znana slovenska imena potniških železniških postaj ob progah, po 
katerih so nas vodili njegovi izleti. 
V začetku leta smo pisali o novo izvoljenem papežu, ki izhaja iz 
železničarske družine, proti koncu leta pa smo železničarji dobili tudi 
svojega zavetnika. Konec novembra, ob prazniku, sicer še neuradno 
razglašenega zavetnika železničarjev, Pija Pavla Perazza, je v Loki pri 
Zidanem Mostu celjski škof msgr. dr. Stanislav Lipovšek v ta namen 
daroval mašo. Poleg mornarjev, gasilcev, rudarjev, avtoprevoznikov in 
drugih imamo tako pravega zavetnika tudi železničarji. 
Zelo dejavno leto pa so decembra sklenili tudi šahisti, ki so se 
pomerili na zadnjem turnirju šahovskega cikla Slovenskih železnic. 
Šahovski cikel SŽ je že sedmo leto zapored  največja tovrstna priredi-
tev v Sloveniji in se ga je v vsem letu udeležilo več kakor 175 šahistov. 
Spoštovani, v uredništvu revije Nova proga vam želimo veliko 
energije in poguma v novem letu!
Aktualno
Prihodnost slovenske logistike in njen 
prispevek k razvoju regije 2
3
4
14
18
24
26
Aktualno
Varnost na SŽ se izboljšuje
Aktualno
Slovenske železnice so gostile 
sestanek generalnih direktorjev 
skupine G4
Leto 2013 na SŽ
Pregled dogajanja na Slovenskih 
železnicah v letu 2013
Fotoreportaža
Dežuje, pa kaj?
Tujina
Bodensko jezero – Z vlakom do 
»Švabskega morja«
Zanimivosti
Železničar – poklic, vreden svojega 
zavetnika  
November–december 2013
Revija Slovenskih železnic
Aktualno
Prihodnost slovenske logistike in 
njen prispevek k razvoju regije 
Varnost na SŽ se izboljšuje
Slovenske železnice so gostile sestanek 
generalnih direktorjev skupine G4
Leto 2013 na Slovenskih železnicah
Fotoreportaža
Dežuje, pa kaj?
Zanimivosti
Železni ar – poklic, vreden svojega 
zavetnika
Avtor fotografije: Miško Kranjec
1
Uvodnik
Janez Krivec
Odgovorni urednik
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Prihodnost slovenske logistike in njen 
prispevek k razvoju regije 
Slovenske železnice so v to-
rek, 10. decembra, sodelovale 
na konferenci z naslovom Pri-
hodnost slovenske logistike in 
njen prispevek k razvoju regi-
je. Na konferenci so sodelovali 
številni strokovnjaki s področja 
logistike, akademiki in pred-
stavniki ključnih slovenskih logi-
stičnih podjetij, ki so prepoznali 
in poudarili ključne prednosti 
slovenske logistike. Strokovnjaki 
so se strinjali, da imata logistika 
in transport v Sloveniji izjemen 
razvojni potencial ter da bodo 
investicije v infrastrukturo omo-
gočile nadaljnji razvoj sloven-
skega gospodarstva. S Sloven-
skih železnic so na transportno 
logistični konferenci sodelovali: 
generalni direktor Slovenskih 
železnic Dušan Mes, direktor – 
član poslovodstva Milan Jelenc 
ter direktorica SŽ-Tovorni pro-
met, d. o. o., Melita Rozman 
Dacar. 
Mnenja udeležencev na 
konferenci
Razmere na Slovenskih žele-
znicah je po uvodnem pozdra-
vu predstavil direktor – član 
poslovodstva Milan Jelenc, ki 
je poudaril, da mora biti razvoj 
logistike naš skupni cilj, ter do-
dal, da je prihodnost slovenske 
logistike mednarodna logistika. 
Povedal je, da se delež žele-
zniškega transporta v kopen-
skem transportu povečuje in 
da so investicije v železniško 
infrastrukturo nujne. Predsta-
vil je načrte SŽ, ki predvideva-
jo občutno povečanje – kar za 
deset milijonov ton – količin® 
prevozov blaga in pretovora do 
leta 2023, ob pogoju, da se in-
vestira v infrastrukturo in da se 
izboljšajo obstoječe zmogljivo-
sti. Ob tem je zanimivo dodal: 
»To so veliki načrti, vendar brez 
velikih načrtov tudi ni rezulta-
tov.« Zbranim je zaželel veliko 
uspeha in dejal, da se lahko 
zgodi, da slovenska logistika 
postane lokalna logistika, če 
se investicij v razvoj ne bomo 
lotili. 
Direktorica SŽ-Tovorni pro-
met, d. o. o., Melita Rozman 
Dacar je poudarila, kako po-
membne so za SŽ in Luko Koper 
zaledne povezave in sinergija 
med obema podjetjema. Direk-
torica je predstavila možnosti 
spremljanja pošiljk in vlakov 
na SŽ-Tovorni promet in dru-
ge aplikacije, ki so jih za kupce 
razvili v podjetju. Pri načrtih za 
prihodnost SŽ-Tovorni promet, 
ki je ključni operater v slovenski 
logistiki, je dejala, da je postal 
slovenski trg za podjetje pre-
majhen, zaradi česar načrtujejo 
širitev zunaj meja Slovenije.  
Udeleženci konference so se 
strinjali, da za razvoj logistike ni 
dovolj le dober geografski po-
ložaj, temveč so potrebne tudi 
odlična prometna in logistična 
infrastruktura ter kakovostna 
logistična ponudba. Udeležen-
ci so se strinjali tudi o velikem 
pomenu investicij v razvoj infra-
strukture za prihodnost sloven-
ske logistike. 
Predsednik uprave Luke 
Koper Gašpar Gašpar Mišič je 
podaril, da meja pri logistiki ni 
in da si brez železnic ne more-
mo predstavljati gospodarske-
ga razvoja v Sloveniji. Brez in-
vesticij v železnico bomo še bolj 
onesnaževali okolje, je dodal. 
Jurij Kač, generalni direktor 
DRI, je dejal, da moramo v Slo-
veniji zagotoviti učinkovito pro-
metno infrastrukturo n s tem 
gospodarski razvoj. Ključno je 
stabilno investiranje, skoki in 
upadi v investiranju po njego-
vo niso ustrezni, saj je praksa 
pokazala, da so takrat, ko je 
investicijska dejavnost države 
padla, upadli tudi ključni ma-
kroekonomski kazalci. Zagota-
vljanje varnosti, dvotirnost prog 
in povečanje hitrosti potovanja 
so glavni dejavniki, ki jih je treba 
zagotoviti, še dodaja Kač.
Okrogla miza 
Konferenci je sledila okrogla 
miza, na kateri so udeležen-
ci predstavili svoje poglede na 
razvoj in stanje v slovenski logi-
Direktorica SŽ-Tovorni promet, d. o. o., Melita Rozman Dacar na konferenci govori o 
pomenu zalednih povezav in načrtih podjetja.
O velikem zanimanju priča polna dvorana GZS Generalni direktor SŽ, Dušan Mes je na okrogli mizi med drugim dejal: »Čim prej in čim 
bolj sodobno moramo razviti železniško infrastrukturo.«
2
Aktualno
Varnost na Slovenskih železnicah 
se izboljšuje
Slovenske železnice v skladu 
z zakonodajo natančno spre-
mljajo in raziščejo vse vrste ne-
sreč, ki se primerijo na železni-
ških tirih. Obenem tudi skrbijo, 
da se odpravijo vzroki za nesre-
če in si tako nenehno prizade-
vajo za povečevanje varnosti v 
železniškem prometu.
Število nesreč na slovenskih 
progah se je letos v primerjavi 
z lanskim letom zmanjšalo. V 
prvih desetih mesecih leta se 
je na slovenskih progah pripe-
tilo skupaj 29 nesreč, v istem 
obdobju lani pa 32. Še zlasti 
razveseljivo je, da se oktobra 
na območju Slovenskih že-
leznic ni zgodila nobena ne-
sreča.
Največ nesreč se je pripetilo 
na križanjih cest in železnice. 
Letos je bilo takšnih nesreč dvaj-
set, v istem lanskem obdobju 
pa sedemindvajset.
V prvih desetih mesecih leta 
so sicer v nesrečah na območju 
Slovenskih železnic umrli štirje 
ljudje. V vseh primerih je šlo za 
nesreče na nivojskih prehodih, 
ki so bile posledica nepazljivosti 
pešcev ali voznikov.
Nivojski prehodi ceste čez 
železnico 
Trenutno je na slovenskih 
progah 836 križanj ceste in 
železnice. Od tega je še 499 
prehodov, ki so označeni s pro-
metnimi znaki (andrejev križ), 
brez tehničnega zavarovanja. 
Število nivojskih križanj na žele-
zniških progah se iz leta zmanj-
šuje; še konec leta 2008 jih je 
bilo 932. Število prehodov brez 
tehničnega zavarovanja se je v 
zadnjih petih letih zmanjšalo za 
sto. Letos sta bila že ukinjena 
dva nivojska prehoda, dva sta 
bila zavarovana z zapornicami, 
na dveh pa je bil sistem zavaro-
vanja nadgrajen. Do konca leta 
bodo ukinjeni še trije nivojski 
prehodi.
Slovenske železnice si bodo 
tudi v prihodnje prizadevale, 
kljub omejenim proračunskim 
sredstvom, urediti kar največ 
pasivno zavarovanih nivojskih 
prehodov, ki so označeni z an-
drejevim križem. Na njih se na-
mreč zgodi več kakor sedemde-
set odstotkov skupnega števila 
nesreč na nivojskih prehodih. 
Še vedno pa se skoraj trideset 
odstotkov nesreč pripeti na 
aktivno zavarovanih prehodih, 
kar je predvsem odraz nizke 
kulture prometnih udeležencev 
v Sloveniji.
Kaj pravijo predpisi?
Slovenski predpisi s po-
dročja varnosti v cestnem in 
železniškem prometu predpi-
sujejo, da ima vlak prednost 
pred udeleženci v cestnem 
prometu. Zavorna pot težke-
ga tovornega vlaka je namreč 
lahko dolga tudi en kilome-
ter in strojevodja kljub takoj-
šnjemu zaviranju neredko ne 
more pravočasno ustaviti.
Zato Slovenske železnice 
ponovno pozivajo vse voznike, 
da ob približevanju železniški 
progi vozijo s potrebno previ-
dnostjo in s takšno hitrostjo, 
da lahko pred njo varno usta-
vijo. Vsi udeleženci v cestnem 
prometu pa naj se vedno pre-
pričajo, ali lahko varno preč-
kajo progo, in pri tem upošte-
vajo dolgo zavorno pot vlaka.
Marko Tancar Varnost na SŽ se izboljšuje: foto Blaž Uršič
stiki. Sodelovali so Dušan Mes, 
generalni direktor Slovenskih 
železnic, d. o. o, Matjaž Vrč-
ko iz službe za zunanje zadeve 
Ministrstva za infrastrukturo in 
prostor, prof. dr. Aleš Groznik, 
Ekonomska fakulteta, Univerza 
v Ljubljani, mag. Samo Hribar 
Milič, predsednik in generalni 
direktor GZS, Gašpar Gašpar 
Mišič, predsednik uprave Luke 
Koper, d. d. 
Generalni direktor Sloven-
skih železnic Dušan Mes je 
poudaril, kako izjemno velika je 
izguba gospodarskega učinka 
v Sloveniji prav zato, ker drugi 
tir proti Kopru ni zgrajen. SŽ 
zaradi neustrezne infrastruktu-
re na leto izgubljajo okrog sto 
milijonov prihodkov in okrog 
dvajset milijonov evrov dobička, 
je dejal. Če bi bila infrastruktura 
približno takšna, kot jo imajo v 
Avstriji ali Nemčiji, se to ne bi 
dogajalo. Predstavil je podatke, 
po katerih ob trenutnem tren-
du povečevanja tovora Luke 
Koper in SŽ leta 2017 obsto-
ječa infrastruktura ne bo več 
zmogla zadovoljiti zahtev Luke 
in prevoznikov. »Ne poznam re-
gije v Evropi, ki je gospodarsko 
razvita, pa nima dobro razvite 
železnice. Čim prej in čim bolj 
sodobno moramo razviti že-
lezniško infrastrukturo,« je še 
dodal. 
Udeleženci okrogle mize so 
se strinjali, da se brez investira-
nja v prometno infrastrukturo 
razvoj v Sloveniji ne bo nadalje-
val z želeno hitrostjo. V govorih 
je bilo večkrat slišati pozive k za-
četku gradnje drugega tira proti 
Kopru. Udeleženci so se strinjali 
in poudarili tudi, da Slovenija 
potrebuje celovit strateški načrt 
razvoja infrastrukture, ki temelji 
na realnih projektih in vsebu-
je tudi časovne roke. Z dobro 
strategijo, ki bo, po napove-
dih Matjaža Vrčka, iz službe za 
zunanje zadeve Ministrstva za 
infrastrukturo in prostor, pri-
pravljena do leta 2014, bomo 
lahko dejavni tudi na evropski 
ravni in tako črpali sredstva iz 
evropskih projektov.
Konferenca je bila konstruk-
tiven forum, na katerem so se 
združila prizadevanja akademi-
kov in gospodarstvenikov, ki so 
na strokoven način ponudili od-
ločevalcem na ravni države dra-
goceno podlago za premislek o 
prihodnjih strateških investicij-
skih projektih. Udeleženci so se 
strinjali, da tovrstnih konferenc 
v Sloveniji primanjkuje, in izra-
zili upanje, da poudarki in ugo-
tovitve dosežejo tudi politiko v 
Sloveniji.
3
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Aktualno
Slovenske železnice so gostile sesta nek 
generalnih direktorjev skupine G4
Novembra so se v Portoro-
žu sestali generalni direktorji 
skupine štirih (G4). Gre za re-
gionalno interesno združenje 
mednarodne železniške zveze 
(UIC) ter Skupnosti evropskih 
železniških prevoznikov in 
upravljavcev infrastrukture 
(CER), ki vključuje železniška 
prevozna podjetja in upra-
vljavce infrastrukture iz Slova-
ške, Avstrije, Slovenije, Bosne 
in Hercegovine, Madžarske in 
Hrvaške.
Generalni direktorji in njihovi 
sodelavci so na sestanku izme-
njali informacije o aktualnem 
dogajanju v njihovih podjetjih 
in se dotaknili tudi skupnih tem 
v medsebojnem sodelovanju. 
Veliko pozornosti so nameni-
li tudi projektom, ki potekajo 
v mednarodni železniški zvezi 
UIC, in predlaganim spremem-
bam evropske zakonodaje s 
področja železnic, ki jih predvi-
deva tako imenovani četrti žele-
zniški paket.
Sestanka sta se udeležila 
tudi generalni direktor Sloven-
skih železnic Dušan Mes in član 
poslovodstva Milan Jelenc s so-
delavci. Udeležencem sestan-
ka sta predstavila poslovanje 
skupine Slovenske železnice in 
največja infrastrukturna dela, ki 
potekajo na slovenskem žele-
zniškem omrežju. Posebno po-
zornost sta namenila področju 
tovornega prometa in sodelo-
vanju z Luko Koper, ki je eden 
od najpomembnejših poslov-
nih partnerjev Slovenskih žele-
znic.
Ob koncu sestanka so ude-
leženci še enoglasno sprejeli 
sklep, da se članstvo v skupini 
odobri še podjetjema HŽ Car-
go in HŽ Potniški prevoz. Sku-
pino G4 bo tako v prihodnje 
sestavljalo štirinajst članic, kar 
pomeni dobro priložnost za iz-
boljšanje medsebojnega sode-
lovanja in uveljavljanje skupnih 
interesov znotraj mednarodne 
železniške zveze.
Nova SŽ-kartica ugodnosti za mlade!
V novem letu se bo name-
sto dosedanje SŽ-Ej!Kartice 
ugodnosti za mlade začela 
uporabljati SŽ-kartica ugo-
dnosti-MLADI, ki bo cenejša, 
v obliki brezstične čip kartice 
in bo omogočala do 30 od-
stotkov cenejša potovanja z 
vlakom po Sloveniji in tujini 
ter številne druge ugodnosti.
Z novo brezstično čip kar-
tico, SŽ-kartico ugodnosti – 
MLADI, lahko mladi od 12. 
do 26. leta, ne glede na sta-
tus, vse leto občutno ceneje 
potujejo tako po Sloveniji kot 
tujini, hkrati pa so deležni 
številnih popustov pri naku-
pu storitev in izdelkov drugih 
ponudnikov. Cenejše so tako 
vstopnice za bazene, smučar-
ske vozovnice,  prenočitve in 
številne druge storitve, vse le 
za 10 evrov na leto, kolikor 
stane podaljšanje veljavnosti 
kartice na leto.
Popusti s SŽ kartico 
ugodnosti za mlade
• 30-odstotni popust po Slo-
veniji, 
• 30-odstotni popust v med-
narodnem prometu s Hrva-
ško in za povratna potovanja 
v Beljak, Celovec in Gradec 
po ponudbi Regio AS, 
• 25-odstotni popust Rail plus 
za nakup mednarodnih di-
rektnih vozovnic. 
Veljavnost kartice in 
ugodnosti
Na čip SŽ-kartico ugodno-
sti se zapišejo podatki o ime-
tniku, vrsti letne ugodnosti ter 
veljavnost. Čip kartica ni pre-
nosljiva in velja le z osebnim 
dokumentom. Kartica ugo-
dnosti velja eno leto. Popust 
lahko mladi uveljavljajo ob 
nakupu vozovnice na postaji 
ali na vlaku, tudi če vstopijo 
na postaji na kateri ni mogoče 
kupiti vozovnice.
4
Aktualno
Z novim voznim redom nove povezave z Italijo, 
Madžarsko, Hrvaško, Rusijo in Nizozemsko
Petnajstega decembra 
je začel veljati novi železni-
ški vozni red v notranjem in 
mednarodnem potniškem 
prometu, ki prinaša tudi nove 
povezave z Italijo, Madžar-
sko, Hrvaško, Nizozemsko in 
Rusijo. V notranjem prome-
tu bo sprememb manj; gre 
predvsem za prilagoditve 
voznih redov v skladu z želja-
mi potnikov.
Na Slovenskih železnicah z 
novim vozni redom ponujamo 
neposredne povezave z večjimi 
evropskimi mesti. Tako lahko 
potujete v Zagreb (s povezava-
mi do Splita), Beograd (s pove-
zavami do Skopja, Sofije in Cari-
grada), Dunaj (s povezavami do 
poljskih in čeških mest), Gradec, 
Beljak (s povezavami do Benetk 
in Rima), Salzburg (s povezava-
mi do Prage), Innsbruck, Mün-
chen (s povezavami do številnih 
drugih nemških mest, do Pariza, 
Bruslja, Amsterdama, Kopenha-
gna), Zürich (s povezavami do 
Ženeve, Lyona …) in Frankfurt. 
Glavne novosti, ki jih prina-
ša novi vozni red, so naslednje 
povezave:
V Italijo: Slovenske želez-
nice so dosegle, da bo dvakrat 
na dan vlak iz Ljubljane vozil do 
Opčin (Villa Opicina). Od Opčin 
do središča Trsta je omogočena 
povezava z lokalnimi avtobusi. 
Še vedno pa potekajo pogaja-
nja za ponovno vzpostavitev 
povezave do Benetk.
Na Hrvaško: Po dolgotraj-
nih pogajanjih so Slovenske 
železnice dosegle tudi dodatno 
dnevno povezavo na relaciji Lju-
bljana-Zagreb-Ljubljana. Tako 
bo zadnji vlak v Zagreb, prek 
Dobove, iz Ljubljane odpeljal 
ob 20.45, prvi jutranji vlak iz 
Zagreba prek Dobove pa bo v 
Ljubljano pripeljal ob 7.15.
Novost so tudi povezave iz 
Ljubljane do Pulja (Pule) vse 
leto. Zunaj širše turistične sezo-
ne bo mogoča povezava med 
lokalnimi vlaki Divača–Buzet/
Buzet–Pulj in nazaj. V širši pole-
tni sezoni pa bo vozil sezonski 
kopalni vlak iz Ljubljane do Pu-
lja in nazaj. 
Na Madžarsko: Ponovno 
bo začel vsak dan voziti med-
narodni vlak Citadela na relaciji 
Maribor–Budimpešta–Maribor.
V Rusijo: V poletni sezoni, 
med 27. junijem in 29. avgu-
stom 2014, bo vozil direktni 
spalnik iz Kopra čez Ljubljano, 
Celje in Maribor do Moskve in 
nazaj. Proti Moskvi bo vlak vozil 
ob torkih in petkih, iz Moskve 
proti Sloveniji pa ob sredah in 
sobotah.
Na Nizozemsko: Tudi v na-
slednjem voznem redu bo vozil 
avtovlak na relaciji Den Bosch–
Amsterdam–Ljubljana–Koper. 
Po novem bo začel voziti že ko-
nec maja in bo vozil do konca 
avgusta.
Pomagali smo Osnovni šoli Kanal
Slovenske železnice so po-
memben del vsakdanjega ži-
vljenja številnih posameznikov 
in lokalnih skupnosti. Dobro 
sodelovanje z lokalno skupno-
stjo in čut skupine SŽ za druž-
beno odgovornost se je po-
kazal tudi nedavno v Kanalu. 
Slovenske železnice so Osnovni 
šoli Kanal brezplačno oddale 
skladiščni prostor na železniški 
postaji. 
Vrtec Kanal obiskuje 120 
otrok, prostori vrtca pa so 
premajhni in energetsko zelo 
potratni. Zato so se konec 
lanskega leta odločili za teme-
ljito prenovo vrtca. Med tem 
časom bodo otroci vrtec obi-
skovali v prostorih osnovne 
šole. Pri tem pa se je zastavilo 
vprašanje, kam pospraviti vso 
opremo vrtca, ki je v prosto-
rih osnovne šole ne potrebu-
jejo in zanjo tudi ni prostora.
SŽ so omogočile, da so v po-
stajnem skladiščnem prostoru 
shranili celotno opremo kuhi-
nje, pohištvo, igrala in drugo 
opremo. 
Kot je povedala ravnateljica 
OŠ Kanal Milka Zimic so iskali 
urejen, varen prostor, ki bi omo-
gočal skladiščenje vse opreme 
na enem mestu in po potrebi 
hiter dostop do nje. Prostor na 
železniški postaji se je pokazal 
kot idealen, saj je blizu, dostop 
do njega pa je enostaven, kar 
pomeni, da ni bilo velikih stro-
škov s prevozom. »Pohvaliti mo-
ram tudi pripravljenost železni-
čarjev in drugih domačinov, ki 
so nam zelo pomagali ob selitvi 
opreme,« je še povedala ravna-
teljica Milka Zimic.
Slovenske železnice so 
Osnovni šoli Kanal omogočile 
brezplačno uporabo skladišč-
nega prostora do novembra 
2014. Če bodo dela potekala v 
skladu z načrti, pa bodo otroci 
lahko skozi vrata novega vrtca 
stopili že spomladi oziroma naj-
pozneje ob začetku naslednje-
ga šolskega leta.
5
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Aktualno
Pravljični vlak
Podelitev replike listine cesarja Franca Jožefa I. 
mag. Boštjanu Korenu
Konec novembra je v Žele-
zniškem muzeju v Ljubljani 
župan občine Škofljica, Ivan 
Jordan, direktorju SŽ-Potni-
ški promet, mag. Boštjanu 
Korenu, v trajno last po-
klonil repliko listine cesarja 
Franca Jožefa I, s katero je 
le-ta pred 120 leti nagovoril 
navzoče na slovesnosti ob 
odprtju kočevske proge.
Foto: Miško Kranjec
 Slovenske železnice so tudi 
letošnji december poskrbele za 
otroško veselje. Na pravljičnem 
vlaku, ki je vozil mrzle decem-
brske dni, so najmlajše razvaja-
le pravljične vile ter jim krajšale 
čas s pripovedovanjem pravljic. 
Predpraznični čas je s pravljič-
nim vlakom, ki je povezoval 
večje kraje v Sloveniji s pravljič-
no deželo, postal še bolj čaro-
ben. 
Na ljubljanski železniški po-
staji je otroke presenetil in ob-
daril Božiček, ki se je tokrat do 
pridnih otrok pripeljal z vlakom. 
Otroke so obiskale vile iz pra-
vljičnega Celja, za sladkosnedce 
pa je poskrbel slaščičar Sladki 
Toni. Pravljični vlak je vse do 
konca decembra vozil otroke 
iz Ljubljane, Zagorja, Maribora, 
Velenja in drugih krajev do pra-
vljične dežele v Celju.
Pravljične vile iz Pravljične 
dežele
Pravljične vile, ki so spremlja-
le in zabavale najmlajše na pra-
vljičnih vlakih, so pripovedovale 
pravljice in otrokom polepšale 
praznična jutra in popoldneve. 
V Celju, kjer se je vsak dan do 
konca leta odvijal pester otroški 
program, so pravljične vile go-
stile glasbene goste, pravljične 
junake in seveda vse otroke. Za 
najmlajše so pripravile pravljič-
ne skrivnosti, pravljično rajanje, 
vilinski ples in zanimive zgodbi-
ce. 
Foto: Miško Kranjec
6
Aktualno
Nova invalidska delavnica – 
priložnost za ustvarjanje
Novoletni okraski, podstav-
ki za dekorativne sveče, mila 
in različni spominki ter okraski 
nastajajo pod spretnimi roka-
mi zaposlenih v novi invalidski 
delavnici v Mariboru. Delavni-
co smo uredili z minimalnimi 
denarnimi sredstvi, slovesno 
odprtje in dan odprtih vrat pa 
smo pripravili konec novem-
bra, ko so se v SŽ-Ž IP, storitve, 
d. o. o., prezaposlili tudi delav-
ci, ki bodo ustvarjali unikatne 
izdelke, zanimive za poslovna 
darila in zunanji trg. Pri prodaji 
bo v ospredju sporočilo, da so 
izdelki narejeni v družbeno od-
govornem podjetju, nosili pa 
bodo tudi oznako Ročno izde-
lano v železniškem invalidskem 
podjetju.
Eno od ključnih poslanstev 
SŽ-ŽIP
Zagotavljanje delovnih mest, 
primernih za invalide, je namreč 
eno od ključnih poslanstev 
SŽ-ŽIP, storitve, d. o. o., ene 
izmed odvisnih družb v siste-
mu Slovenskih železnic. Letos 
smo proučili več možnosti za 
nove ali za dopolnitev obsto-
ječih dejavnosti in se glede na 
razpoložljive vire odločili za 
razširitev invalidskih delavnic v 
Mariboru. Poudarek je na ročni 
izdelavi, ki danes na trgu po-
meni pomembno konkurenčno 
prednost pri nekaterih izdelkih 
pri odločanju za nakup. Štirje 
invalidi iz sistema Slovenskih 
železnic so že uspešno opravili 
usposabljanje za ustvarjanje iz-
delkov iz gline, ki bodo osrednji 
izdelki nove kreativne lončarske 
delavnice. Ponudbo bomo raz-
vijali in dopolnjevali, vključevali 
bomo tudi motive, povezane z 
železnicami.
Učinkovito prezaposlovanje 
delavcev, zaposlenih v družbah 
skupine Slovenske železnice, ki 
ali že imajo status invalida ali 
zaradi zmanjšane zdravstve-
ne sposobnosti ne morejo več 
opravljati svojega dela, oziroma 
jih zaradi zmanjšane zdravstve-
ne sposobnosti brez ustreznega 
usposabljanja ni mogoče preza-
posliti na druga dela v družbah 
skupine Slovenske železnice, je 
izjemno zahtevno, tako za de-
lodajalca kot za delavce. Ko se 
posameznik sooči z dejstvom, 
da zaradi poslabšanega zdra-
vstvenega stanja ne more več 
opravljati svojega dela, sledijo 
zahtevne življenjske spremem-
be. Ob opešanem zdravju se 
pojavi strah pred izgubo dela, 
ki ga je človek opravljal, in po-
sledično tudi stiska ob misli na 
to, da bo treba zapustiti delov-
no okolje in sodelavce. Dvomi 
in strah pred prihodnostjo le še 
poslabšajo počutje in negativno 
vplivajo na zdravje. Zato je prav 
v takšnih trenutkih ključno, da 
skupaj poiščemo rešitve, ki upo-
števajo znanje, izkušnje, spo-
sobnost in ideje posameznika. 
Kreativna delavnica
Nova kreativna delavnica v 
Mariboru omogoča prezapo-
slovanje, ki delavcem ne pov-
zroča stresa, temveč jim zago-
tovi miren prehod v okolje, v 
katerem se lahko izražajo na 
ustvarjalen način, se povezu-
jejo in v prijetnem ozračju na-
daljujejo svoje delo. Delavci, ki 
so se prezaposlili, dokazujejo, 
da se je namen delavnice uspe-
šno udejanjil. S svojo pripa-
dnostjo in zanosom na svojih 
novih delovnih mestih ustvar-
jajo izdelke, ki presegajo vsa 
pričakovanja. 
SŽ-ŽIP
Foto: Miško Kranjec
7
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Aktualno
Novo delovišče za popravilo vagonov 
v Kopru
Pred kratkim je zažive-
lo novo delovišče na tovor-
ni postaji Koper, ki spada v 
sklop delavnic Centra Divača 
(SŽ-Vleka in tehnika). Nove 
pridobitve so se razveseli-
li tako delavci, ki zdaj svoje 
delo opravljajo v bistveno 
boljših razmerah, kot tudi 
naši poslovni partnerji. De-
lovišče je namreč v neposre-
dni bližini Luke Koper in ima 
dober potencial, da posta-
ne pravi servisni center na 
eni najbolj prometnih točk 
slovenskega transportne-
ga omrežja, ki bo ponujal 
celovite storitve popravil in 
usposabljanja vagonov za 
prevoz. 
Pripravljalna dela
Prva pripravljalna zemeljska 
dela za zgraditev delovišča so se 
začela leta 2010, ko je bila naša 
nekdanja delavnica z območja 
tovorne postaje preseljena na 
začasno lokacijo na potniško 
postajo Koper. Gradnja pregle-
dovalnega kanala in postavitev 
delavniških tirov pa se je začela 
leta 2012. Dela so se začela v 
sklopu rekonstrukcije tovorne 
postaje Koper, kjer je bila načr-
tovana gradnja nove delavnice 
za popravilo vagonov. Novo 
delovišče stoji na zahodni stra-
ni postaje, v neposredni bliži-
ni Luke Koper. Lokacija tako 
omogoča krajši čas dostave in 
Delavnice SŽ-VIT predelale tovorne vagone 
vrste Tamns za nemškega partnerja ORV
SŽ-VIT, ki med drugim skrbi 
za vzdrževanje celotnega žele-
zniškega voznega parka skupi-
ne SŽ, uspešno sodeluje tudi s 
čedalje večjim številom partner-
jev iz tujine. Pred nedavnim je 
za potrebe prevoza elektrofilter 
pepela lastnik vagonov ORV 
GmbH iz Nemčije naši delavnici 
v Dobovi zaupal predelavo siste-
ma za zapiranje strehe na vago-
nih vrste Tamns, ki smo jo izve-
dli ob tehnični podpori podjetja 
M-Plus iz Maribora.
Predelava vagonov
Zahtevno delo je zajemalo 
predelavo sistema zapiranja 
strehe z vlečno verigo na zapi-
ranje z zobatim jermenom, saj 
so se pri prvotnem načinu zapi-
ranja pojavljale težave. Vagoni 
Tamns bodo namreč vozili elek-
trofilter pepel, ki se v stiku z vla-
go zabetonira v členke vlečne 
verige ponjave, zato smo sistem 
predelali tako, da sedaj ponjavo 
poganja zobati jermen. Ta način 
omogoča nemoteno odpiranje 
in zapiranje strehe.
Pri predelavi je bilo treba 
spremeniti geometrijo zgornje-
ga roba vagona, izdelati nove 
prečke in vozičke za premikanje 
ponjave (strehe), izdelati novo 
pogonsko os in pomožne po-
losi, usposobiti in predelati sis-
tem za odpiranje in zapiranje s 
pnevmatskim pogonom in ure-
diti tesnjenje na čelu vagona, 
pa tudi namestiti novo ponjavo.
Nujna tudi prilagoditev 
delavnice
Za potrebe omenjene prede-
lave smo morali prilagoditi tudi 
našo delavnico, saj smo prede-
lavo te vrste izvajali prvič. Par-
tnerju smo vnovič dokazali, da 
se znamo prilagoditi posebnim 
željam in delo opraviti na visoki 
kakovostni in strokovni ravni. 
Izdelati smo morali posebna 
orodja, saj smo vse elemente 
za predelavo vagona izdelali v 
dobovski delavnici. Med poseb-
nimi novimi orodji sta tudi po-
sebna prizma za krivljenje ohišij 
vozičkov in krivilna naprava za 
ohišje koša, kamor se zlaga po-
njava pri odpiranju. 
Naš partner ORV je bil z iz-
vedeno predelavo na prototi-
pnem vagonu ob koncu lanske-
ga leta zadovoljen, zato smo 
letos nadaljevali predelavo še 
na drugih vagonih, ki so bili za 
to predvideni. Devetindvajsete-
ga oktobra smo predstavnikom 
podjetja predali zadnji predela-
ni vagon in tako končali še en 
pomemben projekt za tuji trg. 
V SŽ-VIT smo zadovoljni, 
da nam je uspela še ena večja 
predelava vagona, ki izboljšu-
je njegovo funkcionalnost ter 
lastniku omogoča optimalno 
uporabo. Upamo, da bomo z 
našo prilagodljivostjo in inova-
tivnimi rešitvami prepričali še 
kakšnega kupca.
SŽ-Vleka in tehnika
Foto: Miško Kranjec
8
Aktualno
odvoza vagonov ter s tem, ra-
zumljivo, tudi večjo produktiv-
nost. 
Na novem delovišču sta dva 
popravilna tira uporabne dolži-
ne 136 metrov s pregledoval-
nim kanalom, hkrati pa so ure-
jeni delovni in bivalni prostori s 
pisarnama, kopalnico in priroč-
no kuhinjo. 
Popravilna tira sta osvetljena, 
poleg njiju je elektro in zračna 
napeljava, na enem odjemnem 
mestu tudi priključek vode. 
Nova tira imata uvoz iz sme-
ri Luke Koper in vgrajen tirni 
zaključek. 
Dodatna ponudba in 
prihodnji načrti
Poleg storitev, ki jih je naša 
delavnica v Kopru že do zdaj 
ponujala poslovnim partner-
jem, bo na novem delovišču 
mogoče usposobiti tudi vago-
ne s poškodovanim podom. 
Te je bilo namreč doslej treba 
voziti v popravilo v delavnico 
Divača.
V prihodnje nameravamo 
nad popravilna tira postaviti 
tudi streho, s čimer se bodo de-
lovne razmere bistveno izbolj-
šale. Delovišče želimo opremiti 
tudi z ustreznimi dvigali za dvig 
celotnega vagona. Trenutno 
namreč lahko vagone dvigamo 
samo enostransko. V prihodno-
sti bomo zgradili tudi delovno 
halo, usposobili oba prevozna 
tira in povečali zmogljivost skla-
dišča za shranjevanje rezervnih 
delov in materiala. 
Ko bodo končana vsa še 
predvidena dela in bosta oba 
delavniška tira z obeh strani 
povezana s preostalimi tiri, bo 
novo delovišče SŽ-Vit še bolj 
učinkovito. Poslovnim partner-
jem bomo tako lahko ponudili 
še učinkovitejše in kakovostnej-
še storitve.
SŽ-VIT
Foto: Miško Kranjec
Novi prostori v  delavnici Koper Popravilni tiri nove delavnice v Kopru
9
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Aktualno
Izražanje jeze na delovnem 
»Biti jezen na pravo osebo, 
v pravi meri, v pravem tre-
nutku, s pravim namenom 
in na pravi način – to ni lah-
ko.« Aristotel
Mnogi ljudje so prepričani, 
da je jeza nekaj negativnega. 
Dojemajo jo kot čustvo, ki je 
povezano s stisko in nemočjo. 
Skratka, jeza zanje predstavlja 
nekaj destruktivnega, uniču-
jočega in posledično nežele-
nega. Na delovnem mestu je 
jeza nemalokrat prepovedano 
čustvo, ki se mu vsi najraje iz-
ogibajo. Pa je to res najboljša 
rešitev?
Večkrat lahko slišimo, ko 
se kdo pohvali, da se zlepa ne 
razjezi, ker ima visok prag to-
lerantnosti. Iz njegovih besed 
lahko razberemo, da je na to 
zelo ponosen. Seveda pa be-
sede izražajo tudi njegov od-
nos do jeze.
Kaj lahko rečemo o jezi?
Jeza, poleg žalosti, strahu 
in veselja, spada med temeljna 
čustva. Ker je pogosto pove-
zana z neprijetnimi občutki in 
stiskami, je mnogi ne marajo 
in jo pojmujejo kot »negativno« 
čustvo. Da so nekatera čustva 
negativna, bi težko rekli. Vsa 
čustva nam omogočajo učenje, 
samospoznavanje, vpogled v 
doživljanje in odzivanje na no-
tranje in zunanje dražljaje. Za 
to, da neko čustvo sploh doži-
vimo, občutimo, je potrebno, 
da dražljaj najprej zaznamo. 
Zaznavi nato pripišemo pomen 
in pomembnost. Brez tega ne 
moremo doživeti čustveno te-
lesne reakcije /čustev/. Kako 
bomo neko čustvo doživeli in 
kakšna bo njegova intenziteta, 
pa je odvisno od naših preteklih 
izkušenj, vzgoje, prepoznavanja 
in izražanja čustev v primar-
ni družini, znanja in vrednot /
referenčnega okvira/. Različni 
ljudje lahko različno doživljamo 
in se tudi različno odzovemo 
na nek dražljaj. V preprostem 
jeziku rečemo, da smo ljudje 
med sabo različno občutljivi. 
Bolj občutljivi ljudje so bolj ran-
ljivi /bolj trpijo/, manj občutljivi 
jo bolje »odnesejo«, vendar so 
s tem bolj prikrajšani za glo-
bino in bogastvo notranjega 
doživljanja.
Jeza kot pritisk v loncu
Jezo lahko primerjamo z vre-
njem vode v loncu na pritisk, 
kjer se pritisk povečuje do dolo-
čene napetosti, dokler ne zač-
ne uhajati para pri varnostnem 
ventilu. 
Čustvo jeze ima v našem ži-
vljenju pomembno funkcijo, saj 
nam pomaga, da drugim lažje 
postavimo meje, da zahtevamo 
spremembe določenega za nas 
neprimernega /žaljivega, poni-
žujočega in nesprejemljivega/ 
vedenja ali dejanja. Jeza nam 
omogoča, da v odnosih ohra-
njamo sebe.
Čeprav se nekateri zlepa ne 
razjezijo in imajo navzven visok 
prag tolerantnosti, takrat ko ne 
zmorejo več prenašati določe-
nih dražljajev, »ponorijo«. V ta-
kšnih trenutkih ne morejo več 
nadzorovati ali imeti pod kon-
trolo svojih reakcij. Lahko reče-
mo, da v jezi pobesnijo. Takrat 
njihova jeza postane destruktiv-
na, uničujoča. Ker sebe in svo-
jega vedenja ne morejo več ob-
vladovati, prizadenejo sebe in 
drugega. 
Nekateri jezo zamenjujejo z 
užaljenostjo, prizadetostjo in 
se zavijejo v molk, ali kot radi 
rečemo »kuhajo rilc«. V takšnih 
primerih gre za destruktivno 
pasivno izražanje jeze ali bolje 
rečeno svoje užaljenosti. Po-
sameznik v sebi močno trpi, 
užaljenost ga razjeda in hromi. 
Jezo v bistvu obrne proti sa-
memu sebi, postane agresiven 
do samega sebe, kar vpliva na 
njegovo slabo počutje, neza-
dovoljstvo in postane hitro 
razdražljiv in napet. Dolgoroč-
no to slabo vpliva na zdrav-
je in povzroča zdravstvene 
težave.
Učenje izražanja čustva jeze
Če smo bili v primarni dru-
žini vzgojeni, da kot otroci ču-
stva jeze nismo smeli izražati, 
nam to v odraslosti nemalokrat 
povzroča težave, čeprav se tega 
morda niti ne zavedamo. Posle-
dično v različnih situacijah jezo 
potlačujemo, zanikamo, odri-
vamo, saj se bojimo destruk-
tivnih, uničujočih občutkov, ki 
jih ne moremo sprejeti in nas 
paralizirajo, ohromijo in se pre-
prosto z njimi ne moremo soo-
čiti. Pogosto se bojimo tudi jeze 
drugih ljudi. Lahko rečemo, da 
doživljamo strah pred konflikti 
in se konfliktnim situacijam iz-
ogibamo. Na ta način skušamo 
ohraniti notranji mir in obvla-
dovati situacijo. Dolgoročno pa 
to vpliva na poslabšanje med-
sebojnih odnosov in ribarjenje 
v »kalnem«, ker se nikoli ne 
razčisti problemov in ne izra-
zi svojih potreb in želja, kar je 
nujno za funkcionalne medse-
bojne odnose, za razreševanje 
problemov in bolj kakovostne 
medsebojne odnose.
Za obvladovanje jeze je po-
membno, da se naučimo pre-
poznavati temeljne občutke 
strahu, ranljivosti, utrujeno-
sti, nemira, zdolgočasenosti, 
negotovosti, ki zmanjšujejo 
naš prag tolerantnosti in po-
večujejo našo občutljivost za 
dražljaje, ki v nas sprožajo ču-
stvo jeze. Če smo pozorni na 
temeljne občutke in zmanjšu-
jemo moč dražljajev, skrbimo, 
da ne razpenjamo jadra vihar-
ju, da bi ti temeljni občutki 
prerasli v neobvladljivo jezo 
in bes.
Jeza kot energija
Jeza je tista moč in energija, 
ki se nabira v naši notranjosti, ki 
nam pomaga, da najprej zašči-
timo sebe, da znamo drugemu 
postaviti meje in da zmoremo 
zahtevati spremembo vedenja 
ali dejanja od drugega. 
V praksi to pomeni, da nek 
dražljaj, ki je lahko za nas po-
nižujoče, ali kako drugače ne-
10
Kadri
mestu
sprejemljivo vedenje ali dejanje 
sodelavca ali drugega nam bli-
žnjega, v nas prebudi čustvo 
jeze. To čustvo jeze nam poma-
ga, da postavimo jasne razme-
jitve, da takšnega vedenja ali 
dejanja ne sprejemamo in od 
drugega zahtevamo drugačno, 
sprejemljivo, funkcionalno ve-
denje ali dejanje. 
Z jezo je treba sicer ravnati 
zelo modro, kar je v vsakda-
njem življenju pogosto zelo 
težko, kajti jeza se prebuja v 
ego stanju Otroka /čustveni del 
naše osebnosti/, funkcionalno 
pa se odzivamo samo iz ego 
stanja Odraslega /razumsko 
– logičnega dela naše oseb-
nosti/. To je znak modrosti ali 
čustvene inteligence. Judovski 
pregovor pravi: »Ko se modri 
razjezi, neha biti moder.« Jezo 
je treba omejevati, jo imeti pod 
nadzorom, jo obvladovati, da 
ona ne obvladuje nas in našega 
vedenja, še zlasti neprimerne-
ga govorjenja ali celo nespre-
jemljivih dejanj. Nizozemski 
pregovor pravi: »Kdor kaj v jezi 
počenja, v viharju vsa jadra raz-
penja.« To pa je lahko pogubno 
in uničujoče.
Čuteče izražanje jeze
Jezo je smiselno primerno 
in premišljeno izražati. Če jeze 
ne izražamo, jo potlačujemo. 
Potlačena jeza pa nam škoduje 
in povzroča bolezni. Po drugi 
strani pa takšno potlačevanje 
vpliva na to, da se v medseboj-
nih odnosih nič ne spremeni in 
se dražljaji, ki nas vznemirjajo 
in jezijo, ponavljajo. »Posledice 
jeze so vedno hujše kot njeni 
vzroki«, pravi latinski pregovor, 
zato je pomembno, da odpra-
vljamo vzroke, da izražamo z 
besedami to, kar nas vznemir-
ja in jezi. In »Blag govor jezo 
ohladi«, kakor pravi biblični 
pregovor.
S konstruktivnim izražanjem 
svoje jeze bomo na delovnem 
mestu ustvarjali boljše in funk-
cionalne medsebojne odnose, 
kjer se bomo dobro in varno 
počutili, kjer bomo lahko iz-
ražali svoje potrebe in želje in 
kjer bodo lahko tudi sodelavci 
izražali svoje občutke in po-
trebe. Le tako se lahko razvija 
konstruktivna komunikacija, 
ki je temelj za dobro vzdušje 
v kolektivu in za uspešno po-
slovanje podjetja. V odprti ko-
munikaciji je vedno prostor za 
konstruktivno izražanje stra-
hov in jeze, kar vodi v rast in 
napredek.
dr. Zdravko Lavrič
Smučarski tečaj za otroke železničarjev 2014 
Na Slovenskih železnicah nadaljujemo večletno tradicijo organiziranja počitnic s smučarskim tečajem za otroke 
železničarjev v Kranjski Gori. Smučarski tečaj bo organiziran med zimskimi šolskimi počitnicami, in sicer v terminu, 
ko imajo počitnice otroci iz zahodne Slovenije: 
o d 16. do 22. februarja 2014
Cena tečaja je 245 evrov, vanjo pa so všteti: bivanje otrok in učiteljev smučanja 
v Železničarskem domu (polni penzion), smučarske karte za otroke in učitelje 
smučanja, vstopnina za bazen v hotelu Larix, morebitni najem drsalk in drsališča 
ter turistična taksa. Znesek se v celoti poravna ob prihodu v Železničarski dom v 
Kranjski Gori.
Pri prijavi imajo prednost otroci zaposlenih v skupini Slovenske železnice, če 
bodo na razpolago prosta mesta, pa bomo z veseljem sprejeli tudi otroke 
»neželezničarjev«.
Prijave sprejemamo do petka, 24. januarja 2014, in sicer jih pošljite:
• po pošti: Slovenske železnice, d. o. o., Služba za pravne zadeve in kadre, Kolodvorska 11, 1506 Ljubljana;
• po faksu: (01) 29 14 807;
• po e-pošti: igor.smid@slo-zeleznice.si
Razpis in prijavnica sta objavljena na intranetu, lahko pa jo dobite tudi v vašem tajništvu in po po e-pošti. 
Dodatne informacije: Igor Šmid, tel. št. 01/29 14 391.
Smučarski pozdrav!
Igor Šmid
11
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Kadri
Kršitve notranjega reda na vlakih
Marca letos se je sprevodniku Darku Hlebcu zgodila zelo neprijetna izkušnja. Na železniški postaji v Ljubljani je čakal na 
odhod vlaka, ki naj bi odpeljal proti Dobovi ob 6.50. Ko sta s sodelavcem iz delovne enote Maribor stala pri vlaku in dajala 
potnikom informacije, jima je nenadoma pristopil moški srednjih let, ki se je pričel neprimerno obnašati do njiju, ju žaliti in 
jima groziti. Hotela sta ga pomiriti, vendar se na opozorila ni odzval. Ko je Darko zahteval vozovnico, mu je potnik ponovno 
zagrozil, ga odrinil od vrat ter vstopil na vlak. Ker je Darka skrbelo za varnost drugih potnikov na vlaku, je takoj stopil za njim 
in še enkrat zahteval vozovnico. Potnik se je odzval nasilno, ga napadel, pričel brcati in udarjati. Ko je sodelavec to videl, je 
priskočil na pomoč in skupaj sta nasilneža poskušala umiriti. Tudi po prihodu policistov se potnik ni umiril, še vedno je bil 
nasilen do sprevodnikov in policistov. Vlak je zaradi tega odpeljal z desetminutno zamudo. V konfliktu je bil Darko Hlebec 
poškodovan in je moral poiskati medicinsko pomoč na urgenci bolnišnice.
Darko Hlebec 
Darko Hlebec je doma iz Blance in letos mineva že trideset 
let, odkar dela na železnici. Končal je srednjo lesno šolo, po 
tej pa se je izobraževal v Mariboru na železniški šoli. Po uspe-
šno končanem šolanju je prejel naziv prometno-transportni 
odpravnik in od leta 1985 – torej že dobrih 28 let – dela kot 
sprevodnik na Slovenskih železnicah. Leta 2009 se je vpisal na 
ekonomsko šolo v Celju, jo uspešno končal in pridobil naziv 
ekonomski tehnik.  
Gospod Hlebec, videti je, da 
imate ogromno izkušenj kot 
sprevodnik
O svojem delu bi lahko na-
pisal že kakšno knjigo (smeh). 
Na katerih relacijah največ de-
late? 
Zadnje čase delam največ-
krat na relaciji med Dobovo in 
Ljubljano. Pred osamosvojitvijo 
Slovenije smo s sodelavci delali 
na malce večjem območju, od 
Zagreba, po Sloveniji, pa tudi 
do Reke in Pulja. 
Kot je opisano, se vam je letos 
zgodil konflikt na vlaku. So ta-
kšni konflikti pogosti?
Zadnje čase je po mojem 
mnenju konfliktov kar precej. 
Opravljati delo sprevodnika je 
v teh časih kar težko, to opa-
žajo verjetno tudi drugi v po-
dobnih službah. V državi vlada 
kriza, nekateri ne dobijo plače 
in si ne kupijo vozovnic. To pa 
pomeni težavo tako zanje kot 
za sprevodnike, ki moramo 
kljub vsemu svoje delo opravi-
ti. Nadzor v podjetju namreč 
poteka ne glede na družbene 
razmere. 
Mislim, da je v zdajšnjem 
času veliko potnikov, ki se vozi-
jo oziroma ki se želijo prepeljati 
»na črno«, predvsem za dve, tri 
postaje. Vlaki so precej polni, 
zato sprevodnik dostikrat ne 
pride pravi čas do njih. Kljub 
temu, da je po mojem mnenju 
dosti težav, pa jih sprevodniki 
dokaj dobro rešujemo. Veliko 
je odvisno od osebnosti in pri-
stopa ter tudi od tega, s kakšno 
težavo se sprevodnik sreča.
Kaj še vpliva na reševanje te-
žav?
Zelo pomembno je, da se 
znaš pogovoriti s potniki in se 
pravilno obnašati. 
Katere kršitve notranjega reda 
opažate na vlakih? 
Zadnje čase opažam, da je 
manj zlorab zasilnih zavor, pa 
tudi »krstitve fazanov« na poti 
v šolo ne opazim več, kar je do-
bro. So pa seveda druge teža-
ve, veliko je na primer potnikov 
brez vozovnic.
Kateri zaposleni so najbolj iz-
postavljeni?
Največ težav na vlakih ima-
mo sprevodniki, nekaj tudi pro-
metniki in drugi, toda nazadnje 
smo sprevodniki tisti, ki mora-
mo s potniki reševati težave, 
bodisi zaradi napačno izdanih 
vozovnic, zamud v prometu, 
klime na vlaku, bodisi zaradi 
tega, ker potniki nočejo plačati 
vozovnice ali dodatka za vlak 
višjega ranga.
Je na katerih drugih progah 
več težav na vlakih kot na dru-
gih progah?
Predvsem je odvisno od po-
tnikov. Vem, da je bilo pred 
nekaj časa več težav na progi 
med Celjem in Velenjem. Pro-
blematični pa so lahko tudi vla-
ki, s katerimi se peljejo navijači 
na športne prireditve. Posebni 
vlaki so sicer organizirani za 
večino navijačev, nekateri pa 
kljub vsemu potujejo sami z 
rednimi vlaki. Poznam primer, 
ko je pred leti skupina navijačev 
vstopila na vlak in v restavra-
ciji, kljub zakonski prepovedi 
prodaje alkoholnih pijač pred 
deseto zjutraj, zahtevala od na-
takarice pijačo. Z njimi je bilo 
kar nekaj težav, napadli so tudi 
sprevodnika, zaradi vsega pa se 
je v Hrastniku moral vlak celo 
ustaviti. 
Katere so po vašem mnenju 
najbolj problematične 
skupine?
Vlaki v Sloveniji so varni, 
opazil pa sem, da je na relaciji 
na kateri delam več potnikov 
brez vozovnic na prvih vlakih 
ob sobotah in nedeljah zju-
traj. Mladi se na primer vrača-
jo z zabav, na prvi vlak zjutraj 
iz Ljubljane pride široka paleta 
potnikov. Največkrat nimajo 
vozovnic, nekateri pa so tudi 
vinjeni.
S potniki, ki se vozijo v šolo 
in službo ter nazaj, navadno 
ni nobenih težav. Kot sem že 
omenil, je več težav ob koncih 
tedna. 
Darko Hlebec
12
Kadri
Tudi napad na vas in sodelavca 
se je zgodil konec tedna?
Tako je, to se je zgodilo 
v soboto zjutraj, v Ljubljani, 
ko sva s sodelavcem stala na 
peronu in dajala informaci-
je. Potnik naju je že od daleč 
zmerjal in nato pristopil do 
naju. Videti je bilo, da ni bil 
trezen.
Je težje po takšnem napadu 
spet priti na delo?
S tem nisem imel težav. 
Kako je po vašem mnenju s 
pooblastili sprevodnika v kon-
fliktnih primerih?
Če pride do težav, je jasno 
napisano kakšna so pooblastila 
sprevodnika. Postopek je v gro-
bem takšen, da mora sprevo-
dnik zahtevati od problematič-
nega potnika vozovnico, če je 
potnik nima in se z njim ne da 
dogovoriti o plačilu ali izstopu 
iz vlaka, mora poklicati policijo 
ter napisati poročilo. V dana-
šnjih časih nekaterih potnikov 
»še postrani ne smeš več preveč 
pogledati«. Včasih tudi kakšen 
izziva, češ dotakni se me, če si 
upaš, te bom tožil. Marsikdo 
si tudi misli, da se lahko kar 
tako vozi brez vozovnice, češ, 
kaj pa mu kdo more. Vendar 
ni tako.
Vsak tak primer je treba re-
šiti. Če kdo uničuje po vlaku, 
ne moreš razmišljati, da to ni 
tvoja lastnina in da ne boš re-
agiral. Če bi vsi tako razmišlja-
li, bi imeli na vlakih obupno 
stanje. 
Kakšno je sodelovanje s polici-
jo v takšnih primerih?
S policijo dobro sodelujemo. 
Če kličeš policijo, ker potnik 
ogroža osebje in druge potni-
ke, se odzovejo zelo hitro. Ko 
potniki nočejo plačati vozov-
nice in pokličeš policijo, pa 
je največja težava to, da se ti 
potniki peljejo le nekaj postaj. 
Sprevodnik jih na vlaku ne sme 
zadržati, in tudi če jih polici-
ja čaka na določeni postaji, je 
mogoče, da je potnik že izsto-
pil. Lažje je na vlakih, ki imajo 
manj postankov in vožnja med 
njimi traja dlje časa. Zgodilo se 
je tudi že, da je potnik, s kate-
rim smo imeli težave na vlaku, 
na »gomulki«, pobegnil pred 
policijo. Vedel je namreč, da 
ga ta čaka na peronu, in med-
tem ko je vlak stal pred postaj-
nim signalom, je odprl vrata, 
skočil ven in pobegnil. V ta-
kšnem primeru skoraj nimaš kaj 
narediti.
Kako bi to izboljšali? Mogo-
če z zasebno službo za varo-
vanje?
Pred nekaj leti so SŽ so-
delovale z varnostno službo 
na vlakih. Kadar so bili var-
nostniki na vlakih, ni bilo no-
benih težav. Pomembno pa 
je tudi dobro sodelovanje z 
varnostnimi službami že na 
postaji. 
Dober primer tega je v La-
škem, po prireditvi Pivo in cve-
tje, kjer je na postaji dosti bolj 
poskrbljeno za varnost potni-
kov, ki se ponoči vračajo domov. 
Zadnja leta varnostna služba 
varuje in usmerja potnike že na 
peronu. Potnike na primer po-
stopoma spuščajo na vlak, za-
radi česar je manj gneče in bolj 
urejeno.
Gospod Hlebec, hvala za po-
govor. Bi želeli še kaj dodati?
Pri delu na vlaku je zelo 
pomemben sprevodnikov od-
nos do potnikov. Svoje delo 
opravljam korektno, vendar 
dosledno in naredim vse, da 
se konflikt niti ne sproži. Biti 
sprevodnik je tudi precej več 
od tega, da si v uniformi in ho-
diš po vlaku. Ogromno dela, ki 
ga opravi sprevodnik, običajno 
potniki niti ne vidijo. Poleg re-
dnega dela pa mora sprevo-
dnik skoraj vsak dan reševati 
težave potnikov in poskušati 
najti mirno pot, da le ne pride 
do kakšnih konfliktov. 
Poklic sprevodnika me veseli 
in rad delam z ljudmi, ker sem 
družaben. Pa tudi če pride do 
kakšnih težav, jih rešim, če se le 
da, z dobro voljo. Z nekaterimi 
potniki moraš znati delati in se 
pravilno obnašati. V današnjem 
času je precej omejitev, in je tre-
ba biti zelo previden. Iz izkušenj 
lahko ob prvem pregledu vlaka 
presodim, s kom je mogoče, da 
bom imel težave. V takšnem 
poslu moraš biti previden in ra-
zumno reagirati na provoka cije, 
če se zgodijo.
Pooblastila sprevodnikov pri 
vzdrževanju notranjega reda
Naloge in ukrepe za preprečevanje nasilnih dejanj na SŽ 
določa Navodilo o varovanju potnikov osebja in premoženja 
na železniškem območju in na vlakih, na podlagi Zakona o 
varnosti v železniškem prometu ter Pravilnika o notranjem 
redu na železnici.
Sprevodnik na vlaku sme preverjati identiteto potnika, 
opozarjati, pozvati nasilnega potnika, da naj preneha s 
kršitvami notranjega reda, zahtevati od njega, da mu iz-
roči predmete, s katerimi krši notranji red, zahtevati po-
moč policije ter kršitev notranjega reda prijaviti pristojnim 
organom. 
Sprevodnik v vseh primerih, ko okoliščine kažejo na to, da 
z izvajanjem pooblastil po določilih Pravilnika o notranjem 
redu na železnici ne bo mogel preprečiti kršitev notranjega 
reda na železnici oziroma vzpostaviti notranjega reda, zah-
teva pomoč od policije. 
Svoja pooblastila sprevodniki udejanjajo tako, da ne pri-
zadenejo dostojanstva kršitelja. Še posebej previdni in obzir-
ni pa morajo biti pri delu z mladoletnimi kršitelji.
13
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Kadri
Novi papež – iz železničarske družine
Novi papež, Frančišek I, Argentinec italijan-
skega rodu, Jorge Mario Bergoglio, ki so 
ga izbrali na konklavah 13. marca, izvira iz 
železničarske družine. Njegov oče, Mario 
Jose Bergoglio, je bil železniški delavec. Novi 
papež se je še kot kardinal vozil večinoma 
z vlakom, avtobusi in podzemno železnico. 
Kako bo potoval v prihodnje, bomo še videli. 
Morda bo za svoje poti po Italiji in Evropi 
še naprej uporabljal železnico. Dosedanji 
papeži so se z vlakom vozili le ob določenih 
priložnostih, največkrat na romanje v Loreto 
in Assisi. 
SŽ na sejmu Transport logistic v Munchnu 
Junija je v Münchnu potekal se-
jem logistike Transport logistic, ki 
je največja predstavitev logističnih 
produktov, tehnologije in upravlja-
nja oskrbovalnih verig na svetu. 
Sejma, ki je letos spet presegel 
rekorde obiskanosti, se je udeležilo 
več kakor 53 tisoč obiskovalcev z 
vsega sveta. Podjetji SŽ-VIT in SŽ-
-Tovorni promet sta se na sejmu 
Transport logistic 2013 predsta-
vljali na skupnem razstavnem me-
stu. Na sejmu, ki poteka vsako dru-
go leto, se predstavijo vsi partnerji 
in konkurenti Slovenskih železnic, 
ter večina podjetij, s katerimi Slo-
venske železnice že poslujejo.
150 let proge Maribor–Celovec
Prvega junija je minilo 150 
let, odkar je po Koroški progi, 
med Mariborom in Celovcem, 
zapeljal prvi vlak. Dravska do-
lina in vsa Koroška sta se s pri-
hodom železnice gospodarsko 
razcveteli in odprli. Pred tem je 
bila Dravska dolina prometno 
težko dostopna, zato je pri-
hod železnice za razvoj krajev 
ob progi izjemnega pomena. 
Slovenske železnice so skupaj 
z lokalnimi oblastmi in žele-
zniškimi navdušenci pripravile 
številne dogodke, ki so se po-
sebej za ta visoki jubilej odvijali 
ob krajih ob progi. 
Skupaj odlični pri prevozu tovora velikih dimenzij 
Na SŽ smo spet presegli rekord pri prevozu izjemno težkega tovora. Sredi aprila smo med 
posta jama Maribor Tezno in Šoštanj prepeljali kompozicijo z Alstomovim transformator-
jem, namenjenim v TEŠ Šoštanj. Vlak, s katerim smo transformator prepeljali, je tehtal 610 
ton, bil dolg 102 metra in imel 38 osi. Transformator, ki sam tehta 355 ton, je bil naložen 
na posebnem, 32-osnem vagonu podjetja Felbermayr. Dokazali smo, da je skupina SŽ s 
skupnimi močmi sposobna izjemnih podvigov. 
Z vlakom v Planico
Doživeti tradicionalne športne pri-
reditve, kakršne so skoki in poleti 
v Planici, je že vrsto let za številne 
športne navdušence izjemna izku-
šnja, za marsikoga pa nepozabno 
prvo srečanje s tekmami svetov-
nega pokala. Za letošnje oglede 
poletov v Planici so Slovenske 
železnice skupaj z organizatorji 
prireditve poskrbele za zelo ugo-
den in prijeten prevoz. V skladu 
s projektom trajnostnega razvoja 
v Planici, ki ga udejanjajo organi-
zatorji prireditve, so SŽ poskrbele, 
da so se športni navdušenci lahko 
v Planico odpravili s posebnimi 
vlaki iz Ljubljane in Nove Gorice.
Kurenti na Slovenskih železnicah odganjali zimo 
Kurenti, ena izmed najbolj prepoznav-
nih slovenskih etnoloških mask, so 
ob pustnem začetku meseca obiskali 
prostore Slovenskih železnic na Kolod-
vorski ulici v Ljubljani. Več kot dvajset 
kurentov iz Destrnika in Spodnje Ko-
rene, s pisanimi trakovi in opasanimi 
težkimi zvonci, se je srečalo z vodilnimi 
železničarji in popestrilo ponedeljkovo 
dopoldne ter z glasnim zvonjenjem od-
ganjalo zle duhove in zimo. Kurenti so s 
poskakovanjem in zvonjenjem železni-
čarjem zaželeli dobro in uspešno leto. 
Včasih je veljalo, da so lahko kurenti le 
samski fantje, danes pa, kakor lahko 
vidimo s fotografij, kurentovo masko 
nosijo tudi dekleta. 
Nacionalna akcija za večjo varnost na nivojskih prehodih – 
Ustavite se. Vlak se ne more.
Slovenske železnice so tudi letos sodelovale pri 
preventivni akciji z geslom »Ustavite se. Vlak se ne 
more«, za večjo varnost na nivojskih prehodih ceste 
čez železniško progo. Javna agencija za varnost pro-
meta in SŽ so letos že četrtič zapored pripravile pre-
ventivno akcijo, s katero smo udeležence v prometu 
osveščali o pravilnem prehajanju nivojskih prehodov 
čez železniško progo. Glavni cilji preventivne akcije, 
ki poteka vsako leto, so: 
•  zmanjšanje števila prometnih nesreč na nivojskih 
prehodih, 
•  zmanjšanje števila umrlih in ponesrečenih na ni-
vojskih prehodih, 
•  povečanje zavedanja in odgovornosti ljudi pri 
prečkanju prehodov.
Pregled dogajanja na 
v letu 
14
Pregled leta 
2013
Vlak zdravja
Konec oktobra, dobre tri te-
dne pred svetovnim dnevom 
sladkorne bolezni, je s četrte-
ga tira ljubljanske železniške 
postaje proti Pragerskemu 
odpeljal Vlak zdravja. Na 
njem je Zavod Diabetes v so-
delovanju s Slovenskimi žele-
znicami potnikom omogočal 
brezplačne meritve krvnega 
sladkorja, vsak potnik pa je 
prejel tudi publikacijo Spre-
menimo diabetes. Sladkor v 
krvi so si potniki lahko izme-
rili tudi, ko se je vlak pozno 
popoldne vračal v Ljubljano.
SŽ sodelujejo pri projektu Botrstvo
Sapramiška, znana literarna junakinja Svetlane Makarovič, ki simbolizira projekt Botrstva, 
potuje od botra do botra z vlaki Slovenskih železnic. V začetku junija je deset dni gosto-
vala na Slovenskih železnicah. Prvi dan je Sapramiška na SŽ spoznavala delo blagajnikov 
Slovenskih železnic, ki so imeli v začetku junija ogromno dela s prodajo junijskih šolskih 
abonentskih vozovnic. Čudovit sončen dan je naslednje dni Sapramiško zvabil, da je od-
potovala z vlakom na slovensko obalo. Obiskala in spoznala je delo sprevodnikov, prome-
tnikov in številnih drugih na SŽ in se med drugim ustavila tudi v Železniškem muzeju SŽ. 
Skupaj na tirih - obisk delegacije UIC
Konec aprila je bila na obi-
sku na SŽ delegacija UIC. V 
njej so bili direktor oddelka 
UIC za železniški sistem, 
Hans-Günther Kersten, 
višji svetovalec za sisteme 
ERTMS in druge tehnične 
zadeve, Piero Petruccioli, in 
Dennis Schut, vodja oddel-
ka UIC za raziskave. V dvo-
dnevnem obisku smo pred-
stavnikom UIC predstavili 
ključne dejavnosti SŽ in na-
črte na področju novih teh-
noloških rešitev, ter jih od-
peljali na ogled nadgradnje 
proge Grosuplje–Kočevje
Urejanje ŽP Jesenice 
Pred prireditvijo EuroBasket 
2013 so SŽ v sodelovanju z 
občino Jesenice in prosto-
voljci, združenimi v skupini 
»Ejga, za lepše Jesenice«, 
obnovile in polepšale žele-
zniško postajo Jesenice. S 
skupnimi močmi so železni-
čarji in prostovoljci uredili 
tako notranjost kot zuna-
njost postaje. V postajni 
stavbi so uredili čakalnico 
in avlo, zunaj postavili cve-
tlična korita, ter uredili tudi 
postajni podhod. Očistili so zunanjost postajne zgradbe, pri čemer je bilo najzahtevnejše 
delo odstranjevanje grafitov. Vse zunanje površine postaje so tudi temeljito očistili in ure-
dili tudi tehnično varovanje z videonadzornimi kamerami. Akcija je odmevala še vse leto.
120 let Kočevske proge 
Konec septembra je minilo 
120 let od odprtja železni-
ške proge med Ljubljano 
in Kočevjem. Slovenske 
železnice so, v sodelovanju 
z občinami ob njej, 21. sep-
tembra počastile ta jubilej 
z vožnjo posebnega vlaka. 
Vlak se je ustavil na več 
postajah, njegovo pot pa 
so spremljale slovesnosti 
na Škofljici, v Ribnici, Veli-
kih Laščah, v Dobrepolju in 
osrednja slovesnost v Gro-
supljem. Slavnostni govornik na osrednji prireditvi je bil generalni direktor SŽ Dušan Mes, 
ki je med drugim povedal, da ima železnica še danes, podobno kot v 19. stoletju, ko so 
gradili to progo, izjemno velik pomen pri razvoju krajev in gospodarstva.
Kamp vizija zavoda varnosti in SŽ
Slovenske železnice smo skupaj z Za-
vodom Vizija varnosti, Občino Kamnik, 
Gasilsko zvezo Slovenije ter Združenjem 
slovenskih poklicnih gasilcev organizira-
li seminar in reševalno vajo z naslovom 
Izredni dogodki na železniških tirih in v 
železniškem predoru. 
Tridnevno dogajanje se je odvijalo v Ka-
mniku, na končni železniški postaji v Grab-
nu. Tam je bilo postavljeno prizorišče vaje 
v obliki kampa. Vsi sodelujoči so bili med 
trajanjem kampa v spalnih šotorih, opre-
mljenih z vso, za tovrstno vajo potrebno 
infrastrukturo. Na usposabljanju je bilo 
navzočih več kakor 120 udeležencev iz 
reševalnih in policijskih vrst iz Slovenije, 
Hrvaške, Srbije in Italije.
140-letnica proge Pivka–Reka in 80. obletnica začetka elektrifikacije 
naših prog
Društvo ljubiteljev železnic Ilirska 
Bistrica je skupaj s Slovenskimi 
železnicami 29. junija na postaji 
Ilirska Bistrica pripravilo slovesnost 
ob 140-letnici proge Pivka-Reka in 
80. obletnici začetka elektrifikacije 
naših prog. Praznovanje se je za-
čelo že v Ljubljani, kjer so se zbrali 
gostje in se z vlakom ICS odpeljali 
proti Pivki in Ilirski Bistrici. V Ilirski 
Bistrici je vlak, s katerim so se pri-
peljali vodilni železničarji in drugi 
gostje, pozdravila Godba Slovenskih železnic Zidani Most. Sledila je osrednja slovesnost 
z bogatim kulturnim programom, na katero so bili povabljeni tudi gostje iz Hrvaške in 
Italije. Slovenske železnice so v ta namen pripravile zbirateljske vozne karte, na katerih je 
bil odtisnjen železniški žig z datumom slovesnosti.
Slovenskih železnicah
2013
15
Pregled leta 
2013
Počitniške enote 
podjetja SŽ-ŽIP
Počitniške enote v Sloveniji in 
na Hrvaškem 
Podjetje SŽ-ŽIP, storitve, 
d. o. o. ima 174 posameznih 
počitniških enot, ki so namenje-
ne zaposlenim in upokojencem 
skupine SŽ, v prostih terminih 
pa tudi zunanjim interesentom. 
Števila počitniških enot ne gre 
zamenjati s številom objektov, 
saj je v številnih objektih več po-
čitniških enot. 
V Sloveniji lahko železničarji 
letujejo v Kranjski gori, Mar-
tuljku, Podkornu in Ratečah, na 
območju  Bohinja, Bohinjske Bi-
strice in na Voglu, ter na Pohor-
ju, v Bovcu, Luciji in v Moravskih 
toplicah. Na Hrvaškem podjetje 
SŽ-ŽIP upravlja s počitniškimi 
enotami v Istri, na Crveni vrhu, 
v Savudriji, Novigradu in Umagu 
ter v enotah na otokih Cres in 
Lošinj. 
SŽ-ŽIP ima v Sloveniji 29 po-
čitniških enot, 145 pa jih je Hr-
vaškem. 
Podjetje SŽ-ŽIP je leta 2001, 
po hrvaški zakonodaji, ustanovi-
lo hčerinsko družbo Calidus sol, 
d. o. o, prek katere skrbi za na-
jeme in upravljanje počitniških 
enot na Hrvaškem. 
Zaposleni v skupini SŽ lahko 
letovanja plačajo v enkratnem 
znesku ali, pri najemu enote 
nad pet dni, tudi v dveh ali treh 
obrokih.
Zasedenost enot
Leta 2012 je v počitniških 
enotah v Sloveniji letovalo 1358, 
na Hrvaškem pa 4234 dopustni-
kov. Zasedenost počitniških enot 
pa se razlikuje glede na lokacijo 
in termin letovanja. Precej večje 
je povpraševanje po počitniških 
enotah med šolskimi počitni-
cami in med poletno turistično 
sezono. 
Struktura gostov
Največji odstotek letovalcev 
sestavljajo aktivni zaposleni in 
upokojeni skupne SŽ. 
Med letoma 2009 in 2011 so 
aktivni zaposleni v sistemu SŽ 
v povprečju sestavljali 73,6-od-
stotni delež naših gostov, upo-
kojenci pa 11,8-odstotni pov-
prečni delež. Letovalcev, ki niso 
zaposleni v skupini SŽ, je bilo v 
povprečju 14,6 odstotka. 
Leta 2012 je delež zaposlenih 
v skupini SŽ in upokojenih delav-
cev SŽ znašal 84 odstotkov vseh 
letovalcev, 16 odstotkov pa je 
bilo zunanjih gostov.
Analize kažejo, da delež upo-
kojencev, ki letujejo v počitniških 
enotah SŽ, zadnja leta pada, 
povečuje pa se število zunanjih 
uporabnikov. 
V podjetju SŽ-ŽIP ugotavljajo, 
da v počitniških enotah SŽ letuje 
razmeroma majhen delež zapo-
slenih, le dobrih 13 odstotkov 
vseh zaposlenih, ta odstotek pa 
je še manjši pri upokojencih.
Red v počitniških enotah
Vse počitniške enote so 
redno vzdrževane in popol-
noma opremljene z vsem, kar 
gostje potrebujejo za prije-
tno letovanje. V vseh počitni-
ških enotah je mogoče tudi 
kuhati.
Gostje morajo s sabo prine-
sti le posteljnino ter po letova-
nju enoto za sabo počistiti in 
jo pospraviti.
Termini, dolžina letovanj in 
cena
Vse enote v Sloveniji - razen 
na Voglu, ki je odprta od 8. ok-
tobra do 22. aprila – so vsem 
gostom na voljo vse leto. Na raz-
polago so tako tiste na morju, v 
Luciji, kot tudi v gorah. Na Hrva-
škem pa so enote od oktobra do 
sredine aprila zaprte. 
Termini za letovanja v po-
čitniških enotah v Sloveniji so 
praviloma sedemdnevni, od so-
bote do sobote, na Hrvaškem 
pa desetdnevni. Rezervirati in 
dogovoriti pa se je mogoče tudi 
za krajše termine, na primer ob 
koncih tedna. 
Cena letovanja v počitniških 
enotah je odvisna od lokacije 
in termina letovanja. Podroben 
cenik železničarji prejmejo ob 
razpisu, podatki o številu enot 
v posameznem naselju in števi-
lu ležišč pa so objavljeni tudi na 
spletni strani. 
Prijave in rezervacije
Prijavite se lahko na raz-
pis, ki ga pripravimo dvakrat 
na leto, marca in oktobra. Ko 
je razpis končan, pa se lahko, 
vsak delovnik med 8. in 11. 
uro, o zasedenosti počitni-
ških enot  in prijavah poza-
nimate na telefonski številki 
01 29 123 95. 
Rezervacija po telefonu in 
način plačila
• Rezervirate prosto enoto, 
v kateri bi želeli letovati.
• Pošljete izpolnjeno prijav-
nico, na kateri označite 
način plačila:
–  z odtegljajem pri ob-
računu plače (v enkra-
tnem znesku, v dveh ali 
v treh obrokih), 
–  v enkratnem znesku s 
plačilnim nalogom pred 
odhodom na letovanje. 
• Prejmete napotnico in na-
vodila z dodatnimi infor-
macijami.
Struktura gostov
16
Kadri
Francija – Velika Britanija
Mobilci v predoru pod Rokavskim 
prelivom
Od marca naprej bodo lahko potniki, ki potujejo z vlakom med 
Francijo in Veliki Britanijo, po predoru pod Rokavskim prelivom 
nemoteno uporabljali mobilne telefone. Podjetje Evrotunnel je na-
mreč podpisalo desetletno pogodbo s tremi britanskimi ponudniki 
mobilnih storitev. Po določilih pogodbe bodo potniki v obeh ceveh 
predora lahko uporabljali 2G in 3G storitve, v prihodnje pa tudi 
4G podatkovne storitve. Podjetje Eurotunnel je vso, za vzposta-
vitev mobilnih storitev, potrebno infrastrukturo postavilo v letih 
2011 in 2012, med uvajanjem omrežja GSM-R na železniškem tiru 
v predoru. 
 Railway Gazette
Makedonija
V Skopju zbirajo ponudbe za nakup 
tramvajev
V glavnem mestu Makedonije, Skopju, so objavili javno zbi-
ranje ponudb za oblikovanje, financiranje, izdelavo in vzdrževa-
nje tramvajske linije v mestu. V Skopju načrtujejo 12 kilometrov 
dolgo progo med predeloma Novo Lisiče in Gjorče Petrov, na 
kateri naj bi vozilo najmanj 22 tramvajev. Vrednost pogodbe je 
ocenjena na 243 milijonov evrov s trajanjem 35 let od podpisa 
pogodbe. Po koncu trajanja pogodbe bodo pravice in upravlja-
nje proge preneseno na glavno mesto. Ponudbe sprejemajo do 
začetka maja. 
Mekedonske železnice, Railway Gazette
Eurostar
Več kot deset milijonov potovanj v enem 
letu
Eurostar, podjetje, ki ponuja železniške prevoze med Londo-
nom, Parizom in Brusljem, je prvič od ustanovitve, leta 1994, v 
enem letu prepeljalo več kot deset milijonov potnikov. Kljub na prvi 
pogled izjemnim številkam pa je število prepeljanih potnikov precej 
pod tistim, ki so ga v podjetju prvotno načrtovali. Leta 1996 so 
predvidevali, da bo leta 2004 število prepeljanih potnikov na leto 
doseglo 21,4 milijona. 
IRJ
Romunija
Hyperion pripravljen za testiranje
Romunski proizvajalec železniških vozil Softronic je razkril pro-
totip nove elektromotorne garniture Hyperion, ki jo bodo začeli 
testirati naslednji mesec. Gre za 70 metrov dolgo garnituro, ki ima 
štiri vagone in bo lahko vozila s hitrostjo od 160 do 200 kilometrov 
na uro. Vrednost vlaka, ki ga bodo izdelovali v dveh različicah, 
s 150 in 188 sedeži, je okrog pet milijonov evrov. 
IRJ
Kitajska 
Odprtih več novih odsekov prog za
visoke hitrosti
Kitajska je konec koledarskega leta zaznamovala z odprtjem 
več prog, namenjenih za visoke hitrosti po vsej državi. Na ju-
govzhodu Kitajske so odprli 514 kilometrov dolgo progo med 
mestoma Xiamen in Shenzhen in s tem sklenili povezavo med 
linijo Peking–Guangzhou–Shenzhen ter linijo po vzhodni oba-
li med Šanghajem in mestom Xiamen. Potovanje med mesto-
ma Shenzhen in Xiamen so tako skrajšali s trinajstih ur na tri 
ure in pol.
Večina novih prog je namenjena za hitrosti 200 in 250 kilome-
trov na uro, proga med mestoma Zhengzhou–Xi‘an pa je name-
njena za hitrosti do 350 kilometrov na uro. 
IRJ
Nemčija 
Novi vlaki ICE na nemških tirih
Najnovejše vlaki ICE, ki jih je za Nemške železnice izdelal Sie-
mens, so po testiranjih pridobili dovoljenje za vožnjo na nemških 
železnicah. Podjetje Siemens je dva vlaka, namenjena za testiranje, 
dostavilo že novembra lani, nedavno so DB prejele še dva, štiri 
vlake pa naj bi Nemške železnice prejele spomladi. Od leta 2008 
naprej je DB naročil 16 vlakov, namenjenih za visoke hitrosti, ki 
bodo vozili v Nemčiji, Belgiji in Franciji. Posel je vreden približno 
500 milijonov evrov.
Nemške železnice
Litva, Latvija
Litva in Latvija sodelujeta pri 
mednarodnih prevozih
Predsednik Latvijskih in direktor Litvanskih železnic sta prejšnji 
mesec podpisala več pogodb, ki naj bi izboljšale in razširile čezmej-
no sodelovanje med državama. Železniški podjetji sta se dogovorili 
o potniški povezavi med glavnim mestom Latvije Rigo in mestom 
Siauliai v Litvi ter o možnosti skupnega nastopa pri izvajanju med-
narodnega železniškega tovornega prometa med Azijo in Evropo. 
Že nekaj časa je namreč znano, da sta državi zelo zainteresirani za 
priložnosti, ki jih ponuja prevoz tovora iz črnomorskih pristanišč 
in dejavno privabljata kontejnerski tovor iz Kazahstana in Kitajske 
proti Evropi.
Latvijske železnice
Na kratko iz tujine
17
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Na kratko 
iz tujine
Tudi če ni sonca ...
Dežuje, pa kaj?
Ko začne deževati, veliko ljubi-
teljev fotografije ne po misli, da 
je to eden najboljših trenutkov 
za dobro fotografijo. Dež? 
Saj se hecaš! Ne samo, da je 
skrajno zoprn, vse je mokro, 
sivo in temačno, pa še fotoa-
paratu škodi. Pa je res tako? 
Še zdaleč ne!
Ko dežuje, se vse spremeni. 
Nebo potemni in če se po njem 
preganjajo grozeči nevihtni 
oblaki, postane sicer zlovešče, 
a tudi veličastno in drama-
tično. Svetloba je enakomerna 
in težav s temnimi sencami 
ni več. Barve v mokroti resda 
potemnijo, a postanejo tudi 
gostejše, nasičene. Prej mrtve 
tlakovane površine oživijo in 
odsevajo svetlobo, barve in 
obrise okolice, na njih pa se 
tudi odražajo zrcalni obrisi 
mimoidočih ljudi. Kaplje, ki se 
v močnem deževju odbijajo od 
tal, jim dajejo še posebej lepo 
strukturo, hkrati pa pričajo o 
moči ujme, v kateri je fotogra-
fija nastala. Vse to so ele-
menti, ki v fotografijo vnašajo 
posebno razpoloženje in jo s 
tem dvignejo nad pogosto dol-
gočasno vsakdanjost posnet-
kov, nastalih v sončnem 
vremenu.
Izzivom željnemu, vremenu 
primerno oblečenemu foto-
grafu dež ne bi smel biti 
izgovor, da bi ostal doma. Tudi 
vlaga, ki naj bi škodila fotoapa-
ratu, ni čisto pravi vzrok za to. 
Večina sodobnih fotoaparatov, 
še posebno višjega kakovo-
stnega razreda, je dokaj dobro 
zaščitena proti vlagi. To sicer 
ne pomeni, da preživijo padec 
v vodo, vendar nekaj vlage 
pa jih tudi ne pokonča. To mi 
govorijo lastne izkušnje, saj so 
bili moji aparati ničkolikokrat 
kar pošteno premočeni, pa 
še vedno delujejo brezhibno. 
Vsekakor je pri slikanju v 
deževnem vremenu treba imeti 
s sabo brisačo ali pa dva, tri 
robčke, s katerimi obrišemo 
aparat takoj po slikanju. Vmes, 
med enim in drugim slikanjem, 
ko smo izpostavljeni dežju, pa 
ga spravimo v torbo ali pa ga 
držimo pod vetrovko ali kar koli 
že imamo oblečeno. Vsekakor 
pa odsvetujem dežnik. Ne 
samo, da je skrajno nerodno 
sočasno držati ga in slikati, v 
vetru ali ko mimo nas švigne 
vlak s hitrostjo, pa ga je hudi-
čevo težko krotiti. 
Pa še beseda o osvetljevanju. 
Občutljivost fotoaparata dvi-
gnemo, kolikor nam dopušča 
njegova kvaliteta. V mislih 
imam seveda digitalne kamere, 
drugače pa pač vzamemo 
visoko občutljiv film. Če se za 
osvetljevanje naslanjamo na 
avtomatiko, potem jo nasta-
vimo, da nam podosvetljuje za 
vrednost ene zaslonke. S tem 
kompenziramo od mokrote 
temnejše površine, pod 
pogojem seveda, da v kadru ni 
močnega vira svetlobe, kot so 
luči. Najbolje pa je, da aparat 
nastavimo na ročno nasta-
vljanje, pred slikanjem pa s 
svetlomerjem ali s poskus-
nimi posnetki ugotovimo 
pravilno nastavitev. Glede na 
to, da je svetloba v oblačnem 
vremenu v vse smeri enaka, 
s pravilnim osvetljevanjem ne 
bo težav.
Pričujoče slike so del serije 
slik, ki sem jih posnel neko 
deževno, ponevithno novem-
brsko soboto vse od Ljubljane 
do Zaloga, konkretno pa na 
postajališču Ljubljana Polje. To 
mi je v trenutkih dežja dajalo 
zatočišče, lokacija sama pa 
obilo akcije.
18
Fotoreporaža
Miško Kranjec
19
Fotoreporaža
Slovenija ob progi
Lokalne proge – 4. del
Bližamo se koncu spo-
znavanja slovenskih prog in 
krajev okoli njih. Tokrat vam 
predstavljamo lokalne proge 
na Štajerskem in v Prekmurju. 
Proga Celje–Velenje
Velenjska proga je bila zgra-
jena konec leta 1891 in name-
njena za lokalni potniški promet 
ter hitrejši razvoj premogovni-
kov. Proga je dolga 37,5 kilo-
metra in že ko so jo zgradili, 
so načrtovali podaljšanje pro-
ge do Dravograda, s čimer bi 
dobili pomembno železniško 
povezavo med srednjo Avstrijo, 
Slovenijo in Zagrebom. Južne 
železnice, tedanji monopolist v 
železniškem transportu, so na-
sprotovale tej zamisli, zato je do 
izvedbe načrta minilo nadaljnjih 
osem let. V voznem redu iz leta 
1953 je označeno, da so tedaj 
med Celjem in Velenjem vozili 
štirje potniški vlaki na dan, od 
njih sta dva nadaljevala pot do 
Dravograda. V času narašča-
nja avtomobilskega prometa 
je proga Velenje-Dravograd 
postala prevelik strošek, zato 
so jo leta 1968 zaprli. Potniški 
promet poteka še vedno na 
začetnem delu proge, med Ce-
ljem in Velenjem. Ob delavnikih 
na progi dvanajst parov vlakov 
pripelje šolarje in dijake, delav-
ce in občasno turiste iz Celja v 
Velenje ali obratno v dobrih 45 
minutah. V soboto vozijo trije 
pari vlakov, v nedeljo pa potni-
ški vlaki na tej relaciji ne vozijo. 
Kolesa lahko prevažate v skoraj 
vseh vlakih. 
Proga poteka od Celja precej 
po ravnini, do Žalca se vzpne le 
za 15 metrov. Malo pred posta-
jo Žalec na levi zagledamo dvo-
rec Novo Celje, ki je bil zgrajen 
na ostankih gradu Plumberk. 
Dvorec je predstavljal majhno 
kopijo dunajskega Schönbrun-
na, danes pa se počasi obnavlja.
Ko se bližamo Polzeli, se pro-
ga približuje reki Savinji. Čeprav 
vsi poznajo Polzelo po istoi-
menski tovarni nogavic, tu stoji 
tudi najbolj ohranjeni grad mal-
teških vitezov v Sloveniji, grad 
Komenda. Grad je v središču 
Polzele, le kakšnih dvesto me-
trov od železniške proge pred 
uvozom v postajo.
Pri izlivu Pake v Savinjo se 
proga spet oddalji od reke. V 
Šmartnem ob Paki se redno 
križajo vlaki iz Celja in Velenja. 
Dolina Pake od tu naprej posta-
ja čedalje ožja, zato zmanjkuje 
prostora za reko, cesto in pro-
go. Proga poteka skozi edini 
predor na tem odseku, Skorno, 
ki je dolg 145 metrov. Za po-
stajališčem Florjan se Šaleška 
dolina odpre in kmalu prispe-
mo v Šoštanj, rojstni kraj Karla 
Destovnika – Kajuha, pesnika in 
narodnega heroja. 
V kratki vožnji do končne 
postaje v Velenju lahko opazu-
jemo mogočna poslopja nove 
termoelektrarne in neskončne 
gomile premoga, ki čakajo, 
da jih naložijo na tovorni vlak 
za Trbovlje. V Velenju si lahko 
ogledate mnogo zanimivosti. 
Če omenim le nekatere, je tu 
Muzej premogovništva, v ka-
terem boste spoznali izjemno 
dinamiko razvoja te dejavnosti, 
lahko pa se boste peljali tudi z 
rudniškim vlakom. Za razisko-
valce pa je pomembno tudi to, 
da ima Velenje brezplačni jav-
ni avtobusni prevoz na petih 
linijah, nekatere izmed njih pa 
peljejo tudi mimo železniške 
postaje.
Proga Ljutomer–Gornja 
Radgona
Radgonska proga je del 
nekdanje proge Špilje (Spielfeld 
Strass)–Bad Radkersburg–Gor-
Železniška postaja Šmartno ob Paki
Vlak v Velenju Izhod iz edinega predora na velenjski progi
20
Reportaža
Nenad Pataky
nja Radgona–Ljutomer. Prvi del 
proge, od Špilj do Radgone, je 
bil končan leta 1885, do Lju-
tomera je vlak prispel pet let 
pozneje. Proga se je tam kon-
čala in tako je ostalo vse do 
leta 1924, ko so jo podaljšali 
do Ormoža oziroma Murske 
Sobote. Promet med Špiljami 
in Ljutomerom je bil prekinjen 
v drugi svetovni vojni, ko je bil 
porušen most čez Muro med 
Radgonama. Po voznem redu 
iz leta 1953 so med Ljutome-
rom in Gornjo Radgono vozili 
štirje vlaki na dan. Potniški pro-
met na tej progi je bil ukinjen 
konec šestdesetih let prejšnjega 
stoletja.
Proga je izrazito ravninska, 
vendar zelo nevarna zaradi 
nivojskih prehodov ceste čez 
progo. Vozniki avtomobilov 
namreč velikokrat niso dovolj 
pozorni na vlake in prečkajo 
progo, ne da bi se prepričali o 
morebitnem prihodu vlaka. Ko 
na bogatih poljih Prlekije zra-
stejo poljščine, je pregled na 
progo precej omejen, zato je 
treba biti še posebej previden. 
Tovorni vlaki vozijo redno do 
polnilnice v Radencih in tovarn v 
Gornji Radgoni, enkrat na leto, 
v času Kmetijskega sejma, pa 
pelje tudi posebni potniški vlak 
do Gornje Radgone. Prihodnost 
proge je negotova, čeprav, tako 
v Avstriji kot v Sloveniji, obstaja-
jo želje in iniciative za ponovno 
zgraditev mosta čez Muro in s 
tem uvedbo čezmejnega žele-
zniškega prometa. Za sprehod 
od postaje Bad Radkersburg do 
postaje Gornja Radgona boste 
porabili 15 do 20 minut. Av-
strijska postaja je zunaj središča 
mesta, slovenska postaja pa 
stoji v samemu središču mesta. 
Slovenski del proge je dolg 
23 kilometrov. Med Ljutome-
rom in Gornjo Radgono so stale 
naslednje postaje oziroma po-
stajališča: Križevci-Boreci, Buče-
čovci, Hrastje-Mota in Radenci. 
Na progi je en nivojski prehod 
zavarovan z zapornicami – na 
cesti Noršinci–Lukavci, drugi pa 
označeni z Andrejevim križem. 
Vlaki se morajo obvezno usta-
viti pred cestama za postajo 
Radenci in pred postajo Gornja 
Radgona, kjer je zaradi varnosti 
potrebna posebna previdnost 
pri vožnji vlaka.
Ob progi je poleg drugih za-
nimivosti – pokrajina je namreč 
zelo primerna za družinsko 
kolesarjenje – vredno obiskati 
predvsem Ljutomer, Radence 
in Gornjo Radgono. V Ljuto-
meru najdete lepo urejen Park 
prvega slovenskega tabora. V 
Radomerščaku pri Ljutomeru 
se je rodil slovenski jezikoslovec 
dr. Franc Miklošič. V Radencih 
je eno najstarejših slovenskih 
zdravilišč, Gornja Radgona pa je 
vinarsko središče. Zelo zanimiv 
je sprehod po vinskih kleteh, 
kjer imate možnost spoznati 
tudi tehnologijo proizvodnje 
radgonske penine. Vsekakor pa 
se v teh krajih pozanimajte tudi 
za spust po Muri, ki je nadvse 
zanimivo doživetje.
Lendavska proga in proga 
Ormož-Središče
Po Prekmurju, od Lendave 
do meje s Hrvaško, je speljana 
edina slovenska lokalna proga, 
ki nima neposrednega stika z 
ostalim slovenskim omrežjem. 
To je bil del ogrske proge Za-
laegerszeg-Redics-Lendava-Ča-
kovec, ki je bila zgrajena leta 
1890. Po drugi svetovni vojni 
so odstranili tire od Lendave 
do madžarske meje, še vedno 
pa tovorni promet poteka po 
4,5 kilometra dolgem odseku 
od Lendave do reke Mure ozi-
roma hrvaške meje. Po poseb-
nem dogovoru med državami 
se namreč slovenski tovorni va-
goni prevažajo od Lendave čez 
Čakovec do Ormoža. Leta 1953 
so med Čakovcem in Lendavo 
še vozili štirje pari mešanih vla-
kov na dan.
Nad Lendavo stoji mogočen 
Lendavski grad, v Lendavskih 
goricah pa so neskončni vino-
gradi in vinske ceste. 
Proga Ormož–Središče je 
del prve povezave med Avstrijo 
in Ogrsko na ozemlju Sloveni-
je. Povezovala je progo Južne 
železnice v Pragerskem, mimo 
Ptuja, Ormoža in Čakovca z 
Budimpešto. Obratovati je za-
čela leta 1869 in je tako druga 
najstarejša proga v Sloveniji in 
hkrati najstarejša železniška 
proga na Hrvaškem. Ker je pred 
nekaj leti Hrvaška ukinila malo-
obmejni potniški promet, je da-
nes to le lokalna proga, dolga 
11,5 kilometra, na kateri med 
Ormožem in Središčem vozi 
šest parov potniških vlakov na 
dan, dva tudi ob koncih tedna. 
Proga je speljana po levem bre-
gu Drave, samo reko pa lahko 
vidimo le pri Ormožu. Ko zapu-
stimo postajo in se proga od-
cepi od odseka proti Ljutomeru 
in Murski Soboti, poteka po-
polnoma ravno. Edini, pa še ta 
blag, ovinek je pri Obrežu. Kraji 
ob progi so izjemno zanimivi in 
vabijo, da jih obiščete. 
Epilog 
V Sloveniji je veliko lokalnih 
železniških prog, ki so postale 
in ostale lokalne. Kraji ob njih pa 
so različni, ravninski ali hribovi-
ti, kraški ali panonski, vedno pa 
čudoviti. Potniški promet na lo-
kalnih progah je na veliko odse-
kih omejen na delovne dni, ker 
se z vlakom prevažajo večinoma 
šolarji in tisti, ki med tednom 
hodijo v službo v bližnje kraje.
Evropska strategija razvoja 
železniškega prometa napo-
veduje modernizacijo lokalnih 
prog in povečevanje števila po-
tnikov. Največ se pričakuje od 
turizma. Verjamem, da bi lahko 
v prihodnje z dobrim sodelo-
vanjem z lokalnimi skupnostmi 
pripravili izvedljive načrte razvo-
ja potniškega prometa na lokal-
nih progah. Tu bo treba gledati 
tudi na turiste, saj jih bomo pri-
dobili, če bo ponudba pestra in 
promet tudi ob koncih tedna.Del proge proti Koroški Konec proge pred Muro v Gornji Radgona
Železniška postaja Radenci
21
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Reportaža
Turisti in romarji iz Slo-
venije se lahko s krožno vo-
zovnico Regio AS odpravijo 
na enodnevni izlet ali pa na 
štiridnevne počitnice v dolino 
Labotnice na avstrijskem Ko-
roškem. V poletni sezoni lah-
ko z vlakom prepeljemo tudi 
kolesa.
Slomškov škofijski sedež
Mesto Št. Andraž v Labotski 
dolini (nemško St. Andrä im 
Lavanttal) leži na nadmorski vi-
šini 446 metrov in ima 10.200 
prebivalcev. Dolina je dobila 
ime po 64 kilometrov dolgi reki 
Labotnici (Lavant), ki izvira pod 
najvišjim vrhom Labotniških 
Alp (Lavanttaler Alpen), Čer-
venica (Zirbitzkogel, 2.396 m) 
in se izliva v Dravo pri Labotu 
(Lavamünd), v bližini Dravogra-
da. Dolino pri Št. Andražu na 
zahodu omejuje pogorje Svin-
ške planine (Saualpe), ki spada 
pod Labotniške Alpe, na vzho-
du pa pogorje Golice (Koralpe). 
Po propadu rimskega imperija 
je Labotska dolina postala del 
ozemlja slovenske kneževine 
Karantanije. Št. Andraž je dobil 
ime po cerkvi sv. Andreja, katere 
predhodnico je v 8. stoletju ver-
jetno postavil že škof Modest v 
času pokristjanjevanja Sloven-
cev. Leta 860 je kralj Ludvik 
Nemški to območje podaril sol-
nograški nadškofiji. Št. Andraž 
je postal dvor (hof), leta 1339 
pa mesto. Nadškof Eberhard 
II. je leta 1228 v Št. Andražu 
ustanovil Lavantinsko škofijo, 
cerkev sv. Andreja pa je postala 
stolnica.
Leta 1846 je bil imenovan za 
knezoškofa Lavantinske škofije 
Anton Martin Slomšek (1800-
1862). Takrat je bilo to obmo-
čje še pretežno slovensko. Leta 
1859 je Slomšku z vztrajnim 
prizadevanjem uspelo prene-
sti sedež škofije iz Št.  Andraža 
v Maribor. Nova škofija je od 
Graške škofije prevzela župnije 
severno od Drave. S tem zgo-
dovinskim dejanjem je Slomšek 
rešil pred ponemčenjem dvesto 
tisoč Slovencev ter začrtal se-
verno slovensko narodnostno 
mejo na Štajerskem, ki jo je leta 
1918 s svojimi borci ubranil slo-
venski general Rudolf Maister. 
Med ofenzivo vojske Kraljevine 
SHS, maja in junija 1919, je 
Maistrov Labotski odred za-
sedel tudi Labotsko dolino do 
črte Pustrica (Pustritz) na Svin-
ški planini – Sv. Marija v Rojah 
(Maria Rojach) – Mala planina 
(Kleinalpe) na Golici. V zadnjih 
letih druge svetovne vojne so na 
tem območju delovali slovenski 
partizani najdlje v notranjost 
takratnega nemškega rajha: na 
Z vlakom v Št. Andraž
22
Reportaža
Rado Smerdel
Stara Labotska proga pri Št. Pavlu
Škof Anton Martin Slomšek
Železniška postaja Št. Andraž v Labotski dolini
Svinški planini enote Vzhodno-
koroškega odreda do prelaza 
Hlipica (Klippitztörl), na Golici 
pa enote Lackovega odreda do 
prelaza Weinebene. Devetnaj-
stega septembra 1999 je papež 
Janez Pavel II. Slomška razglasil 
za blaženega. Po podatkih iz 
2001 v Št. Andražu govori slo-
vensko še 0,2 odstotka (pribli-
žno 20) prebivalcev.
Labotska železnica
166 kilometrov dolga Labot-
ska železnica je bila dokončana 
10. januarja 1900. Povezala je 
mesta Zeltweg ob Rudolfovi 
železnici na avstrijskem Štajer-
skem, Dravograd ob Dravski 
železnici in Celje ob Južni že-
leznici. Posamezni odseki so 
bili zgrajeni v naslednjih eta-
pah: Dravograd-Volčji breg/
Wolfsberg (1879), Celje-Vele-
nje (1891), Velenje-Dravograd 
(1899), Zeltweg-Volčji breg 
(1900). Leta 1964 so dokon-
čali Podjunsko železnico med 
Pliberkom in Št. Pavlom v La-
botski dolini, zato je bil 1965 
ukinjen odsek med Dravogra-
dom in Labotom, 1968 pa še 
proga Dravograd–Velenje, od 
katere je ostal samo industrijski 
tir do Otiškega Vrha. Leta 2010 
je bil ukinjen potniški promet 
med postajama Št. Lenart v La-
botski dolini in Zeltweg v dolini 
Mure.
Z namenom ohranjanja slo-
venske kulturne dediščine in kot 
pripomoček pri potovanju z vla-
kom navajamo slovenska imena 
potniških postaj na 56 kilome-
trov dolgi progi od Pliberka do 
Št. Lenarta.  Proga je enotirna 
in ni elektrificirana: 1. Pliberk 
mesto (Bleiburg Stadt), 2. Dob 
v Podjuni (Aich im Jauntal), 
3. Led-Ruda (Eis-Ruden), 4. Gra-
dnica (Granitztal), 5. Št. Pavel v 
Labotski dolini toplice (St.Paul 
im Lavanttal Bad), 6. Št. Pavel 
(St.Paul), 7. Št. Andraž (St. An-
drä), 8. Št. Štefan (St.Stefan), 
9. Volčji breg – Redina (Wolfs-
berg in Ktn Reding), 10. Volčji 
breg ali Volšperk (Wolfsberg), 
11. Branče – Sv. Gertruda (Frant-
schach-St.Gertraud), 12. Grad 
Twimberg (Twimberg), 13. Pri-
ljublje (Preblau-Sauerbrunn), 
14. Dvorec Wiesenau (Wiese-
nau) 15. Št. Lenart v Labotski 
dolini (Bad St.Leonhard).
Slomškova romarska pot
Turisti se iz Slovenije do Pli-
berka pripeljejo z vlakom s 
krožno vozovnico Regio AS, 
nato pa vožnjo podaljšajo do 
Št. Andraža za sedem postaj. 
Razdalja znaša 27 kilometrov, 
vožnja pa traja pol ure. Od že-
lezniške postaje do središča Št. 
Andraža je približno dva kilo-
metra. Romarji lahko izstopijo 
že v Celovcu, v Slovenijo pa 
se vrnejo z vlakom iz Pliberka. 
Slomškova romarska pot pove-
zuje kraje, kjer je živel in deloval 
Slomšek. Pot se prične v stolnici 
sv. Petra in Pavla v Celovcu in 
konča na Bizeljskem v Sloveni-
ji. Koroški del poti ima nasled-
nje etape: 1. Celovec–Otma-
nje/Ottma nach (23 km, 5ur in 
30 min), 2. Otmanje–Mostič/
Brückl-Visoka Bistrica/Hohenfe-
istritz (27 km, 6 ur in 45 min), 
3. Visoka Bistrica-Djekše/Diex–
Krčanje/Greutschach (21 km, 
5 ur in 15 min), 4. Krčanje–Lom/
Lamm–Št. Andraž (26,5 km, 6 
ur in 45 min), 5. Št. Andraž–
Št. Pavel (11 km, 2 uri in 45 
min), 6. Št. Pavel–Pliberk-Dra-
vograd (42,5 km, 10 ur in 45 
min). Kolesarji z vlakom prepe-
ljejo kolo do Št. Lenarta, nato pa 
se vrnejo v Št. Andraž po Labot-
ski kolesarski poti R10 (http://
www.fahr-radwege.com/La-
vantweg.htm). Razdalja znaša 
31,3 km, pot pa je ocenjena 
kot lahka. 
Želim vam prijetno potovanje!
23
Reportaža
Cerkev sv. Andreja v Št. Andražu Pri cerkvi sv. Andreja v Št. Andražu
Cerkev sv. Andreja v Št. Andražu Cerkev Marije Loretanske v Št. Andražu
Bodensko jezero je eno 
največjih v srednji Evropi, 
delijo pa si ga kar tri države, 
Avstrija, Nemčija in Švica. 
Pravijo mu kar Švabsko mor-
je, saj večji del leži v Nemčiji. 
Zaradi velike vodne površine 
se okolica jezera ponaša z 
dokaj milo klimo, čeprav ga 
z več strani obdajajo gore. V 
poletnih mesecih je priljublje-
no med turisti. 
Do jezera nas loči dobrih 
šeststo kilometrov poti, na pot 
pa se je mogoče podati tudi z 
vlakom. Najbolj ugodna pove-
zava je prek Munchna do enega 
večjih nemških jezerskih prista-
nišč Friedrichshafen. Čez Av-
strijo pa vodi železniška pove-
zava do Bregenza. To avstrijsko 
mesto se ponaša z majhnim, a 
privlačnim starim mestnim sre-
diščem. Najbolj pa je znano po 
velikem odru na vodi, na kate-
rem že od leta 1948 uprizarjajo 
spektakularne predstave.
Oder je skoraj še enkrat večji 
kot v običajnih operah, odprto 
gledališče pa lahko sprejme se-
dem tisoč gledalcev. Predstave 
potekajo poleti med Bregen-
škim festivalom. Novo pred-
stavo na vodi postavijo vsaki 
dve leti, scena pa je narejena iz 
odpornih materialov, saj je na 
prostem ves čas izpostavljena 
vremenskim vplivom. 
Nedaleč stran se v živahnem 
pristanišču ves čas izmenjujejo 
ladje in trajekti, ki povezujejo 
največje kraje ob 63 kilometrov 
dolgem in do 14 kilometrov ši-
rokem jezeru. Najbližje mesto, 
Lindau, je že na nemški strani. 
Do njega se je mogoče pripe-
ljati tudi z vlakom, čeprav staro 
mestno središče leži na otoku. 
Tam je tudi več kot stoletje sta-
ra železniška postaja, do katere 
pripeljejo vlaki čez kratek most. 
Lindau je eno najbolj slikovitih 
mest ob jezeru, njegov sta-
ri del pa si je mogoče v dobri 
uri ogledati kar peš. Še vse do 
leta 1976 so iz Lindaua čez je-
zero vozili trajekti, namenjeni 
vlakom. Linadau so povezovali 
s švicarskim mestom Roman-
shorn. S trajekti so sicer pre-
važali le tovorne vlake, potniki 
pa so lahko od tam nadaljevali 
pot s švicarskimi železnicami do 
Zuricha in naprej v notranjost 
Švice. 
Romanshorn ni posebej pri-
vlačno mesto. Ljubitelji železnic 
pa se bodo gotovo ustavili v 
zanimivem muzeju Locorama. 
Urejen je nedaleč stran od 
glavne železniške postaje. Do 
njega se je mogoče zapeljati 
po kratkem odseku proge kar 
s starim vagonom, ki ga poti-
ska električna lokomotiva. V 
muzeju hranijo nekaj parnih 
lokomotiv in muzejskih vago-
nov. Z njimi občasno organizi-
rajo vožnje po okoliških krajih. 
Drugače pa muzej obsega še 
24
Reportaža
Igor Fabjan
Do številnih jezerskih mest se je mogoče pripeljati z vlakom Ob obali se vrstijo pristaniška mesta – Lindau
Železniška postaja in pristanišče sta marsikje zelo blizu skupaj – Konstanz.
nekaj starih zgradb nekdanje-
ga depoja, ki so bile zgrajene 
že pred več kot stoletjem. V 
njih hranijo številne eksponate, 
povezane z razvojem švicarskih 
železnic.
Središče zračnih ladij 
Romanshorn je z železniško 
progo povezan tudi z največjim 
mestom ob jezeru, s Konstan-
zem, ki leži v Nemčiji, tik ob 
švicarski meji. Zanimiva železni-
ška postaja v Konstanzu je bila 
zgrajena v začetku preteklega 
stoletja, njena zunanjost pa 
se zgleduje po eni izmed pa-
lač v Firencah. Podobno kot v 
mestu Lindau je tudi tu prista-
nišče oddaljeno le nekaj deset 
metrov, saj železniške povezave 
učinkovito dopolnjujejo šte-
vilni trajekti in potniške ladje. 
V bližnji okolici vabijo privlač-
ne trgovine in gostinski lokali, 
ki so urejeni v starih hišah. Te 
so ostale lepo ohranjene, saj k 
sreči niso bile močneje poško-
dovane med drugo svetovno 
vojno. Mesto Konstanz je zna-
no kot rojstni kraj Ferdinanda 
von Zeppelina (1838–1917), 
ki je zaslovel kot izumitelj, vi-
zionar in uspešen industrialec. 
Leta 1900 je nad Bodenskim 
jezerom poletela njegova prva 
zračna ladja v obliki cigare, ki 
so jo v nasprotju z baloni po-
ganjali propelerji. Po njem ta-
kšne ladje še danes imenujemo 
cepelin. V naslednjih desetletjih 
so razvili številne izboljšane raz-
ličice in leta 1929 je ladja Graf 
Zeppelin obkrožila ves svet! 
Vzpostavili so tudi redno zrač-
no linijo med Evropo in Ame-
riko, ki je uspešno konkurirala 
ladijskim povezavam. Žal le do 
nesreče leta 1938, ko je pri pri-
stanku zgorel največji izmed 
cepelinov, LZ 129 Hindenburg. 
V Friedrichshafnu sem lahko 
spoznaval zgodovino zračnih 
ladij v Zeppelinovem muzeju, 
ki je urejen v nekdanji železniški 
postaji. Ogled me je tako nav-
dušil, da sem si privoščil še po-
let s cepelinom. Na robu mesta 
namreč deluje podjetje Zeppe-
lin NT, ki od leta 1993 izdeluje 
sodobne cepeline, danes pol-
njene s precej varnejšim heli-
jem. Zračne ladje so sicer manj-
še od nekdanjih, a polet z njimi 
ponuja udobno panoramsko 
vožnjo, med katero je mogoče 
Bodensko jezero spoznavati s 
ptičje perspektive. Videti je mo-
goče tudi kar nekaj železniških 
prog, ki se jezeru približajo na 
različnih koncih.
Otok cvetlic
V Bodenskem jezeru je tudi 
enajst otokov. Med njimi je 
najbolj znan in obiskan otok 
Mainau, ki leži v bližini me-
sta Konstanz. Pravijo mu tudi 
Cvetlični otok, saj je znan po 
razkošnih parkih in vrtovih. V 
lepem sončnem dnevu je obisk 
otoka res nekaj posebnega. Ko 
te pozdravijo vinogradi, sivka, 
palme in nasadi sadnega drevja 
nad jezersko obalo, se počutiš 
kot nekje v Sredozemlj u. Vrto-
ve je začel leta 1827 ob gradu 
urejati madžarski princ Nikolaj 
Esterhazy. Graščina je večkrat 
zamenjala lastnike. Sredi 19. 
stoletja je Badenški vojvoda 
Frederik I. otok povezal z mo-
stom in oblikoval italijanski vrt, 
v katerem danes obiskovalce 
razveseljuje več kakor štiristo 
vrst vrtnic. Danes je v lasti ple-
miške družine Bernadotte, a je 
odprt za obiskovalce. Del otoka 
sestavlja arboretum z redkimi 
vrstami dreves, vrstijo se šte-
vilni domiselno oblikovani cve-
tlični nasadi, nepogrešljiv pa je 
tudi obisk rastlinjaka z visokimi 
palmami in hiše metuljev, ki je 
ena največjih v Nemčiji. Ljubi-
telji železnic bodo prišli na svoj 
račun tudi tu! V enem izmed 
parkov ob obali je postavljena 
velika maketa železniških prog, 
po katerih vozijo najbolj zna-
čilni sodobni vlaki nemških in 
švicarskih železnic. Nad vlakci 
se navdušujejo tako otroci kot 
njihovi starši.
25
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Reportaža
Bregenz je znan po predstavah na vodi Otok Mainau vabi z urejenimi vrtovi
Letenje s cepelinom ponuja svojevrsten užitek
Železničar – poklic, vreden svojega 
zavetnika
 Svojega zavetnika imajo 
avtoprevozniki, rudarji, gasil-
ci, mornarji, zakaj pa ga ne bi 
imeli tudi železničarji? Podob-
no vprašanje si je ob prihodu v 
župniji Loka pri Zidanem Mostu 
in Zidani Most postavil župnik 
Janez Furman. Odkar je bila 
železnica zgrajena, pa vse do 
danes, daje kruh velikemu šte-
vilu ljudi v teh krajih. Delo že-
lezničarjev je velikokrat nevarno 
in prinaša veliko odgovornost, 
za kar bi železničarjem prav 
prišel zavetnik, h kateremu bi 
se lahko priporočili v trenutkih 
negotovosti in se mu zahva-
lili ob uspešno prestanih pre-
izkušnjah. 
Župnik Janez Furman je za-
čel iskati načine, da svojega 
varuha dobijo tudi »ajzenpo-
narji«, in dal pobudo za prvo 
sveto mašo za železničarje. 
Sveto mašo je 23. novembra, 
ob prazniku, sicer še neuradno 
razglašenega zavetnika železni-
čarjev, Pija Pavla Perazza, v Loki 
pri Zidanem Mostu daroval 
celjski škof msgr. dr. Stanislav 
Lipovšek. 
Sveti maši je sledila kultur-
na prireditev, ki jo je povezo-
val Tomaž Potočnik. Na njej so 
nastopili Godba Slovenskih že-
leznic pod vodstvom dirigenta 
Francija Lipovška, otroški pevski 
zbor podružnične šole Loka z 
mladinsko pevsko skupino Či-
leks iz Laškega, Jasna Kapun in 
folklorna skupina Blaž Jurko z 
Razborja. 
Množico navzočih – med 
zbranimi so bili tudi poslan-
ca državnega zbora Republike 
Slovenije Matjaž Han in Tomaž 
Lisec, župan občine Sevnica 
Srečko Ocvirk, direktor SŽ-VIT 
Dušan Žičkar – sta nagovorila 
minister za infrastrukturo in 
prostor Samo Omerzel in ge-
neralni direktor Slovenskih že-
leznic Dušan Mes.
Ob priložnosti tudi odprtje 
dveh razstav
Ob tej priložnosti pa so v 
Loki pri Zidanem Mostu že dan 
pred sveto mašo odprli dve 
razstavi z železniško tematiko. 
Prvo, z naslovom Železničar – 
poklic vreden svojega zavetni-
ka, ki je postavljena na železni-
ški postaji v Loki, je pripravila 
Annemarie Culetto. Razstavo, 
na kateri si lahko ogledate za-
nimivo zbirko železničarskih 
predmetov Milana Culetta in 
maketo Ivana Puca, je slavno-
stno odprl dr. Patrick Vlačič. 
Upokojeni strojevodja Janko 
Pinoza je z zbranimi delil svo-
je izkušnje z »železno cesto«, 
za glasbeno popestritev pa so 
poskrbeli učenci glasbene šole 
Laško-Radeče. 
Druga razstava pa je posta-
vljena v kapeli svetega Frančiška 
Ksaverija, kjer si lahko ogledate 
izjemne fotografije Bojana Dre-
mlja z motivi iz Loke in želez-
nice.
Besedilo in fotografije 
Annemarie CulettoPredsednik KS Loka pri Zidanem Mostu se zahvaljuje dr. Patricku Vlačiču
Folklorna skupina Blaž Jurko
Nagovor ministra za infrastrukturo in prostor 
Škof pri mašni daritvi
26
Zanimivosti
Mešani pevski zbor ŽKUD Tine Rožanc
Po praznovanju stoletnice obstoja našega 
zbora si pevci in pevke nismo privoščili pre-
več oddiha. Pod taktirko zborovodkinje Jelke 
B. Kovačič smo pridno in vztrajno vadili, in 
tako je nastalo kar nekaj dobro izvedenih 
pesmi, ki jih z veseljem predstavljamo tudi 
drugim.
Kratek pregled našega letošnjega dela
Glasbeno leto smo začeli z božično-novo-
letnim koncertom v cerkvi na Viču v Ljublja-
ni, in ob prepevanju domačih in tujih božič-
nih ter posvetnih pesmi poželi velik aplavz.
Zbori in glasbene skupine pred kulturnim 
praznikom prepevamo na krajih, ki jih je 
zaznamoval Prešernov korak. V okviru glas-
benih dejavnosti ob slovenskem kulturnem 
dnevu, ki so združene pod imenom Po Pre-
šernovih poteh, naš zbor že nekaj let pre-
peva pred Akademijo za glasbo, kjer je Fran-
ce Prešeren služboval kot pravnik. Osmega 
februarja, na dan kulturnega praznika, pa 
smo se namenili v Vrbo, kjer smo že prepe-
vali tako na prireditvi kot pri maši v cerkvici 
sv. Marka.
Kot vsako leto, smo se tudi letos febru-
arja v Šentvidu udeležili festivala Ljubljanski 
zbori in se s tremi pesmimi predstavili pred 
strokovno komisijo, ki je naše petje zelo do-
bro ocenila.
Naslednjih nekaj mesecev smo namenili 
pripravam na naš letni koncert. Izvedli smo 
ga konec oktobra na Vodnikovi domačiji v 
Šiški, pod naslovom Večer slovenske pesmi. 
Želeli smo obuditi spomin na stare sloven-
ske pesmi, ki so jih peli že rodovi daleč pred 
nami in so se v različnih priredbah ohranile 
do danes. Tovrstne pesmi zbori danes preveč 
zanemarjamo in jih tako odtujujemo našim 
zanamcem. Na našem koncertu pa so poslu-
šalci lahko slišali tudi vsem znane pesmi, kot 
so: Je pa davi svanca pala, Sem se rajtov že-
niti, Pozimi pa rožice ne cveto. Majolka, Sijaj 
solnčice, Na jezeru, Večerni ave in še števil-
ne druge. Skupaj smo predstavili sedemnajst 
pesmi, nad katerimi je bilo občinstvo vidno 
navdušeno.
Novembra smo ponovno sodelovali na fe-
stivalu Partizanska pesem v Festivalni dvora-
ni, kjer smo zbori izvajali pesmi iz tega vihar-
nega obdobja naše zgodovine. Zapeli smo 
pesmi Prečuden cvet, Kovači smo in Domo-
vina naša je svobodna, na harmoniki pa nas 
je ob tej priložnosti odlično spremljal Oskar 
Stopar, član folklorne skupine Tine Rožanc.
Decembra smo, kot že nekaj let zapored, 
gostovali na Gradiškovem srečanju pevcev 
v Dolskem in ponovili letni koncert sloven-
skih pesmi v Šmarjeških toplicah. Ob novem 
letu pa smo imeli božično-novoletni koncert 
v trnovski cerkvi.
Dobro izvedeni koncerti potrebujejo 
dobre vaje
Vaje zbora potekajo enkrat na teden v 
prostorih društva na Parmovi 35, Ljublja-
na, v bližini Železniškega muzeja. Pred na-
stopi imamo seveda tudi dodatne vaje. V 
našem pevskem zboru poje kar nekaj zdaj 
že upokojenih delavcev Slovenskih žele-
znic. Ker bi radi privabili tudi nove člane 
– posebej še iz železničarskih vrst, prisrčno 
vabimo pevke in pevce, da se nam pridru-
žite. 
Veseli vas bomo in obljubljamo, da bomo 
še naprej z veseljem prepevali in si tako s 
pesmijo lepšali naš vsakdan. Saj veste – kdor 
poje, slabo ne misli!
Amedeja Rodman,
MePZ ŽKUD Tine Rožanc 
Mešani zbor Tine Rožanc
27
Revija Slovenskih železnic november–december 2013
Prosti čas
ŠAH
Ureja: Zvonko Mesojedec
Primer 67
Beli je na potezi in matira v devetih 
potezah
Tukmakov : Nukhim Rashkovsky
(Sovjetska zveza, 1966)
Rešitev:
Rxf8+ Kxf8 Rc8+ Qd8 Rxd8+ 
Rxd8 Bxd8 Nc6 Qd6+ Ke8#
Primer 68
Beli matira v štirih potezah
Steiner : Vladimir Mikenas
(Brno, 1931)
Rešitev
Rxe5 if fxe5 f6
Šahovski cikel Slovenskih 
železnic je že sedmo leto za-
pored  največja tovrstna pri-
reditev v Sloveniji. Letos se 
ga je skupno udeležilo 175 
igralcev, kar je tudi največ 
doslej. Zaključnega turnirja, 
ki je bil odigran v soboto, 
sedmega decembra, se je 
udeležilo 86 igralcev. 
Po desetih odigranih tur-
nirjih smo dobili tretjega sku-
pnega zmagovalca. Prvič je 
to postal mojstrski kandidat 
Evald Ule, ki je zmagal na 
treh letošnjih turnirjih. Če je 
bil boj za skupnega zmago-
valca pred zadnjim turnirjem 
že bolj ali manj odločen, je 
bil toliko bolj zanimiv dvoboj 
za najboljšega železničarja. 
Na zaključnem turnirju sta se 
»udarila« Nenad Djekanović in 
Nusret Sivčević. Oba sta osvo-
jila 5,5 točke ter zasedla 25. 
oziroma 26. mesto. S tem je 
Djekanović ohranil minimalno 
prednost pred glavnim konku-
rentom. O veliki izenačenosti 
med njima priča tudi končna 
uvrstitev. Djekanović je osvojil 
16. mesto, Sivčević pa 17. me-
sto. Najboljšemu železničarju 
je pripadla nagrada enoteden-
skega bivanja v apartmaju s 
pripadajočimi vstopnicami za 
bazen v toplicah, ki jo podarja 
Sindikat železniškega prometa 
Slovenije.
Vrstni red 10. turnirja:
1. Petar Djurič, 7,5 točke, 2. 
Igor Jelen, 3. Zlatko Jeraj, 4. 
Bernard Perič, 5. Boris Skok, 
vsi 7 točk, 6. Blaž Debevec, 7. 
Gregor Goršek, 8. Matej Ker-
šič, 9. Igor Babnik, vsi 6,5 toč-
ke, 10. Nejc Amon, 6 točk.
Zaključni turnir šahovskega cikla 
Slovenskih železnic
Skupni končni vrstni red 
šahovskega cikla 
Slovenskih železnic:
 1. Evald Ule, 686 točk,
 2. Dušan Čepon, 679 točk, 
 3. Marjan Črepan, 655 točk, 
 4. Boris Skok, 602 točk, 
 5. Zlatko Jeraj, 593 točk, 
 6. Blaž Debevec, 592 točk, 
 7. Matej Keršič, 580 točk, 
 8. Petar Djurič, 577 točk, 
 9. Jože Skok, 574 točk, 
10.  Matjaž Kodela, 560 točk.
28
Prosti čas

x
Iz zbirke Železniškega muzeja Slovenskih železnic