Št. 88 (15.532) leto Ul. PRIMORSKI DNEVNIK je začel izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil, Od 5. do 17. septembra 1944 seje tiskal v tiskarni 'Doberdob' v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni 'Slovenija' pod Vojskim pri Idriji, do 7. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi. TRST - Ul. Montecchi 6 - Tei. 040/77%6Q0 GORICA - Drevored 24 maggio 1 - Tel. 0481/533382 ČEDAD - Ul. Ristori 28 - Tel. 0432/731190___ JE fin I ID POŠTNINA PLAČANA V GOTOVINI IZJUU LIK SPED. IN ABB.POST.GR. 1/59% ČETRTEK, 18. APRILA 1996 ZaZSŠDI velik korak naprej Rado Gruden V Prosvetnem domu na Opčinah bo drevi že 25. redni občni zbor Združenja slovenskih športnih društev v Italiji. Čeprav občni zbor ne bo volilnega značaja, pa bo predstavljal priložnost, da se poda enoletni obračun delovanja zamejske krovne športne organizacije. Ce je občni zbor pred dobrim letom Hm' v Stan-drežu izzvenel kot dramatičen Mic na pomoč za golo preživetje, pa lahko zdaj z zadovoljstvom zapišemo, da je ZSSDI v tem Času doseglo vrsto pomembnih rezultatov. Finančni, kadrovski, prostorsM in tudi drugi problemi sicer še vedno obstajajo, vendar pa je tudi veC stvari, M vzbujajo optimizem. Najpomembnejši lanski dosežek Združenja je prav gotovo v tem, da je po dolgoletnih prizadevanjih Italijanski olimpijski odbor CONI Združenje priznal kot organizacijo s posebnimi zaslugami. To priznanje ima izredno politično važnost, saj je s tem slo-venski šport v Italiji uradno postal del velike družine italijanskega športa, vse to pa Združenju prinaša tudi pravico do določenih finančnih sredstev. Finančni položaj Združenja bi se moral popraviti tudi zaradi vMjuCitve v Svet slovenskih organizacij. Združenje je že od nastanka elan Slovenske kulturno gospodarske zveze, ki tudi ves čas prispeva sredstva za njegovo delovanje, zdaj pa naj bi enak delež od prispevkov, ki jih Slovenija dodeljuje obema organizacijama, Združenju prispeval tudi SSO. Slovenska manjšina ne preživlja najboljših Časov. Problemov je izredno veliko. Vse glavne manjšinske organizacije in velik del manjšinskega gospodarstva se otepajo z veliM-mi težavami. Kako bo v bodoče, je v mnogoCem odvisno tudi od izida nedeljskih političnih vohtev. V veliki meri pa je to odvisno tudi od manjšine same, ce se bo namesto za medsebojne prepire odločila za dialog med različnimi komponentami, M jo sestavljajo. Težav ne manjka niti pri ZSSDI, ki s svojimi 7000 SportniM, odborniki in trenerji predstavlja naj večjo zamejsko organizacijo civilne družbe. Imajo različna politična in ideološka Prepričanja, vendar pa se °b skupnem delu ne sprašujejo, Čigav je kdo. Vsi si namreč prizadevajo za isto stvar: za uveljavitev zamejskega športa in s tem za uveljavitev slovenske manjšine. I Aretaciji sodnika Squillanteja in Pacitica povsem zakoniti RIM - Kasacijsko sodišCe je včeraj potrdilo, da sta aretaciji vodje rimskih sodnikov za predhodne preiskave Renata Squillanteja in odvetnika Attilia Pacifica povsem zakoniti. S tem je zavrnilo priziva, ki sta ju proti aretacijam vložila odvetnika Pecco-rella in Patane. Slednja sta zahtevala premestitev preiskave iz Milana v Pe- rugio zaradi teritorialne pristojnosti. Squillante tako ostaja v hišnem priporu, medtem ko je Pacifico še vedno za rešetkami v milanskem zaporu. Odvetnika Patane in Peccorella sta ostro reagirala na odločitev kasacij-skih sodnikov. Patane je izjavil, da je bil včeraj »Cm dan za italijansko sodstvo«... Na 2. strani Toaffovo razmišljanje je sproSlo val ogorčenja RIM - »Toaff me ne predstavlja«, »Toaff ni rimska židovska skupnost«. Prvič v zgodovini rimske židovske skupnosti so njeni pripadniki protestrali proti svojemu velikemu rabinu Eliu Toaffu, ki je predvčerajšnjim izjavil, da bi po obsodbi lahko krvniku iz Ardea-tinskih jam Pribkeju dodelili hišni pripor. Ogorčeni so tudi svojci nežidov- skih žrtev ardeatinsMh jam, kar je povsem razumljivo. Ce Židje niso razumeli versko-moralnih razlogov Toaffovega pristanka na hišni pripor, je to še težje za druge. Toaffove misli pa je povsem izkrivil Indro Montanelli, po katerem Priebkeju sploh ne bi smeli soditi, ker so ga leta 1948 že oprostili in vso odgovornost naprtili Kapplerju. Na 11. strani ____SREČANJE S KANDIDATI OLJKE NA STADIONU PRVI MAJ_ Poziv vsem Slovencem naj glasujejo za Oljko TRST - S sinočnjega sednik deželnega sveta Mi- sreCanja, ki sta ga na stadionu 1. maj priredila kulturno društvo Slavko Škamperle in upravni odbor Marijinega doma, je prišel poziv vsem Slovencem v Italiji, da v nedeljo brez oMevanj podprejo levosredinsko zavezništvo Oljke. To se pravi koalicijo, ki se zavzema za odprto in do vseh komponent prijazno družbo, za sožitje, za razumevanje in za zaščito slovenske manjšine. Po uvodnih besedah predstavnikov prirediteljev so se navzoči z enominutnim molkom spomnili nedavno preminule zaslužne politične in narodne delavke Jelke Grbec. Srečanje, M ga je vodil prof. Tomaž Simčič, sta uvedla podpred- loš Budin in pokrajinski tajnik stranke Slovenske skupnosti Peter Močnik. Kandidata za parlamant Fulvio Camerini in Paolo Rumiz sta povedala, da si slovensko narodnostno skupnost zamišljata kot naravni sestavni del pisane in raznolike tržaške ter deželne stvarnosti. Z razliko od desničarske koalicije, ti zavrača multikulturnost ter narodno in jezikovno različnost in se zavzema za enonacionalno državno tvorbo, se Prodijeva Oljka zavzema za solidarnost med ljudmi in za Italijo, v kateri se bo lahko vsakdo Čutil doma. Prav zaradi tega si leva sredina zasluži volilno zaupanje vseh Slovencev od Rezije do Milj. Dini: Vlada bo preučila sklep Slovenije in ga predložila v oceno še sedanjemu parlamentu STRASBOURG - Predsednik italijanske vlade Lamberto Dini je na tiskovni konferenci v Evropskem parlamentu povedal, da je šele v torek prejel besedilo sklepa slovenskega Državnega zbora o španskem kompromisnem predlogu v italijanskem jeziku. Italijanska vlada mora zdaj ugotoviti, ali je odločitev v skladu z "načrtom Sola- na" in to bo storila že kmalu, nato pa bo problem prevzel italijanski parlament, ki bo opravljal svoje dolžnosti do 8. maja, je dejal Dini. Dodal je, da je "za preučitev teksta torej še Cas" in poudaril, da "želi Italija kmalu rešiti slovensko-italijanski spor, predvsem tako, da ne bo predstavljal ovire za približevanje Slovenije Evropi". Po teh besedah sodec naj bi torej Di-nijeva vlada nameravala predlagati sklicanje parlamenta (ali, kar je verjetneje, zunanjepolitične komisije ene izmed obeh vej parlamenta) takoj po volitvah, torej Se pred umestitvijo novega parlamenta, kar pa verjetno že nakazuje predlog, naj Italija pristane na podpis asociacijske pogodbe med Slovenijo in EU. Hezbolah ponudil Izraelu premirje BEJRUT - Izraelsko obstreljevanje v Libanonu se je nadaljevalo tudi včeraj, prav tako pa se je nadaljevalo tudi obstreljevanje izraelskih naselij s strani Hezbolaha. Da so slednji utrpeli hude izgube v izraelski ofenzivi priča dejstvo, da je Šejk Mohamed Fadla-lah, duhovni vodja Hezbolahov ponudil sinoči Izraelu konec obstreljevanj z obeh strani, da bi preprečili nadaljnje izgube med civilnim prebivalstvom. Fadla-lah predlaga istočasno ustavitev sovražnosti z obeh strani kot se je zgodilo ob podobni ofenzivi leta 1993. V krogih muslimanskih skrajnežev sicer trdijo, da so utrepeli minimalne izgube. Izraelska vlada do sedaj se ni odgovorila na ponujeno premirje. GM: drevi zaključni koncert letošnje sezone TRST - Z nastopom Čelistke Simone Slokar (na sliki) in organista Milka Bizjaka se bo drevi v tržaški stolnici sv. Justa zaključila letošnja abonmajska sezona Glasbene matice. Glasbenika se bosta predstavila s programom, ki niha med 17. in 18. stoletjem, izjema je zaključna skladba, Bizjakova Sigma Diaboli iz leta 1990; gre za »glasbene« vizije vojni grozot na tleh bivše Jugoslavije. SVET EVROPE - Slovenija in listini o zaščiti manjšin LJUBLJANA -Kdaj bo Slovenija pristopila k obema listinama Sveta Evrope o zaščiti manjšin? O tem je bil govor včeraj na Strokovnem posvetu, ki sta ga v Ljubljani organizirala Institut za narodnostna vprašanja in Urad za narodnosti pri vladi Republike Slovenije, na njem pa sta funkcionarja evropske organizacije predstavila vsebino obeh listin. Na 4. strani Danes v Primorskem dnevniku Visoka hitrost tudi do Trsta V Rimu so podpisali okvirni sporazum o novi ureditvi železniških zvez v FJK, ki predvideva tudi podaljšanje proge visoke lutrosti od Benetk do Trsta. Stran 5 Onkraj groba Nade Kraigher V torek so v Slovenskem klubu ob prisotnosti avtorice predstavili njeno zadnjo knjigo Onkraj groba Stran 6 Pobotanje trgovcev z lllyjem? V ponedeljek se bodo glasniki trgovskih in obrtnih združenj sešli s tehniki mestne uprave, da bi rešili probleme, ki jih je izzval protionesnaževalni načrt. Stran 6 Jelinčičeva Tema na pomolu Danes popoldne bodo v Tržaški knjigarni predstavili zadnji prozni deli Dušana Jelinčiča, in sicer zbirko novel Prazne sobe in roman Tema na pomolu. Stran 10 Juventus v finalu Nogometaši Juventusa se bodo 22. maja v Rimu z Ajaxom pomerili za naslov evropskega klubskega prvaka. Turincani so sinoči v povratni polfinalni tetini sicer izgubili v Nantesu s 3:2, toda na prvi tekmi so slavili z 2:0 in se tako uvrstili v finale. Stran 16 NOVICE Pazienza: Di Pietru sem rešil življenje MILAN - Na prizivnem procesu zaradi stečaja Banca Ambrosiana so včeraj zaslišali Francesca Pazienzo, ki je bil 2e obsojen na 14 let in 8 mesecev ječe. Znani mešetar, ki je zaprt v La Spezii, je vpletel v zadevo tudi Antonia Di Pietra, češ da je bil povezan s tajno službo. Bivšega sodnika naj bi srečal leta 1984 na SejSelih; nekdanji vodja ekipe "čiste roke“ je prišel tja na poročno potovanje, J sam pa naj bi bil konzulent ondotne vlade, četudi sodniki sumijo, da se je preprosto zabaval z denarjem Banca Ambrosiana. Takrat naj bi mešetar di Pietru rešil življenje, »saj so pripravljali državni udar, tudi sicer pa je bilo veliko atentatov«. Pazienza taji vsako odgovornost za bankin krah, a priznava, da je skušal Robertu Calviju pomagati pri prbdaji enega dela delniškega paketa. Di Pie-tro naj bi med preiskavo o Craxijevih bančnih računih v tujini z Pazienzovega doma odnesel listine o njegovi dejavnosti na Sejšelih. Vzajemno prisluškovanje RIM - Karabinjerji oddelka Ros v Caltanissetti so v Riesiju aretirali tri pripadnike Cose nostre. To so Gaetano Lamonica in Antonio Cannatella, ki sta pri družbi Telecom odgovorna za telefonsko centralo, in Maria Catena, sestra mafijskih kolovodij Pina in Vincenza Cammarata. Lamonica in Cannatella sta ženski, ki upravlja bar z javnim telefonom, od leta 1990 posredovala več kot sto informacij o prisluškovanju karabinjerjev telefonskim razgovorom med mafijci. Poškodovana Saira je v resnici Snjegulica RIM - Policija je včeraj aretirala Sabira in Mehme- ' dalijo Sejdic, očeta in mater 9-letne Saire, ki ji je 25. novembra neznanec, potem ko jo je zalotil pri kraji, zlomil obe zapestji. Med preiskavo, kdo je okrutni moški, je prišlo na dan, da je dekletce staro 14 let in ji je ime Snjegulica, medtem ko se Saira imenuje njena 9-letna sestrica. Starša sta jima na matičnem uradu zamenjala ime, da bi lahko Snjegulica delj časa uživala status nekaznivosti. Občinski odbornik za socialo je odredil takojšnjo pomoč drugim otrokom nomadske družine, ki so ostali v taborišču. Angelo Mattel vztraja: Ded je bil žrtev atentata PREISKAVA / ZAVRNJEN PRIZIV ODVETNIKOV Kasacijsko sodišče: aretacija Squillanteja je zakonita Odvetniki so zahtevali preložitev preiskave v Perugio RIM - Aretaciji vodje rimskih sodnikov za predhodne preiskave Renata Squillanteja in odvetnika Attilia Pacifica sta povsem zakoniti. Tako je včeraj odločilo kasacijsko sodišče in s tem zavrnilo priziva, ki sta ju vložila odvetnika obeh obtožencev Pecorella in Patane. Squillante bo torej ostal v hišnem priporu (zapor je zapustil 31. marca), odv. Pa-cifico pa v milanskem zaporu, kamor so ga zaprli, skupno s Squillantejem, 12. marca. Oba sta obtožena podkupovanja, v zapor pa so ju »spravile« izjave nekdanje zaročenke načelnika poslanske skupine Forze Italia Dottija, Stefanie Ariosto. Zagovornika aretirancev sta v prizivu zapisala, da bi morali preiskavo zaradi teritorialne pristojnosti voditi sodniki iz Perugie, ne pa milanski sodniki iz tima čiste roke. Nadalje so smatrali, da so obtožbe o podkupovanju iz trte izvite, in da sploh ni obstajala nevarnost, da bi obtoženca ob morebitni izpustitvi na prostost zbežala ali skrila druge obremenilne dokaze. Kasacijsko sodišče je na vsej črti pobilo te argumentacije, češ da sta priziva preprosto nesprejemljiva. Po objavi odločitve se je na kasacijske sodnike usul plaz kritik. Najbolj glasna sta bila seveda obtoženčeva odvetnika. Odv. Patane je izjavil, da gre za »črn dan za italijansko pravico« in celo, »da se je sodstvo z njo obesilo« (?!). Za bodočnost italijanskega sodnega sistema je zarisal je temne scenarije, češ da bodo lahko odslej brez težav posamezna tožilstva začela s preiskavami na račun kolegov iz drugih tožilstev, s čemer naj bi se šla neodvisnost sodnikom rakom žvižgat. O usodi svojega klienta je povedal, da noče, da bi ga izpustili iz zapora zaradi zdravstvenih razlogov, pač pa čaka, da bi sodniki prepoznali njegovo poštenost. Patane se bo danes mudil v Milanu, da bi pred sodiščem ponovno zagovarjal nevpletenost odv. Pacifica v vso zadevo. Za odv. Pecorello predstavlja zavrnitev priziva in zahteve o premestitvi procesa iz Milana v Perugio »politično odločitev.« Po njegovem mnenju naj bi kasacijsko sodišče sprejelo tak sklep izključno zato, da bi »obvarovalo dobro ime milanskih sodnikov tima čiste roke, ki naj bi bili nezmotljivi.« Skratka: vse po starem. r POLITIKA IN SODSTVO Višji sodni svet skoraj soglasno zavrača obtožbe Kartela svoboščin VOLILNA KAMPANJA / ZADNJI SHODI IN MANIFESTACIJE SKR: Poraziti vse bolj napadalno desnico Sodstvo: Dini na strani predsednika Scalfara MACERATA - Namestnik državnega tožilca v Pavii Vincenzo Caha, ki je obnovil preiskavo o smrti Enrica Matteia, je naročil globljo preučitev izida obdukcije in izvedenskih analiz na ostankih dvo-motomika, ki se je zrušil 27. oktobra 1962 v Ba-scapeju. Zaradi tega pokojnikovih ostankov še niso vrnili svojcem. Angelo Mattei vztraja pri tezi, da ded ni podlegel maščevanju naftnih družb, temveč ga je dal umoriti domači politično-finanč-ni lobi ob sodelovanju mafije. To je povedal tudi Cahi sklicujoč se na pismo, ki ga je prejel od neke Tanje, samozvane arhivarke KGB. Ta trdi, da ve za ozadje vseh »italijanskih skrivnosti v času 1960-90«, od “afere Rovelli" do uboja Pecorellija, od Ustice do Mora in Dalla Chiese. RIM - Velika večina članov Višjega sodnega sveta odločno zavrača obtožbe vidnih voditeljev "Forza Italia", ki so prepričani, da je to ustavno telo pod vplivom levičarskih političnih strank. V to so prepričani Silvio Berlusconi in "jastrebi" njegove stranke, medtem ko je Nacionalno zavezništvo glede tega vprašanja zelo previd- no. Pač pa sta člana VSS, ki sta bila izvoljena na predlog Finijeve stranke, tudi včeraj spet zavrnila obtožbe in natolcevanja, ki prihajajo iz Berlusconijevih vrst. Kot znano, sta Franco Franchi in Arturo Pazzaglia pred dnevi izrekla solidarnost sodnikom, ki so bili tarča napadov "Forza Italia". V Rimu zadavljeni moški v prtljažniku avtomobila RIM - Policijski agenti so včeraj po prometni nesreči v rimski četrti Esposizione, v katero so bili tudi sami vpleteni, v partljažniku mercedesa odkrili truplo moškega domnevne starosti od 35 do 40 let; na glavi je imel globoko rano, vrat pa mu je ovivala močno napeta telefonska žica. Preiskovalci so takoj začeli preiskavo in odkrili, da je žrtev umora 36-ietni Franco Reita-no, ki je imel že večkrat opravka s pravico zaradi trgovanja z mamili; upajo tudi, da bi na osnovi indicov, ki bi jih lahko odkrili v avtomobilu, lahko prišli do morilca, ali morilcev; zaslišali so že več Reita-novih sorodnikov in prijateljev. PRI PIACENZI / NESREČA PRI DELU Vlak povozil delavca, dragega pa oplazil »Pendolino« je vozil po »nepravem« tiru RIM - Hitri vlak (pendolino) Rim-Milan je včeraj ob 10.30 pred postajo Pontenure kakih deset kilometrov od Piacenze povozil in ubil nekega železničarja, drugega pa oplazil, tako da so ga zaradi zlomov in šoka sprejeli v bolnišnico. Dvojica je bila v skupini štirih delavcev, ki so privijali tire na pragove stranskega tira tik glavne proge. Žrtev, 35-letni Silvano Ruffo iz Piaenze, je s strojem privijala matice, tako da zaradi ropota ni slišala »pendolina«, ki je med italijanskimi vlaki najmanj hrupen. Ob njem je bil 48-letni Pietro Cor-tellini prav tako iz Piaenze, a po rodu iz Terama-na, ki se je zadnji trenutek umaknil, tako da ga je kompozicija le oplazila. Zaradi nesreče pri delu je bil promet ustavljen poldrugo uro, ob 11.50 so obnovili promet na sodem tiru, ob 12.40 pa tudi na lihem, kjer je prišlo do nesreče. Kompoziija je zapeljala na lihi tir, ker je bil na sodem ustavljen neki lokalni vlak. Prav to je baje dodatno zakrivilo nesrečo, ker so bili delavci s hrbtom obrnjeni proti smeri, od koder ne bi smeli prihajati vlaki. Poleg sodne preiskave je uprava železnic uvedla še svojo, obenem pa sporočila, da je povsem normalno, da vlake preusmerjajo na druge tire. Sindikalne organizacije seveda niso zadovoljne s tako razlago in zahtevajo od sodstva, naj skrbno preveri, če so bile spoštovane vse varnostne norme. RIM - Jutri opolnoči se bo po vsej državi končala volilna kampanja, sobota bo, kot v tradiciji, namenjena razmisleku vo-lilcev, volitve pa bodo samo v nedeljo do 22.ure. Stranke in kandidati so zadnje dneve predvolilnega boja namenili predvsem prepričevanju še neodločenih vo-lilcev in tistih, ki sploh ne nameravajo na volišče. Pred televizijskimi kamerami Fininvestove Canale 5 (moderator En-rico Mentana) sta se sinoči "spopadla" tajnik Demokratične stranke levice Massimo D’Alema in predsednik Nacionalnega zavezništva Gian-franco Fini. Da je treba v nedeljo predvsem poraziti vse bolj agresivno, napadalno in za demokracijo nevarno desnico je prepričana Stranka komuni- stične prenove. Njen predsednik Armando Cossutta je s Firenc, kjer je sodeloval na volilnem shodu, pozval somišljenike, naj pri proporčni izvolitvi poslanske zbornice glasujejo za SKP, v večinskih okrožjih pa kandidate Oljke, s katero so komunisti, kot znano, podpisali volilni sporazum. Cossutta je ponovil znano stališče, da bo SKP tudi v primeru Prodijeve volilne zmage ubrala pot opozicije in da bo podprla morehitno levosredinsko vlado le v primeru, da bodo glasovi komunistov res odločilni. Voditelj Komunistične prenove je prepričan, da bi morebitna zmaga desnice pomenila zelo hud udarec za socialno državo in za sindikalne pridobitve italijanskih delavcev. Cossutta je bil V volilni oddaji Canale 5 sta se sinoči "spopadla" Fini in D'Alema (Telefoto AP) precej kritičen do ministrskega predsednika Lamberta Dinija in do gospodarske ter socialne politike njegove vlade, volilna zmaga Oljke pa bi v vsakem primeru ustvarila pogoje za izboljšanje položaja delavskih in manj premožnih slojev. Dini, ki se kot znano predstavlja na volitvah s svojo samostojno listo, je medtem navdušeno pozdravil torkovo poslanico predsednika republike Scalfara italijanskim sodnikom. Državni poglavar v njej svari sodnike, naj bodo previdni in naj se ne vpletajo v politične ali volilne zdrahe, izreka pa jim solidarnost v zvezi z znanimi napadi iz prejšnjih dni. Scalfaro se očitno nanaša na žolčne in obrekovalne napade proti palermskemu sodnemu zboru, ki je obsodil na strogo zaporno kazen super-policaja Bruna Contrado. Dini pozdravlja Seal-farove uravnovešene in modre besede, noče pa odkrito komentirati znanih polemik o sodstvu, ki so zastrupile itak že zelo napeto volilno kampanjo. Za to nosijo zaslugo predvsem nekatere komponente desničarskega Kartela svoboščin, posebno iz vrst Berlusconijeve stranke "Forza Italia". Umberto Bossi pa je iz dneva v dan vse bolj optimist nad volilnim rezultatom Severne lige-"Senatur" je prepričan, da bodo poslanci in senatorji Severne lige jeziček na tehtnici v novem rimskem parlamentu. F ■ H ■ 1 ■ ■ Prava politika je zame zelo visok in žlathen etični in moralni pojem H I m ■ ■ ■ ■ Prof. Camerini, bi na kratko orisali pomembnejše etape življenske poti, ki vas je peljala skozi vrsto pomembnih profesionalnih uspehov in uglednih priznanj do sedanje kandidature za senatorja? Konec leta 1953 me dočakala sreča, da so mi podelili enoletno štipendijo Mednarodne organizacije za zdravstvo WHO za specializacijo v Londonu, kar je dobesedno preusmerilo tok mojega življenja. Ponudila se mi je izredna priložnost, da sem videl širni svet, da sem živel v tako pomembnem mestu, da sem spoznal veliko različnih ljudi. Ne gre niti pozabiti, da je takrat na italijanskih univerzah vladal absolutni akademski dogmatizem (tudi danes sicer nismo dosti na boljšem...), kar je povzročalo veliko kulturno zaostalost našega zdravstva v primerjavi z anglosaškim sistemom. Akademski dogmatizem je pomenil, da nisi imel pravice do lastnega svo-bodega mišljenja: to, kar je trdil‘gospod profesor’, je bilo pri nas sveto, v Londonu pa sem prvič slišal najmlajšega od asistentov, ki je brez vsake treme dejal svojemu šefu: »I don’t agree with you -ne strinjam se z vami.« Tisto bivanje v Londonu je spremenilo tok mojega življenja, moj pristop do dogajanja tako z vidika kardiološkega znanja kot življenja nasploh. In mi je tudi vcepilo pojem svobode, ki mora obveljati vedno, tudi v svetu znanosti. Na primer v Italiji ne smeš nikoli javno kritizirati svojega prijatelja, v anglosaškem svetu pa pravijo, da so možna najostrejša znanstvena na-sprotstva tudi med prijatelji. Vsekakor sem po prvi zmagal še več mednarodnih štipendij in sicer še tri za specializacijo v Londonu, potem v Stockholmu in v Uppsali, kjer je bila kardiologija že zelo razvita v 50. letih. Tako sem skušal prenesti v Trst tisto, kar sem tam videl in se naučil. Vi ste zasnovali in pra-kično organizirali kardiološki oddelek tržaške bolnišnice. Kako je to šlo? Treba je stopiti korak nazaj, ko je kardiologija ge spadala v okvir splošne intemistike. Prvo specializirano bolnišnico National Hearth Hospital so ustanovili konec prejšnjega stoletja v Londonu in pobudnik, zdravnik, ki je bil večkrat pijan, je veljal za norega, saj je takrat bila prava norost bolnišnica namenjena srčnim bolnikom, za katere niso poznali diagnoze in terapije. Danes pa lahko ugotovi-oro, da je kardiologija nedvomno eno od zdravstvenih specializacij, ki je najbolj napredovalo. Moja mednarodna izkušnja je sovpadala z največjim in najpomembnejšim razmahom kardiološke znanosti in to izkušnjo sem prenesel v tržaško bolnišnico. Tu smo najprej začeli s specializiranim laboratorijem, potem smo pridobili center za intenzivno nego koronarnih obolenj, in končno smo lahko uredili pravi kardiološki oddelek. Medtem so me tudi imenovali za profesorja kardiologije na novi medicinski fakulteti tržaške univerze. Tudi to je bilo po svoje zelo pomembno v mojem življenju, ker sem lahko ohranil stike z mladimi, ki so profesionalno zrasli ob meni in so danes vodilni zdravniški kadri kardiološkega oddelka. Danes je namreč treba v zdravstvu ohraniti osebno profesionalnost, obenem pa uveljaviti skupinsko delo, pri katerem sodeluje vedno več specialistov. Odkrito vam povem, ko sem se odločil za kandidaturo, me je vznemirjalo, kaj bo s kardiološkim oddelkom. O tem sem se na dolgo in široko menil s svojimi sodelavci in sem v njih odkril visoko profesionalnost, ki sem jo sicer že poznal, pa tudi življenjsko in človeško zrelost in sem zato prepričan, da bodo brez mene celo bolj hitro napredovali. Kdaj in zakaj ste se odločili za politično kandidaturo? O vas je sicer že bil govor pred nekaj leti kot o možnem županskem kandidatu, tokrat pa tekmujete za senat. Župansko mesto ni bilo primemo zame, pač pa za menažerja kot je Illy. Tokrat so me povabili in sem pomisilil, da je pač prav, da se javno zavzamem v politiki, predvsem ker se italijanska družba ne razvija tako, kot bi se morala. Ne mislim, da bi lahko bil jaz kak demiurg, vendar je nastopil čas, da se posvetim družbenim problemom. Zakaj nastopam prav pri Oljki, se boste vprašali... To pa vem tudi brez vašega odgovora: bil sem hudo bolan otrok, odkrili ste mi srčno napako, predvsem pa ste se z mano igrah in podih po hodnikih stare bolnišnice za Miklavža in za Božiča 1956: tisti prijazni in prijetni zdravnik ni mogel postati desničar! Ha ha ha, tako se torej že poznava! Lepo, pa ste kar zdravi. Mi gojimo nekatere vrednote, ki morda niso zadnji hit, vendar so pomembne, bistvene in se jim pravi sožitje, strpnost, pozornost do sočloveka. To so vrednote, v katerih se jaz prepoznavam in na katerih sloni Oljka. Na drugi steani pa so ostrina in spopad, neusmiljena konkurenca in divje tržišče, ki mi ne ugajajo. Se prej kot pohtično se torej opredeljujete kulturno. Nedvomno, rekel bi celo etično in moralno. Zame je politika zelo visok in žlathen pojem. Kakšne reakcije ste doživeli, ko ste se odločiti, da boste kandidirati? V profesionalnem krogu so nekateri začetno bili proti tej izbiri, ker so bili zaskrbljeni zame in za oddelek, drugi pa so me takoj podprli, na koncu pa je moja izbira naletela na soglasje vseh sodelavcev. Pri meni doma, če vas lahko zanimajo tudi moje osebne zadeve, so zadnjič v glavnem nasprotovali morebitni kandidaturi za župana, tokrat pa so biti bolj... liberalni so me celo podprti. Med ljudmi sem doživel zelo različne reakcije: eni so zelo zadovoljni, da sem kandidat, in mi čestitajo, drugi pa se čudijo: »Profesor, vi s komunisti!« In vi kako odgovarjate temu očitku? Da smo velika in široka koalicija, v kateri so različne vrednote. Potem so še oni, ki bi hoteli, da bi ostal v bolnišnici. In tem vsakič pojasnim, da je v oddelku nova generacija odličnih zdravnikov. V zadnjih tednih ste se sestali z ljudmi iz najrazličnejših krogov. Kakšen je obračun vseh teh stikov? Moj svet je svet znanosti, kjer mesece in mesece, celo leta preučujete nek problem, potem vas povabijo, da javno poveste svoje mnenje (na primer prav jutri bi moral predavati kolegom kardiološkega društva Slovenije, pa ne bom mogel). Pri politični kandidatmi pa ni tako: mi - mislim na našo ekipo z Bobbiom in Rumizem - se sicer trudimo in pogla- bljamo probleme, vendar to ni znanstveni pristop. Je pa izredna človeška izkušnja, sicer izredno naporna s fizičnega vidika, a nadvse pozitivna. Dana mi je bila edinstvena priložnost, da sem odkril pomemben del Trsta, ki ga nisem poznal in to delno zaradi mojih osebnih pomanjkljivosti, delno pa ker je skrit, ker ni viden v javnosti. Pri tem mislim na primer na življenje v nekaterih mestnih četrtih, kot so Skedenj, Sv. Jakob ali Sv. Ivan, kjer še ni zamrlo skupinsko in družbeno življenje. Odkril sem bogastvo nekaterih skupin: ženskih gibanj, volunterstva, mladih na primer, pa še zlasti slovenskega sveta, vaše manjšine. V nedeljo sem od neke domačinke iz Križa odkril, da je njena babica bila sestra moje babice, česar nisem sploh vedel in tega ne bi nikoli odkril brez kandidature. To mi je bilo v velikansko veselje. Ne vem, kako se bodo iztekle volitve, vem pa, da sem odkril mesto in okolico, ki jih nisem tako dobro poznal, odkril sem ljudi in kraje, v katerih prevladuje izredno veliko pozitivnih kulturnih vrednot, ki jih prepogosto ne poznamo in ki se velikokrat niti medsebojno ne poznajo. Vi ste med drugim častni član slovenskega kardiološkega društva in to iz časov, ko ni bilo v navadi Tržačanov iz »boljših krogov«, da bi voditi stike s sosedi z onstran meje. Začeli smo sodelovati pred 27 ali 28 leti in so Fulvlo Camerini je kandidat Oljke za senat v tržaškem volilnem okrožju nas nekateri pri nas res gledali precej po strani, ker niso cenili naših prizadevanj. Vendar je ta izkušnja bila zelo lepa in uspešna, ker smo vzpostaviti tudi pomembne in trdne prijateljske vezi in ne samo torej na profesionalni ravni. Vi odločno zagovarjate sistem javnega zdravstva proti privatizaciji. Kako pa zavračate očitek, da v javnem zdravstvu razsipavajo finančna sredstva? O tem je treba biti zelo jasni. Javno zdravstvo ne sovpada z razsipavanjem, kot dokazujejo same številke, ki jim ne more nihče oporekati: v Italiji potrosimo za zdravstvo približno 7 odstotkov državnega bruto proizvoda, v Zda - ki je za našo desnico model privatiziranega zdravstva - pa namenjajo zdravstvu skoraj 14 od-stotokov državnega bruto proizvoda, kljub temu pa je pri njih še 35 milijonov ljudi brez vsakršnega zdravstvenega zavarovanja. Ce zaupamo zdravstvo zasebnim zavarovalnicam, bodo sprejele samo mlajše in bolj zdrave, medtem ko bodo odvrnile ostarele, prizadete, šibkejše; revni pa sploh ne bodo mogli kriti visokih stroškov. Zasebne zavarovalnice niso‘hudobne’, da se tako izrazim, preprosto sledijo principu največjega dobička. V Zda zato imajo porodniške centre, ki so najboljši na svetu, obenem pa imajo povprečno stopnjo umrljivosti med novorojenčki, ki je znatno višja od naše. Ne mislim, da je privatizacija hudič, vendar je pri nas nadvse pomembno ohraniti družbeno zavarovanje. Mi smo zato proti vsakemu oženju okvirov javnega zdravstva. Seveda je povsem razumljivo, da je treba odpraviti napake in potrato javnih sredstev, vendar je v Italiji zdravstveni sistem s tega vidika že na poti boljše organizacije, učinkovitosti in ekonomičnosti. Prof. Camerini, še zadnje vprašanje: v nekaj besedah mi orišite razliko med levosredinsko koalicijo Oljke in vašimi nasprotniki? Bistvena razlika je, da mi zagovarjamo zaščito socialnih vrednot, od materinstva do zdravstva, medtem ko so naši nasprotniki zagovarajajo divji liberalizem. To je bistvena razlika med nami. Seveda so še drugi vidiki: vzemite zunanjo politiko, oni so za zapiranje proti našim sosedom, mi pa smo za odpiranje. Tudi to je odraz iste razlike: mi smo za urejene in zaščitene odnose, oni pa so za divji liberizem. Hvala lepa, prof. Camerini. Kot vaš nekdanji pacient vam iz srca želim, da bi biti izvoljeni. Sergij Premru Fulvio Camerini se je rodil v Trstu 20. julija 1925, maturiral je na klasičnem liceju Petrarca, leta 1949 pa diplomiral iz medicine na univerzi v Padovi. Specializiral se je iz kardiologije v Londonu, Stockholmu in Uppsali. Bil je pobudnik kardiološkega oddelka v tržaški bolnišnici, ki se je uveljavil v mednarodnem merilu kot izredno uspešen center za ugotavljanje in zdravljenje srčnih bolezni. Je docent kardiologije na tržaški univerzi. Leta 1986 so mu tržaški kronisti podelili Zlatega sv. Justa, ker je prispeval k ugledu Trsta v svetu. Je član raznih zdravniških akademij in združenj, med drugim tudi častni član slovenskega združenja kardiologov. Sodeluje s številnimi revijami, objavil je več kot 500 znanstvenih člankov in publikacij. Je poročen in oče treh otrok. Njegovo ime se je prvič pojavilo na tržaškem političnem prizorišču kot hipoteza o možnem županskem kandidatu leve sredine za volitve, pri katerih je potem kandidiral in bil izvoljen Riccar-do Illy. GLOSA Kompromis, ki se lahko spremeni v boomerang Prejšnji teden je državni zbor v Ljubljani pooblastil Drnovškovo vlado, da sprejme tako imenovani »španski predlog« in s tem premosti tiste težave, ki so do zdaj zaradi italijanskega veta preprečevale postopno integracijo Slovenije v Evropsko unijo. Tako smo končno zvedeli, v Cem je srž kompromisa: tuji državljani, ki so vsaj tri leta živeli na današnjem slovenskem ozemlju, naj bi imeli pravico do nakupa nepremičnin v Sloveniji še preden ta postane polnopravna Članica EU. Vsa stvar zgleda dokaj nedolžna, pa ni, saj je očitno, da so s tem slovenskemu narodu naložene obveznosti, kakršnih EU ni zahtevala od nobenega drugega kandidata za pridruženo Članstvo. Formula, ki je do sedaj ščitila manjše države pred vdorom preštevilčnih in prebogatih sosedov (na primer Dansko pred nemško naselitvijo na obalah Jutlanda), se je sprevrgla v svoje nasprotje, Čeprav zveni skoraj enako. Trik je v Času glagola »živeti« - v danskem primem mora tujec, državljan EU, imeti vsaj tri leta stalno bivališče na Danskem, da lahko postane lastnik nepremičnine. V slovenskem primeru pa naj bi to pravico imeli vsi tisti, ki so - tudi v preteklosti - živeli na slovenskem ozemlju: to pomeni, vsi avstrijski in nemški pregnanci iz leta 1945 in vsi italijanski ezuli iz obdobja Jože Pirjevec 1945-54. Očitno gre za nadvse grenko pilulo, saj ni mogoče spregledati sporočila, ki je skrito v »španskem predlogu« in ki pač pravi, da so tudi v EU nekatere države in narodi bolj enaki od drugih. Ce sta se slovenska vlada in parlament odločila, da sprejmeta to ponižanje (recimo bobu bob) sta to pac storila iz dvojnega prepričanja: da je integracija v EU gospodarska in politična nujnost, da se ji ni mogoče izogniti in da se nobena juha ne poje tako vroča, kot se skuha. V tej zgodbi je treba namreč misliti tudi na dejstvo, da mora Italija, ki je za vso zagato kriva, na kakšen način ohraniti obraz pred svojim javnim mnenjem in mu dokazati, da njena beseda v Evropi le nekaj zaleže. Ta ugotovitev je najbrž narekovala ameriškim in evropskim diplomatskim krogom, ki jim iz geostrateških in političnih razlogov ni vseeno, kaj se dogaja v našem prostoru, da so pritisnili na Drnovškovo vlado, obenem pa ji tudi ponudili kakšen sladkorček, o katerem zunanji opazovalci pač lahko le ugibamo. A že dejstvo, da se je slovenski državni zbor s tako veliko večino odločil v prid »španskemu predlogu«, priča o zapleteni zakulisni igri, v kateri smo verjetno Slovenci več pridobili kot izgubili. Vprašanje pa je, ali se Evropi, ki je dala svoj pristanek italijanskemu izsiljevanju, ta poteza ne bo sprevrgla v nevaren boomerang. Kajti očitno smo priča precedensu, ki odpira stare rane in postavlja pod vprašaj tisto teritorialno in etnično ureditev naše celine, kakršna se je oblikovala po drugi svetovni vojni. Težko si je namreč predstavljati, zakaj naj bi »španski kompromis« veljal samo v slovenskem primeru, ne pa tudi v češkem in poljskem. Sudetske Nemce in begunce iz Slezije bo pač o nasprotnem nemogoče prepri- VOUTVE / FRANCESCO RUSSO (LJUDSKA STRANKA) »Mladi, kljub težavam, še verjamejo v politiko« Kandidat uživa tudi podporo Slovenske skupnosti TRST - Francesco Russo, kandidat Ljudske stranke za proporčni del poslanske zbornice, je med najmlajšimi, morda pa tudi najmlajši kandidat na nedeljskih volitvah. Star je 27 let, po poklicu je raziskovalec, že nekaj let je aktiven v katoliškem združenju Azione Cattolica, pred kratkim pa je bil izvoljen za vsedržavnega tajnika mladinske organizacije Ljudske stranke. Izbral je politično angažiranost v trenutku, ko se dobršen del mladih oddaljuje od politike in celo razmišlja o bojkotu volitev. Njegovi predvolilni sodelavci so v glavnem mladi (vsi mu pomagajo brezplačno), na shodih in srečanjih raje posluša kot govori, čeprav se nima za mazohista, kot mu očitajo nekateri, ki si ne morejo in tudi ne znajo razlagati, Čemu se mlad človek v teh časih sploh preizkusi v političnem življenju. Russo na svojih volilnih srečanjih posveča pozornost predvsem problemom mladih, ki se soočajo z brezposle-nostjo, a tudi z izzivi nove tehnologije. Z njimi se pogovarja o sociali, a obe- nem tudi o možnostih, ki jih nudi "računalniška plovba" po Internetu. Med mladimi je res opazil naraščajočo odmaknjenost od politike, a tudi veliko željo po spremembah in po novih obrazih, ki jih je predvsem na listah Prodijeve Oljke še kar precej. Mladi predstavnik Ljudske stranke seveda računa na izvolitev v parlament, tudi Ce mu to ne bo uspelo pa je zanj volilna kampanja pomenila že veliko predvsem človeško izkušnjo. Srečal sem se z mladimi, ki kljub vsem težavam verjamejo v preporod Trsta, čeprav mladi niso vedno simbol novosti in odprtosti, nam je dejal Russo. Poglejmo kandidata desničarskega Kartela svoboščin Roberta Menio, ki je anagraf-sko gledano mlad, njegova politična vizija pa je zelo stara in okostenela. Russo (njegova stranka v večinskem delu volitev podpira kandidate Oljke) uživa podporo tudi Slovenske skupnosti, ki je glede tega sklenila dogovor z Ljudsko stranko in z južnotirolsko SVP. V svoj volilni program je vključil tudi skrb za zaščito slovenske manjšine. Francesco Russo (LS) LJUBLJANA / SEMINAR INŠTITUTA ZA NARODNOSTNA VPRAŠANJA Prizadevanja za ratifikacijo listin Sveta Evrope o manjšinah Listini sta predstavila predstavnika EO - Obisk pri Borutu Pahorju LJUBLJANA - Ali bo Slovenija vendarle ratificirala eno ali celo obe listini Sveta Evj-ope o manjšinah? O tem vprašanju je bil govor včeraj na informativnem posvetu o pravnih dokumentih Sveta Evrope za zaščito narodnih manjšin, ki ga je včeraj organiziral v Ljubljani Inštitut za narodnostna vprašanja v sodelovanju z Uradom za narodnosti pri vladi Republike Slovenije. Posvet je uvedla direktorica INV Vera KlopCiC, nakar je direktor Urada Vlade RS za narodnosti Peter Winkler obrazložil stanje manjšin v Sloveniji. Pojasnil je ustavna določila, ki ščitijo madžarsko in italijansko manjšino ter omenjajo tudi Rome ter navedel okvirne postavke manjšinske zaščite v slovenski zakonodaji. V osrednjem delu srečanja pa sta dva predsta- ČEDAD / KANDIDATA OLJKE Bratina in Cescutti gosta Slovencev na Videmskem ČEDAD - »Končno je prišel čas, da se je sestavila koalicija Oljke, ki združuje laično in katoliško demokratično usmerjene stranke in gibanja, ki na določen način predstavljajo tudi hotenja in poglede večinskega dela v Benečiji«. To je na sestanku kandidatov Darka Bratine in Massima Cescuttija s predstavniki slovenskih organizacij na Videmskem poudaril Ado Kont, eden od ustanoviteljev beneške izseljeniške zveze in aktiven član beneške stvarnosti. S tem sta soglašala tudi kandidata. Zastopniki naših organizacij so ju v kulturnem društvu "Ivan Trinko" seznanih z zaskrbljujočim stanjem gospodarstva in nenehnim družbenim nazadovanjem, obravnavali pa so tudi problem priznanja špetrske dvojezične šole ter okvirnega zakona za slovensko narodnostno skupnost in drugo. Massimo Cescutti, pokrajinski tajnik Ljudske stranke in kandidat Oljke za poslansko zbornico v beneškem okrožju, se je zavzel za utrditev duha Alpe-Jadrana, ki ga je treba še posebej izpostaviti v odnosu do Slovenije. Glede zakonskega osnutka za slovensko manjšino je nakazal notrebo po uskladitvi besedil zakonskih predlogov, ki sta ju v parlamentu predstavila Darko Bratina in glasnik LS Diego Carpenedo. Bratina je menil, da je treba izkušnje, ki so jih nabrali Slovenci v Benečiji, vidneje izpostaviti in jih imeti za vzor v preostalem delu zamejstva. Vstop Slovenije v EU bo za Benečijo enkratna priložnost, da se iz gospodar-sko-družbene zaostalosti spremeni v območje, ki bi iz novih razmer črpalo energije za svojo vsesplošno rast. Koordinacija Oljke za Benečijo je v nedeljo v Spetru pripravila javno srečanje z Bratino in Cescuttijem v hotelu Belvedere v Spetru, zaključno srečanje z njima pa bo jutri ob 21. uri v kavami San Marco v Čedadu. (RP) PRIMORSKA / DIJAŠKO OBMEJNO SREČANJE Jutri v Piranu že 24. DOSP Sprejem pri županu - Kulturne dejavnosti in športna srečanja PIRAN - Na Tartinijevem trgu v Piranu bo jutri že 24, Dijaško obmejno srečanje Primorske (-DOSP), ki ga prireja Gimnazija Piran (Na fotografiji prizor z lanskoletnega srečanja v Gorici). Udeleženci srečanja se bodo na Tartinijevem trgu zbrali ob 9. uri, ob 9.30 pa bo slavnostna otvoritev srečanja. Ob 10.30 bo sprejem udeležencev pri županu občine Piran, od 10. do 14. ure pa bodo na sporedu kulturne in športne dejavnosti. Ob 14. uri bo za udeležence kosilo v prostorih OS Piran in Dijaškega doma, srečanje pa se bo zaključilo ob 16.30 v športni dvorani Lucija. Na Gimnaziji Piran bodo potekale kulturne dejavnosti, na sporedu bo okrogla miza, poleg tega pa bo tudi srečanje ravnateljev. Pester pa bo tudi spored športnih srečanj: v košarki se bodo dijaki pomerili v športni dvorani Lucija, v odbojki v telovadnici na stadionu in OS Piran, v tenisu na igriščih Bernardin, orientacijski pohod pa se bo odvijal na progi Fi-esa - Pacug. Prireditelji vabijo udeležence ex-tempora, naj prinesejo risarski pribor s seboj. Udeležence, ki se bodo na jutrijšnje srečanje v Piranu pripeljali z lastnimi avtobusi bodo pričakale dijakinje in dijaki Gimnazije Piran ter jim posredovali vse potrebne informacije; za avtobuse pa bo rezerviran parkirni prostor v Luciji. vnika Sveta Evrope obrazložila obe listini. Predstavnik oddelka za manjšine pri oddelku Sveta Evrope za človekove pravice Frank Steketee je najprej podal kratek zgodovinski oris okoliščin, v katerih je prišlo do odobritve Okvirne konvencije za zaščito narodnih manjšin. Dejal je, da so postala vprašanja manjšin v Evropi aktualna šele po koncu 2. svetovne vojne, vendar pa se dolgo niso izrecno omenjala. Tako je v evropski konvenciji o človekovih pravicah govor samo o preprečevanju diskriminacije glede na jezik, ne da bi se ta postavka nanašala izrecno na manjšine. V zadnjem desetletju pa se je manjšinska problematika pojavljala zelo pogostoma in zadeva jo cela vrsta listin. Steketee je tu izrecno omenil Kopenhagensko listino OVSE iz leta 1990 in Dunajsko deklaracijo Sveta Evrope iz leta 1994. Ti dve listini sta bili predhodnici Okvirne konvencije o zaščiti narodnih manjšin, ki jo je Steketee obrazložil v glavnih obrisih, pri Čemer je še zlasti poudaril pomen dejstva, da se s to listino pravice manjšin obravnavajo v sklopu Človekovih pravic. Gre vsekakor za dokaj splošna določila, pa tudi mednarodni nadzor je dokaj ohlapen. Doslej je to listino podpisalo 32 držav (-med katerimi sta tudi Italija in Slovenija), ratificirale pa so jo samo štiri države: Španija, Slovaška, Madžarska in Romunija. Drugi dokument, Evropsko listino o jezikih regij in manjšin, pa je obrazložil namestnik vodje sekretariata Kongresa lokalnih in regionalnih oblasti pri Svetu Evrope Ulrich Bohner, ki je opozoril, da gre za dokument, ki daje državam Članicam možnost, da pri ratifikaciji izberejo jezike, ki jih nameravajo zaščititi pa tudi raven zaščite. To daje listini dokajšnjo ohlapnost, ji pa obenem omogoča, da standarde zaščite prikrojijo svojim zahtevam in potrebam. Bohner je ob tem dejal, da Slovenija po ocenah Sveta Evrope že ščiti italijansko in madžarsko manjšino v skladu z omenjeno konvencijo. Kljub temu pa Slovenija (prav tako kot Italija) te listine še ni podpisala. Doslej jo je podpisalo samo 14 držav, ratificirale pa tri (Madžarska, Finska in Norveška). Ratifikacijski postopek je v teku ma Nizozemskem, v Avstriji in v Nemčiji. V razpravo so posegli nekateri predstavniki manjšin v Sloveniji, ki pa so svoje posege osredotočili na nekatera aktualna vprašanja, predvsem na predlog zakona o osebnih izkaznicah, s katerim b? ukinili dvojezične osebne izkaznice na narodnostno mšanem ozemlju. S predstavniki notranjega ministrstva, ki so sodelovali na posvetu, so se dogovorili, da bodo to vprašanje reševali na skupnem sestanku. Steketee in Bohner sta včeraj tudi obiskala državni zbor, kjer jo je sprejel predsednik Odbora za mednarodne odnose Borut Pahor, ki je zagotovil, da bo odbor v najkrajšem možnem času obravnaval konvencijo Sveta Evrope z namenom, da Državnemu zboru priporoči njeno ratifikacijo. VOLILNA KAMPANJA / KANDIDATA OLJKE RUMIZ IN CAMERINI ŠOLSTVO / ŠOLA O. ŽUPANČIČA Pozornost za probleme manjšinske ekonomije De/o SDGZ je kandidatoma predstavil Marino Košuta ^sčanje predstavnikov SDGZ s kandidatoma Oljke Rumizom in Camerinijem (f.KROMA) Rumiz in Bratina v Nabrežini Devinsko-nabrežinska koalicija Oljke Prireja danes ob 16.30 srečanje z volilci na Radovicevem kmečkem turizmu v Nabrežini (hišna številka 138/a). Navzoča bosta kandidat za senat Darko Bratina in kandidat za poslansko zbornico Paolo Rumiz. Rumiz in kandidat Oljke za senat v jržaskem okrožju Fulvio Camerini pa se oosta ob 19.45 v Gropadi (zadružni tiom) in ob 20.30 v Trebčah (Ljudski dom) srečala z vzhodnokraskim prebivalstvom. Zaključni shod SKP na Borznem trgu Stranka komunistične prenove bo sklenila svojo volilno kampanjo danes Popoldne ob 18.30 na Borznem trgu. Govorila bosta kandidat za poslansko zbornico Jure Canciani in elan strankinega vsedržavnega vodstva Claudio Grassi. Sledil bo koncert glasbene skupine ”Blues etcetera". Volilna oddaja na TV Koper Slovenski program koprske televizije . bo ob 18.uri gostil v studiu senatorja Darka Bratino (Oljka), kandidata SKP za poslansko zbornico Jureta Cancianija in kandidata Severne lige v obmejnem senatnem okrožju Milana Koglota. Gledalci lahko posredujejo svoja vprašanja kandidatom med 9. in IS.uro na tel. Številko 0038666-271446. Volitve bodo samo v nedeljo Volitve bodo samo v nedeljo. Volišča bodo odprta od 6.30 do 22.ure. Na volišče pridemo z osebnim dokumentom in z volilnim potrdilom. Kdor ga ni dobil na dom, naj ga dvigne na občinskem volilnem uradu. Obvestilo Občane Devin-Nabrežina Uprava Občine Devin-Nabrežina bo poskrbela v nedeljo, 21.aprila v dopoldanskih urah za brezplačni prevoz prizadetih volilcev do volišC, kot predvideva Člen. št. 29 zakona št.104 z dne 5.febmarja 1992. Zato Občina nasproSa zainteresirane volilce, da se javijo na pristojnem občinskem uradu (soba St.5. tel. 6703205 do sobote do 14,ure). Kandidata Oljke za senat Fulvio Camerini in za poslansko zbornico Paolo Rumiz sta se vCeraj srečala z voditelji Slovenskega deželnega gospodarskega združenja in s predsedniki oziroma predstavniki sekcije osrednje manjšinske gospodarske organizacije. Kandidatoma je izrekel dobrodošlico podpredsednik SDGZ Marino Košuta, ki jim je predstavil razvejano delovanje združenja in tudi pričakovanja ter probleme slovenskih gospodarstvenikov. Srečanja se je udeležil tudi tajnik Kmečke zveze Edi Bukavec. Košuta je opozoril na pomanjkanje enotne in jasne strategije za razvoj Trsta, zato SDGZ pričakuje od kandidatov Oljke, da se bodo v primeru izvolitve zavzemali za odprto in prijazno vizijo tržaške stvarnosti. Rumiz je poudaril, da se leva sredina, z razliko od desnice, zavzema za jasna pravila, ki bi preprečevala velikim ribam, da požirajo majhne ribe. Camerini pa je izrazil prepričanje, da desnica namerno noCe rešiti nekaterih problemov. Jasen primer tega je, kako nekateri Se vedno demagoško izkoriščajo takoimenova-no istrsko vprašanje. Prijateljsko srečanje, na katerem je tekla beseda o aktualnih in gospodarskih vprašanjih, se je končalo z iskrenim voščilom Rumizu in Came-riniju, da bi bila v nedeljo izvoljena v parlament. Po obisku na SDGZ je bilo širše srečanje s slovenskimi volilci na Stadionu 1. maj. Opismenjevanje v naših razredih O težavah opismenjevanja v jezikovno mešanih razredih je govorila Sonja Klanjšček Predavanje Sonje Klanjšček na šoli Otona Zupančiča (Foto KROMA) Opismenjevanje v jezikovno mešanem razredu je bil naslov Četrtega predavanja iz niza sreCanj v okviru načrta Starši, ki so ga priredili včeraj na osno-' vni šoli Otona Župančiča pri Sv. Ivanu. O temi, ki postaja na naših šolah iz leta v leto bolj aktualna, je spregovorila učiteljica Sonja Klanjšček. S tem vprašanjem se je seznanila pred leti, ko je sodelovala z deželnim zavodom IRRSAE pri pripravljanju tečajev za uvajanje novih uCnih načrtov v osnovno solo. Predavateljica je poudarila, da se je raven znanja slovenščine pri osnovno: Solcih v zadnjih desetih letih občutno spremenila. V slovenske Sole se je vpisalo mnogo otrok iz mešanih zakonov in tudi iz povsem italijanskih družin. Raziskava o rodovnikih družin je pokazala, da je šlo za primere deasimilacije: otroci so imeli po enega ali tudi po dva prednika, ki so bili Slovenci. Ob vpisu nekateri sploh niso znali besedice slovenščine. To je izzvalo pri vrsti učiteljev nekakšen odpor, ker so se bali, da bi raven znanja slovenščine v razredu padla. Drugi so si prizadevali, da bi se ti otroci Cimprej naučili slovenščino. Težav je bilo seveda veliko. Učno osebje se je znašlo pred novim proble- mom, poučevanje jezika je moralo prilagoditi razredni stvarnosti, v kateri je italijanščina počasi spodrivala slovenščino. V razredih, v katerih so posvetili opismenjevanju posebno pozornost (na primer s tem, da so sprotno poučevali slovensko in italijansko abecedo) in so otroke pravilno motivirali, uspehi niso izostali. Učiteljica KlanjšCkova je opozorila, da jezik ni le pogovorno sredstvo; je del osebnosti, del človekovega emocionalnega sveta, kar pomeni, da ga je treba približati otroku s prijetnostjo, s toplino. Pri tem je odločilnega pomena povezovanje med starši in učitelji. Starši morajo posvetiti jezikovni vzgoji otrok veliko pozornost. Kako? Tako, da mu sledijo pri pisanju nalog, da mu zvečer preberejo pravljico, da si skupno z otrokom ogledajo videokaseto v slovenščini. Ce se otrokovo znanje ne bo takoj izboljšalo, ne gre obupati. Treba je vztrajati in Se vztrajati. Po enem letu stalnega dela z otrokom bodo opazili, da je otrok menjal govorno navado. Cimprej bodo starši zaceli, tem hitrejši in učinkovitejši bo rezultat njihovega prizadevanja. Otrok se bo naučil lepo govoriti slovensko. VISOKA HITROST / ŽELEZNICE MALA ČRNA KRONIKA Včeraj podpis sporazuma Ustanovljeno je bilo koordinacijsko tajništvo Včeraj je bil v Rin okvirni sporazum z °v v Furlaniji Julijs drugim predvidi le proge visoke hitri etkami in Trstom. 2 včerajšnjim pod ^e8a sporazuma je t elena luč za izvajar igrama o investic ^■23i milijard lir, ki; ooao pn ^ajSem času; raCu ti investicij z: vkl]ucen v finanen Okvirni spora Vaie, poverjena r ritih železnic Lc 6 niške družbe ^za, tržaški žup Predsednik Dežel in deželni odbornik za prevoze Giorgio Matassi. Sporazum predvideva realizacijo funkcionalne in tarifame integracije ter integracije urnikov med javnimi kombiniranimi prevozi; poleg tega postavlja temelje za pripravo osnutka služnostne pogodbe z Državnimi železnicami za deželne železniške prevoze. Na osnovi okvirnega sporazuma bo začela delovati služba v pravilnih presledkih za povezavo štirih pokrajinskih glavnih mest dežele; razvili se bodo tudi blagovni prevozi -s prilagoditvijo tradicionalnih in veCmodalnih prevozov- tudi v zvezi z okrepitvijo Cemnjan-ske ranžirne postaje. Na sestanku je bilo tudi sklenjeno, da bo ustanovljeno tajništvo za koordinacijo sporazuma; skrbelo bo za načrtovanja, sestavljali pa ga bodo podpisniki sporazuma. Poverjeni upravitelj TAV Kreole Incalza pa je predvsem podčrtal, da je treba hitro okrepiti os med Pijemontom, Lombardijo, Venetom in Furlanijo Julijsko krajino, kjer se osredotoča 67 odsto italijanskega in 20 odsto evropskega prometa. V majdlikah je skrival zlato Odkrili so ga no mejnem prehodu pri Lazaretu Finančni stražniki so vCeraj na mejnem prehodu pri Lazaretu odkrili v avtomobilu 34-letnega italijanskega državljana, imena katerega niso sporočili, za skoraj pol kilograma zlatih predmetov, ki so bili skriti, zaviti v papir, v nekaj majolikah. V notranjosti vozila je moški imel tudi nož. Oboje so zaplenili. Moški se je izgovarjal, ceš da je ljubitelj antikvariata in je pobral majolike v neposredni bližini nekega zabojnika za odpadke v Portorožu. Stražniki mu niso verjeli in so ga prijavili sodstvu zaradi tihotapljenja zlata in nedovoljene posesti noža. »Pretihotapil« je sedmerico iz nekdanje Jugoslavije Nabrežinski karabinjerji so na hitri cesti pri Stivanu vCeraj zarana ustavili dostavno vozilo, ki ga je upravljal Davor Desanti iz Maribora in v katerem se je peljalo sedem ljudi iz nekdanje Jugoslavije, med katerimi sta bila tudi Zenska in otrok. Desanti naj bi beguncem pomagal, da so ilegalno prestopili slovensko-itali-jansko mejo. Karabinjerji so mu zaplenili 400 mark, po vsej verje- tnosti »plačilo« za njegovo pomoč. Državljane nekdanje Jugoslavije so izgnali iz Italije, Desanti j a pa prijavili sodiSCu. Ukradel je avto in ostal brez bencina Karabinjerska izvidnica je v noči na sredo na Drevoredu D’Annunzio zasačila moškega, ki je skušal s (seveda zaprte) bencinske Črpalke tankati bencin v fiat 500. Karabinjerji so takoj posegli, in ugotovili, da je bil avto ukraden. 31-letni Roberto Gian-notta, tako je moškemu, ki je že imel opravka s pravico, ime, je imel torej dvakrat smolo: ukradel je vozilo brez bencina, ko pa ga je skušal protizakonito tankati, so ga zahopsali... Zamikala so jo oblačila V torek dopoldne je 19-letna Beograjčanka Nicolle Šuster vstopila v trgovino konfekcije Planet na Goldonijevem trgu, hotela pa je izstopiti z oblačili, ne da bi jih plačala. Lastnik jo je ustavil in poklical karabinjerje, ki so jo prijavili sodniku zaradi poskusa tatvine. NOVICE Roberto Prioglio bo še naprej vodil špediterje Na obenem zboru združenja špediterjev tržaške luke in dežele FJk Aspt-Astra so predsedniško mesto spet zaupali Robertu Priogliu, podpredsedniški mesti pa Francu Gropaizu in Giorgiu Valenzinu. V novem vodstvu so poleg Prioglia Se Giuseppe Bara-gona, Franco Camellini, Franco Pecorari, France-sco Slocovich, Sergio Squeri, Andrea Villa in Edo-ardo Vodopivec. Revizorji so Enrico Bavazzano, Alfredo Nemez in Bruno Rovari (suplenta Boris Crapesi in Dario Tuta), Člani razsodišča pa Luciano Marchi, Michele De Nicolo in Caralambo Sofiano-pulo (suplenta Sergio Fasano in Gianffanco Papini). Važno obvestilo patronata IncaCgil ■Državni zakonski odlok št. 195 z dne 12. aprila 1.1. rešuje nekatere hude probleme v zvezi z upokojitvijo, ki jih je povzročila reforma skrbstvenega sistema. Prvi Člen (1. odstavek) doloCa, da imajo pravico do upokojitve zaradi izpolnitve službene dobe že 1. januarja 1996 vsi, ki so dobili pravico do prostovoljnega vplačevanja prispevkov pred 28. septembrom 1994 in izpolnili prispevne pogoje do 31. decembra 1995. Po drugi strani pa bo vsem, ki so bili poslani v režim redne mobilnosti, a ga zaradi zakonskih sprememb ne bi smeli več uživati oziroma ne bi smeli že zdaj imeti pravice do starostne pokojnine, spet priznana odškodnina za mobilnost vse dotlej, dokler ne bodo izpolnili vseh pogojev za popolno prispevno dobo ali starostno upokojitev. Za podrobnejša pojasnila naj se interesenti nemudoma obrnejo na patronat Inca-Cgil, kajti veljavnost dekreta bo nepreklicno zapadla 15. maja. SLOVENSKI KLUB / PREDSTAVITEV KNJIGE ONKRAJ GROBA Srečanje z najstarejšo slovensko pisateljico Nada Kraigher je zelo živahna in presenetljivo duhovita. Nada Kraigher (Foto KROMA), najstarejša slovenska pisateljica, po rodu Tržačanka, je za svoje zadnje delo izbrala nekoliko neobičajen pripovedni pristop: bralcu namreč spregovori z »Onkraj groba«. Tako se glasi tudi naslov dela, ki je predsi-noCnjim na torkovem veCeru v Gregorčičevi dvorani doživelo svojo krstno predstavitev v našem mestu. Se posebno doživetje je ob prejemu tako zanimivega in svojevrstnega leposlovnega dela bilo srečanje s pisateljico, 85-le-tno živahno in presenetljivo duhovito žensko, ki je v svojih dosedanjih 17 izdanih delih izbrala kot književno snov prav svoje bogato in razgibano življenje. ' Torkov veCer so tokrat poleg Slovenskega kluba priredili tudi Tržaška, NSK, Generalni konzulat Republike Slovenije in pa ljubljansko društvo Kraški krog, ki je delo Nade Kraigher tudi izdalo. O namenih in načrtih tega sorazmerno mladega slovenskega društva je uvodoma spregovoril Bojan Sedmak, sicer po rodu doma iz Križa. Da je prišlo do takega založniškega naCrta, je prispevalo predvsem prepričanje o potrebi po vrednotenju Krasa v širokem pomenu besede. Ker je »sredstvo« tega prizadevanja lahko tudi leposlovna besedna zvrst, je bila izdaja in nato pred-tavitev knjige Onkraj groba tudi dejanje nekoliko globljega kulturnega pomena. Na Univerzi seminar departmaja antičnih ved V veliki dvorani pedagoške fakultete v Ul. Tigor 22 se bo danes zaCel tridnevni III. mednarodni seminar o znanstveni literaturi ter grški in latinski tehniki, ki ga prireja departma antičnih ved s Tržaške univerze. Uradno odprtje seminarja bo ob 9. uri s pozdravnimi nagovori rektorja prof. Giacoma Borrusa, ravnateljev pedagoške in filozofske fakultete in prirediteljev. V treh dneh bodo na dopoldanskih in popoldanskih zasedanjih predavali številni strokovnjaki in profesorji z italijanskih in tujih univerz; v znanstvenem odboru seminarja so profesorji Filippo Cas-sola, Ubaldo Pizzani, Sergio Sconocchia in Lucio Toneatto. Seminar bo v soboto ob 12.45 sklenil profesor Filippo Cassola. O življenju in ustvarjanju Nade Kraigher je spregovorila Bogomila Kravos. Poudarila je vrednost drobne knjige, v kateri so brez sočutja ali opravičevanja opisani nekateri izmed važnejših trenutkov pisateljičinega življenja. ObraCun »opravljene« življenjske poti pa bogati še posebej izpostavljena duhovna razsežnost, v kateri pisateljica razmišlja o svojem odnosu do sveta. Od spomina na otroška leta do mladostniških doživetij, od »tesnega« bivanjsek-ga prostora v rodnem Trstu do spoznavanja sveta Cez mejo in odkrivanja novih obzorij, bivanjskih in človeških. Njeno stalno iskanje nečesa novega, želja po sa-mouveljavitvi, nepote-šenost in obenem radost spremljajo Čedalje bogatejšo življenjsko pot. Po mnenju Bogomile Kravos je Nada Kraigher portret tržaške Slovenke, ki jo oblikujejo odločnost, popolna neobremenjenost in samozavest. Ob prisrčni zahvali za tako polnoštevilen in pozoren sprejem, je Nada Kraigher sama spregovorila o sebi, o svojem sicer kratkotrajnem bivanju v Trstu, o svojih pisateljskih začetkih, ko je prva knjiga nastala pravzaprav slučajno, po nekakšnem »naročilu« slavnejšega Borisa Pahorja. Leta 1963 se je zaCela njena ustvarjalna pot, ki se ob izvirnih delih razvija še z mnogimi prevodi iz tujih jezikov. Damiana Ota VČERAJ / DVA SESTANKA S TRGOVCI IN OBRTNIKI Zadnja beseda strokovnjakom Interese trgovcev, obrtnikov in drugih meščanov bodo uskladili občinski tehniki Dobre tri tedne pq sporazumu med tržaškimi upravitelji in večinsko organizacijo trgovcev v zvezi z delno prilagoditvijo občinskih protionesnaževal-nih ukrepov potrebam trgovcev in obrtnikov v osrednjih predelih mesta, kjer v tednu ne smejo voziti avtomobili brez katalizatorja, sta bila vCeraj pomembna sestanka, katerima bo sledil v ponedeljek še eden in verjetno odločilen. Takšna je vsaj želja velike večine meščanov, ki so siti strupenih izpušnih plinov in divjega parkiranja vozil, kajti še zmeraj se lahko zgodi, da bo tako imenovano trdo jedro protestnikov -ožje skupine prodajaln in obrtnih delavnic - spet pokazalo zobe. Dopoldne so se na županstvu sešli z vsemi pristojnimi odborniki predstavniki Confcommercia, Confesercentija, Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, ACEPE-ja, samostojne Asso-ciazione autonoma dei commercianti, obrtne zveze CNA in Confartigianata, popoldne pa je bilo na pobudo Trgovinske zbornice in sporazumno z mestno vlado (za zaprtimi vrati) podobno srečanje z odborniki, ki so se ga udele-žili zastopniki neuradnih združb obrtnikov in trgovcev (konzorcijev ipd-)’ velike distribucije in spontanih skupij1 civilne družbe iz raznih mestnih četrti, a tudi glasnik Pokrajine. V obeh primerih je šlo za izmenjavo mnenj o tem, kako privabiti v mesto goste izza meje, pa naj bodo to kupcl ali turisti, z večjezičnimi smerokazi Uj opozorili, kako reklamno ovrednotit' tukajšnje zanimivosti, kako mesto z zelenicami in drugim tako urediti, da bo prijaznejše za vse, itd. V poštev so vzeli tudi sklep deželnega odbora o vključitvi Trsta med izrazito turistične kraje v Furlaniji-Julijski krajini, kar naj bi °o začetka marca do konca novembra z drugačnimi urniki trgovin omogočil0 lagodnejše nakupe. V ponedeljek dopoldne bo še en takšen sestanek, ki pa se ga bodo poleg trgovcev in obrtnikov udeležili občinski tehniki, torej strokovnjaki, in konkretno razrešili vse navedene probleme za uravnovešen preporod mesta in dejavnosti v njem. TURISTIČNA KARTA / KONEC TEDNA V TRSTU Vrsta ugodnosti za turiste Pobuda je v prejšnjih petih izvedbah obrodila lep uspeh Vsem, ki bodo prebili konec tedna v Trstu v dvoposteljni sobi (najmanj dve nočitvi) - z obvezno rezervacijo preko turistične agencije ali neposredno v hotelu - bo na voljo karta »T For You - Konec tedna v Trstu«; karta bo gostom nudila dogovorjene ugodne cene v hotelih, restavracijah, tradicionalnih bifejih, tipičnih osmi-cah in kraških gostilnah; nudila bo popuste v tipičnih zgodovinskih kavarnah, včlanjenih trgovinah, kopališčih, gledališčih, ogled Zaliva s čolnom in brezplačen ogled tržaškega Krasa z vodiči-naravo- slovci, ogled mesta s turističnim vodičem, vstop v občinske muzeje in v konjsko dirkališče. Paket turističnih ponudb so tudi letos, že šestič zapored, pripravile Trgovinska zbornica. Podjetje za turistično promocijo in PromoTrieste, njeni predstavniki pa so na včerajšnji tiskovni konferenci predvsem podčrtali, da je pobuda v preteklih letih zabeležila dober uspeh, saj jo v nekaterih drugih mestih že posnemajo. Predsednik TZ Adalberto Donaggio, predsednik PromoTrieste Giulio Staffieri in direktor Podjetja za turistično promocijo Paolo De Gavardo pa so predvsem poudarili, da se je karte v lanski turistični sezoni poslužilo preko 5000 turistov, v letošnjih prvih treh mesecih pa se je število gostov v mestu že povečalo za 4, 5 odsto v primerjavi z enakim lanskim obdobjem. Gostom, ki bodo obiskali Trst, bo na voljo tudi zgibanka v' šestih jezikih (tudi v slovenskem) z vsemi podatki o raznih prireditvah in s koristnimi naslovi in urniki raznih pobud, ki se bodo v mestu zvrstile med letošnjo turistično sezono. PROSEK / DRUŠTVENA GOSTILNA Proračun odobren, odbor pa morajo še izvoliti Člani Društvene gostilne Prosek so imeli prejšnji teden redni občni zbor, na katerem pa niso izčrpali vseh točk dnevnega reda. Soglasno so odobrili obračun poslovnega leta 1995, zataknilo pa se je pri volitvah za upravni in nadzorni odbor. Občni zbor je o tvoril predsednik društva Dario Rupel, ki je med drugim podčrtal, da se je prodaja vina v zadnjem obdobju nekoliko povečala, kar je razveseljivo, če Upoštevamo občutno gospodarsko krizo. Odbor si je prizadeval, da je postal gostinski obrat bolj funkcionalne in za njegovo reklamizacijo. Rupel je tudi poudaril plodno sodelovanje z gostilničarjema in jima zaželel še mnogo uspehov. Izčrpno poročilo o premoženjskem stanju je podal blagajnik Silvester Umek. Društvo je zaključilo poslovno leto z rahlim dobičkom. Predse- dnik nadzornega odbora Just Fabjan je v svojem poročilu omenil, da je bilo stanje blagajne in knjigovodstva v najboljšem redu in zato je pozval člane, da odobrijo obračun, kar so tudi storili z dviganjem rok. Pri volitvah upravnega in nadzornega odbora pa se je zataknilo. Predložena ni bila nobena kandidatna lista in ker se med prisotnimi se ni odzvalo dovolj kandidatov, so po živahni razpravi volitve preložili na torek, 23. aprila, medtem pa bo skušal upravni odbo pripraviti kandidatno listo. Upamo, da bo proseškim društvenikom uspelo v tem Času premostiti težave, saj dobre volje ni manjkalo in zato mislimo, da bo v torek Društvena gostilna imela nov upravni in nadzorni odbor, ki bosta nadaljevala z delom v oblikah, ki jih zahtevajo današnje nove razmere in potrebe, (b.r.) DELO / CONFCOMMERCIO-SINDIKATI Včeraj sklenili dogovor o trgovskem vajeništvu Deželna vodstva trgovske zveze Confcommer-cio ter sindikatov trgovskih uslužbencev iz sklopa Cgil, Cisl in Uil so sklenila dogovor o ponovnem ovrednotenju vaje-ništva. Gre za pomembno novost, saj bodo v okviru delovne pogodbe oblikovali zanimive poklicne profile in jih ustrezno zaščitili, tako na primer, četudi v omejenem merilu, v slučaju bolezni. Prvi državni zakon o vajeništvu je bil izdan še leta 1955, v teh veC kot 40 letih pa je prišlo na trgu dela do takšnih sprememb, da ni več aktualen. Zdaj mladi dalj časa študirajo, na voljo imajo tudi zavode za poklicno usposabljanje, a ravno obiskovalcem le-teh bi prišlo vajeništvo prav, da se izurijo v triletni praksi, preden zavzamejo odgovorno delovno mesto. Trgovci bodo imeli na ta račun posebne olajšave. Pekarne odprte tudi v nedeljo? Deželni svet bo te dni obravnaval zakonski osnutek o raztegnitvi pekarske dejavnosti na vseh sedem dni v tednu. Peki so vzrojili, češ da jim tega nihče ne more vsiliti, odbornik za obrt Lodovico So-nego pa jim je odgovoril, da tega tudi nihče ne mara. »Sam deželni predsednik pekov Edvino Jerian priznava nujo po nedeljski peki tam, kjer je veliko turistov,« je dodal, »zato bomo zadevo rešili v vsestransko korist in nikogar prikrajšali za tedenski počitek.« Slovo od kapitana Zorka Tavčarja V soboto so se v Trstu in potem v Piranu, kjer so ga p0" kopah, svojci, prijatelji in znanci poslednjič poslovili od Zorka Tavčarja, kapitana dolge plovbe in zavednega Slovenca. Pokojnik se je rodil 4. septembra 1910 v Dutovljah v številni in napredno usmerjeni družini, ki se je kmalu p° prihodu Italije v te kraje in z začetkom fašističnega nasilja odselila v Ljubljano. Mah Zorko je v slovenski prestolnic' dokončal osnovno šolo in obiskoval realko, a se je še pr®0 maturo odločil za poklic pomorščaka, saj ga je morje pritegovalo že od zgodnjih otroških let. Na pomorskih šolan in akademijah se je šolal v Bakru pa v Kotorju in Dubrovniku in nazadnje po večkratnih selitvah dokončal v Kotorju v Cmi Gori, kjer je tudi opravil izpit za kapitana dolge plovbe na trgovskih ladjah raznih jugoslovanskih družb in pod raznimi zastavami. Kot je sam povedal v razgovoru za Primorski dnevnik pred dvema letoma, je p1' vo potovanje opravil leta 1928 kot kadet na progi RottoJ' dam-Rio de Janeiro. Trajalo je kar 28 dni. Cas druge svetovne vojne ga je zalotil na Daljne"1 vzhodu, kjer je tudi doživel svoja najbolj dramamatiči'3 leta. Natanko 11. aprila 1943 je z ladjo »Redna« regis®" rano na Sušaku, kateri je poveljeval in ki je za zaveznik" prevažala minerale, pred avstralsko celino zadel japonski torpedo in ladja se je v nekaj sekundah potopila. Od vse posadke se jih je rešilo samo deset, Zorko pa se je imel zahvaliti le svoji prisebnosh, da je ostal na gladini in da s° ga pozneje skupaj z ostalimi brodolomci reših. Takrat ]e izgubil tudi svojega najvecjega prijatelja in sošolca Pold"' ta Juga, katerega se je pogosto spominjal še vsa leta svojega življenja. Kljub temu, da je med vojno doživel na morju še več kritičnih trenutkov, je ostal zvest svojemu poklicu kapitana dolge plovbe do konca vojne, po njej pa sB je vrnil v osvobojeno Jugoslavijo in seveda na svojo rodno Primorsko, navdušen nad dejstvom, da je tudi Sloveni) dobila svoje morsko okno v svet in s tem postala ob p°, dalpski tudi pomorska država. Na morske širjave se m hotel veC vmih, dovolj mu je bilo hudih izkušenj, paC Pa je že leta 1947 v Piranu ustanovil prvo slovensko pomol sko agencijo AGMARIT, ki jo je pozneje prevzela druZbs Splošna plovba-Piran, po vrnitvi v Trst pa je tu leta 19" ustanovil pomorsko družbo Mediterranea, ki se je kljUD oviram s strani takratnih oblasti, kmalu razvila v nadvse uspešno in pomembno podjetje v slovenskih rokah, saj s° ob njem kot gospodarju tudi vsi uslužbenci bili izklju®10 Slovenci. , Pomorsko servisno družbo Mediterranea je vodil u upokojitve pred kakimi petnajstimi leh, toda družba je h1 di potem ostala v slovenskih rokah in uspešno kljubovat konkurenci in še kljubuje kljub mnogim kriznim oboo bjem. , Zorko Tavčar je do konca svojega življenja ostal člov veselega značaja, pomorstvo pa je vseskozi ostalo del n) govega življenja, če ne drugače pa v spominih na mia dinamična kadetska leta, pa na avanture in vsakovrstnjj doživetja na svetovnih oceanih in eksotičnih deželah-vsem tem je znal pripovedovati z izrednim smislom za humor, pa tudi realizmom bogatih življenjskih izkušenj-Znal je uživati življenje, a ga je znal tudi ceniti z delovn vztajnostjo in podjetnostjo. Bil je tudi do zadnjega zavz za usodo naše manjšinske skupnosti v Italiji, za katere s med drugo svetovno vojno njegov brat v Bosni in sestra,_ zadnjih dneh vojne v Trnovskem gozdu, padla kot pam zanska borca. Naj mu bo miren počitek. _ 1 Jože Koren DOSEŽEK RAJONSKEGA SVETA Lesene klopi in nove mize na šentjakobskem trgu Šentjakobski trg (Foto KROMA) je dobil drugačen, lepši videz. Prav te dni so na njem postavili veC kot dvajset lesenih klopi, na katere se bodo lahko vsedali domačini, namesto na kamnitih klopi, ki so bile do sedaj na trgu. Poleg omenjenih klopi, so na trg postavih tudi štiri mize s svojimi klopmi, ki bodo omogočale domačinom, da se ustavijo na primer ob klepetu, ali pa igranju kart, branju Časopisov, ah drugih družabnih prireditvah. Za vse te novosti, ki spremljajo tudi obnovitvena dela na domači cerkvi, ima zasluge sedanja občinska uprava, ah še bolje rečeno šentjakobski rajonski svet, ki se je vedno boril za lep in funkcionalen izgled tega predela tržaškega mesta, ki je bilo vCasih glavno bivališče delavcev in njihovih družin v raznih ladjedelnicah, vedno pa tudi sedež bogate dejavnosti slovenskih društev, zborov in drugih ustanov. Po telefonu smo se pogovorili z Borisom Slamo, ki je Član šentjakobskega rajonskega sveta in ki nam je izrazil svoje zadovoljstvo nad novostmi, ki so jih uvedli na šentjakobskem trgu. »Imamo pa v naCrtu še druga dela« je povedal. »Mislimo odstraniti s trga stara drevesa in na njihovo mesto vsaditi nova. Da bo izgled trga še lepši, bomo poskrbeli tudi za druge nasade, kar vse bo spremenilo videz trga in pripomoglo, da se bodo dma-tini na njem dobro počutili in bili veseli njegovega lepšega izgleda«. Neva Lukeš VCERAJ-DANES GLASBENA MATICA TRST Koncertna abonmajska sezona 95/96 Danes, 18. t. m., ob 20.30 v stolnici sv. Justa v Trstu MILKO BIZJAK, orgle SIMONA SLOKAR, violončelo Na sporedu: VValther, Vivaldi, Stanley, Bizjak TRŽAŠKA KNJIGARNA, ZALOŽBA DEVIN IZ TRSTA in ZALOŽBA LIPA IZ KOPRA vabijo danes, 18. t. m., ob 17.30 v Tržaško knjigarno na veCer TEMNE SOBE NA PRAZNEM POMOLU na katerem bodo predstavili zadnji prozni deli tržaškega pisatelja DUŠANA JELINČIČA, in sicer roman TEMA NA POMOLU in zbirko novel PRAZNE SOBE. VeCer bodo osvetlili literarna kritika Janez PovSe in Igor Škamperle, napovedovalka Loredana Gec, ki bo brala nekaj odlomkov, in avtor sam ter seveda vsi tisti, ki bodo prišli z zvrhano mero svetlobe in dobre volje. KD I. GRUDEN gostuje gledališče T. GODEC iz Bohinjske Bistrice in vabi k ogledu vesele igre v petih dejanjih TROB BREZ ZVONCEV Janez Jelen - Lovrenc Strgar Predstava bo v domu A. Sirk v Križu v soboto, 20. t. m., ob 20.30. Vljudno vabljeni vsi ljubitelji gledališke umetnosti! SLOVENSKI DEŽELNI ZAVOD ZA POKLICNO IZOBRAŽEVANJE TRST - GORICA prireja še sledeče teCaje: * Zunanja trgovina (za vmesne kadre v podjetju) - 50 ur * varnost in higiena na delu- 20 ur * Podjetniško usposabljanje - 40 ur * Marketing v zunanji trgovini - 20 ur * Srbščina za poslovno uporabo - 50 ur * Retorika oz. javno nastopanje - 40 tu- Vpisovanje in ostale informacije najkasneje do 20. aprila 1.1. v tajništvu Zavoda v Trstu. Ul. Ginnastica 72, tel. st. 560300. Danes, ČETRTEK, 18. aprila 1996 POLJANA Sonce vzide ob 6.14 in zatone ob 19.55 - Dolžina dneva 13.41 - Luna vzide ob 6.34 in zatone ob 20.39. Jutri, PETEK, 19. aprila 1996 LEVIN VREME VČERAJ OB 12. URI: temperatura zraka 12,7 stopinje, zračni tlak 1016,3 mb narašča, brezvetrje, vlaga 62-odstotna, nebo jasno, morje skoraj mirno, temperatura morja 10,5 stopinje. ROJSTVA IN SMRTI RODILI SO SE: Simone Capponi, Marta Parovel, Stefano Poletti, Raffaele Alocca, Luca Sartori, Bea-trice Nadalin, Annalina Gatti, Alessandro Tonetto. UMRLI SO: 86-letna Maria Pulin, 91-letni Antonio Penko, 64-letna Bruna Gi-raldi, 84-letna Giuseppina Nardin, 86-letni Giuseppe Benvenuto, 79-letna Stefa-nia Adam, 84-letna Roma Scodellaro, 88-letni Bruno Almann. fT LEKARNE Od PONEDELJKA, 15., do SOBOTE, 20. aprila 1996 Normalen urnik lekarn Od 8.30 do 13.00 in od 16.00 do 19.30 Lekarne odprte od 13.00 do 16.00 Ul. Rossetti 33 (tel. 633080), Ul. L. Stock 9 -Rojan (tel. 414304). OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel.213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. Lekarne odprte od 19.30 do 20.30 Ul. Rossetti 33, Ul. L. Stock 9 (Rojan), Borzni trg OPČINE - Trg Monte Re 3/2 (tel. 213718) - samo po telefonu za najnujnejše primere. NOČNA SLUŽBA Lekarna odprta od 20.30 do 8.30 Borzni trg 12 (tel. 367967). Za dostavljanje zdravil na dom tel. 350505 - TELEVITA Urad za informacije KZE-USL - tel. 573012. Urad za informacije KZE deluje od ponedeljka do petka od 8. do 13. ure. -tel. 573012. Zdravstvena dežurna služba NoCna služba od 20. do 8. ure, tel. 118, predpraznična od 14. do 20. ure in praznična od 8. do 20. ure. Hitra pomoč tel. 118. Telefonska centrala KZE-USL: 399-1111. KINO ARISTON - Dvorana rezervirana. Jutri:. 21.00 »Jack Frusciante e uscito dal gruppo«, r. Enza Ne-groni, Violante Placido, Stefano Accorsi; 22.45 »Les roseaux sauvages -L’eta acerba«, r. Andre Pe-chine. EXCELSIOR - 17.00, 18.45, 20.30, 22.15 »Toy Story«, prod. Walt Disney. EXCELSIOR AZZURRA - 17.50, 19.55, 22.00 »Via da Las Vegas«, i. Nicholas Gage. AMBASCIATORI 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »lo ballo da sola«, r. Bernardo Bertolucci, i. Jeremy Irons. NAZIONALE 1 - 16.00, 18.00, 20.05, 22.15 »Copy-cat - Omicidi in serie«, i. Sigourney Weawer, Holly Hunter. NAZIONALE 2 - 16.00, 18.50, 21.45 »Brave Heart -Cuore impavido«, r.-i. Mel Gibson. NAZIONALE 3 - 16.15, 18.15, 20.15, 22.15 »City Hall«, i. Al Pacino, Bridget Fonda. NAZIONALE 4 - 16.30, 18.20, 20.15, 22.15 »Domini senza donne«, i. Gian-marco Tognazzi, Alessandro Gassman. MIGNON - 16.00 - 22.00 »La p orno storia di Al Ca-pone«, porn., prepovedan mladini pod 18. letom. CAPITOL - 17.30, 21.00 »Casino«, r. Martin Scorse-se, i. Sharon Stone, Robert De Niro, Joe Pešci, porepo-vedan mladini pod 14. letom. ALCIONE - 18.30, 20.15, 22.-15 »Cyclo«, r. Tran Anh Hung. Samo danes. LUMIERE - 20.00, 22.15 »II soltado molto semplice Ivan Chonkin«. 31 PRIREDITVE SKD TABOR Opčine -Prosvetni dom. Do 22. t. m. razstavlja akvarele MARJAN MIKLAVEC. Razstava bo odprta vsak dan od 16. do 20. ure. SKD PRIMOREC vabi na OTVORITEV RAZSTAVE olj in akvarelov Paola Kralja jutri, 19. t. m., ob 20. uri v Ljudskem domu v Trebčah. Predstavitev Jasna Merku.Sodeluje kitarist Marko Feri. Urnik: do 20. t. m. od 10. do 12. ure in od 17. do 19. ure, v nedeljo, 21. t. m. od 10. do 13. ure. JUTRI, 19. t. m. začne v Boris Sports clubu - Športni center BriSčiki ŠKOTSKI TEDEN Tennenfs. V pravi Škotski atmosferi bodo obiskovalci lahko ob dobri pivi nagrajeni s Številnimi pripomočki Ten-nen’s: majčke in celo usnjene jakne. Otvoritev tedna jutri, 19. t. m., ob 20. uri s skupino The Gwen. Vsi vabljeni! ZVEZA CERKVENIH PEVSKIH ZBOROV iz Tista vabi svoje včlanjene zbore, da se udeležijo množičnega pevskega nastopa na srečanju s Papežem v Postojni 18. maja. Prva skupna vaja bo v soboto, 20. t. m., ob 17. uri v Ul. Donizetti 3. SLOVENSKI KULTURNI KLUB prireja v soboto, 20. t. m. izlet v Palmanovo na ogled razstave risb Picassa in pa srečanje z mladino PD Standrež. Vsi zaintereseni naj se čimprej javijo odbornikom SKK ali na tel. St. 370846 (Alenka). Odhod bo izpred Finž-garjevega doma na Opčinah ob 14. uri. PD SLOVENEC vabi v soboto, 20. t. m., ob 20.30 v Srenjsko hišo v BorStu na KULTURNO PRIREDITEV. Spored: dramska skupina KD Kraški dom iz Repna z igro “Zgodba o dr. Faustu", režija D. Gorup, ZPZ I. Grbec iz Skednja, dirigentka Boža Hrvatic . GLASBENO ZDRUŽENJE ARS NOVA vabi na koncert CIGANSKE GLASBE. Krstni nastop skupine SUKAR v nedeljo, 21. t. m., ob 20. uri v športno-kulturnem centru v Zgoniku. Sodelujeta: Rože Miki - Nabrežina trg, tel. St. 200286 .gostilna - pizzeria Guštin - Zgonik, tel. št. 229123. MLADINSKI DOM BOLJUNEC vabi na PROSLAVO OB 25-LETNICI OTVORITVE DOMA v nedeljo, 21. t. m., ob 17. uri v Mladinskem domu v Boljuncu. Sodelujejo: ženski cerkveni pevski zbor, tamburaski ansambel KD F. Prešeren, MePZ PD Mačkolje, osnovna sola Venturini, priložnostni govor bo imel bivši boljunski župnik g.Marij Gerdol. KD PRIMORSKO vabi na ogled komedije MALOMEŠČANSKA SVATBA, ki jo izvaja dramska skupina KUD Domovina iz Ospa, režija Sergij Verč v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri v Srenjski hiši v Mačkoljah. SKD TABOR - Opčine -Prosvetni dom OPENSKA GLASBENA SREČANJA v nedeljo, 21. t. m., ob 18. uri koncert znanih opernih in operetnih arij sopranistke EDITH KOCJAN. Pri klavirju Aleksander Vodopivec. Vabljeni! SKD BARKOVLJE prireja POKUŠNJO KRUHA IN VINA v sredo, 24. t. m.na sedežu TPK Sirena z začetkom ob 20.30. Pridelovalci lahko oddajo vzorce vina, ki jih bo strokovna komisija ocenila, v četrtek, 18. t. m. in-petek, 19. t. m. od 19. do 21. ure v Ul. Bo-veto 32 pri Gregoriču. □ OBVESTILA SPOROČILO pevcem TPPZ P. Tomažič danes, 18. t. m., ob 11.30 bodo vsi pevci v Barkovljah na pokopališču pred kapelo. Tu bomo imeli kratko vajo, ob 12. uri se bomo poslovili od tovarišice Jelke Gerbec, borke za delavske pravice. (Niso potrebne uniforme).Naslednji dan, jutri, 19. t. m., ob 20.30 bomo imeli vajo za nastop v Cankarjevem domu v Ljubljani, ki bo v petek, 26. t. m., ob 20. uri. Odhod avtobusov izpred Partizanskega doma na Padričah bo ob 15. uri. Ljubljanska televizija bo proslavo prenašala. DANES, 18. t. m., ob 20. uri bo v prostorih osnovne šole v Medji vasi vaški sestanek za izbiro kandidatov za jusarske volitve, ki bodo 26. maja. DANES, 18. t.m. od 15. do 16.30 se nadaljuje v Centru za mentalno zdravje pri Domju tečaj o vlogi in uporabi zdravilnih zelišč. Tečaj bo vodila Ch-ristel Garassich, diplomirana na univerzi v Urbinu. Informacije v Centru, Ul. Morpurgo 7, tel. št. 281402, 281274. SEKCIJA VZPI-ANPI Devin-Nabrežina vabi vse svoje člane na sekcijski kongres, ki bo jutri, 19. t. m., ob 17. uri na sedežu SDL-PDS na Trgu Sv.Roka v Nabrežini. Zaradi važnosti srečanja Štejemo na vaSo udeležbo! SEKCIJA VZPI-ANPI Bazovica vabi vse svoje člane na sekcijski kongres, ki bo jutri, 19. t. m., ob 20.30 v Bazovskem domu. Zaradi važnosti pričakuje- mo gotovo udeležbo. Odbor ODBOR DRUŠTVENE GOSTILNE NA PROSEKU vabi člane na REDNI OBČNI ZBOR, ki bo v torek, 23. t. m., ob 20.30 v društvenih prostorih. Priporočena je prisotnost! SK BRDINA organizira ZAKLJUČNI VEČER z nagrajevanjem dne 24. aprila v Domu Brdina na Opčinah ob 20. uri. Prosimo člane, da potrdijo prisotnost do ponedeljka, 22. t. m.na tel. St. 212859 ali 299573. PREDSEDNIK Slovenskega raziskovalnega instituta sklicuje OBČNI ZBOR v torek, 30. t. m., ob 18. uri v prvem in ob 19. uri v drugem sklicu v Gregorčičevi dvorani, Ul. S. Francesco 20 v Trstu. Dnevni red: poročilo upravnega sveta, obračun za leto 1995 in predračun za leto 1996, razreSnica nadzornega odbora in razno. TEČAJ PSIHOMOTO-RIKE o telesni zaznavi in govorici - 10., 11., 12. in 13. maja 1996 v Trstu na zavodu F.Prešeren. Za podrobnejše informacije tel. 0481/81827 - prof. Aldo Rupel. M IZLETI SZ SLOGA obvešča člane, prijatelje in navijače, da je v soboto, 20. t. m. na razpolago avtobus v Legna-go ob priliki prvenstvene tekme moške ekipe. Odhod ob 16. uri. Interesenti dobijo vse informacije v gostilni Kralj v Trebčah. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 21. t. m. izlet za osnovoSolce v okviru Športne Sole Trst v jamo pri Briščikih. Zbirališče ob 9. uri na glavnem trgu v Briščikih. Informacije na tel. St. 55180. KD SLOVAN - Padriče prireja v nedeljo, 12. maja izlet v Rašico, grad Turjak, Muljavo in Stično, Za podrobnejše informacije in prijave ( do 20. aprila) tel. na št. 040/226253 ob uri vpt^prip SINDIKAT UPOKOJENCEV S.P.I. C.G.I.L. Devin-Nabrežina v sodelovanju z Nord Est Viaggi e vacanze organizira bivanje v Beni-drom - Costa Blanca (Španija) od 5. do 19. maja 1996.Podrobnejše informacije dobite na sedežu S.P.I.-C.G.I.L. v Nabrežini, Trg sv. Roka 10, tel. St. 040/200698 ali 299640 in pri Nord Est Viaggi e vacanze, L.go Barriera Vec-chia 15, tel. St. 040/636757. KRUT prireja trodnevni izlet v Genovo od 21. do 23. t. m. na razstavo cvetja in okrasnih rastlin Eurofio-ra. Na razpolago je Se nekaj prostih mest. Informacije in vpis: KRUT, Ul. Cicero-ne 8, tel. St. 360072 ali 370062 v uradnih urah. a SPISKE VESTI RAVNATELJSTVO DTTZG ŽIGA ZOIS vabi vse starse na roditeljske se- stanke, ki bodo na sedežu Sole, Vrdelska cesta 13/2 danes, 18. t. m., ob 18. uri za: 2.B, 3.B, 4.B, 5.B, 1. Ge, 2. Ge, 3. Ge 4, in 5.Ge. RAVNATELJSTVO LICEJA PREŠEREN obvešča, da bodo skupne popoldanske govorilne ure potekale še danes, 18. t.m., od 18.00 do 20.00 za trienij realne. MALI OGLASI tel. 040-361888 IZGUBIL se je pes, nemški ovčar v Samatorci. Tel. št. 040/229521. V PODZEMNEM PARKIRIŠČU pred sodno palačo v Trstu dajem v najem garažo za dva avtomobila. Telefon 213420. HIŠO ob škedenjski Soli, oddana lokala, en poseben prostor v pritličju, prazno stanovanje v nadstropju prodam. Tel. St. 815340 -pozno popoldne. SAMO 15.000 lir kv. m vrt na Krasu. Tel. St. 040/229126. FIAT 126, letnik 1980 dobro ohranjem prodam. Tel. St. 040/214744 ponedeljek- petek od 9. do 12. ure. PRODAM Citroex AX, letnik ’89 v odličnem stanju. Cena po dogovoru. Tel. St. 040/228081 (ob urah obedov) ali 040/660800. VODILNO podjetje na področju stanovanjske opreme iSče notranjega prodajalca 23/35 let za nov sedež v Casale sul Sile, odprtega značaja, komunikativnega s strankami z geometrsko diplomo ali podobno; zaželjena praksa. Z določeno obdobje bo službovanje na naSem sedežu v Cittadelli (PD). Odlični ekonomski pogoji. Tel. št. 049/5975200. TAKOJ zaposlimo vestnega geometra z znanjem slovenskega in italijanskega jezika. Tel. St. 0038663/701039 ali 701108. BIOLOGINJA nudi lekcije iz vseh predmetov učencem nižjih srednjih Sol ter kemije, prirodopisa in biagoznanstva dijakom višjih srednjih šol. Tel. St. 040/576116. LEKCIJE iz latinščine, grščine, -italijanščine, slovenščine, filozofije in zgodovine nudi diplomiran v literarnih vedah. Tel. st. 040/576116. ODDAJAMO opremljeno trosobno stanovanje na Proseku za krajše obdobje, tudi sezonsko. Tel. St. 200115 ob večernih urah. OSMICO ima Stubelj v Sempolaju. OSMICO sta odprla Nevenka in Milko v Saležu 73 - Bajta. MALI OGLASI IN RAZNA OBVESTILA ZA OBJAVO NASLEDNJI DAN se sprejemajo od 8.30 do 12.30 od ponedeljka do petka OB SOBOTAH IN PRAZNIKIH ZAPRTO PUBUEST - Ul. Vddirivo 36-1. nad. Tel. 361888-Fax 768697 PRI PIŠČANCIH ima odprto osmico Andrej Ferfolja. OSMICO ima odprto Alojz Milic, Repen 49. OSMICO sta odprla Anica in Renato v Samatorci St.l. V JAMLJAH je Mario Pahor odprl osmico. Toči belo in črno vino ter nudi domač prigrizek. Vabljeni! PRISPEVKI V spomin na Valerijo Persinovic daruje Lojzka Guštin 30.000 lir za cerkvene orgle na Kontovelu. V spomin na Valerijo Zuccoli daruje družina Guštin 50.000 lir za Godbeno društvo Prosek. Namesto cvetja na grob pok. Amalije Štolfa in Ane Koščica darujeta Marija in Silvestre Glavina 100.000 lir za gradnjo Kulturnega doma v Lonjerju. DAROVE in PRISPEVKE za objavo v časopisu sprejemajo v tajništvu Uredništva PD (tel. 7796600) in preko poverjenikov posameznih društev in ustanov. Prispevke sprejema tudi krožek KRUT - Trst - Ul. Cicerone 8 (pritličje) tel. 360072, s sledečim urnikom: 9.00-13.00 in 14.30-17.30 od ponedeljka do petka. V spomin na Valerijo Zuccoli darujejo Marija, Anica in Marčela 100.000 lir za Kulturni dom Pro-sek-Kontovel. V počastitev spomina obletnice smrti Ivana Sosiča daruje sestra Zmaga 50.000 lir za vzdrževanje spomenika padlih v NOB z Opčin in 20.000 lir za Knjižnico P.Tomažič in tovariši. t Dne 16. aprila 1996 nas je v 90.letu starosti zapustila Lea Canciani vd. Štolfa Na zadnjo pot jo bomo pospremili jutri, 19. t. m., ob 10.40 iz mrtvašnice v Ul. Costalunga na opensko pokopališče. Posebna zahvala naj gre prof. Ravalicu ter zdravniškemu in pomožnemu osebju okulističnega oddelka tržaške bol-niščnice. Žalostno vest sporočajo hči Nika, zet Sergio, vnukinja Sara, svakinja Tilda, bratranca Dragan in Janez Kocjan z družino ter teta Vida Štolfa Opčine, 18. 4. 1996 Barkovljansko društvo se klanja spominu nepozabne zavedne domačinke Jelke Gerbec. Slovenska komponenta Demokratične stranke levice se klanja spominu senatorke tov. JELKE GERBEC zaslužne politične delavke na narodnem in socialnem področju. SPREJEM OSMRTNIC od ponedeljka do petka od 8.30 do 15. ure PUBUEST-Trst Ul. Valdirivo 36 tel. 040-361888 - far 040 - 768697 ob sobotah, nedeljah in praznikih redakcija Primorskega dnevnika Ul. Montecchi 6.-tel. 040-7796600 Filmski ustvarjalci podpirajo Bratino Dvajset znanih filmskimih delavcev je podpisalo volilni poziv v podporo kandidaturi senatorja Darka Bratine na listi Oljke za senatno okrožje v Gorici. Poziv so podpisali predsednik združenja filmski delavcev Citto Maselli, ravnatelj Bienala v Benetkah Gillo Pontecorvo, režiserji in igralci Mario Monicelli, Ettore Scola, Giuseppe Tornatore, Maurizio Nichetti, Paolo Villaggio in drugi (celoten seznam bomo objavili jutri). Med utemeljitvami poziva je Bratinova pobuda za vsakoletno nagrado Amidei in njegovo modro parlamentarno delo za zaščito avtorske filmske ustvarjalnosti. Oljka za pomoč kulturi Kandidata Oljke Darko Bratina in Mario Prestam-burgo se bosta v primeru izvolitve zavzela za valorizacijo goriškega kulturnega premoženja. V posebni izjavi navajata pestrost in bogastvo tukajšnje kulture in odmev številnih prireditev v Gorici in Tržiču. Se psoebej napovedujeta, da se bosta zavzela za to, da bi Mestna glasbena šola posatla konservatorij. S tem posredno odgovorjata na kritiko sen. Romolija, ki je Bratini očital, da je v osnutku zaščitnega zakona za Slovence predlagal javno priznanje za Glasbeno matico ne pa za Mestno italijansko glasbeno šolo. Giovanni Bianchi v Tržiču Oljka prireja danes vrsto voblnih srečanj. Predsednik Ljudske stranke Giovanni Bianchi bo ob 17. uri govoril pred tržiško ladjedelnico. Z njim bosta tudi krajevna kandidata Oljke Darko Bratina in Mario Prestamburgo. Pred tem bo Bratina v Nabrežini, ob 18. uri pa bo sodeloval na shodu na trgu Republike v Cervinjanu. Skupaj s Prestamburgom bo nato ob 20. uri v dvorani Italia v Krminu na posvetu o razvojnih možnostih kmetijstva na Goriškem. Romoli z malimi podjetniki Kandidat Pola svoboščin Ettore Romoli nadaljuje s svojo kampanjo za pridobivanje konsenza zlasti med malimi podjetniki. Na srečanju s predstavniki tega sloja v Manzanu je izjavil, da je treba odpraviti norme, ki zavirajo delovanje malih podjetij. Dejal je tudi, da je davkarija krivična, ko hoče tem slojem naprtiti krivdo za ogromno vrednost utajenih davkov v Italiji. Romoli in kandidat za zbornico Luise bosta danes ob 18.30 v dvoram UGG, nekdanjem svetišču italijanstva v Gorici, govorila o zdravstvu. Stališče Slovencev pri Zelenih Slovenska komisija Zelenih se zavzema za uspeh kandidatov Oljke v večinskih okrožjih, za proporč-ni del poslanske zbornice (siva glasovnica) pa bodo podprli kandidata smejočega se sonca Renata Fio-rellija. Z geslom “V vsaki družini bi vsaj eden moral misliti na okolje” vabijo volice naj podprejo Zelene in obenem opozarjajo na potrebo, da se v sklopu napredne koalicije uveljavijo kandidati, ki jih je prednostna skrb varstvo okolja in zdravja ljudi. Zeleni se zavzemajo za maksimalno raven zaščite manjšin, “ker država ne sme zavreči tega dragocenega premoženja, ki bogati njen teritorij in ki ji je lahko tudi v veliko korist v spletanju mednarodnih odnosov na temeljih sožitja in sodelovanja”. NOVICE Razstava o kinu še do jutri V Kulturnem domu se je zaključil 11. Film video monitor, ki ga je tudi letos z uspehom priredil Ki-noatelje. Ob tej priložnosti so postavili tudi zanimivo dokumentarno razstavo z naslovom “Kinematograf v Ljubljani, Trstu in Gorici 1896-1918”, ki je pravzaprav pregled razvoja kinematografije pri Slovencih. Razstava bo na ogled še danes in jutri od 9. do 13. ure. Benečani v novogoriški knjižnici Goriška knjižnica Franceta Bevka vabi danes v Ul. Gradnikove brigade 25 v Novi Gorici ob 19. uri na kulturni večer z odprtjem razstave “S strani Matajurja...” in na srečanje z beneškimi ustvarjalci. Sodelujejo ilustratorka Luisa Tomasetig, narečni pisatelj Luciano Chiabudini in urednica Novega Matajurja Jole Namor. Glasba in balet v Tržiču V občinskem gledališču v Tržiču se danes pričenjajo glasbene, baletne in vokalne prireditve s skupnim naslovom “NelTaria della sera” (Ob večerni uri), ki jih prireja tržiška občina in ki se bodo skkrile 15. junija. Danes ob 21. uri bo nastopila glasbena in baletna skupina “Ensemble Micha van Hoecke”. Sesula se je delavnica Goriški gasilci so v torek zvečer pohiteli v ulico Rocca, kjer se je sesula sicer močno dotrajana in opuščena stavba, nekdanja avtoličarska delavnica. Žrtev ni bilo, saj je bila stavba že dolgo prazna, velike škode pa tudi ne. Pred leti je v požaru, ki je izbruhnil v delavnici, zgorel luksuzni avtomobil Giancarla Pozza. GORICA / DELUJE OD 15. APRILA b dveh stanovskih združenj nastala Zveza industrijcev Združuje štiristo podjetij Industrije! v goriški pokrajini so stopili na pot združevanja in poenotenja sindikalnih in stanovskih organizacij. Od 15. aprila namreč deluje Zveza industrijcev v goriški pokrajini - Unione degli industriali della pro-vincia di Gorizia namesto dosedanjega združenja industrijcev (Associazione industriali) in združenja malih in srednjih industrijcev (API). Zaključil se je namreč približno tri mesece dolg postopek poenotenja oziroma združevanja. Člani obeh združenj so se na skupščinah soglasno odločili za združitev. Na včerajšnjem srečanju z novinarji sta dosedanja predsednika, Sgarlata in Mulitsch, pojasnila razloge take odločitve, ki je bila pravzaprav nujna ob upoštevanju značilnosti proizvodnega sektorja na Goriškem, kjer prevladujejo podjetja razmeroma matih dimenzij j. Članom - Zveza šteje okrog 400 podjetij s približno deset tisoč zaposlenimi - zagotavljajo boljši servis in druge storitve, kar je posebej v industriji in v gospodarstvu naravnanem na izvoz, še kako pomembno. Združitev pa bo omogočila tudi več besede glede načrtovanja in usklajevanja gospodarskega razvoja na Goriškem. Sicer pa združitev dveh stanovskih organizaciji ni posebnost: podobne odločitve so sprejeli že drugod v državi. V deželnem okviru bo do podobnega dejanja prišlo že čez mesec dni v pokrajini Pordenone. Medtem ko bodo v Vidmu, kot se zdi, še nekaj časa zaradi specifičnih okoliščin obdržali dosedanjo porazdelitev. Na včerajšnjem srečanju sta Sgarlata in Mulitsch pojasnila, da bodo v novi, oziroma skupni strukturi zaposliti vse vodilno in drugo osebje, našli so tudi soglasno rešitev glede statutarnih organov. Dolžnosti predsednika Zveze bo do naslednjega občnega zbora opravljal Emilio Sgarlata, medtem ko bo dosedanji predsednik združenja API Mulitsch imel vlogo "past presidenta”. Na sliki (foto Bumbaca) vodstvo Zveze industrijcev RAZSTAVA / PREDSTAVIL JO JE JOŠKO VETRIH V galeriji Katoliške slike Patrizie Devide Umetnica je doma iz Tržiča, svojo slikarsko pot pa je začela kot učenka A. Černigoja V teh dneh, bogatih s kulturnimi ter predvsem političnimi dogodki, so v galeriji Katoliške knjigarne na Travniku odprli novo razstavo. Od prejšnjega petka pa do 30. aprila so v galeriji knjigarne na ogled dela umetnice Patrizie De-vide. Slikarka je doma iz Tržiča, kjer se je rodila pred 40 leti; velja poudariti, da se je slikarstva učila pri Avgustu Černigoju, nato je diplomirala v Trstu na filozofski fakulteti, leto kasneje pa v Ljubljani na Akademiji za likovno umetnost. Za sabo ima že pet osebnih razstav, sodelovala pa je tudi pri številnih skupinskih. Umetnico in razstavljena dela je predstavil prof. Joško Vetrih. V svojih besedah je predvsem poudaril svet, v katerem se rojevajo stike Patrizie Devide; umetnica ne črpa vsebin iz bogastva osebnih spominov, temveč se v miru in tišini svojega ateljeja rada spušča v notranja doživetja duha; tako namreč sama odkrije tisto “skrito SOVODNJE / BILA JE KULTURNA IN POLITIČNA DELAVKA Odšla je Klara Fornazarič Na veliko noč sem razmišljal, da bi se oglasil na Pedrovem, pri Klari in Francu. Skoda, ker te možnosti ni več. Klara Fornazarič je odšla za vedno, žrtev težko razumljive usode, sredi najlepših let. Pred tednom dni jo je obšla nenadna huda slabost, ki je puščala le malo upanja, da se bo vrnila v krog svojih najdražjih. Ne bomo je več srečevali ob možu in otrocih v delavnici v Rubijah, kamor sta s Francem vložila desetletja trdega dela in premostila kar nekaj težkih obdobij, od skromnih začetkov v improvizirani delavnici na. dvorišču stare kmečke hiše v Skrljah, do gradnje nove delavnice v industrijski coni in nove selitve v prostore nekdanje papirnice v Rubijah. Ne bomo je srečevali na številnih prireditvah v Kulturnem domu v Sovodnjah, na gledaliških in drugih predstavah v Gorici, na manifestacijah kjer je bilo pač treba biti zraven. Klara se je rodila v Lokavcu pri Ajdovščini 30. junija 1947. V Sovo dnj e se je priselila pred skoraj tridesetimi leti in se povsem vživela v tukajšnjo skupnost, se aktivno vključila v delovanje kulturnega društva, bila je tajnica v odboru društva, članica dramske skupine, pomagala je tudi pri tabornikih, kjer so doraščali njeni otroci. Pomagala je vedno in povsod, kjer je bilo treba. Po obveznostih v kulturnem društvu je v osemdesetih letih sprejela tudi odgovornosti pri upravljanju občine, kjer je bila dva mandata svetovalka na listi Občinske enotnosti. Ob vsem tem je Klara našla zmeraj dovolj časa za družino - moža Franca Cavdka in otroke Borisa, Robija in Natašo, za dom in knjige. Da, zelo rada se je posvečala branju. Z možem sta si na Pedrovem že pred leti uredila hišo in si v miru in prijetnem okolju visoko nad Vipavsko dolino, zlasti ob koncu tedna, privoščila počitek in nabirala svežih moči. Hvala Klara, ker sem lahko bil tvoj prijatelj. Vlado Klemše jedro lastne intime, kjer vladata zgolj tišina in barva”. Iz lirskega navdiha in svobode se tako porodi slika, ki je neposreden odraz njenih duhovnih iskanj in doživetij. Na sliki (foto Bumbaca) umetnica pred eno od razstavljenih stik KINO 3 OBVESTILA GORICA VITTORIA Zaprto zaradi prenovitvenih del. CORSO 17.30-19.40-22.00 »Dead man vvalking«. Susan Saran- ZSKD prireja tečaj “Show Dance” na moderno rap, funky in techno glasbo. Prvo srečanje bo danes ob 18. uri v baletni sobi Kulturnega doma. Prijave na ZSKD, tel. 531495. don. n LEKARNE □ RAZSTAVE V SINAGOGI v Ul. Ascoli je samo še danes (16.00-18.00) na ogled dokumentarna razstava o 300-letni zgodovini goriškega geta. DEŽURNA LEKARNA V GORICI BASSI RITA, Ul. Don Bo-sco 175, tel. 32515. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU OBČINSKA 1, Ul. Terenzia-na 26, tel. 482787. POGREBI H ŠOLSKE VESTI SINDIKAT SLOVENSKE SOLE obvešča, da bo 32. seminar slovenskega jezika, literature in kulture v Ljubljani od 1. do 13. julija. Na razpolago sta dve štipendirani mesti in eno samoplačniško. Interesenti naj prošnjo predložijo čimprej na tajništvo sindikata do 20. aprila. IZLETI SPDG obvešča, da je še nekaj mest za družinski avtobusni izlet v Polhov Gradec, z vzponom na Grmado, ki bo 28. aprila. Prijave danes 19. do 20. ure na sedežu. UPOKOJENCI IZ DOBERDOBA organizirajo izlet v Cinque Terre pri La Spezi in San Marino, od 15. do 18. maja. Informacije in vpisovanje pri Miti v Doberdobu do 4. maja. KROŽEK A. GREGORČIČ vabi na okroglo mizo na temo SLOVENCI NA VIDEMSKEM DANES IN JUTRI Spregovorili bodo: MARINO VERTOVEC predsednik KD Ivan Trinko IGOR KONT predsednik SDGZ za videmsko pokrajino SALVATORE VEN0SI raziskovalec SLORI-ja Komorna dvorana ob Katoliškem domu, danes, 18. aprila ob 20.30. Vabljeni! Danes: 11.00, Giuseppe Marte iz sploSne bolnišnice v stolnico in na glavno pokopališče; 13.15, Mario FerletiC iz sploSne bolnišnice v Doberdob. V 53. letu starosti nas je zapustil naš dragi Mario Ferletič (PENCENELOV) Pogreb bo danes, 18. t. m., ob 14.30 v doberdobski cerkvi iz goriske bolnišnice ob 14. uri. Žalostno vest sporočajo sinovi, sestri, bratje in ostali sorodniki Doberdob, 18. 4. 1996 (Pogrebno podjetje F. Preschero) Ob nenadni, težki izgubi drage mame in žene Klare izreka odborniku sinu Borisu in bivšemu dolgoletnemu odborniku možu Francu Cavdku občuteno sožalje Slovensko gospodarsko združenje Gorica Ob prerani izgubi svoje bivše dolgoletne tajnice, odbornice in Članice Klare Fornazarič - Čandek izreka prizadeti družini globoko sožalje KD So-vodnje. Ob prerani izgubi drage Klare Caudek izreka občuteno sožalje prijatelju Francu in otrokom Dario Bensa z družino. ■FARCO FINE CHEMICALS 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAX 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMa COSMETICS ITALV ■FARGO ' r . ' ™ s.r.l, S FINE CHEMICALS S 34132 TRST UL. DEL LAVATOIO 4 TEL. 040 - 365424 FAK 040 - 363918 PETROKEMIJA KEMIJA FARMACEVTIKA KOZMETIKA BIOPRIMA® COSMETICS ITALV SOFIJA / ZASEDANJE EVROPSKE BANKE ZA OBNOVO IN RAZVOJ Dodatna sredstva za gospodarske reforme v srednji in vzhodni Evropi No tem srečanju sprejeli Bosno in Hercegovino kot novo članico SOFIJA - Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD) bo na temelju odločitve njenih delničarjev za gospodarske reforme v srednje- in vzhodnoevropskih državah namenila dodatnih deset milijard ekujev (12, 41 milijarde ameriških dolarjev). Novico je nedavno sporočil predsednik banke Jacques de Larosiere: »Nova kapitalska osnova omogoča razvoj banke in njeno rentabilnost. Z odplačili in prodajo aktiv bo lahko banka razvila svojo strategijo.« Šestdeset delničarjev je vztrajalo, da je treba vsoto zemljepisno sorazmerno razdeliti. Na petem letnem srečanju banke so sprejeli tudi novo članico - Bosno in Hercegovino. Jac- ques de Larosiere je izrazil prepričanje, da bodo operativne članice EBRD še naprej spodbujale gospodarske in politične reforme. Ko bodo srednje- in vzhodnoevropske države dosegle določeno raven razvoja, bo banka znižala posojila njihovemu državnemu sektorju, osredotočila pa se bo na zasebni sektor, kar je pravzaprav njena najpomembnejša naloga. De Larosiere, nekdanji predsednik francoske centralne banke, ki je postal predsednik EBRD pred dvema letoma in pol, ko je na položaju zamenjal Jacquesa Attalija, je poudaril, da je treba še marsikaj storiti. »Tudi v državah, kjer potekajo reforme najhitreje, je obnova še v začetni fazi,« je izjavil de Larosiere. LIRA (ČET PET PON TOR SRE I 1569,2 1568,8 1572,3 1575,0 1574,2 NOVICE Pri Agipu cenejši bencin RIM - Družba Agip Petroli (ENI) bo danes znižala ceno bencina za 10 lir pri litru. Super bo tako stal 1.900, neosvinčeni bencin pa 1.805 lir. Ukrep je naravni učinek zopetne pocenitve nafte na svetovnem trgu, potem ko je njena kotacija v prejšnjih dneh na trenutke poskočila kar čez 23 dolarjev za sod in se tudi sicer ustalila okrog 22 dolarjev. "Črno zlato" ni bilo tako drago že kakšnih deset, razen seveda v času Zalivske vojne. Odprava embarga na iraški izvoz nafte bi še dodatno prispevala k blažitvi cene, to pa bi seveda blagodejno vplivalo tudi na ceno bencina in še kako razveselilo avtomobiliste. RIM / ZARADI NORIH KRAV Govedina se je pocenila za 6,5%, perutnina pa je kar za 38% dražja RIM - Zaradi norih krav so ponorele tudi cene perutnine in svi-nine. Med 15. marcem in 15. aprilom je kotacija perutninskega mesa pri grosistu poskočila za 38% in svinjskega za 12,2%, medtem ko se je govedina pocenila za 6,5%. Ce je to za pridelovalce belega mesa po eni strani kot naročeno, saj služijo mastne denarce, pa jih je tolikšen in tako hiter porast povpraševanja spravil v škripce, saj mu ponudba ne more biti kos. Podtajnik za industrijo Paolo Mengozzi je razložil, da zaradi evropskih predpisov pridelave tega mesa ni mogoče pomnožiti, a prav tako ni mogoče povečati uvoza. To pa še ni vse. Kakor je pripomnil predsednik Državnega združenja perutninarjev Rino Celadon, bi se pridelavo nekako še dalo povečati, vendar je treba računati pri tem tudi na okoliščino, da so se cene koruze in soje povišale kar za 30% do 40%. In kaj pravijo k temu mali trgovci? Predsednik Zveze drobnih jest-vinarjev Lanfranco Morganti je dejal: »Sam lahko zakoljem do 10.000 piščet, lahko pa jih prodam kvečjemu 6.000. Glavno vprašanje je to, da podatki o gibanju trga še zdaleč niso točni, predvsem pa ne dovolj razvidni. Kolikor le moremo, skušamo omejiti lasten profit, da bi cen ne navili preveč.« Skratka, potrošnike bi bilo treba ver-neje seznaniti s stvarno (ne) varnostjo govedine. salute e bellezz.a in fiera , fitness\world i" Salone del Fitness a Hdbby Spori Tempo Uboro 17. APRIL 1996 v LIRAH S2 s valuta nakupni prodajni | ameriški dolar 1554,00 1595,00 1 nemška marka 1030,00 1058,00 S francoski frank 302,00 312,00 Bi holandski gulden 918,00 946,00 |! belgijski frank 49,70 51,70 g l funt sterling 2336,00 2407,00 irski Sterling 2413,00 2486,00 ti danska krona 266,00 274,00 T| |l grška drahma kanadski dolar 6,30 1140,00 6,70 1175,00 japonski jen 14,20 14,80 švicarski frank 1259,00 1298,00 ^'1 avstrijski Šiling 145,90- 150,30 ■gj S Tj o norveška krona 238,00 245,00 S-OJ švedska krona portugalski escudo 229,00 9,90 236,00 10,30 := španska pezeta 12,20 12,90 § avstralski dolar 1217,00 1254,00 $ madžarski florint 11,00 14,00 5 slovenski tolar 11,30 11,80 s hrvaška kuna 265,00 290,00 17. APRIL 1996 v LIRAH valuta nakupni prodajni ameriški dolar 1558,00 1588,00 nemška marka 1035,00 1053,00 francoski frank 302,00 312,00 holandski gulden 916,00 941,00 belgijski frank 49,87 51,67 funt Sterling 2331,00 2411,00 irski Sterling 2409,00 2504,00 danska krona 265,00 275,00 grška drahma 6,28 6,88 kanadski dolar 1138,00 1173,00 švicarski frank 1262,00 1287,00 avstrijski šiling 145,56 150,06 slovenski tolar 11,55 11,90 17. APRIL 1996 v LIRAH valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar — 1574,190 — ECU — 1954,360 — nemška marka — 1044,240 — francoski frank — 307,280 — funt Sterling — 2373,560 — holandski gulden — 934,130 — belgijski frank — 50,838 — španska pezeta — 12,516 — danska krona — 270,500 — irski funt — 2456,210 — ‘grška drahma — 6,498 — portugalski escudo — 10,174 — kanadski dolar — 1159,200 — japonski jen — 14,538 — švicarski frank — 1282,640 — avstrijski šiling — 148,490 — norveška krona — 242,020 — švedska krona — 233,090 — finska marka — 332,320 — avstralski dolar 1235,900 12. APRIL 1995 v DEM valuta nakupni srednji prodajni ameriški dolar 1.5007 1.5047 1.5087 funt Sterling 2.2676 2.2746 22816 irski funt 2.3436 2.3506 2.3576 kanadski dolar 1.1055 1.1095 1.1135 nizozemski gulden 89.387 89.497 89.607 švicarski frank 23.120 123.220 23320 belgijski frank 4.8587 4.8687 4.8787 francoski frank 29.375 29.435 29.495 danska krona 25.850 25.910 25.970 norveška krona 23.078 23.138 23.198 švedska krona '22.345 22,405 22.405 italijanska lira 0.9534 0.9574 .0.9614 avstrijski šiling 14.200 14.220 14,240 španska pesefa 1.1912 1.1952 1.1992 portugalski escudo 0.9700 0.9730 0.9760 japonski jen 1.3805 1.3820 1.3835 finska marka 31,940 32.020 32.100 GORICA / OB 25-LETNICI SMRTI Luigi Fogar, škof, ki je bil »prijatelj vseh narodov« No posvetu predstovili Botterijevo knjigo zoložbe Teši V predavalnici goriske univerze so konec prejšnjega tedna predstavili monografijo o liku msgr. Luigija Fogarja, ki jo je pripravil novinar Guido Botteri (foto Studio Re-portage). O delu in osebnosti goriškega duhovnika so spregovorili msgr. Egenio Ravegnani, škof iz Vittoria Veneta, Luigi Tavano z Inštituta za socialno in versko zgodovino iz Gorice, ravnatelj slovenskega liceja »France Prešeren« v Trstu in zgodovinar Tomaž SimCiC ter avtor sam, prisotne pa je pozdravil tudi goriški natiskov Bonmarco. Številna publika je z zanimanjem sledila opisu Fogarjeve-ga življenja, v katerem sta izstopala njegova ljubezen in prizadevanje za delo z mladimi ter upiranje raznarodovalni politiki, predvsem do Slovencev, v obdobju fašizma. Govorci so prikazali njegovo človeškost in posluh za težave šibkejših, katerim je po svojih močeh vedno priskočil na pomoC. V Času, ko je bil tržaški škof, je ustanovil mnogo mladinskih krožkov in spodbujal delovanje rekreatorijev, ki jih je sam tudi nenapovedano obiskoval. Srečanje ob 2 5-letnici Fogar j e-ve smrti so organizirali Goriška nadškofija, Inštitut za socialno in versko zgodovino v Gorici, Inštitut za srednjeevropska srečanja in založba Teši iz Pordenona, ki je izdala Botterijevo knjigo. V Trstu je bil Fogar škof v težkih časih, in sicer v obdobju fašizma. Zanimivo je, da je javno izražal svoje nasprotovanje raznarodovalni politiki režima, ki ni gledal zelo dobrovoljno na maše vanj e v slovenščini in ki ga je skušal na vse načine, tudi s silo, preprečiti; Luigi Fogar je zato večkrat posredoval, da bi preprečil konfinacijo slovenskih duhovnikov. Zaradi tega je bil, kot je povedal Tomaž SimCič, zelo priljubljen med slovenskimi in hrvaškimi duhovniki ter verniki. Njegova drža pa je bila preveč moteča za režim in tudi za Cerkev samo in je bil zaradi tega prisiljen odstopiti; leta 1936 je odšel v Rim in tam ostal celih dvajset let. O njem sta pisala in ga jemala za zgled tudi slovenska zamejska pisatelja Alojz Rebula in Boris Pahor, saj je zelo pomembno, da je kritiko prisilni asimilaciji izrekel pripadnik večinske- ga naroda v času, ko je bilo Slovencem prepovedano kakršnokoli delovanje v maternem jeziku. Srečanje se je zaključilo s pozdravom goriškega nadškofa Bonmarca, ki je še enkrat poudaril vlogo duhovnika, ki se je boril za sožitje med različnimi kulturami in jeziki, čeprav je bil ”italia-nissimo”; zato bi moral biti za zgled vsem in predvsem tistim, ki živijo na območju Goriške, kjer se prepletajo italijanska, furlanska in slovenska kultura. Vlasta Jarc _________NOVA GORICA / 15. KONCERTNA SEZONA___________ Za zaključek zagrebški in ruski glasbeniki Jubilejno sezona sta zaokrožila Zagrebška filharmonija in Akademski zbor »M, Glinka« Kulturni dom Nova Gorica, ki je v petnajstih letih svoje koncertne dejavnosti, postal eden najmočnejših glasbenih centrov v Sloveniji, je letošnjo, jubilejno 15. abonmajsko sezono devetih koncertov zaokrožil z dvema odmevnima nastopoma gostov iz Hrvaške in Rusije. Po nekaj letih »premora« se je pred novogoriško koncertno občinstvo 25. marca vrnila Zagrebška filharmonija, najstarejši hrvaški simfonični orkester, ki je vpet v bogato tradicijo glavnega mesta danes samostojne države Hrvaške. Priznani ansambel je zaigral pod vodstvom dirigenta in skladatelja Pavleta Dešpa-Ija. Glasbenik, ki je za svoje umetniške dosežke prejel visoka nacionalna priznanja in nagrade, je večer v Novi Gorici otvoril z znamenito Leonoro, uverturo št. 3 op. 72 L. van Beethovna, skladbo, ki velja za eno najmočnejših orkestralnih del mojstra, s skladbo, ki tako dobro izraža vse dramatične konflikte v dogajanju, da je R. VVagner govoril o njej kot o glasbeni drami sami po sebi. Veličastna uvertura je pod spretnimi prsti zagrebških simfonikov izzvenela suvereno, poustvarjalno prožno in gibko, a zvočno nekoliko osiromašeno in brez pričakovane dramati- čnosti. Vzroke za pomanjkljivosti izvedbe bi seveda lahko iskali v manj primerni akustiki dvorane, ki ne ustreza potrebam »velike« glasbe, nikakor pa ni k manj polni zvočni »sliki« Beethovnove Uverture prispevalo zgolj slednje. Podobna »manj sočna zvočna podoba« se je namreč razkrivala tudi v drugi skladbi večera, v približevanju neoklasicistiCnega vzdušja zasnovanemu Koncertu za saksofon in orkester P. Dešpalja, v dopadljivem delu, kompozicijsko prepletenem z vsemi všečnimi glasbenimi elementi, s katerimi sta osvajala na primer že R. Strauss ali S. Prokofjev. Prefinjeno, četudi manj tonsko prodoma igra solista Dragana Smerca in solidno interpretacijo orkestra bi glasbeniki lahko dopolnili še z bolj živo, temperamentno poustvarjalno veščino. Dmgi del novogoriškega koncerta je bil namenjen glasbeni ustvarjalnosti Clauda Debussyja, dvema njegovima zagotovo najbolj popularnima orkestralnima deloma, Predigri k Fa-uvnovemu popoldnevu in Morju. V obeh skladbah so bili Zagrebški filharmoniki dosledni prenašalci skladateljevih »sanjarjenj« in čustev, kultivirani muzikanti, ki do potankosti obvladujejo svoj »poklic«. S sklepnim abonmajskim koncertom se je Kulturni dom Nova Gorica 11. aprila pridružil obsežnemu projektu predstavitvi mske velikonočne liturgije (15 koncertov po Sloveniji, o koncertu smo obsežno že poročali). Pred številnim občinstvom je nastopil Akademski zbor »Mihail Glinka« iz Sankt Peters-burga, naj starejši ruski zbor, ki s svojo bogato glasbeno tradicijo sodi danes med najboljše na sve- tu. Dirigent Vladislav Cer-nušenko, ena najpomembnejših osebnosti na sedanji glasbeni sceni v Rusiji, je z izostrenim občutkom za sestavo programa, ki »sega človeku naravnost v srce«, oblikoval ciklus nežnih in mogočnih spevov ruske duhovne glasbe -izbor pesmi, ki so jih ruski skladatelji ustvarjah na napeve za božjo liturgijo in druge boboslužne obrede in ruske ljudske pesmi in tako ponudil glasbenemu občinstvu »praznik vseh praznikov zborovske pesmi«. Pevski ansambel, ki razpolaga z nekaterimi izjemnimi solisti, gradi svojo podobo na velicini-mogočnosti zvoka, na učinku prodornosti glasov, manj pozornosti pa namenja prefinjenemu skupinskemu muziciranju in prelivanju oz. homogenosti posameznih pevskih skupin. Vsekakor je zbor »Mihail Glinka« neprekosljivi mojster zborovsko-teatral-nega nastopa, ki s svojo ponosno držo in dovolj atraktivnim programom osvoji in očara. Ansambel s svojim razkošnim glasovnim potencialom vzpostavi popoln nadzor nad okusom glasbenega občinstva in ga »omreži« v zgolj svoj pevsko sprejemljivi svet, ki edini lahko »gasi žejo po lepoti«. Tatjana Gregorič V Tržiču Mediteran in glasba Drevi se v tržiskem občinskem gledališču začenja vsakoletni mednarodni festival, ki ga je tokrat umetniški vodja glasbenih sezon Carlo de Incontrera namenil glasbeni kulturi Sredozemlja. Za začetek je izbral plesno predstavo, in sicer Modro Odiseja povzeto po zgodbi o Šeherezadi. Predstavo, ki se bo začela ob 21. uri, je pripravil koreograf Micha van Hoecke, nastopila pa bo njegova plesna skupina. Niz koncertov se bo začel v torek, 23. t.m., ko bo nastopil pianist Jeffrey Swann. “I KNJIŽEVNOST / JELINČIČEVA TEMA NA POMOLU"!- Roman, ki bi rad bil to, kar obeta Danes popoldne bodo v Tržaški knjigarni predstavili zadnji Jelinčičevi knjižni deli Na zadnji strani novega romana Dušana Jelinčiča je nazoren popis vsega, kar naj bi to novo delo bilo, zato se nam zdi umestno, da to navedemo, ker tako dobrega reklamnega vabila za branje nove knjige že dolgo (-ali pa sploh nikdar) nismo brali. Berite z nami! »Roman Dušana Jelinčiča predstavlja v slovenski literaturi vračanje k eksistencialni prozi. Pripoved se osredotoča okrog ene same bistvene teme: občutka krivde, njenih realnih učinkov, utemeljenosti in posledic. Vendar je pri opisovanju te tematike prisotna globlja psihološka komponenta, ki daje romanu umetniško večplastnost. Tako nas tema zločina in kazni spominja na Dostojevskega in Kafko, tisto neizrečeno v naši duši, ki jo ponazarja tema na pomolu, pa Sartra in predvsem Camusa. Pisatelj je roman fabulativno umestil v sugestivno mestece Aron. Glavni junak Abel P. pride vanj v vlogi šolskega profesorja. Tam gradi na videz uspešno ljubezensko avanturo, ki pa skupno z njegovim življenjem propade v vsestranski katastrofi. Kaj je torej tema na pomolu? Psihološki roman? Ljubezenski? Eksistencialni? Kriminalka? Karkoli že, v njem avtor vrhunsko interpretira duševno stisko sodobnega človeka.« Ko smo ve to vzeli sveto zares, smo nazadnje po branju knjige z nemajhnim začudenjem ugotovili, da je tudi bilo napisano sveto zares, saj je reklamno besedilo le nekoliko spremenjen odlomek iz 11 strani dolgega spremnega eseja, ki ga je v knjigi objavil Igor Škamperle. Tedaj takšni časi se pišejo tržaški literaturi in z njo slovenski? Taka literarna prihodnost se nam obeta? Zagotovo lahko rečemo, da bi Jelinčičeva Tema na pomolu na vsak način rada bila vse to, o čemer zgornje besedilo piše, in da ji zaradi temačne zasoplosti na poti do tega cilja ne uspe zlesti niti do prve poličke, kjer se zaCne berljiva literatura. Vse skupaj je tako za • lase privlečeno, slabo zlepljeno skupaj z lepilom na hitro prebavljenih filozofij, psihologij in raznih literarnih teorij. Cernu vse to? Kakšen smisel ima vse to? Žejne nas pripelje čez most, pod katerim ni pitne vode. Niti za utemeljitev literarne teme ni dovolj, da pisec vsakih nekaj strani napiše, da ima njegov junak občutek krivde in da se s tem že kar ustvari istoimenska pripovedna tema. Jelinčičev junak se ves čas obnaša in ravna ravno nasprotno, kot človek namreč, ki nobenega obetu tka krivde nima. Abel je le telečje nedolžen in razvajen stremuh. Abel ne misli in živi kot profesor, filozof ali nadarjen novinarski začetnik, temveč na sleherni strani te knjige ravna in misli kot nekdo, ki si želi biti vse to, a je za te posle nesposoben. Naklonjeni mu je celo Torelli, robati in oblastniški urednik dnevnika (najbolj zanimiva oseba v romanu, a prikazana kajpada samo negativno), ki bi mu kar vse objavil, saj nekako le razume tega obetajočega novinarskega velikana. Ta se je seveda pri priči pripravljen požvižgati na profesuro, takoj ko mu se pokaže možnost, da bi postal tržaški, pardon, aronski Marquez. Potem pa se mu zabliska »tema na pomolu« oziroma vse tisto, o čemer piše Škamperle. In ženska z imenom Odette? Nemsto da bi se Abel zadeve lotil kot vsi smrtniki, razmišlja o vzroku ženske privlačnosti. Skratka, ženska ima pri njem »vonj po čutnosti«. Jelinčič piše o intimnih zbliža-njih nekako tako, kot da je o njih le bral v kaki pogrošni knjigi, nato pa še v kaki dobri, potem pa te vtise nerodno pomešal. (Odette po »tistem« reče: Hvala!) Kako grozno je to, spoznamo iz zaporedja dogajanja med dvojico. Potem ko se Abel filozofsko sprašuje, zakaj neki so ženske privlačne (kakor da moški ne bi bili), in ko smo nekaj strani prej zvedeli, da bi Odette lahko bila privlačna, a zanj nikakor ni, ker da se premalo lišpa (nič hudega, na drugem mestu piše, da se preveč); potem gre torej Abel za damo v kuhinjo ves dvomen (najbrž zaradi nerešenega filozofskega vprašanja), jo zgrabi in ji reče: »Večer je in jaz si želim tvojih poljubov.« Morda je to res umetniško prepričljivo, a o tem se lahko prepričamo samo pri Skamperlu. Ali pa tisto o prostitutkah, ki da zaradi nenasitnostni spolne sle rade grizejo. In veriga podobnih neslanosti je kar dolga. Ljubezenski pasusi pa postanejo skoraj že zanimivi tedaj, ko Abelu partnerica pove, kar mu gre. Za prehod v »umetniško večplastnost« ni dovolj napisati nekaj sveto-pisemskih imen, kot npr. Abel, Aron; ni dovolj pika za P, da postaneš Kafka. Treba je najbrž o človeških rečeh in o resničnih sitskah današnjega človeka le malo več vedeti in kakšno stvar zares tudi doživeti, da lahko potem verje-mljivo spelješ zgodbo v filozofske vode. Verjetno smo za tako razumevanje Jelinčiča krivi sami, saj kljub poplavi slabe literature in njeni uspešnosti nekateri pač ne moremo pozabiti na to, da je za pisanje potreben pravi pisateljski dar in da smo takšne knjige že tudi brali. Tako pa je človek ob vsem tem grozovitem naprezanju samo v zadregi. V Temi na pomolu avtor res kar naprej nekaj izreka (o čemer piše Škamperle), a ničesar ne pove. Dovolj si je po bliže ogledati katero od vseh teh raznorodnih krp, pa se pokažejo rahitična rebrca te psiho-filokonstrukcije. Samo kombiniranje, dovolj spretno pa, to je treba le priznati, a žal literatura ni šah. Da o šibkostih sloga sploh ne govorimo. Kakor da Jelinčič ni veC zgolj soliden alpinistični pisatelj (o Čemer piše Škamperle) in lahko shaja brez sloga, celo brez znanja pravopisa in stavčne skladnje. Kaže pa, da se motimo. Danes je mogoče biti »eden od najzanimivejših« ne da bi bil zanimiv. Verjeti je treba. Kdo neki pa smo, da bi si o tem upali dvomiti! Knjiga Dušana Jelinčiča je izšla letos pri založbi Devin (z letnico 1995) kot prvi (res okusno opremljen) zvezek v zbirki Roman novega Časa. Ivanka Hergold ITALIJA / GLEDE HIŠNEGA PRIPORA ZA ERICHA PRIEBKEJA Protislovne reakcije v Rimu po izjavi rabina Elia Toaffa Redki razumeli versko sporočilo - Montanelli pa bi prekinil proces RIM - Predvčerajšnja izjava rimskega velikega rabina Elia Toaffa, ki ne bi nasprotoval hišnemu pripora za krvnika iz Ar-deatinskih jam Ericha Priebkeja, je kot razumljivo povzročila ostra nasprotovanja s strani svojcev žrtev in njihovih odvetnikov. V glavnem pa lahko trdimo, da so le redki razumeli, kaj je hotel s svojim navidezno provokativnim predlogom povedati verski voditelj italijanske židovske skupnosti. Se manj pa je sprejemljivo stališče dekana italijanskih nov-narjev Indra Montanellija, ki je med redkimi podprl Toaffov predlog in mu še dodal svojo razlago. Toaff ni pristal na hišni pripor za gestapovskega stotnika, ker se hoče ograditi od obtožbe, da se židovska skupnost maščuje nad Priebkejem, kot to trdi odvetnik Pietro Nicotera, temeč je njegov pristanek izključno verske narave. Toaff hoče proces, hoče, da pride na dan vsa resnica o Priebkejevi vlogi v pokolu, bržkone tudi resnica o kritjih, ki jih je bil gesta- povec deležen pri svojem begu iz Italije in skoraj petdesetletnem nemotenem življenju v Argentini. Kot verski voditelj, kot veliki rabin, pa se mu z versko-moralnega vidika zdi zgrešeno, da bi tega 83-letnega starca po razsodbi strpali v zapor, ker je v mladosti zagrešil nečloveška dejanja. 2e z obsodbo bo Priebkeje kaznovan, bo za vse vojni zločinec, pa naj prebije svoja zadnja leta življenja za debelimi zidovi kakega vojaškega zapora, ali pa za zidovi kakega zasebnega stanovanja. Nič čudnega torej, da je odvetnica združenja italijanskih židovskih skupnosti Paola Severine včeraj izjavila, da razume in spoštuje Toaffove verske razloge, a kot pravnica upošteva predvsem sodne razloge. Te pa ne narekuje versko od- puščanje temveč zakonska pravica. Prav zato je vojaško sodstvo zahtevalo zdravstveno ekspertizo in šele po izvidih je Priebkeju zavrnilo zahtevo po hišnem pripora. Predsednik rimske židovske skupnosti Clau-dio Fano, ki je očeta izgubil v Ardeatinskih jamah pa je pravilno navedel, da so Ardeatinske jame vprašanje vse Italijanov, ker med žrtvami niso bili samo Židi, temveč tudi katoličani in protestanti, osebe iz vseh družbenih razredov in vseh starosti, toko da to ne sme postati židovski problem. Povsem z drugega in nesprejemljivega zornega kota pa Priebkejev primer obravnava novinar Indro Montanelli, saj se celo sprašuje, če ima sploh smisla nadaljevati s procesom, ker je bil Priebke že enkrat oproščen in so za vse obtožili njegovega nadrejenega Kapplerja. Montanelli bržkone pozablja, da so italijanski vojaški sodniki imeli tokrat dovolj masla na glavi, da bi obsodili »izvrševalce ukazov«. Montanelli zahteva proces proti vsem totalitarizmom in vojnim zakonom, ki so zahtevali represalije. Po njegovem bi se Priebke lahko uprl izvrševanju ukazov, a to bi bilo samomorilsko dejanje. Montanelli pa bržkone pozablja, da je bilo v nacistični vojski za razliko od fašistične precej »samomorilcev« in da Priebkejevo okrutno obnašanje med eksekucijami ni bilo »golo izvrševanje ukazov«. NOVICE Na Poljskem prva glasbena televizijska postaja VARŠAVA - Oddajati je začela prva poljska glasbena televizijska postaja, ki se imenuje Atomic. Njeni lastniki so družba Polygram hitemational s štiridestimi odstotki kapitala, družba ameriškega glasbenika Boba Geldofa z 22 odstotki in trije ameriški podjetniki, ki so zagotovih preostanek. Atomic TV bo predvajala glasbeni program, posnetke koncertov na Poljskem in v tujini, videospote in reportaže o nenavadnih športnih dogodkih. Program bo ob sobotah in nedeljah potekal deset ur, med tednom pa dve uri dnevno. Najbolj priljubljena imena na Češkem PRAGA - Najbolj priljubljeni ženski imeni na Češkem sta Jana in Marie, moški pa Jan in Petr, so ugotovili v anketi, ki jo je izvedla agencija AISA. Imeni Jana in Marie sta dobili osem, Jan in Petr pa deset odstotkov vseh glasov. Med ženskimi imeni po priljubljenosti sledijo Ana, Lucie in Lenka, pri moških pa Jirži, Tomaž in Martin. Priljubljenost imena Jožef se z leti veča, ime Tomaž pa je najbolj priljubljeno med najmlajšimi. Hišni ljubljenčki in njihovi lastniki bodo na kitajskih letalih ločeni PEKING - Na Kitajskem letalski potniki ne bodo smeh potovati s svojimi hišnimi ljubljenčki. Po novih predpisih kitajske uprave za javni zračni promet, s katerimi skuša ta povečati varnost in kakovost storitev, morajo potniki živali prijaviti kot prtljago. Hišni ljubjenčki bodo potovah v posebnih kletkah, lastniki pa bodo morali predložiti tudi potrdila o obveznem cepljenju. V cerkev s tankom AMX-30 APACH (FRANCIJA) - Iz dolge kolone francoskih oklepnikov, ki so se vračali iz Nemčije v Francijo, se je na nekem ovinku v Apahu ob luksemburški meji, nenadoma ločil tank AMX-30 in silovito trčil v cerkveni zid. V cerkvi sedaj zija dva metra visoka in tri metre široka luknja, tako da se vsi čudijo, da se ni stavba iz leta 1832 zrušila ob tako silovitem udarcu. Vsekakor so cerkev zaprli, izvedenci pa bodo sedaj preverili njeno stabilnost, tako da bi lahko čimprej začeh z obnovitvenimi deli. Po prvih ugotovitvah nesreče ni zakrivila nepazljivost ali preutrujenost tankista, temveč mehanska okvara. Veteranu spodletel pristanek Na letalski prireditvi v floridskem Lakelandu je 54-ietni pilotski veteran Charlie Hillard iz Fort VVortha (Teksas) zgrešil pristajalni kot, se z letalom hawker sea futy prevrnil in umrl (Telefoto AP) ZDA: sin dal ubiti očeta in mater VVASHINGTON - Amerika se upravičena sprašuje, kako se je lahko zgodilo, da je neki 17-let-nik iz dobrostoječe družine svojima sošolcema naročil, naj mu ubijeta starša, ker sta mu očitala, da doma krade. Do dvojnega umora namreč ni prišlo v kakem velemestu, kjer je nasilje skoraj endemično, temveč v malem pennsylvanskem mesteu Aliquippa. Tu so vsi poznali Briana Samuela in njegove starše, 49-letne-ga Williama in 47-letno Treso. Brianu so bili skoraj vsi vrstniki nevošljivi, ker so ga starši kot edinčka od ranih nog crkljali in mu uslišali vsako željo. Za sedemnajsti rojstni dan sta mu starša kupila drag terenski avtomobil. Celo ko sta ugotovila, da je s hazardnimi igrami izgubil več tisoč dolarjev, sta mu pomagala, da je plačal dolgove. VVilliamu Samuelu pa je bilo dovolj, ko je ugotovil, da sin krade denar, ki sta ga zakonca držala doma za vsakodnevne nakupe. Policijo je prepričal, da je Brianu zagrozila s prijavo sodstvu, končno pa se je odločil, da sinu ne bo več dajal bogate »žepnine«. Po enem mesecu pa se Brian ni pokesal, temveč je dvema prijateljema, 16-letne-mu Trazisu Durhamu in 18-letnemu Peteju Shoono-verju, obljubil 12.000 dolarjev, če mu ubijeta starša. DRUGI DAN CLINTONOVEGA OBISKA NA JAPONSKEM Novo poglavje v dvostranskih odnosih Varnostna zvezo zbližala VVashington in Tokio TOKIO (Reuter, STA) - Ameriški predsednik Bill Clinton je včeraj izjavil, da so bile ZDA navzoče v Aziji, dokler so bile zaželene, ter da so v tem času - v prizadevanjih za ohranitev miru in napredka - vzpostavile posebno partnerstvo z Japonsko. Clinton je drugi dan varnostne vezi. »To je tre-uradnega obiska na Japon- nutek, ki nam nudi izje-skem s premierom Rjuta- mne možnosti. Sodelova-rom Hašimotom podpisal nje med Japonsko in ZDA deklaracijo, s katero sta Ja- je za Ameriko in svet po-ponska in ZDA okrepili membno kot še nikoli do- _____________V OZADJU_____________________ Z roko v roki tudi nad bolezni in naravne nesreče TOKIO (Reuter) - Japonska in Združene države Amerike sta se včeraj zavezali, da bosta razširili svoje sodelovanje na vseh področjih; ameriški predsednik Bill Clinton in japonski premier Rjuta-ro Hasimoto sta v skupni izjavi o splošnem sodelovanju med ZDA in Japonsko - programu Skupna agenda, ki sta ga državi podpisali julija 1993 - dodala Sest novih področij. - Clinton in Hašimoto sta na včerajšnji skupni tiskovni konferenci zatrdila, da bosta državi okrepili prizadevanja za preprečevanje in nadzor nad vnovičnim širjenjem bolezni, kot je tuberkuloza. Strokovja-id iz obeh držav se bodo o načrtu za učinkovito delovanje na tem področju sestali že julija letos v Kjotu. - Japonska in ZDA bosta izpopolnili mednarodno omrežje, ki bo omogočilo izmenjavo opozoril pred naravnimi nesrečami; vladi obeh držav bosta še letos organizirali simpozij o potresih, na katerem bodo strokovnjaki in predstavniki vlad poskušali izboljšati ukrepe za preprečevanje potresov in načrte uspešnejše reševalne akcije. - Tokio in IVashington bosta še naprej iskala načine za razvoj demokracije in njej primernega sodnega sistema. - Okrepili bosta tudi sodelovanje v boju proti terorizmu, v okviru česar se bodo srečali strokovnjaki iz obeh držav za boj proti biološkemu in kemičnemu terorizmu. - Japonska in Združene države Amerike bosta še tesneje sodelovali na področju znanosti, predvsem v raziskovanju možnosti za širitev proizvodnje hrane in razvoj kmetijstva. - Proučili pa bosta tudi možnosti za uporabo računalniške in druge sodobne tehnologije v izobraževalne namene. slej,« je po podpisu deklaracije, ki spodbuja ameriške strateške cilje v Aziji, dejal Clinton. Voditelja sta po srečanju na novinarski konferenci dejala, da je ta varnostna zveza temeljni kamen za ohranjanje stabilne in perspektivne regije, Clinton pa je poudaril, da imata ZDA in Japonska kot veliki demokratični in gospodarski sili posebno odgovornost za vzdrževanje te stabilnosti. Ameriški gost se je s premierom Hašimotom zavezal k tesnemu sodelovanju na obrambnem področju -med drugim tudi pri skupni proizvodnji bombnika F-2. Državnika sta poseben pomen pri ohranjanju stabilnosti v Aziji pripisala Kitajski, ki naj bi po njunem mnenju pri tem igrala pozitivno in konstruktivno vlogo, zaradi česar so ZDA in Japonska pripravljene okrepiti sodelovanje s Pekingom. Voditelj Bele hiše je z japonskim gostiteljem govoril tudi o trgovinskih odnosih med gospodarskima velesilama in zatrdil, da sta slednji po tem srečanju začeli novo poglavje tudi na tem področju. Predstavniki ameriške delegacije pa so menili, da »Bill in Rju« v zvezi s spornim vprašanjem trgovinske menjave med ZDA in Japonsko še nista odkrito govorila. Predsednik Clinton je včeraj obiskal tudi ameriško vojaško oporišče Jakosuka pri Tokiu, ameriški predsedniški par pa sta sprejela tudi cesar Akihito in njegova soproga Mičiko. Clinton bo danes z nagovorom japonskega parlamenta končal svoj tridnevni obisk v Deželi vzhajajočega sonca. Ameriški predsednik in japonski premier sta si po podpisu deklaracije o varnosti in sodelovanju zadovoljno segla v roki (Reuter) ____________________ANALIZA______________• Skupaj v obrambi tihomorske regije Amerika upa, da bo Japonska prevzela del varnostnega bremena v vzhodni Aziji VVASHINGTON (Reuter, B.S.) -Amerika, oborožena z novo deklaracijo o varnosti, upa, da bo svojo azijsko zaveznico pritegnila v enakopravnejše partnerstvo v obrambi tihomorske regije. VVashington je navdušen nad okrepljenim sodelovanjem z Japonsko, podpis premiera Hašimota na najnovejši deklaraciji pa razume kot pripravljenost Tokia, da z ramen ZDA prevzame del varnostnega bremena v omenjeni regiji, ki je po koncu druge svetovne vojne večinoma ležalo na ameriških ramenih. Politični analitiki menijo, da bo deklaracija, ki sta jo včeraj podpisala Clinton in Hašimoto, pripomogla k okrevanju vojaškega razmerja med ZDA in Japonsko, za katerega se je še pred sedmimi meseci zdelo, da je zabredlo v težavne vode. Posilstvo dvanajstletne deklice na otoku Okinava, kjer so nameščeni ameriški vojaki - trije so bili odgovorni za zločin - je izzvalo ogorčenje po vsej Japonski, pomiriti pa ga niso mogla niti poniževalna opravičila VVashingtona. Omenjeni incident je med Japonci okrepil občutek, da je navzočnost ameriške vojske na Japonskem po koncu hladne vojne anahronizem. Dogodki, ki so sledili, so sicer pritrjevali izgovorom VVashingtona, češ da je dogaja- nje na Daljnem vzhodu prav tako nevarno in nepredvidljivo kot nekdaj vojaška nevarnost Sovjetske zveze. Kitajske vojaške vaje in poskusne izstrelitve raket ob tajvanski obali, s katerimi je Peking minuli mesec poskušal vplivati na predsedniške volitve na otoku, v Aziji -tudi na Japonskem - še zdaleč niso izzvenele v prazno. Nedavna odločitev Severne Koreje, da ne bo več spoštovala določil sporazuma o premirju iz leta 1953, in vpadi severnokorejske vojske v demilitarizirano območje med Korejama so prav tako jasno opozorilo, da vojna lahko spet izbruhne tudi tam. »Omenjeni dogodki so nekako osvestili japonsko javnost o pomembnosti ameriško-japonskega vojaškega zavezništva,« meni Clintonova svetovalka Sandy Kri-stoff, ki opozarja, da je v včeraj podpisani deklaraciji prvič jasno določeno, s katerimi izzivi se na obrambnem področju srečujeta obe državi in kaj morata zato skupaj storiti. Edina konkretna obljuba, h kateri je Clinton v tem dokumentu zavezal ZDA, je, da bo VVashington v tej regiji obdržal sto tisoč vojakov - od tega 47 tisoč na Japonskem. Ameriški predstavniki so se zato osredotočili na tisti odstavek deklaracije, ki kliče k revi- ziji smernic ameriško-japonskega obrambnega sodelovanja iz leta 1978. Ta namreč sodelovanje na tem področju omejuje na morebitno posredovanje ZDA v primeru vojaške ogroženosti Japonske. Kako se bo to spremenilo, Se ni znano, ZDA pa upajo, da bo Japonska privolila v možnost širitve ameriških pooblastil. Ce bi denimo izbruhnil spor zaradi otočja Spratly v Južnokitajskem morju -do njega oklicuje »lastninske pravice« kar nekaj azijskih držav - bi to otežilo plovbo v Južnokorej-skem morju in ZDA bi seveda želele »pooblastila« (Japonske) za posredovanje. Ameriški politiki se zavedajo", da številni Američani menijo, da je Japonska prav zaradi ameriškega varnostnega dežnika postala največja trgovska grožnja ZDA, zaradi česar bi Tokio moral prevzeti večji del obrambnega bremena v svoji regiji. Japonska pa ima pri tem največ težav zaradi povojne ustave, ki po mnenju večine Japoncev njihovi državi preprečuje vsakršno obliko skupne vojaške dejavnosti. Premier Hašimoto je v sredo že predstavil liberalnejšo interpretacijo »sporne« ustave in dejal, da je jasna določitev japonske odgovornosti v okvirih sedanje ustave nujno potrebna. NOVICE LETNO ZASEDANJE PREDSTAVNIKOV PETNAJSTERICE IN SKUPINE RIO Začasna ustavitev spopadov v Liberiji MONROVLA (Reuter, B. Ž.) - Pripadniki dveh glavnih liberijskih milic so včeraj začasno ustavili napade na vojašnice redne vojske, kljub temu pa je bilo v Monrovii še vedno mogoče slišati posamezne eksplozije. »Danes je dan počitka. Hočemo, da se vsi dobro počutijo,« je dejal Kelvin Sumo, pripadnik Narodne domovinske liberijske fronte (-NPFL), ki jo vodi Charles Taylor. Pripadniki frakcije Krahn, ki jo vodi uporni general Roosevelt Johnson, so v vojašnicah še utrdili svoje položaje. Sam Johnson naj bi se po mnenju njegovih nasprotnikov skrival nekje drugje v mestu. Njegovi pripadniki, ki se skrivajo v vojašnicah, so dejali, da skušajo zaščititi približno 20 tisoč civilistov, ki so se zatekli k njim. Hrane je malo, pa še ta je zelo draga, zaradi uživanja slane vode pa je med civilisti izbruhnila tudi epidemija diareje. Incident na meji med Eritrejo in Džibutijem DZIBUTI (Reuter, B. Z.) - Na meji med Eritrejo in Džibutijem je prišlo do vojaškega incidenta, ko so eritrejske oborožene sile vdrle v džibutski sultanat Raheita. Eritrejske oblasti namreč trdijo, da omenjeni sultanat pripada Eritreji. V Džibuti je že prispel eritrejski zunanji minister Petro s Solomon. Za tamkajšnji državni radio je povedal, da obmejni incident ne pomeni eritrejskega napada na Džibuti. Džibuti pred tujimi vdori varujejo enote francoske vojske, ki naj v omenjenem obmejnem incidentu ne bi posredovale. Eritrejska vojska se je pred časom bojevala tudi z Jemnom in zasedla sporni rdečemorski otok Veliki Haniš. Evropa se skuša prebiti v Latinsko Ameriko COCHABAMBA (Reuter, S. J.) - Spričo demokratičnih in gospodarskih reform v Latinski Ameriki se države zahodne Evrope trudijo, kot še nikoli doslej, da bi na tem območju premagale ameriško prevlado. Številni ministri držav članic EU so se v Boliviji ude-ležili rednega letnega srečanja unije in skupine Rio, ki jo sestavlja štirinajst držav Latinske Amerike. »Pravi trenutek za preboj evropske industrije in trgovine na to območje je bil pred nekaj leti in mi smo ga zamudili,« je dejal britanski zunanji minister Malcolm Ri-fldnd. »Zdaj lovimo zamujeni vlak.« Med dvodnevnim srečanjem so evropski ministri obljubili, da bodo pospešili trgovino in vlaganja na to območje ter da bodo prispevali k boju proti revščini in trgovini z mamili. V valu demokratizacije, ki je preplavil latinskoameriške države v osemdesetih letih, si te zdaj prizadevajo, da bi privatizirale podjetja, ki so bila v drža- vni lasti, železnice, telekomunikacije in naftne družbe. Evropski ministri pa so predvsem poudarili, da so že prekosili ameriške donatorje na področju projektov za dvig življenjskega standarda. Pomembna je tudi napovedana krepitev sodelovanja na področju boja proti trgovini z mamili, ki je eno najbolj perečih vprašanj v državah Latinske Amerike. »Skušati bomo dopovedati ameriškim voditeljem, da vprašanje mamil ni le težava držav, kjer večino mamil proizvedejo, temveč tudi držav, kjer večino mamil porabijo,« je dejala italijanska zunanja ministrica Agnellijeva. Cochabambska deklaracija, ki so jo slovesno sprejeli ob koncu srečanja, napoveduje sodelovanje in multilateralni pristop k problemu trgovine z mamili. Bolivijski predsednik Gonzalo Sanchez de Lozada, ki vodi državo, kjer proizvedejo največ kokaina, je dejal, da Američanom zamisel ne bo najbolj všeč, a se bodo morali pač-privaditimanjo....... USTNI DOGOVOR O PREMIRJU V LIBANONU NE BO OBNOVUEN Hezbolah zavrnil ameriško pobudo Tudi Izrael bi privolil le v pisni sporazum BEJRUT (Reuter, B. 2.) - Proiransko usmerjena organizacija islamskih skrajnežev Hezbolah je včeraj zavrnila ameriški predlog o obnovi ustnega sporazuma iz leta 1993. Hkrati so njeni voditelji sporočili, da bodo z napadi na Izrael nadaljevali, dokler ta ne bo umaknil svoje vojske iz južnega Libanona. Izraelski premier Simon Peres pa je poudaril, da je za Izrael sprejemljiv zgolj sporazum v pisni obliki. »Zavračamo ameriško pobudo. Sprejem ameriškega predloga bi za nas pomenil samomor,« je dejal predstavnik Hezbo-laha Ali Amar in dodal, da je tudi ta - kot vsak ameriški predlog - naklonjen izraelskim interesom. Pomisleke glede ameriškega predloga je izrazil tudi libanonski zunanji minister Faris Buez, ki je dejal, da Bejrut pobude načelno ne zavrača, zahteva pa njeno dopolnitev. Ameriška pobuda-naj bi po navedbah diplomatov vsebovala predlog o razorožitvi Hezbolaha, Izrael pa naj bi v zameno obljubil, da se bo umaknil iz južnega Libanona. Podobne predloge je Libanon že veCktat zavrnil. »Ta pobuda vsebuje nove mehanizme, za katere se bojimo, da bodo postali alternativa resoluciji 425 Varnostnega sveta Združenih narodov in alternativa pravemu mirovnemu procesu,« je dejal Buez. Resolucija 425, ki jo je Varnostni svet sprejel leta 1978, zahteva popoln izraelski umik iz Libanona. Izraelski premier Simon Peres je dejal, da je-zanj sprejemljiv zgolj pisni sporazum o koncu spopadov s Hezbolahom. Ustni sporazum iz leta 1993 se po njegovem mnenju ni obnesel. Peres je še poudaril, da zaenkrat Se ne more dati zagotovil, da se bodo spopadi kmalu končali. Libanonski gverilci so namreč vCeraj vnovič obstreljevali Kirjat Smono, najveCje mesto v vzhodni Galileji. Izraelci so odgovorili z le- talskimi napadi na vasi okoli južnolibanonskega pristanišča Tir. O zaskrbljujočem položaju na Bližnjem vzhodu je vCeraj v Kairu na libanonsko pobudo razpravljala tudi Arabska liga. Sestanka so se udeležili predstavniki 22 arabskih držav - med njimi je bilo tudi deset zunanjih ministrov. Sprejeli so zahtevo, da mora Izrael spoštovati resolucijo 425 in se umakniti iz Libanona. »To,-kar se danes dogaja v Libanonu, je grožnja mirovnemu procesu. Podpiramo vse zahteve libanonske vlade,« je dejal egiptovski zunanji minister-Amr Musa. »Izraelski napadi na civilno prebivalstvo in gospodarske objekte Libanona kažejo, da si Izrael ne želi stabilnih in enotnih arabskih držav. Arabskim sosedam ne privošči blagostanja,« je dejal sirski zunanji minister Faruk Sara. Vnovično obsodbo spopadov na Bližnjem vzhodu je vCeraj v Tokiu izrekel tudi ameriški Predstavniki držav Arabske lige so obtožili Izrael, da si ne želi stabilnosti na Bližnjem vzhodu (Reuter) predsednik Bill Clinton. »Menim, da je za kršitev premirja, ki smo ga dosegli leta 1993, odgovoren Hezbolah, ki je začel obstreljevati severni Izrael,« je dejal. Ameriški državni sekretar VVarren Christo-pher pa se je po telefonu pogovarjal s svojimi arabskimi kolegi in jih pozval, naj si prizadevajo za vzpostavitev premirja. Svoj mirovni naCrt je predstavila tudi Francija. Francoski zunanji minister Herve De Charette je pojasnil, da bi morali Izrael, Libanon in Sirija sprejeti pisni sporazum, ki bi doloCal takojšnjo ustavitev napadov na civilno prebivalstvo. Po mnenju Francije bi morali Izrael, Sirija in Libanon podpisati dopolnjeno ra- zličico ustnega sporazuma iz leta 1993. Določbe omenjenega sporazuma bi bilo treba natančneje opredeliti in jim dati večjo veljavo, meni francoski zunanji minister, Cigar predlog je podprl tudi Teheran. »Podpiramo francosko pobudo, saj se oboji strinjamo, da je treba ustaviti cionistiCne napade na libanonsko prebivalstvo,« je dejal svetovalec iranskega zunanjega ministra Mohamed Kažem Konsari. »Menim, da ne Hezbolah ne kdorkoli drug, ki podpira Libanon, ne more sprejeti ameriškega predloga. Nihče, ki je pošten, ne more od Libanona zahtevati, naj preneha braniti svojo zemljo,« je poudaril Konsari. PRIJATELJI RUSKIH POLITIKOV CARIN Z dobrimi zvezami je vse mogoče »Številka ena,« toži ruska številka ena, »praviloma nima prijateljev.« Predsednik Boris Jelcin je v svojem dnevniku Na noževi konici Čustveno opisal osamljenost moža na vrhu: »V odnosu z drugimi ljudmi postane izredno previden,« je zapisal Jelcin. AU je res tako? Kljub vsemu je namreč omenil nekega prijatelja: S amil Tarpiščev, njegov trener tenisa. Temu se je prijateljstvo s predsednikom države izplačalo. Z dekretom številka 93 je Jelcin pred dvema letoma ustanovil - kar pravno sploh ni bilo mogoče - nacionalni center za šport v obliki delniške družbe, svojega prijatelja takoj postavil za šefa in tej delniški družbi dal triletno zunanjetrgovinsko licenco, ki je izredno dobičkonosna. TarpišCev je smel iz državnih rezerv izvoziti milijon ton železove mde, sto tisoč ton aluminija in še marsikaj drugega - med drugim tudi petsto ton titanija. Razlika med cenami na ruskem trgu v rubljih in ceno na svetovnem trgu je prinesla precejšnje dobičke, poleg tega pa je bilo športnikovo podjetje oproščeno celo carinskih dajatev. Dobički, iz katerih je sovjetska država nekoč financirala svoje oboroževanje, danes pritekajo "predvsem na račune zasebnih podjetij in zasebnikov, ki so nekoC bili trgovinski funkcionarji-ali pa direktorji državnih podjetij, ter iznajdljivih mladih podjetnikov, elanov mafije ali pa preprosto na račune ljudi, ki imajo paC dobre zveze. Viktor Cemomirdin je za koncem zemeljskega plina Gasprom, katerega predsednik je bil, preden je postal ruski premier, uveljavil pravico, da zemeljski plin izvaža brez carinskih dajatev in le z majhnimi davki. Cemomirdin je z dekretom 267 P dovolil tudi izvoz »delov skulpture« in potrebnih materialov za dva mogočna spomenika Krištofu Kolumbu, ki naj bi ju izdelal kipar Surab Zereteli in naj bi bila darili ruske države Španiji ter-ZDA. S to licenco je na Zahod potovalo na tisoče ton jekla, cementa, sredstev za zaščito pred rjavenjem in deset odstotkov vsega bakra, ki so ga leta 1993 izvozili iz Rusije. Štirideset podjetij je ilegalno dobilo dovoljenja za izvoz gnojil, ki jih od takrat v Rusiji primanjkuje. Celo Jelcin je leta 1993 priznal, da so kriminalne organizacije podkupovale uradnike, da bi dobile izvozne licence, in da so te organizacije z mblji pla- Rudolph von Stopfelz, Der Spegel Cane surovine z »velikanskim dobičkom« v tujini prodajale za trdne valute. Ilegalen izvoz je znašal kar petino mske surove nafte in polovico žlahtnih kovin, k temu pa je treba prišteti še na tisoCe ikon in na tone jantarja (dobiček v tem poslu: tisoč odstotkov). Na zahtevo mednarodnega denarnega sklada so morali te licence leta 1994 odpraviti. Toda trgovino s »strateškimi surovinami«, kot so surova nafta, kovine, mineralna gnojila, diamanti, les, žito in ribe, je mska vlada prenesla na »pooblaščene specialne izvoznike«. Ti so s tem poslom postali multimilijonarji, in to v dolarjih. Zena nekega predsednikovega svetovalca je trdila, da lahko-njen mož za podpise treh vladnih uslužbencev-pod licenco za izvoz surove nafte zaračuna provizijo v višini petdesetih milijonov dolarjev. Davkarija ostaja brez denarja, medtem ko se je ruski izvoz - predvsem izvoz surovin - lani povečal na 75 milijard dolarjev. Tudi uvoz je imel obseg kar 50 milijard dolarjev - večinoma potrošniških dobrin. V Rusiji ni veC vrst pred trgovinami, saj so te do vrha napolnjene z blagom. Toda vse te lepe stvari prihajajo predvsem iz tujine, zaradi Cesar se jezijo nacionalisti in zaradi Cesar ima velike izgube domača industrija, v katero se ne bo izplačalo vlagati tako dolgo, dokler bosta trajala inflacija in pomanjkanje pravnega reda, zunanja trgovina pa bo omogočala veliko večje in hitrejše dobičke. Tako na primer kioski na moskovskih ulicah ponujajo predvsem nemško vodko, celo piščanci prihajajo iz ZDA. Oblačila pa izvirajo predvsem z Daljnega vzhoda. Delniška družba za šport, ki jo vodi Jelcinov prijatelj TarpišCev, ima tudi privilegij, da je oproščena uvoznih carin, tako da je dobila 90-odstotrd monopol na uvoz alkoholnih pijač in tobačnih izdelkov. Samo leta 1994 je družba uvozila blago v vrednosti 1, 3 milijarde dolarjev. »To je fantastičen znesek,« se je pritožil podpredsednik ruske vlade in minister za privatizacijo Anatolij Cubajs, ki je dejal: »Dokler sto do dvesto generalnih direktorjev, ki so poneverili na ducate milijone rubljev ruske države, ne bo v zaporu, nam noben makroekonomski koncept ne bo pomagal naprej.« Cubajs je v začetku leta izgubil svoj položaj. Država nujno potrebuje prihodke od carinskih dajatev, doslej pa ji še ni uspelo vzpostavi- ti vsaj delno delujočega davčnega sistema. Tisoč petsto uradnikov v moskovskem finančnem ministrstvu se je lani ukvarjalo predvsem s 25 tisoC direktivami in dekreti vlade. Dajatve na meji naj bi poleg tega ščitile domača podjetja pred svetovnim trgom in povečale obseg proizvodnje. Tako je treba od prvega julija 1995 za-uvoz tujega avtomobila plačati davek v višini-sto odstokov vrednosti avtomobila. VnoviCni-uvoz lad, ki so bile prodane v tujini, pa je izredno dobičkonosen posel, ki naj bi se mu posvetil tudi Vladimir Kadanikov, šef ruskega proizvajalca vozil Lada Avtovas. Avtovas ima dolgove v višini nekaj milijard rubljev, Kadanikov pa je januarja postal podpredsednik vlade, zadolžen za gospodarske reforme. Zveze so vse. Moskovsko trgovsko podjetje, ki legalno uvaža kamere in filme Polaroid - Rusija je za te izdelke drugi najveCji trg na svetu, takoj za ZDA -, plača za tovornjak filmov v vrednosti milijon dolarjev tretjino te vrednosti za carinske in davčne dajatve. Neko drugo podjetje se je s cariniki dogovorilo, da se zadovoljijo s trideset tisoč dolarji na tovornjak. Konkurenca lahko tako svoje filme v Rusiji ponuja za veliko nižjo ceno kot Polaroid. Generalni direktor Polaroidovega podjetja v Rusiji George-Marquart je obupan: »Po legalni poti je nemogoče biti konkurenčen, položaj pa postaja Čedalje slabši.« Predstavništvo ameriške trgovinske zbornice v Moskvi je kot najpomembnejše razloge za zadržanost zahodnih vlagateljev označilo korupcijo, neurejenost davčnega sistema, zmedo s tržnimi licencami in neupoštevanje intelektualne lastnine - igrani filmi, glasba in programska oprema za računalnike v Rusijo prihajajo praviloma le v obliki kopij. Dokler ni pravnega reda, vladajo zakoni mafije. Jelcinovemu prijatelju TarpišCevu je pri vodenju dobičkonosne delniške družbe pomagal strokovnjak, Gruzijec Otar KvantriSvili, ki je bil poleg tega tudi predsednik neke ustanove za socialno pomoC športnikom. KvantriSvili je bil le nekaj tednov na svojem položaju, ko je sproščen prišel iz savne in so ga ubili s tremi kroglami. »V bistvu ni bil kriminalec,« je zapisal Časnik Moskovski}e novosti po njegovi smrti, »temveč tipičen vezni člen med svetom kriminala ter oblastjo, politiko in finančniki.« H.;; NOVICE Smrtonosna zaseda čečenskih upornikov MOSKVA (Reuter, B. Z.) - GeCenski uporniki pod vodstvom Džoharja Dudajeva so vCeraj nekemu ruskemu konvoju postavili zasedo in ubili 26 vojakov, 51 pa so jih ranih. Predstavnik ruske vojske je povedal, da so uporniki napadli konvoj 27 tankov, oklepnikov in tovornjakov z minometi. Poročila o hudih žrtvah - na jugu CeCenije sta bila v spopadih ubita še dva mska vojaka, enajst pa jih je bilo ranjenih - utegnejo pokopati Jelcinova prizadevanja za začetek mirovnih pogovorov, do katerih naj bi prišlo še pred volitvami. Jelcin je v govom v mestu Budjonovsk Dudajeva obtožil, da je spodkopal vse dosedanje mirovne pobude. Ruski predsednik je poudaril, da spora ni mogoče rešiti samo z orožjem niti samo z mirovnimi pogovori. Najučinkovitejša-naj bi bila po njegovem mnenju kombinacija obojega. Jelcin je vnovič poudaril, da je Čečenija svetovno središče terorizma. Enako obtožbo je ruski predsednik izrekel že takrat, ko je opravičeval vojaško posredovanje v uporni republiki. Ruska letala so v Ingušiji v bližini Čečenske meje napadla hotel, v katerem stanujejo gradbeni delavci, ki gradijo opekamo. Napadi naj bi terjah življenja osmih ljudi, med katerimi naj hi bilo šest Jugoslovanov. Beograjsko veleposlaništvo novice vCeraj še ni potrdilo. Ombudsman tudi v Rusiji MOSKVA (STA) - Ruski parlament je vCeraj po veC kot letu dni razprav sprejel zakon o uvedbi komisarja za človekove pravice. Kot določa zakon, bo komisar nadzoroval varovanje človekovih pravic v Rusiji ter letno poročal parlamentu, predsedniku in mednarodnim organizacijam. Imel bo tudi pravico, da v imenu oseb, katerih pravice so bile kršene, vlaga pritožbe pri vseh vladnih uradih in sodiščih. Rusija tokrat prvič uvaja komisarja za človekove pravice, saj v obdobju Sovjetske zveze država te institucije ni poznala. V Španiji ne bo več vojaške obveznosti MADRID (STA) - Španska ljudska stranka (PP), ki je zmagala na parlamentarnih volitvah 3. marca, in katalonski nacionalisti so dosegli sporazum o odpravi vojaške obveznosti in ustanovitvi poklicne vojske, piše včerajšnji madridski Časnik El Pais. Časnik meni, da je na voditelja PP Joseja Aznarja,pri-tem odločilno vplival francoski predsednik Jacques Chirac, ki je nedavno napovedal podoben ukrep. Predstavnik PP Luis de Grandes je povedal, da je-bil ta naCrt del volilnega programa PP, Čeprav je napovedoval le skrajšanje vojaške obveznosti z devetih na sest mesecev. Viri blizu pogajalskih skupin predvidevajo, da bi lahko mesnicitev odločitev uresnicih v šestih letih. SLOVENIJA Četrtek, 18. aprila 1996 DRŽAVNI ZBOR / RAZPRAVA O LASTNINSKI ZAKONODAJI Burna razprava o pravicah tujcev do nakupa nepremičnin LJUBLJANA - Na včerajšnji seji državnega zbora je bila v osredju lastninska zakonodaja. Poslanci so najprej razpravljali o lastninskem preoblikovanju podjetij z družbenim kapitalom, ki opravljajo turistično dejavnost in katerih nepremičnine stojijo na območju Triglavskega narodnega parka (TNP), večino dopoldanskega dela zasedanja pa so namenili prvi obravnavi zakona o lastninski in drugih stvarnih pravicah. DRŽAVNI SVET / RAZPIS ZAKONA O VOLITVAH V DZ Svetniki so določili referendumsko vprašanje Svetniki so zahtevali, da se sprejeto zahtevo izpelje LJUBLJANA - Državni svet (DS) je na včerajšnji seji v skladu z zahtevo za razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom za noveliranje zakona o volitvah v državni zbor določil referendumsko vprašanje, do katerega naj bi se na predhodnem zakonodajnem referendumu opredelili volila, je sporočila STA. VABILO - V Sloveniji je znova začelo delovati pred leti ustanovljeno Društvo bolnikov s parkinsoni-zmom in drugimi ek-strapiramidnimi motnjami. K sodelovanju vabi bolnike, njihove sorodnike, prijatelje in vse, ki jih zanima tovrstno človekoljubno delo. Sedež društva je na Inštitutu za nevrofiziologijo na Univerzitetnem kliničnem centru v Ljubljani. ZEMLJA 1996 - Ob izidu zbornika Zemlja 1996 bo jutri v knjigarni Konzorcij v Ljubljani predstavitev. Zbornik vsebuje vsa ključna dejstva, ki vplivajo na oblikovanje svetovnih trendov v gospodarstvu, politiki in varstvu okolja, ki bodo letos v središču pozornosti javnosti. BOTANIČNI VRT - Vodstvu Botaničnega vrta Univerze v Ljubljani je uspelo s pomočjo mestne občine. Ljubljanskega sejma,-SCT Stanovanjskega inženiringa in CZD KmeCki glas izdati promocijsko zloženko o eni najstarejših kulturnih in znanstvenih ustanov v Sloveniji, ki nepretrgano deluje že od leta 1810. Kljub finančnim in kadrovskim težavam je botanični vrt ohranil podobo, ki je vredna ogleda. Novi botanični vrt naj bi nastal v biološkem središču ob Večni poti v Ljubljani. URADNI OBISK - Državni podsekretar za oborožene sile Velike Britanije Lord Howe bo danes na povabilo državnega sekretarja v ministrstvu za obrambo Gorazda Vidriha na uradnem obisku v Sloveniji.-Howa bo sprejel tudi obrambni minister Jelko Kacin. VERSKE SKUPNOSTI - Predsednik DZ Jožef-Skolč bo danes z vodji poslanskih skupin sprejel predstavnike verskih skupnosti, ki delujejo v Sloveniji. Do srečanja bo prišlo na željo verskih skupnosti, ki so jo te izrazile na posvetu-pri Uradu Vlade RS za verske skupnosti. SPREJEM TAKSIMA - Iz državnega zbora so sporočili, da bo predsednik parlamentarne Skupine prijateljstva z Japonsko Peter Tancig danes sprejel japonskega veleposlanika v Republiki Sloveniji Jušuja Takašimo. STRELJANJE - Enota Slovenske vojske bo jutri na poligonu Po-ček izvedla posredno in neposredno topniško- streljanje, ki si ga bosta ogledala tudi minister za obrambo Jelko Kacin in načelnik generalštaba Slovenske vojske, generalpolkovnik Albin Gutman. Državni zbor je vCeraj sklenil splošno razpravo v okvim prve obravnave predloga zakona o lastninski in drugih stvarnih pravicah. Razprava je bila zelo polemična, saj je na eni strani skupina poslancev opozarjala na neustavnost določb predlaganega zakona, na drugi pa so ministrica za pravosodje Meta Zupančič ter vladni stranki in parlamentarni sekretariat za zakonodajo in pravne zadeve pojasnjevali nasprotno. Meta Zupančič je zagovarjala predlagane zakonske rešitve, ki zadevajo nepremičnine oziroma pravico tujcev do njihovega nakupa. Pojasnila je, da je pojem nepremičnine širši, pojem zemljišče pa ožji in da drugemu ustava daje posebno varstvo, ko pravi, da tujci ne morejo biti lastniki zemljišč. Milan Baškovič je v imenu parlamentarnega sekretariata za zakonodajo pojasnil, da so Ali ste za to, da se zakon o volitvah v državni zbor spremeni tako, da bo zagotovil neposreden vpliv volilcev na izbiro poslancev, enakomerno zastopanost prebivalcev po območjih, sorazmerno zastopanost političnih interesov v državnem zboru, na podlagi katere je število mandatov sorazmerno številu osvojenih glasov? Poslanke in poslanci so se odločili za sprožitev postopka za zakonodajni referendum, ker temeljito preučili ustavnost predlaganih določb in ugotovili, da zakon predvideva spremembe na-tem področju v okviru obstoječe ustavne ureditve, zaradi česar ni v nasprotju z ustavo. Na ti razlagi se je vsulo veC replik. France BuCar (DS) je podvomil v verodostojnost vodje sekretariata za zakonodajo Milana Baškoviča, saj »-vsak bmc na pravni fakulteti ve, da pojem nepremičnine vključuje tudi zemljišča«, zato se je odločil, da pri takšnem delu ne more več sodelovati. Miran Potre (ZLSD) je dejal, da je zdaj še bolj prepričan v slabost predlaganih rešitev in njihovo nekorektnost, Žaro Pregelj (SLS) je vnovič izrazil prepričanje, da gre za nedosleden in tehnično slab zakon, Janez Kocijančič (ZLSD) je opozoril, da bi bila napaka, če bi spremenili sprejeta stališča na izredni seji o zunanji politiki. Tudi Janez Po- menijo, da je smiselno, da se volilke in volilci z osebnim izjavljanjem izjasnijo, kateri od ponujenih modelov volilnih sistemov je najprimernejši za prenos volje volilcev v sestavo njihovega zakonodajnega predstavništva, torej parlamenta. Poslanci so prepričani, da so smiselne le tiste spremembe v volilnem sistemu, ki zagotavljajo večje poosebljenje volitev in tudi dejansko zagotavljajo, da imajo volilci neposreden vpliv na izbiro po- dobnik (SLS) se je zavzel za preložitev razprave, saj o tako pomembnem vprašanju ne bi smeli odločati s preglasovanjem, Miroslav Mozetič (SKD) pa je menil, da že ustava prepoveduje lastništvo tujcev nad zemljišči in da tega predlagani zakon ne ponavlja, marveč izhaja iz obstoječe ustavne ureditve. Jože Pučnik (-SDS) se je pridružil skupini poslancev, ki je menila, da je v predlaganem zakonu še veliko nejasnosti in da priprava zakonskega bo sedila ni bila dovolj temeljita. Opozoril je na potrebo po dosegi konsenza med parlamentarnimi strankami in se zato zavzel za preložitev odločanja, »v nasprotnem primem pa SDS pri delu DZ ne bo več sodelovala«. Pred koncem zasedanja je Miran Potrč v imenu poslanske skupine-ZLSD predlagal preložitev odločanja o tem zakonskem predlogu na eno od naslednjih sej. V glasovanju je Potrčev predlog podprlo 25, zavrnilo pa 30 poslancev, nato pa je Zmago Jelinčič (SNS) v imenu svoje poslanske skupine zahteval enourni premor. Predsedujoči je sejo prekinil in njeno nadaljevanje napovedal za danes. (R. R.) slancev. Menijo tudi, da je v volilnem letu mogoče izvesti le manjše spremembe v volilnem sistemu, in sicer le takšne, ki bi jih podprla velika večina v parlamentu zastopanih političnih interesov.-Pri tem izhajajo tudi iz 12. točke obrazložitve ustavnega sodišča, ko je to utemeljilo sklep o zavr-ženju ustavne pritožbe-SDSS zoper ravnanje predsednika državnega zbora v zvezi z vložitvijo njene zahteve za razpis referenduma. V 12. točki te obrazložitve je namreč ustavno sodišče poudarilo, da je treba upoštevati, da je za sprejem zakona o volilnem sistemu treba na temelju določbe četrtega odstavka 80. člena ustave doseči dvetretjinsko veči- Za predlog referendumskega vprašanja, ki ga je pred začetkom seje oblikovala komisija za politični sistem, je glasovalo 29, proti predlogu pa dva državna svetnika. Včerajšnja seja se je zaradi zapletov (komisija DS za politični sistem zaradi ponavljajoče se nesklepčnosti do predvidenega začetka seje ni mogla oblikovati predloga referendumskega vprašanja) zaCela z enourno zamudo. Kristan je nato v imenu komisije za politični sistem državnemu svetu ponudil v razpravo oziroma odloCanje- no vseh poslancev v državnem zboru, ne glede na-izid referenduma. Opozorilo je tudi, da je zakon o volilnem sistemu za parlamentarno demokracijo tako ključen, da bi bil referendum o bistvenih spremembah volilnega sistema v času pred volitvami lahko ustavno sporen. Zaradi tega in prepričanja, da je za Slovenijo najboljši v temelju proporcionalni volilni sistem, ki zagotavlja možnost dejanskega poistovetenja skorajda slehernega državljana z določeno politično usmeritvijo oziroma političnim programom, ki ta program v parlamentu predstavlja, so poslanci volilkam in volilcem ponudili v referendumsko odločanje njegove po- več variant referendumskega vprašanja, med njimi tudi možnost, da »odstopimo od referenduma, ker ocenjujemo, da je naš sklep že dosegel učinke«. Po njegovih besedah se namreč pri strankah že kaže »drugačno razpoloženje« do odprave nacionalnih list. Kristan je v nadaljevanju zavrnil očitke, da naj bi DS akcije za spremembo volilnega sistema zaCel zaradi pobude SDS za zbiranje podpisov v podporo predhodnemu zakonodajnemu referendumu o volitvah poslank in poslancev. pravke in dopolnitve v tej smeri, da je dejansko le od volje volilk in volilcev odvisno, kateri kandidati, ki jih bodo stranke predlagale, bodo v parlamentu dejansko izvoljeni. Bistvena vsebina popravkov sedanjega volilnega sistema je v tem, da se zagotovi dejanska enakopravna zastopanost-vseh območij (volilnih-enot) Slovenije v parlamentu, saj bi iz vsake dobili potrebno podporo volilk in volilcev. Hkrati se tudi predlaga, da se zniža prag za neposredno dodelitev mandatov v volilni enoti in s tem še poveča neposredna izvolitev kandidatov in možnost za izvolitev kandidatov, ki jih ne kandidirajo stranke. (N. R.) Kristanovemu nastopu je sledila burna razprava drža- ■ vnih svetnikov, ki so se večinoma zavzemati za to, da državni svet izpelje sprejeto zahtevo za zakonodajni referendum oziroma da od nje ne odstopi. Z zakonodajnim referendumom žeti DS doseči troje: vpliv volilcev na izvolitev poslancev in s tem persona-tizacijo volitev, enakopravno zastopanost vseh območij in sorazmerno zastopstvo političnih interesov v državnem zbom. Predlagani premik v smeri večinskega sistema naj bi po mnenju DS izboljšal dosedanji in hkrati ohranil osnovni okvir proporcionalnega sistema. Osnovno vprašanje, na katero naj bi odgovorili volilci na predhodnem zakonodajnem referendumu, se bo glasilo: Ati-ste za to, da se zakon o volitvah v državni zbor spremeni, in sicer s ciljem, da se uvede kombinirani propor-cionalno-vecinski sistem, v katerem bodo zagotovljena-tri izhodišča: vpliv volilcev na izvolitev poslancev, enakopravna zastopanost vseh območij (volilnih okrajev oziroma enot) in sorazmerno, proporcionalno zastopstvo političnih interesov v državnem zboru (strankarske liste naj imajo v državnem zbom število mandatov, kot to ustreza deležu glasov volilcev)? To naj bi po mnenju DS dosegli tako, da bi prvič uvedli 44 volilnih okrajev, da bi imel vsak votilec dva glasova: enega za neposredno izvolitev poslancev v svojem volilnem okraju, drugega pa za tisto kandidatov v volilni enoti. Dragic, da bi poslance v 44 volilnih okrajih neposredno dokončno izvolili po večinskem sistemu z dvokrožnim sistemom volitev, tretjič, da bi 44 poslancev izvoliti po proporcionalnem načelu z dragim glasom (za tisto kandidatov v volilni enoti), in sicer tako, da bi biti izvoljeni kandidati z list kandidatov z večjim številom glasov in da bi bil dragi glas hkrati odločilen za proporcionalno delitev 88 poslanskih mandatov. tir zadnjic, da bi biti-pri končni proporcionalni delitvi mandatov upoštevani samo glasovi za tiste tiste v volilnem okraju, ki v volilnem okraju nastopajo s svojim kandidatom, in za tiste, ki v vsej državi dobijo 3,5 odstotka glasov. Nevarnost ustavne krize LJUBLJANA - Generalni sekretar Liberalne demokracije Slovenije Gregor Golobic je na včerajšnji novinarski konferenci komentiral dogajanje glede volilne zakonodaje in napovedal, da se bodo parlamentarne stranke skušale že ta teden dogovoriti o širšem soglasju za spremembe volilne zakonodaje in to potrditi s sporazumom, ki so ga vCeraj Slovenski krščanski demokrati poslali v presojo vsem strankam, zanj pa se zavzema tudi liberalna demokracija. Referendumske pobude, ki bi ostreje zarezale v obstoječi volilni sistem, pa bi preložili na obdobje po volitvah. Golobic je omenil predlog Socialdemokratov Slovenije (-SDS), ki se zavzemajo za radikalnejšo spremembo obstoječega zakona o volitvah, in se pridružil oceni ustavnega sodišča, da je pobuda tudi ustavno sporna, ker nastaja v Časovni stiski tik pred volitvami. LDS ima enako stališče tudi do pobude državpega sveta o spremembi volilnega sveta. Ce bi bila referendumska pobuda uspešna, državni zbor pa ne bi sprejel zakona, ki bi bil v skladu z ljudsko voljo, izraženo na referendumu, bi to po Golobičevem mnenju utegnilo pripeljati do ustavne krize v državi, kar pa v svetu re-* sujejo z razpustitvijo parlamenta in predčasnimi volitvami - v Sloveniji pa bi doživeti morebitno nelegitimnost volitev. Liberalna demokracija pričakuje, da bo prav zaradi tega ustavno sodišče tudi o morebitnih novih referendumskih pobudah - dveh novah pobudah SDS - odločalo konsistentno, in sicer tako, kot je to storilo v primera pobude SDS, in nekaterim pobudnikov tako odvzelo dnevnopolitične ambicije. Po Golobičevem mnenju referendumski pobudi SDS in državnega sveta lahko izničita prizadevanja strank, ki se že nekaj Časa dogovarjajo o spremembah zakonodaje oziroma o popravi ključnih pomanjkljivosti obstoječe zakonodaje, in sicer o odpravi nacionalnih list, enakomerni zastopanosti vseh delov Slovenije, za znižanje praga za neposredno izvolitev v volilni enoti z 9,1 na 8,3 oziroma celo na 7,5 odstotka ter za odpravo računskih napak pri izračunavanju ostankov glasov na nacionalni ravni. To je po mnenju generalnega sekretarja LDS mogoče doseči le z dvetretj insko podporo v parlamentu. Dogovarjanje strank glede širšega soglasja za spremembo volilne zakonodaje se bo nadaljevalo že danes dopoldne, v liberalni demokraciji pa upajo, da bodo Stanke v primera podpisa sporazuma državni svet prepričale, naj svojo pu-budo umakne v zakonskem roku. Vesna Vukovič Sporočilo za javnost uSKD: 10 o referendumskih pobudah zo spremembo volilne zakonodaje« LJUBLJANA - Izvršilni odbor Slovenskih krščanskih demokratov je na včerajšnji seji razpravljal o pobudah za referendume glede volilne zakonodaje. Ugotovil je, da so te pobude prepozne, da bi lahko vplivale in učinkovale na naslednje parlamentarne volitve, med volilci pa je veliko nejasnosti glede posledic različnih pobud. Slovenski krščanski demokrati se zavzemamo za referendumsko odločanje, vendar predlagamo izvedbo referenduma ob volitvah, kar bi bilo tudi veliko ceneje; do volitev pa je možno spreminjati zakon v okviru procedure, ki se je zaCela. Izvršilni odbor SKD zato predlaga posvet predsednikov parlamentarnih strank, na katerem naj bi poskušali doseči soglasje o umiku referendumskih pobud iz procedure in dogovor, da se referendum o bodoči volilni zakonodaji izvede na jesenskih parlamentarnih vohtvah. NA POBUDO LDS IN SKD SO POSLANCI SLS, SNS IN DS ZAHTEVALI RAZPIS REFERENDUMA O ZAKONU O VOLITVAH Koalicijska partnerja sta se odločila za prehitevanje po desni Za sprožitev postopka so se odločili, ker menijo, do je smiselno, da se volilci odločijo za najprimernejši model Na pobudo LDS in SKD so se njuni poslanci skupaj s poslankami in poslanci SLS, SNS in DS odločili, da od državnega zbora zahtevajo razpis predhodnega zakonodajnega referenduma v zvezi s predlogom zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o volitvah v državni zbor z naslednjm referendumskim vprašanjem: GLEDALIŠČA FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Verdi - Dvorana Tripcovich Operna in baletna sezona 1995/96 Operna in baletna sezona - »Trst v plesu« - v sodelovanju s Tržaško trgovinsko zbornico: Od petka, 26. km., ob 20.00 (red A) - premiera P.I. Čajkovskega »Evgenij Onegin». Režija I.Stefanutti. Dirigent Niksa Bareza. Ponovitve bodo do 8. maja. Gledališče Rossetti Danes, 18. km., ob 20.30 (red premiere)-EE.Schmitt »II visitatore«. Režija A. Calenda. Igrata Turi Ferro in Kirn Rossi Stuart. V abonmaju odrezek St. 3. Danes, 18. -Spazio Rossetti: ob 16.00 Video, ob 16.30 Internet. Vstop prost. V teku je tudi predprodaja vstopnic (gledališče tel. 54331 - gal. Protti tel. 630063) za naslednje predstave, ki so: E. E. Schmidt »II visitatore« (od 18. do 28. km.), L. Archibugi »La notte della vigilia» (od 26.4. do 26.5) in P. Rossi »Rabelais« (29. in 30.4.) Gledališče Cristallo - La Contrada Danes, 18. km., ob 20.30 bo na sporedu predstava »Gallna vecia« z Ariello Reggio in Oraziom Bobbio. Režija Mario Licalsi. Ponovitev jutri, 19. in v soboto, 20. ob 20.30 in v nedeljo, 21. km., ob 16.30. Danes 18. uri pa bo na sporedu srečanje, ki ga vodi Paolo Quazzolo. Prisoten bo režiser. Vstop prost. GORICA Kulturni dom V ponedeljek, 29. km., ob 20.30 - R. Cavosi »IL maresciallo Butterfly» v izvedbi Stalnega gledališča F-Jk. Prireditelja EMAC in ERT -Gorica. KOROŠKA CELOVEC Mestno gledališče: Jutri, 19. . t. m., ob 19.30 ponovitev operete »Dolores«. Danes, 18. , ob 19.30 ponovitev musicala »Anatevka«. Pri Joklnu: danes, 18.4., ob 19.30 literarni večer »Slovenska beseda današnjih dni«. VeCer bo popestril kvartet bratov Smrtnik, ra. Mohorjeva ljudska Sola: V ponedeljek, 22. km., ob 19.30 - Diskusijski večer »Integracija - Izziv ali obremenitev«. HODIŠE Grajska stala: Danes, 18. km., ob 20.00 -Predavanje »Aktualni trendi v avstrijskem desnem ekstremizmu«. Mag.Klaus Zellhofer. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: jutri, 19. km., ob 20.00 - Video-dokumentacija »Težki Cas, ne vrni se«. V soboto, 20. km., ob 19.00 - Predstavitev filma »Žongler Felix». KOTMARA VAS Ljudska Sola: V nedeljo, 21. km., ob 14.30 -Koncert »S pesmijo v pomlad«. ZIUSKA BISTRICA Kulturna dvorana: V soboto, 20. km., ob 20. uri - »BivaSi pr’Zile - Friihling im Gailtal«, kulturni večer. RAZNE PRIREDITVE FURLANIJA-JULIJSKA KRAJINA TRST Gledališče Miela V soboto, 20. km., ob 20.00 - predvajanje filmov R.Rossellinija »Roma citta aperta« (obnovljena kopija) in C. Lizzanija »Celluloi-de». GORICA Kulturni dom Danes, 18. t.m. - 20.45: »Goricakinema« -Film - v priredbi Konoatelje GO. V četrtek, 25, t,m, ob 20.45: Goricakinema -Film. Prireditelj Kinoatelje Gorica. V soboto, 27. t.m., ob 10.00 - Občni zbor Kmečke banke - GO GLASBA TRST Stolnica Sv. Justa Glasbena matica - Koncertna abonmajska sezona 1995/96 Danes, 18. aprila, bo ob 20.30 na sporedu zadnji koncert abonmajske sezone GM: M. Bizjak (orgle) in S. Slokar (violončelo). Na sporedu, VValther, Vivaldi, Stanley in Bizjak. Gledališče Miela XXVII Koncertna sezona Glasbene mladine Italije Danes, 18. t.m., ob 20.30 - Koncert dua violina - klavir Gianluca Turconi in Marco Sala. Na sporedu Bossi, Soresina in Pizzetti. Sledil bo 2. maja koncert kitarista Frederica Zigante. Izvajal bo Bacha, Giulianija, Tan-smana, Villa Lobosa in Albeniza. Rossetti V teku je predprodaja vstopnic za koncert Enrica RUGGERIJA, ki bo v torek, 21. maja, ob 21. uri. Koncert je izven abonmaja. Izkaznice niso veljavne. GORICA Kulturni dom V petek, 26. t.m., ob 20.30 - Koncert Tržaškega okteta. Prireditelj Glasbena matica - Gorica. V nedeljo, 28. t.m., ob 17.30 - Koncert Simfoničnega orkestra G. verdi iz Trsta. Prireditelj je Glasbeni institut iz Gorice. ŠTANJEL Na gradu: V petek, 26. t.m., ob 21.00 - Klavirski recital francoske pianistke Veronique Thual Chauvel.Na programu Bach, van Beethoven, Schubert, Brahms, Debussy. RAZSTAVE TRST Konjušnica miramarskega gradu: do 23. junija je na ogled razstava »Karel Teige. Arhitektura, poezija. Praga 1900-1951«. Muzej Revoltella: na ogled je ena najlepsih kolekcij moderne umetnosti, ki je pripadala Manliu Malabottiju. Muzej Rižarne pri Sv. Soboti bo do 15. maja od torka do sobote odprt od 9. do 18. ure; 25. t. m., 1. maja ter ob nedeljah in praznikih od 9. do 13. ure. Galerija Bassanese (Trg Giotti 8): Do 30.4. je na ogled razstava slikarja Joana Miroja. Razstava je odprta vsak delavnik od 17. do 20. ure. Galerija ISIS-U1. Corti 3/A: Do 27. t.m.je na ogled razstave »Itinerari« slikarke Nathalie Marilene Adams. Gostilna Stalletta-Ul.Giuliani 36 V ponedeljek, 22. t.m., ob 17.30 - otvoritev razstave desetih tržaških slikark, ki bo na ogled do 22. junija. Galerija Lipanjepuntin (Ul. Diaz 4): na ogled je razstava Josepha Stabilita. OPČINE V Prosvetnem domu je do 22. t.m. od 16. do 20. ure na ogled razstava akvarelov Marjana Miklavca. BOLJUNEC V Pivnici III. generazione razstavlja Giusy Grisafy. GORICA Katoliška knjigarna: na ogled je razstava slikarke Patrizie Devide. SEŽANA Kulturni center S.Kosovel: na ogled je razstava grafik Lojzeta Spacala. ŠTANJEL V razstavišču Stolp na vratih je na ogled razstava »Kras 1 - pod drobnogledom« Davida Terčona. ŠPETER Beneška galerija: Do 4. maja je na ogled razstava slikarja Edija Žerjala. Urnik: vsak dan od 17.00 do 19.00 razen ob nedeljah. KOROŠKA CELOVEC Evropska hiša - Generalni konzulat R Slovenije, SPZ, KKZ: Na ogled je razstava Jerneja Strleja »Pod plaSCem Baranske megle do veCne skrivnosti«. Deželna Galerija: do 5.5. je na ogled razstava »Vojna«. Galerija Pri Joklnu: do 27. t.m., je na ogled razstava Draga Valentinija Galerija Freund: na ogled je razstava Herberta Schiigerla. BELJAK Galerija Freihausgasse: razstavlja Bruno Gi-roncoli. Galerija Holzer: razstavlja Osvvald Oberhu-ber. ŠENTJANŽ V ROŽU k-k center: na ogled je razstava slik Gustava Kerscheja »Zlato, srebro, modro, Crno». GLEDALIŠČA SNG DRAMA Erjavčeva 1. Liubliana tel: 061/221-511 P. Handke: URA, KO NISMO NIČESAR VEDELI DRUG O DRUGEM Danes, 18. aprila, ob 18. uri, za abonma DIJAŠKI 1 POPOLDANSKI. RAZPRODANO! Izjemni gostovanji PDG iz Nove Gorice, Sobota, 20. april ob 19.30: H. Barker: LJUBEZEN DOBREGA MOŽA Tri nagrade igri: dve nagradi na Borš-tinkovem srečanju - Binetu Matohu za vlogo Hackerja in Bojanu Jablanov-cu za režijo ter nagada ZDUS-a Ivu BarišiCu za vlogo Clouta. Ponedeljek, 22. aprila ob 11 in 16. uri: A. de Saint -Exupery: MALI • PRINC. IZVEN (KONTO) Igra za otroke od 10 do 90 leta. V glavni vlogi Iztok Mlakar. Mala drama P. Ridley: DISNEY RAZPARAC Danes, 18. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Janko in Metka avtentičnega angleškega undergrounda. Režiser Bojan Jablanovec, igrajo Jernej Šugman, Petra Govc, Bojan Emeršič in Gorazd Lokar. D. Mamet: OLEANNA Petek, 19. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Ponovitev v soboto 20. aprila on 20. uri Nemška hiša GradišCe 6-8 I. Horovitz: INDIJO HOČE V BRONX Danes, 18. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Režiserka Mateja Koležnik, igrajo Vojko Zidar, Uroš Furst in Marko Mandič Ponovitev v petek 19. aprila on 20. uri. SNG OPERA IN BALET Župančičeva 1. Ljubljana tel: 061/331-950 Eugen d’Albert: MRTVE OCI Dirigent Milivoj Surbek, režiser František Preisler (foto). .Sobota, 20. aprila, ob 19.30, za red SOBOTA, IZVEN in KONTO. Dirigent Aleksander Spasič. Pojejo Milena Morača, Ferdinand Radovan in drugi Četrtek, 25. aprila, ob 19.30, za abonma ČETRTEK, IZVEN in KONTO. SLOVENSKO MLADINSKO GLEDALIŠČE Vilharjeva 11. Liubliana tel: 061/125-33-12 S. Beckett: ČAKAJOČ NA GODOTA Petek, 19. aprila, ob 19.30. Gostovanje HKD Teatra iz Reke. LOGO SLEPE MIŠI Režija: Jan Zakonjšek. Igrata: Ljerka Belak, Draga Potočnjak. Nedelja, 21. 4. ob 20. uri ZA IZVEN Ponedeljek, 22. 4. ob 21. uri ZA IZVEN MESTNO GLEDALIŠČE LJUBLJANSKO. Čopovo 14 tel: 061/210-852 ‘ T. Partljič: STAJERC V LJUBLJANI Četrtek, 18. aprila, ob 18. uri ZA IZVEN IN KONTO Petek, 19. aprila, ob 19.30, POGLED Z MOSTU za abonma REPRIZA. Sobota, 20. aprila ob 19.30 A. Jarry: KRALJ UBU, za abonma vikend in izven POnedeljk, 22. aprila ob 19. 30 E. Flisar: IZTROHNJENO SRCE, za abonma M in IZVEN Mala scena MGL Danes, 18. aprila, ob 21. uri. PREMIERA. Peter Shaffer: EQUUS KRVAVA PLAT PRAVLJICE O BELI GRIVI Sobota, 20. aprila, ob 22. uri, za IZVEN in KONTO. ŠENTJAKOBSKO GLEDALIŠČE Krekov trg 2. Liubliana tel: 061/312-860 D. Benfild: TRIJE »OBRTNIKI« V SPALNICI Sobota, 20. aprila,-ob 20. uri. Gostovanje v Šentvidu pri Stični. SNG MARIBOR Slovenska 27 tel: 062/221-206 Drama F. Villon: VELIKI TESTAMENT Nedelja, 21. aprila, ob 20. uri, za red UPOKOJENCI, abonente in IZVEN. Opera in balet R. Benatzky: PRI BELEM KONJIČKU za red RUMENI, abonente in IZVEN. Četrtek, 18. aprila ob 19. 30 Nedelja, 21. aprila, ob 18. uri, za abonete in IZVEN. LUTKOVNO GLEDALIŠČE MARIBOR. Rotovški trn 2 tel.: 062/26-748 Nedelja, 21. aprila, ob 11. uri: Jožica Roš: UGANKE, ZANKE, ZAVOZLANKE, za otroke od tretjega leta naprej. PRIMORSKO DRAMSKO GLEDALIŠČE Tra E. Kardelja 5. Nova Gorica tel: 065/25-326 Mary Chase: HARVEV .Četrtek, 18. aprila, ob 20. uri, za abonma ČETRTEK in IZVEN. Režiserka Vida Ognjenovič Petek, 19. aprila ob 10. 30 Eugen Ionesco: PLEŠASTA PEVKA Režiser Vito Taufer I. Cankar: HLAPCI Sobota, 20. aprila, ob 20. uri. Gostovanje SNG Drame Ljubljana.1 PREŠERNOVO GLEDALIŠČE KRANJ Glavni trg 6 tel: 064/222-681 R. Cooney: TO IMAMO V DRUŽINI Sobota, 20., in petek, 26. aprila, ob 20. uri, za IZVEN in KONTO. Andrej Hieng: IZGUBLJENI SIN Petek, 19. aprila, ob 20. uri, za abonma PETEK 1., IZVEN in KONTO. Matija Logar: R. KAPICA, ŽABA IN ... Četrtek. 18. april ob 10.30 uri GLEDALIŠČE TONETA ČUFARJA Čufarjev tra 4. Jesenice tel: 064/81-260 A. Marriot, B. Grant: OPROSTITE, NAPAČNA SOBA! Dasnes, 18. aprila, ob 19.30. Sobota, 20. aprila, ob 19.30. CANKARJEV DOM II RAZSTAVE Gledališče B. Slade: OB LETU OSOREJ Torek, 23. aprila, ob 20.30. Glasba Danes, 18., in petek, 19. aprila, ob 19.30: ORANŽNI ABONMA I in II: ORKESTER SLOVENSKE FILHARMONIJE. Dirigent Michel Tabachnik. Solist Peter Rosel, klavir. Program: A. Adamič, S. Rahmaninov, J. Brahms. Nedelja, 21. aprila, ob 19. uri: Gostovanje znamenite skupine iz Strassbourga BALLET DU RHIN: NAVIHANKA. Klasični balet na glasbo neznanega skladatelja. Koreograf L Cramer, dirigent M. Schaeffer, scenograf in kostumograf D. Delouche. Razstave Marc Chagall (1887-1985): 96 jedkanic na temo knjige Nikolaja V. Gogolja Mrtve duše. Razstava bo na ogled do 31. maja. Blagajna je odprta od 11.00 do 13.30 in od 16. do 20. ure, ob sobotah od 10. do 13. ure in uro pred začetkom prireditev. Telefon: 061/222-815, faks: 215-015. GLASBA KLUB MKN2 Bazoviška 26. Ilirska Bistrica Petek, 19. aprila: nastop ameriške skupine HAMMERHEAD. Predskupina: WHY STAKLA (Osijek). ŠTUDENTSKA ORGANIZACIJA UNIVERZE V LJUBLJANI ENOTA ZA KULTURO Plesni studio Intakt SOU v . Ljubljani vas vabi na informativno srečanje skupine za ORIENTALSKI PLES, ki jo vodi plesalka JASNA KNEZ. Srečanje bo v nedeljo 21. aprila ob 18. uri v Mali dvorani Študentskih domov v Rožni dolini. Informacije tudi po telefonu 131 -70-10 int 286 od 10. do 12. ure Klub B-51 Gerbičeva 51 a Četrtek, 18. aprila: Explo-ding VVhit Mice, ob 22.uri KLUB STUK Gosposvetska 83 Maribor Demolition Group Predskupina : Pontiac, ob 21. uri KUD FRANCE PREŠERN Korunova 14 Ljubljana Jani Kovačič s prijatelji, petek, 19. aprila, ob 23.30 uri ATRIJ NARODNEGA MUZEJA. Liubliana Esbjerg Ensemble Komorni orkester. Umetniški vodja Karl Aage Ra-smussen, ob 20. uri AVLA POSLOVNEGA CENTRA MERCATOR Dunajska 107. Ljubljana V galeriji je do 25. aprila na ogled razstava slik akademskega slikarja Zdenka Huzjana. MGLC GALERIJA TIVOLI Pod turnom 3. Liubliana V galeriji je do 5. maja na ogled razstava grafik Rika Debenjaka in Vena Pilona. BEŽIGRAJSKA GALERIJA Dunajska 31. Ljubljana SODOBNA HRVAŠKA RISBA (18 avtorjev) Razstava bo na ogled do 5. maja. MESTNA GALERIJA LJUBLJANA Mestni trg 5 Joe Tilson Keramoskulpture Razstava bo na ogled do 2. maja. MODERNA GALERIJA Tomšičeva 14. Liubliana NEURESNIČENI PROJEKTI ZA RAZDEJANO MESTO. Sačajevo. Razstava bo na ogled do 26. aprila. RAZSTAVNO PRODAJNA GALERIJA FARA ŠKOFJA LOKA Eva Gašperšič, bakreni reliefi in slike Eva Gašperšič, rojena Kržišnik, je doma iz Krope. Leta 1953 je končala šolo za umetno obrt v Kropi. To je bila zadnja strokovna šola v dolgoletni tradiciji organiziranega, čeprav večkrta prekinjenega, poklicno obrtnega šolstva v Kropi. Do danes je Evi Gašperšič bakrena pločevina različnih dimenzij ostala primarno gradivo oblikovnja. Številni ročno tolčeni reliefi v bakru dokazujejo mojstrsko oblikovnje to-revtske tehnike, bogastvo pripovednih, čustvenih in miselnih vsebinskih elementov in čistih likovnih iger, pri katerih tolčenje v pločevino s hrbtne strani dopolnjujejo graverske in cizelerske finese na prednji strani. V zadnjem času oblikuje tudi razgibane male plastike z zvijanjem bakrenih trakov ali gnetenje pločevine v kombinaciji z bakreno žico. Poslužuje pa se tudi ma-sivnejšega paličastega bakra pri ustvarjanju ambientalne plastike, npr. Most prijateljstva. RAZSTAVIŠČE IDCO. Igriško 5. Liubliana STEKLARSKA SOLA ROGAŠKA SLATINA Marjana Bastačič Mere-la, Irena Franič, Ljiljana Tepeš, Oskar Kogoj Razstava je odprta od ponedeljka do petka med 10. in 13. uro in 15. in 18. uro NOVICE Salonit slovenski odbojkarski prvak Salonit - Maribor Marles 3:1 (10:15, 15:8, 15:12, 15:9) V nabito polni dvorani, kjer so bili pogoji za igro skoraj nemogoči, je Salonit v četrti finalni tekmi premagal moštvo Maribora Marlesa s 3:1 in tudi s 3:1 v zmagah ob osvojenem pokalu zaluženo dobil tudi tretji zaporedni naslov državnih prvakov. Zato pa bo pri ženskah potrebno še peto srečanje (v soboto v Mariboru), saj je sinoči Bank Austina Bled premagal Infond Branik s 3:2 (10:15, 15:6, 15:8, 15:13) in izenačil stanje v zmagah na 2:2 Valonska puščica: zmaga Američana Armstronga HUY (BELGIJA) - Ameriški kolesar in bivši svetovni prvak iz leta 1993 Lance Armstrong jds predno- NOGOMET / POVRATNI POLFINALNI TEKMI V POKALU PRVAKOV Na 3. mesto pa se je uvrstil Italijan Fondriest. VRSTNI RED (Spa-Huy, 200, 5 km): 1. Lance Armstrong (ZDA) 4.40, s poprečno hitrostjo 42, 960 km na uro; 2. Didier Rous (Fra) +8 sek., 3. Maurizio Fondriest +54; 4. Mauro Gianetti +1 min.; 5. Gabriele Colombo +1:08; 6. Enrico Zaina (vsi Ita) +1:13; 7. Aleksander Gončenkov (Ukr) +1:21; 8. Laurent Brochard (Fra) +1:42; 9. Stephane Heulot (Fra) +1:50; 10. Davide Rebellini (Ita) i.č. Košarkarska A2 liga: Brescialat drevi v Padovi Goriški Brescialat bo drevi v zadnjem kolu druge faze A2 lige gostoval v Padovi, kjer bi z zmago proti ekipi Floor lahko upal na osvojitev 8. mesta (zmagati pa mora tudi Casetti doma s Sassarijem). DREVISNJI SPORED (20.30): Juve Caserta - Koncret Rimini, Reyer Benetke - Jcoplastic Neapelj, Floor Padova - Brescialat Gorica, Reggiana Reggio Emilia - Turboair Fabriano, Casetti Imola - B. Sardegna Sassari, Menestrello Modena - Panapesca Monteca-tini, Auriga Trapani - Polti Cantii. Srečanje na tržaškem županstvu z vodstvom košarkarske zveze TRST - Včeraj je bilo na tržaškem županstvu srečanje med županom Illyjem, odbornikom za šport Degrassijem ter deželnim in državnim vodstvom italijanske košarkarske zveze, s predsednikom ™" ' " ' " ' ' ' " gaje lich, Juventus in Ajax v rimskem finalu Juve je v Nantesu sicer izgubil s 3:2, toda prvo tekmo je dobil z 2:0 - Branilec naslova Ajox v Atenah slavil s 3:0 prizad bila primerna za večje košarkarske prireditve, saj je zanimanje za košarko v Trstu zelo veliko. Disciplinski ukrepi: izključenih več naših nogometašev Bliža se konec raznih prvenstev in vse kaže, da so nogometaši v zadnjih kolih kar precej živčni. Disciplinska komisija deželne nogometne zveze je izključila številne nogometaše, med katerimi je tudi več naših igralcev. V promocijski ligi je izključila Franca Cecottija (Juventina) kar za tri kola, za eno kolo pa Daria Businellija (Sovodnje). Tri kola prepovedi igranja je v 1. AL dobil tudi Gianfranco Leonardi (Vesna), za eno kolo pa je izključen Mas-simo Dussoni (Zarja). Obvestila ZSSDI sklicuje DANES, 18. t. m., ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju v Prosvetnem domu na Opčinah izredni občni zbor. Dnevni red: otvoritev občnega zbora, izvolitev organov občnega zbora in sprejetje novega Statuta.Sledil bo 25. redni občni zbor. SZ SLOGA obvešča člane, prijatelje in navijače, da je v soboto, 20. t.m. na razpolago avtobus v Legnago ob priliki prvenstvene tekme moške ekipe. Odhod ob 16. uri. Interesenti dobijo vse informacije v gostilni Kralj v Trebčah. SK KRAS sklicuje v sredo, 24. t.m., 33. redni občni zbor, ki bo v športno-kulturnem centru v Zgoniku ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju. Dnevni red: upravno in finančno poročilo predsednika upravnega sveta, razprava o poročilu, odobritev poročila, obračuna 1995 in proračuna 1996, izvolitev sveta delegatov in nadzornega odbora ter razno. Upravni odbor poziva vse člane, da se občnega zbora udeležijo. MLADINSKI ODSEK SPDT prireja v nedeljo, 21. aprila, izlet za osnovnošolce v okviru Športne šole Trst v jamo pri BriSčikih. Zbirališče ob 9. uri na glavnem trgu v BriSčikih. Informacije po tel. 55180. SK BRDINA organizira ZAKLJUČNI VEČER z nagrajevanjem dne, 24. t.m., ob 20. uri v Domu Brdina na Opči-nah.Prosimo člane, da potrdijo prisotnost do ponedeljka, 22. t.m., na tel.St. 212859 ali 299573. Nantes - Juventus 3:2 (1:1) Strelci: v 1/.-minuti Vrnili, v 43. min. Capron, v 51. min. Paulo Sousa, v 69. N’Doram, v 82. min. Renou. NANTES: Casagrande, Chanellet, Pignol, Capron, Decrobc, Ferri, Makelele, Cauet, Quedec (od 40. min. Jocelyn), N’Doram, Kosecki (od 50. min. Renou). JUVENTUS: Peruzzi, Ferrara, Pessotto, Conte, Vierchovvod, Carrera, Di Livio, Deschamps, Vialli(od 78. min. Jugovič), Del Piero (od 46. Paulo Sousa), Ravanelli (od 45. min. Padovano). Sodnik: Puhi Madžarska) NANTES - Juventus in Ajax se bosta 22. maja v Rimu pomerila za naslov evropskega klubskega nogometnega prvaka. Tu-rinčani so brez večjih težav obranili prednost s prve tekme, ki so jo dobili z 2:0, saj je Vialli že v 17. minuti z golom dejansko pokopal vse upe Nantesa. Francoski prvak je sicer poskušal vse, da bi se mu posrečilo nemogoče, toda razen terenske premoči, ki mu je sicer prinesla minimalno zmago, kaj več ni mogel doseči. V drugi polfinalni tekmi v Atenah pa je branilec naslova evro-" pskega prvaka nizozemski Ajax z goli Litmanena (v 3. in 76. minuti) in VVooterja (v 85. min.) premagal Pa-nathinaikos in tako nadoknadil poraz s prve tekme z 1:0 v Amsterdamu. Juventusov trener Lippi je že takoj na začetku pokazal, da se njegova ekipa v Nantes ni prišla samo branit, saj je srečanje začel s tremi izrazitimi napadal- Veselje igralcev Juventusa po vodilnem zadetku Viallija (AP) JADRANJE/EVROPAn Bogatčeva potrdila normo za nastop na 01 V Murcii je bila šesta MURCLA - V španskem jadralnem središču Murcii se je včeraj končalo kvalifikacijsko tekmovanje, ki je veljalo kot mednarodna norma za nastop na olimpijskih igrah v Atlanti. Med udeleženkami tekmovanja v razredu evro-pa je bila tudi članica Tržaškega pomorskega kluba Sirena Ariaima Bogateč, ki ni imela nobenih težav s kvalifikacijo. Po desetih regatah je naša jadralka osvojila končno šesto mesto. Zelo dobro je jadrala tudi predstavnica Slovenije Vesna Dekleva, ki je na koncu osvojila 9. mesto. Boljšo uvrstitev si je pokvarila prav zadnji dan, ko se v močnejšem vetru ni znašla najbolje. Tudi Vesna Dekleva si je s to uvrstitvijo zagotovila mesto na OI. Arianna je tekmo v Murdi izkoristila tudi za preizkušanje materialov, saj ji uvrstitev na OI nikakor ni mogla uiti. Rezultati: 1. Matthisse (Niz) 30 kazenskih točk; 2. Montilla (Spa) 36, 3. Glinkievtricz (Pol) 41; 4. Millboum (Sve) 48; 5. Meylan (Svi) 52; 6. Bogateč (Ita) 58;..9. Dekleva (Slo) 63 itd. ci: Viallijem, Ravanellijem in Del Pierom. Ta odločitev se je Lippiju tudi obnesla, saj je Juventus že v 17. minuti po lepi podaji Del Piera v kazenski prostor dosegel vodilni zadetek. Strelec je bil Vialli, ki je mojstrsko prestregel strel Ferrare preko glave, ustavil žogo na prsih in nato od blizu premagal Casa-grandeja. Nantes se je nato z vsemi silami vrgel v napad, Juventus pa je imel v protinapadih še tri izvrstne priložnosti za zadetek, ki pa jih Vialli in Ravanelli nista izkoristila. Na drugi strani je Nantesu uspelo dve minuti pred koncem prvega dela z golom Ca-prona izenačiti izid. Napadi Francozov so se nadaljevali tudi v drugem delu, toda že v 51. minuti je Paulo Sousa, ki je zamenjal Del Piera, po lepi podaji Viallija dosegel še drugi gol za Juventus. Sledilo je štirideset minut napadov domače ekipe, ki je najprej v 69. minuti po napaki Juventusove obrambe z golom N’Dorama izenačila izid, nato pa je v 82. minuti Renou dosegel zmagoviti zadetek, ki je Nantesu prinesel zasluženo zmago, toda uvrstitve v finale se je nakoncu zasluženo veselila ekipa iz Turina. V finalu pokala UEFA Bavem in Bordeaux V finalu pokala UEFA se bosta 1. ( v Munchnu) in 15. (v Bordeamcu) maja pomerila Bayern in Bor-deamc. Nemci so po neodločenem izidu 2:2 uspeli v gosteh premagati Barcelono z 2:1, Bordeamc pa je bila doma proti Slaviji uspešen z 1:0, kolikor je zmagal tudi na prvi tekmi v Pragi. NAMIZNI TENIS / TURNIR V TERNIJU Igralke Krasa Telital zadovoljile Že precej mest na mladinskem DP Na zadnjem od štirih kvalifikacijskih turnirjev za mladinske kategorije, ki je potekal pretekli konec tedna v Terniju, so predstavniki Krasa Telital nabirali še zadnje točke za uvrstitev na mladinsko državno prvenstvo, ki bo prav tako v Terniju od 22. do 26. junija. Nastopili so s petimi naraščajnicami in v kategoriji najmlajših ter med dečki. Za dober začetek se je vseh sedem uspešno prebilo iz svoje SMUČANJE Mario Maizari najboljši smučar med deželnimi novinarji Na Nevejskem sedlu se je v soboto zaključilo smučarsko prvenstvo časnikarjev Furlanije - Julijske krajine. Letos je bilo že drugič na sporedu kar pet tekem, tako da so se novinarji pomerili v vseh petih zimsko-športnih središčih naše dežele. Na ta način so turistični delavci Promorturja, ki so tudi organizirali tekmovanja, predstavili tudi svojo ponudbo in nove pobude za prihodnjo sezono. Na zadnji tekmi je bil spet najboljši publicist Mario Marzari, ki je mednarodno uveljavljen izvedenec za plovila. Marzari pripravlja tudi prevod nekaterih poglavij Lisjakove knjige o slovenskem ribištvu. Drugo mesto si je prismučal Erik Dolhar. Na skupni lestvici po vseh petih tekmah je bil najuspešnejši Marzari, Erik Dolhar pa je tretji. Naj omenimo, da je bilo slovensko »predstavništvo« na letošnjem prvenstvu najštevilnejše in da je na ekipni lestvici zasedlo prvo mesto. (Marij) MINIKOŠARKA Minikošarkarji Bora kažejo lep napredek V zadnjih dveh nastopih dve visoki zmagi »Prvi koši« SkupinaB Bor - Don Bosco B 58:33 BOR: Trevisan 6, Batič 4, Ferluga 4, Kovač 5, Indi-licato 9, Ozbič, Ukmar, Kemperle, Krevatin 8, Sgarro, Bernetti, Malalan 6, Klobas, Marconi, Nad-lišek 14; vaditelj M. Jogan V prvem kolu B skupine zadnjega letošnjega turnirja (bili so kar tri po vrsti) so Borovi minikošarkarji (letniki 87 in 88) premagali drugo postavo Don Bosca, ki je nastopila z mlajšimi igralci. Plavi, ki so nastopili kar s šestnajstimi igralci, so po prvih dveh četrtinah zanesljivo povedli (3 7:8) in tako spravili rezultat na varno. V zadnjem delu tekme so nekoliko popustili, a o zmagovalcu ni bilo nikoli dvoma. Od starejših ponovno zasluži pohvalo Matej Nadlišek, pri mlajših pa sta se izkazala Marko Trevisan in Danjel Malalan. (M. Jogan) Turnir Zini Bor - Azzurra Don Bosco 89:43 BOR: Oblak 6, Rebula, Sanna, Černigoj, Morelj 10, Furlani 12, Coretti 2, Kralj 12, Crevatin 2, Ferluga 2, Udovič 8, Slavec, Obersnel 2, Kemperle, Madonia 16, Novak 4, Kneipp 13; vaditelj: S.Corbatti. Borovi minikošarkarji so z zelo dobro predstavo premagali solidno ekipo Az-zurre Don Bosca. Plavi so bili boljši tekmec v vseh četrtinah, odločilno prednost pa so dosegli v tretjem delu (22:8), ko sta prednjačila Madonia in Furlani. V zadnjem delu tekme pa sta nekaj lepih akcij pokazala še Kralj in Kneipp, tako da je končna visoka zmaga povsem zaslužena. (M.Jogan) skupine, ki so sestavljene iz štirih konkurentov, v drugi del tekmovanja na direktno izločanje. Med naraščajnicami so Nina Milič, Martina Milič, Barbara Santini in Kristina Stubelj do.segle uvrstitev med prvih 16, prav tako Nataša Doglia med deklicami, Sara Sardo pa v kategoriji najmlajših. Slednja je nastopila tudi med deklicami, kjer je prišla med dvaintridese-terico, enak rezultat pa je pri dečkih dosegel tudi Boštjan Milič. Zaradi bolezni sta manjkala Uroš Fabiani pri dečkih in dvakratna zmagovalka teh preizkušenj Daša Bre-sciani. Po zmagi nad klubsko soigralko Nino Milič v osmini finala bi se morala Jasmin Kralj pomeriti s Federico Gornati. Zaradi slabe organizacije so bile na tekmovanju velike zamude in Jasmin je morala odstopiti od nadaljnjega tekmovanja v četrtfinalu, da bi ekipa lahko ujela vlak, kajti še enega prenočevanja društvena blagajna ne bi prenesla. Ker je bil Terni enoten turnir za vso Italijo so se uspehi točkovali dvojno. Po naših izračunih so se na državno prvenstvo kvalificirali naslednji igralci Krasa Telital: Daša Bresciani, Nina Milič, Kristina Stubelj (na-raščajnice); Martina Milič, Nataša Doglia (deklice); Uroš Fabiani (dečki); Sara Sardo (najmlajše); Ivana Stubelj (mladinke); Vanja in Katja Milič direktno kot drugokategor-nice. Lista seveda še ni zaključena, ker obstaja še možnost uvrstitve na državno prvenstvo preko deželnih turnirjev. (J.J.) 11. REDNI OBČNI ZBOR Spodbuden obračun Shinkai karale kluba Zelo bogato delovanje in tudi vrsta uspehov Društvo še vedno brez primernega sedeža Cas je občnih zborov, in tudi Shinkai karate klub je podal svoj letni obračun. 11. redni (nevolilni) občni zbor je odprla predsednica Romana Maiano, ki se je najprej zahvalila prisotnim, članom glavnega odbora in tehničnemu direktorju Sergiju Stoki (na sliki) , ki so nesebično delali za razvoj društva in tudi, da bi uredili telovadnico na Proseku, saj je potreba po vadbenih prostorih Se kako nujna. V okviru društva namreč delujejo tri sekcije: karate, samoobramba in rekreacija. Društvo je bilo v letu 1995 deležno velikega priznanja, to je nagrade ZSSDI, v okviru športnika leta, ki jo je prejel Sergij Stoka, kar je tudi priznanje za ves naS karate. Stoka je v letu 1995 tudi opravil izpit za stopnjo Črnega pasu, 4. dan, večletni elan Potočnik pa za stopnjo Črnega pasu, 1. dan.. V svojem poročilu je predsednica omenila plodno sodelovanje z italijanskimi in s klubi iz Slovenije. Tudi glede rezultatov je bila sezona dokaj uspešna, saj so Shinkaievi predvsem mladi tekmovalci dosegli dobre uvrstitve na deželnem, meddeželnem, državnem in tudi na mednarodnem področju. Tečajniki in tekmovalci so se udeležili naslednjih prireditev: v katah v Pordenonu in Dolu; seminarja ter tekme na Ravnah na Koroškem; 6. Trofeje mesta Gorice; tekme Golden Budo v Vidmu; seminarja z učiteljem Šhirajem v Sloveniji; državne tekme Trofeje Topolino v Cesenaticu; seminarja ISI v Gra-dežu; tekme v katah v Pradamanu in seveda 6. Pokal Zgonik. Da se je lahko društvo udeležilo vseh teh manifestacij in tudi doseglo lepe uspehe, gre seveda zahvala staršem, ki so spremljali karateiste na tekmovanja. Pomembna etapa lanskega delovanja nedvomno predstavlja organizacija velikega tekmovanja za »Pokal Zgonik«, ki se ga je udeležilo veC kot 150 karateistov in je vsestransko uspel. Pri organizaciji te prireditve je z veliko vnemo in prizadevnostjo poma- galo vse društvenno članstvo, tako da je bila ta manifestacija ena pomembnejših v deželi ne samo v karateju, temveč za ves naS šport. »Duša« tega društva, Sergij Stoka, pa je prav prejšnji teden dobil še eno zelo pomembno priznanje: postal je odgovoren za stike s Slovenijo in Hrvaško pri italijanski karate zvezi FIKTA. Predsednica si je za naslednjo sezono zaželela, da bi še bolje uredili (organizacijsko in finančno) društveno delovanje, da bi konCno dobili primeren sedež in da bi seveda dosegali še boljše rezultate, (bi) H odbojkaTh Gladka zmaga mladih borovk V tolažilni skupini Tolažilna skupina od 13. -17. mesta SGT - Bor Friu-lexport 0:3 (12:15, 11:15, 9:15) BOR: Carpani, Husu, Furlani, Ciacchi, Zompic-chiatti, Stepančič, Berdon. V vnaprej odigranem srečanju 4. kola med SGT in Borom Friulexport so gladko slavile naše odbojkarice, ki so se tako na lestvici tolažilne skupine povzpele na 2. mesto. Opravile so soliden nastop, Čeprav je med igro v določenih obdobjih še preveč naivnih napak. V vseh treh setih so si borovke z dobro skupinsko igro nabrale izdatno prednost: v prvem 14:7, v drugem 11:0 in 14:6, v tretjem pa 11:3, toda vsakič so nato popustile, pričele grešiti in Čakale, da jim bo nasprotnik podaril točke. Prednost je tako kopnela, v odločilnih trenutkih pa so se naše igralke le zbrale in brez večjih naprezanj osvojile vse tri nize in se na koncu zasluženo veselile druge zmage. (Dejan) NOGOMET / V PRVENSTVU ZAČETNIKOV Primorje Telital še naprej prepričljivo zmaguje Visok poraz Mladosti Pri cicibanih Prosečani in Brežani meljejo svoje nasprotnike - Brežani dosegli kar štirinajst golov ZAČETNIKI San Giovanni - Primorje Telital 1:4 (0:2) STRELEC: Pavletič 4. PRIMORJE: Furlan, I. KrižmanCič, V. Križ-mancič (Stoka), Pilat, Milic, Cauter (D. Grego-ri), Kante (A. Gregori), Švara, Merlak (Milkovič), Strajn, Pavletič. Že od samega začetka je bilo jasno, da so naši nogometaši vsaj za razred boljši od gostiteljev, pri katerih je odlični vratar preprečil še veliko hujši poraz. RazpoloCeni domači vratar je namreč branil moCne strele Pavletiča, Švare in Strajna (le-ta je zadel tudi vratnico). Naposledpa je odlični Pavletič le uspel premagati razpoloženega vratarja San Giovannija. Primorje je imelo zatem še izredno priložnost za gol, toda vratar Furlan je zastreljal enajstmetrovko. Že v naslednji akciji pa je Pavletič poskrbel za drugi gol. Ta nogometaš je odlično igral tudi v drugem polčasu in dosegel še dva zadetka ter s tem visoko zmago našega moštva. ZAOSTALA TEKMA Portuale - Primorje Telital 0:2 (0:0) STRELCA: Pavletič, Strajn. PRIMORJE: Furlan, I. KrižmanCič, V. Križ-mančic (A. Gregori), Pilat, Milic, Cauter (Pri-vileggi), Kante, Švara, Merlak, Strajn (Milkovič), Pavletič. V deževnem vremenu in na težkem igrišču je proseška ekipa zasluženo premagala Portuale, ki bi lahko prva povedla, toda odlični Jernej Milic je žogo odbil prav na gol-crti. V drugem polčasu je naše moštvo okrepilo napade in že v 8. minuti povedlo s Pavletičem ter kmalu nato podvojilo izid na 2:0 s Straj-nom, ki se je najbolje znašel v gneCi v nasprotnikovem kazenskem prostoru. Naša ekipa je imela še nekaj priložnosti, da bi povečala izid na 3:0, zaradi razmočenega igrišča in tudi utrujenosti pa tretjega gola ni dosegla. NA GORIŠKEM Fincantieri - Mladost 10:0 (5:0) MLADOST: Francescotto, B. Roner, Ferlež, M. Roner, Spacal, Špacapan, Ter-pin, Vižintin, Černič, Lavrenčič, Ceferin; Zorzit, Ponzetta. Proti močnemu Fincantieriju so bili dober-dobski nogometaši (na sliki posnetek z nedavne tekme v Trstu) brez moCi. Tudi Mladost je sicer imela nekaj priložnosti za gol, toda premoč gostiteljev je bila veC kot očitna. Od posameznikov bi tokrat pohvalili vratarja Francescotta, ki je nekajkrat zelo prisebno posredoval, in Spacala. CICIBANI Ponziana - Primorje Telital 2:4 (0:2) STRELEC ZA PRIMORJE: Batti 4. PRIMORJE: Kante, Stoka, Furlan, Claudio, Pipan, Batti, Cozzutto, D’ Oronzio, Jovanovič Glavni junak tega srečanja je bil Dimitrij Batti, ki je dosegel kar štiri zadetke. Vsekakor pa vsa ekipa zasluži pohvalo za lepo in požrtvovalno igro. Breg Grmada - Chiarbola B 14:1 (8:0) Strelci za Breg: Milic 7, lozza 3, Mihelčič 2. Franco in Klun BREG GRMADA: Slavec, Franco, Sancin, Ota, lozza, Milic, Mihelčič, Cej, Klun. V šestem kolu pomladnega dela prvenstvu cicibanov, so mladi Brežani dosegli rekordno zmago. Razigrani Milic je dosegel kar polovico zadetkov, vendar je vsa ekipa je igrala brezhibno. (E.B.) MLAJŠI aOBANI Muggia - Primorje Telital 6:9 PRIMORJE: Regent, Dobranovic, Druško- vic, Kante, Pipan, Ziani, Zuppin, Lucchesi, Di Maria. Na tem srečanju sta se izkazala predvsem Marvin Pipan in Riccardo Ziani, ki sta skupaj dosegla vseh devet zadetkov. Vsa ekipa pa je pokazala nekaj lepili akcij. PRVENSTVO CSI SanfAndrea - Breg Grmada 3:5 (1:1,1:2) Strelci za Breg: Lovrečič 3, Cheber in Carli. BREG GRMADA: Slavec, Ghezzo, Di Do-nato, Merlak, Cheber, Lovrečič, Zennaro, Kraljic, Carli. V izenačenem srečanju so plavi le uspeli zmagati. Ekipi sta si bili enakovredni predvsem v prvih dveh tretjinah. V zadnji pa so Brežani le igrali kot znajo in dosegli še tri zadetke. Od posameznikov bi tokrat pohvalili Lovrečiča in Ghezza. (E.B.) PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET - PLANINSKI SVET Življenje na Antarktiki Z duhovitim pripovedovanjem Franca Bersana o doživetjih med cesarskimi pingvini na Antarktiki, je SPDT prejšnji Četrtek zaključilo predavateljsko sezono. Na zadnjem srečanju se je zbralo veliko število planincev in stalnih obiskovalcev društvenih Četrtkovih kulturnih večerov. Že sama tema predavanja z neobičajnim naslovom »Med pingvini Antarktike«, je bila vabljiva, zato so poslušalci pozorno sledili izvajanju in prikazu diapozitivov in videofilma, ki jih je Bersan obogatil z marsikatero smešno pripombo. Nazorno in gostobesedno je prikazal delo znanstvene odprave pri proučevanju naravnih pogojev in razmer na negostoljubni Antarktiki, kjer poleg delujočih ognjenikov prevladuje večni led, ki pa vendarle dopuščajo obstoj življenja: od mikroorganizmov, ki se razvijajo v kameninah, do morskih ptic, tjulnov in smešnih, na suhem nekoliko nerodnih in izredno radovednih pingvinov, ki so raziskovalcem povzročali precej preglavic. Bersan je tudi nazorno opisal, kako se pingvini medsebojno sporazumevajo in sprožil med poslušalci prisrčen smeh ob pripombi, da žal ni mogel razumeti njihove govorice. Bilo je to zelo poučno predavanje o svetu, ki nam je tako daleč in tuj, dostopen le znanstvenikom in raziskovalcem, zato tembolj privlačen, vsaj v pripovedovanju Franca Bersana, ki je ledeno celino doživljal skoraj dva meseca. Memorial Mirka Škabarja Okrog 300 planincev in ljubiteljev narave se je prejšnjo nedeljo udeležilo tradicionalnega spominskega pohoda od Praprota do Repna, Čeprav vreme v jutranjih urah ni bilo prav nič ugodno. Bilo je hladno in pihala je mrzla burja in Sele kasneje so se razmere izboljšale, ko je zasijalo sedaj že toplo sonce in se je uveljavila sramežljiva pomlad. Udeleženci pohoda, ki ga že deseto leto zapored prireja SK Devin v spomin na prerano umrlega odbornika Mirka Škabarja, so po startu iz Praprota, urno zakorakali po lepo speljani in označeni stezi, ki se vije po kraskih gmajnah, da bi se ogreli. Po poti nazaj in zlasti po prvi kontroli na Lenartu pa so se mnogi že osvobajali tophh oblačil, sredi poti pa počivali in uživali toplo sonce. Kolona planincev, med katerimi so bili najštevilnejši planinci iz Kopra, se je tako vila od Lenarta do Volnika in dalje do Repna, kjer se je po skoraj petih urah hoje, zbrala vesela planinska dražba in se ob zvokih harmonike veselila lepega nedeljskega dne in opravljenega pohoda. Alpinistični tečaj SPDT Po enoletnem premoru je SPDT sklenilo ponovno pripraviti alpinistični tečaj v Glinščici, upoštevajoč želje in zahteve skupine mladih navdušencev, ki bi radi spoznali tehnike plezanja v gorskih stenah, varovanja in uporabe tehničnih pripomočkov, ki so nujno potrebni pri alpinističnih podvigih in vzponih. V ta namen se je sinod v Dolini sestala skupina mladih, ki se zanimajo za tečaj plezanja, katerim so predstavniki društva obrazložili pogoje in potek plezalnih tečajev, ki se bodo priCeh v zadnjih dneh aprila. O začetku in poteku plezalnega tečaja, opremi in vaditeljih bomo še poročali. Izlet za osnovnošolsko mladino Mladinski odsek SPDT prireja v nedeljo, 21. aprila, prvi pomladanski izlet za slovenske Solarje mestnih in okoliških osnovnih Sol. Prireditelji so razpis izleta že razposlali po posameznih šolah in navedli urnike odhoda in prihoda ter vsa potrebna pojasnila. Tokrat bodo mladinski voditelji popeljali mlade izletnike na ogled Briške jame. Koprčani so zborovali Koprski planinci so se prejšnji petek zbrali na rednem obenem zboru Obalnega planinskega društva in polagali obračun enoletnega dela. Izredno delaven in uspešen je društveni mladinski odsek, v katerem deluje 33 mentorjev in vodnikov, ki so v lanski sezoni priredili nic koliko izletov za najmlajše in starejše mladince in se podali tudi na zelo zahtevne ture. Agilen je bil alpinistični odsek s pripravo odprave v perujske Ande, kamor se letos nameravajo vrniti in se povzpeti na nekaj pettisoCakov. UspeSna je bila tudi skupina markacistov, ki je na novo markirala vec planinskih poti in stez na Koprskem. Po dokaj živahni razpravi, ki se je nanašala v prvi vrsti na izravnavo izkopa na vrhu Slavnika, kjer je bila načrtovana postavitev radarja, in po pozdravih gostov, se je občni zbor koprskih planincev zaključil s prijetno družabnostjo. (L.A.) To nedeljo »Pohod po stopinjah Valentina Staniča« Planinsko društvo »Valentin Stanič« iz Kanala vabi v nedeljo, 21. t.m. na 3. Pohod po stopinjah Valentina Staniča. Prvič so ga priredili pred dvema letoma, ob 220-letnici rojstva znanega planinca, popotnika, učitelja in organizatorja. Pot je speljana iz Solkana na vrh Sabotina, po grebenu do Vrhovelj na Korado, s Korade pa po grebenu Kanalskega Kolovrata v Kanal. Prehoditi jo je mogoče v osmih urah. V Kanalu bo ob 16. uri zaključna prireditev. Mogoče je opraviti tudi samo polovično pot in sicer iz Solkana na Vrhovlje, oziroma iz Vrhovelj mimo Korade v Kanal. Hoje je za štiri ure v vsako smer. ZaCetek glavnega pohoda in krajšega pohoda (Solkan-Vrhovlje) bo s trga v Solkanu, od 6. do 8.30. Začetek drugega krajšega pohoda (Vrhovlje-Korada-Kanal) pa od 8. do 10. ure na Vrhovljah. Startnina znaša 200, oziroma 100 tolarjev, udeleženci prejmejo kontrolni kartonček, na cilju pa priponke. Podelili bodo tudi priznanja, bronaste značke za tri opravljene pohode. 25. Srečanje zamejskih PD bo na Matajuriu Jubilejno (25.po vrsti) srečanje zamejskih planinskih društev s planinci iz matične domovine bo 9. junija na Matajurju, v priredbi Planinske družine Benečije. Prireditveni prostor bo ob planinskem zave- tišču na Matajurju. V dopoldanskem času bo pohod na vrh gore, kjer bo ob 11. uri tudi maša v kapelici in kjer bodo peli trije zbori. V prvih popoldanskih urah bo uradni del srečanja s priložnostnim kulturnim sporedom. Poleg nastopa pevskih zborov in citravcev iz Rezije, bodo ob srečanju pripravili tudi razstavo o Ivanu Trinku. Izlet v čudoviti svet Blagajane in Polhovega Gradca Prvi letošnji družinski kulturniško-planinski izlet SPDG bo v nedeljo 28. aprila v Polhov Gradec z vzponom na Grmado (898 m). Udeleženci se bodo z avtobusom (iz Rožne doline) odpeljali do Polhovega Gradca, od tu pa se peš (po gozdnih poteh in razmeroma lahkih stezah) povzpeli na Grmado. Višinske razlike je 500 metrov, (Polhov Gradec je na nadmorski višini 397 metrov), hoje pa slabi dve uri. Z gore je Čudovit razgled na Kamniške in Savinjske Alpe, proti Gorenjski, proti jugu pa proti Krimu in Dolenjski. Na gori raste redka rastlina, blagajev volčin, oziroma igalka, ki se je v teh krajih ohranila iz Časov ledene dobe. V zadnjem Času jo močno ogroža predvsem divjad (mufloni). Ob povratku z gore je predviden obisk prenovljenega gradu (na sliki) z lepim baročnim parkom, muzeja na Kalvariji, župne cerkve in nato še poznogotske cerkve v nekaj kilometrov oddaljenem Dvoru. Na poti proti domu bo postanek na Vrhniki in obisk Cankarjeve hiše na Klancu, saj je letos 120-letnica rojstva velikega pisatelja. Kosilo bo kajpak iz nahrbtnika (zaradi varčevanja na Času namreč), Čeprav bo dovolj možnosti za okrepčilo tako v Polhovem Gradcu (znana gostilna Pri Pratkarju), kakor na poti na Grmado. 18 Četrtek, 18. aprila 1996 ZANIMIVOSTI IN RAZVEDRILO f x Horoskop zapisal B. R. K. OVEN 21.3,- 20.4.: Privoščili si boste očiščevalni izpad. Čeprav prizadetih ne bo, se boste vendarle opravičevali in s tem vsaj za polovico zmanjšali učinek pridobljene odločnosti in trdnosti. BIK 21.4, - 20. 5.: Nekdo vam bo strpno pomagal vzpostaviti notranje ravnotežje. Ne zahvaljujte se mu, kajti pomagal je predvsem sebi; le kako bi vam lahko pomagal. Ce ne bi v vasi težavi podoživel svoje? DVOJČKA 21.5.-21.6.: V lud treznega spoznanja boste dopustili, da se stvari odvijajo po svoji notranji logiki. Posezite v tok samo takrat, kadar se vam bo zazdelo, da se nezadcžno obrača v nasprotno smer. RAK 22. 6. - 22. 7.: VaS poseg v delovne razmere bo podoben majceni revoludp. Ne pričakujte občutnih sprememb, s kritiko pa boste gotovo dosegli streznitev tistih, ki jih je opijanila sla po dobičku. LEV 23. 7. - 23. 8.: Ce boste ostali skromni, vas bodo veliko bolj iskreno sprejemali, kot Ce se boste napihovali z dosežki, kajti edino merilo, s katerim presojajo vrednost drugih, je njihova lastna zavist. DEVICA 24. 8. - 22. 9.: Projekt vam gotovo ne bo šel po zlu, pa ce boste še tako Črnogledi, kajti vanj ste vlozE dovolj iskrene volje in znanja, da se bo v kritičnih trenutkih reševal sam. TEHINICA 23. 9. - 22. 10.: Skušali boste igrati resnobno strogost in kleno odločnost, vendar se vam ta drža nekako ne bo posrečila; ne zato, ker bi bili slab igralec, ampak zato, ker nimate primernega občinstva. ŠKORPIJON 23.10. - 22.11.: S ponosom se boste ozirali na svoje minule dosežke in si zaželeli novih. Se večjih. Izpraznite za trenutek svet dovestih duS in se vprašajte znova; morda ugotovite, da se ne izplača. STRELEC 23. 11. - 21. 12.: Zamikalo vas bo, da bi se dvignili visoko nad povprečje, zato boste pripravljeni obilno pljuniti v rol®. Zvezdni predlog: namesto buljenja v televizijski ekran raje pojdite v gozd. KOZOROG 22. 12. - 20. 1.: Iskrenost vaše nove simpatije vas bo nenehno metala iz tira, zato se boste odločili, da je ne osvajate vec. Le kdo bi se odrekel obrambni hipini in se izpostavljal notranjim nevihtam? VODNAR 21.1. - 19. 2.: Gotovo vam bo uspelo na lahek način priti do velikega denarja, ce boste le toliko preroški, da boste zadeli vseh sedem Številk A saj ni treba, da računate na srečo; vplivajte! RIBI 20.2. - 20.3.: Z življenjskim sopotnikom bosta lovila kompromis o vzgojnih prijemih, s katerimi vsak po svoje pripravljata nežno bitjece za spopad z brezkompromisnimi grobostmi norega sveta. SODELOVANJE MED EVROPSKIMI IN KAVKASKIMI DEŽELAMI Pomoč bo prišla po Svileni cesti Hrano, telekomunikacijska in medicinska oprema BRUSELJ (Reuter) - Po tako imenovani Svileni cesti, po kateri so na zahod vdirala mongolska plemena, bo konec maja na vzhod odpeljal konvoj kakih sto tovornjakov. Ekspedicijo organizira Evropska komisija, tovornjake pa bodo ladje iz beneškega pristanišča preko Jandran-skega, Egejskega in Cmega morja prepeljale do Gruzije. Od tam bodo tovornjaki nadaljevali 3500 kilometrov dolgo pot preko Armenije, Azerbajdžana, Uzbekistana, Kirgizije in Kazahstana do Samarkanda; ustavili se bodo v Tbilisiju, Erevanu, Bakuju, Taškentu, Akna Ati in nekaterih drugih mestih. Potovanje bo trajalo do konca junija. Vodja ekspedicije Jean-Marie Peeters je poudaril, da se evropske države zelo zanimajo za omenjena območja, prav tako se prebivalci držav, skozi katere bo vozil konvoj s simbolično humanitarno pomočjo, zanimajo za sodelovanje z Evropo. »Včasih je bilo veliko lažje priti na Limo kot v Armenijo ali Gruzijo,« je poudaril Peeters. Konvoj bo pripeljal tretji del pomoči Evropske unije tem deželam, vendar pobudniki upajo, da bodo s tem dejanjem vzpodbudili zanimanje investitorjev za to območje. Šestdeset tovornjakov bo pripeljalo približno dva tisoč ton humanitarne pomoči, ostali tovor pa sponzorirajo zasebne družbe - vsaka je za predstavitev svoje dejavnosti namenila 250 tisoč dolarjev. Tovornjaki bodo poleg hrane vozili predvsem telekomunikacijsko in medicinsko opremo ter naprave za satelite, pa tudi vodo in gorivo. V pomembnejših mestih bodo družbe, ki sponzorirajo konvoj, predstavile svoje dejavnosti in del Evrope, od koder prihajajo. Ker so se politične razmere v teh krajih povsem spremenile, je njihov razvoj odvisen predvsem od zasebnega kapitala. Zato je konvoj simboličen, njegov namen je vzpodbuditi trgovanje, saj si ti oddaljeni kraji tako kot evropske države želijo gospodarskega in političnega sodelovanja. »Konvoj naj bi v vsako mesto prišel popoldne, ko se bodo začele priprave na dvodnevno predstavitev družb, drugi dan pa bo tudi slavnostna večerja,« je povedal Peeters. Doslej so organizatorji konvoja podpisali že 15 pogodb za snemanje fimov, v katerih predstavniki evropskih družb predstavljajo svoje pobude za sodelovanje. Peeters upa, da se bo število tovornjakov, ki sestavljajo konvoj, podvojilo, saj potovanje ne bo tako naporno kot v preteklosti, ampak bo zelo zanimivo. Udeleženci bodo prenočevali v najboljših hotelih, vsak dan bodo dobili toplo kosilo in večerjo, ogledali si bodo tudi znamenitosti krajev, skozi katere bodo potovali. Končna postaja bo Samarkand, najstarejše mesto v srednji Aziji, skozi katerega je od Kitajske do Sredozemlja peljala Svilena cesta. V njem bo organiziran tudi simpozij. Peeters je povedal, da bodo prihodnje leto predstavniki mest, skozi katera bodo potovali, mogoče prišli v Evropo in tudi sami predstavili svoje dejavnosti. Poudaril je, da evropski poslovneži vsekakor ne želijo biti modemi kolonizatorji. Hladnokrvna tožilka La Don na August LaDonna August, ženska, ki je pred dnevi obtožila Mika Tysona, da jo je seksualno nadlegoval, je med novinarsko konferenco v Garyju v ameriški zvezni državi Indiani ohranila mirne živce. (Foto: Reuter) Na Poljskem prva glasbena televizijska postaja VARŠAVA - Oddajati je začela prva poljska glasbena televizijska postaja, ki se imenuje Atomic. Njeni lastniki so družba Polygram Memational s štiridestimi odstotki kapitala, družba ameriškega glasbenika Boba Geldofo z 22 odstotki in trije ameriški podjetniki, ki so zagotovili preostanek. Atomic TV bo predvajala glasbeni program, posnetke koncertov na Poljskem in v tujini, videospote in reportaže o nenavadnih športnih dogodkih. Program bo ob sobotah in nedeljah potekal deset ur, med tednom pa dve uri dnevno. Najbolj priljubljena imena na Češkem PRAGA - Najbolj priljubljeni ženski imeni na Češkem sta Jana in Marie, moški pa Jan in Petr, so ugotovili v anketi, ki jo je izvedla agencija AISA. Imeni Jana in Marie sta dobili osem, Jan in Petr pa deset odstotkov vseh glasov. Med ženskimi imeni po priljubljenosti sledijo Ana, Lucie in Lenka, pri moških pa Jirži, To- maž in Martin. Priljubljenost imena Jožef se z leti veča, ime Tomaž pa je najbolj priljubljeno med najmlajšimi. Michaela Jacksona čakajo pravne težave SANTA BARBARA - Pravne težave Michaela Jacksona se nadaljujejo. Nekdanji člani Jacksonove osebne ekipe, njegov telesni stražar, sobarica in pomočnik, imajo pravico, da na sodišču nadaljujejo tožbo proti zvezdniku. Jackson je te ljudi odpustil, ker mu niso hoteli povedati, kaj so pričali pred veliko poroto, ki je raziskovala domnevno zlorabo otrok. Sodnik višjega pokrajinskega sodišča v Santa Barbari Zel Canter je odločil, da se bo sojenje nadaljevalo. Nekdanji zaposleni obtožujejo Jacksona, da je na svojem ranču Neverland namestil prisluškovalne naprave z namenom, da bi ugotovil, kaj so se pogovarjali o preiskavi zlorabe otrok. Jackson je bil obtožen spolnih odnosov s fantkom, vendar je bila tožba umaknjena, ker deček ni hotel pričati. S tožilcem je Jackson leta 1994 dosegel sporazum pod pogoji, ki so ostali skrivnost, vendar se govori, da je Jackson domnevni žrtvi za molk plačal petnajst milijonov dolarjev. SKANDINAVSKA KRIŽANKA X NAPLACILO, PREDUJEM MERILNA NAPRAVA V LETALU POLITIČNI OKRAJ V STARI JUGOSLAVIJI KDOR SE UKVARJA STISKANJEM ČESA GOVORNIK, ORATOR JEČA, ZAPOR PRST IZ PREPERELEGA LISTJA IVO ZORMAN SLOV. BALETNI PLESALEC (METOD) LJUBITELJ NESTRO- KOVNJAK AVTOR: MARKO DRESCEK NA ŽARU PEČEN SESEKUAN ZREZEK RENU ESTONEC VRSTA PLESA IN GLASBE DEVETI GLASBEN! INTERVAL PRIJAVA OBLASTEM IT. SKLADAT. (GIOVANNI BATISTTA) BRITANSKI GLASBENIK (BRIAN) NAČIN KONJSKEGA TEKA NAJMANJŠA CELINA NA ZEMLJI SNOV, KI NASTANE PRI PRESNOVI BOJ ZA HITRO UVELJAVITEV V SLUŽBI LESKOV LES OBLIKA Z. IMENA MARIJA ELEKTRIN BRAT V GR. MIT. SPOJ ROKE STRUPOM BOG SMRTI V GR. MIT. MUHAMEDOVO VERSTVO LASTNOST NIZKEGA SIR. POLITIK (NUREDIN) PREDSTAVN. RIMSKE OBUSTIV PALESTINI IT. PESNICA NEGRI NASLOV ŠPANSKIH KRAUEVIH OTROK MATI IZIDE IN OZIRISA V EGIPT. MIT. RDEČI B0RD0JEC SLAVKO OSTERC AVTOMOBIL. OZNAKA TORINA PERZIJSKI KRALJ RIM. PESNIK (PUBLIUS N.) FRANCOSKI IGRALEC (ROGER) RIMSKI BOG LJUBEZNI VRSTA STROČNICE PODOBNA FIŽOLU VLADIMIR LOVEC MOST V BENETKAH STARO LJUDSTVO V VZHOD. AZUI DRŽAVNA BUGINJA HRV. PEVEC ROBIČ ELEMENT ZA PREVOD PLINOV IN TEKOČIN SL. BIATLON. (BOŠTJANI PERJE PRI REPI ZENSKI PRINCIP INDUSKE FILOZOFIJE SLANO JEZERO NA V. TURCUE RT NA OBALI COSTA BLANCE EDGAR DEGAS KOŠČEK SUKANCA FRAN TRATNIK RUSKI VIADAR POPIS POTOVANJA, POTOPIS LASTNOST IMANENTNEGA ALEC GUINNES TANTAL KAR SE JE, JEDI VELIKI AMERIŠKI RAČUNALNIK ENOTE KOTNE ALI LOCNE MERE 100 m2 HIMALAJSKA KOZA KRAUEVINA IN OTOČJE V ZAHODNI POLINEZIJI HOLMU VINORODNA RASTLINA viai '03 ‘V3NOL ‘trvi ‘W ‘INVIOVH ‘OVIN3 ‘VOVOHl 'V3N3NVPH 'traVWLti ‘ti ‘NVA ‘NV)t31 ‘A3D ‘ONIV ‘OlTVIti ‘TA ‘HOWV ‘Nna ‘S3KM3S)1VXW ‘Ol ‘V0V ‘ISVlV \LS05IZ1N ‘SOIVNVI ‘S31SHH0 ‘vniao^sht ‘razntMV)! ‘)i3AONS3tid ‘vlnvttisAV :ouABiopoA natisa?! RAI 3 slovenski program Za Trst: na kanalu 64 (Ferlugl) In 40 (Milje) Za Gorico: na kanalu 69 (Vrh Sv. Mihaela) Kotiček: Ključkove dogodivščine TV DNEVNIK Volilna tribuna Alpe-Jadran Milič in Grilanc SERVIS TV - VCR ANTENE TV - SAT Prosek 101 Tel. 040/251371 e RAI 1 6.30 9.35 11.10 11.30 12.25 12.35 13.30 14.05 15.45 17.30 18.00 18.10 18.50 19.35 20.35 20.45 20.50 23.15 23.20 0.00 0.30 1.00 1.15 Dnevnik, 6.45 Jutranja odd. Unomattina, vmes (7.35) gospodarstvo, (7.00, 7.30, 8.00, 8.30, 9.00, 9.30) dnevnik Film: L’ anniversario (dram., VB '68, i. Bette Davis, S, Hancock) Aktualno: Verdemattina -Nasveti (vodita Luca Sar-della, Janira Majello) Dnevnik 1 iz Neaplja Vreme in dnevnik Nan.: Gospa v rumenem -(i. Angela Lansbury, Richard Fox) Dnevnik, 13.55 rubrika Business, gospodarstvo Film: La signora sprint (kom., VB ’62, i. J. R. Ju-stice, L. Philips) Mladinski variete Solleti-co, risanke, nanizanke Nan.: Zorro Dnevnik Aktualne zanimivosti: Italia sera Variete: Luna Park (vodi Rosanna Lambertucci) Vreme, dnevnik in šport Variete: Luna Park - La zingara (0769/73921) Aktualno: II fatto Film: Stoffa da campioni (kom., ZDA '92, i. E. Estevez, J. Ackland) Dnevnik Aktualno: Mednarodni festival risanega filma Dnevnik, zapiski, horoskop, nočni pogovori, vremenska napoved Videosapere: Taglio bas-so, 0.40 Faraonovo oko Aktualno: Sottovoce -Potihoma Film: La polizia ringrazia | RAI 2 • §8 RETE 4 S t> ITALIA 1 Otroški variete Nan.: Moonlighting, 9.00 Otroški variete Ciao ciao Nan.: Tarzan, 8.35 Druži- nad. Un volto, due don- mattina, vmes risanke na Drombush ne, 10.00 Zingara, 10.30 Aktualno: Secondo noi Potrebujem te Renzo in Lucia, 11.45 La Nan.: Super Vicky, 9.45 Rubrika o dnevnih zani- forza deli’ amore, vmes Genitori in blue jeans, mivostih Fuori dai denti (11.30) dnevnik 10.20 MacGyver Sereno Variabile Nan.: Hiša v preriji Aktualno: Planet TG2 33,11.45 dnevnik Dnevnik Tg 4 Nan.: T.J. Ho oker Variete: I Fatti Vostri Rubrika o lepoti Odprti studio, Fatti e mi- Dnevnik, volilna tribuna, Nad.: Sentieri sfatti, 12.50 Šport studio rubrika o knjigah Film: Ritratto. in nero Variete za najmlajse, Variete: I Fatti Vostri (dram., ZDA ’60) vmes risanke, 13.20 I Nad.: Quando si ama. Aktualna odd. Giorno protagonisti, Ciao ciao 15.10 Santa Barbara per giorno - Dan za Varieteja: Colpo di fulmi- Dnevnik - flash dnem, vmes (19.25) ne, 15.05 Generazione X Aktualne teme: L’ Italia dnevnik in vreme Aktualno: Planet in diretta - Italija v živo Variete: Game Boat Nan.: Bayside School, Dnevnik Aktualno: Forum di sera 16.45 Beverly Hills Sereno Variabile - O iz- (vodita Rita Dalla Chiesa, Nan.: Primi baci letih in potovanjih Sante Licheri) Odprti studio, vreme, Vreme, dnevnik in šport Film: Giorni di gloria... 18.45 Secondo noi, 18.50 Nan.: Ispettore Tibbs giorni d’ amore (dram., Šport studio Šport in predstavitev Tg2 ZDA ’91, i. B. Midler), Nan.: Baywatch, 20.00 Variete: Go-Cart vmes (23.30) dnevnik Mr. Cooper Dnevnik Tg2 ob 20.30 Ciak: Filmske novosti Film: Robocop 3 (fant., Nan.: E.R. - Medici in Pregled tiska ZDA ’93, i. R. Burke, N. prima linea - Nič novega Allen, B. Locke) pod soncem Nogomet: Pariš St. Ger- Volilna tribuna Dnevnik in vreme IS CANALE5 main-Deportivo La Gorana (pokal pokalov) Ponoči, na trgu Italija Aktualno: Fatti e misfatti Variete: Tenera e la notte Italija 1 šport, vmes Vse Nad.: Destini Na prvi strani, vreme o pokalih Variete: Maurizio Costam- Ciak: Filmske novosti zo Show (ponovitev) Nanizanke m, RAI 3 Aktualno: Forum - Televizijsko sodišče (vodi Ri- ta Dalla Chiesa) # TELE 4 Dnevnik TG 5 Jutranji dnevnik, Drobci Variete: Papi quotidiani Film: La grande menzo- Nad.: Beautiful (i. Ron gna (dram., ZDA ’41) Moss, Hunter Tylo) 17.45, 19.30, 22.00, 0.05 Odd. Videosapere: Vstop Nan.: Robinsonovi (i. Bill Dogodki in odmevi prost, Kinematografija, Cosby, K. K. Pullman) Nad.: Fiori d’ arancio Zdravje, Media /Mente Variete: Časa Castagna Dokumentarec Volilna tribuna Otroški variete Bim Bum Film: Cantando sotto la Vstop prost, Znanstveni Bam in risanke pioggia (glas., ZDA ’52, dnevnik, Pozor na kri- Variete: Ambrogio in r.-i. G: Kelly) tika Uan... Gospodarstvo Dnevnik Kviza: OK, il prezzo 6 Aktualno: Filo diretto Aktualno: Telesogni, giusto! (vodi Iva Zanič- 13.00 Kljub vsemu, moja chi), 19.00 La mota della Italija, 13,35 VideoZorro Deželne vesti, dnevnik fortuna (vodita Mike Bongiorno, A. Elia) ® MONTECARLO Volilna tribuna Dnevnik TG 5 Sporno popoldne Variete: Striscia la noti- Aktualne teme: Alle cin- zia (vodita Lello Arena, 20.00, 22.50, 0.15 Dnev- que della sera - Ob 17-ih Enzo lacchetti) nik, 13.30,19.50 Šport Dok. oddaja Geo Variete: Gala della pub- Nan.: Charlie’s Angels Aktualno: La testata blicita (vodita Lorella Film: Ali che non torna- »s Dnevnik, deželne vesti Cuccarinni, Fiorello) no (dram., VB '46) Volilna tribuna Dnevnik Varieteja: Tappeto volan- Aktualno: Temporeale Variete: Maurizio Costan- te, 18.00 Zap Zap ŠE Dnevnik, deželne vesti zo Show, vmes (0.30) Nan.: Parker Lewis Šport: boks, Cantatore- nočni dnevnik TG 5 Aktualno: Zona blu Spinelli (IP v težki kat.) Variete: Papi quotidiani Variete: Aria fresca Dnevnik, pregled tiska Striscia la notizia Film: La pietra che scotta Fuori orario: Eveline Pregeld tiska (kom., VB 71) Film v originalu Nan.: Cin Cin Nan.: Hitckock fr* Slovenija 1 9.30 10.05 10.55 11.25 13.00 13.05 13.35 15.05 15.55 17.00 17.10 18.05 18.35 19.10 19.15 19.30 20.05 20.35 21.25 22.35 23.00 23.20 23.10 23.55 Videostrani Otroški program Pastir ' Batman Tedenski izbor Ribje poti, Švedska Po domače Poročila Kolo sreče Videostrani Tedenski izbor Letališče 21. stoletja angleška dokumentarna serija, 2/3 Omizje TV Dnevnik 1 Otroški program: 2iv zav Fallerjevi Nemška nanizanka Kolo sreče Risanka Majhne skrivnosti velikih kuharskih mojstrov TV Dnevnik 2 Seinfild, ameriška nanizanka Tednik Zlata šestdeseta slovenske popevke, 4. oddaja: TV Dnevnik 3 Poslovna borza Seaquest, am. nanizanka Poročila Cosbyjevi primeri, 10. del am. nanizanke Poročila fr* Slovenija 2 Euronevvs Tedenski izbor: Po Tuniziji V žarišču IMMj] Zgodbe iz Amerike m Polfinale evropskih pokalov v nogometu Evrogol Tedenski izbor Samotnez, am. film Norec v množici Vera, ang. nadaljevanka Omizje Zdravstvo n Po Sloveniji Svetovni poslovni utrip Tok tok V žarišču Doktor Finlay Svetloba in senca Portret Jožeta Spacala Pisave Umetniški večer video film Aine Šmid in Marine Gržiniti Ul Koper Euronevvs Koncert Vesolje je... Slovenski program Primorski forum Primorska kronika TV dnevnik Vesolje je... Slovenski magazin Četrtkova športna oddaja Meridiani, aktualna tema Vsedanes - TV dnevnik Karaoke, zabavno glasbena oddaja DtO Hrvaška 1 7.25 7.30 10.00 10.05 10.15 10.30 11.00 11.30 12.00 12.20 12.45 14.35 14.40 15;05 18.15 18.50 19.05 19.30 20.10 21.15 22.15 22.35 23.05 TV koledar Poročila Santa Barbara, 1237. del Poročila Fevdalizem Gostje v studiu Združene države Amerike, drugi del dokumentarne serije Zgodovinski arhiv v Pazinu Otroški program: zgodba o glasbenem inštrumentu Dnevnik Ljubezen, nadaljevanka Afera Nina B. Otroški program Mladi Robin Hood Poročila Kolo sreče Moč denarja Klub D. D. Poročila Machiavelli: Kako uspeti v britanski politiki, dokumentarec Željka Ogresta in gostje Dnevnik Slika na sliko Kronika dni hrvaškega filma 1.00 Poročila r "n Slovenija 1 5.00. 6.00.6.30, 7.30, 8.00,9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 14.00, 18.00, 21.00, 23.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci; 8.05 Dobrodošli; 10.30 Pregeld tiska; 12.05 Na današnji dan; 12.30 Kmetijski nasveti; 13.20 Osmrtnice in obvestila; 15.00 Radio danes; 15.30 Dogodki in odmevi; 17,05 Studio ob 17-ih; 19.30 Obvestila; 19.45 Lahko noč, otroci; 20.00 Četrtkov večeri; 21.05 Literarni večer; 21,45 Lepe melodije; 22.40 Stari gramofon; 23.05 Literarni nokturno. Slovenija 2 5.00. 6.30.7.30.8.00.8.30.9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 14.30, 16.30, 17.30 Poročila; 19.00 Dnevnik; 7.00 Kronika; 8.00 Poslovne zanimivosti; 8.40 Radio Most: studio Koper-Lju-bljana-Maribor; 11.15 Izjava tedna; 11.35 Obvestila; 12.00 Opoldne; 14,00 Kulturne drobtinice; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.45 Kdo ve; 17.00 Stergo ergo; 18.00 Vroči stol; 19.30 Riži Bizi Jazzy; 20.00 Jazz; 21.00 Proti etru; 22.20 Mala nočna filmska. Slovenija 3 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 12.00, 13,00, 14.00, 18.00, 22.00 Poročila; 8.05 Glasbena matineja; 10.05 Gymnasium; 13.05 Mehurčki; 13.20 Ringaraja; 13.35 Glasbena mladina; 14.05 Izobraževalni program; 14.45 Oje- \aku; 15.00 Ljudska glasba Evrope; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.05 Naši operni umetniki; 17.00 Glasbena umetnost; 18.05 Svetovna reportaža; 18.25 Komorni koncert; 19.30 Zborovska glasba; 20.00 Iz arhiva Simf. RTVS; 22.05 Logos; 22.20 Zvočni zapisi; 23.00 Izbrali smo; 23.55 Lirični utrinek. Radio Koper (slovenski program) 8.30,9.30,10.30,13.30,14.30 Poročila; 12.30, 17.30, 19.00 Dnevnik; 6.30 Jutranjik; 7.30 Pregled tiska, vreme; 7.40 OKC obveščajo; 7.45 Evergreen; 8.05 Pozdrav; 8.15 Vsak dan je dober dan; 9.00 Servisne informacije; 9.40 Hit dneva; 9.45 Zdravnikovi nasveti; 10.40 Povver play; 10.45 Zanimivosti; 11.15 Včeraj, danes, jutri - aktualnostit; 12.20 20 modrih; 12.30 Opoldnevnik, osmrtnice; 13.00 Kontaktna odd.: Daj, povej,..; 15.15 Hit dneva; 15.30 Dogodki in odmevi; 16.00 Glasba po željah; 16.45 Informativni servis; 16.55 6 prešernih; 17.15 Borza; 17.30 Primorski dnevnik, osmrtnice; 18.00 Glasbena kronika; 19.30 Večerni program; 22.00 Zrcalo dneva; 22.30 Iz diskoteke. Radio Koper (italijanski program) 6.15, 8.30, 9.30, 10.30, 13.30, 14,30, 16.30, 17.30, Poročila; 7.15, 12.30, 15.30, 19.30 Dnevnik; 6.00 Almanah; 8.05 Horoskop; 8.40 32-322; 9.35 Onda su onda; 9.50 IE. Galletti; 10.00 Pregled tiska; 10.40 Souvenir d'ltaly; 11.00 Kulturna odd.;12.00 Ballo e bello; 13.00 Glasba po željah; 13.40 Bella bellissima; 14.30 Sanje o počitnicah; 16.00 Ob 16-ih; 18.45 Jazz; 20.00 RMI. Radio Trst A 7.00,13.00,19.00 Dnevnik, 8.00, 10.00,14.00, 17.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše, vmes Koledar in pravljica; 8.00 Deželna kronika; 8.10 Iz dežele mirnega jutra; 8.40 Glasba; 9.15 Odprta knjiga: Listki in črtice (F. Milčinski, prip. Minu Kjuder); 10,30 Inter-mezzo; 11.45 Okrogla miza; 12.40 Primorska poje; 13.20 Glasba po željah; 14.00 Deželna kronika; 14.10 Kulturne diagonale;!5.00 Soft mušic; 15.30 Mladi val; 17.00 Kulturna kronika; 17.10 Mi in glasba: Naša pesem '95 - MePZ Cantemus, oktet Deseti brat, APZ Celje; 18.00 Dopisnice z najbližnjega vzhoda; 18.30 Made in ltaly; 19.20 Volilna tribuna; 18.30 Spored za naslednji dan. Radio Opčine 7.15, 12.15, 18.15 Krajevna poročila; 11.30, 15.10, 17.10 Poročila; 10.00 Matineja; 15.00 Rok z Vami; 16.30 Te zanima tvoja prihodnost; 18.30 100 odstotno Posladkanje v glasbi. Radio Koroška 18.10-19.00 Rož-Podjuna-Zila. Plimski dnevnik Lastnik: ZTT d.d. Založništvo tržaškega tiska - Trst Izdajatelj: DZP - PR.A.E. d.d. — Družba za založniške pobude Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796699 - fax 040-773715 Tisk: EDIGRAF, Trst Odgovorni urednik: BOJAN BREZIGAR Redakciji: Trst, Ul. dei Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-533382, fax 0481-532958 Dopisništva: Čedad, Ul. Ristori 28, tel. 0432-731190, fax 0432-730462 Ljubljana, Republika, Slovenska 54, tel. 061-1313121, fax 061-322468 Celovec, Wulfengasse 10/H, tel. 0463-318510, fax 0463-318506 Prodajno naročninska služba Italija: Trst, Ul. Montecchi 6, tel. 040-7796600, fax 040-772418 Gorica, Drevored 24. maja 1, tel. 0481-535723 fax 0481-532958 Ekonomska propaganda: Publiest SRL Trst, Ul. Valdirivo 36 /1. nad. poštni predal 568 tel. 040-361888, fax 040-768697 Slovenija: ATELIER IM - Ljubljana tel. 061-1262044, fax 061-224943 Cene oglasov Italija: 1 oglasni modul (širina 1 stolpec, višina 28 mm) 100.000 LIT, finančni in legalni 150.000 LIT, ob praznikih povišek 20%; mali oglasi 1000 LIT beseda; osmrtnice, zahvale in sožalja po formatu. IVA 19% Cena: 1.500 LIT - 60 SIT Naročnina za leto 1996 - 430.000 LIT Poštni t.r. PRAE DZP št. 11943347 za Slovenijo: mesečna 1.710 SIT, lema 15.000 SIT plačljiva preko DISTRIEST, Partizanska 75, Sežana, tel. 067-73373 žiro račun 51420-601-27926 Registriran na sodišču v Trstu st. 14 z dne 6. 12. 1948 Član italijanske zveze Časopisnih založnikov FIEG 20 Četrtek, 18. aprila 1996 VREME IN ZANIMIVOSTI r cncr JASNO ZMERNO OBLAČNO OBLAČNO RAHEL ZMEREN MOČAN RAHEL ZMEREN MOČAN NEVIHTE VETER MEGLA TOPLA FRONTA SREDISCE HLADNA SREDISCE ANTI- FRONTA OKLUZUA CIKLONA CIKLONA A 66 666 SVET / SUKA PRI SLIKI...ZGODBA PRI ZGODBI...PA SE RES JE Prva razveza Vtfindsorjev LONDON - Le dobre tri minute je potreboval londonski sodnik Ge-rald Angel, da je vCeraj dal svoje privoljenje za začetek razveznega postopka, po katerem bo čez Sest tednov konec zakonske zveze med Sarah Ferguson in princem Andrevvom. Vest o skorajšnji razvezi med rdečelaso Fer-gie in herojem iz falklandske vojne so sporočili njuni odvetniki že predsinočnjim. Kraljici Elizabeti II. in vsemu dvoru se je odvalil kamen, saj so od vsega začetka nasprotovali temu »v življenju prekaljenemu in preveč prostaškemu dekletu«. Zakonsko življenje jorške vojvodinje je bilo vse prej kot lahko. An- drew jo je zanemarjal, ker je imel bolj pri srcu vojaško kariero kot družinsko življenje. Zaradi svoje »pristnosti in odkritosrčnosti« je bila kmalu v zobeh tiska, ki ji je očital neokusno oblačenje, odvečne kilograme in neprimerna prijateljstva. Fergie se je vsega tega naveličala in se je marca 1992 ločila. Istega leta je avgusta izbruhnil škandal, ker so časopisi objavili njeno sliko, ko ji finančni izvedenec John Bryan sesa palec na nogi, medtem ko se ona na pol gola sonči. Kljub vsemu temu pa sta se Sarah in Andrew še vedno videvala, prijatelji celo trdijo, da sta se večkrat ljubila, a kaj ko je Sarah zabredla v finančne težave in si nakopala ogromne dolgove. Epidemija virusa ebole na teksaški opičjifarmi VVASHINGTON -Ameriške zdravstvene oblasti so zaskrbljene, ker so na neki teksaški farmi za vzrejo laboratorijskih opic (na sliki AP) zabeležili dva smrtna primera ebole. Za razliko od virusa ebola-Zaire, je to manj nevarni virus ebola-Reston. V zahodni Afriki razsaja meningitis KANO (NIGERIJA) - gitisa. Zaradi vnetja mož- obdobje pri epidemičnem Zdravniki in bolničarji iz 13 zahodnih držav se prostovoljno z vsemi sredstvi trudijo, da bi v Nigeriji zajezili epidemijo menin- ganske mrene je namreč v zahodni Afriki umrlo 9.000 oseb, več kot polovica v Nigeriji. Belgijski zdravnik španskega rodu Zurine de Aguirre, ki je član organizacije Zdravniki brez meja (MSF), navaja, da je od konca februarja v zahodni Afriki zaradi meningitisa zbolelo že 70.000 ljudi. Da je položaj dramatičen, priča tudi sklep savdskih oblasti, ki so Nigerijcem prepovedale romanje v Meko in Medino. Pripadniki organizacije Zdravniki brez meja pa se ob nudenju pomoči obolelim predvsem trudijo, da bi z množičnim cepljenjem zaustavili epidemijo. Zurine de Aguirre je navedel, da so do sedaj cepili več kot en milijon ljudi starih od devetih do tridesetih let (najbolj rizično meningitisu). Organizacija MSF upa, da bo v roku nekaj tednov cepila še en milijon ljudi. V začetku so se ljudje upirali cepljenju, ker so se bali, da je to le prikrita metoda sterilizacije, je povedala glavna bolničarka osrednje bolnišnice v nigerijskem Kanu, kjer so zabeležili največ primerov epidemičnega meningitisa. »Sedaj pa ljudje dobesedno tekmujejo, da bi bili cepljeni,« je še dodala. Prostovoljci organizacije MSF pa se spoprijemajo tudi s sumičavostjo nigerijskega vojaškega režima, ki se boji, da bi zahodna prisotnost še okrepila obtožbe na račun kršenja človeških pravic. Zdravstvene oblasti v Kanu zato poudarjajo, da niso poklicale prostovoljcev, a da so njihovi napori dobrodošli in uspešni. Za letalsko nesrečo kriva preutrujenost VVASHINGTON -Pilota boeinga 757 letalske družbe American Airlines, ki je 20 decembra strmoglavil v kolumbijskih Andah (na sliki AP), sta bila na smrt utrujena.To izhaja iz magnetofonskega zapisa tako imenovanega »voice re-corder«, rdeče skrinjice, ki snema vse pogovore v pilotski kabini. Kapitan Nicholas Tafuri in drugi pilot Don VVilliams med pogovorom tožita, da sta na smrt utrujena, da jima poleti v Latin- sko Ameriko že presedajo in da upata, da se bosta po pristanku lahko odpočila. Pilota pa sta jasno pokazala zaprepadenost, ko sta ugotovija, da sta že preletela letališče v Galiju, kjer bi morala pristati. Poskušala sta obrniti letalo, a sta manever prepozno izvedla, saj je že začel brneti alarmni zvonec, ki opozarja, da se prebižujejo tlom. »Vrni se višje, mali, zakriči kapitan,« trinajst sekund kasneje se je letalo raztreščilo.