PRIMCkšKI dnevnik
Poštnina plačana » gotovini Abb. Destale 1 gruppo
Cena 150 lir
Leto XXXI. Št. 86 (9088)
TRST, torek, 15. aprila 1975
PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni «Doberdob» v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni «Slovenija» pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi.
POULIČNI BOJI V PREDMESTJU KAMBOŠKE PRESTOLNICE
Sihanukove čete napadle Phnom Penil Kolaboracionistična vojska v razsulu
Osvobodilne sile so skoraj brez boja zavzele mestno letališče - Vladni vojaki se množično pridružujejo «rdečim Kmerom» - Kaos in panika v mestu - V Saigonu prisega nove vlade, ki ji napovedujejo kratko življenje
PHNOM PENH, 14. — Kamboške osvobodilne sile so prodrle še zadnji obrambni obroč pred Phnom Penhom in začele prodirati proti samemu središču glavnega mesta Kambodže. Sihanukove sile so skoraj brez boja zavzele letališče Počentong, ki je predstavljalo edino zvezo med mestom in ostalim svetom, s tem pa so tudi preprečile vsakršno dejavnost vladnega letalstva. Številni oddelki kolaboraco-nistične vojske'so se pridružili .«rdečim Kmerom», med njimi tudi topniški oddelki, ki so začeli obstreljevati vladne postojanke v Mestu. Neko vladno letalo je celo bombardiralo sedež vrhovnega Poveljstva kolaboracionistične vojske, pri čemer je bilo sedem oseb obitih. Položaj v mestu je kaotičen zaradi pritoka beguncev s perife-r'Je v središče mesta, kjer pa jih vladne čete ustavljajo v strahu, ne bi med begunci bili pomešani tudi Sihanukovi vojaki. Vsekakor so opazovalci mnenja, da nima	‘
kolaboracionistična vojska nobene Možnosti, da bi dolgo branila mesto, ki bo po spilošnih ocenah v Prihodnjih urah padlo v roke •rdečim Kmerom». Po osvoboditvi celotnega kamboškega ozemlja pa Se kolaboracionisti nimajo več kam uMakniti, zaradi česar so se znašli Pred dramatično alternativo: ali se brezpogojno predati, ali pa se boriti do zadnjega in s tem povzro-fti nepotrebno in nesmiselno pre-hvanie krvi.
V	trenutku, ko poročamo, so tudi telefonske zveze s Phnom Penhom pretrgane, medtem ko vladni radio oddaja samo vojaške koračnice. Zadnje poročilo radia Phnom Penh ' je trdilo, da so boji med «rdečimi H me ri» in vladnimi četami v teku le kakih sto metrov od poslopja francoskega veleposlaništva v središču mesta. To poročilo je radio oddal okrog 19. ure, nato pa je umolknil.
V	Južnem Vietnamu pa se yo-
jaški položaj v zadnjih urah ni bistveno spremenil. Sile začasne revolucionarne vlade nadaljujejo obstreljevanje Xuan Loca, kakih 70 km severovzhodno od Saigona, ki velja za ključno točko v obrambni črti okrog južnovietnamske prestolnice. Sicer pa ni prišlo do pričakovanega množičnega napada n? mesto, saj se osvobodilne sile o-čitno zavedajo, da čas deluje v njihovo korist in da je torej nesmiselno sprožiti spopade, katerih edina posledica bi bila novo prelivanje krvi brez vsakršnega političnega učinka.
Na političnem področju pa beležimo danes prisego nove kolabora-cionistične vlade, ki ji predseduje bivši predsednik spodnjega doma parlamenta Ngujen Ba Can. Novi premier je skušal pritegniti v vlado tudi nekatere predstavnike opozicije, kar pa mu ni uspelo, zaradi česar se je moral zadovljiti s tem, da je imenoval za ministre same Thieujeve pristaše. Ceremonije prisege se je udeležil tudi predsednik Van Thieu, ki je v svojem govoru med drugim dejal, da je poglavitni namen nove vlade «pokazati se-vernovietnamskim komunistom, da je naše ljudstvo odločeno, da se bojuje». Po besedah kolaboracioni-stičnega predsednika naj bi nova vlada poskrbela tudi za «ponovno zavzetje izgubljenih ozemelj, kar pa v sedanjem položaju zveni bolj kot utopija. Po mnenju diplomatskih krogov v Saigonu ob imela namreč nova vlada kratko življenje, saj je pseda saigonskega režima zapečatena.
vemu režimu, pač pa da bodo dovolili dajanje gospodarske pomoči «v človečanske namene». Kongres se tudi upira pošiljanju vojaških sil v Južni Vietnam, še posebno, če bi morali vojaški oddelki poskrbeti za evakuacijo ne samo ameriških državljanov, ampak tudi kolaboracionistov. Američanov v Saigonu je namreč o-krog 5 do 6 tisoč ter bi jih lahko evakuirali s precejšnjo lahkoto z zračnim mostom ali z ladjami. Ko bi pa bilo treba evakuirati tudi pristaše kolaboracionističnega režima (po nekaterih časopisnih vesteh naj bi šlo za 150 do 200 tisoč oseb), pa bi to seveda zahtevalo množičen vo-
^■«niaiitcn posnetek iz južnovietnamskega mesta Xuan Loc, nedaleč od aiSona: skupina civilistov se skuša povzpeti na ameriški helikopter, a M se izognila bojem med kolaboracionističnimi oddelki in osvobodilnimi silami.
*">111,;
Ford pripravlja načrt za evakuacijo Južnovietnamskih kolaboracionistov
WASHINGTON, 14. — Ameriški predsednik Ford je sklical danes popoldne v Belo hišo vse člane zunanjepolitične komisije senata, da bi z njimi razpravljal o položaju v Južnem Vietnamu in v prvi vrsti o evakuaciji ameriških državljanov iz Saigona. Ford se je odločil za sestanek s predsta- niki senata, da bi skušal premostiti spor med Belo hišo in kongresom glede ameriške politike v Indokini. O rezultatih današnjega sestanka še ni vesti, vendar ni pričakovati, da bi kongres spremenil svoje dosedanje stališče in sprejel Fordove zahteve po novi vojaški pomoči Saigonu. Kot je znano, je šef Bele hiše v govoru, ki ga je imel prejšnji teden, napovedal, da bo zahteval, naj kongres odobri novo vojaško pomoč Saigonu za 722 milijonov dolarjev, poleg tega pa še gospodarsko pomoč «v človečanske namene» za nadaljnjih 250 milijonov in končno pooblastilo, da bi poslal vojaške oddelke v Južni Vietnam za evakuacijo ne samo Američanov, ampak tudi visokega števila južnovietnamskih kolaboracionistov iz Saigona.
V kongresnih krogih pa so že jasno odgovorili, da bodo glasovali proti dobavljanju vojaške pomoči Thieuje-
jaški poseg, ki bi dejansko pomenil j bilo prepozno.
ponovno neposredno udeležbo Američanov v vojni.
Kongres gleda z dokajšnjo skepso na možnost evakuacije civilistov tudi zaradi hudih polemik, ki jih je povzročila nedavna propagandistična o-peracija, s katero so prepeljali v ZDA nekaj stotin južnovietnamskih otrok. Prav danes so uradno potrdili, da so o te joperaciji uvedli preiskavo, ker se je pokazalo, da velik del otrok ni sirot, ampak da gre za sinove saigonskih bogatašev, članov kolaboracionistične vlade ali visokih častnikov. Kaže, da so ti ljudje plačali velike vsote denarja, da bi spravili svoje otroke na varno, preden bi
Proslava ustanovitve «tržaške brigade»
Ob 31. obletnici ustanovitve XIV. brigade «Garibaldi Trieste» («tržaška brigada») ter v okviru proslav ob 30-letnici osvoboditve je bila v nedeljo v Lokovcu na Banjški planoti slovesnost, ki so se je udeležile delegacije bivših borcev iz dežele Furlanija - Julijska krajina, lesola, Ferrare in Kopra. Slovesnosti se je udeležilo v velikem številu tudi domače prebivalstvo. Na sliki: govori bivši načelnik štaba IX. korpusa Jakopič-Kajtimir. Ob njem garibaldinec z bojno zastavo brigade, ki jo je borcem izročila 1. 1944 lokovška mladina.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiuiiHiriiiiiiiniiMiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimrriiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiirmiuvmmiiiinnniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiia
ŠE EN FAŠISTIČNI ATENTAT NA ŽELEZNIŠKI PROGI FIRENCE - RIM
Vlak s skoraj2.000potniki je naletel na peklenski stroj in na srečo ni iztiril
Moóna eksplozija je odtrgala 95 cm tračnice na kraju, kjer proga teče vzdolž reke Amo - Atentat bi lahko imel tragične posledice - Peklenski stroj tudi v Anconi
FIRENCE, 14. — Na ielezr-:ški progi Firence - Rim pri Incisa Valdarno je v soboto ponoči cb 23.58 vlak «Freccia del Sud», ki vozi iz Milana proti Jugu, naletel na močan peklenski stroj. Močna eksplozija je odstagala 95 cm tračnice. Na srečo vlak ni iztiril. V vlaku, ki je imel 17 vagonov, je bilo skoraj 2.000 potnikov. Atentat, ki bi lahko povzročil pravo tragedijo, nosi fašistični pečat. T->— ugotavljajo tudi preiskovalni krogi.
Fašistični zločinci so postavili pe-
Tako
klenski stroj na kraju, kjer proga teče vzdolž reke Arno. Če bi vlak iztiril, bi se skoraj gotovo vozovi prevrnili v reko z nepopisnimi posledicami, ki si jih lahko vsakdo zamišlja. Ko je strojevodja zaslišal močan sunek eksplozije je takoj pritisnil na zavore in vlak se je ustavil 200 m od kraja kjer je eksplozija odtrgala kos tračnice. Eksplozija je poškodovala zunanji del
električne lokomotive in razbila šipe, katerih drabci so ranili v obraz strojnega pomočnika. Kljub močnemu živčnemu pretresu, ki ga je strojevodja zadobil ob eksploziji, mu je uspelo pripeljati vlak do prihodnje postaje v Incisa Valdarno. Tu so zamenjali strojevodjo in njegovega pomočnika in vlak je nadaljeval pot proti Rimu. Med potniki ni bilo nobenega ranjenega.
To je že tretji hud atentat na že-
iiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiii
V SENATNI KOMISIJI ZA PRORAČUN
Andreotti o Montedisonu
Meglena in neprepričljiva izvajanja proračunskega ministra
RIM, 14. — Minister za proračun Andreotti je v senatni komisiji za proračun odgovarjal danes na številna vprašanja in interpelacije v zvezi z zadnjimi dogodki v družbi Montedison, ki so vzbudili veliko polemik. Kot je znano, si je predsednik te družbe Eugenio Cefis zagotovil popolno nadzorstvo nad kemijskim velikanom, in to v škodo — vsaj po mnenju socialistov — državne udeležbe v družbi, pa tudi nejasen in dvoumen, zagotovil pa je, ne da bi to utemeljil, da nova ureditev delničarskega
'"'"Milini,,,,,.....im,m,mn..................................n.....iiimiiiii..........Dm ..........................................................................iiiiii im iilliiiiiimiiiiniilii m um  .......................
?a^anjc ilalijansko-i^Novanskcga odbora k^podarsko, znanstveno ,n tehnično sodelovanje
BF.nr'u0^naSesa dopisnika) y,- '"KAD, 14 _ cian zveznega iz-
Van fSa SVeta in predsednik jugoslo-skegae?J C*ela iugoslovansk° • italijan-stven* 0^,;>01a za gospodarsko, znan-rj6a ° 'J1 tehnično sodelovanje dr. Bo-Beogr °V^ odpotoval danes iz °dbo 8 a v	na osmo zasedanje
jugn1,3 ^0t; 50 oapovedali v krogih no ^manske delegacije, bodo pretež-odr-osm^1,11 ° gibaniu gospodarskih Zg j 111 blagovne menjave, ki ima tivniUf°|i.IaVi''0 v zadnjem času nega-secih ^amo v Prvih dveh tne-G °s so zebeležili velik blagov-
oficit na škodo Jugoslavije, nad ,ov dolarjev, to
ni
dormaltì0nUV aolariev’ to Pa zavira lovani» razv°i gospodarskega sode-
slovansl<a a f je 2Vedel°' bo jug0' Mešanega nriK egaC1Ja 03 zasedaniu kretn» odkora v Rim udala kon-
bc£i Tf,°ge' ,ki bi * labko iz-stranili °^elovanje in vsaj delno od-bedo r 86 an^ za®t°j- Na zasedanju tehničnem""3'^3*' tudi 0 industrijsko ProniPi sodelovanju in Turističnem metu m*d Jugoslavijo in Italijo.
V. BARABAŠ
GOVOR PREDSEDNIKA US BIJEDICA V KIEVU
Beograjska deklaracija iz leta 1955 osnova sovjetsko-jugoslovanskih odnosov
KIJEV, 14. — Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bi-Jedič, ki bo jutri končal uradni in prijateljski obisk v Sovjetski zvezi, si je danes ogledal kompjutrski zavod v ukrajinskem glavnem mestu Kijevu, po ogledu pa je spregovoril delavcem tega podjetja.
V priložnostnem govoru na zborovanju je Bijedič najprej opozoril na najpomembnejše datume in obdobja iz narodnoosvobodilnega boja in socialistične revolucije, nato pa je obširno spregovoril o procesu notranjega razvoja in o uspehih v socialistični izgradnji Jugoslavije. Predsednik ZIS je naglasil, da je Jugoslavija, ko gre za notranji razvoj, vedno izhajala iz stvarnih odnosov in konkretnih razmer, v katerih je bila država. «Prepričani smo bili — je nadaljeval Bijedič — in naša praksa je pokazala, da je pravilno, da moramo oblike naše notranje organizacije ustvarjati sami. Komunistična partija Jugoslavije je še med revolucijo, torej v času, ko se je vo-
dila najbolj odločna bitka za svobodo in neodvisnost, postavila sebi nalogo, da mora naša svoboda biti naše lastno delo, ker brez tega ni prave revolucije. Odtod smo s ponosom in z neizpodbitnimi argumenti vedno nastopali v obrambo svoje suverenosti in neodvisnosti ter svobodnega in neoviranega notranjega razvoja. To nam je v preteklosti in zdaj omogočalo, da svobodno in neodvisno nastopamo v boju za svojo neodvisnost, da pokažemo solidarnost in internacio-nalizem in da dajemo pomoč gibanjem za svobodo in neodvisnost širom sveta.»
Kar zadeva odnose Jugoslavije z drugimi državami, posebej s Sovjetsko zvezo, je Bijedič dejal, da «imamo ogromen interes tako kot v preteklosti, da te odnose razvijamo». Po Bijedičevi oceni se jugoslovanski - sovjetski odnosi Ugodno razvijajo na načelih, ki predstavljajo trajno ornovo vzajemnih odnosov. Predsednik ZIS je_ naglasil, da Jugoslavija v obojestran-
, skem upoštevanju in izvajanju teh 'načel, ki so bila določena že v beograjski deklaraciji leta 1955 in potrjena med kasnejšimi srečanji na navišji ravni, vidi zagotovilo stabilnosti jugoslovansko-sovjetskih odnosov, ki so v stalnem vzponu.
V zvezi s 30-letnico zmage nad fašizmom je Džemal Bijedič posebej poudaril, da se je tedaj, ko se nihče v Evropi razen Sovjetske zveze ni z orožjem boril proti fašističnim osvajalcem, v Jugoslaviji z orožjem v roki proti fašistom borilo nad 300 tisoč ljudi. Po številu žrtev v boju proti fašizmu, ne računajoč Sovjetske zvezo, ki je ponesla glavno breme in dala največje žrtve, se po Bijedičevih besedah lahko samo Poljska primerja z Jugoslavijo.
Predsednik zveznega izvršnega sveta Džemal Bijedič je ob koncu svojega: govora v tovarni ehhtron-skih in računskih strojev v Kijevu izrazil željo po še uspešnejšem razvoju prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Sovjestko zvezo
sindikata družbe nikakor ne ogroža javnih interesov ampak jih nasprotno ščiti.
Minister ni odgovoril na vprašanje, kdo se je skrival za družbama Eu-ramerica in Nicofico, ki sta bili izključeni iz delničarskega sindikata, vendar je priznal, da je Nicofico prejela financiranje od neke tuje banke, ki je bila povezana z državno petrolejsko družbo ENI. To pa potrjuje časopisne vesti, po katerih se za omenjenima družbama ni skrival sardinjski petrolejski mogotec Rovelli, kot je trdil Cefis, ko je podal ostavko, ampak predsednik ENI Girotti, ki je še do pred kratkim imel dokaj napete odnose s predsednikom Montedisona, v zadnjem času pa je z njim dosegel kompro misno rešitev, s katero ra je država v bistvu zgubila vsako možnost, da bi nadzorovala kemijsko družbo.
Prav tako ni Andreotti pojasnil, od koga je konzorcij bank, ki nado-meščan družbi Euramerica in Nicofico v novem delničarskem sindikatu, kupil več kot štirideset milijonov delnic Montedisona. Dejal je le, da sta te delnice preskrbeli Banca d’Italia (25 milijonov delnic) in Credito Lombardo (20 milijonov). S tem pa Andreotti še ni d- nantiral, naj bi te delnice vsaj posredno poskrbela sama ENI, ki jih je še pred časom — po časopisnih vesteh — ilegalno kupila v tujini.
Vsekakor pa, kot smo omenili, se je Andreotti trudil zagotavljati, da država s svojo udeležbo v Montedisonu uspešno ščiti javne interese na kemijskem sektorju. V tej zvezi je minister napovedal tudi, da bodo pri medministrskem odboru za gospodarsko načrtovanje — CIPE — ustanovili «stalni odbor za kemijo», ki bo imel nalogo, da preučuje in koordinira vse posege na tem sektorju. začenši od kreditiranja in o-lajša.v. Sicer je moral Andreotti priznati, da so bile direktive državnega načrtovanja v preteklosti večkrat ignorirane, dejal pa je, da se to sedaj ne bo yeč dogajalo.
ležniški progi med Firencami in Rimom, ki na srečo ni povzročil hudih posledic. Atentate pripisujejo fašistični organizaciji «Fronte Nazionale Rivoluzionario», v katerih vrstah je sodeloval tudi fašistični zločinec Tuti, ki je pred nekaj meseci v Empoliju ubil dva policista. Ni slučaj, da je bil sobotni atentat izveden prav na dan, ko je florentinsko porotno sodišče sprožilo formalni sodni postopek proti Tutiju za dvojni umor v Empoliju.
Oblasti so takoj začele s preiskavo. Do sedaj dve zato določeni preiskovalni komisiji še nista nič stvarnega odkrili. Tudi danes so bili preiskovalci na kraju fašističnega atentata in so iskali predvsem kos tračnice, ki jo je eksplozija odtrgala. Domnevajo, da je kos tračnice vrglo v reko Arno.
Na osnovi dosedanjih izsledkov preiskovalci domnevajo, da je imel peklenski stroj dve vžigalni napravi, in sicer tempirano in na perkusijo. Preiskovalci pravijo, da so peklenski stroj postavili ljudje, ki se dobro razumejo na te posle. Zato so tudi preiskavo takoj usmerili proti fašistični desnici, upoštevajoč tudi dejstvo, da so bili prejšnji podobni atentati v Toskani prav tako strokovno izvedeni.
Atentat je zbudil v vsej državi veliko ogorčenje. Iz vseh krajev prihajajo zahteve, naj policija vendar napravi konec fašističnemu zločinstvu, saj ji gotovo ni težko vedeti, kam lahko usmeri preiskavo. V Milanu se je sestal Stalni antifašistični odbor za zaščito republiškega reda in proučil pobude, ki naj bi jih sprejeli v boju proti fašističnim kriminalnim atentatom. Obširne razprave so se udeležili predstavniki KPI, PSI, PSDI, KD, sindikalne federacije, ANPI in delegati ostalih socialnih in političnih ustanov.
V	Bologni so sporočili, da so danes aretirali in zaprli nekega moškega. Sodni in policijski funkcionarji, ki delajo preiskavo o terorističnih atentatih povezanih s črnimi mrežami, so ga zaslišali. Moški, ki naj bi bil doma iz okolice Piacenze, naj bi izjavil, da je prijatelj fašističnega zločinca Maria Tutija in da ve za zelo važne podrobnosti v zvezi s pokolom na vlaku «Italicus»
V	Anconi pa so prav tako v soboto karabinjerji preprečili atentat, ki bi lahko imel hude posledice. Na sedežu pokrajinske uprave so neznanci položili 4 kg in pol dinamita. Zgradba, ki je bila nedavno zgrajena, stoji v središču mesta. Položeni dinamit je imel visoko eksplozivno moč. Do odkritja eksploziva je prišlo, potem, ko je neznanec
telefoniral kar karabinjerski postaji in službujočemu karabinjerju sporočil: «Steklena palača! Steklena palača! Steklena palača!» Karabinjerji so takoj zasumili, da gre za sedež pokrajinske uprave, ki ga imenujejo tudi «Steklena palača».
Minic v Damasku
DAMASK, 14. — Podpredsednik zveznega izvršnega sveta in zvezni tajnik za zunanje zadeve Miloš Minic, ki je sinoči dopotoval na tridnevni uradni obisk v Sirijo, je pričel danes popoldne široko izmenjavo mnenj s podpredsednikom vlade in zunanjim
ministrom Abdelom Kadamom. Razgovori se nanašajo na jugoslovansko -sirsko sodelovanje ter na mednarodna vprašanja, posebej na dogajanja na Bližnjem vzhodu.
Sirski časnik «Al Baas» ob Mini-čevem obisku v Damasku poudarja jugoslovansko podporo pravičnemu boju arabskih narodov, osvoboditvi za-sedenih ozemelj in vrnitvi pravic palestinskemu narodu.
Bralcem se opravičujemo zaradi tiskovnih napak v današnji številki «Primorskega dnevnika», ki jih nismo mogli odpraviti zaradi stavke korektorjev.
iimiiiiiitiiiiiiiiiiriiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiMiirNiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
SEJA TAJNIŠTVA SINDIKALNE FEDERACIJE
Težka in dolga pot do sindikalne združitve
Sporočilo izletnikov Primorskega dnevnika
«Vsi zdravi. Imamo se odlično. Vreme krasno. Naša ladja pljuje zdaj proti Korintski ožini. Lepe pozdrave svojcem, sorodnikom in kolektivu Primorskega dnevnika.»
Tako so nam sinoči ob 23. uri sporočili po radijski zvezi z ladje «Istra», s katero potuje 316 udeležencev izleta Primorskega dnevnika v Grčijo. Srečno!
RIM, 14. — Tapništvo federacije CGIL, CISL in UIL se je ponovno sestalo in nadaljevalo z razpravo o osnutku ' o sindikalni združitvi, ki ga je pripravil in že svoj čas obrazložil glavni tajnik Storti CISL. Osnutek bodo predložili v razpravo in odobritev na skupščini glavnih svetov treh sindikalnih konfederacij ,ki se bo začela v sredo v Rimu.
Tajništvo je potrdilo, da bo skupščina glavnih svetov začela v sredo ih zaključila v petek. Poročilo bo imel tajnik CISL Storti, ki bo govoril v imenu večine tajništva sindikalne federacije. To pomeni, da se tajništvo ne bo predstavilo skupščini z enotnim stališčem. Enotnost so razbili socialdemokrati in republikanci konfederacije UIL, ki se ne strinjajo z načrtom o sindikalni združitvi, ki ga je sestavil Storti.
Fanfani pri Moni glede vprašanja «združitve dohodkov»
RIM, 14. — Polemika okrog vprašanja «združitve dohodkov» se vedno bolj zaostruje. Nocoj so sporočili, da se je Fanfani danes sestal s predsedniki demokristjanskih parlamentarnih skupin in strankinimi izvedenci, ki so imeli nalogo, da proučijo to vprašanje. Zvečer je Fanfani v družbi predsednika poslancev in predsednika sentaorjev govoril s predsednikom vlade Morom. Po drugi strani pa je podpredsednik vlade republikanec La Malfa imel sestanek s finančnim ministrom Visentinijem in se z njim dogovoril, da bosta odločno branila stališče, ki ga je vlada že zavzela do sprememb obdavčitve dohodkov preden zapade rok o predložitvi prijave o dohodkih. La Malfa je izrazil finančnemu ministru vso podporo v prizadevanjih, da se prepreči katerikoli sprememba do 30. aprila.
DANES
Padec kambeškega kolaboracionističnega režima je samo še vprašanje ur; oddelki Sihanukovih sil so včeraj po intenzivnem obstreljevanju mesta predrle še zadnji obrambni obroč in napadle vladne oddelke na periferiji mesta. Tudi mnogo vojakov kolaboracionistične vojske se je pridružilo rdečim Kmerom, ki so zavzeli mestno letališče Počentong praktično brez boja.
Povsem jasno je, da enaka u-soda čaka tudi proameriški režim v Saigonu. V tej zvezi prihajajo iz Washingtona dokaj zaskrbljujoče vesti, po katerih namerava predsednik Ford poslati v Južni Vietnam vojaške oddelke za evakuacijo ne samo ameriških državljanov, ampak tudi večjega števila kolaboracionistov. Za izvedbo tega načrta, ki bi pomenil pravi neposredni vojaški poseg ZDA v Južnem Vietnamu, pa potrebuje Ford pooblastilo kongresa, ki za sedaj ne kaže nobene pri-pravlejnosti, da bi ugodil zahtevam šefa Bele hiše.
Sobotni fašistični atentat na železniški progi Firence - Rim je povzročil veliko ogorčenje italijanske javnosti. Atentat bi lahko imel tragične posledice. V vlaku «Freccia del Sud», ki je naletel na peklenski stroj, je bilo okrog 2.000 potnikov. Če bi vlak iztiril, bi se gotovo zvrnil v reko Arno, saj je bil peklenski stroj postavljen na kraju, kjer železniška proga teče ob rečnem obrežju. Močna eksplozija, ki je poškodovala samo zunanji del električne lokomotive, je odtrgala 95 cm tračnice. Preiskovalci doslej še niso izsledili nič stvarnega. Preiskava je usmerjena v kroge fašističnih teroristov.
SESTANEK ŽUPANOV ŠESTIH OBČIN TRŽAŠKE POKRAJINE
Pred koncem pomladi ustanovitev
pokrajinskega prevoznega konzorcija Slovensko gospodarsko združenje
POUDARJEN POMEN OBMEJNEGA SODELOVANJA
Generalni konzul Renko obiska!
Morda v soboto odločilna seja, na kateri bo odobren osnutek statuta in določeni finančni deleži posameznih občin
Zdi se, da bo vsaj eno izmed perečih socialnih vprašanj, ki vsa ta zadnja leta tarejo naše področje, rešeno še pred skorajšnjimi upravnimi volitvami. Na sobotnem srečanju so se namreč župani vseh šestih občin tržaške pokrajine dogovorili, da bo medobčinski konzorcij za prevozne storitve stekel v najkrajšem času, vsekakor pred zapadlostjo mandata manjših okoliških občinskih uprav. li tega je mogoče sklepati, da bodo o tem odločali še pred začetkom volilne kampanje, v prvi polovici maja.
Na sobotnem srečanju so župan* šestih občin tržtške pokrajine vzeli na znanje analizo tehničnih razpoložljivosti in finančnih bremen, ki jih predvideva ustanovitev novega medobčinskega prevoznega konzorcija za upravljanje javnih avtobusnih prevozov na celotnem ozemlju Tržaške. Še posebej so, po poročilu izvedencev, ki so izdelali podrobno anahtično študijo, razpravljali o razdelitvi finančnih bremen med občinami, ki bodo «koristnice» novih prevoznih storitev medobčinskega konzorcija.
Nadalje je bila tema razprave oblika nove skupne prevozne službe. Kot je namreč znano, se bo morala tržaška ACEGAT, ki je največje javna prevozna družba na Tržaškem, razdeliti v dvoje. To je tržaška občinska uprava formalno že uredila s tem, da je ločila upravo za vodovode, plin in razsvetljavo, kar je odprlo vrata «ločitvi» pevozne službe. Slednja bi se morala torej združiti z ostalimi (obstaja na primer miljska ACNA, ki upravlja zveze na področju Milj in z miljskimi hribi) v enotno medobčinsko podjetje. Vprašanje, kako formalno ustanoviti novo «konzorcialno» podjetje ni zgolj formalnega značaja, temveč ima tudi politično obeležje. Na področju Tržiča so, na primer, ustanovih podjetje, ki ga upravlja neposredno skupščina konzorcija, se pravi predstavniki vseh občin tržiškega področja. Tržaški župan Spaccini in odbornik Abate na sta se, kot kaže, zavl zela za formalno ustanovitev podjetja po zgledu sedanjih občinskih kar pomeni, da bi konzorcij moral izvoliti iz svoje srede in iz vrst tehnikov upravni odbor podjetja, podob-no kot ga ima ACEGAT. Skupščina medobčinskega konzorcija pa bi «politično» nadzorovala dejavnost novega samostojnega podjetja.
K- političnemu obeležju ustahavlja-nja prevoznega konzorcija spada tudi vprašanje «razmerja sil» med posameznimi občinskimi upravami in silami, ki so v njih zastopane na ravni večinskih koalicij in opozicije.
■ Javnosti je povsem razumljivo, da je razmerje sil težko določiti glede na to, da sestavljajo tržaško pokrajino poleg tržaške občine, ki je največja, še pet manjših okoliških občin, ki je ne morejo odtehtati. V te mokviru se odpira vprašanje političnega zastopstva posameznih občin in njihovih občinskih uprav. Težnja manjših okoliških občin je bila, da bi morale biti «manjšine» vsekakor zastopane tudi statutarno in bi za imenovanje upravnega sveta novega konzorcialnega podjetja ne smelo veljati načelo zgolj «politično - številčne» večine. Po tej logiki bi namreč leva opozicija, ki je v treh okoliških občinah večina, lahko bila odrinjena iz upravljanja konzorcija. Ta-
PD RDEČA ZVEZDA IN ŠK KRAS
priredita v okviru pobud za proslavo 30. obletnice osvoboditve v četrtek, 17. t.m. ob 20.30 v prostorih ŠK Kras v Zgoniku
PREDAVANJE STOJANA SPETIČA :
« FAŠISTIČNA NEVARNOST DANES»
Vabljeni
ko stališče pa bi škodovalo dejavnosti konzorcija, ki mora upoštevati tudi koristi manjših upravnih not.
Vsekakor se zdi, da je na sobotnem sestanku delegacija tržaške občine pokazala odprtost tudi glede «jamstev» za manjše okoliške občine in torej tudi za politične sile, ki v njih prihajajo do izraza.
Na osnovi večje razpoložljivosti torej kaže, da bodo premoščene še zadnje razlike v stališčih in da bo v soboto sprejet končni sklep o o-snutku statuta, ki ga je te dni orisal tržaški odbornik Abate.
Zbiranje podpisov za referendum o splavu
Danes se po vsej Italiji prične u-radno zbiranje podpisov za sklic referenduma o odpravi členov kazenskega zakona, ki kaznujejo splav kot «zločin proti rasi». Pobudo za to je dalo radikalna «Liga 13. maja» (namig na zmago v prejšnjem referendumu je jasen) skupno s tednikom «Espresso».
V Trstu zbirajo podpise v občin-ski palači med 10. in 12. uro, prihodnje dm pa bodo organizirali zbiranje podpisov tudi v drugih uradih sodišča in pri notarjih. V Trstu se
vpisani v volilne sezname tržeške občine (vključno osemnajstletniki), ki morajo imeti s seboj osebno izkaznico. Informacije nudi prireditveni odbor po telefonu štev. 411-340.
Protest arhitektov v zvezi z ureditvijo tržaške obale
Arhitekti Gianpaolo Bartoli, Dario Clescovich in Furio Nordio so naslovili na deželni odborništvi za turizem in za urbanistiko odprto pismo, v katerem ugotavljajo pomanjkljivosti pri načrtovanju nove urbanizacije in turistične ureditve obrežja od Milj do Devina. Zlasti ugotavljajo, da na tem urbanističnem področju ni bilo storjenega še ničesar in da tudi perspektive so zelo slabe, saj so bolj vezane na politične kot pa na tehnične rešitve.
Zato skupina podpisanih arhitektov, ki so v zadnjih letih izvedli po nalogu raznih javnih uprav številne načrte in študije o možnih ureditvah tržaške obale, se odreka vsakemu nadaljnjemu sodelovanju z odgovornimi organi, ki so pokazali tako malo resnosti, zaključuje smo.
Prvemu srečanju bodo sledili bolj poglobljeni sestanki o specifičnih vprašanjih
Po.nen gospodarssega in trgovinskega sodelovanja med Italijo in Jugoslavijo ter zlasti med sosednimi deželami in področji ter vloga slovenskih gospodarskih operaterjev pri tej dejavnosti in korist, ki jo od teh izmenjav in pobud u-tegne in mora imeti slovenska narodnostna skupnost v Italiji, so bila vprašanja, okrog katerih se je včeraj vrtelo srečanje med generalnim konzulom SFRJ Renkom, ki ga je spremljal konzul Kovačič in pred-
lahko podpišejo samo tisti, ki so | pii
....................................................iuhuum
SKUPNO SPOROČILO TRŽAŠKIH IN GORIŠKIH KOMUNISTOV
KPI ZA RAZŠIRITEV VEČINE V KRAŠKI GORSKI SKUPNOSTI
Priložnost za širši programski sporazum je skorajšnja razprava o statutu, ki bo določil pristojnosti gorske skupnosti
Politične stranke ocenjuje j j zaključke druge seje skupščine kraške gorske skupnosti, na kateri je z glasovi KPI in PSI bil izvolejn za predsednika dr. Pavel Colja in izvršni odbor, ki ga sestavljajo člani obeh delavskih strank. Prvi komentar dajeta tržaška, m, ggrjšlf,a,, Xgdepai?jj,a; KPI, ki ugotavljata, da bo kraška gorska skupnost zdaj lahko končno začela s svojim; delom:; „ Pozitivno je tudi, ugotavljata federaciji KPI, da je bil sklenjen sporazum med komunisti in socialisti, kar zagotavlja gorski skupnosti napredne vodstvo, ki odraža politična razmerja na tem področju.
Glede kritik, ki so jih nekateri izrazili na seji skupščine, menita federaciji KPI, da so «nesmiselne», ko se govori, da manjka «programska osnova sporazuma». Kdor je izrekel te kritike, ni sploh predlagal svojega programa, niti svoje zamisli o tem, kakšna naj bo večina. Ni pa niti ros. da bi ne bilo «programske osnove», če pomislimo, da so socialisti, komunisti in druge napredne sile na nedavnih konferenc?' Zveze za krajevne avtonomije izdelali v Trebčah osnutek programa in statuta. Ta osnutek so svoječasno prejele tudi druge politične sile in je še vedno mogoč sporazum teh sil, če hočemo zagotoviti največjo možno e-notnost in vodilno vlogo novemu organizmu.
Tržaška in goriška federacija KPI nadalje omenjata, da je Slovenska skupnost izrazila določeno zanimanje za ta stališča in ji je tržaška KPI predlagala tudi skupen sestanek. Zanimanje je bilo opaziti tudi pri KD, čeprav je poskus preverjanja, če obstajajo možnosti za skupno upravo gorske skupnosti, propadel v zadnjem trenutku. KPI meni, da se je
! to zgodilo zaradi «skrbi predvolilnega značaja».
I Federaciji KPI ugotavljata, da se
bo že prihodnji teden začela razprava o statutu, ki bo moral določiti pristojnosti in programske smernice. Tedaj bomo lahko preverili, trdijo goriški in tržaški komunisti, če nameravajo zastopniki KD, Slovenske skupnosti in PSDI izraziti «predsodke glede formul» ali pa bodo «stvarno načeli vprašanja in ugotovili, katere sile so razpoložljive za ^njihovo rešitev».
Upamo, zaključujejo'komunisti svojo izjavo, da bo prevladal «čut odgovornosti», kajti gorska skupnost ima m go problemov in mnogo je zaprek, ki se postavljajo na poti njenega dela in njene samostojnosti. Če bo ta čut odgovornosti prišel do izraza, je KPI pripravljena tj upoštevati glede sestave vodilnih organov gorske skupnosti.
V svojem dokumentu se tržaška in goriška KPI še posebej sklicujeta na programske osnove srečanja Zveze za krajevne avtonomije v Trebčah. Tedaj je bilo še posebej poudarjeno, da mora gorska skupnost tržaško - goriškega Krasa obravnavati v okviru svojih pristojnosti vprašanje zaščite naravnih lepot Krasa in torej načeti vprašanje «kraških rezervatov». KPI je oblikovala tudi svoj osnutek statuta, ki izrecno poudarja dosledno dvojezičnost v delu vseh političnih in upravnih organov gorske skupnosti, kakor tudi upoštevanje prednosti Slovencev pri zapo-slevanju. To so, v bistvu, tudi osnovne točke, glede katerih menijo komunisti, da je v skupščini kraške gorske skupnosti možen širši sporazum.
mumMiiiiiiiitiiiHiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiintiiiiitiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiimimiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiii
Obiskali smo Rižarno...
Mi, učenci II. a in II. b razreda srednje šole Ivana Cankarja pri Sv. Jakobu smo si včeraj ogledali Rižarno. Vodili so nas štirje profesorji.
Pred ... vrati Rižarne nas je čakal časnikar Albin Bubnič. Prisoten je bil tudi predsednik šolskega sveta naše šole. Albin Bubnič nam je marsikaj povedal o Rižarni in njenem delovanju.
Rižarna je kot tovarna obratovala približno do leta 1924 4. aprila 1944 so za preizkus krematorija sežgali 71 talcev. Ker je krematorij v redu deloval, saj je od človekoveka
GLASBENA MATICA - TRST
Abonmajska koncertna sezona 1974-75
V petek, 18. aprila 1975 ob 20.30 v Kulturnem domu v Trstu
ob 30-letnici osvoboditve
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR « TONE TOMŠIČ » iz Ljubljane
Dirigent: Marko Munih
Spored obsega: narodne, umetne in partizanske pesmi.
Rezervacija m prodaja vstopnic v pisarni Glasbene matice (Ul-R. Manna 29, tel. 418 605) in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
telesa ostalo le nekaj pepela, so tam potem sežgali še nad 3.500 ljudi: Slovence, Hrvate, Italijane in nekaj Judov.
Človeka, katerega so nameravali sežgati v krematoriju, so najprej pripeljali dokrematorija in mu tam ukazali, naj se sleče. S kladivom so ga udarili po glavi in ga nato vrgli v peč. Ni jih zanimalo, če je bil človek mrtev ali samo v nezavesti, in so ga torej sežgali živega. Pri opravljanju tega dela so bili mnogokrat pijani in so ravnali z ljudmi slabše kot z živali. Za jesti in piti so imeli dosti, saj so kradli po raznih vaseh.
Celice, v katere so zapirali jetnike, zajete partizane, aktiviste in antifašiste, so bile pretiroma majhne. V teh celicah je bilo zaprtih tudi po šest ljudi. To je bilo grozno, saj če so hoteli spati, so morali trije stati pokonci, da so se drugi trije lahko ulegli. Tako malo je bilo prostora.
Rižarna je kot taborišče delovala do konca aprila leta 1945, ko so partizani osvobodili Trst. Po ogledu Rižarne smo z enominutnim molkom počastili spomin padlih. Nato smo se vrnili domov.
Martina Samsa
Letna seja glavnega sveta «Assicurazioni generali» bo šele septembra
Predsednik zavarovalne družbe «Assicurazioni Generali» sen. Merzagora je v teh dneh sklenil prenesti z 28. maja na 26. september letno sejo glavnega sveta družbe. Razloge za to odločitev, je rečeno v posebnem tiskovnem poročilu vodstva družbe, je treba iskati v stavkovnem gibanju, ki v zadnjem času pretresa zavarovalniški sektor. Zamude pri zbiranju podatkov, ki so nastale zaradi omenjenih stavk, ne dajejo namreč predsedniku družbe zadostnega jamstva, da bi na letnem sestanku glavnega sveta lahko podal popolno sliko obračuna, kot je sicer njegova navada.
Do 19. aprila prošnje za vrtnarice - suplentke
Vrtnarice, ki bi v šolskem letu 1975-76 rade suplirale v občinskih otroških vrtcih, morajo najkasneje do 12. ure, dne 19. aprila letos vložiti prošnjo na kolkovanem papirju in opremljeno s predpisanimi dokumenti v občinskem uradu, soba št. 32. Za podrobnejše informacije se lahko zglasijo ob delavnikih od 11. do 12.30 na odborništvu za šolstvo, soba št. 107.
vicah delavcev, zato so uslužbenci podjetja reagirali s takojšnjo stavkovno akcijo. Pri tem so opozorili, da morajo v podjetju delati tudi po deset ur dnevno.
Federacija gradbincev je medtem zahtevala takojšnje srečanje s funkcionarji urada za delo im pj-gdala vso zadevo pravnim zastopnikom sindikata za morebitno sodno prijavo zaradikršenja državnih zakonov in delovne pogodbe.
# V filmskem krožku «Umberto Barbaro» bodo danes predvajali film «La guerra delle mummie». Gre za dokumentarec, ki obravnava in skuša obrazložiti čilsko pot v socializem. Posebno vrednost imajo resnični filmski posnetki o zadnjih Allendejevih urah ter o bombardiranju predsedniške palače «Moneda».
Gasilci in podkvestor 'so viomili v banko...
Prejšnji večer so gasilci vlomili v banko... V filialki Italijanske kreditne banke na vogalu med Drevoredom XX. septembra in Ul. Gat-teri je namreč, izbruhnil požar med papirji, ki so jih tam pustili delavci ki popravljajo sedež. Ker niso dobili nikogar, ki bi imel ključe vhoda, jih je sam podkvestor Sa-vastano pooblasti, da so vlomili skozi stranska vrtaa in tako v nekaj minutah pogasili. plamene. Škoda ni velika.
Dr. Miranu Dolharju je žena Nadja ■'ovila brhko prvorojenko TATJANO
S srečnima staršema se veselijo Rafko, Nadja, Erik in Katja.
Čestitkam se pridružujejo prijatelji h uredništva «Primorskega dnevnika».
stavniki Slovenskega gospodarskega združenja. Srečanja, ki je imelo resen značaj gospodarskega stika, pa tudi bolj intimno naravo pogovora med zastopnikom matične domovine in zamejskimi Slovenci, se je SGZ udeležil polnoštevilno: od predsednika Boleta, podpredsednika Prinčiča in ravnatelja Kufersina do številnih drugih odbornikov in vidnejših zastopnikov združenja.
Po pozdravnem nagovoru, ki ga je v imenu združenja imel predsed nik Bole, je generalni konzul Renko dejal, da Jugoslavija in zlasti Slovenija pripisujeta velik pomen krepitvi materialne osnove za obstoj slovenske manjšine v Italiji in da vsak gospodarski stik ob meji koristi splošni skupnosti na obeh straneh, še zlasti pa manjšinski skupnosti, če so njeni predstavniki prisotni nri tem gospodarskem posredovanju. Zato je konzul Renko izrazil zanimanje za razvoj SGZ, od katerega lahko pridejo koristne pobude in predlogi, da lahko matična domovina naredi, kar je v njenih močeh za našo skupnost, seveda v mejah svojih možnosti ter u-streznegga političnega in zakonskega obeležja.
Konzul Renko je še dejal, da na tej strani meje vlada veliko zanimanje za gospodarsko izmenjavo z Jugoslavijo,saj si je Trst in Gorico kaj težko predstavljati brez zaledja. Vendar trgovinsko in gospodarsko izmenjavo je treba razširiti, prekvalificirati, uvesti dQlppenewvp^e industrijske kooperacije ih skupnega vlaganja, ker tudi to bo pomenilo okrepitev eksistenčne : -osnove •naše, manjšine.	*;»•!•*
Sledila je zelo obširna razprava, ki jo je z daljšim posegom pričel predsednik Bole, ki je zlasti naglasil vlogo SGZ od svoje ustanovitve do danes pri uveljavljanju slovenskih gospodarskih dejavnikov. Pri tem je bilo in je še nemalo težav in nerešenih vprašanj, vendar je pri nekaterih dosežkih, kot na primer pri ustanovitvi mešane jugoslovansko - italijanske zbornice, prav SGZ odločilno uplivalà. Tudi pri izmenjavi v okviru maloobmejnega prometa in avtonomnih računov so slovenski operaterji imelisvojo vidno vlogo. Področja in kvalifikacije iz-mehjave pa je treba ojačiti in zlasti ne smejo občutiti negativnih posledic splošnih državnih restrikcij.
Tudi iz razprave je sledilo, da je treba najti bolj dinamične inštrumente v korist obmejnih področij, vzpostaviti tesnejše stike, ki naj privedejo do uveljavitve enotnega gospodarskega področja med Furlanijo - Julijsko krajino, Slovenijo in Hrvaško in do novih vrst sodelovanja. Le-to bo manjšini dalo potrebno podlago, saj si bodo njeni predstavniki znali s svojim delom prislužiti odgovorno mesto v tem okviru meddeželnega in mednarodnega sodelovanja.
S konzulom Renkom, ki je na vprašanja in pripombe poglobljeno odgovoril, so se predstavniki SGZ domenili, da bodo temu prvemu srečanju, ki je imelo predvsem značaj medsebojnega spoznanja, sledili dru-
gi bolj poglobljeni stiki na posameznih področjih, na katerih SGZ delu je, od obrtništva do male industrije, od trgovine do bančništva. Na teh specifičnih ' in specializiranih sestankih bodo prerešetali bolj , konkretna vprašanja, ki zadevajo tako posamezne operaterje kot . celotno slovensko narodnostno skupnost v Italiji.
PD VALENTIN VODNIK
vabi danes, 15. aprila, ob 20.30 na
DRUŽABNI VEČER
v gostilni Lovrenca štranja v Dolini.
Nastopil bo društveni pevski zbor s celovečernim sporedom.
Vsedržavno združenje partizanov Italije - ANPI - Ul. Crispi 3 (tel. 730306) nas prosi za popravek napake, ki jo vsebuje članek «Kdo ima pravico do priznanja kvalifikacije partizanskega borca» v nedeljski številki našega lista. Popravek zadeva telefonsko številko združenja ter odprtje urada. VZP sporoča, da je urad odprt ob ponedeljkih in sredah od 17. do 19. ure, v ostalih dneh (razen sobote) pa od 10. do 12. ure.
t'A .700	.
Šolske vesti
Ravnateljstvo državnega znanstvenega liceja «F. Prešeren» v Trstu obvešča, da danes, 15. aprila, zapade rok za vložitev prošenj za pripusti-ve k znanstvenemu in klasičnemu zrelostnemu izpitu.
Ob priliki odkritja spomenika padlim borcem v NOB iz Križa priredi Komunistična mladina -sekcija Križ
razstavo partizanskih slik fotografa Edija šelhausa na temo NOB, osvoboditve Trsta ter njegovega povojnega obdobja.
Odprtje razstave bo 20. aprila ob 18. uri z nastopom domače godbe in pevskega zbora Vesna v Ljudskem domu v Križu.
Vljudno vabljeni!
Včeraj-danes
Mednarodna razstava izbranih psov
9 «Pro natura carsica» prireja drevi ob 19. uri, v dvorani občinskega muzeja za naravoslovje (Ul. Ciami-I cian 2) predavanje prof. Honsella o mesojedih rastlinah. Predavanje je o-premljeno s projekcijo diapozitivov.
Grattai podjetnik odpustil sindikalista
Sindikalna federacija gradbincev sporoča, da je lastnik podjetja Cra-glietto sklenil odpustiti iz službe sindikalnega zastopnika delavcev in še tri njegove delovne tovariše.
Sklep podjetnika ni zakonit, ker ga izrecno prepoveduje statut o pra-
Danes, TOREK, 15. aprila ANASTAZIJA
Sonce vzide ob 5.20 in zatone ob 18.50. — Dolžina dneva 13.30. — Luna vzide ob 7.19 in zatone ob. 22.57.
Jutri, SREDA, 16. aprila BOŽA
Vreme včeraj: Najvišja temperatura 15 stopinj, najnižja 10,5, ob 19. uri 13,2 stopinje, zračni pritisk 1016,1 mb rahlo pada, veter 12 km na uro severozahodni, vlaga 76-odstotna, nebo pooblačeno, morje rahlo razgibano, temperatura morja 12,9 stopinje.
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 14. aprila 1975 se je v Trstu rodilo 8 otrok, umrlo pa je 17 oseb.
UMRLI SO: 26-letni Edoardo Bizon, 59-letni Stellio Bonivento, 49-letna Co-sima Isidoro por. Candusio, 61-letna Angela Ruggieri vd. Toffolo, 68-letna Bernarda Laurencic por. Torre, 87-letni Giuseppe Zuliani, 48-letni Bruno Pasiàni, 68-letna Caterina Nadalin vd. Vido, 64-letna Enerina Zaccaria vd. Schreiber, 61-letna Maria Šušteršič vd. Badalotti, 66-letna Maria Piccoli , por. lenco, 82-letna Maria Bancovich vd. Zogovich, 43-letni Luciano Cechich, 76-letni Giovanni Bradini, 87-letna Maria Goina vd. Gerussi, 60-letni Albino Gregori, 94-letni Giuseppe Udovicich.
Nad 500 izbranih psov je v nedeljo na velesejemskem razstavišču pri Montebellu privabilo veliko množico ljubiteljev teh «najzvestejših prijateljev človeka». Razstavljavci so se zbrali iz vse Italije, pa tudi iz Jugoslavije, Avstrije, Vzhod ie Nemčije. Danske in Holandske na deseti mednarodni razstavi in tržaškemu občinstvu predstavili na desetine krasnih psov vseh pasem, od najmanjših jazbe-
čarjev do ogromnih danskih volj-čjakov. Najbolj pa so se med posebnim nastopom izkazali zdresi-rani nemški volčjaki, ki so pokazali, kako je pes v neštetih primerih lahko koristen človeku. Vsem najlepšim psom so podelili priznanja čistosti pasme, vendar tudi za tiste, ki niso bili med prvimi, je številno občinstvo in zlasti otroci poskrbelo za najlepše priznanje — izkazovanje ljubezni do teh živali.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 13. do 16. ure)
Pizzul - Cignola, Korzo Italia Prendmi, Ul. Tiziano Vecellio Serravano. Trg Cavana 1.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 19.30 do 8.30) All’Esculapio, Ul. Roma 15; Al Cammello (INAM), Drevored XX.. sep-
tembra 4; ulica 35.
Alla Maddalena, Istrska
»oglasi
ŠVAB C. - AGENCIJA GENERALI
Opčine, Ul. Salici !. tel. 211-489 vam je na razpolago za vsa zavarovanja — nezgodno — življenjske
Gledališča
KULTURNI DOM
Jutri, 16. aprila 1975, ob 20.30 za a-bonma RED D - (mladinski v sredo), Maurice Henneciuin in Georges -Duval «Anatolov dvojnik». Ponovitve: v četrtek, 17. t.m., ob 20.30 - za a-bonma RED E (mladinski v četrtek); in v nedeljo, 20. t.m., ob 16. uri -za abonma RED F (okoliški).
Danes, 15. aprila, ob 17.15 ZADNJA PONOVITEV «Pike Nogavičke» v izvedbi Mladinskega gledališča iz Ljubljane.
VERDI
V četrtek ob 19.30 bo premiera Straussove opere «Kavalir z rožo». Dirigiral bo Dietfried Bemet. Vstopnice bodo na razpolago pri blagajni gledališča Verdi od ponedeljka dalje. Glasbeni kritik Franco Serpa bo četrtek ob 17.30 v Časnikarskem krožku orisal Straussovo opero.
ROSSETTI
Jutri, 16. aprila izven abonmaja recital Francesca De Gregorija.
Predprodaja vstopnic. Vstopina tisoč lir. Abonenti imajo 25 odst. popusta. Pojasnila in rezervacije Osrednji blagajni (tel. 36-372, 38-547).
Kino
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE Trst Kulturni dom GOSTOVANJE
MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE
A. LINDGREN
PIKA NOGAVIČKA
(mladinska igra)
Danes, 15. aprila, ob 17.15.
STALNO
SLOVENSKO GLEDALIŠČE - Trst Kulturni dom
MAURIČE HENNEQUIN in GEORGES DUVAL
ANATOLOV DVOJNIK
(Le Coup de Fouet)
komedija v. treh dejanjih Jezikovna in
odrska priredba Janez Negro Scena: inž. arh, Sveta Jovanovič Kostumi:	Alenka Bartlova
Glasba:	Aleksander Vodopivec
in Urban Koder
REŽIJA;
ADRIJAN RUSTIA
Jutri, 16. t.m., ob 20.30 abonma red «D» (mladinski v sredo).
V Gregorčičevi | dvorani
^ oò' daneC mri-' 15. aprila, ob 20.30	'
fibàrriiflj firrcxrtliDfi» <
otvoritev
RAZSTAVE SLIK IN PLASTIK
ter srečanje z umetniki - razstavljavci
Sergejem Kapusom, Markom Butino in Lujom Vodopivcem
Razstavo prireja Slovenski klub s sodelovanjem Slovenske prosvetne zveze.
Vabljeni!
La Cappella Underground 19.00—21.30
«Debito per delitto» (1951), Alfreda Hitchcocka. Igrata Robert Walker in Fariey Gràngér.
Ariston 16.00 «American graffitti», Barvni film.
Grattacielo 16.00 «Paolo Barca, maestro elementare, praticamente .'nudista». Renato Pozzetto. Barvni film.
Excelsior 15.30 «Piedone a Hong Kong». Igra Bud Spencer. Barvni film.
Nazionale 16.00 «Perchè un assassinio». Warren Beatty. Barvni film.
Fenice 15.30 «luppi Du». A. Celentano, Charlotte Rampling. C. Mori. L. Toffolo. Barvni film.
Eden 16.00 «Magia nuda». Barvm film. Prepovedano mladini P°n
Kitz 15.00 - 17.20 - 19.40	22.15 «Pro-
fondo rosso». Barvni film Daria Argenta. Prepovedano mladini pod H-letom.
Aurora 16.00 «Profumo di donna». Barvni film, v katerem nastopajo Vittorio Gassman, Agostina Belli, Alessandro Mamo.
Capital 16.30 «C’era una volta Holly* wood». Barvni film.
Cristallo 16.30 «Airport 75». Barvni film, v katerem igra Charlton He-ston.
Impero 16.30 «Borsalino & C.». Alain Delon. Barvni film.
Filodrammatico 16.30 «La ragazza del golden saloon». Sandra Julien. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Moderno 16.30 «Kung-fu urlo dl te». Barvni film.
Ideale 16.00 «Farfallon». Franco Franchi in Giccio Ingrassia. Barvni film.
Vittorio Veneto 16.00 «Il grande Gatsby». Mia Farrow in R- Hed-ford. Barrai film.
Abbazia 16.00 «Omicidio per vocazione». Igra Tom Drake. Barrai film-Prepovedano mladini pod 14. letom.
Radio 16.00 «Conoscenza carnale di Cristia ragazza danese». Barvni film. Prepovedano mladini pod Izletom.
Mignon 16.00 «L’urlo di Chen terrorizza anche l’occidente». Bruce Lee.
Astra 16.30 «Frogs». Ray Milland. Barrai film. Prepovedano mladim pod 14. letom.
Prispevki
Namesto cvetja na grob Dore Germani roj Tul daruje družina Novel
2.000	lir za PD I. Grbec v Škednju. Namesto cvetja na grob Marice Tuta darujeta Majda in Dori Ostan
10.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo. V isti namen darujeta Zora Polojaz 5.OO0 lir in Irena Srebotnjak
5.000	lir za Slovensko dobrodelno društvo.
V	spomin na pok. Marico Tuta roj-Šorli daruje Štefan Lovrenčič 5,000 lir za Dijaško matico.
V	spomin Marice Tuta daruje družina Franjo Kosovel 3.000 lir za Dijaško matico.
V	počastitev spomina prerano umrle ge. Marice Tufove daruje dr. Vekoslav Kisovec 10.000 lir za Slovensko doturotriihl tjlfuštvo v Trstu.
V	pošastitev spomina pok. .Marice Šorli ■ Tuta, daruje 10.000 lir za Dijaško matico Frane Tončič.
V	počastitev spomina Marice Tuta. darujeta družini Kodrič in šiškovic
10.000	lir za Glasbeno matico.
V	počastitev spomina pok. Marice Tuta roj, Šorli daruje inž. Boris Sancin 10.000 lir za Slovensko dobrodelno društvo v Trstu.
MLADINSKI KROŽEK TRST
Ulica Ginnastica 72
vabi na predavanje, ki bo v četrtek, 17. t.m. ob 20. uri o temi
MLADINA V OF
Predaval bo tov. Karel šiškovic
Slovensko dobrodelno društvo v Trstu izreka svojemu soustanovitelju k) prvemu predsedniku dr. Slavku Tub globoko sožalje ob smrti njegove žene Marice.
Ob težki izgubi mame izraža _sve* Slovenske skupnosti globoko sožalje svojemu članu Igorju Tuti.
Prosveta
PD «L Grbec» v škednju priredi jutri, 16. t.m., ob 20.30 v okviru proslav 30. obletnice osvoditve predavanje Srečka Šumana z barvnimi diapozitivi in recitacijami: OB 30 OBLETNICI S SUKO IN BESEDO. Vstop prost. Vljudno vabljeni.
Ob smrti Marice Tuta roj. ^orI izreka Slovensko planinsko društvo svojcem iskreno sožalje.
Ob smrti g. Marice Tuta roj. Šorli izreka Slovenski kiub svojemu pod' predsedniku dr. Slavku Tuti in njegovi družini globoko sožalje.
Globoko sožalje izražata dr. »la ku Tuti tudi Vanja in Vlado Turina.
Sekcija PSI Devin - Nabrežina reka globoko sožalje dr. Slavku To1 in družinskim članom ob izgubi Ma rice Tutove.
Sporočamo žalostno vest, da nas je zapustil naš dragi
ZORO GRGIČ (GUDR0V)
Pogreb dragega pokojnika bo jutri, 16. t.m., ob 11.30 iz mrtvašnice glavne bolnišnice v bazoviško cerkev.
Žalujoči: žena in hčeri z družinama.
Bazovica, 15. aprila 1975
ZAHVALA
Ob težki izgubi naše drage
MARICE TUTA roj. ŠORLI
se toplo zahvaljujemo vsem, ki so z nami sočustvovali. Posebna zahvala gg. duhovnikom, zdravniku dr. Delamiju, zdravnikom id bolničarjem kardiološkega oddelka tržaške bolnice in zlasti primariju prof. Cameriniju, darovalcem cvetja in vsem, ki so 3° spremljali na zadnji poti.
DRUŽINE TUTA, BAN in BRATUŽ
Sesljan, Trst, Gorica, Tolmin, 15. aprila 1975
— požar — avto in ostala.
1

V OKVIRU 30-LETNICE OSVOBODITVE
'IT
V Čedadu bodo v nedeljo odkrili spomenik padlim v odporništvu p
Na svečanosti bo govoril predsednik poslanske zbornice Pertini - Nastop Briškega okteta
V Čedadu, na trgu odporništva, bo v nedeljo, 20. aprila mogočna manifestacija, ki jo prireja Enotni odbor sil odporništva. Ob tej priložnosti bodo na trgu odkrili spomenik padlim v osvobodilni borbi, ki ga je izdelal furlanski kipar Luciano Seschia. Obenem bodo slovens-nostjo, ki ji bo poleg številnih predstavnikov deželnih, pokrajinskih in občinskih oblasti prisostvoval tudi predsednik poslanske zbornice Sandro Pertini, podelili zlato kolajno za vojaške zasluge v spomin dr. Manfredija Mazzocca, podčastnika vojnega letalstva in čedaj-skega občana, ki je padel za svobodo.
Odkritje spomenika v Tržiču spada v vrsto manifestacij, ki jih borčevska organizacija ANPI prireja na ysedržavni in deželni ter na pokrajinskih in občinskih ravnah za počastitev 30-letnice ljudske vstaje m osvoboditve.
Slovesnost podelitve zlate kolajne za vojaške zasluge pa so tokrat združili s odkritjem spomenika padlim v odporništvu, da bi s tem Poudarili delež junaštva, krvi in žrtev, Id ga je v odporništvu pris-pevala italijanska vojska. S tem bodo torej v nedeljo v Čedadu počastili spomin vseh, partizanov in Rojakov, ki so padli v boju proti fašizmu.
Po svečanosti na trgu Odporništva, bo v večernih urah, s pričetkom ob 20.30 uri, kulturni spored v gledališču Ristori. Nastopili bodo Pevski zbor iz Rude, zbor CAI iz Čedada ter Briški oktet.
ki jo je naslovilo na predsednika pokrajine Zanettija in na svetovalske skupine. V svojem dokumentu zahteva, naj čimprej imenujejo zastopnike pokrajine v ustanovo za ljudske gradnje IACP in naj med temi imenujejo tudi enega zastopnika stanovalcev. Obenem pokrajinski svet SUNLA odločni protestira, ker tri. leta po odobritvi zadevnega zakona, niso še imenovali zastopnikov stanovalcev in tako demokratizirali upravni svet IACP.
Dfklna seja sindikalne federacije CGIL-CISL-UIL
V Vidmu bo te dni sestanek deželnih vodstev sindikalne federa-
cije CGIL-CISEUIL, ki bodo razpravljala o zaposlitvenih problemih v naši deželi in procesu združevanja v sindikalnem gibanju. O tem so v Trstu razpravljali v soboto, vendar kaže, da ni bilo bistvenih napredkov v odnosih med tržaškimi sindikalnimi strujami. Zdi se, da so ti odnosi odraz vsedržavnih polemik, katerim gre dodati še specifična zgodovinska bremena tržaškega sindikalnega bi-banja.
9 V krožku «Che Guevara» bo v petek zvečer predavanje o «mednarodnem pogojevanju in notranjih družbenih razmerjih sodobne Kitajske», ki ga bo podala svetovno znana strokovnjakinja za LR Kitajsko prof. Enrica Collotti - Pischel.
Uspela prireditev v Repna
Danes komemoracija sovjetskih vojakov
Danes ob 11. uri bo na vojaškem Pokopališču pri Sv. Ani počastitev sovjetskih vojakov, ki so padli v junaškem boju za osvoboditev naših krajev od nacifašističnega jarma.
Slovesnosti, ki sovpada s 30. oblet-n>co osvoboditve in ima torej še Poseben pomen, so bosta udeležila vojaški ataše kapitan Igor Ševčenko ter prvi sekretar sovjetske ambasade v Rimu Viktor Burjakov.
Popoldne ob 18. uri bosta zastop-Jhka S imela konferenco na sedežu Združenja Italija ZSSR v Ul.
Torrebianca 13/1, ki je tudi današnjo slovesnost priredilo.
Združenje SUMA zahteva demokratizacijo IACP
Združenje stanovanjskih upravi-encev SUNIA je na prvi pokrajin-r'1 seii. na kateri je imenovalo novo vodstvo, odobrilo resolucijo,
,,,,"H"||mi||n||||||l||||||m||||t||||l|||)|||t|||||)Mt||n)|)||l||||ti||mm||l[ll]||(|||t|||||||m|m||i||||i,,||t|,,,|
IgjjlflČENJA POOBLAŠČENIH ODLOKOV 0 ŠOLSTVU
So seje šolskih zbornih organov javne ali tajne?
Ministrstvo za šolstvo pravi, da so lahko javni le akti, ne pa seje
.
V soboto zvečer so imeli v Repnu lepo in dobro uspelo kulturno prireditev, ki jo je organiziral Mladinski dramski odsek domačega prosvetnega društva «Kraški dom». Prireditev je bila v dvorani gostilne Križman, ker pač v tej vasi, ne razpolagajo z večjo prosvetno dvorano.
Domači mladinci so postavili na oder veseloigro v treh dejanjih Colie «Kulturna prirediti	čr-
ni mlaki», ki jo je režirala Marinka Theuerschue - Pisani. Režiserka ni imela lahkega dela in se je zares potrudila, da je pripravila skupino 20 mladincev za nastop, za kar ji gre vsa pohvala. Veseloigra je precej zahtevna, a mladi amaterji so
ned» s?r°bem odmevu, ki je pred litveVnirn sPremljal v javnosti voku v zborne organe na vseh šo-Sredf]f>K Proških vrtcev do višjih tisip0 k	sedaj zavladalo za-
vjz ’ °b katerem se javnost upra-opev»° sprašuje kako je s toliko kraHaniIP Pričetkom postopne demo-sterrkacije italijanskega šolskega šiški .f inkako delajo novi šol-da ifTni organi? Vsem je jasno, dela • vsak začetek tudi začetek na	'zvo'jenih predstavnikov
jasnost- • ae po'n neizkušenosti ne-hosti vù11 °bičajne začetne zmede-Zastavl • .orn' organi sami si šele nas t ib0 razna vprašanja, zato zatišip i ne zaskrbljuje trenutno šoia k’ .akor vprašanje, ali se je hiokr»?311^0 usmerila na pot de-lovania ac'je ter odprtosti in sode-niki if- z vsemi družbenimi dejav-’ kl JO obkrožajo .
časonL ^vorn se odpira že ob sami ali so n' .Polemiki okrog vprašanja, javne »SrJP šolskih zbornih organov nja ;p P. tejne. Okrog tega vpraša-njo	že	veliko razprav. Zad-
dbnistrst je v teh dneh izreklo ni Dm,,--? za šolstvo, ki jo podrob-Ugoto*,«1? Pooblaščenih odlokov izrednih • 3 se-ie zavodskih, med-he. t» ,? 'P drugih svetov niso jav-tolRiačenfo°to-Yitev nai bi izhajala iz odloka J3 clena 27 pooblaščenega zavodsuu' 4 ki pravi, da se «akti okolišev 0 ,s.vetPv ter svetov šolskih kah no« oojevijajo na oglasnih des-fad mSe?ih šob- Za iegalni u-jasno rintrstVf za šolstvo je torej tajnots a.-io zakonodajalec določil da je ntTlp...zbornih organov s tem, na akte t •'iPvno Poslovanje samo tovitviin » 'zbiro opravičuje z ugo-zbornih ',,Pa se odvija dejavnost katnem spVtPnov ,na Posebno deli-
?bravnavatit0-U; ko j® treba včasih
ln interese u ISJ° osebne probleme Prečuie mA-Vsekakor pa to ne pre-tiskovnes» f30si1' zaključuje izjava strstva rt» UPaba omenjenega mini-Voljenih toi bl Pnedstavniki novoiz-znanjati ncfSi.Pe mogli občasno se-(učneg» no šolskih dejavnikov ? Svoio dei» 3' s.tai;šev in dijakov) črti. Javnostjo in s svoiimi na-
vPraš,
c-*ra, -jp _ -i ' ~ vov.ui udu \j\a-
E? 4JSUSP&JSL *L?
s svojimi nabira, tanJe,’ ki se ob vsem tem od
lemokrat-pn:Prosto: ali Je tc-bia, ki s,- ^atl.zacije šolskega siste-j° j6 pred dobrim mese-
V	Banjaluki ujeli tolpo mladih tatičev
V	sodelovanju uprave javne varnosti iz Banje Luke so odkrili tatove, ki so prejšnjo nedeljo vlomili v trgovino oblačil «Casa dell’imper-meabiie» v Ul. S. Nicolò 22: razbili so izložbeno okno in pobrali 39 parov hlač in nekaj jopičev. V trgovin' sami so se tudi preoblekli in pustili tam svoje stare in obnošene oblačila.. Pri tem pa so storili usodno napako: v žepu je eden pustil osebno izkaznico.
S tržaške kvesture so obvestili jugoslovanske kolege, ki so kmalu tolpo zasledili: gre za 17-letnega Ju-sufa Ramuševiča in za 16-letnega Ibrahima Meseca iz Banje Luke ter za 17-ietnega Gorana Rajkoviča iz Ugljevika, ki so jih aretirali tudi, ker so se prikradli v Italijo brez potnega lista.
se kar dobro odrezali, posebno če pomislimo, da je večina mladih i-gralcev prvič stopila na oder in da je večji del nastopajočih, ki so po večini delavci in kmetje, ki so po celodnevnem vsakdanjem delu enkrat tedensko požrtvovalno vadili celit pet mesecev. Njihov trud je bil dobro poplačan, kajti prisotni, ki so napolnili dvorano, so se iz srca nasmejali tet-s aa|. koncu nagradili vse nastopajoče z 4 dolgotrajnim aplavzom. Tudi režiserska je bila deležna velikega priznanja in so ji mladi igralci podarili cvetja in primerno darilo.
V	igri so nastopali: Sonja in Nadja Lazar, Irena Tavčar, Tatjana, Nives, Boris, Darjo in Egon Guštin, Tanja, Silvan in Rudi Škabar, Marta in Valter Purič, Valter in Renzo Milič, Boris Bizjak, Aleks Križman, Franko Mulič in Boris Čuk.
V	začetku prireditve je kot gost nastopila vokalna skupina «Prijatelji iz Dobrovega», s katero imajo Repenči prijateljske stike in ki je pod vodstvom Janža Slivnika zapela več pesmi.
Po prireditvi so člani PD «Kraški dom» priredili tako pevcem iz go-riških Brd kot domači nastopajoči mladini prijeten družabni večer, ki je potekal v prijateljskem vzdušju in se zavlekel pozno v noč.
M. M.
SEJA OBČINSKEGA SVETA V GORICI
Pripravljajo se na pričetek gradnje lolivalentnega središča v Ul. Baiamenti
V mesecu aprilu bodo še največ tri seje občinskega sveta
Življenjska doba goriškega občinskega sveta se naglo izteka. Po županovih besedah se bo občinski svet v sedanji sestavi sestal še največ trikrat, vedno v mesecu aprilu. Po teh uvodnih besedah so pretežni del prve polovice včerajšnje občinske seje posvetili vprašanjem, ki so jih odbornikom zastavljali svetovalci. Vprašanja so se nanašala na ureditev novega središča ESCA, na pokopavanje, zdravstveni konzorcij itd.
V odgovorih so župan De Simone in odborniki najprej sporočili, da je v teku postopek za pridobitev dodatnega posojila, da dosežejo znesek 300 milijonov lir, potreben za oddajo gradnje večnamenskega središča v Ul. Baiamonti, kjer bodo našli primerno zavetišče socialno ogroženi. Občane, ki so v zavetišču našli svoj kotiček (to zgradbo bodo podprli in zgradili novo) bodo delno preselili v Dom počitka v Ločnik, nekaj pa jih bodo nastanili v občinski zgradbi v Ul. Rabata, ki jo občina popravlja in kjer naj bi nastanili pet družin. Na vprašanje nekega svetovalca glede usode zdravstvenega konzorcija so odgovorili, da so vse občine sporočile svoj pristop in da mora sedaj prefektura izstaviti dekret o njegovi ustanovitvi. Odborniki so sprejeli predlog, naj bi nekoliko krepkeje razsvetlili mesto, posebno naj bi v poletnih mesecih razsvetlili Grad in spomenike. Občinska uprava je nadalje pripravljena, da uredi urnik pogrebov tudi v popoldanskih urah. Kakor je dejal podžupan Rovis, se za popoldanske pogrebe ogrevajo predvsem župniki, ker imajo dopoldne pouk na šolah. Vprašanje pa ni tako enostavno, ker, denimo, pozimi ni mogoče opravljati pogrebov popoldne, ker je dan kratek. Vsekakor bodo o zadevi morali govoriti tudi z občinskimi uslužbenci, ki delajo na pogrebnem oddelku, ker preko sindikatov zahtevajo enoten urnik, kot velja za vse občinsko osebje.
Obisk dekgacije iz Grosseta v Gorici in v Novi Gorici
Od 16. do 19. aprila bo v gosteh delegacija občine in pokrajine Grosseto, ki jo bosta vodila župan Finetti in predsednik pokrajine Giorgi. O-bisk sodi v okvir stikov, ki jih je prejšnje leto navezala naša občina s tem mestom, da bi se podrobneje seznanila z njegovo družbeno-gospo-darsko in kulturno stvarnostjo. Delegacija bo obiskala javne ustanove, naprave, spomenike in okolico. Zadnji dan bo obiskala občinsko skuščino Nova Gorica. Ob tej pri-
ložnosti bo mladinska ženska košarkarske ekipa Grosseta odigrala prijateljsko tekmo v Gorici in kasneje še v Novi Gorici.
Sestanek ANPI v Podgori
Te dni so se v Podgori zbrali člani temkajšnje sekcije ANPI, da bi razpravljali o gradnji spomenika padlim v NOB ter o poletnem prazniku. Na seji so sklenili, da bo partizanski praznik od 20. maja do 2. junija. Točen program bodo sporočili naknadno.
Kar se gradnje spomenika, tiče, so člani borčevske organizacije sporočili, da je goriška občina že odobrila načrt. Sedaj bo treba pričeti
z delom. Podgorski ANPI vabi vse, naj s v soboto 19. aprila ob 8. uri zberejo na prostoru, kjer bodo gradili spomenik, za skupno delo. Konec tega meseca se bo pričela v vavi in drugod nabiraka za gradnjo spomenika.
Danes umestitev konzulte v Podturnu
Danes ob 18.30 bo prva seja rajonske konzulte Podturen - Sant’Anna. Tudi ta konzulta je sestavljena iz 20 predstavnikov občinskega sveta ter na področju konzulte delujočih organizaciji in društev. Gre za u-mestitev druge izmed devetih konzuli, kolikor jih bo ustanovljenih
V NEDELJO DOPOLDNE
Odkritje spominskega obeležja vojnim žrtvam v Štandrežu
v
Na plošči so verzi pesnice Ljubke Sorli Nastopili so pevski zbori in recitatorji
Na pročelju prosvetnega doma «Anton Gregorčič» v Štandrežu (bivšega župnijskega doma) so v nedeljo z domačo slovesnostjo odkrili ploščo, ki spominja na vojne žrtve. Ploščo in prrieditev je organiziral «Odbor za proslave 30-letnice», na njej so naslednji verzi goriške pesnice Ljubke Šorli:
«Postojmo tu ob tihi misli nanje, ki šli so v smrt, da drugi bi živeli. Dajale moč so v sužnih dneh jim
sanje:
v svobodo in pravico verjeli.»
Slovesnosti se je udeležilo mnogo domačinov. Najprej je v cerkvi domači župnik Žorž daroval mašo za vojne žrtve, ki jih je omenil tudi v svojem govoru. Sledila je svečanost na prostem. V imenu zgoraj omenjenega odbora je na kratko spregovoril dr. Damjan Paulin, uradni govor
na območju občine Gorice.
PRIPRAVE NA PRIREDITEV ESPOMEGO 1975
S sodelovanjem med državami in sosedi premagovati izolacijo in gospodarsko stisko
Pomembna novost letošnjega blagovnega sejma je v njegovi specializaciji - Gorica ponuja pomoč prevozništvu
Letošnji blagovni sejem ESPOME GO je zadnji, ki ga prirejajo v dolini Korna. Prihodnji, šesti po vrsti, bo predvidoma v novih halah, ki jih bodo še v tem letu pričeli graditi v Ul. della Barca. V vseh teh letih, tako nekoliko hudomušni, pripominjajo prireditelji, je sejem obiskoval otroški vrtec, s prihodnjim, šestim letom, pa bo postal dovolj star, da bo začel «hoditi v šolo».
O izidu ESPOMEGO, ki ga bodo odprli ob koncu meseca, je sedaj prerano karkoli napovedovati, medtem ko o dosedanjih štirih izvedbah lahko zapišemo, da so uspele | o šte-številu razstavljavcev in zaradi spoznanja, da je potrebno to gospodarsko manifestacijo specializirati. Kot posledica tega spoznanja je naravnost letošnjega sejma na tri specializirana področja: pomoč pri prevozu, šotorjenje in čolnarjenje ter bela vina.	, -	.
Izven diskusije je dejstvo, da je Gorica obmejno mesto ter da so njene ceste usmerjene pròti, vzhodu. Z dograditvijo avtocestnega priključka in avtoporta bo ta nzačilnost še bolj poudarjena. Iz tega izhaja naravna potreba, da v Gorici, kjer deluje izredno številna kategorija avtoprevoznikov, zgradimo potrebno število hotelov in obratov, ki bodo
Rajonske konzulte razpravljajo o proslavah 30-letnice osvoboditve
Rajonske konzulte razpravljajo te dni tudi o proslavah 30-letnice osvoboditve. Tako je konzulta pri sv. Ani že sprejela skupen poziv občanom, naj se udeležijo proslav, drevi pa bosta o tem vprašanju razpravljali za Staro mesto (Ul. Colautti 6, ob 20.30) in za Rocol (Ul. Mauroner 2, ob 20.15), kjer bodo razpravljali tudi o «komisiji za Lošket», medtem ko je na dnevnem redu seje konzulte za Staro mesto tudi vprašanje delovne medicine.
Z ZADNJE SEJE OBČINSKEGA SVETA
Pomembni sklepi za reševanje urbanističnih vprašanj v Miljah
Svel odobril varianto k načrtu za ureditev občinskega gre^tiicfjega omrežja
iiiiuiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiimiiiiiiimiiiimiiiiitiiiiiiiiuifitiiiiiiiiiniiiiHiiiiiiiiiimiimiiiimiiiiiiifiMimiiiiiii
Protestna akcija delavcev LACEGO
Miljski občinski svet je na svoji zadnji seji, ki je bila prejšnji torek, sprejel nekaj pomembnih sklepov, ki zahtevajo razna javna dela ter urbanistična vprašanja. Med drugim so svetovalci odrobili varianto k načrtu za ureditev občinskega grezničnega omrežja ter izvršni načrt za oddajo tretje faze del pri urejevanju greznične napeljave na Tankem rtcu. Skupno finančno breme za ta dela znaša 300 milijonov lir. S tem se torej uresničuje splošen načrt urejevanja greznic v Miljah, kar bo pripomoglo k rešitvi pomembnih problemov primarnega značaja.
T1"! zamišlini»’	,Ile5e- Občinski svet je odobril tudi va-
dobršen hpi » 3 vec'na volivcev ter rianto za urbanizacijskega dela
«osti?
uge demokratične jav podr č.iu bivše livarne, za katera i bo občina nakazala 176 milijonov
lir. Dobršen del razprave je bil posvečen vprašanju določevanja kriterijev za dodeljevanje zemljišč v okviru načrta za ljudske gradnje. S tem se občina približuje reševanju perečega vprašanja ljudskih stanovanj.
Na zadnji seji je bilo mnogo govora tudi o proslavljanju 30-letnice odporništva. Miljska občina bo slovesno počastila slavne dni izpred treh desetletij v petek. 25. aprila, s polaganjem vencev pred spomeniki padlim, z govori in kulturnim sporedom. Podrobnejši spored objavljen naknadno.
Na koncu je občinski svet imenoval štiri predstavnike občine, ki se bodo udeležili ustanovne skupščine Konzorcija za četrti prometni bazen naše dežele.
Delavke in delavci kartonažnih tovarn LACEGO v Sovodnjah in Gorici so včeraj pričeli z novo protestno akcijo, da bi opozorili tukajšnje oblasti na nevzdržnost položaja. Kot smo že večkrat poročali, so pred približno dvema mesecema razpeli na Travniku, pred prefekturo, šotore, v katerih dežurni prebijejo dneve in noči. Akcijo so izpeljali v upanju, da bi o-blasti vzele položaj v obeh tovarn v pretres ter odpravile vprašanje zaposlitve. Poleg tega je delegacija delavcev skupno s predstavniki sindikalne federacije imela razne sestanke na občinski, pokrajinski in deželni ravni. Vsakikrat so jim tukajšnji oblastveni organi obljubljali posredovanje za rešitev vprašanja, nihče pa ni napravil konkretnega koraka.
Ob podpori vseh ostalih delavcev na Goriškem nadaljujejo uslužbenci LACEGO svoj boj. Včeraj popoldne so v znak protesta zaprli za približno eno uro promet na Travniku, tako da so morali avtomobilisti usmeriti vozila na druge ulice. Delavke in delavci so se namreč usedli sredi ceste, tako da ni mogel nihče voziti tam mimo. Kot so sami povedali, bedo protestno akcijo ponavljali vsak dan v upanju, da bodo vsaj s tem premaknili z mrtve točke vprašanje zaposlitve. (Na sliki vidimo delavke in delavce, ki sedijo sredi ceste).
30-LETNICA OSVOBODITVE
Proslava v Števurjanu bo na glavnem trgu
V soboto so se v prostorih števe-rjanske obšine sestali predstavniki
občine, šole, prosvetnih društev, pevskih zborov in veze borcev, da bi začrtali podroben program za proslavo 30-letnice osvoboditve. Na sestanku so sklenili, da bo osrednja proslava v petek, 25. aprila ob 17. uri na trgu v Števerjanu. Delovni odbor vabi vse vaščane, da se proslave udeležijo v največjem številu.
služili za popravljanje vozil in za njihovo vzdrževanje. Letošnji, 5. sejem bo služil prav za priKaz tehnične pomoči, ki jo lahko Gorica nudi prevoznikom.
Toda Gorica je zaradi bližine mor-rja ter svoje lokacije na prehodu različnih regij zanimiva tudi za ljubitelje pomorskega šolnarjenja ter šotorjenja. Zato bodo na ESPOMEGO prikazali tudi manjše čolne na motorni pogon ter čolne na jadra in vesla. In ne na konc je Gorica poznana po svojih izvrstnih vinih, posebno belih, ki so jim doslej posvetili štiri uspele razstave v okviru sejma. Letos bodo vinskemu sejmu «belo in belo» pritaknili še razstavo like. jev.
Prireditelji so že pred časom pričeli z urejanjem razstavišča, ki bo letos neprimerno večje od lanskega ter bo posamezna razstavišča v dolini Korna z razstaviščnim ^prostorom v Ul. Bagni povezoval mostiček, ki' ga bodo postavili nad Ul. Italico Brass.
Lupieri, predsednik trgovinske zbornice v Gorici, ustanove, ki prireja ESPOMEGO, je izjavil za tisk, da predstavlja sejem userničitev zamisli, da v Gorici ustanovijo takšno trgovinsko središče, ki bo okrepilo vlogo našega mesta, kot edinega izhodišča za razvijanje gospodarskih odnosov med našo državo in državami srednje Evrope. Gorica bi torej rada uresničila svoje «mittelevrop-ske» težnje tudi v gospodarstvu. Ta zamisel temelji na zgodovinskih in tradicionalnih dejstvih, saj so vendar skozi Gorico vedno vodile trgovske poti k sosedom in od sosedov. Prireditelji so si od samega začetka nadejali, da se izognejo tradicinal-nim modelom in da odprejo speciali-dran sejem za prodajalce in kupce. Tako so od prvega sejma dalje želeli dati goriškemu sejmu svojstveno značilnost in nuditi obiskovalcem bogato izbiro gradbenega materiala (ki zaradi slabih kupčij pozneje ni bil več zanimiv) in športnih predmetov za kampiranje in čolnarjenje. Tudi vinska razstava, ki se je pozneje razvila v samostojno deja\ nost, je bila od samega začetka vključena v ESP OMEGO.
Predsednik Lupieri je nato dejal, da je pomembna novost letošnjega sejma v njegovi specializaciji glede pomoči pri prevozu. Gre za pomoč ljudem, ki so zaposleni v prevozništvu, ter za pomoč prevoznim sredstvom. Ta pomoč bo postala še posebej potrebna, ko bomo dogradili cerinsko postajo ter avtoport in ko bodo okrepili železniško postajo. «Temu sektorju — je dejal Lupieri — bo posvečena cela hala.»
Pri izkoriščanju prostega i.asa postajajo čoln, šotor in «roulette» pomembni pripomočki. Na sejmu bo mogoče videti vse, kar je proizvodnja tega blaga doslej najbolj so-
dobnega in funkcionalnega dala na trg. Predsednik Lupieri s tem v zvezi napoveduje okrenitev pristaniških naprav za pomorski turizem, ki ima prav v naši pokrajini neslutene razvojne možnosti.
Prireditelji sejma se zavedajo, da so od njegovega nastanka leta 1970 dalje postali gospodarski problemi bolj zapleteni, tudi časi so se od takrat precej spremenili, pravi Lupieri, ni se pa spremenil način dela, ki je kot vselej usmerjen k sodelovanju med državami in sosednjimi ljudstvi,
Antifašistični filmi v Verdijevem gledališču
Mnoge ljudi, predvsem pa mladine, je v nedeljo zjutraj prisostvovalo v - Verdijevem gledališču drugi predstavitvi dokumentarnih propagandnih filmov «Cinegiornali Luce». Pobudo za prireditev si je prevzela goriška občina ob letošnji 30-let-nici osvoboditve.
Pred pričetkom predstave je o pomenu dokumentarjev spregovoril profesor univerze v Bologni Berna-gozzi. Med prikazani filmi sta o-sebno pozornost med gledalci vzbudila filma o Mussolinijevim govoru v Gorici avgusta leta 1942 ter priključitev Ljubljane k Italiji.
Ciklus filmov se bo nadaljeval prihodnjo nedeljo ob 10.30. Ob tej priložnosti bodo vrteli film Morca Leta «La villeggiatura».
POPRAVEK
V nedeljskem dnevniku je bilo pomotoma zapisano, da je v števerjanu umrl 64-letni Jožef Terpin iz Ščedne-ga. Pravilno pa je 46-letni Ivo Terpin. Za neljubo pomoto se našim bralcem oproščamo.
GLASBENA MATICA SPZ	Gorica	ZSKP
Koncertni abonma 1974/75
V četrtek, 17. aprila 1975, ob 20.30 v dvorani Deželnih stanov na goriškem gradu
AKADEMSKI PEVSKI ZBOR «TONE TOMŠIČ»
IZ LJUBLJANE
Dirigent: MARKO MUNIH
Spored narodnih, umetnih in partizanskih pesmi
— 9 —
Vstopnice bodo v prodaji eno uro pred pričetkom koncerta pri vhodu
pa je imel prof. Rado Bednarik. Govornik je omenil številne dogodke iz preteklosti in tudi zadnjih let. omenil je grozote zadnje vojne, ni pa sploh omenil narodnoosvobodilnega boja. Za to pa je pravilno poskrbel predsednik prosvetnega društva «Oton Župančič» Stano Pavlin, ki je poudaril delež, ki so ga v NOB dali štandrežci skupno z drugimi rojaki.
V kulturnem programu so sodelovali domači recitatorji, zbor «Mirko Filej» pod vodstvom Zdravka Klanjščka je zapel nekaj otožnih in vojaških pesmi, za partizanske pa je ob zaključku poskrbel moški zbor «Oton Župančič» pod vodstvom Aleša Robana.
Danes pred okrožnim sodiščem
Razprava zaradi nasilja v kazermdali
Pred goriškim okrožnim sodiščem bodo danes zjutraj ob 9. uri sodili trem mladeničem, 21-letnemu Paolu Danel-liju, 25-letnemu Vittorianu Res«!ju Leghi ssi in 21-letnemu Marjanu Tomažiču, zaradi nasilja in groženj na račun 44-letne Angele Vogrig. Pred sodiščem se bo morala zaradi lažnega pričevanja zagovarjati Danellijeva mati, Štefanija Gorjan.
Dogodek se je pripetil v noči od
8.	na 9. november lanskega leta, ko so trije mladeniči prišli v stanovanje Angele Vogrig (v stanovanju je bil tudi Michele Candeloro). Najprej so mladeniči obema zagrozili z nožem ter hoteli posiliti žensko, ki so jo ranili. Vogrigevo so nato sprejeli v go-riško bolnišnico, kjer se je zaradi ran morala zdraviti 25 dni.
Paola Danellija in njegovo mater bosta branila odvetnika Battello in Maniacco, ostala dva mladeniča pa odvetnik Pascoh.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU SLOVENSKA PROSVETNA ZVEZA V GORICI In ZVEZA SLOVENSKE KATOUŠKE PROSVETE V GORICI v sodelovanju z Ustanovo za kulturne in umetniške prireditve EMAC iz Gorice
GOSTOVANJE MLADINSKEGA GLEDALIŠČA IZ LJUBLJANE A. Lindgren
PIKA NOGAVIČKA
Danes, 15. t.m., ob 10.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI
-----o----
Maurice Hennequin in Georges Duval
ANAIOLOV DVOJMK
(Le Coup de Fouet) Komedija v treh dejanjih Jezikovna in odrska priredba: Janez Negro
Scena: inž. arh. Sveta Jovanovič Kostumi: Alenka Bartlova Glasba:	Aleksander Vodopivec
in Urban Koder Režija: ADRIJAN RUSTJA Danes, 15. t.m., ob 20.30 v gledališču «G. Verdi» v GORICI (Goriški abonma) Odhod avtobusa:
Vrh ob 19.30 gostilna Devetak Grilj Poljane ob 19.30 gostilna Peric Doberdob ob 19.35 pred občino Jamlje ob 19.40 gostilna Pahor Dol ob 20. - Rupa - Peč.
Razstave
Goriški muzej vabi na otvoritev etnološke razstave «GORA» v gradu Kromberk danes, 15. aprila, ob 18. uri. Z glasbenimi točkami bo sodeloval ansambel bratov Benčina s Križne gore.
Kino
iiiiiiiiiiiiliiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiliiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiTfiiiiiiriiiiiiiTiiiiimiJiiiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiifiiiiiiiuuiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiii
Odkritje spomenika-kostnice v Tržiču
Gorica
\ ERDI 10.30 otroška pravljica «Pika Nogavička».
20.30 gledališka predstava: nastop Stalnega slovenskega gledališča iz Trsta.
CORSO 16.45—22.00 «A mezzanotte va la ronda del piacere». C. Cardinale. M. Vitti. G. Giannini in V. Gass-man. Barvni film.
MODERNISSIMO 17.00-22.00 «Dillin-ger è morto». M. Piccoli in A. Gi-rardot. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
CENTRALE 17.15—21.30 «Operazione cane giallo». J. Tarraya in R. Hardy Barvni film.
VITTORIA 17.00—22.00 «H lungo addio». E. Gould in N. Van Pallandt. Barvni film. Prepovedano mladini pod 18. letom.
Tržič
AZZURRO Zaprto
EXCELS10R 16.00—22.00 «Anche gli angeli tirano di destro». G. Gem ma. Barvni film.
PRINCIPE 17.30—22.00 «L anticristo». C. Gravina in A. Kennedy. Barvni film. Prepovedano mladini pod 14. letom.
A'oi’a Gorica
SOČA «Los arrigos», ameriški barvni film ob 18.00 in 20.00.
SVOBODA «Samokres v hudičevih rokah», italijanski barvni film ob 18.00 in 20.00.
DESKLE «Hotel z rdečo svetilko», nemški barvni film ob 19.30.
V nedeljo, 27. aprila bodo na trž iškem pokopališču svečano odkrili spomenik, ki so ga posvetili padlim v odporniškem gibanju iz Tržiča in okolice ter pripadnikom NOV Jugoslavije, ki so tam pokopani. Gornja skica nam prikazuje, kako bo izgledal spomenik.
DEŽURNA LEKARNA V GORIC
V Gorici ir danes ves dan in i noči dežurna lekarna Pontoni e Bi si, Raštel 52, tel. 83 349.


MNOŽIČEN, ZARES USPEL SESTANEK IZSELJENCEV v ognjenem vrtincu IZ BENEŠKE SLOVENIJE V TAMINESU V BELGIJI
«Hočemo ostati to, kar smo: pridni in delovni Slovenci, vendar pa Slovenci s svojimi pravicami» - Sekcija v Taminesu prevzela nalogo za organizacijo kongresa zveze
TAM1NES, aprila. — Prav gotovo da «Cajé St. Barbre», last člana sekcije Tamines Daria Ca-nalza ni bil še nikoli tako poln one sobote konec marca, ko je nad sto ljudi zasedlo sleherni kotiček kavarne in je lepo število ljudi moralo celo stati. Alfredo Cicigai, ki je ob napovedani uri odprl zasedanje. je najprej pozdravil množico, ki se je odzvala vabilu sekcije in člana osredjega odbora Silvia Feletiga in Ada Konta, ki jima
je nato tudi dal besedo.
Ado Kont je orisal delo, ki je bilo opravljeno v zadnjih mesecih. Govoril je nato o shodu v Zurichu novembra lani in prav tako o shodu v Vidmu v decembru, o dnem emigranta, o sestankih z raznimi stran kami v Benečiji, o sestanku s predsednikom videmske pokrajine in ttudi o udeležbi zveze na vsedržavni konferenci o izseljenstvu v Rimu zadnje dni februarja. Svoja izvajanja je Ado Kont zaključil takole:
... * ... j
Te dni nastopata v naši deželi s svojimi čilskimi motivi slovita Charo Cofré in Hugo Arévalo, ki bosta nocoj ob 20.30 nastopila v visokošolskem domu v Trstu, jutri ob isti uri v Auditoriu Zanon v Vidmu, pojutrišnjem pa v «Dopolavoro 3» v Turjaku
««Nekateri konservativni politični krogi danes pravijo, da nas je malo, da sploh ni potrebno, da bi toliko vpili o naših pravicah, da naj pač napravimo tako, kot so storili drugi, ki so postali Italijani, da naj se tudi mi asimilirano. Mi pa jim odgovarjamo, da nas je veliko. Če nas je doma moralo, je to zato, ker nas je veliko po svetu več kot 40.000 nas je po svetu. Tega sa italijanske oblasti morajo zavedati. In naj se zavedajo tudi tega, da smo vsi skupaj danes narod, ki šteje okoli 60.000 ljudi. In to ni malo, to je veeliko. Pa četudi bi nas bilo malo, hočemo biti to kar smo: ponosni, pridni Slovenci, delavni Slovenci, pa tudi Slovenci s svojimi pravicami. Zato delamo, zato se borimo, in če bomo združeni, sem prepričan, da bomo do tega cilja tudi dospeli».
Silvio Feletig je seznanil prisotne, da čeprav so se nekateri aktivisti zveze vrnili domov, niso izgubili svoje borbenosti, ker doma nadaljujejo delo skupaj z drugimi slovenskimi društvi v Benečiji in se odobor zveze sestaja vsakih 15 dni na sedežu v Čedadu. Svoje izvajanje je zaključil: «Mi grema naprej po tisti poti, za katero vidimo, da je pravilna. In to vsi skupaj zavestno in pošteno in videli boste, da bo pravica zmagala».
Alfredo Cicigoj, predsednik sekcije v Taminesu, je poročal o delovanju sekcije in o razveseljiven številu članov, ki tako rekoč od dne do dne narašča. Spregovoril je tudi o problemu sedeža in med drugim rekel:
«Sedež potrebujemo iz več razlogov. Pootrebujemo ga, da bi se od časa do časa sestali in se razveselili, da bi poslušali domačo glasbo in gledali filme, potrebujemo ga pa tudi za to. da bi v njem napravili slovensko knjižnico, da bi v njem imeli tečaje slovenskega jezika za odrasle in tudi za otroke. Vprašanje pa še ni rešeno. Občina nam še ni dala terena, da bi na njem namestili barako, ki smo je
ZVEDEL SEM, PA SO V L3UD3E, KI
POM ACAZIO PARTIZANOM,,,'
že kupili».
Nadalje je Cicigoi predlagal prisotnim, naj bi sekcija sprejela organizacijo drugega kongresa zveza izseljencev iz Beneške Slovenije, karje bilo tudi soglasno sprejeto.
Dario Canalaz, je seznanil navzoče z raznimi rekreativnimi programi sekcije, ki da bi jih bilo treba organizirati za slovenski beneški praznik 7. junija. Mario Paulatig, je poročal o tečaju slovenskega jezika za emigrante, ki bo letos v Bohonju, medtem ko je Antonio Lavrenčič govoril o problemu vrnitve emigrantov v rodni kraj. «Tudi pasti ovce po Benečiji bi bilo vedno lepše in boljše kot postati invalid pri 37 letih v Belgiji», je med drugim dejal Lavrenčič.
V diskusijo so med drugim posegli tudi Mirko Luszach. ki je govoril o valorizaciji turizma v Benečiji, Pio Ruttar je govoril o kmetijstvu. Faustino Pauleteig o valorizaciji jezika doma čin po svetu,
Mirko Zdravljič o socialnih problemih, Becia pa je rekel, da bi mogla Benečija postati «cona franka».
Pozno v noč se je ob prepevanju lepih slovenskih pesmi zaključil ta pomemben sestanek, ki je dokazal kako si naši emigranti skupaj v Benečani doma vrizadevanjo, da bi zgradili novo Benečijo, svobodno Benečijo slovensko Benečijo. a ^
Imillllll llllllllllllllllllllllll lllllllill Hilli I Hilli II1IIIIIIIIII lili II I II I lllllllllllllllllllllllllllllllllllIIllMIIIIIIIIIIIIIIIIllIlllllllllllllllllllllllllllllllllllllllIltlkllllllllllllllllll)
OVEN (od 21.3. do 20.4.) Ne zaupajte predlogom, ki prihajajo od preveč optimistično razpoloženih oseb. Ljubosumnos.
BIK (od 21.4. do 20.5.) Ne mešajte svojega dobrega imena v posel,, kn ni jasen. Kriza v odnosih z drago osebo.
DVOJČKA (od 21.5. do .62.) Z izbruhom jeze bi utegnili izgubiti podporo zelo vplivne osebe.
RAK (od 23.6. do 22.7 ) inteligentno pZotezo boste pripomogli k odpravi spora med prijatelji. RazveseLjitve novosti v družini.
LEV (od 23.7. do 22.8 ) če bo-
Horoskop
ste ravnali previdno, boste rešili vežno vprašanje. Sklenili boste več lepih poznanstev.
DEVICA (od 23.8. do 22.9.) Ne utrujajte se čez mero in ne pretiravajte pri delu. Srečne ure TEHTNICA (od 23.9. do 23.10.) Ne mešajte svojih poslev s čustvenimi zadevami. Prijatelj vam bo zaupal skrivnost.
ŠKORPIJON (od 24.10. do 22.11.)' Proučite ponudbe, ki jih boste prejeli danes. Ugodno razpolože-
nje v družini.
STRELEC (od 23.11. do 20.12.) Predlogi, ki jih boste prejeli, bodo ugodni, vaša naloga bo, izbrati najboljšega.
KOZOROG (od 21.12. do 20.1.) DDržite se svojega programa, če nočete izgubljati časa. Ne jemljite resno muh Ijdjene osebe.
VODNAR (od 21.1. do 19.2.) Vaše žrtve vem ne bodo takoj prnesle uspeha. Nesporazum
RIBI (od 20.2. do 20.3.) Prevzel vas bo pogum in premagali boste marsikatero poslovno težavo. O-prite se predvsem na latne moči.
SEDEŽNO POHIŠTVO
TA 4 elementi + mizica
v zelenem žametu	Lir 499.000
(Lir 666.000)
TA 7 kotnih elementov v karirastem blagu rjave in beige barve	Lir 565.000
(Lir 707.000)
SE 5 elementov v smaragdno
zelenem žametu	Lir	472.000
(Lir 590.000)
AS 5 kotnih elementov v opečnato
rdečem žametu	Lir	534.000
(Lir 666.400)
LI 1 kavč 3.P. + 2 fotelja
v canetè beige žametu Lir	322.000
(Lir 401.900)
MO 1 kavč 3.P. + 2 fotelja
v jeans žametu	Lir	528.000
(Lir 659.600)
QU 1 kavč 3.P. + 2 fotelja
rjave barve	Lir	377.000
(Lir 471.300)
CA 1 kavč 3.P. '+ 2 fotelja v kmečkem stilu, les orehove barve, pisano blago	Lir 290.000
(Lir 363.200)
KI 1 kavč 3.P, + 2 fotelja
v beige žametu	Lir 295.000
(Lir 368.300)
SEDEŽNO-SPALNO POHIŠTVO
KI Raztegljivi kavč + 2 fotelja
v rjavem žametu	Lir	278.000
(Lir 400.900)
Ll Dvoposteljni raztegljivi kavč + 2 fotelja iz blaga rjaste barve	Lir	327.000
(Lir 435.600)
CA Raztegljivi dvoposteljni kavč iz umetnega usnja
rjaste barve	Lir	228.000
(Lir 305.000)
GH 1/2-posteljni kavč v žametu
peščene barve	Lir	224.000
(Lir 298.500)
BL Raztegljivi fotelj
v oranžnem žametu	Lir	140.000
(Lir 182.000)
BO Raztegljivi dvoposteljni kavč + 2 fotelja v rjavem beige žametu	Lir	447.000
(Lir 558.000)
KI Raztegljivi kavč + 2 fotelja v žametu rjaste barve	Lir	320.000
(Lir 400.900)
DNEVNE SOBE
UL Palisander: dvovišinski kotni element - 1 pravokotna miza
-	6 stolov	Lir	890.000
(Lir 1.254.400)
BA Jesen temnorjav loščen: visoki kotni element - okrogla miza s kristalom -6 stolov	Lir	480.000
(Lir 884.500)
MO Vinskordeče bleščeče loščeno: 1 nizka omara - 1 okrogla podaljšljiva miza
-	6 stolov	Lir	382.000
(Lir 586.600)
AM 2 omarici v naravnem borovem lesu
Palisander: dvovišinski kotni element
-	okrogla podalšljiva miza
-	6 stolov	Lir 650.000
(Lir 929.500)
Lir 184.000
(Lir 263.100)
CO Borova dnevna soba v kmečkem stilu: omarica - miza - 3 stoli Lir 350.000 (Lir 500.000)
SPALNICE
G/7 Rdeče loščena 6-delna garderobna omara z dvema
zunanjima ogledaloma Lir 990.000 (Lir 1.522.700)
P/7 Palisander 6-delna garderobna omara z zunanjim predalnikom in z visokim vzglavjem «giroletto» Lir 1.036.000 (Lir 1.594.000)
TU Amarantno loščena 6-delna
garderobna omara Lir 1.252.000 (Lir 1.787.300)
ULICA MADONNINA 18
SEDEŽNO POHIŠTVO
BA Sedežna garnitura v sivem žametu sestavljena iz 4 elementov + 2 naslonka	Lir 380.000
(Lir 540.800)
BE Sedežna garnitura iz belega blaga z modrimi diagonalnimi črtami, sestavljena iz 1 trisedežnega kavča + 2	fotelia	Lir	740.000
(Lir 1.058.100)
LE Sedežna garnitura iz rjavega dralona sestavljena iz 4	elementov	Lir	330.000
(Lir 412.400)
Ll Sedežna garnitura v rjavem žametu sestavljena iz 1 trisedežnega kavča + 2	fotelja	Lir	357.000
(Lir 445.800)
OA Sedežna garnitura v žametu rjave barve, sestavljena iz 1 trisedežnega kavča + 2 fotelja	Lir	539.000
(Lir 673.200)
DNEVNE SC BE
MO Palisander - 1 nizki in srednji kotni element - 1	štirikotna miza
-	6 stolov	Lir	505.000
(Lir 724.000)
’L Temnorjavo barvan jesen s profili iz iekla - 1 nizki in srednji kotni element - 1 okrogla miza
-	6 stolov	Lir	465.000
(Lir 583.000)
HI Palisander - 1 srednji kotni element -1 okrogla miza - 6 stolov Lir 877.000 (Lir 1.096.000)
SPALNICE
JA Spalnica iz palisandra s 5-delno garderobno omaro in visokim vzglavjem «giroletto»	Lir	585.000
(Lir 728.100)
CR Spalnica iz palisandra s 5-delno garderobno omaro in visokim vzglavjem «giroletto»	Lir	790.000
(Lir 1.051.700)
Sl Spalnica iz palisandra s 6-delno garderobno omaro in visokim vzglavjem «giroletto»	Lir	775.000
(Lir 1.032.500)
SPALNE SOBICE
BR Sobica teak: 1 tridelna omara
-	1 postelja - 1 omarica Lir 160.000
(Lir 214.000)
BR Rdeča sobica: 1 tridelna omara - 1 postelja - 1 omarica - 1 pisanla miza
-	1 nastavek - 1 stol Lir 245.000
(Lir 327.600)
SE Opečnato rdeča sobica: 1 4-delna omara z zunanjim predalnikom - 1 postelja z omarico
-	1 pisalna miza	Lir 435.000
(Lir 543.500)
POPUSTI DO 15% ZA NAROČILA UGODNI PLAČILNI POGOJI
TOREK, 15. APRILA 1975
ITALIJANSKA TELEVIZIJA PRVI KANAL
11.30	- 11.50 šola
12.30	Poljudna znanost: življenje insektov
12.55	črno in belo
13.30	DNEVNIK in Danes v parlamentu
14.10	Tečaj nemškega jezika
16.00	do 17.00 Šola
17.00	DNEVNIK
17.15	Program za najmlajše
17.55	Program za mladino
18.00	Klovn Božo, risani film
18.05	Spomini na Einsteina
18.45	Poljudna znanost: Motorji
Nabožna oddaja. Danes v parlamentu in Vremenska sliko
20.00	DNEVNIK
20.40	PORTRET GOSPE
Po c’:lu Henryja Jamesa sta scenarij pripravila Massimo An drioli in Carlo Monterosso. Danes je na sporedu tretje na daljevanje.
Štiri leta po poroki in Gilbert ter Isabel Osmond sta v Rimu, kjer se nastaneta v razkošni patricijski palači in obiskujeta le tako imenovano višjo mednarodno družbo. Gilbertova hčerka Pansy je dorasla za možitev in je zelo navezana na ameriškega mladeniča Rossiera, ki živi v Parizu. Madame Merle, ki še vedno pogosto obiskuje družino Osmond, se zavzema za to. da bi Rossier dobil Pansy in mu obljubi pomoč pri prepričevanju Gilberta, naj mu da hčerko v zakon. Osmond pa to odklanja, ker meni, da Rossier ni dovolj za njegovo hčer 21.50 SAHEL, PUŠČAVA, KI NAPREDUJE
V drugem nadaljevanju oddaje Sahel, puščava, ki nadaljuje, bo Pandolfi, ki je oddajo pripravil, spregovoril o vzrokih tragedije, ki jo je povzročila suša. Govoril bo o tem. kaj bi bili lahko napravili, pa niso napravili. Dokumentarec se začenja s prikazom taborišča v mestu Niame, torej v glavnem, mestu Nigra, kjer so zbrali 20.000 oseb, ki jih podpirajo s pomočjo FAO in nekaterih držav. Nadalje smo priča intervjuju s francoskim geografom, ki govori o meteoroloških vzrokih suše v letih 1967 do 1974
22.45	DNEVNIK in Vremenska slika
DRUGI KANAL
17.45	Kolesarska dirka po Puglii: TARANTO - BRINDISI
18.15	Oddaja za gluhoneme
18.45	športni dnevnik
19.00	GASTRONOMSKA ODDAJA
Oddajo pripravljata Paolini in Silvestri ob sodelovanju Luigija Veronellija in Ave Ninchi.
Danes bo govor in najrazličnejših možnosti priprave krom pirja. V tem se bodo preizkušali gospodinja Igi Pezzani Tom masinelli, Alberto Lupo s svolo ženo Lillo Rocco, poklicni kuhar Armando Zanetti in še kdo
20.00	Ob 20. uri
20.30	DNEVNIK
21.00	Čudovitih prvih Ivajset let kinematografije
21.30	OBVEZNA POT
Praktično vodstvo v sodobnem gospodarstvu
22.00	MALIMBA oziroma potovanje v črnskem glasbenem svetu
JUGOSLOVANSKA TELEVIZIJA
8.10, 9.35, 10.00, 11.05, 14.10, 15.35 in 16.05 Šola:
Morje, Sovjetska zveza, Polja in dvorišča. Nemščina, Miču-rin. Glasbeni pouk, Zgodovina BiH itd.
17.30	VEVERICA IN INDIJANČEK
Danes je na sporedu za najmlajše,indijanska pravljica. Vsako indijansko pleme ima bogat zaklad pravljic. Plemen pa je veliko in vsako pleme ima svoj jezik. Indijanska plemena govorijo v 400 jezikih oziroma narečjih.
Indijanske pravljice niso kdo ve kako podobne evropskim pravljicam, ker so, pač odraz njihovega življenja. Tudi prav' Ijica o Veverici bo marsikaj povedala o Indijancih in Indijančkih, ker so pač pravljice odraz navad posameznega naroda, saj so pravljice plod fantazije posameznih narodov
17.40	Odkrivajmo obliko v glasbi
Ob petju, plesu, poslušanju in razlagi se bodo otroci učili spo znavati obliko v glasbi. Glasbeni vzgojitelji bodo opazili, da ameriški pedagogi nekoliko drugače poimenujejo nekatere glasbene pojme kot smo jih imenovali mi. Kljub temu je oddaja vredna, da ji sledimo
18.00	Obzornik
18.15	TUTANKHAMON, nova serija
Egipčanski kratki film o velikem vladarju starega Egipta bo uvod v angleško serijo trinajstih barvnih filmov
18.40	Ne prezrite' Pesniški listi
Skupna založniška akcija Primorskega in Tržaškega tiska že nekaj časa bogati slovenski knjižni trg z zanimivo oddajo, imenovano Pesniški listi. O zbirki bodo govorili Ciril Zlobec, Miroslav Košuta in Marko Kravos, predstavili pa se bodo tudi nekateri pesniki s svojo poezijo
19.10	Risanka
19.30	DNEVNIK
20.00	DIAGONALE: Izbor iz sporeda drugih jugoslovanskih studiov
20.40	Monitor: Tihi dolgi boj
21.15	Feuchtwagner: BRATA LAUTENSACK, nadaljevanka
22.05	DNEVNIK
KOPRSKA BARVNA TELEVIZIJA
19.55	Otroški kotiček
20.15	DNEVNIK
20.30	OČETJE IN SINOVI 21.20 Kako podariti sanje, film
22.10	Potovanje v Mehiko, dokumentarec
TRST A
7.15, 8.15, 13.15, 14.15, 20.15 Poročila; 7.05 Jutranja glasba; 11.35 Pratika; 12.50 Klavirske skladbe;
13.30	Glasba po željah; 17.00 Pro gram za mladino; 18.15 Umetnost in prireditve; 18.30 Komorni kon cert; 19.10 Čopova-pisma,Leopoldu Saviju; 19.25 Pravljice in pesmi;
20.00	Šport; 20.35 Debussyjeva o-pera: Pelleas et Milisanda; 21.40 Nežno in tiho.
KOPER
6.30, 7.30, 12.30,	14.30, 16.30,
17.30, 20.30 Poročila; 6.15 Glasba za dobro jutro; 7.40 Jutranja glasba; 8.30 Operni zbori in baleti:
9.30	Presluhnimo jim; 11.30 Orkester Casadei; 12.00 Glasba po željah; 14.00 Jugoslavija v svetu; 16.4J5 Harmonikar S. Vidmar;
17.00	Program za mladino; 18.00 Izložba hitrov; 18.30 Iz priljubljenih oper; 19.00 Prenos RL, 19.30 Pisana glasba; 21.00 Srečanja;
22.00	Stara in nova jug. glasba
NACIONALNI PROGRAM
7.00, 8.00, 11.030. 15.00, 19.00 Poročila; 8.30 Jutranje popevke; 9.00 Vi in jaz; 10.00 Reportaža; 11.10 Nemogoči intervjuji; 11.35 Plošče za poletje; 1.405 Drugi zvok; 14.40 Nadaljevanka; 15.10 in 17 00 Program za mladino; 17.05 Komorna in
operna glasba; 20.20 Ponovno na sporedu; 21.15 Bertoli; La trova ta, radijska drama; 22.05 Lahka glasba.
II PROGRAM
7.30, 8.30,	13.30, 15.30, 19-^
Poročila; 7.40 Lahka glasba; o-4 Kako in zakaj?; 8.50 Orkester. 9.05 Pred nakupi; 9.35 Nadalje" vanka; 10.35 Na vaši strani; 1*-. «Alto gradimento»; 13.50 Kako m zakaj ; 14.00 Plošče; 15.40 Glasbe-no-govorni spored; 17.30 Report ža; 17.50 Telefonski pogovorij 19.a Plošče; 22.50 človek v noči.
SLOVENIJA
7.00, 8.00. 10.00. 13.00. 15-0«
19.00	Poročila; 6.50 Beseda; «-1" Glasbena matineja; 9.05 Bitka z ranjence na Neretvi; 9.30 Vokatn ansambli; 11.15 Z nami doma in'L poti; 12.30 Kmetijski nasveti; 12-Po domače; 13.30 Priporočaj vam...; 14.10 Skladbe za mladin .’ 14.40 Na poti s kitaro; 15.45 «vr« Ijak»; 16.45 Narava in človek’
17.00	Aktualnosti; 17.20 Zveneč* imena; 18.05 V torek na svidenje-' 18.35 Lahke note; 19.40 Ansamne* Atija Sossa; 19.50 Lahko noe. otroci!; 20.00 Slov. zemlja v P mi; 20.30 Od premiere do Prei?on re: 21.30 Zvočne kaskade; 2-Sodobna simfonija; 23.05 H. S«*11-Naš jež počiva; 23.15 Popevke-
REŠITEV KRIŽANKE
VODORAVNO; i. Kri,a 3. Polet, 7. biada, 13. ro, 14. piper, 15. padalci, 16. interes, 18, galere, 19. Iran, 20. modeli, 21. B, N., 22. bron, 23. karate, 24. pet, 25. klan, 26. boriti, 27. dota, 28. len, 29. nazivi, 30. žena, 31. A. D., 32. Polana, 33. vile, 35. tetika, 36, Radovan, 38.
iskreni, 40. Rojan, 41. rt, 42. re' busi, 43. loden, 44. ose.
NAVPIČNO: 1. Križ, 2. R°“’ Piran, 4. open, 5. les, 6. Kr, j baleti, 8. Adele, 9. lari, 10- aJ.e' o8-DC, 12. Ai anta, 14. Peron,
dati, 17. tiran, 18. goriva, 20-	^
rina, 21. beta, 22. Bled, 23. K ^ 24. ponev, 25. klavir, 26. balin , Delon, 29. notes, 30. Židan, ru, 33. vaje, 34. Ante, 35. 4 38. Rod, 37. ars, 39. S. E., 40.

NOGOMET
V OSMEM DERBIJU
Remi je pravično plačilo za Triestino in Ponziano
«Belo-modri» so izenačili tik pred zaključnim žvižgom - Bleda igra Pro Gorizie
P0NZ1ANA — TRIESTINA 1:1
PONZIANA:	Magris, Gattonar,
Girello, G. Gerin, Del Picollo, Ra-valico, Trentin, Miorandi (61. min. Momesso), Dalle Crode, Lenardon, Januzzi, 12 Zadel, 14 Bembo.
TRIESTINA:	lanza, Lucchetta,
lanini, Fontana II, De Luca, Vene-ri> Garofalo, Foresti, Goffi, To-setto (61. min. Marcato), Dri, 12 fontana I, 14. Persello.
STRELCI: 40. min. Dri, 91. min-Januzzi.
SODNIK: Misturelli zi Verone.
. Na občinskem stadionu «Grezar» le vladalo pred samim začetkom Praznično vzdušje. Zastave, nad Pvajsettisočglava množica mladinska godba na pihala zavoda Marti-Pdt iz Milana je igrala vesele ko-račnice, na častni tribuni vidne po-htične in športne osebnosti. Pred ^acetkom odlikovanji za predsednica Venturo in Bebassa, ki je na-lo odlikoval z zlato kolajno kapetana Triestine De Luco ža 100 prvenstvenih tekem v dresu Triestine, ^kratka povedano vse je bilo od-hcno pripravljeno za ta derbi, ki bil zanimiv in poln razburljivih
dogodkov.
Po začetnem žvižgu je bilo opa-Zl’;i. da nogometaši občutijo vroče yz_dušje derbija, posebno nogometaši Triestine, ki se niso znašli. To Je seveda Ponziana takoj izkoristi-,a z uspešno taktično razporeditvi-J°- Ponziana je igrala z dvema Pravima napadalcema. Trentinom 'n .Januzzijem. Na sredini igrišča 'graia trojica Ravalico, Mioran-nh Lenardon. katerim je občasno Priskočil na pomoč še Dalle Crode.
Ponziana je torej diktirala svoj ternpo igre, Triestina je občasno odgovorila z redkimi protinapadi avoiice Goffi. — Dri.
P° prikazani igri bi si Ponziana "'orda zaslužila nekaj več že v Prvem polčasu vendar je prav Pred odmorom na podajo Zaninija z glavo presenetil Magrisa. Poseženo prednost so Tržačani sceli braniti že od prve minute §re drugega polčasa. Ponziana ni Popustila in je s prodornimi akci-Jami iskala pot do izenačenja. Ko Paje bila Ponziana v pravem «forcin-^0*. je Garofalo sprožil protinapad, Gerin ga je zrušil v kazen-Skem prostoru in sodnik je brez o-*'evanja^ pokazal na belo piko. Ma-gris pa je v akrobatskem posegu u-Saml smer Venerijevega strela iz L metrov in rešil v kot. Ta pod-'g Magrisa je dal, Ponziani nove-nki P0'6*'3 'n «modro-beli» so začeli oiegovati vratarja lanzo. Občin-; Vo j® že začelo zapuščati stadion "avijači Triestine so se že ve-
Vodeči Treviso se je v D li-Bi rešil poraza v Portogruaru minut pred koncem, kar Potrjuje, da je nekoliko utru-jen. Vendar spodrsljaj Trevi-izkoristil drugouvrščeni ariese (remi z Rovigom).
V® vodeči dvojici ni uspelo Prrfi do zmage, tudi med Pon-J'a^° in Triestino, ki sta se v edeljo srečali na občinskem odionu «Grezar», ni šlo pre-0 neodločenega 1:1, ki je na moštvi, ki si delita tretje me-™ najesvici.
.J-^žaškima četrtoligašema se 1®. P? zmagi nad Thienejem PrjWizol Audace, katerima s cfco zaostanka sledi Monte-turt' a' ^ enakim izidom je zaJ ?assano sicer z golom v Bdnji minuti igre presenetil ^dnago, v razburljivem dvo-°in, kjer je glavno besedo i-e‘ sodnik je Pordenone od-„ avtl z minimalno razliko Lino. pro Gorizia in Sampie-es.e sta se v nezanimivem ecanju razšli brez gola.
B. R.
selili
rači zrnage, ko jim je prekrižal kunH=u Januzzi. ki je v zadnjih se-a" igre z lepim strelom pre-
senetil lanzo in zapečatil izid na
1:1.
PRO GORIZIA — SAMPIE-TRESE	0:0
PRO GORIZIA: Siricano, Furlani, Campi, Zoratti, Torninovi, Mi-chelut, Trevisan, Ridolfi, Barile, Donda, Zuttion.
SAMPIETRESE: Compri, Mene-gotti, Monaudi, Boetto, Agostini, Migliorini, Turra, Castellini, Paset-to, Pelato II, Pelato I.
SODNIK: Viterbo iz Ivree.
Tudi v nedeljo ni Pro Gorizii uspelo zmagati. Na goriškem igrišču na Rojcah je imela v gosteh skromno ekipo Sampietreseja, proti kateri bi morali Goričani zmagati. Tekma pa je pokazala nasprotno, saj so bili prav gostje najbolj nevarni in domačini so imeli precej sreče, ko je sodnik razveljavil Sam-pietreseju gol zaradi prekrška njihovega napadalca. V resnici pa
prekrška ni bilo. Skratka, lahko rečemo, da sta ekipi igrali precej slabo in brez vsake zagrizenosti in volje do zmage. Zglodala je bolj trening-tekma kot pa prvenstveno srečanje.
Eno izmed redkih napadalnih akcij v prvem polčasu so izvedli gostje v 2. minuti, ko se je moral vratar Siricano izkazati, da je ubranil močan strel Pasetta,
V začetku drugega polčasa zgleda, da bodo Goričani ostreje pritisnili, saj v prvih minutah izvedejo nekaj napadalnih akcij. S časom pa se igra ustali na sredini igrišča in le od časa do časa izvedeta ekipi kako napadalno akaijo. Najugodnejšo priložnost cele tekme je imela Samietrese v 17. minuti, ko je Pasetto z glavo dosegel gol. Sodnik pa je precej tvegano azdetek razveljavil, češ da je Pasetto napravil prekršek nad goriš-kim. branilcem.
ODBOJKA
PO SOBOTNI ZMAGI PROTI QUATTRO TORRI
Borovci že matematično v C ligi tri kola pred koncem prvenstva
Slovenskim tretjeligašem Krasu, Boru in Bregu ni uspelo, da bi premagali svoje nasprotnike
MOŠKA D LIGA Bor — Quattro Torri 3:1 (15:13, 15:3, 11:15, 15:13)
BOR: Fučka, Kodrič, Kralj Može, Nadlišek, Neubauer, Plesničar, Požar, Prašelj, Ugrin, Vodopivec, Žerjal.
QUATTRO TORRI: Merlo, Virgili, Bergamini, Calzolari, Fusi, Rifelli, Zambelli, Bertoni, Poli, Bratti, Rossetti, Malacarne.
SODNIKA: Braiato (RO) in Do-riguzzi (TS)
Po tej tekmi lahko mirno rečemo, da je prvenstvo že zaključeno, čeprav manjkajo do konca še tri kola. Z zmago nad neposrednimi zasledovalci si je Bor že tudi matematično zagotovil končno prvo mesto in s tem pravico, da nastopa pirhodnje leto v C ligi. Svojo izredno uspešno sezono so «plavi» kronali z zmago proti ekipi, ki je
iiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiimiuiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiuuiiiiiiiiiiiinmiiiiiiiiuiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiHiiiiiiiiiiiMiiiiuiiiiiiuiiiiuiiiiiiiiii
KOLESARSTVO
NA DIRKI VETERANOV
Vižintin (Adria) najhitrejši na končnem cilju v Lonjerju
Tekmovanje ob 30-letnici Osvoboditve je odlično uspelo
Na letošnji otvoritveni dirki veteranov v Trstu, ko so kolesarji nastopili na dirki ob 30-letnic Osvoboditve v Lonjeerju, ni mogel član lonjerskega kluba Adria Bruno Vižintin pripravuti prijetnejšega presenečenja. Z odlično izpeljajo vožnjo je na. končnem cilju v Lonjerju premagal v skupnem sprintu svojega najnevarnejšega nasprotnika Emilia Bevilacquo, kateremu ni uspelo, ba bi prav v odločilnem trenutku našel dovolj moči za zmago. Vižintinovo prvo mesto pa je prav gotovo tudi odraz odlično izpeljane taktike članov lonjerskega kluba, ki so stalno nadzorovali dirko in hranili svoj najnevarnejši adut za zaključno fazo. Presenečenje je popolnoma u-spelo.
Takoj po startu v Bazovici je v prvem krogu ušla četverica Pisani, Monteduro, Scagnol in Pelizzola. Ti so do četrtega kroga nabrali precejšnjo prednost, ko sta zadnja dva padla in zaradi precej resnih poškodb odstopila. Preostalima ubežnikoma ni uspelo, da bi svojo prednost obdržala. Najprej je odnehal Pisani, Monteduru pa se je pridružili Bonanno. Ta je v zadnjem krogu na progi Padrigče - Gropada - Bazovica izvedel izreden napad in se otresel svojega tovariša na begu ter sam prevozil en krog in pol naporne proge Bazovica - Hudo leto - Bazovica. Pri drugem vzponu proti Hudemu letu ga je glavnina ujela in njegova naloga je bila praktično opravljena, saj je dovolj izmučil svoje zasledovalce. Kolesarji so začeli skupaj voziti iz Bazovice proti Lonjerju. na ovinku pri Katinari je prešel v vodstvo Vižintin in se s preko osemdesetimi kilometri na uro spustil proti cilju.
Poleg zmagovitega Vižintina in izredno borbenega Bonanna moramo omeniti še Macarola in Maverja, ki sta odlično krila vse napadalne akcije asvojih dveh klubskih tovarišev ter v ozadju nadzorovala vse najnevarnejše nasprotnike.
Vrstni red na cilju:
1.	Bruno Vižintin ((Adria), ki je 64 km prevozil v 1.50’.
2.	Bevilacqu:. Emilio (UCT) isti čas
3.	Pisani Antonio (SCV Cottur).
4.	Monteduro Alessandro (SCAT).
5.	Forcillo Faliero (SCAT).
6.	Zerial Lino (UC Triestini).
7.	Macarol Adriano (Adria).
8.	Grisan Sergio (SCV Cottur).
9.	Da Ben Bruno- (SCAT) 10” zaostanka.
10.	Maver Nino (Adria) 10” zao stanka.
16. Bonanno (Adria) 2’40”zaostanka.
NA DIRKI AMATERJEV
Mladi Sosič vedno boljši
Mladi Sosič vozi med amaterskimi kategorniki vedno boljše. V nedeljo je nastopil na 86 km dolgi krožni progi v Lignanu ,kjer je s preko 43 km na uro zmagal Casagrande. Sosič pa se je uvrstil o-tu glavnine, ki je zasledovala dvanajsterico kolesarjev, ki so si na
progi in se je spet izkazal, vendar pa mu še manjkajo izkušnje, saj je prvo leti med amaterji. Njegovi nasprotniki pa so nekater' že prekaljeni vozači.
Vrstni red dirke v Lignanu:
1.	Casagrande (GS Dese), ki je 86 km prevozil v 1.58’ s poprečno hitrostjo 43,792 km na uro.
2.	Favero (Libertas) zaost. 17”
3.	De Lorenzo (K 2)
4.	Paro (Sacilese)
5.	Ceschia (Hausbrandt)
20. Sosič (Adria)	zaost. 20”
R. PEČAR
ROKOMET
Duina — Renault 22:10
V nedeljskem kolu italijanske prve rokometne lige je tržaška Duina brez težav odpravila v Rimu Renault in tako ohranila prvo me-
polovici proge po ulicah Lignana I sto na lestvici. Sedaj pa se priče
nabrali nekaj metrov . prednosti. Slovenski kolesar je bil stalno med najboljšimi na njemu neprimerni
nja za vodeče Tržačane nevaren del prvenstva, saj se bodo morali ekipami prve italijanske lige.
V soboto so borovke nepričakovana klonile proti objektivno slabšemu nasprotniku. Vzrokov za poraz je več: dolga in utrudljiva vožnja, nekoncentriranost barovk, ki so zgrešile veliko število servisov in sprejemov ne najboljša razsvetljava v telovadnici in odsotnost Ravbarjeve. Če so borovke zaigrale zelo povprečno moramo reči, da so nasprotno igralke Bočna zaigrale zelo borbeno tako v obrambi kot v napadu. Od nasprotne ekipe se je odlikovala Ele-na Delmestre — visoka igralka, ki je tolkla nad blokom «plavih». Razumljivo je, da je ekipa iz Bočna igrala tako zagrizeno, saj se bori za obstanek v ligi, medtem ko so borovke glede tega na varnem.
Naslednjo tekmo igra Bor v Per-
do zadnjega upala na spodrsljaj i narčič. Kralj, Prašelj, Mesesnel«, naših odbojkarjev.	I Jevnikar.
Sobotno srečanje med najboljšima ekipama te lige je povsem zadovoljilo ne preštevilne privržence odbojke, ki so se zbrali na stadionu «L maj». Igra je bila borbena, napeta in nazadnje tudi kvalitetna. Gostje so stopili na igrišče s trdnim namenom, da se Tržačanom maščujejo za pekoč poraz iz prvega dela prvenstva.
Medtem ko sta bila prva dva seta lahek plen borovcev, je prišlo v tretjem do preobrata, ko je izredna obramba igralcev iz Ferrare prevladala nad napadom slovenskih odbojkarjev, zaradi česar je bil potreben še en set. Tedaj pa, ko je Quattro Torri postavil na tehtnico delo celotne sezone, saj bi mu zmaga dala še kakšno upanje za napredovanje, pa je Bor zaigral res edinstveno in na koncu tudi zasluženo zmagal.
MOŠKA C LIGA Kras — Grandi Motori 1:3 (15:8, 6:15, 9:15. 13:15)
KRAS: B. in L. Milič, Marušič,
Škrk, Vesnaver, živec, Žerjal in Drasič.
GRANDI MOTORI:	Bravin, Ven-
turi, Luisi, Matteucci, Rovatti,
Underweger, Trost in Nemaz.
SODNIKI:	Grasatto (Treviso),
Zacchigna in Doriguzzi (Trst).
Tudi v svojem predzadnjem domačem nastopu je šesterka Krasa prepustila celotni izkupiček tržaškim odbojkarjem Grandi Motori.
Derbi je bil zanimiv in na zadovoljivi tehnični ravni, Tržačani pa so zmagali po zaslugi večje učinkovitosti na mreži. Obe ekipi, ki ne moreta več izboljšati svojega položaja, sta zaigrali sproščeno.
Trener Drasič je že od vsega začetka poslal na igrišče dva mlajša igralca, ki nista med p~ven-stvom veliko nastopala. Predvajana igra je bila dopadljiva in predvsem v prvem delu srečanja so krasovci pokazali dobršno mero borbenosti.
Kljub slabim rezultatom pa je vzdušje v Krasovem taboru še kar dobro in igralci že kujejo načrte za prihodnjo sezono.
-bs-
ŽEKSKA C LIGA A-' Bolzano - Bor 3:1 (11, -10,
9, 10)
AP BOLZANO: Belloni, Pivetta,
Rossi, Delmestre, Dal Bosco, Tioz-zo, Modolo, Zfmpieri, Orio, Galas.
BOR:	Bolčina, Bossi, Glavina,
Jazbec, Kufersin, Furlanič, Per-
denonu proti domači ekipi. Za to srečanje se bodo marale borovke zelo potruditi, saj njihov položaj na lestvici ni več zadovoljiv.
Šada
Breg — Sala Trento 1:3 (15:6, 11:15, 2:15, 12:15)
BREG: Klabian, Pavletič( Mene-ghetti, Sancin, Olenik, Trenta, Križ> mančič, Lovrečič.
SALA TRENTO: Defanti, L. in K. Angeli, Dal Piaz, Petrucci, Squario, Frisignelli, Pagnacco, Massaggia, Pelini.
V zadnjem kolu je na domačih tleh Breg zgubil tekmo z ekipo iz Trenta, ki je tudi njegov neposredni tekmec v boju za obstanek.
Tekma sama ni bila zanimiva. I-gralke iz dolinske občine so nam-
(Nadaljevanje na 7. strani)
KOŠARKA
A - 2 LIGA
Lloyd na zadnjem mestu lestvice
Prandoni — Lloyd Adriatico 73:70 (36:31)
PRANDONI: Waslep 20, Abate 10, Pedrazzi 9, Buschi 10, Valon-cini 6, Mafezzoni 12, Baggi 6, De-fendi, Melegoni, Negri.
LLOYYD ADRIATICO:	Brooks
32, Meneghel 4, Pozzecco 1, Jacuz-zo 20, Bassi 2, Millo, Forza, Čepar 4, Oeser 7. Chittolina.
Tržaški Lloyd si je neverjetno zapravil edinstveno priložnost za obstoj v A-2 ligi. Na sporedu je bil namreč spopad med kandidatoma za izpad in zasluženo je zmagal Prandoni, ki je predvajal boljšo skupno igro. S tem porazom je Lloyd obtičal na zadnjem mestu na lestvici in se bo le s težavo izkopal iz tega položaja.
OSTALI IZIDI
Alco — Duco	69:82
Snaidero — IBP	83:79
Rondine — Pinti Inox	65:63
LESTVICA: Snaidero 14; Duco 10; Alco, Pinti Inox in IBP 8, Rondine 6, Prandoni 2. Lloyd Adriatico 0.
PRIHODNJE KOLO: Snaidero — Lloyd, Duco — Pinti Inox, Prandoni — IBP, Alco — Rondine.
Marko
iiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiuiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiitifiHiiuiuiiiiiiiriiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiii
NAŠE PETERKE V RAZNIH NIŽJIH KOŠARKARSKIH EiGAH
Prepričljiva zmaga borovcev v slovenskem derbiju dečkov
Inter 1904 trd oreh za vse naše košarkarje
amimMmiiiiHiuiiiiiiiimiiiimiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiimiiimiiimimiinmiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiinmmimiMiimmiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiii
ATLETIKA
NA S0LSKEM STADIONU NA KOLONU
DIJAKI SOLE «F. LEVSTIK» ODNESLI VSA PRVA MESTA
Nastopilo je 119 tekmovalcev slovenskih nižjih srednjih šol
Atletska sekcija Bora je prišla v soboto do svojega predzadnjega organizacijskega napora med tem šolskim letom. Po uspelih tekmovanjih v krosu in v dvorani, so nižješolci nastopili tudi na stadionu v klasičnih panogah.
Troboj jea vsebovl tek na 60 metrov, met krogle in skok v daljno. Že samo dejstvo, da je sobotono tekmovanje obiskalo skupno 119 dijakov, govori v prid tej propagandni zamisli, ki je kot po navadi odkrila nove talente za atletiko in potrdila napredek drugih, ki se s tem športom že ukvarjajo.
Proseška šola «Fran Levstik» je tokrat le premagala opensko kon-
kurenco «Srečka Kosovela», ki je bil doslej navadno najbolj uspešen. Zmaga proseške šole je zavisela v dobri meri od masovne udeležbe, ki je bila vedno odlika tega zavoda. Tokrat so Prosečani zadeli v črno tudi glede zmag v posameznih starostnih kategorijah in pre pričljivo zmagali z Arisom Sedma-Ifom, Pavloru Bukavcem in Bogdanom Budinom.
Med obsolutno najboljše rezultate je treba prištevati dosežka Furlana in Budina v metu krogle in odličen. Bigattonov skok v daljino.
Letnik 1963 je bil najbolje obiskana kategorija. Tekmovalo je
kar 45 dijakov. Srednji letnik je nastopil z 31 tekmovalci, dva starejša pa s 43. Tekmovalni pogoji so se razlikovali le v metu krogle. Najmlajši so metali orodje težko 3 kga, ostali pa 4 kg.
Organizacijsko je bila prireditev glede na razpoložljive moči zelo hitro izvedena v samih 3 urah. Preglavice je povzročala le nebrzdanost velike večine dijakov.
Tekmovanje je sovpadalo s skoraj prvim pravim pomladanskim dnem, kar je ugodno vplivalo na ves potek srečanja.
Podrobne rezultate posameznih nastopov bomo objavili v prihodnjih dneh.
1. DIVIZIJA
Bor A — Inter 1904	68:81
(33:45)
Bor A: Guštin 6. Lisijak 8, Ra-žem, Košuta, Francia 9, Vatovec 17, Žerjal 4, Kraus 20.
INTER 1904: Micol 6, Metlica 23, Rosada 18. Vaiassi, De Rosa, Ra-dessich 12, Palisca, Pascon 17, Ritossa 4, Moschioni 1.
Borovci so si tokrat zapravili zmago ze v uvodnih minutah igre. Neverjetno je. s kakšno lahkoto so igralci Interja v prvih minutah lovili odbite žoge tako v obrambi kot v napadu in nemoteno ciljali na koš «plavih». Borovci se nikakor niso mogli zbrati ne v obrambi ne v napadu, v protinapadih pa jim nikakor ni uspelo prodreti .
Najnevarnejši je bil za borovce visok' center Metlica, ki je v o-brambi lovil vse odbite žoge. v napadu pa je izkoristil vsak met. Nasprotnik je tako stalno gospodaril na igrišču, razen v nekaj minutah drugega polčasa.
EKR
Begliano — Kontovel 73:72 (31:30)
KONTOVEL: Nabergoj 1, Bukovec 7, Ukmar 6, Kralj 4, D. Za-vadlal 2, P. Starc 52.
Tudi Kontovelci so pustili v Be-glianu obe točki, potem ko so stepih na igrišče brez Adrijana Za-vadlala in Lukše. Prvič pa je po dolgi odsotnosti nastopil Rajmund Kralj.
Prvi polčas se je pričel zelo slabo za obe ekipi, saj sta igrali medlo in nepovezano. Igra je bila vseskozi izenačena, o čemer priča tudi delni rezultat prvega polčasa. Tudi v drugem polčasu se položaj ni spremenil. Tedaj se je razigral Peter Starc, ki je v drugem delu srečanja dosegel 35 točk, kar pa ni zadostovalo. Nasprotnik si je z boljšo skupno igro zagotovil nekaj točk prednosti, ki so mu zadostovale za končno zmago.
I. S.
KADETI
Inter 1904 — Polet 74:23 (41:9)
POLET: Andolšek 2, Škabar 7, Sosič V. 4, Vitez 5, Ferluga 2, Da-nev 3, Malalan.
Proti močni tržaški peterki so Po-
letovci doživeli visok poraz, ki je pa še kar v dostojnih merah, če pogledamo ekipo, s katero so se Openci predstavili na igrišču. Manjkala sta namreč Taučer in Kalin, medtem ko si je Škabar kmalu nabral štiri osebne napake. Tako so večji del tekme v Poletovi peterki praktično igrali naraščajniki, ki se seveda niso mogli upirati takemu nasprotniku.
Poletovci so na splošno zaigrali še kar dobro, če upoštevamo odsotnost dveh standardnih igralcev; bolje od drugih je igral Škabar, predvsem v drugem polčasu.
Servolana — Kontovel 53:42 (27:23)
KONTOVEL: Ukmr 2, Bukavec 2, I. Starc 6, Košuta 8, Ban 8, Starec, Nabergoj 3, Perini 18.
Kontovelci so v Skednju zgubili že osvojeno tekmo. Zmago so si zapravili z izredno slabo igro v drugem polčasu, potem ko so začeli zelo dobro. Obramba je uspešno zaustavljala nasprotnikove napade, vendar pa so slovenski fantje napravili nekaj neumnih napak, zaradi katerih so bili ob vodstvo.
L S.
DEČKI
Bor — Kontovel	72:46
(34:18)
BOR A: Mesesnel 5, Canciani 1, Mazzucca 8, Dovgan 31, Slobec 6, Gombač 8, Koren 7, Gruden 6.
KONTOVEL: Ban 15, Bukavec 20, Prašelj 4, Micheli 2, Majovski 5, Sferza, Zuppin in Milič.
V povratnem srečanju je Bor zmagal v domačem derbiju s Kon-tovelom. Srečanje ni bilo povsem zanimivo. Kontovel je bil visoko poražen tudi zaradi odsotnosti standardnega igralca Klavdija Starca. «Plavi» so zmago povsem zasluži li, ker so bili bolj organizirani v napadu in v obrambi. Prikazali pa so tudi boljšo skupno igro. Dobre podaje soigralcev, pa je izkoristil predvsem Fulvij Dovgan, ki je bil najboljši strelec srečanja.
CANGIA
Flaminio — Bor B 103:12
(61:2)
BOR B: Jančar (k) 6, Štavar, Andlovič, Zobec, Zubalič 4, Simčič 2.
FLAMINIO: De Nardi 18, Dudine (k) 35, Fanelli 14, Giraldi 18, Tof-fui 4, Pagnini, Busolo 4, Ferro 8, Marchesan 2.
Prosti meti: Bor B 0:8, Flaminio 5:12.
V	nedeljo so mladi borovci igrali v Naselju sv. Sergija proti tamkajšnjemu Flaminiu in pričakovano visoko zgubili. «Plavi» so nastopili brez treh standardnih igralcev Brane, Kerpana in Ambrožiča), zato je bila njihova naloga še težja, saj niso utegnili obdržati razliko v dostojnih mejah.
edko
FINALE NARAŠČAJNIKOV
Kontovel — Alba Cormons 80:58 (48:27)
KONTOVEL: Perini 12, I. Starc 30, Čuk 18, Ban 8, Nabergoj, Kosovel 4, Bukavec 8.
Kontovelci so v zadnji tekmi prvenstva naraščajnikov slavili lepo zmago proti Albi iz Krmina. Tako so uspešno zaključili prvenstvo, ki jim je dalo veliko zadoščenja.
Tekmo so domačini odlično začeli in po sedmih minutah igre vodili z 21:6, s čemer so zapečatili usodo krminskih igralcev.
V	drugem delu srečanja so Kr-minčani nadoknadili nekaj točk zaostanka, vendar pa so bili Kontovelci predaleč, da bi jih lahko še ujeli.
I. S.
NOGOMET
OBČNI ZBOR TRIESTINE
Jutri zvečer bo v prostorih trgovinske zbornice izredni odbčni zbor članov Triestine, ki je bil že sklican v prvi polovici februarja po odstopu predsednika Belrorra in njegovih sodelavcev. Vendar je bil takrat občni zbor odložen na 16. april. Beirosso in tovariši, ki uradno niso še preklicali odstavke, so izjavili, da nameravajo ostopiti v primeru ostrih polemik in kritik. Kot zgleda, je torej usoda Triestine odvisna od jutrišnjega občnega zbora, kjer bodo morali člani razjasniti pojme in zavihati rokave, da bi zaključili polemike in zapleljale. ti tarajo Triestino že vrsto let.
B. R.
FRANCI STRLE:
31.
PARTIZANSKI VOLK SAMOTAR
DOGOVOR NA RISNJAKU
Kol hrvatskim in slovenskim prebivalstvom v dolinah vladarin Cabranke ni bilo nikdar sovraštva. Vedno sta i,. uaii sloga in bratsko sode.lovanie. Tudi sodelovanje i
hrva tr-ga in bratsko sodelovanje. Tudi sodelovanje med zgled lmi in slovenskimi partizani na tem področju je bilo Pojavi-5 °-d vse§a začetka. Pa vendar so se Sčasoma začelo bosu • 1 razna nesoglasja. Rojevalo se je nekakšno Iju-ve£ ]mJe' ki pa ni bilo značilno za navadne partizane, tem-e za posamezna njihova poveljstva, gledalSelej V zgodovini so poveljniki po malem ljubosumno enoti 1 J13 .d'fuge enote. Prizadevali so si, da bi v svoji bolj- zbraJi io obdržali najboljše borce, da bi imeli naj-tìzaYin °r°žie. 'n da bi si nabrali največ slave. Ker je par-največ n^'H-ik3!0 or°žja in ker je bila njih oborožitev kar Poveljn'k V5Sna od iznajdljivosti in sposobnosti posameznih ko več t V’ i6. bil0 razlogov za tako ljubosumnost še toli-tudi d	ie Pri delitvi zaplenjenega orožja prihajalo
0 sporov, ki pa niso imeli nacionalističnih korenin.
•akcij	in goranski partizani so izvedli več skupnih
trtočjo a.,|°,50 štirje partizani kočevskega bataljona s popolni -in 1Cn<? nrganizirane narodne zaščite v Brodu na pasodk .aPrila 1942 razorožili tamkajšnjo, domobransko °' Vso oborožitev so odnesli na slovensko stran,
ujetnike in kraj pa so prepustili delniškim partizanom, ki so prepustili delniškim partizanom, ki so 1. maja 1942 vkorakali v Brod na Kolpi s hrvatske strani, že takrat so nekateri posamezniki postavili vprašanje, ali smejo slovenski partizani prihajati na hrvatsko stran ter tam napadati in razoroževati sovražne postojanke. Ni se jim zdelo prav, da so jih Slovenci prehiteli in da so jim samo štirje pred nosom oteli toliko orožja, ki bi ga bili brez večjih težav lahko dobili tudi delniški partizani, če bi se bili malo bolj pomujali seveda, tako pa je zmagal zakon hitrejšega in spretnejšega brez kakšne zle namere.
Prva dobro organizirana skupna akcija je bil napad na Italijane v Starem trgu ob Kolpi, ki se je začel 1. junija 1942 ob šestih zjutraj. Pri tem napadu so sodelovali: iz Notranjskega odreda 2. ali Kočevski bataljon z vsemi petimi četami in 3. bataljon Miloša Zidanška (3. bataljon Notranjskega odreda), iz Dolenjskega odreda Belokranjski bataljon in enote 3. bataljona Goranin iz sestave Primorsko-goranskega NOP odreda. Po hudih bojih so se morali Italijani umakniti iz zunanjih obrambnih položajev. Ko so Slovencem prišli na pomoč še Hrvati so partizani sovražnika obkolili v šoli, župnišču in cerkvi. Opoldne so boji dosegli višek, pozno popoldne pa je Italijanom prišla pomoč iz Vinice in Sinjega vrha in partizani so se morali umakniti.
Sledil je napad na - Osilnico 12. junija 1942. Napad se se je dobro razvijal in je trajal 5 ur. Padlo je 12 fašistov in karabinjerjevr Potem so se partizani morali umakniti, ker e Italijanom v Osilnico prišla pomoč iz Cerovega. Po izjavi Jožeta Klanjška-Vasje so se goranski partizani, ki so bili tam v zasedi, umaknili brez boja, kar je bil povod za nove medsebojne očitke.
Vrh so nesoglasja dosegla po napadu na Italijane v Banji Loki. Pri napadu na Bonjo Loko 21. junija 1942 so sodelovale tri čete goranskih partizanov, dve na zavarovanju, ena (omladinska ali Jastrebova) četa pa v napadu, od slovenskih partizanov pa vse Kočevski bataljon, ki je
tedaj štel blizu 800 ljudi. Partizani so zavzeli več bunkerjev in zgradb ter zaplenili 3 puškomitraljeze, eno težko bredo in 12 pušk. Od tega orožja so Hrvati dobili en puškomitra-Ijez in 7 pušk, kar pa se jim je zdelo premalo. Zlasti radi bi bili dobili težko bredo, ki pa so jo iz goreče stavbe odnesli slovenski partizani. Pravico do tega orožja so si lastili zaradi junaštva Branka Petranoviča-Jastreba, ki je baje prvi prišel do mitralješkega gnezda, potem pa je padel, ko je šel v hlev po mulo, da bi plen naložil in odnesel.
Priče s hrvatske in slovenske strani so povedale ,da se partizani obeh narodnosti na kraju samem niso prerekali zaradi delitev orožja in te skupne akcije. Kočevski partizani so bili slabše oboroženi od svojih goranskih tovarišev, bili pa so bolje oskrbljeni s hrano. Hrvatje so prav radi hodili na slovensko stran, da so se malo najedli, in so bili zmeraj pripravljeni ob delitvi orožja zamižati kako puško ali mitraljez, samo da bi še naprej ohranili tako tovariške odnose. Z druge strani so se Hrvatje zadovoljili z nekaj pištolami, ki so jih potrebovali za bombaše. Pištole za bombaše so pobrali tudi nekaterim svojim patizan-kam, te pa so bile zelo užaljene in so v štab V. operativne cone sporočale precej popačena dejstva. Ta štab je sklepal, da se hrvatskim partizanom godi velika krivica in tako je prišlo do nesoglasij, ki sta jim morala reševati Glavni štab NOP odredov Hrvatske in Glavno poveljstvo slovenskih partizanskih čet.
Najprej bi bil moral nesoglasja izgladiti operativni oficir štaba V. operativne cone Savo Vukelič s predstavniki štaba 3. grupe odredov. Kaže pa, da so bili na tej ravni odnosi preveč zaostreni in da med predstavniki teh štabov ni moglo priti do soglasij. Zadevo je bilo treba urediti na najvišji ravni. Kaže, da je bila s tem v zvezi Viktorju Kraševcu zaupno pomembno poslanstvo.
Anton Hace, ki zdaj živi v Markovcu, se spominja, da je v začetku julija 1942 k njemu na partizansko bazo v Loški potok prišel Viktor Kraševec, češ da ima važno in
nujno pot v Stari log na Kočevsko. Anton Hace je zanj mobiliziral konje z voziškom in ga odpeljal čez Sodražico proti «lebiču. Dobro se spominja njegove lepo negovane puške z daljnogledom, zato je nemogoče, da bi v njegovem spominu prišlo do kakšne zamenjave. Hace ga poprej sicer ni osebno poznal, je pa o njem že veliko slišal, kako odličen strelec je.
Nedvomno je Viktor Kraševec kot obveščevalni oficir štaba V. operativne cone nesel v Glavno poveljstvo slovenskih čet zelo zaupno pismo, ki ga hrvatski tovariši niso marali po navadnem kurirju. Več o tem ni znanega. Pač pa je dokazano, da je Jaka Avšič 14. julija 1942 dobil pooblastilo za spremstvo dvajsetih mož, ki naj mu jih da štab 1. slovenskega proletarskega udarnega bataljona Toneta Tomšiča. Ali je spremstvo zares štelo 20 ljudi ali pa kaj manj, tega ni bilo mogoče popolnoma dognati, je pa tako spremstvo zares dobil. Boris Uzar, ki je bil pomočnik mitraljezca pri Bogdanu Marčenku-Tigru, se dobro spominja, da so šli v spremstvu članov glavnega štaba nekam na Hrvatsko. Pot jih je vodila čez Koprivnik, kjer so jim skuhali zelo dobre žgance.
Na pogovore v štab V. operativne cone. ki je bil tedaj na Risnjaku v Gorskem kotarju, sta odšla člana Glavnega poveljstva slovenskih partizanskih čet Jaka Avšič-Hrast in dr. Aleš Bebler-Primož. Spotoma se jima je priključil še komandant Kočevskega odreda Jože Klanj šek-Vasja. Na Risnjak so mogli priti šele 15. junija 1942 in istega dne so se najbrž začeli tudi pogovori s komandantom V operativne cone Veljkom Kovačevičem, ki pa jim je bil navzoč komandant Glavnega štaba NOP odredov Hrvatske tovariš Ivo Rukavina-Vladič bili pa so tam tudi čini štaba 2. odreda 5. operativne cone. O sklepih in doseženem soglasju s tega sestanka izvemo v poročilu dr. Aleša Beblerja-Primoža, ki ga je napisal 17. julija 1942 nekje na Kočevskem, najbrž v štabu Kočevskega odreda.
( Aluautjevanie sledi)
SPORT SPORT SPORT
NOGOMET
26. KOLO 1. ITALIJANSKE LIGE
V Neaplju padlo kar osem golov Še en odločilen gol Alta fini j a
Usoda Vareseja že zapečatena - Ogorčen boj na dnu lestvice - Inter le zmagal
Štiri kola pred koncem kaže, da prvenstvo le še ni zapečateno. Juventus je bil v zadnjih tekmah precej nezanesljiv in le velika izkušenost in zvitost «starega» Altafi-nija mu je omogočila, da se je rešil. Napoli pa se po pekočem porazu v Turinu še ni vdal in še u-pa na kak napačen korak vodečega. V tem smislu se Vinicievo moštvo nadeja, da bo v nedeljo Lazio presenetil Parolovo ekipo v Turinu.
Cagliari, ki osvaja točke že devet kol zaporedoma, bi kmalu spravil na kolena Turinčane. Uslugo mu je sicer že na samem začetku napravil Merini, ki je premagal svojega vratarja Zoffa, nato pa je goste tik pred koncem rešil veliki Altafini, ki je tudi tokrat pokazal vso svojo iznajdljivost.
Napoli je na svojem igrišču Ternano kar zasul z zadetki. Vratar gostov, Nardin je moral kloniti sedemkrat, kar predstavlja pravi rekord za letošnje prvenstvo. Kot smo že omenili, se Napoli še ni vdal: za tako igro in za tako borbenost bi si nedvomno zaslužil najvišji naslov.
Do zmage se je v tem kolu ponovno dokopal tudi Lazio, ki je brez vsake težave odpravil Varese, Torinu pa doma ni uspelo premagati Sampdorie, ki je tako iztržila pomembno točko v boju za obstanek.
Po številnih razočaranjih je Inter le zmagal. Pred svojim občinstvom je namreč ugnal Fiorentino in to z uspešnim strelom Boninsegne z 11-metrovke. Vsekakor pa je dogodek te tekme dejstvo, da je sodnik izključil Facchettija, ki doslej še ni bil nikoli izključen.
Na dnu lestvice je Varese že o-samljen in tako nima več možnosti, da bi ostal v ligi. Poleg njega pa bosta v B ligi drugo leto igrali še dve moštvi, ki bosta po vsej verjetnosti izšli iz te četverice: Ternana, Vicenza (obe po 19 točk), Sampdoria in Ascoli (obe po 20 točk). Najuspešnejša je bila v tem kolu prav gotovo Vicenza, ki je sicer minimalno premagala Ascoli, najslabše pa je igrala Ternana, ki je kot smo že omenili doživela katastrofo v Napoliju. V prihodnjem kolu bo na sporedu dokaj pomembno srečanje v tem dramatičnem boju za obstanek, saj bosta v Ascoli Piceno igrala istoimenska e-kipa in Ternana. Poraz te bi najbrž bil usoden.
* * *	X
BEOGRAD, 14. — Juriča Jerkovič, odlični nogometaš splitskega Hajduka, bo igral v izbranem moštvu Evrope, ki bo sredi junija na-
Edson Arantes Do Nascimento, ali bolje Pelé, ne nastopa več s Santosom in z nogometno reprezentanco Brazilije, kljub temu pa se še vedno aktivno ukvarja z nogometom. Pelé namreč potuje po svetu in uči najmlajše nogometnih prvin. Prejšnje dni se je «o rey» mudil v Italiji (Busto Arsizio)
stopilo na poslovilni tekmi slovite- Meier in Dierickx so se mu tako iz-
ga nemškega igralca Helmutha Hal-lerja, ki je nastopal več let zaporedoma tudi v Italiji
KOLESARSTVO
PARIZ - ROUBAIX
Roger D« Vlaeminck presenetil Merckxa
ROUBAIX, 14. - Reger De Vlaeminck je že tretjič zmagal na klasični dirki od Pariza do Roubaixa ter je s tem izenačil Merckxov dosežek. De Vlaeminck je zmago osvojil v samem finišu, ko je za las premagal svetovnega prvaka. Sicer pa je bila to izredno lepa dirka z razburljivim zaključkom. Merckx je 8 km pred ciljem preluknjal in De Vlaeminck, De
muznili. Belgijec pa se ni udal in jih je po čudovitem zasledovanju dohitel kilometer pred ciljem. Vendar pa se je pri tem preveč utrudil in mu je tako zmanjkalo moči za zmago. VRSTNI RED
1.	De Vlaeminck, ki je prevozil 277,5 km v 6 urah 52’ in 4” (srednja hitrost 40,406 km na uro)
2.	Merckx
MOSKVA, 14. - Sovjetska šahovska federacija je sporočila, da bo slovesna razglasitev Anatolija Karpova za novega svetovnega prvaka v četrtek, 24. t.m. Karpov bo ob tej priložnosti dobil zlato kolajno in lovorov venec. Kot je znano, je mladi sovjetski šahist postal svetovni prvak, ker Fischer ni hotel igrati dvoboja z njim.
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Forstsam na vrhu Ignis preutrujen
Osmo kolo tega prvenstva bo na sporedu jutri
Zaključil se je prvi del prvenstva v skupini za državni naslov. In prav v zadnjem kolu je prišlo do dveh večjih presenečenj. Mobil-quattro je namreč v Milanu premagal evropskega prvaka Ignisa iz Vareseja in tako je spet Forst iz Cantuja sam na vrhu lestvice.
Vse kaže torej, da Ignis ni vzdržal velikega napora, ki ga je moral prendesti v zadnjih dveh tednih. Ignis je namreč igral najprej proti Innocentiju, nato proti Forstu, finalno tekmo za evropski naslov proti Real Madridu, v nedeljo pa proti Mobilquattru. Če dodamo še, da nastopajo italijanski in evropski prvaki brez Meneghina, ki si je poškodoval roko, potem pa je 'jasno, da varovanci trenerja Gam-1 be niso mogli vzdržati tako velikega napora.
Preseneča pa poraz Innocentija
■ n iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiuiiiii m im mii m n m inni im n iiiiiii m mi unii iiiiiiiiiiui milili uuiiiii m 1111111111 iiiiii n unii milili i mili iiiiiiii iiiiiiiiiiiii
SMUČANJE IN SMUČARSKI SKOKI
V	Kranjski gori dvojno slavje Ochoe
V	Planici Willy Piirsfl pred Norčičem
Španec Ochoa zmagal v slalomu in v veleslalomu - Piirstl osvojil Poldov memorial
KRANJSKA GORA, 14. — Štirinajsti pokal Vitranc, ki bi moral letos veljati za svetovni pokal, a ki ga niso izpeljali zaradi pomanjkanja snega, je osvojil olimpijski prvak v slalomu iz Sappora Španec Francisco Fernandez Ochoa. Prireditev v Kranjski gori, ki je veljala le za Fis točke, je ob odlično pripravljenih progah in ob čudovitem spomladanskem vremenu popolnoma uspela.
Ochoa je bil v obeh tekmovalnih dneh, v soboto in v nedeljo, daleč najboljši. Najprej je v slalomu za skoraj 3 sekunde premagal Avstrijca Kniewasserja, nato pa je osvojil zmago še v nedeljskem veleslalomu, ko je znašala njegova prednost pred Avstrijcem Brunner-jem 2 sekundi.
V slalomu se je izkazal tudi jugoslovanski as Bojan Križaj, mladinski evropski prvak v tej disciplini, ki je zasedel dobro 'šesto mesto. Vendar pa jè Bojan zapravil edinstveno priložnost, da bi bil še bpljši, saj je bil po prvem teku na drugem mestu. V veleslalomu je imel smolo, ker je po odlični vožnji v prvem teku v drugem padel in ostal brez uvrstitve.
Vsekakor pa je bila konkurenca v Kranjski gori precej močna; o-menimo naj le italijansko ekipo, za katero so nastopali De Chiesa, Stricker, Amplatz, ki je pred kratkim osvojil evropski pokal, Pietro-giovanna, Plank, Senoner, Ober-frank in drugi.
Vrstni red v slalomu:
1.	F. Ochoa (Šp.)
2.	Kniewasser (Av.)
3.	Stricker (It.)
4.	Morgenstern (Av.)
5.	Heiddeger (Av.)
6.	Križaj (Jug.)
110”37
113”06
113”23
113”41
113”47
113”95
Vrstni red v veleslalomu:
1.	F. Ochoa (Šp.)	183”65
2.	Brunner (Av.)	185”67
3.	Plank (It.)	185”31
4.	Wenzel (Liecht.)	186”50
5.	J. Ochoa (Šp.)	186”73
* * *
PLANICA, 14. — Dolina skakalnic je letos, sicer dokaj pozno, le doživela svoje tradicionalno slavje. Na sporedu sta bili namreč tekmi za pokal Kongsberg in pa 7. memorial Janeza Polde. V vseh treh preizkušnjah je šla zmaga Avstrijcem: najprej je mladi 18-letni Toni Innauer zmagal v članski in mladinski konkurenci za pokal Kongsberg, nato pa je v nedeljo Willy Piirstl, zmagovalec novoletne turneje, osvojil še Poldov memorial.
Konkurenca v Planici je bila izredna, saj so v bistvu nastopili
najboljši Avstrijci, odlični Poljaki, predstavniki iz Švice s svetovnim rekorderjem Walterjem Steinerjem na čelu in pa drugi.
Willy Piirstl si je zmago zagotovil že s prvim skokom, ko je bil odličen. V drugem skoku je bil soliden in je tako zadržal prednost pred presenetljivim Bogdanom Norčičem. Ta je s to dobro uvrstitvijo postal tudi jugoslovanski prvak. Na drugo, tretje in četrto mesto so sé uvrstili trije Avstrijci, Wanner, Millonig in Innauer, kar potrjuje izredno moč te ekipe.
Pod skakalnico v Planici se je tokrat zbralo 10 tisoč gledalcev, ki so videli kopico lepih skokov in ki so bili nadvse zadovoljni z izvrstno prireditvijo.
i Rezultati tekmovanja za pokal	
Kongsberg:	
ČLANI	
1. Innauer (Av.)	271,8
2. Wanner (Av.)	257,2
3. Loštrek (Jug.)	247,7
MLADINCI	
1. Innauer (Av.)	203
2. Justin (Jug.)	193,7
3. Kogler (Av.)	179,9
REZULTATI TEKMOVANJA	
ZA POLDOV	MEMORIAL
1. Piirstl (Av.)	216,8 (109, 100)
2. Norčič (Jug.)	214,3 (105, 104)
3. Wanner (Av.)	203,0 ( 89, 115)
	
DUBLIN, 14. — Lord Killanin, predsednik mednarodnega olimpijskega odbora je na -JSL kongresu mednarodnih športnih časnikarjev v Dublinu izrazil prepričanje, da bo v Montrealu vse pravočasno pripravljeno za izvedbo olimpijskih iger, ki bodo prihodnje leto od 17. julija do 1. avgusta.
v Sieni. Innocenti je torej izgubil še eno priložnost, da se približa vrhu lestvice in da poseže v borbo za državni naslov. Zaostanek Milančanov za Forstom pa je sedaj kar šest točk.
Forst je brez naprezanja odpravil Sinudyne, medtem ko se je tek-	
ma med zadnjima na	lestvici kon-
čala z zmago Saclà v	gosteh.
Izidi 7. kola Mobilquattro - Ignis	92:85
Forst - Sinudyne	112:87
Jolly - Saclà	68:75
Sapori - Innocenti	66:63
Lestvica	
Forst Cantò 12, Ignis Varese 10,	
Sinudyne Bologna 8, Innocenti Milan, Sapori Siena in Mobilquattro Milan 6, Saclà Turin in Jolly Forlì 4.
Prihodnje kolo (jutri, 16.4.)
Forst - Jolly, Sapori - Mobilquattro, Ignis - Saclà, Innocenti. - Sinudyne.
Najboljši strelci
Jura (Mobilquattro) 194, McMil-len (Sinudyne) 193, Morse (Ignis) 182, Recalcati (Forst) 150, Marzorati (Forst) 145, Marisi (Jolly) 138, Bariviera (Innocenti) 136, Paleari (Saclà) 122, Mitchell (Jolly) 121.
«YU KOŠARKA 75» V SOBOTO V LJUBLJANI
Kristančič: «Nujna temeljita organizacija v vseh društvih»
Zanesljiva zmaga «zahoda» (107:91) ■ Jerkov najboljši igralec tekme
Jugoslovanska košarkarska liga se je zaključila. Zadar je zasluženo osvojil peti naslov državnega prvaka.
V	Ljubljani so za zaključek letošnje prvenstvene sezone priredili festival «Yu košarka 75» s tradicionalnim srečanjem med izbranima selekcijama «zahoda» in «vzhoda».
ŽIVAHNA KONFERENCA
V	soboto zjutraj je bila v Ljubljani, v hotelu Lev, konferenca na temo: jugoslovanska košarka v minuli sezoni. Shoda so se udeležili najvišji zastopniki jugoslovanske košarkarske zveze, sodniki, trenerji, igralci in novinarji.
Goste je pozdravil inž. Kristančič. Uvodno besedo je spregovoril zvezni trener jugoslovanske reprezentance Mirko Novosel, ki je na kratko orisal uspehe in neuspehe minule sezone. Uspehov je bilo ve-
liko: prvo mesto na balkanskih igrah, srebro v Portoriku, evropski naslov z mladinci. Skratka, kvaliteta jugoslovanske košarke se jc znatno dvignila. S tem pa so se porajala tudi nekatera vprašanja, ki jih bo treba nujno rešiti, da se bo napravilo korak naprej v večjem razvoju košarke. Paziti bo treba predvsem na trenerske kadre, vzgojiti nove sodnike in preprečiti nešportne dogodke, ki so jim bili vsi priča na zadnjih tekmah (predvsem v Zadru). Treba pa bo tudi, da športni novinarji zavzamejo pravo merilo pri pisanju o košarkarskih tekmah, tako da se bo ta športna panoga še v večji meri popularizirala v Jugoslaviji in zabeležila večji kvalitetni napredek.
Razvila se je nato živahna debata, v katero so posegli novinarji, sodniki, trenerji in sam čosič, ki je precej ostro posegel v debato.
miiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiimiuiimiiinuiuimiiiiiiiimiuiiiimimuiimiimiiiiiiuiiiiniiimiii
ROKOMET
FINALE EPP V DORTMUNDU
Po zmagi nad Borcem Vorivarts (NDR) prvak
Rokometaši iz Banjaluke poraženi s 17:19
. rt nt r
Cbuk Jura (Mobilquattro) je trenutno najboljši strelec prve jfali-janske košarkarske lige
DORTMUND, 14. — V velikem finalu evropskega tekmovanja rokometnih prvakov je njbral banja-luški Borac priznati premoč Vor-wartsa, prvaka iz Nemške demokratične republike. Borac, ki je dosegel izreden uspeh že s samo uvrstitvijo v finale, je bil skozi vso tekmo enakovreden nasprotnik nemške ekipe; popustil je le na koncu, kosi je Vorwàrts priboril dva zadetka prednosti. Jugoslovanski predstavnik je sicer imel priložnost, da bi izsilil podaljšek, vendar pa ga je najbrž izdala prevelika živčnost in v določeni meri tudi nenaklonjenost danskih sodnikov, ki sta napravila v drugem polčasu nekaj grobih napak.
Za Borac sta najbolje igrala vratar Arslanagič, ki je branil odlično predvsem proti ' koncu, in pa Radenovič, v drugem delu se je razigral tudi učinkoviti Selec, ki je dal največ zadetkov,- medtem ko je izvrstni reprezentant Karalič nekoliko razočaral, saj je med drugim zgrešil dva, sedmerca. Pri Nemcih
niiiiiiiiiiiiiiiiifiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
ITflLUflNSKfl m JUGOSLOVANSKA ODBOJKARSKA PRVENSTVA
Beograjska C zvezda državni prvak
Željko Jerkov (Jugoplastika) je dobil nagrado «Sportskih Novosti» kot najboljši košarkar «YU košarka 75»
ITALIJANSKA A LIGA — MOŠKI
Tržaška Are Linea je v Turinu doživela gladek poraz. V treh setih so Tržačani osvojili komaj 10 točk in domaci Cus jih je odpravil v manj kot eni uri igre. Na vrhu lestvice je trenutno še vedno Ariccia iz Rima. ki ima dve točki prednosti pred najhujšim tekmecem Cus iz Turina. Po zadnjem porazu je položaj Are Linee še vedno nevaren in nespremenjen.
IZIDI 22. KOLA
Ariccia — Lubiam	3:2
Cesenatico — Coop	Itàlia	3:2
Pneus — Gorena	3:1
Cus Turin — Are	Linea	3:0
Panini — Paoletti	3:1
Cus Catania — Ruini	3:2
Cus Pisa — Cus Siena	3:1
LESTVICA
Ariccia 42; Cus Turin 40; Panini 36; Cus Pisa 28; Pneus Parma 24; Gorena in Cesenatico 22; Paoletti, Coop Italia in Lubiam 20: Are Linea 16; Cus Catania in Cus Siena 8; Ruini 0.
1. JUGOSLOVANSKA ŽENSKA LIGA
Odbojkarice 1. jugoslovanske lige so v soboto in nedeljo odigrale zadnje kolo. Po pričakovanjih so postale nove državne prvakinje igralke Črve-
JIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIIIIIIIIIIIIIIIinillIIIIIIIIIIIIHHIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIHIII
Italijanska nogometna prvenstva
A LICA
IZIDI 26. KOLA Bologna — Milan	0:0
Cagliari — Juventus	1:1
Cesena — Roma	0:0
Inter — Fiorentina	1:0
L.R. Vicenza — Ascoli	1:0
Lazio — Varese	2:0
Napoli — Ternana	7:1
Torino — Sampdoria	1:1
LESTVICA
Juventus 37; Napoli 34; Torino, Lazio in Roma 32; Milan in Bologna 29; Inter 27; Fiorentina 25; Cagliari in Cesena 23; Ascoli in Sampdoria 20; L.R. Vicenza in Ternana 19; Varese 15.
PRIHODNJE KOLO (27.4.) Ascoli — Ternana, Fiorentina — Cagliari, Juventus — Lazio, Milan
—	Cesena, Napoli — Inter, Roma
—	L.R. Vicenza, Sampdoria — Bologna, Varese — Torino.
NAJBOLJŠI STRELCI A LIGE
16 zadetkov: Pulici (Torino)
15 zadetkov: Savoldi (Bologna)
13 zadetkov: Chinaglia (Lazio)
11 zadetkov: Oraziani (Torino) in Prati (Roma)
B LICA
IZIDI 28. KOLA Alessandria — Taranto 3:0 Arezzo — Avellino	1:0
Atalanta — Catanzaro 1:0 Brindisi —	Spai	2:2
Foggia —	Parma	3:0
Genoa — Novara	0:0
Palermo —	Perugia	0:0
Pescara —	Como	1:0
Reggiana — Sambenedett. 3:0 Verona — Brescia	2:2
LESTVICA
Perugia 38; Verona 35; Palermo 33; Como in Catanzaro 32; Avellino in Atalanta 29; Pescara, Brescia, Novara, Genoa, Foggia in Spai 28; Sambenedettese 27; Parma 26; Taranto 25; Alessandria 24; Reggiana 22; Arezzo 21; Brindisi 17.
PRIHODNJE KOLO (20.4.) Avellino — Perugia, Brescia — Alessandria, Catanzaro — Pescara, Como — Atalanta, Genoa — Foggia, Novara — Brindisi, Parma
—	Verona, Sambenedettese — A-rezzo, Spai — Palermo, Taranto
—	Reeeiana.
C LICA
A SKUPINA IZIDI 29. KOLA
Belluno — Bolzano	0:0
Clodiasott. — Padova	1:1
Juniorcasale — Pro Vercelli 0:0
0:0 1:1 0:0 3:0 4:1 2:0 1:1
Lecco — Legnano Mantova — Seregno Mestrina — Vigevano Monza — S.A. Lodigiano Piacenza — Venezia Solbiatese — Cremonese Trento — Udinese
LESTVICA
Piacenza 40; Udinese in Monza 36; Seregno 34; Clodiasottomari-na 32; Cremonese in Mantova 31; Trento in Padova 29; Vigevano in Lecco 28; Belluno in Venezia 27; S.A. Lodigiano in Juniorcasale 26; Pro Vercelli in Bolzano 25; Solbiatese in Mestrina 23; Legnano 22. PRIHODNJE KOLO (20.4.)
S.A. Lodigiano — Belluno, Monza — elodiasottomarina, Legnano
—	Juniorcasale, Venezia — Lecco, Pro Vercelli — Mantova, Bolzano
—	Mestrina, Padova — Piacenza, Udinese — Seregno, Vigevano — Solbiatese, Cremonese — Trento.
D LICA
C SKUPINA IZIDI 28. KOLA
1:1
0:1
0:0
1:0
3:2
Rovigo — Adriese Legnago — Bassano Coneglianese — Caorle Montebelluna — Dolo Pordenone — Lignano Pro Gorizia — Sampietrese 0:0 Portogruaro — Treviso	1:1
Ponziana — Triestina	1:1
Audace — Thiene	1:0
LESTVICA
Treviso <3; Adriese 38; Triestina in Ponziana 33; Audace 32; Montebelluna 31; Pordenone 30; Bassano 29; Portogruaro in Pro Gorizia 28; Coneglianese 27; Legnago 26; Lignano 25; Sampietrese 24; Thiene 21; Dolo in Caorle 20; Rovigo 19.
PRIHODNJE KOLO (20.4.) Thiene — Adriese, Dolo — Coneglianese, Triestina — Lignano, Legnago — Ponziana, Rovigo — Pordenone, Caorle — Montebelluna, Audace — Portogruaro, Treviso — Pro Gorizia, Bassano, — Sanpietrese
ne zvezde iz Beograda, ki so v 18 prvenstvenih tekmah prav tolikokrat zmagale. Po dveh letih zaporedoma je tako prišel državni naslov z Reke v Beograd. Rečanke so letošnje prvenstvo končale na drugem mestu, kar je nedvomno dober uspeh glede na to, da so v teku prvenstva zamenjale kar tri trenerje. Obenem pa moramo pripomniti, da je po lanski sezoni zapustila Reko češka igralka Bendova. Tudi to odsotnost se je v izdatni meri poznalo.
IZIDI 10. KOLA
Crvena zvezda — Mladost 3:0 Ri jeka — Sindjelič	3:0
Partizan — Pelagičevo	3:1
Kaštela — Breza	1:3
Jedinstvo — Radnički	0:3
KONČNA LESTVICA Crvena zvezda 36: Rijeka 28; Radnički 26; Mladost 22; Breza 20; Sindjelič 18; Pelagičevo 8; Kaštela 4; Jedinstvo 2.
šesterki Kaštele in Jedinstva bosta morali v prihodnjem prvenstvu igrati v drugi zvezni ligi.
1. JUGOSLOVANSKA MOŠKA LIGA
Derbi kola je bil odigran na Reki med domačo šesterko in Spartakom iz Subotice, ki je skupno z Mladostjo iz Zagreba največji kandidat za novega prvaka. Po pravi maratonski bitki, ki je trajala preko 3 ure, sa zmagali gostje. Vodeča Mladost v Kraljevu z domačo Ribnico ni imela večjih težav, pa čeprav so imeli domačini podporo preko 2.000 gledalcev. Modriča je spet presenetila in to z zmago nad beograjskim Partizanom.
IZIDI 21. KOLA
Ribnica — Mladost	0:3
Željezničar — Jedinstvo (Br) 0:3 Crvena zvezda — Vojvodina 3:0 Vardar — Gik Banat	3:0
Rijeka — Spartak	2:3
Modriča — Partizan	3:1
Jedinstvo (Sp) — Bosna 3:2
LESTVICA
Mladost 38; Spartak 36:	Crvena
zvezda 34; Jedinstvo (Br) 30; Gik Banat 24; Jedinstvo (Sp) 22; Partizan 20: Rijeka in Ribnica 18; Bosna in Vardar 16; Modriča 14; Vojvodina 8; Željezničar brez točk.
MOTOCIKLIZEM
Ceccotto v ospredju
MILANO, 14. — Johnny Ceccotto je spet premagal italijanskega asa Giacoma Agostina. Devetnajstletni pilot iz Venezuele je torej ponovno
v ospredju in obeta se mu izredna motociklistična kariera.
ZMAGOVALCI:
50 cc :Lazzarini (piovatticci)
125 cc: Bianchi (morbidelli)
250 cc: Ceccotto (yamaha), 6. A-gostini (id.)
350 cc: Ceccotto (yamaha), 2. A-gostini (id.)
500 cc: Agostini (yamaha)
;
m i
i —
1.	Sprint
2.	Barbaggio
1.	Pirose
2.	Aquitania
1.	Giuseppe
2.	Lampione
1.	Pepilo
2.	Quadrilustre
1.	Riccio da Parma
2.	Espcro
1.	Tasso
2.	Cayar KVOTE
12 — 16.299.944 lir 11 —	465.700	lir
10 —	28.500	lir
2 -3 —
4 -
5 —
6 —
2
X
X
X
2
X
2
1
2
X
2
X
sta bila najboljša Rose, ki je predstavljal nerešljivo uganko za jugoslovansko moštvo in Pietzsch, ki je zanesljivo vodil svoje soigralce.
Letos so imeli Jugoslovani predstavnika v obeh finalih za pokal evropskih rokometnih prvakov. V moškem je kot rečeno izgubil Borac, v ženskem pa so bile pred tednom dni poražene igralke Lokomotive.
Borac (Banjaluka) — Vorwiirts (Frankfurt na Odri) 17:19 (8:9) BORAC: Arslanagič, Selec (6), Radenovič (4), Karalič (5), Jančič, Unčanin, Vujinovič (1), Vukša, B. Golič, M. Golič (1), Bijelič, Ke-kerovič.
VORWAERTS: Potsch, Glasmann (1), Pietzsch (4), Weber (3), Rose (6), Schmidt (1), Engel (2), Welter (1), Fiedrich, Meier (1).
Bologna — Milan	X
Cagliari — Juventus	X
Cesena — Roma	X
Inter — Fiorentina	1
L.R. Vicenza — Ascoli	1
Lazio — Varese	1
Napoli — Ternana	1
Torino — Sampdoria	X
Atalanta — Catanzaro	1
Pescara — Como	1
Verona — Brescia	X
Pisa — Rimini	1
Catania — Bari	X
KVOTE
13 — 1.438.000 lir 12 —	85.500 lir
češ da je treba na takih ^ shodih priti do konkretnih zaključkov ut ne se spuščati v nekoristno fraza-rjenje. (Nekatere intervencije s0 bile namreč zgolj nekonstruktivna
kritika proti sodnikom, proti predstavnikom društev itd.)
čolovič (tehnični vodja Partizana iz Beograda) je dejal, da id13
vtis, da je zajela jugoslovansko košarko dokajšnja mera inertnosti, ki seveda škodi nadaljnjemu razvoju te panoge v Jugoslaviji-
Kristančič pa je ob koncu povzel misli vseh, ki so na tej konferenci intervenirali, in ugotovil, da Je v jugoslovanskem košarkarskem krogu prišlo do «samozadovoljstva» za dosežene uspehe. Pristavil je, da je vsaka stvar v razvoju povezana s številnimi^ stranskimi komponentami (tehnična ra' ven, sodniki, kvaliteta igre, sistem igre itd.), bistveno pa je vprašanje klubskih funkcionarjev. Vsako društvo mora biti temeljito organi; zirano, kajti ni uspeha pri nobeni stvari v razvoju brez temeljite °n-ganizacije. Če bodo klubski funkcionarji na višini, v tem primeru ne bo problemov v zvezi s^ sodniki, s kvaliteto košarke, z nešportm-mi izgredi itd.
Kristančič se je navzočim zahvalil za sodelovanje in želel nasvidenje na bližnjem evropskem košarkarskem prvenstvu, ki bo junija v Beogradu.
JERKOV NAJBOLJŠI
Popoldne je bila v hali Tivoli tradicionalna tekma dveh izbranki reprezentanc «zahoda» in vzhoda»-Zmagal je «zahod», čeprav so bil0 uvodne minute igre v prid «belih»; ki so s Slavničem na čelu igrah bolj napadalno in učinkovito P03 košema.
Ko pa je Skansi, trener da» poslal na igrišče «dalmatinsko bando» (čosič, Jerkov, Šolman. Tvrdič in Djerdja) pa je bilo za nasprotnike konec.
Nagrado «Sportskih Novosti» za najboljšega košarkarja tega sre0a n ja je dobil mladi Jerkov, cente Jugoplastike.
Zbrani so bili torej na tej tekijh vsi najboljši košarkarji. Bila je 1 zadnja preizkušnja pred EP v Beogradu. Vtis smo imeli, da so košarkarji «prenasičeni» in da kan^ didati za reprezentanco niso v najboljši formi (glej Dalipagič, JeD" vac, čosič, Šolman). Je vzrok z to samo «prenasičenost»?
ZAHOD	-	VZHOD	1°7:91
ZAHOD (rdeči): Gvardjančič 4> Tvrdič 8, Djerdja 9, Delibasič 19-Šolman	8,	Varajič,	Ostarčevič	»,
Jelovac	18,	Jerkov	14, čosič	ly’
Knego 2, Plečaš 6.	v.
VZHOD (beli): Slavnič 14, Kl; čanovič 19, Georgijevski 8, Dalip3 gič 18, Kapičič 16, Vučinič 1, Drot^ njak, Živkovič 6, Farčič 5, Damja novič 4, Ivkovič, Radosavljevič.
SODNIKA:	Jakšič	(Beograd)	10
Oblak (Ljubljana).
GLEDALCEV: 4.000. PROSTI METI: «zahod» 25:32, «vzhod» 23-_
Izid prvega polčasa:	«zahod»
«vzhod» 49:46.	...
NAŠA NAJBOLJŠA PETERKA; Slavnič, Delibasič, Jerkov, coSI ’ Dalipagič.	.
BRANKO LAKOVIČ

r	f
Na sooolnem srečanju v Ljubljani je bil Mirko Novosel posebno pozoren. Igrali so namreč vsi jugoslovanski košarka ski repr ezentanti
.............................................................
Jugoslovanska nogometna prvenstva
2 ZVEZNA LICA
IZIDI 24. KOLA
Famos — Osijek	1:1
Vrbas — Šibenik	4:0
Igman — Borac	1:3
Iskra — Maribor	1:1
Zagreb — Rudar	9:0
Kozara — Bačka	0:0
Varteks — Crvenka	4:0
Novi Sad — Karlovac	0:0
Jedinstvo — Leotar	1:0
LESTVICA
Borac 36; Zagreb 35; Crvenka, Karlovac, Famos in Bačka 27; Osijek 26; Novi Sad .Vrbas in Varteks 25; Maribor 24; Igman, Leotar, Iskra in Jedinstvo 21; Šibenik 20; Kozara 19; Rudar 5.
PRIHODNJE KOLO (20.4.)
Varteks - Famos, Crvenka - Novi Sad, Karlovac - Kozara, Bačka - Zagreb, Rudar - Jedinstvo, Leotar -Iskra, Maribor . Igman, Borac -Vrbas, Šibenik - Osijek.
SLOVENSKA LICA
IZIDI 16. KOLA
Drava — Koper	0:0
Ilirija — Slovan	1:1
Pohorje — Železničar	1:0
Mercator — Vozila	0:1
Nafta — Kladivar	1:0
Mura — Ljubljana	3:1
Izola — Slavija	3:2
LESTVICA
Mura in Mercator 26; Ilirija 18, Pohorje 16; Slavija 15; Kladivar in Drava 14; Vozila in Slovan 13; Izola 11; Ljubljana 9; železničar 7; Nafta 6; Koper 5.
PRIHODNJE KOLO (20.4.)
Izola - Drava, Slavija - Mura, Ljubljana - Nafta, Kladivar - Mercator, Vozila - Pohorje, železničar - Ilirija, Slovan - Koper.
ZAHODNA CONSKA NOGOMETNA LIGA
IZIDI 14. KOLA
Triglav — Jadran LTH — Kamnik Litija — Adria Renče — Tabor Tržič — Sava Usnjar — Primorje
1:1
0:1
2:1
1:2
2:1
1:1
LESTVICA .	i7;
Litija 25; Primorje 23; Uad ^■i Tabor 14; Tržič. Kamnik in Allrrrjrflav LTH in Renče 11; Jadran 9: 11 a 8; Sava 5.
PRIHODNJE KOLO C20-4'^^. Usnjar - Triglav, Primorje	-
Sava - Renče, Tabor - Litija,
ITH, Kamnik - Jadran.	„
JUTRI: S. IRSKA — JUGOSLAVIJA	k0 i«
Jutri bo v Belfastu evropska pokalna tekma med Severno	pi
Jugoslavijo. V Severni Irski vlada za*o srečanje veliko zanimanje, ^^e-eventualna zmaga proti Jugoslaviji pomenila preporod za domač sejeli-zentanco, ki je nekdaj imela bogato nogometno tradicijo. ^veza,eda 1,11 tor jugoslovanske reprezentance Ante Mladinič pa z zaupanjem S' . ^io jutrišnji spopad, saj so vsi reprezentanti v dobri formi in bi mo uspešno opraviti to zahtevno gostovanje.
nogomet
V PRVENSTVU 2. AMATERSKE LIGE
Juventina izbojevala v nedeljo pomembno zmago nad Baz ovci
Tudi Primorje in Vesna sta tokrat pobrala ves izkupiček
OLAJŠANJE v ŠTANDREŽU
Juventina — Zarja 2:0
JUVENTINA: Bonato, Tavčar, Ta-Mi J, Nanut, Marvin, Uras,
f.... .........
Berdon, Ferletič, Montico, Gomi-šček.
ZARJA: Pavento, Križmančič, Sa-mese, Marši, Metlika, Marc, Grgič, Bon, Codagnone, Žagar, Grahonja.
)'
..	i&a#	'’WBIP
Edera v napadu pred vrati proseškega Primorja: vratar Andrej Kapun je tokrat posredov at uspešno in zanesljivo
II>|1'|'i„hIiIiu,n,|,l||lln,im,,n,,,,,umi,iiHHuHiiumMmiiuimmnmunMHmmnmMnmHmnnnmm
ATLETIKA
V NOVI GORICI
Kakovostim domača in tuja udeležba
Odlični Del Forno - Spodbuden nastop mladih borovk
2 odpravo nadvse slabe peščene dčh'? ■N°va Gorica na mah pri-v Pua na slovesu in «syntelast» je lVabii v nedeljo na start skoraj
Z načrtnejšo porazdelitvi moči bi Sonja lahko že dosegla okoli C3”, v taki konkurenci kot se je znašla v Novi Gorici pa se je zmedla,

kj Jugoslovanskih reprezentantov,
ohici0 sic.er le v izjemnih primerili w!i Val' novogoriški miting. . Re-, tU;j^na je bila tudi prisotnost * dz ' lejne' sai je nastopilo kar 6 ude-VenstvjT za<jnieSa evropskega pr-
Etizo*^! bneva je bil Videmčan v v?v-	Eorno z zmago v skoku
cu slno: p° lanskem medlem kon-Vajne le Eel Forno predstavil z ? tehnično varianto sovjetske V hfave».. Zalet izvaja po novem ryjg^1 °bliki kot skakalci «fosbu-Vico ’ S f>Qlhrožnim tekom, čez iet-«straH?3 shače v klasičnem slogu Posk , e- E)®! Forno je v prvem ctp w premagal vse višine: 200 je ’n y0, 210, 214 in 218 cm. Zaman skUs dq naskakoval 221, zadnji po-Za te bil prav brez možnosti. vdušii , anksim rekorderjem je na-ki je tudi naraščajnik Di Giorgio, raščair®-i akoval nov italijanski na-oh knVSK’ rekord 214 cm, se pa lično „CU zadovo!jil z še vedno od-Ta ^namko 210 cm.
Z8kl<i^nVsei1' italijanska panoga je bilj n 'a tekmovanj6. Še prej so rePreZp„fde!V mnogi Jugoslovanski brez tp*antl Luciano Sušanj je 80q jjj zav osvojil prvo mesto na (100 ^av tako pa: dve zmagi bič.	m) tudi Jelica J .ivli-
Prečne a,.ste dosegla časovno po-fetelj al1 celo slabe rezultate, za-tedi Drag0Pf Pa je nekaj takega
Bolfe dvideval.
Eočičp^-5® • i® izkazala veteranka skcčiip ■ v skoku v višino. Pre-kar 171 cm-
ta’,»™
iz Celovca so dosegli hi korha mesto z Mallejem v me-nik PfT ’ edini sovjetski predstav-
Ep	jev (4 na 800 m na
ji! zmar/111 Pa je brez težav osvo-USpe4f .na 3000 m. dežeie	so. bili atleti iz naše
®e’ Trža^1^311^ 80 dosegli tri zma-ber ie , ^ate Pa eno. Posebno do-Ohieniti cas 10”8 Casagrandeja. sežka v . ®re dva nadobudna do-E'rugouvr--118^6111 teku na 1500 m. slovenski SCe,na Šverc je popravila hitp čacn mladinski rekord z odlič-l5'letna p1 4’24”7' tretja — komaj ?a 11 SPS>r!tt.i iz Trsta - pa je deželBUr? 'zboljšala rekord na-lanska ppettijeva je tudi itaU-rašeajnice aklnja v krosu za na‘
ra Nasb,^0 Prišli do atletinj Bo-rena Ts»^Ul .ste dve 15-letnici: I-. Tavčarim1" ia S°nja Antoni, le 5. 2 ieva je metala kroglo ih ° tei zn^- Kaj lahko povemo Pričako^ ni.^rener je od nje krogl0 ig Pnbhzno 8,50. S 3-kg Vea 8 87 trena lani dosegla naj-hakirn orvvK ln ,njen napredek z e-Ptedruei dj?m bi bil v nedeljo kak ie torei t,,r|4er' Načrtni trening se fteval in dl v 4em priameru obre-le pred 7 'j6,.56 sP°mnimo, da se f^čela zmaifn .,prav v Novi Gorici l0’27 m ng°V1,ta pot Sonje Lukač Nadvse zarb,1"1 i47 letib) smo lahko n Sonja An? !30.1 s tem rezultatom, dostavili atoai 1® tekla na 400 m. kateri n-B , v zadnjo skupino, v
iič' Vsak sm I, tUdi Jelica Pavli' f1, je hil , - , zamisli kako hi-metrov ace,tek- Sonja je prvih fiaša nien PrcJ;Gkla v 27':5, dočim flO metriTi u°Sebni rekord samo na
sev^da^J9i u V drugem de'
fnltat na i3 nekoliko popustila, re-•er (K'>4 E,,)31! še vedno zelo do-
daleč
nad pričakovanji.
maino, 'lucu zanjo je tsezone zelo uspešen in vložen trud
ge je_ izplačal.	j_____
RESULTATI ' ...... :-';V '
100 m (moški):
1. Cašangrande (Goriziana) 10"8 100 m (ženske):
1. Pavličič (Osijek)	U"9
400 m (moški):
1. Ivičak (Železniki)	48”5
400 m (ženske):
1.	Pavličič	(Osijek)	56''4
Antoni	Sonja (Bor Trst) '34’'4
30C0 m (moški):
1. Ponomarjev (SZ)	8T5 ’2
1500 m (ženske):
1. Rajher (Sarajevo)	4’23’'9
800 m (moški):
1.	Sušanj	(Kvarner RI)	1'49'!0
4x100 m (ženske):
1. Kvarner RI (Duborvčič, Saršon, Jelovica, Flak)	52 2
4x100 m (moški):
1. Goriziana (Pecorari, Bressan, Franco,	Casagrande)	43'T
4x200 m (moški) :
li.	Olimpija LJ (Cankar, Koren, Lampič,	Penca)	l’JO’o
4x200 m (ženske) :
1. Olimpija LJ (Markič, Seliškar,
Djordjevič, Potnik) višina (ženske);
1. Fočič (Mladost ZG) višina (moški):
1. Del Forno (Libertas UD) daljina (moški):
1. Serafin (Goriziana) daljina (ženske) :
1. Fočič (Mladost ZG) krogla (moški):
1. Zecchi (CUS Trst) krogla (ženske):
1. Kladnik (Triglav KR)
5. Tavčar Irena (Bor Trst) kopje moški):
1. Malie (Celovec)
1'45’3 178
218
6,84
6,01
16.30
12.30 3,23
68,86
k. b.
STRELCI: v 25. min. p. p., Gomi-šček, v 31. min. Ferletič.
Juventina se je s to zmago in s porazom Flaminia oddaljila od spodnjega dela lestvice in sedaj lahko igra bolj sproščeno zadnje tekme prvenstva. Ta derbi je za štandrežce pomenil veliko, saj bi se v slučaju poraza morali «belo-rdeči» še dalje boriti proti izpadu. Sedaj je Juventina ujela Zarjo in ima tri točke več od Flaminia, ki pa nora odigrati še eno zaostalo tekmo.
Nedeljsko srečanje je bilo precej zanimivo. Videli bomo hiter nogomet, kar je redkost ob takih srečanjih. Štandrežci so že : 1 vsega začetka pritisnili in izvedli več napadalnih akcij, da bi prišli do zadetka. Po obleganju nasprotne obrambe, so domačini dosegli prvi gol z Gomišč-
RIM, 14. — Za sobotno mednarodno nogometno tekmo s Poljsko je italijanska nogometna zveza sklicala naslednje igralce:
Albertosi (Milan), Antognoni (Fiorentina), Bellugi (Bologna), Bettega (Juventus), Capello (Juventus), Chi-naglia (Lazio), Cordova (Roma), Fachetti (Inter), Gentile (Juventus), Oraziani (Torino), Francesco Mori-ni (Juventus), Giorgio Morini (Roma), Rocca (Roma), Savoldi (Bologna), Scirea (Juventus), Zoff (Juventus).
* * *
V prijateljskem srečanju reprezentanc «under 23» z Jugoslavijo, ki bo v sredo v Navem Sadu, pa bodo «azzurri» nastopili s to postavo: Bini (Inter), Boni (Sampdoria), Galloni (Milan), Casarsa (Fiorentina), Conti Paolo (Roma), D'Amico (Lazio), Danova (Cesena), Desolati (Fiorentina), Di Bartolomei (Roma), Libera (Varese), Mozzini (Torino), Orlandi (Cesena), Peccenini (Roma), Pecci (Bologna), Perico (Ascoli), Pulici Felice (Lazio).
Občni zbor Bora
Sinoči je bil v Trstu redni občni zbor Bora, na katerem so odborniki položili obračun enoletnega delovanja tega društva. O poteku občnega zbora bomo podrobneje poročali v prihodnjih dneh.
Kljub remiju proti Liberta-su je enajsterica Stocka ohranila vodstvo na lestvici, saj ni nobenemu od zasledovalcev uspelo priti do zmage. Drugouvrščeni Isonzo se je moral zadovoljiti z remijem proti S. A-ni, Édera pa je na Proseku proti Primorju doživela poraz. V proseških- vrstah je bil spet uspešen Rusija, ki z nedeljskim zadetkom začenja ogrožati zgornji del lestvice najboljših strelcev. Sagrado je z lahkoto odpravil Giarizzole, ki so po tem porazu matematično obsojene na izpad.
Na spodnjem delu lestvice smo zabeležili pomembno zmago Juventine nad Zarjo. S tem so Štandrežci pustili za petami Flaminio, ki je v Križu klonil Vesni. To je bil za Vesno 11. pozitivni nastop, s katerim je dohitela S. Anno (na sedmem mestu lestvice). Za petami Križanom pa so Campanelle, ki so zadale Costalungi osmi prvenstveni poraz. Portuale in Duino sta se razšla pri belem izidu, ki zadovoljuje bolj Delincane, čeprav njihov položaj na lestvici (predzadnje mesto) ostaja vedno kritičen.
IZIDI 26. KOLA Juventina — Zarja	2:0
Sagrado — Giarizzole 3:0 Costalunga — Campanelle 0:1 Libertas — Stock	1:1
Portuale — Duino	0:0
Primorje — Edera'	1:0
S. Anna — Isonzo.	1:1
Vesna — Ftemlnió	1:0
LESTVICA
Stock 36, Isonzo 33, Edera, Libertas in Portuale 31, Sagrado 30,S. Anna in Vesna 28, Campanelle 27, Primorje 26, Zarja in Costalunga 23, Juventina 21, Flaminio 18, Duino 17, Giarizzole 11.
PRIHODNJE KOLO (20. 4.) Duino — S. Anna Edera — Portuale Campanelle — Primorje Isonzo — Primorje Flaminio — Libèrtas Stock — Juventina Zarja — Sagrado Giarizzole — Vesna
B. R.
kom (pravzaprav za avtogol, sai se je žoge zadnji dotaknil branilec Zarje). šest minut kasneje a so dosegli Štandrežci s Ferletičem gol gotovosti. Potek tekme pa se je nekoliko spremenil, saj so igralci Zarje skušali priti do gola. Juventina na je presing nasprotnika izkoristila za protinapad. Naj omenimo, da je Nanut ob stanju 2:0 zastreljal enajstmetrovko.
SLAB NASPROTNIK (K SREČI!) Vesna — Flaminio	1:0
VESNA: Košuta, S. Tence, Vi-sintin, Kelemenič, Verzier, Skrem, B Tence, Valente, Degrassi, Bor-tolotti, Botti (Caharija), 12 Bogateč.
FLAMINIO: Parovel, Gregoratti, Guerrato, Flegar, De Bosicchi, Gallinoci II, Polli, Galinotti, Ambrosi, Di Pasquale, Pangher.
STRELEC: v 16. min. d.p. Valente.
Vesna je s tesnim izidom premagala slabi Flaminio, a s prikazano igro vsekakor ni zadovoljila. Križani so tokrat zaigrali izredno nepovezano, predvsem v obrambi (tudi zato, ker jih je tam trener Košuta ponesrečeno razporedil). Na srečo so Tržačani razpolagali z izredno slabimi napadalci, sicer bi bili «plavi» gotovo poraženi. O tekmi ni mnogo povedati, kajti igra se je odvijala večinoma na sredini igrišča Flaminia, a brez velikih presenečenj. Vredno je omeniti samo dva dogodka: izredno lep Va-lentejev gol iz daljine in odličen poseg Košute, ki je prav v zadnjih minutah preprečil sicer gotov zadetek. Kriška ekipa bi morala sedaj, ko se je rešila izpada, skrbeti bolj za dobro igor in predvsem za mlade sile.
Sandor
DOPADLJIVO SREČANJE Primorje — Edera 1:0 (1:0)
PRIMORJE: Kapun (Štoka), Blazina, Cimolino, Barbiani, Trampuš, Race, Maestrutti (Bolcich), Tomiz-za, Sugan, Drili, Rustja.
EDERA:	Medin, Denich, Mon-
gardini, Cicivizzo, Pintus Oldani, Villini, Grim, Rosetti (Gardoz), Vouch, Venier.
STRELEC: v 32. min. Rustja.
SODNIK: Vusizza iz Tržiča.
Z golom Rnustje si je Primorje proti Ederi zagotovilo dve dragoceni točki.
Srečanje na proseškem pravokot-
niku je bilo dopadljivo. Gostje, ki sodijo med močnejše ekipe te skupine so prišli na Prosek z namenom, da odnesejo obe točki, vendar so se morali takoj v začetku sprijazniti z dejstvom, da bodo domačini težka ovira. Primorje je dobro začelo. Obramba (pod režijo zanesljivega Barbianija) je odbila vsak poskus Tržačanov, ki so se znašli v težavah tudi na sredini igrišča, kjer sta Tomizza in Dioli diktirala svoj tempo igre. Morda nekoliko pomanjkljiv je bil le Race, ki ni našel pravega mesta. V' napadu je kot vedno blestel dinamični Rustja, ki je bil stalno trn v peti branilcev Edere. Prav Rustja je v 32. min. izkoristil lep pred-ložek Blazine in presenetil vratarja Medino. To je bil za Rustjo 12. gol v tem prvestvu, kar priča, da je napadalec Primorja v izredni formi.
Pred zadetkom Rustje je do gola uspelo tudi mlademu Maestrut-tiju, vendar mu je veselje do prvega gola v 2. ligi preprečil sodnik, ki ga je nerazumljivo razveljavil.
Po prejetem golu je Edera reagirala, vendar domačini niso popustili. V nadaljevanju se stanje na igrišču v bistvu ni spremenilo. Domačini so branili doseženo prednost, Tržačani pa iskali izenačenje, a se rezultat do konca ni več spre menil.
B. R.
V NOGOMETNEM PRVENSTVU 3. AMATERSKE LIGE
Primorec si je pridobil pravico do kvalifikacij za vstop v 2. AL
Precej zaslug za to ima Gaja, ki je De Macoriju iztrgala točko
TREBENCI NA VRHU Barcola — Primorec 0:2 (0:0)
BARCOLA: Delich, Sinico, Lozei, Presta, Lupatelli, Ramar.i, Sacca, Gregoris, Rosati, Tauceri, Garetti, Quercini.
PRIMOREC: V. Kralj, Pappatico, Sluga, Sosič, Manzutto, Husu, T. Možina, Fortezza, B. Kralj, V. Možina, M. Kralj, 12 M. Kralj H.
Strelci: v 30. min. d.p. B. Kralj, v 43. d.p. M. Kralj.
Sodnik: Roiac.
Gledalcev: približno 100.
V zadnjem kolu prvenstva je tre-benski Primorec tudi tokrat prinesel domov obe točki in se povzpel na prvo mesto lestvice, skupno z De Macorijem, ki je na Padričah samo remiziral z Gajo. Torej *’rimorec in De Macori se bosta morala mpet srečati. Šele po tej tekmi 1 imo videli kdo bo prestopil v drugo amaterske. ligo.
Vrnimo se k nedeljski tekmi Primorca. Trebenci so zaigrali precej slabo in se prebudili le proti koncu tekme, ko so nasprotniku kar dvakrat pretresli mrežo. V vrstah Primorca je obramba precej šepala in tudi sredina igrišča je igrala pod svojimi sposobnostmi, le napad zaigral dobro. V prvem polčasu se je igra odvijala na sredini igrišča in vratarja nista bila skoraj nič zaposlena. V drugem delu igre pa je Primorec -'.čel napadati, in ti napadi so čili precej r-točni. V 7. min. d.p. je M. Kralj I. imel izredno priložnost, ko se je znašel sam pred vra-
tarjem ter je žogo močno streljal proti vratom, vratar pa je strel u-branil. Tudi B. Kralj je pet minut kasneje nerodno zastreljal zelo lepo priložnost. V 30. min. d.p. je končno Primorec povedel. M. Kralj je lepo podal žogo na sredino kazenskega prostora in B. Kralj je žogo poslal v mrežo. Po prejetem golu so začeli domačini ostro napadati, a dve minuti pred koncem tekme je M. Kralj v protinapadu podvojil in s tem spravil rezultat na varno.
Kralj - Cibic
SLOVO S PORAZOM Lib. Prosek — Olimpija 4:0 (1:0)
LIB. PROSEK: Ražman, Lizzi, Babich, Pilat, Smolizza, Zudini, Tron, Morgan, Pregare, Gamboz, Boldrin.
OLIMPIJA: Bukavec, Husu, Štoka, Živec, Race, Blažina, Del Bene, Daneu, M. Milič, žužič (Rebula), D. Milič.
STRELCI: v p.p. v 37. min. Lizzi, v d.p. v 8. min. Babich, v 25. min. Lizzi, v 40. min. Pregare.
Po presenečenju, ki ga je pripravila Gaja in po zmagi Primorca nad Barcolo bo za napredovanje v 2. AT, potrebna še tretja tekma med Primorcem in De Macorijem, ki bo (po še nepotrjenih vesteh) v nedeljo, na občinskem igrišču v Miljah.
D. G.
Olimpija se je slabo poslovila od svojih navijačev. Proti proseškemu Libertasu je namreč doživela v zadnji najvišji poraz vsega prvenstva. Igra ni bila navdušujoča. Olimpija je bila:Je v,prvem polčasu enakovreden nasprotnik proseški ekipi. Odločilno pa je popustila v drugem polčasu, v katerem je Libertas dosegel ka rtri gole. Gostje so skušali nadoknaditi zamujeno, a primanjkovala je kondicija. Brez te pa pri nekaterih zaključkih športna sreča ni bila naklonjena moštvu iz Gabrovca. saj sta Blažina in M. Milič imela zelo dobre priložnosti, da pretreseta mrežo domačinov. Oba pa sta zgrešila cilj.
Olimpija je v tem prvenstvu po zadovoljivem začetnem in srednjem delu doživela v zadnjih tekmah krizo, iz katere se ni uspela rešiti vse do konca. Številni porazi so ji tudi pokvarili uvrstitev, ki je bila ob polovici prvenstva prav dobra.
O. G.
ZADOŠČENJE ZA DOMAČINE Gaja — De Macori	C:0
GAJA: Kante, Stranščak, Sosič, Križmančič, Vrše, Savarin, Rismon-do, Kalc, Baldasin, Brce, Grgič, 12 Gabrielli.
DE MACORI: Karlicek, Zucca, Vergan, Carmeli, Torresin, Di Sta-sio, D’Ambrosio, Saksida, Lionesti, Grezar. Guidi, 12 Campion.
GLEDALCEV: okoli 250
Prav v zadnji tekmi prvenstva je Gaja pripravila svojim navijačem prav gotovo najvičje zaoošče-
. ...........................................................................................................................im,......................................
NOGOMET
V MLADINSKIH PRVENSTVIH
LEPA ZMAGA PODLONJERSKEGA UNIONA PROTI MOŠTVU CMM NA TUJEM IGRIŠČU
V ostalih tekmah so naša moštva osvojila le tri točke
MLADINCI
CMM — Union 3:4 (0:3)
UNION: Čok, Del Bosco, Nanga-no, fffiŠfitS, Gllonna, Boschetti, Sas-.
si, Ancona, Benvegnù (v d:p. Liz-’ pohvaliti Marka Kralja, ki je igral
zi), Colja, Lapi.,
; STRELCI za Union: v 20. in 21. min. p.p. Lapi, v 30. min. Benvegnù in v 6. min. d.p. Colja.
Union je v nedeljo odigral svojo najlepšo tekmo proti močni e-kipi CMM, v kateri sta igrala tudi dva igralca, ki nastopata v promocijskem prvenstvu. Naši igralci so šli takoj v napad in so nevtralizirali ekipo CMM.
V	20. min. je padel prvi zadetek. Akcijo je sprožil Sassi, ki igra z naraščajniško ekipo, vratar je žogo odbil, žoga je prišla na noge Lapija, ki je dosegel prvi zadetek. Minuto kasneje je prišlo do druge ga zadetka, tudi tokrat z Lapijem, ki je dobil ponovno žogo od odličnega Sassija. Tretji zadetek je dosegel Union z Benvegnujem, po podaji kapetana Glionne.
V	drugem polčasu je Union dosegel še en zadetek, tokrat s Coljo, ki je prejel podajo od naraščajnika Lizzija. Ta je vstopil na igrišče namesto Benvegnuja. Ko je dosegel Union četrti zadetek je popustil in domačini so dosegli tri gole. Pet minut pred koncem sta bila izključena Ancona in še en Tržačan (zaradi grobe igre). Vsekakor lahko rečemo, da je bila igra lepa in je Union zasluženo zmagal, zlasti zaradi lepe igre v prvem polčasu. Na žalost ni bil zmožen odigrati tako lepo tudi drugega polčasa.
Mauro
Mladost — Fogliano 0:1
MLADOST: S. Gergolet, F. Lucijan, D. Gergolet, Devetta, Lakovič, Černič, Laurenčič, E. Gergolet, Frandolič, Kobal, Grilj.
Mladi doberdobski igralci tokrat niso izpolnili svojih želja: s tujega igrišča so se vrnili domov praznih rok. V ! lažbo jim je lahko le to, da je bil poraz tesen.
NARAŠČAJNIKI Muggesana — Primorec 1:1 (1:0)
PRIMOREC: Grgič, Kralj, Milkovič, Cibic, Rismondo, Orazi, Stojkovič, Malalan (Škerlavaj), M. Kralj, E. Kralj, Bak, 12 Čuk.
MUGGESANA: Barnaba, Gerome-glia, Sauroni, Baldi, Gardi, Zar-nada, Carbonini, Brani, Cini, Babich, Sabadin, 12 Sauli, 13 Bussi.
Strelci: 27. p.p Cini (M), v 14. min. d.p. M. Kralj (P).
Sodnik: Rodali.
V	nedeljo je naraščajniška ekipa Primorca odšla z miljskega igrišča s točko. Tekmo bi Trebinci lahko osvojili, saj so igrali s precej o-kmjeno postavo. V ekipi sta tokrat prvič zaigrala škrlavaj in Malalan, ki sta se precej dobro izkazala. V prvem polčasu so Trebenci zaigrali precej slabo, v drugem pa je šlo že boljše. V 24. p.p. je Muggesana prišla v vodstvo, ko je branilec Primorca nerodno podal žogo v svoj kazenski prostor, kjer se je je polastil srednji napadalec domačinov, ki je brez težav dosegel gol.
V	drugem delu so Trebenci začeli z napadi in v 14. min. so prišli do zadetka, ko je Rismondo lepo podal žogo Marku Kralju. Ta je močno streljal in žoga je neubranljivo šla v mrežo. Do konca tekme
se je igra odvijala pretežno na sredini igrišča in ne ena, ne druga ekipa nista imeli priložnosti za gol. Rezultat se torej ni spremenil. V vrstah'',(Prirrtorca je trèbà"' tokrat
res požrtvovalno in dobro!
Kralj -'Cibic
Vesna — Lib. Rocol A 1:1
VESNA: Bubnich, Zucca, Degrassi, Košuta, Sedmak, Kovačič, Guštin, Sosič, Potleca, Pipan, Biagi, 13 Eva.
LIB. ROCOL A: Mollo, Cigliani, Toffanin, Bianco, Lombardo, Lucia, Sau, Doronzo, Klobas, Baker, Chicco.
Neposredni spopad med ekipama, ki zavzemata dve najvišji mesti na lestvici, se je pravično zaključil z remijem. Obe ekipi sta pokazali zrelo in dinamično igro; tokrat je nekoliko odpovedal sodnik, ki je dosodil dve ubranljivi enajstmetrovki, izmed katerih so si Križani zapravili eno. Gostje so prišlo do gola prav z enajstmetrovko, medtem ko je za Vesno remiziral dinamični Guštin.
Med domačini moramo tokrat pohvaliti Kovačiča, ki je debro zaigral v vlogi «čistilca», in režiserja Pipana, ki je dobro vodil svoje moštvo.
Sandro
Primorje — Esperia Sv. Alojz
1:2 (0:1)
PRIMORJE: Bresciani, Lavrenčič, Briščiki, Bezin, Zampa, Persi, Lenza. Milič, Adamič, Terčič, A. Rupel. Strelec za Primorje: v 12. min. p.p. A. Rupel.
Tudi tokrat so naraščajniki Primorja šli z igrišča poraženi.
Naj takoj omenimo, da je bila postava «rdeče-rumenih» zelo okrnjena. Manjkalo je kar pet standardnih igralcev, toda lahko rečemo, da tisti, ki so joh nadomestili, niso razočarali. Igra je bila vseskozi zanimiva. Obe ekipi sta prikazali dober nogomet in sta si bila povsem enakovredni, zato bi bil remi pravičnejši rezultat te tekme, zlasti če omenimo dejstvo, da so domačini zadeli kar dve prečki.
Najprej so prišli v vodstvo gostje po lepi in hitri akciji. S tem golom se je zaključil prvi polčas. V nadaljevanju so gostje takoj v u-vodnih minutah podvojili, toda «rde-če-rumeni» niso popustili in zmanjšali par minut kasneje rezultat z lepim golom A. Rupla.
V ostalih minutah igre so bili domačini nevarnejši od Tržačanov, toda gostje so se spretno in skrbno branili, tako da je rezultat ostal nespremenjen do končnega žvižga.
H. V.
Breg — Ponziana	1:1
BREG: Mauri, Kuret M., Kreva-tin, Grizonič, Novello, Lovrečič, Kuret D. (Sancin), Peroša, Ferlu-ga, Klun, Prašek
PONZIANA:	Colautti, Vecchiet,
Gregor!, Lodi, Rados, Lakatos, Santoni, Cesar, Severi, Samsa, Rocco.
STRELCA: Prašel in Rocco (P).
Bregovi naraščajniki so začeli tekmo s Ponziano na vso moč In vse je kazalo, da bodo naši predstavniki z lahkoto premagali goste. Minilo je pet minut, ko je Lovrečič zastreljal udarec s pike. Malo kasneje je Prašel po lepi o-sebni akciji od sredine igrišča, prodrl v kazenski prostor Ponziane in lepo ukanil izvrstnega vratarja Co-
lauttija. V nadaljevanju si je Ponziana opomogla in postopoma prevzela vajeti igre v svoje roke (tudi zaradi nesložnosti «plavih»). Po odmoru so gostje pokazali zobe in sredi polčasa	|_s~mdsebnim
Roccom. Nato p* seJe vratar Mau-ri dvakrat zelo^^fefe«a1JJn*'rešil svoja vrata pred gotovim zadetkom. Remi je torej pravičen izid.
Jolo
ZAČETNIKI
Breg — Esperia Pio XII 0:2
BREG: Smotlak, Mahnič, Viola, Labiani, Ražem, Pavletič, Kofol, Zonta, Grizonič, Scheriani, Rapo-tec (Savron).
ESPERIA:	Gliona, Boz, Salva-
gno. Del Negro, Colautti, Caruso, Ferfila, Deros, Covri, Sossi, Olivo.
SODNIK: Soliman.
GLEDALCEV: 30.
STRELCA: Covri in Olivo.
Breg in Esperia Pio XII sta se spoprijela na dolinskem četverokotniku, ki je bil tudi tokrat v zeio slabem stanju. V tem srečanju, ki je zaključilo prvenstvo, niso imeli «plavi» dovolj moči, da bi se resno upirali bolj kotiranemu nasprotniku, ki se je ustalil na drugem mestu lestvice. Gostje so .xi vsega začetka napadali tako, da je imel vratar Smotlak polne roke dela in se je z lepimi posegi zelo dobro izkazal. Svetoivančani so u-stvarili več ugodnih priložnosti za gol, a so jih zapravili. Povedli so v prvem polčasu z Covrijem, po odmoru pa še podvojili z Olivom. Obračun prvenstva najmlajših Brežanov je zadovoljiv, zlasti če upoštevamo dejstvo, da je velika večina igralcev letos prvič nastopala.
Jolo
V B LIGI
Po nedeljski zmagi Patriarca prva na lestvici
Patriarca — Marazz! 85:51 (31:35)
PATRIARCA: Spezzamonte, Marušič 2, Soro 6, Fabris 6, Bruni 14, Fortunato 2, Furlan 16, Ardes-
si 6, Flebus 26, Savio 6.
MARAZZI: Dl Nallo 2, Rizzardi 13, Mencoboni 6, Pedrotti 8, Marti-PiJ- Terracini 8, Mora 6, Fontana, Ranzohn.
Sodnika: Brianza. im Colombo iz Milana. •; oh •.	•-
Prosti meti: Patriarca 19 na 24, Marazzi 11 na 16.
V drugem polčasu izredni Patriarci je uspelo premagati borbeno e-kipo Marazzi iz Bologne, ki je od začetka prvega polčasa do prvih minut drugega stalno bila v vodstvu. Goričani so zaigrali v drugem polčasu odlično, tako da so morali gostje končno položiti orožje. Po nedeljski zmagi pa so Goričani prvi na lestvici, saj je neposredni pa-sprotnik za napredovanje, CBM Cremona klonil proti Max Meyerju.
Marazzi je stopil na igrišče prepričan v zmago, kar je tudi pokazal v prvih minutah igre, ko je prevzel vodstvo igre v svoje roke. Goričani so ostali precej zbegani in jim ni uspelo ustaviti razigranih gostov, ki so bili zelo točni pri metanju na koš.
Prvo preobrozbo so Goričani doživeli v drugem polčasu, ko so najprej remizirali, nato pa se sprostili in z vseh strani metali v koš. REZULTATI:
Patriarca — Marazzi Petrarca — Febal Max Meyer — CBM Cremona
LESTVICA:
Patriarca 4; CBM Cremona, Max Meyer, Marazzi in Petrarca 2; Febal 0.
PARI PRIHODNJEGA KOLA: Max Meyer - Patriarca, CBM Cremona - Febal, Marazzi - Petrarca.
85:51
63:56
49:44
OBVESTILO
SPK Cupa in SK Devin priredita na Matajurju v nedeljo, 20. t.m., smučarsko tekmovanje v veleslalomu za pokal
SKI - JADRO
za mešane dvojice.
Organizatorji so morali iz tehničnih vzrokov urnik tekmovanja nekoliko spremeniti. Prijave za to tekmovanje bodo (na Matajurju) sprejemali do 9. ure, start tekmovanja pa bo ob 10. uri.
nje, saj je na domačih tleh prisilila prvouvrščeno trsasku ekipo De Maceri na delitev točk in ji s tem prekrižala račune za prestop v višjo ligo. Padriško igrišče je za tržaške ekipe ostalo nepremagano. Varovanci trenerja Kozinc so bili z veliko borbenostjo in požrtvoval-n rtjo vso tekmo enakovreden nasprotnik. Igrali so izredno zanesljivo, zlasti v obrambi, včasih tudi napadalno, vendar v zaključnih akcijah niso bili dovolj spretni pa tudi športna sreča jim ni bila naklonjena, saj so morali skoraj ves drugi polčas igrati v desetih, brez izključenega Sosiča. Tekma je. b:'a tudi na dobri tehnični ravni, ki je zadovoljila številne ghdalce,
Prvi polčas je minil v terenski premoči Tržačanov, ki pa v konici napada niso bili nevarni, le da so v edini nevarni akciji zadeli vratnico.
Že prve minute po odmoru bi bile lahko usodne za goste Domačini so bili v protinapadih s Kalcem in Grgičem vedno bolj nevarni, a se je vratar gostov dobro 'zkazal. Do konca tekem, ko je Gaja igrala z igralcem manj, so Tržačani na vse načine skušali iztržiti zadetek, vendar je obramba «zeleno - rumenih» s Kantejem zdržala.
Darko Grgič
TEŽKO PRIBORJENA ZMAGA
Breg — Bar Veneto 3:2 (0:1)
BREG:	Babuder, Rcdela, Cuk,
Markežič, Bandi, Žafran, Krmec, Mondo, Strnad, Mikuš, Krmec D.
BAR VENETO:	Sabadin, Fon-
da, Corazza, Cattaruzzi, Franzolin, Furlan, Del Boccio, Stefani, Pizza-rello, Cavalli, Cuntrò.
STRELCI: Del Bosco, v d.p. Mikuš (11-metrovka), Krmec V., Cuntrò, Krmec V.
SODNIK: Degan.
GLEDALCEV: 50.
Breg je zaključil prvenstvo 3 AL s težko priborjeno zmago. Brežani so tudi tokrat nastopili v okrnjeni postavi. Prvo vlogo v tej tekmi je igral neroden in nespretek sodnik, ki je zelo vznemiril igralce obeh ekip. Sredi prvega polčasa je dosodi! gostom v prid neobstoječi zadetek. Ob tej priložnosti je tudi izključil vratarja «plavih» Babudra (zaradi obrekovanja). Na njegovo mesto je stopil levo krilo Krmec David.
Po odmoru je igra pridobila ritem in Brežani so prikazali vrsto lepih akcij. Izenačili so po enajstmetrovki z Mikušem, nato še povedli s prisebnim Krmcem. Malo kasneje so gostje remizirali, vendar je Krmec dosegel še tretji gol za Brežane in zapečatil izid srečanja.
Jolo
DVA AVTOGOLA
Union — CGS	2:3
UNION: Vedana, Benčič, DAr gnolo, F. Daris, Bonomolo, Sartori, Vicini, Nadlišek, Clabotti, Pa-ludetto, Attini.
Podlonjerska ekipa je v nedeljo doživela poraz proti ekipi CGS z Opčin. Rezultat nam lahko pove, da sta bili ekipi enakovredni in bi bil remi pravičnejši za obe, O-meniti je treba še, da je napravil Union kar dva avtogola, ki sta brez dvema demoralizirala vso ekipo.
Mauro
Borovci
(Nadaljevanje s 5. strani)
reč stopile na igrišče precej živčne, kar se je tudi poznalo v njihovi igri. Na nasprotni strani mreže pa so igralke iz Trenta zaigrale mirnejše, bolj požrtvovalno in so znale vtisniti tekmi svoj pečat i-gre. Neverjetna živčnost, ki je zajela brežanke, je sploh pogojevala vsakršno akcijo. Če k temu dodamo še visoko število zgrešenih servisov, potem je jasno, da bre-žanska ekipa ni mogla računati na uspeh. Ponovno se je vidno poznala odsotnost Hmeljakove, ki bi v kritičnih trenutkih s svojo mirnostjo gotovo znala urediti vrste svoje ekipe.
Razen v prvem setu, ko so brežanke zaigrale res dobro, so odpovedale na vsej črti. Premalo ago-nizma in preveč napak, skoro vedno v ključnih trenutkih, so brežanke stale zmago, ki bi jih končno le oddaljila z nevarnega dna lestvice, saj postaja po sobotnem porazu položaj Brega zaskrbljujoč.
INKA
Olimpija je v svoji poslovilni tekmi sicer nekajkrat napadla vratarja proseškega Libertasa, kljub
pa je doživela visok poraz
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6 PP 559 — Tel. 79 38 08 79 46 38 79 58 23 76 14 70 Podružnica	Gorica, Ul. 24 Maggio 1 — Tel. 83 3 82
Naročnina
Mesečno 1.750 lir — vnaprej: polletna 9.500 lir, celoletna 17.500 lir. Letna naročnina za inozemstvo 23.500 lir, za naročnike brezplačno revija «Dan» V SFRJ številka 1.50 din, ob nedeljah 2.— din, za zasebnike mesečno 24.— letno 240.— din, za organizacije in podjetja mesečno 30.—, letno 300.— din Poštni tekoči račun za Italijo	Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
Za SFRJ	2iro račun 50101-603-45361 «ADIT» - DZS - 61000 Ljubljen*
Gradišče 10/11 nad. telefon 22207
Oglasi	Za vsak mm v višini enega stolpca: trgovski 250, finan^n°.
upravni 500, legalni 500, osmrtnice in sožalja 250 lir. «Mali °g 80 lir beseda Oglasi za tržaško in goriško pokrajino se naročal0, P oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih pokrajin Italije pri »•
Stran 8	^ aprila 1975 Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja in tiska
H
ZTT - Trst
KAJ KOMENTIRA ITALIJANSKI TISK
I®®	^	■
rasistični
terorizem
Fašistični terorizem je znova v ospredju pozornosti italijanskega tiska po atentatu na železniški progi Firence — Rim in po zločinskem izpadu proti pokrajinski palači v Anconi. V obeh primerili le za las ni bilo človeških žrtev, kar pa seveda še ne pomeni, da fašistični teroristi niso hoteli povzročiti pokola.
Milanski list «CORRIERE DELLA SERA» v uvodniku «D governo vigili» ugotavlja, da je le vrsta srečnih okoliščin preprečila strahovito tragedijo na železniški progi Firence — Rim blizu postaje Incisa Valdarno in prav tako je golo naključje preperčilo pokol v Anconi. Teroristični izpadi — nadaljuje list — se ponavljajo s pošastno monotonijo v zločinski strategiji napetosti in razkrajanja demokratične države in nas spominjajo na pogrome iz tridesetih let, ki so botrovali zmagi evropskih fašističnih diktatur.
Divji ples atentatov se je začel točno pred šestimi leti 25. aprila 1969 v Milanu z eksplozijami pred razstaviščem in železniško postajo. Od tedaj smo našteli vsaj dvajset podobnih izpadov, od katerih so nekateri zahtevali veliko človeških žrtev: pokol v Kmečki banki, Bertolijev atentat pred milansko kvesturo, ptokol na trgu della Loggia v Brescii, kriminalni izpad na brzcu «Italicus». To so le najbolj dramatična poglavja knjige, v kateri so vsi opisani dogodki zelo podobni eden drugemu: iz-tirjenje brzca «Freccia del Sud» leta 1970, bombni atentati na vlake sindikalistov namenjenih v Reggio Calabrio leta 1972, le za las spodletel Azzijev atentat na brzec Turin — Rim, umor policijskega a-genta Marina, skrivnostna smrt fašista Silvia Ferrarija le teden dni pred pokolom na Trgu della Loggia, še bolj skrivnostni spopad na planoti Rascino, v katerem je bil ubit fašist Giancarlo Esposti, in dvojni umor v Empoliju.
Kaj je ukrenila demokratična država proti teroristom, koliko jih je kaznovala? Odgovor — ugotav-lja_ milanski časnik — je nas razočara, pravzaprav nas ponižuje. V večini primerov so krivči «nepoznani» in le v primeru Frede in Venture, Loia in Nica Azsija je v teku kolikor toliko pravilen sodni postopek. Vsi ostali so «neznani», ali pa so pobegnili roki pravice ali, kar je še huje, so na varnem v kakšni evropski državi, svobodni da govorijo s časnikarji in si pripravljajo alibi.
Značilno je, da je do terorističnega izpada prišlo pri Incisi v dolini reke Arno, ko je dežela Marche pripravljala veliko manifestacijo ob 30-letnici osvoboditve. To potrjuje še enkrat, da ima a-tentat kot vsi drugi teroristični izpadi jasen in neoporečen fašistični pečat. Čez dva tedna bodo Italijani proslavljali 30-letnico osvoboditve: zelo žalostno bi bilo če bi prav ob tej priliki črni terorizem znova oživel.
Turinska «STAMPA» pa začenja svoj komentar s primerjavo med kriminalom in političnim terorizmom ter v tej zvezi ugotavlja, da je kriminal eno najbolj perečih vprašanj, s katerim se ubadajo vse industrijske države, politični kriminal pa se vsidfa tam, kjer je demokratični režim šibak in kjer se družbene vezi razkrajajo. Prav zaradi tega je atentat na progo Firenze — Rim lahko znak, da se začenja nov izbruh strategije napetosti pred dvema pomembnima dogodkoma: 30-letnica osvoboditve in upravne volitve.
Kdor uveljavlja svoja politična prepričanja s kriminalnimi izpadi — nadaljuje turinski list — je brez dvoma blazen, če pa si lahko domišlja, da bo v svojem naklepu usnel, gre vzrok tega iskati v neredu, ki je značilen za našo družbo, v nezadovoljstvu pretežne večine državljanov za napake, za krivce, zaradi paralize krajevnih in državnih oblasti. Osvoboditev je sovpadla z opustošenjem naše države: ljudstvo je v začetku množično sodelovalo pri obnovi, nato pa se je zaprepadeno umaknilo, ker so nad najbolj sposobnimi prevladali najbolj zviti in brezčutni voditelji. Namesto da bi si pridobili zaupanje prebivalstva, so politiki mislili, da se bodo u-veljavili s spreminjanjem države in njenih ustanov v center oblasti in so prevečkratpredpostavili interesom državne skupnosti interese svoje stranke ali celo svoje struje. Rezultati so na dlani.
Kako se lahko demokracija krepi — se sprašuje «STAMPA» — če voditelji hočejo premostiti težave tako, da razpustijo parlament pred poekom zakonodajne dobe, ko so že enkrat segli po tem orožju? Ali pa spravijo v zagato vlado le nekaj mesecev potem, ko je bila trudoma sestavljena? Kdor je prepozno sprožil vprašanje združevanja dohodkov, ni pomislil na nevarnost, ki ga to vprašanje pomeni za vlado Atentata na železniško progo Rim - Firence in na pokrajinsko palačo v Anconi nas opominjata, da potrebujemo vlado, v katero bo ljudstvo imelo zaupanje, in trdno večino ter konstruktivno opozicijo, ki naj vodita državo do volitev in naj omogočita, da bomo proslavljali 30-letnico osvoboditve v dovolj varnem vzdu-
šju, ki naj nam vlije novega zaupanja.
Rimski list «PAESE SERA» pa najprej ugotavlja, da kdor je videl na televiziji kraj, kjer je počil eksplozivni najbolj, kdor je videl kako strahotno zeva ob železniški progi prepad, ne more imeti nobenih dvomov: cilj terorističnega izpada ni bil meter tračnice, pač pa 2000 poanikov brzca «Freccia del Sud», ki le za las niso strmoglavili v Amo. Jasno je torej, da so teroristi še enkrat hoteli pokol, ki bi razvnel kot še nikoli italijansko prebivalstvo in ki bi ga teroristi izkoristili za svoje naklepe.
Rimski časnik ugotavlja, da je notranji minister Gui že povedal svoje mnenje, in ožigosal atentat kot fašistični. Povsem soglašamo — pravi «PAESE SERA» — z mi-da nam povejo, da je nasilje vse-nistrom, vendar ni več dovolj, lej fašistično in da notranje ministrstvo ne zagovarja več zloglasne terorije nasprotnih ekstremizmov. To je le prazno besedičenje, ki se ob priliki velikih državnih tragedij dvigne naraven nekrologa preveč žrtvam črnega nasilji. Samo besede nam nišo več dovolj, vsaj tistim ne, ki že preveč let zahtevamo od raznih vlad nekaj zelo stvarnega: streti fašistični terorizem na vseh ravneh in v kakršni koli obliki se pojavlja. Zato besede niso dovolj: fašiste je treba najti, kaznovati, udariti po njih s silo, da si njihovi epigoni ne bodo drznili kovati naklepov za nove teroristične izpade. Žal pa ugotavljamo, da so še vedno fašisti tisti, ki udrihajo, da imajo, še vedno pobudo. Njihovemu nasilju so vlada in vsi tisti, ki so zadolženi, da skrbijo za javni red, zoperstavili le besede, besede in samo besede.
Milanski delavci — zaključuje rimski časnik — rimsko prebivalstvo in vse demokratične sile so že večkrat pokazali, da se lahko prepreči fašistično divjanje, dovolj je le to hoteli. Zoperstavljati se teroristom le z besedami, pa pomeni dovoliti jim še nadaljnje divjanje in pripravljati se se na ponovni žalni nagovor. In prilik ne bo raaSgraK’'"™6 Dfar,,s
Glasilo komunistične partije tU-NITA’» pa ugotavlja, da kot za pokol na trgu Fontana, kot za atentat na trgu della Loggia v Bresci in za pokol na brzcu «Italicus» pristojni organi tudi tokrat niso šli zadevi do dna. Vse preiskave so se izčrpale preden so prestopile določen prag, čeprav so bile že na tem, da razkrijejo vse niti, ki sestavljajo prevratniško «črno mrežo». Ponoven atentat — nadaljuje časnik — dokazuje, kako je neresen vsak predlog preosnovne in reforme državnih teles katerih naloga je braniti demokracijo in jamčiti javni red. če ni prepojen z doslednim in trdnim demokratičnim ter protifašističnim duhom. V zaključku list poziva vso demokratično javnost na budnost in na skupno akcijo ki naj vsili oblastem odločen in hiter poseg proti fašističnemu terorizmu. Ljudstvo lahko prepreči vsak naklep, ki hoče spremeniti črni terorizem v orodje za izsiljevanje in pogojevanje demokracije.
Milanski «IL GIORNO» ugotavlja, da ni in ne more biti nobenega dvoma o fašističnem pečatu atentata na progo Firence - Rim, saj je preveč podoben atentatom, za katere si je prevzela odgovornost zločinska Tu-tijeva organizacija. Kljub temu pa so preiskovalci le s težavo in samo polglasno izgovorili besedo fašisti.
Mimo zločinskega izpada na progi Firence - Rim je italijanski tisk posvetil precejšnjo pozornost tudi sporu med bivšim predsednikom republike Saragatom ter rimskim tednikom «L’Espresso». V zadnji številki tednika je časnikar Lino Jan-nuzzi povzel izjave bivšega načelnika SID Micelija, da je pravočasno obvestil Saragata o spodletelem poskusu državnega udara leta 1970. Bivši predsednik republike je na članek odgovoril zelo ostro in poudaril, da gre. le za laži in zlonamerno obrekovanje, na kar je Jannuzzi reagiral tako, da je prijavil socialdemokratskega prvaka sodišču zaradi obrekovanja. Polemika je imela nepričakovan razplet, saj se je Sa-ragat obrnil na predsednika senata in poslanske zbornice ter zahteval, naj posežeta. V tej zvezi socialistično glasilo «AVANTI» piše da je treba iti zadevi do dna. Vprašanje je namreč zelo kočljivo, vendar pa je vsaka opreznost odveč, ko gre za interese države, ki si je priborila pravico do svobode in demokracije s tolikšnimi žrtvami in hoče braniti doseženo pred mračnjaštvo min povratkom diktature.
Niso nevarni — ugotavlja list — tisti ki razkrivajo gnilobo ozadja prevratniških izpadov, pač pa . tisti, ki skušajo vse izsledke prikriti. Prav zaradi tega to vprašanje presega ozke meje odgovornosti posameznikov in zajema odgovornosti celotnega političnega razreda, od katerega ljudstvo zahteva, naj dokaže svojo zvestobo republiki in ustavi tako, da izsledi in zgledno kaznuje krivce strategije napetosti. Edino kar ni dopustno — zakljukuje «A-VANTI» — je hliniti, da se ni nič zgodilo in pozabiti na visoko ceno svobode.
V NOČI MED NEDEUO IN PONEDELJKOM V RIMU
Draguljar Bulgari osvobojen: deset milijard lir odkupnine
Kaže, da je bil draguljar zaprt v Rimu nedaleč od njegovega doma
V NAVZOČNOSTI BIVŠIH BORCEV IN DOMAČEGA PREBIVALSTVA
V Lokovcu slovesna proslava 31-letnice «Tržaške» brigade
Na slovesnosti so govorili komandant R. Giacuzzo, načelnik štaba IX. korpusa A. Jakopič-Kajtimir ter sen. Silvano Bacicchi
Časnikarji in fotografi «na preži» pred vrati Bulgarijevega stanovanja
Predvčerajšnjim je bila v Srednjem Lokovcu na Banjški planoti slovesnost ob 30-letnici osvoboditve ter 31. obletnice ustanovitve XIV. brigade Garibaldi «Trieste», ki je znana med našim ljudstvom kot «tržaška brigada». Slovesnosti so se udeležili predstavniki Vsedržavnega združenja partizanov Italije iz Trsta in Gorice, bivši borci iz raznih krajev dežele, ki so pripadali tem enotam, predstavniki borčevskih organizacij iz Kopra, Izole in Pirana, ki so tudi pripadali «tržaški brigadi» (naj omenimo, da ima «triestina» svoj domicil v Izoli v kolikor se je borila na slovenskem etničnem ozemlju) ter močni skupini (ena z avtobusom in druga z osebnimi vozili) iz desola in Mas-safiscaglie (Ferrara).
Že v jutranjih urah so začele prihajati na mednarodni blok pri Rdeči hiši v Gorici dolge vrste vozil. Ob 9.30 so se udeleženci zbrali pred spomenikom padlim v Solkanu, kjer so položili venec.
Nato se je dolga kolona avtomobilov začela vzpenjati proti Skal-nici ter se spustila po drugi strani
RIM, 14. — Danes ponoči, en mesec in en dan po ugrabitvi, je bil v Rimu osvobojen znani draguljar Gianni Bulgari. Po navodilih ugrabiteljev sta ga našla brata Paolo in Giorgio vklenjenega v fiatu 500 nedaleč od njegovega stanovanja. Kaže, da je za draguljarja družina plačala rekordno odkupnino desetih milijard lir, najvišjo doslej plača- j no v Italiji.	(
Gianni Bulgari, najstarejši od treh j bratov, ki so podedovali bajno pre- ! moženje in po vsem svetu znano j draguljarno v Ul. Condotti s podružnicami v New Yorku in Amsterdamu, je bil ugrabljen 13. marca zvečer na Korzu Italija, ko se je vračal domov. Zaradi izrednega prometa in spolzke ceste je moral šofer voziti zelo počasi in se ni utegnil izogniti nenadnemu napadu treh banditov: ugrabitelji so planili na cesto izza grma in z nekaj streli iz samokresa; prisilili šoferja, naj se ustavi. Presenečeni moški ni še niti dobro doumel,’kaj se dogaja, ko so banditi že odbrzeli š talcem.
Družina Bulgari je navezala stike z ugrabitelji skoraj takoj. Pogajanja so bila strogo tajna in o uspešnem zaključku se je zvedelo le o-krog 2. ure ponoči, ko je Bulgari bil osvobojen. Kaže, da so ugrabitelji sporočili vest o osvoboditvi družini dve uri in pol prej. Kdo je telefoniral, je še skrivnost, govori pa se o neki ženski, ki naj bi v tem mesecu imela posredovalno vlogo med banditi in družino Bulgari. Nekaj minut pred polnočjo sta Paolo in Giorgio Bulgari našla brata vklenjenega v fiatu 500 v. Ul. San Valentino v četrti Parioli. Draguljar je bil na pol omamljen in njegov osebni zdravnik je pozneje ugotovil, da so mu vzbrizgali mirilna sredstva, očitno zato, da ne bi dal preiskovalcem preveč točnih napotkov pri iskanju jetnišnice.
Kaže vsekakor, da je bil Bulgari zaprt nekje v Rimu, morda nedaleč od njegovega stanovanja. «Okrog polnoči — je rekel draguljar preiskovalcem — so mi nadeli krinko na obraz in me odpeljali. Vožnja je bila zelo kratka. Bandit, ki je vozil, mi je rekel, naj mirno čakam, saj bodo v kratkem prišli pome. Nisem ga videl v obraz.»
Izsledki, ki so jih doslej zbrali preiskovalci, so zelo skopi. Domnevajo, da je bila jetnišnica v nekem stanovanju kot naj bi dokazovalo dejstvo, da so ugrabitelji postregli vsak dan jetniku s toplo, domačo hrano in da je bila vožnja pred o-svoboditvijo kratka. To pa je Več ali manj vse kot izhodišče za težko preiskavo.
Kot rečeno, kaže, da so za znanega draguljarja -plačali rekordno odkupnino desetih milijard lir. Seveda gre le'za govorice, ker, kot je že običajen, v tem' pogledu družina -Bulgari ni hotela črhniti- niti besedice s časnikarji. Vsekakor naj bi odkupnino izplačali v dveh okro-kih: pet milijard lir minuli'četrtek nekje na tujem (baje v Švici) in pet milijard malo pred osvoboditvijo.
Od prvih jutranjih ur, ko se je razširila vest, da je bil draguljar izpuščen na svobodo, se je pred Bulgarijevim stanovanjem zbralo veliko radovednežev, ki so skupaj s časnikarji in fotografi zaman silili v družino, da bi zvedeli kaj podrobnosti o osvoboditvi. Draguljar je sprejel novinarje le za nekaj minut.
Po njegovi osvoboditvi je preiskovalni stroj stekel s polno paro. Karabinjerji in policija, ki jih je družina obvestila o osvoboditvi z dve-urno zamudo, so že danes ponoči zaslišali draguljarja, ki je moral nato pod večer še k preiskovalnemu sodniku. Doslej so preiskovalci ugotovili, da je bil fiat 500, v katerem so našli Bulgarija, ukraden. Lastnik, neki trgovec, je poudaril, da so mu avto odnesli snoči, potem ko ga je parkiral pred svojim domom. Ugrabitelji so razbili tudi števec kilometrov, tako, da so zbrisali še to sled za seboj.
NAROČITE SE NA
PRIMORSKI DNEVNIK
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiigiiiiniiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiitiHHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiumiiiiiiiiiiiiu
TRETJI DAN PROCESA ZARADI ZLOČINSKIH IZGRED0VV UL. BELLOTTIV MILANU
Vittorio Loi preklical dosedanje izjave: «Nisem ubil agenta Marina»
Obtoženec je dejal, da ga je polkovnik karabinjerjev pregovoril, da je vrgel bombo proti policistu
MILAN, 14. — Tretji dan procesa za umor agenta Antonia Marina: glavni obtoženec Vittorio Loi je sodni dvorani nepričakovano preklical svoje prvotne izjave in poudaril, da ni nikoli vrgel ročne bombe, ki je. razmesarila., pdicista. ’ ZaUàdi nepričakovanega preklica je predsednik sodišča prekinil razpravo, ki se bo nadaljevala jutri, ko bo predvidoma prišlo do ostrega spopada med branilci in javnim tožilcem.
Proces se je začel s poldrugo uro zamude, ker so pripeljali Loia in Murellija iz kaznilnice San Vittore šele ob 10.30. Po uvodnih formalno stih je predsednik sodišča začel zasliševati obtožence. Prvi je bil na vrsti Vittorio Loi, sin nekdanjega svetovnega prvaka welter kategorije, ki je skupaj z Murelhjem obtožen umora agenta Marina. Fant je poudaril svojo zadnjo «resnico» in sicer, da ni nikoli vrgel bombe, ki je ubila policista. «Na Trgu Fratelli Bandiera — je rekel Loi — mi je Murelli vrgel bombo z razdalje sedmih ali osmih metrov. Nisem je pobral. Proti policiji sem metal le kamenje.»
Tudi ko ga je predsednik sodišča opomnil, da so bombo, ki ni eksplodirala našli v Ul. Bellotti, Loi ni spremenil pričevanja in vztrajno gonil svojo, da ga je k priznanju pripravil polkovnik karabinjerjev Michele Santoro. «Menil sem — je s tem'v zvezi rekel Loi — da se bom tako nekako izkopal iz težav, dan pozneje pa so me aretirali in prijavili sodišču zaradi umora.» Fantove izjave so -dale, povod za ostre spor med njegovim branilcem odv. Sar-nom in javnim tožilcem, ki je. zahteval, naj preberejo v. dvorani zapisnike vseh Loievih zasliševanj.
Preiskovalni' sodnik. Frascherelli in in tožilec Viola sta med ' preiskavo zaslišala" devetkrat'fanta, ki je kar trikrat spremenil 'verzijo dogodkov. Prvič je'odločno zanikal, da bi Se Udeležil (prepovedane manifestacije, pozneje je' priznal 'zločin in‘končno ponovno zanikal, da bi kdaj vrgel .bombo. ’To je trdil tildi danes, ko je na kratko spet obnovil1 potek mani-
festacije. «Prijatelji — je poudaril Loi — so prišli pome že zjutraj.
Na trgu Oberdank sem srečal Murellija, nato pa sem se v nekem baru sešel s Crocesijem, De Andreisom in poslancem Petroniom, ki so po mojem . mnenju mandatorji. terorističnega izpada. Okrog 16. ure sem prišel na Trg Fratelli Bandiera, kjer SO izbruhnili prvi neredi. Začeli smo obmetavati policijo s kamenjem, ko mi je Murelli vrgel bombo. Nisem se je dotaknilč kot se nisem dotaknil drugih peklenskih strojev. Noč sem prespal pri prijateljici, naslednjega dne pa sem se zglasil pri polkovniku Santoru, ki me je iskal. Pokazal mi je fotografijo, ki je bila posneta, ko sem metal kamen. Ker predmet, ki sem ga imel v roki, ni bil razločno viden, mi je prigovarjal, naj priznam, da sem vrgel bombo, ne da bi je vklopil».
Čeprav so njegove izjave v nasprotju z izjavami preiskovalcev in s pričevanji njegovih nekdanjih prijateljev, Vittorio Loi ni popravil svoje zadnje «resnice». Zasliševanje se ^ od človeka.
bo nadaljevalo jutri in vprašanje je, koliko časa bo fant lahko kljuboval «napadu» javnega tožilca.
Kot je znano se je družina Marino pred nekaj dnevi umaknila kot zasebna stranka, kp, je;.dobila 22 milijonov lir odškodnine. Značilno je, da se tudi notranje ministravo ni pri-i javilo kot zasebna stranka, čeprav je pred dvema letoma ob umoru agenta Marina notranji minister v parlamentu zagotovil, da se država «noče in ne sme odpovedati svojim pristojnostim.» Srh nam zahomazi po hrbtu ,če se spomnimo ra proces proti banditom, ki so naskočili v Vicenzi draguljarno in ki so na begu silovito trčili v drevo. V nesreči sta poleg banditov zgubili življenje talki. Avto, giulio 1600, ki je bil v silovitem trečnju popolnoma uničen, je bil last kvesture v Vicenzi.
Tedaj se je notranje ministrstvo prijavilo kot zasebna stranka, in državni odvetnik je bil med najbolj bojevitimi obtoževalci. Vse kaže torej, da je za vlado avto vrednejši
v Grgar ter nadaljeval apot do Čepovana in nato še do središča Srednjega Lokovca. Tam so vozila v glavnem obstala ter je bilo treba peš kake pol ure do samotne hiše ob cesti, ki pelje proti Kalu. Tam je bila na jasi za hišo (od tedaj je minilo 31 let ) slovesna ustanovitev brigade, .ki so se je udeležili predstavniki IX. korpusa in itali-predstavniki XI. Korpusa in italijanskega «Corpo dei volontari della libertà».
Tako kot pred 31 leti (tedaj je bil 5. april) so se udeleženci zbrali na jasi za hišo domačina Šuligoja. Pomešani so bili bivši borci «tržaške» brigade in drugih enot IX. Korpusa ter domače prebival-IZ. korpusa ter domače prebivalstvo iz Lokovca, Čepovana in drugih okoliških krajev.
V imenu Zveze borcev iz Nove Gorice je navzoče pozdravil Franc Pajnter, ki je poudaril pomembnost svečanosti za dobre sosedske odnose med Italijo in Jugoslavijo. Sledil je nagovor komandanta «tržaške» brigade Riccarda Giacuzza, ki je orisal pot italijanskih partizanskih enot od časov «goriške fronte» (v septembru 1943) do spojitve «tržaškega bataljona» in bataljona «Zoll» ter priključitve dveh močnih skupin iz Romagne in Sardinije, ki se nista hoteli vdinjati nacističnemu okupatorju, temveč sta izbrali težjo, toda častnejšo pot partizanskega boja.
Nekdanji načelnik štaba XI. korpusa Albert Jakopič - Kajtimir je v svojem daljšem govoru orisal vojaške in politične razmere, ki lo botrovale ustanovitvi brigade «Trieste». Omenil je med drugim dejstvo, da je poveljstvo IX. korpusa vedno spoštovalo ta sporazum. Poseben poudarek pa je dal sedanjemu političnemu položaju v svetu ter še posebej zavzemanjem Jugoslavije za miroljubno rešitev sporov v duhu politike neuvrščenih držav. Odločno pa je obsodil vse poskuse, da bi se omalovaževal boj slovenskega in jugoslovanskih nài’ódov ža svobodo, saj so sami italijanski borci, ki so živeli med prebivalstvom slovenskega primorja bili priča nadčloveškega napora tega ljudstva v boju proti nacizmu in fašizmu.
Nato je spregovoril v italijanščini v imenu deželnega odbora VZPI -ANPI sen. Silvano Bacicchi. Njegov govor je izzvenel v znamenju zavzetosti v boju proti ponovnim fašističnim in reakcionarnim poskusom v Italiji, t •. bi re skupine, ki so doživele zlom pred 30 leti nonovno dokopale do oblasti. Govornik pa je poudaril, da so danes razmere drugačne in da je demokratično in antifašistično gibanje kos vsakemu takemu poskusu. Tudi Bacicchi je poudaril pomembnost sodelovanja med slovenskimi in italijanskimi partizani. Uradni slovesnosti je sledil kultur-
ni spored z recitacijami in baletni nastopom mladenk iz šole v Čepova-nu. Naj omenimo ob tej priložnos • da je lokovška mladina 1. 194’ Pr pravila in izročila XIV. brigadi boj
Komandant «Tržaške» Riccardo Giacuzzo
no zastavo, ki je bila včeraj navzo ča na slovesnosti.
Bivši komandant Giacuzzo je ^a slovesnosti izročil nekaterim dorn činom in čepovanski šoli knF®°ofi «Tržaški brigadi», ki je izšla Pr nedavnim.
Po slovesnosti so se udeleženci sre Čanja c ineljali na Lokve, kjer s0 ^ prijetnem razpoloženju zaključili pomembno proslavo.
Naj omenimo še, da se je tržašk* župan Spaccini v pismu, ki ga Je Ppj slal nokrajinskemu tržaškemu Vz, , opravičil, da se ne more
uw vii
udeleži«
■...........................................................................im......
KRVAVI NEREDI V BEJRUTU
Spopadi med Mangisti in PLO: vsaj 45 mrtvih in 70 ranjenih
Tajnik Arabske lige v libanonskem glavnem mestu - Zaskrbljenost zaradi ženevske konference
BEJRUT, 14. —Glasnik Organizacije za osvoboditev'Palestine (PLO) je danes izjavil, da je pri spopadih v Bejrutu. izgubilo življenje 45 Palestincev, medtem ko jih je bilo 70 drugih ranjenih. Davi' so oblasti izjavile. da ,je: bilanca žrtev znašala 22 mrtvih in 19 ranjenih. Te številke naj bi. se nanašale na martve in ranjence na obeh straneh.
Slog ni ravno Thonijév, a nič za za to: John Truden sé je pogumno pognal po tekmovalni progi in se kljub 240 kilogramom kar dobro uvrstil na posebnem tekmovanju za debeluharje, ki sb ga priredili v- Mainu. Prvo mèsto je šib Petru Fieldsu, ki: je tehtal le 180: kg
Spopadi v Bejrutu so se začeli že včeraj ter so se nadaljevali tudi danes. Spopadi so se pripadniki palestinske osvobodilne organizacije in člani libanonske desničarske organizacije «Stranke falange». To stranko sestavljajo predstavniki tistega dela libanonskega političnega življenja, ki nočejo priznati Palestincem pravice do obstoja in organizacije lastnih enot v okviru Libanona.
Spopad med falangistično stranko in Palestinci je izzval veliko zaskrbljenost v arabskem svetu. Egiptovski predsednik je na poziv predsednika PLO Jaserja Arafata zaprosil generalnega tajnika Arabske lige Mah-muda Riada, naj takoj odpotuje v Bejrut ter poskuša pomiriti duhove, da ne bi prišlo do nadaljnjega prelivanja krvi med Arabci. Mahmud Riad je dejansko prispel v Bejrut, kjer se je srečal, s predstavniki Organizacije za osvoboditev Palestine in s šefi arabskih diplomatskih poslanstev.
Med tem se je posrečilo danes popoldne, da je bilo proglašeno dve-umo premirje v bejrutskem predmestju Dekuaneh. To premirje naj bi o-mogočilo evakuacijo ranjencev s področja spopadov. V resnici se je zgodilo, da so bili ranjenci spravljeni na varno, toda nasprotni stranki sta poskrbeli tudi za pogrebe padlih v zadnjih 24 urah. Vse kaže, da nihče ni kršil premirja. Prizor pa je bil kiju btemu svojstven, saj je bilo opaziti stotine ljudi, ki so na eni rami nosili krst epadlih, v drugi roki pa držali brzostrelko ali puško.
Voditelj falangistične stranke Pierre Gemayel (ta stranka je nastala že leta 1936) je izjavil, da je vlada izgubila nadzorstvo1 nad položajem in da se bo njegova stranka pritožila pri Arabski ligi. Gemayel je obtožil pripadnike palestinskega gibanja,,
da so prav oni povzročili spopade. V resnici Gemayel razpolaga s 5 tisoč možmi, ki so dobro oboroženi. V tej zvezi je leader falangistične stranke dejal: «Večkrat rem rekel, da vsaka dežela, ki ima v svoji sredi oborožene skupine, ki jih zakonita oblast ne nadzoruje, ni resnično kulturna. Na žalost pa smo bili prisiljeni, da se oborožujemo, ker je veliko število tujcev prišlo v to deželo na nezakonit način in ker je Libanon postal zatočišče za vse, kar je nezakonito.
Naj omenimo še, da so libanonske oblasti pozvale vse zdravnike in zdravniško osebje, naj bo v stalni pripravljenosti.
Bejrutski dogodki so, kot smo dejali, zelo vznemirili arabsko javnost. Tc vznemirjenje je popolnoma razumljivo, saj so sedaj v teku priprave za ženevsko konferenco, kjer bi moral arabski svet nastopiti složno. Vsak tak dogodek, kot so bili spopadi v Bejrutu, meče senco na arabsko e-notnost ter s tem slabša položaj arabskega sveta na bližnji konferenci.
Na koncu naj omenimo še nekaj kratkih vesti. Predsednik Sadat je uradno poveril mandat za sestavo nove egiptovske vlade Mamduhu Salernu, ki je bil v prejšnji vladi podpredsednik vlade ter minister za notranje zadeve. Iz Moskve sporočajo, da je iz Bagdada dopotoval v sovjetsko glavno mesto iraški generalni podtajnik vsedržavne socialistične stranke «Baath» (arabska socialistična stranka' za preporod) Sadam Husein. Iraški predstavnik se bo pogovarjal s sovjetskimi vladnimi in partijskimi voditelji. Odnosi med Irakom in Sovjetsko zvezo so sicer zelo dobri, toda stališča iraške vlade so bila navadno zelo ekstremistična, česar v sovjetskih krogih niso odobravali.
slovesnosti zaradi drugih obvez, razil pa je lastnoročno, da se P družuje bivšim borcem ob svečano
Ubit čadski predsednik
NDJAMENA (čad), 14. - Vojsk® Čadske republike je s silo s*:rrn0C,rj vila predsednika Tomba Ibaye.ri-včerajšnjem puču je bil ubit Pr® . sednik, ki je vladal v čadu s™ , 15 let. Vojaške oblasti so P°vZza. prebivalstvo, naj bo mimo ter so gotovile, da bo nova oblast ščitila terese tujcev.
V čadu Tombalbaye ni bil Pr''J v bljen. V tej državi je življenje zadnjih ietih postalo neznosno, va. ki leži sredi Afrike ter je 0 eia Ijena 2.000 km od morja, ie ^ revna, saj je deloma puščavska-pa prekrita s savanami. Poprecn1 ni dohodek na prebivalca, je 0 y zek: komaj 170 dolarjev na le °' ■ prejšnjih letih je Tombalbaye lZ e. ščal francosko pomoč v svoje n j. ne. Glavni vir dohodkov je P1-®1	^
nja bombaža, ki pa je v rokah francoske družbe.
Referendum v Sikkimu
NOVI DELHI, 14. - Danes se^,_ začel v Sikkimu referenc*u^,jajarja)
nitvi
funkcije «chogyala» '•v'“L0tek-ter. za enostavno priključitev P torata k Indiji.
Na referendumu sodeluje
okoli
tisoč volilcev. Rezultate bodo ,gVa cih jutri zvečere. Sikkimska jn, je nekoliko skalila odnose n*, jjjo. dijo in LR Kitajsko. Indijci^ da gre za vprašanje, ki se tiče Indije.
Neredi na madrids^fi1 vseučilišču
, nolicti*
MADRID, 14. - španska ^otra. je davi večkrat intervenirala y njosti madridskega vseu. i.stj.u]tetafr so študenti skušali na več a proslaviti obletnico ustanovitv republike.	nti
V notranjosti univerze so ^ na-razobesili transparente. zaSfay„rVenjra'
lepili lepake. Policija je intera® naia ter jih raztrgala. Ag, ‘ine studa I je večkrat razgnali s!cuP študentov. Oblasti so aretir jesorja na
dentov in tudi pravni fakulteti.
dva
TOKIO, 14.
ska sta danes izmenjali
Tap°n'
- ^^ Jdevn^
snutka za mirovno pogodbo ®j,jjuč9a pripravljalna pogajanja nied
ma državama., S tem so se.z_empni
ki obeh držav. V
japonski
zastoP^. prest®. zunaUJ’
niči pravijo, da bo japons pekin^ minister kmalu odpotoval na zaključna pogajanja.