LISTEK. JOS. DOLGAN: Učni načrt kmetske delovne šole. (Dalje.) Leska: Mačice; cvetni prah; kaj ga raznaša; iz česa zraste lešnik. Cvetlice o:b potoku in na suhem: Kakšni so listi; njih teža, ko se po* sušijo. Cvetlice in rastline na su« hih tleh: Kakšni so listi; njih teža, ko se posušijo. P o i z k u s s p šTe n i q o: Kako raste pšenica na gredici, ki smo jo prekopali v jeseni; kako raste pšenica na gredid, ki smo jo prekopali. apomladi; kako raste na pognojeni gredici; kako na nepognojend; kako raste na neprekopani gredici; kakšne so koreninice v prekopani ali v neprekopani gredici; kakšne koreninice imajo bujne rastline; kakšne koreninice imajo slabotne rastline; kaj iščejo koreninice v zemlji; ali se koreninice lažje širijo v rahli ali trdi zemlji; kakšne so koreninice. če je več rast« lin skupaj; ali je na tako majhnem pro* storu zadosti hrane za vse rastline; kaj mo* ramo storiti s sadnimi sadikami. Ovejtovi a|ajd|n:ih dreves: Koli» ko cvetnih listov ima jablanov, hruškin, češpljev, češnjev cvet; koliko prašnikov in pestičev; iz katerih delov se dela sad; na katerih drevesih na šolskem vrtu ali pa na domačem vrtu bo letos dosti sadja; slana pomori cvetje; kdaj so slane; ali so slane v zgodnji ali pozni spomladi; ali je slana pomorila pozno cvetje; katere jablane so cvetele zgodaj, katere pozno; ali je na nji« hovem vrtu do&ti dreves, ki prezgodaj cves tejo. S e n c a n a vrtu: Kaj raste na šol» skem vrtu v senci dreves; katerc rastline rastejo na svetlem; katere rastline ne ra^ stejo v senci; na kateri strani drevesa je senca zjutraj, opoldne, popoldne; na katen strani ni nikoli sence; ali naj sadimo dre= vesa na južni ali na severni strani. Mladike: Kaj poganjajo prijeti ce« piči; tudi druga drevesa poganjajo mladike; kaj se dela za listovim ipecljem. Plevel: Koreninice plevela v zemlji; kaj srkajo iz zemlje; katerim rastlinam škodujejo; listi plevela delajo senco dru* gim rastlinam; ali raste pšenica ali proso v senci; vrste plevela; najbolj škodljiv ple= vel; med katerimi rastlinami plevel najbolj raste; plevel med žitom; kako uspeva pro« so na opleti gredici; na neopleti. O k o ip av <m j e-; Kaj stlači zemljio; koreninice v stlačeni zemlji; kakšno zem= ljo morajo imeti rastline; katere njive jc težko kopati; kakšna zemlja je na tistih njivah; ali je lažje kopati v suhem, med dežjem ali po dežju; kakšna je mokra zem* lja na raznih njivah; kakšne vrste zcmlje so tam; kako raste proso na neokopani gredici; kako na-okopani. Ois ip ay a n jei Katere rastline osu pavajo; kaj je zraslo v zemlji, ki smo jo rastlini prisuli; ali rastlina bolje raste, če ima mnogo ali malo korenin; kako rastejo na gredice osute prosene rastline; kako rastejo neosute. D e 1 o 3 p o m 1 a d i: Kaj delajo oče in bratje; kaj delajo mati, sestre teta; kaks šno orodje rabijo; po katerem delu so naj= bolj trudni; kaj dela živina; po katerih nji= vah je bilo najtežje orati; kakšne vrste zemlja je tam; ali se njihovim toži delati; kaj bi ibilo brez dela; nekateri ljudje ne morejo živeti brez dela; kdo je po'magal njihovim delati; komu so pomagali njihovi; kje so kupili orodje; koliko je stalo; ka= tere dele ima brana; pri katerem delu so pomagali otroci; kaj delajo najrajši; katero delo se jim upira; ali sami radi delajo ali jih prisilijo; prostovoljno delo; prisiljeno delo; delati je treba zaradi prehrane in za* radi staršev; delo iz dolžnosti. U ig i fc a n j e :o I & t i m i: Suša, hlad= no, mokro, toplo; koliko tiopline je o dežjai, po dežju, o suši; kako kaže na njihovih nji= vah; kakšno je žito v dolini; v gornjem delu; kako raste, kjer so preorali globoko ali plitvo; kjer so preorali jeseni ali spo* mladi; kjer so poghojili ali pa niso pio= gnojili. Cveti semensikiih sailežev: Koliko cvetnih listov, prašnikov in pestičev imajo krompirjev, korenov, pesin, repin, zeljnat cvet; iz katerih delov se dela seme. Trava: Katere trave rastejo na vrtu, v dolini, na hribu, na mokrem, na suhem; ali je večja trava na mokrem ali na suhem; plitva in peščena zemlja po hribih; kako raste trava po dežju; kalqo raste o suši; ka» ko raste trava v aprilu; kako raste v maju; kdaj trava cvete; prašniki; soene in obse? nele trave; katero travo rajši je živina; ka» tere cvetice rastejo med travami; na nižins skih, višinskih, mokrih, suhih travnikih; vonj in okus cvetlic; strupene rastline na travnikih; zdravilne rastline; kumin, rman. Košnja: Kdo kosi; kdo grabi; težkjo in lahko delo; solnce ožge obraze; potenje; luknjice na koži; hladno p.o potenju; žeja; voda iz kuhanega posušonega sadja; koliko vazov sena so pripeljali iz posameznih travnikov; na katerem travniku je bijo najs več sena; koliko vozov sena so pripeljali iz vseh travnikov; kaj pravijo starši o letini sena; ali je dobra ali slaba; kako pomaga otrok olb košnji; katero onodje so rabili pri košnji; katere dele ima kosa, grablje, vdle; ovenelo seno je škodljivo; bilke, listi, cvet« je; olesenele bilke. Previdnost ob vožnji s e n a: Otroci se radi vozijo na vozu vrh sena; včasih kdo pade in si zljomi roko ali si jo izpahne; komu v vasi se je zlomila kost na roki; komu se je izpahnila; ali se komu še pozna; prva pomoč; zdravnik; ali se prej zacelijo mlade ali stare kosti. Kapusov bejin: Vrste metuljev; kapusov belin; leta po zelju; jajčeca; gose'» nice; zapredki; metulji; škoda; kako jih uničujemo. (Dalje prih.)