AKTUALNO VPRAŠANJE Avtomobilska cesta »Bratstvo-enotnost« od Ljubljane do Zagreba je zgrajena. Pred nedavnim se je z delovne akcije vrnila še zadnja skupina gorenjskih brigadirjev, ki je sestavljala II. kranjsko-primorsko brigado »Ivana Skvarča - Modrasa«. Pri delu avtomobilske ceste Je letos sodelovalo 539 mladincev in mladink z Gorenjske, od tega 291 delavske, 179 šolske in 69 kmečke mladine. Največ brigadirjev je bilo iz kranjske občine (166), sledi Tržič (73), Jesenice (67) itd. Najmanj mladine Je bilo iz cerkljanske občine (14). Za nami je velika preizkušnja, pa tudi velik uspeh. Zvezna mladinska delovna akcija je razgibala vso mladino.. Da bo prihodnje leto, ko se bo graditev ceste nadaljevala, razmerje med delavsko, kmečko in šolsko mladino boljše kot letos, BRIGADE bo treba čimprej pričeti s pripravami. Letošnjih napak ne bi kazalo ponavljati. Občinski komiteji mladine še danes nimajo točnih podatkov o brigadirjih. Med letom se je dogajalo, da so se ljudje za delovno akcijo prijavili, na dan odhoda pa jih ni bilo, ali pa so hoteli iti samo za en mesec ali celo za 14 dni. Takoj bo treba začeti tudi s pripravami za lokalne delovne akcije. V. kranjska brigada »Andreja Zvana - Borisa«, ki je letos urejala Zlato polje, je dosegla zelo lepe uspehe. Tudi v prihodnjem letu čaka našo mladino doma še mnogo dela. Pravočasne tehnične in organizacijske priprave so zagotovilo za uspeh. Zato brez odlašanja na delo I at AKTUALNO VPRAŠANJE GORENJSKE ©LASILO SOCIALISTIČNE ZVEZE DELOVNIH LJUDI ZA GORENJSKO LETO XI., ST. 92 — CENA DIN 10, KRANJ, 28. NOVEMBRA 1958 Ob 15. rojstnem D^eou republike Poldrugo desetletje Vse obenem, nasmejani in objokani, z razvito brigadirsko zastavo, so se v ponedeljek okoli 13. ure vrnili brigadirji II. kranjsko-primorske brigade v Kranj. Veseli — ker so spet doma, žalostni — ker so se razšli s prijatelji, ki so jih spoznali na cesti. V brigadi »Ivana Skvarča - Modrasa«, ki je štela 106 mladincev in mladink (40 z Gorenjske), Je bilo 34 udarnikov, 60 pa pohvaljenih. Delali so od 1. oktobra do 24. novembra in bili šestkrat udarni. Med grmenjem havbic in juriši borcev, med žvenketanjem lopat in brnenjem strojev je minilo 15 let — poldrugo deseti 3tje. Minilo je 15 let od tistih jesenskih dni, ko so se v mestecu Jajcu zbrali predstavnici jugoslovanskih narodov na II. zasedanje AVNOJ. Med grmenjem topov šeste sovražnikove ofenzive so nemoteno in preudarno postavili osnovna načela, kakšna naj bo nova, svobodna Jugoslavija. Vsako leto, ko slavimo našo zgodovinsko obletnico, se radi s ponosom ozremo v preteklost, nazaj na trnjevo, svetlo pot. Ob takih priložnostih radi govorimo o naših uspehih, o izgradnji naše nove, lepše pri-hodnosti. Namesto uvodnega članka je ob leto m ji 15-obletnici Dneva republike naša redakcija zaprosila predsednika Okrajnega olbora SZDL Franca Popita in predsednika Okrajnega sindikalnega sveta Andreja Verbiča, naj kaj povesta o nekaterih aktualnostih. Vendar tu ne bo govora o naših velikih uspehih, marveč o nekaterih težavah in nalogah. Prav taka samokritična orientacija pa je dokaz naše resnosti, čuta odgovornosti in znak moči. .__ Ujeti korak z napredkom tehnike objektivnih možnosti bi so morali pri usmerjanju gospodarskega razvoja močneje kot do-sedaj uveljaviti občinski ljudski •odbori in Okrajni ljudski odbor in najti take družbeno obliko gospodarskega sodelovanja, ki bi upoštevaj- ekonomske interese posameznih podjetij in skupnosti, dale največji efekt. Na sp'ošno bi se morali postaviti na stališče, da bi smoli zaradi velikih komunalnih težav, ki postajajo ponekod že politični problem, razširjati proizvodno kapaciteto predvsem kvalitativne in manj kvantitativno. Z drugimi besedami, investirati bi morali v glavnem v rekonstrukcij?, s katerimi bi ujeli korak z napredokm tohnike v svet j. To naj bi prinesle boljšo kvaliteto izdelkov, lažje dolo za delavca, večjo količine in cenejše proizvode; min j pa bi morali dajati v razširjenje proizvodnih kapacitet posebnr. tistih, ki zahtevajo zaposlovanj 3 nove delovne sile. Morda se čudno sliši, resnično pa obstoj n~k i nasprotje. \'am-reč mod napori, ki jih vlagajo v določenih zaostalih krajih naše države zo povečanje zaposlenosti in našimi, k~> so trudimo, rekel bi 'ahV>, ravno v nasprotni smeri, namreč, da ne bi povečivali zaposlenosti. Pri tem pa pri njih in prt nas govorimo, da izvajanje tako politiko pomeni izboljšanje standarda probivaVtva, Ka>e vsaj, da im imo oboji prav. Tam zaradi tega, ker v timkajšnj'h pogojih žo vsako delovno razmerje pomeni za zaposlenega Izboljšanje življ enjskeoa standarda. Pri nas pa po naš^m pravic k ) pomeni dvig standarda, če obstoječi sredstva in komunalne naorave, ki vo'ivajo na standard, delimo na manjše in ne na večje tt^vilo zaposlenih. Na novo ustvarjati in razvijati bi morali h tro, toda le tiste panoge in veje gospodarstva, ki imajo bodočnost, pri katerih bi »Tri osnovna dejstva so bistvena za sklepe, ki so prineseni na drugem zasedanju AVNOJ: 1. Potrditev in uzakonitev demokratične oblasti, ki Je nastala in se razvila iz osvobodilnih naporov naših narodov; 2. Federativna ureditev notranjega sožitja naših narodov v enotni državni skupnosti, v federativni Jugoslaviji; 3. Končni obračun z emigrantsko in notranjo protiljudsko reakcijo, ki se je povezala z okupatorji v skupni borbi proti našim narodom. Važno Je podčrtati še dva sklepa II. zasedanja AVNOJ: imenovanje tovariša Tita za maršala Jugoslavije ter odlok o priključitvi slovenskega in hrvaškega Primorja k Jugoslaviji.« Iz govora Edvarda Kardelja na I. zasedanju Slovenskega narodnoosvobodilnega sveta v Črnomlju 19. in 20. febr. 1944. ;e koristno uporabilo znanje in delovna spretnost gorenjskega delavca in ki bi seveda dajale čim večji dohodek. Razen tega bi' bilo prav, če bi razvili tako komunalno in servisno proizvodnjo, ki je nujni spremljevalec industrializirane dežele in ki ^jo zahteva višji tehnični in kulturni nivo življenja. Taka osnovna orientacija kakršno zagovarjam, pa zahteva, da obračunamo pri vodenju in razvijanju gosoodarstva z doseda- posebno letos, lahko pa kritično ponekod pa tudi delavski sveti, njimi prakticističnimi in indi- priznamo, da jih nismo v stanu odmika jo od proizvajalcev. V ta-vidualističnimi pogledi »iz rok najkoristneje in najhitreje upo- kih primerih delavci slabo spre-v usta«, amoak se moramo ori- rabiti. jemajo razne ukrepe ja izbolj- entirati na daljšo dobo, s stališča Mnogo stvari še ostane, o ka- sanje proizvodnosti, discioline, skupnosti, z jasno prespektivo, terih bi lahko izmenjali misli, organizacije itd., vodilni kader kaj hočemo. Potrebna je večja kadar govorimo o ekonomskem pa ne vidi, kako važno je iz-podjetnost in e'astičnost, po- razvoju Gorenjske, kar pa v pro- boljševanje odnosov v podjetju, snbno kadar gre za to, da bi štoru, ki mi ga je določilo ured- izobraževanje in reševanje živ-čim koristneje uporabili razpo- ništvo, ni mogoče. Bralci pa bodo ljenjskih pogojev delavcev. Tudi tehničnih priprav na seje delavskih svetov ne bi smeli zanemarjati. Seje so pogosto slabo pripravljene, dnevni redi pa ne obsegajo najvažnejših problemov, kolektivi niti pred sejo niti po seji niso dovolj obveščeni o problemih, ki jih je delavski svet obravnaval, sprejemajo sklepe brez potrebnih analiz itd. Čim bolj bodo delavci čutili, da so od dobrega gospodarjenja v podjetju odvisni njihovi življenjski pogoji, tem intenzivnejše bo njihovo delo v organih upravljanja in njihove zahteve za iz-bo'jševanje dela vodilnih ljudi v podjetju. VERBIČ ANDREJ Čir? ^,90ronJs'n°a trditi, da se razvija sti-okJn°- anarhično; boljo bi najbrž g*fjKt M\/:,ui stanje in razvoj, sta h d^a1, da s0 razv:J3 na ' r,n. stereotipnih, podedovanih JJJJVah Včasih so zdi, da se v nulo pozna neverjeten teh- nič.ii napredek dosežen v sv^tu in veliko družbene spremembe napravljene pri nas, posebno po uvedbi komun. Menim pa, č > nič drugega, vsaj ti dve dejstvi bi morali močneje dajati ton osnovni smeri gospodarskega razvoja na Gorenjskem Izhajajoč iz skupnih koristi in loži ji va sredstva. Tu menim, smo gotovo zato, da sem kratek, hva-na jšibkejši. Ne moremo se pri- ležni — meni in uredništvu, toževati, da nimamo sredstev, FRANC POPIT Dobro gospodarjenje -življenjski pogoj Delavsko upravljanje napre- podjetij temu ne posvečajo do-duje iz leta v leto in se preko volj pozornosti, se ona sama, njega delavci vedno bolj uveljavljajo pri gospodarjenju v v podj Jtjllt Ob tej priložnosti pa ne bi govoril o uspehih, temveč bi povedal svoje mišljenje o nekaterih slabostih. Zanimanje delavcev za gospodarjenje je manjše tam, kjer je močnejši vpliv delavcev iz vasi, katerih interes ni samo v podjetju. V takih podjetjih se močneje pojavljajo uravnilovske težnje, manjše so težnje po strokovnem izobraževanju, počasneje se rešujejo življenjski pogoji delavcev itd. De'o delavskih svetov slabijo ponekod medsebojni spori vodilnih ljudi, "katero prenašajo na organe upravljanja in jih skušajo uporabljati za razsodnike. Na sejah delavskih svetov ne sme;o prihajat; do izraza tendence posameznih vodilnih uslužbencev, temveč je za vodenje podjetja odgovoren organom upravljanja direktor. Tehnični kader bi lahko mnogo več napravil pri poglabljanju delavskega upravljanja. K reševanju vsakodnevnih nalog v proizvodnji bi moral pritegovati delavce, se z njimi posvetovati, zbirati in uooštevati njihove predloge in jim tomačiti ukrepe. Ker Je takšnega načina dela pri thničnem kadru še malo, delavci dostikrat tudi v delavskih svetih ne razoravljajo sproščeno o tvojih problemih in problemih v podjetju. Kolikor tudi vodstva Odbor za proslnvo 40-letnice KPJ Okrajni komite ZK za okraj Kranj je imenoval poseben odbor, ki bo zbiral potrebno gradivo, pripravljal in vodil proslave ob 40-letnlci KPJ. V odbor so imenovani: Ivan Ber-toncelj, Vinko Hafner, Andrej Brovč, Štefan Kadoič, Peter Uzar, Valentin Marinko, Mihela Simčič, Janez Mlakar, Ivko Saksida, Milan Zakelj, Sveto Kobal, Anton Ambrožič, Smilja Gostiša, Ivan Makuc, Tone Hafner. 2000 mladih na ct ortvi ceste Zaključnih svečanosti ob otvoritvi ceste »Bratstvo - enotnost« 3e je v nedeljo, 23. novembra, udeležilo tudi okoli 2000 mladincev in mladink iz kranjskega okraja. K tej manifestaciji gorenjske mladine so mnogo pripomogli delavski sveti v tovarnah, ki so za prevoz delavske mladine dali na razpolago svoje kamione in avtobuse. Srednješolci in vajenci so potovali na cesto s posebnim vlakom. KRANJ, 28. NOVEMBRA 1958 V počastitev Dneva republike Te dni uri... Tudi za letošnje proslave Dneva republike so se širom po Gorenjski dokaj dobro pripravili; dostojno hočejo počastiti to zgodovinsko obletnico. Marsikje bodo proslavili tudi nove delovne zmage, izročali bodo namenu nove šole, ceste, menze, vodovode itd. Največ pa je proslav, akademij in prireditev, na katere so se pripravila društva »Svobode«, .»Partizan« in druge organizacije. Centralna akademija v Kranju bo v Prešernovem gledališču v četrtek zvečer. Za nastop so se pripravili zlasti pevski zbori. V Klubu .gospodarstvenikov so pripravili po.seben sprejem predstavnikom proizvodnih podjetij in njihovih samoupravnih organov v občini. Predsednik OLO pa je obljubil sprejem vseh pionirjev iz okraja, ki se zelo marljivo učijo. V Radovljici. Na Dan republike, 29. novembra ob 9. uri dopoldne bodo na poslopju trgovine »Manufaktura« odkrili spominsko ploščo trem, zadnjim žrtvam za svobodo, ki so tam padli ob umiku okupatorja. Akademije in druge prireditve so pripravili tudi v Begunjah, Lescah, Podnartu, Kropi, Kamni gorici in drugod. V Škofji Loki so največ pozornosti posvetili pionirjem in mladini. Pripravili so slavnostni sprejem pionirjev, ki bo v petek, 28. novembra. Približno 140 cicibanov bo to pot dobilo prve rdeče pionirske rute. Okrog 120 pionirjev pa bodo svečano sprejeli v mladinske vrste. Na to slovesnost so povabili tudi nad 50 mladincev, ki so letos sodelovali v delovnih brigadah. V Domu »Svobode« bo tudi slavnostna akademija. V Tržiču so pripravili svečano akademijo, ki bo 28. novembra v kino dvorani. V prostorih osemletke pripravljajo prisrčno slovesnost za cicibane in pionirje. Podobne proslave, s sprejemom novih članov v pionirske vršite, pripravljajo tudi šoli v Krizah in Podljubelju. Pionirji na Jesenicah so organizirali razstavo ročnih del; svoja dela razstavljajo v avli doma »Partizan«. V počastitev republike so priredili posebno razstavo tudi jeseniški fotoamater ji; odprta bo na večer pred praznikom. Za bohinjski kot bo centralna proslava v petek ob 20. uri v Domu »Tomaž Godec«. Domača Svoboda je pripravila pester program. LJUDJE IN DOGODKI Odločil bo drugi spopad Nedeljske volitve v Franciji niso prinesle dokončne odločitve. Od 465 poslancev, kolikor jih predvidevajo za novo poslansko zbornico, so jih izvolili manj ko eno desetino, se pravi le 41. Vsi ostali kandidati se bodo morali prihodnjo nedeljo še enkrat zagnati v volilno bitko in se pomeriti s svojimi tekmeci, da bi si lahko končno priborili vstop v parlamentarno dvorano. Temu je »kriv« francoski volilni sistem, ki predvideva, da mora poslanski kandidat dobiti na prvi poskušnji absolutno večino glasov, se pravi več kot polovico. Ker pa je v Franci)!, kot je znano, velikansko število raznih strank in strančic, ima seveda vsak kandidat tudi vse polno tekmecev, ki jih je težko pustiti za seboj za tako izredno »dolžino«. To se posreči le redkim, ki imajo tolikanj slovito ime, ali pa nastopajo v okoliših, ki so znani kot trdnjave njihove stranke. Prihodnjo nedeljo bo seveda drugače. Takrat bo dovolj navadna večina, se pravi izvoljen bo tisti kandidat, ki bo dobil največ glasov, pa čeprav bo teh manj kot 50 %. Zato mineva ta teden v ponovnih mrzličnih pripravah za odločilno nedeljsko bitko. To je tudi časovni premor, ki ga politične stranke izkoristijo za »vo- lilno kuhinjo«. Kajti v tem času se preračunajo glasovi, pregledujejo se možnosti, sklepajo se tihi ali javni sporazumi med raznimi strankami. Skratka gre za to, da slabejši odstopijo v korist močnejših iz sorodnih strank, da bi onemogočili skupnega nasprotnika. Točneje povedano, v tem tednu se bodo raznotere desničarske stranke med seboj sporazumevale, postavljale bodo svojega kandidata, samo da bi onemogočile zmago levičarskega predstavnika, predvsem komunistov. KP Francije se Je spet znašla osamljena in bo tako le s težavo kos združenim nasprotnikom. Zato se že slišijo napovedi, da bo KPF postala od sedanje najmočnejše partije le neznatna parlamentarna skupina; namesto prejšnjih 138 poslancev jih bo morda tokrat poslala v skupščino le kakih 20 do 30. Torej, v nedeljo bodo volitve končno pokazale, kakšen bo prvi parlament Pete republike v senci generala De Ganila. Seveda, pa tedaj oddani glasovi prav zaradi teh zakulisnih manevrov ne bodo stvarno zrcalo političnega razpoloženja, pač pa so za takšno oceno dosti bolj prikladni izidi iz minule nedelje, ko so volivci odajali glasove posameznim strankam in ne toliko kandidatom. Kratka ocena trenutnega političnega spektra Francije pa daje naslednjo podobo. Očiten je premik na desno, zmaga sil, ki so si izpisala na volilni prapor gesla generala De Gaulla, in hkrati poraz strank, ki nasprotujejo sedanjemu predsedniku vlade. Vse stranke levice so doživele občuten poraz, hkrati pa tudi skrajno desničarska stranka pužadistov, ki se je edina z desne postavila po robu podjetnemu generalu. Vse kaže torej, da so se francoski volivci naveličali nenehnih parlamentarnih in vladnih kriz in da jim prija odločnost sivolasega generala v predsedniškem naslonjaču, ki obeta Franciji notranjo trdnost in zunanjo veličino. Prav to pa je vzrok, da se levica zamisli in poišče pot, ki bi združila doslej razdrobljene napredne sile Francije, pred javnostjo pa postavila enoten, odločen program, okoli katerega bi se lahko zbrale najširše množice. Napak je misliti, da so Franzoci politično usmerjeni na desno, pač pa jih k De Gaullu sili samo razočaranje nad levičarsko politiko. Najboljši dokaz za to je dejstvo, da je odsotnost številnih volivcev, njihova očitna mlačnost in nezainteresiranost najbolj prizadela prav stranke levice. Martin Tomažič kratko, vendar zanimivo IZDAJA CP »GORENJSKI TISK« / UREJUJE UREDNIŠKI ODBOR / DIREKTOR IN ODGOVORNI UREDNIK SLAVKO BEZNIK / TELEFON UREDNIŠTVA ŠT. 397 — UPRAVE ŠT. 475 — TEKOČI RAČUN PRI KOMUNALNI BANKI V KRANJU 607-70-1-135 / IZHAJA OB PONEDELJKIH IN PETKIH / LETNA NAROČNINA 600 DINARJEV, MESEČNA NAROČNINA 50 DINARJEV TUDI O TEM RAZMISLIMO ObLO Bled mora letošnjo zimo rešiti precej perečih vprašanj. Grajsko kopel bodo do prihodnje sezone obnovili. Drugo je galerija v blejski Kazini. Ta prostor ni namenjen razstavišču. Namenili so ga večernim prireditvam v času turistične sezone. Pošta in lekarna bi morala poslovati v sezoni ves da/n, kot je navada v večjih letoviščih. In potem je še razsvetljava, ki se na Bledu ob 3. uri avtomatično odklopi. Tudi o tem bi kazalo razmisliti. Anja PREDAVANJE ZA STARŠE V čefrtek, 20. novembra, je bilo v Radovljici v domu telovadnega društva Partizan že tretje predavanje v okviru šole za starše. Tokrat je že drugič predavala tovarišica Milica Bartenjev iz Ljubljane. Govorila je o šoli in otroku. Po predavanju so starši odšli v šolske prostore, kjer so se o uspehu učencev porazgovorili še s člani učiteljskega zbora. N. R. SEMINAR O NEGA BOLNIKA NA DOMU Okrajni odbor RK Kranj je v času od 10. do 19. novembra 1958 priredil seminar o negi bolnika na PRIJETNO SREČANJE Brez pretiravanja — srečanje z jugoslovanskim filmom »H-8* je bilo dvakrat prijetno: prvič zato: ker ima film vse superlative uspele filmske adaptacije, in drugič, ker je uprava kinematografskega podjetja »Storžič* pripravila ljubiteljem sedme umetnosti lepo presenečenje — srečanje z nekaterimi igralci na torkovi slavnostni premieri v Kranju. Ob koncu filma — viharni aplavzi . . . cvetje . . . pozdravni nagovori — skratka, filmsko občinstvo je zapuščalo dvorano polno najpestrejših vtisov, ki jih more vzbuditi le taksen dogodek. To pot bomo posredovali našim bralcem nekaj drobcev iz pomcnkov z igralci. Na vprašanje: »Kaj menite o kvalitetah filma H-8?* so bili vsi istega mnenja. Film ni razočaral, kar je predvsem zasluga režiserja Nikole Tanhoferja. O svojih igralskih zaslugah le neradi govore. Zelo so namreč skromni. »Povejte mi kaj o svojih nocojšnjih vtisih.* »Očarana sem,* je brez premisleka odgovorila 22-letna študentka Akademije za igralsko umetnost ĐURĐA IVEZIĆ, ki je oblikovala vlogo pianistke. »Kranjsko filmsko občinstvo je zelo toplo in prisrčno; srečanje z njimi sodi med moja najlepša tovrstna doživetja.* »Imate kakšne vzornike med filmskimi igralci f* »Vzorov, ki bi jih skušala posnemati, nimam; tudi po popularnosti in slavi, ki jo uživajo velike igralke, ne hrepenim. Rada bi ustvarila nekaj dobrih karakternih likov. Sicer je pa to moj prvi film. Vsekakor pa mi ugajata igralki Anna Magnani in Giulietta Massina, od slovenskih igralk pa sta mi zelo^ pri srcu Metka Ocvirkova in Gabrijelčičeva.* Na moč zanimiv je bil pomenek z igralko — sodelavko zagrebške televizije, MIRO NIKOLIĆ, ki je igrala v filmu mlado mater z otrokom. Doslej je igrala v štirih filmih. Njeni vtisi s tega večera so bili osupljivo podobni mislim kolegice Ivezićeve. Najbolj pa jo je navdušila Slovenija, zlasti Gorenjska. To pot je namreč prvič obiskala naše kraje. »Čudovite so bele hišice sredi idilične pokrajine pokrite z livadami in gozdovi,* je navdušeno pripovedovala. »Kako rada bi živela na Gorenjskem, sredi gozdov in gora . . . daleč proč od velemestnega življenja . . .* In igralec RUDOLF KUKIĆ? Prešerno razigran, šegav in poln domislic, je gajo tuje družbe v filmsko proizvodnjo. Tudi s skromnejšimi sredstvi je moč ustvariti dober film. Menim tudi, da se je jugoslovanski film končno le otresel otroških čeveljcev.* Kaj pa je povedal najmlajši igralec 104etni KNAFLEC, ki je z vlogo Šofer- f-nja z Jesenic. Strelska zveza Slovenije pa je odlikovala z bronasto medaljo družine: SD »Triglav« Ji-vornik, SD »Brata Rus« Bled in SD »Stefe Anton«-Kos-tja Tržič. TEČAJ ZA IGRALCE V sredo je bila v Radovljici prva seja novega odbora kulturno-umet-(riikega društva A. T. Linhart. Za predsednika društva je bil izvoljen tov. Slavko Trolc. Društvo je za prihodnjo sezono naredilo delovni načrt. Predvsem je treba omeniti veliko skrb društva za dvig kvalitete in številu dramskih uprizoritev. V ta namen bo društvo priredilo tečaj za igralce. Ti bodo že sodelovali na kulturnih prireditvah, ob zaključku tečaja pa se boio občinstvu predstavili s samostojno predstavo. N. R. PREMALO MLADINE V ZVEZI KOMUNISTOV Sekretariat Okrajnega komiteja LMS v Kranju je na zadnji seji v torek popoldne razpravljal o sprejemanju mladine v Zvezo komunistov. Ta akcija se namreč iz leta v leto vse preveč zavlačuje in zanemarja. Samo v tržiški občini so letos predlagali za sprejem 9 mladih, vendar jih še niso sprejeli. V zimskih mesecih se bo treba lotHi dela z vso resnostjo. Vzporedno s tem je treba posvetiti več pozornosti tudi sprejemanju mladine v mladinsko organizacijo. Na Gorenjskem je namreč v mladinski organizaciji samo 47 odstotkov vse mladine. Govorili so še o seminarju za novoizvoljene predsednike in sekretarje tovarniških komitejev, ki bo v dneh od 3. do 12. decembra. JESENIŠKI PIONIRJI BODO POČASTILI DAN REPUBLIKE IN PIONIRSKI DAN Pionirji z Jesenic se letos skrbno pripravljajo na počastitev Dneva republike in Dneva pionirjev. Razen proslav, ki jih pripravljajo šole na Jesenicah, Koroški Beli in Žirovnici, bodo priredili posebne mladinske oziroma pionirske proslave tudi po ustanovah. Na dan pred praznikom bo proslava trgovskega podjetja »Zarja« v zbornici občinskega ljudskega odbora, ki jo pripravlja mladinska organizacija tega podjetja. Program bodo izvajali v glavnem pionirji. V počastitev dvojnega praznika bodo organizirali na Jesenicah tudi razstavo slik in foto-razstavo, medtem ko bo v nedeljo, 30. novembra, na Javorniku pionirska prireditev »Pokaži kaj znaš«. PROSLAVA V RADOVLJICI Na večer pred praznikom republike, 28. novembra, bo v radovljiški kinematografski dvorani proslava, ki jo bo priredil občinski odbor SZDL. Na proslavi bodo sodelovali člani kulturnih in prosvetnih organizacij ter učenci radovljiških šol. N. R. PRAZNOVANJE V KAMNIKU Zvečer na Dan republike bodo Kamničani priredili svečano akademijo, ki so jo pripravili dijaki gimnazije. Prvič bo nastopil gimnazijski pevski zbor, ki je bil astanovljen to jesen. USPEL ZBOR VOLIVCEV NA JESENICAH V jeseniški občini so se pričeli zbori volivcev, na katerih seznanjajo volivce o komunalni dejavnosti in drugih problemih. Prvi zelo uspel zbor je bil v petek zvečer za volivce terenov Sava in Groblje, kjer je govoril o komunalni dejavnosti Jesenic ljudski poslanec in predsednik ObLO Jesenice France Treven. Poročilu je sledila živahna razprava, ki je dokaz, da se volivci živo zanimajo za komunalna in gradbena dela na Jesenicah. Ker je dvorana delavskega doma že 14 dni nepretrgoma zasedena z občnimi zbori sindikalnih pododborov jeseniške železarne, je bil zbor volivcev v Metalurški šoli. KZ KAMNIŠKA BISTRICA Nedeljske volitve v zadružne svete v Kainiku so potekale v znamenju tekmovanja med zadrugami, katera bo prva končala s 100 % udeležbo. Ze opoldne je ta čast pripadla Kamniški Bistrici, kmalu pa so ji sledile KZ Nevlje in KZ Komenda. Tudi v Tuhinjski dolini so do 16. ure volili vsi zadružniki. V Kamniku je bila udeležba zaradi odsotnosti in bolezni nekaterih članov 95 %. Vseh zadružnikov v kamniški občini, vpisanih v volilne imenike, je 1227. POlAR V KRANJU V nedeljo, 23. novembra ob 3.35 je izbruhnil požar v strojni delavnici mizarskega mojstra Karla Ažmana na Savski cesti 12. Požar je opazil Ažmanov sosed Franc Medvod, ko je šel na prvi jutranji vlak. Poklical je lastnika, ta pa je takoj s pomočjo domačih požar omejil. Poklicali so tudi poklicno gasilsko četo, ki je bila v nekaj minutah na kraju požara. Do požara je prišlo takole. V soboto zvečer je 15-letni vajenec pred odhodom iz delavnice, napolnil železno peč z lesenimi oblanci z namenom, da bo v ponedeljek zjutraj peč hitreje zakuril. Ker je v peči ostalo nekaj žerjavice, so se oblanci vneli. Pri tlenju se jo v peči nabiral plin in eksplozij* je pognala gorečo maso skozi petna vratca. -an KRANJ, 28. NOVEMBRA 1958 Glas Gorenjske 3 I seje UO Gorenjske turistična podzveze Spodbudna prihodnost gorenjskega turizma? V torek, 25. novembra, je bila ▼ Kranju seja Upravnega odbora Gorenjske turistične podzveze. Govorili so predvsem o programu dela in predračunu izdatkov za le-leto 1959. Gorenjska turistična podzveza se bo z Januarjem 1959 Preimenovala v Zvezo. Na podlagi sklepa Turistične 'zveze Slovenije bo Gorenjska turistična podzveza do konca februarja prevzela vse posle, ki jih je doslej opravljal republiški organ. To preimenovanje bo seveda vneslo tudi v poslovanje in odnose »ed republiškimi in področnimi zvezami ter turističnimi društvi nekatere spremembe. Osnutek programa za leto 19.59 je zelo obsežen, hkrati pa služi kot dokaz, da dosedanji uspehi, *-i jih je zabeležil naš turizem v Prejšnjih, zlasti pa v zadnjem letu, niso uspavali Gorenjske turistične podzveze. Najrazličnejši okrepi, ki bodo uresničeni prihodnje leto, namreč kažejo, da bosta letna pa tudi zimska sezona, dobro pripravljeni na sprejem domačih in tujih gostov. Lahko se torej nadejamo, da se gorenjskemu turizmu obeta spodbudna prihodnost. Pri uresničevanju programa •icer ne bo manjkalo težav, nadejajo pa se, da jih bo moč ob tesnem in smotrnem sodelovanju turističnih društev z Gorenjsko turistično zvezo ter drugimi družbeniki činitelji tudi uresničiti. S seje ObLO Jesenice v podjetjih jeseniške občine Poročilo Sveta za delo o produktivnosti, tarifni politiki in zaposlovanju ter imenovanju nekaterih komisij je bilo jedro razdo-vorov 15. skupne seje obeh zborov ObLO Jesenice, ki je bila v torek popoldne. Zbora sta se nato sešla še na ločenih sejah in obravnavala nekatera gospodarska vprašanja jeseniške občine. Poročilo Sveta za delo je pre- bral predsednik sveta Berti Brun: dejal je, da ljudski odbor prvič obravnava take aktualne probleme kot je produktivnost dela, nagrajevanje in zaposlovanje. Omenil je, da je letos v prvem poletju produktivnost v podjetjih jeseniške občine nazadovala. Vzrokov za to je več. Na zmanjšane dohodke nekaterih podjetij (v dinarjih na uro kot merilo za pro- DOMAČA IDILA S. r NAROČNIKE IN BRALCE OBVEŠČAMO, DA BO NASLEDNJA ŠTEVILKA »GLASU GORENJSKE« IZŠLA V PETEK, 5. DECEMBRA NA OSMIH STRANEH. Uredniitvo in uprava V. duktivnost dela) sta vplivala zlasti prekomerno zaposlovanje delovne sile in premalo spodbudna tarifna politika nagrajevanja po učinku dela. V jeseniški občini odigravajo norme in premije svojo vlogo le v Železarni in podjetju za vzdrževanje prog. Pri slednjem so dokaj nespodbudne, medtem ko so v Železarni bolj sproščene. Obstajajo pa med nekaterimi obrati nesorazmerja. Spričo pomembne problematike je bilo pričakovati živahne razprave, ki pa se je, žal, zožila na zagovarjanje nekaterih podjetij. Delavski svet »Elektro Žirovnica« se je skliceval na stanje v podjetju. Poročilo Sveta za delo mu namreč očita, da izplačane plače v celoti niso rezultat dela po učinku. Podobno je zagovarjal svoje podjetje odbornik gradbenega podjetja »Sava«. V tem podjetju so 17% izplačanih plač izplačali na račun terenskega dodatka. Sicer gre to na račun podjetja, vendar pravno ni utemeljeno. Zato bo moralo podjetje najti drug način nagrajevanja. Gre namreč za to, da ostala gradbena podjetja lahko izplačujejo terenske doklade, »Sava« pa je domače podjetje in če hoče obdržati delovno silo, si mora pač na tak način pomagati. Nato je ljudski odbor sprejel poročilo Sveta z ustreznimi priporočili in sklepi. V Lescah raste nov rod Politične organizacije in društva v Lescah veljajo za najdelavnejša v radovljiški občini, pa morda tudi v vsem okraju. To je potrdila tudi nedeljska proslava leskih pionirjev. Popoldne je Društvo prijateljev mladine a sodelovanjem učiteljskega zbora tamkajšnje šole in ostalih J »Nič me ne boš varal s temi številkami. Koj grem k Jožetu v banko, pa k Janezu, ki je pravnik in če bo treba tudi v podjetje, da bom zvedela, koliko si ta me sec zaslužil.« ISCIPLINA ZA VSE ENAKA Z OBČNEGA ZBORA SINDIKALNE ORGANIZACIJE PREDELOVALNIH OBRATOV disciplina, odnosi V soboto je imel sindikalni pododbor predelovalnih obratov v jeseniški Železarni redni letni občni zbor. Po poročilu predsednika Tomaža Klinarja je prišlo do živahne razprave. V predsednikovem poročilu je bilo precej podatkov o delovnih uspehih kolektiva, o nalogah, o težavah in drugih problemih. V omenjenem obratu je zaposlenih 539 ljudi, ki uspešno izpolnjujejo naloge. Plan za deset mesecev te9a leta so v hladni valjarni prc-*egli za 3,9 %, v žičarni za 4,7 % Organizacija je skrbela tudi za razvedrilo in oddih svojih članov. Izletov, ki jih je organizirala, se je udeležilo 234 članov, oddiha na morju 101 ali 27 več kot lani itd. Za izlete je sindikat prispeval okoli 260.000 dinarjev. V razpravi so obravnavali predvsem probleme sanitarnih naprav, ki ne ustrezajo tako številnemu kolektivu, hkrati pa so še precej zanemarjene. Nadalje je bilo govora tudi o disciplini, predvsem pa o notranjih odnosih, ki niso kolektivu v ponos. Pogosto so odnosi netovariški, čemur bo morala sindikalna organizacija posvečati po- sebno pozornost. Težave bo treba sproti obravnavati — ne le štirikrat, kot letos. Delavci so grajali odnos obratovodstva do nekaterih vprašanj in do delavcev. Grupni šef je klical na zagovor člana delavskega sveta, ker je na seji grajal njegov odnos do izrekanja kazini nediscipliniranim delavcem. Hkrati so se med kolektivom pojavile govorice, da je omenjeni član DS nastopil proti interesom delavcev v predelovalnih obratih. Naši delavski sveti se morajo krčevito boriti proti takim preživelim in starim odnosom posameznih ljudi do podrejenih. -k V jeseniški železarni so začeli zaostrovati disciplino. Delavski svet je na nedavni seji sprejel ustrezen pravilnik. V nekaterih obratih se ga že poslužujejo, izvajajo pa tudi sankcije proti nediscipliniranim delavcem. Toda začetne izkušnje so pokazale nekatere pomanjkljivosti oziroma neenotno izvajanje pravilnika. Tako so v nekem obratu kaznovali z eno odločbo kar 12 ali 14 delavcev na denarno kazen, ker so končali z delom 5, 10, 15 ali več minut pred koncem, med njimi so bili tudi dobri delavci. V nekem drugem obratu je bil delavec kaznovan !e z ukorom, ker je v enem tednu 3 dni neopravičeno izostal. Neki delavec, ki je dejal obratovodju, da 9. septembra (cerkveni praznik) ne bo prišel na delo; lani ni delal in tudi to pot ne bo, je bil kaznovan le z opominom. Lahko bi našteli še vrsto primerov, ki so v tovarni vzbudili živahne komentarje. Delavci zahtevajo, naj bi zaostrili disciplino, toda proti vsem enako, zlasti pa bi morali zaostriti odnose do takoimenovanih »plavmohar-jev« in do tistih, ki se brez dela sprehajajo po tovarni. -k organizacij pripravilo slavnostni sprejem 48 cicibanov v pionirsko organizacijo. V dvorani osnovne šole so se zbrali domala vsi otroci iz Lesc in okolice. Prišli pa so tudi njihovi starši in predstavniki množičnih organizacij, med njimi tudi članica Okrajnega odbora SZDL tovarišica Smilja Gostiša. Na odru so bili zbrani pionirji, pred odrom v dvorani pa cicibani. Upravitelj šole Ludvik Rutar je v pozdravnem nagovoru orisal pomen pionirske in mladinske organizacije in opozoril na govor predsednika republike tovariša Tita, ki ga je imel ta dan, ob otvoritvi nove avtomobilske ceste Zagreb—Ljubljana. Nato so cicibani, ki so letos začeli obiskovati osnovno šolo, prihajali drug za drugim na oder, kjer jim je pionirka pripela pionirske znake in zavezala rdeče rute. Sledile so čestitke. J. r Ob Dnevu republike - 29. novembru toplo čestitamo vsem poshvnim prijateljem, naročnikom, bralcem, sodelavcem in vsem delovnim ljudem na Gorenjskem Časopisno podjetje »GORENJSKI TISK< KRANJ r Prva obletnica Devetindvajseti november! Dan republike! Vsako leto ga praznujemo, vsako leto se pripravljamo na to obletnico. Praznujemo prve temelje naše nove ureditve, naše nove, svobodne domovine. A kdaj smo prvič praznovali, v kakšnih pogojih, kje? Kdo nam je prvi govoril o Jajcu, o AVNOJ in njegovih zgodovinskih sklepih? Kakšni so bili naši prvi vtisi o tem? Dasi je od tega že 15 let, oziroma 14 let po prvem praznovanju, se nekateri še dobro spominjajo teh podrobnosti. V__J Plameni na Irfežakljji »Nc! V takih pogojih ni bilo mogoče. Spominjam pa se, da je jeseniška mladina ob tisti priložnosti organizirala trosilno akciio. — Po jeseniških cestah so zvečer trosili lističe z napisom AVNOJ in da je 29. november dan nove republike in podobno. Spominjam se tudi, da so kurili kresove. To je bilo najlepše. Zvečer menda prav pred 29. novembrom, so mladinci zakurili kresove na Me/.ak-lji in na Poljanah. Nemški topovi iz Hrušice pa so streljali proti tem ogniem kot nori. Seveda smo se smejali.« »Kai so liudie govorili o sklepih AVNOJ, česa so se veselili, jih ie kaj motilo?« »Veliko je bilo govora o pre- povedi kralju, da bi se vrnil v domovino. Spraševali so o pomenu AVNOJ. Zdi se mi, da je prav v tistem času šla skozi naš okraj na Koroško angleška misija. Ustavili so se pri nas in nam govorili o pomenu AVNOJ in o nridobitvi, ki je važna tudi v mednarodnem merilu. Pravili so, da je sedaj Nova Jugoslavija pravna država :n da to veliko pomeni. V tistem času smo nekajkrat poslušali tudi radio, ki je govoril o naših borbah o Rdeči armadi itd.« »Škoda, da niste prej javili vašega prihoda. Pripravila bi se, obudila spomine. Tako na hitro, saj veste, 14 let je tega,« je dejala na koncu Mihaela, »in spomin.« Dragocene slike Miting t Stari Fužini Ko smo v upravi begunjske bolnišnice našli znano politično de-Javko jeseniškega kota tovarišico Mihaelo Simčičevo in jo pobarali o Praznovanju Republike v času NOB, je bila iznenađena. Kljub temu je vedela veliko povedati. »Kako je bilo 29. novembra '943. leta, se tako hitro ne bom spomnila,« je dejala. »Toda pred 29. novembrom 1944. leta, se pra-pred prvo obletnico pa vem, da smo dobili iz okrožja neko gradivo o tem. Bile so brošure in drugo. Sedež jeseniškega okraja smo imeli takrat na Jeseniških Rov- tah. Toda od septembra pa do konca novembra so bile same hajke. Težko je bilo delati. Morali smo biti hudo previdni, da nismo spravili naših ljudi v nesrečo ali izdali organizacije. Kljub temu smo imeli na Rov-tah množične sestanke. Običajno se je zbralo na teh sestankih okrog 20 ljudi. Na Jesenicah smo morali biti bolj previdni. Samo po 4 do 5 zaupnih ljudi smo zbirali in jim tol maČili pomen 29. novembra, Etsedanje AVNOJ v Jajcu in pojasnjevali glavne sklepe.« »Ste v počastitev tega dne organizirali kaj posebnega?« »Kaj vem o proslavi 29. novembra 1944. leta, me vprašujete.« se je začudil Božo Ambrožič, direktor Tovarne drobne embali/e v Vintgarju. Zamislil se je. Videti je bilo, kako v mislih obrača liste bogatih partizanskih spominov, nato je spregovoril: »29. novembra 1944. leta smo imeli v Stari Fužini v Bohinju miting. Lepo smo proslavili ta dan. Tu so bili borci Jeseniško-bohinjskega odreda, člani okrožnega komiteja KP in zastopniki vseh štirih okrajnih komitejev s tega področja. Prav tako so prišli k proslavi tudi številni politični delavci s terena. O pomenu 29. novembra je govoril komisar Jescni-ško-bohinjskega odreda. Tudi jaz sem spregovoril ob tej priložnosti nekaj besed. Na proslavi sta bili podeljeni tudi prvi dve »Spomenici 1941« na Gorenjskem. Dobila sva jih midva z Janezom 2vanom iz Sp. Gorij. Po proslavi je bila zabava. Prijetno smo se razvedrili v pogovoru z domačini, ki se jih je na mitingu zbralo zelo, zelo veliko. Na miting so prišli ljudje tudi od drugod. Celo iz Gorij sem jih opazil nekaj. Kaj več vam o tem nc bi vedel povedati. Prav verjetno pa so imeli podobne proslave tudi drugje, po drugih vojaških enotah, pa tudi na terenu.« »Zdi se mi, da se ne motim. Bilo je ob obletnici zasedanja AVNOJ 1944. leta, ko smo dobili slike maršala Tita,« je povedala o svojih spominih na prvo obletnico rojstva naše Jugoslavije tovarišica Sonja Stjepan. Dnncs je v Kranju, toda takrat je bila sekretarka SKOJ v Podhomu. Član bohinjskega okraja jo je klical na sestanek. Kaj bo, kakšne naloge jo čakajo? Toda, tokrat je dobila nekaj nepričakovanega — sliko maršala Tita. Ni bila fotokopija, temveč grafično delo. — Imela je velikost razglednice, toda risba je bila dokaj manjša. »Zelo sem bila vesela. Saj razumete! V tistih časih imeti podobo maršala!« Kot je povedala Sonja, je tisto sliko skrila za okvir podobe doma v kuhinji. Bila je ponosna, da je dobila tak spomin. To prvo obletnico republike so proslavljali tudi z delom, z novimi akcijami. Mladinke so hodile po hišah in zbirale hrano ter obleko za partizane. Nekaj dni prej pa so po vasi trosile lističe z napisi o tej obletnici. »Se spominjate, kaj so ob tej priložnosti ljudje govorili?« »O kralju Petru. Zelo smo bili veseli odloka AVNOJ, da ne sme več nazaj v Jugoslavijo.« »Kako pa je bila pripravljena trosilna akcija?« »Ne spominjam se več natanko. Trosili smo neke parole o Novi Jugoslaviji in o tem, da naj se pridruži zadnjemu botu za osvo- boditeh sleherni delavec, sleherni človek. -o- S Sonjo je bila takrat tudi Jelka Kogoj. Ta je danes na Bledu, medtem ko je bila med vojno sekretarka SKOJ v Sp. Gorjah. Leta 1944, menda novembra, pripoveduje Julka, so organizirali akcijo v počastitev Novi Jugoslaviji. Tudi ona je dobila takrat sliko maršala. Toda niso je dobili vsi skojevci. Zato je bila takrat maršalova slika v veliko čast in nagrado samo najboljšim. Stane Toplak je bil takrat v internaciji. »Ste tam kaj slišali o AVNOJ?« »Bilo je zelo strogo. Interniran-ci sploh niso imeli stikov. Tudi od zunaj nismo imeli nobenih zvez, nobenih obiskov — nič. Toda o AVNOJ sem slišal. Sami Avstrijci, uslužbenci v logorju so govorili o tem. Seveda na skrivaj, toda slišali smo. Menili so se, da je v Jugoslaviji nova vlada. Zelo smo bili radovedni, toda več nam ni uspelo zvedeti. Bali so se razgovorov z nami. Toda oni so o tem govorili z velikim poudarkom, -o- Take in podobne spomine o zgodovinskem zasedanju AVNOJ in o prvem praznovanju republike pripovedujejo aktivisti in politični delavci. O tem bi vedeli morda povedati tudi mnogi borci, ki so na političnih urah slišali govoriti o pomenu AVNOJ. — Toda mnogo teh, živih, malih, a zato tem lepših spominov, je že zabrisal čas. KRANJ, 28. NOVEMBRA 1958 ZDRAVNIŠKA DEŽURNA SLUŽBA Zdravstveni dom Kranj, Poljska pot 8, telefon 218, naročila za prevoz bolnikov, telefon 04. Privatnikom ne objavljamo oglasov pred vplačilom. Cena malih oglasov je: preklic 20, izgubljeno 10, ostalo 12 din od besede, naročniki imajo 50 odstotkov popusta. Telefonska številka naročniškega in oglasnega oddelka je 475, uredništva 397. Vespo, Lambretto, avto in kolo, pa tudi bunde ter razne vrste krombi štofov vam hitro in točno dostavi O. Šefič, Trst, Via Giulia št. 5. 2035 Vsem prijateljem dobre vinske kapljice sporočamo, da se v gostilni pri »Zlati ribi« v Kranju toči pristno štajersko in dalmatinsko vino. Prodajamo tudi vina na dom s popustom. Se priporoča gostilna pri »Zlati ribi«. 2036 Prodam leseno hišo z vrtom. — Naslov v oglasnem oddelku. 2037 Prodam korenje, 3000 kg, ali zamenjam za slamo. Okroglo 13. 2038 Kupim vseljivo dvosobno stanovanje v Kranju ali okolici. Naslov v oglasnem oddelku. 2039 Kupim hrastove deske 30 mm in hlodovino. Naslov v oglasnem oddelku. 2040 Inštruktorja(ico) za 6 razred osemletke za matematiko in nemščino iščem takoj v Kranju. Naslov v oglasnem oddelku. 2041 Sprejmemo v službo trgovsko pomočnico špecerijske stroke. — Ponudbe poslati v oglasni oddelek pod šifro »Januar«. 2042 V Kranju ali bližnji okolici iščem s 1. decembrom skromno opremljeno sobico. Naslov v ogl. oddelku. 2043 Prodam kravo 8 mesecev brejo. Okroglo 12. 2044 Motorno kolo »Ardie RZ« 200 ccm zelo dobro ohranjeno zaradi bolezni ugodno prodam. Ogled vsak dan razen ob nedeljah od 7. do 15. ure v vrtnariji Ceste na Golnik, Kranj. 2045 Prodam motorno kolo 100 ccm »Saks«. Benedik, Lavtarski vrh 4, Škofja Loka. '2046 Mojstrske šole najkasneje do 6. decembra 1958. RAZPIS Razpisna komisija pri upravi Doma onemoglih Preddvor razpisuje na podlagi 33. člena Zakona o javnih uslužbencih delovno mesto za KNJIGOVODJO Pogoji: srednja strokovna izobrazba ali nižja strokovna izobrazba z večletno prakso. RAZPIS Dom učencev Metalurške šole na Jesenicah sprejme v službo vzgojitelja z opravljeno diplomo m večletno prakso. Pripomba: stanovanja ni. ZAHVALA Ob smrti svoje sestre LANGUS IVANE, se prisrčno zahvaljujem vsem za izkazano sočutje. Posebna zahvala vsem, ki so pomagali v njeni bolezni, vsem, ki so počastili njen spomin in jo v tako lepem številu spremili na njeni zadnji poti. Iskrena hvala vsem darovalcem cvetja, ki so ji zasuli grob z lepim jesenskim cvetjem. Sestra Katarina VEČERNI TEČAJI Svet Svobod in prosvetnih društev občine Jesenice, Izobraževalni center obvešča interesente za večerne jezikovne tečaje (nemščina, angleščina) in tečaj stenografije, da bo pričetek vseh tečajev v decembru. Prijave oddajte na upravo »STORZlC«, Kranj: 27. in 28 novembra ob 15., 17., 19. in 21. uri franc. film »PRIMER DR. LAUREN-TA«, za mladino izpod 14 let film ni primeren. 29. novembra ob 10. uri amer. barv. cinemascope film »MED NEBOM IN ZEMLJO«, ob 13. uri amer. film »MATA HARI«, v glavni vlogi Greta Garbo, ob 15., 17. in 19. uri franc. film »PRIMER DR. LAURENTA«, ob 21. uri pred-premiera ital. filma »BELE NOČI«. 30. novembra ob 9. uri matineja amer. barv. filma »SNEG NA KILI-MANDZARU«, ob 10.30 franc. barv. film »LUKREZIA BORGIA«, ob 13. uri amer. barv. cinemascope film »DIRKAČI«, ob 15., 17., 19. in 21. uri franc. film »PRIMER DR. LAURENTA« — zadnjič. 1. decembra ob 10. uri premiera amer. barv. cinemascope filma »MISTER RO-BERTS«, ob 15., 17. in 19. uri amer. film »MATA HARI« — zadnjič, ob 21. uri predpremiera ital. filma »ŽENA DNEVA«. 2., 3. in 4. decembra ob 15., 17., 10. in 21. uri jugoslovanski film »H-8«. »SVOBODA«, Stražišče: 27. novembra ob 18. uri francoski film »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«. 28. novembra ob 18. in 20 uri amer. barv. cinemascope film »SEDEČI BIK«. 29. novembra ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. cinemascope film »SEDEČI BIK«. 30. novembra ob 17.30 §§§ S SODIŠČA TRAGEDIJA V STRAZlŠCU posledica duševne neuravnovešenosti — Okrožno sodišče v Ljubljani je Milana Volčiča izročilo bolnišnici za duševne bolezni V opoldanskih urah, dne 25. julija letos je 19-letni graver Milan Volčič iz Stražišča vzel življenje svoji materi Karolini; s kuhinjskim nožem jo je zabodel devetkrat v hrbet ter ji ranil pljuča in hrbtenico ter prerezal žilo aorto. Zlasti slednja poškodba je bila smrtna in bi bila v,^aka zdravniška intervencija brezuspešna. Tragičen dogodek je hudo pretresel Stražišče in vso okolico. Storilca, ki se po dejanju ni umaknil, so poslali v preiskovalni zapor. Ker za usodno dejanje ni bilo mogoče ugotoviti pravih in logičnih nagibov in ker izpoved obdolženca, da je storil to le zavoljo domačih prepirov, tudi ni bila prepričljiva in je slednji v zaporih kazal vedno bolj očitne znake duševne zamračenosti, je dalo sodišče preiskati tudi storilčevo duševno stanje. Psihiater je domneve sodišča potrdil in ugotovil, da je storil Volčič zločin v stanju duševne bolezni — »shizofrenije«. To ugotovitev so podprle tudi izpovedi obdolženčevih svojcev in domačinov, ki so bili zaslišani v preiskavi in na obravnavi dne 24. tega meseca. Vsi ti so pojasnili nezdrave razmere in odnose med Volčičevimi. Pokojnica je živčno in duševno sama bolehala in se je morala v zadnjih letih trikrat zateči k neurologu, oziroma celo v bolnišnico v Polju. Trpela je tudi zaradi raznih sumničenj svojega moža; med njima je prihajalo vse pogosteje do prepirov in tudi do fizičnih obračunavanj. Pokojnica se je zatekla v takih primerih k sorodnikom in znancem, zaradi ureditve domačih razprtij pa se je zatekala tudi k predstavnikom krajevnih organizacij. Vsi ti družinski pretresi so, kot je ugotovil izvedenec - psihiater, zelo škodljivo vplivali na obdolženca. Prej vesel in družaben je postal v zadnjih mesecih pred dejanjem — čudaški, vase zaprt in odsoten, nenavadno ga je vznemirjal vsak šum in ropot, dobival je vidne in slušne halucinacije, postajal je vedno bolj čustveno ;n miselno odmaknjen. Skrajno čudaško se je obnašal tik pred zločinom. To obnašanje bi domače vsekakor moralo opozoriti. Storili so usodno napako, ker niso poskrbeli, da bi zdravnik pregledal Milanovo duševno stanje. Tako je končno prišlo do njegove brezumne odločitve, da »napravi konec domačim prepirom« s tem, da odstrani iz družine lastno mater. Ker je storil dejanje, ki zahteva po 135. členu kazenskega zakon'-ka najstrožje sankcije, pa zaradi stanja, v katerem Volčič ni mogel imeti v oblasti svojega ravnanja in v katerem se tudi ni zavedal strahotnega dejanja, ga je okrožno sodišče, kot nevarnega za okolico, oddalo v zavod za duševne bolezni. Tragedija v Stražišču je torej posledica kazensko neodgovornega ravnanja Milana Volčiča, njegovo stanje so v precejšnji meri zakrivile skaljene domače razmere. -U in 20. uri amer. barv. cinemascope film »MED NEBOM IN ZEMLJO«. 1. decembra ob 15., 17. in 19. uri amer. barv. cinemascope film »DIRKAČI«. 2. decembra ob 19. uri barvni film »ENAINŠTIRIDESETI«. 4. decembra ob 18. uri premiera filma »PREDMET 306«. »TRIGLAV«, Primskovo: 28. novembra ob 19. uri franc. film »ŠTIRJE BREZ POSTELJE«. 29. novembra ob 16. in 19. uri amer. barv. cinemascope film »MED NEBOM IN ZEMLJO«. 1. decembra ob 16. in 19. uri premiera barv. filma »ENAINŠTIRIDESETI«. 3. decembra ob 19. uri premiera, filma »PREDMET 306«. Naklo: 28. novembra ob 19. uri amer. film »MATA HARI«. 30. novembra ob 16. in 19. uri amer. barv. cinemascope flim »SEDEČI BIK«. 1. decembra ob 16. in 19. uri amer. barv. cinemascope film »MED NEBOM IN ZEMLJO«. »RADIO«, Jesenice: 29. novembra jugoslovanski film »ČRNI BISER«. Od 29. novembra do 2. decembra amer. barv. cinemascope film »ZELENI OGENJ«. Od 3. do 5. decembra nemški film »POT V BAMS-DORF«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri,, ob nedeljah pa ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja mladinskega filma. »PLAVŽ«, Jesenice: 29. novembra amer. barv. film »VZHODNO OD RAJA«. Od 30. novembra do 2. decembra amer. film »MOJIH 6 KAZNJENCEV«. 4. in 5. decembra jugoslovanski film »ČRNI BISER«. Predstave ob delavnikih ob 18. in 20. uri, ob nedeljah pa ob 16., 18. in 20. uri ter ob 10. uri matineja mladinskega filma. Žirovnica: 29. in 30. novembra češki barvni vistav. film »DOBRI VOJAK ŠVEJK« I. del. 3. decembra amer. film »MOJIH 6 KAZNJENCEV« in amer. barv. cinem. film »ZELENI OGENJ«. Predstave v soboto in nedeljo ob 16. in 20. uri, v sredo pa ob 20. uri. Dovje-mojstrana: 29. in 30. novembra ital. barv. film. »NEŽNI AKORDI«. 3. decembra jugoslovanski film »ČRNI BISER«. Predstave vsak dan ob 19. uri. Koroška Bela: 29. in 30. novembra jugoslovanski film »ČRNI BISER«. 1. decembra ameriški film »MOJIH 6 KAZNJENCEV«. Predstave v soboto in nedeljo ob 17. in 19. uri, v ponedeljek pa ob 19. uri. Bled: Od 28. novembra do 1. decembra amer. barv. cinem. film »VELIKA BIKOBORBA«. 2. in 3. decembra mehiški film »MIDVA«. Od 4. do 7. decembra amer. barv. cinem. film »PRINC VALIANT«. Predstave vsak dan ob 20. uri, v sredo in soboto ob 17. in 20. uri, v soboto in nedeljo ob 14., 16., 1R. in 20. uri ter ob 10. uri matineja. Radovljica: 28. novembra ob 20. uri, 29. novembra ob 14., 16. in 18. uri ter 30. novembra ob 10. uri matineja — jugoslovanski film »H-8«, ki je prejel prvo nagrado na filmskem festivalu v Puli leta 1058. 29. novembra ob 20. uri in 30. novembra ob 15.30, 17.30 in 20. uri ameriški barv. cinem. film »BELO PERO«. 2. decembra ob 20. uri in 3. decembra ob 17.30 in 20. uri franc. film »NOČ IN MEGLA«. Ljubno: 29. in 30. novembra amer. barvni film »GOLA DŽUNGLA«. Predstave v soboto ob 16. uri, v nedeljo ob 16. in 18. uri,. »SORA«, škofja Loka: Od 28. do I Najboljši špornik Gorenjske u Jelu 1958 JANEZ S'......I - ..PRVAK" Na našo anketo — Izberite najboljše športnike Gorenjske — se je letos odzvalo precej več bralcev »Glasu Gorenjske« kot lani. Iz Kranja smo prejeli 44 odgovorov, iz okolice 4, iz Škofje Loke, Ljubljane in ostalih bratskih republik po 3, z Jesenic 2, po en odgovor pa iz Železnikov, Žirovnice, Tržiča in z Bleda — skupno torej 63 odgovorov. Kdo so najboljši športniki Gorenjske, je bila težka odločitev. Najbolj zgovorna priča temu je odgovor 63 anketirancev, ki v svojih odgovorih omenjajo kar 44 športnikov z Gorenjske. Kljub temu pa lahko trdimo, da je končen rezultat ankete dokaj realen. Lestvica najboljših pa je naslednja: 1. JANEZ KOCMUR 598 točk 2. VLADO BRINOVEC 423 točk 3. SLAVICA ZUPANČIČ 384 točk 4. JANEZ TERAN 333 točk 5. SAŠA KOŠNIK 238 točk 6. LEON PINTAR 213 točk 7. VLADO MARTELANC 212 točk 8. MARJANA PLUT 139 točk 9. MAJDA KRALJ 120 točk 10. MARJAN FINZI 90 točk Vrstni red ostalih je naslednji: Seljak 85, Langus 70, Klinar (hokej) 69, Jemc 51,5, Stare 48, Va-lentar 46, Sink 40, P. Brinovec 39, Hlebanja 27, Koncilja 25, Štefe 22, Rutar 18, Rekar in Zrimšek 17, Zidar in Ulčar 16, Klinar (smučanje) in Lakota 11, Ambrožič 10, Dornik in Polka 9, Čebulj 8, Her-lec - Andrijašič in Puc 7, Novak in Krznarič 4, Kobentar, Vukič, M. Brezar in G. Kordež 2, Jamnik in Blenkuš 1 ter Šumi 0,5 točke. Pričakovati je bilo, da bo eden 30. novembra jugo.slovansko-franco-ski film »KO PRIDE LJUBEZEN«. Ziri: 29. in 30. novembra amer. film »TRIJE PUSTOLOVCI«. Predstava v soboto ob 20. uri, v nedeljo ob 19.30 uri. Duplica pri Kamniku: 28. in 29. novembra amer. barv. film »KOCKAR IZ MISISSIPIJA. Predstave v petek ob 19. uri, v soboto pa ob 16. in 18. uri. »KRVAVEC«, Cerklje: 29. in 30. novembra amer. barv. film »HOU-DINI«. Predstave v soboto ob 20. uri, v nedeljo pa ob 16. in 19. uri. »Obzorje«, Železniki: 29. novembra ob 20. uri ter 30. novembra ob 15. in 19.30 uri ameriški film »TARZANOVA JEZA«. * Gl EDALlSCE »TONE CUPAR« JESENICE Sobota, 29. nov. ob 19.15 uri O. Zupančič: »VERONIKA DESENI-SKA«. Nedelja, 10. nov. ob 14.30 uri O. Zupančič: »VERONIKA DESE-NIŠKA«. Zveze z vlaki ugodne. RAZPIS Komisija za štipendije in kom:,sija za sklepanje in odpovedovanje delovnih razmerij, razpisujeta naslednje: štipendije, za šolanje na Srednji tehnični tekstilni šoli, od II. letnika dalje, 2 štipendiji za tkalce, 1 štipendijo za barvarja, 1 štipendijo za apreterja, 1 štipendijo za študij na Administrativni šoli. Delovno mesto šoferja, za vožnjo avtobusa. Pogoji za šoferja: visokokvalificiran, D kategorije in po možnosti avtomohanik. Interesenti naj pošljejo svoje prošnje z življenjepisom personalnemu oddelku podjetja do 15. decembra 1058. Industrija bombažnih izdelkov — Kranj Ob Dnevu republike, 29. novembru i.krene čestirke vsem delovnim ljudem CBRfNO-KOVINSKO PODJ TJE ŠKOFJA LOKA izmed najhitrejših plavalcev v Evropi, JANEZ KOCMUR (Triglav, Kranj) postal letošnji »prvak« Gorenjske. Skoraj na vseh tekmovanjih, doma in v tujini, je premagal »zvočni zid« — eno minuto na 100 m prosto. Osvojil je republiško in državno prvenstvo in je stalni član državne reprezentance. Lanskoletni »prvak« Gorenjske, VLADO BRINOVEC (Triglav, Kranj), je letos pristal na drugem mestu, ki ga vsekakor zasluži. V začetku letošnje plavalne sezone je dosegel nekaj odličnih rezultatov, kasneje pa je nekoliko popustil. Kljub temu pa je ostal še veti no med najboljšimi dolgopro-gaši, ne le pri nas, temveč tudi v mednarodnem merilu. Kot Kocmur, je tudi on stalen član državne reprezentance. Morda nas bo presenetilo, da je SLAVICA ZUPANČIČ (Triglav, Kranj), naš najboljši predstavn.k smučanja, šele tretja. V začetku letošnjega leta je dosegla več pomembnih zmag nad najboljšimi »asinjami« zimskega športa in bi morda res lahko upravičeno zamenjala mesto z Brinovcem. Trikratni zaporedni republiški prvak v namiznem tenisu in stalni kandidat za državno reprezentanco, JANEZ TERAN (Triglav, Kranj), je zanesljivo pristal na četrtem mestu. Razen zmag na turnirjih domačih igralcev, je dosegel tudi pomembne uspehe na mednarodnih prireditvah. SAŠA KOŠNIK (Triglav, Kranj) je svoje sposobnosti dokončno uveljavil letos. Na državnem prvenstvu v plavanju je osvojil prvenstvo v disciplini 400 m prosto in si s tem priboril tudi stalno mesto v državni reprezentanci. Najhitrejši motorist v Jugoslaviji je vsekakor LEON PINTAR i' Kranja. Razen tega pa je bil v Opatiji in na Ljubelju hitrejši od številnih mojstrov moto-športa, ki so prišli iz drugih dežel. Čeprav tekmuje šele drugo leto, je v tem času nabral že nad 30 pokalov in skoraj 20 plaket. Čez 900 kegljev je letos precej-krat padlo, ko je lučal veliko kroglo VLADO MARTELANC (Triglav, Kranj). Čeprav je stalen član državne kegljaške reprezentance, se le zaradi nerazumljivih kvalifikacij ni mogel udeležiti tudi svetovnega prvenstva, čeprav je bil prav v tistem času v svoji »življenjski formi«. Nepričakovano visoko se je uvrstila MARJANA PLUT (Triglav, Kranj). Na turnirjih z malo celuloidno žogico je dosegla sicer vrsto uspehov, v mednarodni areni pa je običajno hitro klonila. Državna prvakinja z malokalibr-sko puško, MAJDA KRALJ z Jesenic, je povsem zasluženo na devetem mestu. Vsekakor bi bil plavalec MARJAN FINZI (Triglav, Kranj) upravičeno tudi na višjem mestu med desetorico. Številnim zmagam je v letošnjem letu dodal še nov republiški rekord v disciplini 100 m hrbtno. In končno, kdo se je od anketirancev najbolj približal najbolj-i desetorici? Kdo bo prejel nagrado za svoje sodelovanje? Številke ~o odločile: I. nagrado 3.000 dinarjev dobi Dušan Brozovič, Ljubljana, Kopališka 2 (Kocmur, Zupančič, Brinovec, Košnlk, Plntar, Teran, Einzl, Martelanc, Klinar in Plut); II. nagrado 2.000 dinarjev dobi Ignacij Cuderman, Kranj, Titov trg štev. 2 (Kocmur, Zupančič, Teran, Brinovec, Martelanc, Plut, Plntar, Košnik, Seljak in Klinar); III. nagrado 1.000 dinarjev p* Anton Debeljak, Podgora 27, Gorenja vas, (Kocmur, Teran .Kralj, Zupančič, Brinovec, Plut, Plntar, Valentar, Košnik In Martelanc). r Pohitite in naroČita najbolj brani čaanpta na Goranjtkam, pnltodnik »GLAS GORENJSKE«. Za vse naročnike pripravljata uredništvo in uprava tradrionaluo vsakoletno nagradno žrebanje, ki ho v tacatku prihodnjega lata. Pri trabanjn bodo \|> >\ti'v.ini vsi tisti, 1:1 bodo imeli vplačano vsaj polletno naročnino za »GLAS GORENJSKE«. Nagrade bodo tokrat še mikavne] še kot prejšnja lata. Rasan ženskega kolesa, bo nad nagradami tudi moško kolo, ki ga vidite na slikil UPRAVA J M$1 KRANJ, 28. NOVEMuRA 1958 Razgovori v Tovarni drobne lesne embalaže v Vintgarju Danes pa že kaj rečemo Najnujnejša naloga: novi prostori in stroji -Manjka predvsem sposobnih ljudi O Tovarni drobne lesne embalaže v Vintgarju še nismo dosti delavskega sveta govorila. Odvr- pisali. Stisnjena v sotesko Radovne, preden se le-ta zajć v slovito nila-je: »Bolj malo. Tedaj smo še- vintgarsko ožino, je nekako neopazna in le redek gost zaide semkaj le začeli in smo bolj molčali. Da- neposlovno. nes Pa Je ^e 0olJe- Sem tudi sedaj članica delavskega sveta in 2e pred drugo svetovno vojno vedati, kako je bil dosežen pollet- sindikalnega odbora. Danes pa že je Ljubljančan Golob z družabniki ni plan proizvodnje. »Po številu kakšno rečemo.« ur in v številkah vam sicer ne vem povedati natančno, kako smo de- postavil v to globel žago in manj šo mizarsko delavnico. Ta se ji pozneje širila in leta 1937 so ž< začeli izdelovati škatle za mazila kar dobro prišli skozi.« Vprašali smo jo tudi, kaj misli, lali prvo polletje, vem pa, da smo da bi bilo potrebno storiti za izboljšanje družbenega standarda in pa kolomazne štakle. Proizvod- Tov. Porova nadalje mi.sli, da zaposlenih delavcev. Ni nam takoj nja" ni bila velika, saj so izdelali je delavsko upravljanje v zadnjem odgovorila. Zato smo jo povprašale okoli 2 vagona kolomaznih času vendarle doseglo določen na- li, če misli, da bi bila potrebna predek, da je pa še vedno precej menza. Zanikala je. »Kaj pa po-takšnih, ki se bolj malo zanimajo tem?« »Marsikaj! V prvi vrsti pa škatel na leto in okoli 3 milijone škatel za mazila. Takrat je delalo v tem podjetju okoli 20 ljudi. Po vojski so spet začeli. V začetku jih je bilo še manj kot pred vojsko. Toda kolektiv je hitro rasel. Začeli so osvajati druge proizvode in obseg proizvodnje je daleč presegel predvojnega. Danes je zaposlenih v podjetju že 46 ljudi. Vsi so natrpani v istih prostorih in ob istih strojih, ki so jih imeli že pred vojsko. Zato ni čudno, da je osnovni problem kolektiva: prostori in pa nova tehnična oprema. Kljub dotrajanim strojem in slabim prostorom pa kolektiv dosega lepe uspehe. Samo kolomaznih škatel izdelajo od 30 do 35 vagonov na leto. Razen njih pa izdelujejo tudi ostalo večjo embalažo, predvsem za eksportno podjetje »Ribnik« na Jesenicah. Pravzaprav ni danes naš namen, da bi govorili o uspehih in težavah podjetja ob Radovni. Naš namen je bil, pogovoriti se z ljudmi v za probleme podjetja in so glasni bi bili potrebni novi stroji. Tudi tem podjetju. Pogledati, kako ti le takrat, kadar gre za izrazito drugače je precej problemov.« O ljudje podjetje upravljajo. Kakšne njihove probleme. Precej je tudi tem, kakšni so ti problemi, pa nam težave imajo. Zato smo prišli de- še po njeni sodbi takšnih, ki se ni hotela povedati nič določenega. boje povedati svoje mnenje, drugi »O teh stvareh se težko govori, a pa ga še ne znajo. »Osem ur mo- jih bomo že sami rešili,« nam Podjetje leži sredi izrazitega raš dobro delati, če hočeš pri sta- odvrnila polkmečkega predela. Zato nas je rih strojih, kakršne imamo, doseči Predsednica DS tovarišica Jerca Por pri delu zevnega Vintgar novembrskega dne Marija Kocjančič, prva predsednica DS in ena najstarejših delavk v podjetju Marija Pokljukar "emalo začudilo, ko so nam povedali, <]a v podjetju nimajo za- preseči. Zato ostane malo časa za Poslenih delavcev, ki bi imeli drugo stvar,« nam je dejala tov. hkrati doma tudi majhno posestvo. Porova. N°. kmalu srno spoznali, v čem Tov. Martin Kalan nam je, ko le stvar. V podjetju so namreč smo ga našli, o nalogah, ki sto- razen nekaj moških, zaposlene sa- j i jo pred kolektivom v prihodnje m° ženske. Te so deloma poroče- naštel predvsem proizvodne nalo ?*• delonia pa iz okoliških krneč- ge in pa investicijske naloge. "j h a'i polkrnečkih družin. Torej le dvoma, da so tu potrebe velike ni Kogoje trditi, da so v podjet- kajti prostori so res pretesni m jU samo čisti delavci. To se pozna stroji zastareli in izrabljeni. O p 1 Pri disciplini v podjetju, t''"1, kiij bo storila sindikalna po av Tovarna drobne embalaže v dnižnica za družbeni standard pa 1 n 5 r j o r j u jma [zmed vseh podjetij nam jo vedel le povedati, da bode v blejski občini največ izostankov v prihodnjem letu menda s prese ^a^adi bolniških dopustov in po- litvijo uprave izdelali eno stanovanje. »Razpravljali smo tudi o ge. S složnim delom prav gotovo rešili. jih bodo -ik Pred zimo kar dežujejo naročila za smuči z Marija Pokljukarjeva je ena najstarejših delavk v podjetiu Dobili smo jo, ko je spenjala kolomazne škatle. »Dela imamo dovolj,« se nam je pohvalila. »Kij pa norma?« »Kakor se vzame. Nekaj se je že preseže.« Pozneje smo zvedeli, da je povprečni preseg norme v letošnjem letu 12,2 %. Tovariši iz delavskega sveta so nam povedali, da opažajo nek značilen pojav, značilen ne samo za tovarno drobne embalaže v Vintgarju, temveč za vsa naša podjetja: da namreč tisti delavci, ki žive od zaslužka, mnogo bolj žive s podjetjem, mnogo bolj tudi delajo, kot tisti, ki najdejo del zaslužka tudi doma ali kjerkoli drugje. Se bi lahko pisali o razgovorih z ljudmi iz tega kolektiva. To la vsi bi bili približno enaki. Nihče ni zadovoljen s prostori, v katerih dela, s stroji, vsak bi rad zaslužil nekoliko več itd., itd. Vse to se seveda hkrati rešiti ne da, in kot drugod, bodo morali tudi normo, ali pa jo vsaj nekoliko tu postopoma reševati vse te nalo- Nekaj neprijetnega je sililo za ovratnik, pod rokavi navzgor, v čevlje . . . Uh! Če bi bil vsaj pravi dež. Toda ... Ne eno ne drugo. Osiveli zidovi nekdanje begunjske kaznilnice in mučilnice so v jesenskem vremenu oni dan še bolj spominjali na črne, mučne dni in ure, ki so jih tam preživljali mnogi naši ljudje med vojno. Pesnik bi v takem vremenu gotovo videl in opisoval mehkočutno naravo, ki s hladnim, vlažnim objemom hladi mučenikom rane, osvežuje grobove talcev in namaka murkam korenine v »lepi Dragi«. Toda vsakdo ni poet, nima dovolj domišljije za to. Ostane mu le resnična, čemerna jesenska pokrajina. Vendar je tudi taka zanimiva. Tik pod vasjo stoje samozavestno razkoračeni kozolci. Taki so pač povsod po naših krajih. Le da je tu nekaj posebnega — imajo dimnike! da! Prave visoke dimnike, zidane z opeko, z železnimi lestvami ob strani in z vrha se vali dim, ki ga težka vlaga pritiska k tlom, da se pritajeno plazi nad njivami. Tak je pogled z vasi navzdol proti Hlepcem in Lescam. Sele ko prideš bliže ugotoviš, da dimniki niso na strehah kozolcev, marveč so za njimi. To so dimniki tovarne »Elan«. Vrinili so se med oranice, košenice in kozolce. Seveda je bilo takrat mnogo govorjenja, jeze in . . . Na mnogih sestankih, na cesii, v gostilni, kraj njiv — kjerkoli so začeli razgovor o to-varni, je šlo na ostrino. »Kaj hočejo tu s to tovarno? Saj je za tistega, ki nima doma dosti kruha železarna na Jesenicah! Zmeraj smo tako živeli.« Tako so trdili posamezni kmetje. Na njihovo stran, čeprav spočetka previdno in oprezno, so se postavljali kočarji, dninarji — t;-sti ki so v novem, domačem podjetju upali na stalni zaslužek. dob lega, de tega ne moremo dosti storiti Najprej moramo izboljšati delovne pogoje,« nam je dejal. Počasi a vendarle, si tudi Kako se v ,akih pogojih razvija družbeni Pohrani, a trenutno gl 0 avsko upravljanje, nas je zanimalo. Razumljivo je, da so težake večjo kot v večjih kolektivih. V&diednik sindikalne podružnice J* Mtin Kalan nam je zelo iskreno manjših kolektivih, kakršen |e I., le v Vintgarju, delavsko upra:-Ijanje, uveljavljanje neposrednih nam nalaga zakon o delav- proizvajalcev, Utira svojo pot. O ^ Upravljanja.« Sedanji pred- tam nam je govorila Mari|a KOC- ^°dnik delavskega svata je Jerra jančlčeva, ki je bila prvi pred- or- 'adi ona jo potrdila to izj i- sednik delavskega sveta v pod- °. da »človek pač nI thko nava- jelju. Vprašali smo jo, če se mor- l*n, da bi kaj preveč govoril.« da spominja, kaj je pred osmimi ' l!: »'Nimamo dovolj sposob-, Mudi, da bi lahko storili vse, kar Sko K.....i temu je približno vedela po- leti, ob izvolitvi za predsednika Tudi pri majhnih napakah Rudolf Tinžgar ne popušča »Zakaj bi morali hoditi na Jesenice tako kot naši stari? Doma bomo imeli tovarno, delo in kruh,-, so zagovarjali. Prav ko je bila premagana prva kmečka, »protitovarniška« teza, se je pojavila še močnejša, prepričljivejša. »Tovarna za smučke, sanke, nekakšne loparje za žoge ... Iz tega ne bo kruha. To so igračke; ne bo se obneslo, ni gospodarsko. V Lescah delajo pluge, na Jesenicah železo, kar je in bo ljudem zmeraj koristilo. To je pametno, gosp .-darsko. Ne pa igrače . . .« Spet je sledilo govorjenje, prepričevanje . . . Za kozolci pod vasjo so ro,j,-tali stroji. Buldožer se je zagnal v oranico! Rastli so zidovi, drug za drugim, in končno je okolico presenetil visok dimnik. Tovarna je rastla, potok Zgoša je odstopal divje vrbje ob bregovih; malone vsako leto se je med krompirišča vrinil nov oddelek, cesta, skladišče. Idilična ravnica med Stolom, Begunjščico in Dobrčo je počasi, nesluteno, toda uporno in načrtno spreminjala svojo podobo. Menjali so jo sami prebivalci — človek. Menjali so način življenja, mišljenje, cilje . . . Sprva jih je bilo 44, potem 82, potem čez 100, ki so se zaposlili v tovarni. Vselej, kadar so dozidali nov oddelek, pripeljali nov stroj, so morali v tovarno novi delavci. Njihovo število je naraslo na 500. Vsi, ki jih ni kmetija zadržala, od Smokuč, Črnivca do Radovljice in Bleda, so našli delo v »Elanu«. Seveda niso delali samo smuči. Izdelovali so bradlje, rekete, čolne .. . Dvesto in še več vrst športnega orodja! Trg se je širil po domovini, prodiral v inozemstvo. Naročila so kar deževala. Toda šport je kot ženski dežnik — ravna se po modi. Na vsem lepem so se ustavili reketi za bad-mington. Ni šlo! Zapihal je mrzel veter po mizah prodajnega odde'. ka, se razširil iz pisarn v obrate, razgibal delavce . . . Danes je že spet bolje; izgledi o optimistični. Kaj pa so v teh letih doživljali 'judje, delavci, člani kolektiva? Rudolf Finžgar dela v oddelku Z& smuči — še vedno najpomembnejšem izdelku tovarne. S strokovno spretnostjo preizkuša smučke, če so prožne, dobre. Hkrati s 'muckami, kot kaže, je tudi sam ostal gibčen in prožen. Ne bi tui orisodili 68 križev, če ne bi sam oovedal. Tovarna, kot pravi, je zrasla pravzaprav iz njegove majhne mizarske delavnice. Prej je imel delavnico v Kropi. 2e pred vojno se je preselil v Begunje in tam začel z splošnim mizarstvom. Uvod v zadružno obliko proizvodnje je bila partizanska, smučarska delavnica v Cerknem m »d vojno. Od tam so bile glavne pobude, izkušnje, orodje in tudi prve smuči. Tudi Maks Vrečko je med najstarejšimi delavci podjetja. »Težko je bilo na začetku, ker mnogi delavci niso razumeli, da je podjetje važno. Niti na sestanke nismo mogli privabiti ljudi. VaŽ-krat so se izgovarjali s košnjo, drugič z okopavanjem krompirja. Danes je precej drugače. Vedno pravimo — tu ali tam — na obeh krajih, na gruntu in v tovarni, nihče ne more. Sedemindvajsetletni Janez Jane je zdaj že drugič član delavskega sveta. »Velikokrat imamo težave. Zil-njič smo se spoprijeli zavoljo delitve dohodka. Za zdaj, dokler se podjetje ne otrese trenutnih t >.-žav, ne bi smeli govoriti o delitvi dobička.« Dokajšnje izkušnje v delavskem upravljanju si je pridobil tudi Franc Legat. 2e osem let je v podjetju in dvakrat je bil že v upravnem odboru. Ima hišo in majhno kmetijo v Begunjah. Toda malo, premalo za družino. Zmeraj je služil kruha sem in tja po Jesenicah in drugod. Zdaj je že osem let v Elanu. Med prvimi je bil tudi v upravnem odboru. »Se spominjate, če ste se kdaj zavzemali za kako stvar in niste uspeli?« Zavrtel je velike klešče, pomik nil klobuk naprej in . . . »Večkrat smo se zgrabili. No '•, ne da bi se kregali, ampak, saj razumete . . . Zmeraj ne mislijo ,rsi enako.« »Najbolj me je pogrelo zaradi nabav jesenovega lesa. V Vojvodini smo ga morali iskati, drago plačevati in . . . Jesenov les iz ših gozdov pa so nenačrtno rabili za karkoli. Prepiral sem se s komercialnim na sestankih, ta ne vem s kom ... Pa smo vendarle nekaj dosegli. To me veseli,« je dejal. Razgovor z delavci je postajal bolj in bolj živahen. Z vnemo, včasih celo s prevelikim optimizmom, govore o svojih strojih o delu, tovarni in načrtih. S prevelikim optimizmom zato, ker so tovarno sami gradili, se potegovali za oranice, urejevali delav i-ce . . . Noč je. Na križišču poleg gasilskega doma se je ustavil avtobus. Potniki v lepih oblekah vstopajo. Morda gredo na kakšno prireditev v Radovljico ali Lesce. »Tega včasih ni bilo. Tovarna je kupila tudi avtobus. Zdaj le človek kar hitro sem in tja, kadar se mu zljubi,« je tolmačil starejši domačin. Tudi v gasilskem domu je več prireditev, koncertov. Tisti večer je imela mlad;na plesne vaje. V odborih, v organizacijah in društvih so delavci Elana. V delavskem svetu podjetja, v upravnem odboru, komisijah in drugod se brusijo njihove mvdi, se vsklajajo težnje. Tako samozavest pa vnašajo tudi v ostalo družbeno življenje na vasi. Dimniki so prinesli med kozolce mnogo novega. K. Makuc KRANJ, 28. NOVEMBRA 1958 r RAZGLEDI PO REPUBLIKI V_ J 16 REKI V prisotnosti predsednika republike Josipa Broza - Tita so letos 12. oktobra v Zenici slovesno proslavili dograditev največjega metalurškega kombinata v državi — zeniške železarne, ki daje nad polovico jugoslovanske proizvodnje surovega železa, valjanega jekla, kovanih jeklenih proizvodov in koksa. Tretjo visoko peč, ki je ta dan začela obratovati, je z baklo prižgal tovariš Tito. Ob tej priložnosti je prisotnim dejal: »Tovariši in tovarišice, zelo sem srečen, da sam imel danes priložnost osebno spraviti v obratovanje še en zelo važen objekt, prižgati to visoko peč. Želim vam, tovariši in tovarišice, da tudi ta peč prav tako kot njeni dve predhodnici dosežeta čimvečje uspehe. Ob tej priložnosti čestitam vsem graditeljem Zenice, ki so prišli iz kolektivov mnogih podjetij širom po državi. Ta industrijski objekt predstavlja zato izraz enotnosti naših narodov in njihovih enotnih nazorov, ustvariti sebi boljše življenje ...« Novi metalurški kombinat ob reki Bosni v Zenici je od 1. 1918, ko so ga začeli izpopolnjevati, zrasel v moderen kombinat z visoko mehaniziranimi napravami in pomožnimi obrati. Zgradili so koksarno s štirimi baterijami, tovarno stranskih izdelkov ko-ksarne, tri plavže, štiri nove Siemens-Martinove peči itd. Razen tega so na področju novega zeniškega metalurškega kombinata zgrajene mnoge delavnice, pomožni oddelki in uvedene specialne službe za elektrogospodarstvo, vodno gospodarstvo, promet itd. Zdaj, ko ima najsodobnejše metalurško objekte, kjer je delo mehanizirane, je železarna v Zenici že največji potrošnik električne energije v državi. Na leto porabi približno 145 milijonov kWh. Enako je tudi s potrošnjo industrijske vode. Žeiezarna Zanica je bržkone največji blagovni proizvajalec v državi. Vrednost blagovne proizvodnje se je od leta 1952 do 19j8 povečala od 13,5 na ve- kot 46 milijard dinarjev. Samo lani je železarna izvozila blaga v vrednosti za približno 10,5 milijard dinarjev, se pravi, skoraj četrtino svoje blagovne proizvodnje. Po osvoboditvi so že osvojili proizvodnjo nad 118 vrst raznih vrst jekla, kakor tudi veliko število valjanih in kovanih izdelkov. Lani so v Zenici izdelali 600.000 ton koksa, 420.000 ton surovega železa, 615.000 ton sj-rovega jekla in 450.000 ton valjanih in kovanih izdelkov. Prihodnje leto, ko bodo oooolnoma izkoristili vse zmogljivosti, bo železarna dala 600.000 ton koksa, 750.000 ton surovega jekla in 540.000 ton valjanih in kovanih izdelkov. Za gradnjo železarne so do konca leta 1957 porabili nad 73 milijard dinarjev. Obenem so investirali v objekte družbenega standarda 3 milijarde 388 milijonov dinarjev. Zgradili so nad 1100 stanovanj. Po vojni železarna v Zenici ni postala samo največje podjetje črne metalurgije, temveč je tudi naše največje podjetje sploh. Leta 1957 je njena proizvodnja dosegla vrednost 45,4 milijarde dinarjev. V skupni proizvodnji črne metalurgije v naši državi je sodelovala lani v proizvodnji koksa z 62 %, surovega železa z 58 •/•, jekla z 51 %, končnih valjan.h in kovanih izdelkov pa s 56%. Direktor tovarne Jovičič je na slovesni proslavi ob otvoritvi povedal, da je v gradbinska dela železarne vloženih 21,8 milijard dinarjev, za domačo opremo in montažo 22,7 milijard, za uvozno opremo 27 milijard in za ostalo 2 milijardi dinarjev. V ta veliki objekt so vloženi napori deset in deset tisočev delovnih ljudi naše države. Pri graditvi kombinata so sodelovale mladinske delovne brigade in številna podjetja, ki so uspešno reševala mnoge ' komplicirane probleme sodobne gradbene tehnike. Delavski svet železarne v Zenici je sklenil ustanoviti sklad »12. oktober« — dan proslave dograditve tega največjega metalurškega kombinata — iz katerega bodo dajali podpore družinam umrlih delavcev železarne, težkim invalidom in za šolanje otrok umrlih delavcev. Enkratno podporo bodo izplačali družinam delavcev, ki so izgubili življenje med obnavljanjem in pove-čavanjem železarne, kot tudi upokojenim težjim invalidom dela in bivšim delavcem v železarni v Zenici. N a i u e č i i u s p e h jugoslovanske mladine Obljuba je izpolnjena r UMETNA REKA Graditev največjega objekta v našem kmetijstvu, prekopa Donava—Tisa—Donava, dobro napreduje. Odseki v Banatu in Bački so dolgi nad 100 km, kar je petina glavnega kanalskega omrežja. Do 1. oktobra so izkopali 6 milijonov 500.000 kubikov zemlje in s tem precej presegli letni plan. Računajo, da bodo do konca decembra izkopali še milijon kubikov zemlje. Zmogljivost strojev omogoča, da izkopljejo vsak dan 3.155 kubikov zemlje. 2e prihodnje leto bo imelo naše kmetijstvo praktične koristi od tega edinstvenega vodnega sistema. Ob izlivu rečice Jegričke na enem izmed odsekov se bo spomladi prihodnjega leta že začelo odvajanje odvečne vode. Tudi na odseku Som-bor—Srpski Miletić bo omogočeno odvajanje vode iz Donave po prekopu Bezdan—Bečej, s čemer bodo ustvarjeni pogoji za namakanje nekaterih polj. Na odseku Vlajkovac—Straža—Je-senovo so že začeli osuševati močvirje Borugo. Vse hidro-tehnične naprave pa bodo delovale, ko bo prekop dograjen. Takrat bo omogočeno odvajanje odvečne vode z nad 760.000 ha zemlje in namakanje 360.000 ha rodovitnega polja. Z uporabo odvajanja vode in namakanja se bo pridelek pšenice v Banatu in Bački povečal za 330.000 ton, koruze za 820.000 ton, sočlvja pa letno za 560.000 ton. »Dajem vam častno nalogo, da do 29. novembra zgradite mladinsko avtomobilsko cesto »Bratstvo in enotnost« od Ljubljane do Zagreba!« V dvorani Doma sindikatov v Beogradu so se dlani tisočev mladih delegatov našle v oglušujočem odobravanju, iz mladih grl je privrel glas zadovoljstva in pripravljenosti. Besede maršala Tita so delovale kot eksploziv in se izgubile v manifestacijah nepopisnega navdušenja. »Hočemo!« Njihove misli in želje so se združile v enodušen vzklik. Zaupana jim je bila sila odgovorna in težka naloga. Zgraditi cesto od Ljubljane do Zagreba, zgraditi jo do Dneva republike, do 29. novembra. Dokazati je bilo treba, da so mladi tega zmožni. In dokazali so! Nedvomno je dograditev ceste med Ljubljano in Zagrebom v dolžini 80 km največji leto.snj: delovni uspeh jugoslovanske mladine. Razen tega lahko rečemo, da sodi ta akcija v vrsto najbolje organiziranih mladinskih delovnih akcij doslej. Mladina je s svojim delom dokazala visoko stopnjo zavesti in požrtvovalnosti, saj je s svojimi delovnimi rezultati presenečala tudi najbolj optimistične strokovnjake. 63 km nove ceste je na slovenskem ozemlju, 16 km pa on- kraj hrvatsko-slovenske meje. Z novo dograjenimi odseki smo povezali že dograjene dele avtomobilske ceste med Ljubljano in Ivančno gorico ter Smlednikom in-Čatežem, obenem pa povezali Ljubljano in Zagreb z moderno magistralo. Nova cesta se le tu in tam približa dosedanjim komunikacijam. Po tem, ko več kot 10 km teče po hrvatskem ozemlju, prestopi pri Breganji mejo naših republik in se pri Čatežu najbolj približa sotočju Krke in Save. Pri 20 km našega odseka pre:ka staro cesto Krško—Kostanjevica ter vodi skozi Krakovski gozd, da se pri Dobruški vasi spet približa Krki in stari cesti iz Novega mesta proti Brežicam. Vse do Mačkovca si skupaj utirata prostor med Dolenjskim gričevjem, dokler trasa nove ceste pod Hmeljnikcm ne zavije proti Poljanam in se spusti na travnike pri Ponikvah in Trebnjem, mimo Pluske in Korenitke se vzpne na Medvedjak in se pri Ivančni gorici sreča z že dograjenim odsekom betonskega cestišča. Nova moderna cesta je povezala dve močni gospodarski, politični in kulturni središči dveh sosednjih republik, preko že dograjenega odseka med Zagrebom in Beogradom pa obe republiki z ostalo Jugoslavijo. Letos dograjeni odsek bo samo del velike, 1100 km dolge jugoslovanske manistrale od Ljubljane do Djevdjelije, ki bo povezovala evropske države z Bližnjim vzhodom in Azijo. Po dograditvi že zamišljenega podaljška ceste do Carigrada se bo pomen te mednarodne žile še povečal. Statistiki so izračunali, da bo nova cesta že v desetih letih prihranila našemu gospodarstvu 13 milijard dinarjev ter da se bo zelo hitro izplačala. Pri teh številkah še ni upoštevan nadaljnji razvoj prometa z motornimi vozjili, saj je samo od leta 1956 poraslo število motornih vozil od 14.387 na 19.000 v letu 1957. Doslej so prav zaradi slabega stanja cest pogosto propadle že ustvarjene vrednosti. Otočec na Krki, 24. oktobra. — Vse kaže, da bo avtomobilska cesta Ljubljana—Zagreb dogra jena prej, kakor je bilo prvotno določeno. Glavna dela se naglo bližajo koncu. Danes popoldne bodo zaključili asfaltiranje ceste. Zgradili so že približi! 79 km asfaltnega in betonskega vozišča, kar pomeni, da bodo morali graditelji betonirati še okoli 700 metrov in asfaltirati 300 metrov cestišča. Otočec, 5. novembra. — Zdaj ni več vprašanje, ali bo <•■ il i zgrajena do določenega roka ali ne. Zgrajena je! Na trasi vidiš le še brigade, ki čistijo cestišče, urejajo robnike in postavljajo v sredini mačja očesa, tu m lam pa še hite z zadnjimi deli na večjih objektih, ki pa bodo prav tako končana v roku. 12. novembra. — Še enajst dni in vzdolž skoraj 80 km dol i moderne ceste, kjer se je 8 mesecev mladi rod v znoju bojeval s traso, bodo kolesa motornih vozil pela pesem hitrosti, mladi rod — pesem zmagoslavja. Glavni štab je podelil brigadam septembrske izmene, ki jih jo bilo 23, vse priznanje za dosežene uspehe. Po šestkrat in izredno sedmič so bile proglašene za udarne: III. ljubljanska brigada »Franceta Rozmana-Stane-ta«, II. štajerska brigada »Jožeta Lacka« in primorsko-gorenj-ska brigada »Karla Destovnika-Kajuha«. V teh dneh je bila formirana posebna brigada s 73 brigadirji, ki bo ostala na cesti še po otvoritvi in pomagala likvidacijski komisiji, ki pošilja material v Srbijo in Makedonijo. 22. in 23. novembra. — Zaključne svečanosti ob otvoritvi avtomobilske ceste »Bratstvo-enotnost«. Predsednik CK LMJ Mika Tripalo je pri otoškem gradu odkril spominsko ploščo brigadam in Dolinarjev kip »Brigadir«. V Novem mestu je bila odprta velika razstava o delu in življenju mladine na letošnji akciji. Svečanosti se je v nedeljo dopoldne udeležil tudi predsednik republike Josip Broz-Tito, ki je s prerezom vrvice ta veličastni objekt izročil svojemu namenu. V letošnji mladinski delovni akciji na avtomobilski cesti Ljubljana—Zagreb je sodelovalo skupno 53.430 fantov in deklet. V mladinskih delovnih brigadah je bilo 30,4% kmečke mladine, 29,4 % študentov in srednješolcev in 25,7% delavske mladine, manj pa je bilo uslužbencev, učencev v gospodarstvu in pripadnikov drugih poklicev. Med graditelji je bilo približno 6.000 brigadirjev, ki so že sodelovali na mladinskih delovnih akcijah, 3.500 jih je sodelovalo že dvakrat ali trikrat, 558 brigadirjev pa celo petkrat ali še večkrat. Statistični podatki kažejo, da so udeleženci te mladinske delovne akcijo bili stari povprečno 17 do 25 let. Skoraj SO km asfaltno-beton-ske ceste je bilo narejene v osmih mesecih. Brigadirji so v tem času izkopali poldrugi milijon kubičnih metrov zemlje4 in kamenja, vgradili 260.000 m' gramoza in tolčenca, 68.000 ton asfaltnega in 50.000 ms betonskoga vozišča ter zgradili 250 in ' ,!• 'V, r 1.' 1: i '.">./ iv, ;» > Ivo/ iv i'1 propust ov. M •(! naj v •'!<• r.inoj-širni je 110 m dolg nadvoz p1' Trebnjem in nad 350 m dolg ntOSt čez Savo pri Jankomiru. Ta ima 650 tonsko jekleno konstrukcijo, v njem pa je vgrajenih 950 ton gramoza m L80 ton betonskega železa. KRANJ, 28. NOVEMBRA 1958 Glas Gorenjske 7 r K »FRANCOSKA POLITIKA JE PODOBNA MRTVEMU PSU. BRCNITI NE MORE — ŠE GANITI SE NE MORE VEČ.« — ALI JE GENERAL DE GAULLE RES »OD-REŠENIK« — VOJAŠKE REŠITVE NI; KJE JE POLITIČNA — NEPRIJETNE, TODA NUJNE IZBIRE NA OBEH STRANEH — ALŽIRIJA PREIZKUSNI KAMEN ZAHODNE POLITIKE DO ARABCEV — TRI TOČKE ALŽIRCEV: DA ALI NE, GENERAL IN BODOČI PREDSEDNIK? J Čuden naslov; Čemu »mrtvi pes«? To je izjava nekega voditelja alžirskega odporniškega gibanja. Takole je rekel: »Francoska politika je podobna mrtvemu psu, ki plava po reki navzdol in širi smrad okrog sebe. Brcniti pa ne more — še ganiti se ne more več.« Primera je bujna, tako bujna, kot jo sploh lahko rodi samo arabščina, ta jezik slikovitih opisov in prispodob. Alžirci govorijo arab-' ščino — nekoliko drugačno sicer kot njihovi sonarodnjaki v Egiptu, Siriji ali še dalje proti vzhodu, vendar arabščino, ki je vzlra-sla iz iste korenine, iz iste zgodovinske in narodnostne skupnosti. Sto štirideset let francoske okupacije Alžirije ni spremenilo v francosko deželo. Če kaj, je najboljši dokaz za to zadnja štiri leta, ko ni pokanje v tej bogati in razveselili generala de Gaulla, ki je prišel na oblast vendarle s pomočjo prav iste vojaške klike, ki vedri in oblači v Alžiriji. Pozneje se je izkazalo, da je bilo »ljudsko veselje« nadvse skrbno zrežirano. Res pa je nekaj drugega. General de Gaulle slovi kot razsoden mož, predvsem pa kot velik patriot. Upravičeno je bilo torej pričakovati, da bo že v korist same Francije skušal najti nekakšno rešitev za Alžirijo. Znano je namreč, da To je alžirska inačica dobrega vojaka, »mladosti in sile« naroda. Francozi čutijo sentimentalni ponos, kadar vidijo korakati te mlade fante, ki so tako veseli in ki bi vam ne naredili nič hudega. Ali res? Kajpak, da so slavni »paraš«, Massujevi padalci, to je oboroženo predstavništvo francoskega Uber-menscha — to so najhujši mučitelji vseh, ki si upajo sanjati o neodvisnosti ali celo boriti se zanjo. Nobenega liberalizma ne trpi para! Ciničen nasmeh, prijateljski stisk roke in — brzostrelka, kajpak. Spominjamo se jih: prav takšni so bili, le da niso imeli baretk s francoskimi znaki ampak nemško mrtvaško glavo. In namesto Alžira — Begunje. To je oborožena internacionala najhujše reakcije. KAJ VSE JE NA POTI DO ALŽIRSKE OSVOBODITVE Ali se bo zganil ,mrtvi pes'? revni severnoafriški deželi utihnilo niti za en sam dan. Po trinajstem maju tisoč devet sto osem in petdesetega se sliši iz Alžirije marsikaj novega. Najprej je bilo veliko glasov o tem, kako zelo so se razveselili Alžirci generala Charlesa de Gaulla, ki je prevzel oblast v Franciji. No, pozneje se je izkazalo, da to veselje le ni bilo tako strašno veliko, kot bi radi prikazali tisti Francozi, ki imajo v Alžiriji največjo besedo. To sta namreč generala Salan in Massu, oba vrhovna poveljnika francoskih čet, ki se ukvarjata s »pacifikacijo«. »Pacifikacija«! Česa vsega *e niso počeli ljudje pod krinko »po-mirjenja« ali »boja za mir«. In česa vsega še niso odeli s to priljubljeno besedo? Kakšna je videti ta pacifikacija, je zelo zgovorno opisal Francoz Henrv Alleg, ki je zelo natanko in zelo suho opisal vse mučilne procedure, ki lih je moral prestati v zaporih Massujevih padalcev, ker se je s tiskano besedo zavzemal za enakopravnost Alžircev in za nekakšno Pametno rešitev iz zagate. 2e to je čudno, da bi se Alžirci Štiri leta in več se že vleče neskončna vojna. Negotovost je hujši sovražnik kakor alžirska krogla. Krogla te počaka samo en-e*tj negotovost pa je na preži hip in nenehoma žre živce. Samotna je pokrajina okrog porte hiše, ki so jo spremenili v Utrdbo. A kdo ve kje, za katerim Brinom, za katero skalo preži cev dl*irskega ostrostrelca? požira vojna v tej deželi Francozom vsak dan že blizu dveh milijard frankov. In druga velika novica: pred kratkim je FLN, alžirska osvobodilna fronta, ustanovila prvo alžirsko začasno vlado, ki jo vodi Ferhat Abas in ki ima začasni sedež v Kairu. NEKAJ BO TREBA STORITI — TODA KAJ? Po štirih letih in nekaj mesecih bojevanja v bogatem obmorskem pasu in še bolj v revni notranjosti nekdanje francoske kolonije Alžirije je popolnoma jasno, da vojaške rešitve v tej vojni ne bo mogoče najti. Zmagati ne more ne ena ne druga stran. Zakaj? Francozi imajo v deželi približno pol milijona vojakov, ki so oboroženi z najmodernejšim orožjem — od brzostrelk do helikopterjev, tankov, lahkih raket in reakcijskih letal. Del tega orožja je francoskega, del pa ameriškega izvora. Alžirska osvobodilna armada se je razvila iz prvotne skupinice obu? panih upornikov, ki jih ni bilo več kot tri tisoč. Danes jih je že več kot 120.000. Medtem, ko so imeli pred štirimi leti samo nekaj nemškega orožja iz druge svetovne vojne, imajo zdaj moderno orožje in opremo iz zapelnjenih francoskih zalog, nekaj pa ga je prišlo tudi iz Egipta, Tunizije in od drugod. Kljub širokim očiščevalnim akcijam Francozom ni uspelo za-treti odpora — nasprotno, sovraštvo proti njim se je v štirih letih nebrzdanega uničevanja posto-terilo. Jasno je torej, da ni nobenega razloga za domnevo, da bi se Francozom posrečilo »zmagati« v prihodnjih letih. Razumljivo pa je tudi to, da ne morejo zmagati niti Alžirci; kajti s takšno armado, kakor jo imajo oni, je sicer mogoče voditi sijajno gverilsko vojno — ni pa mogoče preiti v frontalno ofenzivo, ki bi vrg1^ najmoderneje opremljeno francosko vojsko v Sredozemsko morje. Če ni vojaške rešitve, je torej treba najti politično. In res so poskušali nekateri francoski ministrski predsedniki: ta bolj, oni manj iskreno — navezati stike z voditelji odporniškega gibanja. Takšna prizadevanja so bila navadno pre- mm cej navidezna in nadvse hinavska; kadar pa so bila iskrena, so se razbila ob hudem nasprotovanju francoskega velekapitala, ki ima v Alžiriji velike interese, še večje pa v. saharski nafti. Pot do nafte pa pelje čez Alžirijo. Politični predstavniki tega velekapitala, desničarski politiki in stranke, io vselej, kadar je kazalo, da bi vendarle utegnilo priti do kakšnih pogajanj, pravočasno minirali vlado. In upanje je splavalo po vodi. Jasno je bilo, da so upali, da bodo mogli na isti način ovirati tudi generala de Gaulla. Ta pa je obema generaloma, Salanu in Mas-suju, in pariškim desničarjem krepko stopil na prste, ko je osla-njajoč se na svoj veliki ugled v vrstah vojske, prepovedal vojski vmešavati se v politične zadeve. Nekatere stranke, predvsem »stranka narodne rešitve«, so po tej prepovedi razpadle. Na čisto političnem področju pa je težko vplivati na generala; kajti nova ustava mu zagotavlja veliko večje pravice, kot jih je imel predsednik republike doslej, medtem ko se je vpliv njegove okolice in parlamenta nanj zelo zmanjšal. RAZPETI MED DVEMA MAGNETOMA General de Gaulle in njegovi prijatelji so ob alžirskem vprašanju zabredli v hudo težaven položaj. Štiri leta vojne, ki so jo vodili generalovi predhodniki, je prepad sovraštva tako poglobila, da ga bo zdaj nadvse težko premostiti. Alžirci zdaj zahtevajo nič več in nič manj kot popolno neodvisnost. Francozi pa v to nočejo in deloma tudi »ne morejo« privoliti. Res je namreč, da so francoske oblasti ustvarile precejšen del civilizacije, ki se je razvila v obmorskem delu Alžirije. Francozi so v razvoj te dežele veliko investirali. Medtem, ko živi na alžirskem ozemlju devet milijonov Alžircev, je v njihovi soseski tudi 1,4 milijona Francozov, ki živijo in delajo tam že po več rodov nazaj. Povsem razumljivo je, da ti nikakor nočejo izgubiti svojih domov in svojega imetja. Zato so ti alžirski Francozi, kolonisti, najbolj zagrizeni nasprotniki osvobodilnega gibanja. Hkrati pa ne smemo pozabiti na nekaj takih reči, kot je na primer petrolej, ki so ga pred kratkim odkrili v Sahari. Najbližja pot do tega petroleja drži čez alžirsko ozemlje; pri izkoriščanju petroleja pa sodeluje velik del francoskega kapitala. To sta dva činitelja, ki silita Francoze v hudo nasprotje z osvobodilnim gibanjem Alžircev. Seveda pa je treba hkrati upoštevati tudi to, da pot, po kateri so šli Francozi doslej, ne pelje nikamor. To je zares »pot mrtvega psa«. In še več. Od tega, kako se bo razvijalo alžirsko vprašanje, ni odvisno samo to, kakšni bodo odnosi med Francozi in Alžirci. Od tega je v veliki meri odvisno tudi to, kako se bodo v bodoče razvi- jali odnosi med celim zahodnim blokom in vsemi arabskimi državami. Francija je namreč trdno vpeta v zahodni gospodarski, vojaški in politični sistem. Alžirci pa uživajo velike in ntdeljene simpatije med vsemi arabskimi ljudstvi. Zato je Alžirija nekakšen preizkusni kamen za vso zahodno politiko do Arabcev. Pravijo, da skuša zdaj general de Gaulle navezati stike z alžvr-sko vlado v Kairu. Pred kakim mesecem dni je javno predlagal, naj bi prišli zastopniki te vlade v Pariz, kjer bi se pogajali o prekinitvi ognja. Zagotovil jim je osebno varnost in vse spoštovanje; a tisto, kar jim je obljubil, je bilo premalo. Predsednik alžirske vlade Ferhat Abas je odvrnil, da terja de Gaulle, naj Alžirci prenehajo streljati, češ da so oni začeli. »A kdo nas je nagnal v to?« je temperamentno vzkliknil Abas. »Mi ne bomo razvili bele zastave. Sovražnikova prestolnica ne bo mogla ustvarjati vtisa, da so prišli premaganci prosit za mir.« Tako je bila prva ponudba zavrnjena. Pravijo pa, da se po nekih skrivnih kanalih, ki vodijo skozi Švicarsko Ženevo, francoska in alžirska vlada še nadalje vneto posvetujeta o tem, da bi se njuni visoki predstavniki sestali in določili pogoje za prenehanje ognja. Šušljajo celo o srečanju med De Gaullom in Ferhatom Abasom — a kajpak, vesti so še vse preveč nezanesljive, da bi bilo mogoče misliti, da se bo to zgodilo jutri. TEŽAVNE IZBIRE TUDI NA DRUGI STRANI Pa tudi nova alžirska vlada se mora spoprijemati z velikimi težavami. Opredeliti se mora v celi vrsti izbir. Najprej gre za to, kakšno smer bo ubrala pri pogajanjih s Francozi, do katerih bo moralo priti prej ali slej. Njena glavna zahteva je kajpak neodvisnost. Pod to besedo pa se lahko razume marsikaj. Ali bo to takšna neodvisnost, kakor jo je na primer dosegla Tunizija? Tunizijske gospodarske zveze s Francijo so ostale v glavnem nepoškodovane, čeprav je bilo čutiti v prvem letu po osvoboditvi velik odtok francoskega kapitala iz gospodarstva. To je naredilo Tunizijcem precejšnje preglavice. Ali bo torej alžirska vlada presekala tudi gospodarske vezi s Francijo? V tem primeru bi se morala vsekakor navezati nekam drugam, saj ji po vsej verjetnosti zaradi pomanjkanja kapitala ne bo uspelo sami speljati voz z mesta. Druga izbira pa je morda še mnogo bolj daljnosežna. Gre za to, kakšno smer bo ubrala v zunanji politiki. Sedaj ima alžirska vlada dva glavna prijatelja v vladah Združene arabske republike in Tunizije. Med tema dvema pa je pred kratkim izbruhnil hud prepir, ki sega dosti globlje kakor navaden družinski spor. Sedež alžirske vlade je v prestolnici ZAR Kairu; večina bolnišnic za alžirske ranjence, nekaj vežbališč za alžirske vojake in precej materialnih virov za alžirsko vojsko pa je v Tuniziji. Alžirci so zato v precejšnjem precepu, kjer morajo strogo varovati svojo »nevtralnost«. Spor med Kairom in Tunisom pa sega še dalje. V zahodnih deželah severne Afrike — v Tuniziji, Maroku in Alžiriji — že dolgo tli priljubljena zamisel o enotni federaciji treh dežel, ki bi se imenovala Magreb. Arabski vzhod gleda na to zamisel z mešanimi občutki. Oodobrava jo zato, ker bi se z njo arabski svet nedvomno okrepil; na tihem pa je morda tudi nekoliko ljubosumen, ker gre za to, kdo bo igral v družini arabskih ljudstev in držav najvažnejšo vlogo. Federacija bi bila precej močan konkurent . . . Pa ni samo to v ozadju. Tunis in Maroko, torej tunizijski ministrski predsednik Burgiba in maroški sultan Mohamed V- sta se že večkrat zelo jasno in nedvoumno izrekla za podporo in prijateljstvo zahodu; ZAR in ostale države arabskega vzhoda pa se strogo držijo načel nevtralizma. V ozadju te izbire gre tudi za to, kakšen družbeni red bi bilo treba zgraditi v posameznih arabskih državah. Vse se bolj ali manj jasno izrekajo za socializem; a pojmi o tem, kakšen naj bi ta socializem bil, in še bolj o tem, kako bi bilo treba do tega socializma priti, so zelo različni — včasih se med seboj naravnost izključujejo. ALI SO CILJI JASNI? Po vsem videzu so torej cilji še precej nejasni. Morda bi lahko imeli intervju, ki so ga dali pred kratkim nekateri alžirski voditelji nekemu ameriškemu novinarju, za luč, ki je posvetila v temo. Ti voditelji so na kratko označili cilje FLN, osvobodilne fronte, takole: 1. Francozi morajo priznati osnovno načelo, da mora alžirsko ljudstvo v prihodnosti uživati neodvisnost. 2. V zameno za to smo mi (FLN) pripravljeni priznati tistim Francozom, ki bi ostali v Alžiriji, vse pravice in jih zagotoviti z vrsto dvostranskih sporazumov s Francijo. 3. Če bo Francija privolila v to, da pri7na alžirsko neodvisnost, smo pripravljeni uvesti sistem sodelovanja med Alžirijo in Francijo, pa tudi med Alžirijo in zahodnim svetom, ki ga vodijo ZDA. To je nekako politika, ki jo zagovarja tunizijski ministrski predsednik Habib Burgiba. Vendar teh treh točk nikakor ne moremo imeti za dokončno osnovo bodoče alžirske zunanje politike. Poznavalci razmer namreč poročajo, da je v vodstvu alžirskega osvobodilnega gibanja precej različnih mnenj o tem, katero pot bi bilo najbolje vzeti pod noge. Načrti še zdaleč niso gotovi, kar je tudi povsem razumljivo. Večino časa in skrbi posvečajo alžirski voditelji za sedaj še vojaškim zadevam; diplomacija in družbeno-ideološke stvari so ta hip še na drugem mestu. Vendar ne bo moglo ostati tako za dolgo. Precej verjetno je namreč, da bo le prišlo do nekakšnih razgovorov s Parizom. In če bi bilo mogoče ustaviti ogenj, bi udarila vsa ta vprašanja na dan. Takrat bomo lahko rekli, da sta se rodila nov narod in nova država. Kdaj pa se bo to zgodilo, je odvisno od tega, kdaj se bo zganil »mrtvi pes« francoske politike. Dušan Dolinar 8 Cta« CorenJMkm, KRANJ, 28. NOVEMBRA 1958 Kaj so zabeležili obrni zbori Svobod in prosvetnih društev? Slabo plačujemo kulturni dolg Mlačnost in n^načrtnost - izvor neuspehov V navadi je, da večina naših Svobod in prosvetnih javnosti ponekod ne bo posebno nega dela. In kar je najbolj raz- _ v rlimi, Id pik gledamo bogata. Premalo je bilo oprijem- veseljivo: izobraževanju, ki naj ljivih pobud in načrtov, ki bi bo poslej najvažnejša oblika dela obetali spraviti društvena hote- naših prosvetih društev, so za- nja na boljša pota in ki bi dali čeli posvečati večji del pozor- našim prosvetnim društvom pra- nosti. vo podobo, za katero se bori- In še ena bole5a ugotovitev: naše kulturno-prosvetne dejavnosti. Poglejmo torej, giU -- °S™^_dlt^': iz razgovora s predsednikom društev opravi letne občne zbore do Praznika republike — 29. novembra. To so nedvomno tudi dovolj pomembni dogodki, ki ne gredo nezapaženi mimo kulturnih rubrik našega tiska. Iz analize občnih zborov je namreč moč izluščiti dokaj jasno podobo kakšni so bili letos občni zbori nekaterih društev in kako so se društva lotila dela v novi sezoni. Ne moremo zanikati dejstva, tavljala predvsem napake pre- teklega dela? Le-te naj bi potem služile kot izhodišče za načrtno delo v tekoči sezoni. Programe dela pa bi potem natanko pregledali v razpravi, jih popravili in dopolnili z novimi naglici in površno. Seveda so se taki zbori izrodili v brezplodna iskanja idej, jalova govoričenja in leporečja. Taki brezprogram-ski občni zbori, ki jih uravnavajo zgolj gola naključja, so že od vsega začetka obsojeni na neuspeh. Vseeno, če jih ne bi bilo. Pogosto smo poudarjali, da delo dramske sekcije ni in ne sme biti edina oblika dela naših da so letos okrajni Svet in ob činski Sveti Svooođ in prosvetnih društev ter časopisni in revialni tisk posvetih občnim zborom naših amaterskih društev neprimerno več pozornosti kot prejšnja leta. Izkušnje prejšnjih predlogi. let namreč uče, da se mnoga In kaj so razprave zabeležile prosvetna društva na občne to pot? V nekaj primerih so se zbore le slabo pripravijo, zato izrodile v pravcato, da ne re-ti zbori tudi ne obrode tistih čem — gostilniško prerekanje, sadov, ki bi vodili k skupnim kjer so očitki na rovaš neuspe-smotrom in ciljem: k prosvet- hov pretekle sezone kar deže-ljevanju človeka. Nihče tudi ne vali. Sekcija je planila proti more zanikati resnice, da je le- sekciji, posameznik proti posa- prosvetnih društev. . Nekatera tos tisk pravočasno opozarjal mezniku. Iz prerekanj sem raz- društva tega kar nočejo razu-na priprave občnih zborov. .Še bral, da ne gre zgolj za slučajni več: obširni, kritično napisani spopad m^d dvema »blokoma<'., članki so učili, svetovali, grajali temveč segajo korenine globlje napake iz prejšnjih let in si na v preteklost, najrazličnejše načine prizadevali, Zelo zgovoren utegne biti nada ne bi izzveneli v prazno. In slednji primer. Sporekli sta se rezultat vseh teh prizadevanj ? dramska in folklorna sekcija. Če bi nas preveval še tolikšen Igralci so se trkali na prsi, češ optimizem, bi ne mogli napisati — giejte nas: za seboj imamo tri premiere in dve akademiji. Kaj pa so storile ostale sekcije? Očitek je naletel na odpor folklorne skupine, ki je penila, češ da dramska sekcija krni delo ostalih sekcij, ker si lasti oder In druge prostore v trajno la. tn.no. lih so tudi primeri, ko je pnslo Sveta SPD Kranj Dušanom Bavd- do pobude, vendar je ta ze v kom in tajnikom Francem Škr- razpravi spnco mlacnosti in ma- ljem sem povzel) da so naša pro_ lodusia članov zamrla. Podoba svetna društva preveč odrezana je bila, kakor bi ponekod ude- od svojega vodstvenega organa lezenci občnega zbora dojeli, da okrajnega SSPD. Le redka dru- je bilo gradivo za zbor (razen štva so> W obveščajo Svet Svo- porocil!) zbrano in sestavljeno v bod 0 svojem delu in težavah; drugega kot to, da so nas tudi to pot občni zbori nekaterih prosvetnih društev razočarali. Kje tiči vzrok za tako ugotovitev? Mobenega dvomi ni: nekateri ljudje, ki vodijo »w$a Svobode in prosvetna društva, niso posvetili čankom in ostalim Izid spopada je bil na moč kla- dobronamernim nasvetom, prave vem. Fo'klorna sekcija je iz- pozornosti. Mlačnost, ki je ni gubila predsednika, igralci pa moč opravičiti s kakršnimikoli režiserja. izgovori, je opravila svoje. Na nek^m občnem zboru so meti. Se bolj boleč postane primer, ko začno zaradi težav v eni' sekciji, zanemarjati tudi ostale oblike dela, ki bi morda imele boljše delovne pogoje. Tudi take primere so zabeležili nekateri občni zbori. Še vedno zakrivamo oči pred ugotovitvijo, da sodi v delo naših Svobod in prosvetnih društev vse, kar ljudi vzgaja, prosvetljuje in zabava. Pri iskanju teh dobrin bi morali biti malce bolj prožni in manj utesnjeni v okvirje starih tradicij prosvetnih društev. Staro in novo imata pogosto le malo skupnega. Težko bi naštel na tako skopo odmerjenem prostoru vse dobre, zlasti pa slabe strani le-tošniih občnih zborov. Slika tudi ni popolna; popolnejša bi bila, tudi zapisnikov z občnih zborov ne pošiljajo. Docela razumljivo je, da si SSPD zategadelj ne more ustvariti prave podobe o dejavnosti svojih društev. Še zaključna misel o občnih zborih. — Društva, ki niso posebno dobro opravila te svoje obveznosti, naj ne mečejo puške v koruzo. Kljub temu, da ta ali oni občni zbor zaradi nenačrt-nosti ni dosegel svojega namena, še vedno ne moremo reči, da je letošnja sezona izgubljena. Še je čas, da vrzeli zapolnimo z novimi predlogi in pobudami. Konec koncem smo šele prestopih p'-ag letošnje sezone. S. Š. H-8 Prognoze, da bo črno-beli film H-8 (Jadran film) režiserja Nikole Tanhoferja, favorit letošnjega filmskega festivala v Pulju, niso bile preuranjene niti zmotne. Idejo za pretresljivo zgodbo je nudila huda prometna nesreča, ki se je pripetila pred nekaj leti na cesti med Zagrebom in Beogradom. Nesrečo, da sta trčila avtobus in tovornjak, je zakrivil šofer neznanega avtomobila, ki je po nesreči brez sledu izginil. Vse kar so vedeli o tem avtomobilu, je bila začetna številka H-8. Film je zelo zanimiv tudi po dramaturški in tehnični plati. Poslužuje se retrospektivne metode: najprej posreduje dogodke, ki so nanizani v zapisniku, pozneje pa se scene ponavljajo in pripovedujejo o ljudeh — potnikih avtobusa in njihovih drobnih usodah. Ljudi je toliko, kolikor je sedežev v avtobusu in kamionu. Film združuje uspelo režijo in odlično igro. V glavnih vlogah nastopajo Boris Buzančić, Đurđa Ivezič, Stane Sever, Anton Vrdoljak, Marija Kohn in Mira Nikolič, medtem ko sta scenarij napisala Zvonimir Berković in Tomislav Butorac. Filma ne kaže zamuditi. PRIMER DR. LAURENTA je francosko črno-beli film, ki se loteva zelo kočljive in do sedaj neobdelane snovi: porajanja novega življenja. Bojazen, da bo film prav zaradi problematične tematike, ki jo obravnava, naletel pri filmskem občinstvu, zavoljo najrazličnejših predsodkov, na odpor in grajo, je menda odveč. Preveč je v filmu humanosti, resnobne poglobljenosti, resnice in lepote, da bi mu očital neokusnost ali celo opolzkost. Brez pomislekov lahko ovrednotimo film kot pomembno delo, ki opravlja med ljudmi, ne glede na spol, zlasti še med mladino, ne-sluteno vzgojno poslanstvo. Prav zategadelj menim, da bi storili napako, če bi mladini ogled filma odsvetovali. Dom, šola in literatura nudijo mladini vse premalo pouka in napotkov za življenje; prepičle so resnice, ki jih mladina izve o spolni vzgoji, o ljubezni in seksualnosti. Mladina je prepuščena sama sebi; probleme rešuje dostikrat po naključju, v vse prej kot primernih razgovorih. In prav prva spoznanja so za njen razvoj in poznejšo rast na moč pomembna. — Nič tekega ni v filmu, česar mladina ne bi smela videti. aa Beseda, dve o Kranjskooorski knjižnici M knjig in vedno vei bralcev Obiskal sem nekaj občnih zbo- da'je ugotovili, da so uprizorili če bi bile v pričujočem zapisku rov. Morda je prav naključje isto delo kot sosednja, 2 km hotelo, da sem prisostvoval prav oddaljena igralska družina. Ali najslabšim. Sicer pa tudi Svet ni to nesmiselno razmetavanje Svobod in prosvetnih društev napoTov, časa in denarja. Mar OLO Kranj ni posebno navdušen ne bi bi'o smotrneje, da bi delo nad dosedanjimi zapažanji. Pov- pripravila le ena igralska sku-sod, z malimi izjemami: m'ač- pina, saj bi si uprizoritev lahko nost in nenačrtnost — oboje ogledali prebivali domačega in povezano v neločljivo celoto. Prva ugotovitev: poročila o delu v pretekli sezoni so bila sestavljena zelo vestno. Nekatera so bila kar razkošno opremljena s statističnimi podatki in posameznimi dogodki, ki jih je zabeležila društvena kronika. Celo grajali so svoje delo; to pa je bilo malone vse, kar bi bilo vredno omeniti. Kaj ni sestavljanje takšnega poročila nesmotrno zapravljanje časa? Čemu na dolgo in široko »pogrevati« dogodke, ki so de-bro znani vsem udeležencem smotrneje sestavljati kratka po-občnega zbora? Kaj ne bi bilo sosednjega okoliša. Z redkimi izjemami so občni zbarne ugotovitve vseh občnih zborov prosvetnih društev, ki sodijo v območje okrajnega Sveta Svobod in prosvetnih društev. Seveda pa ne smemo biti tako črnogledi, da bi spričo vseh do sedaj naštetih slabih plati, prezrli nekatera prosvetna društva, ki so se na občne zbore dobro pripravila. Njihovi smotrno pri- zbori puščali vtis, da letošnja pravljeni programi obetajo zelo sezona kulturno-prosvetne de- plodno sezono kulturno prosvet- Tak resničen in stalen napredek, kakor ga v zadnjih osmih letih zaznamuje Ljudska knjižnica v Kranjski gori, zasledimo le redko v kaki kulturni ustanovi. Po težkih letih v povojnem času, ko je prehajala iz rok v roke, jo je 1. 1950 prevzel tov. Alojz Plantau; pod njegovim vodstvom je preživela nekaj kritičnih let — vsak si jo je tedaj lastil, nihče pa ji izdatno pomagal — dokler ni bilo končno njegovo neutrudno prizadevanje kronano z uspehom: pred tremi leti so začele z ObLO Jesenice redno prihajati dotacije in s tem je bilo knjižnici zagotovljeno Pr* d nrvo pr^miero DPD „Svoboda" Kranj A. N. Oslrovski: GOZD Že aprila letos, koje dramska »Gozd«. To odrsko delo je sa- sekcija Svobode Kranj sestavlja - tirična komedija in ima vse la okvirni repertoarni načrt za kvalitete umetniške palete. Dra- sezono 1958/59, je predvidela matik se v njej poslužuje ro- tudi satirično komedijo ruskega matničnih igralcev in tekstov ročila, ki bi mimo uspehov ugo- dramatika A. N. Ostrovskega svetovnih klasikov (Schillerja), s katerimi pokaže umazano pleme-menitaško družbe, ki vidi le svoje interese in strasti, ne pozna pa človeške etike. Vsebino »Gozda« bi lahko prikazali le z nekaj besedami tragika Nesreče: »Tu je vse v redu, kakor pač v gozdu mora biti. Starke se može z gimnazisti, dekleta pa se vtapljajo, ker jim ni obstanka pri svojcih. Pravi .gozd', bratec!« redno poslovanje. Danes ima knjižnica 4013 knjig, med katere pa knjižničar vedno znova uvršča ne le vse slovenske novitete, temveč tudi mnoge jugoslovanske-srbske in hrvatske. Med bralci je namreč vedno več gostov, ki prihajajo na oddih v Kranjsko goro. Samo v letošnji sezoni je tovariš Plantau izdal 62 turistom nove izkaznice. Sam razmišlja o tem, da bi v prihodnje med sezono odpirali knjižnico tudi prek dneva. Na ta način bi knjižnica zlasti ob slabem vremenu nudila gostom stalno, bogato in ceneno razvedrilo. Zato knjižničar meni, da bi moralo tudi Turistično društvo pokazati trohico več razumevanja za probleme knjižnice. Največji med njimi je pretesni prostor. Za zgled, kako se tako vprašanje hitro in uspešno lahko reši, bi Kranjsko-gorčanom lahko služila Mojstrana, kjer so se za to zavzeli tudi odborniki ObLO. O uspehih, ki jih je dosegla knjižnica, naj govori nekaj številk: V desetih mesecih letošnjega leta je obiskalo knjižnico kar 2988 oseb; 1394 obiskovalcev je bilo iz vrst mladine in pionirjev. Število delavcev, ki si redno izposojajo knjige (426), se že približuje številu uslužbencev (529), razveseljiv pa je tudi obisk kmečkih ljudi (81). Pri odraslih je mnogo več bralk (1120) kot bralcev (468), tem pogledu zelo mladina pa je izenačena. Ljudje si izposojajo predvsem leposlovne knjige (3057) in seveda mladinske (1206), medtem ko je za poljudnoznanstvene izdaje le malo zanimanja (36). Število vseh izposojenih knjig (4033) kaže, da je branje v Kranjski gori zavzelo precejšen obseg in da je prav zaradi tega knjižnico treba še vnaprej negovati in ji zagotoviti — kot doslej — nemoteno rast. To pa še ni vse. Skupaj z izobraževalno sekcijo Svobode pripravlja knjižnica serijo predavanj, v katerih namerava svoje bralce seznaniti z nastankom in razvojem najpomembnejših literarnih zvrsti, hkrati pa z njihovimi najvidnejšimi predstavniki ter standardnimi deli svetovne in domače književnosti. Drugi načrt — pionirski krožek — je stvar prihodnosti, kajti v tesnem prostoru, kjer je sedaj knjižnica, ne bo niti za redni knjižni prirastek (ta znaša povprečno eno knjigo na dan) v prihodnjem letu več prostora. Kadar se zvrsti v enem samem večeru 60 bralcev, nastane gneča, ki JI zlepa ni para. In v takem vzdušju seveda številne revije, na katere je knjižnica naročena in ki so bralcem vedno na razpolago, n« pridejo do izraza. Da v takih pogojih delo i krožki ni mogoče, J* seveda jasno. Res škoda pa bi bilo, če bi bil prostor edina zapreka raznovrstni koristni dejavnosti knjižnice v Kranjski gori. J. S. Vsi liki od prvega do zadnjega so izredno bogati, življenjsko plastični, tako da predstavljajo pravo poslastico za profesionalne gledališke igralce in veliko šolo za amaterje. Prav zaradi tega je imela dramska sekcija kranjske Svobode dokajšnje težave, ker je njena igralska skupina še mlada. Kljub temu pa____—- lahko upamo, da bodo z upn- ~ " zoritvijo gledalci zadovoljni zla- Q prOGramil Škofjeloške SvODOCl sti se, ker bo med kranjskimi * ~ _ _■ amaterji kot gost odigrala glav- D LJUBO RAVNIKAR: ZIMA (AKVAREL) Tokratna razstava akvarelov akademskega slikarja Ljuba Ravnikarja v Prešernovi hiši v Kranju Je v primerjavi z drugimi dobro obiskanimi razstavami zabeležila nadpovprečen obisk. Vzroka za to ugotovitev sta predvsem dva: umetnik j*' Kranjčan, zategadelj posveta liik likovno občinstvo njegovemu umetniškemu snovanju in delom, kt prihajajo izpod njegovega čopiča, posebno pozornost. Naslednja, morda še pomembnejša ugotovitev: Ravnikar je ume'nik — krajinar, čigar realisti) no umetniško snovanje, motivika, barvna dinamika in slog se nočno prilegajo okusu likovnega občinslva. Njegova letos razstavljena dela so novejšega datuma in kažejo poleg dognanosti predvsem na izredno plodovitost. no žensko vlogo Gurmižske Mikaela Šaričova. Um 'tnica, ki že nad 45 let ustvarja niz odrskih likov iz domače in svetovne literature na deskah ljubljanske Drame in je tudi izredni profesor na Akademiji za igralsko umetnost, se je kranjskim amaterjem na njihovo vabilo z ve-se'jem odzvala. Razen nje bo vlogo lakaja Karpa prikazal dolgoletni amaterski in profesionalni igralec, novi ravnatelj Prešernovega gleda'išča Marjan I.ombar. V ostalih vlogah bodo nastopali: Marija Fajonova, Tatjana Potiskova, Vlada Gašper-ščeva (Gurmižska — v alternaciji), Karlo Vrlan, Tone Hotko, Zm igo Bončan, Lado Uršič, Drago Stefe, Boril LfSkovar in Marjan Princ č. Delo pripravlja režiser Prešernovega gledališča Drago Fišer, načrte za sceno pa j? zamislil Milan Batista. Prem -ri bo 6. decembra. Fid To nakazano vprašanje iz ene prejšnjih številk »Glasu Gorenjske« vsekakor terja odgovor. Na prvi seji novega upravnega odbora Svobode je bil postavljen naslednji program za letošnjo sezono. Gledališka sekcija se že pripravlja na prvo premiero. Pisatelj Lojze Zupane režira svojo ljudsko igro Belokranjski kresovi. Za tem bo Pokika Stigličeva pripravila zanimivo delo iz povojnega življenja nemške mladine — Jezusovi apostoli. Letošnji nastop gimnazijcev bo Gogoljev Revizor v režiji prof. Slugove. Vmes bodo vrinili II. tekmovanje pod naslovom »Neznani talenti nastopajo«. V pomladnih dneh pa bosta vabili gledalce Goldonijeva Krčmarica Mirandolina in novejša komedija, ki jo bo zrežiral Vinko Primožič. Letos posveča Svoboda posebno pozornost izobraževalni sekciji. Po sedanjem programu bodo vsako drugo sredo zanimiva poučna i" poljudnoznanstvena preda van j*' Pripravljajo pa tudi Šolo za starš* in jezikovne tečaje. Oba pevska zbora in godba n* pihala bOdO tudi letos skrbeli proslave ter priredili tudi sam"' stojne koncerte. Seveda bo tu<" glasbena šola prispevala svoje. Lutkovna sekcija ima v progr«' mu tri premier)'. Težave pa iifiuj0 z režiserskim kadrom. Kot kaže program, bo letošnj* sezona kar pestra in bogat*! Skoda pa je, da je delo kljub h^* tenju obtičalo v starih oblikah |n Svoboda v dosedanjih, zelo slabi'1 urejenih prostorih ne more Pre* vzeti novih oblik dela. Se veJc & SITARSKA IN ŽIMARSKA ZADRUGA STRAŽItČ: PRI KRAKJU Ob veliki obletnici borben pozdrav delovnim ljudem 01 j ar i e a tovarna rastlinskih olj in oljnih izdelkov BRIT0F- KRANJ Cd CD >rxl Ob prazniku republike plamteč pozdrav BRITOF PRI KRANJU 53 ŽIVEL 29. NOVEMBER, DAN ROJSTVA NOVE JUGOSLAVIJE Čevljarna STORŽIČ" Visoko pri Šenčurju GRADBENO PODJETJE GORENJC« RADOVLJICA pošilja vsem delovnim ljudem ob 15-letnici nove Jugoslavije plam teč« pozdrave!