Mta io opuBOiSmo: Maribor, Korošice ulice 5. „STRAŽA“ tekaj« T pondeljek, sredo in petek popoldne. Rokopisi se ne vračajo. Z uredništvom se more govoriti vmk dan od 11.—12. ure dopold. Telefon ftt. 113. K3PDünlna listo: Celo leto..................i2 K Pol leta....................6 K Četrt leta................. 3 K Mesečno................... | K Posamezne številke 10 v. Zunaj Avstrije celo leto 17 K. Inserati ali oznanila se računijo s 15 vin. od čredne pctitvrste ; pri večkratnih oznanilih velik popust Neodvisen političen list za slovensko ljudstvo. St 29. Maribor, dne 8 marca 1912. Letnik IV. V krizah« Naše politično življenje jle skrajno nezdravo. Kajmor pogledamo, povsod vidimo same krize. V parlamentih, v deželnih zastopih, nikjer ne gre delo od rok, povsod vidimo, da je 'delovanje bolj ali manj o-virano in zavoženo. Na Ogrskem imamo sedaj zopet enkrat pravo krizo v celem pomenu besede.. Grof Khuen je podal O&Jtavko. Sicer se že govori in listi že vedo poročati, da bo kriza na Ogrskem povzročila tudi krizo na Dunaju, .toda to so še samo ugibanja. Ogri bi pač radi dobili nekoliko zadoščenja, ker mora Khuen iti, In novo ministrstvo bi si rado, predno je še sestavljeno, pridobilo nekaj lovorik, zato se hoče potegniti — Stiirgkha v krizo in se lansira vesti o bližnji demisiji njegovega kabineta. Kar se nas tiče, so tedaj Še samo politične kombinacije, na Ogrskem je pa že padla odločitev. Khuen gre. V ogrski politični zgodovini se pričenja nov odstavek. Epizoda Khuen je za nami in pričenja se nova igra. Včerajšnja avdijenca ogrskega ministrskega predsednika pri cesarju je prinesla odločitev, ker demisija ministrstva bo gotovo sprejeta in bogati grajščak iz Hedervaryja bo moral zapustiti svojo vodilno mesto. Ko je pred dvema letoma bil poklican, da je stopil na čelo novemu ministrstvu, je zastavil svojo besedo, da ne bo v bančnem in vojaškem vprašanju dovolil opoziciji nikakih koncfesij. Novi mož naj bi bil razvil zastavo stranke 67, leta in upostavil zopet redne parlamentarne razmere, ne da bi kaj ugodil stranki 48. leta. Toda ponesrečil je. Ni bil mož za to nalogo. Ce je že politična preteklost grola Khuena bila poroštvo, da bo to izvedel, o tem se je dvomilo že koj v pričetku. Bil je že poprej dvakrat ministrski predsednik in se ni nikoli izkazal. Še manj ga je usposobljala njegova preteklost kot — ban hrvaški, da bi dosegel sporazum med krono in Ogrsko. Dvajset let je vladal Hrvaško kakor tiran, in je na račun hrvaške ustave mnogokaj zagrešil, vendar ni napravil drugega, kakor da je pahnil deželo v še večje nesreče, od katerih: se Še sedaj ne more odpomoči. Vprašanje nastane , kaj zdaj ? Episoda. Khuen že spada zgodovini. Cesar se sicer oficijelno še ni odločil, da bo demisijo sprejel, vendar se to smatra za gotovo. V prihodnjih dneh bodo vodilni ogrski par- lamentarci sprejeti od cesarja, da povedo svoje na-ziranje in mnenje. Pričelo se bo zopet veliko prihajanje in odhajanje, toda oborožiti se moramo s precejšnjo potrpežljivostjo, ker tako hitro kriza ne bo rešena. Težko bo najti moža. ki naj bi napravil v zmedenih ogrskih razmerah red. Po časopisju pa že kroži neko ime, ki se prikaže na političnem obnebju skoro vedno, kadar je položaj na Ogrskem uerazjas-njen. Je to ime pl. Lukacs, ki je tudi pred dvema letoma, predno je bil poklican Khuen, igral veliko vlogo in bil dalje časa v ospredju, de to mož, ki kakor „der fliegende Holländer“ vsakokrat, kadar se pogrezne kak vodilni' politik v prepad pozabljivosti, — privesla na površje. Tokrat pa že ima nevarnega tekmeca. Ime poznatega lisjaka, večkratnega ministrskega predsednika Wekerla stopa |pri sedanji kombinaciji precej v ospredje. Wekerle ima dokaj ozlde vezi z grofom Tasso, ‘ zato so njegove šjanze zelo dobre. Toda vse 'to so samo ugibanja, ker je položaj še povsem nerazjasnjen. Ne ve se še, bo li novi ka.-binet prevzel za glavno nalogo izvedbo volilne reforme, ali bo skušal vladati s sedanjo večino. Gotovo je, da tudi nova vlada ne bo imela posebnih prijetnosti, ker poslanci sedanje vladne večine že razglašajo, da bodo pobijali vsako vlado, ki ne bo dosegla koncesij pri brambni predlogi. Sicer se to ogorčenje vladne stranke ne sme vzeti preveč resno in tragično, toda kot pojav se lahko registrira. Sedanja vladna stranka obstoja namreč po večini iz elementov,; ki jim je politika „kšeft.“ Spustili so se v volilni boj in prevzeli precejšnje volilne stroške zato, ker so računali, da jim bo poslančevanje to dvakrat, trikrat ali štirikrat povrnilo. So tedaj to zelo neškropulozni politiki, ki ne bodo nobeni vladi delali posebnih preglavic.. Vsekakor bo paj sestavljanje novega (kabineta zelo zanimivo in paziti bo treba precej, da se ne bo zopet vsa „ikriza“ rešiila na račun tostranske polovice, ker skušalo se bo to gotojvo. * v Občni zbor Slovenske kmečke zveze se vrši na Jožefovo dne 19. marca 1912 v Celju. Na njem govori tudi poslanec dr. Krek iz Ljubljane. Kartelno vprašanje« V pondeljek dne 26. svečana je pričel zborovati pododsek narodno-gospodarskega odseka naše dr-žajvne zbornice, ne glede na to, če bo med tem časom kartelna enketa uspešno delovala ali ne. Nujno jeT da se pospeši uravnava kartelnega zakona, prvič z ozirom spehu kongresa. V prvi vrsti stoje zopet >— kar se s posebnim veseljem povdarja — katoliške žene in pa gospe, ki se posebno za propagando nesebično žrtvujejo. Sodelovanje naših katoliških žen se mora pa najsrčnejše pozdravljati, ker ravno te so poklicane s toplo gorečnostjo vzdramiti tudi mlačne in jih navdušiti za idejo kongresa. Da so naše katoliške žene voljne svojo nalogo popolnoma izvršiti, dokazuje prezidialna seja ženske sekcije, kateri je predsedovala c. in kr. visokost nad-vojvodinja Marija Anunziata. Te seje se niso udeležile samo nositeljice najbolj znanih plemiških imen pod vodstvom več udov najvišje ceisarske hiše, ampak tudi zastopnice katoliškega dunajskega meščanstva. Posvetovalo se je o delu, ki odpade iženstvu na polju propagande kongresa. ■ Damski komite, kateremu načeljuje gori imenovana gospa nadvojvodinja Marija Anunziata, je razdeljen v šest sekcij: vsako vodi zopet po ena nadvojvodinja in sicer: finančna sekcija pod vodstvom nad-vojvodinje Marije Jožefe, stanovanjska sekcija pod vodstvom nadvojvodinje Blanke, propagandna (Sekcija pod vodstvom nadvojvodinje Marije (Terezije, olepševalna. sekcija pod vodstvom nadvojvodinje Cite, sekcija za otroško obhajilo pod vodstvom nadvojvpdinje Marije Valerije, permanentna sekcija pod vodstvom vojvodinje Hohenberg, Vsaki teh visokih Voditeljic pa stoje na strani po ena predsednica,, ena podpredsednica in večje število udov. Koncem seje je izrazil eminenca kardinal Nagi, v čigar roki je vrhovno vodstvo vsega kongresnega dela, svoje posebno veselje nad gorečnostjo dam ter je podelil vsem sodelovalkam svoj višjepastirski blagoslov. Razun že imenovanih so se te seje še udeležile: knjeginja Tjrauttmannsdorf, knjeginja Montenu- ovo, grofica Hoyos-Trauttmannsdork grofica Czer-nin-Schönburg, knjeginja Valerijaj \Vindisjchgrätz, knjeginja Weickersheim, knjeginja Anna Esterhazy, grofica Kìnsky-Wilcek, baronica Bourgoing, knjeginja Khevenhüller-Clam, dednja princezinja Schwarzenberg, grofica Tihun-Bouquoì, grofica Ressegnier-Kinsky, gospa županova dr. Neumayer, gospa plem. Mautnerjeva, gospodična plem. Mercy. Posledice stavke rudarjev na Angleškem. Za Ameriko proizvaja Anglija, največ premoga na celem svetu. Iz zemeljskih globin ga izkoplje letno približno 264,0p0.000 ton. Od tega ga porabi doma 180,000.000 ton, in 60,000.000 ton ga pa letno izvaža. Umevno je zato, da so učiiiki splošne stavke rudarjev v Angliji Občutni ne samo za Anglijo, temveč tudi za inozemstvo. Näjpöprej se bo pokazalo pomaujkanje premoga na Angleškem. Vsa industrija bo prisiljena počivati;, vsled Česar bo zopet na tisoče, da, stotisoče delavdev brez dela. Že nameravajo pogasiti vse plavže železa in jekla v Lancashiru; opekarne v Peterboroughu so ustavile obrat, istotako bodo k temu prisiljene velikanske livarne v Sheffieldu, kjer že sedaj počivajo tisoči in tisoči delavcev. Železniške družbe so že znižale število vlakov ; opustile so že daln je vlake, še celo lokalni promet se je reduciral in če se v par tednih ne konča stavka, ni samo popolnoma uničena angleška indut/trija, temveč nstavljen bo tudi ves železniški in pomorski promet. 'Sicer se je v zadnjih tednih precej oskrbelo za slučaj izbruha velikanske stavke z nakupičenjem velikih premogovnih skladišč, kakor so to na primer storile londonske plinarne in elektrarne, angleška vojna mornarica itd., ali vse. to ima komaj značaj prve preventivne odredbe za silo,; da bi se pa s tem izhajalo več 'tednov, je popolnoma izključeno, četudi si želez,niške družbe Še na ta način pomagajo, da zasežejo premogovna skladišča zar sebnikov, seveda proti odškodnini. A vse to bi v najboljšem slučaju komaj zadostovalo, da se vzdrži obrat le nekaj tednov. Ker je pa Anglija navezana na uvoz živil iz inozemstva, trgovinski obrat na morju pa vsled po-, manjkanja premoga miruje, obstoja neviarnost z,a. vse prebivalstvo Anglije, osobito za ono velikih mest, da nastane draginja živil, kakoršne še svet ni videl. Že sedaj, komaj se je stavka začela, gredo cene 'premoga in drugih živil tako rapidno kvišku, da postanejo iste nižjim, osobito delavskim slojem, sploh nedosegljive. Pekarne so že zdatno zvišale cene pecivu. Pomanjkanje premoga se pa občuti tudi v vseh večjih evropskih pristaniščih, tako na primer v severnih in izhodnih nemških pristaniščih. Tie dni bi imelo pri-pljuti v Hamburg več parnikov, a vsled pomanjkanja premoga so izostali, V Avstriji pa ne bomo m,nogo občutili, Če stavka na Angleškem tudi delj časa traja. Iz Anglije se; letno uvaža v Avstrijo komaj nekaj nad 7,000.000 ton premoga. Ta premog porabijo večinoma le paroplov-ne drhžbe in v slučaju nadaljevanja angleške stavke si bodo pač morale te družbe zadovoljiti z domačim premogom. Edino, Kar bi pri tem znalo občutno biti, bi bile visoke cene našega premoga. Tjiidi tukaj bo imel le konsument škodo, med tem ko si bodo lastniki premogovnikov polnili svoje žepe. Politični pregled. Hrvaško. Iz Vinkovce v še poroča: Profesor Brever je prepovedal' dijakom tukajšnje gimnazije, 'da bi posetili predstave Protičeve gledališke družbe, češ, dà so te predstave nemoralne. Ker so nekateri dijaki dotične gledališke igre Se videli v Zagrebu, so šli vkljub prepovedi v gledališče. Eden izmed profesorjev jih je videl pri predstavil, jih spodil domov ter jih naznanil ravnateljstvu. Ravnatelj je nato prepovedal poset gledališča vsem dijakom. Cim je ravnatelj izdal to prepoved, so vsi dijaki korporativno pdaetili gledališče. Radi tega jo bilo izključenih šest dijakov, drugi pa so dobili 8—16 ur zapora. Dijaki so z ozirom na te drakonske kazni — stopili v stavko in bodo pozvali vse srednješolce na Hrvaškem, da se pridružijo stavki. Iz Sušaka zopet poročajo: Pri zadnjih demonstracijah proti hrvaškemu režimu je bil aretiran neki dijak, Vsled tega so sklenili gimnazijci na Sušaku stavko. Dne 5. t. m. ob 10. uri dopoldne so napravili na hodnikih in pred vrati v razrede kordone in so zabranili profesorjem vstop v učne sobe. Rarvnatelj je poklical telefonično žandarmerijo, ki je poslala 30 mož, da zabranijo tem stavkujočim dijakom izgrede. Sedem dijakov so aretirali. Poraženi liberalci. Dne 6. t. m. zvečer so sklicale dunajske liberalne stranke shod v takozvano cvetlično dvorano na dunajskem ringu. Nastopiti je imelo več govornikov in kritizirati krščansko-socialno stranko. Okolij, ure zvečer pa je zasedlo lokali blizu 1000 somišljenikov krščansko-soeialne stranke. Ko se je shod pričel, so zagnali krščanski social'ci silen krik; demonstracija je bila naperjena v prvi vrsti proti znanemu ateistu Zenkerju. V enomer so doneli klici: Proč z izdajalcem! HrfušČ je trajal pol ure in policijski komisar je bil primoran 'shod razpustiti. Dunajski tramvajski uslužbenci — groze z stavko. Dne '6. t. m. zvečer so imeli tramvjajski nastavljen« zborovanje, na katerem so sklenili protest proti nastopanju ravnateljstva ter zagrozili s stavko. Ravnateljstvo je zagrozilo, da odpusti, takoj vse one, ki bi začeli stavkati ter da izgube ti tudi penzijsko pravico. Češko. Most, 6. marca. Z ostrovskega okraja poročajo, da je 'gibanje premogarjev vedno bolj resno. Vršile so se konference delavcev ter so ti sklenili zahtevati zvišanje mezde za 25 odstotkov, začenši s 14. marcem. Vstaja na Kitajskem. Clan dunajskega kitajskega poslaništva se je izrazil o sedanjem položaju na Kitajskem sledeče: Naglašati moram, da so poročila o sporu kitajskih Čet v Pekingu skrajno pretirana. Vsega skupaj se je uprlo samo kakih 2000 vojakov. Da so se vršili istočasno v Tientsinu izgredi, še ni nikakršen dokaz, da obstoja kaka organizacija. Cesarski dvor s temi dogodki ni v nikakršni 'zvezi, tudi ni opažati morda kakega sovraštva proti tujcem. Ni res, da bi obstojala kaka južna in kaka severna vlada, marveč po c.elem Kitajskem je samo ena centralna vlada, ki je sedaj še v Pekingu in katere Šef je Juan Sikaj. Zadnja poročila iz Pekinga se glase sploh zelo pomirljivo, zato pa prihajajo sedaj poročila o uporih z dežele. Vse gibanje je bila samo naravna reakcija. Dasiravno je v Tientsinu ‘vse mirno, vendar pa vlada v celem mestu zelo Slabo razpoloženje. Prodajalne so vse zaprte. Sledovi strelov in divjanja čet se Vidijo na vseh končih. V nekaterih ulicah leže na prostem na pol sežgani mrliči. Vedno Še pi končano obglavljenje rebelov, ki so jih dobile čete revolucionarne vlade v roke, Dve stot- kunča, rasla si, postala pencar. Kekokrat sen te o-plejo, ukapo, no podlevo, pa k koli privezo. Zrasla si v cep. Voepjo sen te. Veselijo sen se prvega tvojega sada, vedelijo se driigega, veselijo sen se vsakega tvojega sada. Za pa — skoze mi silijoč oči, si se mi posiišila. Ojstra sekira Še te čaka, žareči o-genj še, malo pepela de ostalo, šad tvoj, tvoj žlahtni sad, pa bo pozablen. Tudi na drevi čldvečkega živlenja'1 se posiiši svrž za svržjoj. Moči ga zapiiščajo. Vrači se no vrači, itak ga zapiisti zadnja moč. Drevo njegovega živlenja se posiiši — človek vmerje. !Sad njegovih dobrih del pa ne premine, žjin gre v večnost. SliŠo sen glas z nebes zapiši : „Blažani mrtvi, ki vmerjejo V Gospodi, njihova dela grejo žjiml.“ Skrivno razod. /.'.-v-.,. Pa süho drevo človeškega živlenja ne bo suho ostalo. Tiidi zanjega pride sprotltje. Priebiidjo se bo, stano bo, lepši de stano zgroba, Če bo si v živlenji zaslhžjo. V eksprenem vlaka. „Mali vzroki — veliki učinki“ — ako pa bi Še dvomila gospoda o resničnosti tega pregovora, poslušajte naslednjo povest, k)a|fero sem sam doživel. Bilo je na divjem (zapadu. Prišel sem iz Santa Fe. Že tri dni in tri noči je vozil ekspresni vlak' z ono naglico, ki je lastna le amerikanskim brzovla-kom. Z neznansko hitrostjo smo se vozili po stepah in skozi gozdove, čez mostove, katere je zgradil človeški um nad deročimi rekami in groznimi prepadi. Ure so potekale enakomerno med spanjem in jedjo, branjem in razgovarjanjem, kadenjem in igranjem; nastale so male skupine, razvile so se simpatije in antipatije in pri zadnjem pokerju bi kmalu stopili v veljavo samokresi. Teda v onih krajih in v takih vlakih ni to nič čudnega in tudi ne vzbudi posebne pozornosti. - Tretji večer naše vožnje je bilo, ko smo opazili, da je začel voziti vlak Še hitrejše, mogoče, da pridobi zamudo, katero >je napravil, ko smo Vozili le prav počasi skozi čredo bivolov v preriji. In Yankeji so že tako čudni ljiudje, d'arso obljubili strojevodji’ nagrado, ako ne Zamudijo parnika na zadnji postaji. Ravno smo pili v jedilnem (Vozu črno kavo — bilo je meseca oktobra in ob tej uri je bilo že temno — ko ilo naenkrat zaškripala kolesa, sirene so zažvižgale in čez nekaj sekund se je vlak ustavil. Pogumnejši — med katerimi sem bil tudi jaz — so skočili iz železniških vozov, da izvedo, kaj s» je zgodilo. s Ko smo prišli k strojevodji, je pripovedoval leta, zelo razburjen, sledeče: „(Znamenje za stoj sem videl — z lastnimi očmi — by JoVe — dve roki sta bili in žjivfahno sta mahali — potem pai naenkrat ni bilo ničesar več videti. __« : r Na naše klicanje; nismo dobili odgovora; mož, ki je dal znamenje, se ni oglasil, najti ga pa tudi ni bilo. Oni potniki, ki so se bali zamude, so se jezili nad strojevodjemin omenjali whiskey ter Slično ognjeno vodo. Skupina potnikov s strojevodjem na čelu je iskala ob pbogi; tem so se pridružili še drugi in končno so prišli do mosta, ki je bil oddaljen kakih sto korakov od me,sta, kjer se je ustavil vlak. iTudi jaz sem Šel ž njimi. Počasi in previdno smo stopali naprej — mogoče že kakih pet minut, ko so naenkrat zahtevali svetilke. Nek sprevodnik in jaz sva se hitro približala. Pogled, ki se nama je tukaj nudil, je bil strašen. Most, Čez katerega bi se morali peljati, se je na drugi strani zrušil teF se Čez sredo pretrgal. — Deset korakov pred nami je zijal globok prepad. V onih divjih pokrajinah gleda človek vsak dan, da, vsako uro, smrti v obraz. In kljub temu ne more nikdo reči, da lažem, ako povem, da je nam stopil mrzel pot na čelo. Nevarnost, ki je> nam grozila tu, ni bila smrt v boju z divjimi rodovi ali deročimi zvermi, ampak počasno, tuukepolno umiranje med razbitimi vozovi, v globelih globokega vodenega brezdna ... Med tem so prišli tudi drugi potniki. Najpogumnejši med njimi so se zgrozili, ko so videli globočino, v katero bi pačili; verni med njimi so tiho izgovorili zahvalno molitvico. Strojevodja je moral vedno in Vedno ponavljati svoje poročilo; sedaj so ga vsi verno poslušali in na zbadanja z whìskeyem in drugo ognjeno vodo nikdo ni več mislil. Mnogim .do stopile solze v oči ki nekdo je predlagal, da sé izkažemo nepoznanemu rešitelju hvaležne. — V klobuk, katerega je nekdo takoj pripravil, je deževalo zlatnikov in papirnatega denarja. Pa tudi sedaj je ostalo vse iskanje nevspešno. Skrivnostnega rešitelja ni bilo nikjer najti. „IPovejte mi, dragi prijatelj“, je nekdo vprašal strojevodjo, „kje ste zapazili znamenje?“ :„;Ne. Na levi strani.“ ;„Med tračnicami?“ „Nekako 30 korakov pred strojem.“ JAli je bil kak mož?“ wVrag me naj vzame, če to vem. Videl sem — vsaj mislim, da .dem videl dve roki, kj sta; bivahno mahali na vse strani. — To vse ni trajalo dalj časa, kakor trideset sekund — pritegnil sem zavore in skočil na progo — potem —■ potem pa ni bilo ničesar več videti.“ „To je Čudno.“ „Recite: Čudežno“, se je oglasil nek reverend, ki se je takoj spomnil svojega duhovniškega poklica. „Recite: fantastično“, je zatrdil neki ziatoiskalec iz Kansasa. . Še dolgo bi se morda prepirali za besede, ko nam je dala neka Amerikanka rešitev te zamotane uganjke — mimogrede rečeno: zelo mična Amerikau-ka . . . niji angleških vojaikov sta došle v Föngtal, drugo vojaštvo je ostalo V Tlentsinu. . Res nič hudega se ne godi na Kitajskem, samo nekaj glav ne sedi, več prav trdno na vratu in tujcem se ni bati za nič drugega, kakor za življenje in premoženje. - Češko. Dne 2. t. m. je zboroval komite za volilno reformo češkega deželnega zbora- Potsdanec.Körner je stavil predlog, 'da se tudi ženskojm podeli enako kakor moškim, aktivna in pasivna volilna pravica. Komite se je izrekel za ta predlog. iNa predlog poslanca princa Friderika Schwarzenberga se je sklenilo pozvati vlado, da ista zavzame tozadevno stališče. Nemčija. V seji nemškega državnega zbora dne 28. februarja 19Ü2 je član centruma dr. Mayer pri debati o budgetu državnega urada za notranje zadeve izvajal, da je nemški eksport od leta 1910 do leta 1911 poskočil za pol milijarde, tako da znaša zdaj 17.6 milijard. Procentualno je poskočil od leta 1910 za 7.0)%. Ce primerjamo to z 'Anglijo, vidimo, da je nemški eksport od leta 1891 do 1911 poskočil od treh milijard na 8.1 milijard, to je za I5i5i%, angleški pa v istem času od 5 milijard na' 9.2 milijard, to je za 88%. Nemški eksport sè torej še enkrat toliko razvija, kakor angleški. Leta 1891 je znašal nemški eks> port 62% angleškega, leta 1911 pa znaša že 87% angleškega. Ce bo šlo tako naprej, bo Nemčija v desetih letih Anglijo popolnoma prekosila. Železnih izdelkov in strojev je Nemčija leta 4911 eksportirala za 1.9 milijarde, Anglija za 2 milijardi. Električnih izdelkov izdeluje in izvaža Nemčija danes že več kot Anglija. Kar se tiče surovega železa, ga Nemčija izvaža za Združenimi državami največ. Državni zbor. Dunaj, 6. marca. V današnji seji se \je nadaljevala draginjska debata. Takoj v pričetku so se vršile radi odložitve mandata pn dr. Korošcu potrebne nadomestne volitve v delegacije. Delegatom za Kranjsko je bil izvoljen, kakor že 'določeno, dr. Šušteršič, njegovim namestnikom (pa dr. K o r otŠ e c, Nato je zbornica nadaljevala razpravo o predlogih draginjskega odseka proti kartelom in draginji premoga. Trgovinski minifijter vitez Rössier je izjavil, da je težaven problem, ako se hoče rešiti kartelno vprašanje potom carinskih tarilov. Njegovo osebno mnenje je, da avstrijska industrija rti dovolj močna, da samostojno uredi kartelsivo, posebno ker bi pri tem posegla v mednarodne .pogodbe. Kar se tiče precllogofv draginjskega odseka, meni minister, da nima vlada ničesar proti resoluciji, glasom katere naj vlada prične proučevati vprašanje radi eventuelnega monopoliziranja veletrgovine in produkcije sladkorja, železa, piva, špirita, premoga in drugega blaga, ki trpi vsled podraženja od strani kartelov, Nato se je nadaljevala razprava o nujnem (predlogu poslanca Schreinerja radi sodnijskih imenovanj na Cefökem. Na vse pretege je hvalil Schreiner ju-stičnega ministra Hochenburgerja. Razun plenarne seje so imeli danes tudi razni odseki, kakor draginjski odsek, finančni odsek, odsek za državne »uslužbence, justični odsek) in narodnogospodarski odsek svoje seje. .„iCome here , . . pridite sem“, je klicala in vsi smo prihiteli k njej. Klečala je pred strojem, nežno bitje pred velikanom in s svojimi majhnimi, belimi prsti je segla med žarkomet na levi strani ter med dve rdeči luči lokomotive ter privlekla velikega nočnega metulja z osmojenimi krili — našega rešitelja! Saj razumete — nočni metulj je prišel med luči, iskal pota na prosto in pri tem je padla senca njegovih flafotajočih kril na progo. Njegova smrt nam je rešila življenje. Nad tresočimi prsti lepe Miss smo se sklonili k mrtvemu metulju, da vidimo našega rešitelja. Bolj smo bili ginjeni, kakor smo hoteli priznati. Gospodična je napravila iz svojega robca mrtvaški prt za metulja.. ÙUbogi revček“, je pristavila ter shranila vse skupaj kot drag švomin v svojo torbico. Sedaj fee je pa začelo pravo amerikajnsko dra-žbanje. Ponujali so ji sto dolarjev za metulja, potem je Šla cena vedno višje in višje, dokler ni vprašal nek znan bostonski milijonar gospodično, koliko hoče za metulja. Miss je kratko odgovorila 50.000 dolarjev. Bostonec je izpolnil denarno nakaznico za to svoto in dobil metulja s finim robcem vred. 'Miss si je ogledala nakaznico, jo vtaknila- v rokavico, napravila iz nje klopčič ter ga vrgla strojevodji z besedami: „.Catch ! “ (Vjemite!) To ni bila najmanjša senzacija tega večera. Z vso previdnostjo je vozil vlajk nazaj. Naslednje jutro smo prišli na bližnjo postajo, odkoder smo prišli po velikih ovinkih in zamudi petih dni vendar na cilj. In sedaj: Ali se ni pri tej resnični povesti o nočnem metulju kot rešitelju nad dvesto ljudi uresničil pregovor: „Mali vzroki — veliki učinki?“ ‘ Dunaj, 7. marca V dana&nji seji. sp ie nadaljevala razprava o draginjski debati. Prvič je govoril minister za javna dela, Trnka. Izjavil je, da le deloma zamore pritrditi predlogom draginjskega odseka, nikakor se pa ne more strinjati s predlogi, ki zadevajo 'prepoved izvoza premoga, kajti si takšno prepovedjo bi se občutno zadelo češke premogovnike, ker le ti pridejo v poštev. V debato sta pobegla še poslanca Kuranda in Winter, nakar se je draginjskai debata prekinila. H koncu seje je odgovoril mihistrsiki predsednik grof Stiirgkfh na interpelacijo poslanca dr. Šušteršiča in tovarišev, zadevajočo sklep ogrske zbornice radi vpoklic ah j a rezervistov. Ministrski predsednik je povdarjal, da se bo vlada z vso skrbnostjo ozira’ la na interese monarhije v vojaško-brambnem oziru. Prihodnja seja državne zbornice sie vrši jutri ob 11. uri predpoldne in je kot prva točka na dnevnem redu draginjska debata. Raznoterosti. Imenovanje. Nadzornika knežje domene Johannisberg v Porenju, gospoda Andreja Žmavca, je imenovalo c. kr. kmetijsko mimstristvo zadružnim nadzornikom s sedežem v Zadru. Iz justične službe. V zadnji številki smo poročali o spremembah v sodnijski službi. Pomotoma je pa izostalo, da pride na mesto dr. Preskerja v Ormož dr. Fran Pupaher, do sedaj provizorični tajnik finančne prokurature v Trstu. Iz finančne službe. Finančni svetniki dr. Alojz Tschmelitscih v Mariboru je prestavljen k pridobnin-skemu uradu v Gradec. Bogoslovne študije podaljšane na šest let. Dunajska .„Reichspost“ poroča, da bo o veliki noči objavljen papežev dekret, glasom katerega se določi doba Študij za bogoslovce na šest let. Ža posvečevanje v mašnika se bo zahtevalo spolnjeno 28. leto. Kleriki bodo študirali pet let bogoslovje in eno leto proučevanje sv. pisma. Dekret stopi prihodnje leto v veljavo. Naklepi nasprotnikov. Na ’Pesnici hočejo Nemci zgraditi nemško šolo. Ker SchulVerein noče dati denarja, bodo napravili posebno zbirko za to šolo, ki bc dobila naslov Ottokar Kernstoekova šola. Z imenom tega nemškega pesnika-duihovnika upajo doseči največ vspehov. Slovenci, zbirajte pridno za „Slov. Stražo“! Bopusti vojaštva za časla ž,etjve. Po dolgem moledovanju, vsled nebrojnih peticij in vsled energičnega nastopa kmečkih poslancev smo vendar prišli tar ko daleč, da se dovolijo vojakom dopusti za dobo žetev. Vojak se mora javiti pri raportu in okrajno glavarstvo odredi nato; preiskavo, je-li dopust v resnici potreben ali ne. Opomniti moramo: Tiakjšni dopusti se dovolijo le moštvu infanterie, rte pa onemu topništva in konjeništva. Druge držaive podpirajo poljedelstvo v tej zadevi vse drugače. Francija na prim. da za dobo nujnega dela viničarjem in kmetom vojaštvo na razpolago. Tudi v Nemčiji so tozadevno na boljšem, tako na primer dobe vojlaki na Virtemberš-kem dopust še celo za dobo Škropljenja vinogradov zoper peronosporo. Na Hesenskem sie dovoli vojaštvo za raznotera dela v vinogradih in vojaki dobijo v takih slučajih isto mezdo, kakor drugi delavci. Ce zamore torej Nemčija tako zdatno podpirati poljedelstvo, bi to v Avstriji pri nekoliki dobri volji bilo tudi možno. Brez dvoma zelo nujno in potrebno je, da se tem potom odpomore vsaj deloma silnemu pomanjkanju delavcev za Časa najnujnejšega dela. Država — spomni se svoje dolžnosti! Katoliška zavest in požrtvovalnost. Na Angleškem je podaril vojvoda norfolški, ki se prišteva med prve veljake angleške 'in ki je prepričan katoličan, katoliški šolski družbi na Angleškem 7,500.000 frankov za razširjanje katoliškega šolstva. Hrvaško-slovenski klub .zoper vinski davek. V seji finančnega odseka dne 6. t. m. je polemiziral poslanec deželni glavar dr. Šušteršič zoper misel, ki se je sprožila od nemško-liberalne strani, naj bi se na vino naložil enak davek, kakor na žganje in na 'pivo. Dr. Šušteršič je izjavil, da kot zastopnik vlno-rejske dežele protestuje najodločnejše zoper tako namero in da bodo poslanci vinorejsfldh dežel vedeli vsak tak poizkus preprečiti. Svaril je vlado, naj nikar ne poizkuša k,aj takega, kajti zadela bi ob najhujši odpor! Izjavi dr. Šušteršiča se je pridružil v polnem obsegu zastopnik krščanskosocialne stranke Miklas, med tem ko je socialdemokrat dr. Diamanti govoril za vinski davek. Hrvaško-slovenski klub bode stal v prvi vrsti, če bo treba braniti našo vino-rejo. Nobenega dvoma ni, da se namera, novega vinskega davka ne bo izvršila. Sattnerjev oratorij je največje slovensko koncertno delo. Njega izvajanje bo najbrž trajalo 2 uri. Delo obsega tri dele: I. del: Marijina smrt na zemlji in prehod v večnost; II. del: Marijino vnebovzetje, prihod v nebesa; III- del: Marijino ldronanje v nebesih. Oratorij vsebuje samostojne orkestralne točke, mogočne mešane zbore, ki predstavljajo deloma nebeščane, kore angelov in zemljane. Solistične vloge imajo: Marija v svojih spevih in v svojem hrepenenju združiti se z nebeškim 'ženinom, njen govor pred smrtjo in njeni Boga slaveči spevi — jubilaeij ob njenem kronanju v nebesih (sopran); drugo glavno vlogo ima ženin — sv. Duh ‘v nebesih, Id kliče Marijo k sebi v I. delu in pripovedovalec ter preroški glas v IL in III. delu ima bas — baritonist;, na-daljue vloge imajo angeli in sicer sopran in tenor. Pri koncertu bodo sodelovali: vlogo Marije poje koncertna pevka gospa Pavla Lovšetova, vlogo sopranskega angelskega glasu gospod operni peveo Ljubiša Iličič in vlogo sv. Duha — ženina, pripovedovalca in preroškega glasu — operni pevec gospod Josip Križaj. — Vstopnice za oratorijska proizvajanja se prodajajo tudi v trafiki „Uniona.“ — Kakor Slišimo, se bodo udeležili štajerski Slovenci v obilnem številu te muzikalične prireditve. Je to le želeti in priporočamo da vsi ljubitelji glasbe in petja posetija te dni belo Ljubljano. Taft, predsednik Združenih držav severoame-riških, in katoliška cerkev. „Energična opozicija katoličanstva!.. nasproti anarhističnim in socialnodemo-kratičnim težnjam najde živahno odobravanje in najvišjo priznanje tudi od strani nekaitoličanov. Katoliška cerkev in njen nauk je najboljša varuhinja reda in zakonov. Z veseljem pozdravljamo, da je Rim z zvišanjem števila amerikajnskih kardinalov1 izkazal čast naši deželi in delovanju naših škofov. Katoliška cerkev si naj bo pri njenem prizadevanju za ohranitev reda in zakonov svesta podpore in simpatije vseh nekatoličanov.“ To so besede predsednika največje in najmogočnejše republike na svetu, Tafta, v pismu, ki ga je odposlal kardinalu Farleyju, y katerem se opravičuje, da je zadržan, prisostvovati banketu, ki so ga priredili nekatoličani kardinalu na Čast. To pismo bi si naj naši verski nasprotniki vtaknili za klobuk. Siidmarka na Gbriškem ! Siidmarka izteza že* vedno dalje svoje grabežljive kremplje. Pri nas na Štajerskem so ji razmere v Št. liju nekoliko 'zaprle sapo, zato si išče delokroga drugpd. Nedavno temu jo kupila na zgodovinsko znanem Predila na Goriškem gostilno. Ker Siidmarka ni dobila koncesije za. gostilno, je naprosila za kondesijo najemnica Süd-markine gostilne, „ßltrammdeutsch“ plem. Millstädtey,, H J« začela sfvoje delovanje s tem, da je- slovenske rudokope vedno zmerjala na vse mogoče znane načine. Pa tudi sploh njeno obnašanje vzbuja med prebivalstvom ogorčenje. Zato se je domače ljudstvo v-prlo in pri županstvu v Logu protestirajo proti temu, da bi se izdalo koncesijo omenjeni osebi ter se* ob enem izjavilo, da popolnoma zadostuje ena gostilna za. vaščane in popotnike. Starešinstvo je protestu tudi enoglasno ugodilo ter se izreklo proti zahtevali koncesiji. Sedaj se cela zadeva nahaja pri c. kr. o-krajnem glavarstvu v Tolminu. Oti te oblasti je od visno, je-li se bo modala Siidmarka umakniti od koder je prišla, ali pa nastanejo na severnem. Goriškem novi nacionalni prepiri med domačimi mirnimi domačini in privandranimi Nemci. „Danica.“ Slovensko katoliško akademično društvo .„Danica“ na Dunaju ima v torek dne 12. t. m. svoj peti redni občni zbor z naslednjim dnevnim redom: 1. Čitanje zapisnika zadnjega občnega zbora. 2. Čitanje zapisnikov bratskih društev. 3. Poročilo odbora. 4. Poročilo klubov, 5, Poročilo revizorjev. 6. Volitev novega odbora. 7. Poročilo zastopnika Lige. 8. Poročilo komisije za izpremembo poslovnika. 91 Poročilo pripravljalnega odbora za počitniški sestanek. 10. Poročilo komiteja za evharistični kongres. 11. EL ventualnosti. Lokal: Restavracija Leittiner. Auerspergstrasse 6, Začetek ob %8. uri zvečer. Domovinska ljubezen. Dante, največji pesnik srednjega veka, nam pripoveduje v „Peklu“ s!Voje božanske pesnitve, da so zaničevalci domovinske lju-aezni bolj kaznovani, kakor pa krivoverci. Tudi v nemških Srednjeveških pesnitvah se zrcali velika ljubezen do domovine, in junak, boreč se za domovino, se bojuje tudi za vero, in ebratno. Po besedah sv. Avguština je domovinska ljubezen najslajša dolžnost človekova na zemlji. Po njegovih mislih je pa zmožna le Vera tolažiti tiste, ki morajo zapustiti domovino, In to je res. Zato v tem oziru ne morem® čislati zaslužnih mož, katerih kosmbpolitizem, zastopa ljubezen do lastne domovine. Možje, kakor Goethe, Herder, Lessing, Heine in cela vrsta klasikov in modernih, nam ne imponirajo izven pesniškega sveta« ker so nam' znane njihove misli o domovinski ljubezni. Tudi pri nas v zadnjem časiu ni mnogo boljše!: Naši starejši pesniki so vsi več ali manj opevali1 tudi ljubezen do rodne zemlje. (Novejši moderni — vsa čast izjemam — pa ne mislijo mnogo na to. Včasih: so „preganjali'“ pesnike rajli narodnosti, sedaj jih ljubkujejo radi mednarodnosti. Stoletnica velikega moža. Na božičih dan lanskega leta je minilo sto let, odkar se je rodil v Mainzu veliki socialni škof Emanuel pl. Ketteler, kateri je postal nov steber katoliške Nemčije. Skol Ketteler je* preživel mladostna leta precej burne. Že kot majhen deček je bil večkrat kaznovan od svojih starišev in drugih predstojnikov radi svojega strastnega značaja. Nekaj let je bival v jezuitskem penzijonatu rv Brigu na Švicarskem, kjer se ni posebno dobro učil. Toliko rajši pa se je bavil s telesnimi vacami, Obenem je kazal v skrajni meri svoje slabosti, zlasti jezo, prepirljivost in oporekanje. S 17. letom je izstopil Ketteler iz zavoda z namenom, da se pripravi zasebno za zrelostno skušnjo v Miinstru. Istočasno je tudi izprevidel svoje slabosti ter krenil na pravo pot, kar je posebno razveselilo njegovo dobro mater. Za Časa svojega bivanja na vseučilišču v Göttingu je tako dolgo rogovilil, dokler mu ni' v napovedanem dvoboju nasprotnik odsekal skoraj Ves nos, ki semu ni nikdar docela zacelil. Dvoboj, smrt očeta in mate- re, slabi cerkveno-poliliöni odnošaji — vse to ga; je popolnoma izpreobrnilo in mu pokazalo edino pravo pot, po kateri je bodil odslej Častno in vedtno do svoje smrti. Postal je duhovnik in kot tak. prošt pri S, Hedwig in končno mogunški Škof, ki je s svojim razumnim in energičnim delovanjem neizmerno koristil katoliški cerkvi v Nemčiji. Kot starček je večkrat rekel: „Ich verzweifle gar nicht an den Jungens; o, was war ich für ein Junge! Ich taugte gar nichts“ in je dostavil: „Ich war ein flotter Student, aber vor Dingen, deren ich mich vor der Welt zu schämen hätt, hat mich Gott bewahrt,“ Podpornemu društvu za slovenske yisokolÉplee na Dunaju so v Času od 1. do 20. februarja 1912 darovali: 100 K: posojilnica v Mariboru; 58 K: u-deleženci gostije gospoda dr. J. Žmavca in gdč. T. Petovarjeve v (Bunčanih po gospodu dr, Kreftu; 50 K: čisti dobiček od prireditve v Orteneku v počitnicah 1911 po gospodu Jakobu Šilcu; po 20 K: 'dr. J. Pirnat, St. Ilj pri Velenju, posojilnica pri Sv. Le>-nartu in Fran Stupica, c. kr. notar v St. Lenartu; po 10 K: Ernest Jeras, pristav južne železnice tv'Trbovljah, vseučiliščni profesor idr. M, Murko v Gradcu, dr. Franc Jankovič, okrajni zdravnik, namestnik deželnega glavarja v Kozjem, Anton PovšiiČ, Trst, Glavna hranilnica in posojilnica pri Svi. Lenartu, dr. Milam Gorišek, odvetnik, ravnotam, isti .('še enkrat 10 K) iz kazenskih poravnav, dr. Ivan Pekolj, vpokojeni deželno-sodni svetnik na Dunaju, dr, Kac v Mariboru; 9 K: Fran Stupica, c. kr. no,tar v St. Lenartu iz kazenskih poravnav ; po 5 K: Jos, Velkavrh, c. in kr. stotnik bosansko-bereegovskega pešpolka štev. 2 v Gradcu, Janez Klemenčič, c. kr. višji poštni kontrolor v Ljubljani, Ivan Liesskounig v Gradcu, Anton Tjerstenjak v Ljubljani, dr. J. Kron-vogel, sodni svetnik in predstojnik okrajne sodnije’ v St. Lenartu, Josip Janžekovič, župnik, ravnotam; po 4 K: Anton Manzoni, c, kr, sodjnik v Kopru, dr. Fran TipliČ, zdravnik pri Sv. Lenartu, Josip Bu'dež na gradu Tolstivrh pri St. Jerneju; po 3 K: Fran Martelanc, c. kr. okrajni živinozdravjnik v Tolminu, dr. Ožbolt Ilaunig, c. kr. sodnik in Anton Kraigher, notarijatski kandidat, oba pri Sv, Lenartu v Slov. gor., Fr. Stupar v Ljubljani; po 2 K: Matija Pirc, c. kr. profesor v Mariboru; Josip Štukelj, hranilni-čni tajnik, in Franc Kramberger, polsojilnični tajnik, oba pri Sv. Lenartu v Slov. gor.; po T K: Alojzij Arnuš, gostilničar, Karol Aubl, Ivan Vodlak, c. kr. kontrolor, Anton Ješovnik, veleposestnik, tin Ignacij Kurbus, posestnik, vsi pri Sv. Lenartu v Sl. gor.; skupaj 432 K, — Vsem darovalcem, zlasti Še stari društveni dobrotnici posojilnici v Mariboru in zavednim Sentlenarčanom za njih skupno zbirko 108 K, vposlano po notarju gospodu Stupici, izrekamo najtoplejšo zahvalo. Ker bo treba nadaljevati z razdeljevanjem podpor Še cele Štiri mesece, prosimo za na*-daljne prispevke pod naslovom blagajnika: dr. St. Lapajne, dvorni in sodni odvetnik na Dunaju, I,, Bräunerstrasse 10. Ljudsko štetje 1&Ì0 in 1911. ’(NajzadnejŠi podatki.) Italija 34*686.653, Srbija 2,922.058, Mehika 1(5,063.207, Švedska 5*521.943, Rudija 160,095.200 (in sicer: 111,650.500 v evropfiki Rusiji, 11,671.700 Poljska, 3,015.700 Finska, 11,392.400 Kavkazija, Sibirija 7,878.500 in 9,631.300 ‘Osrednja Azija), Nemčija ima 6(4,896.881, Sjvica 3,736.685, Španska 19,503.668, Bolgarija 4,329.108, Norveška 2,392.698, naša monarhija 51,314.271 (Avstrija 28,567.898, Ogrska s Hrvaško 20,850.700, Bosna in Hercegovina 1,895.673). v Štajersko. Mariborske novice. Za dijaško kuhinjo v Mariboru so darovali sledeči p. n. dobrotniki in dobrotnice: Medvedšek, župnik, 7 K; Gorjup Peter, kaplan, 51; kot 'dodatek iz gostije Horvat in Marije, rojene Janžekovič, 4 K; Spintre, profesor, 2 K; posojilnica v Framu 10 K; dr. Lukman, Peter Stefan in dr. Medved, namesto venca na grob častitega gospoda župnika Wolfa, 30 K; Terstenjak Ernst, vojni kurat, 10 K; posoji-nica v Gornji Radgoni 40 K; Gassenhurger iz Slivnice vrečo krompirja; Ciček iz Hoč vrečo krompirja. Vsem p. n. dobrotnikom in dobrotnicam stotero: Bog plati! Slovenščina na naših uradih. Velikokrat smo že imeli priliko osvetliti, kako se po naših uradih pači slovenščino. Sedaj nam je prišel v roke neki odlok c. kr. okrajnega glavarstva, podpisan od dr. O-plustila. Tiče se osebno-dohodninske napovedi in se glasi tako-le: ^Zavrnitev, zaradi neizpodbijanja podlag o odloku glede pomanjklivosti osebno-dohodninske napovedi z «dne 3. 4. 1911. Stv, 3043,“ — Kdor to razume, dobi groš. Človek res ne ve, ali bi se smejal, ali bi se zgražal. Vsekakor je škandal, da naši uradi, ki imajo opraviti v veliki večini s slovenskimi strankami, nimajo uradnikov, ki bi znali slovenski vsaj toliko, da jih človek razume. Da bi si uradniki skovali popolnoma svoj jezik, ki je pravo skrpucalo in nerazumljiv vsemu svetu, to pa vendar ne gre. _ Kaj vse alkohol napravi. Frane Emeršič, brzojavni delavec v Novivasi pri Mariboru, si ga je pretečeni torek zvečer po delu privoščil nekaj kozarcev čez žejo. Ko je okoli polnoči prišel vinjen domov, ga je njegova žena Julijana radi njegove, zapravljivosti začela zmerjati, nakar je nastal med obema za- konskima prepir. Da bi žena za povrh še ne bila tepena, je zagrabila svojega malega otroka in hotela zbežati iz hiše, SV tem hipu jo je pa mož zgrabil in s tako silo na tla vrgel, da si je žena strla desno roko v rami in je morala z otrokom vred oditi v bolnišnico. Nemška predrznost presega v 'Mariboru marsikje in mnogokje vse meje. Poroča se nam, da je neka slovenska stranka vprašala za Stanovanje v neki hiši, ki ima nemškega gospodarja. Ko je stranka izrazila željo, da bi imela rada dvojezični napis, jo je ljubeznjivi Nemec osorno zavrnil: v,A, Sie sind ein V/indischer?! Für windisejbe Parteien ausgeschlossen!“ Taka je tedaj ljubezen Nemcev do nas. .Ti ljudje nas tako sovražijo, da bi najrajši dategli, — če bi bilo v njinovi moči — da bi poginili n’a cesti. Seveda, nemškutarji in štajerčijanci bodo kljub temu še nadalje pridigovali, da nam Nemci hočejo dobro, da moramo skrbeti, kako bi živeli z njimi ,v miru. Razumemo. Ce bi mi potrpežljivo životarili za plotom, oni se pa 'šopirili na naš račun v ponosnih palačah, potem bi že radi živeli z nami v miru. Smrtna kosa. V torek dne 5. t. m. je umrl uči-teljiščnik J. Tscharre, sin gostilničarja pri ,„Schw. Adler, v 21. letu svoje starosti. Pohvaljeni orožniki. Deželno orožniško poveljstvo v Gradcu je javno pohvalilo gospode orožniške stražmojstre : M, Kasehmana, Matija Presečnika in Melhiorja 'Zupana radi njihove vspeŠne varnostne službe. Kasci rman je dobil še tudi pohvalno spričevalo. Vsi omenjeni so prideljeni orožniškemu oddelku Maribor. Prememba posesti. Trgovec Felber v Dravski ulici je kupil Lončaričevo hišo v Viktringjhofovi ulici, nasproti kavarni Günther, za 48.000 K,: Novi posestnik namerava zgraditi dvonadstropno,: moderno hišo. „Slovenska Straža“ ima v pondeljek kakor navadno svoj družinski [večer v gostilni gospoda Kirbiša, Pridite! Konjski sejmi v Mariboru, IV Mariboru se bodo vršili konjski sejmi v vsako drugo sredo na sejmišču za svinje. Prvi bo dne 13. t. m. Porotno zasedanje. Za prvo letošnje porotno zasedanje so določeni sledeči slučaji: v pondeljek, dne 11. t. m. : Terezija Svenšek, uboj, predseduje dr. Vovšek, in Jakob Merc, uboj, predsednik tudi dr. Vovšek; v torek dne 12. t. m.: Ignacij Žnidarič, požig, predsednik dr. Fraidl; v sredo dne 13. t. m.: Janez Stiploišek, tatvina, predseduje dvorni svetnik Perko; v četrtek dne 14. t. m.: tiskarska pravda proti N. Jahnu in L. Kraliku, toži znani Fr. Laval, predseduje Morocutti, Celjske novice. Dar. Gospodična Jožefa GolaVšek, cvetličarka na Bregu, je izročila podružnici „'Slovenske Straže“ 11 K 70 vin., katere je nabrala za obmejne Slovence. Hvala ji 1'epa za ta dar. Naj jo posnemajo 'druge celjske Slovenke! Občinske volitve v celjsko okolico, ki sb se vršile meseca novembra lanskega leta, so potrjene. Občinsko starešinstvo se v kratkem konstituira. Naše «cenjene somišljenike v mestu in okolici opozarjamo, da si oskrbe svoje potrebščine pri naših slovenskih trgovcih in obrtnikih, ki inserirajo v nar šem listu. Ptujske novice. Umrla je dne 2. t. m. na Dunaju gospa Konstanci j a Osterberger, hotelirka iz Ptuja. Truplo so prepeljali ,v Ptuj in ga pokopali na tukajšnjem mestnem mirodvom, lz ljudske šole. Na trirazrednici pa Bregu pri Ptuju (prvi plačilni razred), je oddati provizorična služba učitelja. Prošnje do dne 1. aprila. Učiteljsko društvo za ptujski okraj zboruje v četrtek dne 14. t. m., ob 9. uri dopoldne, v ptujski o-koliški šoli- Občinske volitve. Dne 6. t. m. je bila zadeva naših občinskih volitev pred upravnim sodiščem na Dunaju. Upravno sodišče je priziv zavrnilo. Od na-navadne kmečke občine se zahteva, da se mora razglas o razpisu občinskih volitev na krajno običajni način nabiti in sicer na vidnih, vsem občanom vsak čas lahko pristopnih mestih. Za mesto Ptuj je pa popolnoma zadostovalo, da je bil razglas o razpisu občinskih volitev nabit le samo na eni občinski deski, na pree'ej skritem kraju v — rotovžu. Med ptujskimi meščani vlada splošna nevolja. Trboveljske novice. Sv. misijon. Pretečeno nedeljo popjoldne se je pričel pri nas sv. misijon, Vbdijo gai ’čč. pp. kapucini iz Celjan Sklep misijona bo v nedeljo popoldne. Želimo, 'da čč. patri dosežejo velik vspeh. lz soc.-dem. tabora. V nedeljo so ustanovili tukajšnji sodrugi neko „fVzajemnost“ za Štajersko in Koroško. Gotovo je treba zopet kakemu sodrugu — dobro plačanega mesta na račun 'delavskih žuljev. Nesreča. Pretečeni pondeljek je padel pri tukajšnjem rudniku 191etni rudar Milan Zelenko, doma iz Siseka na Hrvaišfkem, v nad ; '40 metrov globoko navpično jalno (šaht) ih obležal seveda na mestu mrtev, Vzrok je baje lastna neprevidnost. Smrtna kosa. Isti dan je umrl sin posestnika in občinskega redarja (gospoda LipovŠeka. Lansko pomlad je imel prvi nabor. Da bi ne bil potrjen, je baje, kakor se govori, zavžil razna sredstva, 'da je postal slab, vsled Česar je potem zbolel in sedaj u~ mrl. N. v m. p. ! Skupina J. iS. Z. Šteje že maji 100 redno, pla-čujočih članov. Rudarji se zanimajo za to organizacijo, (Kaj jim pa tudi nudi lepo priliko, da za male mesečne prispevke dobe v boleznih izdatne podpore. /Orel. Naš (vrli Orel si je ustanovil tamburaški klub, ki šteje okrog 20 Članov, kateri se že prav pridno vadijo pod vodstvom gospoda organista"Ličerja. Želimo, da nam dado kmalu priliko, da slišimo, kaj premore vstrajnost. Na \zdar ! Razpustilo se je društvo rudnišjkib paznikoV, ker so vsi člani pri J, S, Z. Ljutomerske novice. Od sodnije. V Ljutomeru dobimo zopet nemško-nacionalnega okrajnega sodnika iz Kočevja, nekega gospoda Medica. Pri naših posilinemcih vlada vsled tega veliko veselje. Požar. V Stročji vasi je zgorelo pretečeno soboto dne 2. t. m. posestniku Kapunu tik „Tivole“ gospodarsko poslopje in hiša. Rešili so k sreči še živino in žitnico. Kako je ogenj nastal, se ne ve; misli se, 'da je nesrečo povzročila zlobna roka Na pustni večer sta se udeležila javne maške-rade davkarska uradnika Urschitz in Sideritsch, ko so vprizorili ljutomerski električni tramvaj. Ali je to znano gospodu upravitelju Ulmu? Nemškim uradnikom ie vse dovoljeno. Drugi kraji. Spodnja Polskava. Vsled' odloka c. kr. okrajnega glavarstva v Mariboru se bo v pondeljek dne 11. sušea vršil v Spodnji Polskavi živinski sejem. Sv. Lovrenc nad Mariborom. O ti nesrečni alkohol ! Dpe 5. t. m. je šel 84 let stari Ignac Urnaiut nekjoliko vinjen po cesti od postaje Brezno proti Ribnici. Pri tako imenovani .„Hudi peči“ je padel iz ceste v pet metrov 'globoki prepajd, treščil z glavo ob kamen in se ubil. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Naš okrožni zdravnik dr. Karol Kratutner se preseli y St. Marein bei Knittelfeld. Bil je miren značaj. Na njegovo mesto pa pride baje dr. Hans Fasching, rodom domačin Sent-lovrenčan. Sicer pa deželni odbor mesta Še/ ni razpisal. St. Lovrenc nad Mariborom. Kaki pogreški so se zgodili' pri zadnjem občnem zboru tukajšnjega: „Feuer,wehrvereina“ dne 25. februarja 1912 ' pri go-pej Novak? 1. Nudilo se je preveč gratis piva in vina, zato so bili nekateri požarniki res žarni in boja-željni. Drugokrat se naj raje ma|nj pije, več varčuje, več misli in manj govori, 2. 'Razburljiv je bil govor načelnika Mihaela Moge. 3. Nepravilno so bili v to društvo sprejeti nekateri mladi fanti; njihova imena se v 'društveni dvorani nkio na tablici »bjajvila, o njihovem sprejemu ali nesprejemu odbor — edini merodajen faktor — nikdar ni sklepal. 4. Vsled tega so oddane glasovnice teh nepravilno sprejetih udov neveljavne in neveljajven je celi volilni akt. 5. „Feuerwehrverein“ se je med volitvami postavil kot političen „Kampfverein“, zato je požarni sluga stopal od mize do mize in kričal: („Unser Feuerwehrverein ist ein deutscher Verein.“ Te besede südmarkovea so osupnile vse navzoče v službi' požarne hrambe osivele može obeh narodnosti. In resnici na ljubo moramo konstatirati, da citirane besede tudi načelniku Mogju niso bile všeč. Saj je ravno on do sedaj Še vedno Čuval nepristranost in nesltrankarstvo V tem društvu, kojega namen je izražen y § 1 društvenih pravil: „gasiti požare ter reševati človeško življenje in človekovo imetje.“ Kdo li je pripravil Gugerja, Sehil-hana, Novakovega mesarja Ariha in druge, da so vrgli v nepolitično ognjegasno društvo narodnostno strankarstvo ? Ali ne tiči za imenovanimi neki suh in dolg izgojitelj, ki je med pretepom bil tudi pri Novakovi in se močno zanimal za dogodke, volitve in pa sklepe občnega zbora? Vsi trezni navzoči požarniki močno obžalujemo, da stotnik Moge ni mogel izpeljati volitev per acclamationem. 6. Feliks Heinschko, — kot navaden ud društva — sploh ni imel pravice, staviti predlog, da se naj izključi Ignaca Tiomissa, ker tak predlog bi imel glasom pravil staviti samo Odbor — „der Wehrausschuss“ ; ta pa \ga ni mogel staviti, ker v nobeni svoji seji Ignaca Tfomissa nikdar ni izključil. 7, Stotnik Moge je zamudil, to celo stvar glede Tomissa nepristransko pojasniti in tudi Heinschkov predlog takoj zavrniti. 8. Privatna Tto-missova pisma ne morejo biti vzrok njegovega izključen j a iz društva. 9. Tombfcov izgovor, \„0a ni mogel priti igasit Novakovega požara, ker je čuval in branil svoje stanovanje“1, se mora upoštevati, ker je le okoli 20 korakov oddaljen od Novaka. 10. Občni zbor vsled kravalov ni bil zaiključen, naj se torej zopet skliče. Sv. Lovrenc nad Mariborom. Dne 25. Svečana t. 1. popoldne so nastali pri vddvi gospej M. Novak veliki izgredi. Tukajšnji „Feuerwehrverein“ je ime] svoj občni zbor. Po uvodnem govoru načelnika nadučitelja Mogja in po izvršenih volitvah novega odbora in šaržbv je predlagal usrijajr Feliks Heinschko, naj se odbornik Ignac Tomi ss izključi iz| društva, ker je baje pred tedni pisal žaljivo privatno pismo gostilničarju Jakobu Novaku in ker ob zadnjem požaru pri taistem ni hotel priti gasit. Vsled tega predloga je bil Tomiss tako razburjen, da je udaril s pestjo pred Heinschka na mizo, rekoč: „Privatna pisma požarno brambo nič ne brigajo; gasit pa, nisem mogel priti, ker sem Čuval v podstrešju svoje domovanje, ki je le kakili 20 korakov oddaljeno od goreče 'Novakove hiše.“ Dalje ni mogel govoriti. Nekdo priskoči, zgrabi Tomissa za grlo, prihitijo še drugi in vsi vlečejo TOmissa ven kot kako žival, drugi gà pa branijo; radi tega se začnejo požarni brambovci med seboj zmerjati, klofutati in boksati Vsled strastnega krika se je zbralo okoli biše polno radovednežev, otrok in odraslih. Načelnik Moge zgrabi svoj „monti“ in odhiti, ne da bi zborovanje zaključil. '0-menimo, da so bili to Südmarkovci med seboj. Tako omiko širi Siidmarka. Ta dejanja so bila nečastna, zato bi se moralo glasom pravil mnogo udov izključiti. Tak madež se ne more več oprati iz tukajšnjega ,, Feuerwehrvereina. “ Sv. Lovrenc na Dravskem polju. V nedeljo dne 10. t. m. ima Mladeniška zvezai svoj mesečni poučni shod z govori in deklamacijami. 1 Mladeničii, pridite polnoštevilno ! Korena. V številki od dne 16. februarja &|mo poročali, da je Martin Kocbek ranil z nožem Franca Kosa, tesarskega učenca. Kakor se nam sedaj poroča od zanesljive strani, je bilo naše poročilo napačno. Fantje so imeli med sabo nekak prepir in so se nekaj stepli s palicami, toda Martin Kocbek ni nikogar ranil z nožem, ker noža sploh imel ni. Popravljamo rade volje, ker nočemo nikomur delati krivice. Da bi bil Martin Koobek kak zločinec, seveda «ne more biti govora. Slov. Bistrica. Čitalnica v Slov. Bistrici vabi na dr. Josip Vošnjakov spominski večer, ki se vrši v soboto dne 16. marca t. i. v prostorih hotela ,„SA5v-strija“ s prijaznim sodelovanjem dunajskih konser-vatoristov gospoda A. Nerata .(gosli) in gospoda M. Ungerja (glasovir). Spored: 1. „iSpominski gqvor.“ Gospod profesor dr. PiVko. 2. „jLavorika na grob moža.“ Deklamacija. 3. Ch. de Beriot: ,jFantasie Ballet op. 115.“ Na goslih gospod Anton Nerat. 4. L. van Beethoven: „(Son. Pathetika op. 13.“ ’Na glasovirju gOtMpod M, Unger. 5. „Čolničku.“ Mešan, fcbor. 6. 'M. Unger: „[Scherzo B-dur.“ Na klavirju gosp. skla- datelj. 7. Vientemps: „Balla,da et Polonaise.“1 Na gos-lih gospod Anton Nerat. 8. .„Veseloigra.“ Spisal'dr. Josip Vošnjak. Zfačetek točno ob 7. uri zvečer. Vstopnina: sedeži I, in II. vrste 1 K 50 v, III., IV. in V. vste 1 K 26 v, ostali sedeži 1 K. Stojišča 40 v. Cisrti dobiček je namenjen dr. Josip Vošnjakovi ljudski knjižnici. Makole. Dne 4, t. m. smo imeli ludi pri pas občinske volitve. Sijajno je zmagala naša Slovenska ljudska stranka. Imamo v odboru 10 naših, V II. in III. volilnem razredu si naši štajerčijanci še niti kandidatov niso upali postaviti. Naši pa so prišli na bojišče skoraj da v polnem Številu, Slava, trikrat slava! Nekatere može-omahljivce smo slovesno položili pod mizo, Dati se voliti od ene stranke, potem pa prestopiti k nasprotni, to je, gotovo prav grda neznar čajnost. Za plot ž njo, kjer koprive rastejo! — Nekdo, ki se mu je sanjalo, da bo v kratkem postaj makol-ski Župan, Še sploh v odbor ni prišel, Konjice. Bralno društvo in Dekliška živeža pripravljata uprizoritev ,„Male pevke“, lepe igre z mičnim petjem, menda na velikonočni pondeljek. Vloge so v dobrih rokah in zato bode vspeh gotov. Bomo že povabili. Stranice. Na gostiji gospoda Stefana Falnoga in Marije Videčnik v Bukovljah na Stranicah je nabrala J.ulika Kvac iz Slakove za „Slov. Stražo“ 4.50 K. Hvala lepa! Cadram. V Cadramu bo imela podružnica „Sl. Straže“ v hiši katoliškega političnega društva „Sloge“ v nedeljo dne 17. U m. po litanijah zborovanje, pri katerem bo govoril domači rojak, odvetnik v Mariboru, gospod dr. Josip Leskovar. Domači in sosedje ste povabljeni, da pridete v prav mnogem številu ! Središče. Očetje Središkega odbora so se zbrali nekega večera v gostilni gospoda Horvata in tamkaj se je vršila druga odborova seja. Prva točka večernega mraka se glajsi: Kako kmet Šttiri mesec© lenuhari brez dela? Vpraišam tev središiki paromlinar, ali ti opravljaš naše delo, ali pa znabiti ti, središki hotelir, ker ti paromlinar jev predlog podpirjaš? In vprašam vas, liberalčki, ali niso bili vaši očetje tudi kmetje? Vprašam te, paromlinar, kdo te je spra-vildo tvojega premoženja? Kmet ti je dober le takrat, kadar ti pripelje lepo rumeno pšenico. In tebi, hotelir, pa rečemo: Ako ti ne nese tvoja ‘gostilna, vzemi kladivo v roke, katerega si se vadil sukati. Vam pa, dra^gi središki kmetje, povem: Cujte, da Si zapomnite, rda bodete prihodnje volili može iz svoje sredine in vašega mišljenja,, ne pa kake mogočne akeijo-narje! Sv. Križ tik Slatine. Letna občna zbora Bralnega društva in Katoliškega političnega društva za sodni okraj rogaški, sta Častno izpadla. Pri prvem i-mata za lepi uspeh največ zaslug blagajnik, č. gosp. kaplan A. Penič in knjižničar Mat. Pelko, Pa tudi vsa čast Dekliški zvezi, ki je tako lepo priredila zadnjo veseloigro, ki je dala društvu čistega dobička 35 kron 40 vin. Na občnem zboru Katoliške ga političnega društva dne 25, februarja pa je bilo zanimivo poročilo društvenega predsednika, kako , c, kr, kmetijska družba v Gradcu zavlačuje ustanovitev tukajšnje podružnice, ki ima že 81 udov. Visoka gospoda, na svidenje v Gradcu koncem sušoa! Zlasti pa je vse navzoče, nad 60 mož, razvnel govor g, dež, poslanca I. Vrečka, Na predlog č. g. Jos. Krajnca se je njemu in tovarišem izreklo neomajano zaupanje. Slednjič je go- voril župan J. Roškar o sejmih: .Gg. poslanci, poma-gajte, da naš ubogi okraj ne bo popolnoma zabit na vse strani, da nikamor iz kraja ne sme naša živina, med tem ko je tihotapcem vse dovoljeno. Sv. Lenart nad Laškim. V nedeljo dne 17. t, m. ob 11. uri dopoldne, se vrši pri nas občni zbor Izobraževalnega društva. Ob tej priliki govori Franjo Žebot iz Maribora. Domačini in sosedje, pridite prav Številno ! St. 'Jurij ob južni Železnici. TjukajŠnji okoliški požarni brambi je daroval častiti gospod Ferdinand Žgank, kaplan pri Sv. Martinu pri Saleku, 5 kron, za katere se mu odbor požarne brambe najsrčnejše zahvaljuje. Dramlje. V nedeljo dne 10. t. m. po prvi sveti maši bomo imeli poučni shod glede zavarovanja. Govornika pošlje Vzajemna zavarovalnica iz Ljubljane. Shod bo na prostem pred župniščem. Drameljčani in sosedje,, prihitite vsi v velikem številu na to važno zborovanje ! Dobrna. (Velečastiti gospod Janez Vreže, profesor v Mariboru, je daroval tukajšnjemu telovadnemu odseku Orel, povodom poroke njegovega Člana Jakoba Sventa z Nežo Rihter 5 K. Velečastiti gospod F, Schreiner, kaplan v Žalcu, |pa 25 K, ko je bil imenovan častnim članom Orla na Dobrni. Bog plačaj tem velikodušnim dobrotnikom. Živeli posnemovalci! — Na gostiji Jakoba Sventa z Nežo Rihter so rodoljubni svati nabrali za .„Slovensko Stražo“ 26 K. Vsa čast zavednim svatom! St. Jurij pod Taborom. Bralno društvo naznanja, da bo v nedeljo dne 10. 1. m. po večernicah \ društvenih pro'storih poučni shod. Ddkliške zveze, v nedeljo pozneje pa shod Orlov z zanimivim vspore-dom. Vabljeni ste mladi in stari. Griže. Pri nas liberalci pač grozno lakoto trpe, zato si najbolj želijo „laimohta.“ Da pa Svet malo izve, kako in kaj, naj pa bo odkrito, ker sami želijo. Ko je pri nas začel razvijati rudečkar svoj program že pred približno 25jtimi ali 30timi leti, drveli so sedanji narodni strankarji vsi v ta tabor. Obetalo se jim je, da pridejo naenkrat do premoženja, da „bomo vsi glih.“ Sklenili so takrat, da si bodo privoščili „ajmohta“, ko dobe prve novce razdeljene. Toda ta rudeči petelin je prerano vstal ter vzbudil speče, ki so tavali za glasom, ki se je pa jim izgubil v daljavi ter polagoma popolnoma zginil. Ziabliščala je druga sablja in glas narodnih strankarjev je našel tu prvi odmev. Gez drn in strn po koncu, moj živ dan, vse nad te „Črne“, pa jih ugonobimo. Gloda tudi tu je šel up po vodi. Za plačilo je bilo samo malo oslovega golaža, kateremu pravijo liberalci „aimoht.“ Kdor pa je to dobro jed okusil, postane prerok in vidi po zraku leteti zaupna pisma na sestanke, na katerih se kima, cigare kadi in popiva, da se pripravi na volitve. Ker pa so ti ljudje samo okusili aimoht, naj si ga poprej Še privoščijo vsak en porcijonček, mogoče dobe še ono, kar je med ušesajmi skrito, da se le prebude enkrat iz spanja, ker pride res hudi čas in ne vem, če jim ne bo šlo ob pamet. Torej le hitro se abonirajte, ker aimohta je bajd že malo. Polzela. Dovolite mi, gospod urednik, še enkrat malo prostora v „Straži.“ Svojim nasprotnikom moram ležati strašno v želodcu, da tako bljuvajo v svojih listih. Za jako pomembno osebo me morajo že imeti, da mi posvečajo toliko pozornosti. Zdaj bi naenkrat radi iz mene naredili nemškutarja. Dolžili so me in celo priče ponujali, da sem se udeležil zborovanja Südmarke na Polzeli in celo delavcem govoril. Ker sem pa bil ;ves tisti čas v večji družbi gostov gospoda Zigana:, vendar nisem ’ mogel biti drugod. Morali so tedaj to laž preklicati. Stuhtali pa so takoj drugo. Dolžili so me, da, sem pri prihodu nemškega učitelja Šel k njemu ,„v fraku in cilindru.“ No, fraka še nikoli v življenju nisem nosil. Res pa je, da je nemški učitelj vse slivenske tovariše obiskal in jaz sem mu ta oficijelni obisk — kar najpriprostejša olika zahteva — vrnil. Nisem pa imel ne fraka in ne cilindra, ampak navadno obleko, ki sem jo 'takrat nosil tudi druge nedelje doma. Tudi mi predbacivajo, da občujem s poJtajenačelnikom in Vodopiutzem itd. Ce pridemo kje slučajno skupaj, spregovorimo zares par besed, ' posebno z gospodom oskrbnikom, s katerim se kot ožja rojaka poznava nad 30 let. Tiudi mi predbacivajo, da sem se udeležil „Herrenabendov“ Res je, da sem bil nekaterekrati navzoč, odkar pa se je začela agitacija, za nemško šolo, pa ne več. Zdaj pa vprašam jaz vasi, gospodje nasprotniki : Ali se li niste tudi vi udeleževali skozi mnogo let teh večerov? Ali se niste izrazili, da z drugo družbo tukaj na Polzeli sploh ne morete občevati? Ali niste cifrali in celo plesali v tej družbi? Ali se niste gostili pri bogato Obloženih mizah polzelskih Nemcev ? Ali se niste celo s temi Nemci bratili ? Ali' ni tukajšnja slovenska „Lehrerschaft“ v „Deutsche Wacht“ napadala pol z e Lik e Slovence? Kdo je agitiral za nemški učni jezik V. razreda naše slovenske Šole itd.? Ce mislite tedaj vzeti na svojo narodnost patent, potem se pa le spomnite tudi teh očitanj. Ce me mislite Še dalje sumničiti v privatnih rečeh, prosto Vam. Dosedanji vs-pehi so vam vendar znani, kakor vam' mora tudi že znano bili, kako ime nosi tako delovanje. Dobro je pa vam tudi znano, da imam jaz zoper vas enako, da, ostrejše orožje, ki pa se ga do skrajne sile ne maram poslužiti, ker nisem denuncijant. Pokažem va|m ga pa privatno, če hočete. VìSèc. podlosti pa ste dosegli, ko ste se norčevali v .„Narodnem Listu“1 iz mojega verskega prepričanja ter zametovali spoved in sv. obhajilo. Ni me sram pripoznaii, da sem dozdaj še vsako leto opravil velikonočno sjpoved in bom to tudi v bodoče storil, če bi tudi radi tega imel cel svet za nasprotnika in zasmehov alca. Odklanjam, tedaj z vami vsak stik in vsako polemiko. Napadajte me torej v bodoče, kolikor vam je drago. Zjnano pa vam mora biti, da se olikan ip značajen človek ne skriva za uradniško tajnost in ne kaže iige v žepu, to je delo junaških denuncijantov. Povem, vam, da me vß& vaši napadi v katerikoli zadevi ne spravijo iz ravnotežja, ker mo nobena vaših besed v bodoče ne more več žaliti. To je moja zadnja beseda! — Peter Loparnik. Polzela. Za Slovensko kmečke zvezo je nabral gospod Franc Korber, vrl naš somišljenik na Polzeli, med tamošnjimi pristaši Slovenske kmečke zveze — 55 K. Posnemanja vredno! Živeli vrli Polzelani! Velika Pirešica. Da živimo bolj ob hribovju in so naši kraji nekako bolj prezirani, čutimo gotovo vsi tukajšnji občani. Zato pa nismo manjvredni ljudje in moramo 'kritizirati dejstvo, da so poštne razmere pri nate še take, kakor so bile. S 1. marcem t. 1. se je razdelilo postno okrožje, katero se je do sedaj oskrbelo samo od enega poštnega sela, tako da dobi pomočnika in sicer bo en sel opravil poštno službo za vasi: Vrbje, Gotovlje, Zgornja in Spodnja Ložnica, a drugi sel oprafvlja službo prvi dan na Zg. Ponikvi, a drugi dan za Pirešico-Galicijo. Iz tega je razvidno, da smo ostali mi pri starem in dobimo samo vsak drugi dan pošto, nasprotno pa se je krajem: Vrbje, Gotovlje (ki je že itak poprej dobivalo vsakdanjo pošto), Zgornja in Spodnja Ložnica privolila ugodnost, da dòbe vsak dan pošto. Nismo sicer nevoščljivi svojim sosedom, da dobe vdaj enkrat na dan redno pošto, nasprotno jim jo še privoščimo, vendar pa moramo odločno zahtevati, da se tudi nam prizna ugodnost, kakor drugim. Mar nismo tudi mi davkoplačevalci? Ali ne prispevamo 'tudi mi potom pristojbin k poštni upravi. Prosimo slavno poštno direkcijo, da to upošteva ter tudi nam prizna poštno ugodnost, katero že toliko časa prosimo. Ob enem pa 'prosimo kompetentne faktorje, da nas podpirajo pri naši upra-višeni zahtevi ter nam izposlujejo to ugodnost, katero so že drugim izposlovali. ■— PireŠČan. Velika Pirešica. C. kr. okrajno glavarstvo Celje nam je dovolilo, da se sme vršiti, kakor vsako leto, sejem dne 21. t. mi. Ker je pri nas jako živahna živinska kupčija, kakor tudi druga trgovina, vabimo vse kupce, tujce kakor domačine, na ta jako dobro obiskovani živinski in kramarski sejem. Gornjigrad. Dne 8. t. m. smo izročili materi zemlji zopet vrlega krščanskega moža Janeza Hrena, po domače Joška, Zopet ena vdova več! Z Menine. Ko se ob solnčnih popoldnevih sprehajam med zgodnjim cvetjem ob lahnih pomladanskih sapicah, pozabim na vrvenje in drenje spodaj na trgu gornjegrajskem. Le včasih se mi še obude spomini na volilni boj, ko mi kak tujec pravi, kar je videl in slišal po trških gostilnah. Tlako mi je neki Kranjec, ki baranta z živino, razlagal, kako so liberalci hudi še vedno na Vsakega, kdor se ni od njih dal gnati na volišče, kakor žival v mesnico; Še večje gorje ,pa tistim, ki so pooblastila jemali od ženic, ki imajo pri „jZvezdi“ zemljo v najemu, ali so drugače odvisne. Pa kiako naj gre za liberalce po kostanj v ogenj na primer mož, ki je celo podpiral Ciril-Me-todarijo, a so ga v zahvalo v zimi sodnijško deloži-rali. Sedaj so ga iskali Trkeljni, ko pa je prosil botra svojemu zakonskemu otroku, ga ni npjšel pri teh agitatorjih. Ali naj ubogamo ‘tiste, ki .vprašujejo po krčmah: Kdo bo te klerikalne častnike plačal? Kaj vas to briga? Glejte, da tistih 1274 K dobite, ki ste jih iskali pri sodniji potem, ko ©e je dolžnik že izselil v deželo, od koder ni pošte. Hic Rhodus! Čudimo so vdovam, ki se po takih bridkih skušnjah še vedno liberalcem obešajo za frak, nas pa zmerjajo za konzule in berače. Skoda, da so možje izumrli, kakor menda nikjer na svetu je tu vdov in Amerikank; le mož nam manjka!! Odtod birokratizem v občini. Iz Savinjske doline. Menili bodete gotovo, gospod urednik, da me je zima vzela. ITtudi od par liberalcev sem že slišal; Hvala Bogu, da je enkrat zmrznil. Toda ne gre tako naglo. Navajen sem vročine, privadim se mrazu, in tako samotarim v svoji gorski koči. Z,'časih pa jo mahnem k svojemu kolegu puiščavniku. Ker pa že dolgo nisem bil ,pri njem, zapuščam ravno sedaj svojo bajto ter se odpravljam na pot, ker mi je dal glas, da morajva na noge; začela bova zopet striči’ in briti, da bo vse na okrog letelo, ker so nekaterim v Savinjski dolipi že preveč brade zrasle. Kje bova začela, bova poročala. 'Za danes pa bodite samo pozdravljeni ter prosim, da se jni določi prostorček, kjer bova lahko brila in strigla. — Samotar pod goro. Anže pri Rajhenburgu. Ti nemila, ti neizprosna smrt ! Torej tudi našemu Mihatu nisi marala prizanesti? Kaj imaš od tega, da si nam pobrala laico dobrega prijatelja, tako blagega soseda? Mar ti ni bilo prav, da je vžival med nami vsestramsko spoštovanje in ljubezen? Mar ti ni bilo prav, da nam je bil tako lep vzgled krščanskega moža in ‘slovenskega, rodoljuba ? Si' nam bila li nevoščljiva sreče in veselja, katero smo občutili vselej, kadar smo bili ž njim v družbi? Rajj si storila ti nemila, ti neizprosna smrt? Ali si se mogoče zmotila? Ne! Služabnica božja si. Izvršila si samo povelje svojega Gospoda. Gospod pa je hotel Mihata imeti pri teebi, da mu da plačilo, katero si je zaslužil. Kako je imelo rajnega Mihaela Veverja vse rado, je pokazal njegov /pogreb. Dne Idi. februarja se je napolnila cerkev 'sv. Dulia na Gorici samo njegovih prijateljev in znancev. In ko smo izročili truplo rajnega hladni zemlji, so nam solzne oči okoli stoječe množice bile jasne priče, kako priljubljen da je bil rajni. Počivaj tedaj v miru, blagi Miha in ne pozabi pa nas tam v večnosti! Brežice. V prid šolski kuhinji se je \ nedeljo dne 3. t. m. vršilo v Narodnem domu dvakrat predavanje s skioptiČnimi slikami, ob 3. uri popoldne in ob 8. uri zvečer. Veiečastiti gospod pater gvardijan Jeronim, ki je bil že dvakrat v sv. deželi, je z njemu lastno živahnostjo razkazoval zgodovinske sledove sv. križevega pota v Jeruzalemu. Želeti bi bilo le to, da bi se za tako zanimiva in poučna predavanja našlo še veliko več zanimanja v vseh naših krogih! Dobova. Brali smo pred kratkim v (Slogi“ članek, v katerem se poveličujejo posojilnice, katere so včlanjene pri nemški graški zvezi. Da se spozna „vzorno“ delovanje teh posojilnic, hočemo opisati delovanje naše liberalne posojilnice, katera se je ustanovila pozneje kot naša in je imela namen, kar so odborniki liberalne posojilnice večkrat povdarjali, našo uničiti .(pravo Raiff eiiJenovo načelo, kaj ne, g. Šegula?). Dobili so od zveze kredita okrog, 90.000 K, vlog so imeli bore malo, denar so ljudem kar na cesti ponujali (priče sp na razpolago), a sedaj, kp so komaj štiri leta od ustanovitve minula, pa neusmiljeno tirjajo denar nazaj, ker zveza hoče imeti večino kredita povrnjenega. Čudno je in kaže dobroto Nemcev v pravi luči, da sedaj, ko vsted pomanjkanj^ denarnih sredstev posojilnice v Brežicah, Globokem in Bizeljskem iztirjujejo posojila, pride tudi graška zveza in spravi ljudi v velike zadrege. Naša, posojilnica je v tem obupnem položaju priskočila kjmečkemu ljudstvu na pomoč in jih obvarovala strošjkojv, kateri bi vsied tožb, eksekucij itd. nastali, žftiačilno za dah, ki veje v teh' posojilnicah graške'zveze, je, da so bili odborniki, dobro umevajoč nauke Raiffeisenove, v vednih prepirih in se celo tožili. Poročali bi lahko še marsikaj zanimivega o razdelitvi dobička in o neki gostiji, pa o tem prihodnjič, Če to ne bo zadostovalo. Nemška zveza v Gradcu je premalo poučila posojil-nične organe, radi tega so streljali take kozle. Naše ljudstvo bo zopet pozivano, da se poslužuje le denarnih zavodov, katere vodijo pristaši S. K. 'Z. in so včlanjene v naši organizaciji. Plšece. Katoliško izobraževalno društvo ima v nedeljo dne 10. t. m. svoj redni občni zbor takoj po prvi sv. maši v društveni bralni sobi. K mnogobrojni udeležbi vabi vse ude in prijatelje društva naj-uljudneje — odbor. Bizeljsko. Naši vrli pristaši so pri ..lurengi“, ko so vino vozili, nabrali za .„’Slovensko Stražo“ 7 K 20 vin. Vrlim kmetom-voznikom prisrčna hvala! Bizeljsko. Vi nedeljo dne 10. t. m. je v župniku za družine Slovenskega katoliškega izobraževalnega društva predavanje o sveti deželi s skioptiČnimi slikami. Predava e. g. pater gvardijan iz Brežic. Pridite! Gradec. „jSlovenec“ se prodaja v Gradcu le v knjigarni in prodajalni časopisov Kienreich J Sack-strasse, zraven deželne lekarne blizu Glavnega trga. Opozarjamo graške in druge Slovence na ta edini katoliški in najboljši razširjeni slovenski dnevnik! izkušnja je in ostane, da za odstranitev poletnih peg, kakor tudi za dosego in ohranitev nežne,mehke kože in belega polla hi boljšega mila, kakor je svetovno-znano Steckenpferd-milo, znamko Steckenpferd,od Bergmann &Co., Tètschen ob Labi. Komad stane 80 vin., dobi se v lekarnah, v drožerijah, v parfum, in sličnih trgovinah. Tudi se je želo dobre obnesla Bergmanns Liliencreme „Mänera“ za ohranitev nežnih, belih rok gospa; v tubah po 70 vin. se povsod dobi. 67 Koroško. Čudno mnenje o Süd marki. Tz Borovelj (pišejo „Miru“ : Cisto poseben delokrog Südmarke spoznajo n mčurji v Borovljah in okolici. Razširjeno je nam-t*( mnenje, da nemčurji lahko g(v «podarijo, kakor j-., ejo, da lahko vse zagospodarijo — in stranke v-' jub temu nič ne izgubo— ker je Südmarka posebno zato, da zatika luknje in popravlja kozle nemčur-skih gospodarskih talentov. Dobro je za te talente, da imajo ljudje to tolažbo, ker sicer bi se jim gotovo že danes presneto slabo godilo. Ce bi tega mnenja ne bilo, -Bog ve, kakšne obraze bi še-le tedaj delali odborniki: raznih nemčurskih društev ? ! T-olažba sama pa je seveda jako piš-kavai in slaba. Kako bi za-mogla Südmarka dati samim Borovljam tako velikanskih 'Stot, kakor bi bile potrebne, ko je vendar že toliko vtaknila v Borovlje in se vkljub temu vse gospodarstvo nemčurjev vedno bolj in bolj bliža žalostnemu koncu? Ne verjamemo, da bi se Südmarka tipala kaj takega zagovarjati pred vso javnostjo; Tn tudi iz drugega ozira je ta tolažba slaba, ker je že vendar znano, da. jih je danes gotovo že nad 40 zaznamovanih pri Markoju (županu), da prosijo in tudi upajo pomoči od Südmarke. Kdaj bodò prišli na vrsto še-ič ti in kdaj še-le društvo? * Inteligenten fant še sprejme takoj kot natakarski ' vajenec (piccolo) V hotelu 'Tirabesihger v mestu COIOVCU. * - ■ • -- .. - - Lepe razglednice : ziljska narodna noša, plani uške, celovškega mesta in „Miklova Zala“ ima v zalogi Slovenska krščanškjo-soctalna zveza V Celovcu, Pavličeve ulice 7. Za društvu in preprodajalce veliko popusta, - ' Šmihel pri Pliberku. Naše slovensko katoliško izobraževalno društvo bo imelo v nedeljo dne 10. t. m., ob 3. uri popoldne, pri Likebu v Šmihelu svoj 5. letni občni zbor po sledečem vspomlu: 1., Po- zdrav, 2. Poročila odbornikov. 3. Vpisovanje novih udov. 4. Volitev odbora, o. Gospodarski poučni gobmr (govori gospod Mauhler). 6, Slučajnosti. Možje, fantje, žene in dekleta,' pridite \. najobilnejšem številu! — Odbor. Socialni tečaj za ženske se vrši v Žit ari vasi v Društvenem domu dne 10. marca. Začne se ob 9. uri dopoldne, konča se ob A. uri popoldne. Na vspo-redu; so štirje govori o splošni izobrazbi žen st va. Dekleta in žene iz cele okolice, pridite v obilnem Številu-v Žitarovas! Št. Janž v Rožu. Katoliško Slovensko izóbrar ževalno društvo za St. Janž in okolico ponovi na željo ljudstva v nedeljo dne 10. marca ob 6. uri zvečer pri .„Cinkovcu“ v St. Janžu igro „Sinovo maščevanje ali spoštuj očeta.'“, vprizorijo pa takrat tudi dekleta igro „Kukavica modra ptica ali boj za doto,“ Vstopnina kakor po navadi. Za Člane prost vstop. K obilni udeležbi vabi odbor. jit/i V4 iff-J <3 V '0 mi je uri p — fr Moj otrok hudo kašlja, govori hripavo, grlo je vneto in jaz se bojim. Pa tako pozno zvečer ne morem dobita zdravnika! No, tedaj pa Bajti otroku za sedaj šest teh-le „iSodenskih pastil“ v vročem mleku — so pristne od Fay-ja, — in čez eno uro zopet šest. ITo bo menda že zadostovalo in bo pomagalo. Jutri si pa kupite eno škatljieo za 1 K B5 vin, v lekarni * ali v drožeriji. — — — — — — — — — — Sodonsko Faysove pastile bi pač morali ved-ffPfB no imeli v hiši. Ponaretih ne kupite.---- Primorsko. Spuščanje drugega dreadnougtha v morje. Kakor znano, bo slovesno spuščanje drugega avstrijskega dreadnougtha „Tegetthoff“ v morje dne 21. t. m. dopoldne ob 10. uri. Vstop k tozadevnim; slovesnostim bo dovoljen samo opim osebam, ki se bodo za-mogle izkazati z numeriranimi in na njih irrjp se glasečimi vstopnicami. Hrvaške pridige v Pulju prepovedane. Tekom prejšnjih let je imöl v Pulju v stolni cerkvi kaplan Janko hrvaške pridige. Letos je pa škof Flapp te pridige prepovedal. Hrvati in Slovenci v Pulju so torej brez pridig. Tržič na Goriškem dobi dok za ladije. Ladije-delska družba .„Cantiere navale Triestino“ v Tržiču je kupila plavajoči dok za ladije na balearskih otokih. Prepeljali so ga v Tržič, Dok je 137 m dolg, 35.6 m Širok, razdeljen je na sedem pontonov, zamore torej sprejeti v popravo največje ladije domače in tujo trgovinske mornarice. Beda v goriški deželi. Suša v letu 1911 je povzročila ogromno škodo v goriški deželi, tako da vlada med kmečkim prebivalstvom občutno pomanjkanje in revščina. Največ so prizadeti poljedelci goriške okolice; vničen jim je bil ves pridelek koruze, katera se prideluje za krompirjem, in ravno tako nemška detelja razven prve košnje (ta se kosi do petkrat na leto). Vsied zgube teh pridelkov trpi kmetovalec na pomanjkanju živeža za ljudi in živali. V goriški okolici je največ prizadet spodnji Kras. V zadnjih letih so tam opustili sejanje žita in so se lotili sajenja krompirja. Za krompir je bila y letu 1911 precej dobra letina, vsied suše pa je bil na spodnjem Krasu krompir v zemlji tako prepečen, da ni bil za trajnost. Kmetje so porabili ves krompir ža živež. Kar so ga pustili pa za seme, jim je v kratkem Času ves seguii. Tako so Kraševci sedaj brez krompirja za seme. Kakor se čuje, jim v tem pomaga dedaj Gospodarska zadruga v Vrtojbi pri Gorici, pri kateri so večinoma včlanjeni, da jim preskrbuje krompir za seme. Prizadeti so Mii v letu 1911 vsied suše tudi vinogradniki v Brdih in na Vipavskem; bolje je za gorjane, ker prodajajo drago seno in krompir, vendar so pa imeli tudi ti prav majhen krompirjev pridelek „Iredentovee“ potegnil italijanske 'lafjikovedne-že. Po italijanskem Časopisju kroži vest d dogodku, ki ni brez humorja. V Pistoji se je nedavno pojavil mlad Človek, ki' se je izdajal za Tržačana in ki . jo trdil, da so ga avstrijske oblasti pregnale iz njegovega rojstnega mesta vsied politiČnijh ozirov. V, Pi-stoji je bil zaradi tega sprejet seveda nad vse gostoljubno. Dobil je denarja, kolikor ga je hotel, da bi mogel nadaljevati- v Italiji svoje Študije, dijaki: so prirejali zanj denarne zbirke in izdali so tudi oklice v ta namen na dijaštvo v drugih mestili. „{Preganjanemu patrijotu“ so dali priporočilna pisma na Bar-: zilaija in druge vplivne politične Osebnosti v Rimu. Možakar se je ravno pripravljal, da bi Kdpotoval v Rim. ko mu je namero preprečila neka malenkost: tiralica državnega pravdništva v njegovi domovini, ki pa ni bila Trst, temveč južna Italija! Ubogi pregnanec je bil ; nek kalabreški pustolovec, ki je znal pravilno ceniti svojo rojake ter razburiti njihovàjpa-triotična čustva. ; ; - • ••• • - -- - - • •• • K : j li. Ä M tf' Državni poslanci in njihovi volilci. Ravnatelj hmeljskih nasadov Tjeodor Gauba je imel pred nekaj dnevi v Žatcu shod, kjer je naravnost na klasičen; način opisRl sedanje razmerje med poslanci in volilci, Med drugim je povedal *to-le: Diržavni poslanec nima danes skoraj nobenega drugega defa, kakor da otroke, brate, sorodnike in druge znance svojih vodičev k državnemu kruhu spravlja. Za Studiranje vladnih predlog, ali so koristne ali škodljive, nima sploh časa. Nobeden noče več delati ali se obrti u-čiti, nihče noče več v zasebno službo in se samostojno v boj za obstanek vreči. Vse dere v držav,no službo in hoče od držafve svoje preskrbe. In poslanec, ki ne preskrbi vsak dan dvema ali tremi 'državnih služb in ne reši najmanj dvajset pisem, s katerimi ga prosilci za preskrbo prosijo, ta se sploh ne smatra več za poslanca ; volilci pravijo, da se ne briga za njih koristi in pri prihodnjih volitvah je lahko siguren, da propade. Dobri in spretni poslanci so samo tisti, ki so toliko in toliko ljudem državno službo preskrbeli. Ta izvajanja so sicer pretirana^ so pa žalibog precej resnična. Prostitutka umorjena v čevljarski delavnici, Iž Brna poročajo: V neki čevljarski delavnici se je pri-godil grozen slučaj. ISletni čevljarski vajenec Sima-ček je Sv navzočnosti svojega mojstra napadel 281etno prostitutko A. Koštialovo ter ji zabodel kuhinjski nož: v prsa. Ker je bilo zadeto pri tem srce, je Koštialova na mestu umrla. Morilec ji je nato ukradel 80 K ter pobegnil. Daleč pa vendar ni prišel, zvečer so ga že našli v bližnjem gozdu težko ranjenega. Pognal sije krogljo v prša. Prenesli so ga v bolnišnico in bo le težko okreval. Napad, ria baron Rothschilda. Iz Londona poročajo: Na barona Leopolda Rothschilda je bil dne 5. t. m. izvršen atentat. Tik pred 5. uro, ko je izsto-il baron Rothschild iz svoje hiše, je neki neznanec rikrat ustrelil na njega. Napadalca so aretirali. Baron Rothschild ni bil ranjen. — Drugo poročilo pravi: Policija rioče izdati imena napadalca na barona Rothschilda iz diplomatičnih ori rov. Prišel bo pred sodišče zaradi poskušenega umora. Kakor govore, je napadalec ruski žid, najbrže se gre za anarhističen napad. Baron Rothschild pravi, da se imenuje napadalec William Tibbett. Maščevanje odpuščene strežajke. V brookiin-skj otroški bolnišinici je umrlo sedem otrok na sumljivih znakih., Državno pravdnfštvo je konstatiralo, da je neka odpuščena strežkinja iz majščovanja zastrupila otroke. . Aubry umrl. Dne 5. t. m.; je umrl italijanski vrhovni poveljnik vojnega brodovja admiral Aubry, ob 2. url popoldne, im svoji povoljni 1 adi ji „Vitorio Emanuele“ v luki v Tarentu. Nadškof v Tarentu ga je previdel s srotola jstvi. Ministrski svet je priporočal kralju imenovanje podadmirala Faravellija naslednikom Aubryja. Tu Vam kažemo F e 11 er j e v rastlinski izvlečni fluid z znamko „Elsa-fluid“, ki je, kakor smo se sami prepričali, bol utešujoč, zdravilen, osve-ževalen, mišičje in kite krepilen, ki ozdravi slabosti udov ter učinkuje proti vnetju ! On uteši protinske živčne, revmatične bolečine, bodljaje, bolečine zob, glave, hrbta in | križa, utrujenost, oslabelost oči in glabovol, učinkuje poživljajoče in stori človeka, da kljubuje lažje raznim be- ■ te žnostim ter prepreči marši- 1 kako bolezen, katero povzroči prepih, prehlajenost, n. p. kašelj, hripavost, na- | hod, bolečine v vratu- — Pristen je le, ako ima" vsaka steklenica ,Feller1. 12 malih ali 6 velikih | ali 2 specialni steklenici. 5 K, 24 malih ali 12 Ivelikih ali 4 specialne steklenice 8 K 60 v, 48 malih I ali 24 velikih ali 8 specialnih steklenic 16 K s I poštnino vred. j Ob tej priliki tudi poudarjamo, da uporablja ! j na Tisoče ij udi proti bolečinam v žalodcu, krču, | I netočnosti, gorčici, tiščanju v želodcu, bljuvanju, T J slabostim, pehanju, napenjanju, zabasanju in razno-I vrstnim prebavnim težkočam s presenetljivim uspe-■ bom Fellerjeve odvajalne rhabarbara - kroglice z I znamko „Elsa“-kroglice. — 6 škatlic 4 K franko I in 12 škatlic 7 K 60 vin, franko. KK Pozor pred { I ponarejanjem! Pristen fluid in pristne kroglice se I dobe le' pod naslovom : ' • 1 " , -,. ; E, V. , dvorni lekar v Stubici, Elsastr.264 (Hrvatsko). Gospodiča«, za gostilniško obrt >poleg železniške poštuje, polnoletna, slovenskega in nemškega jezi _ k» vešča ter primerne zunanjosti in-z majhno kaucijo še sprejme z tl. aprilom. Plačilo po dćgovoru. ‘Ponudbe pod „gostilna“ na uredništvo. 262 Deklica oz, gospodična, slov. in nem. jezika v go«oru in pisavi vešča, ter ; mogoče v trgovini že malo priučena se sprejme takoj v trgovino na deželi v zvezi z poštnim uradom. Ponudbe pod „pošt** na uredništvo 283 flaivka cerkovnika in or 1111*09 ganista v Skoči-d lu na Koroškem se sakoj odda. Ce ilijanec predno t. Župnijski u-rad v Skočidolu p. P.dravlje na Koroškem 70 Molitvenike, rožne vence, podobice, križe različnih vrst, svetinj iz aluminiju*»« itd. itd priporoča Tiskarna sv. Cirila v Mariboru ob Dr. um nino in optionm stvari po vsaki ceni. :oil n flBrokol lllustr osoli lastni Gramofon« od 20 do 200 K. Nikiasta remont.-ura K 8*60 Pristna srebrna ura „ 7*— Original omega nra Kuhinjska ara Sndiljka, niklast Poročni prstani’ Srebrne verižic — ' ečletna jamstvi, -~ Nasi. Dietinger fiend. Feiirenbacb sirar in očalar 447 Marii» r, Goopook» ollOv 26 štopaj«» sistola« la ombra. Kjm Pridobivajte naročnike ! Zakaj Zato narbte in nsjag dneje pri Janko Artmanu v Sent Jurju Vaše potrebščine kupite gr* pri Artmanu ■m «ar S dobite lepo bla- go, dobite močno blago, dobite stanovitno blago, dobite vse po najnižjih cenah, je poštena postrežba, je pravična mera in vaga. Torajpejdite vedno k Janko Artmanu v i^ent «Tur ob južni železnici da si kupite vse potrebno blago za praznike in sveto birmo, kakor tudi vsakovrstno drugo blago, katero potrebujete. — Od 10. sušca do 5. junija bode v zgornjem nadstropju trgovske hiše JANKO ARTMANA v Sent Jurju velikanska razstava najnovejših svilnatih robcev, Dober zaslužek. Kedor bi hotel sodelovati pri važnem narodnogospodarskem podjetji ter si ob svojem prostem času kaj zaslužiti, obrne naj se do upravništva tega lista v zaprtem pismu, katero naj ima nadpis: „Narodnogospodarsko delo“. 62 \ Volneno blago j s za ženske obleke najno- J I vej še in naj cenejše pri | J Druškovic-u, Slovenj-gradec. f «MM*» - »♦««»« S T RAZ A. ■■■■■ .i..—i. a. alAti!.i.«.rr ■ M» Prevzamem vsa dela JP cekoracijske, slikarske in ^ pleskarske stroke, katera izvr-iiujem vestno in po najnižjih cenah. Mihael Dobravc * Celju ffe. ' Gospodska ulica 5. ^ Veletrgovina s špecerijo in z deželnimi pridelki Anton Kolenc Cüü S fü Graška ulica št. 22. Na debelo! Na drobno! iPitonvw/Yi»'4a se mora blago kupovati ILdLVIL je izgovorpri tujcih, ker Vam nudi domača zgoraj imenovana veletrgovina v vsakem oziru bogato in zelo povečano zalogo z vedno svežim Špecerijskim blagom, tako da zamore popolnima ustreči zahtevam cenj, gospodov trgovcev proti vsaki konkurenci, o čemur se lahko vsakdo sam prepriča, Če tudi z najmanjšim poizkusom in prosim za mnogobro-jen obistk. VeleČastitim gospodom duhovnikom ponudim voščene kakor tudi druge vrste sveč ter olje in kadilo za cerkve. Kupujem tudi vsakovrstne deželne in druge pridelke, kakor: oves, pšenico, suhe gobe, fižol, seno, orehe, vinski kamen itd., sploh vse po najvišjih dnevnih cenah. Kupim tudi vsakovrstne Vreče ter petrolejske in druge sode. Cenjenim kmetovalcem naznanjam, da imam v zalogi vsakolvrstna poljska in vrtna semena zanesljive kaljivosti, kakor pravo francosko lucerno, domačo deteljo, travo, ter čebuljček, fižol in krompir za sadit, bel, rumen ali rožen. Z;a krmljenje živine pa imam v zalogi riževo moko in otrobe v ceni od 9 do IS K per 100 kg. Poštna naročila se izvršujejo z obratno pošto. Velika narodna trgovina Karol Vanic, Celje Narodni dom. Na drobno! Na debelo Priporoča bogato in vedno na novo manufakturno blago, [kakor: sukno, platna vseh vrst itd. po najnižjih cenah. Opravo za krojače in šivilje izvanredno po ceni. Cene brez konkurence Šolidna in točna postrežba. T.aca /fAniAiN za sušenje hmelja se prodajo po zelo nizki ceni. Hmeljarji, ki nimate novih sušilnic, uporabite ugodno priliko za Dakup vrednih in dobro ohranjenih les. Resni kupci si j ih lahko ogledajo vsaki dan ; podrobne podatke daje restavrator kolodvorske restavracije v Žalen. 212 Stavbeni in umetni kliučavničar, oblast, koncesiomram" vodovodni instalater Ivan Rebek, G«U? Poljska ulica št. 14. Se priporoča zadrugam, občinam, korporacijam in zasebnikom za cenjena naročila, namreč za navadne kakor tudi umetno izdelane železne ograje, kakor tudi vrata, bodisi za vrte, dvorišča, cerkve, grobove itd., Stedilna ognjiSča vqph sistemov za zasebnike, gostilne ali zavode. Prevzamem napeljavo vodovodov iz studencev, vodnjakov s hidraličnimi vidri, tzde injem vsake vrste tehtnice, tudi premostite (Brücken-wagen), prevzamem iste kakor tudi uteže v poors vilo. Napeljujem strelovode ter prevzamem sploh vsa v mojo stroko spadajoča dela in izvršujem ista točno In solidno, vse po zmernih cenah. Na debelo! Veletrgovina s papirjem. Na drobno ! (Goričar iekUZvezna trgovina '. 7. I] Celje, Rotovška ulica štev. 2. J Goričar & Leskovš Celje : Graška ulica štev Tovarniška zaloga vsakovrstnega papirja, pisalnih in risalnih potrebščin.«* Lastna zaloga šolskih zvezkov, risank, risalnih skladov ter vseh tiskovin za nrade. Trpna s špecerijskim blagom Glavna slovenska zaloga velikanska izbira kranj. vrvarskega blaga kakor: štrang, ujzd, vrvi, vrvi za perilo, mrež za seno in za o-:* troške postelje itd. itd. :: Sprejema se vse pod to stroko spadajoča dela kakor: vrvi za zvonove, dvigalnice in transimsije. ■: Pozor Slovenci 1 Ivan Ravnikar Trgovina z moko in dežel, pridelki Gpaška cesta. 21. Glavna slovenska zaloga suhih in oljnatih barv, čopičev, fimiza in :: lakov. :: Zaloga nagrobnih in voščenih sveč, : Zaloga vseh rudniških voda. : Priporočam sveža, deteljna, travna, poljska, vrtna in cvetlična kaljiva :: semena. 22 Na drobno ! Točna in solldLaa postrežfba. I Na debelo ! JUDSKA Hranilnica in Posojilnica v Celju pegiBtPOvana zadruga z neomejeno zavezo v lastni hiši (Hotel „Pri belem volu“) v Celju, Graška cesta 9, I. nadstr. obrestuje Hranilne vloge po 47_*% brez odbitka rentnega davka. Sprejema hranilne knjižnice drugih zavodov kot vloge, ne da bi sa obrestovanje prekinilo. Daje vložnikom na dom brezplačno hranilne nabiralnike. Sprejema po sejnem sklepu vloge na tekoči račnn » in jih obrestuje od dne vložitve do dne dviga. ux>aduje vsak torek in petek dopoldne. Prošnje se sprejemajo in pojasnila dajejo \ ak dan, izvzemši praznike, dopoldne od 8. do 12 ter od 3. do 6. ure pop. Za vplačila po pošti se daiejo zastonj postno hra-nilnične položnice št. 92465. Telefon ima št. 8. Za brzojave zadostnje na?lov : Ljudska posojilnica Celje. posojuje na zemljišča po 5% do 5 72%? z amortizacijo ali brez nje, na zastavo vrednostnih listin in na osebni kredit pod ugodnimi pogoji. Konvertuje vknjižene dolgove pri drugih zavodih in izterjuje svojim članom njih terjatve. Prošnje in listine za vknjižbo dela brezplačno, stranka plača le k'leke. JCaÉvflfr tiÄnoAxv hxsùów&j/jxüaccu Xs>«a» 20 Xe£/ slßAifWü ImMQj, ($jmùhsxv jncAmwÀsàuksw&ì jpwnww &v£t Le pristna s to lei 61! varstveno znamko Rösler-jeva voda za zobe je najboljša za zobe. Dobi se povsod. Steklenica 72 h. Podružnice : Špšiet, Celovec, Trst, Sarajevo in Gorica : Centrala: Ljubljana Delniški kapital: g milijon kron. Rezervni zaklad čez i€ S00.000 obrestuje vloge na vložne knjižice po 9CT od dne vloge do dne dviga. Rent. davek plačuje banka iz svojega. čistih Razpošiljanje blaga po vseh delih sveta. Vsak Slovenec zahteva moj covi veliki cenik, [katerega dobi zastonj in poštnine prosto. Na tisoče zahvalnih pisem sem prejel vsled dobre in“poštenekpo-strežbe. ' H. K0L0SEUS izvrstne m v vsakem ozira nedosegljive peči iz železa, emaila, porcelana, majolike za gospodarstvo, hotele, restavracije itd. — Naprave za kuhinjo s soparam, s plinom in pečina plin, trpežne irske peči. Dobe se v vsaki ravini, kjer ne, se pošljejo takoj. Zahtevajo se naj riginalni Kolosens-štediiniki in manj vredni izdelki naj se vračajo. Ceniki zastonj. 194 za ženske in sukno za možke obleke zadnje mode razpošilja [najceneje jugoslovanska razpošiljala IR. Sterinecki v Celju št. 301. Vzorci na zahtevo poštnine prosto. Ni treba si glavo treti ! “it Najboljše špecerijsko bis go, zanesljiva kaljiva vsakovrstna semena voščenih Jin drugih vrst sveč, dobivate zajamčeno solidne postrežbe pri staroznani tvrdki fllllan Hočevar Celje tik farne cerkve. Svoji k svojim! Priporoča se naj večja in najcenejša svetovno pripoznana slovenska trgovina 95 v RAFAEL SALMIČ v Celju NARODNI DOM. Ogromna zaloga vsakovrstnih pravih švicarskih n?, slatnine, srebrnine in optičnih predmetov. _ Najnižje cene, postrežba točna. Mali dobiček, = dobro ime! Oblastveno potrjeni in zapriseženi civilni — _ . zemljemerec (geometer) G»&°»Grubitsch Maribor ob Dr. üarifin® ulica 10 (nasp. c.kr.okr. sodniji) si dovoljuje slav. občinstvu naznaniti, daje prevzel tehnično pisarno oblastveno potrjenega in zapriseženega civilnega zemljemerca Karola Hamtich«» v Mariboru. Priporoča se v zanesljivo izpeljavo vseh v to stroko spadajočih del, kakor: delitev polja in gozdov, parceliranje, reguliranje potokov, potov in cest, postavljanje mejnikov, kakor izkazuje katastralni (davčni) načrt. Pri mejnih razprtijah ter delitvah posestev zadostuje dopis katastralne občine in dotično štev. parcele. Izdeljuje občinske načrte (mape) s parcelnimi zapisniki, kakor tudi načrte posameznim posestnikom. Načrte pri dovoljenih (koncesioniranih) vodnomočnih stavbah itd. itd. 272 Telefon šf, 170. Brzojavni naslov : Geometer GrubifSCfr Maribor. Katoličani! Slovenci! H kateremu krojaču se naj obrnemo? K Jos. Macuh Maribor, Stolaa ulica 5 nasproti Ljudski posojilnici. Priporoča se preč. duhovščini in sl. občinstvu za obilen obisk; osobito se priporoča gosp. abiturientom in maturantom za izdelovanje modnih salonskih oblek. Zagotavljam točno in pošteno postrežbo. Cene primerne Zaloga črnega- in modnega blaga, iz solidnih tovarn. 100 Met. Cent. v bale spre-šanega in s svilom zvezanega je na prodaj v župnišča : Novacerkev, pošta Vojnik. Cena 7 kron. Veliko presenečenje! Nikdar več take pril ke ! 600 komadov le sa 4 K. Ena krasna pozi preci z. ura na sidro z verižico vred, dobro ido-ča, Slet jamstvo, moderna svil nata kravata za gospode, H komade finih žep robcev, 1 lep prstan za gospode z imit. dragim kamnom, 1 krasna garnitura za ženksi lišp, in sicer lep kolir iz orient, biserov, mod lišp za dame s pat. sponko, 2 eleg zapestnici za dame, en par uhanov, 1 krasno ogledalce, 1 denarnica iz usnja, 1 par gumbov za zapestnice, duble, krasen album za razglednice z najlepšimi mesti 3 jux predmeti za smeh, 20 komadov koresp. predmetov in še 500 za v hiši rabljivih predmetov. Vse skupaj z uro vred, ki je sama vredna tega denarja, stane 4 K. Pošlje se po povzetju ali če se denar naprej pošlje po dunajski osred nji razpošiljalni Ch. Jungwirth, Krakov Nr. A/27 O. če se naročita 2 zaboja se če priloži brezplačno 1 prima angl. britev. — Če kaj ne ugaja se denar vrne. 66 Telecast, duhovščini Ne cenik, napolnjen s spričevali, Le solidno delo naj delavca hvali. in dragemu p. n. občinstvu se uljudno* priporočam za napravo podobarskih, pozlatarskih in slikarskih del, za napravo in prenovlj* nie oltsijev, tabernakelj e v, božjih grobov, spovednic itd. Izdelnjnn tudi lepe podobo iz lesa, kamna in malca (gipsa) fino slikane po najnižji ceni. Prevzamem tudi izdelovanje boljšega pohištva, klečalnike in dr. za zasebno rabo. Priporočam se tudi slav društvom* za napravo gledaliških odrov in dekoracij. Solidno delo! Cene primerne! Načrti, dogovori in proračui brezplačno! Z velespošiovanjem Davorin Lubej, delavnica sa cerkvena dela Zaverše pošta Grobelno. Posestvo ! lepo ležeče, v tinjski fari, 12 johov zemlje, vinograd,, njive, travnik in gozd, hiša in gospodarsko poslopje* vse v dobrem stanju, se pod ugodnimi pogoji proda» Ako ima dotični K 2.000 lahko kupi, ker je drugo v-knjiženo. Vse natančneje pri Alojziju Pinterju v Slovenski Bistrici. 25S I mAil. Za na dom, za fante il® bClflClv ZCsSBMSOK* kleta že od 14. leta naprej-Kdor želi delati za mene predmete, pri katerih se lahko zasluži 20 d° 40 vinarjev na uro in to brez posebne učenosti. Kdor želi pojasnila in vzorec od dela naj pošle 60 vin. v znamkah, katere se mu pa vrnejo ako delo sprejme. Izrezljarska trgovina, trg Lemberg, Šmarje pri Jelšah. Schlüter- kruh redilen, lahko prebavljiv, okusen, ostane dolgo svež, lep kruh in cen. Izdeluj'e 14 pekarna Berner Koroška cesta, filialka v Tegetthoffovi ulici. Podružnica Ljubljanske Kreditne Banke v Celju. Rent. davek plačuje