Katolišk cerkven U*t. Jfot V četertik 20. velikiga travna 1K52. Tečaj §\ Vojaška pesem na popntvanju ali maršu. U zmerzlini in vročini Merimo čez hrib in log. V gronm. tresku in dežini. Naj ho zar ali srež okrog. Naše postlje so planjave. Naša streha plavo nebo. Ure/, skerbi, in volje zdrave Križem-svet korakamo. Ce tud kterkrat čevelj žuli. Naj bo, naj bo v Božje ime, Ce tud včasi želodec kruli. Knkrat kone bo -/.e. bo že. Pridemo pa v stanovanje. Se nam dobro vnovič godi. Kmet pernesc pokrepčanje: Kapco pod pa/ho. v roki jedi. In vojaki mi pošteni (■a nc zaničujemo . Sesti k nam m stol leseni, Z nami zajet' mu rečemo. Reci kdo. kar mu je drago. Meni je všeč vojaški stan : Dušno in telesno blago V varnosti vojak obran'. Za cesarja v eno mero Smo voljni mi vse terpet". Za Boga in sveto vero Tavžent — tavžentkrat umret'. J. Kavna beseda k eastniniu dnhovstvii «ploh in k eelimti easlllliiiu Viravslvu. Od Dr. V Radlinskiga. V obširnim spisu pod zgornjim napisani učeni gosp. lir. Badliuskv popisuje in raz ja snuje potrebo in korist staroslovcnskiga jezika v prid in pospeli zedinjenja vsili Slovenov v katoliško Cerkev, in govori meni druziga takole: ..Komur je blagor in razcvet rimsko-katoliške Cerk\c na sercu, se mu je v resnici z dušo in s telesani poganjati: de bi sc iz ene strani zveza med našimi brati Kusini z rimskim sedežem zcd i njenimi zmiram bolj uterdila: iz druge strani pa, de bi se Staroverci z Itimam ter z nami v cerkvi zedi— nili. V 11. stoletju namreč je bilo preterganje keršanstva v cerkev greško-vzhodno in latinsko-za- hodno Cerkvi Kristusovi grozno rano vsekalo. K greski so se šteli Serbi, Bolgari, Itusi in velik del Slovakov; ali nekteri zmed njih so se v lo. in IT. stoletju vnovič s katoliško Ccrkevjo sklenili, in ti se imenujejo dan današnji zedinjeni gre k i. kakor so prr nas Kusini. ki imajo svoje lastne škofe. Drugi Slo ve n i pa. ki se z rimsko-katobško Ccrkevjo niso zedinili, imenujejo sami sebe pravoslavne ali staroverce. kakorsni so Serhi. velik del Bolgarov, Bošnjakov, Cernogorcov in Itusov.-Na to g. pisavcc sploh dokazuje, kako ie potreba k obojnoslraiiski zaupljivosti, vzajemnosti iu s pora z u m I j i v os t i se soziianili s ga m i in jezikam starovereov. po taki poli njih predsodke zoper našo sveto Cerkev zvediti in jih odstraniti. Med druzimi. de imajo la predsodek, de bi • • h Cerkev, ako bi sc ž njo zedinili. pred ko muc, silila, se svojimu slarosloveiiskimii obredu (cerkvenim sv. šegam) in pri tem obredu vživariiruu staroslovcnskiniu jeziku odreči, ter jih persilila k latiiiskimu obredu. Ako bi se la in enaki predsodki od\ernili. bi se pripravljala pot k doraziiniljeiiju in poslednjič k edinosti med njimi in nami. Iu to bi sc doseglo s tem ložej, ker sit- jim le samo d vi poglavitni reči k It mu potrebni, namreč: Spoznali sv. Očeta rimskiga papeža za svojiga poglavarja, in pa člen vere, dc se sv. Ilub tudi od Boga Sina izhaja, ne le samo od Boga Očeta, kakor oni ter-dijo**). Vsi drugi razločki zadevajo opravbistvo ali disciplino. V dosego le zažcljcnc edinosti g. pisavcc naslednje pripomočke nasvetuje : „1. Nam jc k temu oberniti zveličavni pomocck molitve, de hi jih Bog s svojo milostjo pcrpcljal k spoznanju, de j»* potreba, spoznati za svojo mater to cerkev, kteri jc za vidno najviksi glavo postavil Jezus Kristus, njen začetnik, sv. Petra in njegoviga naslednika, rimskiga papeža. — Slavni skol La\ antinski, Anton Martin Slomšek, v si o ji apostolski gorečnosti prešini jeni z žalostno mislijo: de tako mnogi bratje Slovenije odločeni od edinosti telesa Kristusoviga šc zmiram v razkolnišlvu (od-tergaiiju) ostanejo, so založili molitcvno društvo pod obrambo v elikih slovenskih apostelnov Cirila in Metoda, ktero ima namero vse Slovcne v eni katoliški cerkvi zediniti. in so slovesno vse duhovstvo in vse verne vanj povabili. Slehern ud moli vsak dan en očenaš in eno česenomarijo v imenovani na- • men in pristavi: „0 sveti Ciril in »veti Metod, velika slovenska a p os tel na, prosita za *) To pa uiti lerdijo iz netednn^li. ker njih lasmi tcrL«rii oceljr. ki namreč se pred lueenjem iiveli. ra»a«» l« ari;*, kakor katoliška Cerkev, dc sC namreč sv. Duh izltaj« ud B«1«;* Očeta in od Bog;a Sina nas!- 5n 9. sušca, to je, v god ss. Cirila in Metoda, daruje vsaki duhoven, kije ud tega društva, sv. mašo v ta namen, in si prizadeva tudi druzih za društvo pridobiti. Imenovani Pastir založivši enako vseslovensko društvo so bili v resnici prepričani, de molitev sploh in molitevne društva posebej ne ostanejo brez blagodarniga vspeha, de tedaj tudi molitev za verno zedinjenje vsih Slovenov ne bo ostalo brez zveličavnih nasledkov. Xa podstavi tega višjipastirskiga poklica jc povabil tudi cerkveni list ~Kath. Hlatt aus Mahren** vse vredništva slavskih časnikov, de naj bi sc s tem društvam soznanili ter si prizadevali ga v življenje spraviti in razširjati tudi po druzih š k o fij s t v i h. Ta poklic je bil tudi v „Katolickili \owinahu I. I. obznanjen Bog daj, »le bi sc v prid in razcvet katoliške Cerkve take društva tudi v naših slovenskih (t. j. slovaških) škofijah berž ko berž začele in razširjale. — Vender pri sami molitvi, pri samih molitevnih društvih in njih znotranji dclnosti ni ostati, temuč potrebno je tudi po zunanje delati do naših bratov starovercov, odločenih od edinosti telesa Kristusu v iga. 2. S pomočjo bukev na zedinjenje namerjenih. Take bukve, dc bi imele pot k našim bratam sta-rki mision. Vred. more v izgled in ogled služiti slovensko-katoliški ustav (seminar) v Parizu pod skerbno obrambo samiga vikšiga Pastirja parizjanskiga napravljen, v kterim se odrejujejo mladenči: Bolgari, Bošnjaki, Kusini in drugi Sloveni ter se pripravljajo k duhovskimu stanu. Uče se ondi bogoslovskih znanj, obreda slovenskiga in ruskiga jezika, de bodo po tem zamogli iti ko misionarji med svoje brate, ki so od rimsko-katoliške Cerkve odtergani, in jih ž njo zedinovati. Imenovani nadškof pariški je svojo naklonljivost k temu slovensko -katoliškimi! ustavu razodel, ko je bil pričujoč pri službah božjih za ranjkiga Helmskiga vikšiga škofa, po obredu in jeziku izhodne Cerkve, in je v cerkvi uniga ustava po božji službi k ljudem spregovoril, nde je nalaš za to peršel, de bi na znanje dal sočut in naklonnost do tega ustava, do tč cerkve, do tega obreda in naroda, iu de hoče skleniti svoje molitve z njih molitvami za dušo pokojniga častitiga vlad-nika," in je pristavil: „Povcjte svojimu narodu o mojim sočutju ž njim !u Po tem je pristopil k al-tarju, popraševal o njih obredu, je dal na znanje svoje potolaženje in zadovoljnost nad tem in jih je blagoslovil. — Ako si tedaj Nesloveni, Francozi tako goreče prizadevajo, naše slovenske brate v katoliško Cerkev s tem prepeljali, de dajejo v to namero mladenčev v obredu slovenskim in jeziku ruskim izučevati; ali ne gre toliko več nam Slovenam poskerbeti saj toliko, kolikor uni? V tem mi vsak goreč duhoven in slehern vnet katoličan mora prav dati. Jest, kar je v meni, sim k temu delu katoliške edinosti priložil roko, razposlavši: „8voje pova-bljenje k naročenju na ruske pridige" tudi do Starovercov v avstrianskim cesarstvu. Te pridige bodo v katoliškim duhu na svitlo dane in s poterjenjem nekiga zmed osvičenih gospodov s katoliško Cerkevjo zedinjenih greško-katoliških škofov pre-videnc.4*' Pismo gospod iiiisionarja Martina Dovjaka iz Hartuma 27. susca 1&32. (V čisti »loveušini poslano.) (Dobil 14. travna. | Dragi prijatel! Kar smo že dolgo želeli in perčakovali. se je 18. dan t. m. spolnilo: Danico in Novice smo prejeli v spričevanje, de še živite, in dc tudi vaša gorečnost afrikanskim misjonarjem pomagati še živi. Dolgo časa (kar nas je poštni voz čez kranjsko mejo prepeljal) je preteklo, de nismo imeli od Kranjskiga več ne sluha ne duha; zdej, upamo, ne bo več tako: v duhu in v mislih bomo s svojo domovino sklenjeni, in kaderkoli bomo brali, kako sc za dobro vneti možje trudijo druge časno iu večno srečne storiti, bo to tudi v nas vnemalo enako gorečnost, in če bomo kterikrat slišali glas povzdigovati v prid nesrečnih sobratov, bo to naše težavne dela oslajšalo, in nas perganjalo k hvaležnosti in goreči molitvi. — Hvala torej Tebi. prijatel, in vsim, ki za nas tako priserčno skerbite: hvalo zrečem v imenu prečastitiga gospoda Vikarja in mojih gospod tovaršev. — Dozdej smo pa le 5. list Danice in 8. in 9. list Novic prejeli, po naših mislih zadnji listi, ki smo jih zamogli prejeti: kje so poprejšni zaostali, ne vemo, upamo pa„ de, kakor so ti listi pravo pot najdli. je tudi poprejšni in sledeči več zgrešili nc bodo. Tudi pisma nisim od Tebe še nobeniga prejel; pcrčakujcm pa, de bom blizo pervih naslednjih listov nektere ver-stiee dobil; zato bom voljno in z zaupanjem še dalje počakoval, de perve liste v roke dobim. Z d e j pa še kaj o d n a š i h k r a j e v. De boš naše kraje nekoliko poznal, misli si pervič na ne-besu čisto in plavo podnebje, na kterim po dnevu solnce pripeka, in po noči mesec sveti in svetle zvezde mergolijo, in to od dne do dne, od noči do noči; ni ga oblaka nobeniga, kteri bi solnce ali zvezde zakrival, ali z dežjem suho zemljo krepčal, in če se tudi kterikrat kaka bela meglica na nebu prikaže, se zopet hitro raztopi v suhim podnebju. Kar smo Terst zapustili, smo do mesca sušca le dvakrat vidili oblačno nebo; nekaj nenavadniga pa nam je letaš sušeč prinesel — večkrat se je nebo pooblačilo, in je cele dni in noči oblačno ostalo; večkrat je dež naletoval, in dvakrat smo med bliskam in gromenjem dobili obilniga dežja. Voda je pri ti priložnosti na sredi izbe prečast. gosp. Vikarja strop prederla, je mizo in pisanje na mizi poškropila, in potem še tla dobro pomočila — mislil hi hil, de je po žlebu v sredo izbe napeljana. — Po dežju je nastopila velika soparica, tako de smo 17. dan t. m. ob devetih zvečer, torej več ko 3 ure po solnčnim zahodu, imeli gorkote 25 stopinj l{. — Po navadi dežuje, kakor pravijo, v tih krajih čas ter čas samo rožnika, maliga in včasih tudi velikima serpana. — Ni pa zrak vselej tako čist, kakor je čisto podnebje. Pol leta piha sapa od severja, in druziga pol leta piha od juga, in včasih vzdigne toliko peska in praha, in z njim zrak tako napolni, de bi mislil, dc vidiš okoli sebe vse megleno, v bližnjih krajih pa snežiti. — Vročino smo dozdej še lahko prenašali; solnce ima res veliko moč, v senci pa je le vroče, kader sape ni, in takrat dozdej nismo imeli čez 28 stopinj R.: prihodnje mesce bo, kakor pravijo, že nekoliko huji. Tudi od H a rtu m a, njegove okolice iu njegovih p r e b i v a v c o v ti moram kaj povedati. Misli si neizmerno planjavo, kjer, dokler tvoj pogled seže, samo proti severi u precej deleč nektere hribce ugledaš: na ti planjavi se dve veliki reki skupej stekate, in ob reki eni in drugi, kjer voda j z nje napeljana zemljo moči, vidiš vasi, drevje in lepo zeleno polje: vse drugo pa je gola pušava s peškam in praham. Postavi si vse to živo pred oči, in imaš okolico Hartuma, ki stoji na polotoku, kjer se reki skupej stekate. Ulice v Hartumu niso ravno po vsi umetnosti zmerjene, in hiše so narejene vse na eno kopito. Opeke se na solncu posuše, eno zraven in verh druge skladajo in z blatam omažejo, in zid je gotov; za strop se koli verli zida polože, ki sežejo od ene strani do druge, verh tih pridejo štorije, potim dračje, na vse to se blata na debelo nanese, in končano je delo. Pa tudi joj, ko pridejo mesci deževja — hiše se lupijo in razhajajo ko kvas. Tudi naša hiša ni boljši, in pripravlja našimu prečast. gosp. Vikarju velike skerbi; namenjena je za središe celiga misjona, kjer se bodo novi misjonarji na svoje težavne opravila pripravljali, in kjer bodo mladi zamorci, reševani iz terde sužnosti, v potrebnih učenostih in rokodelstvih podučevani: za vse to je pa naša hiša veliko preslaba in veliko premajhna, in Ic z novim poslopjem se bo ta imenitni namen zamogel doseči; kar je pa rečeno od hiše, vse velja tudi od naše cerkve, ali velikoveč od naše kapelice. Po veri so prcbivavci v Hartumu veči del mo-hamedani, precej veliko je tudi nekatoliških koptov, katoličanov ni veliko, malo je Evropejcov, Nemca sta dva, drugi so Francozi in Lahi — laški jezik se zraven arabskiga tudi v naši šoli uči. — Kdor v sebi čuti poklic misjonar v Afriki biti, bo iz tega lahko posnel, kaj mu je zastran jezikov storiti; zraven pa tudi ne bo pozabil, de od misjonarja v Afriki velja stari pregovor, de čez sedem let človeku vse basni, kar se nauči; komaj bi bilo zares, ko bi človek vse razumel, in znal vse rokodelstva, de bi bil kmet in vertnar, mizar in krajač, predic in tkavec; namesti bukev in peresa mjra večkrat matiko, kladvo in žeblje v roke prijeti. Oblečeni so tukaj, ki so gosposkiga stanu, v turški obleki; druziga ugledaš, ki ima verh svojih oblačil še eno obleko, ki v podobi široke in prostorne srajce po svoji dolgosti pod kolena seže; drugi imajo srajco čez kratke hlače, in še kako rudečo kapico na glavi, ali pa platneno plahto okoli sebe; mornarji pa in delavci imajo samo kratke hlače od pasa do kolen, in včasih belo kapico ^takia** na glavi: če je hladno zjutraj ali zvečer, si s platneno plahto pleča ogernejo, če solnce pripeka jo na glavo zvijejo in po noči jim je ona rjuha. Tudi v šegi krogolinke nositi, se ločijo od Evropejcov: pri ne-kterih jo samo zgorei, pri druzih zgorej in spodej v ušesu, in pri ženskih v nosu zagledaš. Poje se v tih krajih več bravskiga ko govejiga mesa, kuretine in golobov se vidi veliko, iu ne manjka se masla in dobriga mleka. Vsakdanji kruh jim daje dura: duro namočijo, namočeno riba ženska s kamnam ob ojster kamen: je dosti /ribana, polože ta sok na vročo železno renjo , ter ga ober-nejo enkrat ali dvakrat, in kruh je pečen. Namesti noža, vilic in žlice imajo pri jedi pet per^tov na roki, s kterimi kesro, tako se kruli imenuje, po-makajc, segajo v skledo. Kdor premore, vživa pše-nično kesro, ker tudi pšenica sc seje tukaj, in zori mesca svečana. Obernimo se zopet k naši hiši nazaj. Ona stoji v sredi Hartuma, in ima proti reki prostorin vert z lepim drevjem in rodovitno zemljo: 4 voli so vsaki dan vpreženi, dc iz reke vlači jo vodo, ki se po jamicah po vertu razširja; obdelujejo ga arahci, ker v tih krajih ni navade, de bi ženske v kako službo stopile. Poljske in vertnarske orodja so tukaj kaj slabe, ne poznajo reveži nc serpa ne kose, ne matike ne lopate, ne grabelj ne vil: za obrezovanje imajo nož: travo rujejo in žanjejo z nekako serpico; kopajo pa z orodjem, ki je široki polovici našiga krampa podobno: perst iz jame z roko zmečejo, ali pa znosijo v posodi s slame spleteni, ktero bi po podobi naši košari brez roča nar ložej primeril. — Poleg našiga verta so ulice na vsaki strani do reke in drugi verti. Vert brez liise na levi strani je zdej od našiga prečast. gosp. Vikarja kupljen za 1500 gold. in odločen za nune, ki bodo drugo leto, če bo hiša gotova, iz Rima prišle. Njih namen bo žensko mladost podučiti, kakor mi učimo moško mladost. Pri svojim prihodu smo dobili nekaj fantičev pri hiši, ki se v šoli uče, ktero tudi nekoliko zunanjih fantov obiskuje. Trije še niso keršeni: dva sta že po našim prihodu kupljena za 50 tolarjev. De bi bil ti vidil, kako sta se ta fantiča, ki sta 14 dni popred v Hartum pripeljana bila, bala. ko sta pervič v našo hišo prišla. Prečast. gosp. Vikar jima je lepih risanih podob skazoval, ki so jima posebno dopadle, in potem ji je v mojo izbo pripeljal, de sta se tudi pri meni motila; potlej umita in preoblečena sta kmali serčnost dobila, in se privadila, hiše. Ko bi spoznala, sim si mislil, jima podobe. skazovaje, kako vama dobro želimo, od veselja bi poskakovala zdej. ko sta rešena iz nemile telesne sužnosti, in ko sta v hišo prišla, v kteri se bosta učila zraven telesne prostosti vživati tudi dušne dobrote. — Dobrotniki evropejski, ki so prečast. gosp. Vikarju nekaj vošenili svečic podarili, so s tim daram našim fantičem veliko veselje napravili. Na dan Svečniee so bile po cerkveni šegi sveče posvečene, in nam in otrokam v roke podane. Z velikim dopadajenjem so pogledovali bele goreče svečice v svojih čemi h rokah, iu od pomena sveč poprej podučeni so Boga hvalili, ki je luč vere v n j * li sercih peržgal, in jih rešil iz temote nevere in krivoverstva. Naj hi Bog uslišal naše molitve, iu naj bi nevernim narodam luč vere peržgal, v vaših krajih pa jo oživljal in hranil! — Kar smo v llartumu. sta dva zakrament s. kersta prejela. Pervi je hil domač fantič, ki je v hudi bolezni ker-šen hil, in drugi je bil sužinj nekiga Francoza. Harthelem\ po imenu, ki se je prav lepo proti svojimu sužiijimu obnašal, kar je zraven družili nagibov v tem željo zbudilo, keršansko vero sprejeti. Slava takimu možu ? - Med tim pa. ko se število vernih v llartumu počasi množi, se nam v jugu že odpirajo vrata. Gospod Angelo Vinko, niisjo-nar, je že celo leto pri lla rili, sc je seznanil z veliko ljudmi, in tako pot nadelujc našimu prihodu. Kakor hitro ho torej jeseni sapa od severja zopet pihala, ho naša »Stella matutiiia** (Zgodnja Danica) proti jugu veslala, in nesla luč vere k nežna-božnim zamorcam. — Gospod II u daj, prcstavljavec in naš arabski učenik. je že serčnost zgubil, in se v svojo domači jo podal: nagibi, ki so ga v llartuni gnali, so hili. kakor sc je sam večkrat zdal, samo posvetni, in zato niso imeli obstoječe podloge. — dan svečana &nio v llartuni dobili namesti Lati f pa š a t a noviga poglavarja. po imenu It u-stum paša. Koje barka z novim pašatam blizo llartuma prišla, so se mu Latif paša. c. k. avstri-anski konzul in drugi velikasi naproti podali, in sc v to naše harkice posluzili. —- Za njimi smo gledali. ko jih je barkica hitro po reki nesla, in smo premišljevali, kako čudno sc pod Hožjo vlado spreminjajo časi— Latif paša. ki poprej ncKvropejcov ne mi>jonske hiše viditi ni mogel, zdej v misjon->kt barkici pod avstrianskim handeram noviniu poglavarju naproti hiti! — 3£9. sušca jc priplavala naša barka ..Stclla matutina" v llartuni. Gospodi so veseli in zdravi. — - S to veselo novico naj ho končano moje pismo — - pozdravim torej vas vseskupej, prijatlc. znance in dobrotnike, sc priporočim v vaše molitve, in ostanem Tvoj zvesti prijatel Martin Dovjak. Perphvk. Ko jc bilo moje pismo spisano, sim pa tvoje dobil. Včeraj — S£H. sušca — sim dobil cel zvezek, v kterim je hilo tvoje pismo - kar je od prečast. gosp. Novaka poslano — vse liste Danice in Novic lanskiga leta in tudi letašnjiga leta. — Lepo sc vam zahvalim. Ogled po Slovenskim. Iz Ljubljane. 14. veličina travna je častiti gospod Janez tiasperin. fajmošter na Dovjim, v Gospodu zaspal. Naj v miru počiva! Slovenska Beela naznani, de ie za društvo sv. Mohor a, ki dosedaj 395 udov šteje, ravno dona-tisniena kratkočasna in podučivna povest: „Blagomir pušavnik" poleg nemške knjige: „Beatushohlcu poslovenjena. K 50 šolskim pesmim , ki so tudi že natisnjene, se napevi ravno litogratirajo. Sedaj pride rPo-vestniea goriške nadškofije'4 v natis. Razpleti po ker*aiiski»i svetu. Iz T urškiga. Tri gerške ladije s keršanskimi romarji, brodivši od Cipre proti obljubljeni deželi, so se o brežju med Latakio inTripolisani pri Gibletu razsule. 140 romarjev na eni ladii se jc, zunaj eniga, potopilo: uni na druzih dveh ladijah so se ohranili. Na Nasa vs ki m se je luteranski pastor Krisivvein z vso svojo rodovino h katolški veri spreobernil. — Na tiho nedeljo (28. sušca) t. I. je Srevsburski škof v Bir-kenheadu (na Angleškim) linnal 500 oseb, med njimi 25 spreobernjencov\ — Od tiga dne do velikonočniga pondeljka se je v Cestru (na Angleškim) spreobernilo 12 oseb. — V Oh i o (^v severni Ameriki) je protestanški duhoven Rihards, poprej fajmošter v Kolumbu, po triletni skušnji v katoliško cerkev prestopil. On je sloveč pridgar in zlo spoštovan mož. Iz A n g 1 i k a ns k i g a. Anglikanski časnik „Guar-dianu naznani, de se je II. J. 1'oleridge, soud Oksford-skiga vseučiliša, v katoliško eerkev vernil.— V Liver-pulu sc jc po končanim misionu okoli 30 protestantov za sprejetje v katoliško cerkev oglasilo. Dunaj. Presse od S. t. m. pove, de se od 9. t. m. po fabriških delav nišnicah ob n cd e Ija h ne bo smelo več delati. V fabriki. kjer se za Glogniško železnico mašine delajo, jc ta vradni ukaz 6. t. m. oznanjen bil. Bog daj, de bi se on po vsih kolodvorih spolnoval! V Kasclnu je protestanški superintendent razglasil, de pc bo cerkveno pokopvanje odreklo: zavednim samomorcam, prešeštnikam , pijancam, puiitarjem, rongeancam, prekerstovavcam, zasramovavcam vere, zaničevavcam cerkvenih pomočkov. — De bi si to zapomnili vsi kričarji, ki imajo tolikanj gobezdati , ako katoliška cerkev posebnim očitnim nespokornim greš-nikam žuga, de nc bodo po keršansko pokopani, ker nočejo po keršansko živeti! Na L uk 9 c m b u r š ki m si protestanška vlada per-lastuie dohodke katoliških duhovni, ktere so brez duhovnov. Letaš jih jc praznih 113, in njih dohodke. 50 — 60 000 goldinarjev, pobera deržava! Zanaprej jih bo še več praznih, kar ui čuda. Ntjcverska stranka namreč, kteri holandeška protestanška vlada na roko gre, išc vse življenje katoliške cerkve ondi zatreti. /c več let mora skerbni škof Laurent, ločen od svojih ov-čic, v ptuji deželi živeti. Na Bavarskim so ondotni škofje (2 nadškofa in 6 škofov) že zdavnej vladi svoje pertožbe čez birokra-tiške stiske in nedopolnjenje pogoj , ki so bile v kon-kordatu obljubljene, izročili. — Zdaj se le je minister-stvo na te pertožbe svojo razsodbo storilo , pa škofam na njih pertožbe tako malo dovolilo, dc ti s tim ne morejo zadovoljni biti. Pa saj ne more boljši biti. Pervi minister od Pfordten in vojni minister general Liider sta protestanta. Se več kakor ti pa opoverata tatn katoličanam Donniges, tajnik kralja Maksimiliana II., in dvorsko-gledišni nadzornik Dingelste It. Donniges je fanatišk protestant iz Prusovskiga, (od kodarjetudi kraljica doma); časniki ga imenujejo hudobniga duha (dtemon), ki vsimu katoliškimu življenju nasprotva. Ta dva človeka premoreta zdaj nar več na Bavarskim, ktero je bilo nekdaj, v tridesetletni vojski, jez in hramba katoliške vere zoper napade protentantizma ! OJroiom:« i rečni k-j : l.nhn J,r-in in t ndrrj '/.'imcjc. — Založnik: Jvž*f Htazuik