Sle?. uo.
as Velja po pošti: s
I« oelo loto lapraj . K 28'— m pol lota » . » 13-— sa oetrt» » . » 6*BO sa es meseo » . » 2*20 sa Nemčijo oeloletno » 29-— sa ostalo inosemstro »35-—
es V npravnlštvn: =
Sa oelo leto naprej . K 22-40 sa pol leta » . » 11-20 sa četrt» » . » 5*60 sa en meseo » . » 1*90 Za potlljanje na dom 20 v. na mesec. — Poiameinc itev. 10 ▼.
Leto XXXVIII.
===== Inserati: -
Enostolpna petit vrata (72 mm):,
sa enkrat.....po 15 w
za dvakrat . . . . » 13 » sa trikrat . . . . » 10 » sa več ko trikrat . . » 9 »
T reklamnih notioah stane enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Prt večkratnem objavljanju primeren popast.
====TKhala:i3===3 vsak dan, isvsemši nedelje ln praznike, ob 5. nrl popoldne.
gor Uredništvo Je v Kopitarjevi ullol štev. 6/m. Rokopisi se ne vračajo; neirankIrana pisma se ne e=s sprejemajo. — Uredniškega telefona štev. 74. =
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitarjevi ullol itev. 6. "So = Sprejema naročnino, Inserate in reklamaoije. = == UpravnlSkega telefona štev. 188.	■■
Današnja številka obsega 4 stran!. '•C
Volivni bol na Ogrskem.
Sedanji volivni boj v deželi krone sv. Štefana presega vse dosedanje, kar se tiče razburjenja, korupcije, zlorabe uradne moči in gonje med volivci. Volitve se vrše 1. junija in boj je prikipel do viška. Iz mažarskih in nemažarskih iz vladnih in opozicionalnih okrajev se vedno poroča o krvavih spopadih. Kandidati in glavni agitatorji vseh strank hodijo okoli oboroženi z revolverji ter s silo ubijajo ljudem v glavo »prepričanje«. Orožje in dokazi volivnih mas v številnih okrajih so kose in gnojne vile, gnila jajca in kamna. Na Ogrskem imajo pretepene in obstreljene kandidate, v mnogih okrajih pa je več orožnikov in vojaštva kot volivcev. Denar dežuje v obilici v žepe volivcev. Vino, pivo in žganje se pretaka v potokih, kratko, ogrska kraljevina zopet jasno dokazuje, kako je »politično zrela«. Da, da: »Extra. Hungariam non est vita, et si es vita, non est ita.«
Značilno za dosedanji volivni boj bi bile tudi nekatere zanimive številke. Leta 1896. je bilo pri takozvanih zloglasnih Banffyjevih volitvah v 137 okrajih soglasnih izvolitev, leta 1905. v 110. okrajih, sedaj pa je samo 40 kandidatov, ki nimajo nobenih protikandidatov. V ostalih 373. okrajih se bori 1070 kandidatov za mandate. Vladna stranka ima 328, ljudska stranka 69, kandidatov brez stranke s programom iz leta 1867. je 31, demokrati 5, nemška ogrska ljudska stranka 8, Slovaki 14, Rumuni 51, liberalni Srbi pa 2 kandidata. 425 kandidatov s programom iz leta 1848. se deli: v 160 Košutovcev, 190 Jus-thovcev, 24 brez stranke, 8 radikalnih Srbov, 40 socialnih demokratov, 2 agrarca in 1 Banfiyanec. Državnoprav-nih indiferentnih je 38 krščanskih so-cialcev, 94 socialnih demokratov, 20 divjakov, 20 agracev, 5 radikalcev, torej 177 števnih kandidatov razen nekaterih krščanskih socialcev, ki mislijo na zmago.
Iz te velike zmede kandidatov je seveda težko proračunati, kdo bo zmagal. Pristaši programa leta 1848. računajo na 150 do 170 vladnih poslancev, 85 do 105 Košutovcev, 60 do 80 Justhov-cov, 20 do 35 ljudske stranke, 15 do 25 poslancev za sporazumno politiko, 5 do 10 neodvisnih brez stranke, 20 do 30 zastopnikov narodnosti in 10 do 20 pristašev manjših strank. Ljudska stranka, ki je v hudem boju z osemin-
štiridesetimi ter vlado, računa v najslabšem slučaju na staro število 30 mandatov. V vladnih krogih se računa po 20 pristašev Andrassyja, ljudske stranke in štirih narodnostnih skupin, na 13 brez stranke, 80 Košutovcev, 60 Justhovcev in 200 vladnih pristašev. Trgovinski minister Hieronimys računa samo na 150 vladnih pristašev in tudi finančni minister Lukacz prerokuje, da vlada ne bo dobila večine.
Vlada bo bržkone s svojim prvim poizkusom, pridobiti si kompaktno absolutno večino v novi zbornici, doživela polom. S tem bi pa izgubil Khuen IIedervaryjev kabinet svojo eksistenčno upravičenost in z njim tudi narodna delovna stranka v svoji sedanji obliki. Zdi se, da finančni minister Lukacs že na to špekulira. Njegov sedanji pro-gramni govor v Kremnici je že sedaj meril na mogočo novo preosnovo stranke. — Bivši homo regius, ki ga spodbuja njegova častihlepna druga žena, s katero je samo civilno poročen, bi se rad povrnil k svoji stari ljubezni in v zvezi z Justhom in njegovim Sancho Panza, grofom Battyanyjem, sestavil nov kabinet, novo večino. V prvi vrsti je Lukaczevim zahrbtnim činom kriv grof Khuen Hedervai-y, ki ga jc sprejel v kabinet in ga posadil na sedlo. Vsled Tiszovega vpliva se je oziral samo na stare liberalce in vse ostale stranke zanemarjal, četudi jim je v začetku povedal mnogo lepih besed. Pristaši ljudske stranke s programom leta 1867., Andrassyjevci in narodnosti so morale vsled tega ostati v opoziciji. Stališče kabineta o volivni reformi je pustil nepojasnjeno ter pusti, da njegovi ministrski tovariši agitirajo za splošno in enako pravico, njegov največji agitator Tisza pa agitira tembolj proti njej. Volivni boj je zavlekel po nepotrebnem ter s tem nudil Justhu dovolj časa, da je v številnih okrajih nahujskal volivne mase do skrajnosti in brez vsake primere. Khuen Hedervarv tudi trpi, da se vrši protipostavno postopanje uradništva proti volivni svobodi, zlasti v neagrarnih pokrajinah.
Khuen Hedervary že žanje svoje sadove. Njegova večina je negotova, tembolj gotovo je pa. da bo novi državni zbor torišče divjih parlamentarnih bojev. Justh je že napovedal obstrukcijo. Za predsednika poslanske zbornice je določen tajni svetnik Navay, ki pa že grozi z najstrožjimi sredstvi proti obstrukciji.
Kakšno bo delo v ogrskem parlamentu si lahko mislimo. Ljudstvo pa bo ostalo ubogo tudi nadalje.
Slavna skupščina ..Zadružne Zveze".
Revizija. — Pododbori.
Včerajšnje naše poročilo o glavni skupščini »Zadružne zveze« moramo izpolniti. Iz poročil revizorjev, ki so splošno želeli, naj bi se odpravile manjše napake, nam je omeniti, da je revidirala filialka »Zadružne zveze« na Štajerskem 41 zadrug. Štajerski pododbor je priredil 90 predavanj. Zadružnih okrožij, ki imajo po 8 do 10 zadrug, je 10. Ko se je osnoval štajerski pododbor, je bilo 25 članic »Zadružne zveze« na Štajerskem, zdaj jih je približno 100. Posebno pozornost se posveča strojnim zadrugam.
Splošno pozornost je vzbudilo poročilo Matjaniča Iva, župnika v Dra-čevici, o dalmatinskem zadružništvu. Zadružno delo je težavno, ker manjka šol. Ob lakoti se je poizkušalo dobiti olajšave za uvoz žita, a vlada je prezrla zadružništvo in izročila ljudstvo oderuhom. Lepo napreduje zadružna organizacija ribičev. V »Ribiški zvezi« je 25 zadrug.
O delovanju koroškega pododbora je poročal revizor Ljudevit Schoff. Revizij se je izvršilo 7. Koroško posojil-ništvo je naravnost vzorno. Manjših sestankov je bilo 24, nadalje 4 večja predavanja in eri večji shod v Podjun-ski dolini. V 4 mesecih se je ustanovilo .6 rajfajznovk, vseli članic ima »Zadružna zveza« 20.
O istrskem zadružništvu poroča revizor Vckoslav Pele. V Istri je delala revizija na to, da se odpravijo splošni pogreški. Priredilo se je več tečajev. Pregledanih je 42 zadrug. Istrski narod je gospodarsko izžet. Edina rešitev zadružna samopomoč.
O Zadružni šoli
poroča ravnatelj B. Remec. Znano je in gotovo ste zadružniki sami čutili, kako cla je vplivalo na zadružništvo pomanjkanje dobrih poslovodij. Neprilike, ki so se pokazale, so imele svoj izvor v tem, da ni bilo dovolj izobraženih ljudi na razpolago. Dozdaj sta se dovršila 2 tečaja, ki sta trajala od novembra do konca aprila. V obeh tečajih so bili jako nadarjeni mladeniči. Med učenci so bili kmečki mladeniči, mecl katerimi so bili tudi taki, ki so imeli le dvorazredno ljudsko šolo, a. tudi mladeniči z visokih šol. Vse je navdajalo veselje do dela in učenja. V 1. tečaju je bilo 18, v II. pa 32 učencev. Kljub strogi klasifikaciji je dovršilo skoro polovica učencev tečaj
z odliko, kar je temvečjega pomena, ker je bila snov zelo obširna. Šolo je obiskovalo tudi 10 Hrvatov, ki so se kmalu privadili slovenščini. Za učence z manjšo šolsko predizobrazbo se je po-, dal pouk v slovenščini in računstvu, da so dobili podlago. V drugi vrsti se je poučavalo o splošnem trgovskem poslovanju. Jedro pouku so pa tvorili za* družni predmeti. Ogledali so si mladeniči tovarne, obrtne zadruge in slična podjetja. Zahvaljuje se vsem, ki so bili ob teli obiskih res prijazni z obiskom valci.
Kdo prihajaj v zadružno šolo? Prihajajo naj mladeniči vseh vrst. Vesel sem posebno tistih, ki imajo veselje do zadružništva, če tudi imajo le malo predizobrazbe. Organisti naj bi se pošiljali v večji meri v šolo. Z izrednim veseljem pozdravljam sinove posestni-, kov. Dobrodošel tudi vsakdo, ki si hoče služiti kruha v zadružništvu, kakor tudi gospodje duhovniki, ki se hočejo teoretično in praktično izuriti v za-i družništvu. Kdor se hoče izobraziti teo-t retično in tudi praktično v zadružniš« tvu, naj se obrne na ravnateljstvo »Zadružne šole«, ki bo rado dalo vsako pojasnilo. (Pritrjevanje.) Dr. Krek: Za zar družno podlago je glavna stvar trgovska izobrazba. Z veseljem moram na-i glašati, da je znana ta šola v Dalmaciji in letos so bili tudi že Bošnjaki v šoli. Eden izmed njih jurist, je pričel že z zadružnimi kui-ži v svoji domovini. Že-, li, naj bi se oklenili »Zadružne Šole« tudi Korošci in Štajerci.
O zadružni banki
poroča ravnatelj Gjuro Rašica. Organi-, zacija je na našem jugu zelo tipična. Pred 10. leti ni bilo po zadrugah orga^ niziranega kredita, ljudstvo jc bilo iz-* postavljeno zgolj oderuštvu. Ko so še razvile naše zadruge, so se morale zato pečati tudi s hipotekarnim kreditom. Stavljajo se na »Zvezo« glede na kredit vedno večje zahteve. Za razbremenitev »Zadružne zveze« je zato potreben zavod, ki se bo bavil z organizacijo kredita. Kranjski deželni banki ne bo konkurirala Zadružna banka, ker njen delokrog ne bo omejen zgolj na Kranjsko. Nujno je potreben zavod s stalnimi delnicami zato, ker je pri delnicah višina kapitala stalna, pri zadrugah pa ne~ Gledati moramo, da našega kapitala ne cepimo, marveč da ga združimo v močni centralni organizaciji. Predlaga: Skupščina uvidi potrebo, da se ustanovi Zadružna banka in priporoča zadrugam, naj se udeleže subskripcije delnic.	i
LISTEK.
b dnevnika malega preteča.
Ameriška humoreska. (Dalje.)
27. Pri slapu Niagara.
Slednjič sem se pa res prav popolnoma poboljšal in celo Elza pravi, da ne more več spoznati svojega nekdanjega bratca. Vzrok te izpremembe je grozen dogodek, katerega bi bil malodanc plačal z življenjem; solze mi pridejo v oči, če pomislim, kako zelo bi se bila mama jokala, če bi bil njen edini sinček na tak strašen način utonil.
Bilo je pa takole. Stariši so me pretekli teden vzeli na malo potovanje s seboj. Mama je bila namreč že tako utrujena od samih družinskih skrbi, da jo je oče povabil za razvedrilo na izlet k niagarskemu slapu. Vsi smo rekli, da je to izvrstna misel, le Elza se je kujala, da sama z Jurčkom na noben način noče ostati doma in zahtevala je, da ga vzameta s seboj.
Elza jih že zna naviti. Od veselja 8em se postavljal na glavo, ko je pnpa obljubil, da areni,. Hektor je skakal
okrog mene ter se mi približeval, zato sem mu pa obljubil, da ga vzamem s seboj in mu pokažem slap. Prihodnji večer smo se že z brzovlakom odpeljali. Na kolodvor so nas spremili hektor, Elza in njen ženin. Ker nisem takoj vstopil, se je začela mama po ženski navadi vznemirjati:
»Jurček, Jurček! Kje pa si? Zadaj boš ostal! Ali misliš, da moraš vedno čakati in vstopiti še-le, ko vlak že gre?«
»Vse je v redu,« rekel sem, ko smo se nekaj časa že peljali. »Radi tega sem se nekoliko zamudil, ker sem hektorja privezal za zadnji voz; hotel je namreč na vsak način z nami.«
Mami je postalo menda slabo, ker sc je onemoglo nagnila nazaj in pričela vpili: »Vstavite vlak! Vstavite vlak!«
»Kdo pa vpije?« »Kaj pa je?« »Ali je kdo poškodovan?«
»Potegnite hitro za zavoro!« »Trčili bomo z drugim vlakom!« »Moj Bog, vstavite, vstavite!«
Ženske so vpile in moški so bledih lic in s strahom v očeh glodali skozi okna; nekaj jih je potegnilo za zavoro. Vlak se je premikal počasneje in počasneje, obenem je pa planil izprevod-nik v voz ter hlastno vprašal: »Kdo je vstavil vlak? Kaj se je zgodilo?«
»Moj sin je privezal za zadnji voz psa, ki ga imamo že mnogo let pri hiši,« je vzdihovala mama. »Odvežite in rešite ga, gospod izprevodnik!«
Predrzen človek me je nekaj časa gledal, kot bi me hotel požreti.
»Boljo bi bilo, da bi bil samega sebe privezal,« je mrmral; šel je gledat, a na vrvici je visel samo še košček ušesa; vlak smo vstavili torej zastonj. Žal mi je bilo po hektorju, ker je bil zvest čuvaj naše hiše. Hotel sem mu napraviti veselje, a zvodil sem ga v smrt.
Nekateri ljudje strašno smrče. če bi imel jaz to slabo navado, bi nikdar ne potoval ponoči. Papa je bil razlju-čen, ker je moral plačati sedem goldinarjev za oddelek spalnega voza, potem pa kljub temu ni mogel spati. V oddelku nad nami je namreč nekdo smrčal, da se jo kar voz potresal. Večkrat, sem ga skušal predramiti, ker tudi mama vsled njegovega smrčanja ni zaspala, pa vse ni nič pomagalo. Slednjič mi je pa pošla potrpežljivost in nenadoma sem mu precej dolgo iglo prav v živo zabodel v ramo tre sc nato hitro potuhnil, kakor bi sladko spal.
Smrčanje je v hipu prenehalo, a oni sam ni vedel, kaj ga je hipoma zbu-I dilo. Skočil je na hodnik ter vpil:
»Ljudje božji, nekdo me hoče umoriti in oropati!«
»Ne bodite neumni,« se je oglasil strežaj, »gotovo vas je mora tlačila.«
»Najbrže bo kaj takega,« je pripomnil nekdo iz drugega oddelka, ki je pa tudi sam smrčal za stavo.
Ljudje so se mu pričeli smejati in zato je zlezel nazaj na svoje ležišče ter ležal tiho in mirno.
Kakor ponavadi, kadar se vozim, me je tudi tisto noč mučila grozovita žeja; komaj je hrup nekoliko potihnil, že sem moral klicati strežaja, da mi prinese kozarec vode. Prinesel mi jo je sicer, toda še sem bil žejen. Ker nisem hotel v novic potnikov motiti v spanju, sem tiho vstal ter šol pit; nato sem se zopet po prstih, tiho kot miška splazil nazaj v posteljo. Komaj sem pa do polovice zlezel pod odejo, zaslišim prav poleg sebe tak krik, da sem skoro pamet izgubil, objednem me dvoje rok z nadčloveško silo vrže ven in kot klop-čič sem se zatrkljal po hodniku. Vsi potniki so iztegovali vratove in izpra-ševali, če koga zopet mora tlači. Strežaj me je pobral ter me tresel in mika-stil, kakor bi držal prašno cunjo v roki; stara, plešasta baba, ki je imela svoje zobovje pod blazino, je pa med jokom iu stokom pripovedovala, da je mislila, da kak strah leze k nji. Zdi se mi, da
Dr. Krek: Gremo nasproti ča?otn, ko nam bo zmanjkalo denarja. Dobiti moramo denar, da damo ljudstvu, kar bo potrebovalo. Gledati pa moramo tudi na to, da ne pride zadružništvo v roke kapitalističnim bankam. Neobhodno je zato potrebno, da osamosvojimo zadružništvo na moderni bančni podlagi. Sledi kratka debata, ki se je udeležita dr .Laginja in poročevalec, na kar obvelja soglasno Rašičev predlog, na kar zaključi predsednik dr. Krek skupščino.
Novo načelstvo Zadružne zveze.
Popoldne je bila seja Zadružne zveze« kakor tudi zaupne konference zadružnikov iz vseh jugoslovanskih pokrajin. Načelstvo Zadružne zveze je odbor sledeče sestavilo: predsednik dr. J. Ev. Krek, državni in deželni poslanec, Ljubljana; I. podpredsednik Matija Kump, c. in kr. stotnik v p., Ljubljana; II. podpredsednik Josip Šiška, kanonik, Ljubljana; načelstveni ravnatelj Ivan Traven, kaplan, Ljubljana; pri-sedniki Anton Belec, župan v St. Vidu nad Ljubljano; dr. Josip Hohnjec, profesor v Mariboru; dr. Matko Laginja, državni in deželni poslanec, Pulj; Janko Jovan, stolni vikar, Ljubljana; dr. !Ante Alfirevič, profesor, Spljet.
Cesar v Bosni.
Cesar, ki je dospel včeraj popoldne V Sarajevo, se je med velikanskim navdušenjem občinstva peljal v konak. Kljub 22-urnemu potovanju je cesar izgledal jako sveže in čilo. Na njegovem licu je bilo večkrat videti kak smehljaj.
Na tisoče prebivalstva je prihitelo l\r Sarajevo, da vidi in pozdravi svojega novega vladarja. Zadnja dneva je gotovo prišlo v mesto nad 10.000 ljudi poleg drugih, ki so dospeli že prej.
Sprejema cesarjevega so se udeležili vsi cerkveni in posvetni dostojanstveniki. Sarajevski župan Kulovič je v svojem pozdravnem govoru cesarju dejal pred cesarskim šotorom, da je dan, ko je prišel v avstrijski vladar v Bosno, najlepši, kar jih je doživelo kedaj sarajevsko mesto. Civilni adla-tus Benko je odgovoril v hrvaškem jeziku. Povdarjal je, cla cesarja veseli, da more bivati v Sarajevu nekoliko dni. Viharni živijo-klici so sledili tem besedam. Nato je cesar nagovoril posamezne diplomatične zastopnike in druge dostojanstvenike ter je med gro-menjem topov zasedel krasni cesarski voz. Poleg njega je sedel bosanski vojaški poveljnik general Varešanin.
Sprejema se je udeležilo mnogo-brojno občinstva, vendar pa je bilo pričakovati več kmečkega prebivalstva. Zdi se, da so bile varnostne odredbe nekoliko preveč stroge. Zvečer je bilo mesto sijajno razsvetljeno. Krasno je okrašena knezoškofijska palača. V sredi pročelja ima napis: »Živel Franc Josip, hrvatski kralj!«
V presbiteriju srbske cerkve so Srbi postavili krasen prestol pod bal-dahinom, ki je okrašen z dvoglavim orlom. S tem hočejo Srbi pokazati, da smatrajo vladarja, ko je stopil na bosanska tla, samo kot svojega carja, ne pa kot ogrskega kralja.
Občinski svet v Mostaru je sklenil Včeraj, da se pri okrašen ju mesta ne bo izobesilo nobenih avstrijskih ali ogrskih zastav, ampak izključno samo bosanske deželne in narodne zastave.
Carigrajski list »Sabat« piše z ozirom na cesarjevo bivanje v Bosni, da ee otomani ne brigajo za bosansko
sem zašel v nepravi oddelek. Počasi je zavladal zopet mir in sladek spanec je potolažil razburjene duhove.
Možaki imajo grdo navado, da preklinjajo v jezi, kar ženske navadno ne delajo.
Kar je bilo možkih v našem spalnem vozu, vsi so se tisto jutro odlikovali v izbiri različnih kletvic in sicer samo radi tega, ker jim je ubogi strežaj zmešal obuvalo! nihče ni dobil svojih, ali sploh dveh jednakih črevljev. Strežaj je zatrjeval, cla ni on kriv te zmede, ker je vsak par osnaženih črevljev postavil posebej lepo na prejšnje mesto; nekateri so pričeli pogledavati mene, ki sem se kot jagnje pohlevno napravijal v svojem kotu. Kako krivičen je vendar svet!
Ilektorju je lahko žal, ker ni živel toliko časa, da bi bil videl slap, ki je v resnici nekaj velikanskega. Dve uri daleč se razlega šum padajoče vode in človek bi mislil, da grom buči pod nebom. Če bi ta slap mogel gospod Bar-num vzeti s seboj in ga kazati v svojem cirkusu, to bi se mu izplačalo! Vodniki so pa tu silno dragi; papa je rekel, da so njih zahteve še bolj velikanske in občudovanja vredne, kakor pa slap sam,
(Dalje sledil
vprašanje, ki spada v preteklost, temveč zro v prihodnjost. Ako bo avstro-ogrska balkanska politika ugodna za Turčijo, ne bodo spomini na Bosno ovirali turško politiko, ravnati se po njej. — Londonska »Daily Mail« piše, da je jasen dokaz, kako je cesar priljubljen med svojimi podaniki, ker more iti na tako potovanje. Ta pot bo še bolj povzdignila cesarjevo popularnost in zaključila neprijetno poglavje v zgodovini vzhodne Evrope. — »MorningpoSt« piše, da bo cesarjev obisk v Bosni še bolj učinkoval kot novovpeljani deželni zbor v Bosni in Hercegovini. Cesarjev obisk bo zbudil čute lojalnosti do vladarske hiše ter povzročil, da bosti pred kratkim anektirani deželi vir novih moči za monarhijo.
Obioje^a brata.
Gotovo se bodo nekateri čitatelji še spominjali poročil o bratih Premrov, ki sta izvršila razne vlome in kradla kolesa. Ker je tekla proti njima in so-udeležnikom preiskava, se javnosti ni moglo vsega poročati, sedaj pa, ko je obsodba izrečena, hočemo zadevo popolnoma objaviti. Ko je na Silvestrov večer leta 1908 spremljal nekega bančnega uradnika nek njemu neznan tujec, mu je med potjo ukradel iz žepa listnico s 150 K in zbežal. Drugi dan po ovadbi je policija dognala, da je tat 241etni trgovski sotrudnik in potnik Karel Premru, katerega je že dve leti zasledovalo sodišče zaradi hudodelstva tatvine. Tudi se je dognalo, da se je Premru takoj po tatvini odpeljal iz Ljubljane v Gorico. Čez osem $ni po tatvini je prišel Karel s svojim bratom Julijem v Ljubljano in je v Kolodvorski ulici službujoči stražnik Julija are-toval, Karel pa je pobegnil. Pri Juliju je policija našla 11 vitrihov, različne sobne in vežne ključe, mnogo železnič-nih listkov in na škrlici vrezan stam-bilij okrajnega glavarstva v Liencu na Tirolskem. Julija so na podlagi tega izročili deželnemu sodišču. Po nekem perilu, ki ga je imel pri sebi, se je dognalo, da je bilo ukradeno pri vlomu trgovcu Franu Boletu. Pri vlomu so bili soudeleženi Julij in Karel Premru in bratranec Henrik Premru, pisar iz Divače. Preiskava je dognala dalje, da sta brata Premru zelo sumljiva vloma v trgovino Frana Blažona, urarja v Ru-dolfovem, izvršenega v noči 29. novembra 1908., kjer je bilo ukradenih za 4509 K ur, verižic in drugih dragocenosti. Nato je bil Julij Premru izročen okrožnemu sodišču v Rudolfovem, kjer je vodil preiskavo preiskovalni sodnik gospod dr. Kuder. Sum pa se je res tudi potrdil. Dognalo se je, da sta brata Premru po vlomu nesla svoj plen od Rudolfovega do Mirne peči, tam pa vstopila v vlak in pokradene dragocenosti pripeljala v Ljubljano in jih dala nekaj začasno spraviti sprevodniku Franu Bevcu, stanujočemu na Kar-lovski cesti, ki je dobil zato od njih mal delež. Z drugimi ukradenimi predmeti pa sta se odpeljala v Trst in jih tam razprodala. Meseca svečana leta 1908. pa je bil v Gorici aretova-n na pošti tudi Karel Premru in eskortovan v Rudolfovo. Od tam se je preiskovalni sodnik z obema peljal v Trst, kjer je vršil konfrontacije zaradi umorov kočija-žev in poizvedbe po v Rudolfovem ukradenih dragocenostih. Glede teh se je bilo v Trstu večinoma dognalo, Bevc je bil pa med tem časom skoraj že vse poprodal, ko je bil v službi kot osebni sprevodnik na državni železnici raznim potnikom. Nato je bil tudi Bevc areto-van in izročen novomeškemu sodišču. Preiskava pa je kmalu zadobila še drugo lice. Brata Premru sta bila tudi vojaška beguna, vsled česar so ju preselili v zapore ljublj. garniz. sodišča. Julij je pobegnil kot računski podčastnik leta 1907 od 97. pešpolka v Trstu, ker se je zbal pri orožni vaji neke ovadbe radi goljufije, brat Karel pa bi imel iti istega leta k vojakom, pa ga ni bilo. V garnizijskem zaporu sta se vedla zelo cinično in sta na stavljena vprašanje le malo odgovarjala, češ, da si bodeta s tern položaj kaj zboljšala. Postala sta v zaporu tako renitentna, da so jima morali dati okovje in se je bilo bati, da. jo ne popihata. Tudi tu je bila preiskava uspešna in se je dognalo, da sta bila nevarna tudi za Istro, Trst in videmsko okolico na Laškem. V Nabrežini sta potom vloma v vili nekega vpokojenega polkovnika ukradla za 169 K perila, v Trnovem obleke in denarja v skupni vrednosti za 600 K, v Divači pa tudi za 600 K. Prišlo je tudi na dan, da sta oba potovala kot potnika za stroje ter se po raznih hotelih v Ljubljani, Vidmu, Solkanu, v Gorici in drugod dala pod to pretvezo pogosto-vati. Samo v Solkanu sta napravila čez 200 K goljufivih dolgov. Preiskava je tudi dognala, da sta poleg teh vlo-
mov, tatvin in goljufij ukradla tudi nič manj kakor 12 koles. V Gorici sla jih ukradla 5. Eno kolo se je tudi dobilo pri sprevodniku Bevcu. To pa še ni bilo dovolj. Vozila sta se tudi brezplačno po železnicah; posebno pa po državni železnici proga Ljubljana-Gorl-ca, kjer jima je šel na roko njun zvesti prijatelj sprevodnik Bevc. Obdolžena sta bila tudi, da sta razpečavala ponarejene bankovce, a se jima tega ni moglo dokazati, kakor tudi ne roparskih umorov tržaških kočijažev. Obsojena sta bila Julij na 7, Karel pa na 9 let ječe. katero bodeta morala odsedeti v vojaški trdnjavi v Mollersdorfu.
Dnevne novice.
+ Zmaga S. L. S. v Železnikih. Kljub silnemu naporu liberalcev je včeraj pri občinskih volitvah v Železnikih zmagala Slovenska Ljudska Stranka. Predsednik deželnega sodišča Levičnik je volil z liberalci.
-f Deputacija občine Ježica pod vodstvom gospoda župana Vilfana je izročila danes državnemu in deželnemu poslancu dr. Šusteršiču častno diplomo občine Ježica. Po prisrčnih besedah g. župana Vilfana je pozdravil g. svetovalec Ahlin v lepem, jedrnatem govoru novega častnega občana, ki se je iskreno zahvalil za izkazano mu čast in za krasno diplomo, obetajoč, da bode vselej po svojih najboljših močeh vestno izvrševal svoje poslanske dolžnosti. Deputacija se je nato podala k državnemu in deželnemu poslancu ko-merčnemu svetniku Povšetu in je tudi njemu izročila častno diplomo.
+ Slov. katol. akademično društvo »Danica« na Dunaju ima v petek, dne 3. junija 1910, svoj III. redni občni zbor s sledečim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnika bratskega društva »Zarje«. 3. Poročilo odborovo. 4. Poročilo klubov. 5. Slučajnosti. Lokal restavracija Leithner, I., Auersperg-Strafle 6. Začetek ob pol 8. uri zvečer.
+ Naše gibanje na Goriškem. V nedeljo popoldne je tolminska »Kmet-ska zveza« pri Sv. Luciji imela svoj občni zbor, ki se ga je udeležilo nad 100 kmetov, kar je jako veliko, če pomislimo, da je bil isti dan trg v Tolminu, kamor je šlo mnogo ljudstva. Po poročilu starega odbora in izvolitvi novega je govoril dr. Brecelj o organizaciji kmetov ter Fr. Kremžar o položaju v državi in deželi. Sprejele so se soglasno odločne resolucije proti svobodomiselnemu učiteljstvu, pravosodnemu ministru Hochenburgerju, za slovensko šolstvo v Gorici, sprejela se je zaupnica poslancem V. L. S. na Dunaju ter se potrdil soglasno odborov sklep, da bodi »Novi Čas« društveno glasilo. — V Š k r b i n i na Krasu se je ustanovilo K. s. izobraževalno društvo. Pristopilo je takoj okrog 40 članov. Govoril je Al. Remec iz Gorice. — N a K o -ritnici pri Grahovem je v ondotnem društvu govoril č. g. I. Rejc iz Gorice o nalogah krščanske mladine. — Visoko-šolec Šček je v K. s. izobraž. društvu v A v č a h govoril o naših nalogah proti svobodomiselstvu. Odločno je grajal delovanje liberalnih učiteljev. — V C e-r o v e m v Brdih je dr. Capuder predaval o francoskih vojskah. Udeležba je bila povsodi zelo velika.
+ Hrvaško volivno reformo je cesar sankcioniral.
+ Zborovanje »Lege nazionale« v Gorici je Lahe zelo poparilo. Nekaj mladih ljudi je sicer po mestu kričalo na čast italijanstvu goriškemu, toda v resnici je to italijanstvo zelo kilavo. Vkljub vsem plakatom, agitaciji, časopisju je v celem mestu viselo komaj pet do šest zastav. Gostje, ki jih je bilo res precej, so bili razočarani vsled tako hladnega sprejema od strani italijanske Gorice. Ta depresija sc med Lahi zelo čuti še sedaj. So pač prišli do prepričanja, da jc goriško italijanstvo zelo na slabih nogah.
+ Pogreb d. tj. f Fr. Vilfana se vrši jutri zjutraj ob 9. uri v Ž a b n i c i pri Škofji Loki. S tem naj se popravi neljuba pomota v včerajšnjem naznanilu.
»Slovenec« v Trstu. Po'eg dosedanjih prodajalen se dobi odslej vsak dan »Slovenec« tudi v trafiki g. Karo-line Može, ul. Miramare 1.
— Strela ubila dva človeka. V llru-
šici pri Podgradu v Istri je strela dne 28. maja ubila na cesti Terezijo Nedolj, p. d. Jurjevko, ko jc šla dopoldne s polja domov po kosilo. Ko je vslecl bližajočega neurja šel domov tudi njen tast, jo jc našel na cesti mrtvo ležati. Iztrgan jej je bil uhan in sezut čevelj. Ožgana jc bila le malo, vendar je bila na mestu mrtva. — Istočasno je v bližnjih Tomenjah stvela. udarila v neko hišo, jo upalila ter ubila tudi enega človeka. Med medtem došlim neurjem je padala tudi precej debela toča. ki pa iii
napravila posebne škode. Le hitri dež
—	ploha, — je ponekod odnesla nekaj zemlje z njiv, oziroma je s hribov pri-valila kamenja In zasula nižje ležeča polja.
—	Vlak je povozil na progi Trst-Poreč pri postaji Monte Castiglione nekega človeka, kateremu je odtrgal glavo, truplo je pa vse strto, da se danes zjutraj, ko so opazili ponesrečenca, m moglo dognati, kdo da je.
—	Strela je udarila v soboto, dne 28. maja ob veliki nevihti v Tominjah pri Harijah v skedenj Ivana Primca iz Tominj št. 42 in uničila vse gospodarsko poslopje. Zgorela je tudi ena krava in dva prešiča. Sreča, da ni bilo preveliko sape in se ogenj ni razširil, kar bi bilo usodepolno za celo vas. Imenovani posestnik — hišnik že tako ubog
—	ima s tem veliko škodo. Zavarovan je bil pač pri »Vzajemni zavarovalnici«, ki je takoj poslala cenilca na mesto, a za nizko ceno, tako, da je sedaj popolnoma uničen, če bi se mu ne pomagalo hitro. Zato prosimo zopet dobra srca, naj tudi tukaj kakor vedno, priskočijo nesrečnežu na pomoč. Prostovoljni darovi se sprejemajo od »Ku-ratnega urada v Harijah«, pošta Ilirska Bistrica, Notranjsko. — Jan Borštnar, kurat.
—	Dopusti povodom žetve. Vojno ministrstvo je izdalo pred kratkim odredbe glede letošnjih vojaških dopustov za časa žetve. Na podlagi teh odredb je treba v obče dovoljevati žetvene dopuste: a) lastnikom ali najemnikom velikih kmetij in sinovom, svakom ali vnukom lastnikov (najemnikov), ki nimajo polne pravice do udobnosti po § 34 v. z.; to je, ki nimajo pravice do zahteve, da se jih premesti v nadomestno rezervo; b) sinovi, svaki ali vnuki posestnikov malih ali srednjih kmetij; c) kmetijski delavci, s posebnim ozirom na one, ki so v zadnjem letu službe. Dopust se dovoljuje vobče za tri tedne. Moštvo je odpuščeno v civilni obleki ter ima proti predložitvi izkaznice za žetveni dopust pravico do one znižane vozne cene, kakor vojaške osebe, ki ne potujejo službeno.
—	Poštna vest. Višji računski svetnik in predstojnik računskega oddelka poštnega in brzojavnega ravnateljstva v Trstu, Ivan Kristjančič je imenovan za računskega ravnatelja.
—	Nov poštni urad. Dne 1. junija 1910. se otvori v Kandiji (politični okraj Rudolfovo) nov poštni urad z uradnim imenom »Kandija, Kranjsko«, ki se bo pečal s pisemsko in vožno pošto ter zajedno služboval kot nabi-ralnica poštno-hranilničnega urada. S poštnim omrežjem bo imel zvezo po dnevno dvakratni poštni vožnji in po dnevno dvakratni pešpošti do poštnega urada v Rudolfovem. Na omenjenem poštnem uradu se vpelje istočasno tudi služba selskega pismonoše.
—	Halleyev komet se je 29. maja ob četrt na 11. uro zvečer prav lepo videl iz Vodnikovega razglednika na Koprivniku. Komet sam je precej svetel, rep bolj nejasen in meglen.
—	Umrl je pečarski mojster gosp. Josip K r a 1 j i č v Domžalah.
—	Osrednji odbor hrvaške napred* ne stranke je odobril pakt s Tomaši-čem.
—	Celovški bankir Suppan umrl.
V Celovcu je umrl bankir J. Suppan. Rodbina pokojnikova izhaja iz znane kroparske rodbine Zupanov.
—	Prihodnja seja markacijskega odseka S. P. D. bode dne 2. junija t. 1., ob 8. uri zvečer v »Narodnem domu«. Vabijo se člani.
—	V zadevi Kotnikovo zapuščine bo ba-je tekoči teden padla odločitev.
—	Novice iz Srednje vasi v Bohi« nju. Halleyjev komet nas vendar ni popolnoma potegnil, dasi smo ga 19. maja zjutraj zastonj pričakovali. Sedaj ga vidimo že par večerov precej razločno nad Ukanci. Rep ima res zelo dolg, a razločno se ga vidi le nekako prva tretjina. Jedro je precej veliko, a ne posebno žareče. — Procesija sv. Rešnjega Telesa se je vršila v najlepšem vremenu. Nastopila sta prvič tudi dva Orla v kroju, ki sta nosila zastavo izobraževalnega društva »Savica«. Izvrstno se je obneslo streljanje s papirnatimi to-piči tvrdke g. Ferdinanda Makuc v Gorici. Tvrdko najtopleje priporočamo. Streljanje je brez vsake najmanjše nevarnosti in silno preprosto. Pok ni nič slabejši kakor pri kovanih topičih. --Javna telovadba jeseniškega okrožja se vrši v Srednji vasi dne 19. junija na prostornem travniku. Povabljeni so k sodelovanju tudi vsi drugi odseki Zveze Orlov. Natančnejši spored se objavi v kratkem. Odseki naj zanesljivo do 12. junija sporoče Orlu v Boh. Srednji vasi, koliko članov se prireditve udeleži. Prireditev bo združena s sv. mašo. Povabljena so tudi vsa izobraževalna društva radovljiške dekanije. Za slučaj neugodnega vremena se vrši vsa pri-
reditev nedeljo pozneje, 26. junija. Kdor Se ni videl Bohinja, njegovega jezera in Savice, ima ta dan najlepšo priliko za izlet.
—	Slovenski vojaki pri ogrskih volitvah. Včeraj dopoldne se je odpeljalo 600 vojakov pešpolka št. 17 iz Celovca k ogrskim volitvam pod poveljstvom majorja Trucheluta. Na kolodvor jih je spremila godba in mnogo častnikov.
—	Godba v Kranju. Deželno predsedstvo je potrdilo pravila društva »Godba prostovoljne požarne brambe v Kranju«.
—	Slovenski poraz na Koroškem.
Pri občinskih volitvah v občini Sele so zmagali nemškutarji, ki bodo imeli za tri leta v občinskem odboru 7 odbornikov, Slovenci pa 6.
—	Pogačar vlomil v župnišče v Kranja. Znani tat Pogačar še ni zapustil naše dežele. Baje se nahaja na Št. jurski gori, odkoder pohaja v bližnje vasi, kjer dobi jedi in pijače. Te clni se je Pogačar zopet vtihotapil v priljubljeno mu župnišče v Kranju in odnesel gospodu dekanu Koblarju 400 K. Vlomil je zopet skozi peč, kakor svoječas-no v ljubljanski knezoškofijski palači. Morda ima sedaj dovolj za izlet izven Kranjske. Res čudno pa je za varnostne razmere, da doslej Pogačarja, ki se zelo predrzno giblje, pravici še ni bilo mogoče dobiti.
—	Vojaška vest. Podpolkovnik gospod Alojzij Lebar je postal polkovnik.
—	Zavarovalna zadruga »Herku-Ies« na Reki. Dobili srno in priobčuje-mo: Podpisana zadruga usoja si javljati p. n. občinstvu, da je c. kr. sodišče na Reki z naredbo z dne 27. maja !t. L, št. 5490/910 civ. odredilo, da zadruga »Hercules« likvidira svoje poslovanje. Zadruga si pridržuje pravico do eventuelnega pravnega leka proti temu odloku, ako se ji bo zdelo ugodno in primerno njenim koristim; v pomirje-nje zadrugarjev pa naznanja, da bo do nadaljnega obvestila omejila svoje delovanje zgolj na likvidacijo ter ne sprejme nobenega zavarovanja več. Ob enem se s tem obvešča gg. zadrugarje, da bo v najkrajšem roku sklicana iz-vanredna glavna skupščina, na kateri položi račun o vsem svojem delovanju.
Ravnateljstvo mednarodne podporne zadruge »Hercules« na Reki.
—	Slovenski odsek »Društva slo« venskih profesorjev« bo imel sejo v četrtek, dne 2. junija, ob 6. uri zvečer v prostorih »Matice Slovenske«.
—	Uboj v Trstu. V Trstu je na ulici z nožem zabodel 41 let stari težak Alojzij Pinzzo 21 let starega Ivana Bobek, ker mu je ta svetoval, naj nikar ne nosi denarja v krčmo. Bobek je bil v par trenotkih mrtev.
Štajerske novice.
š Uspeh »Slovenske Straže«. Nemškutarji so se ustrašili organiziranega slovenskega ljudstva na Polzeli ter si niso upali priti na napovedani shod za nemško šolo na Polzeli. Shod se radi tega ni vršil.
š Zasedanja štajerskega dež. zbora meseca junija ne bo, ker bo državni zbor zboroval do srede julija.
š Umrl je v Št. Pavlu pri Preboldu č. g. župnik Pl e š n ik. Pogreb bo v četrtek ob 10. uri dopoldne.
š Za kandidaturo prof. Verstovška. Ocl Sv. Antona na Pohorju se nam piše, da se je priredil v nedeljo shod S. K. Z., na katerem je urednik Žebot razvijal kmečki program in priporočal kandidaturo dr. Verstovška. Shod je .uspel dobro, a od znanih liberalnih agitatorjev najeti fantje so po shodu napadli urednika Žebota, ga obdelovali z gorjačami in ga ranili. Značilno za Narodno stranko je, da isti dan, ko šele postavlja svojega kandidata, s takimi sredstvi poseže v volivni boj. Odgovor bomo dali na dan volitve s tem, da bomo oddali, glasove našemu kandidatu, a ne kandidatu Narodne stranke, katera se poslužuje takih surovosti.
š Protikandidat prof. dr. Verstov-Sku je veleliberalec, velelesotržec, veleposestnik v Šmartnem, namreč gospod Ivan K a c. General dr. Kukovec. zagotovil mu je »zmago«. Sebi in dr. Božiču pa te »zmage« noče privoščiti.
š Lep začetek volivnega boja. Naš Žebot občutno ranjen. Kakor poročamo drugod, je priredila S. K. Z. v nedeljo pri Sv. Antonu na Pohorju vo-liven shod, ki se je vršil popolnoma mirno in stvarno. Med potom domov je pa bil naš govornik gospod Fr. Žebot zahrbtno napaden in jako občutno ranjen. Gospod Žebot je bil že blizu Vuh-retla, kjer kraljuje slavni Pahernilc, ko ga dohite trije fantje. Dva stopita naprej, eden ostane pa od zadaj. Hipoma udari ta nič hudega slutečega Žebota s težko gorjačo po hrbtu, ostala dva ga pa napadeta s kamni od spredaj ler sta mu huda muila luvo nogo pod kole-
nom. Gospčd Zebot je imel mirno zavest, da je med poštenimi ljudmi, zato ni imel nobenega orožja pri sebi, niti palice ne, ampak samo dežnik ter se ni mogel braniti. Ves raztrgan, krvav in ranjen je prišel le s težavo v Maribor, kjer mora ležati. Kakor moramo obsojati fante-toiovaje, toliko bolj moramo obsoditi one, ki so jih iz strankarskega sovraštva najeli in podkupili za ta zahrbten poboj. Da so bili fantje najeti od gotove liberalne strani, ki ne more pretrpeti, da naša S. K. Z. povsod tako hitro napreduje, je gotovo. Ves roparski napad je bil očividno pripravljen in dobro premišljen. Način, kakor se je izvršil, to jasno dokazuje. Značilno je za Narodno stranko, da že prvo nedeljo začne s poboji.
š Umrla je v Razvanju pri Mariboru gospa Terezija O nič, žena posestnika in lastnika vozarskega podjetja.
š Zdravniška vest. Zdravnik dr. Edvard Š e r k o iz znane cerkniške rodovine Š e r k o - O b r e z a, zet višje deželne sodnije svetnika gosp. Travne r j a, napravil je pred graško komisijo fizikatni izpit ter se naselil kot praktični in zobozdravnik na .Vranskem v Savinjski dolini.
š Promoviral je v Inomostu za doktorja filozofije g. Iv. Fludernik iz Ljubnega na Štajerskem.
š Nesreča. Zadnji teden je povozil hlapec trgovca Jurca v Ptuju pred Molitorjevo lekarno majhnega otroka; kolo mu je šlo ravno čez trebuh, tako da se mu je vlila kri iz ust. — Nogo si je zlomil gosp. organist na Ptujski gori. Za šalo je več mladih ljudi skakalo v plitev jarek, pri tem pa je organist padel tako nesrečno, da si je nogo popolnoma prelomil.
š Ogenj je nastal v nedeljo proti večeru v skladišču g. trgovca Franca Hikl v Ptuju. Vsled neprevidnosti je baje nek pomočnik vrgel gorečo cigareto od sebe; ogenj so opazili Šele proti večeru; uničenega je mnogo suknja in drugega manufakturnega blaga.
š Ena stotnija pijonlrjev se je odpeljala v nedeljo popoldne v Weiz na pomoč vsled vodne katastrofe hudo prizadetim prebivalcem.
š Gospod dr. Jurtela se je zopet vrnil v Ptuj.
š Poročil se je g. Vinko Kveder, trgovec v Žalcu z gdčno Adelo Žiganovo.
š Okrajni glavar Weiss pl. Schleus-senburg zapusti Ptuj prihodnji četrtek; njegove posle je že prevzel gosp. komisar Netoliczka.
IZPRED POROTNEGA SODIŠČA V NOVEM MESTU.
Požigalec pred porotniki. Jurij Goleč, rodom Štajerc iz celjskega okraja, vdovec, rojen leta 1846, je preživel skoro 30 let v zaporih in prisilni delavnici radi raznih tatvin in vlačuganja. Dne 30. t. m. je že zopet stal pred tukajšnjim porotnim sodiščem, to pot radi hudodelstva zažiga. Ko je prišel pred štirimi leti iz prisilne delavnice, je dobil v Brežicah v ženski bolnišnici službo kurjača. Nad tri leta je vestno in pridno opravljal ta posel, a ker je imel z neko deklo prepovedano razmerje, je bil letos 28. februarja odpuščen iz službe. Odšel je v Zagreb; ko pa tu ni dobil ni-kake službe, se je vrnil preko Samo-bora na Kranjsko. 16. aprila je prišel proti večeru v Zadovinek pri Krškem. V več hišah je prosil prenočišča, a ker ga ni nikjer dobil, se je podal spat na kozolec mesarja Karla Ženerja ter se je tu zaril v koruznico. Okoli polnoči se je — kot sam pripoveduje — vsled mraza prebudil ter je »svoji jezi nad neusmiljenimi ljudmi, ki ga niso hoteli prenočiti«, zapalil koruznico, sam pa odhitel po poti proti Kostanjevici. Kozolec in zraven stoječa šupa sta pogorela s slamo, krmo in raznim poljskim orodjem vred. Goleč pravi, da se je takoj skesal svojega dejanja ter je šel, da ne bi koga drugega po nedolž-
nem spravil v nesrečo, še isti dan v Kostanjevico na orožniško postajo, da bi ga aretirali. Ker pa ni hotel povedati, kaj da je storil, so ga orožniki poslali v Krško, kjer je tamošnjim orožnikom izpovedal svoj zločin. — Sodni dvor ga spozna krivega hudodelstva zažiga (po § 166. in § 167.e k. z.) ter ga obsodi (po
§ 167.e na deset let težke ječe. Na § 338. k. z., predlagan od državnega pravd-nika, se sodni dvor ni oziral, ker je bil prepričanja, da se je obtoženec ovadil sam le zato, da pride zopet, v varne prostore zapora, ki se mu je po dolgoletni praksi tako zelo priljubil.
— Obsojena detomorilka. V ponedeljek dne 30. t. m. so se pričele pri okrožnem sodišču v Novem mestu porotne obravnave. Pri dopoldanski obravnavi je sedela, na zatožni klopi Antonija Košmrl, Slletna posestnikova hči iz Retij pri Loškem Potoku, obtožena detoinora. Pri obravnavi obtoženka
glasno jokaje pripozna svoj zločin. Ker so porotniki glavno jim stavljeno vprašanje: Je-li obtoženka kriva, da je zoper svojega izven zakona rojenega otroka, s tem ,da ga je vrgla v blato in za-grebla, ravnala* tako, da je vsled tega nastopila smrt, potrdili, jo je sodni dvor spoznal krivo detomora (§ 139 k. z.) ter jo je obsodil po § 139., odst I. z uporabo § 338. k. z. na 3 leta težke ječe, poostrene z enim postom vsak tretji mesec in po § 389. k .z. k povračilu stroškov kazenskega postopanja.
Ljubljanske novice.
lj Pritožbo na deželni odbor radi ljubljanskega obč. gospodarstva sta vložila danes Iv. Kregar in Iv. štefe. Pritožba obsega več točk, v prvi vrsti oddajo mizarskih del pri zgradbi obrtne šole. Opozarjamo pravočasno pri tej zgradbi interesirane kroge, da bo morda njihova škoda, ako kaj ukrenejo, predno postane sklep občinskega sveta. — pravomočen.
lj Čudne pojme imajo gotovi voditelji podjetja, ki je prevzelo pogloblje-nje Gruberjevega prekopa. Prejšnji teden je pobegnil vodja nekega oddelka ter odnesel s seboj 350 K, plačo 28 delavcev. Podjetje se brani sedaj izplačati delavce, češ, naj delavci sami zasledujejo policijsko tatu. Res čudni ljudje! Podjetje mora delavce plačati, delavce ne briga nič, če je kak oddelko-vodja odnesel denarje, ki mu jih je izročilo podjetje. Delavstvo sklepa pogodbe s podjetjem, ne s posameznimi uslužbenci, zato mora podjetje plačati v vsakem slučaju delavcem polno plačo, ter naj tudi samo zasleduje tatu. To je pač jasno, kot beli dan.
lj Umrl je v Krakovem včeraj zvečer po dvednevni bolezni hišni posestnik Vladimir Novak, po domače Pi-že, star 34 let. Pogreb bo jutri ob 5. uri popoldne iz bolnišnice k sv. Križu.
lj Zadnje katehetsko zborovanje v tekočem šolskem letu bo prihodnjo sredo, dne 8. junija.
lj Nevaren strel. Ko sta šla v nedeljo zvečer op Vodovodni cesti proti Ljubljani nek notar in doktor, je baš pred njima nekdo ustrelil iz hiše s samokresom. Strel bi bila lahko za oba postal usoden, ako bi bila hitrejše hodila. Strelec je znan in dognano je, da tega ni storil iz zlobnosti, odnosno iz kakega drugega hudobnega namena.
lj Poizkušen samoumor Ljubljančana na Reki. Jožef Sterle, 18 let stari delavec v rafineriji petroleja na Reki, rodom Ljubljančan, se je v nedeljo ponoči vrgel z deset metrov visokega mostu na Toretti z namenom, da se ubije. Obležal je nezavesten z težkimi notranjimi in zunanjurni poškodbami. Tovarniški ognjegasec ga je dobil nezavestnega ob 8. uri zjutraj, nakar so ga prepeljali v bolnišnico. Ko se je v bolnišnici zavedel, je izjavil, da je bila beda vzrok poizkušenemu samoumoru.
lj Oproščena detomorilka. Danes je stala pred ljubljanskimi porotniki 22 let stara dekla na Brestu Ivana Lav-renčič, ki je zadavila svojega nezakonskega otroka. Obtoženka je vse priznala in je trdila, da jo je obup pri-vedel do tega dejanja, da ji je žal in bi kaj takega nikoli več ne storila. Porot-niko so z devetimi glasovi proti trem glasom zanikali krivdo in obtoženka je bila oproščena.
lj S kamenjem obmetal. Ko je v nedeljo zvečer na Ahacljevi cesti nek vojak 27. pešpolka srečal večjo družbo pijanih hrvaških delavcev, mu je 221et-ni delavec Pavel Pilko iz Klanca na Hrvaškem plunil v obraz. Ker ga je vojak pozval na odgovor, je pobral na cesti ležeče kamenje in jih lučal proti njemu s tako silo, da je moral vojak bežati. Nato pa je naletel tudi policijski stražnik, ki je razburjenega Pilkota hotel od počenjanja ustaviti. Nato pa je začel Pilko obmetavati s kamenjem tudi stražnika. Ko se mu je končno stražnik s potegnjeno sabljo le pi-ibli-žal in mu napovedal aretacijo, ga je 33 letni delavec Jožef Herceg iz Klanca hotel s silo odvzeti stražniku. K sreči pa je takrat prišla mimo vojaška patrulja. 27. pešpolka in dala stražniku pomoč, da je obadva odpeljal v policijske zapore. Včeraj popoldne pa so obadva oddali c. kr. deželnemu sodišču.
lj S stavko groze mizarski pomočniki v Ljubljani.
lj Mica kovačeva pila in nič plačala. Sinoči je prišel v gostilno Frančiške Godčeve na Dunajski cesti leta 1882 v Dobrunjah rojeni in v Podlipo-glav pristojni pleskarski pomočnik Anton Trtnik z nekim svojim prijateljem. Pila in jedla sta kolikor je poželelo srce. Ko sta. napravila 11 K 64 h dolga in bila brez denarja, sta jo hotela popihati. Poklicani stražnik je Trtnika aretoval, njegov prijatelj pa je srečno odnesel pete. Zagovarjati se bocleta morala ure d ^odi ščenu
lj Tatvini. V Kolodvorski ulici šte. vilka 6 je bila mesarskemu pomočniku Frančišku Dobelšku ukradena niklasta žepna ura z verižico, obstoječa iz treh starih srebrnih dvajsetic, ki je imela za obesek srebrnega vola. — Dninarju Martinu Vidrihu pa je bila v isti ulici ukradena srebrna žepna ura, vredna 18 K in srebrna triplemenska verižica, ki je imela kot obesek srebrn Petrov ključ. V enem slučaju je tat. znan.
lj Za kruhom. Včeraj se je z južnem ga kolodvora odpeljalo v Ameriko 98 Hrvatov in 118 Makedoncev in Primorcev.
Telefonska in brzojavna poročila.
0 CESAR V SARAJEVU.
Sarajevo, 31. maja. Cesar se je napram ministrom izjavil, da je izredno zadovoljen z izletom v Bosno, prav veseli se, da je napravil to potovanje. Posebno ga je veselil sijajni sprejem v Sarajevu. Včeraj zvečer jc bila prekrasna razsvetljava mesta in bližnjih visočin, dasi jo je nekoliko motilo vreme. Danes je deževno vreme. Ko se je danes ob 9. uri zjutraj cesar peljal iz konaka v poslopje deželne vlade, da sprejme deputacije, je uprav lilo. Cesar se je peljal v odprtem vozu, navdušeno pozdravljen od množice. Danes popoldne je cesar obiskal cerkve vseh veroizpoveclovanj. Zvečer je serenada.
AVSTRIJSKI VOJAKI PRI VOLITVAH NA OGRSKEM.
Dunaj, 31. maja. Da so bili tudi avstrijski vojaki poslani posredovat k jutrišnjim državnozborskim volitvam na Ogrsko, je danes povzročilo živahne proteste v proračunskem in brambe-nem odseku. V proračunskem odseku je predlagal poslanec Korošec, naj se po rešitvi točk poljedelskega ministra povabi v odsek domobranskega ministra, da poda tozadevna pojasnila. Pridružila sta se dr. Korošcu z izjavami socialni demokrat Diamand in Vsene-mec Malik. Korošcev predlog je bil sprejet z 16 proti 13 glasovi. Za so glasovali »Slovanska Unija«, socialni de-mokratje in Vsenemci. V brambenem odseku je enak predlog stavil krščanski socialec Steiner, ki je povdarjal, da bodo na Ogrsko poslane čete razvrščene v krajih, kjer prebivajo Nemci, Ru-muni in Slovaki ter da bodo izvrševale korteško službo za ogrsko vlado. Domobranski minister je izjavil, da se še danes poda k skupnemu vojnemu mi-, nistru in bo ondi dobljena pojasnila takoj izročil odsekoma. V zadevi sam ne more še zavzeti stališča, ker mu še niso znane podrobnosti.
FINANČNI MINISTER O NOVIH IZ-DATKIH IN DEFICITU.
Dunaj, 31. maja. V današnji seji finančnega odseka je finančni minister Bilinski dajal pojasnila o novih vojaških izdatkih in svojem finančnem programu. Nove vojaške stroške je razdeliti v dve skupini: Prva skupina obsega upeljavo znižanja vojaške služ-i bene dobe, za kar bo treba zvišanega števila vojaških novincev. Za to bo treba najmanj 90 milijonov kron, ki se porazdele na leta, treba pa je tudi iz-j datkov za domobranstvo, za zgradba novih vojašnic, strelišč, utrdb itd., kar* bo znašalo nad 100 milijonov kron. Druga skupina izdatkov tvori morna-: rica ter se bodo še vršila pogajanja v zadevi zgradbe velikih ladij. Finančni minister je povdarjal potrebo, pokriti deficit leta 1910 z novimi davki, ker ba sicer deficit leta 1911 lahko postal ka< tastrofalen.
BIVŠI HRVAŠKI MINISTER UMRL,
Dunaj, 31. maja. Bivši hrvaški minister Josipovich je včeraj popoldne nenadoma umrl vsled srčnega otrpne-nja. Na »Ringu« se je nenadoma zgrui dil na tla. Z rešilnim vozom so ga odi peljali že kot mrliča.	j
STAVKA ŽELEZNIČARJEV. ^
Pariz, 31. maja. Kakor javljajo iz Niče, so skoro vsi usluženci 480 km dolge črte južne železnice stopili v stavi ko, ker je bil nek uslužbenec premeščen kazenskim potom.
BOMBE NA ŠPANSKEM.
Madrid, 31. maja. Na cesti San Pa-blo v Barceloni so našli dve bombe, ki so jih hoteli prepeljati v oklopnem vozu na strelišče. Med vožnjo sta se pa bombi razleteli z groznim pokom. Oklopni voz je popolnoma razbilo. Ako bi bombi eksplodirali, predno so ju našli, bi bila katastrofa neizogihljiva. Več sumljivih oseb so aretovali. Tekom dneva je policija našla v stanovanju nekega Jordana 25 dinamitnih patron. anarhistične liste in več kompromitu-jočih dokumentov. Jordana, ki je rojen v Andaluziji, so aretovali, a trdovratno molči, zakaj je imel pri sebi dinamit. V uradnih krogih pripisujejo temu tlo-(."adi.il veliko važnost.	' ^ **
TRZJTF. CENE. . .
Cene veljajo za 50 kg. Budimpešta 31. maja.
Pšenica za okt. 1910 .... I	9 40
Rž za okt. 1910.......7 25
Oves za oktober 1910.....6"75
Koruza za okt. 1910......5 32
Efektiv: —.
Meteorologično poročilo.
Višina n. morjem 306-2«, sred. zračni tlak 736 0 mm
C«s opazovanja
30 9. zveč.
Stanje barometra
v mm
729 o
Temperatura
„ P°
Celziju
Vetrovi
31
7. zjutr. 2. pop.
168 13-0
brezvetr.
730-S 730 2 ! 23 4
si. jjvzh. si. jvzh.
Nebo
«.E
•5 2 g
■SS>
a. >
jasno
del. obl. pol. obl.
00
Srednja včerajšnja temp. 18 O3, norm. 15 8".

%
v hotelu »Tivoli«.
Začetek ob nedeljah in praznikih ob i/210. uri dop., ob 3. uri pop. in ob 7. uri zvečer. Ob delavnikih ob 3. uri pop. in ob 7. uri zv.
Vstop vedno prost.
is triurni Špecerijske
gfaoltg B LJubljani Z večinoma slovenskim obče-valnim jezikom S2 liČS za 141etnega obiskovalca nemške meščanske šole iz dobre rodbine. Vstop se želi za 15. julija. Na željo se deček osebno predstavi. Več pove poštni oficial Pontilli V Celovcu.	1569 5 | 1
Županstvo na Gori pri Sodražici
razpisuje tem potom zgradbo
nove občinske ceste.
Dolgost približno poldrugi kilometer. Načrti in drugo je na vpogled pri podpisanem županstvu.
Ponudbe pismene ali ustmene naj se predlože najkasneje
ciss 115. junija t. S,
pri podpisanem županstvu.
Županstvo na Gori,
dne 24. maja 1910.	5151
Razprodaja tvrdke
Karel Recknagel, Ljubljana
1513
Mestni trg št. 24
Radi opustitve trgovine se prodajo vsi predmeti za nakupno ceno ali tudi pod njo in sicer: potrebščine za krojače, trakove, čipke, volnene in svilene baržune, svileno blago, modrci, rokavice iz sukanca, svile in usnja, predpasnike, krila, tkanine, žoke, nogovice, perilo
za gospode, dame in otroke, kravate, čepice, robce itd.^ ^^
Mestni trg 21.
J

slislal siuffcn v bližini Kormina. Mesečna plača 25 kron. — Več se
izve pri upravi „Slovenca". 1557 3—1
Sprejme se
Manjša dela se tudi oddajo. Vprašanja na Martin Repe, stavbeni podjetnik, Gorje pri Bledu.	1528 3-1
Vino po ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja Hoč v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 21 vinarjev liter tn se ga more naročiti tudi samo 56 litrov. 667 100—1
UljC
obstoječe iz 3 sob, kuhinje in drugih pri-tiklin v III. nadstropju se odda s 1. avgustom. Več se poizve Židovska ulica št. 1, I. nadstropje.	1501
Podkovski tečaj.
Na podkovski šoli c. kr. kmetijska družba * Ljubljani se prične novi tečaj dne 1 julija 1910 Tečaj traja do konca decembra t. 1. Poleg podkovstva se učenci uče tudi ogledovanja klavne živine in mesa. Kdor želi vstopiti v podkovsko šolo, naj vloži do 15, junija t. I. prošnjo za sprejem, kateri naj priloži: 1. krstni list, 2. domovinski list, 3. šolsko spričevalo, 4. učno spričevalo ter 5. župnikovo ali žunanovo spričevalo o poštenem vedenju. Ubožni prosilci morejo dobiti po 100 K podpore pri kmetijski uružbi. Prosilec za podporo mora svoji prošnji priložiti še 6. ubožni list in 7. potrdilo, da je bil že 2 leti za kovaškega pomočnika. — Pouk na podkovski šoli je brezplačen, učenici morajo skrbeti le za hrano in stanovanje, ter za potrebne učne knjige. Stanovanje dobijo učenci za majhno plačo v šolskem poslopju.
Učenci naj se zglase vsaj dva dni pred šolskim pričetkom pri ravnateljstvu podkovske šole na Po Ijanski cesti št. 57.
Po postavi iz 1. 1873. mora vsak. kdor hoče dobiti patent podkovskega mojstra, napraviti skušnjo iz podkovstva. Skušnje se bodo vršile dne 28. in 30. junija t. 1. in sicer 28. junija skušnja iz podkovstva za kovače, ki niso obiskovali podkovske šole, 30. junija pa za učence podkovske šole iz podkovstva in ogledovanja klavne živine in mesa. Kovači, ki hočejo delati to skušnjo, naj se oglase pri ravnateljstvu podkovske šole do 15. junija t. I.	1565 (1-1)
1459 3-1
Ponudba,
Na prodaj za tovarne, zavode, odgojišča itd:
sltupina lil z duarlSčein in ertora,
med dvema ulicama v Ljubljani. Pripravno posebno za tovarno pohištva, za velemizarstvo, (elektrika je vpeljana), za zaloge usnja, za kletarstvo z vinom ali špiritom, (obširne kleti); tudi za tiskarne, zavode itd.; dosedaj pivovarniška restavracija, poprej hotel, 1641 m2 ploščevine, bruto dohodek od 207.000 K (po 4 V2 °/o); kupnina 129.000 proti 30.000 K predplačila v gotovini, ostalo se pusti naloženo za 43/4%.
Ponudbe do srede avgusta t 1. sprejema Roman Treo stavbeni mojster v Ljubljani, Nova ulica 5.
Za ogled se oglasiti pri hišniku, Sv. Petra cesta št. 47.
Do sedaj oglašene ponudbe so bile leta 1907:100.000 K; — leta 1908:112.000 K — leta 1909:124.000 K.
1561 3-1
za 1. Julij, obstoječe iz 3 sob, kuhinje in pritiklin po možnosti tudi kopalnico. Ponudbe
na naslov: „Hrvatu poste restante Ljubljana ■ ■
HOTEL TRATNIK
(zlata kaplja)
11 Ulji St Pilili cesta te 11
priredi v sredo, dne 1. junija
Velik koncert
slav. Slov. Filharmonije
ter obenem elrnl Krasen mil HOTEL.
Za obilen obisk se najvljudneje priporočata in zagotavljata najboljšo postrežbo.
Leop. In Alojzija Tratnik.
1568
Od 1. junija nadalje do 2. julija se odda
v pritličju, obstoječe iz 4 sob in poselske sobe. Dalje eno stanovanje v I. nadstropju za poletno sezijo, obstoječe iz 4 eventuelno 5 sob. Vpraša se pri Jos. Prosencu, Ljubljana, Sodna ulica 1.	1563 3—1
H. F. Schaffer
®
nadzornik c. kr. državne železnice v Beljaku prosi, da se mu dopošlje 11 ška-telj tako izborno učinku-jočih	3281
(hašeli laišaiočlh, slez razhraiaiočih)
lekarja Piccoli v Ljubljani, c. in kr. dvornega založnika, papeževega dvornega založnika. Ena škatljica 20 vin., 11 ška-telj 2 kroni. Naročila po :-: povzetju. :-:
1546 sprejme takof 2-i
dr. Josip Furlan, advokat v LJubljani, Miklošičeva cesta 26.
svojega
Predno nabavite za Vaše drage umrle rakev, vence,
1
sploh vse pogrebne potrebščine, poglejte mojo bogato zalogo v Sodni ulici štev. 1 in postreženo Vam bode tudi po jako nizki ceni.



Joberlet
Izdaja teli: Dr. Ipns.cn žitnik.
Tisk: »Katoliške Tiskarne«,
Odgovorni urednik: Ivan Štefe.,