130. 6tev. Postnina pdajöana t Kotovini. Celje« petek 16. navembra 1928. Leto X. Ixhaia v ponde'jefc, wedo fcina toisteJj svobodnega naroda in države itd., itd. V tern pis- mu se je tudi naigkisilo, da je vidov- danska usta:va svotinja, katero je tre- ba spost'ovati in napram vsem in vsa- kemu izvrševati. Tako daleč je he\ pokojni Radic v svoji državni koncepciji, v svojem dr- žavotvorstvu. Tada to ni napravilo no- benega učinka na srbijanske liegemo- niste. Oni niso hoteli dali iz rok hege- monije, katero so cvrsto zgrabili, in naj smo se vsi prečani skupno, in Ra- dic tor jaz na njihovem čelu, še toliko zan'zemali za drzavotv'orno politiko. Danaisnjim svbijenjom vseh demokratlčnih elementov ni ni- cesar, potem ste se HSS in SDS od- lovno lotili sestave KDK. V aktu z dne K). novemibra 1927, s katerim se naznanja osnovanje KDK, se uvodo- ma izrecno pravi, kljub vseTnu, da se ta koalicija snuatra za prvi vuliki ko- rak za ujedinjenje celokupne demo- kracijo. Kot se vidi, se mi še niti tedaj nismo odrokli nadi, da bode niožno v najbližji bodočnotsti izvesti ujedinje- nje demokracije. Mi še niti tedaj nis- ino zadostno poznali duše sedanjih sr- bijanskih poilitikov in smo g'ojili upa- nje, da se bode to zgodilo drugič, v ugodnejših raizmerah. Vsi vemo, kaj se je pozneje zgodilo. Mi vemo, da je šel Radic v svojem navdušenju za idejo narodnega edinstva tako daleč, da je z govorniške tribune v Narodni skup- ščini izjavil, da je on tudi Srb, ki go- vori hrvatski. Mcscc dni kasnpje sn ga ubili. To, kar je KDK od UmLhj do dancs vzdržala, bode ocenila zgodovina po zaslugi in jaz ne mislun sedaj o tem pisali. Moja dolžnost je samo ta, da se spominjam 10. novembra, datuma, katerega je bila osnovana KDK, ka- torega sva Radio in jaz podpisaJa usta.- novni akt in ko sva na ta način p'olo- žila temelj za konsolidacijo našo dr- žave na temelju enakosti in rarvno- pravnosti, do katere mora priti in naj se stavijo srbijanski begemonisti na glavo. IVAN SANCIN: Nekaj zapiskov iz dobe državnega prevrata v Celju. (Dalje.) 2. novemibra se je oglasii tudi tele- fonično general Maister iz Maribora s prošnjio, da ga naj počakamo na celj- skem kolodvoru, ker se pelje v Ljub- ljano. Ob tej priliki sem mu podal toč- na porot'ila o stanju celjske posadke. Ko se je zvečer vraeal iz Ljubljane, nam je prinesel veselo vest, da so zvi- ša vojakom dnevnica na 5 kron. Pro- sil je tudi za pomoč za Maribor. V tem pa se nam je bližala nova, ve- lika nevarnost: z italijanske fronte je bilo pričakovati z železnico, peš in z vozovi ogromno armado, ki se je valf- la proti severu in na Madžarsko. S peščico vojakov ni bilo misliti na kak resen odpor v slueaju, da bi doslo do kakega napada ali ropanja. Na severu je rabil kakor sem že zapisal, Mari- bor ponioci proti Nemcem. Trebalo to vojaštva, Zato smo v Gelju tekoj 3. novembra izdali sleder tiskan razglas- »Vojaki! Slovenci! Prišel je cas, prosti smo, na svoji zemlji svoji gospodarji1 Toda domovina vas še rain! Vrnite se nemudoma v vojažnire! Slovenski častniki so prevzeli poveljstvo in po- sle. Kliče vas nova domovina, da so ohrani narodov imetek, da se vzdrži red in mir ter se odvrne zunanja ne- varnost. Sveta dolžnost vsakega Slo- venca je, da sodeluje pri oln-ambi in l)ripom.ore po svoji moči k lepsi bo- • doonosti. Le kratko casa vas še rabi domovina. Za prehrano in odskodni- no je preskrbljeno. V Celju, dne 3. li- stopada 1918. Ivan Sancin, poveljnik nadomestn. bataljona pp at. 87. Na- rodni svet v Celju v irwenu narodno vlade SHS v Ljubljani: dr. Kalan. predsednik.« Proglas smo paslali na vse obcine, ki so spadale v okrožje 87. pešpolka. Uspeh je bil celo proti pričakovanju lop. Naši fantje so se pozivu rastno odzvali. Takoj prve dni smo imeli v vojašnicaJi precej vojaštva. Poleig tega nam je poma;gal stražiti kolodvor od^- delek primorskega pp. št. 97 pod po- rornikoni Žnidaričem, prostovoljci Narodne straie v Gelju in oddelek celj- ske^a »Sokolai« j>od poveljvstvom Rafka Salmica. Slodnji je bil povsocl marlji- vo in vzdržno na svojem inestu ter mu istotako gre za požrtvovalno službo- vanje v tem nemirnem času vsa za- hvala. V ta čas spada tudi mal konflikt ra- di slovenske trobojnice na »Deutsches Haus", sedaj »Celjskem domu«. Dne 5. novembra zjutraij se je javila pri meni v vojašnici deputacija celjskih Nerncev pod vod.stvom trgovea Köni- ga, trgovca z železnino Rakuscha in še jednega. gaspoda, čegar ime sem pa pozabjl. Ta deputacija je zahtevala, da moram dati odstraniti z »D. H.« na- rodno za;stavo, ki so jo baje vojaki na- šega (87. pešpolka) polka ponoči raz- obesili! Nisem razumel. čemu bi naj bila zastava nove države in že vlada- jocega naroda kako razžaljenje za one Nemce, ki so očividno mislili ostaü med namii in v naši državi. Zato tudi nisem moigel v tej zadevi ničesar ukre- niti, zlasti ker je narodna zastava na Ofe KoDdelik in ženin Uejuara Češki spisal Ignat Herrmann. 9 Z avtorjevim dovoljenjem poslovenil Stanko Svelina. To je bil poln, slavnosten, takozvani veliki naslov mladega moža. Navadno — in posebno v moški družbi — se je predstavil kratko kot »magistratni Praktikant«. Ali vselej, kadar je izgo- voril te dve besedi, se mu jo zdelo ne- izreceno gluho, jalovo, brezzvočno, ka- kor bi podrgnil s ščetjo po tleh — sko- zi eno uho noter, skozi drugo von — nic, popolnoma nic. In ako je hotel zato, da bi se njegova oseba vpožteva- la, in ako je hotel, da bi si #a kdo J'a pamnil, j.e povedal svoj »veliki na- bI'Ov«. 0, to zveni popolnoma drugače: konceptni Praktikant pri magistratu kraljovega glavnega mesta Prage! Ta svoj veliki naslov jo Lm-el Vejivara tudi pri obiskih. In ko je rnladenič to spregovoril, jo bistro poigledala nanj gospodična Pe- pica. Ve torej, s kom je plesala, in. do- bro je, da to ve. Takoj ji je njen prvi plesalec postal bolj znan. In rekel jo prej mamici, da »pleše gospodična Ui- ko lahno« — all, saj on tudi — on tu- di! Takorekoč drsal je po parketu, niti slišati ga ni bilo . . . Gospa Kondelikova je zopet pomi- kala z glavo in se bolj prijazno kot pr- vič. In je rekla zelo vljiudno: »Veseli me, mili gospod ... !« In Pepica jo bila na tihem tako hvn- Iežna materi za te štiri besede. Zakaj tudi njo je to veselilo. Gospod Vejvara so je med tem pri- poročil in se oddaljil. In Pepioa mu je sledila z ocmi, dokler ni izginil za za- veso, d'elala pa se je kakor da nima nobene druge skrbi kot se pahljati s pahljajčo. »To mora biti posten mladenič«, jo uganila gospa Kondelikova. »Tn ma- niro pozna — vsak se ne predstavi. Samo tako popadejo dekleta.. ga zopet postavijo tja, odkoder so ga vzeli in | gredo.« Čoz nekaj ca«a se je obrnila h hceri: »Ali te ni precej utrudil, Pepica? Bilo je to vemdar preveč dolgo — in veš — pravzaprav se to ne poda do- bro, ako plese dekle z enim |)lesalcora ceii komad — in pa še eel primecek . . . Saj zato si tukaj, da bi se naplo- sala — ampak ostali so menjavali — takole v enem komadu je to malo fa- in ilijairno . . .« »No, eo me ni pustil, mamica . . ..r je odgovarjala nesmelo Pepica. ¦<>Dobro, dolyro — Pepica, jaz niče- .sar ne recem; ampak dekle se mora samo zahvaliti: oprostite, sem trudna, dovolite — malo sji oddahnem — vidiš, tako. In posediš, pride drug — in ta- ko dalje. Saj on ne bi bil razžaljen, in če si doibro plesala ž njim, bi prišel zopet . . .« Za zaiveso v predsobi so se spreba- jali v tem trenotku ne samo castni clani, ampak tudi navadni »Naglji«, utrujeni, ugnani od prvega plesa, ta- ko da se je kar z njih kadilo, kakor z dirkačev pri dirki na Kraljevem trav- niku, otirali so si skrbno celo, obličj^ in vrat, tako da so morali robce ože- nuati, in ko so se sprohajaJi. so govo- rili: »Danes inianio soparon dan . . . ! To je deklet, pri moji veri . . . ! Na vsa- kega izmed nas pridejo pri vsak em plesu najmanj Miri . . . « V torn trenotku je prišel gospod Vrj- vara iz dvorane. Preds(>dnik »Nagljev« ga je jezen poklical, brž ko ga je ugledal. »Slišiš, ti — Vejvara — to danes ne gre, da bi se prilepil na eno gospico — in da bi potem plesala cele komade kakor dvojeka! In drugih sedeminse- demdeset procentov da bi sedelo . . .« »Ampak gospodje . . . se je skušnl Vejvara braniti. »Ne, ne gre to!« je tiščal predsed- nik. »Kdo pa bode plesa.l z vsemi osta- lirni . . . !« »Ampak, oprostite, gospodje«, je na- daljeval Vejvara svoj pretrgani obrambni govor, »jaz vendar nivsem prišol na delo — jaz sem prišel k za- bavi in plačal sem svoj prispevek . . .< »In mi nismo plačali?« je ugovarjal predsednik. »Vsi smo placali — in še drnge stroške smo imeli — kdo pa ma- re za to, da so ostali, umazanci, ostali doma . . .« »Vsak delaj z najvecjo slastjo na na- roda zemlji dedinski!« je začel dekla- mirati mal, droben možiček z velikimi naoicniki. »Ne zlomite si jezika!« mu je zakli- cal neuljudno dolg plesalec, na kato- rega čelu se je širila prezgodnja pla- nota. »Gospod Vejvara ima prav: Kaj smo prišli sem orat? Jaz hocem zaba- vo —' in nobenega prisiljenega dela « Strain 2. »NOVA DOB A« _JLmv- 13° »D. H.« in na celjskein magistratu do- kazova,la tudi, da so se celjski Nemci i lojalno pokorili naši državi in dali s tem samo dober vzgled svoj im somis- ljenikom po dczeli in pa tudi omah- ljivim Slovencern. Člim sem opazil, da pribajajo naši vojaki, ki so se vraeali, iz-Avstrije in Madžarske, skoraj nagi doinov, ker j.ih niso tarn samo razorožili. temvec sko-- raj do nagega slekli, sem odredil, da so vsi transports ki so prihajali od Ljub- ljane v smeri proti severu. strogo pro- iseejo ter se jim naj odv zäune poleg orožja tudi ostalo erarično blago tcr vse, kar so pokradli v Itailiji. Nabralo so je enega in druzega precej. Tako smo na pr'. zaiustavili ool sanitetni vlak, ki je nemoteno pasiral Ljubljano, s precejšnjo vrednostjo in smo ga za- peljali na Majdičevo progo; tarn je l)il spravljen vsled usluge gospodarja Majdiea inventar v njegova skladišča. Na tak način je prišel čisto slučajno do svojega pohištva tudi župnik Mar- čenko, ker je bil vagon slučajno pri- pet sanitetnemu vlaku, ki je prišel, kakor je bilo videti, najbrže iz Pule (Dalje prihodnjič.) Odmevi krvavih Ijubljanskih demonstrarJj. V torek je izjavil Svctozar Pribičo- vic nlaipraim zagrebskim novinarjem glede pondeljkovih demonstracij v Ljubljani sledece: »Deni!O\nstraciij'e v Ljubljani so nas zelo vznemirile. To je v resnici strašno, da pri nas ni niti ene manifestaeije, kjer bi ne bilo krvo- prelitja. Mi vsi vemo, da so v Italiji zelo pogosto demonstraeije proiti naši državi, tod a vemo tudi to, da italijan- ska policija še nikdar ni streljala pro- ti udelezoncem teh demionstracij. To se dela samo pri niais iz pretiranc usluznosti do Italije. Moram iskreno povedati, da je dr. Korošec od vseh dosed an jih notranjih ministrav do Ita- lije najbolj ponižen. L. 1924. je še iz- javil, da bo kinalu napajal konje v Ti- beri. A dames, ko je predsednik vlade, ne samo, da ne napaja konj v Tibori, tenwoe se pod njegovim režimom stre- Ija na ttasV'Omiladirib, ki. je manifest i- rala svoja bratska Ču»stva do nasiV» brat'ov v Italiji. Tega si sterna dušonja manifestafcij ne more dr. Korosec z nicemer opravičiti. Tod;a prelivanje krvi ni znak močne roko, nego le znak pomanjkanja paitrijotizinav Patrijot, ki ljubi. svoj na;rod, ne more dotoliti streljanjatna ta, n*$)od, tern manj, ka- dar je - izključeho« da l)i se motil red in mir v državi.« Domače vesfi. d Krtčeče k'rabJjanje uradne oblastl. V niariborskem »Vt-čeiniku« čitanio sledečo volilno historijo: »Prihodnje leto, dne 3. februarja, se bodo vršile v vsej mariborski oblasti volitve v ckrajne cestne odbore oziroma okraine zastope, za katere se že sedaj prav pridno pripravljajo vse stranke. Zlasti SLS napenja vse sue. da bi dosegla pri voIitvah čim boljši uspeh in se v to svrho poslužuje tudi nedopu-4nih sredstev. Tako je bil mnogim občinarn na deželi te dni uradno dostavljen s plakati o razpisu volitev, ki jih razpoSilja oblastni odbor mariborsk', tudi lepak s sledečo vsebino: »Taj ništvo Slov. liudske stranke v Mariboru, dne 9. novembra 1928. Velecenkni gospod župan ! V pnlogi Vam poSdjamo izvod uredhe za volitve v okrajne cestne odbore oznoma okraine zastope, ki se bodo vrSile v nedel|.o, dne 3. febr. 1929. Ostalo bo razvidno iz raztflasa, ki ga Vam dostavi okrani zastop oziroma srezko pogla^arstvo Prosim Vas, da vplivate po možnosti na občinske odhomike, da na dan volitev glasujejo za lisio. ki je bila postavljena na okrajnem /boru d^ie- gatov in občirskih odbom Wov SLS meseca septembra. Pozdrav 1 M. Kr-""C 1. r. tajnik Slov. ljucUke stranke v Ma riboru.« Razpošilianie legn le;>air (ia >z gleda, da ima ta|ni§tvO SLS v Mari boru zelo tcsne zveze z nbl^imm odborom. Radovedni smo. kai poreče k temu predsednik oblastnega odbora!« No, odgovor na to radovedno vpra- , šanje ne bo težak .. . d Gostovanje marlborskega Na- rodnega gledališča v Celju. V sredo se je vršila ob popolnoma ra^prodani dvorani operetna predstava »Gejša«. To je že stara, a prijetna stvar,. ki se jo rado vedno znova posluša. Maribor- čani so se z njo prav postavili, večer jim je prinesel tudi krasen mnralni uspeh Igralo in pelo se je zelo dobro, kar je v pivi'vrsti zasluga temperament- nega dirigenta g. lierzoga, gospodične Udovičeve, Kraljeve, Savinove, Starfeve in gospodov Skrbinška, Koviča, Ras- bergerja in Harastoviča. Občinstvo si splošno želi reprize; mnogi tokrat niso dobili vstopnic in mnogi bodo šli opereto še enkrat poslušat. Na take prijetne, užitka polne večere Celjani nisrno ba§ navajeni. Zatorej ps^v kmalu na svidenje ! d Imetnikl in prodaialcl vžigalnlkov morajo svoje aparate, najsi jih imajo za lastno ra o ali na prodaj, prijaviti pri pristojnern občinskem uradu do 25. novembra, da se jih bode žigosalo. Drugače se jih bode smatralo za tiho- tapce. Prijave glede prodaiakev bi še človek končno razumel ... d Dijaški venček. Cenjenemu občin- stvu naznanjamo, da se bo vršil dijaSki plesrii venček, dne 2. februarja 1929 v prostorih »Narodnega doma«. Vliudno prosimo, da se na ta dan ne vrše druge prireditve Odbor. d Slavnostna akademija Sokol- sktga društva v Celju v proslavo praznika »U.edinjenja« se vrši dne 30. novembr.i 1928 "ob 20. uri v celj- skem mestnem gledališču. Program je naslednji : 1. slavnostni govor, 2. moška deca (šestnajstoria»), 3.ženska deca (lutke), 4. članice (bradlja), 5. moški naraščaj {j misl'h domovina), 6 članice (proste vaje z venčki). 7. člani (bradljü), 8. ženski naraščaj (ritmične proste vaje), 9. člani (egiptovske proste vaje), 10. člani (drog), 11. čianice (veslalke) in 12. osvobojenje. Celokupno naSe članstvo vseh na;?, čianice: torek in četrtek od pol 20. do pol 21. ure, moški naraščaj: sreda in sobota od 20 do 21. ure, Ženski narašfai : pondeljek in četrtek od 18. do 13. ure. moška cieca: pondeliek in četrtek od 16. do 17. ure in ženska deca : pondeljek in četrtek od 15. do 16. ure. Bratje in sestre, skrbue, da bo obisk cas'en in da bomo zamogli nadoknaditi vsled vojne in povojnih razmer zamujeno delo. Zdravo! d Trigbvani! Ne pozabtte, da se vrši v petek, dne 16. t. m. ob 20. uri spstanek vseh starejšm »Triglava« iz Celja in celjske okolice v klubovi sobi Celjskega doma. Pridite polno- številno ! PoverjeniŠtvo za celjski okrai. d Proslava 1. decembra v Celju. Že najavljeni koncert Geljsk. pevsk. dru- štva, ki se vrši v soboto, dne 1. decem- bra v veliki dvorani Geljskega doma, Re bode, kakor čujenio, razširil v ofi- cijelno proslavo desetletnice ujedinjo- nja, pri kateri sodelujojo tudi ravn. K. Sancin, celjsko godbeno društvo, »Oljka« in zbor g. Mihelčiča. Podro- ben program se bode še le razglasil. Celjsko pevsko društvo bode pelo Satt- nerjevo kantato »Pepelnična noč«, ka- tero prav marljivo vadi pod vodstvom g. nwscanskosolskoga učitelja Šegula. d Odbor Kola jugoslov. sester v Ce- lju poziva in vabi ženstvo k pristopu v društvo. Ob priliki nekega predava- nja nn Ljudskein vsoučilišču se je celj- skemu ženstvu in-O'dbacivalo, dia se promal'o giblje. Ocitek se je — ce smo ])rav razumeli — pac nanašal na fe- ministiCno gibarnje. V tem oziru kolo menda res ni vseh zadovoljilo, ker je pac po svoj'Om cilju predvsem huma- nitarno drustvo, ki se trudi zbrati žonstvo vseh strank predvsem v do- brodolnosti. Pri tem dolu jc že našlo nova »iota, Od obieajnih božičnio in Miklavzevih priroditev za mladino je islo koraik naprej in brganiziralo feri- ialne kolonije — za prvo selo na mor- jiii — a v načrtu so tudi take v višin- sokni Dodnebju. filovilo ti.st.Mi otrok, ki so v dobi z.ad'njih treh let. odkar ima kolo kolonije. bili na morje poslani Meprijeten dwh ust ]o zoprn Zobje slabe barve kvanjo najlepši obraz. Obe hibi oslranite nr enl-mfni vporabi krasno osvežujoCe Chorodont-paste. Zobje dobijo krasen siiaslom-t»« posebno pri vporabi zoböaste ščetke, ker ista Cisti zobe tudi na niih stranio-)l. rHS! ostanki jedi med zobmi, ki povzrocajo noprijeten duh ue*,. se s tem teme Ha nH Btraiiijo. Poskusito najprej z malo tubo. Chlorodont ščefcka za otrokc, za d-imo Cmpllkn ščetkc), za gospodc (trdo ščetine). Pristno samo v originalnem modro-^enpm 1 n „ z napisom Chlorodont. Dobiva se povsod. - Lco-Werke A. G., pro«vod»j« i aaBtonstvo za Jugoslaviju: Tvornice Zlatorog, Maribor. '^«wiopstvo popolnoHDa brezplacno —• je precej ve- liko, še imnago večje onih. ki so za niz- ko ceno 100—4'00 Din imeli tri tedne vso oskrbo z vožnjo vred. Le od imovi- tejših se je zaihtevalo 600 Din — pač tudi vsota, za kattero bi se jim nikjer ne bi bilo nudi-Lo toliko. To je bilo mo- goče, ker so vso delo — tudi naporno in odgavorno nadzorstvo vršile odbor- nice brezplačn. Skozi odborove roke je šlo tudi inn ago podpor in intervencij. BrezdvQinino bi se laihiko storilo še mnogo vec, ako bi društvo imelo več denarnih sredstev in vee- sodelavk. Osobito mladih, svežili lmoiči bi liilo treba. Sicer pa kolo tudi feministično smeri ni zanemarjalo. V stalnem sti- ku z Narodnim Ženskim Savozom je bilo društvo obveščeno o vseh pojavih mednarodnega ženskega pokreta, ci- gar najvišji cilj je danes osiguranje svetovnega miiru. Boja za žensko vo- lilno pravico se je društvo udeležilo na raznib kongresih Nar. Ž. Sav. -— za izenaicenje , nailedstvenih pravic moških in zenskih po.toj.ncev pa z na- biranjem podpisov. Zaito se obrača od- bor na celjsko ženstvo z vabilom, da so včlani. Nove sveže moči bodo pri- nesle v drustvo novih spodbud, bodo pomagale izvesti lmarsikaj, kar je na prugraunu društva vprid nasemiu na- rcdu in ženstvu. d Ohljuba dela dolu. Ko je nastopil sedanji celjski glavar g. dr. Hubad svojo službo, ga je obiskala deputacija obrtništva s prosnjo, naij se pri obrt- nem roferaitu uradovanje toliko refor- mira, da )>odo obrtne organizacije do- bivale vsaj odjvestila o nacinu resitvc praA'ilno vloženih vlog o obrtniskih zadevah, osobito glede šušmairstva. G. dr. Hubad je deputaciji 'obljubil, da so bode '/ax Klvar /Jiniinal in obrtniskim organizacijain ])o niožnosti ustregel. Toda iste še niinajo utisa, da bi se bi- lo glede njihovih vlog obrnilo na bolje in opoiminjajo g. gilaivarja, da obljuba dela dolg. oibstoječi zakoaii in naredbe l>a nibrajo nuditi tudi obrtnistvu po- ti'ebno zas'cito. HlQderno dams'delne ?. prvovrstne- ga plrtna 70 Din, fifona 120frDin, batist-Mfona 2-18 D. trodc-lne 2W Din, sp«lne srajce 90, 144 Din Daljt moiko peril», kakor srajce, spodnje lilače, niajce in nofjavice, rokavice, naramnice vedno na -/alopi. Oglejte si izložbe in ogronmo zalogo. Nakup nep isiljen. d Vmrla sta v celjski bolni&niei dne 14. nov. 44-letna posestnica Terezija Ocjih'ih iz Zagorja in 1.5. novembra 17-letni Vinko Plesnik, dela.vec iz Šmartnega v Rožni dolini. 16.*»jriovem- bra je um-rl Franc Butolin, posestnik v Donacki gori. d »dlasnika Narudneoa sveta v Ce- lju /9/8« st. 9 in 26 so išče za neko zbirko. Kdor ima ti dve številki na raizpolago/jih na,j odd a proti odškod- nini v Zvezni tiskarni. d Defekt vojaškega avijona pri Kr- ,ski vast. V torck popoldne se je vo- ja«ki avijon tipa »Broguet« zagrob- skih vojnih edinic podal na svoj na- vadni dnevni let proti Sloven.iji. Bil je tudi mud ('eljem, Nad Krsko vasjo pa se je v motorju pripetil defekt, za-- radi cesar se je pilot moral spustiti na tla. Ko je bil defekt popra.vljen, jo m'ogel avijon šeLe v rruraku poleteti na- /jfij v Zagreb ter se je v temi srecrio sp.ustil na tainikaijšnjem aerodroinu. d Nekoliko nerodne navade. Sinof-i \- mraku so naenkrat javili z Miklav- skega hriba požar z dveina streloma. Ljudje so bili vznemirjeni, niso pi nikjer videli kakega ])oža.rja.. Kakor izvemo, je pa šlo samo za — gasils^o vajo. Za take sale se pač moranio naj- lepše zalivaliti. d Malgajevci! Naš general Maister vas klice, da prisostvujete due 1. de- ceinbra t. 1. manifestaciji rv .Mariboru in da piaznujete deseto obletnico vase zmage v Velikovcu proti močnejšemu in bolje oboroženeinu sovrkžniku. To- varisi! Nadejain se, da se bodete v polnein steviiu odzvaJi pozivu, v tej nadi vam klicein: na svidenje prvega decembra v Mariboru. Krai zbirališča »Narodni dom v M'ariboru« od 9. do pol 10. ure dopoldne. — R. K. d Zavidwija vredni so ftpodnjesta- jerski Nemci in neiikskuta'r.ii. Na eni strani jih snubi »Marbur^i1 'Zeitung« z razniini gerinanofilskirifi1 poročili (na ])r. o »Celjskem domu^ in o no- vem šoLskein zakonu), na drugi stra- ni pa se jim prilizuje zagrebški »Mor- genblatt«. Ta je v torek priobčil član- čic, v katerem napada nekö' »ablast«, ^i ne d'ovolj'U'je nemsikili napisoiv v cel.jskein Mestnem kinu. Dopisnik nanirec ne ve, da je kino nlle sten in noce vedeti,, da slovenska celjska inestna obeina ne bode trpela v svo- je m pod jet ju neinških napisov, ki so sicer tudi v Colju nepotrebni, ker zna vsakdo slovenski in ra/Aime s tem tudi hrvatski. Za kake umaizane zagrebške čifute pa noniiškili napisov no bode nikdo delal. d Tronadniropna stavba Mestne elektrarne bode dames in jutri že po- •krita. — latwxtako je že zgrajena do strobe stavba Ljudske pöSojilnice na Ki'ailja Petra .oeisti. ; v)'- d SepH>iii*;CelTM< ¦Na.svihli'ski sejm \r sredo je bilo pripeljainih z 42 vozovi 150 k'omadov svinj. Kupčija je bila zelo žiivabna, tri. cetrtine so bile pro- dane. Opaxilo se ,-je tudi zaina/nje kup- ce. — V ])etek, due 30. novembra se vrši obi'caijen letni kramarski in ži- vinski Andrejov sejm. d Iz celjske policijske kronike. IT k r a, d fl#|;o j.e biloil.3. novembra ko- lo tf'ospe Jusiiiii Puta.n. Ptistila ga je na. vrtu pred vilo, k-jer je so takrat stanovala. —rjll a d i v p i t j a in r a z- g r a |ai n j a pred kolodvorom so pri- .jeli nocoj ob 1. nekega zasebnega uradnika iz Šmarja pri Jelsah. — T a t i n s k a d o k 1 a. Včeraj > zjutraj je dekla Pavla Go/mlie.c zapustila brez Oidp'ovedi sluzbo v Gaberju,.za spomin pa je ob odsotnosti gospodinje vdrla z dletom v umivalnik, vzela tarn čevlje, rorno torl>ico, nekaj dlenarja in še razne druge drobnarije in s tem bdsla. Prijeli so jo že vceraj, ko se t<5 naime- ravala odpeljati v Liutomer. d Neprestani požari okroq Ptuja. V torek ponoči je zopet srorolo v Nivor- cih. Zgorela so gospodarska poslopja posostnika Žerovnika. Pogosti požari kažejo, da neikdo iz hudobij-e ali pa z drugih namenov zažiga. d Iz jiostne službc. Za poštarico v Medvodah je inienovana poštna urad- nica Vida Modic v Oelju. d Nadahiji veliki shodi KDK se vi- se 2. decemibra v Pakra.cu, 9. docembra v Virovitici, 16. decembra v Brodu in B0. dpecmhra v Ba«njaluki. -d Nnvi -nimbi znkon. Kakor ))oroča- jo nvm\ lifiti, jo noljedelsko ministrstvo i/delalo nov naert vinskega zakona. ki ga. jo poslctilo vsem vinogradniskim or- jrainizacijaim in strmkovnim korp'oraci- jann »na mišUpnJG«. Ko bo minislrsivo prejelo vse odgovore tid. Uveljavljenje teufn, zakona, ki je z ozir'om na öcjrom- no razsirjeno ponarejanje vina nujno potrpben. se vlwe tako kakor, recimo. sa.viniska reeulacija pri Celiu. d Oriainalna siavka. Predserlstvo kasacijskega in apelacijskega sodišča v Novem Sadu je izdalo novo odvetniš- ko tarifo. lei je za 50% nižia ko dose- dan ia. Predsednjštvo odvetniške zbor- nice v Novem Sadu je na to »aigro- i ziln s stavko. ak'o sod isee ne rnizvolja- | vi nove tarife. I d Nova teles onska central a je otvor- I jena v Dobu pri Doin/.ala.h, d V naše državljanstvo je sprejeta uciteljica Valerija Urban v Št. Pavlu : pri PiH.'boldu. oiev. 130 * >i 0 v 4 D 0 b A* Stran 3. z" S KNJE '" obleke, dobite blago najceneje v novi manufakturni ir* modni trgovini FRANC KOLBEZEfl, Celje d Jzdajanje letnih legithnacij za na- kup inozemskih plßcilnih sredstev do H000 Bin mesecno. Po uradni objavi finančne delegacije povzemamo: Fi- narieni minister je nedavno odredil, da smejp pjoblašcene banke in pooblašče- no menjailnice broz specijalnega odo~ brenja generalnega inšpektorata fi- nanonega ministrstva prodajati našim državljanom kaikor tudi inozemcem, ki staino prebivajo v naši državi, za nji- bovo osebne potrebe inozomska plaičil- na sre^stva do največ 3000 Din enkrat mesecno na stalno legitimacijo, ki se dobi pri pristojneni finančnem ob- la.stvu. Ta naredba je objiavljena v »Uradnem listu« z dne 13. t. m. Legi- timacj^e izdaja za samostojne asebe, ki stai^ujejo v področju ljubüanske de- legaici^c, finanena delegacija v Ljub- ljani ija prošnje, kolkovane s 25 Din, upoštevajoč pri tem upravieenost in umestnast prašenj. Tiskavine za legiti- maeije stanejo 1 Din za komad. d BUigosimitev obnovljene in pove- čane koče na Klopnem vrhu bo v ne- deljo 18. novembra. Ob osmih je sv. maša am Smolniku, nato odhod na Klopni vrii. Ob enajstih je pozdrav gostov, blagoslovitev in otvoritev ob- novljene in povečane" koče. Blagoslov opra'vi clan mariborskega Aljaževega kluba. Za okrapeila bo obilo poskrblje- no. Turisti, ki odidejo že v soboto po- ])oldne črez Ruse na SmioJnik, bodo našii tudi na Hlebovem damn, kar jim srce in želodoe poželita. dobro veöerjo, zabavno družbo in prijetno* prenoei- šče. Na svidenje z vsettmft-, )a[ smo se na- šli prod tednom pri Arebu! d Nedeljsko poslovanje traovin. Ka- kor je zijano, j? sedaj \m 'deželi dov'o- ljeno trgovcem ob nedeljati le dveurno prodajanje, kar pa se smatra za neza- dostno. Tako se pravi v protestu, ki ga jo gledc toga sklonil trgovski gremij v Konjioah, med drugim: »Gremij tr- govcev v Konjicaih je potom Zbornice za trgovino, obrt in industrijo v Ljub- Ijani zahteva] od merodajnih olilasti, naj bodo/irgavine v okolisü sreza Ko- njico ob ^edcljab odprte, kaikor je to bilo dosedftj obioaijno, od 7. do 12. uro. Ta delovni čas je ob nedeljah za trgo- vine z mesanim blag'om tako agrom- nega pomena, da je gremij raje ponu- dil, nag bodo trgovine ne samo ob v urodbi navedenih verskih praznikih, t. j. prvi božični dan. na novega letn. dan, na dan Sv. treh kraljev, na dan sv. Jlošnjega telesa in na dan Vseh svetriikov ceJi dan zaprte, ampak tudi drugi božični dan, drug ivelikonočni dan, drugi binkoštni dan, na pra/,nik sv. Jožefa, Marijin praznik 25. mar- ca, na praznik Vnebohoda. 15. avgu- sta, 8. septembra, 8. decembra in vse druge praznike. Ob nedeljali prihaja- jo ljudje v velikem steyilu po dve do pet ur daleč v })rodajialnice, da si pri- skrbe redne potrebščine. Med te ljudi spadajo in moramo štoti poljske delav- ce, delavce na žagah in v gozdih, ki si bodo morali odtrgati čas za nakupe med tednoni, ko hi morali skrbeti za zaslužek. Pa tudi knuecki ljudje se po- služujejo nedelj za oskrbo svojih red- nih potrebšcin. Ta oskrba se je sedaj razdclila na 4 do 5 ur. V trgih in va- seh z večjim številom prebivalstva srokra- tek.« Kompletne nevestine opreme pregnnjala, store, zave>;e, elegantno perilo, izdeluje M. SRIBÄR, Celje, Gosposka ul 27. Pri večjih naročilih znaten popust. d Tudi tolazba. V »Slav. Gospodar- ju« tolaži posl. Žebot sv'oje volilce, da kmetje ne bodo z obnovljeno trgovin- sko pcHgodbo z Avstrijo trpeli posebne škode, ker sta on in posl. Skulj pred- lagala, naj vlada odškoduje slovenske zivinorej.ee s tern, da jim bo naklonili posebne pod pore za živinorejo .... Pravi, da sta ministra dr. Spaho in Andric to kar rade volje obljubila . . . Xako lahko jo biti za i)oslanca v Slo- veniji! d Nonio hkarnisko sluzbo v Celju ima od sobote, due 17. t. m. do petka. dne 23. t. m. lekarna »Pri križu« na Cankairjevi cesti. d (hisiltw drustvo v Celju. Teden- sko sluzbo ima od nodelje, dne 18. t. m. do sobote, due 24. t. m, II. vpd pod pdveljstvom g. Josii)a Pristovska. d (Jene z\i seno in slanio v Maribo- ru. V sredo, 14. novembra je znašal dovoz 9 voz sena in 3 voze slame. Se- no 140—1 GO, slama 60—70. (I Pri slatmostih ob 10-letnici uje- dinjenja SHS v skupno državo socija- listična stranka glasom strankinega sklepa zadnjo nedeljo v Mariboru no bode sodolovala. d Napovedune nabirnlne akcije Ju- goslovenske Matice v nedeljo, 11. t. m. radi slabega vremena ni bilo. Prelože- na je na nedoljo, dne 18. t. m. tor va- bimo vse občinstvo, da potlpre to ak- cijo z vsakim najmanjšim darom. d Korban Josip, Koča v Globeli. To je naslov najnovejše knjige za mladi- no, ki obsega 32 povestic in izide pri- hodnji toden. Samo imo avtorja jamči za res prvovrstne pripovesti. Saj je mladini že znan po svoji naigrajeni Veselje jc PlSALNI STRO1 pri Ivanu Legatu reparirati. POCENI ITV BREZH1BNO! Maribor, Vetrlnjslca ul. 3O. Tel. 434. knjigi Vitomilova železnica in Iz mo- jih temnih dni. Priporočamo knjigo za Miklavža in Božič. Zalozila knji- garna Goricar tL Leskovšek, Celje. d Popravek. V o^laisih tvrdke Stra- šek v.;^. .124 se mora glasiti »Bally- cevlji« so za. damo elegance ter »Dub- čevlji« so za damo družbe. d, Kmečki hranilni in posojilni dom v Ljubljani ustanovi v Mariboru po- družnico kot osrodnji denarni zavod SKS v mariborski obLasti. d Avto lovi vlak. Zadnjo nedeljo je bila v hotelu »Likaj« v Gospicu ukra- dena zdravniku dr. Gradišniku dri- gooona suknja, vredna šcst in pol tiso- ča dinarjev. Ker je bilo ta dan radi Rlioda tudi mnogo ljudi iz karlovške in sploh severno okolice v Gospicu, je zdravnik sodil, da mu ie kdo od tell ukradel suknjo. JCer je že vlak proti Karlovcu odvozil, se je podal dr. Gra- dišnik z avtomobilom za njim in g:i je ujel že v Vrhovinaih. Taiin ie dad z orožniki prcgledati vlak in je res na- «el pri nokem moškom svojo suknjo. d Mom v občinsko blaaajno. V Gra- hovici ])i'i Valjovu so vdrli razbojniki v obcinsko pisarno, vzdignili blagajno na voz in jo odpeljali na polje, kjer so jo razbiii. Našli so v njej 20.000 Din. d V jufjoslovansko držarljanstvo je sprejet mehanicni struuar Josip So- molič v Celju. Ročna dela! Dobili smo v zalogo zadnje no^osti za božSčna darila kakor barvaste, risane in slikane bla- zine, Milieux vseh vrst in kvalitet, iz- gotbvljene blazine iz klobučevine, na- mizne letače, torbice za sorviete, na- mizne prte vseh velikosti in kvalitet, stenske preproge, prte za šivalne stroje, garniture za kuhinjo, roöne torbice, predtiskana itd. Tkanine za roöna dela, Smyrna volno, Tauben volno, Nordisch volno, Dal- macija volno, bast in DMC prejoe za ročna dela v vseh barvah. Velika izbira okvirjev in bobnjev za vezenje. L. Putavtf Celje Oglejte si izložbe. d Samo predsodek je, če kdo misli, da iz rži ni kave. V tisočerih rodbi- nah uživa.jo Žiko brez prime«! zrna- to kave v popolno zadovoljnast. Se- vcda je pa treba pri nakupu paziti izroono na ime »Žika«, ki je zakonito zavarovano. d (lospodinje — prcpričajte se o izborni kvaliteti prazene kave — fino aroinatičnih mešanic tvrdke A. Faza- rinc, Celje. Lastna. najmoderm-je urejena pražarna. 37 Kino» Mestni kino Celje. V petek 16., sobo- ta 17. in nedelj a 18. norvembra največ- ji orijentalski film, kar se jih je v Ce- lju predvajalo, »Alaliov vrt«, velika Ijubavna drama patra-trapista v (3 ve- likih činih. V. glavni ulogi Svetoslav Petrovič in krasna Alice Terry. Izred- no lepe originalne pokrajinske slike iz krajev po Sahari in njenih oazah, Film je tako globok po vsebini, da se ne mo- rete obraniti sola! Tega film«, naj nih- če ne zamudi! — V pondoljek 19., to- rek 20. in sredo 21. novembra se pred- vaja drugi orijentalski film, ki celo prekaša v marsicem »Alahov vrt« in nan popolje v razkošni harem orijen- taLskega vladarja. »V SENCI HARE- MA« je ganljiva Ijubavna drama iz da.lnjega vzhoda v 6 dejanjih. Vsak dan oi'koster. Vidovdanska ustava. Poljudno-poučna razprava. (Sestavil dr. Ervin Mejak.) (Dalje.) Polog te tkzv. državne uprave, o ka- teri je bil doslej govor in kateri na- čelujejo ministri in katero izvršujejo drž. uradniki, üstahävlja naša ustava za posle krajevnega značaja še občin- sko, sresko in oblastno samoupravo po za. to od naroda izvoljenih organih, t. j. po oblastni skupščini in oblastnem odboru, sreski skupsčini in sreskem odboru ter občinskem odboru. 0 delo- ODEJE, r- flanelaste, dobite nalceneje pri Frar^c Kolbezen, Celje, Prešernova ulica 3. vanju slednjega je potrebno že zgoraj navodeno. Opozarja se na tem mestu, da poj- ma samouprave in avtonomije nista identična. Prvi je nek poseben načia U])rave, druga je nek iiosel^n nacin zakonodaje. Misel samouprave našemu narodu ni tuja. Staro-slovenska zadruga, ple- ni'O, [)lemenski zbori, ustoličenje ko- roških vojvod, srednjovoški doželni stanovi in deželni zbori ter končno de- žolni zbori v bivši Avstriji od 1. 1861 dalje, spominjiajo na saimoupravo v naiših krajih. Po ujedinjenju so bill vsi saraoupraivni pasli bivsih deželnih zborov in odbarov prenešeni na mini- strstva v Reogradu. Toda kmalu se je p'okazalo, da se stare ustanove ne da- do zlabka zatreti in da je uspešna upraiva iz Reograda, ki ne pozna kra- jevnih prilik in poireb, nemogoča in lo v škodo narodu. Temu je odpomogla naša ustava in na podlagi njenih to- zadevnih določil izdani zakon o oblast- ni in sroski samoupravi. Dolokrog oblastno samouprave se približno ^krije z delokragom bivših dožclnili zborov. V pod roc je oblastne samouprave spadajo: oblastne finan- ce, uprava oblastne imovine, oblastna kultura (kmotijstvo, ribarstvo, lov\ obla'stiio zgradbo in promotno napra- vo, zdravstvo, skrb za socijalnc nalo- go, hiini,anitarno najprave, pospeševa- njo obrti in trgovine ter sodolovanje pri pospewevanju prasvete v oblastvu. (Dalje prih.) Miwliie že sedaj na bližajočo zimo in si pravočasno oskrbite dobro pec. Dobra jc-aamo on^peč, ki porabi malo kurjave in dolgo drži toploto ter je h gijenična. To je samo ZEPHi» peč. ki greje z 10 kg 24 ur eno sobo. 10 kg drv greje eno sobo 24 ur, večji tipi greje jo tudi 3—4 sobe enako.. RazŠirja zdravo in prijetno toploto. Brezplačen opis poSlje na zahtevo Zephir-tvornica ped, Jubotica. Cuvajmo se pred manjvredno ponaredbo Samoprodajalec za Celje: Peter Majdič, »Merkur«, Celje. Stanovanje obstoieče iz 4 sob, kuhinje in pritiklin, 1 se takoj odda. Naslov v upravi. 2 Snežne üeylje in ploše popravlja strokovnjaSko edino čewlj»?*n<9 JOSIP KOSf CELJE 3 Dečkov trg 6. 3 SODE vseh velikosti ima vedno v zalogi po naj- nižjih ceiiah Fran Rcpič, sodarsko podjetje, Ljubljana, Trnovo. Pomočnike sprejme v stalno delo. 14-I5s llllllfnflll iz vseh mdnikov in riClHOu na)bü!jse vr8te 1 1 VUlVlJ dohavij.1 ;n do , stavha nar^neiSe Franjo Jo&t, Celje, Ai.k^a drova ul. 4 M. Joštov paromlin Medio j — Celje Na debelo I . Na drobno! Stran 4. »NOVA DOB A« Stev. 130. v Celju II lasfiti pa!a&3 Narodni &®m Podružnicii Maribor, Soštanj **W^ Stanje hranllnih vlog nad Din 65,000.000*-. Startle giaimice In rezerv nad Din 8,000.000'-. Sprcjema hranilne uloge. tevršuje vse denarne, kreditne m posejilae posie. — Kupuje In pfodaia devize in valuta. Gramofoni in plošče iz tovarne Edison Bell-Penkala Ltd. kakor tudi plošče «His Master's Voice» in «Columbia» katere vodi imenovana tovarna n? zalogi, se dobijo proti gotovini in po zelo ugodnih obrokih pri Mm E Leskousek, Celje knjigag*na in veletipgowina b papSrjem, pisalnimi in risalnimi predmeti. Pra inžnoštaiersku irti išw » Ci Cankarjeva ul. št. it priporoča svoja isvrsina namizna ter odhrana soptimenina VINA vseh vrst v sodih in steklenicah po zmernih cenah. *^Q IHF* Vzorci na razpolago ! V $ta|»ravilo sprejemam srsežne čevlje in galoše po amerikawftkem skfemu. Istotam se sprejme čevljarski vajenec. Jo&ip Pl©včak, čevljarski mojster Celje, Krafija P^tva c^ttta 28 ]esensl!Boblehe in komplete, puloverje, veste, lemberčke po najnovejših vzorcih in konkurenčnih cenah nudi na drobno in debelo touaiMia pletBnin MICfl HRlZflNiC, Celje, 27 Polule 4. 35 Prevxematudi podpletanje nogavic. Oglašulte! Gospodinje! uporabljajte za čižčenje: parketa, KifioGej», pies kasiih f®l9 pohišt^a, sip itd. samo „KOMET1, tekoci vosek ki je najizdatnejša, najcenejša in naj~ boljša politura za tla. Čiščenje ž njim je brez truda. Zahtevajte jfa v trgo- vinah ali direktno pri Drago ŽNIDARIČ, 39 Celje, Javno skladišče. 46 Izposodite si elektt»ični aparat ! Sprejme se učenec s primerno šolsko izobrazbo za pri- krojevanje moškega perila. Vpra^a se v tovarni perila Karol Pajk, Gaberje. c o o o & s 5 Petrolej üü2 Bencin L^L9Z franko Celje, prodafa v sodih „Mineralia" trgovina nttneralnlh protzvodov Telefon ZaQI^Gb Telegram!: §jp 23—57 . m^ Mineralia Zagreb Gimriulicewa ul. 43 o o R h A. R A L S K O V1 E K! C E t, ] E Knjigarna in vclctrgovina s papirjem priporoča : Blasnikovg in družinskc pratlkc. — Reklamne koledarje za novo lcto z natisom sinne. — Bo- žičnc okraskc in jaslice. — Božične in novoletiie dopisnice. — Kreppapir, svileni in barvani papir kakor tudi vsc druge šolske in pisarniš^o potrebščine, ki se dobi- vajo v največjj izbiri in po najnižjih cenah. Za jesensko in zimsko sezono priporočam svojo vetikc» .xalogo wseft wrst kožulioviii. V zalogi feožuhovinski ji8,^šci od Din 3.800— (lastni izdelki). MARTSN OREHOVC. kr/jiarski mojster, 15-1 Is CELJE,-GOSTOSKA UL'CA 14 Ferd. Pelle-ja vdava Celje, Kralja Petra cesta 13 Uslavaovljeno 1893. Telefoi? 62. Mednarodna spedicija — carinsko posredövanje v Ljubljani in Mariboru — carinske in železniske rekia- macije — vskladiščenja — prevoži. Selltve s potiištvsnimi uozi zs isto ceüq hahor z navadnimi. Vsakovrstm prevoz/ ceneje kakor povsod. Postrežba točna. strokovna in solidna. Pojasnila brezp/ačno. 52-13 za damske plašče, kostume, obleke itd. ter najveqo izbiro volnenih damskih nogavic nodi p*^ rR^a|«kžjKli ceiiati manufakturna I'"» modna Irgovina Milos Pseničnik, Celje Kmetsha posojilnica za celjsho okolico u Ceiju registrovana zadruga * omejeno zavezo Pisarna v Prešernovi ulici 6 (prej Lastni dom) Hranilne vloge obresiufe po 6—8%, pri naložbi Dttri 50 *— se dobi nabraiik nadom Tis-ka in izdaja Zveona tiskarna. — Odgovoren za izdajatelja, tiskarno in redakcijo Milan Cetina v Celju.