ksso HL, stev. 54,
V Celju, sobota due 7. maja 1921.
Pav&alni firanKo.
^^^.     ^H    ^^^^^k  ^B     ^V      ^^ü       ^^^^^k    i       VJ&ejska kjižnica
Steue ccloletno 120 K, uu-xetno 10 K. — Oijlasi za '.'vsak'.*nim
vi'irio stoJpca 1 K 20 v. Reklnnia .rrjcd" tekstom,  osmi tnice jin
Izftafa
vsaK terek, cetrtefe In sofeoio.
Ureönlätvo Strossmajerjcvd ul. St. 1,1. nadstr. Telefon St. 55.
UpravnlšlVO Strossmajcrjeva u!. St. 1. priiličje. Telefon št. 65>
Račun kr. poštnega čckovnega ufada St. 10.066.
VpraSstiijo Gor. Šlezijo.
Haues, ko poljska vslaja \- («or. šle-
i:'ji lazburja duhove \ Nerik'iji in aiitanti
ler /.aninia ves s.yei, ne b<> bre.i zanmu-
vnsii, čc podamo čitatcljeiii iiekaj mis!i i/.
članka Poljaka dr. Aieksandfa Szezepan-
skega, ki ga je napi.sal v /.i<T.-!v;;<i rcvi.ii
¦>Jii^oslavenska njiva«:
Vprašanjc Oornje Šlezue ni' sa;';o
.poijsko vprašanjc. anipak vseh, ki iim
preti pangcrmanizem, kcr v (joniji Sle/.iji
W;ži vojaška sila Neinčije. Saj je trj;ov-
:ka komora v Opolu še 1. 191.6 v posebm
spoitienici dokazuvala Beüimaiimi Holi-
wegu, takratnenui kancLiVii neinške ur-
žave, da so gornješlesk«.: tvorniee vcie-
- ažnc za obrantbo državc, ker jo v)]na
dokazala, da ziipadna ucniška indusuiia
re more dati vojski zailosii poireonoga
vojnega materijala. in da jc z.iro v držav-
!iem intcresu, da se podpira gornješleska
iiKiustrija.
Inž- Kirsche jc v čUuikn knji-e »!:ko-
noniski vodja za (iornjo Slcz'.jo»'. dokazar,
da se je 60% celokupne proi/vodnje je-
kla v Oornji Šleziji, to ie OOO.uoo ton, po-
rabljalo za izdetovanj^ top^v.skih preu-
metov, 600.000 ton pa se jc po'ahilo z.i
proizvodnjo drngega vojnccfa materijala.
Isti nisatdj priznava. da bi »ie bilo inox.110
j;(alno in veliko prenieščanic vojskj na
•leinškili frontah za časa vojno, da ni ROs-
ri.iešlezki prüinog nadomi'ati! poinanjKa-
:>.ia, ki je nastopilo vslcd i'/.o.-lanka anjilc-
>ktr:i premoga.
Te izjave zadosčajo, da vsi, ki <n\:\-
*r'^H) paiiRcnnaiiizcni za r.talno uevar-
nost za svoboden in miren razvoj mno-
,v;()broinih narodov, posebno Slovani. \m-
unie.H), zakaj .ie odkršcnjc Oornje ^lezijc
nd Ncmčijc zaliteva pravične i'i da.leko-
xvidnc politikc.
Za Poijsko pa je oilkrSciije Ootr.jc
Slezije od Nemčijc in njen:) zdruzcnje s
Poijsko ne samo /alUcva njene politieiie
"I^uniDSti ptcd vedno na vojno oriprav-
Ijenim xennanstvom, ampak nrodvscni
poKoj zasisuranja svobodnega narodnega
razvoja vclikcga dela poliske.üa narnda-
Probivalstvo (jornie Šlezije je do danes
l>o!jsko in ni nikdar prenehalo v bn.iu za
svojo poljsko narodnost, dusi jj h cljzc-
la ločcna od Poljske že od 1. !or>.5. Žo \v.
16. stole'tja imanio dokaze za narodii)
borbo med Ncmci in Poljaki. Nemci so
•v^ »a svoj način preinačili imena polj-
'•kih vasi in niest in sinatraja dcželo /a
ncinško zemljo. Horba poljske.2,a prcbs-
valstva Slcske' proti nemskcinü tlajciijn
^' javlja v vsch fazah zgodovinc. ^c 1.
—»'¦ 1111 »i»i Ljm**,lrn.    1,1mm mmm—um«.....in    —--—,..-,.. ..••iin»
1VANPREKORŠKK:
Prispevki k zgodovini dru-
štveneg^, življenja celjskih
Slovencev.
(r#alje.>
2e v II. seji due 4. :ipri|a 18()2 skicpft
1JUI}01 adl. »a'.c * »«vcKa stanovanta,
rav-natelju in tajniku se naroei, da se po-
Kodita z g. Jurjcni Balantom v liiibljanl
•skein prcdniistju. Po I-iratki razpravl o
nakupn glasovirja in prihocinji besedi. ki
se določi na belo nedelio, inicnujc odboi
za eastne nde čitalnicc slcdcče prečastr-
te jcospode in slavnc rodoljubc:
1.  knezoškofa Antona Martina SIoitu
šeka,
2.  biskupa Strossmaicrja,
3.  .slavneii'a    urcdnika    »Nov;'>    ^r.
Hleiwcisa,
A. si. drzavne odbornike: dr. 'loiiia-
na, Cernctü, Klavdija. dr. Braunerja, 'Jr.
Rietferja, PalackeKa, Pražaka; Miklošiea
in Jožcfa Muršeca.
Vsem se skleno bržko moffoče posTa-
ti diplorne.
Prihodnja seia dne 4. maja 1862   sr
I Is4S je slezko preliiv.ilstvo za skiipseino
v Berlimi izvoli.lo dva /astopnika Poija-
ka, ki sta tain zalitevata pravicc pol.iske-
;ra jezika v soli, uradih in ccrkvi.
Cinibolj se je sirila prosveta v Sic-
ski,, (em jaeje je izbijala pnliska /avest
probivalstva, dasi je inla bi!a popolnonta
iiemška, diiliovščin.« - kalo'i.ska in In-
(rovska — pa poshi.šno orojje .^cnnani-
/acije- Z !a/.\ojjni ekononiske^.! L'ilvinja,
osobito indiistrije. se je razširil .lull ne-
f>d\'isiu)sti, zlasti med deinvsl\'O)ü, ki se
].' vedno izkazalo k(>t narodno-|)oliskii.
dasi je pripadalo socijalisricii! strnnki
Šiezije. Tako je prišlo Cm (e^a. cla je de-
lav ski sin Korfanty postal \(;dja vse.^a
prebivalstva, poslanik v bc'linskern par-
lainentu in urednik najbolj razsirjene.^a
sk'zko-poljsketfa lisl.i »Poljak •<. Poljske
delavske or.^ani/.acijc so narasle na
180.000 Olanov in pri zadujcni Ijndskem
I štetiii 1. 19-0 se je vp.isa!u v Šloski
1.109.000 Poljakov pole.t;- SS-I.OOn Ne1!:-
ecv.
Nastanc vprasanje, kako je bilo 1110-
.uoeer da so Poljaki pri nedaviietn plebls-
citn vsceno podlcRli. Odsovor 11a to je
enostaven za oncjea, ki vc, ka.i so prav-
za-prav plebisciti. Zadosluje p»i\ c:«ati, da
so Ncmci na »ffostovanje^< \n ipeljali v
plcbiscitno cono 120.000 do/devrih emt-
.irrantov, pa si priznati, da so ua :a nacln
morali Nemci »zmagali« pri ^lasovanju
tudi, če bi sanio inaii del Poljakov nc zn-
dostil svoji narodni didznosii. K temu ?c
pndj, da je vsa uprava deždj, rednr-
stvo itd. po »želji« probivalstva i v fasu
priprav i v easn izvršenja plelilscita osta-
!a v rokah Nenieev. Pa so vkljub temu
Nemci zmagali le z neznatno vočino, ker
so ba.š v indnstrijskih in premogovnlh
krajih dobili Poljaki 52% vseli glasov In
so v 77% obein obdržali večino, je snia-
trati izid Klasovanja za dokaz rnoeue na^
rodne zavesti poljske^a orebivalstva v
Šleziji. /lasti deJavstva. Poljska ne more
prepustiti Nemčiji nad en milijon taKo
močnesa, zavednega in marljiveMa ele-
menta, ki skozi 600 let ni oozabil svoje
poljske doniovine- In v tem je jedro slez-
ke^a vprasanja. Pole^ iega jo p;\ se dru-
ira took a \'prasanja: ekonotnska.
(jornja Žlezija .je samo del v l^vrop!
največjega t. zv. šk-zko-poljskcAa pro
mo.^ovne^a ozemlja. Povrh je z ostalo
Poljsko vezana ne le «cološki, ampak tn-
di e*koiK>mski. Pred vojno je Poljska 40
odstotkov vse potrebe premo\c,'a krüa Iz
' Oornje Slezije, ^ornjcšlezke fužine ]>a so
postajale  \'edno  bolj  odvisne  od   nvozn
vrsi /,e v novem stanovanjn v his'i g. Ha-
lauta.
Udobnejši prostori omosočijo tudi z"-
vcjši razvoj v čitalnici: nvedejo se rednc
pevske vajc pod vodstvoin ueitelja Trib-
irika. Vsak torek zvečer pa se sklenc
»male sknpščinc držali«, v katere bi »ča-
siiti udje pridno naj sc zbirali, prctresa'i
to ali uno rce in mnenje, sc pogovarjall v
znanstvenih, zgodovinskili, jczikoslovnih
in drnjjili narodiiili, seveda ne političniTi
zadevah in predmctili, ncvali. igrali ali
drngačc kratkoeasili sc.«
Castne diplome sobile Intro izgotov-
I.iene in so se doposlale prcj navedenim
»za slovenski ali slovanski narod zaslnz-
niiii možem«, v posebtii -cji dnc 15. julija
so se čitala zahvafna pisma, vladika
Stros.smaier jc pridjal znhvali še 200 fl v
dar celjski eitalnici.
Izmcd pisem nava.iair •... . ,;r. 'i'o.
manovo:
Blagorodni ^,'o.spi d doktor!
Slavni rodoljiib!
Sprejmitc niojo iskreno, sercrio za-
hvalo, da ste bla^ovoljili inc vzeti v sre-
do rodoljubnih ndov »Celjske čifaVnice«.
Hiti ^aš soud mi jc neizrekljiva rndost,
nezasinžcna cast.
Volflve v sloveifskili občinali.
Slovcnigraški okrai:
Sloveujsrailcc: .IDS 4« (7), NSS -,n
SLS -Id (5), .ISDS 27 (4).
(iolavabuka: Kmeeka stranka (veei-
na SKS) 144 (9). JSDS 16(3).
Šinartno: Kmeeka siranka (vecina
SKS in JDS) 89 (10), JSDS 55 (6).              '
St. Ilj: SKS in JSDS 3S (5), SLS 77 |
(11).                                                            j
Misliiija: JSDS in SKS 9S (8) SL5
101 (8).                                                        j
Sv. Vld: SKS 59 (9), SLS -46 (7).
Podgorje: JSDS 31 (4), SLS'in SKS
108(12).
Razbor: SKS .JDS in JSDS 59 ^>),
SLS -44 (7).
Legen: JSDS -43 (5), SLS l>9 (ll).
Staritr«: JSDS 47 (6), SLS 61 (10).
Št- Janž: kompromis. list.1 pom inie-
110111 SLS (brez volitve).
Otiški vrh: enako.
Pameče: SLS (brez volitve).
Smiklavž: SLS (brez volitve).
Sele: SLS (brez volitve).
Vrhe: SLS (brez volitve).
Marnberski okraj:
Sv. Anton na Pohor.iu: Kompromls-
11a lista pod imenom JDS (vecina napra!-
na) brez volitve
(iortina: Koinpr. lisiu JDS in SLS
brez volitve.
'/elezne rude iz preišnje kojiKresne Polj-
sk*.3e 1. 1916, za čnsa nemšk- okupacljv
i«a Poljskem. so dobivale ^ornješlezKe
fužine 16% železne rude iz köiiüresne
Poljske hi samo 9% iz Nemčije. Tudi ie
šel izvoz vedno bolj v snh;:i Poljske in
Knsije ne^o zapadne Nemeije.
Pol ex tetfa pa ie jilavni vir zu pre-
hrano šlezkih rudarskih in tvorniškili de-
la vcev ter za nabavo di^v za rudnike biTa
xopet Poljska, ki je bila obeiteni «Iavno
iržiSee za proixvode slezke indiistrije. Y/.
tejca jc videti, da ste bila Oor. Sleaija In
Poljska ekonomski navezani diu«a m
driiKo: šlezka industrija nc more proevf-
tati brez poljskcjca trKa za svojc prolz-
vode in brez poljskih rnd. i^^jskesa žita
in dv\\ poljska industrial pa se zopet we
more razvijati brez slezkefTa premo&a in
slezke^'a snrove^a želcza. Tiidi Nemci so
spoznali odloeilni poiiien Poljske za prcj-
cvit Oornje Šiezije in so zato začetkom
vojne neprestano in 11 porno zahlcvali od
idržavne^a kanclerja, Ja se — radi osi^u-
ranja tfospodarskega razvoja Šlezijc —
vsa kon!srresna Poliska priklopi Pru.^iji. K
Da si jo pa prislii/.ini. Vain obljiiblm
neprenehoma na postavni poti v nezj;od-
nili easih poterpežljiv se bojevati za sve-
te pravice nasega naroda. ki svest sT
svojega poklica, zvest svojemn Cesarju.
¦pravičcn drugim narodoni hoče in inora
dalje in dalje na poti prave izobraženosti.
Nasprotniki naši, tnjci nepravični J11
domaeinci nesrarnni bodo zmagani napo-
sled spoznali, da mi le hoeemo — pravl-
co! — Da mi le hoeemo oniiko, čitavniec
našc spriC'i.ijejo. Zato posebno sc vadosl-
no spomnivši znameniiega in prevesele-
ga dneva, kterega so sc odperle vrate
Celjske eitavnice. znani in vcm ceniti
preveliko sreeo, da. zanaprcj nisem samo
Vas brat po rodu, temvcC tudi v Vnmi in
drugimi verlimi štajerskimi brati soud
društva, iz katercga se lioče razlivati
pravi poduk, prava omika narodu s\o-
venskenui. Izreeite teda.i tudi mojo serü-
110 zahvalo vs-im prccastitini g.ii. odbornJ-
kom --- in poročitc vsim bratoni sloven-
ski rn moj iskreni pozdrav!
Box z Vami — z nami!
Vaš'
verni častitelj
dr. Lovrn Toman.
V Been 27. 6/62.
Kapla: Koinpr. lista (velika nnprcd-
ua vecina) brez volitve.
Sv. Priniož nad Mnto: >LS-lista
brez volitve-
Pemice: SLS-lista brez volitve.
Trbonje: SKS-lista brez volitve.
Sv. Primož na Poh.: JSDS-lista
i)! e/ volit\'e-
Vuzenica: JSDS U2 (f>), NSS ,M (,>).
SKS 76 (7).
Miila: JDS in NSS -in CM. ISDS 67
(KI).
Vulired: Koinpr. lisia vseu iJloven-
skih strank .^1 (3), druxa kompr. lista s!o-
venskih strank 3(1 (3), JSDS 35 (-4).
Ribnica na Poh«: Kompr. iista SKS.
SLS in JSDS 65 (7), JSDS 9i (9).
Janžev vrh: SKS, JSDS in SLS 73
(9), SLS 51 (7).
Brezno: JSDS 23 (5), SLS 45 (fl).
Remšnik: SKS. JSDS in JDS-lisfa
112 (12), SLS 38 (4).
ObCini Zm'. Viziiixa in Marnberji ni-
ste volili.
V ceiem slovenigraskcni okraju,
kjer so dozdaj raznn v par obcinali kleri.
kalei bili absolutni gospodarji, ie dobila
klerikalna stranka pri teh volitvah od 632
odbornikov 338, protiklcrikalne stranke
pa 294 odbomikov (JDS 46, SKS 92, NSS
14, JSDS 112).
sreOi ta možnost sedaj več ne obstoja,
za razvoj Oornje SJezije pa je brez dvo-
ma naravnejšc, da se priklopi Poljski
vsaj njeno premogovno in industrijsko 0-
zemlje. v katerem so Poljaki pri plebis-
citu dobili vcčino v 77% občin-
Za Poljsko pomeni priklopljenje dor.
Šlezije iire&ničenjc načela narodne pra-
\ ičnosti in osiguranje ffospodarskcjja na-
predka, za vso Evropo pa aarancijo miru.
I1) kaj pomeni priklopljenje (lornje S'.ez!-
je k Poljski s stališča slovanstva?
, Dovolj je pofflcdati na ze:nljepisnö
karto, da se vidi, kako Gor. Slezija tvori
naravnost neke vrste vrata, skozi katera
germanizem naJKlobljj prodira proti va-
hodu. Odtu se xiblje proti Krakovu in
Lodzi, oklepa Poznanj in otfroža Opavo
in Brno. Stvar je jasna: če se vrata čisto
zapro, je razvoj slovaustva nino.fijo sigur-
nejši in lažji. Poljska, okrepijenu in eko-
nomski sainostalna, prevzema s tem svo-
jo staro vIoro branitelja Slovanstva na
zapadn in to mora biti teme'jj poininenjn
med Poljsko in Rusijo. GornUi Šlezija je
kl.iuč za konsolidacijo slovansiva.
Prezreti ne sniem dveli dogodkov,
ki sta razburila in pretresla celo drnstvo.
V   izvanredni odborovi seji due 29.
maja 1862 naznanja gospod ravnatelj Jr.
Kočevar, da je drnžbenik celjske čitalnlce
g. A. Kleindienst v gostivniei pri »Zamor-
cii* vipričo več gostov žaljivo govoril zo-
per Nemcc. Odbor odloči, naj bi se do-
tičnenni gospodn prijazni in bratski, pa
resni ciopis poslal, sc v prihodnie takega
in enakega govorjenja zdržati    ter   ga
opomniti, da so kot nd eitavniee vedno
kot  pravi   n-cl   slovenski   .'itaviikv   nase
obnaša.«
V  drugi izredin seji üiic in. uecem-
bra 1862. ]eta pa se zbere odbor na prl-
tožbo  nekaterih  gospodov   odbornikov,
da ncitelj glavnih sol v Celju Franc Tassl
čilalnico hudo bpravlja, čez njo laze in
zabavlja. Ravnatelj pozovc odbornike, tia
se zaporedonia oelasiio Lt svoie nritn-
žbe predložijo.
Nato. ber.e ü". .Aihoh umsciis, ucuelj
na celjski.giinnaziji svojo pritožbo ali ka-
kor jo sain hnenuje »Note«: Pas si je pra-
vil v Kasinu g. Fjclinatu, gimn.'untelju,
da sta v neki. čitavnicni seji -predlogu. naj
bi se čitavnica s kasinom zjedinila. samo
HluŠčik in Lindner liudo nasprotovalafc
Danes sobota 7. maja koncert „Celjskega pevskega drustva" v Narodnem domu!
Stran 2.
» N OVA   DOBA
kai pa je grda laž. kcr Hluščik ui ni<i od-
bornik in že 5 mesecev ni bil v citalnici,
Lindner pa je ravno tisti, ki je že private
no o z.iedinjenju čitalnice s kasinovn en-
krat govoril. Tako se skusa njcga (H4u&-
čika) kot »Ultra Panslavista« ocrniti in
so nut kot učitelju cast krati in sposot»-
nost taji, da bi v talrih okolščinah velial
za odxoiitelja mladeži.
Dnigič pa z razširjanjcm t-akih lafci
obstanek čitalnice iz-podkopava, kcr sc
I'icni člani kot «prenapctne?i. sovražniki
Nemcov in podpihovavci narodnega so-
vražtva« ¦obrektijejo.
Da Fassl čitavnico ves razdreti hoČe
iu jo obrekuje kot druätvo, ki mladlno
zapelju-je, sovrastvo podpihuje in k celo
državi ncvarno, kaže &pet druga laž. da
jc v besedi 23. novembra 186J l. učeuec
IjjmiOij Herman v strastne-m Kovoru zo-
per Nemce tudi rekel. »da čas ni vee da-
lec, ko se bo slovenski iczik upeJjai v so-
lo in vradnije in ko bodo tud:, iz Celja
neniske učitelje ravno tako izpodili kakor
so jc to drugod že zgodito-«
Ta vest je vse ginmaztisko uciteij-
stvo in celo mesto strašno razdražila,
drv.gačc pr-idcn in so nikdar grajan uee-
nec bi bil moral biti izključen iz v\seh av-
s-trijskJh učilišč! Vršila so je stroga prer-
iskava, ki pa je — kakor pričajo ginma-
zijski sejni zapisniki — izpričala učenče-
vo ncdolžnost. Predsednik sprejme ta
HlušČikov »Note« kakor tudi dve pritožbi
pripravuikov. ki jih prcdloži g. Kapus.
Sestavi se obširna pritožba, v kateri pro-
fesor Lindner med drugim dokazuje po-
trcbo, da obtekujejo oripravniki čitalnico-
Pritožba se odposüe na namestništvo v
Gradec kot »Polizeiliche Anklage«-. na
prvi strani vloge čitam:
»Die Direktion der Čitalnica in Cilli
zeigt einen den Nationalfrieden stö-
renden Vorgang an nnd bittet um Ab-
hilfe.
Usoda te vioge ni razvidna iz dru-
štvenih zapiskov, iz lconcepta. s katerlm
se urgira resitev te vloge in iz stthega
poročila, da je deželni iiamestnlk Stras-
sokio prcdsödniku dr. Kočevarju nazna-
nll »resitev«, bi sklepal, da se ni /godiio
nič hudega.
Razbuvjonje se je kmalu poleglo, v
na^ediijem in v vseh prihodnjih letih vla-
da v Celju narexino sporazumHenje in
?loga. Med člaui prvih let najdemo poles?
slove-nskih rodoljubov iz Celja in okoliSa
imena kakor Traun, Kreuzbewer, Herz-
rnan, Regula, Costa, WanibrechtsaTiicr,
Stibenegg. Wogg, Mathes, Schmidl,
Mörtl, Ferjen, Perisich, Zanger, Zot«,
Egersdorfer.
Beseda je sledila besedi, in nikjer na
Žtajersken-i ni bib po-rnenljivej.se sveca-
uesti, da bi se je ne bila udeležija naša C(-
talnica, v Konjicah, v Moz-irju, Laškem,
St. Jurju, IWanboru, Ljutomeru, Ptuju.
Pri domačih besedah je igraia niestna
godba pod vod-stvom Cinavcrja dogovor-
no z načelsrvom nem&ke kazine. V mest-
netn gledlš^u je prlredila Čitalnlca prvo
predstavo dne 16. decembra 1866, in pn-
hodnje leto sp-omladi se je na poziv »So-
kola« zopet igrak> v mestnem giedišču;
čisti dobiček ie bü namenjen jugoslov-
vseuoilišču.
Vodia gledaliških if-er sta bila Kap«s
in Jcretin, s posebno vne^r-o so sode^~
vale *o*pa ta «ospodlčne Kapirsove Da
ie pies in ffJedal. l«ra ^rocaAa \^  ^
rim j- sle41k> posredovanjc m pomirje-
vanje to «nem tudi mimogredc omenlti.
(Dalje prih.)
P^iiticne veafin
Aretacija jugoslovenskegu liandidata
v Istri. V Sv. Lovrccu PazenatiOkcju v
Istri so orožuiki avctirali kandidata Ju-
goslovenske narodno stranku Toino lie-
raka, ker so nasli pri njein dva revolver-
ja. V žnp..oru so inu/.vozali noijc z vcr'-
go, taiu> du jc moral vso noc lc/.ati na
vlažnih in mrzlili tieli. Drugi dan so ga
odvedli v Porcč v zapor, njc^ovi žciii so
pa rckli, da ga lie bodo izpustili. dokicr
Jic bodo volitvc v parlament koncane.
Skof Bartoloinasi izgnnjia slovenski
iezik iz cerkve. Iz Trsta poroüajo: Pri
starem Sv. Antomi jc odpravljoua slo-
vt'iiska pridiga, slovensko petje pri masi,
krščanski nauk. sploh \sa vslovenska slii-
žba b(»jja. Slovenski verniki so silno raz-
burjeiii. Ali wsc interveneijc pri ski)fn ik-
pornagajo niO. Ko je neku slovenska |)0-
božna žcna radi tcga pokloknila prod
škofa in prosila, jö jc ncvljudno znvrnil
in siknil razžaljivo bescdo: »To ie kome-
clija!« Skoi pravi Slovenceiu, da je zani
boljše, ako se zameri 300 Sloveuccm, ka-
kor pa če bi se zameril 5000 Ualljanoiii!
Moz ruunrec stc.ic Slovencc, kakor hoCc-
io na magislratn. Cerkvenega knezn
dolznost pa je, da sc nc zanicri nobenc-
iiMi, uitirveč skrbi, da so v cerkvi uzado-
voljcni vsi verniki. Ali cerkev v Trstu Jc
liaeijoiialistiaio prikrojena- Prav je nnei
slovenski duhovnik, ki ie rekel škoiii v
obraz, da je slovensko službo božjo pn
Sv. Antoiiu odpravil saniu italijanski na-
cijonali/ein. To je edini razlo«;. Pašisti se
tfloboko klanjnjo skofn in ,q.a visoko ca-
ste. On je njihov mož. ^
Italitanske laži. Italijauski iisii prina-
saio povseni ixmisljcna poročila o prega-
njnnjn in pobijanjn Halijauov v Dalmaci-
ji. Lažcjo, da Jc v Splitti tikl.i kri italijan-
skih žrtev, da so na Korčnli napadli itali-
janskega konzula itd. dole izmišijotinc,
čisto brez vsake podlage. ali nauisane v
svrlio, da bi ^c še bolj razpalilo fašistov-
sko divjanjc po J ulijski Benceiii in bi to
pomngalo Italijanom pri volitvah. Takih
podlosti so zmožni sanio italiian^ki naci-
jonaiisti!
Pcskusaii atentat na ininisira Dra-
§kovica. Ko se je 3. maia zvečer minister
/a nutranic zadeve v 13eogradii. Drasko-
vic, vr.ičal z demokratske zabave v av-
tomobilu donin. se je priblizai avtoinobl-
l"u mladenic in nameril revolver. Minister
je ndaril z dežnikoiu napadalea po roki,
nakar je ta pobegnil. Posroeilo se niu ie
v temi izginiti.
Bolgarski vpad, Iz Hcograda poro-
Čajo, da se je bolgarski komitski vojvoaa
(iligorije, ki jc pred kratkim s svojimi ko-
mitaši vpadel v kumanovsko okrožje m
bil v bojii z liašiini orožniki ranien, zopet
uniaknil na Rolgarsko.
Poljaki gospodarji (ionije $lezi.ie. -
Umik antaiUnili čet- Korianty «uviMiier.
Poljska vstaja se vedno boli siri. Vecino
novc poljske čete prihajajo v Oornjo §jc-
zijo. Njili število se coin že na lOO.l/OD
iijož. Antantne eete so doživ-lc poraz In
so se morale innakniti. Poljaki so dobro
oboroženi s topovi, strojnicanii, tanki In
]etali. Tudi so dobili Poljaki v rokc veli-
ko železniškega materijala. Poljsko pro-
d:ranjc naprednje od jiižnc strani proti
reinškenin ozeniljn. Koihinty se je pro-
glasil za civilnega in vojaškegp. guvcr-
r.er.ia (lorni*' ^U'/iUv Položaj ie skrajno
napet.
Koiiec loudonske konierciu'e in n.ierti
Fklcpi. Ostri pogoji 7a NemiUtj. \  soji v
tn;.. ki je trajala do polnoči, ie !):"islo un
popolnega sporaznma    nicd    zave/niki.
zbraninit na londonski Konfciciici. Kon-
ceni   seje  je  konstaliral   francoski   min.
predsodnik Hriand. da se jc nicdzavezni-
ška v/.ajcninost jia koniercnci ulrdiia in
(\iaCila- Povdarjal je nado, da bo Nemcii.i
7. (jziroin na soglasno iroljo zavjznikov
kuiicno ra/iiinela, da sc.'.nora ndati. .>kle-
pi vrliovnega sklepa sc glasc: ;;) iikrciilti
vse potrcbiic pripravc v s-.'rho /asedbc
rnhrskega ozcmlja '/. zavczn'ški:ni Ceianii
pod pogoji, navdcninii v1 ods'.avkn d); -
b) \- soglasju s paragraioin 2.55. versaill-
ske iniroviic pogodbe pozvati rejiaracij-
.i;ko komisijo,  da  naznani  netnški  vlaJi
brez odloga Oasovnc doloebe i:i inetode
za  plaOilu  nemškega  dolga  in  \,\  svojo
odločbo o tej toCki javi ncrnski vladi naj-
kasneje dne 6. maja;  c) iieinšk )  x'laüo
pozvati, da tekom sestih dni po sprejetnn
gornjc doloebe kategorično sporoei svo.io
odloebd glcdc pripras ljenosti: !. da brez
pridržka ali pugojev izvede svojt: obvj-
ze, kakor jih je določila rci)aracijska ko-
inisijii: 2- da brez .ondižka  in  ')og:)jc:v
g!ede svojih ob\ez si-rejiiie gaiaiicije, Ki
jih prcdlaga rcparacijska komisija, in jih
izvede: 3. da brez nridržk;i  nenmdoniÄ
izvede vsc potrebno v svrlio r'.izorozitvc
neinske arniade, nioniancc in zračne flo-
¦I!ie, kakor so to naznanilc z'.ivezniskL' sl-
le \r svoji noti z dne 29. jannarja t!. Nein-
eiji, in da te korake, v kolikor niso še iz-
liolnjcni. dovrsi; 4. da b.ez pridržkov ali
obotavljanja  izvede  kaznovanje   voinili
zloeincev tor izvrši vse mere, ki so pred-
videnc v mirovni pogodbi, a se ne^izve-
deno; A. zasesti 12. maj;> rnlirsko ozomlje
in poslnžiti sc še dnrjili vojaških sreJ-
.stev, ako bi ncmska vlada opustila izved-
bo predstojeeih pogojev. Qlnipauija    i)u
tako dolgo trajala, doklc bo Nemeija vz-
trajala v neizpolnitvi v i^aragrafu c) t(o-
loeenih pogojev.
Nemeija kapitulira? Odstop neniske
vlade- Londonske »Times« doznavajo, ua
je bil 3. tm- odposlan iz Berlina nemške-
inu poslaiiiku v Parizn no\- ncinski pred-
log. ki sc prilicno krijc s sklepi pariške
konfv'rencc, da ga izroči reparacijski Ko-
misiji. Iz Berlina pa poročajo, da jc ivün-
ska vlada sklenila odstopiti. ker nienn
nota Amcriki ni imela uspclia.
Obcinske volitve v Belgiji. Pred
kraikim tega je priobčil »Slovenec< zina-
;'oslavno vest, da bodo pri obcinskih vo-
litvah na vsi črti zmagali klerikalci in so-
cijalisti, poražoni pa bodo »liberalci*. •—•
Med tern so se občinske volitve v Belgijl
k.'iicale. »Slovencc.< molči. Zakaj? Ker
se nicgova prerokovanja niso iiresnieila!
Ne samo, da niso liberalci bili porazenl,
marveč so na vsi crti obdržali svoje po-
zieije, v nekaterih vecjih mestih pa so si
priborili izdatno veeje stevilo mandatov,
kakor so jih imeli dosedaj. V Antwerpmi
so bili socijalisti poraženi, dasi so bits v
tern mestu racnnali s popolno zmago. V
Bruslju so dobili socijalisti samo 9 man-
datov, liberalci 14, klerikalci tudi 14. liel-
gijski listi pišejo, da je pri volitvah zma-
galo «zdravo narodno custvo«. Socijalisti
so doživcli občuten poraz, zlasti tarn,
kjer so imeli na prvih mestih v kandidat-
nih listah ekstremne clemcnte. Volitvc
bodo imele velik vpliv tudi na belgijsko
zunanjo politiko-   Socijalisti   so   namrec
proti sankdjam \p Neiiiciji. Njilio\' poraz
pri volitvuh pomen.ia ojaecnjc ;!<>¦¦ online
politikc bclgijskj vlade.
Priliodnji kongres trelje ijiternati.io-
iuHc se vi'si krog 1. jiiiiiia \' Muskvi.
Vo8Li(fio gibaoje«
Iz ccijsku okolicc iiam pise.ii>: sieoi'g
S.reneari In Lava Nr. . . . Kako i:ua Ao
\ edno napi^o na svojih vozovih!). lukaj
tednov sem velik Slo\ eucc pred Bogom
in ljudmi ('-dkar ie kot drugi na klerikuml
kaiidtdatni listi!). je bil pr<-d III leti izvo-
Ijen kot iicmski odboniik v I. razredii in
je bil ves čas do polonia Avstiiie zvcsf
oproda Ainbroschitscha, Tcppeya in drrr-
gill. Kakor so ti rekli, tako je \ediio gla-
soval.'/ivo se še spominjamo, kako ga Jc
»-Deutsche V.'acht« vednj hvalila koi
»deutsch-freundlich« Slovenca (to je
iicmskiitarja!) la ta človek s tako žulost-
lio pretelvlostjo si danes drziic igrati ve-
likčga Slovenca napram oniiu. ki so v
najte/.iih Oasih vztrajali kot odločni na-
rodnjaki! Ccstitamo. g. Miloš l.evsti^,
veliki gromovnik, na tcj prklobavi! Vsak
zaveden uarodni volilec pa sc bo s slu-
doin obrnil od stranke. ki kandidira na
važnih mestih Ijudi, ki so bili izuaii.'c
svojega naroda.
Volitve-v celjskein policitneni okir-
.iu. (iornjegrajski in vrauski s'.idni oki'aj
¦ Tt-• volila. V smarskcMi sodnem okra:ii so
volitvc danes 7. tm.. v celiikeir, Mi. im.
in \ laškcm 12. tm.
Iz Žalca su nam poročd, da viada za '
volitve v občinski zastop veiiko zaniina-
njc. Dcla sc uprav moderno, saj imamo
\y.\ tudi 4 kaiididatnc liste. Ko; o!)jektivc-n
opazovalec moram pa tudi z ogorcenjem
zavrniti poslopanjc Samostojne kmeiii-
skc stranke \- trgu 2aku. ki pobija eno
nai^redno sJujpino z očitkom. da je ctn-
tralistična!, da hočc spraviti vse poet
Beograd. (iospodje kmetjc z:dskeg:i trg:i,-
s takimi stvarmi pa ostanite icpo doma,
sicer bo vendar naprediia doling nioraia
koncOno spoznati, kaj da stj. Avtonomi-
ja in žalske občinskc volitve, kaka slika
tiga Žalcc od nckdaj!
Smartr.o ob Paki. Običajne metode
vo-lilne agitaeije so razvili naši klcrikaici
tudi ppi vutirajšnji občinski vo-Utvi, na če-
lu naš precastiti kaplau. ki ic presegaj s
svojo veheiiunco vse mjjc korcktiiosti.
Seveda. volilue mahinacije vcljaio vcdiio
več kot krsčanski nauk, zato je na dan
volitve v soli izostal. Med tern časom je
hodil Kristusov namestmk Po vseh ko-
cahin tiral veteranc na volilno mesto. To
je bila živa sliku niihovega volilnega po-
stopanja: V zadnjem hipu, 3 minute pred
zaključkom volitvc, jj prignal še prav po
pastirsko zaostalo ovco, ki bi najbr/j pu-
zabiki na to krSčansko doižnost, ko jc
vendar »vera v nevarnosti«. Kaplan Je
na ta dan vse mlakc iu lužc pomešal.
kajti blatcn je bil do kolen. hlacc Jc imel
visoko zavihane, po lieu pa je bil niokcr
od napornega dela- Ubogi podptati! Cc bi
bil kdo iz nasih vrst na tak ponižcvaicn
način agitiral, bi bil izid naruvnost sija-
jen, akoravno smo tudi s tcm popolnonu
zadovoljni, vsaj sami ne bodo gospodarili
več, kakor se je to godilo skozi 10 let.
Nasih 6 odbornikov, sami resni in raz-
sodni možje, bo žc skrbclo, da se kleri-
kalci ne bodo več posluži-vau svoje stare
diktature. Nazadnit' pa klerikalcem    5e
previ.c ne zameriino, saj jim je slo za ko-
: 7.0, samo ua licpoštcn način ^ic bi siiicli
izmistiti \- prvem  imcnikii 4n nasih /n-
\eduih \-olilccv. () tcm se neka.i vcč.
Iz Trbovclj. Kaiididatnc liste pos.t-
iiieznili stratik so nabile na občinski ac-
ski. \'lozilc so se liste č> strank.  I. Sta-
novslio-napredna  gospodarska   stranka-
Nositelj liste: .los. (icirupovšek, gosiilnl-
čar. Trbovlje. 2. Uelavska kmečka repu-
blikanska stranka. Nositelj: Karl Weber,
rudai. 3. Strokovna skupina privatuili na-
meščencL'V.   Nositelj:   Siipan   Ivan   mi.,
¦kanclist. 4. Jug. soc. dem. stranka- Nost-
tclj: Ivan Knišič, kljuCa\'iiic\ir. ;\ Slov-
Ijiul. straiika- Nositelj: Sianko Ke.še, ri>-
dar. --¦ Unikum jc  »Strokovna  skuplna
privatnili naincsccncevK, kaiere nositelj
bndc edini izvoljcn — in so ta ie cum
najbolj zagrizeiiih klerikalccv ¦- medlcni
ko so drugi podiiradniki   -  najvTJc »So-
koli« _. postavlieni v ozadje. Cudno, da
se dajo uckateri boljši možje tako poicg-
niti. Dnigi tmikum je tn, da se imemijeio
¦komimisti »Delavsko kuiečka rcpublikan-
ska stranka«! Dclavska ze  — še bolj pn
menda republikauska!    Ampak    »kmcv-
kü«?    No,    b(uiio vicleli, čc bood ti    kaj
kmotov ujeli na te limanico. Najlcpsu bl
se imcno\ ala »nclavsko-nem-kt'-avstrij-
sko republikanska stranka^. kcr tja naj-
bolj vlcčc voditelja te strankc ¦    Mihaela
Korena!
Rogatec Due 3. tm. .si. ie vršil in-
formativen sestaiiek somišljeiiikov Slo-
vciiskc stranke (skupina Slovcucev proli
sknpini socijallstov —^-^reete nemškutaT-
je\'!) \- Rogaicu- Zastc^pani so bili vsi sio-
ji: obrtniki, kuioti. iiradnr':'. /elcÄnioarj'
.itd. Sodni svetiiik Potočuik, izvol]en
predsednik(,m zborovanja, jc v kratkiTi,
markantuih besedah raziožil pomen zbo-
rovanja icr pozival iiavzočo, naj dobro
premisMjo, kako bodo odločiu s krogljica-
mi pri volitvah, kaksno gospodarstvo v
občhii hočcjo imeti. Povdarjal jc, da nl
toliko politični. ampak gospodarski boj,
boj za gospodarstvo v obcini. Pokazal jc
na deniagogijo nasprotnikov, ki so se pod
kriuko socijalistov združili, da znova tTo-
be občino v svoje rokc, da hi gospodarili
kot so bili preje navajcui. Povdar.ial Je,
C:\ jc obein dr/.ava v liialein. ki pa tvo-
ri tenieli uplošne držuvnc   lll)f.uve  »»  <!3
urzava kot takn. ako Jioco obstojtit!, lie
morj dovoliti, da bi dobili obeiinko go-
spudarstvo v rokc eleiuciui, katerim je
nasa država .liigoslavija tm v peti. Opo-
zarjal jc na deistvo, kako so prcj gospo-
darili ozifomu pasevali nasi jiasprotniki,
doklcr ni bilo postavljeuo gercutsa");
opozarjal je na neiiprivičcise napade ua
gerentstvo in gcreuta, ki je pač nastopal
odlocno. ali samo proti nopoitcnim ele-
mentom; proti oiiim, ki so,so poStcno ob-
našali, ni imcl povoda nastopati in tudi ni
nastopii. — Za njini je g. notar po/ivu?
navzoce, naj volijo niože v odbor. ki bo-
do tudi lahko kaj koristnega doscjsU za
občino in ki nc bodo samo govoriciU in
hujskali proti obstoječim raznicram. —
(jovorili so nadalje *• Kucis, cevljarski
inojstcr in g. ZiiP«nC- ti^ovec, ki so i'o-
dali nekoliko /načiluih ilnstracij k prcjš-
njemu vlad^J11 nemškutarjev, kateri 5c
danes trdc, da je bil Rogatcc par sto let
nemSka trdnjava in da mora tako tudi v
naprej ostati. Oglasili so se še g- okro/.nl
zdravnik dr. Brabec, ki je, dasiravno 5c
nc dolgo tukaj, spoznal razmcre v trgu in
o^igosal delovanjc insprotnikov, ter go-
spod obratovodja Kttak. ki je pozival na-
vzočc, naj pokažejo s krogljico v roki tu-
di svoj narodni Cut; saj se se Mrvati pri
proslavi I- maja niso sramovali nainesto
rdečih trakov pripcti hrvatskc trobojnice-
K sklepu jc g. predscdnik sc enkrat po-
vdarjal, da je vsakemu dana prostii volla,
kaj hoce voltti in v slucaiu, dn bi »ni (Slo-
venci) zmagali in bi nc znali gospodarlti
v abömi, jih laliko pri prihodnjih volitvah
vržejo in si te volijo sposobncišo n*o*v-
Sestanku ie sledil prost razgoyor »" ^
meniava mis« in mncni oi^f °^
nzlu Ui utis je bil. da b« s? moral. veC-
krit taki sestanki napraviti in s tem dvlg-
niti poiitično izobrazenost in samozavest
posamcznikov. — Navzoči so bili tud!
na&protnik-i (4 po številu), ki so sc pa
minio obnašali in niso nic u.govarjali, da-
siravno so imeli prosto besedo. Siccr pa
nidi niso mogli, kor je bilo vse, kar so jim
ie ooitaio, pedprto z avgumenti, katcrlti
niso mogli ovreči.
Kokarie. Tu imamo .^3 voliiccv, vo-
Hb jih je 147, ker ie mnoj>o liudi na spla-
vih.   Socijalno-dcmokratska stranka   Jc
Stev. 54
»NOVA   OOiSA«
Sfraji 3.
ciobilu 10 odbornikov, nestrankarska (sa-
mosiojni) pa si. Po resnici se mora rest,
da so bili pri obeli slrankah tudi klerikal-
ci; svoje laslne kandidatne liste pa si nl-
so upali spraviti med Ijudi, kcr bi bili gr-
clo pogoreli. Socijalci so namreč imeli Zc
pri državnih volitvah 142 glasov. Zato pa
yta kaplan iz Rečiee in preUstnvnik socl-
jahic liste prišila tej stranki hue Sloven-
ska kmetska zveza. da bi bib na zunaj
lepše videti. Kaplan jc rekcl, da je čisto
vseeno, kakšni ljudjc so v stranki, glav-
no je to, da bo lahko po svelu poročal,
dfi so klcrikalci clobili toliko odbornikov.
!.ni so se nad tem iinetiom ieziii. drugi so
pa rekli ,da naj bo ime kakršno hoče —
uiali lTiiorajo skupaj držati. Zato sc 5c
zgodil čudež, da je za Slov. kmetsko zve-
¦/.<) volilo najvee takih, kl zabavljajo C~ez
duhovnike, kolikor moreio in jih imemije-
jo farjc in še hujše. .fazbinsek bo pa po
klerikalnih časnikih pisal, da jc zmaga!
Luka; v resnici pa jc zmagal Maiija in
vsc skii'Paj jc lukamatija, ki »farje« po-
bija
Muta- ObCinske volitve so toraj
srečno niinulc- Skupiia lista Slovencev Je
dobila si odbornikov in socijaldemokra-
ška 10 odbornikov. Kdor pozna razmere
na Muti, ta bo pač priznal, da smo Slo-
vcnci 'lahko zadovoljni z našim prviin
nspeliom. Nosilec socijaklemokraškc liste
je bil neinški. nacijonalec Hans Pater-
nuscli. iiradnik tovarne na Muti, katerega
hoeejo soeija'liii demokrati tudi za župa-
na voliti. Mož pa nima poscbno lepe prcr-
teklosti in tudi ne vci jauiemo, da bi vla-
da hotela imcti taksne.ua niožakaija za
svojega zanpnika in jugoslovanskega Zu-
pana. Za danes naj samo onieniino do-
Kodkc Paternuscha za easa koroških do-
Rodkov, ko jc Hansa verno s pusko na ra-
nn branil Mutt, pred vrnitvijo Slovencev.
Kako rad je Pateniuseh prepeval Wacht
am Rhein in kako se jc pri vojakih v
Ljii'bljani sramoval slovenskega jezika, to
se za danes zainolcimo. V naši tovarni
vlada popolnoma nemško - nacijonalni
dull. Vodstvo jo še vcdito v inozemskih
in nemško-nacijonalnih rokah. Skrajnl
eas je že. da zginejo v nemsiko Avstrijo
razni gospodi pri tovarni kakor Schwarz,
Speckmoser, Pater nusch, Einicher, Knoll
in drugi. Mi ne bomo poprej inirovaTT,
dokier ne zginejo vsi ncmškt hujskači lz
Mine, in to tudi odlocno zahtcvamo od g.
sekvestra in vlade. Ali oblasti res ne uvi-
L'i.'o, da je trcba imeti rnejo eisto?
Crešnjevee pri Slov. Bistricl. Pri da-
nasnjih volitvah jc dobila Kmetska zveza
pet, samostojna pet in soeijaldemokrati
pod imenoni kmetska delavska zveza
šest odbornikov. Vrliloga pa ni Jmela vo-
litev, ker jc s svojiin samostojnim odbo-
rom zadovoljua!
V okrajnem K'avarstvti ijubljaiiska
okolica, ki je hi 1 o dozdaj trdnjava kleri-
kalnc strankc, so glasom poroeila »Slo-
venca« dobili od 622 izvoljenili odborni-
kov klcrikalci 295, protiklcrikalne stran-
ke pa 327 odbornikov. In nad to polunil-
jo da »Slovenec« nadpis: »sjjajni uspefl
SLS«! Brez komentarja!
S »šomaštri« je psoval na klerikal-
/u;m sliodn v Poljanah pri Ljubljaui sI-J-
vensko «čiteljstvo kilerikalni agitator,
odv. koncipijent dr. Stanovnik iz Ljublja-
ne. Kvasil jc tudi, da so predobro plačani.
Slovcnsko ueiteljstvo si bo zaponmiio
tega klerikalne.ua matadorja in njcffovo
stran'k«!
Mariborske novice.
Ugovor proti občinskim volUvain v
Mariboru. JDS jc 3. tm. vložila iigovor
proti iibčiriskini volitvam, kcr so se pri
s'knvtiniju razglasili naniestniki iz liste
namestni'kov mcsto iz listc odbornikov.
Ker je to v naglici storjeno napako okral-
iio «lavarstvo takoj uradno popravilo, je
vprašanje, ako bo vlada sumtrala to rc-
klamacijo za merodajno. Ker pit ju stran-
ka vložila še drugo reklamaoijo glcdc u^-
kcga volilca, jc sko-rai gotovo. da se bo
volitev žuipa-na zavlekla. — Od NSS bo
moral najbrž odstopiti kot odbornik dr.
.lurečko, kcr je kot oi-:ra.ini z«ir;ivnik po-
litični uradnik.
Arctirani Koiuunisti. Aretirana sta bi-
la bivši iirednik »l::nakosti« Tone Omaj-
nar in črkostavec A. S., kcr se h dogna-
lo, da sta bila v zvez.i s koniunističnimi
ageiiti, katere je zadnjič orozni^tvo v
Marbrcgu arctiralo in ki so razsirjali iz
Avstrijc utihotapljcne konuinističnc leta-
ke protidržavne vsebinc-
Vodstvo stanovanjskena urada v
Mariboru jc poverjeno prof. Francii Vo-
glarju. Dozdajni predscdnik podpolkov- j
nik Vidniar jc na lastno prosuio razreScn-
Prosveta.
Celjske npvie^«
CVETLIČNI DAN! V ncdcljo, <Jnc
8. iin. piiredi žensko druStvo v CcTJii
cvetličui dan v korist knjižriice. ki jo ti-
stanovi. /!al, v Celju nima mo knjižnicc.
ki bi zadostovala zahtevani in željam oli-
činstva, zato je taka knjižnica nujuo po-
trebin. Ker pa se v Cclju vrsti prircditev
za prireditvo in je rnarsikdo ozlovoljen
nad tern, povdarjamo, eta smo hvaležnt
za vsak najmanjši dar. Darujte dofori
stvari na ljubo vsak po svoji nioči!
Le lepo po resnici! Niuiamo nanicnn
se kregati z dopisnikom »Napreja<-, ki se
je očiividno skrcgal z matematiko. ko tr-
di, da je bila pri občinskih volitvah manj-
ša udcležba ko pri volitvah v konsdtuan-
to, s činiur opravičuje nazadovanje soci-
jalistov. Ce je S13 nianj nego 794, potem
seveda! Ves policijski aparat — pravl —
je bil na razpolago dcniokratoni, pomisll-
t-e: 120 volileev. Celi vol'ilni imenik pa iz-
kazuje komaj 54 volileev od policije. '! o-
rej zopet nova socijalistična inateinatika!
Končrio želinio, naj nam g. dopisnik :>NYa-
preja« dcvkaže, kcda jiii katerj oblast
smo luijskali, naj prepovc socijalisiicni
shod, na katercm so »hoteli našc dclova-
nje razkrinkati«! Mirno eakamo »razkri-
tij«. Z lažmi pa mi ne bomo opcrir ali!
Celjski tnesarji in izvoz mesa. Pie-
jeli smo: Odkar jc izvoz mesa zopet ne-
ornejeno dovoljen, ni dobiti vcč teletiuc.
V mesnici si še včeraj naletcl na izgovor,
da so sedaj pravoslavni velikonočni
prazniki in da so šla vsa lelcta v Srbijo.
rI'o je seveda prazen izgovor. Vzrok, za-
kaj zadrzujcjo mesarji odjcmalcern teiec"-
je in sploh boljšc nie.so, jc v ftaliji, ki pla-
ča v boljši vaiuti. Na razpolago jc ime
inesarja, ki se je sam hva'il, da zasluzi
pri izvo'/Ai lažjc in innogo več nego pri
sekanju. Konzumenti smo pa mnenja, da
.ic izvoz mogoč še le takrat, ko jc krita
domaca potrcba- Da bi bila naša Jugo-
slavija samo za izvoznicarjc in njihov,-
agente, mi bi pa trpeli pomanjkanje, ni-
kakor ne grc- Okrajno glavarstvo ecljsko
naj vzamc konzuinenta \' zaščito po vzo-
ni Ljubljaiic — in takoj bo vprasanjc me-
sa iigodno rešeno. — V ostalcm pa ie tre-
ba paziti. da Slovenije iu izpraznijo pre-
naglo glede goveje živine. ftaiijani nnj
osianejo pri svoji polonti!
Mesne cene v Celju. Pisejo nam:
Kakor znano, imamo v Celju meso po-
vprečno za 3 K dražje, ko v Mariboni- —
Navadili smo se tega, kakor vsc dnige
tcžkc draginje. Nezaslišano pa jc dcjstvo,
kako meso se nam od ccljskih mesarjev
prcclaja kot prvovrstno meso po .30 kron
.—¦; kupil sein te diii 1 kg mesa, plačai
scin zanj 30 K. Natančiio tehtanje doma
je podalo nataneno K- kg mesa iii.K» kg
¦kosti. In naši mesarji imajo drznosi, tako
meso kot prvovrstno prodajati za 30 K.
Vein, da nima innogo pomena, da pišcm
o tcm, kaj drugega pa nc znam storitl,
kcr scm obupal nad tern, ali se mora l\'-
peti ta'ko brczvestno odiranje. 2ivimo v
agrarni državi, pa bo navsezadnie tako,
da bo ino.ka tedaj poceni, kadar bo s»m->
rikanska, in z mesom se obeta tudi nekaj
podobnega.
Novo spedicijsko podjetje jo usta-
Jiovil v zvezi s carin;ko agenturo in ln-
formacijsko ter rcklamacijsko pisaruo r.
Drugotin Oobec v Razlagovi ul. 11. Opo-
zarjanio na oghis v listn.
Tedenski jzkaz kr.žnih bolezui v celj-
skem poiitičncui okraju- V teduu od 2?..
api. do 1- maja so nanovo obolelc v po-
litičncni okraju Celjc 4 osebc za közaml
in sicer: v občini: Tibovljc 1, LjubiK) 2
in Sv. Krištof 1. Vsega skupaj sj je naTia-
jalo v evidenei 20 za kozan'i bolnih. —
Umrla je ena oseba. Za difterijo so obo-
Jele 3 oscbc in sicer: Ccl.ie okolJ, Gornji
grail 1 in Loka 1.
Celjska podriižnica Jržavne posrc-
dov(alnicc za.dei:) se zopet vzpo^tavl'r*
Svoj čas opuščeno eJjsko podružnico
arž. posredovalnicc naiiieravajo naibrže
zopet vzpostaviti, ker se -- kakor p.oro-,
čajo iz Ljubljana — ra«pisuje mesto p(-
sarniskega uradnika za to pod^užnjco. •-¦
Pi-ošnjc bo vložiti do 13. maja Podrob-
neje prihodnjiO-
Ceste v celiski okolici- Obciuski za-
stoj) celjske okolicc je popravil novo ce-
sto proti liukovenizlakii ter cesto čez
Lavo ter ju spravil v tako stanje, rla prc-
vzame obc cesti v doglednem časn ukr,
zastop.
MESTNO OLEDAl 1ŽČE V CEL.jU.
V četrtek 12. maja se ponavlja igra »Po-
hiijšanjc v dolini šenttlnrianski«. Izven
ahonementa.
MfiSTNO OLEDALIŠCe V CELJU
Po dolgem smo zopet doživeli večer, ki
bi ga lahko imeli večkrat, da nc rccein
pri vsaki predstavi, ako bi se vsikdar zn-
vedali velike kultiirne nalogc, ki jo vršr
mestno glcdališče. V sredo, dne -1. tm. Je
bilo nabitopolno, razpoloženjc vslcd tcßa
med igralci in gledalci praznicno. a inesT-
na godba nam Je z marljivim sviranjem
izpolnila sicer mucno dolge pavze, ki so
pa vslöd skronuiih raziner na odru in pri
velikih režijskih stroških pri najboljši vo-
lji neizogibne- 2e lanskc piTdstav.e Can-
karjeve farse »Pohujsanje v doliui šent-
ilorjanski« so občinstvu uudile innogo
užitka ter visile važen del kulturnega
programa eeliskega glcdalisča, ki nas ho-
cc polagoma seznaniti z najvažncjšiml
slovenskimi dramami, a tudi uprizoriti u-
mctniško zasnovanc dramatske proizvo-
dc iz slovanski in svetovnc üteraturc.
Tokrat se je vršila predstava pod režijo
g. (iradišnika ter se jc uspesno kosala z
lanskimi, jih v gotovem oziru prekašala.
Krasria je bila sccnerija v drugern in trct-
jem dejanju. Izboruc maskc, clegantna
to'a let a Jacinte in Zlodeja ter na novo u-
pcljana ilurninacija. ki je zlasti učinkova-
la v tretjem dejanju; vse to jc igro zdat-
no izpopolnilo, kar dokazuje velike
zmožnosti g. Gradisnika, ki rnu moramo
upravieeno izreci najlcpSc priznanjc, \
iilogah smo večinoma srečali stare znan-
ce iz lanskc predstave. Ostali so na istt
višini, nckateri sc celo še izpopolnili. Zal,
da tnoramö konštatirati, da je par igrat-
ccv svojo ulogo napačno razumevalo ier
jo karikiralo. kar vzbuja seveda vellk
efekt na ga'Ieriji, nc ustvari pa tega, kar
pfcatelj hoce. Ni se varovala ista decent-
nost, s katero Cankar inojstcrsko biCa
gnilo rodoljubarstvo, a daleko nc misli na
poholnost. V igri je kri'iral \c encga Oa-
earja, ostali imajo vršiti drugo nalogo-
Treba je pri tern umetniškcm dclu velike
pazljivosti, da igra nc postanc frivolnn in
res predpustna komedija, kakor jo ie pri
prvi premijeri nu ljubljanskcm odru imc-
noval kritik. V splošnem pa nioranif/k le-
pemu uspehu večera režiji in ignilccni
odkrito čestitati. Krištofa Kobarjri je igrai
g. Mejanšek še z večjo sigurnostjo od la-
ni in kazal skozi celo igro pravo razum.-
vahje svoje težke uloge- Vrlo partnerico
je dobil v gdč. Dcržajcvi, ki ic igrala Ja-
cinto globoko preintsljeno, ljubeznjivo, a
•tudi zapovedujoce, ko sc ji klauja sent-
florjanska do-lina v drugem dejanju, v
trctjoni zopet zapeljivo, ko sc poslavlja
ter zatpleše na tfostiji zbranim rodolju-
bom. () g. Ciradi-šiiikn v ulogi Zlocleja
mora mo izreci le ponovno laskavo pri-
znanje, kcr jc v slicnih ulogali na našcm
odru' nedosegljiv. Lc v kretnjah je to pot
¦pretiraval. Manjšo ulogo popotnika Jc
igral prav dobro g. Plahuta. i>cntflorjan-
s'ko rodoljubarstvo so predstavljali žfipan
(ff. Mam), županja (ga. Kalanova), dacnr
(g. Ferlež), dacarka (gdč- Juimannva),
ekspeditorjca (ga. Založnik), učitelj L>vijl-
goj (g. FJcrc), notar (g. Lkoi), štacunar
(g- Krefl), stacunarka (gdc. Cernetova).
ccrkovnik (g. Pfeifer) in vaški policist Cg.
Lipovšck). Ako izvzamemo zc omenjeno
napako, lahko izrecemo vsem vsc pri-
znanjc, ker jc prav dobro funkeijoniral
skupni nastop in so posainczniki igrall z
največjo sigurnostjo. Prav poscbno je
trcba podertati igro ge. Kalanove ter g^.
Perca in Fcrlcža. — Občinstvo izraža 3?c-
Ijo, da bi Dramatieuo dnistvo ob koncn
letosnjc sezije uprizorilo vsaj cno Oovc-
karjevo naroduo igro. (iledališcc bo go-
tovo razprodano.                      — vij —
Dopisi.
Vojnik Ccljsko drarnatičtK) drustvo
g(1stuje v ncdeljo 8. tm. ob pol 4. iiri pop
v Vojniku z vcseloigro »Nebea na zem-
Iji«. Igra je polna lnunorja in jc v Cclju
rbakrat lopo uspela- Ci.Ui dobicck jc un-
menjen naši požarni branibi. Žcleti jc
innogo obiska-
V §t. Jurju ob juž. žel. piiredi pev-
ski zbor v nedcljo S. maja ob 3. uri popoi-
diic pri Klajnšku konccrt z zborovim ?n
solo-petjem. Prebitck je nauienjn Jugo-
slov. Matici. Za obihio udelezbo se pripo-
roča odbor.
Rogatec. Delavski praznik prvi tnaj
je napočil, katercga so tudi tu v Rogatcn
praznovali »rogaški« socijalisti. PopoUlnc
je bil ubhod po trgu, pri katerem so pa
bili večinoma le takozvani .^lažntarji (Ftr-
vati) iz Straže; glavar.ii rogaskih socija-
listov so le od slrani glcdali, jih je menda
bilo sram. pridružiti sc delavcein s koš-
e'enimi obrazi in žuljavimi ro'Vami. poseb-
no se je opazilo, da se Ixtdoci župan n"i
pridružil svojim sodnigom. Na.ilepše pri
tern jc bilo pa to, da so pokazali ti dclav-
ei toliko pogunia. in samoza\resti in so si
pripcli — nc rdeče trakove — anipak hr-
vaske trobojnice. To je bilo zopet nckaj
za kogačane, kakor čc pokažcš biku
rdečo plahto. Seveda so sc potuhnili, all
videlo se jim je na obrazih, da jim jc ne-
prijetnt). Tudi pri pozdrnvuem govon;
Hrvatov pod gostihio Brczinšek so jih
dobili purgarji pod nos od navadnega de-
lavca, ki je pozdravil tukajsnjc soJjalistc
— ne kot sodriige, anipak kot — Sloven-
cc. Popoldue je bila zabava in pies — ln-
di naši posili-sodrugi so jo počastili s
svojo navzocnostjo, pa so jo menda kma-
lu odkurili — jc žc bilo prevcč rdeče-be-
lo-modrih barv. --- Tu sniatrajo Mrvate
ve-dno kot nezavedne, ncizobrazene m
nc vem kakšnc se Ijudi; ali ti delavci so
pokazali vec samozavesti in poguma, sc
niso sramovali svojega prcpričanja —
kot naši »potujčcni «rogaski socijalisti
(recte purgarji). — Tu.jec.
Sokolstvo.
»Sokol« v Vojniku. Kcr uprizori v
nedeljo, dnj 8. tm. drainatično društvo v
Cclju v prid tuk. gasilncga društva igro
»Nebesa na zcmlji«, se prcloži uamera-
vana prircditev v šmartncm v Rož. doli-
ui na binkostni pondcljek, due \n. tin. ptf
Pohorcu ob 15. nrj.
IJ. pekrajinski /let JugoslovcnskeÄa
Sokolskega Saveza v Osijeku 27., 2<S. tu
29. itiuija 1921. Priprave za zlet v OsijeK'u
so v polncni teku. Iz vsch krajev drža\ c
prihajajio na zletno pisarno v Osijeku štc-
vliiic prijave Sokolstva. Z!et je obvezcu
za župe: Zagreb, Bcograd, Maribor, iMo-
vi Sad, Baiijaluka, Tuzla in Bjelovar.
drugi: župc pa sodelujejo po mozuosti. —
Železniški odsck v Osijeku organizira za
le zlctnc dneve posebne v!ak-:i iz celc
o'kolice Osijeka, da na ta način oinogočl
udelezbo vsem okoličanom, ki sj boclo
vsak večcr lahko vrnili na svoje domovc.
Posebni vozovi bodo vozili na progali
Subotica -  Osijek, Vinkovci - - OsijeK,
I )jakovo- -Osijek, Slatina.....Osi.iek, Dolnji
Miholjac -Osijek. Razentega bodo vozrn'
posebni vlaki iz Ljubljaiic, Maribora. Za-
grcba in Bcograda v Osijek. Vozna ccna
ie polovična- O priliki zleta <c vrsi v Osi-
jeku tudi gospodarska razsiava in sicer
obrtna, domaca industrija in umetniška
razstava. Gospodarska raz.stava bo zani-
niiva vslcd tega, kcr nam bo nudila jasiro
s.'iko o tamosnjili gospodarskiJi nrzmc-
ra!i. Po zletu sc vr.se zlcii v okoJico Os\-
jcka, prcdvscui v Djakovo in pa nekatere
drugč zauimivejšc kraje. Zlet v Osijeku
ie velikega noinona, zlasti v narodno^t-
nem oziru, ker je na ineji proti Madžarskl
;n jc bil začasa madžarske vlade središce
tiiadžarskih trgovcev in žcl^zničarjcv.
Sporcd zleta je slcdtci: 27. .iunija «Ora2-
nov dan« ob 11. uri dop. so vrši žalna
manifestacija Sokolstva \ proslavo spo-
rnina umrlega starostc 2. Oopoldne mecl-
zletne tekme članov v ni/jem oddelku,
proste in poschnc tekme clanov; tckmn
v prostih vajah članov in clanic; popol-
Jne: skušnja za prvo javno telovadbo.
28. juniia dopoldne izprevod (povorka)
Sokolstva; popoldne prva javna telovad-
ba. 29. jimija dopoldne skusnia za drugo
iavno telovadbo, pop. druga javna telo-
vadba- Pozivljamo vsc Sokol.stvo, da sc
iideleži zleta v Osijeku v kar največjcm
številu. Vslcd tega je nujno potrebno. d:i
izvrse dništva že scdaj vsc predpriprave
!er zlasti skrbe za zlctnc i'onde, da sc. o-
mogoči iKlležba vsemu članstvu. Zlct v
Osijeku jc žc priprava za vsesokolsfci
zlet v Ljubljani, vsleJ tega na delo.
Za pokrajinski sokolski zlet v Osje-
ku jc mestno zastopstvo v Osjcku dovo-
lilo 28.000 kron.
Velik shod JDS v Murski Soboti se
vr.^i v nedeljo 8. tm. pred hotelom Do-
bra i.
Veliki protižidovskl nenilri   so    iz-
bruhnili v Palcstini. Angleški komisar je
bil prisiljen, proglasiti preki sod.
Kočevarji. Pri l.iudskcm sterju v ko-
cevskcm sodnem okrajii sc je nastclo
18.730 osebtnapiam  17.991 1. 1910). Od
Stritt 4.
»NOVA   DOB A«
Stev. 54
teli je 8.794 (46.9%) Slovenccv, 9446
(50.9%) Nemccv, 499 (2-7%) drugih na-
rodirosti. L. 1910 je bilo 4689 Slovencev
in 13.291 Nemcev — naStetih.
Zlato poroko slavita S Im. v Brez'i-
cpJi üdvetnik g. dr. Gv'don Srebre in nje-
gova žena Josipina rjj. '-'otocin. Naše
cesütkc!
Hujskanjo proti Srbom. Na klerikal-
nem volilnein shodu v Frankolovem pri
Vojnikn je neki kaplan Kranjc iz Maribo-
ra hujskal ljtidstvo proti Srbom, češ vsi
našj davki gredo v Beograd, odt am pa
ne clobimo nie. Tudi proti takšnim lopov-
sldm hujskačem bo končno potrebna ka-
ka »Obznana« ali pa — nagobčniki.
Mcščanskošolski strokovnl izplt iz
II. s'kupine so napravili: Milan Vavda,
uc'itelj na dekl. mešč- šoli v Mariboru,
gde- Zofija Debelak, učiteljiea v Šmarju
pri Jelšah in gdč. Miklavec v Celju.
Naredbo o podržavljenju kiiiemato«
grafov, ki jo je izdala Narodna vlada v
Ljubljani 9. jan. 1919, je dezelna vlada sc-
daj razveliavila.
Prošnia obrtnikom >n trgoveem! Ha
utrdimo narodnost mlačriega naroda v
Mežiški dolini, prosim vse zavedne obrt-
nike in trgovce, da sprejmejc tukajšnjo
mladino kot obrtne in trgovske licence z
vso oskrbo. Mlad'ina je nadarjena, a ker
je povečini iz delavskih krogov, revira,
ter je tudi delowa še pod vplivoni nem-
čurjev, ki skrbijo, da ta deca pride v
nemška učna lnesta- Vsi, ki st zanima.io
za mojo prošnjo, naj blagovolijo dati svo-
je pogoje na naslov: Rajko Kotnik, urad-
ni'k, Guštanj, Koroška, Slovenija.
Svarllo potnikoin v Severno Antert-
ko. Glasom obvestila ministrstva za vna-
nje zadeve se je na italiianskjh ladjah, ki
vozijo med Italijo in Severno Ameriko,
pojavilo nekoliko primerov kužnih bolez-
ni. Arnenkanska sanitetna oblastva po-
stavljajo zato vse potnike, ki prihajajo z
Italijanskimi ladjami iz itaHjanskih prista*-
nišč*, pod najmanj desaitedensko karan-
teno. Italijanski izseijcniški inšpcktorat je
zato prepovedal vsem parobrodnim drn-
štvom sprejemanje tujih potnikov v Amc-
riko. Kdor Mi potovati v Severno Ame-
riko, mora torej potovati preko prista-
nišč drugjh zapadnih držav- Brezposel-
Ticvst delavcev v Ameriki traja, kakor po-
roča naš konziilat. Se riadalie.
Turistika in sport.
Lovec. Št. 9- M. Hanzlovsky: Obris
¦lovskcga živaloslovja. — Fr. Bračun:
Vrana. — Evg. Križaj: Prva mladinska
toknia ptičarjev. — S. E.: VelikonoCni
zvonovi. — Iz lovskega oprtnika-
Velika pomladanska koujska dirka
se je vršila 1- niaja v Ljutomcru. Priso-
stvoval je tudi minister za poljedelstvo
g. Pucelj. Naši Muropoljci so zopet pokn-
zali izvanredne tispehe, dasi se jo dirka
vsled trajnega dcževja vršila pod zelo
neugodnimi pogoji. Dirka je obsegala 4
tökme: 1. enovprežno dirko za prvence
(daiila so dobili konji: »Zajc« g. DomanJ-
ka iz Sv. Jurja 100, »Vesna« g. Novaka
iz Kropja 60 in »Boris« g. Slaviča i/ Ba-
novec 35 dinarjev); 2. glavna enovprez*-
11a dirka (obdarjenih je bilo od 10 dirka-
čev V), 3. dvoviprežna dirlta za prvence
(obdarovanüi 8); 4. glavna dvovprežna
dirka (dirkalo 5 parov).
Narodno gospodarstvo.
Češkoslovaška trKovsko-hidustrÜstfa
zbomica se ustanovi v Beogradu. Doslcj
obstojajo takšne zbornice češkoslovaškc
države v Londonn, Parizu in Trstu.
Velik konjski seiem prlrcdi trska ob-
v.'hVa Liutomer 17. tin.
Licitacijja odpadkov v dclavnici zä
vojaške obleke v Vevčah. Upiava delav-
nice za vojaške oblekc v Vevčah (želo.-
riiska postaja Zalog) priredi dne 28. iuni-
¦ja 1921 ob o.smih II. ofcrtalno licitaeijo lz-
ločenih odpadkov (ostankov), ki so v nie-
nib skladisčih in ki i-ili je dosedaj okoli
Sdiicht
192.186 kg. Odpadki so iz starega nsnja,
¦suk.na, pJatna in jute, potem iz raznili sta-
iih vrvi, pixlprog, kožuhovine (krzna;,
razlicne pločevine in medi, konečno novl
oüpadki sukna, platna in črnega satina,
nastali pri krojenju nove obleke. Pogoje,
ob katerili se prodado ti odpadki, kakor
tudi odpaclke same, lahko pogledajo po-
iiudnrki do dne licitaeije v omenjeni cTc-
lav-nici vsak delaviiiik med uradnimi iirzt»-
mi. Reflektant! se morajo licitaeije udele-
žiti osebno- Ponudbe, vposlane po poStl
ali brzojavno, se ne bodo upoStevale. S
ponudbo vred morajo poniidniki v poseb-
nem zavitku položiti kavcijo, in sicer na-
si državljani 10%, tuji pa 20% cclokitpne
ponudene svote. Sicer na veljajo za to
drugo ofertalno licitaeijo analogna dolo-
čila zakona 0 nabavali vojaškili potreb-
ščfn v zvczi z zakonom 0 državnem i\i=
eunovod-stvu.
Izvoz govejkj živine in svežcga me-
sa. Ministrstvo za finance je dalo cari-
narnicam sledeče predpise glede izvoza
živine in svežega mesa: Izvoz govediCbl-
volov) v Xivcm stanju je dovoljen, in sl-
cer, ako tehlajo komadi preko 500 kg.__
Kravc morajo biti vrhutega preko R M
stare, a biki preko 3 leta. Dovoljen je tudi
izvoz svežega govcjega (bivoljevega)
mesa od zaklane, očiščene in odrte gove-
di, ali ne po kilograTiiih, nego po koma-
¦dili. Radi tega se morejo v zaklancm. 0-
čiSčoneni in odrtem stanju izvažati le ta-
ld komadi, ki se smejo izva/.ati tudi v ži-
vem stanju. Sicer se mora plačati carina
po komadu brez ozira na težo mesa, ker
se izvozna carina za živo govedo plaeu-
ij po komadih brez ozira na tezo- Radi
tega bodo carinarnice dovolile saino te-
daj izvoz svežega mesa, ako se izvrfii iz-
voz v cetih komadih ali pa v polovicali In
k večjeinu v četrtinah, nikakor pa ne v
manj^ili delJh.
Vestnik invalidov.
Nova invalldska naredba. »Službene
Novine«   objavljajo   jako   važne izpre-
mcnibc in dopolnitve k takozvani inva-
lidski uredbi z dne 14. februarja 1920., ka-
lerih glavni namen je, zvišati penzije in-
validov ter rodbin padlili vojakov. Od V.
aprila naprej .projemaio invalidi v Slove-
niji, ako niso brezplacno preskrbJjeni v
nobenem zävodu, z 20—50 odstotkov In-
valiunosti 24 (31) din.. 7. 51 do 75 odstot-
38 (43) din., z 67 do IOrt odstot. 41 i55)
din. in preko 100 odstot. invalidnosti 88
(125) dinarjev. Prvi zneski veljajo za In-
valide, ki imajo svoje iiiše. zneske v okle-
paju pa dobe invalidi, ako niinajo svo/e
hiše in plačujejo stanarino. Doslej so se
mesečne penzije invalidov gibale od 2b
do 120 krön. Za vsakega otroka pod 10-
let of 11 prejemajo invalidi, ako imajo svojo
lii.šo, 8 din., ako so brez nje, pa 10 (Tin.
Rodbine padlih, umrlih in pogreSanili voj-
nikov z enirn do treh članov, od katerlli
sta eden ali dva neprüskrbljena otroka
pod 16. letom, prejemajo, ako imajo sver-
jo hišo, 40 din., ako ie nimajo 5C din.   In
za vsakega nadaljnega ncpreskrbljenesd
otroka v prvem slucaju S din-, odnosno
10 din. Ncpreskrbljene sirotö iste rodblne
brez očeta in materc pod 16. letom preje-
majo 48, odnosno 60 din.; ako sta dve sl-
roti, 72, odnosno 90 din.; ako so tri sirote
96, odnosno 120 din.; za vsako nadaljno
siroto preko treh 8, odnosno 10 din. Siro-
te preko 16. leta nimajo pravice do do-
datka; toda če so v družini same sirote,
ki so že izpolnile 16. leto, preiemaio vsi
rodbiiiski člani, na glede na njili štovHo
40, odnosno 50 dinarjev. Dobrovolici-in-
validi, rodbinc in sirote padlili, innrUh m
pogrešauih dobrovoljcev    srbske vojskc
dobivajo tudi v Sloveniji isti dodatek, ka-
kor invalidi   in   rodbine v Srbiji-   Nova
uredba tudi določa, kcdaj nima invalid,
rodhina in sirota pravico do dodatka. --•
Invalidski oddelek poverjenistva za socl-
jalno skrb priöne z nakazovanjem dodat-
kov koncem meseca maja tl. Prošenj ?.a
ta  izpla^ila ni  treba vposüjati nobenili. .
Treba pa je potrpljenja, ker i'nora inva-
lidski oddelek izdelati okoli 20.000 plačft-
riili nalogov m nc morejo radi tega prlti !
na vrsto vsi naenkrat. Dodatki za minu- j
le mesecc   se   izplačajo   v   enkratnem
sku-pnem znesku- Povcricnižtvo za soci-
jalTio skrb bo izdalo k novi ministrski
uredbi   še   posebno navodilo   za   pouk
vsem prizadetim.
Razne vesti.
NepoboljšIJiv ženin. Neki Sorrantino
iz Napola je svojecasno odsel v Ameriko.
kjer se je ozenil. Po par letih se je vrnil v
Italijo, ženo pa je pustil v Ameriki. Ker
se je v. Italiji mudil precej easa in ni mo-
gel živeti brez žene, se je ozenil drugiC.
Oblast je zvedela za njegovo prvo port5-
ko, razveljavila njegov drugi zakon, nje-
ga pa poslala v ječo radi dvoženstva. Ko
je prestal kazen, se je vrnil v Ameriko,
tüda njegova prva žena ie medtern Zc
uüiila. Takoj se je ozenil tretjič. Ker pa ¦
se s svojo no<vo žciio ni mogel razuineti,
je Sei v Belgiio, kjeT se ie o/enil cej.rM5.
Toda tudi tu ni imel sreče. Oblast je raz-
veljavila njegovo četrto ženitcv. pa -e
moral zopet v ječo.
Nov poklic. Policija na Dunaju je !z-
sledila v neki predmestni ulici /akonski
par. ki je imel v svojem stanovanju celo
tovarno viržink. Pri preiskavi so nasü
1500 zavitkov cigar, narejenih iz navaü-
nega kmeckega tobaka, ki ni monopolizt-
ran. Našli so tudi veliko množino suro-
vega duhana za izdolovanje cigar. Nena-
vadni zakonski par je prodajal svoje pro-
dukte manjšim trafikam in zlasti natakar-
iem po kavarnah, kjer so sc prodajaTc
viržinke po 20 k\ Seveda mora sedaj Jz-
¦najdljivi zakonski par premišljati v je?l
0 svojem novem družinskem poklicu.
Akrobat odpeljal dve dekltei. Iz Za-
greba poroeajo: V VaražJinu je imel te
dri predstavo akrobai Zlat. Družanič, Ki
se je izdajal za znanega ameriškega a-
krobata Harl Biella. Iz Varaždina je od-
peljal dve lepi 15- in 16-letni deklici. Ena
teh deklic je ukradla svojim staršcm
10.000 K in razne dra^ccenosti. Kakor
pravijo najnovejša poročila, so Dnižanl-
ča z deklctoiiia v Siskii našli, Družaniča
zsiprli, obe deklcti pa poslali v spreinstvu
mater nazaj v Varaždin.
(Irozne srnrti ie umrl v Collinwoo-
du v Ameriki jugoslovenski rojak R. Ma-
gajna. Skočil je z visokega mosta na za-
padni strani mesta ter je padel 92 čevljev
globoko na tlak MervJn-ulice. Truplo Je
priletelo na tlak s tako močjo, da jc po-
čilo, kakor bi bil tistrelil z revolverjem.
Magajna je bil star 46 let. ZanuSča ženo
in dva otroka- Po poklicu je bil tesar. —
Brez dcla je bil že od Božiča. Iskal je tlc-
la, (pa ga ni mogel dobiti. Obup ga je
slediijič gnal v smrt,
Zadnja poročila.
Minister dr. Kukovec zopet v Beogradu.
Beograd 5. maja. Minister Jr.
Kii'kovec se je vmil semkaj i/ Vojvodine
7. nadzorstvenega potovauja; pregledo-
val je otroška zavetišča, bolniške blS-
Knjnü itd. Izjavil je, da bo treba v Vojvo-
dini izvršiti innogo izprenicmb v socijai-
hih napravah.
Atentat na ministra DraSkovWa — sau
komunističnih sklepov.
Beograd 5. maja. Regent prestfr-
lonasledHik Aleksander je izra/il ministru
dr Ora.škoviču svoje veselic da se je
dogodek koncal brez pos'.edic za mini-
stra. Casopisje poroca. da je bilo na ko-
mimistienih sestankih v 7-mrehu in F3eo-
grndu sklenjeno, da se izvräe atentati na
Pa'sica in Draškoviča.
Zainenjava 1-, 2- in 10-krouskili nov-
čanic.                               i
Beograd 5- maj'i- Izslioniava I-.
2- in 10-kransk'ih novčanic se izvrši med
15. in 30. majem in bo zakliučena 31. ma-
ja. Po potckn tega roka bodo te noveani-
ce progla.šene kot neveljavne (livaia
bogu!)
Službena ßolgarska stoji za bolgarskiml
vpadi v našf ozemlje.
Bt-ograd 5. maja. Današnja «Po-
liti-ka« dokazuje v uvodnem članku, da
stoji za bolgarskimi vpadi v naše ozernljc
službcna Bolgarija. Ako sc hoče ohraniti
mk na meji. se mora izvršiti, kar je do-
ločeno v mirovrii pogodbi: ineja se mow
s pinnin poniakniti v dolino Strumc
POLJSKA V BOJU ZA GORNJO
ŠLEZIJO.
Protiangleške tiemonslracijc Poljakov. —
Angleži sniatrajo pobano /a zelo resno.
— Neuspeli Italijanov proti vstašeni. —
Pol.iska spomenica zave/iiikom.
V a r š a v a 5. maja. Varšavski goi-
njtšlezki komite je poslal zavezniškim
komisijam spomenico, v katcri zaliteva.
da poljske eete takoj zas^dejo gornješle-
Lko ozemlje, ki ima pcljsko večino. Za
ostale kraje se zahteva zopetno glasova-
nje. Deputacijo je sprejel samo francoski
ociposlanec, italijanski i;i angleski sta jo
zavrnila.
London 5. maja   Reuter poroea :
üpo-rniSkega gibanja v Oornji šleziji se K
uideležilo   tii-di   nekaj dobro oboroZenil»
poljskih čet. Ni dvoma, da je bil upor \iü-':m
pravljen.
B r e s J a u 5. maja- V Ratiboru, ki
je popolnoma obkoljen od iistašev, je ira-
Kjanski okrožni kontvMov pozval nem-
skjga plebiscitn. komisarja. naj'postavi
500 inož, kar se je zgoJilo; Nemci in Jfa-
lijani Se skupno bore prori Poiiakoiri. ¦—
i)esni breg Odre so zascdii Poljaki, na
Itvem bregu so Nemci.
London 5. mala Dne 3. tm. so v
Varsavi Poljaki prired.1: protiangleSke
njanifestacije. Velika množica se je zbra-
!a pred anglesikim poslDni.štvom. Hotcja
je s silo vdreti v uradne prostore, da vio-
/i fam pismen protest. Culi so se vzkliki:
«do1 z Anglijo!« Policija je množico rar-
gnala. I)o sličnoga dogruika je prislo
pici! italijanskim poslauišivorn.
L 0 11 c! 0 11 5. maja. V vladnih kroglh
vlada mnenje, da je Fista^ko gibanje v
«'lornji Sleziji zelo rcsne<Ti pomena. Smc-
iiajo je kot odločno strctulienje. da sc
sklepi vrhovncga svetü    -MlfinOgOČiJO    'f
ii.'LSjlno zasedbo.
O pole 5. maja- Poljsko nsta^ko gl-
baiue se je poniaknilo dv,\'^ j;.cti zapadu.
-\kcija ilulijanskih čet v »ybniSkem okra-
ji: ie doslej brez uspeha. UstaSi so tekoni
'danušnjega dne prejeli prcl'O poljske mc-
ie mnogo munieije in san-tetrega materi-
jula. Na mnogih knüh indnstrijskegn
okrožja se vrše srditi boji med iistaši in
znvezniskimi četaini-
ULTIMAT i\EMČIJf I7ROCEN.
Loud o 11 5. rnaju. UUimat zaveznl-
kov je bÜ davi izročea nemškemn posTa-
niku v Londonu.           ______________
Lastnica in izdajateljica:
Zvezna tlskarna v Celju.
Urednik: Vekoslav Spl"<*Ier.
Tiska: Zvezna tiskarna v Celj«.
Kavčuk-p&ie *» ^svljo.
ft il o    la    {*i    p r t h r a n i,
Wor wM Rrtan»o, fMtvo
HSchidhtiovo milow
zsvamfeit Jeltsn"
S «*«. ,*™ m«. W»r Ml » «rt« ««^/^EW-.SSSS^S
SAJAJ-OTO mllo Jt r »voll  ttdMnoeti,   k«koto$n   in   pr«>ni   «*>»*"
Parite n« pofcu »Jojcto %arsfvc«o t.iomk.,!
Schicht
S;cv. 54.
»NOVA   DGBA«
Stran i
Ustanoyijena Ml
Hranilnica mestne občine Celje
22 -18
Ustanovljena I3E?.
HRANILNE vloge, l<i se sprejemajo od usako-
gar, užtoajo najpopolnejSo uarnosi in ugodno
obreslouonje. Poštne položnice sirankam brez-
placno na razpolayo. Renlnino plačuje zauod
iz sbojega.
V last**! palači *>z»i kolodvox»u (prej Sparkasse der Sfadtgemeinde CilJi).
Stanje hranilnih vlog K 22,000.080.               ==  Vrednost rezervnega zakiada K 8,000,000.
SPREJEMA tudi u uarno shrambo od strank
in sodišč razne urednostne papirje, uložne knji-
žice i. t. d. Daje u najcm PREDALE v svojih
safebia<;ajnah, tako, da obdrži ključ slranka
sama.
OSKRBUJE suojim uložnikom prodajo in na-
kup useh i>rs1 urednoslnih papirjeu iid. Izur-
šuje za nje ludi inkaso in druga denürna opra-
uila najkulanlneje. 1ZPLAČ1LA u inozcmsfuu
izredno ugodno in promptno.
Posojila vseh vrsi pod najugodnejšimi pogoji.  Brezplačna pojasnila in slrokounjaški nasueti u useh denarnili prašanjih.
t Ifsaj^oursfne fiskouine
tzvršuje   v   najmodernejSi   izpeljavi i^
Vroda se
•spalna, jedihia in Uuliinjska oprava, nadalje
postcfje, uHiaie, otomana, dckoracijski di-
van, kaniise, preproge itd. Povpraša. se v
Kersnikovi ulici 4, 2 nadstr., desno.        540
Prod«, se: ^'^t^
lepi elegantni koatum. Na Okopih St. 9
3 radstropje                                   530
I. JsxTsiiUJypna
Ounajska cesta St. 15
priporoca  svojo  bogato zalogo
siuaiöiti sfi'ojey
13;?    za rodbino in öbrt.   n- $
PtSBlni stioji fldler
za rodbino in obrt.
Stroji za pletenje
(Strickmaschinen)
Sozna iiolesa
Styrfa, Diirkopp. Waffeora»!.
Ceniki zastonj in franko.
Salonsko gornitura
starinske mize, oprema za trgovino,
železna blagajna št. 2 se po ceni proda.
Vpraša se v barvariji TAČEK, Oospo-
ska ulica 21, Celju.                        538
Iščem    za   takojšnji   nastop   treznega
energičnega dnevnega
č u v a j a
oz. vratarja. Oženjeni brez otrok imajo
prednost. Ravnotako bivši orožnjki.
Prosto stanovanje. Ponudbe z n:\vedbo
dosedfir.je službe in referencami . na
upravnlStvo lista.      .            537 2—1
Jelika! Specialist za plju<!ne bo-
lezni Dr. Pečnik zdravi in ozdravi
pogosto jetiko. 20 let skušnje iz
zdravilišča in iz prakse. Tačas
Sentjur j. 2. pozneje Celje.    50-11
Za nieseca   juUJ   in avgust se iščejo
k it i pilvi
Cena postranska stvar. Ponudbe se
naj požljejo na Lav. Kalda, aihitekt,
Zagreb, Starčevičev trg 4.            3—2
|    Anton P. Arzensek    !
g  oblastv. konc. posredovalnica ;:a n^kup  J
9                       in prodajo     148 50—16 !
i ills fer posesfey l;
§ CeJje, Kralja Petra cesta št. 22. g
Prosf.gas. drušfuo u Leucu
uabi na
10-LETNICO
kafera se bo uršila dne 15. maja na urfu g. Košek-a
(poprej Pergep) u Levcu.
5P0RED:
Urfna veselica z godbo in plesom. » Srečolov. »
Saljiua pošta i.t.d.
Za jedila in pijaco preskrbi odbor.
(isfi dobiček je namenjen za nabavo gas. pofrebščin.
Na obilen obisk uljudno uabi    fjnRfjP
KOIMPAS
špedicijsko podjelje, carinska agentura in informacijska
pisarna v Ce!|ut Raziagova ulica štev. II.
prcvzema preseiitve, prevoz, zacarinjenje, revizijo
tovornih listov, reklarnacij^, daje vsakovrstne infor-
macije ter sprejema vsa v to stroko spadajoča dela.
Najtočnejšo in solidno ter kulantno postrežbo zago-
tavlja podjetnik L, lastnik    Dragot|n Gobec#
Trsoyina pohišfva
MÄRIJÄ BÄÜMGÄRTNER
CELJE GOSPOSKA UL. 25. CELJE
Zaloga lesenega in tapetniškega po-
hištva vseh slogov               -156 50-14
to
Proda
se dobro ohranjen otroški voziček. —
PovpraSa se v Strossmay. ul. 3,/U desno.
CELJfi, äpeccrijska trgovina
nadebelsin iffobnoi I2SÜ 52-32
Zagaiflmlin
2 vego, stalno voJno rnočjo, v Savir.j^ki
dolini, se proda, Resni kupci naj javijo
svoje naslove pod »Žaga in mlin« na uprav-
niStvo Novo Dobe.                         478 ^-5
Stavbeno In galan-
ieiijsko Kleparstvo
SLat. loita  nail.
Franjo Oolžan
Celie, Kralja Petra cesta 8
se priporoca za izdolavo vsakovrstnih
stavbcnih in g'alauterijsklh del. Kritja
streh, zvonlkov, popravila latih, aa-
prava 3tiölovodov itd. Izvršitev točaa.
Cene zninrne, 7.0. isvrseua dela so Jam&l.
CEIWE ZMERNE!
iiAbtn i liii
TÜG0I7INA
1Ü FilJK
CeJje, Krafja Petra c.
: se priporoca za :  I
iDnogobrojen obisk.   1
5POSTREŽBA TOCNÄ1
Komolet. soda vica
za izdelovanje kraherlov z steklenicami, skoro no-
va na prodaj.  Cena 21.000 kron. VpraSa se pri
M. MurkO, hotel Kossär v Ptuju.
&. & E. SMÄBERNE,
_j       Ljubljana, Mestnl trg 10       f^
WanufaHtnmo in pUUno Uago na 'kilty
/         priporočajo svoje bogato skladišče
7   žcnjHHi tnoitiils in otrofH'b nogaVic.
Za. sedanjo sezono raznovrstne fine „flor.ttO^aVi«"
in velike par.tije otročjih patent nogavic črne, sive in bele barve.
Pismena naročila se izvršujeio poštno-obratno i.i   najsolidnejše^
290 17-7
Vsled novodoälega blaga kuplle zuatno cenejše
kavo, Caj cokolado, holandski kakav ter vse druee
prvovrst. špecerijske pridelke v Cankarjevi ul. 4 pri
^ETEK IN DHUG, CELJE.
Oglejte si                  ]
manuf akturnc trgovino
Celje - Gaberje št 16, nasproli srojasnici prcstoiouasIedniU Aleksandra
Priporoca se vsem odjemalcem: na drobno In debelo.    i
Dospela je veiika množina inozemskega
blaga po zelo nizkih cenah; na primer
sukno za moške in ženske obleke, cefir,
Sifon in raznovrstno manufakturno blago.
Stran 6.
»NOVA   DOBÄ«
S:ev. 54
POSOJILNICA V CELJU
Ustanovljena             v   lastssi     ffiS Sffik &&L%&% SB B   B'UfffcBMB     Rezerv^S fondi in vrednost
l©ta 188O.                 p a 3 a Č i     lwÄi»$J>lJiilil   RXUP BWI      Ias*rnh his L<ez K 7,000,000.
Eden najstarejših slovenskih denarniii zavodov. • @©8© ^™LT^!*^n^z;:.
Daja posojila na menice, vknjižbe in v tekočem računu.   QtvaHja trgovske in obrtne kredite.   Finanoi^a  industrij-
üOeQjüH]    ska  podjetja.   Qbavlja   vse denarne transakcije,  d'aje  vsakovrstne informactje brezplačno.    OsUbzOnUbfli
VvBBBBBBnaBaaaBBBBBBBBKBiaKBEnKnRERaMKBIBBBB RHr,
¦*     Stanje hranilnih vlog cez K 37,000.000,   %
zszzrsrt vcesjw "LASTNI DOM* !^?ä^..0<-^'|2oIo>
Rezervnl zakfad 128.000 K.                       Restnino in invaldski davck plaüa zadruga, ne da bi ga vlagiteljem zaračunala.    463---18         Hranilne vloge: 2t000.000 K.
Prostovoljna javna dražba
katera se vrši v soboiOy dne 7. maja ob 8. uri zjutraj v Benjamin Ipav-
Čevi ulici štev. 10 na dvori5čn. Prodajale se bodo razučne mobilije in druge k
jrospodarstvu spadajoče stvari.                        526 2—2
CELJR Glavn! trg 4,     55 —17    (prej Paccliiaffo).
Piiporoča se tvrdka
Jos. Petelinc, Ljubljana
Sv. iJPest*»» nasip T.         1350 52—31
Tovarniška zaloga ?ivalnih strojev in njih delov, tcr potrabščine
za krojače, čevljarje in Sivilje na debelo in drobno.
SUKNO
in kamgarn za moške obleke, volneno,
ceffi* in kambrik za ženske obleke, hla-
cewino, modrovino, belo in pisano pla*-
no in 9vilene robce doblte v velikanskl
izbiri in zaradi direktnega importa po Čudo-
vito nlzkih cenah v veletrgovinf 25 —17
f|. Siermecki, Celje.
Velik cenik z več tlsoč «Ukami se pogljc vsakemu zaston}.
Hapadno mmm ^ Celje, Presernoun 17
QnevRO

MM ob pel 9. upi. =^^=— Vsfopntna prosti.
Najboljša črisa,  rdeča in bela
dalmatinska
Samo na debeiol
se dobijo pri dalmatinski zss&ogi
I. P. Maskovie, G,^ij?;g8
10-4
delavnica
1   I   Teles, št. 107.   I
Ml ^.»aiWMIrtlWIWI^SBBBBBBBBBia
if. Z   O. Z.
Gosposka ul. 16 Celje, Ljubljanska c.    |
i
Specijalna* delavnica  za   popravüa avtomobilov in
precizijskih strojev. — Zaloga vseh vrst potrebSčin
1575     kakor bencina, pneumatike, avto-olja itd.   52-231
Trgovina   z galanterijskim,   modnim  in  norimberškim
i   blagom ter kranjskimi izdelki   po  najnižjih  cenah
I   ^sr   Celju,   na   Ki^alja.   Petpa  cesti.   j
I   206       Zaloga    cigaretnega   papirja   in   strocnic.    50-13 J
Vsaka štedljiva   gospodinja  snaži  čevlje  edino le z
najboljšo in najcenejšo terpentinovo kremo za čevlje
v črnir rujavi, rumeni in naravni barvi.   501 3-2
Tovarna kein. izdelkov. Hrastnik
Lfubljana, Marthar, NletkowSd,
-Opatija,   Sapaje*o,   Split,   Sibeni»
Zadar,  Zagi-eli», Tf»t, -W^en.
Prevzema vse bančne posle
pod  nejugoflnejšlml   pogo]l.
Sprujema vlogfa'na h^awifn« kw}%iice9 z'Sro
m drisge vloge  pod Raiusodikej&iini pogoji.
posiovne zveze z vseml vefill-
mi krall v tu-in inozemctvu.
CaStHG   diplOItlG  m/bENČAN, CeUeTLava 18.
Zahtevajte cenik!
HB      aHLaV     UBI    Ib^L^b^b^^     ffl^^
¦HbbbbH          BhBbBbV           bbbbbbbbbH       ¦bbbbbbHB^bbbbbbbV         Nb^^^*
Vfl^BBT^BBBI              BBBMBBbB^BV                 BBBBBBBBBBBB           BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBK            BBnRflpI''   '                                                 ^  L'K^UUU
a^naBBBBBBBL              BBBnaBBlBBBT                    BBBBBBBBBBBn            BBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBBl            BBBBuSI*   '   J                                                   '   4   KjK^HQLII
VbHEkBBhBb           ¦^¦BBBBBB^bT                  BBBBBBBBBbH          BBBaBBBBBBBBBBBBBBBBBBBK         mffBBt- -                                                   :J   IBb^BbbSw
BBHal    ntSmt       bbbb»    BBBBBBBB\  bmh^                    i WbHB
C^^li^fö