ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika TOVARNA PAPIRJA KOLICEVO MED LETI 1920 IN 1960 J02E SORN Znano je, da je do razpada habsburške mo- narhije in nastanka kraljevine Srbov, Hrva- tov in Slovencev prišlo proti koncu leta 1918. Prav nastanek nove kraljevine, ene izmed držav, ki so se organizirale na ruševinah sta- rega cesarstva, je omogočil — gledano v luči zgodovine industrializacije — še večji razmali kapitalizma na tistem delu slovenske zemlje, ki se je vključil v Jugoslavijo-. Ta članek, ki ima predvsem krajevnozgo- dovinsfei značaj, želi orisati histariat enega izmed podjetij, ki so ga zgradili po prevratu blizu Domžal in je močno spremenilo socialno Nekdanji in sedanji obrati industrije papirja v Ijubljanslci olcolici strukturo ondotnega prebivalstva. Bilo je last ljubljanskega industrialca Frana Bonača, ki je pričel svojo podjetniško pot kot knjigovez, torej kot obrtnik, so mu pa prav ugodne oko- liščine v času med obema vojnama omogočile, da se je povzpel v vrh slovenskilh kapitah- stov. Zanimivo je, da je tovarnar ves čas svo- je aktivnosti obratoval manj s svojimi lastni- mi finančnimi sredstvi, bolj pa;z bančnim kapitalom. Vsekakor je treba pričeti s knjigoveznico. Nekaj pred letom 1860 je vstopil Ivan Bonač v knjigoveško obrt in kmalu postal delovodja v knjigoveznici znanega ljubljanskega tiskar- skega podjetja Klednmayr & Bamberg.' Ker je videl, da se da spričo konjunkture za knji- goveško in karto'nažno stroko doseči veliko več kot samo solidno delovodsko mesto, se je najprej osamosvojil. Samostojnost je dosegel leta 1883 tako, da je organiziral svojo lastno sicer skromno knjigoveznico v hiši na Po- ljanski cesti št. 10. Pozneje je delavnico pre- mestil v večje prostore v hiši Gradišče št. 10, od tod pa v hišo, ki se drži glavne pošte na današnji Titovi cesti.^ Tu je delavnica pod njegovim vodstvom dobro napredovala, saj je od prvotnih 5 po- močnikov naraslo število v nekaj letih na 16 knjigovezov. Okoli leta 1890 se je iz obrti razvila že kar manjša manufaktura. Leta 1897 se je Ivan Bonač preselil v Maličevo hišo na današnji Titovi cesti št. 5. Tu je obrat že mogel povečati: poleg knjigoveznice je vzpo- stavil še kartonažo. Da bi razširil in pospešil proizvodnjo, je kupil elektromotor in ga vgra- dil med kartonažne stroje.' Na ta način je izšla iz manufakture skromna tovarna, ki je j 23 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO leta 1901 zaposlovala že 25 delovnih moči. Prav takrat je podjetnik razširil tudi svojo trgovino s papirjem na drobno v trgovino na debelo. Zaradi opisane povečane dejavnosti je dal protokolirati 30. maja 1903 firmo »Ivan Bonač, trgovina s papirjem na debeloi in drob- no, knjigovezniški in kartonažni obrt<^.* Vse- ga skupaj je tedaj delalo zanj v vseh obratih okoli 50 delovnih moči. Konjunktura za kartonažna dela je terjala svoje nove ločene prostore. V ta namen je podjetnik kupil leta 1906 zemljišče ob da- Fiašnji Cufarjevi in Kotnikov! ulici. Takoj je pričel zidati stavbo za samostojno kartonažno tavamo. S tem je postal falbrikant. Razliko je poudaril tudi tako, da je dal 20. julija 1907 vpisati na sodišču posebno firmo z naslovom »Ljubljanska kartonažna tovarna I. Bonač«. Kot prokurista je vpisal svojega sina Frana Bonača.5 V ostalem se Ivan Bonač ni odtegoval jav- nemu življenju. Se kot knjigoveški pomočnik je postal 30. januarja 1879 predsednik znane- ga ljubljanskega »Delavskega bolniškega in invalidskega podpornega društva« (to dru- štvo je obsegalo tudi člane, ki so ideološko bili pristaši socialno demokratsko obarvanih naukov Nemca Ferdinanda LassaUa); to funk- cijo je opravljal vrsto let.* Ze kot tovarnar je leta 1911 prišel v ljubljanski občinski svet na kandidatni listi Narodno napredne stran- ke. Naprednjak je ostal vse do smrti dne 4. julija 1920. Sin Fran je očetu pomagal v knjigoveški delavnici že s štirinajstim letom starosti. Leta 1895 je odpotoval v nemško mesto z imenom Gera, kjer je obiskoval šolo za knjigoveško umetno obrt.' Ko se je vrnil, je prevzel vod- stvo kartonažne tovarne. Tako je bila proto- kolirana 23. septembra 1909 tvrdka z naslo- vom »Ljubljanska kartonažna tovarna I. Bo- nač sin«. Letno so predelali v njej mnogo lepenke, kartona in papirja. Ker tovarna ni imela lastnega obrata za izdelavo teh arti- Kartonažna tovarna v Ljubljani leta 1940 klov, je bila seveda vezana na uvoz oziroma nakup drugje. Zato je bila ekonomsko po- vsem utemeljena in logična misel, da se prej ko mogoče organizira lastna tovarna lepenke, kartona in papirja. Oče je na družbeni lestvici prišel le do majhnega tovarnarja in občinskega svetoval- ca, sin pa se je povzpel precej više. Od 12. junija 1921 do 31. januarja 1935 je bil Fran Bonač član upravnega sveta Ljubljanske kre- ditne banke d. d. v Ljubljani, kot njen uprav- ni svetnik je bil imenovan 15. aprila 1926 tudi v upravni svet Združenih papirnic Vev- če, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani. Ko je pod konec tega leta umrl dr. Karel TrUler (ta je bil predsednik upravnega sveta Združenih papirnic od 1920 dalje), je vod- stvo Ljubljanske kreditne banke prav Bonača izvoUlo za novega predsednika upravnega sveta te največje papirniške družbe v Jugo- slaviji. Navedeno funkcijo je imel do 22. ok- tobra 1934.8 Ko se je 2. decembra 1926 usta- novila zveza jugoslovanskih proizvajalcev pa- pirja z naslovom »Savez papir i karton pro- izvadjajuče industrije«, so izvolili Bonača za predsednika. Te posle je opravljal podjetnik do demisije 20. avgusta 1935; takrat so ga imenovali za častnega predsednika (član Sa- veza je še naprej ostal v imenu svoje koli- čevske tovarne p>apirja).° Razume se, da je v vsem tem času dobil izvrsten pregled nad zmogljivostmi drugih jugoslovanskih tovarn papirja in da mu je to pri spopolnjevanju količevske papirnice prišlo zelo prav: v glav- nem je proizvajal karton, ki v državi ni imel sploh nobenega konkurenta, in take vrste pa- pirjev, ki se v Jugoslaviji skorajda niso iz- delovali. Potem tudi ne smemo pozabiti, da je bil Bonač še predsednik Ljubljanskega ve- lesejma skozi dvajset let, se pravi od prve razstave v septembru 1921 do poslednje v oktobru 1941, ko se je — že v okupacijskih razmerah — organizirala poslednja razstava." Podjetnik je bil tudi član vodstva ljubljanske borze za blago in vrednote od njenega začetka v letu 1924 dalje. Bonačev dvig v vrhove jugoslovanskih in- dustrialcev se more ponazoriti z naslednjimi številkami, ki govore o vrednosti njegovih glavnih premičnin in nepremičnin, proizva- jalnih sredstev in drugih objektov:" ohiPkt vrednost OB]eKt ((jjj,) Kartonažna tovarna Ljubljana...... 13,000.000 Tovarna papirja Količevo........ 56,000.000 Tovarna celuloze Videm......... 50,000.000 Vila »Beli dvor« Bled.......... 2,000.000 Vila v Ljubljani . . . ■. . . . . . ; 1,000.000 Skupaj 122,000.000 24 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Komisijski popis premoženja se je izpeljal oziroma sklenil in podpisal 1. januarja 1941, ko je Jugoslavija že čutila inflacijo in ko je okupacija tako rekoč že trkala na vrata. Ko- misija je tudi sicer vrednotila iz varnostnih razlogov vse objekte in proizvajalna sredstva više, kot pa je bila njihova nabavna cena. Kdo vse je predstavljal »papirniško« oko- lje, v katerem je deloval Bonač? Industrija papirja, kartona, lepenke, lesovine in celulo- ze je tik pred okupacijo 1941 štela deset pod- jetij. Sedem izmed njih se je utemeljilo pred prvo svetovno vojno, tri pa v času med obe- ma vojnama. Izmed teh sta bili le dve večji — in obe je ustanovil Fran Bonač. Navedeno skupino 10 podjetij so sestavljale: 1. Združene papirnice Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani; 2. Bratje Piatnik, tovarna za dokumentni in kartni papir, Radeče pri Zi- danem mostu (prav do osvoboditve last av- strijskega kapitala, last družine Piatnik); 3. Sladkogorska tovarna papirja in lepenke. Sladki vrh ob Muri; 4. Charles Moline, to- varna lesnih lepenk, Tržič na Gorenjskem; 5. Ceršaška tovarna lesnih snovi in lepenke, Ceršak ob Muri; 6. Tovarna lepenke in leso- vine, Prevalje; 7. Artur Perger, gozdarska in- dustrija, Mislinja. Po prvi svetovni vojni so bUe zgrajene: 8. Tovarna lepenke in leso- vine Edvard Pogačnik, Brezno ob Dravi (or- ganizirana leta 1931), kot Bonačev kapital pa: 9. Tovarna papirja in kartona I. Bonač sin, Količevo (utemeljena leta 1920); 10. Tovarna celuloze Videm-Krško (ustanovljena L 1938). Ceršaška tovarna je bila do konca prve svetovne vojne v rokah avstrijskega kapitala. Zato je Fran Bonač že leta 1919 organiziral družbo z omejeno zavezo za prevzem te to- varne; v družbi je bil glavni deležnik. Potem je leta 1937 utemeljil v Zagrebu še karto- nažno tovarno »Dvoraček & drug« z name- nom, da bi si ustvaril enega izmed glavnih odjemalcev količevskega papirja, kartona in lepenke, da pa bi se osamosvojil glede celu- loze in jo prodajal tudi drugim, je zgradil še tovarno celuloze. Ker bo sledil historiat količevske papirnice v posebnem poglavju, naj se na tem mestu odmeri nekaj odstavkov še Tovarni celuloze v Vidmu. Do leta 1940 so proizvajali celulozo v vsej Jugoslaviji le trije obrati: Goričane (last Združenih papirnic), poseben objekt Za- grebačke dioničke tvomice papira in pa to- varna celuloze v Drvarju. V Goričanah so jo izdelovali zgolj za E>otrebe Združenih papir- nic samih; celulozni obrat zagrebške tovarne je sam komaj kril potrebe svojega podjetja, Drvair je prodajal svojo celulozo v glavnem Tovarna celuloze v Vidmu, leta 1940 V tujino. Vse druge tovarne papirja so bUe vezane na uvoz tuje celuloze, čeprav bi mogel Drvar v znatni meri kriti domače potrebe. Prav- zaradi kupovanja celuloze v tujini se je Bonač odločil, da si bo sam postavil tovar- no celuloze. OdločU se je za lokacijo v Vidmu pri Krškem ob Savi.*^ Ker sam ni imel vsega denarja, je organi- ziral manjšo družbo, ki se je imenovala »Ce- luloza, družba z omejeno zavezo, Ljubljana-«. Na sodišču v Ljubljani je bila protokolirana v avgustu 1938 z osnovno glavnicO' 2,000.000 dinarjev. Kot družabnik je bil na prvem me- stu vpisan Fran Bonač, potem Marica Bonač poročena dr. Pehani, nato Lia Bonač poro- čena Pothom, končno ljubljanska podružnica Jugobanke.13 Tovarna je pričela z redno proizvodnjo be- ljene in nebeljene celuloze s 1. januarjem 1940. Vse naprave je gnala parna turbina 1000 KM. Maksimalna zmogljivost tovarne je znašala spočetka 600 vagonov celuloze letno. Podjetnik je narrieraval postaviti v tovarno še poseben stroj, ki bi le za izvoz izdeloval specialni papir za zavijanje pomaranč, limon in drugih južnih sadežev.Vso strojno opremo za to je že naročil v Nemčiji, toda vse skupaj •je prehitela vojna. Strojna naprava je oble- žala v Warmbrunnu v Sleziji in le brusilnica lesa je prispela v tovarno še pred kapitulacijo Jugoslavije." S tem, daje steklo delo v Vidmu, je močno narasla poraba celuloznega lesa. Samo papir- ništvo v Sloveniji je porabilo naslednje koli- čine takega lesa: Petletja 1870—1875 1876—1880 1881—1885 1886—1890 1891—1895 1896—1909 1901—1905 Poprečna količina v m" 1.104 2.112 6.404 8.602 21.657 26.705 28.343 Petletja 1906—1910 1911—1915 1916—1920 1921—1925 1926—1930 1931—1935 1936—1940 1941-1945 Poprečna količina v m' 25.990 20.867 15.698 34.366 40.716 56.727 94.179 67.192 25 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Pri analiziranju te tabele naj pripomnim, da ima petletje 1891—1895 tak velik skok po- trošnje celuloznega lesa zatO', ker so* pričeli leta 1890 izdelovati v Goričanah prvič celu- lozo, da pripada drugi veliki skok potrošnje petletju 1921—1925 zato, ker je leta 1924 ste- kla v tovarni na Vevčah velebrusilnica lesa, in da gre končno tretji dvig na račun tovarne celuloze v Vidmu, kjer so poskusno obrato- vali že konec leta 1939.'= Kmalu po okupaciji Slovenije so namera- vali Nemci preurediti videmsko celuloznico v obrat za proizvodnjo sestavnih delov za le- tala. V ta namen so hoteli demontirati in odpeljati stroje za proizvodnjo celuloze. Da bi tovarno rešil zase in po osvoboditvi eksplo- atiral podjetje z nezmanjšano kapaciteto da- lje, je Bonač navidezno prepisal 75'"/o deležev pri tovarni na ime svoje (hčerke Hilde, ki je bila poročena z mariborskim tovarnarjem Emestom Ehrlichom, sicer nemškim državlja- nom. S tem je pravno postala tovarna nem- ška privatna last in ni bila zaplenjena kot tuje »državi in ljudstvu sovražno premožen nje«. Mesec dni pred koncem vojne in oku- pacije je bilo podjetje notarsko spet pre- pisano in vrnjeno na ime Frana Bonača.'' TOVARNA PAPIRJA KOLICEVO V neposredni bližini današnje količevske tovarne papirja je deloval v poslednjih letih preteklega stoletja valjčni mlin. Njegov last- nik je bila trgovska družba, vpisana v regi- ster 17. januarja 1894 z naslovom »Jožef Ho- čevar & Comp., valjčni mlin na Količevem«. Prvi deležnik je bil ljubljanski trgovec Hoče- var, drugi pa Edvard Smarda s Količevega. Firmo so črtali iz registra 12. decembra 1900, ker je mlin pogorel.'' Leta 1913 je Fran Bonač kupil od količev- skega kmeta Hočevarja za 10.000 kron pri- bližno 10 ha zemlje, vodo in vodno moč, po- goreli mlin in majhno žago. Ker je dobU od Tovarna papirja na Količevem leta 1937 očeta efektivnega premoženja le 75.000 kron, si je nadaljnji potrebni kapital sposodil pri Kmetijski posojilnici. Zemljo-, ki ni bila do^ ločena za zidavo tovarne, je spremenil v njive in del zemljišča tudi pogozd \ Za dobavo- stro- jev se je dogovarjal z znano tvrdko Voith. Vendar mu je graditev tovarne preprečil iz- bruh prve svetovne vojne, sam Bonač pa je čas od avgusta 1914 do konca 1918 prebil na fronti.'* Po vrnitvi je nadaljeval z gradnjo tovarne za lepenko. Leta 1920 je bila tovarna sezidana. Najprej se je pričela proizvodnja sive in spe- cialne lepenke. Delali so na dveh Voithovih strojih za lepenko, naslednjega leta so do- kupili še dva taka stroja. Zmogljivost vseh štirih je znašala skupno okoli 4 tone lepenke \' 24 urah. Glavna surovina za proizvodnjo lepenke je bil star papir oziroma, papirni od- padki.'" Zaradi znatne konjunkture je delo dobro uspevalo. Kohkor je podjetniku zmanj- kalo kredita za nadaljnje širjenje proizvod- nje, je sproti najemal bančna posojila. Kmalu so pričeli proizvajati tudi barvaste lepenke v raznih kvalitetah; zaradi tega je bil montiran še peti lepenčni stroj. Ker se je delo tovarne kar precej razširilo in se ta ni mogla več šteti za del ljubljanske kartonažne tovarne, je podjetnik poudaril njeno samostojnost tako, da jo je dal protokolirati 26. oktobra 1923 kot »podružnico v Količevem«.2" Tovarnar je dobro vedel, da se v Jugosla- viji ne proizvaja dovolj lahkih ah tenkogram- skih papirjev in da bo dobro uspeval, če bo temeljito izkoristil to vrzel. Ogromna večina jugoslovanske proizvodnje papirja je bila Fiamreč usmerjena v pisalne, tiskovne in ovoj- ne papirje. Zato je zlahka izračunal, da bo še najbolj rentabilen, če se bo usmeril v iz- delavo klobučnega, svilnatega, krep, toaletne- ga ter servietnega papirja in staničevinska vate za obveze. Odločil se je kupiti v Nemčiji rabljen papirni stroj delovne širine 1400 mm. V količevske tovarno ga je vgradil leta 1924 in z njim takoj pričel proizvajati take papirje. Ta stroj za papir je bil prvi, zato so ga na kratko imenovali PS I. Proizvodna hitrost mu je bila 40 do 80 m papirja na minuto ali 500 do 600 kg v 8 urah pri tanjših papirjih, 600 do 1000 kg v istem času pri debelejših papirjih. Kartona v Jugoslaviji ni nihče proizvajal. Celo Bonač sam je moral za svojo kartonažno tovarno uvažati tuj karton. Povpraševanje po njem je bilo tudi sicer zelo veliko: tobačna tovarna v Ljubljani je želela za embaliranje cigaret fin bel karton, podobno tudi skopska tobačna tovarna; železnica je potrebovala 26 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika karton za vozne karte; tovarna cikorije in kavnih nadomestkov »Frank« v Zagrebu je potrebovala močan karton za embaliranje na- mesto tenkih deščic za zaboj čke. Torej reflek- tantov dovolj in kot na dlani je bilo, da se bo vsak kartonski stroj hitro rentiral. Z znat- nim bančnim posojilom je kupil fabrikant v Nemčiji močan papirni stroj, ki ga je neka tamkajšnja tovarna hotela zamenjati zaradi neustrezne širine. Znana firma Bruderhaus v Reutlingenu mu ga je predelala tako, da je bil sposoben tudi za proizvodnjo 540 g/m^ tež- kega kartona (poleg 54 g/m'^ težkega papir- ja). Ta kartonski stroj ali KS je stekel na Količevem še v letu 1927. Imel je 1700 mm delovne širine; renovirali so ga leta 1936. Njegova proizvodnja je znašala maksimalno 15 ton kartona dnevno, poganjal pa ga je parni stroj 80 KM znamke Flottmaon. Nekaj let potem, ko je stekel KS, je zajela svetovna gospodarska kriza tudi Jugoslavijo. Videti je, da Količevega ni mogla močneje načeti, kajti tovarnar je kupil pri firmi Bru- derhaus prav leta 1932 še drugi stroj za pro- izvodnjo papirja ali PS H za ceno- 2,800.000 dinarjev (zaradi krize so bile cene nižje!). Na- menjen je bil izdelavi raznih finih tenkih pa tudi drugih boljših papirjev. Montirali so ga v posebni dvorani, kjer je stekel v začetku leta 1933. Imel je delovno širino' 2200 mm in je obratoval na električni pogon. Ob tej priložnosti naj spregovorimo nekaj več besed o elektrocentralah količevske papir- nice. Ker je bila vodna moč Mlinščice, levega rokava Kamniške Bistrice, pri tovarni šibka, je industrialec kupil leta 1922 od prvega gor- njega soseda Skrjanca žago in tamkajšnjo vod- no moč. Gladina vode je bila namreč pri Skr- jancu za 6 m višja od gla-dine pri tovarni. Tvrdka Voith je po podjetnikovi zamisli iz- delala načrt za združitev obeh vodnih padcev po podzemski betonski cevi premera 120 cm. S tem se je ustvaril dovolj velik padec za pogon Vodthove turbine 120 KM (hidrocentirala Količevo I). Cev je bila speljana naravnost čez travnike v dolžini približno 480 m. Da bi tovarna dobivala dovolj čisto vodo za izdelavo lepenke, papirja in kartona, so izkopali še dva vodnjaka s po 25 m globine. Dne 30. junija 1926 je Bonač kupil od to- varne »Titan« v Kamniku Ucenco za hidro- centralo »Bistrico« na Duplici in 1,5 ha veliko zemljišče za 60.000 din. Elektrarno in oba že imenovana kanala so pričeli graditi takoj 1926. leta. Elektrarna je dobila dve Francisovi turbini z regulatorjema, dva generatorja in en velik transformator; to je stalo 1,140.000 dinarjev. S proizvodnjo električne energije je pričela DupUca v letu 1927. 2e naslednjega leta je bila takoj južno od tovarne postavljena za črpalko še manjša hi- drocentrala z vertikalno Francisovo turbino, ki je delovala avtomatično. Bila je edina apa- ratura, ki so jo za Količevo izdelale ljubljan- ske Strojne tovarne in livarne.^* Kot zadnja je prišla V pogon kalorična cen- trala v sami tovarni. Zgrajena je bila 1. 1929. Takoj so montirali tudi parni kotel s priti- skom 25 atmosfer, ki je proizvedel 5000 kg pare na uro. S tem je bila zaključena gradnja energetskih naprav. Njihova moč je znašala: Hidrocerttrala Količevo I...... 120 KM Hidrocentrala Duplica........ 320 KM Hidrocentrala Količevo II...... 50 KM Kalorična centrala Količevo..... 600 KM Lokomobila Lanz.......... 110 KM Skupaj . . . 1200 KM Vsa ta moč plus delavci (o njih bo govor pozneje) so proizvedli papirja, kartona, lepen- ke in lesovine (vse v vagonih; 1 vagon je 10 ton), kakor sledi:22 , Razpredelnica nam pove, da je samo nekaj let v začetku tovarna proizvajala več papirja kot pa kartona, pozneje pa je biLo prav olbrat- 27 kronika ČASOPIS za SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO Diagram proizvodnje 1927—1%0. Proizvodnja med obema srednjima debelima črtama (31. XII. 1940 — 31. XII. 1947) je pikčasta, ker podatki niso zanesljivi no. Zato bi je pravzaprav ne smeli imenovati »tovarna papirja«, ampak »tovarna kartona«. Ce izvzamemo leto 1933, ko ni podatkov o proizvodnji, vidimo-, da nam manjkajo po- datki zlasti za čas okupacije 1941—1945. To je razumljivo, ker je ob osvoboditvi okupator za seboj uničil precej dokumentov, kolikor jih ni propadlo iz drugačnih razlo-gov. Prav zanimivo je, da je dolga vrsta, srednjih in majhnih podjetij zgubila podatke o proizvod- nji za isti čas (kolikor jih seveda okupator ni zaprl). Količevska papirnica je oddaljena 3 km severno- od železniške postaje Domžale. Prvot- no je tovarna sploh komunicirala samo z Domžalami in to z vozmi na ko-njsko vprego. Sele leta 1940 je fabrikant kupil od Majdičeve tovarne svet med železniško postajo Jarše in papirnico, da bi na njem postavil industrijski tir do tja in most čez Bistrico. To- bi bila naj- ugodnejša zveza, ker leži papirnica le 1100 m vzhodno od imenovane postaje. Okupacija je preprečOa izvedbo načrta.Tir je pričel funk- cionirati šele v februarju 1948.2'' Ena izmed značilnosti visoko razvite kapi- talistične industrije je bila tudi ta, da so se večkrat tovarne, ki so proizvajale isto blago, združUe na osnovi posebne pogodbe v speci- fično organizacijo ali združbo, kjer so se do- govorile, da si ne bodo konkurirale, da bodo proizvajale samo toliko blaga, kolikor se jim; ga določi in samo tiste vrste izdelkov, ki se jim diktirajo, dalje da ne bodo postavljale novih strojev brez privoljenja združbe itd. Tudi cene izdelkov so bile dogovorjene. To vse je bilo narejeno z namenom, da bi združba monopolno obvladovala tržišče in na njem gospodarila po svojih načelih. Taka organi- zacija se je imenovala kartel, pogodba pa, ki so jo sklenile in podpisale, kartelna pogodba (latinsko: carta, = pogodba). Tovarne papirja so se, podobno kot tovarne mnogih drugih industrijskih panog, karteli- rale že pred prvo svetovno vojno, še v času habsburške monarhije. Ta način preprečeva- nja konkurence in določanja največje proiz- vodnje za posamezne tovame-podpisnice se je po prevratu v stari Jugoslaviji ne samo nadaljeval, ampak tudi razširil in poglobil, ker je bila mednarodna konkurenca sedaj precej večja kot nekdaj. Bonač sam je prvič vstopil v jugoslovanski kartel papirja v maju 1934, torej v času krize. Ne zaradi tenkogramskih papirjev, temveč za- radi PS II, ki je proizvajal tudi beli plakatni papir in papir za kopije na pisalnih strojih, najfinejši ovojni papir (za bele lekarniške vrečke, za zavijanje zdravil) in podobno. Za- radi nekega spora je čez deset mesecev iz- stopil iz kartela, ne da bi ga mogle njegove sankcije bistveno prizadeti. V letih pred drugo svetovno vojno so bile razmere na tržišču že težje in manj pregledne. Zato so tovarne papirja pristopile k novemu kartelu. Najobsežnejša in naj temelj itejša- kar- telna pogodba je pričela veljati s 1. januar- jem 1938. Fran Bonač je podpisal pogodbo v aprilu 1939. Njegov karteUrani kontingent je obsegal skupno 200 vagonov papirja in kartona, to se pravi, nekako 33'"/o ali ^/s nje- gove takratne proizvodnje (ne vštevši lepen- ke, ki se ni nikoli kartelirala). Končno so Bo- naču priznali ob vstopu tudi pravico, da sme v svoji tovarni celuloze v Vidmu postaviti še en stroj za papir. Na njem, bi proizvajal le papir za izvoz (le-ta ni bil karteliran) in bi tako domačih cen ne kvaril. Razen domačih so obstajale tudi mednar-od- ne kartelne pogodbe. Tako so morali skleniti domači kapitalisti dogovor tudi z nemškimi tovarnami papirja, kjer so določali količine papirja, ki jih sme nemška industrija uvoziti v Jugoslavijo. Pogodba jugoslovanskega kar- tela z nemškim kartelom je veljala od 24. aprila 1939 do 30. junija 1940. O tekočih za- devah, izvirajočih iz tega dogovora, je raz- pravljal poseben izvršilni odbor. Izvršilni od- bor domačega kartela so sestavljali Fran Bo- nač, Bjelinski iz Zagrebačke dioničke tvomice 28 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika papira in Rankič iz tovarne papirja v Cačku. Nemci so prav tako postavili tri delegate. Kmalu po napadu nacistične Nemčije na Jugo- slavijo sta postala tako domači kot tuji kartel »brezpredmetna« in torej brez veljave.^" Okupacija. Na tem mestu se ne moremo lotiti opisa vseh faktorjev, ki so pripeljali do razsula stare Jugoslavije,, do okupacije tudi slovenske zemlje in do vznika oboroženega boja proti okupatorju pod zastavo Komuni- stične partije Jugoslavije. Pred očmi imamo skromnejši cilj: zasledovati delo količevske papirnice v času več kot štiriletne okupacije na osnovi nekaterih pomembnejših dokumen- tov. Ob okupaciji Gorenjske so nacisti zaplenili količevsko papirnico kot »staats- und volks- feindliches Vermogen« (državi in ljudstvu so- vražno premoženje). Tovarno, ki je ves čas okupacije formalno nosila naslov »Papier- und Pappenfabrik J. Bonač Sohn, Kolitschou, Post Domschale«, so vodili posebni rajhovski zaupniki; najbolj znan je bil neki Simondtsch, rojen leta 1908 v Munchenu, pristojen pa v Celovec. Proizvodnja med okupacijo ni natančno znana, ker so vse knjige uničene. Nekajkratni napadi partizanov so močno ovirali proizvod- njo; zlasti negativno je delovalo uničenje transformatorja dupliške hidrocentrale poleti 1. 1944. Delavci sami so oskrbovali okoliške partizane s klobučevino, papirjem in podoib- nim materialom. Močno se je čutila tudi pa- sivna resistenca: volja do dela je padala iz leta v leto. Le ceni se, da je proizvodnja v letu 1941 padla za 20«/o v primeri z letom 1940, v letu 1942 za 40*/o v primeri z istim letom, v letu 1943 za 60 "/o in leta 1944 celo že za 85 o/o v primeri z zadnjim mirnim letom pred okupacijo. V poslednjih štirih mesecih pred osvoboditvijo je tovarna domala ves čas stala, nekaj tudi zaradi pomanjkanja surovin (celuloze, lesa, premoga ipd.). Največ papirja, prodanega v tujino, je odšlo v tako imenovano »Nezavisno državo Hrvat- sko«, manj v »ljubljansko pokrajino«. Tako so — po oceni — prodali (v vagonih) i^' Tovarna po osvoboditvi. Poslednjih nekaj tednov pred osvoboditvijo je delo v tovarni že povsem mirovalo. Osvoboditev sama je pri- nesla, kot že vemo, nacionalizacijo in sodali- Diagram zaposlenih delavcev 1933—1960. Značilna za leta po osvoboditvi je »grba« v letih 1945—1952; poznajo jo tudi mnoge druge tovarne zacijo vseh jugoslovanskih sredstev za proiz- vodnjo. Prva naloga je bila, čimprej pričeti s pro- izvodnjo, se pravi, popraviti in pregledati stroje, očistiti vse prostore, dobiti surovine, predvsem pa organizirati delo, to je, priklicati delavce, vzpostaviti tehnično in komercialno službo in podobno. Za očiščevalna in druga dela so dodelili količevski tovarni 12 nemških vojnih ujetnikov. Na ta način je mogel steči že pred sredino junija 1945 najprej PS 1, za njim pa lepienčni oddelek. Takrat je že bUo spet zaposlenih 175 delavcev. Zadnje dni junija so dali v pogon še PS II. V teku septembra se je urejal tudi KS, ki je pričel normalno obratovati šele no- vembra 1945." Po takratni praksi je tudi količevska tovar- na dobila za vodstvo posebnega delegata. Prvi je bil Tone Cerar, imenovan na to mesto z dekretom z dne 27. junija 1945. Dekret je temeljil na odloku AVNOJ z dne 21. novem- bra 1944 (ta odlok je govoril o prehodu so- vražnega imetja v državno last, dalje o držav- nem upravljanju imetja odsotnih oseb, končno o zasegi imetja, ki so ga okupatorske oblasti prisilno odtujile). Kot drugi delegat je 24. avgusta 1945 sledU Cerarju inž. Janko Trost, nekdanji strojni in- ženir te tovarne (službo je nastopil že 1. no- vembra 1928). S tem dnem sta bUi postavljeni pod državno upravo tako ljubljanska karto- nažna tovarna kot količevska papirnica.^' Oba obrata skupaj so ocenili na prek 17,500.000 dinarjev. Na toliko sta ju namreč ocenili ko- misiji dne 22. decembra 1945 (v Ljubljani) oziroma 3. januarja in 6. junija 1947 (na Koli- čevem). Količevska tovarna je formalno pričela po- slovati kot državno podjetje šele na osnovi ukaza Prezidija Ljud. skupščine FLRJ 19. ju- lija 1946. Kmalu zatem, dne 15. avgusta 1946, je bil postavljen za prvega rednega direktorja Lado Trampuš, pred okupacijo zaposlenec Iste tovarne. Podjetje, ki je do tedaj še vedno nosilo firmo »I. Bonač sin, tovarna za papir 29 kronika ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO in lepenko, Količevo«, je bilo konfiscirano z odločbo vojaškega sodišča ljubljanskega voj- nega področja, št. 1487/45 z dne 24. avgusta 1946. Kot podjetje splošnodržavnega značaja, ki je bilo podrejeno adm.inistrativno>-opera- tivnemui vodstvu Glavne uprave za industrijo celuloze, lesovine in papirja ministrstva indu- strije FLRJ, je bUo utemeljeno z odločbo vlade FLRJ prav 31. decembra 1946. V register dr- žavnih gospodarskih podjetij so ga vpisali 21. marca 1947. Tovarna je nadaljevala proizvod- njo z imenom »Tovarna papirja, kartona in lepenke, Količevo«. Organizacija dela in poslovanja sploh je bila fiksirana z objavo in uveljavitvijo »Pravil o organizaciji in poslovanju podjetja ,Tovarna papirja, kartona in lepenke, Količevo'« ter po- sebnega »Delavskega reda podjetja«. Oboje je izšlo 28. februarja 1947. Delo v podjetju je bilo razdeljeno na naslednjih šest oddelkov: 1. fabrikacijsko-planski oddelek (imel je tri odseke), 2. računovodski oddelek (s šestimi odseki), 3. materialni oddelek (štirje odseki), 4. prodajni oddelek (se je tudi delil v štiri odseke), 5. tehnični oddelek (sedem odsekov), 6. tajništvo. Odločujoči organ podjetja je po- stal direktor, strokovni svet je bil le njegov posvetovalni organ, torej organ brez izvršilne moči. Pravila so namreč določala le, da sme imeti podjetje svoj »strokovni svet«. Količev- ska papirnica ga je imela; bO. je sestavljen največ iz sedmih članov (strokovnjakov to- varne). Imenovala ga je Generalna direkcija zvezne industrije celuloze, lesovine in, papirja. Enega člana je odredOa sindikalna organiza- cija. Odločba o postavitvi oziroma imenovanju strokovnega sveta za Količevo je izšla 24. ju- nija 1947, torej že v okviru prve petletke. Predhodnik tega strokovnega sveta so bili tako imenovani »obratni sestanki« tovarni- škega vodilnega kadra. Tu so obravnavali naj- važnejše tekoče probleme tovarne. Sestanki so se sklicevali od 14. novembra 1946 dalje. Točno' dve leti pozneje so se pričele sklicevati konference direktorjev vseh jugoslovanskih tovarn papirja. Na konferencah so obdelovali najaktualnejše naloge, ki so bile v zvezi z opravljanjem nalog letnih planov v okviru petletke in s splošno problematiko posameznih tovarn (enako seveda papirniške industrije kot celote). Da bi se čim bolje izpolnil plan prve pet- letke, so se pričele uvajati v drugi polovici leta 1947 norme za posamezne vrste dela. Do konca leta so na Količevem vključili v normi- rano delo že 85 '»/o delavcev. Z odredbo vlade FLRJ z dne 3. marca 1950 je prešlo podjetje v gospodarsko upravo Ljud- ske republike Slovenije oziiroma njene Glavne direkcije kemične industrije ministrstva za in- dustrijo LRS. Dotedanji naslov podjetja se je skrajšal v »Papirnico Količevo«."' Skoraj istočasno s temi spremembami so prešli na nov sistem planiranja, proizvodnje (tako imenovani »družbeni plan«). Zaradi tega prehoda se je pokazala v sami proizvodnji krajša kriza. Zaključek vseh sprememb po- meni izvolitev prvega delavskega sveta dne 16. septembra 1950. S tem je tovarna prešla iz rok administrativno vodenega gospodarstva v roke neposrednih proizvajalcev, to je koli- čevskih i>apimičarjev. Nova uprava tovarne je kmalu pričela ob- ravnavati vprašanja o postavitvi novega veli- kega modernega kartonskega stroja (KS II). Prve priprave pripadajo letu 1954. Gradbena dela so se pričela v aprilu 1959, prav na državni praznik 29. novembra 1960 pa je stroj pričel z redno proizvodnjo. Stroj ima zmoglji- vost 10.000 ton ali 1000 vagonov raznih kar- tonov na leto. Končali so tudi montažo nove parne turbine z zmogljivostjo 1700 kVA." Prav v zvezi z delom v tovarni naj omeni- mo še problem, o katerem se je že v stari Jugoslaviji precej govorilo in pisalo. To je vprašanje zaposlitve domačih in tujih stro- kovnjakov. Domača univerza je zaživela šele po prvi svetovni vojni in zato še nekaj let ni mogla dati industriji domačih strokovnja- kov, industrija papirja je pa sploh potrebo- vala le majhno število redkih specialistov, to je, inženirjev za proizvodnjo papirja. Ce so slovenski študentje pred prvo svetovno- vojno že študirali tehniške znanosti, potem so- se od- ločili za tiste, ki so jim nudile široke mož- nosti zaposlitve (gradbeništvo, strojništvo, elektro-te-hnika). Kako je bUo s strokovnjaki na Količevem? Prvi delovodja za izdelavo sive lepenke se je pisal Furlan in se je vrnil leta 1920 v domo- vino iz avstrijskega dela Štajerske. Konec 1923 je tovarna pridobila za delo Franceta Kocjan- čiča, dobrega strokovnjaka za vse vrste pa- pirja in kartona (Kocjančič je bil rojen 25. ja- nuarja 1889 v Ljubljani). Bil je povratnik iz Amerike in je nameraval doma izdelovati sanitetni material iz bombaža (leta 1930 se je osamosvojil, to je, izstopU. iz papirnice, od- kupil od Bonača neko poslopje na Viru pri Domžalah in ga preuredO. v tovarno sanitet- nega materiala; ta obratuje še danes). Po Kocjančičevem izstopu ni bilo v tovarni dve leti nobenega dobrega strokovnjaka za kar- tonski stroj. 30 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Primitivni transport valja za papir prek Bistrice po- zimi 1932 Izdelavo lepenke so sprva vodili razni tujci. Znana sta Cermak in Wolf. Ker sta oba še vedno znala tudi češko, sta se kar dobro spo- razumevala z delavci. Vodja količevske mehanične delavnice je bil od leta 1924 dalje Ciril Skrjanc, vodja elektrodelavnice pa Franjo Vidmar, ki je pri- šel na Količevo 1927. leta; ta, je vodil tudi hidrocentrale, naprave za oskrbo fabrikacij- ske in pitne vode, prevzel pozneje še termo*- elektramo in parne naprave ter nadzoroval električne pogone v tovarni; uredil je tudi prvo trafO' postajo. Stavbenik Jože Karlov- šek je vstopil v tovarno leta 1926, prav ko se je pričela graditi hidroelektrarna na Dupli- ci; od tedaj dalje je vodil vsa gradbena dela kot projektant in gradbeni vodja. Kartonski stroj sta pomagala montirati samoi dva nemška monterja, vsa druga dela so opravili domači monterji pod Skrjančevim in Vidmarjevim vodstvom. Strojevodje za ta kartonski stroj so bili še tujci; od delovodij se navajata imeni Heber in Ricker. Ta dva sta izdelovala na novem stroju) kromo karton. Od leta 1923 do 1927 je bil obratovodja do^- mačin Janžekovič. Od drugih tujih strokov- njakov so znani Sindelar, Buchmayer, Hable, Weiger, Albrecht, Lamberda, Mayer, Leroh (Cethi in Avstrijci). Po letu 1930 so se pričeli uveljavljati domači strojevodje Janez in Ja- bok Jasenc, Franc Hiršman, Anton Korošec, Anton Jaklič, Franc Brajer, Viktor Remec, Franc Grošelj. Po Kocjančičevem odhodu so nastale težave v letih 1930—1932. Razni tuj i se niso obnesli in so jih kmalu odslovili. Poi inž. Somogyju, ki je služboval na Količevem nekaj let, sta 1931 nastopila domačina inž. Stane Bonač in inž. Vladimir Sega. Oba sta diplomirala iz papirniške in elektrotehniške stroke na uni- verzi v Grenoblu v Franciji. Inž. Stane Bonač (podjetnikov nečak) je prejel 20. oktobra 1936 prokuro in postal tehnični direktor, inž. Sega je bil obratni inženir od 20. julija 1931 dalje. Pozneje sta prišla še inž. Jože Krisper (na- stopil 1. avgusta 1935 kot elektrotehniški in- ženir) in inž. Stane Skok (nastopil 7. avgusta 1933 in bil kot strojni inženir vodja proiz- vodnje skozi ves čas do odhoda v partizane v letu 1944) ter absolventi ljubljanske tehni- ške srednje šole Ivo Remiaš (nastopil 7. av- gusta 1933), Ivo Duhovnik, Janez Doibnik, Karel Smit. Remiaš je prevzel neposredno vodstvo izdelave lepenke in moderniziral to pnsizvodnjo.^^ Ko je bil v času od 7. oktobra 1940 do 31. marca 1941 pod okriljem Združe- nih papirnic prvi specialni papimičarski tečaj na Srednji tehniški šoli v Ljubljani, so ga izmed 20 slušateljev obiskovaU tudi inž. Jože Krisper, Ivo Remiaš in Ivo Duhovnik.'' Izmed tujcev je bil dober praktik in in- štruktor inž. Anton Wultsch, ki je nastopil službo 1. januarja 1933; do takrat je bil vrsto let obratni direktor papirnice v Vevčah. Ko je sredi leta 1934 moral Wultsch zapustiti količevsko tovarno, je mesto tehničnega di- rektorja prevzel inž. Stane Bonač. Inž. Vladi- mir Sega je odšel po treh letih dela leta 1933 v neko bolgarsko tovarno papirja, inž. Janko Trost v začetku leta 1937 v vevško papirnico, tehnik Duhovnik v tovarno celuloze v Gori- čane, Dobnik 1939 v videmsko tovarno celu- loze, Remiaš je postal oddelkovodja oddelka za specialne vrste le{>enk, tudi za azbestno. Pod vodstvom inž. Krisperja so se izdelovali pergamentni in pergamin papirji. Azbest z dolgimi vlakni je prihajal iz Romunije; az- bestno lepenko so izdelovali nekako* od 1933 dalje.'-* Od osvO'boditve dalje so vodili tovarno iz- ključno sami domači strokovnjaki. Tehnični direktorji so bUi sprva ljudje, ki so delali v tovarni že pred okupacijo in so zato tovarno in njene probleme dobro poznali. Prvi direk- tor je bil inž. Jože Krisper (po osvoboditvi se je prvi vrnil na Količevo). To funkcijo je imel po odločbi dekreta ministrstva za in- dustrijo in rudarstvo od 17. maja 1945 do 30. oktobra 1947, ko je bil po službeni po- trebi premeščen iz tovarne na Generalno direkcijo kot višji industrijski inženir. Na Količevem ga je zamenjal inž. Vladimir Šega; ta je imel odgovorno mesto do konca aprila 1951, nakar je bil za njim več kot deset let tehnični direktor Ivo Remiaš. S 1. septembrom 1961 je prevzel to dolžnost inž. Avgust Pavlin (bil je od 1. marca 1954 dalje obratni inženir iste tovarne).'5 Se prej kot tehnični sektor je dobil svojega direktorja komercialni oddelek. 2e od 7. maja 1945 je skozi deset let fungiral kot komer- 31 kronika Časopis za slovensko krajevno zgodovino cialni direktor Jože Hočevar. Dne 1. maja' 1955 ga je zamenjal Dušan Kosmina." Kot je' videti, je ta oddelek doživljal izmed vseh od- i delkov še najmanj sprememb. j delavstvo količevske papirnice Pri presoji zgodovine delavskega gibanja na Količevem ne smemo pozabiti, da je bila tovarna zgrajena šele leta 1920 in v čisto kmečkem okolju. Ker je delavstvo kot druž- beni razred pričelo tu komaj nastajati, niso delavske organizacije imele kakšne posebne tradicije; poleg tega je vladajoči meščanski razred z vrsto radikalnih posegov prav v citi- ranem letu močno zdesetkal vse revolucio- narne politične organizacije. Dovoljene so bile samo delavske strokovne organizacije. Zato so bile volitve za obratne delavske zaupnike vedno zelo živahne. Delav- ski zaupniki' so bili namreč edini zakoniti predstavniki delavcev po tovarnah in so se vneto borili za njihove koristi. Ni še temeljito raziskano, katera delavska strokovna organizacija je bila prva, ki je or- ganizirala količevsko delavstvo, niti se še ni ugotovil točen datum takšnega organiziranja, žlanesljivo pa je, da je v februarju 1935 Jugo- slovanska strokovna zveza (krščanski socia- listi) spet pričela pripravljati svojo organi- zacijo na Količevem. Ta »spet« je dokaz, da se je že pred tem delavstvo razgibalo, ver- jetno pod vplivom vevških papirničarjev (ti so bili po večini člani Jugoslovanske stro- kovne zveze), da pa je organizacijsko delo za- mrlo."' Do konca leta 1935 je JSZ pridobUa v svoje vrste 200 članov. Vendar so ibUi že v avgustu toliko organizirani, da so si za voditelja izbrali popularnega Franca Bukovca. Ta takrat 25-letni mladenič je prišel v papir- nico z Jesenic leto dni prej, po poklicu je bil kovinostrugar. Papirnica Količevo z juga. Poljska pot v ospredju je : danes asfaltirana cesta, ki ima ime po narodnem heroju Francu Bukovcu. Okoli tovarne so delavci in tovarna zgradili množico stanovanjskih hiš in drugih poslopij Dva dni po izvolitvi za vodjo zaupnikov je bil Bukovec odpuščen z dela. Delavstvo je proti temu protestiralo na ta način, da je v soboto dne 17. avgusta 1935 po opoldanski za- meni ustavilo delo in predložilo podjetju na- slednje štiri zahteve: 1. Bukovec se mora po- novno sprejeti na delo, 2. glavni krivec inž. Wultsdh mora zapustiti tovarno, 3. delavstvu se mora priznati svoboda organizacije, 4. za- radi tega spora ne sme izvajati podjetje nobe- nih posledic. Ko je Wultsch res zapustil tovarno, so na pogajanjih med podjetjem in delavstvom skle- nili, da se podpišeta dogovor o- spremembah mezd in dogovor o poslovnem redu (nekakšni kolektivni pogodbi). Sporazumeh so se tudi o tem, da podjetnik prizna strokovno organi- zacijo. Sporen je ostal le ponovni sprejem Bukovca na delo. Zato je stavka trajala dalje. V vsem času stavkanja je delavce podpirala vsa okolica. Tako je mogla delovati kuhinja, ki je vse stavkajoče oskrbovala z zadostno in toplo hrano trikrat dnevno.^* V začetku oktobra se je podjetje približalo delavskim zahtevam in po osmih tednih se je stavka končala 14. oktobra 1935. Sporazum je obsegal naslednje točke: 1. zaradi stavke se ne bodo izvajale nobene posledice, 2. delav- ska strokovna organizacija se prizna, 3. pod- jetje prizna delavcem šest ofcratnih zaupni- kov, 4. mezde se zvišajo za 10 */», 5. delovni red se bo izdelal sporazumno, 6. ravnatelj inž. Wultsch mora za vedno zapustiti tovarno (to se je zgodilo že prej)."" Ta uspeh je delavske vrste še bolj strnil. Po ponovnem pričetku dela je bil 8. decembra 1935 občni zbor JSZ za Količevo in okolico. Za predsednika so izvolili Jožefa Avseca, za podpredsednika Jožeta Pirca, za tajnika Vik- torja Burgarja itd., za odbornike pa Franca Bukovca, Andreja Ravnikarja, Vinka Klop- čiča itd. Organizacijski zaupniki so postali Ciril Sitar, Viktor Gostič, Ivana Aleševa, Franc Burgar in drugi. Ob tej priložnosti so napravili nabiralno akcijo z namenom, da kupijo darilo za Bukovca (ta za akcijo ni ve- del) v znamenje hvaležnosti za njegovo po- žrtvovalnost. Bukovec se je sicer za darilo zahvalil, a ga energično odklonil, češ, naj se nabrani denar raje razdeli med delavce, ki še niso bili takrat zaposleni.*" Konec leta so se tudi približali dnevi o razgovorih za volitve delavskih zaupnikov za leto 1936. Sklenili so, sestaviti enotno listo, namreč listo JSZ, ker se druge liste niso predložile. To enotno listo so na sestanku 6. januarja soglasno sprejeli, za obratne za- upnike pa izvodili Franca Bukovca, Franca 32 ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO kronika Avblja, Jožefa Avseca, Jožefa Pirca, Mihaelo Jermanovo (poznejšo Bukovčevo ženo), Angelo Pečnikovo — in šest namestnikov. Za starešino delavskih zaupnikov so izvolili Bukovca, za tajnico Jermanovo. Kot končni rezultat pogajanj med delav- stvom in podjetjem so 14. juUja 1936 objavili »Poslovni red tovarne papirja 1. Bonač sin, Količevo«. Ta red je razdelil delavstvo- v deset mezdnih skupin. V prvo je uvrstil strojevodje kartonskih in papirnih strojev, v deseto de- lavke sušilnice in sortirnice starega papirja. Za nadure se je določil 50-odstotni pribitek, za delo ob nedeljah in praznikih 60-odstotni pribitek (za praznike so razglasili 10 dni, med njimi tudi 1. maj). Za posebno umazana ali naporna dela, na primer v kanalih, vročih sušilnih bobnih in podobno, so delavci pre- jeli za te dni 100-odstotni pribitek. Nepreki- njeno nočno delo kot tako se ni posebej na- grajevalo.''^ Statistike nam povedo, da je bilo približno ob tem času zaposlenih v papirniški stroki na Slovenskem nekako 2000 delavcev, da pa je imelo le okoli 1500 ali 75*/o delavcev ure- jeno delovno razmerje s kolektivno pogodbo. V nekaterih drugih panogah je bilo stanje še mnogo slabše (na primer med stavbnimi, les- nimi, gozdnimi delavci itd.).^' Dne 10. januarja 1937 so biLe spet volitve delavsldh zaupnikov v tovarni. Izvoljeni so bili Franc Bukovec, Alojzij Kržan, Valentin Rems, Andrej Ravnikar, Antonija Bevc, Fran- čiška Novak — in šest namestnikov. Mesec dni za temi volitvami je bil občni zbor tovar- niške podružnice JSZ. Za predsednika so iz- brali Jožeta Avseca, za tajnika pa Franca Bukovca — itd. Kot že večkrat prej je tudi sedaj govoril Bukovec in sicer o nujnosti de- lavske organizacije. Potem so delavci razprav- ljali še o potrebi lastnega delavskega doma na Količevem. Za izobrazbo vsega delavstva so uvedli predavanja. Na enem takih preda- vanj je govoril Bukovec o razvoju delavskih strokovnih organizacij.*^ V splošnem so šle konkretne težnje koli- čevskega delavstva za tem, da se čim bolj približajo vevškim delavcem, zlasti seveda glede mezd, kajti vevški delavci so bih naj- bolje plačani delavci izmed vsega jugoslovan- skega papirniškega delavstva. S to perspek- tivo v mislih so postavili količevski delavci vodstvu podjetja svoje zahteve. Toda prišlo je do mezdnega spora. JSZ je 2iato prosOa bansko upravo za posredovanje in na raz- pravi 1. junija 1937 je prišlo do sporazuma. SklenOi so, da bodo od 4. junija dalje pre- jemali delavci naslednje mezde:-*' Delavci na uro I. kategorije..... 8,25 II. kategorije..... 5,40 III. kategorije..... 5,15 IV. kategorije..... 4,75 V. kategorije..... 4,40 VI. kategorije..... 4,15 VII. kategorije..... 4,00 Vin. kategorije..... 3,25 IX. kategorije..... 3,00 X. kategorije..... 2,75 Ta sporazum naj bi veljal leto dni; če se ne bi odpovedal mesec dni pred rokom, naj bi se podaljšal še za eno leto. V glavnem so se delavci borili za boljše mezde še dalje in že proti koncu leta 1937 je bilo podjetje pri- siljeno, da je zvišalo mezde za okoli 15 "/o. Te mezde so veljale približno leto dni; potem so zaradi draginje pričeli delavci oktobra 1938 novo mezdno gibanje in gibanje za sklenitev prave kolektivne pogodbe. Dosegli so tako imenovani prispevek, ki je za samske delavce in delavke znašal 200 din, za poročene 300 din. Prispevek je veljal za čas od 1. julija 1938 do 31. marca 1939.« Medtem je bil 8. januarja 1938 spet občni zbor podružnice JSZ; v odboru ni bilo več Bukovca.-" Ta je namreč medtem postal član komunistične partije Slovenije in se je po- svetil drugemu delu. Novi odbor je vodil proti koncu julija novo mezdno gibanje za povišanje nabavnega pri- spevka. Gibanje je uspelo, ker je po novem odpadlo na delavca po 216 din (določili so r^mreč, da se prispevek letno poviša za skup- nih 54.000 din, delavcev pa je v tovarni bilo 250).« S septembrom 1939. leta je svet zajela druga svetovna vojna, z njo pa neizbežna draginja. V teh okoliščinah je 12. decembra 1939 zahtevalo količevsko delavstvo zvišanje mezd za 25*/o in delno prekategorizacijo'. Pri pogajanjih je biLo podjetje pripravljeno dati 4 din draginjske doklade na dan, vendar je pozneje le obveljala v glavnem delavska za- hteva. Zvišanje za okoli 22 »/o je veljalo od 1. januarja 1940 dalje. Nova mezdna tarifa je bUa naslednja:*^ Za moške od 8,25 din na 8,60 din od 5,40 din na 6,25 din od 5,15 din na 5,80 din od 4,40 din na 5,20 din od 4,75 din na 5,20 din od 4,15 din na 5,10 din od 4,00 din na 4,75 din Za ženske od 3,00 din na 3,75 din od 2,75 din na 3,50 din (drugih kategorij za ženske ni bilo) Ker je draginja naraščala hitreje kot mez- de, so sprožili delavci novo mezdno gibanje v januarju 1941, saj je kljuib novim mezdam iz januarja 1940 zaostajala kupna moč mezd za okoli 20 */o za draginjo. Zato so vložili de- 33 KRONIKA ČASOPIS ZA SLOVENSKO KRAJEVNO ZGODOVINO lavci 12. januarja 1941 — torej slabe tri me- sece pred okupacijo Jugoslavije — naslednjo zahtevo: draginjske doklade naj se spremene v urne mezde in te naj se zvišajo še za 1,50 dinarja na uro; uvedejo naj se družinske doklade za ženo, ki ni zaposlena, po 250 din mesečno in za vsakega otroka po 70 din me- sečno; ukine naj se moška kategorija 4,75 din na uro, ker mezda ne ustreza za tako težko delo. Podjetnik je pogajanja odklanjal, de- lavci pa so vztrajali pri svojem.^« Okupacija je položaj popolnoma spremenila in nacisti so vpeljali svoj sistem odnosa do delavcev. Med delavci, ki so odšli v partizane, je bil tudi Bukovec, ki si je nadel partizanskoi ime Ježovnik. Poleti 1942. ga je ubila bomba. Za- radi raznih zaslug so ga 15. julija 1952 pro^ glasili za narodnega heroja.^' OPOMBE 1. Prim. Slov. biograf, leksikon. I, str. 52 (avtor članka Avgust Pirjevec). — 2. Fran Bonač, ustni podatek. — 3. Fran Bonač, Ob moji 75-letnici, v Ljubljani, 20. oktobra 1955, str. 3 (tipkopis avto- biografskega značaja, ki obsega 12 strani; eden iz- med redkih izvodov je v moji lasti). — 4. Okrož- no sodišče v Ljubljani, register, Posam. II, 81. — 5. Ibidem. — 6. Mestni arhiv ljubljanski, Reg I, fasc. 859, št spisov 1041, 6730, 9180. — 7. Bonač, Ob moji 75-letnici, str. 2. — 8. Ibidem, str. 6—8. — 9. Mestni arhiv ljubljanski. Arhiv Združenih papirnic Vevče, Goričane in Medvode d. d. v Ljubljani, fasc. 20, ovoj 8 in fasc. 82, ovoj 3. — 10. Ibidem, fasc. 1, ovoji 1, 2, 4 in 5, dalje še Ljubljanski velesejem ob desetletnici 1921—1930. Uredil Milan Dular. Ljubljana 1930, str. 7, 20—21, 36—39. — 11. Med spisi v Bonačevem privatnem arhivu. — 12. F. Bonač, Ob moji 75-letnici, str. 6—8. — 13. Okrož. sodišče v Lj., zadružni register, Druž II, 58. — 14. Prim. op. 12. — 15. Mest arhiv lj.. Arhiv "Združenih papirnic, fasc. 83, ovoj 7. — 16. F. Bonač, Ob moji 75-letnici, str. 9. — 17. Okrož. sodišče v Lj., Posam II, 81 in Posam II, 276. — 18. Fran Bonač, Razvoj tovarne za lepen- ko in papir na Količevem, str. 2 (tipkopisni spo- mini, nekakšno dopolnilo k avtobiografiji; tu ima tudi sicer mnogo podatkov o svojih obratih. Eden izmed redkih izvodov je v moji lasti). V svoji avtobiografiji pravi Bonač na str. 4 naslednje: »Bil sem ves čas na italijanski fronti od julija 1914 do oktobra 1918, sprva pri bataljonu, zadnje leto pa kot komandant avtokolone, ki sem jo ob prevratu iz lastnega nagiba, zavedajoč se njenega gospodarskega in vojaškega pomena, v celoti pri- peljal v Ljubljano in izročil narodni vojski, pri kateri sem potem služil še do konca leta.-« — 19. Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1934 do 1937 (hrani Jih tajništiro). — 20. Prim. op. 4. Po- datki pravijo, da je bil 2. junija 1928 vpisan na- slov »Ljubljanska kartonažna tovarna in papirna industrija I. Bonač sin«, vendar je tovarna na Količevem uporabljala svoj žig z besedilom »To- varna za papir in lepenko I. Bonač sin, Količevo, p. Domžale«. — 21. Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1934—1937 in 1937—1939 ter spisi v Bonačevem privatnem arhivu. — 22. Arhiv Pa- pirnice Količevo, spisi iz let 1927—1960. — 23. Fran Bonač, ustni podatek. — 24. Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1927—1960. — 25. Prim. moj članek Jugoslovanska industrija papirja do osvo- boditve v Zgodovin, časopisu XII—XIII, 1958-59. str. 212—230. — 26. Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz okupacijske .dobe, dalje Bonačevi ustni podatki. — 27. Inž. Jože Krisper, ustni podatek, dalje Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1945 do 1947. — 28. Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1945—1948. — 29. Ibidem. — 30. Arhiv Papir- nice Količevo, spisi iz let 1947—1950. — 31. Prim. brošuro »Papirnica Količevo 1920—1935—1950— 1960«, Količevo 1960, str. 22. — 32. F. Bonač, Raz- voj tovarne za lepenko in papir na Količevem, str. 6. — 33. Za tečaj podatki v Mest. arhivu lj.. Arhiv Zdi-uženih papirnic, fasc. 72, ovoj 8, dalje ustni podatki inž. Jožeta Krisperja ter Iva Re- miaša; ta mi je tudi pokazal svoje spričevalo o uspešno končanem tečaju. Predavali so dr. inž. Miloš Krofta, inž. Zdenko Kokalj in inž. Mašire- vič, vsi vodilni inženirji tovarne papirja na Vev- čah. — Za vodilne strokovnjake na Količevem prim. še arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1927—1941. — 34. Prim. op. 32. — 35. Arhiv Pa- pirnice Količevo, spisi iz let 1950—1960. — 36. Ivo Remiaš, ustni podatek. — 37. Arhiv JSZ (hrani ga Inštitut za zgod. del. gibanja, Lj.), spisi za leta 1928 do 1938 in Delavska pravica z dne 22. avgusta 1935. Prvi, ki so pričeli agitacijsko delo v tovarni že leta 1928, so bili vevški papir- ničarji, organizirani v JSZ. Ti so sploh imeli velik vpliv na količevske delavce; hodili so jim predavat, jim posredovat izkušnje glede vodenja stavk in podobno (enako so pomagali organizirati tudi radeške papirničarje). Količevski krščanski socialisti so kmalu po organiziranju prestali prvo preizkušnjo o priliki pogan j za preklic odpu- stitve nekaterih delavcev. Pogajanja s podjetjem so uspela le delno. Tistim, ki niso bili več spre- jeti na delo, je organizacija izposlovala podporo. — 38. Delavska pravica z dne 29. avgusta 1935, 5. septembra in 12. septembra ter 19. septembra 1935. — 39. Del. pravica 17. okt 1935. — 40. Del. pravica 12. dec. 1935. — 41. Del. pravica 16. jan. 1936. — 42. Arhiv Papirnice Količevo, »Poslovni red« (med spisi iz let 1935—1940); dalje še Mest arhiv lj.. Arhiv Združenih papirnic, fasc. 77. — 43. Afhiv JSZ, fasc. 5. — 44. Del. pravica 14. jan. in 25. febr. 1937, O Bukovcu, takratnih sestankih članov KPS v domžalski okolici in o stavki sami prim. tudi zapisek govora, ki ga je imel a priliki proslave 20-letnice količevske stavke direktor tovarne Ivo Sonc (Arhiv Papirnice Količevo, spisi iz let 1950—1955). — 45. Del. pravica 10. jun. 1937. ~ 46. Del. pravica 13. okt 1938. — 47. Del. pra- vica 19. jan. 1939. — 48. Del. pravica 26. jul. 1939. — 49. Del. pravica 1. febr. in 29. febr. 1940. — 50. Del. pravica 20. febr. 1941. — 51. Zbornik na- rodnih heroja Jugoslavije, Beograd 1957, str. 109, dalje Tone Fajfar, Odločitev, Ljubljana 1966, str. 176. 34