UTO XV„ ŠTEV. 259 UOBL7XKX, PETEK, 5. NOVEMBRA 195t SLOVENSKI Izdaja Casoplsno-zaiožniSko podjetje SZDL «Naš tisk« — Direktor: Rudi Janhuba — Odgovorni urednik: Sergej VoSnjak — Tiska tiskarna »Slov. poročevalca« — Uredništvo: Ljubljana, Tomšičeva ulica 5, telefon 23-522 do 23-526 — Uprava: Ljubljana, Tomšičeva 5/IL, telefon 23-522 do 23-526 — Oglasni oddelek: Ljubljana, Kardeljeva ulica 6, telefon 21-836, za ljubljanske naročnike 20-463, za zunanje 21-832 — Poštni predal 29 — Tekoči račun Narodne banke 601-»T«-163 — Me- sečna naročnina 200 din Una 10 dH POMEMBNA SEJA ZVEZNEGA IZVRŠNEGA SVETA Blokirati Je treba znaten del do katerih so prišla podjetja zaradi öl cULö It? V povišanja cen Beograd, 4. nov. Zvezni Izvršni svet Je na današnji seji, ki ji je predsedoval podpredsednik Svetozar Vukmanovič-Tempo, sprejel nekaj novih gospodarskih predpisov, ratificiral dva mednarodna sporazuma in sprejel amandmaje k predloga zakona o zdravstvenem zavarovanja delavcev ln nslnžbencev, ki sta ga izdelala skupščinska odbora za socialno zavarovanje. Na današnji seji so razpravljali tudi o položaju na tržiščih In o ukrepih za njegovo ureditev. Zvezni izvršni svet smatra, da zvišanje cen nedvomno škodljivo učinkuje predvsem na življenjski standard mestnega prebivalstva in da povzroča razen tega tudi resne lzpremembe v razdeljevanju sredstev med podjetji, komunami, republiko in federacijo, kakor je bila določena z družbenim planom za letošnje leto. Razen tega bi izredna sredstva, ustvarjena z povišanjem cen, — če jih ne imobilizirajo, — lahko imela za posledico nadaljnje zviševanje cen. Demokrati dobili večino v Kongresu, senatu in med guvernerji V Kongresu imajo 20 mest več kot republikanci, v senatu enega, guvernerjev pa bo šest več demokratov ko! republikancev WASHINGTON, 4. nov. (AFP) V novo Izvoljenem predstavniškem domu ZDA bodo imeli demokrati večino 29 mest. Po neuradnih končnih podatkih so dobili demokrati 232, republikanci pa 203 mandate v predstavniškem domu. Demokrati so imeli doslej 212 mest, republikanci pa 213, kar pomeni, da so demokrati dobili sedaj 20 mest več. Glede na to je zvezni Izvršni svet sklenil poleg ostalih ukrepov za ureditev položaja na tržiščih predložiti zvezni ljudski skupščini razen družbenega plana tudi amandma, da se blokira znaten del sredstev, do katerih so podjetja prišla zaradi povišanja cen, ln sicer ne glede na to, ah 80 ta sredstva že porabljena ali ne. Na sestanku koordinacijskega odbora zveznega Izvršnega sveta, kateremu bodo prisostvovali tudi predsedniki Izvršnih svetov ljudskih republik, bodo odločali tuđi o tem, kako naj bi e« ta sredstva najkoristneje imobillztrala. Z amandmajem k predlogu zakona o zdravstvenem zavarovanju delavcev ln uslužbencev, ki ga Je danes sprejel zvezni Izvršni svet, sa vnašajo sprememba v finansiranja zdravstvene službe. Zvezni Izvršni svet Je mnenja, da ne bi bilo koristno s tem zakonom določiti sistema finansiranja zdravstvenega zavarovanja, dokler ne bo mogoče dobiti Jasne slike sistema finansiranja ostalih področij socialnega zavarovanja. S tem, da se bodo te stvari uredile z uredbami, bo mogoče sedanje Instrumente preizkusiti v praksi ln Jih morda popraviti pred njihovo uzakonitvijo. Zvezni Izvršni svet Je nadalje sprejel amandma, po katerem se bo plačevala hranarina v primeru bolezni do sedmih dni v višini EOVo plače oziroma ustvarjenega plačnega fonda. Po sedmih dneh bolezni bo znašala hranarina 90s/, plače oziroma ustvarjenega plačnega fonda. Vojaške osebe bi Imele po tem amandmaju pravico do rednih prejemkov v času bolezni. Kmetijskim delavcem zagotavlja zvezni izvršni svet s svojim amandmajem zdravstveno zaščito po zakonu o zdravstvenem zavarovanju pod Istimi pogoji kakor ostalim osebam. Doslej kmetijski delavci niso imeli v socialnem zavarovanju enakih pravic kakor ostali delavci. Predlog prepušča Izvršnemu svetu, da s predpisi določi, katere osebe na kmečkih posestvih so kmečki delavci. Na ta način se bomo Izognili zlorabam, ki bi zaradi širine predpisov lahko nastale v privatnem sektorju kmetijske proizvodnje. Šoloobveznim otrokom, ki jih vzdržujejo zavarovanci in katerim Je bilo šolanje zaradi bolezni onemogočeno, se z amandmajem zveznega izvršnega sveta podaljšuje pravica do zdravstvenega zavarovanja do Izpolnjenega 26. leta starosti. Na ta način se Izjeme, določene za otroške doklade, razširjajo tudi na ostala področja socialnega zavarovanja. Amandma zveznega izvršnega sveta vsebuje tudi spremembe pri plačevanju oskrbe v zdraviliščih in plačevanju stroškov za ortopedsko obutev in pripomočke zavarovancem. Praksa je pokazala, da je treba uvesti racionalnejše trošenje ortopedske obutve in pripomočkov in določa zaradi tega amandma zveznega izvršnega sveta, da morajo zavarovanci, ki dobe ortopedsko obutev, sami plačevati tisti del stroškov, kolikor bi sicer plačali za navadno konfekcijsko obutev. Zavarovanci, ki bodo poslani na zdravljenje v zdravilišča, si bodo lahko zagotovili preskrbo po svoji želji, morali pa bodo plačati razliko med srednjim in višjim Standardom. Amandma zveznega izvršnega sveta predvideva dalje, da bodo člani družin tistih delavcev ali uslužbencev, ki imajo po posebnih predpisih pravico na skrajšan delovni čas, imeli pravico do zdravstvene zaščite. Člani družin tistih zavarovancev, ki pa ne delajo polni delovni čas in nimajo zato posebne pra-. Vice, pa bodo imeli samo ome- V, «m «utka napoved za petek: tepo -vreme z zmerno oblačnostjo. Tetrap9.-a.tura ponoči od —2 do H-4, na Primorskem okoli 6. podnevi med 10 in 15, na Primorskem do 18 stopinj Celzija. — Na gorenjskem nevarnost slane. jene pravice do socialnega zavarovanja. Naslednji amandma zveznega izvršnega sveta ureja vprašanje zdravstvene zaščite zakoncev. Pravico do družinske pokojnine ima žena po možu, če je stara nad 40 let, oziroma mož, če je star nad 55 let, če pa sta mlajša, potem imata pravico do zdravstvenega zavarovanja samo če vzdržujeta otroke izpod 14 let, ali če sta se v treh mesecih po smrti zavarovanca prijavila pristojnim organom za posredovanje dela za zaposlitev. Zvezni izvršni svet je bil mnenja, da je dodatek za boljšo prehrano, primitivna In neučinkovita oblika zdravstvene zaščite. Zato predvideva, naj ta sredstva raje uporabimo za akcijo proti tuberkulozi na širši osnovi. Zvezni Izvršni svet predlaga tudi lzpremembe členov, ki govore o prejemkih, kadar zavarovanec ne dela polni delovni čas. Zavarovanci s skrajšanim delovnim časom bodo poleg plače za opravljeno delo dobivali tudi hranarino; višina bo določena po sorazmerju med rednim in skraj šanim delovnim časom. Zvezni izvršni svet smatra, da na višino hranarine ni treba vezati plače temveč na število delovnih ur. Ugodno je rešen tudi položaj doječih mater. Pravico do hranarine imajo doječe žene, skrajšan delovni čas pa bodo imele vse zavarovane žene in ne samo tiste, ki imajo potreben delovni staž. Žene — zavarovanke, ki bodo po predlodu zdravstvene ustanove ali zdravnika javne zdravstvene službe imele skrajšan delovni čas do izpolnjenega osmega meseca otroka, bodo dobile tisti del hranarine, ki ustreza razmerju med časom, kolikor delajo in rednim delovnim časom. Zvezni izvršni svet je sprejel tudi uredbo o povračila škode, ki je nastala spričo zakola ali pogina živine zaradi izvršitve predvidene po temeljnem zako- Beograd, 4. nov. (Od našega dopisnika). Prosvetni odbor zveznega zbora je dopoldne nadaljeval in končal načelno razpravo o načrtu zakona o založniških in novinarskih podjetjih, h kateremu so včeraj popoldne podali svoje pripombe predstavniki književnikov, založniških podjetij in novinarjev. Predstavnik založniških podjetij dr. Ivan Bratko je včeraj dejal, da se strinja z družbenim upravljanjem, določenim v načrtu zakona, naglasil pa je, da po njegovem mnenju načrt zakona ne olajšuje položaja glede pocenitve knjig in njihove prodaje. Predlagal je, naj bi bili pri republiških svetih za kulturo samo skladi za založniško dejavnost, skladi za kultumo-prosvetno dejavnost pri ljudskih odborih pa naj se ukinejo, ker bi bili v stvari samo fiktivni. Dr. Bratko je tudi predlagal, naj se založniškim podjetjem dajejo subvencije in naj ne plačujejo davka na promet. Zahteval je tudi, naj se založniškim podjetjem omogoči, da bi v svojem okviru imeli tudi knjigarne, tiskarne itd. Kijiževnik Aleksander Vučo je kot predstavnik Zveze književnikov izjavil, da ostaja pri stališču, da bi bil vzporeden obstoj delavskega sveta in založniškega sveta negativen. Po miSlj onju Zveze književnikov bi moral založniški svet (v ka- nu o zaščiti živine pred nalezljivimi boleznimi. Višina povračila stroškov ni v vsakem primeru enaka. Odškodnina polne cene, ki je veljala na dan zakola, se izplača, če je ugotovljeno, da žival ni imela tiste bolezni, zaradi katere je bila ubita. Če je bila žival ubita zaradi parkljevke, slinavke, goveje kuge, bruceloze ovac, pljučne okužbe goveda, tudi pripada 100% odškodnina. Ce pa je bila žival zaklana zaradi nalezljive hromosti svinj, svinjske kuge, spolne oikužbe kopitarjev (du-rine), sakagije, afriške sakagije, infektivne anemije konj, tuberkuloze ln bruceloze goveda ali kokošje kuge, pa znaša povračilo najmanj 50% tržne cene živali. Izvršni svet je sprejel tudi spremembe glede višine in načina prodaje deviznih sredstev privatnim osebam. V bodoče bodo privatne osebe plačevale premijo na uradni kurz. Do tega Trst, 4. nov. (Po telefonu.) V zvezi z današnjimi slavnostmi v okviru prireditev za 4. november — italijanski nacionalni praznik — je bila na obali 3. november velika vojaška parada vseh rodov italijanske vojske. Prisostvovali so ji pred- terem bi bili kultumoprosvetni in drugi javni delavci) imeti večje pravice pri sestavljanju založnišega programa in pravico, da izreka veto na ta program. Po mnenju Zveze književnikov bi namreč delavski svet morda mislil predvsem na finančno stran dejavnosti založniških podjetij, kar bi negativno vplivalo na program založbe. Pripombo Zveze novinarjev k načrtu zakona je podal Stojilko Stojilkovič, ki je predlagal, naj se zaradi posebnega položaja novinarskih podjetij izdela poseben zakon, o njihovi dejavnosti, kakor tudi, da naj se novinarskega podjetja ne izenačujejo z ostalimi gospodarskimi podjetji. V nadaljevanju načelne razprave je dopoldne ljudski poslanec Vladimir Ribnikar dejal, da ni potrebno izdelati posebnega zakona o dejavnosti novinarskih podjetij, posebno še zato ne, ker se novinarji strinjajo s temeljnimi načeli načrta zakona o načinu družbenega upravljanja. Poverjenik zveznega izvršnega sveta Jovan Djordjevič je bil istega mišljenja, nakar je odbor sklenil, da bo sestavil komisijo, ki naj dokončno prouči to zadevo s predstavniki novinarskih in založniških podjetij. V komisijo so bili izvoljeni: Boris Ziherl, Djuro Kladarin in ukrepa Je prišlo zavoljo naše plačilne bilance ln zato, da bi ne bilo treba zmanjševati vsote 3000 din, ki danes predstavlja maksimum za prodajo deviz privatnim osebam ali pa podražiti devize, obenem pa zadržati sedanje meje 3000 din. Po današnji uredbi zveznega izvršnega sveta dobijo privatniki ln družbene organizacije, ki prejemajo devize iz inozemstva, prav tako premijo na devizna sredstva, tako da se bodo dolarji izplačevali s premijo 100% na uradni kurz. Zvezni izvršni svet je pooblastil danes državni sekretariat za narodno obrambo In državni sekretariat za narodno gospodarstvo, da lahko v njegovem imenu sklepata pogodbe z domačimi podjetji za izvršitev of shore naročil, ki smo jih dobili z mednarodnimi pogodbami. Doslej je bilo sklenjenih šest sporazumov za dobavo artiklov po of shore naročilih v skupnem znesku 19 milijonov dinarjev. Pojavilo se je vprašanje kompetenc ustanov, ki lahko v imenu zveznega Izvršnega sveta sklepajo pogodbe. Zvezni izvršni svet Je na današnji seji tudi ratificiral dopolnilni protokol trgovinskega sporazuma med Jugoslavijo In Finsko iz leta 1948. in sporazum o letalskem prometu med Jugoslavijo in Avstrijo. Ta sporazum predvideva vzpostavitev letalske zveze med Beogradom in Dunajem. sednik italijanske republike Einaudi v spremstvu predsednika italijanske vlade Maria Scel-be ter članov italijanske vlade, ki so se danes zjutraj s posebnim vlakom pripeljali v Trst. Po vojaški paradi je predsednik Scelba govoril z balkona Joca Marjanovič. Odbor je obenem predlagal, naj bi zvezni izvršni svet v tej komisiji zastopal dr. Jovan Djordjevič. Odbor je nato prešel na proučevanje posameznosti načrta zakona o založniških In novinarskih podjetjih, čeprav — kakor smo že rekli — v načelu še ni urejeno vprašanje, ali naj se za novinarska podjetja izdela poseben zakon. To pa za sedaj ne predstavlja nikake zapreke za proučitev načrta zakona, kajti nekako do 50. člena obravnava načrt predvsem dejavnost založniških podjetij. V razpravi o splošnih določbah načrta zakona je bilo največ govora o 5. členu, ki odreja dolžnost založniških podjetij, da objavljajo letna poročila o publikacijah, ki so jih izdala. Tu je dr. Žar.jko zahteval, naj podjetja poročajo tudi o svojem programu publikacij za prihodnje. leto, ker se sedaj dogaja, da nekoliko založniških podjetij izda isto knjigo, kar negativno vpliva na njeno prodajo. S tem v zvezi je dr. Zanjko omenil, da leži v skladiščih založniških podjetjih za okoli 2 milijardi dinarjev neprodanih knjig. Pobudo dr. Zanjka je odbor sprejel. Odbor je na svoji seji proučil tudi določbe, ki govore o ustanavljanju založniških podjetij, vendar pa je dokončno določitev besedila nekaterih členov iz tega poglavja odložil za kasneje zaradi nekaterih nejasnosti glede obsega pristojnosti organov za odobritev ustanavljanja založniških podjetij. Odbor je nadaljeval svoje delo popoldne. M. P. Najnovejši uradni podatki govore o zmagi demokratov tudi v ameriškem senatu, ko so že dobili večino v predstavniškem domu. Zmaga demokratskega kandidata iz države Oregon Richarda Neubergerja nad njegovim republikanskim nasprotnikom Guyom Gordo- Adlay Stevenson nom je bila odločilna za pridobitev nadzorstva v senatu. Zadnje ure štetja glasov v državi Oregon so bile dramatične. Nekaj časa je bila razlika občinske palače zbrani množici na Trgu Unitš. Med drugim je dejal, da londonski sporazum ni zadovoljil pričakovanj italijanskega naroda ter da so žrtve, ki so jih sprejeli z memorandumom o sporazumu, dokaz odgovornosti in zavzetosti za stvar miru. Dejal je, da so podpisali sporazum, ker niso mogli več pustiti Trsta pod tujo vojaško zasedbo in ker bi Trst in Italija ne mogla ničesar več pridobiti ob nadaljevanju tega nenormalnega stanja. Ko se je predsednik Scelba spomnil tržaških Slovencev je dejal: »Lahko zagotovimo Slovencem, ki so ostali tostran demarkacijske črte, da bo vlada ne le izpolnjevala cbveznosti, ki izhajajo iz londonskega sporazuma, ampak se bo trudila, da se pokoplje preteklost ln ustvari vzdušje prisrčnega političnega, gospodarskega ln socialnega sodelovanja.« (Skupina ekstremistov je začela žvižgati in slišali so se protijugoslovanski vzkliki). Italijanski predsednik je dalje dejal, da ne dvomi, da bodo jugoslovansko vlado vodili enaki nameni do tistih Italijanov, ki so ostali pod njeno oblastjo. »Tako bo londonski sporazum — je nadaljeval Scelba — segel čez svoje črte in ne bo pomenil cilja, ampak izhodišče za tvorno in plodno sodelovanje med obema sosednima državama na vseh področjih. Zaradi zemljepisnega sosedstva, komplementarnega značaja gospodarstev Italija in Jugoslavija morata sodelovati in lahko sodelujeta za varstvo miru, za obrambo svoje neodvisnosti in za blaginjo obeh držav.« »Politika zamere ne bi mogla koristiti nikomur. Netenje narodnostnega sovraštva bi bilo le usodno. Bolj kot v preteklost, je treba zreti v bodočnost. Tako bomo zagotovili tudi pogoje za mimo urejeno in cvetočo bodočnost Trsta.« Predsednik Scelba je tudi poudaril, da italijanska vlada nima druge želje, kot da v okviru danih potreb podpira delo Tržačanov, katerim bodo dali vsa najširša pooblastila, da bodo lahko sami odločali o vprašanjih, ki zadevajo tržaško ozemlje. f Skupine ekstremistov (fašl- V glasovih manj kot 1.000. Tedaj sta tako demokratski kot republikanski kandidat zahtevala od guvernerja posebno nadzorstvo pri štetju glasov. Guverner je njuni prošnji ustregel. Po zadnjih skoraj popolnih poda tirih je dobil demokratski kandidat Neuberger večino 1.905 glasov. Upoštevajoč dejstvo, da je neodvisni senator Morse izjavil, da bo podprl demokrate, pričakujejo, da bo demokratska stranka praktično imela v senatu potrebno večino 49 glasov. Davi ob štirih, preden je bil objavljen izid borbe v državi Oregon, so bili objavljeni naslednji poluradni podatki: V senat je bilo izvoljenih 23 demokratov, 24 demokratskim senatorjem pa še ni potekel mandat. To da skupno 47 mest v senatu, katerim je treba prišteti še 1 iz države Oregon, kjer vodijo demokrati. Republikanskih senatorjev je bilo izvoljenih 13, kar da skupno s 33, katerim ni potekel rok, 46 mandatov. Tem je treba prišteti morda še sti in ezuli) so večkrat skušale motiti z vzkliki in žvižganjem tiste dele govora predsednika Scelbe, ko je govoril o italijansko-jugoslovanskem sodelovanju ter o pravicah Slovencev. Protijugoslovanski vzkliki posameznih ekstremističnih skupin ter žvižganje so bili samo poskus zmanjšati pomen pozitivnih izjav, ki jih je dal italijanski ministrski predsednik. Hkrati pa je bilo to izzivanje plod včerajšnjega zborovanja fašistov v Trstu, ki so napovedali oživitev novega iredentizma, obsodili memorandum in statut ter dejali, da se bodo vedno borili proti njemu, ter da se ne bodo ustavili, dokler »ne osvobode vseh bratov od Kvarner j a do Boke Kotorske«. Napačno bi bilo pretiravati fašistično nevarnost v času krepitve naprednih sil in teženj po miru in sodelovanju, ki se kaže v Italiji. Vendar pa je treba omeniti in opozoriti na to nevarnost že sedaj, zlasti še, ker uživa ta miselnost v Trstu podporo določenih krogov. Govor italijanskega predsednika Scelbe je zapustil v Trstu na splošno zelo pozitiven vtis. S. Lenardič Trst, 4. nov. (Tanjug) Podpredsednik tržaške Osvobodilne fronte in občinski svetovalec tržaške občine dr. Jože Dekleva se je zahvalil predsedniku italijanske vlade Mariu Scelbi za besede, ki jih je izrekel tržaškim Slovencem, rekoč, da bo slovensko prebivalstvo nudilo vso pomoč in sodelovanje, da se bodo njegove besede čimprej uresničile. Predsednik Scelba in dr. Jože Dekleva sta se srečala 1 mesto v državi New Jersey, kjer vodijo republikanci. Izvoljenih je 19 demokratskih guvernerjev, 8 še ni potekel mandat, kar da skupno 27 demokratskih guvernerjev. Republikanskih guvernerjev je bilo izvoljenih 15, šestim ni potekel mandat, skupno 21 republikanskih guvernerjev. Javni tožilec v državi New York Goldstein je naročil preiskavo na nekaterih voliščih v tej državi, ker so se baje dogajale nepravilnosti. Bivši predsednik ZDA Harry Truman je izjavil, da je zelo zadovoljen, ker so volitve pokazale nagibanje v korist demokratom. »Kar se je zgodilo v torek, se mora ponoviti na predsedniških volitvah 1956,« je dodal. Bivši demokratski kandidat na predsedniških volitvah Adlay Stevenson pa je izjavil, da je zmaga demokratov »dobro znamenje«. Te volitve kažejo jasno spremembo, in zgodovina dokazuje, da so take spremembe, če se pokažejo med trajanjem mandata predsednika ZDA, napoved za prihodnost, je dejal Stevenson. Konferenco v Atenah Atene, 4. nov. (Tanjug) — Danes se je začela konferenca generalnih štabov Grčije, Turčije in Jugoslavije, na kateri bodo razpravljali o nadaljnjem organiziranju skupne obrambe. Konferenca bo trajala osem dni. Načelnik grškega generalnega štaba general Kitrilakis je ob začetku konference pozdravil člane jugoslovanske, turške in grške delegacije, nakar je konferenca začela z delom. Jugoslovansko delegacijo vedi general Ljubo Vučkovič, turško general Sefik Ilten, grško pa general Pipiljanogopu-los. Na čast udeležencem trojna konference bo načelnik grškega generalnega štaba general Kitrilakis priredil nocoj slavnostni sprejem. Gospodarske zveze med Belgijo in FLRJ Bruselj, 4. nov. (AFP). Jugoslovanski poslanik v Bruslju Marijan Barišič se je sinoči udeležil večerje, ki jo je njemu na čast priredil klub industrij-cev rezervnih častnikov. V go<-voru, ki ga je imel, se je Barišič dotaknil gospodarskih zvea med Belgijo in Jugoslavijo In dejal, da ima Belgija že 50 let zelo ugledno mesto na jugoslovanskem tržišču. Belgijski minister za delo Troclet, ki je bil tudi na večerji, je govoril o vtisih, ki jih je dobil na obisku v Jugoslaviji. Poročilo Mendes-Francea Pariz, 4. nov. (Tanjug) — V poročilu, ki ga je imel pred senatno komisijo za zunanja zadeve o pariških sporazumih, je predsednik Mendes-France skušal pojasniti motive, ki so ga vodili pri razgovorih v Londonu glede nove obrambne organizacije, nadzorstva nad oborožitvijo in nemške suverenosti. Nato je razložil načrt o francosko-nemških gospodarskih zvezah, ki ga bodo začeli izvajati, ko bo gospodarska bilanca med obema državama uravnovešena. Na vprašanje, kaj se bo zgodilo, če zahodnonemški parlament ne bo ratificiral sporazuma o Posarju, je Mendes-France odgovoril, da so vsi pariški razgovori nedeljiva celota in da bo imela Francija v primeru, da bi Bundestag odklonil ratifikacijo, popolnoma proste roke. v občinskem poslopju takoj po končanem zborovanju. Italijanski predsednik vlade se je zahvala Deklevi Uro potem, ko je imel predsednik italijanske vlade Scelba govor, je tiskovni urad generalnega komisarja italijanske vlade za Trst in okolico razposlal novinarjem besedilo govora. Uredništvom krajevnih slovenskih časopisov in jugoslovanskim novinarjem so poslali slovenski prevod. j IZ PROSVETNEGA ODBORA ZVEZNEGA ZBORA Razprava o načrtu temeljnega zakona o založniških in časopisnih podjetjih Londonski sporaznm naj bi bil izhodišče tvornega sodelovanja Gb proslavi italijanskega nacionalnega praznika je predsednik italijanske vlcde Mario Scelba na zborovanja v Trstu zagotovil Slovencem, ds bo italijanska vlada ne samo izpolnjevala obveznosti iz londonskega sporazuma, ampak se tudi trudila pokopati preteklost — Skupine fašistov so skušale z žvižganjem in sovražnimi vzkliki zmanjšati pomen Scelbinih pozitivnih izjav DeUler«x i trScelhi Rudarji so se Iz Mftavukih iaSk/nv prihajajo dobre novice. Ko je mi-mile dni zasedal v Trbovljah republiälci odbor sindikata rudarjev Slovenije, so razdelili prisotnim dve plahti številk z najrazličnejšimi komercialnimi in proizvodnimi prognozami za oba zasavska rudnika: zagorskega in trbo-veljsko-hrastndškega Dve številki sta za nas predstavljali posebno dobro novico. Zagor- Mečtcm ko nas skrbi za premog pogrešajo rudarji več mladega naraščaja ski rudarji, ki so lani nakopali 492.000 ton premoga, računajo letos s proizvodnjo 505.000 ton, trboveljsko-hrast-niski s proizvodnjo 9CC.OOO ton, medtem ko so lani nakopali 877.000 ton premoga! Zadnji oktobrski dnevi so spričo vesti o povečanem skladu obračunskih plač nenavadno razgibali zasavske rudarje. To povečanje plačilnega sklada jim bo namreč omogočilo po ureditvi tarifnih pravilnikov boljše nagrajevanje za opravljeno delo:. nagrajevanje po storilnosti. To stvar so rudarji v jamah doumeli še preden so dobili v roke nove zaključke. V dneh od 20. do 24. oktobra je znašala dnevna proizvodnja v rudniku Trbovlje-Ii ras tnik 2.772 ton premoga. Ko so se že začeli razgovar- Imeriški obisk y zagrebški trgovinski zbornici Zagreb, 4. nov. Ameriški gospodarstveniki — predstavniki National sal. excutives so obiskali v Zagrebu trgovinsko zbornico in posamezna podjetja, kjer so imeli predavanja o ekonomiki v trgovini, o prometu s potrošniki in o kreditih. Poudarili so, da je trgovina v ZDA osnovana v glavnem na kreditih. Predavanje so spremljale tudi filmske projekcije. Na tiskovni konferenci so ameriški gospodarstveniki odgovarjali na vprašanja in govorili o vtisih, ki so jih dobili v Jugoslaviji. Vodja delegacije g. Elmer Krureger, ki je bil že pred dvema letoma v naši državi, je opazil povsod velik napredek. M. B. Eczgovori z bolgarskimi gospodarstveniki Po obvestilih Jugopresa je prispela v našo državo delegacija bolgarskih zunanje - trgovinski organizacij. Bolgarski gospodarstveniki se želijo dogovoriti s predstavniki naše zvezne zunanje trgovinske zbornice o zaključitvi trgovinskega kompenzacijskega sporazuma. Po prekinitvi gospodarskih odnosov v letu 1949, je to prvi stik med jugoslovanskimi in bolgarskimi gospodarstveniki. jati o večjih zaslužkih, to je med 23. in 29. oktobrom, je mašni« proizvodnja 2.898 ton premoga na dan. V enem dnevu so pripeljali iz jam celo 3.080 ton premoga! Geslo Zasavja je postalo: delati brez rezerv. Zasavski rudarji predstavljajo s svojo povečano proizvodnjo del upora proti zimi in z njo v zvezi zaostreni energetski krizi, ki se je razširila po vseh jugoslovanskih premogovnikih. V Zenici na primer, kjer znaša delovna proizvodnja okoli 1.300 ton, nakopljejo dnevno povprečno 100 ton več premoga V istrskih premogovnikih znaša zadnji čas dnevna proizvodnja okoli 2.310 ton ali povprečno za 280 ton več kakor v prvem polletju. Bano-viški rudarji dosegajo dnevno proizvodnjo 4. 500 ton itd. Čeprav je običajno že vsa leta nazaj novembrska in decembrska proizvodnja razmeroma najvišja, ima sedanje povečanje premoga v Zasavju še drug vzrok. Mimo tega, da je proti koncu leta treba bolj krepko pljuniti v roke in da so tudi v Zasavju z veseljem sprejeli razumevanje zveznega gosipodarske-ga sveta za težino in nevar-nost rudarskega dela, je pri teh naporih posredi tudi stalno prizadevanje za povečanje proizvodnje z boljšo organizacijo dela. V Trbovljah n. pr. je znašala predlanskim povprečna dnevna rudniška storitev na moža 0.99 ton, lani Naša delegacija na zasedanju G£TT Jugoslovansko delegacijo, kt bo prisostvovala IX. zasedanju organizacije za splošni sporazum o carinah in trgovini (GATT) bo vodil jugoslovanski poslanik v Švici Viktor Repič." Člana delegacije sta stalni delegat pri evropskem uradu OZN v Ženevi Mladen Se-kicki in sekretar v sekretariatu za zunanje zadeve Milan Ristič. Zasedanju GATT, ki se je začelo v Ženevi 28. oktobra, bodo prisostvovali jugoslovanski delegati kot opazovalcu Kakor je znano naša država ni član te organizacije, toda to zasedanje je važno med drugim zaradi revizije organizacije oziroma spri.o nameravanega obravnavanja gospodarskih problemov v ekonomsko nerazvitih državah. Jugoslavija na berlinski železniški konferenci Na mednarodni konferenci za prevoz blaga po železnicah (LIM), ki bo v zahodnem Berlinu od 5. do 10. novembra, bo zastopana tudi Jugoslavija. Na tej konferenci bodo izdelali med drugim nov vojni red za mednarodni blagovni promet. Poleg drugih vprašanj bodo obravnavali možnost vzpostavitve boljših tranzitnih zvez Jugoslavije z zahodnoevropskimi državami. Jugoslovansko delegacijo vodi načelnik prometnega oddelka v generalni direkciji železnic Stjepan Forgič. (Jugopres) Sodelujemo na licitaciji egiptovskih železnic Jugopres poroča, da sodeluje tovarna vagonov »Drago-slav Djordjevič-Goša» iz Sme-dereoske Palanke na licitaciji egiptskih železnic v Kairu. Egiptske železnice namerava-io naročiti večje število železniških vagonov. Spričo naše udeležbe na tej licitaciji pričakujejo, v kratkem posebno delegacijo strokovnjakov egiptskih železnic. V prostorih zagrebškega velesejma se bo te dni začel mednarodni sejem usnja in obutve, ki se ga bo udeležilo veliko število domačih in inozemskih tvrdk usnjarske, usnja rsko-predeiovalne in kemične stroke. To je že tretja prireditev te vrste, ki so si pridobile v strokovnih krogih Jugoslavije in v inozemstvu zelo velik ugled. Podobne sejme imajo tudi v Angliji, Franciji, Italiji in Nemčiji. Namen te prireditve je v prvi vrsti povezati domače proizvajalce usnja in krzna, tovarne obutve in usnjar srce galanterije ter podjetja kemične stroke, ki proizvajajo ali dobavljajo kemične potrebščine za izdelavo usnja, krzna, čevljev, usnjene galanterije in krznene konfekcije. Ne mnogo manjša naloga te prireditve je pospeševanje mednarodne zamenjave blaga. Usvariti je treba mednarodno tržišče v Jugoslaviji. na katerem bi se sestajali in sklepali trgovske posle proizvajalci strojev, orodja in ostalih potrebščin za usnjarsko stroko iz industrijsko razvitih dežel s kupci teh artiklov, to je proizvajalci usnja, krzna ter končnih izdelkov doma. Na III. mednarodnem sejmu, ki bo od 7. 1.04 tone, leto« povprečno 1.09 ton. Rudarska proizvodnja terja dolgotrajne priprave. Čeprav je sedanje povečanje proizvodnje izredno pomembno in ga nikakor ne gre podcenjevati zaradi omenjenega časovnega pomena, je vendarle treba opozoriti še na možnosti za perspektivno povečanje proizvodnje premoga v tem našem revirju. Trboveljsko-hrastniški rudnik se širi proti Dolu, kjer so naleteli med raziskovanjem na nova nahajališča, sicer tanjših slojev premoga. Tu bodo zlasti prihodnje leto potrebne znatne investicije. Podobna je stvar v zagorskem rudniku, kjer je trajnejše povečanje proizvodnje odvisno od mahsimalr ne zaposlitve novega modernega izvoznega stroja. Kakor smo zvedeli v tajništvu republiškega odbora sindikata rudarjev je ta stroj sedaj izkoriščen le 609& in so potrebne investicije za dodatno opremo. J. K. Brez analiz o potrebah po premogu Beograd, 4. nov. (Tanjug) V zvezni industrijski zbornici so na sestanku odbora sekcije proizvajalcev premoga iz vse države obravnavali proizvodnjo v letošnjem letu in t* posebej proizvodne možnosti ▼ tekočem četrtletju. Po izjavah predstavnikov premogovnikov bo znašala proizvodnja v tekočem četrtletju okoli 3.8 milijonov ton premoga. Prihodnje leto naj bi dali naši premogovniki že nad 14 milijonov ton premoga; letošnjo proizvodnjo cenijo na 12.7 milijonov ton. 2e danes je jasno, da tudi to povečanje, ki sl ga obetamo, ne bo moglo zadovoljiti vseh potreb. Razprava o kritju rastočih potreb po premogu ni mogla biti dovolj temeljita, ker ne obstojajo analize o potrebah tržišča industrije! To nalogo naj bi prevzel zvezni zavod za statistiko in evidenco. Uspešna dejavnost inšpekcijske službe v Mariboru Pred 2 letoma v industrijskih šolah 14Q9 učencev — Danes tri šole s 700 učenci Maribor, 4. nov. Včerajšnji 41. seji MLO je prisostvoval tudi ljudski poslanec Zoran Polič. Odborniki so poslušali poročila in razpravljali o delu posameznih Inšpekcij ter dejavnosti in problemih posredovalnice za delo v Mariboru. Varteks za znižanje cen Zagreb, 4. nov. Tovarna Varteks v Varaždinu je letos izpolnil v 8 mesecih celoletni pla. Tudi dobiče je bil dvakrat večji od planiranega. V tovarni trdijo, da so dobiček ustvarili z večjo proizvodnjo in boljšo kakovostjo proizvodov ter da se dobiček ni večal na račun povišanja cen. Delavski svet je zdaj določil 150 milijonov za nižje cene proizvodom, in to 80 milijonov za znižanje cen konfekcije in 100 milijonov za tkanine. M. B. V poročilu o delu finančne inšpekcije so njeni organi nakazali na štiri vrste različnih prekrškov, ki so jih odkrili v podjetjih. Pretežen vzrok kršenja predpisov temelji v prvi vrsti na malomarnosti in neznanju odgovornih oseb v podjetjih, kar se nanaša predvsem na računovodsko službo in na malomamoost nekaterih gospodarskih podjetij, da bi s kršenjem in izigravanjem gospodarskih predpisov pridobila materialni dobiček. Prav tako pa povzroča kršitev prepdpi-sov prezaposlenost osebja v podjetjih, oziroma v računovodski službi, kjer še vedno manjka strokovnega kadra. V prvih osmih mesecih tega leta je inšpekcija tržišča opravila 556 kontrolnih pregledov in prijavila 156 kršilcev predpisov. Na nujnost takih prijav kaže že to, da so pristojni organi izrekli kazen v 54 primerih v vrednosti 1,146.600 din. Tržni inšpektorji so skušali ugotoviti, odkod zvišanje cen tekstilnega blaga in so prišli do zaključka, da se je to zgodilo zaradi ukinitve akumulacije in formiranje novega načina odvajanja družbenih obveznosti v obliki prometnega davka. Veterinarska inšpekcija je ugotovila, zadovoljiv padec o-bolenj v goveji tuberkulozi in sicer od 23% v letu 1949 na 2% v zadnjem letu. Nekateri odborniki so grajali dejstvo, da prihaja meso nepregledano na tržišče. Zanimivo je tudi dejstvo, da podjetje Rog kolje in vozi živino iz Zgornje Radgone, lepo urejena mariborska klavnica pa dela le s tretjino svoje zmogljivosti. Delovanje stanovanjske inšpekcije je bilo pomembno zlasti za pomoč In svetovanje, ki jo je nudil novoustanovje-nim stanovanjskim skupnostim. Tako je postala koristen GOSPODARSKE VESTI III. mednarodni teden issnia In obutve v Zagrebu do 14. novembra, bo razstavljalo veliko število domačih in tujih tvrdk. Nadaljnji namen tega velesejma je razstava najnovejših vzorcev usnjene in gumijaste obutve, usnjene in kernene - konfekcije, usnjene galanterije in raznega pribora, namenjenega za široko potrošnjo. Posebno trgovska mreža bo imela možnost spoznati celotno proizvodnjo usnja in obutve v naši državi in se bo lahko odločila za nakup po željah potrošnikov. Organizator te prireditve ie Društvo usnjarjev in čevljarjev v Zagrebu. V mednarodnem tednu bo v Zagrebu tudi bogata modna revija in sicer v prostorih Matice hrvatskih obrtnikov dnevno od 19. do 21. ure. Med prireditvijo pa bodo tudi strokovna predavanja s področja usnjarsko-obutvene proizvodnje. Predavatelji so samo znani domači in inozemski strokovnjaki, med drugimi dr. Bayer, ing, Vedriš, dr. Ru-skovski in dr. Ribarič iz Zagreba. dalje dr. Schmidt iz Es-sena, Karl Schäfer iz Lewer-kusna. R. Girard iz Pariza, dr. Löwe iz Ludwigshafna. Med sejmom bo tudi plenum usnjarjev in čevljarjev. Zasedanje predsedstva glavnega odbora Zadružne zveze FLRJ Beograd, 4. nov . (Tanjug) Na seji predsedstva Glavne zadružne zveze FLRJ so danes govorili o problemih zadružnih organizacij, ki se bavijo s kmetijstvom, o uvajanju nove uredbe o kmetijskih zadrugah ter odnosih s tujimi zadružnimi organizacijami. Zagreb - 170 milijonov za kmetijstvo Zagreb, 4. nov. Svet za gospodarstvo ljudskega odbora mesta Zagreb, je odobril 170 milijonov dinarjev za napredek kmetijstva v Zagrebu in okolici. Že pred tem so posamezna zagrebška podjetja začela dajati kredite raznim proizvajalcem, zdaj pa dobiva ta akcija vse širši razmah. Od gornje vsote bodo 90 milijonov dali zadružni zvezi Rrvaiske za rejo in dobavo debelili svinj, telet in ovac, 80 milijonov dinarjev pa bodo dobile nekatere živinske svi-njerejske, vinogradniške, sadjarske in povrtninske zadruge za rejo živine, za nove mlekarne, za nove nasade vinogradov in sadovnjakov in za pridelovanje povrtnine. Zadruge, ki bodo dobile kredit, bodo dolžne oskrbovati Zagreb z mesom, sadjem in povrtnino. V dveh dneh 40.000 ton pšenice Reka, 4. nov. (Tanjug) Včeraj in danes so priplule v re-ško luko štiri velike prekooceanske ladje, ki so pripeljale okoli 40.000 ton pšenice iz Združenih držav Amerike. To je del kontingenta pšenice, ki nam jo bodo dobavile ZDA. V kratkem pričakujejo nadaljnjih 10 ladij, tako da bo dobavljenih dogovorjenih 150.000 ton pšenice že v najkrajšem času. V reško luko so razen tega pripeljali oktobra in novembra 100.000 ton pšenice iz Na tehnični srednji šoli so ustanovili mladinsko organizacijo Ljubljana, 4. nov. V veliki unionski dvorani so se danes zbrali na konferenci dijaki Tehnične srednje šole z namenom, da ponovno ustanovijo mladinsko organizacijo na svoji šoli. Konference se je razen profesorjev in vzgojiteljev udeležil tudi dr. Franc Hočevar član CK ZKS, in predstavniki mestnega komiteja ZKS in MO SZDL. Obširno poročilo, ki je bilo podano na konferenci, je seznanilo prisotne mladince o družbenem dogajanju pri na3. ki je v ozki povezavi z nalogami, ki jih bo imela mladina TSŠ pri svojem delu. V razpravi je več dijakov poročalo o dosedanjem delu mladine na tej šoli in v internatu, dr. Franc Hočevar pa je mladino seznanil z zunanjo politiko naše države in njenimi uspehi. Poudaril je tudi velik pomen komun, katerih razvoju naj budno sledijo dijaki TSS kot bodoči kader v našem gospodarstvu. Ob koncu so sprejeli več sklepov in izvolili nov šolski komite, ki bo odgovoren za celotno delo med šolsko mladino. Na skupnih sestankih bodo izbrali še nekatere sekretarje posameznih odsekov, ki bodo v pomoč šolskemu komiteju, vsak razred pa bo izvolil tudi svojega predsednika. Kanade. Nadaljnje dobave kanadske pšenice pričakujejo te dni. * Zahodnonemško-brazilska družba za finansiranje. Dresdner Bank in brazilski interesenti so ustanovili v začetku oktobra v Riu de Janeiru nem-ško-brazilsko družbo za finansiranje industrije »Cotinco S. A.«. S tem so ustvarjene možnosti za aktivno udeležbo pri izvajanju investicijskih del v Braziliji. Naloga nove družbe bo, podpirati nemško industrijo pri prevzemanju del v Braziliji, razen tega pa si bo prizadevala tudi za udeležbo že v obstoječih podjetjih, da bi jih tako lahko nadzorovala. Družba bi skrbela za kredite za finansiranje industrije, ne bi se pa mogla pečati s trgovskimi posli. Ameriški kmetijski minister je objavil, da je njegovo ministrstvo pristalo na ponudbe za kompenzacijo državnih presežkov kmečkih pridelkov v zameno za inozemske strateške surovine. Uradni predstavniki niso hoteli objaviti imen držav, s katerimi so v teku razgovori, niti vrednosti kompenzacijskih poslov. Rečeno je le, da bodo podrobnejše informacije objavljene, ko bodo razgovori bolj napredovali. Ukrepi proti uvozu dumping blaga v ZDA. V bližnjih 15 dneh bo ameriško finančno ministrstvo objavilo nove ukrepe proti dumping blagu, ki se uvaža v ZDA. Gre za revizijo predpisov, ki jih je izdelalo finančno ministrstvo letos junija. Temeljna značilnost novih predpisov je v spremenjeni definiciji pojma »pametna cena«. Doslej je bila »pametna cena« tista, ki je veljala na mednarodnem trgu, kjer te ni bilo, pa cena, ki Je v skladu s proizvodnimi stroški. Ukrepi za ustalitev cen v Avstriji. Predsednik avstrijske vlade je sklical konferenco, ki so se je udeležili ministri notranjih del, financ, kmetijstva in trgovine ter predsedniki trgovskih in obrtnih zbornic. Na konferenci so obravnavali vprašanje ustalitve cen v Avstriji, sklicana pa je bila konferenca v zvezi s potrebo, da vlada intervenira in obdrži doseženo raven cen ter izdela nekatere popravke v režimu zunanje trgovine. Da bi preprečila nadaljnje naraščanje cen gradbenemu lesu, je avstrijska vlada sklenila, da ne bo več dajala izvoznih dovoljenj za tramove, jamski les in razne stebre. Ta sklep se ne nanaša na izvoz gradbenega lesa v okviru kvot, ki so določene z veljavnimi trgovinskimi sporazumi. Uprava za poslovanje z inozemstvom (FOA) je odobrila Jugoslaviji 3.2 milijonov dolarjev za nakup ameriškega bombaža s pogodbenim časom od 27. oktobra do konca leta in z dobavnim rokom do 31. marca 1955. Izdelki iz terllena se bodo pojavili na nemškem tržišču prej, kakor se je prvotno pričakovalo. Tkanine in obleke iz terilena bodo začeli prodajati že ta me- sec. Načeloma bodo izdelovali lahke letenske in jesenske tkanine s težo pod 10 unč (1 unča = 28.3 gr) za meter in širine 60 co-lov. 2e izdelana obleka bo stala 180 do 200 DM in prav toliko stane danes obleka iz najboljše tkanine. Znižanje cen na Švedskem. Švedska je sklenila, da bo znižala cene in storila tako prvi korak za zmanjšanje življenjskih stroškov. Zadnja objavljena po- cenitev zajema gorivo, olje za centralne kurjave in dele motornih vozil. Odbor, ki vodi razgovore z raznimi podjetji, pričakuje, da bo pri delavskih sindikatih prodrl z zahtevo, da omejijo svoje zahteve v razgovorih za nove kolektivne pogodbe o mezdah ob koncu leta. Japonska predlaga Italiji »rajonski« sporazum. Predstavnik japonskega združenja proizvajalcev sintetičnega tekstila je te dnt izjavil, da med japonskimi proizvajalci rajona bolj in bolj prevladuje mnenje, da bi bil sporazum z Italijo o ureditvi tržišča in cenah za rajon zelo koristen v tem smislu, da se prepreči konkurenca na izvoznih tržiščih. Dodal je, da se je »vzdušje v prid takemu spora- zumu« povečalo po povratku predsednika podjetja »Keikoku Rajon Co.« in članov delegacije z njihove poti po Evropi. Japonska in italijanska industrija rajona si zelo konkurirata na azijskih tržiščih. Svet za napredek Izvoza na Japonskem. Japonsko ministrstvo za mednarodno trgovino In industrijo proučuje načrt za ustanovitev posebnega sveta za pospešitev izvoza za 8 industrij. Svet bi imel poluradni značaj, zajel pa bi industrijo tekstila, železa In jekla, težkih in lahk-:h strojev, papirja in celuloze, kemičnih izdelkov, keramike in nekaterih drobnih izdelkov. Izšel je Statistični letopis FLRJ za 1954. leto Zvezni zavod za statistiko in evidenco Je te dni izdal Statistični letopis FLRJ za 1954. leto, prvo tovrstno statistično publikacijo pri nas po drugi svetovni vojni. Po srečnem naključju je ta letopis izšel prav ob desetletnici statistične službe nove Jugoslavije, službe ki je bila osnovana leta 1944 na Visu in ki je v oktobru istega leta prerasla v Državni statistični urad. V predgovoru, ki ga je napisal direktor Zveznega zavoda za statistiko in evidenco Ante Novak se povdarja, da je Zavod objavil Letopis šele sedaj ko je statistična služba pri nas v svojih temeljili popolnoma zgrajena in povezana; priprave za objavo Letopisa, ki predstavlja osnovno statistično publikacijo in sintezo vsega našega statističnega dela, pa so se začele že pred leti. V Statističnem letopisu so navedeni najvažnejši statistični podatki za FLRJ. v delu, ki je posvečen Jugosloviji, je Letopis sistematiziran v 35 poglavjih in obsega 373 tabel in 402 strani. Da se omogoči primerjava z drugimi drža-vali, obsega Letopis tudi mednarodni primerjalni pregled važnejših statističnih podatkov. Ta pregled ima 76 tabel in obsega 58 strani. Podatke o FLRJ navaja Letopis takole: najprej Je objašnjena družbena in državna ureditev FLRJ, potem so navedeni po-datki o geografskem položaju, o zemljišču in klimi. Sledijo podatki o gospodarstvu in družbeni dejavnosti, o glavnih mestih naše države, o ostalih mestih, okrajih in o coni »B* STO. (Končna redakcija Letopisa se je začela v marcu t. L, tehnična redakcija pa v juniju). Po približni oceni navaja letopis okoli 250 tisoč statističnih podatkov; za njegovo objavo je vsekakor bilo potrebno ogromno delo — in prav zato predstavlja ta publikacija zares velik uspeh Zveznega zavoda za statistiko in evidenco. Po kvaliteti ga lahko primerjamo z najboljšimi publikacijami te vrste v najnaprednejših državah, po sistemu svoje ureditve pa jih celo prekaša. Kot prva takšna povojna publikacija pri nas pa ima Letopis, razumljivo. tudi razne pomanjkljivosti. Tako n. pr. ni pravega razmerja med posameznimi poglavji glede na obseg in vsebino (podatki o demografiji obsegajo na primer 71 strani, podatki o gozdarstvu pa samo 3 strani), dalje Letopis ne nudi podatkov o vseh družbenih in gospodarskih pojavih itd. Vse to pa je razumljivo, če pomislimo, da se naš statistični sistem še vedno razvija in izpopolnjuje. Statistični letopis FLRJ bo ne-obhodno potreben vsakemu ki Želi poznati razvoj naše države na kateremkoli področju njenega življenja. izšel je v 4000 izvodih Za prednaročnike stane 600, v knjigar nah pa 800 dinarjev. Da bi Statistični letopis lahko uporabljali tudi v drugih državah, je Zavod za statistiko in evidenco v posebnih dodatkih objavil v francoščini, oziroma angleščini revode tekstov, imen, poglavij d. Tako bo imelo tudi inozemstvo, ki je naši državi pogosto odrekalo sposobnost za objavljanje taksne publikacije, imelo priliko, da se prepriča o ogromnem na- pre\ itd. predku in visoki stopnji naše statistične službe. Nagrada Mladega pckolenja Beograd, 4. nov. Na seji komisije za otroško literaturo in tisk pn Zvezi društev za vzgojo in skrb za otroke, ki je bila v Beogradu, so ustanovili nagrado za otroško književnost i» umetniško opremo otroških knjig — nagrado — Mladega pokoienja. Nagrada se bo dodeljevala vsako leto za najboljšo otroško knjigo ter posebej za umetniško opremo otroških knjig. Obe nagradi sta po 100.009 dinarjev. Na isti seji je bilo tudi sklenjeno, da se pri otroških knjižnicah v Ljubljani in Beogradu ustanove študijski centri, ki naj bi proučevali, kakšne knjige otroke najbolj zanimajo. Razpravljali so tudi o možnosti povečanja naklade in znižanja cen otroških listov in časopisov, o podpori pri izdaji otroških slikanic, da bi bile tiskane v vseh jezikih naše države. Festival istrskih kulturao-umetniških društev Preteklo nedeljo se Je v Pazinu začel velik festival kulturno umetniških društev in ansamblov iz vseh krajev Istre. Nastopilo je več sto ljudi iz Pazina, Rovinja, Vodnjana, Medulina, Pulja in nekaterih drugih manjših krajev, kakor tudi iz priključenih hrvatskih krajev, se pravi iz Buj, Momjan in Marušičev. Na festivalu so izvedle svoje programe tudi kulturno umetniške skupine italijanske narodnostne manjšine iz Rovinja, Pulja in Vodnjana. Za nesrečo v Zagrebu so odgovorni organi zagrebške električne cestne železnice Zagreb, 4. nov. Posebna komisija strokovnjakov, elektro- in strojnih inženirjev z univerzitetnim profesorjem tehnične fakultete v Zagrebu dr. Antonom Dolencem na čelu je zaključila ocenjevanje razbitin motornega vozila št. 21 zagrebške električne cestne železnice, ki je povzročilo veliko nesrečo. Po tem komisijskem pregledu je preiskovalni sodnik Matija Stazič, ki vodi to zadevo podal nekaj važnih izjav za tisk. Dejal je, da je dozdaj umrlo 19, izmed 36 ranjenih pa ima 25 hujše poškodbe. Voznik Milan Lukanič Je izven nevarnosti, toda v priporu. Njegova krivda je v tem da po trčenju s kmečkim vozom svojega motornega vozila ni poslal na pregled. Sef prometa električne cestne železnice v Zagrebu Franjo Zelič je bil obveščen, da je ta tramvaj trčil skupaj s kmečkim vozom. Na vprašanje dopisnika. »Slovenskega poročevalca«, ali je bila elektromagne-tlčna zavora na tramvaju neuporabna po tem trčenju Je sodnik Stazič izjavil, da so to potrdili tudi strokovnjaki. »Mi vemo točen vzrok, zaradi katerega se Je zgodila nesreča«, Je dejal preisko- organ za odpravo napak, ki e« ponekod dogajajo. Razprava o delu posredovalnice za delo In problemi vključevanja vajencev v industriji, je bila živahna. Po podatkih posredovalnice za delo, se je gibalo povprečno število nezaposlenih v zadnjih mesecih okoli 2770. V ogromni večini prevladujejo med nezaposlenimi ženske, vendar je v nekaterih strokah na primer v kovinski in gradbeni, celo premalo delovne sile. Nezadovoljivo je stanje v industrijskih šolah Pred dvema letoma je bilo v Mariboru še pet industrijskih šol s 1400 učenci. Sedaj pa delujejo le še tri z enkrat manjšim števil, dijakov. V primeri z vključevanjem vajencev v obrt, kjer je slika dokaj boljša, bi bilo treba tudi v industriji posrbetl za vajence in jih vključevati v primerne šole. Prav tako bi morali zboljšati pogoje v gradbeni industriji in kmetijstvu. V zvezi s tem so bili odborniki mnenja, da bi posredovalnica za delo kot posvetovalni činitelj lahko v mnogih primerih pomagala zlasti mladini in invalidom. A. B. Prva tovarna za otroško in žensko koniekcijo V Zagrebu bodo ustanovili novo tovarno za izdelavo oblek za žene in otroke, ki bo prva te vrste v država. Delovna sila je zagotovljena, prav tako prostor in kredit za gradnjo. M. B. Ned 31.000 ljudi je došle] v Sloveniji darovalo kri za bolnike V preteklem letu je glavni odbor Rdečega križa Slovenije organiziral prostovoljno krvodajalsko akcijo, v kateri naj bi se ljudje odločili, da darujejo nekaj svoje krvi za reševanje človeških življenj. Tako je bilo zbranih v tem času 7000 litrov krvi, ki jo je odvzemal Zavod za transfuzijo krvi v raznih krajih Slovenije. Čeprav je v Sloveniji odziv pri vseh teh akcijah, ki jih organizirajo okrajni odbori Rdečega križa, zelo velik, dostikrat po naših bolnišnicah šs vedno primanjkuje krvi, ker je potreba zaradi modernejšega načina zdravljenja vedno večja. Samo v letošnjem letu so klinične bolnišnice v Ljubljani porabile 1305 litrov krvi, od tega kirurgična klinika 357, gineko-loška-porodniška 331, otroška 131 litrov itd., ostale bolnišnice v Sloveniji pa 1216 litrov krvi. V tej akciji prednjačijo rudarji tr-boveljskege okraja, njim gre tudi zaslug*, da so se med prvimi odzvali pozivu Rdečega križa, takoj za njimi so primorski okraji, med katerimi prednjači Sežana, nadalje Kočevje, Kranj, LjuDljana mesto itd. Danes je bila v Mestni hranilnici ljubljanski izžrebana številka hranilne knjižice 7153. DEVIZNI TESÄJI Na deviznem obračunskem mestu v Ljubljani so bili 3. novembra zaključki po naslednjih tečajih: ameriški dolar 1.128.— (1.127.10, 1.143.05, 281.02); angl. funt 3.183.— (3.185.04, 3.185.19, 279.19); nemška marka 29.000.— (28.464.07, 28.529^3, 299.32); beig. frank 2.511.— (2.5li ); francoski frl »k 305.67, 256.61); k.ir. francoski frl valni sodnik, »toda v interesu nadaljnje preiskave ne moremo objaviti podrobnosti. To bo trajalo lahko še okoli deset dni. Brez dvoma pa je kriva v tem primeru tramvajska uprava ln so v preiskavi direktor Sime Brkič, tehnični direktor Inž. Dragutin Mandl, Matija Marjanovič, kontrolor in šef prometa Franjo Zi-Iič ter voznik Lukanič. Preiskava se bo morda razširila še na nekatere osebe. Doslej smo zaslišali že vse ranjene in nad 35 prič.« Komisija, ki je izvTšlla rekonstrukcijo vožnje iz Mirogoja po strmini, je ugotovila, da se zaviranje lahko opravlja tudi z ročno zavoro, čeprav vozi tramvaj z brzino 4o km na uro. Po predpisih tramvajska vozila ne bi smela voziti po strmini hitreje kakor 12 km na uro. Pri preiskavi so tudi ugotovili, da je bilo število strokovnih voznikov električne cestne železnice, ki so lahko vozili na tej nevarni progi, omejeno. Tri nesreče na tej progi pa opominjajo, da se mora ta zadeva vendarle dokončno urediti, da bodo na razpolago «nočna in popolnoma varna vozila ali na, da se proga popolnoma ukine in uvede avtobusni promet. M. Babič. 2.510.58, 318 43): 305.— (304.83, ŠVBC. frank 21.500.— (20.843.72, 20.878.62, 204.33); ital. lira 193.— (196.71, 196 94, 310.29); Lit STO — (196.73, 196.71, 309.81); holand. forint 23.650.— (23.645.98, 23.646.80, 199.52); Šved. krona — (16.896.46, 15.896.46, 191.36); obr. dolar Avstr. 1.003.— (1.000.43, 1.002.18, 234.06); obr. dolar Danska — (818.—, 819.70, 173.23); obr. dolar Finska — (660.—, 660.—, 120.—); obr. do- lar Grčija — (773.—, 773.—, 157.67); obr. dolar Turčija 670.— (668.—, 668.35, 122.78); obr. dolar Izrael — (675.—, 675.01, 125.—); obr. dolar Argentina — (675.—, 675.—, 125.—); obr. dolar Brazilija — (668.50, 668.50, 129.50). Opomba: Številke v oklepaju pomenijo: 1. predhodni srednji tečaj, 2. srednji tečaj, 3. agio v °/fl. Črtica za označbo devize pomeni, da v tej devizi v Ljubljani ni' bilo zaključkov. Situacija: Promet majhen, večja ponudba le v belg. frankih, italijanskih lirah in holandskih forintih. Tečaji se še vedno rahlo dvigajo. Od zadnjega sestanka sa je najbolj dvignil ameriški dolar. Povpraševanje je še vedno veliko po vseh devizah. assgg Centralni odbor Združenja šoferjev in avtomehanikov LRS obvešča vse svoje člane, da je umrl naš prvi predsednik tovariš VEKOSLAV BAVDEK-CVETO Vabimo člane, da se udeleža pogreba v petek popoldne ob 15. uri na 2alah. Združenje šoferjev in avtomehanikov LRS. Do trpela je naša dobra mama, stara mama in sestra FSMCIŠKA JER SE Na njeni zadnji poti jo bomo spremili v soboto, 6. novembra ob 9. uri zjutraj iz hiše žalosti Zagorice št. 6 na pokopališče na Bledu. Ljubljana, Bled. Žalujoči družini Jerše. Marinič in ostalo sorodstvo. .Ufi . ‘Mce&učefe Vmesne volitve v ameriški kongres so sicer bile že v torek, vendar so skoraj dokončne rezultate izračunali šele včeraj. Ob rekordni udeležbi volivcev so, kakor so mnogi pričakovali, zmagali demokrati. V predstavniškem domu so dobili absolutno večino, v senatu, kamor so izvolili letos samo eno tretino senatorjev, pa imajo večino enega glasu, ki pa zadostuje, da dobijo pod noje nadzorstvo vse senatne odbore in pododbore, ki jih nameravajo, kot poročajo, precej spremeniti. Volitve in njihov izid so, kakor je tudi razumljivo, vzbudile pozornost vsega sveta za ni glavnega mesta, kjer o njih ne bi izkrekli te ali one sodbe. V krogih OZN se spominjajo, da so ZDA kazale večje razumevanje do njenega dela za demokratske vlade in - obetajo to tudi v bodoče. Pri tem imajo v mislih zlasti, ustanovitev fonda za razvoj zaostalih dežel. V Londonu voajo, da bodo ZDA znižale vozne tarife in se približale rališču Whitehalla glede poli ike na Daljnem vzhodu. V Parizu sicer ne skrivajo za-: voljstva zaradi zmage demokratov, vendar jih uradni krogi nočejo komentirali Večina neameriških komentatorjev se omejuje na ko-tiranje zunanjepolitičnih '.sladic volitev, ki jih večjih s er j etno res ne bo, in le reds'. govorijo o bodoči notranji politiki v ZDA in kako bi se ogla razvijati v prihodnjem •tu. Pričakujejo, da bo novi ivvigres v mnogih vprašanjih r tdprl Eisenhoiverja (za kate-ga so se sedaj ponovno raz-: zožili glasovi, češ, da nikdar bil strog republikanec), --ognejo pa se lomiti kopja gospodarskih vprašanjih, t ■ko pri določanju cen krnečim izdelkom in, morda še .tj pri reševanju vedno bolj ■ cčega vprašanja brezpo-.• •'••oni. Vsekakor pa sedanji ločuj ni nov in je v prete-0-3! L tudi demokratska vlada pzšno delata z republikan-i kongresom. Nekateri celo ] -av:;o, da bo zlesti v zur.a-. r,litlčnih vprašanjih Eisen-J. ■ morda bolj zadovoljen z norim položajem. Na koncu pa vrlina komentatorjev ome-n la ' :'r!stvo, da je sedaj dots -cino stopil s pozornice se-nrtor Me Carfhy, ki bo moral svojo funkcijo predati najsta-rejšemu demokratskemu senatorju. Na večer pred včerajšnjimi slovesnostmi, paradami, govori in vsem, kar k takim proslavam sodi, se je v Trstu č n čulo tudi zasedanje khans': o-demokratskega nacional-1 -na sveta, od katerega so predvsem vladni zavezniki ■'■ča.kovali odgovor, . kakšno je stališče stranke do pojav-1'zjočih se trenj v vladni kočiču ji, do poskusov desnice i meriti stranko na. »makar-V stični* tir in sploh do notranje političnih vprašanj, ki so vo odstranitvi tržaške skorje začeli v Italiji takoj zoreti. Glede prvega je dvomljivo, če so prizadeti dobili od.govor, kakršnega so želeli. Politični tajnik stranke Amintore Panjani je bil v svojem poročilu precej nejasen in se je le z nekaj besedami dotaknil perečih vprašanj. Ob tem pa ni odgovoril na zahtevo Saragata — ki jo je ta v sredo postavil Scelbi — če misli krščansko demokratska stranka v celoti sodelovati z vlado, to se pravi, Ce bo prišlo do takšne rekonstrukcije vlade, ki bi ji zagotovila popolno podporo sil krščansko demokratske stranke, ki so dobile večino na zadnjem kongresu v Neaplju. Ce bi te sile, ki jih vodi Panjani, vstopile v vlado, bi bilo mogoče odstraniti pojavljajoča se trenja in premagati ona stališča liberalne stranke, ki niso v skladu s prvotno začrtanim ekonomsko-socialnim programom Scelbove vlade. Na to vprašanje zasedanje ni odgovorilo, naprej dopustilo dvome in dovolilo razna ugibanja, čeprav je po drugi strani dalo vedeti, da stranka odklanja sleherne sugestije za protidemokratični ra.zvoj, kakršnega propagira; poslanec Togni, italijanski McCarthy. Druga točka razprave, v kateri je bilo govora o tržaškem, sporazumu in raznih vprašanjih Trsta, pa je dala vtis, da se v krščansko demokratski stranki le uveljavlja misel o zaledju kot odločujočem činitelju za razvoj Trsta in o potrebi nove politike do tržaških Slovencev in do Jugoslavije. Bilo je slišati nekaj treznih besedi — čeprav tudi nekaj spodrsljajev — in želeti bi le bilo, da bi besedam sledila takšna dejanja, ki bodo res ustvarila »novo razdobje v jugoslcnmnsko-italijanskih odnošaji.h.« kakor ga je napovedal predsednik zunanjevoli-tičnega odbora italijanskega parlamenta Bettiol. Srečanje s Titom bo okrepilo prijateljske stike ra © v e c m S i. 1 je izjavil predsednik indijske republike g. Prasad, ko mu je novi jugoslovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Cmobmja izroči! poverilna pisma New Delhi, 4. nov. (Tanjug). Jugoslovanski veleposlanik v Indiji Bogdan Crnobrnja je položil davi venec na Ghandijev grob. Pri slovesnosti so bili navzoči zastopniki indijskega ministrstva za zunanje zadeve in člani jugoslovanskega veleposlaništva v New Delhiju. Novo imenovani izredni in pooblaščeni ambasador FLRJ v Rajandra Prasad Indiji Bogdan Cmobmja je včeraj izročil akreditivna pisma predsedniku indijske republike gospodu Prasadu. Ob tej prilož- nosti je gospod Prasad toplo pozdravil obisk predsednika FLRJ Josipa Brcza-Tita v Indiji. Bližnji obisk njegove ekscelence Josipa Broza-Tita v Indiji navdaja z zadovoljstvom ne le mene — je poudaril predsednik indijske republike — temveč tudi indijski narod. Strinjam se z vami, je dejal našemu ambasadorju, da bo to srečanje z njegovo ekscelenco Josipom Brozom Titom še bolj okrepilo prijateljske stike med obema državama. Predsednik Prasad se je nato zahvalil ambasadorju Cmobrnji za izraze dobrih želja, ki jih je naslovil nanj, na indijsko vlado In indijsko ljudstvo in mu sporočil simpatije Indije do jugoslovanske vlade in jugoslovanskih narodov. »Srečen sem — je dejal predsednik Prasad — ker vaša država ceni zunanjo politiko indijske vlade in njene napore za vzpostavitev miru. Visoko cenimo vašo podporo in sodelovanje za dosego tega velikega cilja.« Ko je izročil akreditivna pisma, je ambasador Cmobmja dejal: »Narodi in vlada moje domovine so vedno z veliko pozornostjo spremljali napore In- dije za njen politični, gospodarski in kulturni razvoj. Tudi v Jugoslaviji želimo doseči iste plemenite cilje in se veselimo uspehov, ki jih Je dosegla Indija. Posebno srečen sem, ker lahko ugotovim, da so narodi naših držav, čeprav so prostorno oddaljeni, večkrat izrazili željo, da se tesneje seznanijo. To po mojem mnenju ustvarja teren za trajno prijateljstvo.« Ambasador Cmobmja je pri izročanju akreditivnih pisem naslovil v imenu jugoslovanskih narodov, naše vlade in v svojem Imenu prisrčne pozdrave predsedniku, po njem pa tudi vladi in indijskemu narodu ter jim' zaželel novih uspehov. Francoski parlamentarci povabljeni v Moskvo Po Izftnd Ls Trccsperfg delogsdfa ne bo odpotovala pred ratlikcioifo pariških sporazumov Pariz, 4. nov. (Reuter). Francija je danes v načelu sprejela sovjetsko povabilo, naj bi francoska parlamentarna delegacija obiskala ZSSR. Vendar pa dvomijo, da bo prišlo do obiska pred ratifikacijo pariških sporazumov. Predsednik francoske narodne skupščine Le Trocquer je obvestil danes o tem sovjetskega veleposlanika v Parizu Vinogradova. Sovjetsko povabilo je bilo poslano pred 14 dnevi. Vinogradov je davi vztrajno prosil za odgovor in izrazil željo, naj bi delegacijo vodila Le Trocquer in Gaston Monnerville. Predsednik sveta republike Le Trocquer je dejal sovjetskemu veleposlaniku, da v načelu sprej- Bsenhovjerjeva prizadevanja London, 4. nov. (AFP) Kakor se je zvedelo v britanskem ministrstvu za zunanje zadeve, je predsednik ZDA sklenil poslati novo sporočilo Sovjetski zvezi o svojem predlogu za ustanovitev mednarodne agencije za izkoriščanje atomske energije v miroljubne namene. Prej se bo posvetoval z britansko vlado, da bo dobil njeno popolno privolitev. me povabilo, da pa bo izredno težko, da bi delegacija odpotovala pred opravljeno ratifikacijo pariških sporazumov, zaradi katere bodo morali čland obeh domov ostati verjetno do konca decembra v državi. Le Trocquer je dejal, da se bo vsekakor posvetoval s parlamentom in Mon-nervillom, preden bo poslal uradni odgovor. Jugoslovonsko-avstrijska trgovinska pogajanja Dunaj, 4. nov. (Tanjug) Dane« d opoldne je začela zasedati v avstrijskem ministrstvu za zunanje zadeve mešana jugoslo-vainsko-avstrijska trgovinska komisija, ki bo določila blagovne sezname za zamenjavo med Jugoslavijo in Avstrijo za prihodnje obdobje. Na dnevnem redu so še nekatera vprašanja v zvezi s plačilnim sporazumom ter zboljšanje prometnih zvez med obema državama. Izvajanje dosedanjega trgovinskega sporazuma, sklenjenega konec prejšnjega leta v Beogradu, je bilo zelo zadovoljivo za obe strani. Zamenjava je dosegla skupno vrednost 40 milijonov dolarjev. Jugoslovansko delegacijo 7 članov vodi svetnik v sekretariatu za zunanje zadeve Vladimir GavriloviS. Avstrijsko delegacijo vodi dr. Louis Marque, svetnik v ministrstvu za zunanje zadeve. Na prvem sestanku mešane komisije so določili dnevni red razgovorov in razdelili delo na posamezne podkomisije. Vztrajno odklanjanje Seul, 4. nov. (Reuter) Južno-korejska skupščina je danes sprejela resolucijo, v kateri odklanja vsako ponovno združitev Koreje, ki bi jo izvedli z nevtralizacijo države ali po konferenci zastopnikov Severne in , Južne Koreje, kot je predlagal severnokorejski minister za zunanje zadeve Nam II. V Beogradu so v torek podpisali konvencijo med Jugoslavijo in Avstrijo glede pravic na industrijsko imovino državljanov obeh držav. Konvencija se nanaša na imovino, ld je bila med vojno zaplenjena ali blokirana. V Imenu FLRJ je konvencijo podpisal veleposlanik v sekretariatu za zunanjo zadeve Milan Bartoš, v imenu republike Avstrije pa veleposlanik v Beogradu Walter Wodak. Na sliki: podpisovanje konvencije Resolucija o razorožitvi na plenarni sep Poročilo o soglasju mod zahodnimi silami in Sovjetsko zvezo ho podal kanadski delegat Paul Martin — Politični odbor ho začel razpravo o uporabi atomske sile za miroljubne namene — Skrbniški odbor razpravlja o Maroku daril ali 'posojil z majhnimi obrestmi. Francoski delegat je protestiral proti obtožbi, da izvaja v Maroku rasno politiko, in trdil, da v Franciji niti v besedah niti v dejanjih ni ni-kakih pojavov plemenskega zapostavljanja. New York, 4. nov. (AFP) Generalna skupščina, ki se bo zbrala na plenarno sejo danes dopoldne, bo najprej izkazala čast umrlemu vodji egiptovske delegacije Mabmudu Az-miju. Nato bo proučila resolucijo o razorožitvi, ki je bila v političnem odboru soglasno sprejeta. Določeno je, da bo kanadski delegat Paul Martin, eden izmed pobudnikov skupne resolucije zahodnih sil in Sovjetske zveze, v kratkem govoru opozoril na soglasje, ki prvič po 1946 daje upanje, da bo izvedena razorožitev. V resoluciji pozivajo pododbor za razoroži- „Hala kriza" ltaUfaBSke vlade Scelba js pripravljen v mejah danih možnosti ugoditi zahtevam socialnih demokratov in liberalcev glede sprememb v vladi — Fontani pa noče preveč vezati vodstva klerikalne stranke s politiko vlade Rim, 4. nav. (Tanjug) Predsednik italijanske vlade Scelba je dal pred odhodom v Trst izjavo o’ »mali krizi«, ki so jo v vladni koaliciji povzročili socialni demokrati z zahtevo po spremembi vlade in za večjo oporo krščansko demokratskega vodstva vladi. Scelba je izraza! prepričanje da posebne zahteve znotraj vladne koalicije ne bodo prevladale nad bistvenimi vprašanji. Glede podpore deanokrščan-ske stranke vladi je Scelba poudaril, da je treba dati priznanje krščansko demokratski stranki in njenim organom za oporo, ki so jo doslej vedno dajali vladi. Današnja vlada se opira na koalicijo raznih strank in mora pri svojem delu imeti pred očmi skupno dogovorjene smotre, ki so rezultat različnih pogledov koalicijskih strank, in Zakon o Anschluss!! mora biti razveljavljen -Avstrijski tisk je odločno podprl stališče parlamenta proti sklepu zahodnonemškega upravnega sodišča, po katerem štejejo Ivsirijoe za nemške državljane Dunaj, 4. nov. (Tanjug) Vsi glavni avstrijska časopisi so odobrili odločno stališče parlamenta ob sklepu berlinskega zveznega upravnega sodišča, po katerem štejejo Avstrijce v Nemčiji po nekem nacističnem zakonu za nemške državljane. Razprava v parlamentu, ki so jo časopisi izjemoma priobčili dobesedno, je dala povod za jasnejše In odkritejše izjave o razmerju Avstrije do njenega zahodnonemškega soseda. V obširnih komentarjih pišejo časopisi, da je ta sklep Zahodne Nemčije povzročil razburjenje in nemir v državi ne le zato, ker gre za usodo 75.G00 Avstrijcev, pač pa predvsem zato, ker v Zahodni Nemčiji še vedno niso razveljavili zakona z dne 13 marca 1938 o vključitvi Avstrije v nemški Rajh. Socialistični »Arbeiter Zeitung« piše v uvodniku, da želi Avstrija sodelovati z Združeno Evropo liot samostojna suverena država, ne pa kot del nemškega Rajha, In da se bodo socialisti v svojem boju za popolno svobodo države še naprej držali načela »popolnoma vidnih meja meti Avstrijo in njenimi sosedi«. Iz izkušenj smo se naučili, piše »Arbeiter Zeitung«, morali bomo pa še naiprej delati, da ne bomo prepuščeni podobni usodi kot 1938. »Neues Oesterelch« poudarja, da je postala zahteva, naj bi se Bonn tudi formalno odrekel Anschlussa In razveljavil nacistični zakon o tem, življenjsko vprašanje za državno varnost Avstrije. Po mnenju časopisa bi se dalo to vprašanje rešiti s pogodbo med obema vladama, čeprav je to otežkočeno zaradi dejstva, ker je Zahodna Nemčija pravkar dobila suverenost, osvobojena Avstrija pa je še nima. Sklepa berlinskega upravnega sodišča, kakor piše glasilo ljudske stranke »Neue Wiener Tageszeitung«, na Dunaju niso razumeli kot izraz splošnega političnega stališča bonnske vlade do tega vprašanja. Dunajski parlament pa mora vzlic temu ostro nastopiti in zahtevati, da se Zahodna Nemčija tudi formalno odreče Anschlussa glede na posebni položaj, v katerem je Avstrija danes. Ce bi bila zares svobodna in suverena, zaključuje časopis, bi bila Avstrija že davno lahko uredila svoje razmerje do ostalega sveta na način, ki bi izključeval dvom o tem, da so Avstrijci zares AvstrijcL kot takšna ne more vedno zadovoljiti ločenih zahtev posamezne stranke. Na koncu je Scelba izrazil mnenje, da bo tudi obnovo vlade mogoče učinkovito rešiti, ker je že sam osebno večkrat govoril o vstopu republikancev v vlado. Prvak republikancev Pac-ciardi je izjavil agenciji Evropa, da je privolil na to, da bi njegova stranka stopila v vlado. Po dragi strani pa današnji socialno-demokrat-ski časopis »Giustizia« prepričuje vodstvo stranke, da bo mogoče vprašanje vladne delavnosti uspešno rešiti in ne bo treba napovedovati prave in splošne krize vladne politike. V tem ozračju pripravljenosti italijanskega predsednika, da bi rešil vprašanje sestave vlade in njenih ukrepov na socialno-ekonomskem področju. Za katere se je zavzel tudi minister Martino v imenu liberalcev, so ocenili Fanfanijevo zaključno izjavo na konferenci nacionalnega sveta krščansko demokratske stranke v Trstu kot precej rezervirano. Opazili so, da je Fanfani imenoval člane vlade prijatelje krščansko demokratske stranke, želeč oči-vidno, da bi odvrnil odgovornost za vladno politiko od politike, ki jo izvaja vodstvo njegove klerikalne stranke. tev, ki je sestavljen iz zastopnikov Kanade, ZDA, Francije, Velike Britanije in Sovjetske zveze, naj čimprej nadaljuje delo. Na priporočilo splošnega odbora bo Generalna Skupščina dala na dnevni red zasedanja dve novi točki. To sta dve sovjetski pritožbi, ki se nanašata na položaj v kitajskih morjih. Sele jutri bo politični odbor začel razpravljati o mednarodnem sodelovanju pri izkoriščanju atomske energije za miroljubne namene. A-meriški delegat Henry Cabot Lodge bo podal poročilo o napredku, ki je bil dosežen glede ustanovitve mednarodne agencije za atomsko energijo. Povedal bo tudi, kako si ŽDA zamišljajo organiziranje te agencije, ter seznanil politični odbor z zadnjimi notami, ki so bile glede tega izmenje-ne med Wasbingtonom in Moskvo. V skrbniškem odboru je Leon Pignon izjavil, ko je odgovarjal pakistanskemu delegatu, ki je napadel francosko politiko v Maroku, da je njegova država poleg drugega dala letos 43 milijard frankov za modernizacijo Maroka. Pignon je pripomnil, da je Francija dala Maroku 15 do 20 milijard frankov v obliki Smrt med debsta v VS New York, 4. nov. (AFP) — Egiptovski zastopnik v Združenih narodih Mahmud Azmi je sinoči umrl za srčno kapjo. Na seji Varnostnega sveta je padel v nezavest, ko so razpravljali o sporu med Egiptom in Izraelom. Azmi je bil prvi govornik na sinočnji seji Varnostnega sveta glede dogodka z izraelsko ladjo »Bat Galim«, ki so jo egiptovske oblasti zaplenile v Sueškem prekopu. Začel je govoriti, naenkrat pa je nepremično obstal in utihnil ter se nato onesvestil. Nezavestnega so prenesli v pisarno predsednika Varnostnega sveta, nekoliko pozneje pa je podlegel srčnemu napadu. Sejo Varnostnega sveta so preložili za nedoločen čas. Bidmilicv odstop v korist De Sasha Pariz, 4. nov. (AFP) V akcijskem odboru francoskega gibanja odpora so potrdili, da bo Georges Bidault, bivši predsednik vlade, v soboto odstopil kot predsednik nacionalnega odbora odpora. Biro namerava ponuditi položaj predsed. nacional, odbora generalu De Gauliu. Bivši minister Pierre Boeh je v tem smislu obvestil De Ganila, ki ■mora jutri odgovoriti, ča sprejme predsedniški položaj. Kapitulacija .Muslimanskih bratov* V zaporih je 647 članov ts organizacije, mnoge pa policija še zasiednje KAIRO, 4. nov. (AFP) Predsednik egiptovske vlade Naser je izjavil sinoči, da je aretiranih 647 članov združenja »Muslimanski bratje«. Okrog 200 so jih prijeli pred atentatom na predsednika Naserja. Egiptovski predsednik je dodal, da policija išče mnege voditelje tajnih terorističnih organizacij »Muslimanskih bratov«. Med njimi je tudi Jusef Talat, trgovec iz Ismaile, za katerim je izdana tiralica in razpisana nagrada 2 milijona egiptovskih funtov. Nova neurja v Italiji Salerno, 4. nov. (AFP) Samo deset dni po katastrofi, ki je zadela Salerno, je bilo v teh krajih vnovič neurje z nalivi. Komaj očiščene ceste so spet zasuli zemeljski plazovi. Pretrgane so prometne zveze med občinama Maiori in Amalfi, TELEGE ANI TAJPEH, 4. nov. (Reuter) Kitajski lovci so danes prvič sknšali preprečiti kuomintanškim bombnikom napad na otok Toumen. Kuomintanško letalstvo je danes štirikrat bombardiralo ta otok. LONDON, 4. nov. (Tanjug) Jordanski veleposlanik v Londonu je bil danes poklican v zunanje ministrstvo. Pravijo,, da so mn izročili odgovor britanske vlade na jordanski protest proti name- — Bo zadel pravo drevo? (Karikatura: B. Ko«) rt britanskega veleposlanika v Izraelu, da bi v Jeruzalemu izročil poverilnice predsedniku Izraela. Jordan namreč sodi, da bi to pomenilo, da Velika Britanija priznava Jeruzalem kot glavno mesto Izraela. WASHINGTON, 4. nov. (AP) — Predsednik Eisenhower je imenoval generala Lawtona Collinsa za posebnega ameriškega zastopnika v Južnem Vietnamu. Združeval bo delo vseh ameriških agencij v tej državi, je rečeno v sporočilu Bele hiše. LONDON, 4. nov. (Tanjug) Zastopniki Velike Britanije, ZDA in Francije so imeli danes drugi sestanek, na katerem so pripravljali odgovor na zadnjo sovjetsko noto z dne 23. oktobra. Sovjetska zveza je v tej noti predlagala, da bi bil novembra sestanek štirih velesil. Predmet sestanka bi bil ponovna združitev Nemčije ln umik okupacijskih sil. LONDON, 4. nov. (Tanjug) Konec novembra bo britanska parlamentarna delegacija odpotovala na obisk na Japonsko in v Siam. V delegaciji bodo zastopniki britanske skupine medparlamentarne unije. Naser je sporočil, da bo Abdela Latila, ki je 26. oktobra skušal ubiti egiptovskega predsednika, sodilo posebno sedišče. Predsednik egiptovske vlade je dalje rekel, da je vrhovni vodja »Muslimanskih bratov« Hasan Hodeibl po priznanju aretiranih odobril načrt o uboju Naserja, ki naj bi ga bil izvedel Latif. Na koncu je dodal, da se oi premislil glede potovanja v Indonezijo, kjer se bo udeležil konference v Djakarta ter dejal, da bo odpotoval tja verjetno decembra. Kairo, 4. nov. (AFP). Organizacija »Muslimanski bratje« ja danes predlagala egiptovski vladi spravo. Kakor je sporočil namestnik voditelja te organizacije Abdel Kader Aude, ki je sedaj v vojaškem zaporu v Kairu, predlagajo »Muslimanski bratje« predsedniku egiptovske vlade Naserju konec sovražnosti med to organizacijo in vojsko. Sporočilo, ki je bilo 28. oktobra poslano predsedniku Naserju, so danes objavili v uradnem vladnem časopisu »Al Gamhurija«. Nagib noče podpisati Sueškega sporazuma London, 4. noy. (Tanjug) 3 servatiyni »Daily Express«“ po rz Kaira, da predsednik E< general Nagib noče podpisati glcr-egiptovskega sporazuma bueskem prekopu. Časopis pi mulja,^ da izvirajo ti podati uradnih britanskih virov. Iz točil je razvidno, da hoče N na ta način pokazati, da s vsem ne strinja s politiko p sednika Naserja In ™ Kozino. Vsaj zemeljska »Ha, če bi bila to taka case izdelala obširen program, ki dela bi morali končati do tu- sta, kakršna ni, potem bd bil -Svjet ?? ris tič n e sezone. V začetku pri- z mojim »Mercedesom* v ca bi postala dveh do dveh in pol urah iz gradbišče domala vsa ce- Ljubljane v Kopru!« da tem ko sta Geodetski zavod in omenjeno podjetje ie posnela teren, po katerem bo speljana nova cesta. Da bi vsa stvar hitreje napredovala, je bila tudi imenovana stalna komisija za revizijo projektov, ki bo zaradi nujnosti opravljala revizijo glavnega projekta po posameznih odsekih. K etra cesta bo imela vso lastnosti ceste prvega reda Omenjena avtomobilska cesta proti Kopru se ne bo odcepila kakor dosedanja pri Senadolah, temveč že pri Se- n rvvrw» n k — J / 1 - L» 1 • _ 1 _ _ Upoštevanja vreden predlog za pospešeno sajenje topolovih nasadov Velik dal razprave na plenumu republiškega odbora aindl-keia lesnih delavcev v Novi Gorici, o katerem mo poročali v ponedeljek, Je veljal cenam lesa ln nekaterih drugih osnovnih surovin v leano-prcdelovalni industriji. Ce vzamemo letošnjih prvih deset meaecev, vidimo, da se je hlodovina v tem času v državnem sektorju podražila od 6.700 dinarjev na 8.400 dinarjev, v privatnem od 6.439 na 9.422 dinarjev. Prav zanimivi so podatki, ki jih je navedel delegat Kovačič lz Podpeči. Po teh podatkih so se gibale cene nekaterim važnim surovinam oz. pomožnemu mat*r*Mu lesno-prede- nožečah, pri Cebulovici pa se bo priključila obstoječi cesti. Dalje proti Divači bo na več mestih bolje izpeljana, zmanjšane bodo krivine; nato se l>o zopet odcepila od dosedanje ceste ter obšla Divačo, prekoračila železniško progo z novim nadvozom in nadaljevala pot proti Rodiku, kjer bodo potrebna obsežna zemeljska dela in tudi nov —KlŽitna. (Vsa v&zlla morajo na tem delu voziti po dva kilometra daljši poti, ki je označena s pikami). tro spremenili to svoje prepričanje in ugotovili, da bomo morali za razvijajoči se promet tudi na teh »imenitnih« cestah marsikaj popraviti, izpopolnili, da celo večje odseke nanovo zgraditi. Cesia Senadole-Koper \ ca ustreza sodobnemu prometu Omenjena cesta j« bila «grajena okoli leta 1865. Pred drugo svetovno vojno je bila ta cesta postranskega pomena, kajti pomembnejši cesmi zvezi sta bili Ljubljaua—Trst in Irst—Koper. V sedanjih pobojih pa se je promet Kopra ln sploh Slovenskega Primorja usmeril na cesto Koper— Rižana—Aver — Senadole in naprej proti Ljubljani in dragim mestom. Cesta, kakršna je danes, ne prenese sodobnega prometa in je poleg tega tudi zelo nevarna, saj ima 122 krivin z majhnimi radiji in izredno visoko šievilo — 132 — karam-boinih točk. Poleg tega je speljana skozi večja naselja kot so Divača, Klanec Petrinja in druga, ima številna križanja s cestami in železnico, navadno makadamsko cestišče, ki prenese maksimalno obremenitev 500 ton v 24 urah, in številne druge pomanjkljivosti, da sploh ne go-Waiano o velikih vzdrževalnih stroških takega cestišča pri tako velikem prometu. Izračunali so, da je v prvih mese-feih tega leto šlo skozi Rižano več kot lO.SfK) motornih vozil na mesec. Računska hitrost jm sedanji cesti znaša približno 30 km na uro. Zaradi ostrih ovinkov in nepreglednosti ceste je prekoračenje te hitrosti predvsem na takih mestih nevarno in je lahko vzrok težkih prometnih ne-*reč. . Po ureditvi tržaškega vprašanja je prišla omenjena cesta voz pod železnico pri Kačičah. Tudi Korani se bo nova cesta izognila in prečkala cesto Rupa—Trst s podvozom oziroma nadvozom. sta, in sicer bi dolaii na od- Nadaljnji odsek Sc študira- seku /'rfusie, pozneje pa še o. Nd še do podrobnosti pr e- 55 odsekih Divača, Gabrče, -/hidirana nova trasa, ki bo lr* h-ozrjm* Ker so ti speljana od Kozine pod želez- šiirJ« v.ods®kl P^Tsem nie» Kozina—T rst mimo Klan- noJvi> bi lahko delali na njih ca in Petrin j do vzpona na ^ sezono, ko bodo mo- Planoto. Vse kaže, da bo tudi rala dela na ostalih odsekih tu treba zgraditi popolnoma počivati Ce se bomo priprav-novo cesto, na vsak način pa Ijslnih in zemeljskih del loti-se izogniti trem ostrim zavo- , , iet°s, potem bo lahko, jem pri Klancu oziroma Pe- kak_or Je J nacrtu predvideno, trinjah možno asfaltirati že v prihod- Kakor vidimo n« zemljevi- leiu in v letu 1956, ko du, se nadaljnje cesta v ve- , .1° jse vozišče tudi do- likih serpentinah in se dokaj končno dograjeno, strmo spušča nad Gabrovk» Ker računa investitor z proti Črnemu Kalu in naprej gradnjo izven sezone, to je proti Averju oziroma Rižani. tudi v zimskih mesecSh, bi Pokazalo se je, da bi kakršna Kdo umestno pripomniti, da koli preložitev ceste na tem bi lahko uspešno izkoristili odseku pomenila podaljšanje mehanizacijo s cestnih grad-poti, poleg tega pa bi bilo to bisc po Sloveniji na gradbišču podaljšanje zvezano z izred- omenjene ceste, predvsem na nimi tehničnimi težavami in tistih odsekih^ kjer zemlja ne seveda tudi z ogromnimi stro- zmrzne in kjer je možno gTa-ški. Zato je bilo sklenjeno, da .tudi v zimskih mesecih, se obdrži tri serpentine in Ob istem letnem času so ce- spelje nova cesta po dosed a- stni gradoeni stroji po ražnjem cestišču, seveda z ob- n,h gradbiščih v notranjosti sežnimi izboljšavami — raz- slsbo izkoriščeni. V primerjavi s podobnimi vojev itd. Na ta način bo no- cestami, kot n. pr. s cesto va oesta v vsej svojii dolžini Bern—Thun v Švici, ki je 7 od Senožeč do Averja pote- metrov široka, speljana skozi kala v dolžini 12.80 km po naselja in po valovitem te- «*■*', ti g£mk* if $ fŠ ■"%" s «il| 1 ^ ....., <.?. m - -t . teASS* . im&mi Odcep nov» cest« pri Rtž.anj ¥ins poifetSci »Slovenske gorlos« osvesjojo mm triliia Ptuj velja že od nekdaj kot središče vinogradništva ln Ima najstarejšo tradicijo, zato ni slučajno, da je prav tu ustanovila Glavna zadružna zveza podjetje za izvoz vin »Slovenske gorice«. To edino podjetje v Sloveniji, ki posluje na zadružni podlagi, si je v dveh letih svojega poslovanja pridobilo precejšen ugled in si * svojimi kvalitetno dobrimi in strokovno šolanimi vini vse bolj utira pot na nova inozemska tržišča. Spričo velike konkurence skemu podjetju prlznan9- hladilne naprave, lasten preizkusni laboratorij, moderno polnilnico za steklenice 8 kapaciteto 12.000 steklenic v osmih urah in druge naprave. Podjetje je doseglo več priznanj hudi na vinskih razstavah. V Ljubljani je poskušalo vina »Slovenskih goric« čez 9000 obiskovalcev, podjetje pa je prejelo zlate diplome in denarno nagrado. Tudi na jesenskem sejmu v Gradcu je vinska postoušnja prinesla ptuj- V dete!o Prta je označena trasa nove ceste; debelo črtkano Je cznačei^a. stara cesta. Črte pomenijo ostale pomembnejše ceste na tem področju, z dvema črtama pa je označena asfaltna cesta Širitvijo cestišča izpeljavo za Bjubljana-Trst in novi del ceste, ' •■ - — ki je pred dograditvijo, Crnl Kal povsem novem 'cestišču, na. renu z vzponi do 5%, odvija dolžini 21 km pa po temelji- pa se na njej promet 400 do to korigiranem strnem cesti- 500 vozil na uro, so izraČuna-šču. li, da bo nova cesta Senožeče Nova cesta bo 8 m Stroka —Koper omogočala promet 700 in bo imela asfaltno vozišče, vozil na uro. Manjša poraba kjer bo uporabljen zlasti na goriva, gum, manjša obraba mlademu podjetju ni lahko, da bi si pridobilo ugled v tujini. Vendar, dobro blago se samo hvali. Tako je uspelo »Slovenskim goricam«, da so dvignile iizvoz od lanskih 9 vagonov letos že na 21 vagonov in ga bodo predvidoma še povečali na 37 vagonov. Julija so poslali prvih 16 vagonov na Češko, zaključili pa so pogodbo za 40 vagonov. Vsekakor je najboljši dokaz za solidnost podjetja to, da doslej še niso imeli nobenih reklamacij. Neposredno od proizvajalcev odkupijo letno okoli 200 vagonov vina, katerega nato pod strokovnim nadzorstvom šolajo v sodobno urejenih kleteh. Na razpolago imajo čistilne in Posebno pohvalno za podjetja je to, da bo se odločili tudi za proizvodnjo naravnih sadnih sokov ln tako zagotovili naši mladini in delovnemu človeku zdravilno tekoče sadje. ÜP) lovalne inductrij« v Sasu od leta 1949 do 1945 takole (prva »tevtika velja za leto 1949, druga pa za -1850, tretja za 1952, četrta za 1953 to peta za 1954); bukov rezan les: 2.919, 2.708, 13.072, 14.838, 25.000; jelov rezan les: 1.963, 2.246, 9.000, 15.000, 23.000; brusni papir; 22,25 346, 1.415, 1.600; brusno platno: 85,98, 1.051, 4.049, 2.3C0; klej: 39,38, 287, 299, 350; žitniki: 32, 320, 288, 318; mast za ležaje: 42, 42, 110, 371, 193, (domače proizvodnje); krožne žage: 687, 690, 3.042, 3.400, 4.500; laki; 86, 87, 400, 905, 1.600 (domače proizvodnje; uvožen 13.000); kisik (steklenica): 204, — 1.087, 1.087, 1.135. Veliki skok od leta 1950 na 1952 je v zvezi z odpravo zagotovljene preskrbe, spričo česar seveda ni tako velik, kakor se zdi na prvi pogled; neprijetne občutke vzbuja predvsem naraščanje cen od 1952 do 1954. Kako je z lasom, vemo. Omejitev sečnje, prava poplava prekupčevalcev in dejstvo, da se peča danes z lesno trgovino, kdor le more, so pognale ceno navzgor. Nekoliko so zalegli ukrepi organov oblasti, tako odlok o prometnem davku od proizvodov izkoriščanja gozdov, uredba o tarifi prispevkov za sklade za obnovo gozdov, zakon o sikladu za obnovo, gojitev in varstvo gozdov ter odlok o ustanavljanju gospodarskih podjetij in obril, ki se ukvarjajo z eksploatacijo gozdov, z izdelavo ali predelavo gozdnih sortimen-tov ali kupovanjem gozdnih ln žagarskih proizvodov, vendar niso mogli v celoti zavreti tega dogajanja in to ne malo po krivdi subjektivnih slabosti to nedoslednega izvajanja predpisov. Delegat plenuma iz Slovenjega Gradca se je n. pr. bridko pritoževal, da režejo na njihovem področju les vse mogoče vene-cijanke, ki les zaradi svoje ne-ekonomičnosti dela samo uničujejo to tako kradejo denar skupnosti. Isto je za svoje področje trdil delegat iz Kiimlce. V nasprotju a tem Je delegat iz Nazarij pribil, da so pri njih venecijanke z Inšpekcijo kratko-malo likvidirali in da je sedaj red. Glede na razvoj v smeri komun je prišla na plenumu do izraza bojazen, da bi se stanje morda še poslabšalo. Na Tolminskem se govori n. pr. sedaj o dveh komunah — v Idriji in Bovcu — ta že se pri obeh, ko niti še ne živita, pojavlja želja po lastni žagi, ko je žag la tako preveč. V skrbi za kvalitetno surovino v lesnopredelovalni industriji tetoega leae za izdelavo manjvredne rob«. Konjuktura v proizvodnji zabojev in lesen« embalaže »ploh je n. pr. povzročila, da se je lotil te proizvodnje, kdor je imel količkaj pogojev, saj daje menda več dobička, kot recimo neprimerno bolj komplicirana pohištvena industrija. Se ein primer. Delegat iz Ilirske Bistrice je omenil, da režejo nekatera lesnoindustrijska podjetja dn žage les, iz katerega bi lahko izdelali odličen furnir, v deske in to samo zaradi dobička pri izvozu Neko lesnoindustrijsko podjeaje, ki je imelo turnirski les, le-iega ni hotelo prodati ilirskooistriški tovarni furnirja, čeprav mu je tovarna ponudila nekoliko višjo ceno in čeprav bi bil vrgel X kub. metrov furnirja desetkrat večji Izkupiček, kakor ga ja lahko doseglo pri predaji desk v inozemstvo to lesno-iadustrij-sko podjetje. Jasno je, da pri tem lesno-dndustrijskem podjetju in šlo niti za dobro skupnosti, niti za zaposlitev naših ljudi, temveč le zase. Ce vzamemo samo to navedene tri pojave — uničevanja lesa na venecijankah, uporabljanje kvalitetnega lesa za izdelavo manj vrednih proizvodov to prodajanje v inozemstvo surovin« (desk) namesto končnega izdelka (furnirja) — je jasno, da lesa primanjkuje še bolj, kakor bi bilo iz objektivnih razlogov ne-obhodno nujno. In posledice? Zaradi večje to večje stiske sa les draži in to, kakor vidimo, ne nazadnje zaradi subjektivnih slabosti, ki niso nujne. S tem v zvezi je direktor tovarne pohištva v Novi Gorici, Ravnikar, pribil, da lesa tudi v prihodnje ne bo več to da je čas, misliti na nove načine uporabe lesa to nove vire. Glede slednjega je omenil sicer že znani topol, ki izredno hitro rasta to da že v 15 letih 1 kub. meter tehničnega lesa, poleg odpadkov za papirnice. Ce bi n. pr. posadili negospodarske površine Vipavske doline s topolom, fcl že po 15 letih dajati ii gozdovi 80 odstotkov vsega tehničnega lesa, ki ga rabi novogoriška tovarna pohištva (okrog 6.000 kub. metrov). Sosednja Italija uporablja n. pr. za embalažo samo še topolovdno in varčuje tako dragoceno smrekovino to jelovino, ki je potrebna za kvalitetne izdelke. Glede na to, da je po njegovih besedah gozdna taksa pri kmetih nepriljubljena, to izhajajoč iz trditve, da s samimi administrativnimi ukrepi proizvajalcev, to j s kmetov, ne bo mogoče pripraviti do sajenja topolov, le predlagal, da kmeta stimulirano, konkretno, za določeno število zasaje- so delegati grajali tudi gospo- nih topolov naj bi ga oprostili dansko škodljivo uporabo kvali- 30 H O EO BO BO SO BCD BO HO H O SO B OHO EUPIM0 MONTAŽNO BARAKO Takojšnje ponudbe na: »BOJE I LIKOVI«, trgovsko podjetje na veliko, Zagreb, Gajeva ulica 7, telefon 25-598. 0 H 0 a 0 H 0 o gozdne takse in tako dosegli, kar so lesni in gozdarski strokovnjaki že predlagali na nekaterih prejšnjih konferencah, pi se do danes niti ni začelo uresničevati. To bi se nam splačalo: spričo izkušenj v drugih državah se nam ni treba bati, da bi bilo naše prizadevanje v tej smeri brezplodno. fr oioioEo»ojoioio8oaogoioio»c5 NfiJVEČJI PROBLEM BE00RSDS gradnja novih stanovanj Zadnjih sedem let rastejo r Beogradu nove hiše na vseh krajih. Tam, kjer je še prejšnji mesec stala stara, komaj še stoječa pritlična stanovanjska hiša, je bodoča nova petnadstropna stanovanjska hiša dozidana že do tretjega nadstropja. Tam, kjer je vojnama takoj jasen; poveže nedavno stalo samo nekaj vam bo namreč, da je za skladov opek vse, kar je osta- enosobno stanovanje v novi hiši lo po bombardiranju od nekda- plačeval več kot polovico ali pa _________________________________ njega poslopja že stoji impo- ce;0 ave tretjini njegove tedanje mi je tudi, da več ali manj v zantnl stanovanjski blok s sto- plače. Zidanje stanovanjskih hiš vseh evropskih državah nove tinami modemih stanovanj. In Ee j e beograjskim bogatašem ze- stanovanjske hiše gradijo iz jav- gradnjo hiS za republiške in zvezne uslužbence. V tem oziru bo Beograd imel koristi od dotacij v večji meri šele tedaj, ko bo gotova zgradba Zveznega izvršnega sveta v Novem Beogradu, v katero se bodo iz mesta vanjska kriza; dejal je, da Je je tudi relativno — kot Je abso- Preselile vse zvezne ustanove. lutno — priliv prebivalstva v Formiranje fonda za stano-Beograd največji. Od tega za- vanjsko izgradnjo pomeni velik samo v Bruxellesu videl nekaj hiš, na katerih so bile objave, da vendar — vkljub tej veliki sta- i0 izplačalo, novanjski izgradnji, ki dela vtis, Pred II. svetovno vojno Je ime! da bo stanovanjska kriza kmalu Beograd okoli 320.000 prebival-rešena je glavni problem Beo- cev in preko 100.000 stanovanj; grada sedaj in bo v sledečih le- na enega prebivalca je prišlo tih še vedno izgradnja novih približno 13,5 mJ stanovanjske stanovanj. Beograd pred vojno in danes Beograd Je te pred vojno bil površine. Bilans vojne pa je v Beogradu -» kar se tiče stanovanj — bil sledeč: popolnoma je bilo po- __________ _________ _____ rušenih okoli 11.C00 stanovanj. največje mesto Jugoslavije; prav d^lno poškodovanih pa preko 30 gotovo pa ni bil tudi najlepše Lsoč. mesto. Poleg najmodernejših palač so stale stare, razpadajoče pritlične hiše; to se ponekod vidi še danes, čeprav vedno redkeje. Mnoga naša mesta — recimo Zagreb In Ljubljana — so že od davnaj rastla po urbanističnih načrtih. V Beogradu pa ni Po vojni so bila poškodovana stanovanja popravljena, novih stanovanj pa Je bilo do konca 1953. leta zgrajenih 12.306. Stanovanjski prostor Beograda je danes torej približno prav tako velik, kot pa je bil pred vojno. Toda število njegovih pre- se oddajajo stanovanja. Povedal ključka, pa do logičnega sklepa, k0rak naprej v reševanju krize da je potem tudi stanovanjska ia tu bodo mobilizirali precejš-kriza najostrejša, seveda ni da- nia sredstva. Lepo perspektivo leč. Ima tudi gradnja stanovanj s Okoli 60«/» Beograjčanov živi Etraai podjetij; tem namreč MLO v deljenih stanovanjih; da tu ni ~~ a^° 0 dovolj sredstev — vedno vzornega sožitja, vedo le kot posojilo tudi do 50°/o še predobro sodniki za prekrške potrebnih sredstev. Do sedaj so in redna sodišča. Več kot neza- podJetja pokazala za izgradnjo dostna stanovanjska površina se stanovaaJ za svoje uslužbence in negativno odraža seveda tudi na delavce zelo veliko zanimanje, zdravje prebivalstva, na učni ln tako 1)0 verjetno tudi v bo-uspeh šolske mladine itd., itd. do5e- Vsi ti vzroki postavljajo problem Strokovnjaki, ki se bavljo s stanovanjske izgradnje pred vse- konumalnimi vprašanji Beogra-mi drugimi. da* smatrajo, da bi prihodnje Privatniki gradijo v Beogradu bU° potrebn° dograditi 8000 zelo malo; krediti, ki jih daje Jtanovanj - te hočemo Narodna banka za izgradn o dohltetl- ka! Em0 zamudili. Ako ™ zvezni izvršni svet odobri za- bilo tako; o njegovem kolikor bivalcev je od predvojnin 320.000 nin sredstev; privatni kapital ne enostanovanjskih hiš so daleč izpod stvarnih stroškov gradnje. Te hiše se morajo graditi na periferiji mesta — in tu se postavlja zopet problem transporta materiala, kasneje pa tudi prošene investicije v višini 4 milijard dinarjev, bi se iz teh sredstev dalo zgraditi 1500 stanovanj. Situacija, čeprav Je težka, nikakor ni brez perspektiv za re- ________ šitev. Cer noč rešiti stanovanj- hiše ne rešujejo ta problem____v sko kldz0 v Beogradu — kakor , . glavnem iz istih vzrokov. Ostala tudl v mnogib ostalih naših me- Stanovanjska kriza vlada torej torej stanovanjska izgradnja iz stih ~ paf ne bo mogoče. Znano v vsej Evropi; v glavnem je to srecjstev MLO, podjetij ___ in Da pa ^e’ da smo pred zaključkom v perspektivi — iz republiških kapitalne izgradnje, kl bo '»svoto zveznih sredstev. bodil ne samo velika finančna ... sredstva, temveč tudi veliko MLO Beograda ima levji delež gradbene mehanizacij». To pa nnvmni ctarifurariioVi I — rr—— 4: » c narastlo na današnjih 530.000! gradi stanovanj, ker družinski problem odhoda in vrnitve na akor ai brez Pred vojno je na enega Beo- proračun nikjer ne dopušča vi- d®}ovno m®®to JTudi montažne ' e7 no® grajčana prišlo — kot smo že šokih najemnin. ' - rekli — okoli 13,5 m2 stanovanjskega prostora; danes pa je ta številka — zaradi ogromnega priliva prebivalstva — veliko manjša: nekaj manj kot 8 m2. toliko planiranem razvoju lahko govorimo šele od začetka tega stoletja, o njegovem razvoju kot velemesta pa šele po L svetovni vojni. V razdobju 1918,—1941. leta je Beograd zelo naglo rastel. Tempo stanovanjske izgradnje je bil več kot dvakrat večji, kot pa v desetih, oziroma devetih letih po II. svetov, vojni. Ce se razgovar- jate s Ka»um starim Beograjča- njih letih prepotoval vso Evropo, Ne poznam podatke o prilivu tem pa podjetja. V kolikor je ske krize ne sailio nom, pa vam bo ta veliki tempo mi je pripovedoval, da v vseh prebivalstva v ostala mesta naše Beograd do sedaj dobival dota-, temveč tudi \ S stanovanjske izgradnje med dve- evropskih državah vlada stano- domovine; prepričan pa sem, da cije, so bile te namenjene za lz» naše domovin«. goslavijo je vojna vihra opustošila bolj, kot večino drugih evropskih držav — Beograd pa Prehlpüli in nprs-nplrfitTfl ‘ 7, 7 dv — DCU6‘“U H “““ lcv-n aelez gradbene mehanizacij». To pa rrcaieim m p8r^p,-.ttlVS bolj, kot druga naša mesta - V povojni stanovanjski izgradnji bo nedvomno pomenilo tudi zelo Neki moj znanec, ki je v zad- na pr. Zagreb ali pa Ljubljano, v Beogradu; za njim je JLA, po- pospešeno reševanje stanovanj- saftio v Beogradu, v drugih mestih M. F. Predlog zakona o prepovedi rejs koz v črni pri Titograd, 4. nov. — Zakonodajna odbora republiškega zbora in zbora proizvajalcev Ljudske skupščine Črne gors sta na skupni seji sprejela prediiog zakona o prepovedi reje vseh vrst koz v republiki. Zakonski predlog bo obenem z nekaterimi drugimi predlogi predložen skupščini v bližnji dneh- EQVMäR J0ŽS EÜJEÄB V torek ponoči je nagU smrt rešila dolge bolezni znanega ia uglednega novinarja Jožeta Hoj«-k ar j a, i;t se je s svojim poltenim in lepim delom lepo vpisal T zgodovino slovenskega časaiKar-st v a. Kojen leta 1SSS v Šentvidu nad Ljufcijano se je že kot dijak posvetil časnikarstvu in v tem poklicu se je zgledno uveljavljal v vseli njegov&n področjili. Kot časnikar je bil Jože Rojka* zgled tovariške vzajemnosti, kot človek pa zgled dobrodušnost in dobrotljivosti, ki se je izražala tudi z njegovo tesno povezanostjo z naravo. Pri nekdanjem konzorciju »Jutra« je bil zaposlen ket član uredništva nad 20 Lei, a takoj, ko je v začetku vojne ta konzorcij prešel v fašistične vode, je bil Jože Hojkar z IS drugimi novinarji vred odpuščen ter tako ločen od svojega poklicnega dela do osvoboditve, po kateri se je takoj vključi! najprej v uredniški zbor »Ljudäke pravice«, pozneje pa v uredništvo »Kmečkega glasa«, kjer je ostal, dokler mu ni huda bolezen preprečila delo. Novinarja Jožefa Hojkarja no bodo ohranili v najlepšem spominu samo njegovi stanovski tovariši, temveč tudi premnogi Hud-je, ki sc nekdaj bili že tako' rekoč navajeni, da občutijo ln uživajo prisrčnost, iskrenost in človekoljubnost njegovega poročanja o najrazMčneiših dogodkih Javnega življenja. Jože Hoikar ni bil sicer nikdar v ospredju slovenske novinarske stanovske organizacije, bil pa Je od leta »n med njenimi velo zavednimi m m 1 L 1 : Si 12 m i K Ä Z ® E C D I D Nacrti Ljudske prosvete v desetem letu po osvoboditvi Bazgovor s tajnikom LF Jankom Liško L Zanimajo naa nažrti Ljudske prosvete ca sledečo zimo ln pomlad, to je v času pred deseto obletnico osvoboditve. Povejte nam kaj e temi Predlogi ln nažrti s* nam ravno poslednje dni kar kopiti j o. Toda najprej o našem kongresu, to je o III. kongresu Ljudske prosvete Slovenije. Sklenjeno je, da bo kongres konec februarja ali v začetku marca, saj bo januarja poteklo že pet let od II. kongresa; sedanji Statut ne ustreza več; potreben je obračun za nazaj, da se zavemo napredka ln vprašanj, a še bolj je potrebna poglobljena razprava, kaka naj bodo pota ljudskoprosvetnega dela v prihodnje. Temeljito pripravljen kongres Ljudske prosvete je zaželen toliko bolj, ker postaja ljudskoprosvetno delo venomer obsežneje in bolj potrebno, saj js v marsikakem pogledu celo nujno za napredek socializma — ln je po svojem namenu in bistvu neogiben del socialistične kulture. Tega dejstva se še nekateri premalo zavedajo. Kongres naj pomaga utrditi to zavest ln naj zareže pota v drugo desetletje naše graditve, v drugo desetletje našega svobodnega življenja, ki bo toliko bolj zdravo, močno ln lepo, čim bolj bo postala znanost in umetnost last množic. t Kako potekajo pripravo ca kongres? Pripravljamo osnutek Statuta, ki ga bomo objavili do konca novembra, da bodo lahko o njem razpravljala društva ln okrajne skupščine. V zvezd s kongresom, a še iz drugih, bolj ali manj samoumevnih razlogov priporoča predsedstvo Izvršnega odbora Ljudske prosvete, da bi društva kmalu opravila občne zbore, tako da bi lahko bile okrajne skupščine v decembru. Na teh skupščinah M volili tudi delegate za kongres. Razen tega pa bomo organizirali več posvetovanj po strokah In sklicali potrebne seje Izvršnega oziroma Glavnega odbora. Verjetno se bomo odločili tudi za razstavo o razvoju ljudskoprosvetnega dala po vojni. Nadalje menimo, da bi bil kongres primerna priložnost za odlikovanja ln pohvale ljudskoprosvetnlm delav- V tclmlnskam mnzeja ss srnjo etnografski oddeiEk V Tolminu Je bil že pred leti ustanovljen muzej za Tolminsko. Sprva se je boril z različnimi materialnimi težavami, vendar se le gradivo stalno izpopolnjevalo. Tako tudi folklorni material, kakor je še ostal po 25-ietnem fašističnem ropanju in uničevanju dveh svetovnih vojn. Od letošnje pomladi muzej intenzivno ureja svoj etnografski oddelek, vendar se je otvoritev zaradi finančnih težav zavlekla. Pred nedavnim pa je dobil od OLO Tolmin dotacijo 359.000 dinarjev, s katero bo lahko dokončno uredil dve sob! novega oddelka. Računajo, da bo vsekakor otvorjen še letos. Tolminski muzej skrbi tudi za postavljanje spomenikov znamenitim in zaslužnim rojakom. Tako je letos na Temlinah nad Knežo odkril dve spominski plošči, pisatelju in talcu Cirilu Drekonjl tar zbiralcu narodnega blaga Jožetu Kendi. —t cem ln društvom, v kolikor v ta namen ne M uporabili kake druge priložnosti v okviru proslav 10. obletnice osvoboditve. S. Dovolite, da vas prekinem. Kako se namerava Ljudska prosveta vključiti v proslave za 10. obletnico osvoboditve? Pravzaprav z vso svojo dejavnostjo, a ob glavnih slavnostih z najboljšim, kar premoremo. Ko bodo naši igralci, pevci, godbeniki, plesalci, lutkarji, ko bodo naša knjižnice, ljudske univerze, Izobraževalni tečaji in razni krožki pripravljali te jesenske tedne načrte za svoje delo in za sodelovanje pri proslavah, bodo mislili predvsem na ustrezno vsebino; ko bodo vadili in se pripravljali, pa na kvalitetno izvedbo. Rešili smo se kampanj ščine, kar se vidi tudi na pobudah za proslavo 10. obletnice, ki prihajajo kar zaporedoma iz ljudskoprosvetnih vrst, še preden je prišla pobuda od zgoraj. Vztrajno, požrtvovalno prostovoljno delo, ki odlikuje mnoga naše amaterje in prosvetarje, in misel na velika žrtve, pridobitve in cilje naša ljudske revolucije bo brez dvoma jamstvo za dobre priprave in zdravo vsebino. Seveda bomo morali vsi, ki lahko kaj pomagamo, pomagati. 4. Za na začetku razgovora ste omenili, da niste prav nli v zadregi za predloge in načrte za proslavo osvoboditve. Se nikoli ni prišlo toliko pobud. Prejšnja leta smo morali včasih kar vse skovati v tajništvu. Pobude, ki prihajajo letos, pa so znak rasti in življenja naših družbenih organizacij in izraz potreb, ki jih čuti teren. Vsekakor najbolj obširen je predlog terenskega odbora SZDL terena Poljane I. v Ljubljani, da bi v okviru proslav osvoboditve dali poudarka tudi pesnikom naš9 modeme in njihovim sodobnikom; slikarjem impresionistom, komponistom Novih akordov in v času modeme'do-raščajočl prvi generaciji znanstvenikov naše univerze, skratka, da bi dali poudarka še ne dovolj ocenjenemu obdobju naše zgodovine. Pobudo terena Poljane ja prevzelo Slavistično društvo in bo v kratkem izbran pripravljalni odbor, ki bo delal avtonomno, a v povezavi z organizatorji proslav za 10. letnico. Zlasti društva, ki se imenujejo po Ivanu Cankarju in Otonu Zupančiču, se bodo lahko prav primemo pridružila tej pobudi. Zelo sprejemljiva je tudi po- buda istega terena, naj s spominskimi ploščami in le ns druge načine počastimo spomin v partizanih padlih pesnikov in drugih ustvarjalcev naše kulture. Samoumevno je, da sl ne moremo misliti proslav desetletnice brez prireditev i vsebino, ki se nanaša na osvobodilni boj; poudariti pa kaže, kakor opozarja eden od nadaljnjih predlogov, naj bi programi naših prireditev imeli bolj proletarski značaj, naj bi dobila vidnejše mesto socialna književnost. To književnost so nam v precejšnji meri ustvarili že mrtvi in še živi petdesetletniki: v partizanih padli proletarski pesnik Francč Kozar iz Hrastnika, prav tako v osvobodilnem boju padli pesnik, pripovednik in dramatik Tone Čufar z Jesenic, pesnik Mile Klopčič, dramatik Bratko Kreft in še drugi. Prireditve po teh pobudah bodo potemtakem dovolj raznolike, vsem pa bo skupna napredna vsebina. Tako dobiva prvotni predlog tajništva Zveze Svobod o tekmovanju ljudskoprosvetnih društev in sekcij poudarek predvsem na idejni kvaliteti, a seveda tudi na skrbni pripravi. Večina di-skutantov se je doslej izrazila glede tekmovanja proti centralizirani kategorizaciji in pol-obveznemu tekmovanju po vzorcu iz prejšnjih let. Nihče pa nima nič proti temu, da na primer okrajna vodstva Ljudske prosvete pridejo do pregleda po njim najbolj ustreznem načinu, ker bomo zaradi nagrad morali vedeti za najboljše prireditve in najuspešnejša društva, za društva, ki so postala v svojem kraju zares kulturnopolitičen činitelj. Skratka, vse to v zvezi s tako zvanim tekmovanjem je še v razpravljanju, zaželeni so predlogi društev in izkušenih prosvetnih delavcev. McÜssova smrt V sredo zvečer je v Nizi umrl t petinosemdesetem letu svojega življenja znameniti francoski slikar Henri Matisse. Bil je eden izmed najuglednejših predstavnikov francoskega slikarstva v dvajsetem stoletju, voditelj šole »fauvlstov«. Njegova dela vise v vseh velikih modernih galerijah sveta. Mestno V Ljubljani sami pa so is začeli z načrti ln pripravami za proslavo. Vodstvo Ljubljanskega festivala vabi ljudske®rosvetna društva, to je najboljše amaterske skupine Slovenije k udeležbi. Ljubljanski festival, ki bo prihodnje leto ves namenjen obletnici osvoboditve, nam predlaga tudi zlet ljudskoprosvetnih društev s povorko, množičnim nastopom ln vrsto manjših prireditev. Tov. Radovan Gobec predlaga doslej hajvečjo pevsko revijo ln revijo godb. In naposled smo dobili tudi predlog znanega zborovodje tovariša Šuligoja za mladinsko glasbeno revijo, ki naj bi bila v okviru proslav ob zaključku šolskega leta. Tokrat ne kaže razpredati podrobnosti, čeprav so zanimive — potrebno pa je povedati predvsem še dvoje: želimo, da začenjajo društva takoj razmišljati o ustreznem programu, in obveščamo, da smo predlagali Glavnemu odboru Socialistične zveze delovnega ljudstva Slovenije, da prevzame spričo številnih pobud vodstvo proslav čim prej, da bomo tako lahko začeli pripravljati programe, potrebne in primerne za svečane prireditve. g. Imam občutek, da le ■ vašimi načrti niste pri kraju. Kaj se vam zdi tokrat poleg omenjenega že nujno sporočiti javnosti? Vsa naša društva in našo javnost želimo opozoriti ob tej priložnosti, da leži v skladiščih založništev za visoke milijone mrtve zaloge knjig, knjižnicam pa teh knjig manjka. Ali ne bi morda bila najlepša počastitev osvoboditve, da storimo čim več, da bo prišla knjiga med ljudi. Prešernov teden se nam zdi lepa priložnost za to. Slavnostne in včasih tudi nekoliko bučne prireditve so nam v obdobju po osvoboditvi v glavnem uspevale, manj pa smo storili za širjenje znanja, manj za širjenje dobre knjige, ki je in ostane temeljni pogoj za vsako izobrazbo. Zato bi prav za napredek knjižnic morali zainteresirati vso našo javnost. — In za zaključek še ena pobuda — naj poslej ne bo društva, ki poleg amaterskih odsekov ne bi imelo tudi izobraževalne sekcije. iSi Nove najdäe v Šempetru ob Savinji Arheološko izkopavanje, ki se je začelo v Šempetru ob Savinji spomladi leta 1952, se letošnjo jesen približuje svojemu koncu. Velika najdba je po bogastvu in lepoti svojih spomenikov presegla vsa pričakovanja. Najdeni kamni, katerih ne bo dosti manj kot pet sto, so deli nekdanjih rimskih nagrobnih spomenikov. Po rekonstnitciijah lahko sklepamo, da ni ta najdba najmočnejša samo v Jugoslaviji, ampak v vsej rimski provincialni umetnosti sploh, seveda kar zadeva nagrobnike. Med letošnjimi najdbami naj omenimo nekatere največje, čeprav tudi manjše po svojem pomenu ne zaostajajo, saj organsko dopolnjujejo celoto. Zanimiv je fragment napisne plošče, ki lepo osvetljuje usodo tedanjih rimskih naselij v Savinjski dolini, še važnejši pa so številni deli drugega in največjega nagrobnega spo-mneika. Najlepši najdeni k .. le-tega je sleme s prekrasno Medu-zino glavo na enem kraju. Našli so nekaj dobro ohranjenih sarkofagov iz peščenjaka, med najlepše najdbe sploh pa sodi reliefna plošča, na kateri je upodobljen Ganimed, ki ga orel odnaša v nebo (na sliki). Ganimed je bil iz grške kraljevske rodbine in je pasel ovce svojega očeta. Mogočni Zeus pa si ga je zaželel imeti poleg sebe na Olimpu, zato se je spremenil v orla in ga odnesel v svoje kraljestvo, kjer je Ganimed postal nebeški točaj. Upodobljen je v trenutku, ko ga je orel že dvignil nekoliko od tal. Relief je imenitna upodobitev klasičnega mitološkega motiva. Na podlagi miniaturnih odlitkov posameznih marmornih blokov se nagrobni spomeniki jz Šempetra rekonstruirajo. Ker je material po večini že zbran, bo prihodnje leto posvečeno predvsem rekonstrukciji nekaterih objektov na mestu, kjer so bili najdenk na Jesenic Božidar Jakac i Jeseniška martin ama (jedkanica) Pred nedavnim je Mestno gledališče na Jesenicah pričelo svojo letošnjo sezono s ponovitvijo Shakespearovega »Othella«. S tem Je ta upoštevanja vredna kulturna ustanova Gorenjske odprla svojo deseto in jubilejno sezono. Čeprav deluje jeseniško gledališče na amaterskih osnovah, je vendar njegov razvoj od osvoboditve naprej izkazoval stalno rast in napredek, katerega rezultat je danes obstoječa stalna in organizirana gledališka ustanova, ki po obsegu dela in svoji umetniški potenci z uspehom in nadvse zadovoljivo vrši svoje kulturno poslanstvo na železarskih Jesenicah In v bližnji okolici. Pred dnevi se Je kolektiv Mestnega gledališča, ki ga poleg poklicnega upravnega in tehničnega osebja sestavljajo v stalnih poklicih zaposleni, v prostem času pa v gledališču požrtvovalno delujoči igralci in režiserji, zbral na članskem sestanku. Pregledal je delo v pretekli sezoni, si začrtal naloge za bodočo sezono s posebnim ozirom na perspektivni razvoj v poklicno gledališče in izvolil gledališki svet, organ, ki na principu samoupravljanja pomaga gledališki upravi pri reševanju vseh nalog in problemov. V lanski sezoni je bilo uprizorjenih 8 premier z 69 predstavami, od tega »Polom« Toneta Čufarja na letnem gledališču z eno samo predstavo na predve- oli nova sezoni S poti po Italiji V Bologno sem prišel popoldne, ko je ležali nad njo bleda meglica sončnih žarkov, ki so iznad prvih apeninskih gričev padali poševno skozi vlažen zrak. Zato je hi! pogled z nagnjenega »Tor-re dei asinelli* na množico streh in zvonikov v igri sonca in senc nadvse slikovit. Isti vtis sem dobil tudi z navadne perspektive, ko sem se sprehajal po mestu. Trotaarji so vsi pokriti in pod arkadami vrvi množica mimo pestrih in razsvetljenih izložbenih oken. Po vsej severni Italiji sem videl še precej okusno urejenih izložb, a s tendenco, da pokažejo vse, kar ima trgovina na prodaj. Število trgovin na splošno pravilno ilustrira trgovski duh Italijanov. Toda nikjer, niti v Milanu nisem opazil toliko knjigam, kot prav v Bologni. Če bi sodil po teh in poleg tega še po neštetih kioskih, kjer prodajajo najrazličnejše revije, bi dobil vtis, da Bolonježi zelo radi bero. Gotovo je na tem nekaj resnice, kajti ko sem se odpravil spat v najcenejšo podstrešno hotelsko sobico, ki sem jo mogel najti v Bologni, sem našel na nočni omarici poleg športne in modne revije tudi majhno, broširano rumeno knjigo. Bila je ena tistih, ki v neštetih izvodih polnijo kioske in izložbe italijanskih knjigarn, to so takozvani » roman zi gia-lli», rumeni romani. T eh izhaja največ. So to bolj ali manj preproste štorije, navadno ljubavne ali detektivske, ki bi jih pri nas enostavno preostro označili za šttnd. Tam pa te take knjige najbolje prodajajo, njih vsebina ima edini cilj razvedriti bralca za ta čas, ko jo bere, nato jo pa itak vsakdo takoj Bologna-m«$to knjigarn pozabi. Res je, da se med tako branje večkrat vtihotapi kaj ničvrednega kot pa dobrega, so pa še vedno mnogo boljši kot druga podobna vrsta, takozvanih »gialli proibiti», prepovedani rumenci. Zunanja razlika ni v formatu, ki je pri obeh vrstah žepni, vse so tudi broširane. Le platnice so pri drugih navadno opremljene s kakšno bolj grozljivo ali pikantno slikarijo. Vsebinsko so »gialli proibiti» navadno mnogo bolj pikantni, pošastni, zapleteni ali utopični. So neprimerno bolj škodljivo branje, ker imajo tendenco prepričevati naivnega bralca— in teh je v Italiji največ, — o resničnosti napihnjenih ali namišljenih problemov, ki jih »rešujejo». Dobre knjige so v izložbah precejšnja redkost in se jih težko opazi, ker navadno izhajajo v standardni opremi z neokusnimi, kričečimi platnicami. Toda kupčija je kupčija in predvsem mora biti ustreženo trgovskim zahtevam, zato se morajo take nebistvene stvari kot okus, dobra oprema, skratka vse, kar diši po intelektualni sentimentalnost, umakniti. Italijani imajo v teh stvareh mnogo milejše kriterije in to v korist predvsem domačim avtorjem-umetnikom; tako le pride z ljuljko tudi precej dobrega branja med ljudi. Izjema pa je umetnostni tisk. Ker so dobre knjige v Italiji zelo drage, je razumljivo, da umetnostne publikacije ne gredo v promet; vsaj med Italijani ne, razen med redkimi intelektualci. Namenjene so predvsem tujcem, ki si ogledujejo lepote Italije. Zato so take knjige razkošno opremljene, na finem papirju, z mnogimi, največ barvnimi reprodukcijami. Ker se založniki zavedajo, komu predvsem so take publikacije namenjene in čemu služijo — namreč tudi reklami — so skoraj vse tudi čisto strokovne, pisane bolj »poljudno», v nekakem turističnem slogu. Znanstvenik bi v večini teh del med manj pomembnimi podatki zaman iskal zanj-važno bistvo stvari. Ko sem se takole sprehajal z odprtimi očmi mimo Neptunovega poznorenesančnega vodnjaka in dalje po mestu, se nisem mogel premagati, da ne bi od časa do časa postal pred kioski — tako zelo privlačujejo z množico razstavljenih slikovnih revij. Med njimi so predvsem modne, športne — te so včasih kombinirane, nato splošne, to se pravi z bogato ilustrirano vsebino za vsakogar nekaj, in končno razni stripi, filmski romani in humoristični Jisti. Zal je v tej pisani, navadno zelo prazni tiskovni in slikovni panorami vsebovan tudi mladinski tisk. Mladinske knjige v našem smislu v severni Italiji ne poznajo. Ne spomnim Še, da bi videl kakšne prevode mladinskih klasikov. Italijansko mladinsko literaturo predstavlja predvsem kaotična množica stripov, ilustriranih detektivskih zgodb ali pogretih poročil o »herojskih» dejanjih italijanskih vojakov v drugi svetovni vojni. Vse te oblike so ze skrbno reducirana in prežvečena vsebina, včasih, a redko, tudi dobrih del. Mladim možgančkom sploh ni treba razmišljati, vse naj bo čimbolj neproblematično. Jasne, a kričeče in pretirane ilustracije pa naj napravijo fabulo bolj zanimivo, sprejemljivejšo, in naj bodo spominu v pomoč. Tako že »mladinsko» čtivo pripravlja duševno in inteligenčno vzgojo italijanskega malega in srednjega človeka; to potem nadaljujejo »romanzi gial-li». Ti ljudje so po svojem temperamentu sicer dobri, prijazni in živahni, a duhovno prazni in zavedno estetsko neizobraženi. J. Mesesnel ssm BOLOGNA — PALAZZO BEVILACQUA čer občinskega praznika. Z 10' ponovitvami iz prejšnje sezone je gledališče v celoti dalo 79 predstav, ki si jih je ogledalo preko 27.000 gledalcev. To obsežno delo amaterskega gledališča je bilo poleg izredne požrtvovalnosti in delavoljnosti vsega gledališkega kolektiva tudi omogočeno z velikim razumevanjem ljudske oblasti, zlasti LOMO Jesenice, ki je gledališče v vsakem oziru moralno in finančno izdatno podpiral. Z ozirom na nadaljnji razvoj je OLO Radovljica prevzel pobudo za nastopno razrast sedanjega amaterskega gledališča v poklicno ustanovo. Sčasoma in na osnovi vseh danih pogojev bi se v gledališču postopoma nastavil poklicno ves potreben tehnični in upravni aparat, prav tako tudi dramaturg in režiser, medtem ko bi se igralski ansambel deloma zagotovilo z redno honorarno nastavitvijo nekaterih sedanjih igralcev, deloma s pritegnitvijo novih, s štipendijami za študij na igralski akademiji pa bi se zagotovil kader. OLO je tudi že dal na razpolago 2 milijona dinarjev za izdelavo osnutkov nove gledališke stavbe, kajti sedanja hiša Je zastarela in nikskor ne ustreza niti sedanjim, kaj šele potrebam poklicnega gledališča. Seveda bo ta postopna rast v poklicno gledališče Iz leta v leto zahtevala večja finančna sredstva, zato je bilo mnenje OLO, da bi z novim letom gledališče subvencioniral okraj. Na seji LOMO Jesenic pa je bil ta problem obravnavan in sprejet sklep, da naj tudi v bodoče in v okviru bodoče jeseniške komune gledališče še naprej subvencionira LOMO, ki bo na svojem teritoriju In z lastnimi sredstvi laže vodila in nadzirala razvoj gledališča, bodoča zveza komun pa bo itak morala v ta namen odobriti vsa potrebna sredstva. Prav tak predlog je osvojilo tudi članstvo gledališča, s posebnim ozirom na to, da profesionalizacija ni izvedljiva čez noč in da izkušnje ostalih slovenskih gledališč jasno kažejo, da je treba k takemu koraku pristopiti previdno in upoštevati vse faktorje samih Jesenic in njihoveg? celotnega razvoja. Predlog je OLO že prejel in tudi odobril. Ob tej izredni podpori in interesu ljudske oblasti so torej zagotovljeni vsi pogoji, da Jesenice v dogledni bodočnosti dobe svoje poklicno gledališče in tudi moderno gledališko stavbo, kot logično nadaljnjo stopnjo sedanjega uspešnega amaterskega odra, ki v svoji rasti še mnogo obeta, brez nevarnosti, da bi ga kmalu prerasle celotne okoliščine samih Jesenic. Z letošnjo sezono stopa jeseniško gledališče v jubilejno deseto sezono in čez leto dni bo proslavilo deseto obletnico prve p.ed-stave na svojem odru po osvebo-ditvL Poleg že omenjenega »Cthel-la« bo gledališče v začetku sezone še ponovilo Tijardovičevo opereto »Mala Flora—v, ln Devaiovo komedijo »Kotiček lgTaek«. Z novo premiero se bo predstavilo na predvečer 29. novembra, in sicer z delavsko dramo jeseniškega rojaka in proletarskega pisatelja Toneta Čufarja »Polom« v prired-bl Bojana Čebulja. Tej bo sled’ia premiera ameriške komedije G. Herberta »Vsakih sto let«. Polog teh dveh del bo gledališče izbiralo ostala dela Iz obširnega okvirnega repertoarja. V njem so iz slovenske dramatike Izbrani: »Kralj na Betajnovi« Ivana Cankarja, »Zlati oktober« ?.l:ra Mihelič in »Lepa Vida« Jožeta Tomažiča (krstna uprizoritev). Tudi mladinsko delo bo izbrano med slovenskima dramatizacijama »Trnuljčice« Saša Škufce in »Janka in Metke« Bojana Čebulja. Iz Jugoslovanske dramatike so izbrane tri komedije: »Sumljiva oseba« B. Nušiča, »Klobčič« P. Buda-a In »Ploha« P. Petroviča. Ostala dela so iz tuje literature. Klasiko zastopa veliki francoski komediograf Moličre (»Sola za žene«) in Klabundova kitajska drama »Krog s kredo«. Ameriško literaturo zastopata N. Krasna s komedijo »Braga Ruth« in John Steinbeck z dramo »Divji plamen«. Nadaljnja dela so »Nevami ovinek«, drama angleškega pisatelja J. 3. Priestley a. »Mladost pred sediščem«, delo nizozemskega pisatelja H. Tiemeyerja in »Neapeljski milijonark«, drama Italijana De Fillioa. Za zaključek sezone je predvidena tudi opereta. Okvirni repertoar, iz katerega bo 8 premier uprizorjenih tudi za dva razpisana abonmaja, ki sta bila z interesom sprejeta, narekuje kolektivu Mestnega gledališča, da zastavi vse svoje sposobnosti in sile za njegovo uresničitev In s tem dokaže svojo sposobnost pri utrjevanju kulturni ra.ti .iesorvr 1 Trn - -čani smo, da bo jeseniško gledališče tudi v bodoč; sezoni izpolnilo vsa pričakovanja svoje vedno številnejše publike in tudi vse zaupanje, ki ga uživa s strani forumov ljudske oblasti ter tako ponovno dokazalo upravičenost svojega kulturnega poslanstva v delavskih Jesenicah. N. J, Čustveno doživljanje otroka v pstiploisra pobi Otrokova prvotna čustva so tesno vezana na njegovo nagonsko naravo. Tako razlikuje prijetne in neprijetne občutke, ki so v zvezi z njegovim organizmom. Velik napredek v čustvovanju lahko opazimo okoli prvega leta starosti, ko začne otrok opredeljevati svoj odnos do drugih ljudi po čustvu zadovoljnosti in nezadovoljnosti. Naravno je, da odklanja take ljudi in stvari, ki mu povzročajo nezadovoljstvo ali strah. Na tej osnovi se razvije odnos do matere in do ostalih članov družine, ki pozneje vpliva na njegov odnos do drugih ljudi. Cim več lepega ravnanja in družinske sreče občuti otrok, tembolj zdrave in ugodne bodo njegove čustvene osnove. Marsikateri starši ne upoštevajo važnosti tega dejstva in se pozneje čudijo, da je njihov otrok čustveno neuravnovešen, včasih celo nemogoč. Vzroke za to iščejo v otroku samem, ne pa v svojem čustvenem odnosu do njega. Čustva simpatije in antipatije so izhodišče za otrokovo prvotno moralno vrednotenje. V zvezi z ■^uišža s&ramöa V tj O V** KI 155*81 Ta mesec ne prinaša posebnih novosti. S krompirjem smo se že založile in ga suhega shranile v kleti, potem ko smo ga potresle s »Krosan« praškom proti gnitju. Krompir se najbolje ohrani v hladnih in suhih kleteh. V ostri zimi ga pokrij s slamo ali toplo odejo. Tudi na Jabolka moramo misliti. Najbolje je, če daš sadje v suho in zračnp klet — seveda če jo imaš — sicer ga shraniš v shrambi ali kakem drugem suhem in zračnem prostoru. Tudi v pesku se sadje dobro drži. V kleti natresi na police čist, suh rečni pesek, nanj pa naloži popolnoma nepoškodovana jabolka in hruške. Ce imaš manjše količine sadja, ga zloži na police v shrambi. Se en način za tiste, ki nimajo ne shramb ne kleti: zavij vsako nepoškodovano jabolko posebej v kos časopisnega papirja ln ga zloži v gajbico za sadje. Takih zabojev lahko naložiš več, enega vrh drugega in zavzelo ti bo malo prostora. Seveda pa morajo stati ti zaboji prav tako na hladnem in zračnem prostoru. Velja pa prav za vse načine shranjevanja sadja pravilo, da umna gospodinja zaloge večkrat pregleda in odstrani tisto sadje, ki se začne kvariti in ga porabi za kuho. Ce nismo še vložile zelenjave za zimo, storimo to čimprej. V poseben zabojček ali večjo lončeno posodo vsadimo tudi po nekaj korenik peteršilja, zelene, pora, zimskega majarona in drobnjaka. Ta sveža zelenjava nam bo poleg vložene pozimi prav dobrodošla. Z jurčki se letos nismo založile — pomagajmo pa si s sivkami. Vložene na isti način kot jurčki so prav okusne gobe. Porabimo jih prav tako za prilogo k raznim vrstam mesa ali za omake. Ce nam bo denarnica dopuščala, bomo stopile kak kilogram masla še ta mesec, ker je tudi cenejše kakor okoli novega leta, ko bomo pripravljale razno pecivo. Maslo ne smemo kuhati, zato ga damo v večji lonce in postavimo na rob štedilnika, kjer naj se topi in mleko usede na dno. Ko je maslo popolnoma čisto, podobno olju a pozabile še na kulturno prireditev. Po vsem tem, kar ste pravkar slišali pa recite, ali niso dekleta v Središču s svojo voditeljico vred posnemanja vredne ali ne? A. G. ZA ZIMSKI ČAS V Ljubljani je Zavod za napredek gospodinjstva uvedel pletilni tečaj, ki se ga številne žene in dekleta Iz Ljubljane in njene okolice uspešno udeležujejo. Tu se bodo naučile vrsto lepih vzorcev in pletenja naj različne jših volnenih izdelkov. Vsem tistim pa, ki ne morete obiskovati ta tečaj pa smo namenili na naši družinski strani vsak teden nekaj vzorcev, ki bodo opremljeni tudi s krojem. Tako boste, drage bralke, svoji družinici lahko tudi same napletle topla volnena oblačila za zimo. Danes prinašamo volneno jopico ln rokavičke za naše na j mlajše — za otroke do enega leta. Jopico pleteš Iz dveh barv. Na vzorcu je belo-modra. Ce Imaš volno tako debelo, da meri 20 pentelj 8 cm, delaš sledeče: Zadnji del: Nasnuj 75 pentelj in pleti sem in tja desno 3 cm, nato v celi vrsti snemaš 8 pentelj, ker vzorec, ki sledi, delo razteguje. To pleteš z belo volno. Sedaj pleteš po priloženem vzorcu in popisu številka 1 z modro ali poljubno barvo in belo volno. Ko imaš višino z robom 20 cm skupaj, snameš v začetku pletilke na obeh straneh v vsaki vrsti najprej tri, dve, dve, eno pentljo, skupno HEBET 3 Y-X- 24 '23 mDNJlDEL *—13 3 *—* IEL .iuum *7 -30 -7£ ROKAV KA.TDCA. 20 —X—^ ts- 8 pentelj. Ostanek Sl pentelj pletež do višine 23 cm skupno merjeno z robom, nato predeni delo na pomožno pletilko. 15 maš na začetku vsake vrste za rokavni izrez 3, 2, 2, i pentljo, ko imaš višino 22 cm predeneš na pomožno pletilko. Ko napleteš oba rokava, zadnji del in oba prednjika, združiš vse te dele na eni pletilki po sledečem vrstnem redu: 34 pentelj od desnega prednjega dela, 44 pentelj od desnega rokava, 61 pentelj od zadnjega dela, 44 pentelj od levega rokava, 24 pentelj od levega prednjega dela, skupno 217 pentelj. Pleti čez celo pletilko teh 217 pentelj z belo volno tja desno nazaj desno in sicer: trikrat tja in trikrat nazaj. V prvi vrsti napraviš takoj ob začetku pletilke 2 pentlji od roba gumbnice čez tri pentlje. Na-to z modro in belo vzorec 10 vrst t. j. 5 krat tla in 5 krat nazaj, takoj v prvi vrsti snameš porazdeljeno po vsej pletilki 35 pentelj. Nato pleteš z belo volno desne tja in nazaj 3 krat, takoj v začetku prve vrste napraviš zopet gumbnico čez tri pentlje in porazdeljeno po vsej pletilki snameš 30 pentelj. Sedaj pleti zopet vzorec z belo in modro volno 5 krat tja in 5 krat nazaj. Z belo volno pleteš 3 krat tja in S krat nazaj same desne in takoj v prvi vrsti porazdeljeno po vsej pletilki snameš 35 pentelj ter v začetku vrste napraviš zadnjo gumbnico. Na koncu belega roba v zadr.ji vrsti snameš po vsej pletilki porazdeljeno 30 pentelj.' Ostanek 87 pentelj snemi v eni vrsti. Sedaj V3e dele zašij in obkvačkaj ob vratu z eno verižno in eno šibično pentljo. V nastale luknjico vpleti vrvico. Kapuca: Nasnuj 100 pentelj in pleti z belo volno rob sem in tja desno 3 cm, nato v eni vrsti snemi 10 pentelj in pleti z belo-tno-dro volno vzorec kot pri ostalih delih jopice do višine 18 cm. Snemaj sedaj v pričetku vsake vrste na obeh straneh 3 krat po 13 pentelj, ostanek 18 pentelj pa snemi naenkrat. Zašij robove, zasukaj beli rob in vse skupaj prišij ob vratu na jopico. Rokavice: Nasnuj na 4 pletilke po 8 pentelj in pleti eno levo in 1 desno 4 cm visoko, nato pleti luknjice za vrvico in sicer: ovitek dve desne skupaj podpleti. ovitek dve desne skupaj podpleti in to ponavljaj do konca. V drugi vrsti zopet eno levo, eno desno še Pravijo, da je Belgija dežela z visokim življenjskim standardom. Ta se nedvomno odraža tudi v skrbi za onemogle stare ljudi, ki uživajo zasluženi pokoj. V vlaku, ki na« je naglo vozil proti francoski meji, se vozi z nami v istem kupeju stara ženica. Vrača se v dom onemoglih. Prav rada nam opiše ta dom, ki je res njihov pravi dom. To je večnadstropna moderna zgradba, kjer so sobe natrpane z vsem tistim pohištvom, Id je starčke spremljalo v njihovem življenju. V teh sobah je mnogo kletk s kanarčki, precej porce- I^ASViTl Ponve In nože, bi diše po ribah, zdrgnemo s soljo in takoj izgube neprijetni vonj. * Ce so ponve, pekači in druga posoda osmojeni, jih ne moremo zlahka umiti. Zato jih pustimo nekaj ur ali čez noč namočene v slani vodi. Ko se odmoći, jih postavimo na ogenj, da se voda v posodi segreje, nato jo zlahka očistimo. lanastih spominčkov in poročnih fotografij iz časov, ko so bill vsi ti stari ljudje še mladi, v začetku poti svojega življenja. Kako imajo onemogli drugače urejeno svoje življenje? Uprava doma dopušča starčkom popolno svobodo pri opremi njihovih sob in zato se počutijo kakor doma. Hišna menza, zdravnik in postrežnice so samo še srečen privilegij teh starih ljudi. Skupno gospodinjstvo starih ln mladih, v razliko od Nemčije, v Belgiji ni v navadi. Dobro urejeni domovi za stare ljudi in odlično organizirani »gospodinjski servisi« za mlade, zaposlene zakonce, omogočajo enim In drugim enostavnejše življenje. Nam neznan poklic so nekakšne gospodinjske pomočnice, ki pridejo na dom za ves tisti čas, ko je gospodinja odsotna. Takšne pomočnice nastopijo službo takrat, ko prava gospodinja odhaja od doma, plačane pa so za ves čas njene odsotnosti. Večkrat se pripeljejo tudi samo za eno uro ali še manj. Ce odide gospodinja v mesto ob pol dveh, ji kosilo dokonča poklicna gosp. pomočnica, ki prav tako uskoči na pomoč pri kakršnem koli drugem delu. Starka, ki se je peljala z nami je kmalu izstopila. Vesela se je vračala v svoj dom, kjer tako lepo preživlja pozne dni svojega življenje sredi svojih dragih predmetov, ki so ji izpolnjevali življenje. D. P. Desni prednji deli Nasnuj 45 pentelj in pleti z belo volno rob sem in tja desno tri centimetre, nato v eni vrsti snemi tri pentlje in prični vzorec ket pri zadnjem delu z modro in belo. Na desni strani pleti do vrha bel rob sem in tja desno čez 8 pentelj. Pri višini 20 cm snemi za rokavni izrez na levi strani najprej tri, dve, dve, eno pentljo, vedno v začetku vrste. Ko imaš še 24 pentelj, pleti do višine 23 cm in predeni na pomožno pletilko. Levi prednji del: Pleteš isto kot desni prednji del toda v nasprotni smeri. Rokav: Nasnuj 40 pentelj in pleti z belo volno rob sem ln tja desno 3 cm, nato snemi 4 pentlje v eni vrsti in začni plesti vzorec z belo-modro ali poljubno volno. Ko imaš 6 cm z robem prični na vsakih 1.5 cm dodajati po eno pentljo na vsaki strani v pričetku vrste tako, da imaš v višini 19 cm skupno 60 pentelj. Sedaj sne- 1 cm, nato pa same desne do višine 6 cm brez roba. Sedaj snemaj na dveh straneh in sicer: v začetku prve in na koncu druge in na začetku tretje in na koncu četrte pletilke po dve, skupaj v vsaki drugi vrsti 3 krat, nato na v vsaki vrsti, da ti ostaneta na vsaki pletilki še po dve pentlji, katere s šivanko poberi skupaj in zašij. V luknjice' vpleti vrvico. Martina L in 2. vrata modro same desne. 3. vrsta bele, ena pentlja desna, druga pentlja desna, ki jo pa zabodeš v spodnjo vrsto (levo pentljo). 4. vrsta bele, same desne. 5. vrsta modro, jena desna, žabo. den a spodnjo vrsto (levo pentljo) in ena navadna desna. 8. vrata modro, desne. 7. vrste ponavljaj vzorec ođ tj vrste naprej. j mvhm i j E. Z., NOVO MESTO: Prebavne motnje, ki vas tarejo že dolgo vrsto let, si skušate lajšati z raznimi čistilnimi čaji, ricinusom itd. Tudi s smokvami ste že poskušali, vendar vam je to pomagalo samo štiri dni. Radi bi vedeli, če to črevesju kaj škoduje ln kaj naj storite, da ne boste bneli večnega občutka sitosti - in napetosti v trebuhu. Vzrok zapeke se lahko tudi v rebnem telesnem ustroju, lahko pa tudi pridobljena zaradi nepravilnega načina življenja, zlasti ce se premalo gibljemo, ali tudi saradi neustreznega prehranjevanja. Vzrok zapeke so lahko tudi kane trebušne operacije, zastoj Krvnega obioka pri srčnih in jetrnih boleznih, nadalje razne rane^in poke na zadnjika in po- Kazen občutkov napetosti, sito-•tl in morebitnih bolečin povzro-fa zapeka zaradi zzstrupljenja Iz polnega črevesja bolečine v glavi, hladne roke in noge, neredno bitje srca itd. Nekateri zdravili» so mnenja, da zaprtje pospešuje tudi poapnenje ožilja in fvišan krvni pritisk. Ločimo v glavnem dve vrsti zapeke: zapeko, ki jo povzroča za-Stajanje črevesne vsebine zaradi oslabitve črevesnega delovanja. Navadno srečujemo te oblike pri ljudeh, ki se premalo gibljejo. Kako jo zdravimo? Hrana naj bo Obilna ln naj vsebuje mnogo celuloze. Priporočljiv je črn kruh. krompir in mnogo svežega sadja, ■elenjave, posebno zelja (more- bitno napenjanje lahko preprečimo, če pri kuhanju dodamo malo sode bikarbone). Obroki naj bodo pogosti. Od tekočin so priporočljivi sadni mošti, kislo mleko itd. Mnogokrat pomaga tndi kura s kislim zeljem, in sicer trikrat dnevno pred glavnimi obroki, različno pripravljeno. Poleg nujno potrebnih odvajalnih sredstev poskušajte tudi z jemanjem vitamina B. Ce je zapeka posledica premočnega delovanja črevesja, je gibanje črevesne vsebine sicer pospešeno, vendar pa razni krči preprečujejo redno izpraznjevanje. V primeru take zapeke se je treba izogibati hrane, ki dražilno vpliva na črevesje. Priporočamo bel kruh, zelenjavo in krompir v obliki kaše, sadje naj bo kuhano, vsa hrana pa dobro zabeljena. Cez čas lahko preidemo k bolj grobi hrani, pri čemer uporabljamo lahko odvajalna sredstva z dodatkom beladone. Zelo uspešno je pri kroničnih primerih večerno klistiranje z oljem ° tj®—200 g toplega olja). Ce si hočete opisane težave olajšati, si skušajte urediti življenje po teh navodilih. Za odvajalna sredstva, če jih nujno potrebujete, pa vam priporočam, da jih večkrat menjate. To pa zaradi tega, da se organizem ne navadi nanje, ker so v takem primeru brez učinka. Morda bi poskusili s parafinskim oljem, ki je povsem neškodljivo, omejili bi Da uporabo ricinovega olja, ki lez daljši čas vendarle začne dražilno vplivati na črevesje. Prijatelj Bojan je oče dveh ljubkih dečkov, ki imata edino napako — kakor se izraža njun oče — da sta preveč živa in razposajena. Marko je star pet let, Tomo pa sest, takorekoč najlepša leta, da v hiši ni dolgočasno. Oče Bojan je vedno ►vprežen«. Kolikor časa mu ne vzame služba, ga zaposluje javno delo, seje, potovanja itd. »Zlasti, kadar sem po več dni odsoten,r pripoveduje Bojan, »tako želim videti svojo družinico, da komaj čakam vrnitve. Ko sem se zadnjič vozil domov, sem si v mislih pričaral ljubko sliko mojega sprejema: srečna otroka mi planeta v objem, za njima pa stoji moja zena z veselim smehljajem na zadovoljnem obrazu. Soba je lepo pospravljena, miza belo pogrnjena, sveže cvetje me pozdravlja: Dobrodošel_____« Toda ta utvara hitro izgine, ko prestopim prag svojega stanova- nja. Odpre mi žena, a njen mrki obraz razodeva' nevihto ter obeta poplavo solza. Prevzame me občutek neugodja, a delam se, kot da nisem ničesar opazil. Vprašam, kje sta otroka, in hlinim začudenje nad njuno odsotnostjo. Vem, da me imata otroka rada, da komaj čakata moje vrnitve. Vendar se s strahom priplazita od nekod in plašna obstaneta za materjo. Dobrodošlica se spremeni to mučen prizor, v katerem nastopa moja žena kot tožilec, otroka sta obtoženca, a meni jt namenjena vloga kazenskega sodnika in izvrševalca kazni. Ob- Oče - družinsko strašilo toinica se glasi: Marko je razbil lonček za kavo, splezal je na polico z jabolki, zvečer noče iti spat, igrač ne pospravlja za seboj, sploh ne uboga. Tomo, ki je že študent — hodi namreč v prvi razred — stoji pred menoj z obvezano glavo: pretepal se je, pa jo je skupil. Prizor je bil tak, da sem se komaj zdržal smeha. Zadnje dni sem naporno delal, reševal sem težko nalogo — a položaj, v katerega sta me spravila moja draga paglavca, je bil skoraj še bolj neroden. Tako obupana sta stala pred menoj, da bi ju najraje objel in poljubil. Spomnil sem se, da sem se tudi jaz stepel, kadar je bilo treba braniti »čast*. Zdaj pa moram zavzeti pozo nezmotljivega očeta — sodnika, a moj čut za pravičnost me spravlja v precep. Ali naj se spet poslužim svoje dosedanje površne metode? Večkrat namreč kadar sem se utru jen in živčen vrnil domov, sem brez premisleka premlatil otroka, kakor je zahtevala od mene moja žena, potem ko mi je zatožila otroka. Nato sem odšel jezen na ženo, na dečka, najbolj pa na samega sebe. Takrat pa sem bil nekako mehko razpoložen. Sedel sem in vsakega posebej zaslišal, oba po- Očka moj... svaril in poučil, potem pa sem rekel: »Če bosta drugič ubogala mamico, bom ostal nocoj doma in bomo skupaj čitali pravljico o sedmerih vranih.* Otroka, ki sta pričakovala klofute, sta zažarela v takem veselju, da mi je postalo kar toplo pri srcu. Izpolnil sem obljubo in imeli smo prekrasen večer. Le žena je bila videti razočarana. Tri dni je grozila otrokoma, da bosta tepena, a zdaj sta nagrajena za svoje vragolije. Ko sva pozneje ostala sama, mi je očitajoče rekla: »Kaj pa te je danes prijelo, da si bil tako popustljiv? Kakšna pa bosta postala otroka, če se ne bosta nikogar bala?* »Kaj tvoja žena nima rada svojih otrok?* sem začuden vprašal. »O rada, še preveč rada ju ima. Saj to je tisto. Ona se nikdar ne dotakne otrok, razvaja ju, da bi ju čimbolj navezala nase. A kadar ji zraseta čez glavo, jima začne groziti: »Čakajta, povedala bom očku. Zvečer bo padalo... • faz moram biti dosleden in ne smem ravnati nasprotno njenim grožnjam — in tako mora zvečer padati, često proti moji volji in mojemu spoznanju. Z ženo se zelo dobro razumeva v vsakem pogledu, nikdar si rti-sva sprla, dokler sva bila sam*. Zdaj pa se pogosto sporečeva itt to zgolj zaradi otrok. Večkrat sem jo prosil, naj opravi sama z njima takoj, ko sta napravila nerodnost. In pa, kaj bom jaz vedno strašilo pri hiši? Ženo zbode ta pripomba da kar bruhne iz njet »Kaj pa ti sploh storiš za svoja otroka? Ali ju ti vzgajaš? Saj te nikoli ni doma_____Boš pa vendar ti strahoval otroka, ko vidiš, da mene ne poslušata. Saj drugega posla tudi tako nimaš z njima. Saj sem sama za vse .. .* Tako dežuje čedalje pogosteje na očeta, ki bi tako srčno želel biti otrokoma res oče, ne samo strašilo. »Tisti večer sem spet tvegal zamero in sem skušal pojasniti svoji ženi vzroke njenih vzgojnih neuspehov. Predvsem sem ji očital pomanjkanje doslednosti: to, kar danes dovoliš otroku, mu ne prepovej jutri! Seveda sem položaj samo poslabšal. Čutila se je prizadeto in zato je bila toliko bolj užaljena. Vendar sem se še osrčil in ji dejal, da nočem biti več strašilo pri hiši, ker se mi zdi ta vloga poniževalna tako za očeta, ki izgublja na 'ta način zaupanje svojih otrok, kakor tudi za mater, ki se s takimi metodami zaman bori za ugled in spoštovanje.* Ali se bo Vrijatelj Bojan držal svojega sklepa, da bo on ostal dosleden. Miro MALI JODY C Po knjigi M. Kinnan Itowlingsove — Riše Miki Muster' | ^ 400. Penny sl dolgo ni opomogel. Ni tožil, Čeprav se je videlo, da trpi hude bolečine. Jody je bil nemiren, saj j8 bil vajen, da njegovemu malemu Is žilavemu očetu ni moglo nič do živega. Zdaj je moral sam opravljati delo na polju, če* nekaj dni je sporočil očetu, da je koruza vzkalila. Penny se je nasmehnil: »Saj boš vse sam opravil, fant.« Potem pa se je zresnil: »A glej, da tvoj srnjak ne zaide na njive.« Jody mu je zagotovil, da dobro pazi nanj. Naslednji dan je šel s Slakom na lov in prinesel štiri slastne veverice. Oba sta bila v veliki milosti 401. Ponoči Je rahlo deževalo in Jody je na očetovo zahtevo že zgodaj krenil na polje, da bi pogledal, kako napreduje koruza. Jody je veselo preskočil plot, toda čez nekaj korakov je začudeno obstal: njiva je bila videti čisto gola. Nemirno je stopil dalje. O svetlozelenih poganjkih ni bilo ne duha ne sluha. Prehodil je razor za razorom: povsod se je razločno črtala Slakova sled, ki je do čistega pomulil vse bilke. Jody je bil ves prepaden in je dolgo begal po njivi, kakor v upanju na čudež, da bo turščica znova pognala iz tal. Toda nič ni pomagalo. 402. Težko in počasi se je odplazil proti domu, v kuhinji pa se je sesedel na stol. Toda že ga je Penny poklical in moral je v spalnico. »No, fant, kako je tam zunaj?« — »Bombaž je odgnal in tudi grah že sili iz tal. Imenitno, ne?« Toda Jo-dyjevo navdušenje je bilo hlinjeno. Tako vztrajno je gledal v svoje bose noge, kakor da bi jih videl prvič. »Pa koruza, Jody?« je vprašal oče neusmiljeno. Jody je nekajkrat požrl slino, nato pa z obupno odločnostjo povedal: »Neka žival je skoraj vso popasla.« Penny je tiho obležal in ta molk je bil težak kakor mora. I DNEVNE VeStt KOLEDAB PETEK, S. novembra: Savina. • 3. novembra 1810 se Je rodil v Pragi fie§m (pesnik Karel Hynek-Macha, najznačilnejši predstavnik češke romantike. Po poklicu Je bil pravnik. • Danes pred 11 leU Je prlSlo ▼ Metliko 130 domobrancev, da bi ob netnSki podpori tamkaj vzpostavili svojo postojanko. * Istega dne leto kasneje ao v rjodnjib jutranjih urah zavezniška letala napadla glavni stan koroškega gestapa. Promoviral Je za doktorja splošnega zobozdravstva Lavrenčič Dušan iz Maribora; Čestitamo! Absolventi MVS! Danes ob 19. url sestanek v knjižnici. Odbor. Gostinsko podjetje »Rio« otvarja ponovno nočno restavracijo z godbo in plesom, vsak dan razen torka od 22. do 2.30 ure. — Se priporoča gostinsko podjetje »Rio«. Fotoklub Ljubljana pričenja v petek, 5. novembra ob 20. url v klubskem lokalu. Gradišče 3, z rednimi tedenskimi sestanki. Te- a dne bo na dnevnem redu pre-avanje o sodobni fotografiji spremljano s fotografijami; obenem bo določen tudi program sestankov. Vabljeni člani tudi ostalih fotoklubov v Ljubljani in vsi ljubitelji fotografije. Pediatrična sekcija SZD vabi na svoj redni letni občni zbor, ki bo dne 5. 11. 1954 ob 19. url v predavalnici Pediatrične klinike (Vrazov trg 4). Turistični biro organizira Izlet v Avstrijo decembra. Informacije - prijave Turistični biro, Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-645. Turistični biro obvešča prve Izletnike na Polževo, da je Izlet v »neznano« 6. In 7. novembra Informacije dobite v biroju Ljubljana, Miklošičeva 17, telefon 30-647. Z dopisnim tečajem se hitro naučite esperanto. Prvo lekcijo pošlje proti pirilažitvl 50 din Zveza esperantistov Slovenije, Ljubljana, Miklošičeva c. 7. Avtomobilska podjetja! Stare nerabne avtomobilske zračnice, črne, vseh dimenzij ln vsako količino kupi ln najbolje plača podjetje »VULKAN«, Ljubljana, Zaloška cesta it. 20, telefon 80-955. Se neka£... j Drzno tramvajsko žeparko so prijeli Ni še mesec dni tega, odkar se Je iz Trebnjega vrnila v Ljubljano Zvonka Petkovšek. Ker ni imela stanovanja in zaposlitve, so kriminalistični organi posredovali. da je prišla do primernega E.anovanja. Obljubili so ji tudi zaposlitev, ki je pa ni hotela sprejeti, češ da že ima službo. Kriminalistični organi so ji hoteli pomogati zaradi tega, da ne bi ponovno zašla na slaba pota. Toda Zvonka obljube, da bo poštena, ni držala. Od dneva, ko se je pojavila v mestu, je število žepnih tatvin naglo naraščalo, zlasti tatvine r.a tramvaju. Proti koncu oktobra se je tatica le ujela. Ko je zgodaj zjutraj S. P. s svojim otrokom stopala na tramvaj, je začutila, da ji je nekdo segel v žep. Segla je vanj in ugotovila, da nima več denarnice. Naglo se Je obrnila in videla Zvonko, ki je stala tik za njo. Ko jo je osumila tatvine, ji je Zvonka predrzno odgovorila: »Ali mislite, da Je tat tako neumen, da bo po tatvini vstopil v tramvaj.« Njena predrznost je bila še večja, ko je službujočemu miličniku, ki je vstopil na tramvaj, hitro sporočila, da Je osumljena tatvine. Pri tem mu je molila pred nos lastno listnico, ukradeno pa Je z denarjem in dokumenti vred odvrgla. Sele v zaporu je tatvino priznala. Dokazano ji Je tudi bilo, da je izpred blagajne kina v Ljubljani Vzela M. M. iz žepa listnico z dokumenti in denarjem. Denar Je zapravila, dokumente iz listnice pa vrgla v Ljubljanico. Dva dni potem je na Ambroževem trgu iz cekarja neznane ženske ukradla listnico z 10.000 din. Denar je prav tako zapravila, ostalo so našli v travi ob Ljubljanici. Iz dneva v dan je z žepnimi tatvinami nadaljevala ali v trgovinah ali na tramvaj ah itd. Pri vseh primerih je denar zapravila, dokumente in denarnice vrgla v reko ln celo na stranišča. Pri preiskavi so pri njej našli tri srečke 59. kola državne loterije, od katerih le vsaka kupljena pri drugem prodajalcu, kar je verjetno, da so tudi te ukardene. Zvonka Je s tatvinami začela že lani, ko je bila v službi pri N A-MI in Je od tam odnašala v začetku bonbone, kekse, potem pa še denar in bone. Ko se je Iet06 zaposlila pri podjetju »Optika« na Tržaški cesti je raznim uslužbencem kradla denar, zaradi česar se je morala posloviti od tega podjetja. V pičlih 20 dneh preteklega meseca je izvršila 9 žepnih tatvin, pri čemer »je zaslužila« več kot 30.000 din, ki jih Je v družbi njej podobnih zapravila. Ti j o Zaradi vročekrvnosti bodo sedeli V Stari Cerkvi v kočevskem okraju sta se v Kolodvorski restavraciji zabavala Jože Mohar in ‘Karl Rus, oba delavca pri 6GP »Zidar« v Kočevju. Rus je predlagal prijatelju naj bi šla domov in se med potjo ustavila te v gostilni »Pod lipo«. Mohar Je predlog sprejel in v dobrem fazpoloženju sta krenila proti predlagani gostilni. Kakih 10 minut po tem, se je Mohar opote- kajoč vrnil v restavracijo ter se zgrudil nezavesten. Gostje, ki so mu priskočili na pomoč, so videli, da ima po telesu več ran prizadejanih z nožem. Poškodoavn-ca so prepeljali takoj v bolnišnico, o zadevi pa obvestili varnostne organe. Pri poizvedbah Je Rus povedal, da sta kakih 30 m od restavracije srečala 3 neznane moške in dve ženski. Ob tem srečanju se je Mohar čisto po naključju zadel od enega izmed njih, kar je dalo povod za prepir. Eden izmed napadalcev je Moharja podrl na tla, drugi je pa navalil nanj z velikim žepnim nožem in ga večkrat zabodel v hrbet in prsa, pri čemer mu je ranil pljuča. Med tem napadom je Rus pobegnil, izginili pa sta tudi obe ženski. Kriminalistični organi so po raznih sledovih, ki so jih zapustili napadalci, našli te na železniški postaji v Stari Cerkvi. To so Janez Sovec, Anton Mar in Mirko Zorko, vsi trije delavci pri »Agroobnovi« v Slovenski vasi. Vsi trije napadalci so najprej dejanje zanikali, potem so pa le priznali. Mar Je bil tisti, ki Je Moharja podrl na tla, Sevec pa ga je oklal z nožem. Na sodišču jima bo delal družbo tudi Zorko, čeprav se sam napada ni aktivno udeležil. Hf Izpred ljubljanskega sodišča Zaradi ponovnih tatvin se Je pred sodiščem zagovarjal vsej viški okolici dobro znan Janez Zdešar, ki je bil že večkrat kaznovan. Kmetje iz okolice Viča so večkrat prijavili na postajo Ljudske milice tatvine poljskih pridelkov. Tatu pa niso mogli zaslediti, čeprav so vsi sumili, kdo naj bi bil. Zdešar Je tudi kupoval od neke osebe česen in tega naprej prodajal, čeprav je vedel, da je česen pokraden iz njiv viške zadruge. Prisvojil si je tudi železno verigo, last njegovega soseda in jo po nizki ceni prodal ter denar zapil. Odnesel je tudi blago za moško obleko, ki mu ga je zaupal v čuvanje nek njegov zna nec. Razen tega je oškodoval Alojzija Šušteršiča, ki mu Je ukradel odejo, v vrednosti 1.000 din. Sodišče ga Je obsodilo na 5 mesecev zapora. Na podoben način Je oškodoval gradbeno podjetje »Remont« Mihael Furlič iz Ljubljane, Tržaška cesta. Kar na lepem si je prisvojil 3 m drv in svinčeno cev v vrednosti okrog 3.000 din. Istega dne je olajšal tudi Janeza Janežiča za denarnico, ki mu jo je vzel tz suknjiča. Obsojen je bil na 3 mesece zapora. Vinko Prevec Iz Poljanskega nasipa pa se je zagovarjal, ker je oškodoval gostilno »Sokol« za jedilni pribor. Nadalje je na škodo Josipa Ileniča vzel v gostilni »Krakovo« moški suknjič z listnico in dokumenti. Ko Je bil aretiran, je na poti proti postaji Ljudske milice, miličnika nagovarjal, naj ne uvede zoper njega preiskavo in mu obljubljal nagrado. Na sodišču Je svoje dejanje priznal in obljubil, da se bo poboljšal. Sodišče Je to upoštevalo kot olajšilno okolnost in ga obsodilo na 5 mesecev zapora pogojno za dobo 2 let. L. S. Danes sveže morske in sladkovodne ribe! Na progi LJublJana-Tržič Je uvedena nedeljska povratna karta, ki velja za vožnjo ob nedeljah z odhodom iz Ljubljane ob 6.00 zjutraj in za povratek iz Tržiča ob 17.30 uri. Popust za nedeljsko povratno vožnjo Ljubljana—Tržič je 40 ®/t in znaša povratna vozovnica 180 din, 40 8/o popust velja ob nedeljah in državnih praznikih z vseh postaj na tej progi do Tržiča in obratno. SAP — LJUBLJANA Narodna banica FLRJ — podružnica 601 Ljubljana se Je preselila iz Titove c. 1 v dosedanje prostore Centrale Narodne banke za LRS, Cankarjeva c. 13 (bivša Poštna hranilnica) ter posluje od ponedeljka, 8. XI. 1954 že v novih prostorih. — Dosedanje telefonske številke ostanejo nespremenjene. Otvoritev razstave slik in plastike Društva slovenskih likovnih umetnikov bo danes, v petek, ob 18. uri v Jakopičevem paviljonu. Razstava bo dnevno odprta od 10. do 18. ure. — Vabljeni! OBVESTILO! Ker opažamo, da posamezniki ustvarjajo med prebivalstvom še vedno mnenje, da je zdravstvena služba v splošnih in zobnih ambulantah samo za zavarovance in osebe, ki uživajo zdravstveno zaščito po posebnih predpisih, Svet za ljudsko zdravstvo in socialno politiko OLO Gorica obvešča, da so ambulantne službe na razpolago prav vsem prebivalcem, ki iščejo zdravniške pomoči. Zaradi rekonstrukcije Smartin- ske ceste bo v soboto, dne 6. XI. 1954 omenjena cesta v odseku od križišča v Savsko cesto do Pokopališke ceste zaprta za ves promet do preklica. Promet se preusmeri po Kavčičevi, Pokopališki in Savski cesti. — Uprava cest MLO, Ljubljana. Kadar kupujete kamilice, kum- no, janež, lovor vedno zahtevajte originalne zavitke z znamko »Gosar!«! Ni sobotnih veselic, ni nedeljskih izletov brez pristnega Jajčnega konjaka »Markič - Split« in njegovih odličnih sadnih sokov. -Zahtevajte jih povsod! »JELA« specialna sol za kopanje ne sme manjkati nobeni kopeli. »JELA« sol osvežuje, krepi živce in kot prerojen si po uporabi »JELA« kopalne soli. Štedilnik očiščen s KROMOVIM PRAHOM je kakor poliran. Tudi ne rjavi tako hitro, ti prihrani ogromno dela, zato zahtevaj kromov prašek. Gnitje krompirja preprečule KROSAN. 2e 1 kg KROSANa konzervira 300 kg krompirja. Dobi se v drogerijah, semenarnah, zadrugah itd. Ne pozabite, da so kozmetični Izdelki najboljši, zato zahtevajte tudi Vi samo znamko NARTA! GLEDALIŠČE DRAMA — LJUBLJANA PETEK. 5. nov. ob 15.30: Irwin Shaw; Dobri ljudje. Abonma Ted Petek I popoldanski. SOBOTA, 6. nov. ob 20: Irwin Shaw; Dobri ljudje. Izven in za podeželje. NEDELJA, 7. nov. ob 20: Rostand; Cyrano de Bergerac. Izven ln za podeželje. OPERA PETEK. 5. nov. ob 15: Rossini: Seviljski brivec. — Zaključena predstava za I gimnazilo Kranj. SOBOTA, 6. nov. 19.30: Verdi Ples v maskah. Gostovanje Rudolfa Francla. Izven in za podeželje. NEDELJA. 7. nov. ob 19.30: Hrl-stič: Ohridska legenda. Izven ln za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANA Gledališka pasaža PptoV S rt O" -ib 'in ««trta »«1 helič. Zlati oktober. Red Petek. Sobota, e nov ob 20: I. cankar-dr. F Smerdu. Martin Kačur Izven Nedella, 7 nov. ob 15: MlTa Mihelič, Zlati oktober. Izven. Ob 20: Christopher Fry, Gospa ne bo zgorela. Izven. (Thomas — Jože Tiran). MESTNO LUTKOVNO GLEDALIŠČE ROČNE LUTKE Resljeva cesta 28 Petek. 5 nov ob 8: Gostovanje v Negovi, ob 11: Gostovanje v Lenartu v S'Ovenc'Mr »n-lrah ob 11.30: Gostovanje v Slovenskih goricah. Šentjakobsko GLEDALIŠČE LJUBLJANA MESTNI DOM SOBOTA, 6. nov. ob 20: F. Žižek: »Miklova Zala«, ljudska igra z godbo, petjem In plesom, red B, vstopnice so v prodaji. MESTNO GLEDALIŠČE JESENICE Sobota, 8. nov. ob 19.30: Petrovlö: Vozel. Gostovanje v Mežici na Korofikem. Ob 20: Howard: Pokojni Chri- stopher Bean. Gostovanje Prešernovega gledališča iz Kranja. Nedelja, 7. nov. ob 16: Petrovič: Vozel. Gostovanje v Ravnah na Koroškem. Predprodaja vstopnic v petek ln soboto od 10. do 12. ure ln dve uri pred predstavo. PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Petek, 5. nov. ob 20: Sidney Howard: Pokojni Christopher Bean. Red B in Izven. Sobota, 6. nov. ob 20: Sidney Howard: Pokojni Christopher Bean. Gostovanje na Jesenicah. Nedelja, 7. nov. ob 16: Sidney Howard: Pokojni Christopher Bean. Izven in za podeželje. Četrtek, 11. nov. ob 16: Sidney Howard: Pokojni Christopher Bean. Zaključena predstava za tovarno »Iskra« Kranj. Sobota, 13. nov. ob 20: Husson Albert: Srečne črte. Komedija v treh dejanjih. Premiera. Red premierski In izven. Nedelja, 14. nov. ob 16: Husson Albert: Srečna črta. Izven ln za podeželje. MESTNO GLEDALIŠČE CELJE Petek, 5. nov. ob 15: Herbert Grün: Atomski ples — IL šolski abonma. Sobota, 6. nov. ob 20: Hans Tie-meyer: Mladost pred sodiščem. Gostovanje v Štorah. PREDÄVÄHJ3 Turistično društvo Ljubljana priredi v petek, dne 5. novembra t. 1. ob 19.30 uri na verandi hotela »Union« predavanje s skiop-tičnimi slikami pod naslovom »Lepote slovenskega podzemlja«. Predava prof. dr. Valter Bohinec. Vabimo vse prijatelje turizma k polnoštevilni udeležbi. Vstopnina za nečlane 20 din, za člane vstop prost. Predavanje prof. Maza Brauna »O časovni strukturi govornega ritma« bo v petek ob 16. uri v slovanskem seminarju (NUK) namesto v soboto dopoldne. Predavanje bo v nemščini. Interesenti so vabljeni. UMRLI Nenadoma nas je zapustil naš ljubi mož, oče, brat JOŽE HOJKAB novinar v pokoju. Nepozabnega pokojnika bomo pokopali danes, 5. XI. ob 15.30. uri iz Nikolajeve mrliške vežice na 2alah. Žalujoči: žena Francka, hčer- kica Alenka, brat Izidor, sestri Frančiška in Milena, por. Pipan, rodbina Hacinova in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Šentvid, 3. XL 1954. Po hudi bolezni nas je zapustil naš ljubi mož, oče, stari oče, sin, brat, svak VEKOSLAV - SVETKO - BAVDEK uslužbenec Slovenija-les Pogreb bo danes, 5. 11. ob 13. uri iz Jožefove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Malči, hčerka, vnuček, oče, mati, sestre in ostalo sorodstvo. Po dolgi bolezni nas je za vedno zapustil naš dragi brat, stric ln svak JAKOB PAJK mes. pomočnik Pogreb bo v soboto, dne 8. 11. 1954 ob 14.30 na pokopališče v Dravlje. Ljubljana, Pariz, Vel. Loka, Kranj, 5. novembra 1S54. Žalujoče družine Pajkove. Do trpel a je naša ljuba žena, mama, stara mama in sestra MARIJA PAJSAR roj. KEBER Pogreb bo danes. 5. XI. ob 16. uri iz Marijine cnilišike vežice na Zalah. Žalujoči: mož Franc, sinova Anton, Ivan, hčere Ivana, Angela, Rezi, snahi Fani, Dora, zeta Janez in Franci, brat Josip, vnuki, vnukinje in pravnukinje ter ostalo sorodstvo. Umrl je naš ljubi mož, oče, brat JANEZ CERNEC železn. uslužbenec Pogreb bo danes, 5. XI. ob 14.30. uri iz Petrove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Pavla, sin Mišo, hčere Ivica, Olgica in Valči ter ostalo sorodstvo. Ljubljana, Maribor, Dobrepolje, 3. XL 1954. V neizmerni žalosti javljamo vsem sorodnikom in znancem, da Je po težki mučni bolezni umrl naš ljubi mož, oče, stari oče, brat JANKO GRASlC železn. uslužbenec v p. Pogreb bo v soboto 6. nov. 1954 ob 16. uri iz Frančiškove mrliške vežice na Zalah. Žalujoči: žena Angela, hčerke Angela por. Malenšek, Anica por. Drnovšek, Milena por. Gračner, Zora por. Drnovšek, sestri, vnuka Janezek, L-jubček, vnukinja An-drejka in ostalo sorodstvo. Ljubljana, Avstrija 4. nov. 1954. ZAHVALE Ob nenadni izgubi mojega ljubega moža KARLA PETRINA žel. upokojenca izrekam naj lepšo zahvalo čč. gg. duhovnikom, cenjenim pevcem in godbi in sploh vsem, ki so ga poznali, mi izrekli sožalje in ga v tako velikem številu spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Kati Petrin. Ob nenadomestljivi izgubi našega ljubega moža, očeta, brata in starega očeta VINKA SMOLIČ izrekamo iskreno zahvalo vsem darovalcem vencev in cvetja, godbi, tov. za poslovilne govore in vsem, ki so ga spremili na zadnji poti. Žalujoča žena Angela s hčerkama in ostalo sorodstvo. Vsem, ki ste spremili našo blago mamo IVANO 2IGON k zadnjemu počitku, vsem đaro^ valcem cvetja, ijevskemu zboru »Tine Rožanc« in zboru Tobačne tovarne iskrena hvala. Posebno zahvalo smo dolžni dr. Jagodic Borisu za njegovo požrtvovalnost in pomoč v času njene bolezni, kakor tudi dr. Janežiču in dr. Graparju. Družina Zigon-ova; Rožna dolina. Umrl je novinar JOŽE H0JKAR Pokopan bo 5. t. m. ob 15.30 lz Nikolajeve kapelice na Zalah. Dobrega tovariša bomo ohranili v najboljšem spominu. Ljubljana, 4. novembra 1954. DRUŠTVO NOVINARJEV SLOVENIJE Umrli so naša dobra mati in stara mati IVANA BELIČ roj. GABER Pokojnica leži na svojem domu, Viška cesta 12. Pogreb bo v soboto, 6.'novembra ob 15.30. uri Izpred pokopališča na Viču. Ljubljana, Maribor. Žalujoče družine: Belič, Virant, Pečar, Capuder in ostalo sorodstvo. KONCERTI Znameniti francoski violinist Robert Soetens koncertira nocoj ob 20.15 v Filharmoniji. Pri klavirju Suzanne Roche. Spoored obsega Schumannovo sonato ter. skladbe Leelalra, Faureja, Debussy j a ln Ravela. Opozarjamo, da Imajo abonenti modrega abonmaja do 100 din popusta, študenti, ki so abonirani pa do 150 din. Koncert Je Izven abonmaja, nekaj sedežev je še na razpolago. RADIO SPORED ZA PETEK Poročila: 5.05, 6.00, 7.W, 12.30, 15.00, 17.00, 19.00 ln 22.00. 5.00—6.30 Dobro Jutro, dragi po-glušalci! (pester glasbeni spored), vmes ob 6.30 Tržni pregled; 6.35 Slovenske narodne in umetne pesmi pojo zbori in solisti; 7.10 Jutranji orkestralni spored; 7.39 Gospodinjski nasveti; 7.40—8.00 Zabavna glasba, vmes reklame; 11.00 Radijski koledar; 11.05 Glasbena medigra; 11.15 Cicibanom — dober dan! (Ivan Minatti: Pujsek in volkovi); 11.30 Robert Schumann: Koncert za klavir in orkester v a-molu; 12.00 Kmetijska nasveti; 12.10 Slovenske narodne pesmi po- je zbor Slovenske filharmonije p. v. Rada Simonitija; 12.45 Zabavna glasba, vmes reklame; 13.00 Na straži: Na novih melah: 13.15 Za vsakogar nekaj; 14.00 Za pionirje (Eskimska pravljica: Sirotek — Kagsaksuk); 14.20 Opoldanski koncert Edvard Grieg: Norveške melodije, Amilcare Ponchielli: Ples ur iz opere »La Gioconda«, Aleksander Glazunov: Koncertni valček št.'2 v F-duru, Charles Gounod: Baletna glasba iz opere »Faust«; 15.15 Lahka glasba; 15.30 Glasbeni razgledi; 15.45 Igor Stravinski: Petruška, suita iz baleta; 16.10 Utrinki iz literature — Ana-tole France: Sedma žena Modro-bradca — n.; 16.30 Želeli ste — poslušajte! 17.10 Popoldanski simfonični koncert; 18.00 Družinski pogovori: Neporabne ure: 18.10 Poje Ljubljanski komorni zbor p. v. Milka Skobemeta; 18.30 Iz kolektivov za kolektive: O delu in življenju papirničarjev v Radečah; 18.45 15 minut z Avgustom Stankom; 19.00 Radijski dnevnik; 19.30 Zabavna glasba, vmes reklame in objave; 20.00 Tedenski zunanje-po-litični pregled; 20.15 Trobentač in dirigent Harry James — glasbena oddaja s komentarjem: 21.00 Oddaja o morju iri pomorščakih; 21.30 Plesna in zabavna glasba; 22.15 do 23.00 Iz sodobne glasbe Bela Bartok: Portret za orkester, Janez Matičič: Smfonija v e-molu: 22.15 do 23.00 Program UKW: Radijska igra _ Aleksander Marodič: Primer Majetič; 23.00—24.00 Oddaja za tujino — na valu 327.1 m (Prenos iz Zagreba). MALI OGLASI PODRUŽNICA SLOVENSKEGA POROČEVALCA na Jesenicah potrebuje raznašalko za Koroško Belo. -1 MATERIALNEGA KNJIGOVODJO s primerno prakso sprejmemo. Nastop službe takoj ali naj-v pozneje 1. 12. 1954. Ponudbe z opisom dosedanjega službovanja dostaviti pismeno ali ustmeno najpozneje do 15. 11. 1954 na sekretariat SGP »Graditelj«, Celje, Dečkova cesta 10-a. 18209-1 TOVARNA KONZERV na Viču sprejme v službo več dobrih mesarjev. Predstavite se osebno v soboto, dne 6. t. m. dopoldne. 18171-1 »RASICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani sorejme prodajnega referenta. 18143-1 »RASICA«, tovarna čdpk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani sprejme izučene in priučene pletilje ter šivilje. Prednost imajo interesenti iz okolice tovarne. 18141-1 SNAŽILKO, pridno in pošteno, sprejme Dijaški dom ESŠ, Veselova 2. 13186-1 ABSOLVENTKO Srednje ekonomske šole iščemo. Nastop službe takoj. Plača po tarifnem pravilniku. Ponudbe z življenjepisom poslati na naslov: »Začimba«, proizvodnja začimb, Portorož. 18173-1 POMOŽNEGA DELAVCA, ki se želi priučiti za kurjača in pomožnega delavca za mehanično delavnico sprejmemo takoj ali s 1. 12. 1954. »Sumi«, tovarna bonbonov. Ljubljana. 181G0-1 IZPRAŠANEGA KURJAČA za parne kotle s strojniškim izoi-tom sprejme tovarna TEOL, Ljubljana, Zaloška 54. 18174-1 PERFEKTNO MOČ v stenogramu in strojepisju išče odvetnik. Nastop možen takoj. Plača po dogovoru. Ponudbe osebno med 5. in 7. uro popoldne pri dr. Mačku Viktorju v Ljubljani, Trubarjeva 33. 18203-1 GOSPODINJSKO POMOČNICO k tričlanski družini sprejmem. Naslov v ogl. odd. 13184-1 INDUSTRIJSKO PODJETJE kovinske stroke na Gorenjskem potrebuje večje število tehničnih uslužbencev In kvalificiranih delavcev. Ponudbe v ogl. odd. pod »Strokovne moči«. 13207-1 STAREJŠO OSEBO, najraje upokojenko, za pomoč v gospodinjstvu 8 ur dnevno sprejmem. Po-glič, Trubarjeva 21, dvorišče. 1823.8-1 SNAŽILKO za čiščenje pisarn sprejme takoj Stavbno mizarstvo, Ljubljana, Slomškova 16. 18229-1 MATEMATIKO inštruira visok o-šolec. Pismene ponudbe v ogl. odd. pod »Instrukcije«. 18165-2 ZIDAN ŠTEDILNIK, levi in otroško posteljo prodam. Vodovodna 1-HL desno. 18138-1 GLOBOK OTROŠKI VOZIČEK in moško kolo, vse dobro ohranjeno poceni prodam. Vprašati: tel. 32-4-31. 18148-4 ZA 4.000 din prodam dobro ohranjen otroški voziček. Naslov v Ogl. odd. 18149-4 SADJARJI! Marelice, breskve in pritlična jabolka dobite v Trnovem, Korunova 10, ali na ljubljanskem trgu. 18187-4 STARO 2-TONSKO HARMONIKO poceni prodam. Naslov v ogl. odd. 18189-4 VOZIČEK, globok, prodam. Naslov v ogl. odd. 18190-4 ŠTEDILNIK 103x65 cm, železen, s kotlom in pečnjakom prodam. Naslov v ogl. odd. 18155-4 •UNION«: amer. barvni film »Na rivieri«. Tednik. Predstave ob 15. 17. 19 in 21 uri. Danes zadnjikrat! — Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 14 dalje. »KOMUNA«: amer. barvni film »Na rivieri«. Tednik. Predstavo ob 16, 18 in 20. — Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 15 dalje. »SLOGA«: ital. film »Nevesti se mudi«. Tednik. Predstave ob 15, 17, 19 in 21. Ob 10 je matineja istega filma. Prodaja vstopnic za matinejo od 9—10, za popoldanske predstave pa od 10-rll ter od 14 dalje. »SOČA«: angleški film »Fanny«. Tednik. Predstave ob 18 in 20. Prodaja vstopnic od 10—11 ter od 17 dalje. »SISKA«: premiera angleškega filma »Ulični vogal« in tednik »Plutov tovariš v igri«, ob 16, 18 in 20. Prodaja vstopnic od 15. dalje. »TRIGLAV«: angleški film »Ulični vogal« ln tednik Predstave ob 16. 18 ln 20. — Prodaja vstopnic od 15 dalje »LITOSTROJ«: amer. film »Sa- motna zvezda«, ob 20. — Dane» zadnjič! Prodaja vstopnic eno uro pred pričetkom predstave. VEVČE: ameriški barvni film »Dvoboj pri Srebrnem potoku«. DOMŽALE: francoski film »Plačilo za strah«, ob 20. BLED: ameriški film »TitanIk«, ob 20. C F. L JE »UNION«: amer barv film »V vrtincu«, ob 18 1n 20. KRANJ »STORŽIČ«: ameriški film »Najboljša leta našega življenja« in tednik, ob 17 in 20. JESENICE »RADIO«: italijanski film »Policaj in tatovi«, ob 18 ln 20. JESENICE »PLAV2«: argentinski film »Brez časti«, ob 19. NEMŠKE KRATKODLAKE PTIČARJE, 3 mesece stare, imjportl-rans zaradi osvežitve krvi iz Nemčije, po zmerni ceni proda Kinološko združenje LRS, Ljubljana, Cesta v Rožno dolino 36. 18156-4 KMETIJSKA ZADRUGA Črnuče proda večjo količino sena, slame in krmilne pese po ugodnih cenah, informacije v pisarni KZ v dopoldanskih urah. 181C7-4 LUTZOVO PEC prodam. Ogled od 2. do 3. ure. Rimska cesta 6, pritličje. 18181-4 SADIKE JABOLK, srednjedebedj-ne na podlagi EM, ter marelic« in breskve prodam. Povšetova 96-c drevesnica, od 12—16. 18236-4 OPEKO (bobrovec) rabljene plohe, punte, Les za obijanje stropnikov in drug material prodam po ugodni ceni. Naslov v ogl. odd. 18157-4 »RASICA«, tovarna čipk in pletenin, Gameljne pri Ljubljani kupi pletilne stroje, stroj za šivanje gumbov, rezkalni stroj z delilno glavo, skobelni stroj (scheping), steklenico za kisik In električno žago za kovine. V ponudbi naj bo navedena cena in tehnični opis. 18142-5 REZAN LES (smreka — jelka), bor, hrast, jesen, brest in drugo kupi vsako količino O. N. P. Z. mizarjev, Ljubljana, Woifo-va 12. 17297-5 DIAMANT za rezanje stekla kupim. Svete Janez, Tomišel.1 34. p. Ig. 18166-5 ŠKRIPEC (flaschenzug) nosilnosti do 509 kg kupimo. Ponudbe poslati: »TEOL«, Ljubljana, ZalO- JSU-a 1817^-** KOPALNO BANJO in peč kupim. Skuk Anton, Cerknica. 18199-5 warn J Vbd.gr okli ige r cigovcfi vi H gmd DVOSTANOVANJSKO HTSO Z vrtom 500 kv. metrov v Mostah prodam. Naslov v ogl. odd. 13223-7 Štirisobno stanovanje s kabinetom v vili z vrtom, blizu tramvajske postaje, osnovne šole in gimnazije zamenjam za dvosobno komfortno v centru. Ponudbe pod »Hitro« v ogl. odd. 18145-9 LEPO SONČNO SOBO v Postojni zamenjam za v Ljubljani. Ponudbe v ogl. odd. pod »Nuino«. 13135-9 TROSOBNO STANOVANJE zamenjam za enosobnega s kabinetom. Ponudbe pod »Takoi« v ogl. odd. 18146-9 LEPO PRAZNO SORT''" O na Ambroževem trgu zamenjam za večjo blizu kolodvora. Naslov v ogl. odd. 131C3-9 POŠTENO DEKLE Išče sobo. Pomaga v gospodinjstvu. Naslov v ogl. odd. 18168-9 ŠTUDENTKA NUJNO IŠČE SO30, grem tudi kot sostanovalka. Po-* nudbe pod »Maribor« v ogl. odd. 18154-9 ANGLEŠČINO in nemščino poučujem. za protiuslugo potrebujem sobo (tudi prazno-). Ponudbe v ogl. odd. pod »Nujn^*. 18198-9 URO, IZGUBLJENO 2. no-vo.nora na Tržaški cesti, vrnite proti nagradi oglasnemu oddelku. 18150-10 IZGUBIL SE JE VOLČJAK. Sliši na ime Lupo. Gogala, Titova SC. 18170-10 V TOREK PONOČI se je zatekla psica (nemška ovčarka), črno-rjava, stara pet mesecev. Najditelj naj jo izroči proti nagradi pri Semrajc, Tomačevska 9. 18237-10 POZABLJENA JE BILA DENARNICA v ponedeljek zvečer v Daj-Dsmu. Prosim vrniti vsaj dokumente. Korenčič, Čopova 9 fmenza). 18172-10 25% OBRESTI NUDIM ZA 8-ME-SECNO POSOJILO 40.000 din. Ponudbe v ogl. odd. pod Jamstvo«. 18227-11 NAJDENE ČEVELJČKE 23. oktobra dobite v Smartinski 14. 18222-11 PREKLIC! — Kmetijska zadruga Struge na Dolenjskem preklicuje veljavnost obrazca 152 NB Ribnica, ker je bil izgubljen. 18179-11 VZETO MOŠKO KOLO V soboto pri »Nacetu« prosim vmdti proti nagradi. Naslov v ogl. odd. 18193-11 PREKLICUJEM izgubljeno vojaško knjižico- Šeško Mihael, rojen 11. 9. 1908, Grašnica 19, Rimske Toplice. 18212-11 PREKLICUJEM kot neresnično in obžalujem svoje trditve, da Je Ažman Janko iz Nomenja kradel grozdje iz vagona, ker se je to izkazalo kot neeresnično. Pintar Franc, BI. Dobrava. 18153-11 OBCDBCDBCDBOBCDBCDBCDBOBOBOBOBOBO a IŠČEMO ■ 2 SAMOSTOJNEM KNJIGOVODJO S o za podjetje, ki je o izgradnji. Podjetje 2 0 bo industrijskega značaja. — Sedež 0 ■ podjetja je v Ljubljani. S u Ponudbe poslati pod: »Podjetje v izgradnji« m 0 v oglasni oddelek SP — 7414-fi Q St. 239 — 5. NOVEMBRA 1954 PLENARNO ZASEDANJE GENERALNE SKUPŠČINE Velesile bodo nadaljevale razgovore o razorožitvi Posebni politični odbor novih članov v OZN New York, 5. nov. (AFP). Plenum Generalne skupštine je soglasno sklenil, naj 5 velesil: Zl' Sovjetska zveza, Velika Bri anlja, Francija in Kanada nadaljujejo tajne razgovore o Vprašanju razorožitve. Plenum Generalne skupštine je brez razpravljanja sprejel turi priporočilo političnega odbora, da se na dnevni red letošnjega zasedanja sprejme dva predloga sovjetskih resolucij. Gre za sovjetsko pritožbo proti agresivnim dejanjem, naperjenim proti LR Kitajski in odgovornost ameriške mornarice za E rile jeva sožalna brzojavka New York, 4. nov. (Tanjug). Stalni predstavnik FLRJ v OZN flr. Jože Brilej je poslal egiptovski delegaciji brzojavko, v kr-eri izraža sožalje zaradi nenadne smrti dr. Azmija, stalnega predstavnika Egipta v OZN. V brzojavki je poudarjeno, da errrt dr. Azmija predstavlja veliko izgubo, ker je bil znan kot odličen borec za uresničitev idealov Združenih narodov in zlasti tudi kot iskren zagovornih prijateljstva in sodelovanja med Jugoslavijo in Egiptom. Nenadna smrt egiptovskega predstavnika je izzvala iskreno žalost med delegati na Generalni skupščini, ki so na današnji plenarni seji z enominutnim molkom počastili njegov spomin. je razpravljal o sprejemu ta dejanja ter za sovjetski pred-lor resolucije, ki obsoja Cang-kajškove oblasti na Formozl zaradi napadov na svobodo plovbe v Kitajskih morjih. Tu sodijo, da bodo sovjetski predstavniki med razpravo o teh vprašanjih v političnem odboru zahtevali, naj OZN povabijo tudi predstavnike LR Kitajske, da obrazlože svoje stališče. NEW YORK, 4. nov. (AFP), posebni poiitični odbor Je danes nadaljeval razpravo o sprejemu novih članov v OZN. Sovjetski delegat Saksin Je predložil resolucijo, ki priporoča, naj bi bile v OZN sprejete vse države, ki so orosile za sprejem (Mongolija, Albanija, Romunija, Madžarska, Bolgarija, Finska. Italija, Portugalska. Irska, Jordan. Avstrija, Ceylon, Nepal in Libija). Indijski delegat Krišna Menon pa je predlagal, naj se vprašanje sprejema novih članov reši na posebnem sestanku Varnostnega sveta. Pri obrazložitvi svojega predloga Jo sovjetski delegat kritiziral stališče zahodnih držav, ki tpra njegovih besedah delijo kandidate na »ddbge« in »slabe«, oziroma na tiste, »ki se jim dopadejo in tiste, ki se jim ne dopadejo«. Zahteval Je tudi, naj se vprašanje sprejema Laosa in Kambodže odloži, dokler ne bo indokitajsko vprašanje rešeno v duhu sporazumov, podpisanih v Ženevi. Vzpostavitev diplomatskih. odnosov z Indonezijo BEOGDRA, 4. nov. (Tanjug). Vlada FLRJ in vlada republike Indonezije sta se sporazumeli, da bosta vzpostavili diplomatske odnose in zamenjali diplomatske predstavnike v rangu poslanikov. V uradnem sporočilu, ki je bilo objavljeno danes v glavnih mestih obeh držav. Je rečeno, da Je prišlo do vzpostavitve diplomatskih odnosov v želji, da bi napredovali obstoječi prijateljski odnosi med FLRJ in republiko Indonezijo. 66 „Ne razumejo dogodkov je dejal Adenauer o nemški kritiki pariških sporazumov, Ollenhauer pa je ponovno kritiziral Adenauerjevo politiko Bonn, 4. nov. (AFP). Zahodno-neenžki kancler dr. Adenauer je v ngcojšnjeen radijskem govoru dejal, da je zelo začuden zaradi »nerazumevanja, ki so ga Nemci pokazali do političnih dogodkov«. Adenauer je govoril o svojem bivanju v ZDA in mednarodnem DOlcžaju. Dejal je, da sedanja politična kampanja pred volitvami v pokrajinah Bavarski in Hessenu POSVETOVANJE ZALOŽNIKOV V SKOPLJU Za pocenitev učbenikov Važen pogoj je tudi ustalitev učnih načrtov SKOPLJE, 4. nov. Tu se je danes začelo posvetovanje založnikov šolski!} knjig iz vse države. Na posvetovanju so poudarili, da Je zaradi zastarelih tiskarskih strojev in nezadostno izvežbanih grafičnih kadrov otežkočeno tiskanje šolskih knjig, kar skupaj z dragim papirjem precej zvišuje cene učbenikov. Tudi zelo nizka naklada je vzrok visokih cen šolskih knjig. Založniška podjetja nočejo izdajati učbenikov v večji nakladi, ker se skoraj vsako leto menjajo učni načrti v šolah. Za- •••*•« ••• >••••*•• OBVESTILO ZIBEUŽMO TRGOVSKO PODJETJE »P OS IV J E« ERIKO obvešča, da se je uprava podjetja preselila v Brežice Naš novi naslov je: ZIBB0ŽMO TRGOVSKO PODJETJE radi tega so predlagali, naj v šolah, posebno pa v gimnazijah, ustalijo učne načrte, da bi tako omogočili tiskanje knjig v večjih nakladah in večletno uporabo. Predlagali so tudi znižanje cen papirja in tiskarskih uslug, s Čimer bi tudi znižali cene učbenikov. Obenem so predlagali zvišanje državnih subvecij, ki bi jih uporabili za znižanje cen šolskih knjig. Potrebe po učbenikih v ljudskih in nižjih šolah so v glavnem krite, medtem ko v gimnazijah in srednjih strokovnih šolah še primanjkuje večje število knjig, zaradi česar Je treba čimprej začeti tiskanje teh učbenikov, za čim boljše knjige pa se je treba poslužiti javnih natečajev. Predsednik založniških podjetij in orga-nizacj FLRJ Ivan Bratko Je seznanil predstavnike založniških podjetij s sedanjo razpravo o načrtu zakona o založniških in sopisnih podjetjih v odboru prosveto zveznega sveta. Posvetovanje se nadaljuje. ča- za 55 Brežic© Železniška postaja: Brežice Brzojavi: Posavje Brežice Telešsn: Brežice ši. 61 Tekoči račun: KB Brežice št. 6151-T-213 Skladišče jajc: telefon Brežice št. 73 Skladišče Krško: telefon Krško št. 34 Baza Sevnice: telefon Sevnica št. 21 Baza Impoljca: telefon Studenec št. 2 Žaga Bcštanj: telefon Bcštanj šL 4 Kupcem in dobaviteljem se priporočamo za nadaljnje sodelovanje. ZTP »POSfiVJE« Brežice Koncert Igorja Ozima v diplomatskem klubu BONN, 4. nov. (Tanjug). V Bee-thovenovi dvorani diplomatskega kluba v Bad Gcdesbergu je nocoj koncertiral slovenski violinist Igor Ozim ob spremstvu salzburške pianistke Ilse von Altenheim. Koncert je organiziralo mestno glasbeno združenje. Prisotni so bili tudi veleposlanik FLRJ v Zahodni Neimčiji dr. Mladen Ive-kovič In drugi člani diplomatskega zbora. Iz Zahodne Nemčije bo violinist Ozim odpotoval v skandinavske države, kjer ho len el vrsto koncertov. OBIŠČITE MEDNARODNI »lil. TEDEN USNJA IH OBUTVE«, ki bo v Zagreba od 7. do 14. novembra 1954 v prostorih ZAGREBŠKEGA VELESEJMA 25% popusta na železnici In letalih. Vse Informacije: telefon 32-107 In 24-144. do neke mere pojasnjuje, zakaj posamezne nemške osebnosti »ne razumejo najnovejših dogodkov«. Dodal je, da bi bilo treba na pariške sporazume gledati nepristransko in objektivno. Glede po-sarskega vprašanja pa je poudaril, da bo s tem sporazumom prebivalstvo Posarja dobilo osnovne svoboščine, za katere so se v parlamentu potegovale vse zahodno-nemške stranke. Zahodnonemškl kancler 1e dejal, da je s sporazumem predvideno, da bo prebivalstvo Posarja samo odločalo o svoji usodi. BONN, 4. nov. (AFP). »Pot, po kateri namerava Iti federalna vlada, ne vodi niti k ponovni vzpostavitvi nemške enotnosti niti k popuščanju napetosti v svetu«, je dejal predsednik zahodnonemške socialnodemokratske stranke Erich Ollenhauer, v govoru, ki ga Je Imel po severnozahodnonesnškl radijski postaji. Ko Je poudaril, da se v mednarodnih odnosih čuti popuščanje napetosti, Je Ollenhauer Izjavil, da til Izvajanje pariških sporazumov lahko Izzvalo ponovno povečanje mednarodne napetosti. Izrazil je obžalovanje, da se kancler Adenauer na pariški konferenci di zavzemal za združitev Nemčije ter da v Parizu ni bilo ničesar storjenega za sprejem enotne politike zahodnih sil do razgovorov s Sovjetsko zvezo. Ollenhauer se Je Izjavil proti ratifikaciji francosko-nemškega sporazuma o Posarju, poudarjajoč, da sporazum ne nudi jamstev, da ho prebivalstvo Posarja dobilo osnovne svoboščine. ZaTadi tega po njegovih besedah ta sporazum ne more hiti izhodiščna točka za iskrene prijateljske odnose med Francijo In Nemčijo. Glede namena . zihodnonemške vlade, da pošlje OZN prošnjo za sprejem Zahodne Nemčije v OZN, je Ollenhauer dejal, da hi tak sklep privedel do končne razdelitve Nemčije, 'i-1 Einaudi odpotoval iz Trsta Trst, 4. nov. (Tanjug). Predsednik italijanske republike Luigi Einaudi je nocoj s posebnim vlakom odpotoval iz Trsta v Rim. Za njim je odpotoval tudi predsednik vlade Mario Scelba. Boji v AlSIm ALZIR, 4. nov. (r). Francosko letalstvo je bilo danes ponovno v akciji proti uporniškim silam v vzhodnem Alžiru. Lovska letala so v nizkem poletu preletavala planinski sistem Maura in streljala na uporniška oporišča. Francoski oklepni odredi pa se približujejo neki vasi v teh planinah, ki so jo zasedli uporniki. Uporniške sile. za katere Francozi trdijo, da jim pomagajo nacionalistične sile iz Tunisa, so razrušile mostove, postavile ovire na cestah in pretrgale telefonske žice. Mnogo vasi je odsekanih od ostalega sveta. Uporniki so postavili topove na vrhovih, s katerih obvladujejo položaj pri mestu Arisu in se Jim je doslej posrečilo odbiti vse poskuse francoskih varnostnih sil. da jih vržejo s teh položajev. Prebivalcem Arisa pošiljajo oblasti hrano s helikopterji, večini evTooskih prebivalcev pa se je posrečilo pravočasno zapustiti mesto. Ljubljani so točke tako potrebne... ZAGREBŠKA TRESNJEVKA NA STADIONU V SlSKI Se dva dni, pa se bo spet zasukalo naslednje kolo v prvenstvenem plesu. To pot sicer ne bodo zaplesali vsi kajti štirje udeleženci iz I. lige morajo v nedeljo odigrati medsebojne tekme v če- trtinki finala za jugoslovanski pokal, tako da bo spored I. zvezne lige omejen na vsega tri tekme. Prizorišča teh srečanj bodo v Novem Sadu (Vojvođina-Željezničar), Sarajevu (Sarajevo-Dina-mo) in Skoplju (Vardar-Radnički). V n. zvezni ligi morajo na igrišče po točke vsi. Termin je sicer razdeljen na nedeljo in prihodnjo sredo, toda do zdaj nimamo nobenega vira, iz katerega bi posneli, kdo bo opravil to dolžnost že pojutrišnjem in komu je bolj ugajalo, da bi jo bil morda preložil za sredo prihodnjega tedna. Spored tega VIIL kola obsega naslednje tekme: Bokelj-Rabotničkl, Zenica-Meta-lac, Napredak-Odred, Mačva-Bu-dučnost in Lovčen-Velež. V nedeljo bomo torej spremljali Odredovo enajstorico na daljnem igrišču v Kruševcu. Dobro bi bilo, da bi spriča vsega, kar se zdaj dogaja z njo in okrog nje, kratko in malo ponovila svoj uspeh pretekle nedelje v Ljubljani. Naj zanimivejši pa bo spored za naše bralce v hrvatsko-slovenski ligi. kjer bodo kar tri tekme na ožjih domačih igriščih, kar pomeni z drugimi besedami, da so to pot računi s točkami morda le nekoliko bolj rožnati kakor drugikrat. Seveda so vse to v zvezi z okroglo žogo samo slabi računi na papirju. Neposredne priče dogodkov bodo lahko prijatelji tega nogometa v Mariboru, Celju in Ljubljani, kjer se bodo srečali naslednji pari: Branik-Šibenik, Kladivar-Zelez-ničar, Ljubljana-Trešnjevka. Tako bo torej prihodnjo nedeljo tudi stadion v Šiški ena izmed aren. kjer bodo velike točke. V Ljubljani gostuje to pot enajsto-rlca Trešnjevke iz Zagreba, ki je že ves čas tekmovanja na najvidnejšem mestu in si je prav zadnjo nedeljo opomogla celo do vodstvenega položaja. To pomeni, da bomo imeli v gostih enajstorico, ki sodi med najresnejše kandidate za najboljši naslov in da bodo morali Ljubljančani krepko zasukati rokave, če bodo hoteli odnesti celo kožo ali celo popraviti svoj položaj v lestvici. Moštvo Ljubljane — tako pravijo vsaj — se zaveda odločilnega pomena tega srečanja., ker so mu pike tako potrebne. Upajmo, da bo res tudi ostalo pri tej zavesti do nedelje zvečer. Tekma bo na stadionu v Šiški ob 14.30 uri s predtekmo ob 12.45 uri med Domžalami in drugim moštvom Ljubljane. Slednjič se bodo udarili za točke seveda tudi vsi udeleženci v slovenski ligi. med katerimi bodo obračunali za točke naslednji pari: V vzhodni skupini: Sobota-Ro-vinar (M). Drava-Bratstvo. Kovinar (S)-Proletarec. Alumini.i-Itu-dar (T) In Nafta-Ruđar (V) ter v zahodni skupini: Grafičar-Ze-lezničar. Slovan-Aurora, Korotan-Piran. Izola-Krim in Branik-Po-stojna. • Zaostala prvenstvena tekma II. zvezne lige med Budučnostjo in Rabotnlčkim, ki je bila odigrana v sredo v Titogradu, se je končala z visoko zmago domačih 4:0 (1:0). Srečanje mestnih reprezentanc Stockholma in Zagreba v namiznem tenisu se je končalo z zmago ženske ekipe gostov 3:2, medtem ko so med moškimi zmagali domačini 5:4. Košarkarska reprezentanca Bgd. Je v sredo zvečer na stadionu Coubertina zasluženo porazila reprezentanco Pariza 69:55 (23:25). Uspeh beograjskih košarkarjev je tem pomembnejši, ker so morali nastopiti precej okrnjeni. Madžarski namiznoteniški igralci v Beogradu. Včeraj so prispeli v Beograd trije madžarski namiznoteniški igralci (Gyatvai, Szepesi in Koczianova), ki bodo sodelovali na tekmovanju za mednarodno prvenstvo Jugoslavije «od danes do ponedeljka. Bivši svetovni prvak v namiznem tenisu Anglež Leach ter mednarodni igralki Angležinji Rosalinda in Diana Rowe so imeli Ma Rakovniku mnogo nogometnoga vrvenja Športniki ln njihovi prijatelji (in za njimi včasih tudi športni uredniki) so pač taki, da glede na dogodke (in tudi pod vplivom vse te okolice) največ in najrajši govorijo in pišejo o tistem, ki je najboljši — ali vsaj misli tako — ali vsaj najglasnejši... Na vse druge pa pride le redko kaj več prostora in besede! Med slednje sodi nedvomno trenutno najboljši član v zahodni skupini slovenske lige LJUBLJANSKI KRIM, ki zasluži priznanje ne samo za uspehe z žogo, temveč predvsem zato, ker zna njegovo vodstvo privabljati v svoje vrste številno mladino z Rakovnika in Trnovega in jo tako odtegovati različnim škodljivim vplivom klerikalnih elementov. To je vsekakor pomembna naloga, ki je vredna naj večje pozornosti. Krimovo društvo Je bilo ustanovljeno leta 1945, ko je hotelo nadaljevati s tradicijo predvojnega Jadrana. Do leta 1347 je bil Krim v Ljubljani tretji namečnej-ši klub, pa tudi v slovenskem merilu je precej pomenil. Mnogo obetajoči klub pa je z odhodom sedmih najboljših igralcev k vojakom zadel težak udarec, zaradi česar je odtlej dalje začelo iti navzdol. Klubski funkcionarji dolgo niso vedeli, kako bi premagali dolgotrajno krizo, dokler se jim ni naposled s požrtvovalnostjo in voljo do dela posrečilo, vključiti okoliško mladino v svoje vrste in jo vzgajati. Težave pa navzlic temu niso prenehale, saj je bilo vodstvo do leta 1952 brez finančnih sredstev, tako da so morali mladinci marsikdaj igrati s strganimi čevlji in ostalo opremo, zanje pa se razen članov ni brigal nihče. Kljub temu pa je Krim zvesto izpolnjeval svoje dolžnosti in če ni šlo drugače, so igralci z ostalimi podporniki vred sami plačali stroške, samo zato. da so lahko odigrali obvezno prvenstveno tekmo. Po letih stiske in naporov Je društvo zaživelo na novo. Danes združuje Krim v svojih vrstah že 50 pionirjev, 30 mladincev ter 45 članov, kar je plod požrtvovalnega dela in dobre organizacije. Vsi igralci so sproti obveščeni, kaj in kako dela njihov odbor in seveda tudi obratno, tako da lahko brez pretiravanja rečemo, da na Rakovniku deluje vzoren športni kolektiv. Za športne uspehe v zadnjem času gre zasluga predvsem igralcu in hkrati trenerju moštva Fajonu, ki se je v začetku letošnjega leta vrnil iz Odreda v svoj matični klub, kamor je zdaj prišel tudi drugi »izseljenec« Jože Kumar. Pravilno vzgojno delo z mladino in pa seveda tudi uspehi na zelenem travniku so slednjič prišli do ušes sindikalni podružnici tovarne Utensilia. ki Je pred začetkom nedavno odigrane prvenstvene tekme z Železničarjem iz Nove Gorice podarila klubu popolno opremo za nogometno moštvo z žogo vred. To nepričakovano darilo je seveda zelo razveselilo igralce in funkcionarje, ki so dobili s tem skromno, toda zasluženo -priznanje za svoje delo. hkrati pa spodbudo, naj bodo še nadalje zvesti načelom amaterizma. Uprava kluba je sklenila, da se bo zdaj še tesneje povezala s telesnovzgojnim društvo Partizanom in da bodo njeni igralci čez zimo vadili v telovadnici, skozi katero mora iti vsakdo, ki hoče postati tudi dober športnik. (P) Ali Ima Krim res dovolj mladine? Naključje je naneslo, da smo po že napisanem članku o problemih tega društva (zaradi stiske za prostor, ga ni bilo mogoče uvrstiti prej) v razgovoru s funkcionarji NZS dobili informacijo, ki ni povsem v skladu glede trditev zastopnikov Krima, češ da to društvo vključuje naj večji del okoliške mladine (Rakovnik, Trnovo). V nasprotnem primeru ne bi moglo priti do tega, da bi NZS morala razveljaviti njegove mladinske nogometne tekme za točke zavoljo tega, ker vodstvo kluba pošilja na igrišča tudi starejše igralce. Ü3 CD 0 CD 8 CD E CD BCD H CD H CD BCD E CD E CD BCD H CD S CD« KUPIMO: STABILNI DIESLOV MOTOR 65-120 KS; TROFAZNI SINH10NIČNI GENERATOR 380/220 V, 50 Hs, 45-90 kW in RAZVODNE STROJE (vso napravo) ali kompletno centralo, kapaciteta 45-90 kW. Ponudbe poslati: TVORNICA TURPIJA I PILA, Zagreb, Miranrarska 23. osaaoBoaoBOBaiaBosoBosogogo predsinočnjim svoj ekshibicijski nastop v Študentski menzi v Ljubljani. Vsi trije so se pokazali v odlični formi tako da jim nobeden domačih igralcev ni bil kos. Kot nasprotnika Le3cha sta nastopila Podobnik in Grujič, ki pa sta morala oba položiti orožje. Tudi Kocjan je izgubil igro proti njemu.V igri parov sta prav tako Leacha in D:ana Rowe zmagala nad parom Grujič-Rosalinda Rowe 2:0. V preostali tekmi V. kola II. republiške lige v malecn rokometu so Črnomaljci z zmago nad ljubljanskim Krimom zasedli prvo mesto. Zmagovalci so obvladali domačine popolnoma šele v drugem polčasu. Rezultat je bil 17:13 (6:6). Gledalcev je bilo 400. Mlsdincž Kladivarja iz Celja so na domačem igrišču v prijateljski tekmi premagali Paoirničarja iz Vevč s 3:2 (1:1). * SVETOVNO PRVENSTVO V KO SARKI Dobro igrali, a izgubili Rio de Janeiro, 4. nov. V zadnji tekmi tolažilne skupine na svetovnem prvenstvu v košarki je Jugoslavija izgubila proti Paragvaju 62:67 (27:23). Vzlic porazu so Jugoslovani zaigrali odlično in je bila to ena njihovih najboljših tekem. Malo je manjkalo, da niso spravili še druge zmage na tem prvenstvu. Z lahkoto so osvajali teren in samo v streljanju na koš so bili Paragvajci boljši, kar jim je tudi zadostovalo za zmago. S to zmago je Paragvaj zasedel prvo mesto v tolažilni skupini. Glede ostalih je položaj nejasen, dokler ne bo odigrana se tekma Čile : Peru. Ce zmagajo Čileanci, bo Jugoslavija tretja, sicer pa bo o zadnjem mestu odločila razlika v koših. V glavni skupini tekmovanja ie včeraj kuomintanška Kitajska zmagala nad Kanado 74:61, Filipini nad Francijo 65:60 in Urugvaj nad Izraelom 74:69. ŠAH MATANOVIC DOHITEL BRONŠTAJNA Beograd, 4. nov. Danes dopoldne so bile odigrane prekinjene partije iz XII. kola. Partija Rabar — Janoševič se je končala z zmago slednjega brez nadaljeva-nja. Prav tako je dobil brez nadaljevanja igro Czerniak preti Nievergeltu, medtem ko se je partija Porecca — Pirc končala remi v 51. potezi. Nepričakovano je izgubil Ivkov proti Barczi, ker je v 53. potezi v dobljeni poziciji prekoračil čas. Stanje po XII. kolu je: Mata-novič. Bronštajn 9, Petrosjan 8.5, Trifunovič, Gligorič in Barcza 7.5, Pilnik, Ivkov 7, Djuraševič in Milič 6 itd. Danes je prost dan. Jutri igrajo XIII. k0lo. Ostale partije XII. kola so s« končale takole: Trifunovič — Djuraševič remi, Gligorič — Pilnik remi, Petrosjan — Bronštajn remi, Karaklajič — Joppen 0:1, Wade — Matanović 0:1. Nedeljkovi ć — Milič 0:1. TEČAJ ZA JIU-JIUTSU Na splošno željo je ZTAK Ljubljana razpisal nov tečaj za jiu-jitsu ln sicer posebej za moške in posebej za ženske. Ta športna panoga je koristna za vsakogar, kajti človek se v tem tečaju nauči lahko vseh mogo-ib prijemov in obrambnih načinov. Vsi dosedanji tečaji so pokazali, da je judo-šport zelo priljubljen med našo mladino. Ta šport je namenjen tudi ženskemu svetu in bo to letos prvi tečaj te vrste. Vpisovanje v tečaj bo v nedeljo, dne 7. t. m. ob 11. url v stekleni dvorani direkcije železnic (Pra-žakova ul. 19). Pohitite z vpisovanjem, ker je število udeležencev omejeno! ZTAK Ljubljana. »Darilo, in zame?« je vzkliknila razburjeno, otirajoč si roke ob predpasnik, da bi prijela škatlico. »O, monsieur Toulouse, kako od sile dober človek ste!« Vsa iz sebe od sreče se je sklonila čez mizo in ga pobožala po licu. »O, glej jo no, glej! Kaj pa naj to pomeni? Me mar prosite za roko? Imejte se vendar v oblasti! Dajte mi rajši tiste pijačice!« Delala se je, kakor da ga ne sliši, ter je razvijala in odpirala škatlico. »O, kako nedopovedljivo so lepi! In moje začetnice so na njih!« Vsa blažena je vrtela med prsti nežni kambrik.18 »In vzorci so cel6 vezeni z roko!« »Včasih so dajali za Novo leto v dar prelestne posteljne posode, s portreti slavnih mož na dnu. Mi pa smo imenitnejši in finejši ter dajemo robce. No, pri hudiču, kje pa imate tisto kapljico?« Z dlanjo je butnil ob mizo. »V tem lokalu je pa postrežba res pod vsako kritiko.« »Saj ste ga vendar že kozarček!« je dejala in kar naprej mimo ogledovala robce. »Alkohol ni za vas.« »Kakšno čvekanje pa je to? Ali se tako povečuje promet? In Zidler misli, da ste idealna točajka!« Čudna nežnost ji je preblisnila oči. »Ni mi mar, če si hočejo dragi po vsej sili izžgati drobovje. Toda vi, monsieur Toulouse...« »Saj sem vam že povedal, da nima alkohol name prav nobenega učinka.« »Prav vsi govorč tako.« »Kar se tiče mene, je to res. Ste me že kdaj videli pijanega, a?« »Tega ne,« je priznala oklevaje. »Pa vam vendar škoduje.« »Saj ženski nikoli ne prideš do kraja! Nom de Dieu, mi boste ali ne boste dali tisti konjak...« i» Vrsta tankega bombažastega ali lanenega platna. — Op. prev. »Pa naj bo!« se je našobila. »Nžte ta vaš konjak! Zdaj ste zadovoljni!« Osorno mu je v drugo napolnila kozarček. Spil ga je, pomlaskal z jezikom in se zadovoljno nasmehnil. »Tak, zdaj pa že odložite tiste robce, da se pogovoriva. Je Drouant poslal jastoge?« »So že v hladilniku,« je odgovorila še vedno kujavo. »Prav. Kaj pa šampanjec?« Pokazala je na vrsto steklenic s pozlačenimi zamaški, ki so se hladile v posrebrenih vedrih. »Moet et Chandon 1878, prav po naročilu.« »Sara, vi ste biser!« Vrgel je pogled na ogledalo v ozadju in ujel v njem odsvit Zidlerja, ki je upognjenih ramen in z neprižgano cigaro v ustih ves zlovoljen racal proti njemu. »Kaj pa je z vami, m o n v i e u x?« je vzkliknil Henri in se s stolom vred naglo obrnil. »Taki ste, ko da prihajate s pogreba svojega edinega prijatelja. No, malce ga morate dati na zob, to je vse kar vam manjka. Zasukajte se, Sara! Dva dvojna konjaka!« Zidler se je popel na visoki stol in se utrujeno naslonil s komolci na mizo. »To mi ne gre v glavo,« je momljal, strmeč v prazno. »Tega nikakor ne morem razumeti.« »Česa neki ne morete razumeti?« Henri ga je objel okrog ramen »Tudi jaz ne morem razumeti nekaterih stvari Kaj pa se je zgodilo?« »Prav to je tisto, da tega ne vem.« Pobito se je ozrl v Henrija. »Saj se še spominjate, kako sem vam zatrjeval in dokazoval, da mi ne more spodleteti in da bom zaslužil vsaj milijonček? No, in pravkar sem pregledal knjige ter ugotovil, da podjetje nič kaj dobro ne uspeva. A nikakor ne morem razumeti, kje je vzrok. Spored je prvovrsten, godba je čudovita, pijača najboljše kakovosti, kan,kan ljudem ugaja in cene niso pretirane. Kako potlej, da lokal ni vsak večer poln?« »Nocoj je,« ga je miril Henri. »Glejte, ljudje se kar trumoma vale noter.« Zidler je skomizgnil z rameni. »Na Silvestrovo je povsod nabito polno. Ne, nekaj mora biti pri vsej stvari narobe. Celo med Razstavo nisem privabil niti pol toliko Angležev, kakor sem računal, in sila malo Amerikancev. In lokal, kakor je ta, ne more shajati brez Amerikancev.« Raztreseno je vrte! med prsti podstavek kozarčka. »Sodim, da sem bil le preveč drzen. Zato sem pogrešil.« »Ni res! Je že vse v redu z vašim .Moulinom’, le da ljudje še ne ved6 zanj.« Zidlerjeva potrtost se je sprevrgla v razdraženost. »Nom de Dieu, kaj pa še hočejo? Saj sem samo za reklamo izdal celo premoženje. Moj lepak je vendar prilepljen na vsakem kiosku, na vsakem pissotier u.” Saj ne morete napraviti niti koraka, da vas ne bi zbodel v oči.« »Je že res. A ljudje ga navzlic temu ne vidijo.« »Kaj hočete reči s tem, ko pravite, da ga ne vidijo? Zakaj ga ne vidijo?« »Ker vaš lepak sploh ni lepak.« »Ne razumem vas. Saj ga je napravil najboljši strokovnjak v tej panogi.« »Pa če bi bil to sam Michelangelo. To je pač lepa slika, a ne lepak.« Zidlerjeve oči je preblisnilo nenadno spoznanie. »In kakšna je razlika?« »Približno ista kakor med strelom iz topa in zvokom flavte. Lepak bodi udaren, izviren in zaradi mene lahko tudi spotakljiv. Zadeti vas mora v živo, da obstanete, kakor da bi vas oplazila strela. Vtisniti se vam mora t spomin za vse večne čase... Pa mi povejte, Zidler, kaj predstavlja ta vaä lepak? Brhko dekle, ki sedi na oslu, se bedasto reži in kaže noge. In kaj ima to opraviti z vašim «Moulinom’’» 17 Javno stranišče, pisoar. — Op. prev.