Slovenskemu učiieljstvu. j(l|||loveiiski učitelji težimo po napredku. Saj je že rajnki A. PraisiP protnik skoraj pri vsakem zborovanju povdarjal: Naše geslo mora ^i ° biti ,,Naprej!" Tega gesla se držimo tudi mi ter si prizadevarao, vporabiti vsako priliko, pri kateri bi lahko kaj storiii za napredek našega stanu in šole. Trdiino lahko, da smo slovenski učitelji prišli že precej — naprej in to iz lastne moči, brez tuje poraoči. Vendar do zmotra je pa še dolga pot. Mnogokrat si bodemo raorali še brisati znoj s čelja, da dosežemo stanu našemu tisti ugled in šoli tisto veljavo, ki ji gre. To nam bo pa raogoče doseči najpreje s pomočjo naših glasil. In prav na'tem polju nisino nič napredovali. Pač — nekaj vendar: naš list je dobil v 19. letu svojega obstanka konkurenta z jednakira programora! Preraalo nas je pa slovenskih učiteljev, ali bolje povedano: smo še vedno premlačni, priraanjkuje nam še vedno stanovske zavednosti, da bi mogli vzdržavati dva lista z jednakim programom. Lahko si pa pomagamo iz te zagate, če mlajši naših listov izpremeni svoj program ter postane nekaka ,,Pedagogiška revija", ali kaj takega, ter bi izhajal v mesečnih snopioih. Mislimo, da bi se tudi slavni direktorij »Zaveze" ne protivil taki prevstrojbi. Naš, kot najstarejši šolski list slovenski, naj pa nadalje izpeljuje svoj program po geslu, ki si ga je letos postavil na celo: ,,Ne nazaj, ne navzdol, ampak naprej in navzgor!" V sedanjih burnih časih, ko bi nas naši nasprotniki in sovražniki nove šole raje danes uničili, kakor jutri, pa ^listič", kakoršen je »Učiteljski Tovariš", ne more vstrezati vsern potrebara in zahtevara: manjka narn vedno prostora, gradiva je vedno preveč! Lansko leto smo sklenili na občnem zboru »Slovenskega učiteljskega društva", da se povekša oblika listu. Za to se je že potrebno ukrenilo in je popir za novo obliko že naročen. Vendar z vecjo obliko bomo na boljem le toliko, da bo šlo poslano nam gradivo vsaj nekoliko bolj hitro izpod rok, da se ne bomo zamerjali sotrudnikom. V današnjih časih pa, ko se naš stan in nova šola napada zdaj tu, zdaj tam, je nam pa neobhodno potrebno zavetja, oziroraa tvrdnjave, izza katere se takoj, ali vsaj trikrat ali štirikrat na mesec lahko pokažemo, kadar bi nas napadel nasprotnik. To zavetje, ta tvrdnjava je naŠ list, ali — kaj pomaga, ker izhaja samo dvakrat na mesec! Nujna potreba se je torej pokazala, da bi izhajal »Učiteljski Tovariš" vsaj trikrat, če ne štirikrat na raesec! Za trikratno izhajanje na raesec je pa tudi neobhodno potrebno, da se naročnina listu poviša vsaj za j e d e n goldinar. List bi torej veljal na leto 4 gld., za pol leta 2 gld. in za četrt leta pa 1 gld.; izhajal bi pa v 1., 10. in 20. dan vsakega meseca in — če pa dobirao zadostno število predplačnikov, oziroma plačujočih naročnikov, potem smo pripravljeni za to svoto izdajati list tudi štirikrat na mesec. Naš urednik bo žrtvoval drage volje svoje skromne sile in svoj prosti čas za list ter se nevstrašeno boril za naš stan, saj dobro ve, da ima za sabo močno posadko — zavedno in napredno učiteljstvo. Tega važnega koraka za napredek našega stanu in šole pa nočemo napraviti na lastno pest, ampak se obračamo do p. i. sedanjih in bodočih naročnikov z vprašanjema: I. Ali ste zadovoljni, da bi izhajal ,,Učiteljski Tovariš" od novega leta naprej po trikrat, oziroraa tudi štirikrat na mesec? II. Ali ste zadovoljni plačevati na leto štiri goldinarje naročnine (na V2 leta 2 gld., na lji leta 1 gld.)? Na ti dve vprašanji naj blagovoli čirapreje odgovoriti vsak sedanji, oziroma bodoči naročnik po dopisnici uredništvu našega lista, sl. direktorij ^Zaveze" pa prosimo, če se strinja z nami, da blagovoli ukrepati o prevstrojbi prograrna -Popotniku". Tedaj: Le naprej! Vedno bolj naprej!