OSREDNJA 1 knjižnica I
»CELJU H
Izdaja GIF »INGRAD« Celje, v	nakladi
2.200 izvodov. Časnik urejuje	uredni-
ški odbor. Odgovorni urednik	Franjo
Čevnik, urednik Mojca Jagrič,	tehnič-
ni urednik Vili Šuster.	
Prispevke sprejema uredništvo	časopi-
sa. Rokopisov in slik ne vračamo.	
Tisk: »Papirkonfekcija« Krško.	
Po mnenju izvršnega sveta SRS, Se-	
<retariata za Informacije je	časnik
oproščen davka na promet proizvodov.	
(Št. 421-1 /72. z dne 16. 7.	1974).
4. JULIJ
Posvečen je vsem tistim, ki so se s puško v roki ali kako drugače aktivno vključili v boj za svobodo - V tem boju je zmagalo srce, zmagala je zavest in zmagal je poziv komunistične partije na borbo proti sovražniku. Borbeni duh naj prevladuje tudi danes, čeprav smo puško zamenjali z lopato, strojem, peresom, učenjem, znanjem . . . Naj živi DAN BORCA!
DAN GRADBINCEV
V nedeljo, 4. junija smo slovenski gradbinci praznovali letos svoj praznik v primorski vasi Renče pri Novi Gorici. To je vas delavcev — zidarjev.
Prav gradbinci iz Renč so znani revolucionarji, ki so zbirali izkušnje po raznih evropskih deželah in se borili v sindikatih za pravice delavcev. Kot taki so tudi vedeli, kje jim je mesto v času druge svetovne vojne, saj so se v velikem številu aktivno vključili v narodnoosvobodilno vojno. Zaradi take preteklosti je bilo kaj lahko odločiti, da bo proslava gradbincev letos v Renčah.
Svečanega zbora v Renčah so se udeležili številni predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vodilni delavci in športniki Ingrada. Na slavnostni prireditvi je imel govor predsednik Republiškega odbora sindikata gradbenih delavcev Slovenije, Lojze Cepuš, ki je v svojem govoru dejal, da letošnji tretji junij — Dan gradbincev — praznujemo v znamenju novih še popolnejših socialističnih samoupravnih odnosov. Značilno za današnji dan je vsesplošna družbenopolitična akcija samoupravno in politično angažiranje delovnih ljudi.
Franjo Čevnik
Od kongresa do kongresa ZKJ* ^
KONGRES SKJ
Republiškim kongresom Zveze komunistov in kongresoma Zve z e komunistov v obeh pokrajinah je te dni sledil enajsti kongres Zveze komunistov Jugoslavije. Torej, leto novih spodbud za nadaljnjo krepitev našega samoupravnega socialističnega razvoja in utrditev avantgarde delavskega razreda — Zveze komunistov Jugoslavije.
V obdobju od desetega kongresa ZKJ do danes so bili doseženi pomembni uspehi pri uresničevanju njegovih dokumentov za vsestranski socialistični razvoj naše domovine. Tako so priprave na enajsti kongres ZKJ okrepile idejnopolitično aktivnost, razen tega pa je bil to čas, ko smo realno in kritično ocenili rezultate in izkušnje v boju za razvoj in dosledno uveljavljanje samoupravljanja na vseh področjih dela in življenja naših delavcev ter občanov.
Centralni komite ZKJ je v februarju sprejel teze za pripravo stališč in dokumentov za enajsti kongres ZKJ. Sestavni del tez je bila tudi razprava o smeri razvoja političnega sistema socialističnega samoupravljanja (Edvard Kardelj). V tezah so bili prikazani glavni rezultati, težave in problemi preteklega obdobja pa tudi smeri aktivnosti in naloge ZKJ ter drugih socialističnih samoupravnih sil v naslednjem obdobju.
Z razvojem družbenega sistema, katerega osnove so zapisane v ustavi in zakonu o združenem delu pa tudi v sistemskih rešitvah, so ustvarjeni pogoji, v katerih delavci razpolagajo z dohodkom v temeljnih organizacijah združenega dela. Tako postaja dohodek vse bolj prvi motiv uspešnega gospodarjenja in združevanja dela ter sredstev kot materialna podlaga pravic delavcev, da odločajo o pogojih in rezultatih svojega dela ter o vseh družbenih zadevah. V tem je tudi poglavitni smisel družbene opredeljenosti za TOZD in za njihovo dohodkovno povezovanje. Tako nastajajo pogoji, ki spodbujajo večjo zainteresiranost in motiviranost delavcev v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela za stalno povečanje dohodka, za združevanje dela in sredstev pa tudi sredstev za hitrejšo rast produktivnosti dela — za reševanje vprašanj življenjskega in delovnega položaja delavca v naši družbi. Vzpostavljeni so samoupravni mehanizmi ekonomskih povezav in odnosov, ki omogočajo in spodbujajo povezovanje delavče-
vih interesov v TOZD in skupnosti s skupnimi interesi celotnega združenega dela in s splošnimi družbenimi interesi.
V usklajevanju interesov delovnih ljudi in samoupravnih organizacij v naši družbi se čedalje bolj uveljavlja in potrjuje samoupravno sporazumevanje in družbeno dogovarjanje, kot glavna značilnost sistema socialističnega samoupravljanja pri planiranju in v reprodukciji. Vse to kot smer učinkovitega usklajevanja interesov v združenem delu in reševanju družbenoekonomskih problemov. Tako smo s samoupravnim interesnim organiziranjem ustvarili takšno podlago za razvoj družbenih dejavnosti, ki je zasnovana na svo-
bodni menjavi dela delavcev iz neposredne proizvodnje z delavci, združenimi v dejavnosti, ki temelji na skupnih načrtih in programih razvoja.
(Nadaljevanje na 2. strani)
INGRAD
Š EST N A J STIC
PRVAK
Številna bera lepih pokalov s ŠIG 78.
Dosežena je dinamična gospodarska aktivnost v celoti in na posameznih gospodarskih področjih, posebno z rastjo industrijske in kmetijske proizvodnje. Družbeni proizvod v gospodarstvu je rasel po povprečni letni stopnji 5,9 odstotka od leta 1974 do leta 1977. V družbenem sektorju za 6,5 odstotka. Industrijska proizvodnja je v povprečju povečana v zadnjih letin za 7,5%. V stalnem vzponu je tudi razvoj drugih dejavnosti. Zato se je povečala zaposlenost v času od 1974. do 1977. leta za 832.000 ljudi. Bistveno se je zmanjševal odhod naših delavcev v tujino, povečalo pa se je njihovo vračanje in zaposlovanje doma.
Ob vse večji kmetijski proizvodnji so bili tudi na tem področju doseženi izredni rezultati. Povečal se je pridelek pšenice, prav tako sladkorne pese. Tako, da zdaj v glavnem teh pridelkov ni treba več uvažati. Vrh tega kaže, da bomo lahko celo povečali izvoz hrane.
Zagotovljena je stalna rast življenjskega standarda delovnih ljudi. Okrepila se je njihova materialna in socialna varnost. Četudi so bile v zadnjih letih večkrat prisotne splošne krize svetovnega ekonomskega sistema, se je naša država razvijala dinamično, razširila je blagovne menjave in druge oblike sodelovanje s številnimi državami, še posebej z neuvrščenimi in z državami v razvoju.
V zadnjih letih so bili vloženi veliki napori za stabilizacijo gospodarskih gibanj, za zmanjševanje stopnje inflacije ter za večjo produktivno in racionalno delo ob sodobni tehnologiji in racionalnem izkoriščanju naše mehanske opremljenosti.
Vsi ti in še drugi uspehi so bili doseženi s prizadevanji vseh delovnih ljudi v TOZD in v drugih družbenih dejavnostih v naši celotni domovini.
Tako, kot doslej, nas tudi v prihodnje čakajo pomembne naloge na vseh področjih našega dela in življenja. Tu velja predvsem opozoriti na gospodarski razvoj, na mednarodno sodelovanje, zatem doma tudi na socialno politiko, na splošni ljudski odpor, družbeno samozaščito, narodno zaščito itd. Tu je še stanovanjska politika (v zadnjih treh letih je bilo na novo zgrajenih 597.000 stanovanj), nadalje aktivnost in vloga Zveze komu-
nistov pri graditvi političnega sistema socialističnega samoupravljanja, pri dograjevanju samoupravne demokracije, pri doslednem uveljavljanju delegatskega sistema v združenem delu itd. Na tem področju dobivajo družbenopolitične organizacije posebno vlogo, zlasti sindikati, Zveza socialistične mladine in druge, ki bodo morale imeti odločilni vpliv v delegatskem odločanju na vseh ravneh.
Pomembno mesto bodo v naslednjem obdobju imeli družbeni sveti v delegatskem sistemu ter izvršni in samoupravni organi s konkretnimi nalogami in neposredno odgovornostjo za njegovo izvrševanje.
Na vsa omenjena in druga področja so vezane naloge vseh subjektivnih sil za dosledno uresničevanje dokumentov enajstega kongresa ZKJ, torej pri graditvi socialističnega političnega sistema. Vsi dokumenti, ki so bili sprejeti v javni razpravi, tudi z dopolnitvami, so spodbudili interes delavcev in njihovo ustvarjalnost. Zato se morajo dosledno uveljavili delegatski in samoupravni odnosi v združenem delu. Družbenopolitične organizacije so dolžne, na čelu z Zvezo komunistov, zagotoviti po goje za uveljavljanje in uresni čevanje kongresnih dokumentov Prepričan sem, da je naša de lovna organizacija kot celota na
pravila velike korake naprej v času od desetega kongresa ZKJ do danes, ker so družbenopolitične organizacije, samoupravni organi in strokovne službe uresničevale dokumente desetega kongresa ZKJ. To so ugotovitve, ki dajejo solidne temelje, da bodo tudi sklepi in naloge enajstega kongresa ZKJ v Ingradu dosledno uresničeni. To bo seveda omogočilo hitrejši razcvet naše delovne organizacije kot celote in seveda na gospodarskem samoupravnem in družbenopolitičnem področju. To pa hkrati tudi pomeni močnejše angažiranje slehernega člana naše delovne skupnosti.
Franci Vrbnjak
Uresničevanje proizvodnih programov
Sestavki, ki se bodo redno pojavljali v glasilu Ingrada imajo namen, da na najbolj neposreden način informirajo slehernega člana kolektiva kako uresničujemo naloge, ki smo si jih zadali na začetku leta v gospodarskem načrtu.
Ob temeljiti analizi potreb tržišča, kapacitet delovne organizacije, delovne sile, dosedanjih rezultatov, so si temeljne organizacije gradbene operative zastavile proizvodne programe v naslednjem obsegu (v 000 din, indeks v oklepaju je planirani porast obsega proizvodnje v primerjavi s predhodnim obdobjem);
Celje 285,000 (123), Laško 103,000 (141), Šentjur 115,000 (142), Slov. Konjice 178,000	(142), Žalec
183,000 (161), Ljubljana 228,000 (109), Rog. Slatina 160,000, ki se je konec leta vključila v DO GIF Ingrad.
Kot vidimo, so si temeljne organizacije gradbene operative zastavile obsežne proizvodne programe z izjemo TOZD GO Ljubljana, ki opravlja svoje delovne naloge na tržišču z izredno močno konkurenco in presežkom gradbenih kapacitet. Indeks povečanja planiranega obsega proizvodnje v TOZD GO Žalec 161 gre seveda na račun priključitve TOZD Gradbeništvo Žalec v DO GIF Ingrad oziroma TOZD GO Žalec.
Tako obsežen proizvodni program zahteva od vseh temeljnih organizacij kar največje sodelo-
vanje, še posebej, ker se pojavljajo na nekaterih področjih, na katerih delujejo naše TOZD, presežki kapacitet, drugje pa pomanjkanje del.
Temeljne organizacije drugih dejavnosti pa so planirale naslednji obseg:
Mehanizacija 125,000 (133), IGM Medlog 178,500 (127), Proizvodni obrati 73,900 (izločena lesna dejavnost kot samostojna TOZD), Lesni obrati 31,800, Projektivni biro 12,150 (107) in Delovna sku-
pnost skupnih služb 72,795 din, ki vključuje tudi bivšo TOZD Družbeni standard.
Skupno planirani obseg proizvodnje (bruto produkt) je 1,746,645 (140). Seveda planirano 40 % povečanje ne bo v celoti rezultat toliko povečane produktivnosti. Upoštevati moramo tudi porast cen, večje število zaposlenih in priključitev dveh TOZD (Gradbeništvo Žalec in Gradbeništvo Rog. Slatina).
V nadaljevanju bomo z enostavno tabelo z indeksi prikazali dejansko izvrševanje zadanih nalog TOZD gradbena operativa za obdobje januar — april 1978.
TOZD	Bruto produkt	Tuje storitve	Lastna proizvod.	Osebni dohodki	Režija TOZD
Celje	155	124	172	103	85
Laško	139	110	157	96	85
Šentjur	120	70	154	103	92
Konjice	104	44 '	157	82	80
Žalec	126	66	181	92	118
Ljubljana	91	77	101	71	74
Rog. Slatina	107	80	120	90	111
Gradb. oper.	121	81	148	92	94
Umrl je Franc Stergar
V zaključnih pripravah pred izidom našega glasila nas je pretresla žalostna vest. V petek, 23. junija je umrl Franc Stergar, dipl. stroj, ing., star 46 let, do letos direktor temeljne organizacije IGM Medlog.
Bolezen mu je onemogočala nadaljnje opravljanje te odgovorne funkcije, zato je februarja prevzel naloge svetovalca v investicijskem oddelku DO Ingrad.
Njegovo zdravje pa je bilo vse šibkejše in odločil se je za operacijski poseg, ki so mu ga opravili v Švici. Vendar tega napora ni vzdržal.
Smrt je neizprosna. V tem mesecu smo spet izgubili priznanega strokovnjaka in aktivnega družbenopolitičnega delavca.
V gospodarskem načrtu je predvideno, da bo gradbena operativa po prvih štirih mesecih dosegla 26% planiranega obsega proizvodnje (dinamika proizvodnje). Ostale TOZD pa naslednjo dinamiko:	Mehanizacija 24 %,
IGM 25 %, Proizvodni obrati 26 %, Lesni obrati 31 % in Projektivni biro 33 %. Navedeni procenti dinamike so nastali na osnovi dolgoletnih opazovanj gibanja proizvodnje, seveda ob normalnih oziroma povprečnih tržnih kot tudi vremenskih pogojih. Iz indeksov v tabeli je razvidno, da razen temeljne organizacije GO Ljubljana vse TOZD precej presegajo planiran obseg proizvodnje za prve štiri mesece. Kljub nedoseganju planiranega obsega proizvodnje pa so po-
slovni rezultati te TOZD zelo ugodni, saj je koriščenje ostalih proizvodnih faktorjev zelo racionalno. Naslednji zanimiv pokazatelj je indeks koriščenja planiranih osebnih dohodkov, ki kaže, da TOZD ne presegajo planiranih osebnih dohodkov, se pravi, da se tudi v gradbeni ope-rativi vse več del normira. Zelo spodbuden je indeks koriščenja režijskih stroškov. Samo TOŽD Žalec in TOZD Rogaška Slatina presegata predviden obseg režijskih stroškov, vendar je preseganje obsega proizvodnje dosti višje od preseganja stroškov.
V ostalih TOZD združenih v DO GIF Ingrad pa je doseganje planiranega obsega proizvodnje naslednje:
TOZD	Bruto produkt	Tuje storitve	Lastna	Osebni proizvod, dohodki		Režij. stroški
Mehanizacija	149	157	149	167	69
IGM Medlog	174	130	174	139	73
Proizv. obr.	119	107	120	128	83
Lesni obrati	116	232	115	108	86
Projekt, biro	132	85	139	104	77
Druge dejav.	150	128	151	140	75
(Nadaljevanje z 2. strani) Podobne ugotovitev, kot veljajo za Gradbeno operativo, bi veljale tudi v ostalih TOZD. Le v Mehanizaciji in Proizvodnih obratih so osebni dohodki nekoliko višje preseženi kot obseg proizvodnje, kar pa je razumljivo zaradi samega značaja dela, saj je nadurno delo precej preseglo planirani obseg.
Delovna skupnost skupnih služb, ki vključuje strokovne sektorje, glavno skladišče, izobraževalni center in bivšo TOZD Družbeni standard, je dosegla stroške ravno v višini planiranih.
Naslednja tabela je zbir posameznih dejavnosti v zbir delovne organizacije.
TOZD	Bi uto luzu	produkt	Tuje storitve	Lastna proizvod.	Osebni dohodki	Režij. stroški
Gradb. operativa 121	81	148	92	94
Druge dejav.	150	128	151	140	75
Delovna skup.	100	—	100		
Delovna organiz. 127	83	146	112	86
Če smo ugotovili, da posamezne TOZD dosegajo zelo ugodne proizvodne in iz tega izhajajoče poslovne rezultate, je jasno, da velja ista ugotovitev tudi za delovno organizacijo kot celoto. Preseganje skupnega planiranega obsega proizvodnje je 27 %. Nekoliko pod planom so tuje storitve, kar pa je razumljivo zaradi samega začetka gradenj (večina objektov je v začetnih fazah gradnje). Zaradi tega je indeks preseganja obsega lastne proizvodnje 146. Osebni dohodki le malo presegajo planiran obseg kljub bistveno večjemu obsegu proizvodnje, medtem ko je indeks koriščenja režijskih stroškov 86.
Kje so vzroki za tako dobre proizvodne rezultate:
—	kot prvo dokaj ugodna tržna situacija,
—	ugodne vremenske razmere zlasti v zimskem času,
—	in ne nazadnje boljše koriščenje kapacitet (povečana produktivnost, uvajanje nove tehnologije ...).
Kljub rahlemu pesimizmu v začetku leta glede planiranega obsega proizvodnje, lahko že danes z veliko mero verjetnosti trdimo, da bomo zastavljene naloge izvršili, seveda s prizadevanjem vseh, ki združujemo delo v delovni organizaciji GIF Ingrad.
Ivo Steble, dipl. oec.
CELJE - CELJE - CELJE - CELJE
Izvršni svei vztraja
Izvršni svet celjske občinske skupščine je na eni svojih zadnjih sej med drugim razpravljal tudi o gradnji stanovanj v občini v letošnjem letu. Po programu bi morali zaradi zaostanka v zadnjih dveh letih samo letos dobiti 765 stanovanj v družbeno usmerjeni gradnji. Poznejši razgovori so opozorili, da bo moč doseči številko 660 stanovanj. Na koncu vseh koncev pa je tudi ta cilj v nevarnosti.
V končni besedi so člani izvršnega sveta vztrajali pri izpolnitvi zastavljenega in sprejetega načrta. Zato bo izvršilni organ občinske skupščine zahteval od vseh gradbenih kolektivov, torej tudi od našega, da sporočijo, kaj so napravili, da bo načrt uresničen.
Pitne vode bo dovolj
To je osnovna misel poročila, ki ga je pripravilo Komunalno podjetje Celje oziroma njegova temeljna organizacija združenega dela Vodovod. Sedanji viri dajejo povprečno okoli 235 do 270 litrov vode na sekundo. Poraba pa je okoli 220 litrov. Z ureditvijo novih zajetij pa se bo ta vir še povečal.
Ne glede na to optimistično napoved, je izvršni svet celjske občinske skupščine terjal od komunalnega kolektiva natančnejše podatke o sedanji in perspektivni preskrbi Celja s pitno vodo. Kajti sedanji viri bodo premajhni že čez nekaj let. Zato bo treba pravočasno opraviti vsa dela za zagotovitev novih virov, to pa je na območju Gornje in Spodnje Savinjske doline pa tudi na predelu od Pečovnika do Resevne.
Nova družbena priznanja
Delegati vseh treh zborov celjske občinske skupščine bodo na tretjih ločenih sejah v novem mandatnem obdobju razpravljali tudi o podelitvi nekaterih novih občinskih družbenih priznanj. Gre za priznanja, ki jih občinska skupščina podeljuje ob prazniku občine, dvajsetem juliju.
Po predlogu naj bi aktivna družbenopolitična delavka Olga Vrabič dobila priznanje častnega občana občine Celje. Za letošnje Šlan-drove nagrajence so predlagani: Delovna organizacija Aero, Pedagoški šolski center, Godba na pihala Železničarskega prosvetnega društva »France Prešeren«, Krajevna skupnost »Slavko Šlander«, dipl. inž Jože Ceršak, ravnatelj Tehniške šole in dipl. mz. Antom Zimšek, predsednik kolegijskega poslovodnega organa Razvojnega centra.
Kot vsako leto, bodo tudi letos podelili deset »Priznanj samoupravljalo!«. Med predlaganimi je tudi član naše delovne organizacije ' Franc Berginc, sicer direktor kadrovsko-pravne službe.
Se naprej na čelu kolektiva Ingrad
PRELEC MARJAN, dipl. gr. ing. ponovno imenovan za glavnega direktorja.
Delavski svet delovne organizacije Ingrad je na zasedanju dne 29. maja t. 1. na predlog razpisne komisije ponovno izbral za glavnega direktorja GIP »Ingrad« Marjana Prelca, dipl.gr.ing.
Ob ponovnem imenovanju so delegati delavskega sveta ugotovili, da je ing. Prelec v teku svoje mandatne dobe štirih let izredno uspešno opravljal naloge glavnega direktorja. Pri svojem delu je bil izredno požrtvovalen in aktiven na vseh področjih dela. Tako je bil povsod in ob vsakem dnevnem času, to je izven rednega delovnega časa in ob dela prostih dnevih, prisoten kjer je bila njegova navzočnost in strokovna pomoč potrebna, da je pomagal in interveniral, vse v namenu, da bi proizvodnja kar najbolje tekla, da bi izpolnili pogodbene obveznosti v zadovoljstvo investitorjev, da bi delali kar najbolj smotrno zaradi ustvarjanja dohodka, dviganja produktivnosti in razvoja ter ugleda delovne organizacije Ingrad.
V zadnji mandatni dobi se je iz enovitega podjetja Ingrad reorganiziral v temeljne organizacije združenega dela. Bile so o-pravljene integracije, s čimer se je število zaposlenih povečalo za več kot eno tretjino.
Ing. Prelec je pravilno ocenil nujno potrebo po določenih u-krepih v Ingradu, da bo le-ta lahko konkuriral drugim gradbenim podjetjem in si zagotovil tudi razvoj. Tako je storil vse, da je bil vpeljan lasten »montažni sistem Ingrad«, uporaben za gradnjo proizvodnih, poslovnih, družbenih in drugih objektov. Obseg proizvodnje se je povečal v zadnjih štirih letih za skoraj trikrat, vrednost osnovnih sredstev pa za več kot štirikrat. Prav zaradi uspehov pri poslovanju v zadnjih letih, je delovna organizacija Ingrad med vodilnimi v Sloveniji na vseh področjih, kar gre velika zasluga prav ing. Marjanu Prelcu. Ing. Prelec je tudi na prejšnjih delovnih mestih zelo uspešno delal, za kar je prejel številna priznanja med drugim tudi nagrado Borisa Kraigherja, Orden zasluge za narod s srebrno zvezdo, Orden s srebrnim vencem predsednika SFRJ itd.
Ob ponovnem imenovanju se je ing. Prelec zahvalil delegatom za zaupanje in zagotovil, da se bo tudi v bodoče trudil, da bi Ingrad s svojimi temeljnimi organizacijami dosegel kar naj večje uspehe.
Predvsem gre za razširitev obsega proizvodnje ter hkrati za tržno ekspanzijo in trajno doseganje boljših poslovnih rezultatov na podlagi boljše produktivnosti in ekonomičnosti.
Posvetil pa bo tudi skrb komercialni politiki, vpeljevanju novih tehnologij in novitet v proizvodnji, nabavi mehanizacije in opreme, povezovanju in usklajevanju poslovanja med temeljnimi organizacijami z dohodkovnimi odnosi. Pri svojem delu se bo naslanjal na odločitve organov upravljanja in družbenopolitičnih organizacij.
Vsi člani kolektiva Ingrad podpiramo razvojne cilje ing. Prelca in se bomo trudili, da bomo opravili v tej veliki družiin vsak svoje naloge.
Franjo Čevnik
Nova imenovanja
Zaradi organizacijskih sprememb nekaterih TOZD je prišlo do nekaterih kadrovskih sprememb vodilnih kadrov in sicer:
Po organiziranju nove TOZD Lesni obrati je bil za direktorja te TOZD, na seji DS 23. 3., imenovan Rafko Funkl, prejšnji direktor TOZD Proizvodni obrati. Za opravljanje del in nalog direktorja TOZD Proizvodni obrati je delavski svet te TOZD na seji dne 17. 4. 1978 imenoval Jožeta Pintarja. Po odhodu ing. Stergarja na drugo delovno dol-
žnost pa je delavski svet TOZD IGM Medlog na seji dne 4. marca imenoval za direktorja te TOZD ing. Staneta Zagodeta.
Kadrovske spremembe so bile tudi v TOZD Šentjur in TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina. Zaradi neurejenih razmer v TOZD Gradbeništvo Rogaška Slatina je bil imenovan Anton Aškerc za vršilca dolžnosti direktorja te TOZD, po njegovem odhodu iz TOZD GO Šentjur pa je bil imenovan za vršilca dolžnosti direktorja TOZD GO Šent-
jur Marjan Kotnik.
Ivica Bezlaj
FRANC BERGINC — predsednik skupščine
Kot v preteklem mandatnem obdobju, bo Franc Berginc, direktor Kadrovske-pravne službe naše delovne organizacije, tudi v prihodnjih štirih letih predsednik skupščine Samoupravne izobraževalne skupnosti za občino Celje.
I ng r a d 3
Iz naših TOZD - Iz naših TOZD
Vztrajnost prihaja
Q	d Q | čl TOZD GO LJUBLJANA
V ljubljanskem gradbenem bazenu smo že skoraj 19 let in prav vseeno je, ali imamo poleg imena naše TOZD napisano Celje ali katerikoli drugi kraj. Raziskati moramo na kraju samem, ugotavljati, kje so v našem delu pomanjkljivosti, katere so in kako jih bomo odpravili. Ugotoviti moramo, kako se počuti naš delavec, kaj in kako lahko dela in kako prevzema odgovorne naloge na gradbišču. Zato sem bil zelo vesel vabila uredništva, da napišem nekaj o našem delu. Dogovorili smo se — tako kot se za vse druge naloge in opravila — da bosta ing. Bizjak in tovariš Režek pripravila podatke o zanimivih novostih gradbišč, ki jih vodita, tovariš Škulj pa bo' pri tem pritiskal na sprožilec fotoaparata — in delček naše TOZD je pred vami.
VZGOJNO VARSTVENA USTANOVA, BLAGOVNA HIŠA IN INDUSTRIJSKA CONA
Objekt VVZ Koseze za 168 otrok s pokrito površino 1200 kvadratnih metrov je zadnji iz programa prvega samoprispevka. Varstveni objekt ima tri trakte — za jasli, vrtec in gospodarsko dejavnost ustanove.
Poleg pokrite površine bomo uredili tudi 4000 m2 igrišč in zelenic. Delavci naše TOZD izvajajo dela do polne funkcionalnosti po sistemu na ključ. Sredi oktobra preteklega leta je bil začetek, zaključek del pa je predviden za 1. avgust 1978. Na terminskem planu se črte izvajanja domala pokrivajo s planiranimi roki za posamezne faze in vrste dela. Vodja gradbišča, ing. Bizjak, je s svojimi sodelavci že razmišljal, da bi objekt predali pred rokom. Žal, danes
eoeoeoe -eoeoeoe ;»oeoeoe
ugotavljamo, da to ne bo mogoče, še več, ogrožen je tudi pogodbeni rok; investitor je namreč dostavil 18. maja 1978 nov projekt za ureditev prezračevanja plinske kotlarne. Za opremo iz tega projekta pa je dobavni rok 6 mesecev. Ing. Bizjak zato sporoča »SOS« vsem službam v Ljubljani in v Celju.
Za pridobljena dela na aneksu blagovne hiše Lesnina ni več ovir. Močni stroji so že izkopali gradbeno jamo in pričenjamo z drugo vrsto del — opažen jem in betoniranjem temeljev.
Razširitev blagovne hiše »Lesnina« v Ljubljani. Prvi so pričeli stroji, ki so delo dobro opravili.
Tovariš Režek, ki je odgovoren za organizacijo vseh del zagotavlja, da bo z dodeljeno ekipo delavcev in delovodjem, tov. Njegovcem, objekt izdelal kvalitetno in končal v pogodbenem roku.
Na zemljišču industrijske cone je vse pripravljeno za začetek glavnih del. 1
V prvi fazi bomo zgradili večnamenski objekt za službe TOZD. Zgradba ima gabarit 42 x 12 m v dveh etažah — energetski objekt — kotlarno in trafopostajo ter delno, zunanjo ureditev. V drugi fazi bomo zgradili železo-
oeoeoeoeoeoeoeoeoeoeoeo
1948-1978
jugoslovensKO preduzeče za fundiranle
RadničKi savet
JugostovensKog preduzeča za fundiranfe povodom 30 godna počebta proizvodnje dodeljuje
ZLATNU PLAI TU
0.r: ,ikk.KAD# ;■ s... ;
za dugogodttnju poolmnu aaradnju
.m
K

7
Na slavnostnem zasedanju delavskega sveta ob 30. obletnici podjetja »Jugofund« smo med desetimi podjetji v Jugoslaviji tudi mi prejeli zlato plaketo za dolgoletno sodelovanje pri pilotiranju objektov v Železarni Štore, drugih industrijskih in stanovanjskih objektov, predvsem v celjskem okolišu. Za »Ingrad« je plaketo sprejel ing. Peter Pavlin, ki se je udeležil slovesnosti v Beogradu.
Zemljišče v industrijski coni zi nove prostore TOZD Ljubljana je pripravljeno, pripravlejni so tudi delavci, ki bodo izvršili potrebna dela.
krivnico, remontno delavnico, obrat družbene prehrane in uredili kompletno zunanjo okolico. Konstrukcija vseh objektov je železobetonska in montažna po lastnem, domačem sistemu IGM Medlog.
Že v zadnji številki našega časopisa smo pisali o izboljšanju bivalnih razmer delavcev, ki so se preselili v sodobna »mala stanovanja«, v objekta A-13 in A-17 v Štepanjskem naselju. Danes lahko dodatno poročamo, da so nekateri delavci naše TOZD dobili najemna stanovanja ali pa kredite za nakup lastnih stanovanjskih enot. V prostorih TOZD je bila slavnostna predaja ključev ob podpisovanju pogodb. Slavnosti in veselja vseh se je
udeležila tudi Marija Gazvoda, ki v OZD GIP Ingrad z veliko prizadevnostjo opravlja naloge s področja socialnega dela.
To je bilo nekaj drobtin iz naše TOZD. Prihodnjič pa zopet kaj novega. Do takrat vas pozdravljamo z gradbišč in služb TOZD GO Ljubljana.
Dušan Lajovic
Detajl pred vhodom v objekt, kjer imamo 87 ležišč v 23 sobah. V vsaki etaži je čajna kuhinja in dnevna soba z barvnim televizorjem.
Kolektivno zavarovanje
Vsi zaposleni v Ingradu so zavarovani pri zavarovalnici Triglav v Celju s polico št. 014101. Zavarovalnica jamči za nezgode, ki bi se zavarovancu primerile v
Nevarnostni
razred
Za smrt
I.	razred	51.430
II.	razred	34.285
III.	razred	25.715
V prvi nevarnostni razred spadajo vsi pisarniški delavci; v drugi vsi terenski delavci, kuharice, snažilke, vsi, ki delajo v pisarni in na terenu in vsi direktorji; v tretji nevarnostni razred pa spadajo ostali delavci kot so: šoferji, zidarji v višinah, tesarji, itd.
Za primer smrti zavarovanca je upravičen do premije zako-
službi in izven nje.
Delavci so razvrščeni v tri nevarnostne razrede in znašajo zavarovalne vsote.
Za invalidnost Za aaravno smrt
102.860	4.140
68.570	4.140
51.430	4.140
nec, če tega ni — otroci, če teh ni — starši, če tudi teh ni, ostali zakoniti dediči.
Za primer naravne smrti dobijo dediči v vsakem primeru zavarovalno premijo (tudi za primer samomora ali kapi, ne dobijo pa je, če je smrt povzročil alkohol, iniciativa pretepa itd.).
Prijava nesreče pri delu ali izven dela
Vsak zavarovanec ima pravico do prijave nesreče, kajti nihče ne ve, kakšne bodo posledice nesreče. Zato je nujno, da vsako nesrečo prijavite, če vam zdravnik tako svetuje. To je potrebno storiti v roku enega leta. Ta rok je treba upoštevati, ker po preteku enega leta prijava nima več veljave.
Po prijavni obrazec je treba priti k referentu za zavarovanje in ga izpolnjenega dostaviti zavarovalnici.
Po preteku enega leta od nezgode, ugotovi zdravnik zavarovalnice odstotek poškodbe in se odškodnina — premija nakaže takoj.
Lea Čmak
****** ******
Sindikalno odličje
V maju mesecu so bila podeljena odličja Zveze sindikatov Slovenije. Ta odličja je prejelo
v Celju 25 posameznikov in organizacij sindikata. Med njimi tudi člana našega delovnega kolektiva, Stane Gorjup in Ervin Drgajner, ki sta prejela srebrni znak ZSS, Čestitamo!
oooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooooo
§ 8
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
c
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
tna ra a
GLAS
MLADIH
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
o
0000000000000000000000000000000030000000000000
PREDKONGRESNA DEJAVNOST MLADIH
Nočemo stati ob strani
Štiriletno mandatno obdobje se počasi izteka in pred nami je 10. kongres ZSM Slovenije, ki bo predvidoma meseca oktobra v Novi Gorici in bo imel za nas mlade v gradbeništvu še posebej velik pomen. Zakaj? Na vseh dosedanjih kongresih ZSMS nismo bili prisotni, a ne no naši krivdi. Domala pozabljeni smo se v svojih sredinah, vsak po svojih močeh in sposob nostih, prizadevali za čim bolj še rezultate mladinskega dela kar pa nam marsikje zaradi spe cifičnosti ni najbolje uspevalo Z ustanovitvijo KS ZSMS SOZD Gipos pa smo dobili priložnost da s skupnimi močmi poiščemo tisto, kar nas najbolj teži, da združi'1'o naše probleme v teh tne razprave in jih kot takšne predočimo 10. kongresu ZSMS Sekretariat KS ZSMS SOZD Gipos je na svoji zadnji seji že potrdil okvirni predlog p rob le matike mladih v gradbeništvu in njeni obrti, katerega smo sestavili v naši OZD in ki ga je dopolnilo že prvo srečanje mladih gradbenikov Slovenije na začetku meseca v Ljubljani.
Celotno gradivo za predkongresno razpravo je zelo obširno, mnogo preveč, da bi ga lahko v celoti pedelali in se v vsem opredelili za svoja stališča. Zato smo se dogovorili za usmerjeno razpravo na področjih, ki nas gradbenike najbolj »žulijo«: pogoji dela, življenjski standard gradbenih delavcev, naši učenci v gospodarstvu, še vedno slabo vrednotenje fizičnega dela, privatizacija v gradbeništvu in posredna prikrita brezposelnost kot problem celotne naše družbe, nelojalna konkurenca na tržišču, samovolja in slabosti urbanizma, način omejitve fluktuacije, problem nadurnega dela in ne nazadnje tudi zahteva po ohranitvi ene izmed oblik koordinacije dela v ZSMS zaradi velike dislociranosti temeljnih organizacij in gradbišč.
Zavedamo se, da smo zagrizli velik zalogaj in da bo premalo, če bo naša problematika obravnavana le na mladinskem kongresu.
Zalo smo sklenili, da bomo nekatere najvažnejše probleme pos-(Dalje na 6. strani)
Žalna seja v spomin Danija Kerkoša. O njegovem liku vsestranskega aktivista je govoril Franc Vrbnjak.
Zgodilo se je v četrtek, 8. junija zvečer. Prometna nesreča blizu Šentjurja je zahtevala mlado življenje. Izgubili smo svojega sodelavca Danija Kerkoša, inženirja varstva pri delu in aktivnega družbenopolitičnega delavca, še posebej v Zvezi komunistov in mladinski organizaciji.
Od njega smo se poslovili v ponedeljek, 12. junija. Na pogrebu se je zbralo veliko število članov našega kolektiva ia drugih. Pri mrliški vežici se je od dragega pokojnika v imenu našega kolektiva poslovil pomočnik glavnega direk torja, Franjo Cevnik, pri odprtem grobu pa prcdst.ivr : mladinske organizacije, Bogdan Košenina.
Poslovilne besede Franja Čevnika posredujemo v cc"oti:
Dragi
Dani
Ob tako tragični smrti tvojega mladega življenja res ni mogoče izbrati besed, s katerimi bi lahko izrekel žalost in izgubo, ki je nastala za teboj v tvoji družini in delovni sredini.
Do zadnjega trenutka tvojega življenja si bil poln delovne vneme in delovnih načrtov. Povsod si se udejstvoval kot aktiven član. Če se samo spomnim teden dni nazaj, s kakšnim prešernim veseljem si z nami slavil zmago svojega kolektiva na športnih igrah gradbenih delavcev Slovenije v Izoli. Ob tej priliki sem se v tvoji družbi in družbi tvoje žene, očeta in mame sprehodil ob izolski obali, na kateri j p bila prireditev ribiške noči. Koliko iskrene ljubeznivosti in pozornosti si kazal do tvojih najdražjih in do sodelavcev, kako si bil sproščen in prepričan v jutrišnje uspehe pri uresničevanju tvojih načrtov. Takrat nihče ni mogel slutiti, da bomo isti ljudje že čez teden preživljali najhujše trenutke življenja, zbrani na tvojem pogrebu.
Pred sedmimi leti si se vključil po končani sre lnji šoli v kolektiv Ingrada. Tu si v celoti dojel svoje obveze do kolektiva in družbe. Saj si, čeprav tako mlad, v tem kratkem času poleg delovnih nalog, študiral in diplomiral za inženirja varstva pri delu.
Deloval si kot aktiven samoupravljalec in družbenopolitični delavec. Zaradi tvoje aktivnosti in razgledanosti ti je kolektiv zaupal in izvolil na najodgovornejše funkcije v organih upravljanja in vodstvih družbenopolitičnih organizacij, tako v delovnem kolektivu, kakor tudi v forumih izven delovne organizacije.
Bil si borec za uresničitev naših humanih socialističnih samoupravljalskih načel. Nikoli ti ni bilo pretežko izreči kritiko zoper kogarkoli zaradi nedela ali nespoštovanja strokovnih nalog ter dogovorjenih zaključkov v samoupravnih organih. Bil si tudi med najaktivnejšimi dopisniki v glasilo kolektiva Ingrad. Če ni bilo dovolj novic iz področja dela mladih v Ingradu, si bil sam sposoben napisati novice za celo mladinsko stran. Tudi ta številka glasila dokazuje, s tvojimi prispevki, kako mora delovati strokovni delavec tudi kot samoupravljalec in družbenopolitični delavec.
Na svojem strokovnem področju dela kot ing. varstva pri delu si bil odličen strokovnjak in delavec. V odnosih s sodelavci pa spoštovan in priljubljen tovariš.
Z vso svojo mladostno zagnanostjo si deloval vsestransko. Za vse si imel čas. Naloge si sprejemal kot dolžnosti in jih tudi vestno izvrševal. Vrzel, ki je nastala s tvojo izgubo, bo le težko zapolnjena. V kolektivu boš ostal v spominu kot svetal vzgled vzornega vsestransko aktivnega delavca.
V imenu delovne organizacije Ingrad in sodelavcev sprejmi zadnji pozdrav in zahvalo za delo.
redovali tudi 9. kongresu sindikata v Mariboru.
Iz tega kratkega poročila o predkongresni dejavnosti mladih je razvidno, da nočemo stati ob strani, naš glavni cilj je, biti v središču dogajanja in prispevati čim več k izoblikovanju
še boljših in za delavca pravič, nejših samoupravnih odnosov.
Našo OZD in verjetno vse mlade v gradbeništvu Slovenije, bosta na 10. kongresu ZSM Slovenije zastopala Dani Kerkoš in Franci Ramšak, ki sta kot delegata že potrjena od strani OK ZSMS Celje.
la, samo ne tista, za katera se učijo.
Tudi odnos delovodij oz. predpostavljenih do njih je mnogokrat slab in nepedagoški. Vemo, da se nekateri znašajo nad učenci, kot da so nujno zlo, ne pa naša bodoča cenjena delovna sila.
Pereč problem je pomanjkanje inštruktorjev in vzgojiteljev. Zato moramo izobraževanju teh
posvetiti veliko skrb, saj je od njih v veliki meri odvisno kak šni bodo naši bodoči delavci.
Še in še bi lahko naštevali probleme, ki pa ne nastopajo zgolj samo pri nas, ampak tudi v drugih sorodnih podjetjih. Za to upamo, da bo razprava za okroglo mizo le dala določene zaključke in napotke za v bodoče.
Bogdan Košenina
Dani Kerkoš
Opomba uredništva: Žal se Dani Kerkoš, zaradi prezgodnje smrti, tega srečanja mladih ne bo udeležil.
Pri Šmiglovi zidanici tudi y sklepih so obveznosti naši mladinci
Pri Šmiglovi zidanici nad Grajsko vasjo je bila 20. maja letos proslava ob 40. obletnici prve konference KPS.
Čeprav so bili leta 1938 izredno neugodni pogoji za delovanje Komunistične partije, komunisti niso klonili in aprila istega leta izvedli prvi kongres KPS. Med udeleženci so tedaj vsekakor bdi najpomembnejši Josip Broz Tito, Pepca in Edvard Kardelj, Franc Leskošek Luka in drugi.
Po štiridesetih letih je živih še šest udeležencev tega kongresa in pet se jih je zopet srečalo na tem mestu.
Med množico 8000 udeležencev je bilo tudi 30 mladincev naše delovne organizacije. Ne bi bilo prav, da ne povem, da je v pripravah na proslavo prispevala velik delež prostovoljnega udarniškega dela tudi mladina Ingrada. Najbolj so se izkazali mladinci Lesnih obratov Gomil-
sko z večkratnim popoldanskim delom pri postavljanju prireditvenega odra in drogov za zastave. Pohvalimo pa lahko tudi OOZSMS Ingrad Žalec, ki se je 19. 5. 1978 udeležila akcije z desetimi mladinci. Žal pa ne gre brez kritike. Akcije naj bi se udeležil tudi aktiv mladih komunistov z 20 mladinci, toda udeležil se je ni niti eden. Mislim, da je ta pojav vreden vse kritike in razprave, da se v podobnih primerih to ne bi ponovilo. Delno lahko to opravičimo s tem, da je bilo na isti dan kviz tekmovanje. Toda menim, da bi bilo potrebno pismeno opravičilo aktiva.
Ob zaključku lahko vseeno ugotovimo, da smo mladi Ingrada ponovno dokazali, da smo sposobni v vsesplošno zadovoljstvo in nam v čast, opraviti vse naloge, ki so nam bile zaupane.
Bogdan Košenina
NOVO UPRAVNO POSLOPJE
Pomagali bomo graditi
Vsem nam je dobro znano, koliko let si že prizadevamo zgraditi novo upravno poslopje, v katerem bi našli mesto vsi delavci skupnih služb in še drugi, ki so danes razdrobljeni domala po celem Celju.
Letošnje ugodne priložnosti ne smemo zamuditi, zato je Koordinacijski svet ZSMS dal pobudo, da bi dobršni del gradnje upravnega poslopja prevzela naša mladina, da bi vse naše učence z inštruktorji vred prestavili na ta pomemben objekt. Tako bi se močno zmanjšali stroški, saj ne bi potrebovali kvalificiranih delavcev iz gradbene operative, ki nam je tam še kako potrebna,
pa tudi učenci bi imeli možnost da delajo resnično v svojem »poklicu«, saj vemo, katera opravila se običajno »rezervirajo« za njih na gradbiščih. Imenovali bomo posebni pripravljalni odbor, v katerem bodo tudi vodilni kadri in naši gradbeni strokovnjaki. Poleg tega bomo po potrebi organizirali še dodatne mladinske udarniške akcije ob prostih sobotah, da bomo dela, ki se bodo pričela v sredini septembra, čimprej končali.
Ob prizadevanju, pripravljenosti in dobri volji vseh, se bo lahko naša dolgoletna želja končno kmalu uresničila.
Dani Kerkoš
Učenci v gradbeništvu
Že leta opažamo, da se učenci v gradbeništvu, ki hočejo doseči svoj poklic, srečujejo s takimi težavami, ki jih v drugih panogah gospodarstva ni.
Ker je tema aktualna tudi za našo delovno organizacijo, učencev imamo veliko, je Koordinacijska konferenca ZSMS Ingrad Celje sklenila, da pripravi razgovor za »okroglo mizo« na temo »Probem učencev v gradbeništvu«. Tu bi sodelovali učenci, vzgojitelji, predstavnik tehničnega centra, predstavniki družbenopolitičnih organizacij in OK ZSMS Celje.
Naj na kratko naštejem pro-
Komisija za sklepe, imenovana na volilni konferenci ZSMS Ingrad, je na podlagi poročil in razprav prisotnih delegatov in gostov pripravila naslednje sklepe:
L Na svoji prvi redni seji mora predsedstvo določiti roke za izdelavo programov dela odgovornih referentov za posamezna področja dela.
2.	Mladi komunisti morajo biti jedro delovanja svojih OO ZSMS kakor tudi celotne mladine. Ta naloga je še toliko bolj zahtevna in zahteva precej časa, kajti zavedati se moramo, da so pred nami kongresi, med njimi tudi 10. kongres ZSMS.
3.	Še nadalje je potrebno obdržati obstoječo obliko delovanja kulturnega življenja — s tem da je potrebno skupaj z ostalimi organi poiskati še dodatne oblike in načine, da bi kulturno življenje dvignili masovno na višjo raven.
4.	Prav tako je potrebno obdržati že sedanji način usposabljanja mladine za delo ob delu. Na sejah predsedstva se je potrebno sproti dogovarjati za nosilce (vedno druga OO ZSMS) predavanj kot eno od oblik usposabljanja, s tem da je treba v to vključiti tudi ostale oblike izobraževanja.
5.	V bodoče bo potrebno pri samem evidentiranju in tudi sprejemu mladih v ZK posvetiti več pozornosti, kajti že znano geslo »Da nihče ne more biti član ZK če ni aktiven član ZSMS« ali je to v OZD ali na terenu, mora postati močnejše.
6.	Predsedstvo naj na svojih sejah razmisli o možnih dodatnih oblikah obveščanja in informiranja. Prav tako je potrebno razširiti krog mladih dopisnikov, s tem pa tudi povečati že obstoječo rubriko v glasilu »Glas mladih«. Tej rubriki se bo dodala še ena stalna t. i. »Predstavljamo vam ...«
7.	Mladi se bomo zavzemali za dodatne oblike rekreacijsko športne dejavnosti, predvsem z namenom vključiti slehernega mladega delavca. Treba bo po-
hlevne, s katerimi se srečujejo učenci. Kot prvo morajo učenci obiskovati šolo v Mariboru, kar povzroča velike stroške, saj je potrebno plačevati internat in hrano. Nad učenci tudi ni najboljše kontrole, slabo je pa tudi, da so tako oddaljeni od življenja, ki se razvija v delovni organizaciji. Skrajni čas bi bil, da bi na novem Tehniškem centru v Celju odprli oddelek za gradbene poklice:	zidar, tesar,
železokrivec, itd.
Nadalje nastopajo težave, ko se ti učenci vrnejo na prakso na razna gradbišča. Znano je, da morajo opravljati vsa druga de-
iskati
cije
tudi druge oblike rekrea-kot so prijateljska sreča-
nja med OO ZSMS.
8.	Prav tako je potrebno v bodoče več časa posvetiti stabilizacijski in inovacijski dejavnosti mladih s tem, da se tudi aktivno vključimo v uresničevanje in dograjevanje že obstoječih programov na nivoju OZD.
9 Predsedstvo mora na eni od svojih rednih sej razpravljati tudi o organizaciji ogledov zgodovinskih krajev, krajev iz NOB, muzejev itd., kajti tudi to je ena izmed oblik povezovanja in medsebojnega spoznavanja.
10.	Posebno skrb bo v bodoče potrebno posvetiti našim učencem v gospodarstvu, da bomo po končani učni dobi dobili dobrega delavca in vestnega mladinca.
11.	V čim krajšem času je potrebno za vse novoizvoljene predsednike in člane predsedstva organizirati enodnevno politično šolo zaradi boljšega dela v bazi.
12.	Prav tako je konferenca sprejela poslovanje disciplinske komisije z izrekanjem sledečih ukrepov: opomin, opomin pred izključitvijo, izključitev iz predsedstva KK ZSMS z možnostjo nadaljnje aktivnosti v osnovni organizaciji, izključitev iz ZSMS in izključitev iz članstva ZKJ.
13.	Vsem tistim, ki še vedno ločujejo delo od dela bo potrebno čimprej povedati in dokazati, da je tudi družbenopolitično delo pomemben del družbenega procesa.
14.	Predsedstvo se mora na svoji prvi redni seji dogovoriti o organizaciji okrogle mize na temo: »Učenci v gospodarstvu«.
15.	Glede na to, da je akcijski program dela precej obširen in zahteven, naj se predsedstvo na eni od svojih prvih sej opredeli za tiste naloge, ki bodo imele v naslednjem mandatnem obdobju prioriteto pred ostalimi.
16.	Da bi bilo lahko naše delo še bolj uspešno, moramo vseskozi težiti za novimi oblikami dela in še tesnejšo povezavo z vodstvom, DPO in samoupravnimi organi v OZD, ter OK ZSMS Celje.
Komisija za sklepe
Mladi iz TOZD Proizvodni obrati in iz Mehanizacije so se tudi letos potrudili s prostovoljnim delom pri urejanju svojih obratov za praznik dela 1. maj.
I n gr a d 6
MAJ - MESEC MLADOSTI MAJ - MESEC MLADOSTI
Tito - vzor mladih
Za nami je najlepši mesec — mesec mladosti, cvetja, veselja in želja, ki jih namenjamo našemu dragemu tovarišu Titu.
Mladina Jugoslavije izkazuje v maju z najrazličnejšimi prireditvami, proslavami, pohodi, in športnimi tekmovanji svojo pripadnost in ljubezen do Tita, osebnosti, ki nam je s svojim nesebičnim bojem, naprednimi idejami in dejanji zagotovil svet, v katerem danes svobodno živimo in ustvarjamo za svoj boljši jutri.
Vsakdo izmed dvajset milijonov Jugoslovanov ne more imeti priložnosti seči v roke svojemu velikemu voditelju in revolucionarju, zalo pa imamo Titovo štafeto, ki že dolga leta prinaša naše želje in iskrene čestitke Tilu. Vsi dobro vemo, kaj danes imamo in vsak posameznik, še posebej mi mladi, smo dolžni, da se z vsemi silami borimo za očuvanje in nadaljnji razvoj našega političnega sistema.
Tudi mladina Ingrada se je v mesecu mladosti posebej potrudila in izkazala. Sodelovali smo pri pripravi in sprejemu Titove štafete, organizirali interni kviz znanja, interno športno tekmovanje Igre mladosti 78, bili v Beogradu na centralni proslavi, itd.
Preberite GLAS MLADIH do zadnje vrstice in videli boste, da mladi v naši delovni organizaciji ne držimo križem rok-
Štafeta mladosti
Dve besedi iz naslova bi morali pomeniti za vsakega državljana simbol pripadnosti naši državi in idejam tovariša Tita. Kaj s štafeto mladosti izražamo, je že opisano v uvodnem članku, vendar resnici na ljubo vsi tisti ki smo neposredno doživljali letošnjo zvezno štafeto v Celju, ne mislimo tako. Celjska mladina je naredila resnično vse, Sprejem je bil v nabito polni dvorani hale Golovec na j lepši doslej
In kakšen delež smo nosili pri vsem tem mladi iz Ingrada? Še nobeno leto doslej nismo storili toliko, kot letos. Veliko smo pomagali že v pripravah in organizacijskih prijemih, naša dramska skupina je nastopila s prijetnim recitalom z naslovom TITO, sodelovali smo v spremstvu zvezne štafete, Štefka Kračun je bila glavni nosilec in je prinesla štafetno palico na oder, trije naši mladinci: Bogdan Košenina, Olga Dečman in Marjan
Naša dramska skupina v hali Golovec pred prihodom štafete
Dimnik so nosili štafetno palico na dolgi predaji po Mariborski cesti, same proslave v hali Golovec pa se je udeležilo 25 mladincev iz vseh naših celjskih temelj-
nih organizacij. Poleg tega je Ervin Drgajner vozil lokalno štafeto mladosti in se mu za pomoč še enkrat iskreno zahvaljujemo.
Dani Kerkoš
Po Mariborski cesti so nosili »eno predajo« štafetne palice naši mladinci Marjan Dimnik, Olga Dečman in Bogdan Košenina.
Življenski dogodek
V svojem življenju je tovariš Tito ustvaril mnogo, mi pa mu njegove zasluge priznavamo na izredno skromen način, s Titovo štafeto, ki prinaša pozdrave vse mladine in pionirjev Jugoslavije. On je ustvaril in gradil, mi pa sedaj le uživamo sadove njegovega dela.
Vsak mladinec si želi vsaj enkrat v življenju prijeti za Titovo štafetno palico. To izredno zaupanje je bilo letos izkazano
Bila sem ponosna..
Predsedstvo občinske konference ZSMS Celje me je zadolžilo, da prenesem palico Titove štafete na zadnjem delu njene poti do sprejema v Celju. Ta zadolžitev me je zelo razveselila in sem si to štela v veliko čast.
Ob trenutku, ko sem sprejela štafetno palico, sem zaradi treme imela nekaj časa zelo težek korak, vendar pa to ni trajalo dolgo. Trema je kmalu izginila, postala sem popolnoma sproščena in sem uspela izpolniti svojo nalogo po programu kot je bilo predvideno. Tekla sem do odra ob navdušenem aplavzu in pozdravljanju vseh prisotnih.
Po pozdravnem govoru Rikija Majcna in prebranem pozdravnem pismu tovarišu Titu, sem nato predala štafetno palico, ki je srečno nadaljevala pot proti cilju.
Po svečani predaji štafetne palice, sem odhajala in dvorane počasi z mislijo, kako nam tovariš Tito zaupa v prepričanju, da smo prežeti z isto mislijo kot on in njegovi soborci med NOB.
Mi mladi mu obljubljamo, da bomo upravičili to njegovo zaupanje. Borili se bomo, da bo
meni. Ob sporočilu, da bom nosila štafetno palico skoraj nisem mogla verjeti, da mi je izkazana takšna čast.
Čeprav sem prispevala le skromen delček na poti štafete, sem bila zelo ponosna. Vznemirjena sem čakala na štafeto, palico sem odnesla ponosna, z mislijo na Tita in njegove zasluge.
To je zame življenjski dogodek, ki mi bo ostal vedno v spominu Olga Dečman
vesela in
mo ohranili vse, kar imamo da bomo nadaljevali z delom, so ga začeli naši veliki revolt onarji.
Štefka Kračun
2-E S'
DAN MLADOSTI
BIL SEM NA PRIREDITVI V
Ob letošnjem praznovanju Dneva mladosti je OK ZSMS Celje organizirala za predstavnike posameznih OO ZSMS ogled osrednje prireditve v Beogradu.
Iz Celja smo odpotovali zgodaj zjutraj z avtobusom in neprestano spremljali novice po radiu. Posebej nas je zanimal prenos najsvečanejšega trenutka — predaje štafete tovarišu Titu na Brionih.
Potovanje je bilo naporno, vendar nas je vse navdajala radovednost po doživetju, ki je bilo vedno bližje. Nekaj po 16. uri smo dopotovali v Beograd, kjer smo v hotelu Slavija dvignili karte za ogled prireditve. Beograd je bil poln mladine, ki je prihajala iz vseh krajev Jugoslavije. Videl si lahko nešteto skupin mladih, ki so ob spremstvu harmonike plesali kolo in peli pesmi o Titu.
Na stadion JNA smo prišli dve uri pred pričetkom prireditve. Nepregledne množice ljudi pred stadionom, pesem in kolo, je dvigalo napetost v pričakovanju najslavnejšega trenutka v mesecu mladosti. Stadion se je polnil, vzdušje je postajalo vse bolj slavnostno, nastopajoči so se zbirali ob prireditvenem prostoru. Ponujal se je nepozaben pogled. Dočakali smo tudi program, ki je bil enkraten. Ne bi znal z besedami napisati občutka, ki me je prevzemal. Bil je to trenutek, ki ga ne bom nikoli pozabil. Dajal mi bo moči za še boljše delo pri mladini in pozneje.
Po končani prireditvi, ko smo zapuščali stadion, se je še zmeraj čula pesem »Druže Tito, mi ti se kunemo«, ki nas je pospremila nazaj na avtobus in proti domu.
Čisto in sončno jutro je dalo upati, da bo to soboto, 27. 5. 1978, lep in prijeten dan. Takšno je bilo tudi razpoloženje vseh športnikov in navijačev, ki so se ob zvokih glasbe zbrali na zbornem mestu pred sindikalnim domom, kjer je bila otvoritev že tradicionalnega športnega srečanja IGRE MLADOSTI.
Organizator tega srečanja so bili mladinci iz Skupnih služb.
Že kar na začetku velja omeniti, da se je za letošnje igre prijavilo rekordno število ekip (88) v sedmih panogah.
Vsa tekmovanja so potekala na isti dan, razen malega nogometa, ki je bil tri dni prej.
Tudi letošnje tekmovanje bo ostalo vsem v naj lepšem spominu, ne samo po dobri organizaciji in izvedbi temveč tudi po številu udeležencev, saj je nastopalo in spremljalo tekmovanja skupaj preko 500 delavcev, kar dokazuje, da se vse bolj zavedamo pomena rekreacijske dejavnosti in dak temu pristopamo množično in z vso odgovornostjo.
BEOGRADU
Iskreno se zahvaljujem Koordinacijski konferenci ZSMS Ingrad Celje, tovarišu Ramšaku in OK ZSMS Celje, da so mi omogočili to enkratno doživetje.
Marjan Dimnik
I
Marjan Dimnik iz TOZD Lesni obrati Gomilsko, marljivo in strokovno opravlja delo K tesarja, se uspešno udejstvuje v družbenopolitičnih organizacijah, saj med drugim opravlja funkciji predsednika mladine v svoji temeljni organizaciji in podpredsednika sindikalne organizacije v Ingradu, član Zveze Komunistov je od leta 1976. Kljub vsestranski aktivnosti pa je ob delu dokončal tri letno delovodsko šolo in to z odličnim uspehom. Za vso njegovo dosedanje delo si je štel za nagrado potovanje 25. maja letos v Beograd, ko si je na štadionu JNA ogledal veli-časno prireditev v počastitev dneva mladosti — rojstnega dne dragega maršala Tita.
Za letošnje igre moramo omeniti še eno značilnost, da vedno niso najboljši delavci — športniki velikih temeljnih organizacij, ker sta temeljni organizaciji Projektivni biro in Lesni obrati pripravili presenečenje in se uvrstili na 4. oziroma 5. mesto v skupnem izidu.
Način točkovanja je bil tak kot prejšnja leta.
Prvič se je na teh igrah tekmovalo v panogi »vleka vrvi«, ki je vzbudila veliko zanimanje, ne samo pri tekmovalcih, ampak tudi pri navijačih, med katerimi ni manjkalo predstavnikov družbenopolitičnih organizacij, direktorjev TO, služb in drugih predstavnikov.
Ob zaključku so bili najbolj veseli tekmovalci temeljne organizacije Mehanizacija, ki so osvojili največ točk in s tem pokal za prvo mesto v skupnem plasmanu, ki jim ostane v trajno last in prehodni pokal, za katerega so takoj izjavili, da ga bodo skušali braniti tudi na prihodnjih igrah.
Vsem udeležencem iger se je za vzorno in športno vedenje v imenu KK ZSMS GIF Ingrad Celje, ki je bila tudi pokrovitelj iger, zahvalil njen predsednik Dani Kerkoš, ki je zaželel, da bi taka srečanja večkrat organizirali med letom in s tem dali še večji delež Titovemu jubileju.
Končna uvrstitev posameznih temeljnih organizacij:
L Mehanizacija (103 točk), 2. GO Celje 94, 3. Skupne službe 87, 4. Proizvodni obrati 76, 5. Projektivni biro 72, 6. Lesni obrati 66, 7. IGM Medlog 65, 8. GO Šentjur 51, 9. GO Ljubljana 49, 10. GO Laško 43, 11. GO Žalec 33,
12.	Domska skupnost 32, 13. GO Rogaška Slatina 31 in 14. GO Slov. Konjice 18 točk.
Slatine.
Toni Špiljak, žerjavist iz TOZD mehanizacija, lanski republiški
prvak v izpeljanki karateja - ful-lcontactu, je letos dosegel svoj največji uspeh, 3. mesto na I. evropskem turnirju v ZRN v lahki
Na osrednji proslavi ob Dnevu mladosti, v hali Golovec, so bila desetim mladim družbenopolitičnim delavcem iz Celja podeljena priznanja OK ZSMS Celje »Plaketa mladosti ’78«.
Za osvojeno L mesto je pokal za TOZD Mehanizacija prejel Stane Turk, podelila pa sta ga Bogdan Košenina in Dani Kerkoš.
kategoriji do 69 kg telesne teže. Če bo uspeh ponovil na II. turnirju, se bo letos novembra udeležil svetovnega prvenstva, v Berlinu. Želimo mu ta podvig! Za dosedanje uspehe pa iskreno čestitamo!
Majda Plevnik in Milan Ambrož sta osvojila L mesto v mešanih dvojicah na II. kajak-kanu ma ratonu na reki Krki. Proga je bila dolga 26 km. Za še večji uspeh pa Ingradova tekmovalca štejeta 4. mesto med vsemi 29 dvojicami (5 mešanih in 24 moških). Čestitamo!
Med nagrajenci je bil tudi Dani Kerkoš, ki je tako za Francem Ramšakom (priznanje prejel predlani) drugi dobitnik tega priznanja v naši delovni organizaciji.
IGRE MLADOSTI 78
ZMAGALA JE TOZD MEHANI ZACIJA
Franci Ramšak
Najbolj »napeto«je bilo pri vleki vrvi. Zmagali so »težaki« iz Rogaške
Plaketa mladosti
MAJ - MESEC MLADOSTI MAJ - MESEC MLADOSTI
KVIZ ZNANJA 78
Predstavljamo vam!
Mladi v TOZD Projektivni biro
Tokrat se vma predstavlja ena naj mlajših in tudi najmanjših mladinskih organizacij in sicer OO ZSMS TOZD Projektivni biro. Konstituirali smo se 8. 9. 1977, ker smo mladi v TOZD začutili, da bomo lahko samo preko organizirane mladinske organizacije uspešno delovali. Pri našem delu nas vodi načelo, da je vsak družbeni problem tudi problem nas mladih. Zato smo se aktivno vključili v delo na družbenopolitičnem področju v TOZD, delovni organizaciji in v občini. Pri tem moramo povedati, da imamo pri svojem delu vso podporo družbenopolitičnih organizacij in vodstva TOZD. Na družbenopolitičnem področju se uspešno vključujemo. Sodelujemo pri izvajanju zakona o združenem delu, dohodkovnih odnosih, delitvi OD po delu, stanovanjski problematiki mladih ipd. Posebno pozornost posvečamo strokovnem usposabljanju mladih pa tudi izobraževanju na družbenopolitičnem področju. Pri tem pa je nastal problem preobremenjenosti posameznikov, kar pa rešujemo tako, da skušamo z enakomerno porazdelitvijo nalog in funkcij aktivirati vsakega mladinca v TOZD in to na področju, kjer lahko najbolj uspešno deluje. Tako imamo od 13 članov, kolikor šteje naša 00 ZSMS 4 člane ZK. Svoje predstavnike imamo v vseh organih TOZD: v delavskem svetu, osnovni organizaciji sindikata, katerega predsednik je mladinec, v samoupravni delavski kontroli, komisiji za samoupravljanje, za delitev dohodka po delu, za gospodarjenje in v komisiji za medsebojna razmerja. Na zadnjih volitvah je bilo izvoljenih dosti delegatov iz vrst mladinske organizacije in sicer v zbor združenega dela, v skupščino konference sindikata na nivoju podjetja, v občinski svet ŽSS Celje, v občinski odbor sindikata gradbenih delavcev, v republiški
odbor sindikata gradbenih delavcev Slovenije. Iz vsega tega je razvidno, da smo se mladinci aktivno vključili na vseh področjih in upamo, da bomo zaupane naloge dobro izvrševali.
Na kulturnem področju nismo poželi kakšnih vidnih rezultatov. Udeležujemo se vseh kulturnih prireditev v podjetju in v občini. Upamo, da bo delo na kulturnem področju zaživelo, saj imamo zdaj svojega predstavnika v občinski konferenci in sicer je bil izvoljen za predsednika komisije za kulturo.
Na športnem področju se udeležujemo vseh športnih tekmovanj in kljub temu, da smo majhna organizacija, dosegamo lepe rezultate. Naši mladinci so sodelovali na ŠIG in na igrah mladosti. Rezultati našega aktivnega športnega delovanja se izražajo tudi na republiškem nivoju, saj imamo nekaj aktivnih športnikov, ki so na republiškem tekmovanju dosegli lepe rezultate.
Glavni problem v naši organizaciji pa je stanovanjsko vprašanje, saj večina mladih v našem TOŽD nima urejenih stanovanjskih razmer, kar posredno vpliva tudi na naše strokovno in družbenopolitično delovanje.
Delno krivdo za vse to prav gotovo nosi naša DO, saj bi z doslednejšim izpolnjevanjem družbenega dogovora prispevala svoj delež k hitrejši rešitvi danes enega najbolj perečega družbenega problema.
Prav gotovo bo k rešitvi tega problema doprinesla tudi akcija o podružabljanju slovenskega urbanizma, v katero smo se tudi mi aktivno vključili.
Seznanili smo vas z našim delovanjem in našimi problemi. Zavedamo se, da je potrebno še bolj aktivno in vestno delo, da bi lihko dosledno izvajali zahtevnejši program in zasledovali tekočo problematiko v TOZD.
Kratko in zanimivo
00 ZSMS Proizvodni obrati je pripravila tradicionalni kviz znanja v sindikalni dvorani GIP Ingrad. Povabili smo vse OO TOZD, aktiv ZSMS Domska skupnost in aktiv mladih komunistov GIP Ingrada. Že v pripravah na kviz smo imeli veliko težav z gradivom, saj smo morali navezati stike z Založbo »Kekec« iz Beograda, da nam je ekspresno dostavila zahtevani material za kviz. Vse gradivo, vključno z brošurami iz Beograda, smo dostavili vsem predsednikom OO ZSMS TOZD v pričakovanju, da bodo vzeli zadevo bolj resno. Seveda smo bili razočarani že v prijavnem roku, saj se je od 15 ekip prijavilo le 8.
Teme na kvizu so obsegale gradivo iz NOB. Vprašanja za to temo je sestavil Franc Belehar, ki je bil tudi predsednik žirije. Druga tema pa je bila Samoupravni akti naše OZD za katero je sestavil vprašanja Štefan Gruškovnjak, prav tako član žirije. Ostala dva člana žirije, ki sta pripomogla k piaviinemu poteku kviza, sta bila Alojz Borinc in Štefka Krušič. Vsem se za sodelovanje prav lepo zahvaljujemo.
Na kvizu pa ni manjkalo tudi občinstva, med katerimi so bili povabljeni gostje predstavnik GIP Ingrad Celje Franc Berginc, predsednik občinske konference ZSMS Franc Pusar, predsednik KM D Risto Sovčev in ostali člani našega kolektiva.
Znanje vseh ekip je bilo v povprečju dobro, saj je bilo razveseljivo že samo dejstvo, da ekipe sodelujejo na kvizu. Vse ekipe, ki so se morda zaradi pomanjkanja znanja ali katerega drugega vzroka zbale tega tekmovanja, bi rada opozorila, da je važno sodelovati, ne samo zmagati.
Zmagovalne ekipe v finalnem delu so bile:
1.	OO ZSMS DS Skupne službe
2.	00 ZSMS TOZD GO Šentjur
3.	Aktiv ZSMS Domska skupnost
4.	Aktiv mladih komunistov GIP
Ingrad.
Vsem ekipam, ki so izpadle že v predtekmovanju so bila predana priznanja za udeležbo, zmagovalne ekipe pa so poleg priznanj dobile tudi praktične nagrade. Tako zmagovalnim ekipam, kot ekipam v predtekmovanju iskreno čestitamo!
Za boljše razpoloženje tako tekmovalcev, kot občinstva je poskrbel pevski kvartet GIP In-
grad, ki se mu za sodelovanje lepo zahvaljujemo. Vsa pohvala gre tudi OO ZSMS TOZD Proizvodni obrati, ki je prevzela organizacijo kviza in ga tudi do konca izpeljala.
Mentor kviza je bil Franc Belehar, ki smo ga povprašali za mnenje:
Kako je po vašem mnenju uspel kviz?
Z ozirom na polovično udeležbo ekip, menim, da je kviz primerno uspel.
Ste zadovoljni z znanjem ekip?
Ja, moram reči, da, če smo pogledali na tabelo, kjer smo beležili točke, je bilo znanje sorazmerno zelo dobro.
Povejte nekaj spodbudnih besed za ekipe, ki se niso udeležile.
Mislim, da se ekipam ni treba bati javnega nastopa, saj se vendar to dogaja med mladimi lju-
Zmagovalna ekipa iz delovne skupnosti skupne službe: Franc Ramšak, Radislav Dragič in Bogdan Košenina.
dmi, ki se poznajo med seboj. Strah pred težo vprašanj ni potreben, ker so vprašanja sestavljena na ravni sodelujočih na kvizu. Priporočljivo bi bilo, da pride na ta kviz čim več ekip in seveda tudi s svojimi navijači, da bo ta tradicionalni kviz postal akcija širših mladih množic.
Kaj mislite o sodelovanju naših ekip v kvizu, ki bi ga even-lueino pripravili v okviru Celja?
Mislim, da bi se naše ekipe lahko junaško spoprijele v borbi z ostalimi ekipami.
Ali se boste tudi v bodoče tako prijazno odzvali našemu vabilu?
Če moje sodelovanje, konkretno sestava vprašanj, ni preveč zastarelega tipa, kar naj bi bilo vzrok, da mladi tekmovalci težje dojemajo vsebino vprašanj, potem sem pripravljen še priskočiti na pomoč.
Francu Beleharju se za kratek pogovor prav toplo zahvaljujem.
Majda Plevnik
Četrte redne seje sekretariata KS ZSMS SOZD Gipos v Mariboru sta se udeležila Dani Ker-koš in Franci Ramšak.
Med drugim smo se dogovorili, da bo imela prihodnje leto SOZD Giposs svojo lastno mladinsko delovno brigado, ki bo vključena v MDA 79. Sekretariat je potrdil tudi okvirni predlog razprav za 10. kongres ZSMS na temo: Problematika mladih v gradbeništvu in njeni obrti.
V Ljubljani je bilo na pobudo KS ZSMS SOZD Giposs 2. junija prvo srečanje mladih gradbenikov Slovenije. To srečanje je potekalo kot problemska konferenca na temo predkongresna dejavnost mladih in
je prineslo veliko razprav in zaključkov, katere bomo združene v razpravi posredovali 10. kongresu ZSMS.
- ♦ -
Mladina GIP Obnove Ljubljana je na svoji finalni del internega športnega tekmovanja ob Dnevu mladosti povabila tudi našo OO ZSMS TOZD GO Ljubljana, ki je nastopila v dveh panogah malem nogometu in kegljanju.
— ♦ —
V sredini meseca maja smo sprejeli srečke odbora za pohod »Po poteh partizanske Ljubljane«. Prodali smo vseh 175 srečk za blagovno denarno loterijo, katere javno žrebanje je bilo 14. junija v Ljubljani.
KRATKO IN ZANIMIVO
- ♦ -
Dne 24. maja smo se v velikem številu udeležili volilno-pro-gramske seje OK ZSMS Celje, popoldan pa še centralne proslave ob Dnevu mladosti v hali Golovec. Na seji smo izvolili novega predsednika OK ZSMS Celje Rikija Majcna, ki bo tako, kot pred njim Franci Pusar, vršil nadzor nad delom KK ZSMS GIP Ingrad. Mnogi naši mladinci so bili izvoljeni v organe občinske konference ZSMS Celje: Peter Ograjenšek za namestnika predsednika KMD Celje, Dani Kerkoš za delegata v predsedstvo Republiške konference mladih delavcev Slovenije in za predsednika nadzornega odbora pri OK ZSMS Celje, Alojzija Kolšek za pred-
li našem uvmu se je aktivnost dosta poboljšala. Prvo sportsko takmičenje, u kojem smo sudjelovali, bio je turnir, kojeg je organizovala Zveza tabornikov občine Celje u mesecu martu u malom nogometu na Skalni kleti. Prvu utakmicu smo pobjedili sa 4:2, drugu sa 11:3, treču utakmicu smo izgubili sa 6:1 i plasirali se u borbi na tre-če mjesto. Tu smo izgubili sa2:l i osvojili smo 4. mesto od osam ekipa iz Celja.
Udružili smo se u koordinacij skoj omladinskoj konferenci-ji u okviru celjskih domova. Najviše stikova imamo sa štor-skim domom. Prvo smo sudjelovali u malom nogometu u Što-rama. Štorski dom je pobjedio i u revanšu kod nas smo izgubili. Do t^.kvog rezultata je do-šlo zbog mlade ekipe, koja još r.ije iskusna. Tu pomladenu eki-pu sačinjavaju večina učenici drugog razreda. U Štorah smo takmičili i u streljanju i izgubili sa razliko mod 10 poena, a šah sa 2:1.
Javnost dela institucij in javnost podatkov, ki so potrebni v sistemu delegatskega odločanja, je osnovno načelo in pogoj za uresničevanje samoupravljanja.
sednika komisije za kulturo pri občinski konferenci ZSMS, Ivan Vrenko za vodjo centra za organiziranje pohodov in obujanje tradicij NOB, Olga Dečman, Zdenka in Štefka Kračun pa v ostale komisije za posamezna področja dela.
— ♦ —
V delovni brigadi, ki je deset dni obnavljala mladinski kamp Savinja« v Makarski, so se štirje naši mladinci posebej izkazali in bili pohvaljeni: učenca Mladen Vukmanovič in Boro Teša-novič in zidarja Jože Rošer (GO Slov. Konjice) in Srečko Esih (GO Šentjur.)
Iskrena hvala in čestitka tudi s strani KK ZSMS GIP Ingrad.
— ♦ —
Kviz znanja, kojeg su pripre-imle učenice Doma V. Šlandro-ve, se odvijao u našem domu 21. marca. Naši učenci su nastupili kao takmičari. U kvizu je bilo 5 ekipa po 2 člana u ekipi. Prve tri ekipe u kvizu znanja dobile su priznanja.
Tabornici u našem domu su ustanovili svoju sekciju i ima ih dvadeset. 9. 4. su se u Dobrni udružili na zajedničkom mitingu.
U radne brigade, koje če se odvijati ljetos, prijavilo se 17 učenika iz našeg doma .Ti učenci su dosta aktivni u domu, pa se nadamo, da če u brigadi biti medu boljima.
Nastojat čemo, da se uključi u organizovane aktivnosti u na-šoj omladinskoj organizaciji što viče učenika i da sudjelujemo sa svim domovima celjske regije.
Sekretar aktiva ZSMS Domska skupnost Avdič Hajrudin
V praksi se to načelo sooča z drugim in omejuje dostop in dosegljivost podatkov. To je načelo poslovne tajnosti.
V sečišču teh dveh silnic več-
krat lovijo ravnotežje v delovni organizaciji delavci, katerih delo in naloge so obveščanje, posebej, kadar želijo zadostiti še nekaterim drugim zahtevam kvalitetne informacije, predvsem na čelu poročanja v naprej, napovedovanja in poročanja o planiranju ter gospodarjenju. To niso samo novinarji, ampak tudi drugi politični delavci v organizacijah združenega dela.
Javnost dela se v delovni organizaciji uveljavlja predvsem na sestankih in v glasilu delovne organizacije. Tu pa se vedno znova zastavljata dve vprašanji:
1.	katere podatke nuditi sredstvom obveščanja in delegatom, da bi bilo zagotovljeno kvalitetno odločanje, ter
2.	katere podatke je treba zadržati kot poslovno tajnost? Ustava in Zakon o združenem
delu zagotavljata delavcem dostop do domala vseh podatkov, kadar so v funkciji upravljanja s sredstvi in rezultati dela. Delavci imajo pravico spremljati delo vseh organov, organizacij in skupnosti.
Z novim inštituti samoupravnega sporazumevanja in družbenega dogovarjanja, ki zahtevajo popolno informiranost tudi o podatkih, ki so bili doslej dostopni izključno določenemu številu vodilnih delavcev, se bistveno širi krog tistih, ki razpolagajo z elementi poslovne tajnosti.
Načelo javnosti dela v relaciji s poslovno	tajnostjo	ima	svoje
izhodišče v	Ustavnem	določilu
(člen 97), ki	se glasi:
»Delo državnih organov in organov upravljanja organizacij združenega dela in drugih samoupravnih organizacij in skupnosti ter organov družbeno-politič-nih organizacij in združenj je javno.
Način zagotavljanja javnosti se ureja z	zakonom	in	samo-
upravnimi akti. Z zakonom in samoupravnimi akti se določijo opravila in podatki, ki so tajni ali jih ni mogoče objavljati.
Načelo javnosti ne more uiti v nasprotju z interesi varnosti in obrambe dežele ter z drugimi družbenimi interesi, uveljavljenimi z Zakonom.«
Kljub nedvoumnim določilom Ustave in zakonov pa se v organizacijah združenega dela srečujemo bodisi z akti bodisi z nenapisano, a ustaljeno prakso, po kateri se pod pojmom poslovna tajnost zadržujejo tudi podatki, ki omogočajo vpogled v poslovanje in se s tem prikriva odgovornost za delo ter preprečuje
Našel sem. Tu piše: Pazi na glavo!
dejansko samoupravno odločanje. Tako ugotavljamo, da marsikje smatrajo za poslovno tajnost podatke o rezultatih raziskav in konstrukcij del, o tehnologiji proizvodnje, o tehničnih izpopolnitvah in inovacijah, o izvoru surovin, pa tudi poslovni podatki, kakor so rezerve in zaloge, obračuni in kalkulacije cen, podatki o rentabilnosti poslovanja in uspešnosti poslovanja proizvodnje, o delovnih pogojih, zatem temeljni in operativni plani, investitorji in dobavitelji.
Ko organizator obveščanja v delovni organizaciji uresničuje naloge, ki jih narekuje sistem delegatskega obveščanja ter zbira temeljne podatke iz poslovanja TOZD in DO se srečuje s tendenco, da se vsi poslovni podatki razglasijo za poslovno tajnost. V tej tendenci je tudi bistvena ovira, da bi se uredili dohodkovni odnosi med nekaterimi TOZD in da bi sprejeli skupne osnove in merila, tako glede cene in storitev, kakor tudi merila in osnove za delitev osebnih dohodkov. Ta tendenca razlikuje »interne cene« od »eksternih cen« ipd. Z vsem pa se skrivajo določene neracionalnosti v poslovanju, kar je nezdružljivo z novimi odnosi, ki razvijajo skupnost interesov združenega dela. Kljub sprejetim samoupravnim sporazumom o skupnem prihodku in skupnem dohodku, se v takih organizacijah ne more oblikovati skupni interes v medsebojnih odnosih, zaradi prikrivanja podatkov, na osnovi katerih bi mogli oprede-lsiti standarde materialnih stroškov in drugih bistvenih elementov za samoupravno urejanje odnosov. Tu se kaže poslovna tajnost kot zaviralni moment novih družbenih odnosov in ne le kot strašilo organizatorju obveščanja.
(Prirejeno po Privrednem vje-sniku, 6. 3. 1978).
Delo aktiva Domska skupnost
Javnost dela in poslovna tajnost
140 stanovanjsko-poslovni blok v Slovenskih Konjicah.
Na hotelu v Zrečah so pričeli polagati strešno konstrukcijo.
Iz naših TOZD - Iz naših TOZD
Kakšne so naše zmogljivosti
V delavnici obrata
S 1. januarjem 1978 so bili iz TOZD proizvodni obrati izločeni lesni obrati Gomilsko in se organizirali kot samostojna temeljna organizacija. V sestavu sedanje temeljne organizacije proizvodni obrati so ostale naslednje dejavnosti:
—	elektroinstalacije
—	kleparstvo-krovstvo
—	stavbno ključavničarstvo
—	vodovodne instalacije
—	centralna kurjava in plinske instalacije ter
—	slikopleskarstvo.
Obseg, oziroma kapacitete obratov, narekuje struktura in obseg prevzetih del v gradbeni dejavnosti. Znano je, da so gradbene kapacitete v zadnjih letih močno porasle, da pa so obrtne kapacitete ostale nespremenjene. Skozi mehanoopremljenost in uvedbe novih elementov in sistemov, se je čas izvedbe gradbenih del bistveno skrajšal in z izključitvijo masovnega ročnega dela znatno pocenil. Ker se obrtni obrati niso vzporedno razvijali, danes niso več sposobni prevzemati in izvajati vseh del v zadovoljstvo gradbeni operativk Zaradi takšnega stanja prihajajo
gradbeni izvajalci največkrat v težave. Prisiljeni so izvedbe del oddajati raznim malim izvajalcem, ki ne nudijo nobenega jamstva za opravljena dela. Poleg tega pa takšna drobljena oddaja del zahteva večje napore tehničnega kadra, podaljševanje rokov in ne nazadnje tudi večje stroške, kar pa ni v interesu izvajalca, niti naročnika del. Če bi danes naj razmišljali, kakšne naj bodo bodoče kapacitete obratov, potem lahko samo rečemo, da jih moramo razširiti optimalno tako, da bodo služile potrebam osnovne dejavnosti, t. j. potrebam gradbene operative. Pri tem moramo imeti v vidu podatek, da odpade na obrtne dejavnosti 40 — 50 % vrednosti investicije, oziroma prevzete gradbene naloge. Le to naj bo pokazatelj za določanje obrtnih kapacitet. Podatek nam pa tudi pove, da moramo v primerjavi z obstoječimi zmogljivostmi poskrbeti za hitrejši razvoj, saj je znano, da danes pokrivamo le cca 27 % celotnih potreb. Čimprej bi morali preiti iz male razdrobljene mojstrske dejavnosti v močno koncentrirano, ki bi bila kos tu-
di najzahtevnejšim nalogam, s posebnim poudarkom na kvaliteto, saj vemo, da se končna izvedba gradbenih del zrcali v kvalitetno opravljenih zaključnih delih. Ob povečanem obsegu bi bilo mogoče uspešneje planirati, dosegli bi boljše koriščenje kapacitet in prepotrebno kontinuiteto. Nesporno pa je, kar je tudi bistvenega pomena, da bi skozi to dosegli tudi večjo afirmacijo teh dejavnosti, tako v sami delovni organizaciji, kakor tudi izven nje.
elektroinstalacij.
Ko govorimo o povečanju kapacitet, nimamo v mislih samo delovno silo, temveč tudi uvedbo novih metod ob povečanju vpliva drobnih strojev. jasno pa je, da so osnovni dejavniki razvoja kadri, katerih pridobivanje je izredno težko.
Kakšne bodo zmogljivosti obratov zavisi od nas vseh, vsekakor pa moramo za razvoj le-teh zainteresirati vse merodajne, tako na nivoju TOZD, kakor na nivoju OZD.
Jože Pintar
Dozidava osnovne šole »Dušana Jereba« v Slovenskih Konjicah.
Dosti sindikalnih nalog
Obširni in konkretni program dela osnovne organizacije sindikata v GIP Ingradu je bil sprejet na osnovi ugotovitve, da bo treba pristopiti k hitrejšemu in boljšemu reševanju problemov in nalog v sindikatu.
Poleg nalog, sprejetih na konferenci, ki so izhodišče dela sindikata v Ingradu, moramo upoštevati smernice in sklepe občinskega sindikalnega sveta, RO sindikata gradbenih delavcev Slovenije in tiste, ki bodo sprejete na 9. kongresu ZSS.
Predvsem pa v delovni organizaciji izpostavljam naslednje: _
Posvetiti moramo večjo skrb krepitvi delegatskih odnosov. Za boljše in kvalitetnejše delo delegacij moramo nuditi strokovno pomoč delegacijam in zagotoviti, da bodo delegacije tako organizirane, da bodo lažje oblikovale svoja stališča in jih vskla-jevale na konferencah delegacij.
Doseči moramo tako stopnjo delegatskega dela, da bodo posamezne delegacije imele svoja jasna stališča do obravnavanih zadev, ki pa ne bodo le delo posameznika, ampak celotne sredine, v kateri delegat deluje.
Nadalje se moramo truditi, da se bo sleherni delavec v delovni organizaciji prizadeval za boljše gospodarjenje na vseh področjih. Da bomo sproti ugotavljali negativne pojave in tiste, ki te povzročajo. Predvsem moramo dati še več poudarka stabilizacijskim prizadevanjem in še nadalje krepiti inovacijsko dejavnost v DO.
Zelo zahtevno nalogo ima sindikat pri uveljavljanju nagrajevanja po delu. Ob tem moramo posvetiti skrb cenikom del, pogojem dajanja dela v akord, obračunavanju akordov, doseganju norm, itd.
Sindikat se mora prizadevati
za uresničevanje določil družbenega dogovora o minimalnih standardih, življenjskih in delovnih pogojih delavcev. Delavcem moramo omogočiti boljše stanovanjske razmere z graditvijo ali nakupom novih samskih in družinskih stanovanj in jim istočasno tudi zagotoviti možnost, da ta stanovanja koristijo.
Še posebej se moramo priprav-
ljati na 9. kongres ZSS. V tem predkongresnem obdobju se moramo dogovoriti in ugotoviti kako smo organizirani v sindikatu, kateri so poglavitni problemi, ki nas tarejo in sploh o vlogi sindikata, ki je enotna in samostojna družbeno-politična organizacija delavskega razreda.
Stane Gorjup
Iz TOZD GO Šentjur
Dovršitvena dela na montažni hali »LIP« Poljčane opravlja skupina delavcev, ki jih vodi delovodja Ivan Hlačar. Vsi iz TOZD Gradbena operativa Šentjur.
Kadrovske vesti
Srečen, zdrav pokoj, tov. Franc Berlan
Novi sodelavci:
Bandalo Ivo, Jurinovič Marko — gradbena delavca in Drofenik Stanko, pomožni skladiščnik, ki se je zaposlil po uspešno opravljeni poklicni rehabilitaciji — vsi za Rogaško Slatino.
Arnšek Miroslav KV avtomehanik, Djukič Mirko, KV strojni ključavničar, Kukovič Drago in Ca futa Janko — priučena stroj, ključavničarja, Golub Zvonimir, priučen avtomehanik, Jerič Ivan, KV avtomehanik, Pre-ložnik Martin, KV avtoklepar, Kotnik Rudolf, čuvaj — vsi za Mehanizacijo.
Dobrič Kostadin, Florič Mili-sav, Halilovič Avdo, Močič Branislav, Celica Božidar, Jašarevič Ibrahim, Klindo Aleksije, Pavlovič Vladimir, Petrušič Čedo, Ristič Milan in Šehič Rasim — gradbeni delavci; Bašič Mustafa PK železokrivec, Kolar Milan, KV ključavničar, Žnidaršič Jože, KV strojnik in Vasič Milorad, gradbeni delavec — vsi za Medlog.
Selič Karl, KV monter centralne kurjave, Valand Leopold, skladiščnik, Kuzmanovič Milorad, KV elektro inštalater, Škar-lin Anton, KV slikopleskar, Žu-tič Mato, KV elektroinštalater — za Proizvodne obrate.
Culk Ivan, delavec na žagi — Lesni obrati.
Pušelja Bojanka, strojepiska in Čebela Marjan, diplomiram inženir arhitekt, ki se je zaposlil takoj po uspešno zaključenem študiju. Doberšek Jelka, gradbeni tehnik, Fifer Herta, fa-kturistka, Vukovič Marija in Drozg Olga, čistilki in šakušic Hajrudin, skladiščni delavec — vsi za Skupne službe.
Iz JLA so se vrnili:
Surbek Branko, Očko Drago, KV zidarja in Hadžikadunič Se-nad, KV tesar — v Celje. Ku-šter Stanislav, KV zidar — v hanizacijo.
Na novo življenjsko pot so stopili:
Bečarevič Ibrahim, Vasič Gojko, Husejnovič Ismet in Hasan-begovič Muhamed — vsi iz Medloga. Jecl-Koprivc Danica, Ter-glav-Hrustek Ema, Srebot-Šlatau Marjeta, Vranc-Bratec Albina m Kroflič-Verbič Anica — vse iz Skupnih služb. Cerkvenac Mirko iz Mehanizacije. Kračun-Skakic Zdenka in Ahmič Muhibija iz Šentjurja. Djokič Bogdana ^ in Smiljič Jezdimir, oba iz Laškega.________________________________
Dosti prezgodaj je odšel od nas. Tudi od kolektiva, ki mu je bil zvest od vstopa v njegovo sredino — od kolektiva GIP Ingrad. Za njim je ostala boleča praznina.
Izgubili smo našega dragega Danija.
Dovolitev, da se zahvalimo celotnemu kolektivu za vse, kar je storil za nas v najtežjih trenutkih. Posebna zahvala velja
V JLA so odšli:
Delič Merzuk, gradbeni delavec iz Ljubljane; Leskovar Peter, KV zidar iz Slovenskih Konjic; Halilovič Avdo in Šehič Sejfo, gradbena delavca iz Medloga; Sterniša Franc, KV elektrikar iz Mehanizacije; Zelen Boro, gradbeni delavec iz Žalca in Šket Drago, KV zidar iz Rogaške Slatine.
Invalidsko so bili upokojeni:
BRANIŠA LUKA, rojen 1. 10. 1919, železokrivec iz Žalca. V podjetju je bil zaposlen od 23. 4. 1970 do 13. 4. 1978, kar je skupaj 8 let in 11 mesecev. Stalno živi v Belici, Ulica brače Radiča 60.
DRAME LEOPOLD, rojen 8. 11. 1921, zidar iz Šentjurja. V podjetju je bilo zaposlen od 1. 8. 1957 do 18. 4. 1978, kar je skupaj 20 let in 8 mesecev. Stalno živi: Bukovje v Babni gori št. 17, p. 63264 Vinski vrh pri Slivnici.
TURK MARIJA, rojena 28. 3. 1936 čistilka iz Šentjurja. V podjetju je bila zaposlena od 23. 10. 1975 do 27. 12. 1977 kar je 2 leti in 2 meseca. Stalno bivališče ima v Podčetrtku št. 25, p. 63254 Pod-četrtek
PEČEK DRAGUTIN, rojen 12. 6. 1942, gradbeni delavec iz Celja. V podjetju je bil zaposlen od 23. 6. 1972 do 23. 8. 1977, kar je 5 let in 2 meseca. Živi v Novem Celju — bolnica.
Vsi ostali pa so odšli iz podjetja na lastno željo, oziroma jim je delo prenehalo v poskusni dobi.
Jožica Verdnik
V prometni nesreči je 17. 4. 1978 umrl PAJTLER MATIJA,
rojen 17. 2. 1959, KV vodovodni inštalater. Zaposlen je bil v Proizvodnih obratih in to od 9. 9. 1977, torej 7 mesecev. Doma je bil iz Velike gore št. 53, p. 41219 Vinagora.
ZAHVALA
Ob izgubi moje drage mame Marije FEVŽER, se iskreno zahvaljujem sodelavcem iz TOZD IGM Medlog za izraženo sožalje, darovane vence in spremstvo na pogrebu.
Marko Fevžer
tovarišem, ki so prevzeli skrb za organizacijo pogreba, posebno Francu Bergincu, hvala obema govornikoma Franju Čevniku in Bogdanu Košenini za iskrene poslovilne besede, hvala vsem, ki so mu izkazali posebno pozornost na častni straži ob mrtvaškem odru, vsem, ki ste z nami sočustvovali, ga spremili na zadnji poti in darovali cvetje.
Celje, 16. junija 1978.
Družine Kerkoš
Konec meseca junija nastopi redno starostno upokojitev Franc Berlan, vodja kadrovskega oddelka v skupnih službah. Od leta 1964, ko je prišel v »Ingrad«, je vsako leto vsem tistim, ki so odšli redno ali v invalidsko upokojitev, natančno in vestno pripravil vso potrebno delovno dokumentacijo, da ni bilo nepotrebnih zastojev. Tako je nemalo članov kolektiva bilo presenečenih ob novici, da še tako »fejst« fant odhaja v pokoj. Tudi mi, najožji sodelavci smo upali, da bo še kakšno leto med nami.
Franc Berlan se je rodil leta 1916 v kmečki družini v Artičah
Dr. Milan
Orožen
Vse, ki smo poznali Dr. Milana Orožna, nas je pretresla vest o njegovi prezgodnji smrti.
Dr. Milan Orožen je skorajttri desetletja deloval kot pravni svetnik v Biroju gradbeništva Slovenije.
Kot izredno tankočuten človek, ki ima razvit čut odgovornosti do dela in odnos do človeka, je bil z vsem srcem grad: binec. Aktivno je sodeloval pri kreiranju zakonodaje iz gradbenega področja pri Gospodarski zbornici, v raznih komisijah, republiških in zveznih upravnih organih in tudi v sami skupščini. Ker je temeljito poznal problematiko gradbeništva v praksi, je storil vse, da bi bili predpisi s tega področja kar najbolj življenjski. Vedno je bil pripravljen pomagati pri vseh sporih m vprašanjih, ki so nastajali med gradbenimi podjetji in investitorji ter raznimi drugimi institucijami.	. .
Še posebej se ga bo spominjala večina gradbenih tehnikov in inženirjev, ki so polagali izpite za odgovorne vodje. Dr. Orožen je bil dolgoletni član komisije za izpite.
Dokaz njegove izredne priljubljenosti in spoštovanja je bilo zadnje slovo, dne 24. maja 1978 na pokopališču v Kamniku, ki se ga je udeležilo veliko število prijateljev, sodelavcev in znancev. Ob grobu se je od njega poslovil v imenu slovenskih gradbincev direktor Biroja gradbeništva Slovenije, inž. Vučajnk.
Vzor strokovnjaka, tovariša m človeka bo dr. Milan Orožen ostal še dolgo v našem spominu.
pri Brežicah.
Sprva se je opredelil za vojaško službo in bil mornar na našem Jadranu. Druga svetovna vojna ga je premetavala po Evropi. Po vojni se je z dopolnilnim izobraževanjem usposabljal za delo v gospodarstvu.
Le malo je ljudi v podjetju, ki Franca Berlana ne poznajo. Opravljal je tiste naloge, ob katerih se vsi zaposleni čutimo posebno občutljivi. Bogate delovne izkušnje, primeren odnos do strank, izostren občutek za pravico in krivico, posebno pa njegova skromnost, so ga odlikovale in ga uvrščale v zanesljivega sodelavca in priznanega strokovnjaka.
Posebno je bil Franc Berlan cenjen v drugih republikah, kjer je dolga leta kadroval prepotrebne gradbene delavce.
Njegovi najožji sodelavci, kot ostali, bomo še dolgo vrednotili njegov velik doprinos za našo celotno delovno organizacijo. Na tem mestu pa mu želimo prijeten, zdravja poln, pokoj.
"XX
Edi Šunko - upokojen
Še 45 let nima, pa že upokojen. Od marca letos. Bolezen ga je upokojila.
Vsakdo začne ceniti zdravje šele takrat, ko ga več nima. Tudi Edi. Prej na zdravje ni mislil. Ni bilo časa. Toliko je bilo treba postoriti pa trenirati, tekmovati . . .
Edo se je zaposlil, ko je bil star 15 let, Najprej v IGM Medlog, od leta 1958 pa v Mehanizaciji kot VK strojnik na težkih strojih. Delo je opravljal zelo požrtvovalno in strokovno. Tako so povedali njegovi sodelavci. Kljub veliki zaposlenosti, se je dolga leta aktivno udejstvoval v sindikalnem športnem društvu kot kegljač, v zadnjem času pa je bil tudi vodja ekipe. Žal mu je bolezen onemogočila nadaljno delo, zato njegovo vrzel čutimo povsod.
Veseli nas, da ga zdaj spet vidimo na kegljišču, ko si z vztrajnostjo vrača zdravje. Ob odhodu v pokoj mu vsi želimo, da bi ozdravel in potem preživel še mnogo prijetnih let.	V. Š.
ZAHVALA
PREPRIČLJIVO ZMAGALI
Takšnega zmagoslavja, kot so ga Ingradovi športniki pripravili letos v Izoli na 28. športnih igrah gradbenikov Slovenije, še ni bilo na tem tradicionalnem tekmovanju. Od enajstih panog so kar v osmih merili moči v finalu z najboljšimi gradbenimi ekipami Slovenije, štirikrat so bili prvi, dvakrat drugi, enkrat tretji in enkrat četrti. Izreden uspeh. Čestitamo!
Kegljači spet prvi
Kegljišče v Strunjanu je našim tekmovalcem »ležalo« saj so odlično podirali keglje, dosegli rekord kegljišča (981 podrtih kegljev) in z veliko prednostjo zmagali. Končni rezultati: 1. INGRAD 1889, 2. IMP (Ljubljana) 1726, 3. GORICA (Nova Gorica) 1686 in 4. KONSTRUKTOR (Maribor) 1675 kegljev. Naša ekipa je pokazala več enotnosti kot lani, nastopili pa so Ivan Ahtik, Dušan Vanovšek, Ivan Cizelj, Milan Lipovšek, Dušan Lipovšek, Jože Lipovšek, Branko Orešnik, Zdravko Radič, Jernej Kumer, Stane Turščak, Zlatko Radič, Jože Turk in prispevali 65 točk.
Ivan Ahtik, najboljši na ŠIG
Športniki so bili v temnomodrih trenerkah, šahisti v svetlomodrih oblekah.
Nogometaši končno prvaki
Potem, ko so na predtekmovanju v Velenju nesrečno odločali penali, so naši nogometaši izkoristili naknadno priložnost v Ljubljani in se le s težavo prebili v finale. V Izoli pa so zaigrali izredno in premagali »Primorje« (Ajdovščina) s 4:1, »Obnovo« (Lj) 2:0 in »Konstruktor«
(MB)) 4:0. Za Ingrad so nastopili Zoran Jovanovič, Janko Kuder, Marjan Lipovšek, Darko Seku-šak, Veljko čurkovič, Viki Urankar, Esad Zukič, Berislav Farkaš, Rade Čurkovič, Miro Klenovšek, Ivo Jezernik in prispevali k skupni uvrstitvi 69 točk.
Zoran Jovanovič je dosegel pet, Janko Kuder pa štiri gole na final-ii-h tekmah v Izoli.
Trinajst let nepremagane
Odbojkarice že trinajst let zapored osvajajo prvo mesto, kar je vsekakor svojstven rekord.
Res je, da so letos imele nekaj težav v zadnji tekmi, vendar so le-te bile posledica velike utrujenosti, saj so nekatere igralke pred tem že kegljale, spet druge pa igrale namizni tenis. V Izoli so premagale »Pionir« 2:1, »Salonit« 2:0 in »Obnovo« (Lj) 2:0.
V zmagovalni ekipi so igrale Metka Lesjak, Tončka Pečovnik,
Irena Jager, Tatjana Robida, Valerija Prelovšek, Majda Tavčar,
Milica Franc in doprinesle 20 točk.
Tončka pečovnik, kegljavka in odboj kašica
Šahisti zlahka
Franc Brinovec, za ekipo Ingrada igra na prvi deski.
do zmage
Tudi šahisti so obranili tradicionalno prvo mesto brez težav, saj so zadnjo tekmo z ekipo »Beton Zasavje« rutinirano remizirali, potem, ko so že vedeli, da so prvaki. Pred tem so premagali ZRMK (Ljubljana) 5,5:0,5 in Konstruktor (MB) 3,5:2,5. Ingrad so zastopali Franc Brinovec, Zvonko Streicher, Tomo Studnička, Milan Ojstrež, Vinko Marinški, Karl Brišnik, Ivan Borovšek, Srečko Pišorn in prispevali 45 točk.
Kegljavke druge
Čeprav so dosegle naše kegljavke v finalu najboljši rezultat, so bile v končni uvrstitvi druge (ker se prištejejo rezultati predtekmovanja). Vrstni red: L Pionir NM) 3056, 2. Ingrad (CE) 3013, 3. Gorica (NG) 2953 in 4. Cevovod (MB) 2755 podrtih kegljev. Za »Ingrad« so nastopale
Potem, ko je predala organizatorju prehodni pokal v čuvanje (le za 10 ur) je Ivica Bezlaj, podpredsednik našega športnega društva prejela lep pokal v trajno last za lansko prvo mesto.
Metka Lesjak, Tončka Pečovnik, Ivica Bezlaj, Tanja Robida in priborile 28 točk.
Odbojkarji uspešni
Po lanskem spodrsljaju, ko se naši odbojkarji niso uvrstili v finale, so bili letos uspešnejši in dosegli odlično drugo mesto, saj je prvo mesto že nekaj let rezervirano za »Salonit«, tretji je bil »Pionir« (NM) in četrti »Stav-
Namizni tenis -
Na letošnjih igrah je bila igra namiznega tenisa v moški konkurenci na zelo kvalitetni ravni, saj so nastopali celo igralci, ki
bar« (MB. Za Ingrad so tekmovali Janko Žilnik, Bojan Lazar, Anton Aškerc, Hubert Golner, Karli Gornik, Peter Juhart, Miha Kronovšek, Vinko Vitanc in prispevali 24 točk.
pričakovano
tekmujejo v zvezni ligi. Zato je tretje mesto naših fantov zavidljiv uspeh. Ekipo so zastopali Marjan Vitanc, Božo Breznik,
39 TOČK naskoka
V skupni uvrstitvi je »Ingrad« dosegel 350 točk, drugouvrščeni »Gradis« 311, tretji »Pionir« 292, četrti »Salonit« Anhovo 291 točk itd. Na letošnjih igrah je nastopilo 75 podjetij s preko 3000 nas-
topajočimi tekmovalci. Zaključnega dela ŠIG '78 v dobri organizaciji »Stavbenika« iz Kopra pa se je udeležilo 20 podjetij z okoli 300 športniki.
ZMAGOVALCI V OHRID
Ekipe, ki so v Izoli zmagale v posameznih panogah, bodo v septembru odpotovale v Ohrid, kjer bodo zastopale Slovenijo na jubilejnih desetih igrah grad-
bincev Jugoslavije. Iz Ingrada kar štiri ekipe! Želimo jim veliko uspeha!
Vili Šuster
Najbolj številna in elegantna ekipa športnikov na otvoritvi ŠIG '78 je bila naša ekipa. Nosilec prapora je bil Zlatko Radič.
(Nadaljevanje s 13. strani)
Alojz Prevoršek, Stane Turk in pridobili 33 točk. Vrstni red: 1. Elektra (MB), 2 Gradis (LJ) 3 Ingrad (CE), 4 Cevovod (MB) Ženski ekipi se je letos močno poznala odsotnost Ljube Podbre-žnik (bolezen). Skupaj z Ireno
Streljanje in
Naši strelci so bili letos sedmi in prispevali k skupni uvrstitvi 38 točk, strelke so bile devete in dosegle 11 točk, balinarji pa
Jager so na prejšnjih ŠIG osem let bile brez konkurence. Letos sta tekmovali Irena Jager in Valerija Prevoršek ter prispevali 10 točk. Vrstni red: 1 Gradis (Lj) 2 Stavbar (MB) 3 Tehnika (Lj) in 4. Ingrad (CE)
balinanje
so osvojili na predtekmovanju v Postojni 24. mesto in doprinesli 7 točk.
Plavanje s puško
Letos je bila prvič uvedena nova disciplina v okviru SLO in sicer preplavati je bilo treba 50 m s puško na rami. Za Ingrad so plavali Marko Rojšek
(4. mesto) Marjan Dimnik (13). Bogdan Košenina 19. in Franc Berginc (22.). Vsi udeleženci so prejeli medaljo »plavalca SLO«.
GIP »INGRAD« CELJE RAZPISUJE
NATEČAJ
za idejni osnutek znaka ob 20. letnici Ingrada, ki jo bomo proslavili v letu 1979:
L Natečaja se lahko udeleže vsi delavci zaposleni v GIP »Ingrad« Celje.
2.	Znak naj bo pravokotne oblike, uporabljeni sta lahko le dve barvi.
3.	Namen natečaja je pridobiti oblikovno zasnovo znaka, ki bo služil za izdelavo značke, obeska, etikete in v druge propagandne svrhe. Skica naj bo približno velika 10 x 15 cm.
4.	Ocenjevalna komisija bo za najboljše osnutke podelila:
1.	nagrado 500,— din
2.	nagrado 300,— din
3.	nagrado 200,— din
5.	Natečajni osnutek je treba poslati do 10. julija 1978 na naslov: GIP »Ingrad« Celje, Ljubljanska 16 s pripisom na kuverti »20 let Ingrada«. Naslov udeleženca naj bo priložen v posebni zaprti kuverti.
6.	Ocenjevalna komisija:
—	Franjo Čevnik, iur. — predsednik
—	Elza Črepinšek, dipl. inž. arh.
—	Jernej Pelko, dipl. inž. arh.
—- Vili Šuster, referent za propagando
7.	Predstavitev natečajnih del bo objavljena hkrati z izidi natečaja.
Za prvo snemanje smo izbrali dan betoniranja na objektu »Most pri Borlu«
film
„20 LET INGRADA"
V juniju smo posneli prve metre filma, ki ga bomo snemali eno leto in v njem zajeli vse dejavnosti, ki jih ali smo jih opravljali v zadnjih dvajsetih letih.
Mile de Gleria — snemalec in Peter Pavlin, dipl gr. ing. — odgovorni vodja objekta.
NAGRADNA KRIŽANKA
1	S p g 1		:«Ab m		frEl	rotOJOKA	riurAbNi	9KH.6NE*.	NI0S,3	Ionesco	<01O3lNA)	H	tekstilni]		taguvina
	a		i		)										
					L									italua	
														oisse žno KNlllEV-NO 61 LO	
	i;nii»;fi:i														
															
kvTWA						\A*A3EV0				ALKOHOL					
korAAltC							-	PUŠČICO				NOBELU			E?
SLOVeNiU SMUČARSKI Tev.t BUDOM												INOUVTA. MONTA**. Pomtrje			
						INDUANUU leH N, 6*t-					RETONSkV				
MUSU MAK ULI PVITNI											--				
Izid žrebanja nagradne križanke št. 3, 4 in ankete v št. 1, 2:
Križanka
1. nagrada 60,— din — Vera Zu-
pančič, tozd Ljubljana
2.	nagrada 40,— din — Marica Jošt, skupne službe
3.	nagrada 30,— din — Drage Selič, tozd Celje.
Anketa
Pet nagrad po 100.— din prejmejo: Špela Trauner, Heda Že-rovnik, Darinka Goršek (vse skupne službe), Ivo Jelen (Pro-
jektiva) in Jožica Lezjak (tozd Laško).
Nagrade so že obračunane in jih lahko dvignete v blagajni po djetja po L juliju 1978.