Naročnina mesečno 25 Din, za inozemstvo 40 Din — nedeljska izdaja celoletno % Din, za iuozeinstvo 120 Din
Uredništvo je v Kopitarjevi ul.6/11!

WENEC
Cek. račun: Ljubljana št. 10.640 m 10.349 za luserate; Sarajevo štv. 7563 Zagreb štv. 39.011, Praga-Dunaj 24.797
Uprava: Kopitarjeva 6. telefon iV4t
Telefoni nredntštva: dnevna «tožba 3090 — nočna 299*. 2994 ia МИ
Izhaja vsak dnn zjutraj, razen ponedeljka in dneva po prazniku
r bo storit c en t rum?
Za katoličane vsega sveta postaja od dneva 1 na vrsti kulturna in verska >Gleichschaltung«. đo dneva bolj zanimivo razmerje, ki se razvija Ustanovila se je v okviru narodne socialistične med nemškim centrumom in Hitlerjem, oziroma stranke verska sekta, imenovana: Nemški kristjani
med katoliško Cerkvijo in vladajočo narodno socialistično stranko. Vse tako kaže, da nam bo Nemčija že v doglednein času nudila šolski zgled nemogočega mirnega skupnega sožitja katoliškega 1 in pa poganskega rasističnega svetovnega nazora — vsaj dokler se katoličani sploh še zavedajo svoje , politične moči in idejnega poslanstva, ki ga imajo , y svetu. Poglejmo po vrsti nekaj najbolj značilnih ; dogodkov zadnjega časa.
Mnogim se zdi danes še prenagljeno, soditi o j tem, kaj bi bilo politično modrejše za centrumaše: iti v strogo opozicijo, kakor so to storili socialisti | ali pa skušati na kak način sodelovati pri »nacio- j nalni obnovi Nemčije«. Vsekakor je bil položaj zu eentruin po veliki Hitlerjevi volivui zmagi zelo te- ! žak. Ali naj pripuste, da Hitlerjeve zmage pijane j horde traktirajo njihove ljudi in imetje kakor brez- ! pravno rajo. ali pa naj verujejo svečanim izjavam državnega kanclerja Hitlerja, da bo nova vlada | spoštovala versko svobodo in pravice Cerkve kakor
(Deutsche Christen), v katero se rekrutirajo odpadniki raznih konfesij, koritarji in stremuhi. Med njimi je ludi nekaj odpadlih duhovnikov, ki so imeli kdaj opraviti s svojimi predstojniki in z verskimi cenzurami. Vlada novo »nemško vero* seveda bogato podpira z denarnimi podporami. Saj ima nova vera za cilj »osvoboditi nemško uacijo sužno-sti raznih konfesij in jo združiti v eno nemško mislečo cerkev«. V novi »cerkvi dosedaj prevladujejo protestanti. Ena točka programa napoveduje boj marksizmu in ullraniontanizinu ..
Istočasno pa podkancler Papen pridno snuje novo zvezo nemških katoličanov ikriž in orel« (»Kreuz und Adler«), ki naj postane temelj katoliške državne stranke v Hitlerjevem carstvu. Namen nove zveze je: poglobiti v nemškem narodu krščansko-konservativnega duha, krepiti narodno zavesi nemških katoličanov in duševno pomagati pri zgradbi novega rajba. Papen, ki dosedaj ni imel za seboj organiziranega ljudstva, bi rad z novo
tudi vse sklenjene konkordate s Sv. stolico. V ti- stranko dobil politično zaledje. Dosedaj je pristo-
steni trenutku je Hitler eentruin rabil za dvetre-Ijinsko veČino v parlamentu, ki je bila po ustavi potrebna za sprejetje »pooblastilnega zakona«, ki daje državnemu kanclerju polnomočje za štiri leta. Računati je torej bilo tudi na nekakšen čut hvaležnosti od strani Hitlerja brez ozira na to, da bi bogate pozitivne sile, ki jih hrani katoliški element, mogle pri reorganizaciji države v odlični meri konstruktivno delovati. Po dolgotrajnih posvetovanjih se je torej centrum odločil, glasovati za »poobla-»tilni zakon«.
Z ozirom na Hitlerjeve izjave, ki garantirajo katoliški Cerkvi vso svobodo in vse pridobljene pravice, je tudi nemški episkopat na konferenci v Fuldi svoje prejšnje stališče v toliko omilil, da je v svojih resolucijah sledeče izjavil: Ne da hi bila preklicana že preje izrečena obsodba gotovih verskih nravnih zmot nacionalno socialističnega pro-ïrama, misli episkopat, da sme upati, da označene splošne prepovedi in svarila v bodoče ne bodo več ootrebna. V veljavi pa ostane poziv, naj vsi katoličani požrtvovalno delajo za mir in socialno dobrobit naroda, za varstvo krščanske religije in nravnosti. za svobodo in pravice katoliške Cerkve, var-sivo konfesionelnega šolstva in katoliških mladinskih organizacij. Prav tako ostane v veljavi opomin, da se v cerkvah in pri cerkvenih funkcijah
pilo nekaj tako zvanih katoliških industrijcev in posamezniki iz skrajnega desnega krila centruma. Posebnih lavorik si pa Papen najbrže ne bo nabral na novih potih, ker pravijo, da bi mu kot katoličanu bolj pristojalo snovati stranko »križ in palma«, kol pa križ in cesarski orel.
Vsa ta dejstva bodo nemški katoliški krogi morali po svoje uvaževati. Vrhu tega hujskajoče pisanje proti katoliški Cerkvi in zlasti episkopatu v Hitlerjevem časopisju kar noče ponehati; nasprotno, celo narašča. Monakovski kardinal Faul-haber in metropolit vzhodnih nemških provinc kardinal Bertram sta bila prav zadnje dni predmet najbolj proslaških napadov ofirioznega Hitlerjevega tiska, s katerimi se more primerjati le še plakate, ki jih trosijo napadalni oddelki: »Živel Hitler, doli s Kristusom-Judom.«
Res je mogoče našteti mnogo tehtnih razlogov v prilog dosedanjega zadržanja centruma in epi-skopata. Toda prav tako jih bo v Nemčiji in v zunanjem svetu veliko, ki niso pozabili junaškega zgleda centrumovih politikov in škofov, s katerimi je imel pred 50 leti opraviti železni Bismarck. Ledochowski. Melchers, Ketteler in toliko drugih, ki so žrtvovali vse, šli raje s škofovskih sedežev v ječe, kakor pa na kolena pred krivičnim nasilnežem. Po 14 letih divjega preganjanja pa je vendar
prepreči vse, kar bi imelo značaj politične ali i šel Bismarck v Canosso, čeprav se je zaklel, da
strankarske demonstracije in to zaradi svetosti kraja in vzvišenosti bogoslužnih funkcij. Enako še vedno velja za katoličane opomin, naj marljivo širijo katoliške prosvetne in strokovne organizacije, katerih delo je bilo vedno v veliko korist Cerkvi, narodu in državi.
Izjava episkopata, čeprav je skrajno koncili-jantna in dobrohotna, narodnih socialistov ni zadovoljila. Pričakovali so več, pričakovali so kapitulacije. »Schless. Volkszeitung« je takoj ugotovila: »Izjava ne pomenja priznanja narodnega socializma, ampak kvečjemu, da se ga tolerira in še to le zaradi miru pod čisto izrecnimi pogoji. Mir 7. narodnimi socialisti je bil v toliko sklenjen, da je Cerkev umaknila prepovedi in svarila, ki so se nanašala na pripadnost k stranki in udeležbo pri cerkvenih slovesnostih in corpore; ostane pa še vedno v veljavi obsodba gotovih »zmot versko-nravnega značaja«, zaradi katerih je sploh že z vsega početka Cerkev intervenirala. Pač pa škofje opozarjajo katoličane, naj se v vsakem slučaju drže lastnih katoliških organizacij.«
Vse to hitlerjevcem niti malo ne gre v račun. Kajti po zgledu svojega italijanskega vzornika so tudi oni izraziti etatisti, ki z vso odločnostjo streme za monopolizacijo vzgoje, šolstva in prosvete. To so !e v teh nekaj tednih bogato dokazoli, ker neprestano z veliko vnemo razpuščajo razne telovadne, prosvetne in strokovne organizacije in jih zedinju-jejo na svoji narodno socialistični strankarski podlagi. Spočetka so katoliškim organizacijam prizanašali, v zadnjem času pa so pričeli segati tudi po njih. Centrum in Cerkev sta se odločila za toleranco Hitlerjevega režima, ker sta želela pozitivno sodelovati pri narodni obnovi, pri tem pa najmanj ohraniti gospodarske in kulturne dobrine, ki sta si Jih v skoraj stoletnem trdem boju pridobila. Toda vedno več je znakov, iz katerih se da sklepati, da |e bil odločilen boj le za nekaj mesecev — odložen.
Treba je imeti pred očmi, da je prvo vrhovno jačelo Hitlerjeve stranke Gleichschaltung — zena-čenje. Političnega smo pravkar doživeli. Na mesto dosedanje federativno urejene države se je spre-
ne bo klonil. Pastirji ljudstva so zmagali nad njim. Kancler Hitler pa je našel vse drugačno razumevanje v katoliških krogih ... čeprav se vedno bolj zdi, da ni značaj, ki bi velikodušno gesto znal z enako velikodušnostjo povrniti in kvitirati. Kar sta storila centrum in episkopat, je očividno smatral za znak slabosti in bojazljivosti. Narodni socializem se že pripravlja, da se brž, ko se bo zdivjal nad judi, vrže proti Cerkvi. Nikoli ne smemo pozabiti, da je Hitler vzrastel iz dunajskega ozračja, ki je stal pod predvojnimi gesli gibanja proč od Rima in da so okrog njega vsi svetovalci znani nasprotniki katolicizma, v prvi vrsti seveda Hugenberg. Le da bo po vsem tem, kar se je zgodilo, boj centrumu kakor episkopatu znatno otež-kočen. Mladina, ki ni več v vesti vezana, se bo težko ločila od Hitlerjevih praporov. In katoliške akcije v rjavih srajcah, kakor v črnih, zaenkrat še ne poznamo.
Morila bi le bilo boljše, da so se nemški katoličani, ko so enkrat razmere že tako dozorele in jim je preostala volitev le še med mirom in križem — odločili rajši za križ. Obdržali bi borbenost svojih milijonskih armad, pred vsem pa tisto ne-zlomlj ivo moralno silo in duhovni pogum, ki veje iz psalniistove molitve: »V božje roke sem položil svojo usodo, kaj zlega mi morejo storiti ljudje? Boljše je zaupati v Boga, kakor pa zidati na mogočneže zemlje.«
Neka podobna misel najbrže vstaja tudi v centrumovih vrstah. V tem oziru je nad vse značilen uvodnik »Kolnische Volkszeitung« (21. aprila), ki pravi, da je nujno potreba, da se nemudoma skliče zbor zaupnikov, na katerem naj si stranka pošteno in odkrito izpraša vest in če bo treba tudi zmoti mea culpa. Izprašali si bomo vest o tem, kaj je treba storiti v bodoče. Noben napačen ozir nas ne sine zadržati, da v danem slučaju ne bi storili tega, kar se nam bo zdelo potrebno, da ohranimo tradicijo katoliškega političnega delovanja, ki je v zgodovini bila koristna za Cerkev, narod in državo.«
Na drugi strani je pa ravno na Westfalskem močna katoliška struja, ki želi v vsakem slučaju
nenila Nemčija v strogo centralistično urejeni rajh.	1 sodelovati in se poteguje tudi za aktivno udeležilo
Najlažje je bilo s časopisjem in tiskom. Kar se ni	v Hitlerjevi vladi. Zato bodo sklepi centruma za
dalo zenačiti, je Goehbels enostavno izločil in uki-	notranje politično življenje v Nemčiji zelo daleko-
ail. Tako je postal tisk v državi »enoten«. Sedaj je	sežnega pomena. drin.
palm ira
je milo
elegantnih dam.
Trboveljski škandal
Naš belgrajski dopisnih poroča, da se na merodajnem mesta čudijo, da je TPD odpustila delavstvo, ho je ie imela v rokah novo pogodbo
z državo !
Belgrad, 22. aprila. 1. Zaradi velikih redukcij, ki jih je za velikonočno praznike izvršila v svojih revirjih TPI) in pri katerih so bili v glavnem pri-sadeti Nami družinski očetje, 1er zaradi tozadevnega sklopa Delvske zbornice v Ljubljani, da naprosi ministrstvo za gozdove in rudnike, naj konkretno sporoči, kje in pod kakimi pogoji bi se dalo xapotdili brezposelne rudarje iz trboveljskih revirjev, je danes Vaš dopisnik posetil
merodajne činitelje in od ujih dobil v tej zadevi sledeče poročilo: Merodajni krogi
se zelo čudijo, da je TPI) izvršila zopei (лке redukcije ravno v trenutku, ko je ie imela v roki novo sklenjeno pogodbo s prometnim ministrstvom. na podlagi katere je dobila večje dobave premoga ta potrebe državne železnice. Kakor znano, je do sedaj železniška uprava za svoje potrebe jemala skoraj polovic» (45%) premoga iz državnih
rudnikov, drugo polovico рн ii privatnih rudnikov. Ta kvota je bila sedaj po zudnjji pogodbi inižana za državne rudnike od 45% na 36%. Za državne rudnike, ki so se morali že do sedaj boriti t raznimi težkočami — tudi tukaj se je morala zaradi znižanja produkcije izvršiti redukcija odvisnega osebja — pomeni to znižanje precejšen udare*. Zato bi bilo sedaj tem težje najti možnost ta za poslitev onih rudarjev, ki so bili sedaj reduciram v revirjih TPD, v državnih rudnikih, to tem bolj. ker se ministrstvo za gozdove in rudnike sam« trudi, da ohrani kruh rudarjem v državnih rudnikih, v katerih se je prav (ako morala znižati produkcija. ker imajo precejšnje zaloge premoga. Ii vseh teh razlogov I hi zelo težko ugoditi tozadevni spomenici Delavske zbornice v Ljubljani, ki dn danes še ni prišla v ministrstvo za goidove In rudnike.
Hitlerjeva svoboda v prenovljeni Nemčiji
10.000 Prusov v ječi
Adolf Hitler
Naval na avtonomiste
Praga, 22. aprila. U. Prihod nemških narodnih socialistov na vlado je imel v pogledu osebne svobode tako hude posledice, kakršnih ne beleži zgodovina niti ene druge zahodne kulturne države. Dalo se je namreč številčno dognati, da je šc danes samo na ozemlju pruskih dežel nad 10.000 osel» v »politični ječi«. Današnja »Biirsen Zeitung« (udi prinaša to številko in pristavlja, da se kljub raznim prizadevanjem, da hi te ljudi spustili na svobodo, pruska vlada ui dala omehčali, med (eni ko je bito p« drugih deželah odrejeno, da se zaprti ljudje spuste na svobodo, kar se je deloma tudi že ugodilo. Ti politični jetniki spadajo med najrazličnejše stanove in k raznim političnim strankam. Zaprtih je zelo veliko dijakov in profesorjev, odvetnikov, trgovcev, mnogo časnikarjev. Jetniki pripadajo po večini marksističnim strankam, so tajniki socialističnih ali komunističnih strokovnih in gospodarskih organizacij, tod tudi centrumskih pristašev je bilo polovljenih precej, posebno v Porurju
Denarna kriza v Ameriki
iu v Porenju, kjer je navdušenje za prusko nacionalistično diktaturo najmanjše. Zdi se, da bo uvedeno proti vsem sodno postopanje, ker «toji tudi osrednja vlada na stališču, da ne kaže podaljšati takega stanja, ako ne more sodnijsko dokazati, da so se dotičniki pregrešili proti zakonom države.
Nasprotno pa še vedno trajajo aretacije novih osumljencev. Medtem ko se o aretacijah malih ljudi v podeželju nič ne piše. se dnevni tisk, čeravno je pod najstrožjo kontrolo, vendarle upa objaviti imena odličnikov, proti katerim je bilo uveden« postopanje v imenu »čiščenja« nemške države. Zaenkrat je vtis. dn Ihi osrednja vlada (akoj po po-vratku Hitlerja v Uerlin sklenila, (la se najostrejše nastopi proti onim. ki se v besedi ali drugače zo-perstavljajo »izenačenju« vseh nemških dežela, torej proti onim, ki zagovarjajo avtonomijo рона-inoinih dežel v smislu stare ustave od 1. 1919.
Novi ukrepi, nove omejitve svobode
Berlin, 22. apr. Ig. Danes se je končno vršila soju kabineta, ki je bila že večkrat odgodeno. Kakor se oficielno javlja, na tej seji ni hilo političnih razgovorov, temveč so se odgodili na prihodnjo sejo. V političnih krogih se posebno uvušuje, da se je tudi imenovanje državnih namestnikov odgodiln na prihodnjo sejo kabinetu, ker so se pojavile vesti, da ho morda zunanji minister, baron Neurath, ko bo odstopil, prišel v poštev za namestnika v Wiirtenibergu. Te vesti izvirajo odtod, da ho pod kancler Papen v bodoče v prvi vrsti vodil diploma (ično razprave in nastopal na mednarodnih konferencah kot zastopnik državnega kanclerja.
Na tej kabinetni seji so predlagati bavarskega pravosodnega ministra dr. Franku za državnega komisarja za zenučenje pravosodja. Poskrbel bo za enotno izvrševanje državnih zakonov in pripravil reformo kazenskega prava ter reformo kazenskega sodnega postopku. Dalje je kabinet sprejel zakon o preosnovi študentskih organizacij nn visokih šolali po vsej Nemčiji v smislu zakona, ki velja za Prosijo. Končno je bil sprejet ludi novi zakon o pri-puščanju patentnih odvetnikov. Zanimivo je. da t pruskem kabinetu še vedno niso zasedena ministrstva za gospodarstvo, delo in kmetijstvo, katera je do sedaj rodil Hugenberg. Boj za položaj nemških naeionalcev v vladi se nadaljuje in je videti, d« narodni socialisti hoj zavlačujejo, vendar pa vzlraj-un nuduljujejo.
MacDonald pri Roosevettu
Washington, 22. aprila, ž. MacDonald je snoči pri večerji zelo dolgo konferiral z Rooseveltom. Javnost o razgovorih ni poučena. Newyork misli, da je pri tej priliki Roosevelt predlagal Mac-Donaldu, da se Amerika kakor tudi Velika Britanija vrneta k stalni in razumni |wliliki zlatega standarda. To naj bi bila podlaga za vsa bodoča pogajanja o carinski tarifi, trgovinskih pogodbah in vojnih dolgovih. Baje je Roosevelt slavil konkretne predloge tudi v pogledu binietalne valute.
Trgovinsko ministrstvo je objavilo danes d.e-] kret o opustitvi zlate jiodlage in prepovedi izvoza j zlata, v katerem pravi, da so bili ti ukrepi iz-! vršen i radi tega, ker se je ameriška vlada bala, i da bo inozemstvo naglo umaknilo vse kratkoročne I kredite, ki znašajo v Ameriki (XXI milijonov do-I larjev. To bi bilo za ameriško vlado zelo neprijetno, кет bi s tem Amerika izgubila zlato. Ta izguba bi bila občutna tembolj, ker je v Ameriki po računih finančnega ministrstva v rokah privatnikov 900 milijonov tezavriranega zlata. Kljub tej prepovedi pa se bo iz Amerike izvozilo za 50 milijonov dolarjev zlata, ker je bilo zn ta izvoz že preje izdano dovoljenje. Tako se bo že v pričetku bodočega tedna izvozilo samo v Francijo za 5 milijonov dolarjev zlata.
Kako stoji dolar?
Dunaj. 22. aprila, ž. Dolar je danes notiral v Curihu 4.80. včeraj pa je bil zaključen zadnji tečaj s 4.65. Na Dunaju je danes notiral 7.10. Po vestoh iz Newyorka je dolar naletel pri padanju na zelo velike težkoče. Dolar je bil že včeraj precej čvrst, danes p« чс Je na vseh mednarodnih borzah znatno popravil. Tudi funt je poskočil na curiški in amsterdamski borzi. V vseh evropskih denarnih centrih so prepričani, d» bo Amerika iržko izvedbi svojo inflacijsko politiko, ki jo v
Ameriki želijo itak samo farinerji in dolžniki. Ameriške banke pa niso pripravljene, da se podajajo v prevelik riziko. Radi tega bodo novo izdani bankovci prišli v obtok samo s posredovanjem velike investicijske politike. Proti tej možnosti se borijo banke, ker se bojijo, da bi taka politika lahko prešla k načrtnemu gospodarstvu. V dobro (»učenih mednarodnih finančnih krogih računajo, da bosta MacDonald in Herriot končno le dobila prave temelje za pogajanja, to tembolj, ker se bodo vse države, ki se čutijo z ameriško akcijo prizadete, uprle politiki dumpinga, dolarja in funta. Radi tega bodo nastale čudne iz-preinem-be v cenah, Medtem, ko so preje države vodile valutarno vojno s pomočjo prostovoljnega oslab-Ijenja svojih valut, hočejo sedaj povzročili dvig valut drugih držav Holandskn, Švica in Francija hočejo prisiliti Ameriko in Veliko Britanijo, da svoji valuti stabilizirala čim bližje zlatemu standardu. to je, da jih kolikor mogoče dvigneta, medtem ko so se preje trudile, da povzročijo padec teh valut. Interesantno je vsekakor dejstvo, da v vrednost funta in dolarja mnogo bolj veruje ves evet kakor pa Amerika in Velika Britanija
Medparlamentarai hongres
Rim, 22. aprila, ž. Davi je italijanski kralj Viktor Emanuel lil. sprejel v avdijcnco delegate parlamentov vseh držav, ki so sodelovali na medpar-lamentarni trgovinski konferenci v Rimu. Predsednik odbora za organizacijo le konference senator San Martino je predstavil kralju vse delegate, • katerimi se je delj časa razgovarjal. Opoldne je bil na čast udeležencev prirejen banket. Na banketu je inozemske delegate pozdravil senator San Martino in predsednik senata Federzoni. N« te pozdrave so odgovorili delegati Polivke, Špsnije, Belgije in Kgipta.
Načri japonskega generalštaha se je uresnsčSt:
ш
iVajboi; opehar ena "e Rašica - Anglija
«'ankujšek
Paris, 22. aprila. Položaj na daljnem vzhodu sc razvija popolnoma v smislu slovitega načrta japonskega generalnega štaba, ki jc bil v ruskih listih objavljen leta 1931, katerega pa je japonska vlada zatajila, češ da jc izmišljen.
Tamo&tm umor m pamrti
malorsa
lev
'iu,
Kakor znano, je bil avgusta meseca 1531 na meji Mandžurije in Mongolije ubit major japonskega generalnega štaba Nakamura. Japonci r.o kategorično trdili, da so Nakamuro ubili vojaki Ćansuijana. kitajskega generalnega guvernerja Mandžurije. Ta incident je dal Japoncem povod, la so izvedli aneksijo Mandžurije, katero 60 pa pripravljali že od 'eta t922 dalje, ko so morali po zlomu belogvardcicev na pritisk Amerike od-ooklicati svoje čete iz Vladivostoka ter ga pre-lati boljševiški oblasti. Japonski generalni štab je ■•ačrt aneksije Mandžurije začel posebno lorsirati, <o so Sovjeti po letu 1922 razširjali svoj vpliv •reko severne Mongolije, ki se jc po njihovi ponudi odtrgala od Kitaja in spremenila v neodvisno« mongolsko sovjetsko republiko lîlan Bator«'. doli na Kitajsko tja d<t Kantona. Vplivna japonska fevdalna aristokracija sc je načrtom generalnega stavi upirala, ker se je bala mednarodnih zapletlja-tločim so nacionalistični trgovski krogi v stra-:la ne bi Rusi posavjetili vsega Kitaja, silili na aneksijo Mandžurije.
Pod vodstvom vojnega ministra Arakija, k: je najboljša glava med sodobnimi jar.onski-mi državniki, sc jc ta na-rt razširil in se je zrsriistila velika fedc.racfja mongolski), držav od Pamirja do Rumenega morja, ki bi Rusijo od Kitnja popolnoma odrezala, nakar rji ss ostvarila fcderacija med Kitsjem, Mongolijo in Japonsko, ki bi predstavljena najmogočnejšo državo na svetu in bi polagoma pometala iz Arije vse Evrepce sploh.
Ta načrt se je posrečilo popularizirati ia ga napraviti sprejemljivega tucli za mikada in njegove nujneposrednejše svetovalce v letih 1929 in 1930, ko je začel vpliv Sovjetov v Kitaju upadati in je moral ruski komisar Karahan, sedaj pomočnik komisarja za zunanje zadeve, iz Kitaja naravnost bežati.
Japonci so takrat imeli zelo intimne "stike s Čankajšekom, kojega vlada v Nankingu predstavlja osrednjo oblast v Kitaja in ki je na p-obudo Japoncev začel vojno proti komnr.i-siom v srednjem Kitaju.
Japonci so zato mislili, da se Čankajšeik njihovim načrtom v Mandžuriji ne bo upiral in so izbrali trenutek za aneksijo v času, ko je vpliv Rusije na daljnjem vzhodu začel bledeti.
Major Nakamura je bil takrat na poti iz Tokia skozi Mandžurijo k mongolskim kanom. Nameraval je prepotovati Mongolijo od D/.ehola na vzhodu do Sinčjana na zapadu in pridobiti vse poglavarje za ustanovitev neodvisne države. Čansulja-oovi vojaki so pri ubitem majorju našli vsa pisma, naslovljena na posamezne kane mongolskih plemen.
Diplomacija korigira gen. štab
Ko se je nato začelo zasedanje Mandžurije, jo japonski diplomati in politiki prepričali generalni štab,
da se njegovi načrti ne bodo posrečili, ako b; sc ne našel tih sporazum z Anglijo i.-.. Francijo in ako bi se ne posrečil obenem tudi aranžma s Sovjeti. Geslo Azija Azijcem! naj služi kot p.gitacijska parola pri Mongolih in pri Kitajcih samih, dočim naj se Angliji dajo jamstva, da se Jtponska ne bo upirala mirni pcnetraciji Tibeta in eventualno tudi Sinčjana od stra-..:. Angležev. Franciji so zagotovili, da bodo spoštovali njeno posest v Indokitaju, istotako naj se sklene pakt o nenapadanju z Nizozemsko.
\ e lo se je japonski diplomaciji posrečilo in to ;e bil tudi glavni vzrok, da Zveza narodov Ja-; onski ni delala pri izvajanju njenega azijskega programa nobenih resnih zaprek.
Rusijo so Japonci pridobili s (em, da so ji zugotovili, da ne bodo kršili njenih pravic na vzhodno-kitajski ždcznici, ki veže Sibirijo z Vlndivostokom.
generalni direktor v Hnrbinu. Japonci so to železnico od k 1932 dalje uporabljali za svoje vojaške transporte, za' katere vrhovni upravi nijo ničesar plačevali.
Vse lo sr> Sovjeli mirno nožni, dokler niso 11. tprila Japonci zasedli vrhovne uprave v
Harbinu in na njej dvignili mandžursko zastavo. Dc".>3 pa je n« sej iclexnici sploh ukinjen vsak promet iz Sibirije г.л Vladivostok.
Kaho
so Rasšijo
Daues je mojstrska taktika japonske vlade do-vtet do tega, da Sovjeti sami premišljujejo, ali r.e hi bilo bolje, da to železnico sami opustijo. Na tej . eleznici, ki je bila zgrajena 1. 1895 in na kateri je carska Rusij» imela naravnost «uverenske : a vice, je od I. 1929 dalje po mali vojski« s Čan-4u 1 ' -cm, Cansuljanovim očetom, vladala mešana ri:*ko-kit*j®ka uprava, kateri stoji na čelu ruski
Dunajska vremenska napoved: fto hladno vre-•m . ponekod -lana. izpremenljivo oblnf.no. na .•■znofiu in na iumi včasih sonce.
te dni protestiral', Japonsko, prihaja
Sovjeti ro sicer proti temu ker pa nočejo riskirati vojne ?. danes iz Moskve vest,
du Sovjeti Japonski predlagajo, naj železnico od njih odkupi za 100 ntili;t;:ov zlatih j«n (ks-znaSa okoli 3—1 milijarde it'nsrjev v pu-v •< denarju). Me glede nn to, da So joti n!!?akor nočejo risk'rsti voy z JapO"sfc>, silno potrebujejo v današnji £os-p,odsrskl krizi denarja ;n so vrh tega izgubili trieres nn vrhodno-kltaVn železnici tudi zaradi tega, ker so Japonci s svojo občudovani« vredno prideostjo že za Casa svoje okimaclje dogradili r.ovo orogo. ki bo promet iz Mandžurije izpelfala v j »pmiško oziroma korejsko pristan'šfe Sejšin,
i.sko da bo Vladivostok izgubil svoje stališče kot izvozna točka za mandžntr1 e produkte. Ker p tako gospodarski pomen Zclcznice zu Kusijo pn-del skoro popolnoma na ničlo jc res najboljša, če se ie 'a 100 milijonov zlatih jcr. iznebijo, dasi nastane vsled tega nevarnost,
dn ne bi se Jaooncl rli":i!s rli u!ri polastfil šc
Vladivostcka, kajti tudi to jc v r.ačrtu japonskega generalnega štaba.
Konec wous'-î tméob'asiî
že neka'; izmešet&rlia
Z Japoï'Cî se pogti'ala vse Sri hitaiske vlade
Kar se tiče Kitaja samega, so danes raziirjene vesti, da se tudi Cangkajšek, ki vodi vladni posle v Nankingu, pogaja z Japonci. Torej so v poga-jenjih z zmagovitim Japanom vse tri kftajelče vlade: ora v Kantonu, fnlr;>zva;a oçrednja vlnde v Nankin gu i« Čansuljan, ki (,'a ssdaj Ja;n>nci ol>la-\ Fei V'gii. Evropski diplomat, sklepajo, da sa podajani» mod Jpponci in L-m.suljannm niso posrečila. ker ie Črcisupim 'crlpj sklenil, da Dp m?s(o hranil r. vsemi sredstvi, ki jih ima ha razpolago, ta jc ' več tc'kih In'lahkih poljskih topov in v.oč pt-otilelali Vili Ionov, kat'-те mu je prodala Amerika in pa o HeVîhla armada', ki šlzje ekoràj pol milijona vojakov, od katerih pa se je več kot polovic« • o razbežnla. GleJo nogajanj s Čangkajšekom in Kantonci pa Japonci .seveda varujejo najsirô/jo tajnost.
Afi^Sita noče osširsli na strani
šele ko bo padel Peking, par dni. Jako zanimivo
l.ar ]C vpra-pa je, da so
ho razkrilo šanje. samo
londonska Time; , ki je v tem pogledu najboljše informiran angle tki list, v Članku cd 21. t. m., za-vzc-^tv za Sporazum »Red Japonsko in Kitajsko, češ, da ho le na ta r.ačmogoče ustvarili na Vzhodu mir ia red. ki ;o tudi v interesu evropskih vcle-sil in / merike. Iz te;ia politični krogi upravičeno skloi.-e.o, da Anjiltja naiàrïe pri teh p.og?:»njih igra mešclarja i a c'a s; bo britîki imperij ,-.ri novi ureditvi Azije rno! z»s):,'urat; svoje sedanje pozicijc in mogoče pridobiti tudi nove.
тошк® mm krmilu

Sreglrii
/nuni Siegfried.
na rodov.
pariški ki .se p; je razvil
t'ans seučiliški predvsem
19. aprila
pr<ifesor
eu
[1935. André psihologijo pred svojim dijaškim poslušalstvom \ visoki politični šoli nazorno sliko, kako jo Fvropu izgubila svoje prvenstvo in nadvlado v svetu.
Ko sem bil 1S9T. prvič potoval okrog s\etu — je začel Siegfrid — se mi je /delu politična, gospodarska in duševna hegemonija K\mpe nekaj naravnega in trajnega: in mi prišlo nn misel, da lii kdaj utegnila priti \ novurai st ali pa izginiti. Tembolj „eni občutil izproilK':el)o p i svetovni vojni. Ne le. da so <lrtigi deli sveta to hegemonijo zamotali, marveč je belo*plon>f samo izgubijo dobršen tlel svojega nj^jhsla in; oi)!s,-ti
Mi je tu še kaj rešiti? Stvar si/maramo predočiti \ zgodovinski /vezi in ne ijjmenio po-zabiti. dn sega evropska liege. noni.j^i samo tri do štiri stoletju nazaj in <lu pred |/rero:loni — renuis.su nce-o — Fvropa niti ni bila povsem gospodarica svojega lastnega ozemlju: llusiiu. lurčij«. Španija, Sredozemsko morje o liili ]iod azijskim vplivom, šel.- po osvojitvi kolonij ise je belo pleme povzpelo ii.uti, «Irjig1* narode in ошосоеДр evropski civilizaciji uien razvoj v svetu. Ho .se je zgodilo tem laže. Ker. so istočasno zasnulu nekatera pleinriiu. I.i so bila preje gospodovala. Nastop l'!v rope nu čelo svetu v 16. stoletju moremo primerjuii s preseljevanjem narodov. Razvoj pu.se je popolnoma razmahnil šele v 19. stoletju, ko je indu rj-ku kultura izpromenilu naše pojmovanje o življenju iu (tlnla svetu nov ritem. Gospodarstvo je vse življenje poenotilo, lil sicer so pojmi in načini zapadne in severne 1л rope povsod i zmagovito prodirali. Njeni kifpitalitdi in teii-niki so orgunizuruIi izvenevropske dežele in postali njihovi gospodarji in denarni izkoriščevalci. Blagostanje, ki je iz tega potekalo za Evropo, ji jo dovoljevalo. <la je izpopolnila, tsvojo civilizacijo in podvojila svoju kolonialna prizadevanja. '/. industi'ijo so prodrle naše vrednote, naši običaji, doli do obleko, v nujdnlj-riejše dežele. Postali srno model zn ves zemeljski planet in se niti zavedaU nismo, koliko zavrženega smo z dobrim vred prinesli dozdevno manjvrednim plemenom, tako je bilo do prehoda v 20. stoletje. Poslej se je mnogo izpremenilo.
Razmahnilo se je mogočno gibanje proti naši hegemoniji. Dežele, ki so nam morale dajati svoje surovine in živila in niso imele niii pravice, dn bi jili same. predelalo ali porabile in <-o bile dozdevno za vse čuisi; določene.v to. da kupujejo zgolj naše izdelke, te dežele se .sedaj otresujo evropske industrijske nadvlade. Že v 19. stoletju jim je dalo belo plcnie v izvenevropskih deželah zgled zu to: Združene .države, južnoameriško republike, britski do-m i n ioni so po vrsti odrasli političnim vajetim evropske celine; posebno Amerika se je popolno lui osvobodila in že dolgo hodi po svojih
pofožarj v Dr. МапЈег se ur ip
Stakarešt. 22. aprila, ž. Romunski parlament je končal delo na zakonu zn konverzijo kmotskih dolgov. Novi zakon, ki bo v najkrajšem času postal veljaven, bo določal petletni brezobrestni moratorij. Glede tega zakona je dal predsednik vlade Vajda-Voevod izjavo, da je vlada storila vse, kar je mogla, da bo petletni moratorij brezobresten. Predsednik kmetske stranke dr. Maniu se je vrnil za Velikonočne praznike v Romunijo 1er je ostal več dni v Bukarešti. Njegovi sodelavci so prepričani, da se dr. Maniu pripravlja, da prevzame zopet oblast v svoje roke, ker ni zadovoljen z delom v lade. še manj pa je zadovoljen z delom stranke. — Stranka je namreč razdeljena v številne klike in frakcije, ki hočejo vse imeli vodstvo in glavno besedo. V leni vidi dr. Maniu pričetek razpadanja stranke, kar hoče na vsak način preprečiti ob pravem času. Ko se je dr. Maniu vrnil domov, je dal časnikarjem izjavo o notranje-poliličnem položaju v državi in rekel, da se bo pričel zopet bolj aktivno udeleževati političnega življenja. Maniu je ured kratkim uroslnvil svoi 00. roislni dan.
o propadan ja evropske haiture
lastnih potili. Postula je središče kulturne .privlačnosti. ki se zmagovito kosa z evropsko konkurenco in podreja svojemu vplivu angleško govoreče domini jonc vse do južne Afrike in Avstralije.
Zlasti pa so se azijski narodi po stiku z nami prebuditi v novo življenje in se poslužujejo metod ivtše civilizacije, da bi si pridobili samostojnost. Po zmedah v 1l>. stoletju so prišle k njim v 20. stoletju liušo ideje, tako da t»:no danes priče pravemu protisunku k prerodu. Pred nami nastaja ' nacionalizem, ki ima v prvi vrsti politično o/udje. Kjer je belo plen.ie šo.ohfnnilo svoj vpliv nu oblike življenju. ni več evropska, marveč ameriška ci-v.ili/.;K-i.ju..po katere, materiolnem načrtu se lem-jiopolti narodi orgunizirnjo.
šele- danes -poznavamo gospodarski ilitev-.nacionnližeai 19. stoletja. Svobodna trgovina in
mednarodna prometna načela so označevala britansko hegemonijo v .svetli. I/ tegu je iz-viralu stalnost, ki smo jo poslej izgubili: finance. veljave, gospodarski odnosu,ji in pogodbeni nustroji so se omajali. V devetdesetih lotili J*>. stoletju si potoval /lo/.iioje kakor 1930.: potni list, ki je bil takrat skoraj pov.sodi popolnoma odveč, zahteva danes v mnogih deželah diplomatska pogajanja. Svet je obzidan s carinskimi mejami: Kinu. Indiju, ki so si <l,i ju le nekoč svo je fiskalne lurife izdelati po Angležih, imajo dane« lastile carinske zakone in denarne vrednote so kakor zapahi med posameznimi deželami.
Tako vidimo — kakor po smrti Ueksiindra Velikega — kako razpadu imperij evropske civilizacije v tri velika vplivna področju: Klara I'.v ropu z robom Azije in \frike. mlada \mo-riku î* Tihim oceanom in Vzhodna V/.iju, ki se razdeli med Japonsko in Kitajsko — in morebiti lîu.sijo.
Kttkšiin ulogo more 1л ropu v bodoče še zahtevati \ neevropskih deželah? Navado im;»-mo reči. dn smo prinesli temnopoltim plemenom duševno in nruvno dobro •— krščanstvo. \ resnici in dejanju pn smo jim prinesli materialistično silo našega bivanju. I o jo posebno oči.to v ameriškem idealu, ki stremi za soeinl-ni.ii iu gmotnim napredkom, \ziieki civilizirani narodi tudi nikakor ne mislijo o nas. da jih nruvno prekašamo; občudujejo le nu- dejavni odpor proti naravnim silam, ki je popolno nasprotje n.jihovegn lastnega fululizmn. Proinclej. ki je iznašel ogellj. je pravu podoba Fvrope. Prinesli smo .svetu mogočen ferment: naše dejanje, naš uiatcriuli/ciii. Značilno jc, kar opažajo misijonarji, kuko pravo sovraštvo proti krščanstvu ne prihaja od pripadnikov drugih ver, marveč- od nevernih, ki so se zapisali materialnemu idealu in iščejo resnico izven veroizpovedmi j. Misel, da si mora človek sum pomagati iu si priboriti boljši položaj v življenju, je bila pijača, s katero .so posebno Američani omamili svet in pognali tuja plemena v stremljenje /a u pobom. Ljudje, ki so bili tisočo let zadovoljni svojo usodo, so vzrojili.
A/ijci. ki so posneli evropski zgled /uradi tehnike, ki so se naučili mehanizmu, se navadili na Udobnost, ki nas pobijajo danes /. našim lastnim orodjem, ki na« v modernem vrvežu nad kril ju jo jo po svoji večji živčni sili — pa nimajo enega, kar jo bistvo Kv ropej ca : indi-vidualizimi, etvariteljnegu duhu iznajdbe, .spoštovanju pred osebnim elementom nu lestvici vrednost, ki je više kakor korist in uspeli. Nili kitajske niti indijske množice ne poznajo tega spoštovanju do duševnega, ki ni vera. pa je vendar sorodno mistiki in v zvezi /. grško tradicijo in krščanstvom.
Potolkel nas je meč. ki srno gn bili sami dvignili proti temnopoltim plemenom. Doba evropskega poliličnegu goapodstva nad drugimi deli sveta je minila; konce gospodarske hegemonije ni daleč. Skušati moramo, da naše postojanke v konkurenčnem boju z vstajajoči m i industrijskimi velesilami ohranimo, v kolikor pnč moremo Kajti narodi z nižjimi življen-skimi zahtevami, kakor n. pr. Indijci ali ki*ujci. delajo ceneje, iti tehnična organizacija Amerike lmdkriijuje našo.
Zavedajmo se svoje duševne osobine iu usmerimo svoja prizadevanj« (ako, da ohranimo skupno evropsko kulturno dobro. Od načina. kako bomo v prihodnjih dvajsetih ali Iri-desetih letih litelcševuli Evropo in varovali njen ugled, jo odvisen naš vpliv v svetu.
Tako je izzvenel poziv francoskega znanstveniku zu mir in sporazum med evropskimi narodi.	-cuu-
P V S
ssrediHvi scednse
Pariz, 22. apr. poročilo svojega
Da n ašnji praškega
Temps : objavi j; dopisniku: V
to-le Pragi
smatrajo, da so lahko z izidi rimskih razgovorov zadovoljni. Dobro je, da se ie Italija, v vprašanju Ausclilu-sa tako ја.'-.чо in odločno opredelila in da je o tej stvari od. tranjena vsaka dvoličnost. V Pragi,pa so zelo rezervirani glede obvez, ki stu jih v tem oziru prevzela Goring in Papen. ?>'a dlani jc. da patreliiije Nëirtetja, če se noče popolnoma izolirali v Evropi, pbir.učl Italije zlasti v vpriišanju ravnopravno.-.ti in revizije mirovnih pogodb. Kaže. da stremi Vi: solini za čim tesnejšo zvezo med Avstrijo in Mail j,-trsko iu da hi hotel ti dve dr.avi poste vili nekako pod italijanski' protektorat, S tem protektoratoin bi Kalija dobila podlago zu svojo politiko cksp.ahzi.i-- in prod.iran.ia v Srednji Evropi. Nnj ho u.-e;!a teh načrtov kakri.nakoii. v Pragi verujejo. tla ho nrislo prej ali sloj do spora med Italijo iti Nontfijo glede Srednje Evrope.
BodimpeštiartSKi poročevalec Tempsa- pa javlja, da vlada v «ladjarski pventolici »AdOVoljnosl zaradi okrepil ve neodvisnosti Avstrije. Legitind-stični j n neki druxi krogi votlijo kivahno agitacijo za zbližanje med Madjarsko in Avstrijo. .Mudjarska
vlada pa po zatrdilu tega poročevalca ne odOOinva misli o združitvi Avstrije in Madjarsko pod habsburškim žezlom, za kar se legitiinisti zalagajo. (A A)
Heimwehr in Hitlerci edmi
Dunaj, 22. aprila, tg. V Liezenu :ia Gornjem Štajerskem je bil dr.nes podpisan dogovor med avstrijskim Heimwehrom in naroduošocialističn-.i stranko. Narodna štajerska skupina Heimwehra je ohjaviia danes skupno s Hitlerjevo stranko izjave, v kateri pravi, «la ste stranki sklenili tesu« bor-licao skupnost. Popolnoma varujoč organizatorično samostojnost, se ncniško-avstrijski Heimatsehutz priznava bres pridržka in neomejeno k Hitlerju kot voditelju nemškega naroda. Obe stranki izjavljata kot svoj prvi cilj, po katerem bosta stremeli z breiiebzirn» edločnostjo. močno vlado narodne koit-centrarije, takojšen razpust narodnega sveta in takojšnji razpis novih volite*. Večerni listi poročajo soglasno, dn so knezu Siarlie.mtifigu dali rok M dui. da uredi razmere v оцеш delu ileimvv čina, ki mu jc ostai.
Bede padi
d©
Maribor, 22. aprila.
Tri dni ni bilo na spregled v Frančiškanski ulici i karu ki stanujolega in v Mariboru znanega hrilsaSa Leopolda Kašperja. Najprej se je otrokom iz hiše na Aleksandrovi cesti čudno zdelo, knkrt da ni prijaznega brusafa, ki so ga tako radi videli ter se г njim prisrčno pomenkovali. Tudi stranke so prihajale iu se jim je čudno zdelo — vedeli so pa, da brusać stanuje v zasilni leseni stavbi.
Na skrivnostno zadevo so opozorili ljudje stražnika. Ker je bila baraka tudi danes zaprta, je proti večeru stražnik Kuusi vdrl v barako. Z veliko težavo je odprl vrata, ki so bila v notranjosti pritrjena s kljukico. Vin okna na baraki so bila zapahnjena ter .i" vladala znotraj trda teina. Ko pa jc planil kozi široko u.Up;tino vrat v notranjost val svetlobe, se jc nudil stražniku strašen prizor. Na trdi, ogni/eni zol'i se je nahajalo, pol sede, ;iol leže truplo hni .ica l.eopolda Kasperjn, čisto otrn-njeno i néirlvasko bledo. Očividuo ie smrt nastopila že pred dnevi. Xra/uik je takoj obvestil ko misarijflt in kmalu jc pris!n na Hn- mesta komisija. v kateri o 1'iii policij-ki zdravnik dr. Zorjan, vodja kriminalne policije, nadzornik Cajnko in po ilnadzo m i k Orel. Komisija je izi .Sila imlanfiio preiskavo in ugotovilo, da ne gre za zločin.
Pregled bo,-nega stanovanja .ie odkril nepopisno siromaštvo, v katerem je živel pokojni t,ru-sač. Vse imetje ie ob-to.ialo iz ne'.aj veg,istih liosOv pohištva in ktipa.rani. Sa rozmida.oči mizi ie ležalo nekaj z olenrno roko v nemščini popisanih papirjev. S težavo «e je dala razbrati zadnja izpoved nesrečnega hrusača, ki je naravnost umiral od bede in lakote, meden le sani napravil konce hcducnui življenju. Zdravnik ni iiiokcI nn truplu neotoviti
vzroka smrti, ed onemoglos Verjetno pa pismo, ki ga
bila naravna, in um tudi od zastrupljeuja. o čemer svedoči tudi zapustil. Policija je od-
Lahko da je di. lahko pa
poslednjo, jc nesrečnik
redila prevoz trupla v mrtvašnico, leseno barako z nično revno opremo pa so zapečatili. Oh času. ko se je mmlila komisija v baraki, se je zbralo zunaj v Frančiška «»ki itli-i ogromno ljudstva. Nenavadna smrt in strahotne nkolt>čiite. ki so in povzročile, so napravile nu prisotne pretresljiv vtis.
Osefonc vesti
llelgrnd. 22. aprila. 1. Za konzultorja bclgrajske nad^kofijc je imenovan dr. Matija Potljič, župnik v cerkvi Kristusa Kralja v Belgradu. Čestitamo!
Belgrad, 22. aprila I. Pri kraljevem konzulatu v <.,rndru je napredoval zu konzula 3. pol. skup. dosedanji tajnik 6. pol. skup. v zunanjem ministrstvu ilr. Vekosluv Vršič. — Napredovala .sla V finančnem ministrstvu zn tujniku 4. pol. skup. II. stop. I ranko Omerzu, Stanko BrinSek, dosedanja višju tujniku 5. pol. skup. — 1'ri zetski finančni direkciji v Podgorici je napredoval za finančnega svetnika 4-, pol. skup II. stopnje Vinko Hočevar, višji finančni tajnik pol. skup - Pri dravskem finančnem ravnateljstvu v I jubljani so napredovali v 4. pol. skup. II. stopnje finuličili svetniki Alfonz Gspan, Milan Paiernoslcr in Miroslav Pirkmajer.
Sparfc Jugos aviia 2:t (t: 0)
Belgrad.
gosluviju 2: BSK. lekllle dalcev.
22. aprila L Spartn (Praga) — ]tt-I (I : 0). J Iliri bo tekma Spnrta— m; i<- danes udeležilo 4000 irle-
Škof dr. Rozman v l j ubij. bolnišnici
pesi;;
Kakor je splošno znana lastnost našega pre-vzvišenega vkulike dr. Gregorija Rozmana njegova vel i lui ljubezen do delavcev in revežcv, tako so mu še posebno pri srcu največji reveži-boln iki. Te njegove ljubezni in dobrohotnosti so bili deležni na velikonočni ponedeljek tudi bolniki ljubljanske splošne bolnišnice, katero je prevzvišeni obiskal. Gospod vladika je daroval najprej sveto mašo z ginljivo pridigo, po sv. ma Si je pa šel od oddelka do oddelka in obiskal tudi one bolnike ob bolniških posteljah, ki niso mogli k sv maši
v kapelo. Prevsvišenega je vodil g. upravnik bolnišnice, dr. Gerlovič v spremstvu škofijskega tajnika, g. kurata in službujočih zdravnikov na posameznih oddelkih. Prisrčna je bila prijaznost prevzvišenega do bolnikov, za vsakega je imel primerno besedo v tolažbo, vsakemu je podelil svoj sveti blagoslov.
Izredno veseli so bili bolniki tega visokega obiska svojega nadpastirja in iskreno so mu hvaležni za to njegovo ljubezen in dobrohotnost.
Dekan Alojzij Čižek na zadnji poti
Slovenjgradec, 21. aprila.
Tužna senca je objela zadnje dni naše mesto in okolico ter žalostno so doneli zvonovi tuk. župue cerkve. Kakor blisk se je v sredo zjutraj na vse zgodaj razširila vest po vsem inestu in okolici, da se je mestni župnik in dekan č. g. Alojzij Čižek za vselej poslovil od nas. Na velikonočni torek popoldne, ko je odhajal iz Jareiiine v spremstvu svojega brata, sestre in svaka, jc kake četrt ure hoda od Jarenine na hribčku pri križu, od koder se lepo vidi nazaj na lepo Jarenino, omahni) in izdihnil svojo blago dušo v naročju svoje ljubljene sestre. V sredo, ko smo zaznali to žalostno novico, je nastala med prebivalstvom velika pobitost in žalost.
Z javnih uradov in drugih poslopij so zapla-polale žalne zastave. IProti 4 popoldne je bilo napovedano, da se truplo blagega pokojnika pripelje v Slovenjgradec. Ob tričetrl na 4 popoldne so zapeli zvonovi. Ljudstvo se je začelo v gručah zbirati pred župniščem, da sprejme v svojo sredo svojega dobrega svetovalca. Nekaj minut po 4 ie prispel mrtvaški avto. iz katerega so dvignili krsto s j>okojn!im dekanom ter ga položili na mrtvaški oder. Od tedaj pa danes do pogreba so prihajali škropit in molit za njegovo blago dušo meščani in okoličani neprestano v skupinah 1er so prinašali številne vence in šopke.
Danes ob po) 9 dopoldne je bil pogreb. Že ob 8 je prišla številna duhovščina, pokojnikovi sorodniki, znanci in prijatelji so so -/«M* 'l- м pred župniščem, pogrebci iz bližnje in daljne okolice, iz ntislinjske, dravske, mežiške in šaleške doline. Točno ob napovedani uri so prinesli '• s pokojnikom iz župmšča, jo postavili na stojala, okrog nje pa se je zbrala velika množica občinstva, in polagoma se je razvrstilo okrog nje tudi nad 40 duhovnikov. Stolni kanonik dr. .lanežič iz Maribora je ob asistenci gg. Fr. Ks. Meškota, župnika iz Sel in Alojzija Vrlmjaka, župnika iz Ribnice na Pohorju opravil uvodne pogrebne molitve, mošiki zbor »Pevskega društva« pa je zapel Aljaževo žaloslinko >0 težka pot. o zadnja pote, nakar so prenesli krsto v cerkev, kjer so jo položili sredi oerkve na oder. Verniki so cerkev na.p-polnili do zadnjega kotička. Po odmoljenih molitvah je stopil na prižnic.o monsipnor prof. Vreze, prijatelj pokojnega dekana, ter s krepkim glasom In v srce segajočimi besedami opisal življenje pokojnega dekana in njegova dobra dela v duše-skrbju in javnem življenju. V srce segajoče besede g. mons. Vrežeta so ganile vernike do solz.
Žalno sveto mašo je opravil stolni kanonik dr. Janežič, kot zastopnik prevzv. škofa, asistirala sta mu župnika Meško in Vrhnjak. Takoj po maši se je začel pomikati žalni sprevod na mestno pokopališče. Pri pogrebu, katerega je tudi vodil dr. Janežič v sprenist- u župnikov Meškota in Vrhnja-ka, smo našteli 48 duhovnikov, med temi dekana Mateja Riepla iz Prevalj, stolnega župnika Umc-ka \г Maribora, mons. prof. Vrežeta, prelata dr. Kovačiča, prof. Živortnika, kateheta Petelinšeka in dva zastopnika oo. kapucinov iz Maribora, dalje župnika Edvarda Vračka iz Št. Ilja v Slov. gor., častnega kanonika in dekana J. Čižeka iz Jarenine in brata blagopokojnega, dekana Rotnerja lz Skal, g. Preskarja, dekana braslovške dekanije, dr. Jančiča, župnika iz Sv. Petra v Sav. dolini, razne druge župnike, vso duhovščino domače dekanije ter drugo številno duhovščino. Pred duhovščino je stopala šolska mladina, gasilci in moški s križem. Za duhovščino se je pomikal voz s krsto, nato voz z venci. ]*>tem sorodniki, sestra pokojnega dekana ga. Grmovšek, šol. nadzornik g. Miloš Grmovšek, sodnik okr. sodišča v Mariboru g. dr. Slavko Grmovšek, in Slavica Grmovšek, učiteljica na Muti. Dalje predsednik bivše (Prosv. zveze g. dr. Josip Hohnjec in njegov brat Anton Hohnjec, ravnatelj jetnišnice v Mariboru. Sledili so zastopniki oblasti okr. načelnik Viher, okr. podnačelnik Leopold Eiletz, sodnik Milan Tominec. občinski odbor z županom dr. Alojzijem Bratkovi-ïem na čelu, zastopniki in uredništvo Okr. hranilnice z g. Lovroni Vaupotom na čelu. predstojnik okr. sodišča g. Potočnik in upr. šole Vrečko oba iz Šoštanja, dalje zastopniki in uradniki vseh javnih uradov. Sledile so usmiljenke in končno ž.on-ske. Tako lepega, velikega in častnega pogreba tuknjSnje prebivalstvo ne pomni, saj računijo, da je bilo v sprevodu nad 3000 ljudi. Na pokopališču je po pogrebnih molitvah zapel moški zbor Vil-harjevo »Zalostinko« in *Vigred se povrne«.
Zatem je na grobu g. župan dr. Bratkovič orisal veliko pokojnikovo delo na kulturnem, gospodarskem in narodnem polju. Na krsto je začela padati prva prst; zgrnil se je nad njim hladni črni grob, pokrit s svežimi venci in šopki.
Mir njegovi blagi duši, preostalim pa naše iskreno sožalie!
■ lIlAlM» aA UklilanNn tnnialM nnIKik» M Ml
Hinko Nučič 50 letnik
Te dni je slavil naš rojak gosp. Hinko Nučič, sedaj odlični član Narodnega gledališča v Zagrebu, svoj petdesetletni jubilej. Rojen je bil 20. aprila 1883 v Ljubljani, kjer je gimnazijo in se že kot šestnajstletni mladenič (1899) posvetil gledališču. Ostal je vse do leta 1912 član »Slovenskega deželnega gledališča v Ljubljani« in postal med tem že tudi režiser drame.
Nato je odšel leta 1912 kot igralec m režiser drame v Zagreb, kjer je ostal do leta 1918; nakar je bil pozvan v Ljubljano, da oživi novo slovensko gledališče, ki je bilo med vojno zaprto. Z njegovim sodelovanjem so odprli kmalu potem tudi današnje dramsko gledališče, ki je bilo prej nemško.
Leta 1919 je osnoval tudi novo slovensko gle-oališče v Mariboru, katerega je vodil kot upravnik, dramaturg, režiser, igralec in scenograf do začetka sezone 1921-22 ko se je vrnil zopet v Zagreb.
Ime igralca Nučiča je ime umetnika silne volje in moči; človeka poštenjaka, ki gre s pravico m resnico. V njem je poosebljena točnost in natančnost. Mož-beseda.
Do svojih podrejenih je bil vedno ljubezniv oče in skrb en gospodar. Gospod Nučič je danes na vrhuncu svojega razvoja. Umetnik velikega formata. Prepričevalen in resničen. Vsak njegov lik je iz sebe izklesana podoba človeka, ki je prikazan z vsemi odtenki čuvstev in značaja. Nastopil je okrog 3000 krat v najrazličnejših vlogah od mladih junakov do karakternih starcev. Reiiral pa je nad 200 raznih gledaliških tragedij, dram in veseloiger.
Zagreb je po-nosen na tega velikega umetnika in mi vemo, da je naš. Tok življenja ga je iztrgal iz našega gledališkega sveta in ga pritegnil drugam. Škoda za naše Narodno gledališče, če bo izrabil vse svoje umetniške sile drugje, i Gospodu Nučiču pa želimo za njegov 50 letni jubilej: Ostani še mnogo let zdrav in srečen na odru za katerega živiš — naž veliki umetnik!
U MlaUteratvo sooiolM polit')« m Mradnwa tÂtvéjfi - itn' 2*0 il & I IM1
Slovenci v Zagrebu
Danes, na belo nedeljo, imamo pri Sv. Roku žegnanje, saj obhajamo drugo obletnico, odkar imamo tukaj službo božjo s slovenskim petjem pridigo. Zahvaliti se moramo čč. gg. pri svetem Blažu, ki so nam dali na razpolago to malo ali lepo cerkvico na gričku nad Pejačevičevim trgom na razjxdago. Obenem se zahvaljujemo vsem lajikom in pa gg. duhovnikom, ki so na katerikoli način pomagali, da se vrši služba božja in da postaja sv. Rok vsak dan bolj poznan med našimi rojaki. — Pred vsem se pu moramo zahvaliti trem gospodom, ki so in ki še z velikanskimi žrtvami celo za svoje zdravje mašujejo pri nas. Prečustiti g. duhovni svetnik J. Kalan, g. dr. Knific in p. Gabrijel Cevc so bili ogenj, okoli katerega se vsi zbiramo še danes. Oni so glavni začetniki, pa tudi nadaljujejo. tako da je postal sv. Rok vsako nedeljo zbirališče zagrebških Slovencev. Bili so včasih težki časi. tako da je g. svetnik Kalan morul v cerkvi opominjati one, ki jih ni bilo, zakaj ne pridejo. Na Vel. nedeljo je bila cerkvica premalo in jc morala dobra tretjina ljudi stati zunaj. Poleg lepih govorov p. Gevca pa privabi tolike množice tudi petje cerkvenega zbora, ki stalno napreduje.
Meseca oprila je bilo društveno življenje precej živahno. Slomškovo prosvetno društvo je igralo nn tiho nedeljo Vombergarjevo »Vrnitev«. Velikanska je razlika med prvo predstavo, ki smo jo imeli to sezono in pa med »Vrnitvijo«. Igralci kakor gledalci so se popolnoma vživeli v živl jenjsko dramo, tako da se je čutilo, kakor oddih, kadar je sledil kak vese-lejši prizor. — Društvo je dokazalo, da je zmožno življenja in da stalno napreduje. Igri so prisostvovale mnoge odlične slovenske in hrvatske osebe in kritika v tukajšnjem dnevniku (Jutr. list) je s pohvalo omenjala kulturno delo mladega Slomškovega društva in jo registriralo »Vrnitev« kot premiero .slov. pisatelju Vombergarja v Zagrebu.
O veliki noci je počivalo vsaj nn zunaj društveno življenje, zalo pa so se pevci tem temeljitejše pripravljali za koncert Marijinih pesmi, ki ga Ixxlo imeli v nedeljo. 70. t. m. v cerkvi sv. Katarine ob 5 po|>oldnc. Iz naklonjenosti sodelujejo člani zagrebške opere gdč. K. Druzovič. gg. M. Šimenc in Bukšek. Pokroviteljstvo nad glasbeno prireditvijo pa je prevzel preč. g. kanonik Janko Barlc. '
SOLNCE PO NAROČILU!
Beljenje na trati brez solnca? Ni mogoče I Samo solnce beli perilo s pomočjo kisika. V kotlu kjer je Radion je vedno solnce I Radion pere in beli perilo sam — no milijone kisikovih mehurčkov opravi previdno to delo — oni spravijo čistilno peno mila sami skozi nadrobnejše gube V najkrajšem času je perilo čisto in belo
&chichtov
RADION
R ЈЛИ
Gospodinjski nadaljevalni tečaj
v
v Cemšeniku
Pred kratkim se je zaključil zelo lepo uspeli tečaj, ki je trajal od novembra 1932.
Zvesti Bogu in slovenski zemlji
Pevski koncert koroških zborov
Zadnje čase slovenska pesem nad vse živahno doni po našem Koroškem. Naši bratje onstran Karavank spontano čutijo potrebo in željo [jo domači narodni pesmi. Za nas vse pa je to razveseljivo dejstvo, kajti dokler bo živela na Koroškem naša pesem in tako iskreno segala od srca do srca, dotlej smo lahko z vso gotovostjo prepričani, da se bo ohranila т<ч! koroškim ljudstvom tudi narodna zavednost. Narod. ki prepeva in ljubi svojo pescin, ljubi tudi svojo zemljo in ljubi svoj materin jezik.
Kako živahno je razgibano kulturno življenje na Koroškem, o tem nam pričajo številne prireditve v najrazličnejših krajih. Na velikonočni ponedeljek so iineli pevske koncerte kar na treh krajih hkratu: v Velikovcu, na Glinjah pri Borovljah in v Št. Ilju. pa pasijon-sko igro na prostem v Ixigi vasi. Na belo nedeljo pa nastopita v Št. Lenartu domači zbor. ki se pravkar šele poživlja in sosednji brnški zbor. ki nam je vsem prav v lepem s[x>minu z zadnje turnejo |xi Sloveniji.
Ugodna prilika se nam je nudila, da smo mogli prisostvovati koncertu v št. Ilju. Nn velikonočni ponedeljek so ob 7 popoldne nastopili združeni pevski zbori iz Loge vosi. št. Ilja in Bilčovsa i>od vodstvom g. Pavla Kernjaka. Dvorana je bila nabito polna poslušalcev od blizu in daleč in še jih jo moralo polovico ostati zunaj na prostem. Nastopilo je skupno 7~ pev- I cev. ki so odpeli 16 večinoma pristnih koro- ! škili narodnih pesmi v liarmonizaciji Deva. | švikaršiča. pred vsem pa Kernjaka. Nekaj jih je bilo med njimi še prav neznanih.
Zlxir jo bil zelo discipliniran. Odpel jc večino pesmi v čisti intonaciji; čutilo se je. da pevci narodno pesem doživljajo, saj so bili oni sami tisti -mnndi puab'či. Hanzeji. Lojzeji. Pavlcji in Nolteji — sami slovenski fantje pri Dravci doma«. Sledili so pevovodji v ritmu ter dali pesinam pravega izraza tudi z dinamičnimi sredstvi, kar je bilo tem laže. ker so odpeli ves spored na pamet. Prod vsem so bili dobri hnsi. tenori nekoliko šibkejši. Pri umetnih pesmih (Bledi mesec), se jc poznalo, da bo treba posameznim pevcem in zborom še šole in vož-bnnja. da lxxlo polagoma in stopnjema lahko segali tudi po težjih umetnih skladbah. To je pa seveda stvar času in vztrajnega dela Njihovi dosedanji uspehi pa so vsekakor hvalevredni in zaslužijo vse priznanje.
Zelo ic uevdušila Kerninlovu: O te hujšem
nota. ki je podobna našim Veselim letnim ča som. Burno odobravajo jo žel venček narodnih »Ti puab'č je knn lumpej (Jos pa moj glažek se rada imava — s pripevkom: Jos pa ko j Ink. luk). Najčistejše in najbolj ubrano pa je za-zvenel zbor v pesmi Dab' biva Ijipn ura. Zadnji venček Bebcnav je izrecno lokalnega značaja, opeva življenjske prilike za časa oskrbnika Bobcnava. kar starejši ljudje še dobro pomnijo.
V odmoru jo pevec in poslnšovce pozdravil tajnik SKSZ g. V. Zvvitter. Njegov pozdrav jc izzvenel v pomenljive besede: Bratje, ljubite v tej svetovni disharmoniji harmonijo pesmi, ljubite našo narodno pesem, vztrajajte v veri do Boga in do naše zemlje!
Navdušenje in prisrčnost sta se stopnjevala še ob oozdravu nar. posl. g. župnika Starca in ob toplih besedah domačega g. župnika, ki sc jc iskreno zahvalil pevcem za njihovo požrtvovalnost. kajti čisti dobiček vse prireditve so namenili popravi Marijine cerkve na llumcn. V dno srca pa je moralo ganiti slehernega, ko je po končanem sporedu mlado dekletce stopilo na oder prod pevce ter s preprosto nežnost jo kakršno premore samo čista otroška duša. zapelo: Rasti, rasti, rožmarin...
Bratje. Slovenci tam pod Dobračem in vi tam izpod lope in Peco. pn vsi do Gospe Sveto-Ljubite našo pesem, oklenite se svoje zemlje, čuvajte našo narodne svetinje še dalje! — B.
Težave delavstva
Slovenske krajine
Slovenska krajina. 21. apr.
Veliko število našega sezonskega delavctv« bn ostalo letos brez kruha, zakaj Nemčija jim je zaprla. Letos bo dobilo 'zaposlitve v Franciji okroc 500 delavcev, v naši državi pa nekaj čez 2500. Računajo, da jih ho ostalo brez dela okoli 5000.
Mnogi vidijo v rešitvi vprašanja sezonskega de-1a rešitev vse Slovenske krajine — pa se zelo motijo. Rešitve je treba iskati v spremenjenem načinu kmetovanja in življenja. Vedeti moramo, da je hoja v tujino zlo, ki'nam ne sme nikoli biti rešitev, mar več le začasno sredstvo v sili. Nujno je. da poklican i ljudje fzakai odgovorni nič ne mislijo) začnejo r«S«tjUi težavno in bridko vprašanje nušega kruhal
Ljubljanske vesti:
Pogovori „pod tip o"
naI se
Ljubljana, 22. aprila.
.\K-.ini .upan g. ili'. Dinko Puc je ostal zvest -veji stari navadi, dh polemizira s kritiko v Sloveli u z uradnimi popravki, za kar mu daje tiskovni zakon uh-"žne možnosti. Tudi nn naso Kritiko ob-
,-in-t......a ••« .-podurstvu in proračunske obravnave je
il'vvoril seveda tako. S tem nas ni prav ni« pre--nelil, ker smo kaj takega pričakovali, 'ludi tudi Iи popravek je vreden, da si gn ogledamo od blizu.
i i. župan trdi, du z. dispozičnim fondom, eks-penzarleni reprezentacijskimi stroški, ekepenzarjem m potnimi otroški ne razpolaga samolarfno, temveč me le naredbodavalno, ezir. nakazovalno pravico. Lepo, — tudi mi nismo trdili, da g. župan ta denar «pravi zase, ampak res je, da se iz teli zneskov, ki -kupni znesejo 420.000 Din, krijejo stroški za številne bankete, za mnoga nepotrebna in predraga potovanja, za preveč luksuzno reprezentanco, ■ °
čast ki se "ga udeleže seveda tudi občinski ;ti drugi predstavniki ljubljanske elite, ko pa je na drugi strani v me-tu takšna revščina m ko obdaja Ljubljano krog in krog pas raztrganih in pro-i.adlih barak. V Parizu, Pragi in drugod opravijo Lake stvari bolj enostavno in poceni. AU ni nenormalno, če je za mestno reprezentanco določenih v proračunu '200.1 M«l Din, namreč točno toliko, kolikor za podpiranje brezjioselnih? Nepotrebni banketi torej veljajo mestno občino prav toliko, kolikor brezposelni.	.
Nismo mi grajali dela socialnega urada, ki pa« stori lo. kar more', (irajali smo principe mestne socialne politike. Dolžnost mestne občine je, dn podpira brezposelne in druge reveže, ki dobivajo le svojo pravico, ne miloščine. Kartoteke, ki jih g. župan ne piše, in drugi tehnični aparat mestne so-ialne politike naše kritike ne tiče. Ob priliki ise bomo še bavili z. načinom podeljevanja podpor iu "lede izbire prosilcev. Za marsikaj zanimivega vemo. Majhen nasvet pa le damo sedaj g. županu: v mestni ubežnici je izgubilo z jesenjo več Študentov irano. Naj g. župan vpraša razne študentovske organizacije, kaj mislijo o tem ukrepu in izvedel bo marsikaj, škoda, da brezposelni nimajo »voje organizacije, da bi ta povedala svoje mnenje k razdeljevanju malenkostnih podpor. Trdimo pa, da bi ee .[al ludi v tehniki razdeljevanja nnjli kakšen drug način, da ue bi bilo treba včasih 300, 400 brezposelnim čakati po več ur na najhujšem mrazu na -topnicah Mestnega doma za tri, štiri kovače. .Ie lo prav lista nerodnost, kakor jo je kazala mestna občina med vojno pri razdeljevanju nprovizaclje.
Glede mestnih zemljišč naj se g. župan ne izgublja v malenkosti in številke. Ne gre toliko za krompir, vre predvsem za to, da se velika mestna zemljišča na Karju in drugod uporabijo v socialno namene. Kakšen velik moralen uspeh bi bil, če bi uie<dna občina dala brezposelnim družinam vsaj malo vela za vrtove in njivice, čeprav bi seveda bil douas teh vrtov in njivic malenkosten, vsekakor pa večji, i:ukor ga donaiajo travniki.
Sevi da jo res. da v mestnih hišah stanujejo tudi delavci, res pa je, ila Bdeča h&a na Poljanski cesti, v kateri stanujejo samo gosposke družino (lo se pravi iz, srednjega stanu), hiša na Jegličevi cesli m druge novejše večje stanovanjske hiše stanejo mestno občino sorazmerno neprimerno več, kakor pa delavske kolonije. Za Rdečo hišo je mestna občina žrtvovala lež.e milijone in še sedaj letno doplača nad pol milijona in je v njej razkošnih stanovanj za približno 110 družin, za Galjevico, kjer je našlo prebivališče okoli 2dO družin, pa je mestna občina dala na razpolago lo malo večji travnik in pa nekaj brezobrestnega posojilu, ki ga pa ti ljudje točno vračajo, kar je priznal sam g. Tavčar. Vidile: za Rdečo hišo mera mestna občina stalno doplačevali, iz, Galjevice pa ji teko celo dohodki, čeprav v obliki vrnjenih posojil. Prebivalci kolonije v Mestnem logu pa si žele, naj bi mestna občina storila zanje vsaj toliko, kolikor je za Galjevico.
Glede števila parcel se z g. županom ne bomo kregali. Parcele so velike, pa so tudi male. Če veliko parcelo razdelimo, dobimo laliko iz nje 100 malih parcel in je potem verjetno, da je mestna občina prepustila delavcem 272 parcel in ne dve ali tri, kakor smo mi trdili.
O sistematičnem upravljanju mestnega premoženja se tudi ne bomo prepirali. Kar je enemu slavec, more bili drugemu sova. Morda je sedanji občinski upravi res vzorna rešitev najemnin v Mahrovi hiši, v Kresiji, morda se ji zdi vzoren način odkupa Luckmannove hiše itd,- nam in ogromni večini meščanov pa tudi večini pristašev g. župana samega pa se to ne zdi vzorno.
G. župan bi menda rad postavil Slovenca na laž, ko trdi, da g, Tavčar nikdar ni obljubil uvedbo nove davščine na rastočo vrednost parcel in trdi, da mestna občina že ima lako davščino in da bi bila nova davščina odveč. Ali se morda spominjate, g. Zupan, da je mestna občina poleg dosedanje skromne prirastkarine nekoč že uvedla davek na nezazidane parcele? Da se je proti tej davščini najbolj silno boril sedanji občinski svetnik g. Fre-lih? Da je ta davščina potem propadla, ker je občinska uprava ni znala izvesti? Da je polem Slovenec v svoji rubriki Kaj pravite?« to grajal in zahteval, da se la davščina, ki bi zadela špekulante z zemljišči, zopet uvede? Da je črez nekaj tednov na občinski seji sç. načelnik finančnega odseka Tavčar napovedal zopelno uvedbo te davščine? Res je, g. župan, ta davščina bi bila zelo, zelo umestna in pravična. Ljubljanska kreditna banka ie prodala svoj nekdanji travnik ob Aleksandrovi cesti za mili jone — koliko je pobrala mestna občina davščine od le kupčije? Koliko na primer od kupčij 7. zemljišči, kjer .se sedaj gradi Dulcičev blok? Nič več in nič manj, kakor malenkostno priraslkarino! fn koliko j,' bilo podobnih kupčij z zemljišči zadnja leta v Ljubljani! Ponovimo misel, ki smo jo tedaj izrekli v svojem Kaj pravite? -: »Čigava pa je zasluga, da je zadnja lela vrednost zemljišč tako silno narastla? Ali mar ni to v prvi vrsti zasluga revnega, n marljivega ljubljanskega prebivalstva. ki je s svojim delom širilo, večalo in lepšalo Ljubljano? in kdo ima giavno korist od tega;
Lepa in pripravna
kupite ugodno in poccni pri
H. SUTTNER, Ljubljana
Prešernova ulica 4
o
fcf
prekupčevalci z zemljišči največ, mestna občina pa le malenkostno priraslkarino!, Pripominjamo, da črpajo moderna mesta velik del svojih dohodkov — ue iz davščine na živila, ne iz trošarin — ampak iz take pravične davščine, ki jo zahtevamo mi. Ali je znano it. županu, da vsa ameriška mestna komunalna politika sloni skoraj izključno le na taki davščini?
■Malo sreče ste že dosedaj imeli g. župan s svojimi jiopravki v Slovencu., malo sreče imate Se vedno in prav tako besle imeli malo sreče s popravkom, ki ga seveda pričakujemo tudi na ta naš odgovor in ki se bo j>o vsej verjetnosti moral začeli n. pr. tako-le:
Ni res, da nepotrebni banketi veljajo mestno občino jirav toliko kolikor brezposelni.
Res pa je, da vsak dostojen banket mora bili dražji kakor pa kosilo v ljudski kuhinji.
Kdor hoče, mu na to vižo sestavimo en kilometer dolg popravek sami in brez odvetniškega ekspenzarja!
Med. dr. IVO RAKULJSC-ZELOV
javlja, da se jo z. univerzitetne ženske klinike v Grazii, kjer so je specializiral in vršil službo asistenta pri dvornem svetniku prof. dr. 13. KNAUERJU, preselil v LJUBLJANO in ordinira za
( operativno çsymeKoïofjtfo (ženske bolezni) in porodništvo
! t m 24. aprilom t. I. ua Miklošičevi cesti 34 pivo nadstropje od 0—11 iti 16—19 ure. — Telefon 20—25.
ljubi ana, Aleksandrova c. 12
največja izbira površnikov
tri oit» ek za go .pode (ter dero Ka: bo dlnnps?
Drama ob 15: »INRI«. Izven. Znižane cenc. — Ob 20: ;>Krog s kredo.« Izven. Znižane cene.
Opera ob 15: Parsifal«. Izven. Znižane ccnc.
Kino Kodeljevo: -Pred maturo« (v češčini). Ob pol 4, pol 6 in 8.
Nočno službo imata lekarni: mr. Trnkoczy d., Mestni trg 4, in mr. Ramor, Miklošičeva 20.
KAJ BO JUTRI?
Drama: Gospa ministrica«. Kcd D.
Opera: Zaprta.
Kino Kodeljevo: Ob 8 1'red maturo«.
Nočno službo iniajo lekarne: mr. Leustek, Rcs-ljeva 1: mr. Bohincc ded., Rimska 24, in dr. Kmet, Dunajska 41.
Dva kovača brž poišči, z njima Slsmlća obtščf, liter rizlinga boš pil, vrček pa povrh dobil!
0 Cerkveni koncert pri sv. Petru, ki bo dno
iiprila ob 10 bo obsegal najmarkantnejše pe-Hini vsegn cerkvenega leta od adventne do Srca Jezusovega. Za sklep bo pa zazvenela Toničeva slov. maša, naše najnovejše celotno delo, ki je prodrlo že celo v Ameriko, in sicer z velikim uspehom. O tem delu še kaj več prihodnjič. — Vstopnice in sporedi z besedilom bodo naprodaj do torka 25. t. m., in sicer vsa leva stran v kon-sumneni društvu, Sv. Petra cesta 75, vsa desna pa v unionski trafiki. Vabimo.
0 V šentpetrski cerkvi bo danes ob treh popoldne ob zaključku del pri novih orglali in na koru cerkvena slovesnost po tem sporedu: 1. Govor stolnega kanonika g. dr. Kimovca. 2. Orgelske točke. Igra g. prof. Tome. 3. Pevske točke. Poje šentpetrski cerkveni zbor. 4. Slovesne pele lita-nije. 5. Zahvalna pesem. 6. Blagoslov. Med slovesnostjo bo darovanje prostovoljnih darov za kritje stroškov na koru. Krasna nova ograja na koru je
Ervo delo, ki ga je izvršila tvrdka Ivan Pengov v jubljani po smrti nepozabnega očeta Ivana Pcn-gova. Vredno jo ie pogledali. Vabimo vse župlja-ne in tudi druge Ljubljančane na cerkven koncert, zdruzen s cerkveno slovesnostjo.
0 V Ljubljani umrli od 11. aprila do 20. apri-la 1038: Lapajnar Marija, roj. liigler, 60 let, žena mizarja, švabičeva ul. 1-1; Kuhar s. Fulgencija Julijami, 35 let, usmiljenka sv. Vinc. Pavel.. Vidov-danska c. 9; Očakar Anton, 78 let, sprevodnik drž. žel. v p., Gcsposvetska e. 12-111; Grdndolnik Milana, 2 meseca, hči posestnikove hčere, Ižanska c. 310; Medved Ivana, roj. Grošelj, 55 let, žena godbenika, Pod gozdom 4; Kozjak Franc, 07 let, šolski vodja v pok.. Strelišča ul. 32 pr.; IIletiš Katarina, roj. Iste-nič, 72 let, vdova zidarja, Japljeva ul. 2; Oman Ana, roj. NValzer, 73 let, vdova ključavničarja, Gosposka ul. 3; Jugo Josipina, 43 let, vdova uradnika Trbov. prem. družbe.. Lepi po! 14; Šuštar Ivana, 81 let, tobačna del. v pok., Hrenova ul. 17: Sou-van Antonija, 11 let, hči mizarja. Muzejski trg, Souvanov vrt; Bozzini Karolina, 80 let, zasebnica, Za gradom 11; Urbane Peter, 07 lel. gostilničar, Tržaška c. 9; Celarc Mihael, 63 lel, uslužbenec tobačne tovarne. Tržaška c. 27. — V ljubljanski bolnišnici umrli: Nedved Einecencija, roj. Novotny, 74 let, vdova sodarja, Kobaridska ul. 30; Luštek Josip, 47 let, podnadzomik polic, aaenlov, Jeranova ul. 11: Kos Alojzij, 25 let, kroj. pomočnik, Savlje 1; Cesar Ljudmila, 34 let, žena služitelja Narodu, gledališča, Rožna dolina c. VI11-24; Odar Valentin, 1 in pol leta, sin posestnika, Fužine 114, srez. Radovljica.
ššpecžjjatlisfi жа ženske bolezni in porodi.mištvo
ordinira od pol 2. do 3. ure popoldne.
Itesljeva cesta 9 (nasproti učiteljišča)
Telofoti 247 1
0 Sobotni živilski trg ic bil zaradi deževnega vremena slabše založen kakor (sicer. Izredno veliko prinašajo zdaj na Irg jajc, ki so se zalo tudi nekoliko pocenila; prodajajo jih od 1 do 1.25 Din par. Pišfeit na trgu skoraj ni. Kokoši so od 20 do 30 Din, golobi 10 do 12 Din par. Krompir na drobno je padel y ceni zu 15 par pri kilogramu, na debelo ga pa ljudje sploli no kupujejo več. Na drobno je torej krompir ofl 80 do 85 par, na debelo od 65 do 75 par kilogram. Tudi sezona z jabolki gre li koncu. Boljših vrst jabolk je vedno manj na prodaj, so pa zato zmerom dražja. Slabših, navadnih jabolk za vsakdanjo jiorabo je še zmerom dovolj po 2 do 2.50 Din kilogram, boljša jabolka pa prodajajo po 5 in (! Din kilogram. Zelo draga je tudi zelenjava, zlasti italijanska salata iu karfijola. Za kovača nI kaj prijeti v roko. Prodajajo pa lo drago sala to večinoma po kosih. da .je connue dražja. Knrfljole. debele zn močno moško pest so prodajali od 10 do 15 Din, ealntne glavice od 3 do 5 Din. Pojavil se je ludi prvi grah. v strožju; velja 10 Din kilogram. Rdečo redkvico prodajajo po 1 do 1.50 Din šopek.
0 Za prvi maj napovedano pobiranje odloženih zimskih potrebščin bo ljubljanski Itdečl jn-iž Izvršil pozneje, ko ne bo več mraz.
O Ljubljanska mestna plinarna sporoča: Na-
stuvili smo 1 izkušene monterje za plinsko instalacijo za brezplačen pregled kuhnlnih, kopalnih I in kurilnih naprav ,s plinom. Naloga teh uslužbencev je, da v časovnih presledkih pregledajo vso I plinsko napeljavo in manjše defekte (čiščenje aparatov in gorilcev) popravijo. To bo v prid v prvi vrsti strankam, ker bo življenjska doba aparatov s tem podaljšana in pa ker bodo aparati delovali ; vedno pravilno. V interesu strank samih je torej, ' da ne odklanjajo naših uslužbencev, ki nosijo pri sebi legitimacijo s sliko. — Ljubljanska mestna plinarna.
IGNACU NAROBE, TAPETNIK, GOSPOSVETSKA CESTA STEV. 16 iPRI LEVU)
0 Prošnja in opuzorilo. Meslno načelstvo sporoča: Med velikonočnimi prazniki so neznani zli-j kovci močno poškodovali vrtne nasade in grede ! pred šolskim poslopjem na Ledini. Naravnost ne-
I razumljivo je početje ljudi, ki nimajo za lepotičnu ' dela nobenega smisla in kažejo svoje sramotno : nekulturno ponašanje na ta način, da poškodujejo javne naprave, nasade, prestavljajo in poSkodu-\ jejo j>o parkih postavljene klopi, razbijajo svetil-I ke ild. Mestna uprava iu njena vrtnarija se trudi za dostojno olepšanje mesta, da nudi počitka željnemu prebivalstvu miren kotiček, tujcu pa ustvari prijetno bivanje. Ta trud jia je zvezan tudi s finančnimi žrtvami, ki so namenjene za občo korist ljubljanskega prebivalstva. Mestno načelstvo opo-zarja, da bo vsako vandalsko početje najstrožje zasledovalo in bo krivce — brez izjeme — v kolikor gre za prestopek po cestno-policijskem redu najstrožje kaznovalo, vse večje poškodbe in škodo pa bo mestno načelstvo uradno ugotovilo in ocenilo ter bo krivce zasledovalo po določilih kazenskega zakona in zahtevalo povračilo škode. Obiskovalci parkov se opozarjajo, da je jemanje psov v parke dovoljeno samo na vrvici. Starši naj pazijo na svoje otroke in jih pouče, naj ne dolujo škode. Mestno načelstvo apeliru pa tudi na vse šolsko pedagoge, da v šolah ob primernih prili-knh pouče riijaštvo, da varuje pred škodo vse javne naprave. Žalostno je namreč poslušati očitke, ki vedo povedati, da spada zlasti mladina, ki bi moralo bili vzor, med škodljivce javnih naprav in nasndov. Na vzgoji mladine je, da vzgojimo bodoče meščane, ki ne bodo imeli grajanih običajev in znali spoštovati svoje naprave. — Hišni posestniki se naprošajo, da skrbe v smislu cestno-poli-cijskega redu za snažnoft hišnih in uličnih napisnih tablic. Istočasno pa se opozarjajo vsi stanovalci. da je iztepanjc preprog, zaves, ild. z oken prepovedano in kaznivo. — Tudi letošnje leto bo v našem mestu več večjih prireditev, katerih se bodo udeležili gostje iz vse države, kakor tudi iz inozemstva. Zato naproša mestno načolstvo. tla pokaže ljubljansko prebivalstvo iz lastne inicija-tive skrb za olepšanje hiš. Okrasile okna к c.velli-cami, ki dajo vsej okolici lep pester značaj. Poskrbimo obiskovalcem našega mesla vsak po svoji moči tudi na zunaj ono prijetno lice, ki ga j)otre-bujo vsako mesto, ako hoče dvigniti iu pripomoči tujskemu prometu, ki je vir dohodkov za vsa sloje prebivalstvu. — Mestno načelstvo apelira na vso jirebivalstvo Ljubljane in upa, da ta prošnja no bo brez uspeha, istočasno pa opozarja vse, katerim je to opozorilo namenjeno, da je naročeno vsem podrejenim uradom iu paznikom, da postopajo proti vsem prestopnikom ili vandaloni z vso zakonito strogostjo.
,.0/ШЖ i.AME. Ш!Ш"
ir. vse vstale pleskarske in slikarske potrebščine — ako hočete biti res zadovoljivo postreženi — kupujte le v trgovini.
„8 8J$1 ft/l" V B.AZI4IIS
Ljubljana, Gosposvctska 8 (poleg Slanica). Tel. 2753 Pri večjem odjemu znaten popust.
© V obrambo poklicnih gasilcev. Z ozirom na včerajšnjo notico smo od gosp. Rebeka prejeli za danes tole pisanje: Ni res, da sem jaz na zadnji proračunski seji občinskega sveta napadel poklicne gasilce, da ž njimi občina šušmari in odjeda poklicnim obrtnikom kruh. Res pa je, da sem rekel, da se šušmari med poklicnimi gasilci, ki e lem odjedajo upravičenim obrtnikom kruh. Resnica ni, da med pokl-r.nimi gasilci ni šušmarjev, res pa je, da poklicni gasilci izvršujejo dela tudi privatnim strankam, da s tem odjedajo obrtnikom kruh in škodujejo mestni občini. Ni res, da bi dela upravičenih obrtnikov obremenjevala redni proračun, res pa ja, da bi s tem redni proračun ne bil obremenjen, ker bi občina prišla coneje in celo do bolje izvrženih del. Ni res, da dela poklicnih gasilcev obrti ne škodujejo, pač pa je res, da legalnim obrtnikom dela poklicnih gasilcev, v kolikor se to tiče novih izdelkov, občutno škodujejo, ker bi z njimi dobilo zaslužka mnogo obrtnikov in davkoplačevalcev. Ni res, da zahtevam, da hi mestna občina naročala službeno obleko, kroje im kape v : kakšnem modnem salonu, res pa je, da zahte-! vam, da se oddajo vsa nova dela upravičenim ; obrtnikom, tako tudi službene obleke ,kroje in j kape, čeprav jih lahko popravlja gasilski izučeni . krojač. Res je tudi, da enako postopanje zahte-] vam tudi radi čevljev in komisijskih voženj in da i bi bilo prav, da bi le-te opravljali naši avtotaksiji kot davkoplačevalci in io še селвје. Ni res, da se še ni zgodil primer, da bi gasilci delali za koga drugega, da bi mu potem mestna občina poslala račun, res pa je, da jo poklicni gasilec delal za privatnika in da ni občina poslala vsled tega komu račun. Res je, da ni potreba, da gasilci pasejo lenobo, ampak prav je, da so s potrebnimi jiopra-vili pri občini tudi zaposleni. Ni res, da gasilci ne delajov nobene škode obrtnikom, res je namreč, da poleg koristnega dela, ki ga upravljajo, tudi Mišraarijo. — Josip Rcbek, občinski svetnik. — V Ljubljani, dne 22. apriln 1933,
Ш
iz specijalnih edinstvenih hlagov. za katere imam sainozalogo. — Športna oblačila vseli vrsl za gospode po meri.
M. PMiîWliC - Ljubljana
iSolenburgova ulica štev. 1.
0 Opozorilo občinsivu. V svrho izmenjave gramozno grede, pragov in regulacije tira, katere izvršuje IX. sekcija za vzdrževanje železniške proge, opozarja mestno načelstvo p. n. občinstvo, da bodo železniški prelazi in sicer: 1, na Černetovi-
Janševi cesti dne 25, aprila in 2. na Vošnjakovi ulici dne 27. aprila v času od 7 do 17 zaprti in za prehod nedostopni.
© Gramozna jamu. Z ozirom na notico jiod zgornjim naslovom, priobčeno v našem listu dne 21. aprila tek. leta, nam pošilja mestno načelstvo sledeče dolgo pojasnilo: Ob času največje stanovanjske bede je mestna občina ljubljanska v letu 1925 postavila med drugimi zasilnimi bivališči ludi dve večji leseni baraki v gramozni jami ob Vodovodni cesli V ti dve baraki jo naselila delo. žirance iz onih slojev, katere so hišni posestniki postavili ob priliki ukinitve stanovanjskega zakona na cesto. Takrat je bila pomoč tem ljuden: nujno potrebna in mestna uprava ni izvršila nikakršnih poizvedb o pristojnosti, predživljenju itd. teh strank, temveč jim v stiski nudila skromno streho. Tako sta bili zasedeni obe baraki in vsaki stranki je bila določena malenkostna priznavalna najemnina jx> 25 Din na mesec. Drugače pa so kvitirali mestni upravi za to tedaj veliko uslugo stanovalci teh barak. Kmalu po vselitvi so dali namreč vprav li stanovalci povod najrazličnejšim pritožbam, tako radi nemira, pijančevanja, nemoralnega življenja itd. in to v taki meri, da je dalo celo povod za interpelacijo v občinskem svetu. — Pred očmi je treba imeti dejstvo, da je bilo ob ukinitvi stanovanjskega zakona na cesli toliko družin, da je mestna uprava bila pred težkim problemom, nujno poskrbeti za streho lem ljudem, zato ni preostajalo drugega, knkor gradnja zasilnih stanovanj in pa dajanje posojil brezsta-novanjcem, katerim se je omogočilo s tem ustvariti svoj četudi skromen dom. Pribiti je tudi dejstvo, da so izgubili vprav pri ukinitvi stanovanjskega zakona pretežno stanovanja one stranke, ki svojih dolžno.'iti naprajn hišnemu gospodarju niso izpolnjevale in Ici so bile dolgo dobo v breme gospodarjem, ne morda toliko zaradi neplačevanja najemnine, kakor njih ponašanja. — Da se ne dela nikomur krivice, je mestna uprava potoni svojih uradov in fizikata opetovano komisijonelno pregledala vso kolonijo in pri tem ugotovila, da so bile vse iznešene pritožbe docela utemeljene. Zato je izdala potrebne ukrepe in Stranke na to opozorila z opomini. Tmli člani odseka za upravo mestnih stanovanjskih hiš so si to kolonijo ponovno ogledali, nakar je odsek 21. aprila 1931 sklenil, da se tem strankam odpove in to iz razlogov, ki so navedeni v pritožbah, vsled neplačevanja najemnine in iz higijeuskih nedostatkov, ki so — in to ne po krivdi mestne uprave pač takšni, da je treba te barake odstraniti. Najmanj kar mestna uprava lahko zahteva je pač, da najemniki spoštujejo hišni red In plačujejo redno svojo najemnino, v tem slučaju torej 25 Din nn mesec. — 1'riložbe vkljub opominom in izvrženi odpovedi niso ponehale, temveč se stalno množilo in ponavljale, zlasti iz bližine barakarskega naselja. Mestna uprava je iz zgolj socijnlnih razlogov odlašala -z deložiranjeni, dokler ni končno uvidela, da so stanovalci v jami za vsak opomin nedostopni in nepoboljšljivi. Stranke, ki v Ljubljano sploh niso pristojne, bi se morale deložirati dne 19. t. m., v Ljubljano pristojnim, strankam pa se je določil doložaciiski termin na 115. majnika. Na ponovne prošnje in zatrdila o pravočasnosti izselitve je meslno načelstvo podaljšalo tudi v Ljubljano nepristojnim strankam deložacijo do 15. maja. —. Pripominjamo še, dn razen par izjem, nihče od teh stanovalcev ni redno ali pa sploh ne plačeval najemnine. Zadeva izpraznitve in odstranitve obeli mestnih barak se vleče torej že nad dve leti. Nesporno je, da bi v tem času vsaka .stranka našla drugo stanovanje, nko ne bi gotovi ljudje, ki socijalne dobrote in zaščite niti ne zaslužijo, nc smatrali socijalne zaščite kot neko svojo namišljeno domeno, н katero se lahko živi na stroške mestne občine ali njenega prebivalstva. Tudi socijalno pravičnost mora imeti svoje meje in ne sme služiti nikomur v izrabo, še manj pa se prikazovati javnosti v napačni luči, knkor lo delajo ljudje, ki si iniajo pripisati sami sebi krivdo za posledice.
O Modne hlače — pumparcc dobite najceneje pri Preskcrju, Sv. Petra cesta 14.
0 Usnje, čevljarske potrebščine, damske torbice, pasove, aktovke, najboljše kvalitete, solidne cene. nudi tvrdka Franc Erjavec, trgovina usnja, Ljubljana, Stnri Irg 18.
Lfïîbif. vreme preSpkHeçfa tedna
od 15. d» 22. aprila.
Po nestalnem vremenu v prvi polovici lega meseca se je ta teden izpromenilo vreme v deževno in hladno, padati je začel celo sneg iu dvakrat pobelil pokrajino.
Barometer, ki se je do .-rtbolo 15. t. m. dvigal, je začel la dan zjutraj padali 1er .se je znižal do ponedeljka popoldne za 12 nun. S tem v zvezi si- pihali v oblakih in pri tleh zahodni in jugozahodni vetrovi, prinašajoči s seboj vlago in oblake, ici so vse tri dni, soboto, nedeljo in ponedeljek izpremen-Ijivo pokrivali nebo. Poleg tega je to južno vreme močno segrelo ozračje in v ponedeljek se je dvignilo živo srebro v termometru kar na 20" C. Ze isti dan pa jc sledil popoldne, v lakih vremenskih prilikah «koro obligalen preobrat: vpadli so vzhodni vetrovi, barometer se je naglo dvigal, temperatura pa je začela padati. Po malem rosenju zvečer je nastopila oblačna noč na lorek in sploh je bilo ta dan ves čas oblačno. Vpad vzhodnega vetra pa ni bil močan iu barometer je začel že isto noč (od ponedeljka na torek) znova padali, zopet je pritisnil zahod, a ozračje se kljub ienui ni več segrelo. S torkom se je pričo!o deževno vreme: popoldne je sem iu tja po malem kapljalo, zvečer ob 10.40 pa ie nastopilo močnejše deževanje, ki je trajalo z malim presledkom čez noč, do srede 19. I. m. dopoldne. Ob 10.45 se je dež izpremenil v sneg, ki je nekaj časa izredno močno padal in pobelil pokrajino. Vzrok temu je bil zopclni vpad vzhodnih vetrov, ki so znižali temperaturo in dvignili barometer za nekaj milimetrov. brneg je po malem padal Sc popoldne, a ccz noč se je izpremenil v dež. Tudi v četrtek je cez dan deževalo. Ker je moč vzhoda oslabela, je začel barometer po malem padali, dež jo postal zvečer močnejši in se tudi kmalu izpremenil v sneg 1er se ga je nabralo do polka 21. t. m. zjutraj na bolj mrzlih mestih za 3 cm visoko. Že zopet se je začel la dan barometer dvigali in sicer že stalneje. To pomeni prvi znak k zboljšanju vremena; zjas-nitvi neba in radi hladnega vremena lahko nastopi v nekaj dneh ludi slana. Megleno, precej mirno ozračje /. mrzlimi dotoki v petek, se je zavleklo do «obole 22. I. m., ko je v prvi noči posebno proti jutru še malo deževalo.
Najvišja temperatura je bila la leden v ponedeljek 17. t. m, 23" C, najnižja pa v petek 21. 1. m. 0" C. Dežja oz. snega je padlo za 52 mm.
April zadnjih pet let
Hotel „ТшШ" -
Lepe sobe, dobra pijača in kuhinja. Cene nizke!	Cene nizke!
Ljubljana, 22. aprilu.
Letošnji april je v pogledu padavin še prav skromen v primerjavi s padavinami zadnjih petih let. Letos smo imeli v aprilu že 16 lepih iu sončnih dni, ugodnih za poljska dela, dočim je bilo druga leta nasprotno in je bilo vedno več deževnih dni, zato tudi več padavin. Letos je začelo deževati šele 17. t. m. ob 1.80 popoldne. Prva deževna perioda je trajala do danes, ko se jo začelo po malem jus-niti in je sicer še bledo sonce okoli 10 dopoldne pokukalo skozi sivkaste oblake nad ljubljanske ulico in okolico. Meglo so se začele dvigati in so se mnogi vrhovi pokazali v debeli snežni odeji. Popoldne se je žal začelo kisati. Horicont naokrog je bil še vedno močno zatemnjen. Začel je pihati severovzhodnik. Računati je, da se bo vendar vreme izboljšalo, kar so napovedovale za naše kraje tudi vremenske postaje. Te dni je vsega padlo 64.1 mm dežja, druga leta mnogo več. Barometer, ki je včeraj dosegel najnižje stanje, namreč 764 nun, se je davi začel naglo dvigati in je kmalu dosegel stanje 759.8 mm. Prav to utrjuje upanje, da se bo vreme izboljšalo. To kažejo tudi drugi pojavi, zlasti to, da pri nas temperatura ni padla pod ničlo, kar bi mogoče povzročilo hujši mraz. Kaka vremenska katastrofa, ki bi škodovala pomladanskim setvam, nasadom in pa kulturam sploh, je za enkrat izključena. Mraz bi pač v prvi vrsti povzročil največjo škodo po vinogradih.
Močno je moralo snežili zlasti po kočevskih in čabranskih krajih, kakor ludi v snežniških in javorniških gozdovih, kjer je na mnogih krajih padlo snega do pol metra. Po Krasu je razsajala te dni huda burja. Najdalj je snežilo v kočevskih krajih, kajti še davišnji dolenjski vlak s kočevsko garnituro je privozil v Ljubljano z močno zasneženimi strehami na vagonih.
Primerjava letošnjega aprilskega vremena s prejšnjimi je dokaj zanimiva. Vzemimo zadnjih pet let.
Opozarjamo na naš novi listek
„RORY O'MORE"
ki je začel izhamti v današnji številki ,Slovenca1
Koledar
Nedelja, 23. aprila (1. povelikonočna, bela ne- | delja): Vojtch (Adalbert), škof; Egidij.
Ponedeljek, 24. aprila: Jurij, mučenec, Fidclis Sigm., mučenec.
Novi grobovi
-f- Zega Franc, upravitelj župnije v Oštrcu na Hrvatskem, je po dolgi bolezni velikonočno nedeljo 16. aprila umrl. Pokojnik je bil rojen v Kandiji pri Novem mestu 6. okt. 1867 in posvečen v maš-nika 19. julija 1890 kot frančiškan. Ko je izstopil iz reda, je služil na raznih krajih. Po umirovljenju je živel nekaj časa v Gradcu, potem pa v zagrebški nadškofiji v Brdovcu, Granešini, Stubici donji, Vugrovcu. Leta 1925 jc prevzel v upravo župnijo v Oštrcu, kjer je tudi pokopan. Svetila mu večna luč!
-J- Marjeta Kralj. V Dobrepoljah pokopljejo danes ob po 10 vzor mater umetnikov bratov Kraljev, Marjeto Kralj. Preko svoje dolžnosti skrbeča za duševni iu telesni dobrobit svojih otrok, je izčrpana podlegla težki bolezni v starosti 63 let.
-J- 'iena in mož skupaj v grob. Včeraj smo po-Točali, da je na Mlinem pri Bledu izdihnil posestnik Rutar, danes pa moramo poročati, da je cn dan za njim zatisnila oči tudi njegova zvesta zakonska družica ga. Helena Rutar. Po 56 letnem skupnem zakonskem življenju je odšla tudi sedaj za svojim možem v večnost, Oba zvesta rajnika bodo danes v nedeljo položili v skupni grob, kjer naj skupaj počakata večnega vstajenja! Tako bridko prizadetim svojcem bodi izrečeno naše globoko sočutje!
Ostale vesti
—	Evharistični kongres za Moste, Dne 18. junija, to je v osmini praznika presv. Rešnjega Telesa, se bo vršil za ozemlje bodoče župnije Moste pri Ljubljani velik evharistični kongres. Doslej se je vršila na to nedeljo le procesija, ki jo je prirejal salezijanski Mladinski dom na Kodeljcvcm, letos se pa ta vsakoletna slovesnost razširi v veiik evharistični kongres, nad katerim je prevzel pokroviteljstvo sam presvetli knezoškoi dr. Gregor R o ž m a n. Uvedla nas bo v kongres tridnevnica, ki se bo vrSila dne 15., 16. in 17. julija, a dne 18. julija bo dopoldne slovesna pontiiikalna sv. maša in govori, popoldne pa veličastna procesija z Najsvetejšim po vseh Mostah. Podrobni spored bo objavljen v kratkem. Moščani se na ta veliki praznik pripravljajo že sedaj z vso intenzivnostjo.
—	Na Trsat gremo — kdo gre še z nami? Posebni romarski vlak in polovična voznina sta zagotovljena, ladja je pogojena, romarski list je v tisku, zadnji dan za prijavo je 10. maja — bin-koštno solato gremo. Izkaznice in vozne legitimacije dobimo po 10. maju iz Belgrada, — v razprodajo (kakor nekateri žele) jih torej ne moremo dali. Kdor ne bo injel plačano do 10, maja, ne bo mogel z lomi. Položnice v romarskem listu, kjer so vsa potrebna pojasnila in navodila, pošliemo zastonj, Pišite dopisnico na naslov: Romarski odbor pri »Sveti vojski«, Ljubljana, Dunajska cesta 17.
—	Zaprta koča ptfi Triglavskih jezerih. Slovensko planinsko društvo sporoča, da se koča pri Triglavskih jezerih zapre dne 24, aprila t. 1. Če želi napraviti kaka večja družba izlet, naj se oglasi pri oskrbnici koče Ivanki Žvan, Srednja vas v Bohinju.
PRISTNO DOLENJSKO VINO nudi po ugodni ceni
VINARSKA ZADRUGA R. z. Z O. Z. Kostanjevica na Krki.
Letu 1928 je bilo le 11 dni brez padavin in lo prve dneve v začetku in nekaj dni h koncu aprila. Bil je hud mraz in slana. Po vinogradih na Dolenjskem je mraz napravil ogromno škodo. Neprestano je lilo od 11. do 23. aprila. Bili so hudi nalivi, ki so povzročili tudi povodnji. Snežilo to leto ni. Padavin je bilo takrat 126.5 mm.
Leta 1929 je bil april prav vihrav in zloben rogovilež. Do sredi aprila so se menjavali deževni in sončni dnevi, štirikrat je snežilo. Najhujše je bilo od 22. do 27. aprila. Sv. Jurij je bil v hiili obleki. Mraza ni bilo in ludi slane ne. Zato so posevki in druge kulture izredno dobro uspevali, kar je pokazala tudi letina, ko je bilo vsega v izobilju. Padavin jc bilo to leto aprila 156.2 nun.
Leta 1930 je bilo 19 dni deževnih, vsega je padlo 111.4 nun dežja. Snega ni bilo. Letina je bila nekoliko slabša ko prejšnje lelo.
Leta 1931 je bilo prvih 13 dni menjajoče nekaj lepili, drugih deževnih. V drugi polovici aprila so bili lo 4 dnevi sončni. Snežilo je 14. aprila. Padavin je bilo II7.I mm. Letina jo bila srednja.
Leta 1932 pa je bila prav nasprotno od letošnje prva polovica ves čas deževna. Deževalo je do 19. aprila. Snežilo jo 8. in 9. aprila, toda snega je padlo za približno 2 cm. Od 20. aprila naprej pa je bilo izredno lepo. Ker je pritisnil mraz, je napravil mnogo škode na sadju, zlasti na češnjah, ki so slabo obrodile. Padavin je bilo lani 150,4 mm.
Tako sliko aprilskega vremena kaže primerjava vremenskih pojavov za zadnjih 5 let.
Snežni zameti v čabranskih kraiih
Po poročilih, ki smo jih prejeli, so divjali silni snežni viharji v čabranskih krajih, kjer je padlo celo do 1111 snega. Avtobus, ki vzdržuje zvezo Ljubljana—Sušak, se je moral zaradi visoko zametenih cest vrniti in ni mogel premagati snežnih ovir, da hi dospel s potniki na Sušak.
—	Pogreb + gosp, Anton Komatarja bo na
Vrhniki danes popoldne ob 4 in ne ob 3, kot je bilo pomotoma natisnjeno v osmrtnici.
—	Odbor za postavitev spomenika Aristidu Briandu je poslal nabiralno polo za prispevke, e katerimi naj sc postavi v Parizu spomenik velikemu državniku. Nabiranje se vrši pod pokroviteljstvom francoske vlade, gospoda bana dravske banovine in Francoskega Instituta v Ljubljani. Prispevki sc sprejemajo na francoskem konzulatu od 9 do 14 in v Francoskem Institutu od 10 do 12 in od 17 do 19. Imena vseh darovalcev se priobčijo v Uradnem listu Francoske republike,
—	Velika ekskurzija na Poljsko. Za časa mednarodnega velesejma v Poznanju od 4. do 10. maja t. 1. priredi Pol.isko-jugoslovanska liga v Belgradu skupno s »Putnikom društveno potovanje v Poznanj zvezano z obiskom Varšave, Krakova, Dunaja in sejma v Budimpešti. Cena vožnje od Çt. 11 ja d. m. in do Budimpešte, prehrana ter vse drugo po programu stane v II. r. 4720 Din, v III. r. 3800 Diu Udele:'uiki lega izleta uživajo od svou izhodne po shije do nržavne meje in 1/. Budimpešte po mnJjar-skih železnicah in naših 50% popii-i:.. Odhod iz Maribora je 5. maja popoldne. Informacije daje »Putnik« v Ljubljani, Gajeva ulica 3, za nebotičnikom.
Spom!adanske obleke
za gospode, površniki in velika izbera sukna modernih vzorcev še vedno najceneje pri
Draeo Scfcwab, Uubi'ana
—	Požar. Iz Središča ob Dravi poročajo: V noči na četrtek ob pol 1 jc začelo goreli v gospodarskem poslopju posestnika Franca Tropa v Vo-drancih 35. Ker je bilo poslopje s slamo krilo, so ognjeni zublji na mah zajeli vso streho 1er sc razširili ludi na zraven stoječo stanovanjsko hišo. Domači so si komaj rešili življenje, dočim jc vsa živina in gospodarsko orodje zgorelo. Sreča v nesreči je bila, da jc pihal severnovzhodnik in da so bile slamnate strehe sosednjih hiš od dežja mokre, sicer bi bilo nesrečnih več posestnikov. Trop, ki je ob vso živino in ves inventar, trpi škode nad 50.000 Din, zavarovan pa jc bil le za 15.000 Din; poleg tega pa še ni plačal zavarovalnine za tekoče leto in torej ne ve, kako bo zavarovalnica škodo plačala. — Posestniki, glejte, da boste imeli svoje zavarovanje v redu, ker nc veste, kdaj vas čaka nesreča.
—	Pri podiranju smreke zlomil 7 letni fantek nogo. V četrtek popoldne so na domačiji posestnika Biaggiola v Strmcah pri Vačalv podirali smreke. Pri delu je gledal tudi 7 letni domači sinček Franc, ki se je pa prepozno umaknil pred podira-jočo se smreko, ki ga je ujela in mu zlomila desno nogo. Nc-srečnega fantka so lakoj naložili na voz in odpeljali v Litijo, kjer so mu za prvo silo obvezali zlomljeno nogo in fantka odpremili z večernim vlakom v ljubljansko bolnišnico. Vsekakor jc la nesreča opozorilo staršem, da pri takem poslu ni dobro puščati otrok zraven, ker nesreča nikoli ne počiva.
STARštlH
ki hrepene po sreči in zadovoljstvu v družini, morajo vedeti, čim opazijo na kakem družinskem članu bled obraz, pomanjkanje teka, nervoznost, piigosli glavobol, pomanjkanje spanja. lahko razdražljivost, utrujenost, da so to posledice slabokrvnosti. Preprečili pa I101I0 mnoga težka obolenja, ako takoj začno krepiti liri z železu,'dim preparatom, in to jo »ENERGIN« za jačenje krvi. živcev in teka. Zdravniki trdijo, da je za okrepitev otrok in odraslih dovolj 3 velike steklenico. Je dobrega okusa, pijejo ga radi otroci in odrasli. »ENERGIN« se dobiva v lekarnah pol litra 35 Din.
— Župnim uradom in cerkvenim predslojni-štvom priporoča Jugoslovanska knjigarna v Ljubljani sledeča šmamična berila za letošnji majnik: Pozdravljena Kraljica, šmarnicc, spisal dr. J. Jer-še (1931), vez. Din 30; Govori za majnik in stanovske družbe, govoril leta 1920 F. S. Finžgar, Din 20; Marija in sv. maša, šmarnicc (1919), spisal Val. Bernik, Din 20; Lavretanskc šmarnicc, spisal dr. J. Jcrše (1918), vez. Din 30; Znamenje na nebu, šmarnicc, spisal dr. J. Jcršc (1922), vez. Din 30; Šmarnicc arskega župnika, razlaga lavretanskih li-tanij z življenjepisom bi. župnika J. Vianeja (1921), vez. Din 20; Marija v predpodobah in podoban, šmarnicc, spisal J. Vole (1904), vez. Din 30; Mala cvetka Marijina sv. Terezija od deteta Jezusa in svetega obličja, spisal dr. M. Brumat, vez. Din 45; Marija, vzor krščanskega življenja, šmarnicc, spisal dr. Fr. Kruljc, vez. Din 22; Marijini godovi, li-turgične šmarnicc, spisal St. Slanič, vez. Din 32.
Zobe
pa
svojih!
Zobni kamen
je večkrat kriv, da zobje izpadejo!
Iz apnenih soli, bakterij in glivic se naredi zobni kamen. Za zobmi opravlja svoje uničevalno delo. Za to ne pomaga nobena navadna zobna pasta — tu pomaga samo Sargov Kalodont! Zakaj Sargov Kalodont je edina zobna krema pri nas, ki ima v sebi znanstveno priznani sul-foricinov oleat po d™ Brâunlichu. On odpravi polagoma in zanesljivo zobni kamen in ne pusti, da bi se zopet napravil. Pravilna zobna nega je tale: po 2 x na leto k zobnemu zdravniku no pregled — po 2 x na dan Sargov Kalodont!
Proti zobnemu kamnu
, Dalje priporočamo tudi najnovejše; Lavtižar Jos.: Marijina božja pota v Evropi, šmarnicc (1933), vez. ! Din 35, in dr Fr. Knific: Šmarnice Marije pomočnice, nevez. Din 12, vez. Din 20.
PROTI SONČNIM PEGAM?
-ГЕ27ГСЈЈГГ л .ТЛ'J'JAii.V--
—	Življenjepis Ivana Vrhovca, zgodovinarja Ljubljane in Novega mesta, je zanimiva kulturna slika iz naše nedavne preteklosti, ki jo bo s pridom bral vsak izobraženec. Knjižico jc napisal Vr-
j hovčev sošolec in prijatelj, župnik Ivan Vrhovnik, ! izdala pa jo je s pomočjo mestne občine ljubljan-! ske Zgodovinska sekcija Muzejskega društva za I Slovenijo. Opremljena z več slikami stane v knp-: garnah 20 Din, društveni člani pa jo dobe v muzejski pisarni za Din 15.
—	Negospodarsko pa tudi krivično je za maj ; prepisovati Marijine pesmi, ko so že lepo tiskane, j Zato si preskrbite lepo tiskane zbirke Mavovih Marijinih pesmi. V zalogi (Ljubljana, Tabor 12) in v
I Jugoslovanski knjigarni se zopet dobi v drugi iz-I daji: Vzdihi po Materi . Partitura 12 Din.
Sedaj izdani glasovi po 4 Din. Na tisoče le zbirke i je po vsej Jugoslaviji in tudi izven nje. Pri skla-I datelju (čukarica, Belgrad) pa se še dobi novejša zbirka: »Mati objokanih . Part. 12 Din. Pri vsaj petih izvodih se dobi znaten popust, ker glasovi niso posebej I is kan i. V tej zbirki je tudi nekaj srčkanih za otroke. Pesmi so lahke, zelo pevne in našim ušesom tako dostopne, da je že marsikatera narodna postala in jo pojo mamice doma pa tudi fanlje jih požvižgavajo. Mnogo jih je prevedenih na srbski jezik, pa ludi Nemci so jih vzeli z dovoljenjem čez mejo.
—	Zakaj v Rimske Toplice: Zato, ker najuglednejši zdravniki smatrajo lo radio-aktivao termalno kopališče ogljenčeve kisline kot izredn. uspešno pri najtežjih slučajih revmatizma, išiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze, pomanjkanja teka in ker je bivanje v Rimskih Toplicah zelo poceni Zahtevajte brezplačno cenik od kopališke uprave.
—	Lesna industrija. Žage za gatre, vodne, krožne v vseli dimenzijah :/.bcrete najugodneje pri »Jeklo«, Stari trg
—	Birmanska darila: zlatnino, ure, najboljše nudi Jan, urar, Maribor, Glavni trg.
—	U. I1', nogavice stalno v veliki izberi ua drobno in debelo pri tvrdki Kari Prelog, Ljubljana.
—	Pri boleznih na ledvicah, v mehurju ;	in debelem črevesu polajšuje »Franz-Jo-I	sef«-grenčica v najkrajšem času tudi večje j	težkoče pri odvajanju. Spričevala bolnišnic !	potrjujejo, da je »Franz-Josef«-voda radi .	svojega olajšujočega učinkovanja brez bo-•	lečin prav posebno primerna za nepresta-I	no porabo pri mladih in starih. »Franz-
Josef«-grenčica se dobiva v lekarnah, clro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Kps 337/32-46.
\ imenu Njegovega "Veličanstva
Ki
.ralja!
Srezko sodišče v Rogalcu je o obtožbi državnega tožilstva v Celju kot javnega tožilca zoper dr. Koltererja Franca, zdraviliškega šef-zdravnika v Rog. Slatini, radi prestopka zoper čast po § 302/11 prvi nastavek kaz. zak. s tusodno sodbo z dne 10. XII. 1932 Kps 337/32-32 deloma spremenjeno z razsodbo okrožnega sodišča v Celju z dne 23. III. 1933 Kpr 72/33 razsodilo lako:
Obdolžcnec dr. Kolterer Franc, zdraviliški šef-zdravnik v Rog. Slatini
je kriv,
da je incseca januarja 1932 oklevetal državnega uslužbenca, bivšega ravnatelja zdravilišča v Rog. Slatini dr. Štcra Franca glede uradnega poslovanja v obče s tem, da je sestavil, pustil razmnožiti ter razposlal nekaterim narodnim poslanccm poslanico kol zaupno in v kateri je očital dr. Šteru, dolgoletnemu ravnatelju znanega zdravilišča, cclo kopico nepravilnosti pri gospodarstvu v upravi zdravilišča, imenuje njegovo gospodarstvo naravnost porazno in škodljivo za zdravilišče in da radi svoje nezmožnosti in svojega političnega prepričanja ni na mestu kot upravnik tako pomembnega zdravilišča.
S tem jc zakrivil prestopek zoper časi po § 302/II k. z. prvi nastavek in se obsodi po § 302/II k. z. prvi naslavek z uporabe § 305 in 72 kaz. zak. na 900 Din denarne kazni, plačljive v enem mesecu po pravomoč-nosti sodbe, v slučaju neizterljivosti pa na 15 dni zapora, dalje po § 310 k. p, v plačilo stroškov kaz. postopanja z omejitvijo po § 314 k. p. ter po § 314 t. 2 k. p. v povračilo stroškov zastopnika zasebnega udeleženca.
V smislu § 305 kaz. zak. sc nadalje odredi, da se ima sodba objavili v Službenem listu Dravske banovine in v dnevnikih Jutro in Slovenec ob stroških obdolženca.
OKRAJNO SODIŠČE V ROGATCU,
odd. II, dne 6. aprila 1933.
Od /eta IS/3 odlično belv p/aino
—	Stanko V u r n i k : Uvod v glasbo. Mnogo prezgodaj umrli znanstveni delavec dr. Stanko Vtirnik nam je zapustil delo, ki je edino tc vrste pri nas. Z najnovejšimi metodami nam odpira splošna umetnostna vprašanja in nas seznanja z bistvom glasbe. Strokovnjaki trdijo, da bi to delo tudi drugod, kjer je podobnih knjig žc na izbero, našlo šc svojo posebno vrednost. Cena lepo opremljeni knjigi, ki jo je izdala »Nova založba« v Ljubljani, jc izredno nizka.
—	Obisk starih bojišč svetovne vojne. Avtobusno podjetje J. Goričan, Tržič, priredi z 22 sedežnim avtobusom ogled raznih bojišč iz svetovne vojne in sicer je odhod iz Ljubljane v soboto, dne 20. maja ob 14 popoldne, izpred kavarne »Evropa«. Iz Ljubljane, Vrhnika, Logatec, Planina, Postojna, Razdrto, Opčine, Trst (prenočišče). Dne 21. maja ob 8 zjutraj odhod iz Trsta v Monfalcone, Gradi-
] ško, Doberdob, v Gorico. Ogled vojaškega muzeja, pokopališč, katakomb in bojišč okrog Gorice. Iz Gorice v Kanal, Tolmin, Kobarid, Bovec, Prcdil, Trbiž, Belo peč, Rateče, Kranjsko goro, Jesenice, j Kranj, Ljubljano. Prihod v Ljubljano 22. maja zve-1 čer. Cena vožnji je zelo nizka, «prejme sc samo določeno število potnikov. Zato naj vsakdo, ki sc za ta ogled zanima, takoj pismeno zahteva informacije pri zgoraj navedenem podjetju.
M«HMIMMHMI llllll.......ШИ^Ш1Ц1»ЦШЛЦ1ШИЦ111Ж
Naznanilo
Zobni atelie Pirh Emil dentist-tehnik
so jc preseli! iz Rimsko ceste
sedaj Pred Škofije št. 21
i hiša Strojanšek trgovina Pri Zvonu;, II. nadstrop. ;	Sprejema od 8 zjutraj do 5 popoldne.
Ljubljanska opérai
Richard Wagner: Parsifal
»Pursifal« spada nedvomno med dela, ki
/im je radi prežetosti najjaćjih, neutajljivih in obenem najsvetejših spojin človeka, utisnjen pečat trajnosti. Zasidran ie v onih plasteh človeškega življenja, kojih lice ostaja, kjub razvoj« in z njim zvezane do skrajnih meja segajoče različnosti kulturnega stanja člove-ka v raznih dobah, isto in neizprecnenljivo: skrivnost hrepenenja za spoznanjem Boga. In kakor je dobivala sicer ta misel v različnih časih različno obleko, tako jo je Wagner zajel in izoblikoval v mistcrij — religijozno glasbeno dramo. Zasnoval jo je na legendi, pripovedujoči o svetinjah Kristusovega trpljenja (gral — kelih in sulica), ki jih je čudežno sprejel Titurel iz angelskih rok in jih hranil na gradu Monsalvatu, čuvane od svetih vitezov. Snov je prepletena z dramatičnimi dogodki, zvezanimi z ropom sulice in nje zopetne rešitve iz rok nizkotnega Kling-sorja po Parsifalu. čistem nevednežu. V to sc plete zgodba o Kundry, v prokletstvu in zapeljevanju po odrešenju hrepeneči grešnici, Am-fortasu. od Kundry zapeljanem kralju svetih vitezov, vsled greha trpečem na nezaceljivi rani in Gurnemancu, plemenitem, starem vitezu, ki trpeč nad žaljeno svetostjo spremlja vse dejanje in pripomore do končne odrešitve. V jedru snovi pa stoji čudežna skrivnost Grala, ki vsaki Veliki petek pri odkritju zažari in izliva čudežno moč mladosti in svetega veselja na vsakega, ki p a deda in je brez greha. Vsa snov je polna mističnih skrivnosti in sloni na krščanski veroizpovedi, prepričevalno oznanjajoča vero, medsebojno ljubezen, uničujočo težo greha, vrednost nedolžnih in silno hrepenenje po odrešenju, ki ga nam je odkupil Oorešenik s svojim trpljenjem, ter ima mnogo svetopisemske snovi rz Kristusovega življenja.
Znano ie, da si je Wagner ustvaril čisto osebni glasbeni stil, ki ga je uveljavil v tako-zvani glasbeni drami. Odklonil ee je od smeri Mete glasbe in si ustvaril pot izrazito miselne, pomenske, slikajoče glasbe na podlagi čutno naturalistične snovi. Bil je mislec, ki je izpolnitvi svojih načel glasbo popolnoma pod redil in mu je služila izrecno le kot sredstvo. To je dosledno izvedel v vseh svojih operah in tudi v Parsifalu. Dejanje z vsemi zapleti in razvozljanji je preneseno v orkester. Sloni na kakih petdeset kratkih motivih, ki v svojih vzponih in padcih. harmonijah in disharmonijah, religioznem ali eenzualnem občutju na čutno predstavni način simbolno slikajo določne osebe ali misli (motivi Parsifalu. Amfortasa, Kundry, Klingsor-ja, Grala, vere, poslednje večerje, spokornosti, nrepenenja itd.). V najrazličnejših zvezah, zapletih in poudarkih nudijo dramatično sliko, ki jo je tako možno miselno zajeti. Pevska stran glasbe pa ima večinoma le nalogo to dramatsko glasijo tolmačiti na «ceni, ki zahteva v svojem mitnem. patetičnem, na zunanjem življenju skoro revnem podajanju izrazite popolnosti, da trajno vzdrži dramatsko napetost, ki /.ivi v orkestru.
Ker je torej glavni poudarek Wagnerjevih del na opisanem vtisu, je razumljivo, da je za njihovo izvedl>o in za dosega zahtevanega učin-uka pred vsem važen velik, do subtilnih fine« -ivvočen orkester in zbor (ki je rabljen bolj instrumentalno), obenem јш izrazno učinkovita rescena na odru prav tako. kakor vanjo skladno spadajoči igralci. V tem leži že skoro razvpita težava uprizoritve Wagnerjevih del, med katerimi je najtežji Parsifal. Kajti ne le, da ta zahteva tako ogromnih sredstev v orkestru, j>evcih in «ceni, je radi svoje, rekel bi, svete vsebine, postavljen na ono mejo, kjer je pri uprizoritvi le majhen korak do profanacije. To je vedel Wagner sam in je želel, da se izven Bayreutha sploh ne uprizarja, to vedo vsi veliki reproduk-tivni glasbeniki, in se ga s sorazmernimi sredstvi. vendar s strahom in spoštovanjem, lotijo in to vedo tudi pomembni kritiki, kot je Alfred Einstein, ki je označil celo berlinsko uprizoritev Parsifala za neskladno.
Nu, v ljubljanski operi so ga letos uprizorili in to prvič. Dejstvo je tu in moramo ea vzeti na znanje. Koliko je bila ta vprizoritev oddaljena od popolnosti spričo nam znanih sredstev, ki jih ima naša opera na razpolago, ne bomo razpravljali, kakor tudi ne o nujnosti uprizoritve in njenih vzrokih. Resnici na ljubo pa moramo ugotoviti, da so se vsi sodelujoči lotili dela z resno vnemo in pravicn spoštovanjem, kar je predstavi vlilo vsaj resnobnost. Ostalo pa je napravila silna in prepričevalna moč dela, tako da je bil učinek vsaj pri večini gledalcev zelo dostojen.
Najprepričevalnejšo osebnost na odru je ustvaril g. Betetto kot Gurnemane. Vso plemenitost in globino čistega srca do zadnjega vzdiha zvestega služabnika je izčrpal. Ponosno vi-testvo je prepletal z vdano skromnostjo in ljubeznijo do božjih stvari do ganotij toplo. Z vsem tem pa je vzdrževal v igri in petju tolikšno skladnost, kot je je sposoben le človek z resničnim umetniškim poslanstvom. Kajti dasi ni izrazit Wagnerjanski tip, je izpolnil svojo nalogo v igri, petju in pred vsem izgovarja vi tako skladno, da vsaj nam lahko služi za vzor pevca, kot ga zahteva Wagner. — Tudi Marjan Rus se je v vlogi Klingsorja povzpel. Do divjih strasti maščevalnega nizkotneža je patetično poudaril. kar je baš tukaj na mestu. V petju se je skladno razživcl in pritiral svoj nastop do prav dramatičnih učinkov. — G. Marčec kot Parsifal ni skladen z Wagner jevimi zahtevami; bil je premalo močan, da bi vzdržal centralno osebnost, ki se mora zlasti v zadnjem dejanjn dvigniti do popolne zmagovitosti. Izvabil pa je vendarle marsikje prepričevalen vtis. — Amforstas g. Primožiča je bil skladen in je zajel v svoji bolečini, a je še premalo izrazil do onemoglosti trpeče bitje in zlasti kontrast v ozdravljenju. — Kundry je silna pojava in prav tako težka v jKKlajanju. Grozna ženska, zdivjana v prokletstvu, ki leži nad njo. a prav tako silno hrepeneča po odrešenju. Ti dve nasprotji se bijeta v njej do skoro blaznih izbruhov. Tem silneje pa učinkuje umirjenost njenega odrešenja, ko jo krsti Parsifal.Ga. Thierry jeva se je tej upodobitvi približala, a ta nasprotja je izrazila preslabotno in je zato popustila silnost te |>ojave. Izgovarjava ni bila doeolj jasna — tudi pri drugih — dasi je to bistvena zahteva. — Titu-rela je za sceno pel g. Petrovčič. Lep glas, le premalo izraza je bilo ▼ njem.
Glasbeno je vodil predstavo operni ravnatelj Mirko Polič in to prav sigurno. Orkester je svojo težko nalogo spričo majhne zasedbe in utrudljive zaposlenosti izvršil novsem dostojno. Tudi skromni »bor se je držal.
Ne moremo pa opravičiti režije. Kot stoji v Gled. listu, je režiraj delo dirigent sam. Menim. da je io precej predrzno, ivnjti baš Parsifal zahtewa režije, Ju uiiteva celega človeka
in strokovnjaka. To §e je tudi te jasno videlo; režija je bila površna, neenotna, pred vsem pa je pogrešala idejne osnove. V tem je vzrok, da posamezne osebe niso dosegle skladne učinkovitosti, da važna dejstva niso nadraščala manj-važnih, da so bili lučni vtisi, ki so tu tako važni in morajo podpirati izraznost posameznikov in celote, površni in plehki in da je tn>ela stilna i zk r i s t a 1 izi ra nos t. Tako se je tudi zgodilo, da nastopi zborov niso bili dovolj izdelani za učinek veličastja, ki ga morajo vzbuditi in da je bila scena zapeljevanja ponesrečena. Prav s to sceno v Parsifalu je Wagner segel do one oelrine skrajnosti, kjer je treba režijsko najtanjšega estetskega občutja, da se vzdrži stilna enotnost parsifalske misterijoznosti. Wagner sam je tu zahteval: »,Kein aufreizendes Moment sinnlicher Verfiihrung!« Prizor mora dihati neko skrivnostno omamljivost v estetični popolnosti, čeprav prepričevalno zapeljivo. Iz tega okvira pa se je naša uprizoritev močno oddaljila.
Inscenatorjeva naloga pri tem delu res ni lahka, ker zahteva izredne smotrenosti, da more spričo razpoložljivih sredstev premostiti velike scenične zahteve. In treba je priznati, da je bila rešena zelo dostojno. Toda tudi tu je nastopila stilna neskladnost. Dočim je uspela prva in zlasti druga odnosno zadnja slika, je v tretji, četrti ter peti sliki transparentno ozadje v nasprotju s plastičnim ospredjem ubijalo enotnost slike, ki ji je izrazita romantična plastika predpogoj. Šesta slika pa tvori v svoji impresionistični osnovi popolno stilno nasprotje in močno ubija skladnost z v njej nastopa jočimi osebami.
Kako se zlaga Parsifal z ostalim repertoarjem in kako bi moral stopiti vanj, če bi bile smernice smiselno dognane. kot krona na postopoma grajeno delo. to jc poglavje zase. Res pa je, da je spričo naglice študiranja in nepripravljenega vskoka vendar toliko uspel, da ga je občinstvo v večini navdušeno sprejelo. Zmagala je veličina dela.	V. U.
Celje
13 50-letni jubilej celjske obrtno-nadaljcvalnc šole. Celjska obrtno-nadaljevabia šoki »bo slavila v nedeljo due 7. maja t. 1. svoj »zlati jubilej«, t j. 50-letnico ustanovitve. Učiteljski zbor tega učnega zavoda (26 učnih oseb v 13 razredih) pripravlja svoje učence z vso Ljubeznijo na to proslavo, ki bo vsebovala veliko razstavo šolskih pisemskih in risarskih izdelkov v novem Obrtnem domu ter še izvajala pester program, pri katerem bodo sodelovali od pol 16 do 17 samo obrtni vajenci in vajenke tukajšnje šole.
13 Ponovitev oratorija »Sedem poslednjih bese«!i Kristusovih«, bo danes popoldne ob 5 v Marijini cerkvi.
13 Umrla je v tukajšnji javni bolnišnici Lončar Marija, 80-letna občinska rçva iz okolice Sv. Jurija ob j. ž. — N. v m. p.!
0 Društvo hišnih posestnikov za Celje in okolico bo imelo svoj redni letni občni zbor v četrtek, dne 27. t m. ob pol 9 zvečer v restavraciji v Narodnem domu.
13 Razširjanje adventističnih spisov. Svarimo ljudi pred nakupovanjem in razširjanjem raznih knjig ter brošur verske nabožne vsebine, ki nimajo potrdila enega ali drugega škofijskega ordi-nariata. !Po Celju in okolici hodijo namreč ljudje, ki take knjige in brošure vsiljujejo občinstvu za naravnost smešno ceno ali celo zastonj, z namenom, da jih zbegajo in zbude v njih verske dvome. Ti kolporterji priporočajo ljudem, naj take spise, če jih niso razumeli prvič, preberejo še drugič ali tretjič.
13 Likvidacija gradbene zadruge Obrtni dom.
V	sredo 19. t. m. se je vršil redni letni občni zbor gradbene zadruge Obrtni dom. Poleg občaj-nih poročil se je pri zadnji točlci dnevnega reda razpravljalo tudi o vprašanju likvidacije zadruge in je bilo sklenjeno, da se zadruga likvidira. Za likvidatorja sta bila izvoljena gg. predsednik V. Kukovec in podpredsednik Miloš Hohnjec.
& Na ustanovnem občnem zboru pododbora Združenja rezervnih oficirjev in bojevnikov v Celju izvoljeni odbor se je konstituiral sledeče: upravni odbor: pred. dr. Voršič Vekoslav, podpredsednik dr. Šubic Ivo, tajnik Razlag Mirko, blagajnik Sadar Adolf. odbornik Skaberne Bogomir; namestniki dr. Juhart Albin, inž. Rudolf Dušan in inž. Komcl A. Nadzorni odbor je sle-rteči: preds. mag. Andro Posavec, j>odpreds. dr. Kndolf Dobovišek, odvetnik v Krškem, odboraik Turnšek Franc; namestnika: inž. Krnic Ivo in inž. Knop Vojo.
Me pozabite!
Priporoča se: V Celju, Prešernova ulica 14, poleg Marijine cerkve, dobro znana domača ma-nufakturna in modna trgovina Valentin Iiladnik, kjer si lahko nabavite vsakovrstno ceneno in trpežno blago za moške in ženske obleke. Lepa izbera blaga zn birmance! — Pridite in pripe-, ljite Vaše znance!
PftlB
Občinske zadeve. V četrtek 20. t. m. se je vršila tretja redna seja občinskega sveta pod predsedstvom župana Jeršeta, ki je poročal, da je banska uprava razrešila Franca Rozmana in Martina Vrabla funkcije občinskega svetnika ter imenovala na mesto teh Ivana Vincekoviča in Dra-gotina Korena. — Nadalje omenja pritožbe, ki se množijo radi nedostatkov na Ljutomerski cesti, povzročenih vsled funkcijoniranja kanalizacijske naprave v bolnišnici in hiralnici. V tem oziru bo mestni magistrat potrebno ukrenil. Predložena bilanca mestne občine se odobri. — Igrišče na desnem bregu Drave se prepusti SK v Ptuju proti najemnini letnih 300 Din pod pogojem, da ostane igrišče na razpolago tudi Dijaškemu domu. _
V	Mladiki se preuredijo nekateri prostori v telovadnico. — Nn fasadi velike vojašnice se izvršijo potrebna popravila. Stroški so proračun jeni na 10.880 Din. Od teh nosi mestna občina 1460 Din. stanovalci pa skupno 9420 Din. Vojaškemu uradu se da v najem zemljišče, na kalerem stoji kolera baraka. Najemnina znaša 250 Din letno. — V domovinsko zvezo se sprejmeta Gusrtnv Pere z ženo in nedoletnimj otroci, in Anton Siker z ženo. — Sklepi mestnega ubožnega sveta se odobrijo. — Daljša debata je bila pri točki glede mestnega avtobusnega podjetja, ki ga nameravajo opustiti, ker je pasiivno. Tozadevna odločitev bo padla šele pri prihodnji seji. Po javni seji se je vršila tajna seja, na kaieri ao ee obravnavale le personalne zadeve.
Obnovitev mariborskega plinskega
omrežja
Med mariborskimi mestnimi podjetji je bila doslej plinarna nekak nebogljen otrok, o ka-, tereni se je govorilo vedno s skrbjo in strahom. I Saj je bilo jiodjetje zelo pasivno ter je občina plačevala letno skoro pol milijona deficita pri njem. Pa ni bilo čuda, da je podjetje delalo z izgubo. Največ odjemalcev, ki so rabili plin za razsvetljavo, je odvzelo plinarni meetno električno jiodjetje. Tovarniški obrati, kakor Volta in še nekateri drugi, ki so spadali v vneto naj-lioljših odjemalcev plina, so zastali kot žrtev kritičnih časov in poleg tega pa je še plinarno obteževalo pokvarjeno in preluknano cevno omrežje, ki je bilo v mestnem središču v zemlji neizmenjàno od leta 1870, ko je pričela plinarna obratovati, pa do danes. Velika je zasluga ravnatelja plinarne inženjerja Dušana Tomšiča, da je preprečil popolno propast podjetja ter je umel s spretno prilagoditvijo novim razmeram ponovno dvigniti porabo plina v Mariboru, da dosega danes že ono višino, kakor leta 1920. S živahno propagando za uporabo plina pri kuhi, pri segrevanju vode v kopalnicah itd., se je pridobilo veliko število novih odjemalcev; poleg tega so se modernizirale naprave za proizvodnjo plina, zadnja pridobitev pa je nnjmoderneje urejena lastna delavnica, v kateri izvršujejo strokovno izvežbani delavci vsa popravila plinoenerov, strojev itd. doma, dočim so se še do nedavna morali ti aparati pošiljati v popravilo v inozemske tovarne. — Največjega pomena za nadaljnji prospeh plinarne
□	Pevski zbor Glasbene matice ima v ponedeljek, dne 24. t. m. skupno pevsko vajo in važen sestanek. Vsi!
□	Na Pohorju meter snega. Pohorci še ne pomnijo, da bi jih sredi aprila zapadel tak sneg, kakor letos. V srednjem Pohorju okoli Klopnega vrba in Planinke je dosegla novoza-padla snežna odeja višino enega metra, pa tudi na vzhodnih obronkih gorovja, ni sneg nič manjši. Ravnotako pokriva debela snežna odeja vrhove Kozjaka. številni smučarji so že včeraj iz Maribora naskočili pohorske vrhove ter si privoščili sredi pomladi pravo zimsko veselje.
□	25 smrtonosnih ubodljajev. Pred velikim senatom mariborskim so sedeli včeraj na zatožni klopi posestnik Ignacij Čizmašija, delavec Štefan Vučko, posestniški sin Jožef Vučko ter jjosestnica Verona Čizmašija. Prvi trije so obtoženi. da so dne 24. oktobra 1942 v Gornji Bistrici dogovorno kot sostorilci s 25 ubodljaji z noži zaklali Ivana Čižmašijo in mu potem še s koloni preklali lobanjo, da je na licu mesta izdihnil. Verona Čizmašija pa je obtožena, da je omenjeno trojko k zločinu nasnovala. Obdolženec Vučko Jožef je bratranec Verone Čizmašija, Vučko Štefan pa bratranec obdolženega Ignacija Čizmašije. Usnirčeni Ivan Čizmašija je bil sorodnik z obema obtožencema Verono in Ignacijem Čižmašijo. Sodišče je obsodilo osumljence jx> obtožbi in sicer so bili obsojeni: Ignac Čizmašija na 7 let robije, Štefan Vučko na 10 let robije in trajno izgubo častnih pravic, Jožef Vučko na 7 let robije in Verona Čizmašija na 10 let robije in trajno izgubo častnih pravic. Senatu je predsedoval vss. Lenart, prisedniki pa so bili vss. Zemljič in dr. Tombak in ss. Kovča in dr. Kotnik. Obtožbo je zastopal državni pravdnik dr. Ilojnik.
□	Vode naraščajo — naval splavov. Deževje je znatno dvignilo gladino Drave, da je zopet najx>lnila svojo normalno strugo. Posledica je pravi naval eplavov, ki jih priplujc včasih toliko, da nimajo v mariborskem pristanu niti vsi prostora za vsidranje ter ee pri-vežejo preko noči nižje pristanišča na drevesa. Reka je sedaj postala plovna tudi za velike splave. V mariborski okolici pa je deževje na-gloma dvignilo manjše reke in potoke, da so imeli po nekod, kakor v dolini Pesnice, že majhne poplave.
□	Izborno založen trg smo imeli včeraj. Bila je to ena od redkih letošnjih sobot, ki je nudila na trgu res bogato izbiro vsega, kar nudi spomladanski vrt, polje in gozd, poleg tega pa še dovolj od jeseni preostalega blaga. Tudi mleka in mlečnih izdelkov je bilo dovolj, ravnotako perutnine in ostalega tržnega blaga. Cene,
j ki so se pretekli teden radi velikonočnih praznikov pri nekaterih predmetih, kakor pri mleku, jajcih, mlečnih izdelkih, perutnini nekaj dvignile, so zopet popustile.
П llniv. prof. dr. Warnier v Mariboru. V petek, dne 27. t. m. predava v okviru tukajšnje Ljudske univerze vseuč. prof. dr. Warnier o Napoleonu. Predava v francoščini. — Za soboto, dne 20. maja j>a napoveduje Ljudska univerza poseben prekmurski večer.
□	Smrt blagega moža. Včeraj se je, vršil na pobrežkem pokopališču pogreb pokojnega jjosestnika Ivana Pukla iz Rošpoha pri Mariboru. S pokojnim, ki je dosegel starost 65 let, je legel v grob blag mož, čistega značaja in dobrega srca. Bil je priljubljen in spoštovan od vseh, ki so ga poznali. Svetila mu večna luč, žalujočim svojcem naše iskreno sožalje.
□	40 letnim planinske ustanove. V juniju tega leta proslavi tukajšnja podružnica SPD 40 letnico svojega obstoja. Proslava je zamišljena v zelo svečanem obsegn. Tudi bo tej proslavi posvečena posebna slavnostna številka Planinskega vestnika.
□	Gledališka vest. Nadarjeni .član tukajšnjega Nar. gledališča Maks Furijan pojde ob koncil sezone v Prago, kjer se bo udeleževal dr. Hillerjevega kurza za gledališko umetnost. Upamo, da bo mladi umetnik s pridobitvami omenjenega kurza oplodil tudi našo mariborsko
I odrsko umetnost v bodoči sezoni.
□	Nova tožba proti mestni občini mariborski. Ni še končno veljavno rešena zadeva tožbe
j veterinarskega nadsvetnika Hinterlechnerja j proti mestni oličini, ko je te dni vložil bivši j ravnatelj Pogrebnega zavoda g. Gerbac tožbo ; proti mestni občini mariborski, v kateri zahteva j odškodnino v znesku preko 100.000 Din. opi-1 rajoč se pri tem nn to, češ, da svoječasna disciplinska sodba ni bila dovolj pravična in da mu radi tega pripade primerna odškodnina.
П Vprašanje davka na nezazidane parcele v novi fazi. V vprašanju radi davščine na nezazidane parcele je nastala nova situacija. Kakor je znano, so naša najvišja upravna sodišča glede veljavnosti davka nn nezazidane parcele izrekla različne razsodbe. Upravno sodišče v Celju je v nekaterih slučajih odločilo, da je ta davek v vsakem oziru zakonit ter je, kakor je trdila mestna občina pri sodnih raz pravah, upravno sodišče to tudi dokazalo. Državni svet pa je v nekem slučaju izrekel, da to kar odobri finančni minister še ni zakon in da finančni minister ne more nadomestovati niti bivšega velikega župana ali svoječasno na-
pa je izmenjava in obnovitev plinskega omrežja, ki ga je plinarna započela nedavuo in sicer najprej na Aleksandrovi cesti ter ga bo postopoma nadaljevala, dokler ne bo obnovljeno in pregledano celokupno plinsko omrežje. Luknji-často omrežje je vzrok ogromnih izgub dragocenega plina ter deficitnega poslovanja plinarne. Sedaj se izmenjavajo cevi na Aleksandrovi cesti. Izmenjava se vrši tako, da je odjemalci plina ne čutijo. Nove cevi imajo znatno večji premer kot stare, ki so merile 70 mm. Največji premer 150 mm ima dovod od plinarne do nove zgradbo carinske pošte, ki bo imela vso kurjavo samo na plin; od tu do Tomšičevega drevoreda bo imel plinovod 100 mm premera, stranski odcepi pa 80 mm. Stare cevi, ki jih sedaj delavci plinarne izkopavajo, kažejo, kako nujno je bila izmenjava potrebna. Posebno na krajih, kjer leže cevi v ilovici, ki najhitreje razjeda železo, je luknja pri luknji. Tudi na hišnih priklopih je sila mnogo napak, ki so jih svoječasno zakrivili delavci, ki so polagali cevi v akordu ter so gledali bolj na naglico, kakor na solidnost. Doeedaj je izmenjano glavno omrežje v dolžini 300 metrov ter se nahaja že v obratu. V kratkem bo v zemlji novih 350 metrov cevi do konca mestne meje pri Krčevini, potem pa se prične s polaganjem cevi od odcepa Meljske ceste po Aleksandrovi proti mestnemu središču. Vse delo bo trajalo pač dolgo dobo. bo pa za obstoj plinarne življenjskega pomena.
rodno vlado. S tem mnenjem najvišjih upravnih oblasti seveda še niso bile s sveta spravljene tiste od banske uprave jiotrjene odločbe mestnega načelstva, proti katerim se ni nikdo pritožil, vendar pa so nekateri upali, da bo sedaj mogoče na podlagi enej*a ali drugega naslova odreči plačilo tudi v tistih slučajih, ki so že pravomočno razsojeni ali pa celo zahtevali plačilo nazaj. Finančni minister pa je sedaj v finančnem zakonu izrecno potrdil zakonito opravičenost in veljavnost tega davka. Tako so vse nade na vrnitev za ta davek vplačanih zneskov šle po vodi.
□	»Maribor* ima jutri vajo in sicer za mešsn zbor. Prihodnjo nedeljo gremo v Knujice, zato je vaja za vse obvezna. Kdor ne pride ali se ne opraviči, ne bo mogel sodelovati, ker moramo točno vedeti jutri pri vaji za udeležbo! — Gašparič.
□	Nočno lekarniško službo vrši v prihodnjem tednu od 23. do 29. aprila Minafikova lekarna »Pri orlu« na Glavnem trgu.
MARIBORSKO GLEDALIŠČE
Nedelja, 23. aprila: Ob 20: SE LI RAZUMEMO.
Poslednjič v sezoni. Znižane cene. Ponedeljek, 24. aprila: Zaprto. Torek, 25. aprila ob 20: ČLOVKKOLJUBCI. Red C.
— Proti zaprtju in hemeroidom, motenju v želodcu in črevih, oteklini jeter in vranice, bolečinam v hrbtu in križu, je krasno sredstvo naravna »Franz-Josei« grenčica, večkrat na dan zavžita. Zdravniške preizkušnje pri obolenjih spodnjih delov telesa so dognale, da učinkuje »Franz-Josel« voda zanesljivo razkrajajoče in vselej milo odvajalno. Franz-Josel« grenčica se dobiva v lekarnah, dro-gerijah in špecerijskih trgovinah.
Radio
Programi Hadio-LlubUana t
Nedelja, 23. aprila: 7.45 Gimnastika (M. Do-
bovšek) — 8.15 Dnevne vesti — 8.30 Rentabilnost kmetskega dela (dipl. agr. A. Jamnik) — 9.00 Božja postava (Dr. R. Tominec) — 9.30 Prenos cerkvene glasbe iz St. Peterske cerkve — 10.00 Elektromotor v obrti (Inž. Dr. Matanovič) — 10.30 Nalezljive bolezni pri živini (Dr .Kocjan) — 11.00 Salonski kvintet (slovenska glasba) — 12.00 Čas, poročila — 12.15 Plošče — 13.00 Čas. plošče, borza — 15.00 Dekletova socialna šola (gdč. Lebar-jeva — 15.30 Koncert pevskega zbora »Sava« — 16.30 »Ingeborg«, komedija (Št. Jakobsko gledališče) — 17.30 Jazz »Zarja« — 20.00 Vesela ura, sodelujeta gg. Danilo in Povhe, pri glasovirju dr. Švara — 20.30 Samospevi, poje ga. Slava Čampa 21.30 Salonski kvintet — 22.30 Čas, poročila, plošče.
Ponedeljek, 24. aprila: 12.15 Plošče — 12.45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Espéranto (g. Kozlevčar)
—	19.00 Srbohrvaščina (dr. Rupel) — 19.30 Zdravstvena ura — 20.00 Prenos iz Zagreba — 22.00 Čas, poročila, plošče.
Torek, 25. aprila: 11.15 Šolska ura -- 12,15 Plošče — 12,45 Dnevne vesti — 13.00 Čas, plošče, borza — 17.30 Salonski kvintet — 18.30 Nemščina, poučuje prof. dr. I. Grafenauer — 19.00 Dalmacija (H. Marjanovič) — 19.30 Novodobno gospodinjstvo (predava ga. Krajgerjeva) — 20.00 IV. glasbeno predavanje (S. Koporc): 0 domačih godbah na pihala — 20.30 Koncert godbe 40. p. p. — 22.30 Čas, poročila.
DrugI programi §
Ponedeljek, 24. aprila;
Zagreb: 20.00 Koncertni večer, prenos iz Bel-grada — London: 22.00 Brahms-ov koralni in orke stralni koncert — Stuttgart: 21.05 Anton Bruck ner-jev koncert — Leipzig: 20.00 J. Brahmsov večer — Suisse-Romande: 20.40 Harfa 20.55 Konce.t i radio orkestra — Beograd: 20.00 Violinski koncert 20.45 Koncert zbora belgrajske glasbene šole 21 15 Koncert radioorkestra -— Rim: 20.15 Vokalni k»n-i cert — Beromiinster; 19.45 Koncert radio orkestrî.
—	Dunaj: 21.10 Orkestralni koncert italijanske glasbe — Miinchen: 20.05 Novo življenje, zborovni koncert — Budapest: 20.00 Zborovni in orkestralni koncert — Varšava: 20.15 Prenos koncerta iz kavarne,
Torek, 25. aprila:
Zagreb: 20.00 Slovanska klavirska glasba 20.40 Violo koncert — Milar.o: 20.45 Varietejski program
—	London: 22.00 Orkestralni koncert — Stuttgart: 21.45 J. Brahms-ov večer — Suisse Romande: 21.05 Koncert radio orkestra — Berlin: 21.00 Prenos koncerta z Glasbene visoke šole 22.30 Koncert simfoničnega orkestra — Beigrad: 19.00 Slovanska glasba 20.00 Prenos iz Zagreba — Rim: 20.45 Pester koncert — Praga: 21.25 Sonate za violino in pia-
; nino — Dunaj: 19.25 »Sestra Angelica« Gianni I Schicchi, opera — Miinchen; 21.30 Ura komorne 1 glasbe, kompozicije Brahmsov*
Osiabijenie srca in težko dihanje
povzroča ponajveč maščoba, ki se je nakuplčila okoli srca in ujegovega mišičevja. Ta mast je vzrok, da srce nima moči za vršitev svoje funkcije.
Z redno uporabo zdravilnega „PLANINKA"-čaja Bahovec postane kri živahnejša, srce se razbremeni in ojači, kar omogoči zopet normalno dihauje.
Zahtevajte v lekarnah in drogerijah samo pravi in zdravilni >PLANINKA«čaj Bahovec, Id so ne prodaja odprto, ampak samo v plombiranih zavojčkih po Din 20 — z naslovom proizvajalca:
dno n. 7. 1»32
Lekarna Mr. L. BAHOVEC, Ljubljana
Vedno bolj se veča število glasov, ki zahtevajo aktivnejše politike za prebroditev naše še vedno trajajoče krize denarstva in v zvezi s tem vsega ostalega gospodarstva .Vršijo se zborovanja strokovnjakov, ' kot n. pr. pred nedavnim v Zagrebu, gospodarski krogi objavljajo svojo resolucije, v časopisih izhajajo projekti z večjo ali manjšo vrednostjo, ki se pa ponavadi ne dotikajo bistva stvari v jedru in predlagajo za sedanjo strukturo našega gospodarstva nemogoče reči. Tudi denarni zavodi pošiljajo na merodajna mesta projekte, celo v senatu so že predlagani ukrepi za izhod iz sedanje denarne krize.
Dobili smo celo odbor za proučevanje teh zadev, pa se nam vendar zdi, da zadeva še ne prihaja z mrtve točke. V tem nas potrjujejo najnovejši ukrepi. Moratorij po zakonu o zaščiti kmeta, dan s tako zvanim posredovalnim posto-panjem, je podaljšan zopet za tri mesece na pol leta. Kaže, da pri nas ni dTugače kot z moratoriji, ki pa imajo to napako, da prikrijejo bistvo stvari. Moratoriji imajo pomen lo tedaj, če se za časa njih trajanja položaj sam od sebe ne izboljša, ali pa če se medtem ukrenejo taki ukrepi, ki pomagajo prebroditi krizo. Časa dajejo moratoriji v kakšnikoli obliki dovolj, da bi se medtem vsa vprašanja rešila vsaj kolikor toliko zadovoljivo.
Poleg strogo gospodarskih ukrepov, ki so po-
Mizarsha razstava v ShoSii Loki
Loškemu združenju obrtnikov moramo priznati veliko delavnost in iznajdljivost. Komaj je minul zelo uspeli šesttedenski knjigovodski tečaj v Društvenem domu, že se govori o drugem krojnem tečaju v stari šoli. Vmes pa so nas prijetno iznenadili veliki plakati, ki vabijo na mizarsko razstavo. Poleg šentviškega je prav loško mizarstvo zelo dobro razvito in znano že daleč v okolico. Da dokažejo, kaj znajo, prirejajo tukajšnji mizarji v Ogorevčevi hiši v Nunski ulici in stari šoli veliko razstavo, ki bo trajala od 23. do 30. aprila in bo odprta vsak dan od 8 zjutraj do pol 7 zvečer, da si jo bo lahko vsak brezplačno ogledal. Za razstavo so pripravljeni res krasni izdelki, Ici po modernosti, praktičnosti in lepoti nič ne zaostajajo za prvovrstnim pohištvom v naši državi. Razstavljene bodo oprave jedilnice, spalnice, kuhinje itd., obenem pa bo vse obiskovalce vodil strokovnjak, ki bo odgovarjal na vprašanja, razjasnjeval izdelovanje in dajal potrebna pojasnila o naročilih, nakupu itd. — Loškim mizarjem čp.stitamo k lepi in koristni iniciativi; vabimo vso Gofenjsko, da ne zamudi prilike in si ogleda cenene in lične izdelke domačih obrtnikov.
Osebne izpremembe pri Mestni hranilnici ljubljanski. Poročajo nam, da je vodstvo Mestne hranilnice ljubljanske po odstopu ravnatelja dr. Frana Černeta začasno urejeno takole: ravnatelj F rasi Pretnar, glavni knjigovodja Josip Me-šek, vodja uradov Ivan Hiter.
Dolnjelendavska hranilnica, d. d. v D. Lendavi, ima občni zbor 11. maja ob 14. Bilanca za 1932 izkazuje povečanje hranilnih vlog od 9.2 na 9,5 milj., dočim so tekoči računi pa^li od 1.86 na 0.56 in upniki od 0.3 na 0.2 milj. Temu odgovarja znižanje posojil na hipoteke, v tek. računu, dočim so narasle menice in vredn. papirji. Čisti dobiček se je zmanjšal od 0.135 na O.l02 milj. s prenosom vred.
Občni zbori: Ljubljanska kreditna banka 13. maja ob 15, Tovarna verig v Lescah 5. maja ob 11 v Lj. kred. banki.
Prisilna uprava. Ljubljanski kreditni banki je dovoljena za terjatev 3.7 milj. izvršba, s prisilno upravo zavezani Tovarni za špirit in drože, d. d. v Račjem ter Elzi Bacher. Prisilni upravitelj je g. Klobučar, ирт. podr. Lj. kred. banke v Mariboru.
Glavna skrb vsakega podjetnika je, da pripomore svojemu podjetju do napredka. Dve poti sta, ki vodita k temu cilju. Prva pot, ki poskuša z dosedanjimi odjemalci napraviti večji promet, druga pot pa, ki stremi za tem, da najde novih odjemalcev. Ta zadnja pot — pridobiti novih od;c-malcev — je boljša, kajti ni pametno preobložiti svoje odjemalce z blagom, Veliko je število onih podjetij, ki so s pomočjo ljubljanskega velesejma ubrala to pot do novih uspehov. Tudi k udeležbi na letošnjem ljubljanskem velesejmu od 3. do 12. junija so se že prijavili v velikem številu. Ni jih potlačila kriza in sami radi priznavajo, da dober-šen del svojih poslovnih uspehov pripisujejo temii; da stalno razstavljajo na velesejmu. Naj ludi drugi, ki še niso prijavili svoje udeležbe kot razsiavljalci na letošnjem spomladanskem velese'mu v Ljubljani, eledijo temu primeru in se čimpreje prijavijo.
BorZT«e
Dne 22. aprila.
Denar
V ospredju zanimanja je bil ta teden dolar. Po veliki noči je 18. aprila padel dolar pod zlato izvozno točko, 19. aprila pa je bil prepovedan izvoz zlata, kar je imelo za posledico 20. t. m. veliki padec dolarja v Curihu od 502 na 400. 21. aprila se je tečaj dolarja popravil na 170, danes pa je naraste! dolar na 475. Podobno je bilo gibanje na ostalih svetovnih tržiščih in ua naših borzah.
Sicer pa danes v valutarnili zadevah ni nobene stalnosti. Zlato cenijo bolj kot papir tudi v drugih državah, ki imajo še funkcionirajočo zlato valuto. Z zlatom popolnoma kriti bankovci imajo v primeri s ceno zlata ažijo nekaj odstotkov, kar vedo dobro poznavalci zlata.
Ta teden je Narodna banka zaradi večjega dotoka deviz, kar je povzročilo izenačenje ažija, vsak dan dala normalno količino. Skupno je znašal pro-
■ШМИИИИМИММИИМИ
denarne krize
trebili za izhod iz krize, so pa tudi gospodarsko-političnl razlogi, ki ustvarjajo podlago zaupanja. To je pa tako velik kompleks vprašanj, da ga ni mogoče rešiti enostavno s potezo peresa, ampak zahteva najprej temeljito proučevanje, kesneje pa tudi temeljito izvajanje.
Glede tehničnih vprašanj pa smo sedaj koli-kortoliko na jasnem. Nujno je potrebna izpre-memba kreditne politike emisijske banske. Politika kontingentiranja je favorizirala dotok nepravega meničnega materijala v emisijsko banko, I dočim bi moralo prevladovati načelo sprejemanja : predvsem izrazitih blagovnih menic. Ker pa smo I že prej sprejemali tipične finačno in še drugačne . menice, nam je sedaj zaprt ta izhod, ker se jih | brez škode ne da sprejemati. Politika emisijske banko bo morala dovesti do izboljšanja sedanjih kreditnih razmer. Seveda pa to ni edino potrebna slvar. Predvsem moramo pregledati dosedanji način poslovanja na denarnem trgu, da uvidimo napake, katerih se je v bodoče izogibati. Tu bo gotovo najvažnejše vprašanje obrestne mere, kjer bi morala emisijska banka pokazali pravo pot.
Sicer pa so to stvari, ki so bile v tej ali drugi oblik sicer že povedane, treba po je, da jih ponovno naglasimo, ker pomeni sedanje slanje samo likvidacijo, rušenje, potrebno pa bo zgraditi nov sistem denarstva po izkušenih načelih.
met na ljubljanski borzi ta teden 3.62 milj. Din, Kar je že dolgo nezabeležeua višina. Prejšnje tedne jo znašal promet 2.050, 1.08, 1.6 in 1.5 milj. Din.
Ta teden je bilo največ premeta v šilingih, nadalje v devizah Berlin (0.8), Madrid (0.35)" m Bruselj (0.28 milj.).
Curih. Pariz 20.3825, Londou 18.15, New York 475, B m sel j 72.225, Milan 20.85, Madrid 44.25, Amsterdam 208, Berlin 118.85, Dunaj 72.09 (55), Stockholm 94.85, Oslo 92.00, Kopenhagen 80.80, Sofija 3, Praga 15.42, Varšava 58, Atene 3, Carigrad 2.55, Bukarešta 3.08.
Vrednostni papirji
Dunaj. Don. sav. jadran. 58.55, Alpine 11.98, Trboveljska 14.80.
Žitni trg
Novi Sad. Pšenica: bč. okol. Sombor, bč. cltol. Novi Sad, sbč., gbč., bč. potiska, erem. 220—225, gor. ban. 217.50—222.50. - Koruza: bč. gar. kval. 58—60, srem. gar. kval. 59—61, bč., srem. za april, maj in iunij 65—67, ban. gar. kval. 57—59. - Moka: bč.. ban. št. Og Ogij 340—300. št. 2 320—340, št. 5 300-320, Št. 6 270-280, št. 165-175, šl. 66-67.50. — Ostalo neizpremenjeno. Tendenca čvrsta. Promet: 55 vagonov.
Chicago. Pšenica: maj 54.75, julij 56.50, sept. 57.75. Koruza: maj 34.625, julij 37.375, september 38.75. Oves: maj 23.25, julij 23.50, september 24.25.
Winnipeg. Pšenica: maj 55, julij 56, okt. 58.
Les
Vsled velikonočnih praznikov je lesna trgovina pretekli teden počivala. Opažamo pa, da je povpraševanje za tesan les večje, cene so precej stalne, produkcija tramov se je povečala. Tudi v bukovi.ii je zvečana produkcija, posebno v par-jeni. V mehkem lesu se išče ]>o večini III, v hrastovim pa vlada zastoj. V drvah se odda tupatam kaka partija, vendar pa je sezona drv minula. Istotako se bliža konec sezone teslonov.
ilSlatinske/a
bleie ги
мЖј hujšailje Odstranijo vso premi obilno tolščo in Vas napraoijo ÉjjfL vitke, mladostne in lepe, % Apoteka BAHOVEC,Ljubljana
Kovačnica jc pogorela posestniku ôtrovs Ignaciju pri Sv. Marku. Ko je zjutraj ob 4 vstal, je opazi i ogenj, pa se ni dalo dosti več rešiti. Naj-brže je prejšnji večer kaka iskra padla med ogljiî, da je začelo tleli, proti jutru pa se je vžgalo. Škode je okoli 10.000 Din, največ na orodju. Zavarovalnina pa znaša komaj tretjino te vsote.
»O gospodarskem pomenu morja« bo predavanje Jadranske Straže v ponedeljek zvečer ob 20.
Med obrtniki. Iz opozicije do sedanjega Obilnega društva se ustanavlja novo društvo jugoslovanskih obrtnikov«, ki bo imelo ustanovni občni zbor to nedeljo popoldne ob 3 pri Volkerju.
I
Nagle smrti je v sredo umrla gospa Cecilija
Samec, roj. Mursava iz Ivrapja pri Ljutomeru, žena
obmejnega veterinarja g. Samca iz Gor. Radgone.
V petek so jo iz Radgc-.ге pripeljali v Ljutomer in jo na domačem pokopališču položili k počitku. Nesrečni rodbini naše sožalje.
Kitcjski misijonar gosp. Kerec bo dne 14, maja imel v Ljutomeru misijonske pridige in popo'dne v dvorani Katoliškega doma zanimivo skioptično predavanje. Opozarjamo že danes na ta dan.
»Beneški trojčki« na odru Katoliškega doma prihodnjo nedeljo dne 30. m.I Zn smeh in zabavo! — Danes javni nastop Glasbene šole!
»ctouiiiSi tvrdk Zeisctlioa, Rcttens&ock it Voigetënder, Ws >ia, e«rto itd. ima večino
V «legi *ototrgoVŽRg
Jugoslovanske
* Ljubljani, MlkloSKeva c. S
Nekaj novega. V konjiški dekaniji se ni ie vršil poseoen cerkven koncerl, zato vlada za proslavo 1900 letnice Kristusove smrti, na kateri se v cerkvi izvaja veliko »glasbeno delo« veliko zanimanje. Na koncertu bo sodelovalo do 100 godbenikov in pevcev, ki se pripeljejo iz Maribora. Dne 30. aprila bo vsa konjiška dekanija s tem koncertom najbolje obhajala spomin letošnjega jubileja. Svetujemo pa vsem, posebno iz okolice, da ei vstopnice pravočasno zasi^urajo pri trgovcu Va-lcnčaiku v Konjicah.
Spori in današnja doba
Starejši običajno ne morejo, večkrat pa tudi nočejo razumeti mladine 1er se ne morejo vživeti v razmere, v katerih živi. Tako je skoraj povsod v človeškem življenju in isto je tudi v športu, kateremu je današnja mladina zelo vdana. Malo je danes starejših ljudi, recimo nad 40 let starih, ki bi se aklivno bavili s športom. Zato ni čudno, da imajo današnji športniki toliko nasprotnikov ravno v starejši generaciji; ta namreč ne upošteva sodobnih zahtev in pa, kar je glavno, ne razume velikih koristi, ki nam jih nudijo telesne vaje. S tem pa nOčeui delati starejši generaciji nobene krivice ali morda celo očitati našim dobrim staršem, da nam ne bi želeli samo dobrega, zlasti pa zdravja. Oni so pač preživeli svoja mlada leta pod drugimi okoliščinami, so preživljali svojo brezskrbno mladost v dobi, ko o športu, posebno v naših krajih, ni bilo ne duha ne sluha. Zalo niso redke besede skrbne matere, ki pravi: iNikdar nisem gojila športa, pa sem bila vedno zdrava, bolj kot so moji otroci in sem vseeno dočakala visoko starost.«
E11 vzrok za tovrstne izjave sem že omenil. Drugi in najvažnejši bo pa ta, ker vidijo naši starši le siabo strani športne vzgoje in po teh presojajo celoten športni pokret. Toda tudi do današnjih športnih pojavov moramo biti pravični ter moramo slvar točneje opazovali in šele potem zavzeti neko stališče, ki pa mora biti seveda objektivno. Kdor pa športa 11e pozna in ne ve ceniti njegove vrednosti za naše zdravje, ta naj o stvari rajo molči in ne sine presojati ali celo obsojati to gibanje.
Dejstvo je, da se je pri nas sport v zadnjem desetletju močno razmahnil in izgleda, kakor bi hotel to nadomestiti, kar se je v tem pogledu pred vojno zamudilo. Nekaterim se zdi to napačno, drugim je pa še veliko premalo. Niti eno niti drugo stališče ni pravilno. Zamujeno je treba vsekakor popraviti, vendar ne prehitro, ker naglica bi mogla zlasti sportnomu gibanju več škoditi, kakor pa koristiti. Kdor motri celoten športni pokret, bo uvidel, da so telesno vaje za naš narod nekaj posebnega, nekaj edinstvenega. Naš fant in naše dekle sta kakor nalašč za to. Vse pogoje imata: Zdravje, moč in korajžo. Telesne vaje držijo ljudske mase bolj skupaj kakor katerakoli druga organizacija. V športu se daljo uveljavlja samo spreten fant ali dekle in ni mogoče, da bi so kak slabič — ljubljenec zrinil v prednje vrste. Tak >ljublje-liec' more samo enkrat na plan, potem jo pa opravil. S tem seveda ne mislim, da za telesno slabot-nejše ni mesta v športnih vrstah; ravno nasprotno, še bolj je treba zanje skrbeti. Tu mislim na tako zvane »protežirance«, za katere ni mesta v športnih vrstah.
Sport prodira med ljudstvo in se razširja; zalo zasluži vso našo pozornost. To pa na stvari ne sme nič spremeniti, četudi večji del starejše generacije noče priznati, da se od športa lahko tudi mnogo naučimo. Športno gibanje gre svojo pot naprej in tvori samo zase zdrav in močan organizem. Ako prisostvuje nogometni ali lahkoatletski tekmi deset in več tisoč glava množica ter vzdrži ob vsakem vremenu do konca tekme, s tem še ni rečeno, da pričakuje ta množica kake bikoborbe, temveč bo običajno videla fair boj-bo 11a zelenem polju. Samo nevedneži vidijo v sporlu le izkoriščanje surove sile nad nasprotnikom in pozabljajo, da so se športniki, ki tekmujejo, morali za tekmovanje temeljito in dolgo vrsto let pripravljati. Kajti tekmovalec se mora odreči marsikakim udobnostim in razvadam, če hoče doseči kak uspeh. Alkoholiki , in močni kadilci so za taka tekmovanja nesposobni. Zmernost v vsakem pogledu, nega telesa, redna hrana in dosti spanja, to so činitelji, brez katerih ni mogoče doseči nobenega uspeha.
V	pravem športu se vsakdo vzgaja k disciplini in volji, ki jo danes na vsej črti, posebno pa pri mladini, tako pogrešamo. V pravem športu se goji prijateljstvo, ki 11e trpi zavisti in ki posega globoko v družabno življenje. V pravem športnem udejstvovanju vidimo torej sadove, ki bi jih bilo prenesti tudi na druga polja, zlasti 11a gospodarsko in politično. Napram premaganemu se pravi športnik obnaša dostojno, dobro vedoč, da je tudi premaganec človek, s katerim se je boril, ne glede 11a to, da ga je kot nasprotnika videl v drugačnem dresu. Viteštvo, respekt pred uspehom drugega ter umerjeno veselje nad zmago, to so lastnosti, ki jih gotovo dobimo pri pravih športnikih. Sicer je res, da je interes za šport pri marsikakem mladem fantu tolikšen, da se mu popolnoma vda, vendar je to še vedno boljše, kakor če bi zašel na druga, slabša stranpota. Napačno je ludi mnenje onili, ki mislijo, da je šoloobvezna oziroma srednješolska mladina, ki se bavi s športom, zaradi tega v šoli slaba; so že izjeme, morda jih je celo precej, vendar pa drži v splošnem načelo: Kdor je v šoli slab, tudi v športu ne bo nič dosegel. Če pa pravilno razdelimo čas za učenje in zn sport, potem bodo uspehi v šoli ne samo zagotovljeni, temveč mnogo boljši. Razumni starši in dobri učitelji bodo znali to brez nadaljnjega lepo urediti.
V	športu se posamezne panoge spopolnjujejo med seboj, tako da je najbolje, če gojimo po več panog, ker bi sicer bila naša telesna vzgoja preveč enostranska. Smučarji poleti navadno plavajo
> in telovadijo, istoiako turisti, lahko-alleli pa pozimi smučajo in telovadijo itd., vsi pa morajo gojili gimnastiko kot najbolj vsestransko telesno vajo. Človek, ki je po svojem poklicu večji del privezan na zaprte prostore, se počuti popolnoma prerojenega, ko se malo razglblje v jirosti naravi ter se , mu tudi veselje do dela neprimerno poveča. Znano I je, da je bil sedanji papež navdušen alpinist, ki je ; delal take ture, da bi jih neturist smatral za veliko j drznost. Toda ta pogumni turist, ki so je povzpeli jal na zasnežene vrhove, je bil tudi pri svojem poklicu prvi med najboljšimi.
Razume se, da bo za pobijanje škodljivih iz-! rodkov v sodobnem športu treba še dosti dela. Do-I bro namreč tudi vemo, da je teh škodljivcev v j športnem življenju, danes več kot preveč. Da se I bo to speljalo v pravo smer, je treba precejšnje intelirrence in še večjega poguma. V tem pogledu bi bila torej vsaka debata nepotrebna, samo začeti je treba in vse iztrebiti, kar 11e spada v sporlne i vrsie.
Športno gibanje, ki se pojavlja ludi v našem narodu v vedno večji meri, ne sme iti neopaženo mimo nas. Nanj moramo postali prav vsi pozorni, kajti mi se moremo in moramo od športa dosti na-i učiti. Baš zato pa moramo biti temu pokrelu tudi I hvaležni. Mladina hoče športa, zato zahaja v sport-I ne vrste. Starejša generacija pa mora to ludi raz-1 umeti in se potruditi, da v športu ne bo videla I samo slabe, ampak tudi in predvsem dobre sirani, zaradi katerih vsi uvidevni ljudje spori danes tako j priporočajo. In končno še to: Kolo časa se vrti, ž njim se pa tudi razmere spreminjajo. Vsakokratna ! doba ima torej evoje zahteve — ž njo vred pa tudi mladina.	I. K—er.
ООШШАЈ
{ Za srčne, živčne in ženske bolezni, počitka potrebne ! ; Od 15. aprila do 15. junija 20 dnevno zdravljenje za
pavšalno ceno Din 1.200-— . (dovoz in odvoz z autobuscni, stanovanje, štirikrat dnevno brana s kruhom, dnevno ena kopel, dve zdrav-I niški preiskavi, takse in davek. Prospokti na zahtevo.
"t^xdoL f
Da, ljubagospodinja če imate v pralnici Persil in Henko, potem nimate s pranjem nobenih skroi. Brez truda izvršite pranje in veselili se boste najboljših uspehov. Pazite vedno na navodilo o uporabi, ki je na zavitkih.
Današnji športni program
Danes bosta dve zanimivi tekmi na igrišču Ilirije:
Ob 15.30 se vrši glavna tekma
ŽELEZNIČAR (Zagreb) : ILIRIJA A TIM v predtekini ob 14 pa nastopi SK CELJE:ILIRIJA B TIM
Obe tekmi bosta zelo zanimivi ter nam bosta nudili prvenstven nogomet, zlasti glavna tekma, ker ne bo šlo za točke, tecnveč za lepo igro. Borba bo pa vsekakor zelo napeta, ker bodo hoteli i gostje i domači zmagati. Vsakdo, ki želi videti res lepo borbo in fair igro, naj se poda dunes pojioldne na igrišče Ilirije. Ker so tudi cene znižane, je pričakovati velike udeležbe.
Program plavalne sekcije mariborskega SSK Maratona v sezoni 1933: Od 21. maja do 11. junija plavalni tečaj pod strokovnim vodstvom. 11. junija Mednarodne plavalne in vaterpolo tekme na Mariborskem otoku. 29. junija srednješolsko plavalno prvenstvo na Mariborskem otoku. 16. julija Medklubskc plavalne in vvatc.rpolo tekme na Mariborskem otoku za prvenstvo Maribora. 15. avgusta Velike plavalne in skakalne tekme na Mariborskem otoku. 2Г. avgusta Klubsko prvenstvo na .Mariborskem otoku. Razen tega udeležba pri: Podzveznem prvenstvu v Ljubljani 22. in 23. julija z večjo ekipo; Državnem prvenstvu v skokih 30. julija v Ljubljani ali Karlovcu in Državnem prvenstvu seniorjev It.. 12. in 13. avgusta v Belgradu.
SK Jadran. Danes ob 17 morajo biti 1111 igrišču Ilermesa sledeči igrači: Markič L. Mnr-kič B. Kosmač, Brcar, Kisel. Kotnr. Oven A., Prežel, Kern, Kalčič, Kocjan, Verbič, Goli, K lier, Burger, Fornazarič. Rezervna tekma na Pri-r.norju odpade. Načelnik.
Ruée
Velika sila je bila v Rušah na velikonočno nedeljo. Trije bolniki so nujno klicali zdravnika. Domačega zdravnika slučajno ni bilo doma. Zato so klicali po telefonu gosp. dr. Mariniča iz Maribora, pa tudi ga ni bilo doma. Nato to pozvali gosp. dr. Pihlerja, ki pa jc bil že nujno pozvan v Slivnico. V Ruše je prišel zato šele ei pol 10 zvečer in eno bolnico kar s seboj vzel na avto k operaciji v Maribor. Drugi dan šele s« ju zvedelo, da sta bila dva zdravnika v Rušah na obisku, pa nihče ni vedel za nju. V sredo so še neko deklico odpeljali v Maribor na operacijo, doma pa ie umrla njena babica. Nevarno je zbolela še druga deklica, ta pa se zdravi doma. Bolezen in smrt pač ne poznata praznika!
Litim
Osebna vest. Upokoieni okrajni glavar v Celju gosp. dr. Josip Hubad se je začasno naselil v Litiji s svojo družinico pri svojem svaku gosp. veleposestniku Rado S 1 a n c u. Odličnemu pravniku želimo v našem lepem ii zr.n mivem kraju prav prijetnega bivanja in zadovoljstva.
Nov gospodaiski odbor 'rge Litija. Z bansko naredbo je bil prejšnji trški odbor razrešen ter imenovan novi odbor, kateremu načeluje trgovec gosp. Janko Rebec. odbornika pa sta pose-liiik Nace Tičar in upokojeni inepektor monopola ing. Pavel Kobler, namestnika pa mesar Borišek Josip in lastnik parne žače gosp. Franc Kunstler. Do 1. maja mora novi odbor prevzeti posle.
«Ч!оуо mes*<r»
Opozarjamo cenj. občinstvo v Novem mestu in okolici, da je za nabiranje novih naro. nikov in kakršnihkoli oglasov za naš list, poleg naše novomeške podružnice pooblaščen edinoie zastopnik gosj>. Viktor Sonc.
Skalaši. Odbor Turistovskega kluba Skala poziva vse svoje članstvo, da se udeleži Xlil. občnega zbora — glavne skupščine, ki sc vrši v torek Z>. t. m. ob 20,30 v dvorani palače Grafika na Miklošičevi cesti 14-V, z običajnim dnevnim redom Odbor.
Izredni občni zbor Zveze akad. izeb. žen se vrši v nedeljo 14. maja ob 10 v posebni sobi kle' Emone. Na dnevnem redu je volitev predsednici
Koncert »Pevskega zbora drž. učiteljske Sol v Ljubljani« se bo VTšil ob zaključku glavne skn ščinc R. križa pod oikriljem PRK v ponedeljek maja ob 20 v veliki dvorani hotela »Union«.
Poizvedovanj»
Zlat poročni pratao ee je našel. Poizve st Kunstek, Japljeva 2.
V malih oglaeih velja vsaka beseda Din 1'—; ženilovanjski oglasi Din 2'—. Najmanjši znesek za mali oglas Din 10*—. Mali oglasi ee plačujejo takoj pri naročilu. — Pri oglasih reklamnega značaja se računa enokolonska, 5 mm visoka petitna vrstica po Din 2'50. Za pismene odgovore glede malih oglasov treba priložiti znamko»
Trgovski pomočnik
verziran v špeceriji, galanteriji in manufakturi, deloma tudi v železnini, vešč sloveničine, srbohrvaščine, deloma tudi nemščine, že z nekoliko prakse, želi primernega zaposlenja. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4445.	(a)
Mlada postrežnica
išče službe. Naslov pove uprava »Slovenca« pod štev. 4586._(a)
Kovaški pomočnik
z izvrstnimi spričevali in podkovsko šolo, spreten, išče primerne zaposlitve. Stanislav Seljak, Podlipa št. 22, p. Vrhnika. (a)
Gospodinja
erednjih let, dobra kuharica, želi mesta k samostojnemu gospodu. - Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Skrbna go-apodinja« št. 4582. (a)
Kuharica
varčna, vajena v župnišču, išče službe samostojnega gospodinjstva. Razume se tudi na poljska dela. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Varčna« št. 4568._(a)
Trgovski pomočnik
mlad, vešč mešane stroke, želi premeniti službo. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4569. (a)
Čevljarski pomočnik
dobro izvežban, išče dela. Najraje v bližini Ljubljane ali Krškega. Naslov v upr. »Slov.« pod št. 4411.
Hlapec
vajen konj in vseh kmečkih del išče službo. Na-slev v upr. »Slov.« pod štev 4424.	(a)
Gospodična
išče službo v trgovini ali delikatesi. Ni izšolana za trgovino, ampak dobro izurjena v špec. trgovini, ki j-» je vodila že sama. Gre tudi na deželo. Vajena je vseh gospodinjskih del in nekoliko šivanja. Nastopi s 1. majem. Cenj. ponudbe prosi Marica Dolmovič, Krakovski nasip 16. (a)
Organist
event. cerkovnik, zelo dober igralec, s prav dobrimi spričevali in večletno prakso, išče službo. Ponudbe na upr. »Slov.« pod »Nastop lahko takoj« št. 3375._(a)
Samostojen krojač
ki bi opravljal službo hišnika, išče mesta kjerkoli v Ljubljani. - Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod štev. 4556._(c)
Kovaški pomočnik
začetnik, z dobrimi spričevali — želi zaposlitve. Dolenšek, Mokronog, (a)
Postrežnica
poštena, snažna, išče zaposlitve za ves dan ali pa gre k otrokom. Zna nemško. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4448. (a)
Mlado dekle
vajeno kuhe in vseh hišnih del, išče službo. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4429.	(a)
Ekonom
želi primerno službo na večjem posestvu. Naslov v podružnici »Slovenca« v Celju pod značko »125«.
Kmečki iant
ki je že sam vodil kmetijo, išče službo. Gre tudi za hlapca. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4496.	(a)
Službo cerkovnika |
iščem. Naslov pove upr. ' »Slovenca« pod št. 4603.
Starejša prodajalka
zmožna slovenščine in perfektne nemščine, išče službo prodajalke, natakarice, v mlekarno aH tudi privatno. — Ponudbe upravi »Slovenca« pod »Kavcija« št. 4598. (a)
ЕлитггаДј
Posojilnica išče
delavne obiskovalce privatnih strank. Ponudbe z znamkami za odgovor nasloviti na: »Mobilna zadruga«, Ljubljana, pp. 307.
шт\
Tapetniškega vajenca
sprejmem. Avgust Pavle, tapetnik, Vegova ulica 10, Ljubljana.	(v)
Učenko
zdravo, krepko, najmanj 15 let staro, s predpisano šolsko naobrazbo, katera bi pomagala tudi pri gospodinjstvu, sprejme trgovina z mešanim blagom v Ljubljani. Hrana in stanovanje v hiši. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod: »Trgovina« 4560.	(v)
Natakarica
z večletno prakso, nekaj kavcije zmožna, želi na-meščenja takoj ali pozneje. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4585. (b
Služkinjo
pridno, snažno, pošteno -išče mala obitelj. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4552.	(b)
Mizarski pomočnik
išče službe: sprejme tudi drugo delo. Ponudbe na podružnico »Slovenca« v Trbovljah pod »Pomočnik«.	(b)
Vajenca
poštenih staršev, s potrebno izobrazbo, zdravega in močnega, takoj sprejme trgovec z mešanim blagom Franjo Kac v Slov. Bistrici. Prosi pismene ponudbe.	(v)
Dve učenki
se sprejmeta v vpeljano Ljudsko kuhinjo. Nastoo 1. maja. Pismene ponudbe upravi »Slovenca« pod značko »Učenki« št. 4576.
Čevljarskega vajenca
poštenih staršev, z dobro vzgojo — sprejme z vso oskrbo takoj Ivan Hafner, Skofja Loka 4.	(v)
Vajenca
sprejme špecerijska trgovina v Ljubljani. Ponudbe pod »Poštenost« štev. 4613 na upravo »Slovenca«,	(v)
Vajenca
za lončarsko obrt iščem. Martin Felicijan, Vojnik.
1Ж1Ш Stalno službo
dobi tisti, ki lahko položi v rentabilno podjetje kot kavcijo v gotovini 35 do 40.000 Din. Vloga popolnoma zajamčena ter v sukcesivnem mesečnem odplačilu. — Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« 4431. (b)
Upokojenec s pokojnino
se sprejme brezplačno kot hišnik na deželo, za oskrbo poslopja. Prosto stanovanje, kurjava in vrt. Prednost imajo ljubitelji narave in živali. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod značko »Zanesljivost« št. 4573.	(b)
Prikrojevalka
moškega in damskega na-vadnega, kakor tudi fine-1 ga svilenega perila (trikotaže) na tovarniški način, se takoj sprejme. Ponudbe na Aloma Company, i d. z. o z., Ljubljana, (b)
20 leten mladenič
išče stalne službe h konjem. Je trezen in pošten. Naslov v upravi »Sloven-va« pod št. 4594. (a)
Šivilja
sprejme krpanje perila in druga popravila po nizk'i ceni. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Poštena tn zanesljiva« «L 4546. (aj
» teli Icžkih časih se mon c najlažje dobili г uslano vitvijo domače "letarne. Ml damo vsakomur tekoče delo, ker smo cdiemalci za pit tenine, dobavimo prejo in izplačamo zaslužek zn ple len je kar dokazuje mnogo zahvalnic. V slučaju, da ht.čele dejali in zaslužiti, se obrnile po i;ralis-prospekl< na Ivrdko Domača Pldarak-Industrija Josip Tomaži?. Maribor. Kitkova ul. ШП
Brezobrestna posojila
za nakup premičnin in nepremičnin, doto. razdol-žitev itd., proti poroštvu, zaznambi ali vkniižbi dajejo: «Kreditne zadruge«, Ljubljana, pp. 307 Sprejmejo zastopnike.
Za posojilo 5000 Din
plačam visoke obresti in dam sobo zastonj. Ponudbe prosim upravi »Slovenca« pod »Vknjižba« št. 4619.	(d)
Mlinarja
za trgovski valjčni mlin, z dobrimi spričevali, in vajenca iz poštene hiše sprejmem. Rus Ivan. Grosuplje.	(b)
4000 Din posojila
iščem proti vknjižbi, za pol leta. Ponudbe prosim na upr. »Slovenca« pod Plačam 20%« št. 4581. d
Potnika
z nekaj kavcije, za prodajo pisarniškega predmeta, s prav dobrim zaslužkom, išče večja tvrdka. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod št. 4455. (b)
Sedlar, pomočnika
solidnega in poštenega, veščega tudi tapetniških del, iščem. Naslov v upravi »Slovenca« št. 4502. (b)
Gospodinjo
izvežbano v gosoodinjstvu in odličnem kuharstvu, z večletno prakso, iščemo za prvovrstno gostilno v Ljubljani. Ponudbe z navedbo zmožnosti in pogojev na upravo »Slovenca« pod zn. »Naiboljša gos-dinja« št. 4549,	(b)
Mesarskega pomočnika
prekajevalca in zmožnega v sekanju, z dobrimi spričevali sprejme takoj J. Jelene, Ljubljana VII, Celovška c. 54.	(b)
Stalno službo
dobi, kdor položi 30 do 40.000 Din v dobro vpeljano obrtno podjetje v Ljubljani — proti mesečnim odplačilom. Ponudbe pod »Garancija« št. 4600 na upravo »Slovenca«, b
Kuharica
ki bi morala opravljati tudi vsa druga dela v gospodinjstvu (poleti na deželi, pozimi v Ljubljani), se išče k zakoncema. Ponudbe z navedbo dosedanjih službenih mest na upravo »Slovenca« pod I »M. H. 8«.	(b)
Krojašk. pomočnika
za fino delo sprejmem. Gorenc Leop., Zg. Šiška št. 217.	(b)
1Ш5ШЗ
" bmbpww лмчшвшшр
Pozor!
Prosimo, da nam oni, ki nam lahko nudi točne podatke, če možno, naslov bivališča, o 2. nov. 1932 izginuli Mariji Jereb, stari 24 let, ki je bila v nosečem stanju, iste izroči proti nagradi. Jereb, Pobrežje pri Mariboru, o
Naznanjam
slavnemu občinstvu, da sem odprl vinotoč. Ko-šaki 30, Rupena — Maribor.	(o)
Opremljeno sobo
večjo, v strogem centru, pri zavedni katol. obi-telji išče soliden gospod. Ponudbe na upravo pod »Štajerc« 4526.	(c)
Opremljena sobica
zračna, s posebnim vhodom, se odda za 220 Din s 1. majem. Mirje, Lepi pot 19.	(č)
Stanovanje
dvo- ali enosobno s kabinetom in pritiklinami — iščem za maj. Ponudbe z navedbo pogojev na upr. »Slovenca« pod »Uradnik do 600-4596«.	(c) j
ODDAJO:
Opremljena soba
se odda gospodu s prvim majem. Poljanski nasip št. 10/11. desno stopnišče (Požar).	(č)
Dvosobno stanovanje
s pritiklinami, balkon, lep razgled, ceno oddam takoj. Prešernova 20, Moste.	(č)
Enosobno stanovanje
se odda mirni stranki na Podmilščakovi ulici 38 — za Bežigradom.	(č)
Prazno sobo
veliko, parketir., z elektriko in poseb. vhodom, oddam. Friškovec 6. (č)
Soba s kuhinjo
se odda za 15. maj ali 1. junij. — Rožna dolina VII/12.	(č)
ICT
Jajnine Pekatete
se dobe v kakovosti kakor doslej
Šoferska šola E. Čeh
birâa Camernikova àofersks šola)
Linbliana, Dunaiska c. 3P Sola га poklicne šoferje in amaterje. Prospekti in po-tasnila zastonj In franko
Najem
V nedeljo 30. aprila 1933 ob pol 14 se bo oddalo potom dražbe posestvo v Zagradcu št. 8, v zakup na licu mesta, za dobo 3 let. Posestvo obsega hišo, gospodar, poslopje, vrt, 5 travnikov in o njiv. Najmanjši letni po-nudek 2160 Din. Ogled mogoč vsak dan. Zaku-podajni pogoji na vpogled pri sodišču, soba 32. (o)
Stalno službo
dobi tisti, ki lahko položi v rentabilno podjetje kot kavcijo v gotovini 35 do 40.000 Din. Vloga popolnoma zajamčena, ter suk-cesivno mesečno odplačilo. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Stalna služba« št. 4431.
Posojilo
brezobrestno, dolgoročno, neodpovedljivo — proti vknjižbi zajamči vsakemu članu Stavbna hranilnica in posojilnica »Moi dom«, i Ljubljana, Tyrševa 31/1. d
Družabnika
s 4(1 do 50.000 Din sprejme dobro vpeljano podjetje v Ljubljani. Ponudbe pod »Eksistenca« št. 4601 na upravo »Slovenca«.	(d)
6000 Din posojila
za dobo dveh mesecev, proti dobrim obrestim in 1 jamstvom, išče podjetnik Ponudbe na upravo Slo venca-« pod .Nujno« M 4606.	tdj
Vdovec
brez otrok, posestnik, v lepem kraju, se želi poročiti s kmečkim dekletom, starim 30 do 40 let, z vsaj 25.000 Din gotovine. Vdove niso izključene. Resne ponudbe, če mogoče s sliko, na upravo »Slovenca« pod »Tajnost« št. 4488.	(ž)
Mladenič
srednjih let, neomadeže-vane preteklosti, dobro situiran trgovec in industrijalec, želi poročiti izobraženo, dobrosrčno gospodično uglednih krščanskih staršev v starosti do 35 let. Trgovsko in gospodinj. naobražene imajo prednost. Dota dobrodošla. Ponudbe s podrobnimi podatki in sliko, ki se vrne, je poslati na upravo »Slovenca« podružnica Novo mesto pod značko Majnik« 4503.	(ž)
250 Din mesečno
stane dvosobno stanovanje s pritiklin. in vrtom. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4559. (č)
Stanovanje
sobo in kuhinjo, poleg cerkve in tramvaja, oddam takoj ali s 1. majem. Planinšek, Št. Vid 33 nad Ljubljano.	(č)
Tri- in štirisobno
stanovanje s kabineti in pritiklinami — v bližini sv. Jožefa — oddam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4495.	(č)
Dvosobno stanovanje
z vrtom oddam s 1. majem. Zg. Šiška 215. (č)
Dvosobno stanovanje
parketno, z vsemi pritiklinami, se odda. Zvezna ulica 35, Moste.	(č)
Penzion v Crkvenici
se odda v najem. Poizve se v Wolfovi ulici št. 12 pri tvrdki Javornik, Ljubljana.	(u)
Mehanična delavnica
pripravna tudi za skladišče in za vsako obrt, se odda v sredini mesta. Vprašati v pisarni Kapiteljska ulica 3, Ljubljana.
Ključavnic, delavnico
na prometnem kraju — z vsem orodjem — oddam v najem ali prodam. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4407. (n)
Lokal oddam!
Na glavnem trgu industrijskega mesta na Gorenjskem se odda v najem lep, svetel in obširen lokal, primeren za gostilniški ali kakršenkoli trgovski obrat, n. pr. za slaščičarno, delikateso z zajutrkovalnico. Rentabi-liteta je gotova stvari — Vprašajte na upravo »Slovenca« pod šifro »Lokal« št. 4274.	(n)
Pisarniške prostore
sredi Ljubljane oddam. -Naslov v upr. »Slov.« pod št. 2736.	_(n)
Skladišče ali delavnica
centrum mesta, ca 180 mJ, tudi deljeno, popolnoma suho in zračno, se odda s 1. majem. Vprašati v trgovini Zalta, Dunajska cesta.	(r)
Gostilno in stanovanje
oddam v najem s 1. majem, eventuelno prodam hiso. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4589.
V najem
oddamo s 1. majem t. 1. v Majstrovi ulici 10 sledeče prostore: hlev za 9 konj prostora, 2 sobi za hlapce, nad hlevom velika shramba za seno, 1 delavnica 10X11 m, 2 šupi za vozove (priprav, za avto-garaže), 1 soba 4X4 m in velik zelenjadni in cveti, vrt. - Interesentje za vse prostore imajo prednost. Poizve se v mlekarni na Miklošičevi cesti 7. (u)
Mali lokal
sredi mesta se takoj odda. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4518. (u)
Trgovina
stara in dobro idoča, v industrijskem kraju blizu Celja, se vsled preselitve takoj odda v najem. Zalogo treba prevzeti. Potrebno 30 do 35.000 Din. Naslov pove uprava »Slovenca« pod št. 4520. (u)
Opremljena soba
s posebnim vhodom se odda solidnemu stalnemu gospodu. Rimska cesta 12, pritličje, desno.	(č)
Štirisobno stanovanje
s kopalnico poceni oddam s 1. majem. Cesta v Rožno dolino št. 14, v vili.	(č)
Gospoda
sprejmem na stanovanje v sredini mesta, mesečno za 140 Din. Naslov v upravi lista pod št. 4527. (č)
Sostanovalko
sprejmem. Naslov se izve v upravi »Slovenca« pod St. 4558.	(č)
Opremljena sobica
išče dvosobno stanovanje, s posebnim vhodom in Ponndbe na upravo .Slo- îlektriko, se takoi odda v enca- pod šifro Ou Si stalni solidni osebi Rim-àL* <lo reraize«.	(c) ska c. 3. »citLićie. (ć)
fŠČEJO: Točen plačnik
Trgovski lokal
prostoren, zračen, z velikim skladiščem, na zelo prometni točki v Ljubljani, takoj oddam, tudi z blagom vred. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod 10/4472,	(n)
Špecerijsko trgovino
z inventarjem vred oddam v najem. Naslov v upravi »Slovenca« pod št, 4444.	(n)
Toledo vzorci
Predtiskanje ročnih del: kuharice, blazine 3 Din, namizni prti 6 Din, miljeji vseh oblik 5 Din »Pri Ko-rošici«, Poljanska cesta 5, Ljubljana,	(r)
Pisarna
Sprejmem solidnega go-
9poda za souporabo pisarne v Vošnjakovi ulici št. 4 — s 1. majem — mesečno 300 Din. Oglasiti se v pisarni Ogenii« — Gosposvetska cesta 10/1.
Pozor kolesarji
in avtomobilisti! Kdor želi svojo legitimacijo za kolo ali avto vsled mehke vezave obvarovati, naj izvoli posebej za tako legitimacijo napravljene originalne platnice kupiti po nizki ceni pri Matija S i I r e r , knjigoveznica v Ljubljani, Vegova ulica 6. (Nasproti Glasbene Matice.) Telelon 33-72. (r)
Vagner Alojzija
rojena 21. junija 1928 in
Josip
rojen 27. februarja 1929, oba nezakonska otroka, se oddasta v oskrbo ali kot rejenca oziroma za svoja. Natančni podatki se dobe pri Županstvu občine Pobrežje pri Mariboru.	(r)
Birmanski venčki
vseh vrst in barv se dobijo v cvetličarni T. Ba|t, Šelenburgova 6. Na debelo in drobno.	(r)
Hi
Droben oglas r »Slovenca« posestvo ti hitro proda; te ie ne i gotovim denarjem pač kupca ti s kniiiico da.
Vilo
tristanovanjsko, z vrtom, 700 ms, prodam. Anton Drolc, Radomlje 74. (p)
Prostovoljna odprodaja
Gregorčevega posestva v Mengšu: Naprodaj je hiša v Mengšu št. 25, z mizarsko delavnico, malim vrtom, njivo 608 pri Grob-ljah, 3 parcele pri Dobri gorici 2158, 2159, 2160 in bivšo ledenico 342/5 s šu-po. — Informacije daje advokat dr. Zvokelj, Kamnik, telelon 9.	(p)
Posestvo
z gospodarskim poslopjem in trgovskimi lokali oddam v najem zaradi odsotnosti. — Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4475.	(p)
Parcelo
podolgovato, do 500 m3, v širšem centru Ljubljane, kupimo. Pismene ponudbe z vsemi podatki in najnižjo ceno na Zadrugo Poštni dom v Ljubljani.	(p)
Hišo
eno- ali dvonadstropno, po vojni zgrajeno, v širšem centru Ljubljane — kupimo. Pismene ponudbe z vsemi podatki in najnižjo ceno na Zadrugo Poštni dom v Ljubljani, p
Majhno posestvo
s hišo ob glavni cesti, 5 minut od postaje Cir-knice — naprodaj. Naslov: Kaniža 22, pošta Pesnica.	(p)
10 stavbnih parcel
po 600—1000 m5 naprodaj in se sprejmejo tudi hranilne knjižice. Poizve se: Vižmarje št. 100 in 59.	(p)
Nova hiša
z vrtom poceni naprodaj. Novak, Vižmarje — Pod Klancem.	(p)
Hišo
s trgovskim lokalom, trafiko, vrtom in travnikom, na najlepšem in prometnem kraju, poleg larne cerkve, v Dravski dolini, prodam ali dam v najem. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Ugodno« št. 4483.	(p)
Hišo
eno- ali dvodružtnsko, z vrtom, v dobrem stanju, kupim na Jesenicah ali bližnji okolici. Ponudbe na podružnico .Slovenca' na Jesenicah pod »Prijeten dom«.	(p)
Prodam
18 let star, lepo obraščen 4K orala velik gozd ter lepo stavbno parcelo tik mesta Slovenjgradec. Naslov pove: M. Vostner, zastopnik »Slovenca« Slovenjgradec.	(p)
Kupim
srednjeveliko rodovitno posestvo v okolici Št Vida, Kranja, Škofje Loke . bremen prosto in v dobrem stanju. Plačam v gotovini. Ponudbe na uprav. »Slov.« pod št. 4414. (p)
Posestvo
26 oralov, v ravnini, posejano, se proda skupno ali pa tudi deljeno. Štefan Čelofiga, Bresternica, p. Maribor.	(p)
Hiša
z gostilno in trafiko
in dvema vrtoma, na najlepši točki, se z inventarjem vred proda. Prostori so pripravni tudi za drugo obrt. Naslov pove Podružnica »Slovenca« v Novem mestu pod značko »Ugodno«.
Posestvo
tik Viča pri Ljubljani, naprodaj celo ali posamezno. Delna vsota se lahko plača s hranil, kniižico. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4561. (p)
Stavbišče naprodaj
v bližini meščanske šole v Zg. Šiški in tramvajske proge (remiza). Poizve se v Dravljah, v gostilni številka 13.	(p)
Krasno posestvo
v Št. Jerneju naprodaj! Poslopje krito z opeko, leži v ravnini. Hiša pripravna za trgovino. Naprodaj z ali brez inventarja, radi selitve. Nizka cena. Pojasnila daje Jože Vide, Št. Jernej. Znamka za odgovori •	(p)
Vila v Dubrovniku
zgrajena direktno nad morjem (v Lapadu), do leta 1950. prosta davka, 4 sobe, terasa, pritiklirie, 1108 ma zemljišča, naprodaj. — Informacije daje A. Mitrovič, Zagreb, Ka-radžičeva ui. l/III. (p)
Novo hišo
visokopritlično, tristanovanjsko, moderno izdelano, pod mesto spadajočo, z vrtom, prodam ali zamenjam za manjšo. Potrebno 50.000 Din gotovine, prevzem hipoteke, ostalo na hranilne knjižice. — Naslov v upravi »Slovenca« št. 4470. (p)
Njive in travniki
blizu Vevč naprodaj. Po-renta, Ob Zeleni jami 5.
Dve parceli
naprodaj. — Čirčice 48, Kranj. Istotam naprodaj gramofon.	(p)
Enodružinska hiša
naprodaj. Jarše 33, Sv. Križ pri Ljubljani.. (p)
Hiša
dvostanovanjska, v predmestju Ljubljane, 5 mm. od tramvaja, 800 m' vrta in stavbna parcela po 50 Din m' naprodaj. Plačilo možno na vknjižbo. Naslov v upravi »Slovenca« pod štev. 4548.	(p)
Lepa stavbna parcela
1180 m», v Kranju, Kokr-ško predmestje, ugodno naprodaj. — Odproda se tudi samo polovica. Informacije: Grajžar, avto-taksi, Kranj.	(p)
Hiša v Ljubljani
se kupi proti gotovini. Ponudbe s ceno na upravo »Slovenca« pod »Manjša« št. 4617.	(p)
Hišo v Podrožniku
deloma proti gotovini in vložni knjižici — prodam. Poizvedbe: A. Koc, Wol-fova 6/1.	(p)
Pes
prepeličar, temnorujave barve, ki sliši na ime »Lord«, ima pasjo znamko št. 309 - jc izginil. -Kdor ga dove-dp lastniku v Prisojno ulico št. 6, dobi primerno nagrado, (o)
Kako so komunisti vrgli v zrak sofijsko katedralo
Iz zgodovine nam je znano dovolj političnih atentatov, katerih namen je bil odstraniti vladajočo osebe iz političnih ali drugih nagibov. V predvojni Rusiji je bilo izvrženih nebroj takih atentatov.
Atentat, ki so ga vprizorili komunistični teroristi v Sofiji dne 16. aprila 1925. leta je bil eden najstrašnejših v zgodovini sploh. Komunistični teroristi so zasnovali pravi peklenski načrt. Ustrelili so na ulici v Sofiji vrhovnega armadnega bolgarskega poveljnika generala Georgieva, dobro vedoč, da se bodo zbrali pri žalnem obredu v katedrali sv. Nedelje vsi predstavniki vlade, načelniki veeh oblastev, vojaških in civilnih ter morda sam kralj Boris. Le-tem vsem je bila namenjena smrtna obsodba. Zločinci se niso brigali za to. da utegne biti poleg teh še toliko drugih nedolžnih žrtev. Že radi tega dejstva in ker je bil atentat izvrôen na posvečenem meetu, v cerkvi ob priliki službe božje, je zločin tem večji.
V	svoj peklenski namen so si teroristi pridobili pomočnika v osebi cerkovnika, ki je pomagal postaviti peklenske stroje. Ob določeni uri se je začela zbirati v katedrali množica dostojanstvenikov, žen in otrok. Kralj Boris se je zakasnil za nekaj minut ter tako ušel morebitni smrti. Nihče ni slutil, kaka nesreča se bo kmalu zgodila, koliko solz in gorja bo ta prinesla. Le krivci so nervozno čakali v bližini strašni trenutek.
Cerkvene obrede prekine nenadno strahoviti tresk, peklenski stroji so evoje delo temeljito opravili. Gramadna ku]»la katedrale ter del zvonika strmoglavijo na množico v cerkvi. Tam, kjer
Zaljubljena policijskc stražnika
V	New Yorku se je policiji posrečilo zalotiti tolovaje, ki so se specializirali v napadanju zaljubljenih parov v ncwyorski okolici. Navada je, da se ameriški zaročenci peljejo z avtomobilom v nevvyorško okolico in tam prebijejo popoldne v naravi. Pogosto .so roparji napadli te žrtve ljubezni, jih oropali in ugrabili tudi avtomobil. Navadno sta bila vedno po dva roparja, ki sta napadala. Newyorška policija jim dolgo ni prišla na sled, dokler se končno dva policijska stražnika nista domislila nekaj originalnega. Preoblekla sta se v moškega in žensko ter ee odpeljala v okolico, kakor zaljubljen par. Posedla eta na travo in pripravila vse potrebno za južino, kakor to delajo posotniki narave. Kmalu je pridrvel po cesti eleganten avtomobil, iz katerega sta izstopila dva elegantno oblečena gospoda in zahtevala od zaljubljencev briljante, zlatnino in denar. Zaljubljenca sta se seveda prestrašila in on se je dal od roparjev preiskati žepe. Tedaj je junaška ženska pri-smolila roparju strahovit udarec pod brado, tako da se je ta zgrudil na tla. Seveda se je tedaj ojunačil tudi pokrovitelj nežnega spola in vrgel na tla drugega tolovaja. Kmalu sta bila oba tolovaja uklenjena in »zaročenca« sta ju veselo odpeljala na ncwyorsko policijo.
Po jedi počivaj !
Neki zdravnik piše o prebavi in potrebnem počitku: Po jedi so vsi prebavni organi obteženi in morajo zelo delati. Da lahko prebavo točno izvršijo, jim je potrebno več krvi, ki se prelije od mišičja in inožgan vanje. Prav radi tega, ker je za časa prebave v možganih in v mišičevju manj krvi, čuti človek po jedi potrebo po počitku. Zato mora človek po jedi telesno in duševno mirovati. Tako priljubljeno spanje po kosilu ni vselej priporočljivo. Posebno ljudje, ki delajo duševno, naj se nikar ne privoščijo spanja po kosilu, ker to spanje pospešuje nabiranje nezdrave masti. Že ležanje samo ovira prehod prebavljene hrane v črevesje in tudi hrana sama ne pride popolnoma v dotiko s stenami želodca. Priporočljivo pa je. nasloniti se v naslonjač, napreti oči, da se živčevje tako popolnoma pomiri in popusti. Kdor to stori se bo v kratkem času čutil po jedi okrepčanega in bo lahko kmalu šel zopet na delo. Zamujenega ponočnega spanja ni mogoče nadomestiti s popoldanskim spanjem. Popoldansko epanje je radi prebave nemirno. Poleg tega moti epečega okolica, ropot itd.
O usodi angh škeja polkovnika Fawcetta, ki je bil pred leti odšel raziskovat neznana ozemlja ob gornjem teku reke Amacono in njenih pritokov, ter potem brez sledi izginil, se je bila v zadnjem času razširila vest, da še živi. Sedaj pa se je vrnila genoveška amaeonska ekspedicija, ki ji je načeloval zdravnik dr. Gérard, in ta je čisto drugcg:i mnenja. O tem |>oročajo:
Namen genoveške ekspedicije je bil, da na mili ladji »Sita. prodre v divje in povsem neznane pokrajine, kjer se je b Ia izgubila zadnja sled za polkovnikom Fawcettom, ki naj bi po eni zadnjih vesti živel kot spoštovan ujetnik nekega praguzd-
Kapitol, sedež predsednika Združenih držav, kamor romajo te dni predstavniki skoro vseh evropskih držav, da bi od Amerike izposlovali brisanje vojnih dolgov.
Fawceit vendarle žrtev i udožrcev
je pred nekaj sekundami stotine duš sledilo pobožno cerkvenim obredom, je nastala strahovita katastrofa, kakor pri najhujšem potresu. Stotine ljudi je bilo |>okopanih pod ruševinami, drugi so se spustili v beg Ranjenci ječe, deloma živi zakopani, visok prah nad razvalinami zastira jiogled. Matere ihte krčevito, ne vedo za usodo svojih otrok, stoječih na drugem mestu cerkve, polu-blazne od prestanega strahu in skrbi za svoje mile morajo jih odvesti s silo iz cerkve. Vsa Sofija je pokonci. Od vseh strani se valijo nepregledne množice proti trgu Sv. Nedelje, ki ga je oblast zaprla. Vsaka družina, iz katere je odšel kak član v cerkev Sv. Nedelja, je bila do skrajnosti razburjena. O obsegu katstrofe nihče ni mogel natančno poročati, fie le po velikem trudu je ; uspelo odkopa t) vse ubite žrtve, 148 po številu. Število ranjencev je doseglo 240.
Grozni atentat seveda ni ostal brez političnih posledic. Atentatorji, v kolikor so bili prijeti, so bili javno obešeni Marko Friedmann, (židovskega [ pokoljenja), Koeff in foigorski. Nekateri so zbežali v tujino.
8 let je minulo. Katedralo so v tem času temeljito popravili. 6. aprila se je vršila v njej prva slovesna služba božja. Oficijelno blagoslovljen je pa je bilo 7. aprila na bolgarski praznik. Prisostvovali so vsi predstavniki vlade ter oblastev, šolski otroci, narodne organizacije itd. Da bi se ne ponovil kak atentat, je bila cerkev skrbno za. stražena.
Otvoritev katedrale ima poseben pomen prav v tem času. Prav te dni je sobranje razveljavilo ; vse komunistične mandate.
Če vzameš po kratkem odmoru po kosilu j čašo kave ali čaja ali pa če pokadiš cigareto j ali lahko ciguro, ti to ne bo škodilo, ker posebno čaj in kava olajšata prebavo. Že v starih časih so spoznali, da je treba |x> jedi počivati, j O tem nam pričajo razni pregovori in reki.
Velikonočna idila.
»Ali je to Mars?« je vprašala mlada dama profesorja, ko je gledala skozi daljnogled zvezde.
»Ne,« se je nasmehnil zvezdoslovec. »To je Venera.«
»Zares?«, se je začudila dama. »Kako ju morete ločiti med seboj na takšno razdaljo.
nega plemena. Po tem, kar je ekspedicija dognala in zvedela, je to žal izključeno.
Plemena Mundurnov, Parindintinov, Apiakov in Tapanšunov, ki žive med Rio Madera in Kio Toccautin, so divin in se jim ni mogoče približati. Italijanska ekspedicija je imela srečo, da je naletela na nekega Brazilijanca, Barretta j>o imenu, ki ji je pomagal naprej. Ta Barrett se zdi kakor podoba iz starih indijanskih povesti: Pred leti so ga bili divjaki ujeli in mu prisodili smrt na grmadi; rešil se je tako. da № je oženil s hčerjo nekega plemenskega poglavarja. Poslej uživa med domačini kot edini belec zaupanje in spoštovanje, še več — velja za nc kronanega kralja amaconekoga pragozda. Dejansko se mu ne godi slabo. Za gumi, ki mu ga prinašajo divjaki, daje čisto malovredne stvari: steklene verižice, žepne nože in podobno.
Pori vodstvom tega Barretta je dospela italijanska ekspedicija brez ovir do rek Curarà in Ta-bajoz, kjer imajo že več let svojo misijonsko postajo nemški frančiškani. Tudi za le-te pomenja Barrett edino zvezo z zunanjim svetom. Brazilijanec prihaja na postajo vsake tri mesece, da prevzame tamkaj gumi. ki so ga bili zanj oddali domačini. Obenem prinese osamljenim bojevnikom krščanstva pisma in časopise in obenem vesti o bajnem svetu za neprodirnim zidom pragozda.
Ta 'zkušeni mož je dejal, dn usoda polkovnika Fawcetta ne more biti drugačna, kakor drugih belcev, ki so ee upali predaleč ob Amaconi, dasi seve za to ni rnopoče podati neposrednih dokazov: domačini so sra požrli. Tudi frančiškani so mnenja, da je to še najbolj verjetno. V tem jih potrjujejo lastne izkušnje. Enega izmed njihovih so-bratov je zadela enaka usoda. Tri leta je bil uspešno oznanieval besedo božjo. Tedaj ga je neko oddaljeno pleme povabilo, da bi prišel za veliko noč k njim y pragozd in obhajal kvščence. Misijonar se je odpravil na pot in doniačmi so ga sprejeli z vsemi častmi; trumoma so se zbirali k njegovim pridigam, ko pa se je hotel posloviti od njih. so ga zgrabili, zvezali in odvlekli v goščavo. Tam so napravili grmado in misijonarja po prastarih ljudo-žrskih obredih zaklali, spekli in požrli.
Na Barrcttov ukaz — Barrett si pokori domačine. če treba, na surov, brezobziren način — so se zbrala v ekspedicljskem taboru razna pragozlna plemena. Dr. Gérard jih opisuje kot uboga, degenerirana bitja, ki nosijo na sobi strašna znamenja močvirske mrzlice in bolezni beri-beri; stoje na najnižji razvojni stopnji. Njihovo orožje «o kame-niti noži in kopja. 7. loki pa prožijo zastrupljene pšice. Hodijo skoraj popolnoma nagi. 0 ostalem svetu ne vedo skoraj nič, a silno so radovedni. Ta laslmost jih je gnala v bližino ekspedicije in nagnila dr. Gerarda, da je napravil par kilometrov dolg film. Nazadnje so ponudili, da prirode za film pravo kanibalsko pojedino: bili so hudo užaljeni, ko je ekspedicija njihovo ponudbo odklonila.
Bencina ie samo šp za 20 'pf
G. Gartias. strokovnjak v pelrolejskih zadevah je preračunal, da znašajo zaloge petroleja na vsem svetu 24 milijard in |м>1 sodov (vsak sod drži 151 liter). V letu 1932 jc svet |K>rubil 1.2 milijarde petroleju, lo se pruvi, da IkvIo zaloge petroleja v 20 letih |>ošle. Morda bo podjetni Zemljan med tem časom odkril nove petrolejske vrelce. Kljub temu pa se mora človeštvo čimprej pripraviti na to, da prične krmiti motorje s kakim drugim gorivom.
Anica bi rada študirala.
»Rajši poroči sel« ji svetuje mati. Možje dajo prednost neumnim dekletom!«
»Da, mama. To je bilo v tvojih časih ... Danes je drugače!«
Davčna bremena
>Revue Mondiale« je zbrala zanimive šitevilke o mednarodnih davčnih brememih. Vsi podatki se nanašajo na leto 1932. Če označimo davke, ki jih plača povprečen Francoz, s številko 100. polom
pride nn nemškega davkoplačevalca 97.5, na Angleža 91.2 in na Američana v Zedinjenih državah 53.7. To pomeni, da trpijo zmagovslci in premaganci (z izjemo Amerike) enako na posledicah vojne. Če izrazimo davčna bremena prebivalstva omenjenih držav v delovnih urah, ugotovimo, da mora delati vsako leto za davkarijo Francoz 50 dni letno, Nemec 49 dni, Anglež 46 in Američan 26 dni. Francoz in Nemec žrtvujeta davkariji več kakor četrtino svojih dohodkov, Anglež ono četrtino in Američan eno osminko.
Dve pošasti is boAke vejne. Letalo obstreljuje tank
risgvini u pohoda.
MLADI SLOVENEC
Čarovnija, ali kaj?
Ce opremo oči na zunanjo stran žlice, zagledamo v njej svojo podobo kakor v ogledalu, samo motnejša je in razvlečena.
Ce pa upremo oči v notranjo stran žlice — v izdolbiuo — stojimo mahoma na glavi...
Poskusi'!« — in videli boste, da je res tako!
Pravljica o velikana Telebanu
V revni koči kraj širokega j-ozda je živele mati, ki jo imela pet dečkov. Dan za dnem je hodila z njimi v gozd nabirat jagode in gobe. Veako sredo se je z nabranimi gobami in jagodami napotila v daljno mesto, kjer jih je prodajala na trgu. Z denarjem, ki ga je dobila za srvojo robo, je skroir.no preživljala sebe in dečke.
Nekega dne je mati obolela in dečki oo moraJi iti sani i v gi.zd po jagodo in gobe. Pred odhodom jih je mati lepo poučila, naj pazijo, da se jim ue bo kaj hudega pripetilo. Dečki pa so brezskrbno odakakljali v šumo in so kaj hitro pozabili materina svarila. Čedalje globlje so se spuščali v gozd. Jagod in gob so našli ta dan toliko, kakor še nikoli.
Čeprav so dečki na vse zgodaj odšli od doma in so bili v gozdu šele tri ure, se je nenadoma začelo mračiti okoli njih. Dečki so se čudili in «iar niso mogli verjeti, da ee že večeri. Tedaj so zaslišali nad seboj zamolklo, grozeče grmenje. In so spoznali, da se je samo zaradi tega tako stemnilo, ker se je bližala nevihta. Kaj naj počno sredi samotnega gozda tako majhni in sami? Do doma je bilo daleč; če bi še tako hiteli, nevihta bi jih spotoma dohitela in bogve, kaj bi se potem zgodilo z njimi...
Ko so tako preplašeni sredi gozda trepetali in niso vedeli ne kod ne kam, je nenadoma stopil pred nje črno oblečen mož. Dečki so mislili, da je oglar. Povabil jih je, naj gredo z njim vedrit v bližnjo votlino. Dečki so se razveselili in odšli so z njim.
Ko je mož siopil v votlino, je na grozo in presenečenje dečkov začel rasti in je rastel toliko časa, dokler ni bil visok kakor pravi velikan. V kotu votline pa je čepel majhen, droben možic z rdečo kapo in dolgo brado. Velikan Teleban ga je poklical k sebi in mu dejal:
»Oglej si te tičke! Ali se nama bodo prilegli! Hitro pripravi vse za svečano pojedino!«
Možicu, ki je bil velik lenuh, pa ni nič kaj dišalo, nabirati drva v nevihti in viharju zunaj votline. A bal se je svojega strogega gospodarja, zato mu niti na misel ni prišlo, da bi se upiral. Da pa se mu ne bi bilo treba preveč truditi z nabiranjem drv, je predlagal velikanu Telebanu, naj dovoli, da mu dečki pomagajo. Velikan Teleban je, nič hudega sluteč, dovolil in dečki so odšli z možicem iz votline.
To je bila njihova sreča. Kajti ko so tako z možicem nabirali suhljad okoli votline, se je najstarejšemu porodila v glavi misel, da pobegnejo. Še zmerom boljše je, si je mislil, da tavajo po gozdu v nevihti in viharju, kakor da se pustijo od velikana Telebana pohrustati.
Šepnil je svoj načrt bratcem na uho in ko se je možiček za nekaj korakov oddaljil, so se mahoma spustili v beg. Možiček je prestrašeno vilmil in kar lasje so se mu naježili ob mislih, kako ga bo velikan Teleban pre-mikastil, ko se bo brez dečkov vrnil v votlino. Vzel je podplate pod pazduho in se spustil za ubežniki. Ker pa je bilo v gozdu mračno, jih je kmalu zgrešil. Klavrne volje in praznih rok se je moral vrniti v vollino.
Tako so mu dečki srečno ušli. Dolgo so blodili križem kražem po širokem gozdu in iskali poti iz njega. Nad njimi se je bliskalo in grmelo, da jim je jemalo vid in sluh, okoli njih pa je tulil vihar, da jih je groza stresala do kosti.
Slednjič se je nebo zjasnilo in posijalo je solnce. Tako svetlo in blagodejno je bilo to solnce, da se je dečkom zdelo, da so bile to samo hude sanje, kar so doživeli...
Lahko si mislite, kako vesela je bila mati, ko so se izgubljenci spet vrnili k njej! Vsa srečna jih je božala in objemala, a malo jih .je seve tudi okregala, кет niso poslušali njenih nasvetov in so odšli tako daleč v gozd.
Velikan Teleban pa se je grozno razsrdil, ko mu je možiček ponižno in skesano povedal, da so dečki pobegnili. Ne, kaj takega! Pred nosom je že imel slastno pečeriko — zdaj pa naj si z miši in podganami nasiiti lačen želodec, če hoče... Razjarjen je zgrabil lenega možička, Id ga je pripravil ob slaslno pečenko, za vrat in ga premikastil, da je revček skakal od bolečin in tulil, kakor da mu kdo kožo vleče s telesa ...
Atnpak moti se. kdor misli, da se je veli kiui Teleban kmalu potolažil z mislijo, da eo mu tički uSli iz gajbice. Zaklel se je, da jih mora dobiti nazaj, naj ga slane kar hoče.
In se je poslužil zvijače: spremenil se je v kosmatega medveda ter se puetM od mo-žička voditi okoli.
Tako sta pri lomasti la v vas, kjer so živeli naši dečki. Medved je ukazal možičku, naj gre v vaški zvonik in naj z glasnim zvonenjeni oznani ljudem, da sta prišla. Upal je, da bo med zbrano množi«) zagledal dečke in jih z novo zvijačo zvabil s seboj v gozd. Možiček je ubogal in začel je zvoniti, da mu je pol curkoma lil s čela.
Preden pa 90 se ljudje zbrali okoli možička in medveda, je prišel mimo hraber lovec. Možičku so se začele tresti hlače, kajti b41 je prepričan, da bo lovec takoj uganil, da medved ni pravi medved, nego je v medvedjo kožo preoblečen velikan. Pustil je svojega gospodarja na cedilu in pobegnil.
Medvedu pa ni nič kaj dišalo, da bi se pustil od lovca ubiti. Divje je zarenčal. se povzpel na zadnje noge in se hotel vreči na lovca. Lovec pa je bil hitrejši od njega; naperil je vanj puško, pomeril, sprožil — in ga zadel naravnost v čelo. Medved je grozno zatulil in se zgrudil na tla. Preden pa je poginil, je skočila iz njega drobna miš, v katero se je velikan spremenil. Miš je poinigala z repkom in hotela smukniti mimo lovca. Lovec pa se je bliskovito sklonil, jo ujel v roko in odnesel s seboj.
Ko je lovec nekega dne priai ujeto miš, je ta nenadoma izpregovorila:
»Izpusti 1110 v prostost, prijatelj, jaz sem velikan Teleban!«
Ix)vec se je na vso moč zavzel. Ni pa izpustil prečudne miši, nego je poslej še bolj pazil nanjo. Razkazoval jo je radovednim ljudem po sejmih in si s tem prislužil toliko denarja, da je obogatel.
Nekega dne je šel lovec v gozd na lov. Pa mu je priloniastil naproti velik merjasec. Lovec se je spustil z njim v boj, a ni bil kos podivjani zverini. Krvaveč iz neštetih ran se je zgrudil na tla.
Prav tega dne so naši znanci spet nabirali jagode in gobe v gozdu. Pot jih je zanesla v kraj, kjer je ležal lovec. Hitro so iz vej spletli nosilnico, položili nanj ranjenca in ga z velikim trudom odnesli s seboj domov. Tam so ga položili na posteljo in ga skrbno negovali.
Ko je lovec ozdravel, se je lepo zahvalil dobri ženi in njenim dečkom za rešitev ter jim dal polovico svojega bogastva. Dečkom pa je še posebej podaril drobno miš, ki se je strašno začudila, ko je videla, v čigave roke je prišla. A dečkom se ni bilo treba bati, da bi jim miš nekega dne pobegnila in se spet spremenila v velikana Telebana. Kadar se velikani spremenijo v miši in se jim v enem letu ne posreči pobegniti, tedaj ostanejo miši za zmerom. In ravno onega dne je preteklo leto dni, odkar se je velikan Teleban spremenil v miš.
Dečki so s svojo mamo in podarjenim bogastvom brezskrbno živeli do smrti, v miš spremenjenega velikana Telebana pa je nekega dne pohrustala mačka, ki si še danes zadovoljno oblizne gobček, kadar se spomni si a s', ne pečenke. Kdor ne verjame, naj se prepriča na lastne oči!
Gospod čmrlj in gospa osa modro sta sklenila:
Z muziko si dinarčke, juh! bova zdaj služila!«
In sta šla — s kitaro osa, čmrlj je vlekel bas Krasen najprej priredila sta koncert pri nas.
Ganjeni smo poslušali, ploskali brez konca, sladkega medu smo jima dali v dar dva lonca.
V krčmo potlej sta vesela godca — juh! — zavila — in v kozarcu vina tamkaj žalostno utonila...
Doživljati z levom
Mnogo zanimivih in žalostnih zgodbo o levih kroži po svetu. Med njimi «o takšne, ki bi bile lahko resnične, pa so izmišljene, in takšne, ki se nam zdijo neverjetne, pa so vendarle resnične. Tako se vam bo zdela neverjetna tudi zgodba o krvoločnem levu, ki je pri gradnji železnice v Afriki skorajda vsako noč ugrabil po enega delavca.
Trije lovci so sklenili, da bodo vsako noč' stali na preži in ne bodo mirovali prej, dokler ne bodo krvoločneža dobili v pest. V nekem vagonu, ki je stal na stranski progi, so se utalKirili. Ponoči sta dva lovcev spala v vagonu, tretji lovec pa je stražil pred vrati. Pa se jc zgodilo, kakor ee poč dostikrat zgodi nočnim stražacn in čuvajem: lovca pred vagonom je premagala utrujenost in zaspal je. Med tem se je priplazil iz šume lev. Z enim skokom se je pognal na voz, povohal spečega lovca pred vrati, sc splazil čez njega k njegovima tovarišema v vagon, zgrabil enega od njiju in izginil z njim v temo.
Ta zgodbica je resnična. Seveda niso vsi levi tako krvoločni, kakor je bil ta lev. Nekateri levi ne skrivijo človeku niti lasu in se mu izognejo že oddaleč, čc ga zagledajo ali zavohajo.
V Afriki je Se dosti levov. Nekateri naseljenci imajo takšno čtnlno »srečo«, dn jim vsak hip kakšen prekriža pot, drugi živijo v Afriki že več desetletij, pa niso srečali še nobenega leva.
Neki iovec je imei posebno »srečo«. Ko je nekega dne s svojim mladim spremljevalcem zamorcem stal na preži, da bi ustrelil kakšno
antilopo, je zaslišal glasno lomastenje. Namesto antilope se je prikazala iz goščave košata glava mogočnega leva in potem še štiri druge levje glave. To je bila cela levja družina: lev, levinja in njuni trije odrasli mladiči. Hrabremu lovcu seveda niti na misel ni prišlo, da bi se spustil z njimi v boj. Tiho in oprezno se je s spremljevalcem splazil nazaj, še preden so ga levi zavohali .Gorje mu, če bi ga bili zasačili! Planili bi nanj in ga raztrgali na drobne kose.
Prav ta lovec ee je neko noč samo za nekaj korakov oddaljil od hiše — in že mu je zagorelo dvoje velikih, krvoločnih levjih oči naproti. Hitro se je obrnil in jo odkuril nazaj v hišo...
Kako čudno in neznansko se svetlikajo levje oči iz teme. vedo samo oni, ki so jih že kdaj videli. I11 le-ti pravijo, da jih je že marsikdo zamenjal za pravi živi ogenj, ob katerem si domačini kuhajo hrano. Ko se je pa ognju približal, je ta ali oni doživel neznansko presenečenje: »ogenjc je mahoma izginil ali pu se (Kignal proti njemu — in nesrečnež je prepozno spoznal svojo zmoto. Lev je planil nanj in ga raztrgal. Takšne in še zanimivejše zgodbe o levih znajo pripovedovati afriški lovci in domačini.
ZABISTRE......GLAVE
ïrpo'n evalha : April
V naši hiši gladne miši muca so požrle, goeke pa so si za zajtrk kačjo kost — — —
Kuža meketa kot koza, koza kakor kuža laja; pujsek pa z mesarjem pleše po dvorišču — — — —
Dež namesto solnca sije,
pipa mesto deda dremlje; mojster pek iz ilovice spekel je ogromne — —
Vse na glavo je postavil burkasti gospod april, še naš striček nanj je jezen: z blatom, hej, gu je — —
Polžek je umrl
Na duri polžje hiše potrkal očka jež: »Hoj, hoj, stric polžek, vstani! Pomlad je. Se ne —?»
A v polžji hiši tiho, ko v grobu tiho vse ... Prestrašil se je ježek: »Bogve, kaj polžku —?«
Pobral je velik kamen in hišico z njim stri in ves potrt je videl: stric polžek je — —
Predolgo čakal lepih je solnčnih dni, ovbe; od žalosti mu v prsih je počilo--
Ne mestih, kjer ležijo zdaj črtice, postavite zraven spadajoče besede (rime). Vsaka črtica pomeni en zlog.
Ena od pravilnih rešitev bo izžrebana za nagrado.
Rešitve pošljite najkasneje do četrtka. 2". t. m. na naslov: Kotičkov striček, uredništvo »Slovenca« v Ljubljani.
Mlada greda
Klicarji pomladi
Zvončki cingljajo: cin, cin ... Bratci, sestrice, le ven iz globin! Krilce lahno ogrnite, z roso skrbno se umijte. Glejte, že solnce nebeško nas greje, vetre se z nami igra in se smeje ... Zvončki budijo: bim, bim .. Čmrlji, čebele, brž glave iz lini Urno iz sanj sc zdramite, dosti ne jejte, ne pijte. Zvrhano polne so čaše medu; pridite kmalu v vas k nam — brez sramul Zvončki brnijo: din, don... Ptički, še vam vzpodbuden pokloni Svirajte, strune navijte, srca do dna si razkrijte. Kdo bi se cmeril in jokal? — Solnček je mraz žc pokopal...
Stana Novak, učenka II. razr. gimii. v Ljubljani.
484. Ljubi Kotičkov stričekl — Zdaj, ko je na trgu že polno belih zvončkov in drugih poljskih cvotic, se moramo pač spomniti teh številnih žrtev, ki morajo tako zgodaj zapustiti mater žemljico in žalostno umreti. Uvrsti priloženo pesmico v svoj kotiček, da bodo videle in slišale tc nežne cvetice, da imajo nekateri še dosti sočutja in razumevanja zanje.
Tc iskreno pozdravlja in prilaga eno takšno »žrtev« Tvoja Stana Novak, dijakinja II. razr. gimn. v Ljubljani.
Draga Stana! — Priloženo »žrtev« — usahlo poljsko cvctico — sem si vtaknil za klobuk, da jo bo ves svet lahko videl in pomiloval. Tako
zdaj žalostno hodim, z mrtvo rofaco obodbeo и
klobuku, po vsej Ljubljani in oprezujem okoli
sebe, komu se bodo orosile oči ob pogledu nanjo. Pa se doslej še nito nikomur. Ljndje so dandanea pač zakrknjeni in brez srca. Niti človeiko življ»-! nje, ki ga kruta smrt pokosi, se jim več ne «m(K j — pa se jim bo smilila drobna, neznatna poljska ' rožica!? Ne, usmiljenih ljudi dandanes na avetn I skorajda ni več. Morda jih je komaj še toMko, j da bi. jih v dveh urah preštel do kraja,..
Priložena pesem »Klicarji pomladi« pa objavljam na drugem mestu — v »Mladi gredi«. Če bi ji hotel biti strog sodnik, bi moral vzeti v roke škarje in pilo ter ji marsikje pristriči razmršeoe peroti in i z brusiti kljunček. Pa je ne bom sodil preetrogo, ker vem, da takale mlada dekHca pač še ne more ustvarjati umetnin. Za dijakinjo II. raar. gimnazije je pesemca že kar dobra. Morda postaneš nekoč se tako slavna pesnica, da bo eaéo
slava naših dveh največjih pesnikov _ Prešeraa
in Župančiča — zatemnela pred Tabo. Svoje glave sicer nc bi stavil, da se boš res kdaj tako viaoko povzpela, kakšno zlato ništro pa že tvegam ta to stavo... Na rime v svojih pesniških prvendh pa le bolj pazil Ogrnite — umijte, bim — lin, vzdra-mite — pijte, bom — poklon, jokal — pokopal... Prisluhni — in če imaš količkaj poalnba, moraš priznati, da nobena teh rim ni vredna počeooga groša. Kakor strune, ki jih godci iele utflaéajo, zvenijo trdo in neubrano na uho. Pa zaradi tega ni treba obupati. Le pogumno pesniku; dalje in nri pošlji še kaj!
Lepo Te pozdravlja Kotičkov striček.
485.	Dragi Kotičkov stričekl — Jaz imam dva
bratca dvojčka: Jo«ka in Mirka. Pridi jih pogledati Na noben način ne boš mogel ugotoviti, kateri je .loško in kateri Mirko. To veva samo med ve z mamo. Bratca imata tudi svojo govorico. Imenitno se razumeta med seboj.
Sosedova Tilka Te osebno pozna. Bfla je dve leti v Ljubljani v šoli. Če jo vprašam, kakšen ai, se mi nasmeje in reče, da « »lest fant«.
Vprašaj Poigančevega očeta, če je na leni kaj ^iega. Sosedova Tilka je rekla, naj ga pošlje k nam na Jesenice, da se bomo lahko sankali in smučali.
Lep pozdrav od Marije Koprivnik, učenke IV. гахт. na Jesenicah.
Draga Marija) _ Torej tako sta sd bratoa-
dvojčka podobna, da je kar težko uganiti, kdo od njiju je Joško in kdo Mirko? Še dobro, da vedve z mamo to vesta, kajti bi sicer utegnile nastati prečudne zmešnjave. Bi na primer mama dala Jošku sladkorček, potlej bi ga hotela dati še Mirku — pa bi v tistem hipu zamenjala Joška za Mirka in dala še drugi sladkorček Jošku. Joško ' bi oba sladkorčka lepo pohrustal, Mirko pa bi zraven sline požiral... In še hujše reči bi se utegnile zgoditil Bi bila — recimo _ oba pobiča hudo
[ poredna. Mama bi vzela v roke šibo in našvrkala j z njo Mirka. Potem bi hotela našvrkati še Joška, pa bi v naglici in zmešnjavi zgrabila še enkrat Mirka in ga našeškala v dobri veri, da je kazno-I vala oba. Tako bi ubogi Mirko dobil svoj in še Joškov delež in se zaradi storjene krivice nc bi mogel pritožiti ne policiji ne sodniji, ko šc govoriti ne zna. Strašno bi bilo toi In da gremo če dalje. Bi na primer Mirko zbolel in umrl. Mama pa bi bila prepričana, da je umrl Joško in bi bridko jokala nad Mirkovim grobom: »O ti moj Joško, o ti moj ubogi Joško!« V resnici pa bi Joško živ in zdrav sedel doma na postelji in se vesel igral z muco... Saj pravim, kakšna sreča, da ju zna mama dobro raaločevatil
Laskava pohvala sosedove Tilke, da sem »feet fant«, me je tako prevzela, da sem se v namišljeni lepoti — ničemuren, kakor sem — razšopiril kakor pav. Ponosno sem se postavil pred glavno pošto, da bi me vesoljni svet lahko občudoval. Pa se živ krst ni zmenil zame — to se mi jc jako, jako čudne zdelo. »Škandal!« sem začel rentačiti in se jeziti nad ljudmi, ki imajo tako malo smisla za lepoto. Čemerne volje sem jo mahnil domov in se postavil pred ogledalo, da bi vsaj sam sebe občudoval, ko me nihče drug noče. A kar sem videl v ogledalu, res ni, da bi se moglo reči »brhko« ali »fejst«: plešasta glava, razmršena brada, ugasle oči .., Strašno sem bil razočaran in potrt in priznati sem moral, da so imeli ljudje čisto prav, da niti pogleda niso privoščili meni, ubogemu in staremu Kotičko-vemu stričku ... »Da, da,« sem žalostno pokimal svoji podobi v ogledalu in pretresljivo vzdihnil, »da, da, ljubček moj, vidiš — takole gre vsaka lepota enkrat rakom žvižgat!«
Kar se pa Požgančevcga očeta na luni in snega tiče, je pa vsa reč močno zastarana. Kdo bo zdaj — spomladi — naročaval sneg, ko smo se komaj starega Lznebilil? Če se pa sosedova Tilka na vsak način hoče še smučati in sankati, naj poleti k Požgančevemu očetu na luno in naj mu razodene svoje želje. Požgančev oče ji bodo dali snega, da ga bo imela čez glavo!
Lep pozdrav vsem — Tebi, Tilki in Tvojima dvema bratcema! — Kotičkov striček.
486.	Dragi striček! — Že pred nekaj meseci sem Ti pisala, da naša cerkvica v Skoplju nujno potrebuje zvonik. Pošiljam Ti sliko cerkvice, da boš videl, da je res brez zvonika. Prosim Te, pošlji nam enega iz Ljubljane in sicer takšnega, da so zvonovi že obešeni v njem.
Pozdravlja Te G o j k a Š t u k e 1 j, učenka I. razr. gimn. v Skoplju.
Draga Gojka! — Priloženo sliko vaše cerkvico sem si natančno ogledal od vseh strani, celo za ogel sem pokukal in si nataknil dvojna očala na nos — vse zastonj. Prepričal sem se, da je bridka resnica, kar trdiš: cerkvica nima zvonika in ga nima. Sem zdaj v gromozanski zadregi. Rad bi vam ustregel in poslal zvonik, pa ga pri najboljši volji ne morem. Vse ljubljanske trgovine sem obredel, celo pri branjevcih sera se ustavil in povpraševal, če imajo kakšen zvonik na prodaj. Pa so me povsod pisano pogledali izpod čela in za-rentačili: »Zvonik? Kakšen zvonik mislite, a?« — »I, takšen zvonik,« sem jim odgovarjal, »takšen j zvonik, ki v njem zvonovi pojo: bim bom, bim bom!« — »Aha,« so si mežikali med seboj in se muzali, »aha, zdaj pa že vemo, kakšen zvonik!
Tak zvonik, ki ga imate vi v glavi.« _ »Jaz v
glavi?« sem se čudil in jih debelo gledal. »Kako to mislile?« — In so iztegnili kazalec in pobingljali z njim prtd čelom sem in tja ter zlobno dejali: »Tako mislimo, hohoho, tako mislimo, gospod, cla vam tule notri včasih malo preveč zvoni: bim bom, bim bom!«
Vidiš, takole so mi jo zagodli in me osramotili zaradi zvonika. Strašno sem bil užaljen in razočaran, ker sem moral povsod oditi praznih rok. Nazadnje me je obšla že pregrešna misel, da bi pouzmal kar zvonik, ki zraven frančiškanske cerkve stoji in vam lo-tega poslal. Pa sem moral tudi to misel opustiti, ko so mi na pošti pojasnili, da zvonika nikakor nc morejo sprejeti kol poštne pošiljke... Boste torej morali že še nekaj časa brez zvonika ostati — vse nič ne pomagal Sicer fe pa vaša cerkvica ludi brez zvonika tano ljubka in lepa, da ste kar lahko zadovoljni z njo.
Bog živi Tebe in vse Slovence v Skoplju! -Kotičkov striček,
DELAVSKI VESTNIK
Vstajenje slovenskega delovnega ljudstva
Praznik Kristusovega Vstajenja obhajamo eato, ker verujemo, da je Kristus vstal in ker verujemo, da bo po tem Kristusovem Vstajenju ▼stalo vse človeštvo. Da, vse človeštvo in tudi naše slovensko ljudstvo bo vstalo. Vstalo bo iz teme nevere, iz nadlog in težav, iz objema pijavk in oblasti krivih prerokov.
Praznik Vstajenja ni praznik mehkega in sladkega upanja, ampak praznik trdne vere in globokega prepričanja. Kristus je vstal. To je naša jasna in glasna izpoved, to je naš nazor in naše prepričanje, to jc naš jasen program in naš temelj. Na tem temeljil bomo gradili
razen tega, ki
dalje trdno po začrtani noti, kajti »drugega temelja ne more nihče položiti, rnzen tega, ki je položen in ta je Jezus Kristus« (1 Kor 3, II).
Praznik Vstajenja pa je tudi opomin k delu in žrtvovanju. Kristus je pokazal, da je pot do Vstajenja težka, polna napornega dela in trpljenja in da gre preko Kulvarije, križa in smrti. Tudi naša pot bo vodila do uspeha le, če bo
spremljana od intenzivnega dela, od zatajevanju in premagovanja ter od pripravljenosti tudi za popolno žrtvovanje samega sebe, za idejo vstajenja slovenskega delovnega ljudstva.
Praznik Vstajenja pa nam tudi kaže, kje je edina rešitev iz splošnega nereda. Kakor izvira vse iz Enega, tako se zopet vrača vse v eno in le v tem Knein najde vse svojo rešitev —to jc v Kristusu, Bogu — človeku, Kralju vseh kraljev, Delavcu vseh delavcev. Zato pa razpršimo meglo okoli sebe, da nam ne bo zastiraln svobodnega in jasnega razgleda, bodimo samostojni in ne pustimo si vpiivnti od hujskačev, bodimo katoliški Slovenci vedno in povsod, črpaj-mo nove sile in moči samo pri svojem vrelcu — v naukih Kristusa in Njegove Cerkve. To jc edina rešitev, da vse dogodke v kulturnem, političnem in tudi gospodarskem polju, ocenjujemo po svojem svetovnem nazoru in tnko najdemo rešitev vseh važnih sodobnih vprašanj.
V tem znamenju jc tudi rešitev iu vstajenje slovenskega delovnega ljudstva.
Držimo se načel Kristusovih!
Današnji gospodarski in družabni sietem nacn nudi eledečo sliko: Gospodarske krize so na dnevnem redu. V državah, ki plavajo v obilici premoženja in gospodarskih dobrin, brezposelnost stalno raste. Premoženje se kopiči vedno bolj v rokah nckaternikov. Krog teli je vodno ožji, splošno obuliožanje pa zavzema večji obseg. Tennika ee spopolnuje, vedno več se producira, išče se srcdetev, s katerimi naj bi ee vzbujalo poželjenje konsumentov. Konsu-menti pa ne morejo zadostiti tem poželjenjem, ker jim manjka sredstev. Gospodarsko zmešnjava je vedno večja, zbeganost delovnih slojev je vedno bolj izrazita. Sedaj iščejo rešitve v fašizmu, sedaj zopet v komunizmu, pač popolna podoba nejasnosti, zato tudi velika nevarnost za človeško družbo.
Vse to znači in dokazuje, da je sedanji čas težko bolan. V človeškem organizmu nastane bolezen takrat, če ni pravega razmerja in pravega reda med posameznimi organi. Bolezen jc tem težja in za organizem tem nevarnejša, čim važnejši sestavni organ je obolel. Isto je s človeštvom.
Zato so nagel razvoj tehnike, družbo razkrajajoči nauki svobodomiselstva, ki so do skrajnosti povzeli najslabše strani kapitalističnega sistema, ustvarili hude eocialne razmere, ki so vrgle delavstvo v črno revščino, ga odtujile cerkvi in vrgle v naročje marksizmu.
Ali tudi mi iščemo novih ecnernic, namesto, da bi se držali starih, preizkušenih resnic, naukov sv. evangelija. V sedanji strašni zmedi v&feh pojmov in razmer mora naše delavstvo ohraniti jasen pogled in neomajno zvestobo Kristusovim načelom in katoliški Cerkvi. Brez tega ne bo šlo! Zakaj bi hodili po recepte in
zdravila k drugim skupinam, če ie pa naš svetovni nazor dovolj močan iu globok, da nas pripelje iz sedanje zagate vsemogočih zmešnjav. Današnja kriza ima gotovo to sončno stran, da sc bo delavec zavedel, da nima od nobenega ničesar pričakovati, kakor samo od močne vere v Boga. — Ali trpimo delavci mogoče po nedolžnem današnjo stisko sveta? Premislimo! Naš Gospod nam jc podal za vse naše življenje in mišljenje do najmanjših podrobnosti obrazložene nauke in nasvete. Ali se jih pa tudi vedno držimo?
Boriti se moramo povsod, da bomo ustanovili kraljestvo Kristusa, to naj bo naša naloga, naš cilj. Smernice poživljenega socialnega dela naj bodo: molitev, delo in žrtve, ki naj uvedejo v družbo več pravičnosti in več ljubezni, tla preniugamo duha golega materializma. ki zre v človeku samo primerno sredstvo za kopičenje lastnega bogastva in udobja, nc prizna pa v njem sebi enakega in pred vrhovnim Gospodom enakovrednega bitja.
Kristus jc ogelni kaineu, temelj, za stavbo pravični in socialno urejeni človeški družbi.
Kristus ie danes vstal! To je klic veselja, klic zmage! Vse kar je Kristus učil. je dokazal in izpričal s svojim vstajenjem. Z vstajenjem Gospodovim je utemeljena naša vera in dovršeno je naše odrešenje. Zato lahko rečemo, da se nikjer v stvarstvu ne razodeva božja modrost, dobrotijivost, usmiljenje in ljubezen, pa tudi pravičnost in veličastvo tako jasno — kakor v trpljenju, smrti in vstajenju božjega Od-rešeniku.
Zato se mi delavci z vso dušo oklenimo Njega, katoliške cerkve in Njegovih namestnikov na zemlji.
Zavarovaniè delavcev
pri javnih delih
Kakor jc žc znano, je bil s Pravilnikom o podpiranju siromakov, nezaposlenih delavcev in v izvrševanje javnih del z dne 28. decembra 1932 dan Dravski banovini kredit v znesku 4,000.000 Din za izvrševanje javnih del, predvsem v tistih pokrajinah, ki trpe radi elementarnih nezgod (po-vodnji itd). Ni pa bilo v navedenem Pravilniku omenjeno, ali so ti delavci zavarovani ali ne. Zadnji »Službeni list« (29. kos) pa rešuje tudi to vprašanje in sicer na ta način, da so ti delavci zavarovani, toda le za nezgode, ne pa tudi za bolezen. Na ta način seveda tudi svojci teh delavcev nimajo nobene pravice, zdraviti se na račun Okrožnega urada.
Kdo je moj pristojni zdravnik?
Neštetokrat se zgodi — posebno v Ljubljani m Mariboru — da člani Okrožnega urada in njih svojci v nujnih slučajih ne vedo, kdo je njih pristojni uradov zdravnik in kje stanuje. Član se mora radi nujnosti zato obrniti na neuradovega zdravnika, da mu nudi zdravniško pomoč in prosi zato Okrožni urad, da mu povrne stroške. Urad mu teh stroškov seveda ne more povrniti in tako ima član čisto po nepotrebnem, toda po lastni krivdi, znatne stroške. Zato pa toplo svetujemo vsem članom Okrožnega urada, naj takoj poizvedo, kdo je njih pristojni uradov zdravnik, da nc bo nepotrebnega razburjanja in stroškov.
Socializacija podjetij
Vir vsega zla je brez dvoma v tem, da je v rokah maloštevilnih ljudi nakopičeno ogromno bogastva, ki ga vrnejo ti ljudje popolnoma svobodno, brez nadzorstva in brez vpliva družbe rabiti človeštvu v blagor ali pa v njegovo nesrečo. To popolno in neomejeno svobodo je rodil gospodarski liberalizem, na vso moč pa jo zagovarja in vzdržuje kapitalizem. Vsak producira kar hoče in kolikor hoče ter izžema delavce in konsumente kolikor le more. Vlada torej splošen nered, ki mora
Pozor!
Pozor!
Dr. Ciril Potočnik
Dobri pastir
To je knjiga meditacij o Jezusovem življenju ki je izšla v treh kniigali. Obravnava vsa sodobna vprašanja, zelo primerna za postni čas
Knjiga se naroča pri založnici t. j. v prodaiatni Ničmanovi v Liubljani. Cena Prvi zvezek broširan Din 38'— vezan Din 50'—. Drugi in tretji zvezek broširan à Din 40'—. vezan à Din 52'— po pošti 2 Diu več.
Kleparska delavnica
ANTON FUCHS
Gosposvetska cesta št. 16 „pri Levu"
Vam izvrši vsa kleparska dela kakor tudi raznovrstne ravne strehe in strelovode, prav po Vasi želji najsolidnoje in po zmernih cenah.
Z E JV A 1JV DOM
Mati in doraščajoči otroci
nujno voditi v socialne revolucije in gospodarske krize.
Socializacija ali podružabljenje podjetij je eno najuspešnejših — če ne edino — sredstvo, ki more temeljito obračunati z gospodarskim liberalizmom in vsemi njegovimi posledicami. Misel sooializacije povdarja in priporoča tudi papež Pij XI v svoji delavski okrožnici, kjer pravi: Po pravici se namreč zahteva, da se neke vrste dobrin izvzamejo zasebni lasti, kakršna sc brez nevarnosti za občo blaginjo zasebnikom ne kme prepustiti. Socializacija je torej bistveni del katoliškega socialncga programa.
Za socializacijo je potrebno dvoje: Prvič, vsa važna podjetja imajo priti iz zasebne lasti poedin-cev ali kapitalističnih družb v last širših družabnih krogov, predvsem vseh tistih, ki so na takih podjetjih neposredno interesirani. In to so: delavci, konsumenti, občina in država. Vsi ti bi po svojih strokovnih organizacijah, zadrugah in organih vodili podjetja. Drugič pa jc pri socializaciji bistvene važnosti enotna, po splošnih družabnih interesih zasnovana organizacija in kontrola posameznih podjetij ter celokupnega gospodarstva, ki bi uravnavala vse gospodarsko življenje po splošnih vidikih ter ga podredila splošnim koristim. Dokler lega nimamo, toliko časa sploh ni govora o socializaciji.
Tako izvedena socializacija mora biti prva točka našega programa. Kar je za celokupno družbo važno, to naj bo tudi last družbo, ki naj po svojih predstavnikih vodi in upravlja ta podjetja. Seveda ni s tem rečeno, da naj bi sc posameznikom prav nič nc pustilo. Povdarjamo, da morajo za družbo važno podjetja preiti v last družbe, ne pa države. Kajti le zainteresirana družba more po svojih predstavnikih kar najbolj pravično in vestno nadzorovati in organizirali posamezna podjetja, da bodo čimbolj služila splošni koristi.
Drobne vesli v dveh, treh vrstah
Delavcem, ki so bili zavarovani pri »Bratovski skladnici« so zopet znižali pokojnine — zaradi »ravnotežja« pravijo Upokojence je to znižanje občutno zadelo.
V	Mariboru bodo imeli zopet dve novi tekstilni tovarni, ki bosta zaposlili preko 600 delovnih moči. — Tekstilne tovarne torej rastejo kot gobe, ker je delovna moč v Sloveniji najbolj poceni.
Vsled ukinitve prohibicije v USA se je tam razvila žc velika industrija piva. Kakor poročajo, jc izdelovarit in prodaja piva zdaj dalo že več desettisočim brezposelnim delavccm zaslužek.
V	letu 1931 je bilo v 18 državah zavarovanih 42 milijonov uclavccv za slučaj brezposelnosti.
Ko stopa sin v »nora«, hčerka v »nedorasla«
letu, se začenja za starše, posebno za mater — nositeljico vzgoje, žalosti in skrbi poln doba.
Tcžkočc se jjojavljajo večkrat žc takoj po izjiolnjeneiu 12. letu: Ugovarjanja, nepokorščina, muhavost, neprijaznost, zakrknjenost, razdraženost. Dokazano je, da takozvani »vzor-otrocic v tej kočljivi dobi le varajo in slepe svoje matere.
Vzgojne težkoče, ki se dogajajo, niso samo v otrocih, često tudi pri odraslih, ki so mnenja, da se šc vedno lahko poslužujejo vzgojnih metod za »male otroke«. Ker pa sc v tem slučaju nikakor ne more več razpravljati o vzgoji ■»malih otrok«, odpovedo te metode popolnoma.
Sprememb tudi ni moči pojasniti izključno le z začenjanjem spolne zrelosti. Krize, ki trajajo po telesnem razvitju, niso samo telesne, temveč tudi duševne. I>okler mati ne doume svoje nove vzgojne naloge — in, ker so ji zoreči otroci nekako odtujeni ter so stiske lastne mladosti izpuhtele iz spomina, jc često težko spoznati prehod iz ene življenske dobe v drugo, — bo mati svojega lastnega otroka jedva poznavajoč, obupana plašno ohromela.
So slučaji, ko v tej dobi otroka igrajo tuji ljudje — bodisi enake 6torosti, često nekoliko, ali pa znatno starejši prijatelji, katerim so otroci nekako podložni, proti katerih avtoriteti pa mati nimu ničesar pripomniti, — veliko ulogo. Zaradi tega ве čuti inati izpodrinjeno, odveč ali brez moči.
Matere, ki бо nagnjene k potrtosti, ali pa se nahajajo celo v miru in prizanašanja potrebni življenski zarezi ter se jih vsled izgubljenega, prepotrebnega poguma loteva čuvstvo manjvrednosti — iščejo vzroke sprememb v boleznih meneč, da so otroci bolestno obremenjeni — neurotiki, nevrasteniki, peyhopati.
V družinskem krogu oddiha in miru želeč oče dregne često ob težkoče zorečih otrok. Mati, katere pedagogičuc sposobnosti so osumljene, naj za vee odgovarja. Tako v družini neredko zavlada razdor. Samozavest žene polagoma pada ter končno popusti.
Kakšno naj bo torej pravilno ravnanje matere z otroci v razvojni dobi? Predvsem mora uvideti, da sc mora poslužiti drugih, povsem novih vzgojnih metod. Prijatelje, za katere se otrok navdušuje, mora strpljivo smatrati za sovzgojitelje ter v elučaju, da sc pri istih boji kvarnega vpliva, mora otroka oddvojiti od njih. Otroku naj zaupa, a istočasno naj ga nadzoruje. Otrokovo življenje naj bo uravnano tako,
da se odigrava pred očmi staršev. Dom — v kolikor dopuščajo gmotne razmere — naj do-raščujočim otrokom nudi možnost povabiti prijatelje na dom, da se medsoboj porazgovore, zabavajo in, če si otroci zažele plesa, kdo jim naj ga brani?! V dozorevajoči dobi otrok, naj bo dom res >dom«. Naziranja staršev, n. pr. >mi smo od rasli tudi brez tega itd.«, — nikakor ne drži, tako mišljenje le potrjuje, da nedoletnih ne razumemo.
Naravno je, da otroci strecne za notranje in zuuanjo samostojnostjo, zato starši: nikar se ne vsiljujte, a nikar si ne odtujujte lastnih otrok! Mislite na to, da je zorečemu otroku potreben mir, tih kot, mislite na to, da ei otrok želi imeti svoj zaklenjen predal ter par dinarjev v žepu. V izogib kraje gimnazijca ali pa takozvane * bol j še« hčerke, moramo krepko povdariti, naj etarši skrbe, da ima otrok za malenkostne izdatke na razpolago vsaj malenkostno vsoto denarja. A popolnoma napačno je, če starši vohajo za vsakim izdanim vinarjem, ker otroci: lažejo iz strahu ali pa si sploh ne upajo ničesar izdati.
Pod etalnim nadzorstvom se nikakor ne more razvijati takozvano -»lastno življenje« do-raščujočih. Poskušajte čimprej dovesti otroke do samovzgoje. Začetek in potek samovzgoje zavisi od nadarjenosti in slučajnosti. Deklice se k samovzgoji nagibljejo bolj, kot dečki.
Za eamovzgojo je zelo priporočljiv dnevnik ter priložnost, da ee otrok porazgovori. Razgovori izoblikujejo ter urejujejo misli. Seveda moramo čakati na prikladno priliko ter dati otroku besedo. Kljub nevednosti in razdrapa-nosti nedoletnih, so stiske istih zelo resne, zato jih morajo tudi starši vzeti za resne. Ne vedno starši, najčešče so prijatelji tisti, katerim otrok odpira svoje srce.
V tej dobi se mora bistveno skrbeti za pravilno porabo prostega časa. na primeren način porabljen Čas pospešuje zdravo razvijanje. Priporočljiv je takozvani »vzgojni presledek«, v katerem ee tnorc nedoletni odpočiti, ko se nad njim ne izvajajo pedagogične naloge. Tako n. pr.: Potovanja in sport v krogu po starosti in mišljenju enakih.
Vzgoja naj sc menjujc z vzgojnimi presledki. Če pa jc mati uvidevna ter za prilagoditev v nove razmere dovolj prožna, je v veliko oporo lastnih otrok. 1 omaga jim oblikovati značaj ter jim 7. razumevanja in ljubezni polnim ravnanjem zna pokazati smernice pravih poti in dolžnosti.
KUHINJA
Ker jo sedaj sezona pomaranč in limon, naj povem nekaj o njih.
Pomaranče in limone uživamo surove in kuhane. Vsled prijetnega duha se rabi od obojega sadu tudi olupek. Pri obrezovanju olupka treba vedeti, da moramo to storiti biko, da se ga ne drži bela kožica. Iti je grenka. Odrezek olupka se rabi za v čaj, kuhano vino in jabolčni kompot. Prav na drobno sesekljani olupki nam služijo kot pridevek različnim sladkarijam, nadevom za police in nadevom za druga močnata jedila.
Surovo uživanje teh sadov blagodejno vpliva na prebavo in pospešuje odvajanje. Posebno zvečer jo nekaj koščkov pomaranče zelo priporočljivo. Sok pomaranč pa nam služi za različno jedi in pijače. Naj opišem nekatere.
Pomarančni kipnik. 'A obribane žemljice namočim v mleko. V kožici segrejem 2 dkg suro-j vega masla. Temu pridenem sok ene pomaranče i ter pustim približno pet minut na toplem, da se ! malo opraži. Nato potegnem na stran, da se shladi. j V shlajeno primešam 1 žlioo sladkorja, 2 rume-j ujaka in pa od polovice pomaranče drobno zre-; zano olupke. To mešam približno 15 minut, nakar : pridenem še iz dveh beljakov trd sneg, dve žlici j orehov ali lešaiikov in pa pol žlice moke. To vse I narahlo zmešam m d enem v pomazano obliko ter pečem približno И uro v srednje vroči pečici, j Kipnik nato streseni na plitev krožnik, potreseni ' s sladkorjem in polijem z zgoščenim vinom (šato).
Pomarančna polivka. Tri majhno koščke slad-; korja obdrgnem ob pomarančno lupino. V kožici
segrejem 2 dltg surovega masla ali masti, žličko drobnega sladkorja, da zarumeni, nato žlico moke in tri žlice drobtin. Ko zarumeni moka in drobtine, vlijem " to pičlo četrt litra segretega vina, sok dveh pomaranč obdrgnjeni sladkor in dobrega pol litra toplo vode. Kuham to zmes kakih 10 minut in pridno mešam. Ko je polivka ohlajena, jo dam na mizo k mesnim jedem.
Pomarančna pena ali šato. Za sok dveh pomaranč in ene limone rabim 10 dg sladkorja, tri rumenjake in osminko vode. To švrkljam v visoki in ozki posodi na ognju toliko časa, da se zgosti in speni. Ko zavre, je tekočina navadno dovolj zgoščena. Ta šato servi rani lahko gorkega ali mrzlega. Gorkega dam takoj na mizo. Ako hočem mrzlega, deneni posodo, v kateri sem švrkljala, v mrzlo vodo, in mešam še toliko časa, da se jed shladi. Ta pena je zelo lahka jed, a dovolj redilna in krepilna.
Praktični nasveti
Česalne ščeti moramo večkrat oprati; postavimo jih za kratek čas v mlačno milnico, jih potem odrgnemo, izperemo v čisti vodi in denemo sušit s ščetinami navzdol,
Zmehčane ščetine na vsakovrstnih krtačah postanejo zopet trde, če položimo krtačo za nekaj časa v mrzlo vodo, v kateri smo stopili galuna.
Naravne ali gumijeve gobe moramo dobro iz-plakniti, iztisniti in obesiti sušit na zrak. Večkrat jih je treba izprali v mlačni slani vodi. —- Umi-valne krpe večkrat temeljito operimo z milom in izkuhajmo v vodi.
MODNE
IVO V OST I
Poklicno zaposlena žena nima časa za večkratno preoblačenje na dan in mora imeti obleko tako praktično zamišljeno, da ji služi enako dobro za poklic kakor tudi za obiske in vse mogoče druge prilike. Enako si more vsaka žena omisliti dopoldansko obleko, ki jo more brez pomisleka obleči tudi za izprehod, obiske in podobne prilike. Naša slika kaže par porabnik vzorcev.
lilllllll

99
SLOVENCEV" SVETOVALEC
Naš domači zdravnik
A.	M. T. Za dvanajst in polletnega fantiča eo
izračun il i povprečno višino 143 cul in povprečno težo 36.5 kg. Ne smete teh povprečnih številk smatrati za brezpogojno pravšne (ali normalne), da je le razmerje obeh številk in splošno stanje ugodno. Pomislite nn jablan, ki nosi 300 ali več zrelih plodov, večina jabolk ima neko značilno srednjo velikost, so pa tudi debelejša in drobnejša med njimi, dogaja se večkrat, da drobna jabolka prekašajo po okusu in trpežnosti srednja in celo debela! Sicer pa vedite, da čaka dečka najbolj pospešeni razvoj glede rasti med 13. in 18. letom, ko se deček pretvarja v mladeniča. Med najbolj škodljive ovire pravšne rasti neoporečno spada uživanje opojnin.
1. K. B. Krvava primes je pri zdravem človeku manj verjetna, bržkone je zdravi izloček dobil krvavo primes od drugod. Vsekakor se splača, da se o tem porazgovorite z bližnjim zdravnikom, ki bo menda lahko ugotovil izvor krvi v taki nenavadni okoliščini.
Z. R. Lj. »Kurja polt« na rokah in nad komolcem je redek in malo verjeten pojav, pač pa pogosten na koži udov in trupla, ki je običajno odeta. Menim, da je tisti izpuščaj bržkone kakšen lišaj, ki je nastal in se vzdržuje zavoljo kakšnih posebnih, morda neznatnih draženj. So ljudje, ki imajo zelo občutno kožo, neka jedila, neka zdravila, celo neopazne dišave katerih cvetic sprožajo izpuščaje na koži, ki ji pravijo žara osipa. Pri vas bo menda kakšen poseben krajevni vzrok, ki naj ga iztakne in nasvetuje odpraviti zdravnik, ki vas preišče osebno.
B.	G. D. Goba т kolenu, ki se je začela pred 16. leti in bila doslej zdravljena z vsemi zdravilnimi. fizikalnimi in podnebnimi pripomočki, vam je pustila bedro v kolenu sključono, kar vas ovira pri boji, da morate rabiti oporo. Sporočate mi o nekem novem izumu, ki da ozdravlja kostno in sklepno jetiko v 100%, torej vsak primer. Dvomim. Ce ste drugače zares popolnoma zdrav, je vsak poskus nadaljnjega zdravljenja v tej smeri odveč in morda celo škodljiv. Menim namreč, da je ozdravljena jetika tudi v vašem kolenu, skljn-čenost je znak zastalih zaraslin in brazgotin, ki se delajo pri vsakem vnetju ali po poškodbi. Svetujem vam pa, da se daste pregledati pri kakšnem izkušenem ortopedu, ki vain morda nasvetuje operativno izboljšanje okvare, da vam namreč bedro izravna, kar napravi ud bolje uporaben, tudi če bi ostalo koleno negibno. Taka operacija pride v poštev, če je bolezen v kolenu zares ugasnila, sicer se izkoplje žerjavica izpod pepela. Ako se ortoped ne odloči za tako zdravljenje, nabavite si dobro uporabno bergljo, ki vam omogoči več gibanja. Poskušajte tudi prav na rahlo z gibanjem v strjeriem kolenu, časih se da tak sklep pri zdravem človeku znatno "omajati in stegniti. Kajpada sb takšne vsakdanje vaje dobra šola vztrajnosti in
potrpežljivosti, nekaj uspeha je pričakovati šele po mesecih!
I. S. Lj. Pravilo, ki naj kaj velja in drži, mora biti pred vsem točno in jasno. Vaš navedek je popolnoma netočen, samovoljen in zato nezanesljiv. Kajpada je treba brati taka navodila čisto drugače, kakor se vobče bero dnevniki in podobni časopisi, ki prinašajo novice in zadeve tako prežvečene in gostobesedno razpletene, da »razsodnemu in pro-bujenemu« bralcu ni treba niti misliti! Resni znanstveni spisi zahtevajo tudi od izobraženega bralca duševno sodelovanje: točno dojemanje in miselno razglabljanje. Poskusite še vi tako.
A. Š. K. Mehurčasti izpuščaj novorojencev je včasih zares kužnega izvora, včasih pa nastane brez okužbe od drugih v otroku samem, morda je kakšno neznatno vnetje na popku, odkoder izhaja prisadno obolenje kože. Tisto vaše mnenje o živalskih zajedavcih v otrokovi koži je zmotno, sloni bržkone na napačnem umevanju zdravnikove razložitve. Vašega zdravljenja ne odobravam in ne grajam, zdi se ini pač, da se prizadevate preveč z »merjenjem živali« v mehurjih. Ker je otrok na prsih in dobi dovolj hrane na njih, ozdravi, ker je materino mleko najboljše zdravilo za take bolezni. Svetujem vam, da užijele vsak dan kaj svežega: pomarančo, jabolko, zeleno salato in podobno. Če se bolezen ne obrne kmalu na bolje, pojdite z otrokom k strokovnjaku za otroške ali pa kožne bolezni ali pa v amhulatorij večje bolnišnice ali klinike. — Zasebnih odgovorov ne dajemo iz te javne pomenkovalnice že iz načelnih razlogov.
J. Š. P. Zasebnih naslovov ne sporočamo na tem mestu, za to je inseratni del lista.
I. J. K. O vetrovih kaj sodim? Malce drugače kakor vi. Vi pišete: »To vem, da je smrdeti nedostojno, toda slišal sem že, da je potrebno.« Nikakor ne tako, pravim jaz. Že v predšolski dobi je treba otroka navaditi, da zanesljivo obvladuje svoje telo in se navadi opravljali svoje potrebe tako, kakor pristoja dostojnemu človeku. To velja tudi za vetrove ali črevesne pline, ki naj jih človek izloča na takem kraju, kjer ne nadleguje nikogar. Kdor si redno in zadostno izpraznjuje danko govna, ima manj plinov. Kajpada je način prehrane precejšnje važnosti za kakovost plinov; pri mlečni in močnati hrani so plini glede vonja manj nadležni kakor pri prehrani z mesom in jajci. Obilno gibanje na prostem pospešuje redno iztrebljanje in omejuje razvijanje plinov. Komur plini preveč nagajajo, naj vzame včasih kakšno neškodljivo čistilo (grenko ali karlovarško sol ali grenčico) in naj jemlje nekaj tednov po en strok česna na dan (s salato ali drugače) ali malce čebule ali črne redkve. — Zakaj se o teh stvareh ne posvetujete s svojo materjo? Naše mamke na kmetih vedo ve-liko več, kakor se more učenemu dijaku sanjati o velikih in majhnih zadevah vsakdanjega življenja.
Pravni nasveti
Razširjenje pravice pota. F. P. S. Od kmeta ste kupi! parcelo. Prodajalec si je pridržal po tej parceli pot na senožet in njivo za sebe in svoje pravne naslednike. Radi bi parcelo ogradili. Koliko prostora je treba pustili za pot? Ali smejo prodajalčevi nasledniki voziti po tej poti gradbeni material? — Ako si je prodajalec izgovoril samo pot na njivo in senožet, to je vožnjo radi obdelovanja in spravljanja pridelkov, bi vožnja gradbenega materiala pomenila razširjenje služnosti poti, kar ni dopustno brez privoljenja lastnika obremenjenega zemljišča. Ako parcelo ogradite, morate pustiti za pot toliko prostora, da morejo upravičenci neovirano voziti po njej.
Sporna meja. F. Š. Meja med vašim sadnim in sosedovim zelenjadnim vrtom je sporna. Radi bi ogradili vrt z žično ograjo in bi radi vedeli, kako bi mogli soseda prisiliti, da se ugotovi prava meja, in da brez nevarnosti pred kakšno tožbo zagra-dite svoj vrt. Poklicali ste že geometra, ki vam je pokazal pravo mejo, sosed pa o tem noče nič slišati. Kaj storiti, ker se neradi tožarite? — Ako je meja med dvema zemljiščema sporna, ima vsak sosed pravico zahtevati sodno obnovitev ali popravo meje. To izvrši sodišče v izvenspornem postopanju, torej brez pravde. Ako je meja nepoznana ali sporna, se določi po zadnjem mirnem posestnem stanju. Ako ni mogoče tega ugotoviti, mora sodišče sporni prostor razdeliti po pravičnem prevdarku. Ravnajte se torej po tem predpisu.
Zamolčanje dela najemnine na potrdilu o najemnini. B. I. M. Gospodar vam na potrdilo o prejeti najemnim napiše vedno manjšo vsoto, kakor jo T resnici plačate, češ da odpade nezapisani znesek na inštalacijo vodovoda. Na potrdilo se ima napisati znesek, ki ga v resnici plačate. Drugače je izdajatelj potrdila v nevarnosti, da ga kaznujejo po členu 51. zakona o taksah.
A. M. D. Naš pravni referent vam vendar ne more iskati oseb neznanih naslovov. Vprašajte pri policiji za naslov gospoda, ki ima v bližini kolodvora tovarno, ali pa poglejte v adresai.
Bolni rudar. I. Z. R. Obrnite se še enkrat na bratovsko skladnico in prosite za zdravniški pregled, če ste bolni. Če vas zdravniki ne najdejo za bolnega, vam naši nasveti tudi ne morejo pomagati.
L. C. P. Odgovor smo objavili 25. marca t. 1. pod naslovom »Davčne olajšave za nove zgradbe. Povedali smo že, da vsled tehničnih ovir ni mogoče vselej že prihodnjo nedeljo odgovoriti na vprašanja, ki jih sprejmemo tekom tedna.
čiščenje dimnikov. N. L. Po pravilniku, ki ga je izdal ban, sme kurilne naprave in dimne odvode ometati samo upravičeni dimnikar v določenih rokih. Dimnikarju se ne sme braniti, da ob določenem času ometa, niti se ne sme pri delu ovirati. V sporih o obveznosti, roku ali načinu ometanja in o višini pristojbin odloča pristojno obče upravno oblastvo; zato se obrnite na to, ako mi-dite, da so dimnikarjeve zahteve neupravičene.
Poravnava. B. P. Vprašate, če vas bo prošnja za poravnavo kaj ovirala pri prošnji za gostilniško
obrt. _ O tem bo pač odločala upravna oblast,
ki se bo najbrže tudi zanimala, kakšni vzroki so rac privedli ▼ gospodarske težave. V koliko bo-
do vaše gospodarske razmere vplivale pri reševanju prošnje 7.a gostilniško obrt, pa ni mogoče prorokovati.
Davčna prostost oseb z devetimi ali več otroki. F. P. Tudi žene-matere devetih ali več otrok so proste davkov, v kolikor njihov davek " vseh davčnih oblikah ne presega 1000 Din.
Obremenjena parcela. H. F. V. — Kupili sle parcelo in na to pozidali stanovanjsko hišo. Prodajalec parcele je dolžan hranilnici večjo vsoto in je la dolg vknjižen na celem posestvu, torej tudi na prodani parceli. Hranilnic" ne dovoli, da bi se prodana parcela odpisala breinea prosto. Vprašate, če v slučaju dražbe prodajalčevega posestva pride na dražbo tudi Vaša parcela ali ne. — Neprevidno ste ravnali, ker se niste pravočasno, pred zidanjem hiše. pobrigali za bremen prosti odpis parcele. Kupnino za parcelo bi založili pri hranilnici, ki bi Vam na to dala dovoljenje za bremen-prosti odpis — Da ne bo večjih neprilik v slučaju dražbe — na kateri se bo prodajala tudi vaša parcela — vam svetujemo, da se pravočasno, pred dražbo dogovorite s hranilnico in ji, v najslabšem slučaju za Vas, plačate še enkratno kupnino za parcelo. Za vso to škodo je Vam odgovoren prodajalec.
Zaslužek hlapca. A. M. Z. — V službi ste že 2 in pol leta kot hlapec. Tu pa tam dobite v denarju jio 10 Din, vendar pa gospodar noče z Vami napraviti obračuna, češ. da nima časa ali j>odobno. Po Vašem računu Vam gosipodar dolguje 4—5 tisoč Din. Kako priti do zaslužka. — Če gospodar zlepa noče plačati, ga boste morali tožiti. Preskrbeti si morate ubožno spričevalo, tožbo pa lahko vložite pri okrajnem sodišču, kjer biva gospodar, ali pa tudi pri domačem sodišču, ki bo nato tožbo odstopilo pristojnemu sodišču. Če po pravomočni sodbi gospodar ne bo hotel plačati, boste pač. morali predlagati izvršbo. — Če pa je gospodarjevo posestvo res prez^idolženo. potem tudi uspešna tožba nima praktičnega pomena Po preteku treh let zastara pravica posla terjati svoj zaslužek.
Odnešen les. A. Z. — S privoljenjem srenj-skega odbora ste si v planini pripravili potreben les za planinsko kočo. Ta les so pa vaški fantje prodali nekemu lesnemu trgovcu in izkupiček za-pili s pustnim veseljačenjem. — Prijavite zadevo državnemu tožilcu v Ljubljani ali pa domačim orožnikom. Za povzročeno škodo se pridružite kazenskemu postopanju kol zasebni udeleženec, če bi kazensko postopanje ostalo brezuspešno, lahko še tekom treh let vse navedene fante tožite radi odškodnine pri okrajnem sodišču.
Obračanje živine na tujem svetu. M. Š. V. L. Imate njivo, ki meji nn travnik soseda, če orjete, ле morajo konji obračati na travniku soseda. Vprašate. če more lastnik travnika prepovedati obračanje živine nn njegovem svetu. — Če njivo na ta način obdelujete skozi 30 let. jiotem ste si že pri-posrstvovali pravico obračanja živine na sosedovem travniku in Vnm sosed ne more več tega branih".
Skedenj na meji. K. V. _ Skedenj je postavljen prav do meje sosedovega vrta, tako da kap meji. Za skednjem ste imeli ven leta. kar pomnite. zložene deske in popravljali ste slamnato streho neovirano skozi 100 let. Sedaj ste skedpnj prekrili z opeko in pri tem nekaj opeke zložili na sosedov vrt, ne da bi ga vprašali. Sosed zahteva za to odškodnine 100 Din. Postavil je tudi ograjo
tako, da ne morete izza skednja jemati deske. Ali je za to upravičen? — Če ste doslej skozi 100 let popravljali slamnato streho na skednju na ta način, da sđe postavili lestvo na sosedov svet, sme<te to storiti tudi v bodoče. Vendar pa ste dolžni morebitno škodo povrniti. — Niste smeli na sosedov svet zložiti opeke. Vsled tega nastalo škodo ste dolžni povrniti. Škodo imajo v slučaju spora preceniti cenilci. — Če ste skozi 30 let z vednostjo soseda nemoteno hodili po sosedovem vrtu izza skednja do svojih desk, potem ste si to pravico priposestovali in Vam sosed ne sme zagraditi dostopa k deskam s plotom. — Če ste blizu meje rastočo jablano skozi 30 let obirali na ta način, da ste z vednostjo soseda pobirali nemoteno jabolka tudi na sosedovem svetu, Vam tega tudi v bodoče ne more braniti. Pač pa morate morebitno škodo radi pohojene trave povrniti.
Obrt. F. M. C. Ker naj na vašo prošnjo ne imenujemo obrti, o kateri hočete pojasnila, bo najbolje, da se sami obrnete do obrtnega referenta pri okrajnem načelstvu. Vaša obrt spada med rokodelske in boste morali za dovoljenje samostojnega izvrševanja dokazati strokovno izobrazbo za to obrt, ki se praviloma dokazuje z izpričevali o opravljenem pomočniškem in mojsterskem iapitu.
Kmetijski nasveti
Kmeiovalčeva opravila
r prihodnjih Î4 dneh
Poljedelstvo. Letošnje s|>oniladansko vreme je bilo za poljska dela izredno ugodno, zato so prav redki oni kmetje, ki niso pravočasno opravili vsega, kar zahteva sedanji čas. Posajeno in posejano je večinoma vse, le toplega dežja manjka, da bi pognalo zelenje in brstje, ki komaj čaka na vzbujajočo spomladno roso. Ponekod že tožijo o suši. Po žitu in krompirju pride na vrsto saditev koruze, fižola in buč. Z lucerno še malo počakajino, ker je zemlja še premrzla. Tudi nam vremenski preroki obetajo prihodnjih 14 dni mrzlih in neprijaznih. — Zgodnji krompir je že pognal, vrste se že poznajo, treba ga bo prvič opleti, da zrahljamo zemljo in uničimo plevel. Kdor ga je sadil dovolj na široko, kakor smo ponovno priporočali, ta bo to delo z vprežno živino lahko hitro in poceni opravil. — Kdor je jeseni sejal grašico z ržjo za spomladno zeleno krmo, jo bo kmalu začel kositi in pokladati živini. Toda paziti mora, da mu ta ne napne zlasti molznih krav. Po suhi krmi treba le (tolagoma preiti na zeleno klajo, da živali ne dobe driske.
Živinoreja. Zopet |e tu čas, ko lahko začneš nadomeščati suho krmo z zeleno. Preidi polagoma od zimskega suhega k poletnemu zelenemu krmljenju. To napraviš in izvedeš najlažje, da začneš primešavati vsakdanjim odmerkom sena in slame (rezanice) le malo zelene krn-.e. Od dine do dne primešavaš med suho krmo vedno več zelene, tako, da lahko pokladaš približno čez 14 dni že sama zelena krmila. Pokladaj vedno le sveža zelena krmila. Uvela ali v kupu ugreta zelena krmila lahko povzročijo pri živini zelo nevarno napenjanje. Zato ne puščaj zelenih krmil, posebno ne detelje, nikdar stlačenih na vozu ali v večjem kupu, temveč jih takoj, ko si jih spravil domov, raztrosi v tanke plasti in na rahlo v primernem senčnem prostoru. Mešaj mlado deteljo, ki zelo rada povzroča napenjanje, vedno med rezanico ali seno in ne krmi je nikdaT same zase. — Za košnjo zelenih krmil je najbolj primeren čas zjutraj, ko se osuši rosa, ali pa zvečer, predno se poiavi rosa. Rosna ali tudi radi dežja mokra zelena krmila lahko škodujejo živini. — Izvaljena piščeta imej na toplem. V prvih dneh krmi pi-ščeta previdno. V začetku krmi večkrat na dan, toda ne preobilo naenkrat. V prvem tednu krmi pišeta vsake dve uri, v drugem vsake 2 in pol do 3 ure, potem pa približno vsake tri ure.
Sadjarstvo. Kdor je v zimskih mesecih očistil, obrezal, pognojil, okopal in škropil sadno drevje, nima zdaj veliko dela v sadovnjaku. Nadaljuje se cepljenje in precepljanje. Bojuj se proti zajedav-cema sadja, škrlupu in zavijaču. V tem pogledu se ravnaj po navodilih, ki jih najdeš na strani 20 »Slovenca« z dne 12. aprila 1933 pod naslovom »Sadjarji, ali ste pripravljeni?«
Vinogradništvo. Vsa dela v vinogradih so že izvršena in trta že začenja odganjati. Bliža se pa nevarnost slane, kajti planine so še bele. Skrben vinogradnik bo imel pripravljene kupe dračja in šibja, da jih zažge, ko bo grozila slavna. Pregledati bo moral tudi trte, če so vse v redu obrezane, povezane in okopane ter če se ne pojavljajo že kaki škodljivci. Čas za žvepljanje in škropljenje bo kmalu tu, zato mora imeti vse pripravljeno: žveplo in galico nabavljene, žveplalnike in Škropilnice pregledane, namazane in preizkušene, posodo za napravo škropiva namočeno m postavljeno v bližino vode ali tako, da je vedno pri roki. Če so zibiralnice za vodo v vinogradih suhe, je popraviti dotok vode, da se zbere čim več deževnice.
Kletarstvo. Kupčija z vinom je nekoliko oživela, četudi so cene ostale nizke; vendar naj skuša vinogradnik svoj pridelek čimprej vnov-čiti. Če pa nima te sreče, naj skrbno pazi nanj, kajti marsikateri sod bo začel ob toplem vremenu znova kipeti. Če je ob lepem vremenu kaj časa, bo treba klet očistiti vse nesnage in prezračiti, toda ne puščati, da sije solnce vanjo, da se preveč ne ugreje. Ko je zadostno prezračena, naj kletar zapre okna in vrata, da se ohrani enakomerna toplota; za vino najprikladnejša je 7—14° C, Ko postaja zunaj toplejše in nastane nevarnost previsoke toplote v kleti, tedaj zaprimo okna s pol-knicami in dobro zadelajmo vrata. Prezračenje se tedaj vrši večinoma ponoči, oziroma v jutranjih ali večernih urah.
Vrtnarstvo. Vrt je obdelan, večinoma posejan, deloma tudi že posajen. Sedaj lahko že drugič po-sejemo grah, da pridemo do mladega, ko je prvi že prenehal. Tudi radič posejemo, če ga še nismo. Presajati pa moramo solate, kolerabe, zeleno, ohrovt, zelje in pozni fižol-natičnik, kumare in buče. Začenja pa tudi že hudo delo: pletev. Na vsaki pedi zemlje poganja plevel na dan in ničesar nam ne preostane kakor pleti, pleti, pleti. Posebno nadležen je na vrtnih poteh, kjer ga skoro ni mogoče zatreti. V zadnjem času priporočajo novo sredstvo »herhil«, ki ga razredčenega škropimo po poteh, da zamori vse vrtnarju nepriljubljene rastline.
*
Vrednost lucerne in važnost njenega pridelovanja, A. U. P. — Ni je kmalu krmske rastline, ki bi jo mogli z večjo gospodarsko koristjo pridelovati, kakor lucerno. Zlasti je pridelovanie lucerne na mestu povsod tam, kjer ni dovolj dobrih travnikov. Pri današnjih živinorejskih razmerah mora ali bi vsaj moral vsak kmetovalec pridelati
CRIKVEffftCH
Največje kopališče na Jadrana. 4'/j пте voi-
nje od Zagreba via Plase. 30 hotelov in pensionov. Letos velike slovesnosti in znatno znižane cene. Informacije in prospekte pošilja
Lječilisnu povieronstvo in sami hoteli. Pens. - Rest Vi LÀ RU2ICA 35 sob. Vis-a-vis obala. Prospekte in pojasnila pošlje na zahtevo uprava Cena v predsezoni 65 — 80 Din. Pens.-Rest"-TRIGLAV. Popolna oskrba od
00 — 75 Din Komfort	Snažnost.	Sotidnost.
Hotel -Pensi on >1.1 B U RNIA«. Vie-a-vis kopa-lišča in v bližini kopališkega parka. Moderno opremljene sobe. Popolna oskrba 65 — 85 Din Pcns.-Rest. MORAVA. Dobra in mirna meščanska hiša. Popolna oskrba (>0 — 70 Din Pcns.-Rest. ZËI.KNGAJ. Tik ob morju blizu obale. Popolna oskrba 60 — 65 Din Restavracija VIN0D0L. Izborna domača in dunaiska kuhinja. Vsak dan sveže morske ribe. Izvrstna domača in dalmatinska vina. Shajališče gurmanov. Prehrana 40 Din
na lastnem posestvu dovolj in obenem tudi kolikor mogoče redilne ali tečne krme. Prav takšno krmo nam nudi lucerna. Vrednost lucerne se ▼ primeri z drugimi krmilnimi rastlinami odlikuje po obilnem pridelku in še posebej po veliki množini beljakovine. V 100 q dobrega travniškega sena je 380 kg prebavljive beljakovine, v 100 q sena domače detelje 550 kg in v 100 q lucerninega sena pa 810 kg, torej je v lucerninem senu več kot dvakrat toliko prebavljive beljakovine kakor pa v dobrem travniškem senu in mnogo več kakor ▼ senu domače detelje. Lucerna nam potemtakem lahko dobavlja prav obilo beljakovine za našo živino. Beljakovi-nato krmo potrebujejo najbolj mlečne krave, mlado govedo, rastoči prašiči in Joječe svinje. Mleko, meso sestojita večinoma iz beljakovin. Beljakovina pa se more tvoriti le iz beljakovine, ki jo moremo nuditi živalim v zadostni množini le v krmi. Beljakovina je najvažnejša, najdražja, pa tudi naj-merodajnejša redilna snov za uspešno krmljenje, 2e z ozirom na obilico beljakovine, ki jo nam lahko donaša lucerna, bi morali v bodoče polagati večjo važnost na pridelovanje lucerne. Saj se v primeri z drugimi njivskimi rastlinami prideluje pri nas zelo malo lucerne. Pa ne samo po kakovosti, tudi po količini prekaša lucerna travniiki pridelek in pridelek domače detelje, ker nam daje tri do štiri košnje na leto. Zelo važno pri pridelovanju lucerne je tudi to, da lucerna mnogo bolji« prenaša sušo, kakor katerakoli druga rastlina, ker si lahko poišče vlago s svojimi globoko segajočimi koreninami v globokih zemeljskih plasteh. Zato pa je lucerna v sušnih letih tudi najboljši in najzanesljivejši vir krme. Pri nas skoraj ne mine leto brez suše. Najbolj pogosloma pa se pojavlja suša na Dolenjskem in Belikrajini. Že z ozirom na to prednost lucerne bi moral kmetovalec v sušnih krajih pridelovati v večji meri lucerno, ki bi mu v sušnih letih prihranila marsikatero skrb in bi ga obvarovala pred marsikatero škodo v hlevu. So pa tudi še razne druge prednosti, ki jih ima lucerna v primeri z drugimi krmskimi in sploh njivskimi rastlinami. Tako zrahlja zemljo v spodnjih zemeljskih plasteh, jo obogati z dušikom, ki je najdražja rastlinska snov, zatre plevelne rastline itd., kar pride vse v prid rastlini, ki jo posejemo: i» lucerno.
^ucerna je večletna krmska rastlina in uspeva skorajda v vsaki zemlji, ki ni mokra in močvirna in v kateri je podtalna voda v zadostni globočini. Tudi zemlja pravkar opuščenih in za zopetno obnovo določenih vinogradov, ji zelo prija. Zahteva pa čisto, dobro in globoko zrahljano ter temeljito pregnojeno zemljo. Na zanemarjeni njivski zemlji in v šele preorani travniški zemlji pa slabo uspeva. Najbolje je, da jo sejemo za okopavinami (krompirjem ali krmsko peso), ki so bile dobro oskrbovane. V zemlji mora biti vsekakor dovolj apna. Kjer primanjkuje apno, moramo z apnom gnojiti na založbo najbolje že predhodnim okopavinam, da lahko preide apno v globokejše zemeljske plasti, ki so za rast lucerne važnejše kakor pa zgornja zemeljska plast. Razen apna potrebuje lucerna tudi veliko kalija in fosforove kisline za svojo rast. Zato jo gnojimo že v prvem letu na hektar z 250 do 300 kg 40 odstotne kalijeve soli in s 400 kg Thomasove žlindre ali superfosfata. V dobro pripravljeno in pognojeno zemljo posejemo lucerno šele potem, ko se je zemlja že ugrela in se ni več bati pozne slane; to je ponekod že koncem aprila, drugod pa šele v maju. Če je zemlja čista plevela in ni lega zemlje presuha, polem sejemo lucerno najbolje samo zase. Drugače pa posejemo lucerno med redko posejano jarino, med oves ali ječmen. Seveda moramo jarino še zeleno pravočasno pokositi, ker bi sicer lahko primanjkovala rastoči lucerni svetloba in zrak. Za setev na široko je potrebno na hektar 25 do 35 kg lucerninega semena, za setev v vrste pa 20 do 30 kg, pri čemer naj je vrsta od vrste oddaljena 15 do 20 cm.
Ing. A. P.
D. V. R. — Rdeči hroSčki na lipi. — Na stari lipi sredi vasi so se pojavili rdeči drobni hroščki, ki spuščajo, če jih dražiš, zoprno dišeč sok. Pozneje so se razširili tudi po ostalem drevju, celo po plotovih in lesah ter povsod drugod, da nismo nikjer pred njimi varni. Radi bi se znebili te nadlege, pa ne vemo kako. — Iz vašega površnega opisa ne moremo ugotoviti, kakšne vrste hrošči so to. Niti ne navajate, kakšno škodo na drevju ali drugod vam povzročajo, zato vam tudi ne moremo podati nasveta, kako bi zatrli tega škodljivca. Priporočamo vam, da naberete nekaj živih hroščev in zelenija, na katerem se hranijo, ter jih lepo položite v malo Skalijo. Nadalje sestavite opis škode, ki jo delajo, in kje povsod se dobe. Hrošče z opisom VTed pošljite potoim županstva kot uradno pošiljko Kmetijsko-poskueni in kontrolni postaji v Ljubljani, Tyrseva (prej Dunajska) cesta s prošnjo za navodilo o njih zatiranju. Ta-mošnji strokovnjaki za rastlinske bolezni m živalske škodljivce vam bodo radi ustregli. L.
I. K. M. — Gliste v vrtu ni«o Škodljive. — Vprašate, kaj naj v vrtu ukrenete zoper gliste, ki vam vso mlado zelenjavo spodjedo. — Predvsem vam moramo pojasniti, da gliste ne spodjedo korenin m ne škodujejo zelenjavi, ker se hranijo samo z gnjilimi rastlinskimi deli; pač pa so koristne, ker uživajo zemljo, ki jo v svojem dolgem telesu zmeljejo v najfinejše dele ter jo napravijo rodovitno. Nadalje prezračujejo zemljo i svojimi neStevilnimi rovi in jo rahljajo. Največ jih živi v vlažni mokri zemlji, ki ji s tem tudi mnogo koristijo. — Mlado zelenjavo vam spodjedo drugi škodljivci, morda bramorji ali ličinke hrošča (ogr-ci) ali kaki črvi, ki jih ne opazite. — Ker je za delovanje glist predpogoj močno vlažna zemlja, vam «vehiiemo, če hočete zosanfSati njih Število, da zemljo osušite, oziroma jo tako zrahljate, da bodo gliste zlezle v spodnje plasti, kjer vam ne bodo delal« niti navidezne iitod«.	L
CITATELJEM ZA NEDELJO
V deželi vzhajajočega solnca
Težava je, če iščeš sadov ua drevesu, ki îtoji ob poti in ga je treslo že na stotine potnikov. In vendar Japonske ne bi rad primerjal s takim drevesom. Ta znamenita otoška dežela je močan, svež studenec, iz katerega ee more napiti vsak, ki pride mimo. Vir ostane neizčrpen.
N1 jih bilo malo, ki so pisali o Japonski, več kakor o Indiji ali kaki drugi deželi na Vzhodu. Vsi najdejo vedno zopet kaj novega. Seveda ,e evropska domišljija marsikaj svojega pomešala ▼mes, tako da so Japonci po pravici mareikdaj nad našimi potx>čili in pisateljskimi modrostmi smehljajo.
0 tem smo ai in si moramo biti na jasnem, da v tem majhnem, neprestano smehljajočem so narodu tiči več kakor zgolj veselje nad cvetlicami, poslikanim papirjem in lepo vezenimi dekliškimi prepaeicami. Znano je, da so Japonci za Anglijo in Ameriko največja pomorska sila sveta in da so v občudovanja vrednem izkoriščanju zapadne tehnike z lahkoto prekosili mnogo ponosnih evropskih dežela. Znano je, da ima Jokohama, vzhodni vogel •veta, ladjedelnice in doke, ki se morejo meriti z največjimi evropskimi lukami. Dalje, da japonski državniki in diplomati vsaj prav nič ne zaostajajo za evropskimi, da predavajo na njihovih univerzah možje svetovnega slovesa, da jo njihova ljubezen do domovine, njihova ljubezen do žene in otrok naravnost temelj njihove vere in jim je prešla v meso in kri.
Tudi ee moramo s spoštovanjem pokloniti njihovi vljudnosti, ki je prešla v pregovor, ln njihovi samozavesti, kakor bo nam mili posebno tudi po tvoji navdušeni ljubrani do narave.
Kar ee tiče znanstvene vneme in znanstvenih tnpehov, stoje na zavidanja vredni višini ; kar pa teh znamenitih ljudi ne ovira, da ne bi v najno-tranjejši kamrici evoje duie vendarle ostali otroci la uživali pristnega veselja do duševne omame todi nad navidezno docela nevažnimi stvarmi. To je veselje izobraženega in omikanega človeka nad vsem lepim, nad lepo obliko, ki ga osrečuje in očarava. Tako more v svoji prirojeni milini zaradi cvetja praznovati slavja, po cele ure sanjariti pred zublji azalej, pred prekrasnimi krizantemami, pred kamelijami, cvetočimi črešnjami, glicinijami, perunikami in vrtnicami in se po cele dneve posvetovati s svojimi prijatelji, kam bi postavil svojo vazo ali svoje najljubše krivuljasto pritlikavo drevesce.
In vee to ni nič narejenega, nepristnega, tudi ne zanos brsteče mladosti, to je srce, je vera, je čednost, je zavestna otroškost, negovana do visoke starosti.
Ta otroškost se zrcali v japonskem dekletu, ki Je po svoji ljubkosti in lepoti sama kakor cvet in It pri svoji lahni hoji, v svojih svilenih prepaskah pozi bava kakor metulj v zraku. To detinjost najdeš tudi v starem junaku izpred Port Arthurja in Ču-Stme, v bojevniku, ki ve, da mora umreti za domovino kakor »cvet, ki pade z drevesa«, a nič manj v vojskovodji, toi danes razigran kakor otrok vihti vejico cvetja, jutri pa se bo morebiti že pripravljal za »harakiri«.
Pa bodi dovolj! Rad bi 6e le skromno dotaknil najvišjih vrhov lepega in milega, kar sem bil doživel v Nipponu, »Deželi vzhajajočega sonca*, v njegovi čtidolepi pokrajini.
Nikko.
»Nihče naj ne izgovori besede .lepo', kdor ni videl Nikka, pravi Japonec, in priznati moram, da nikjer na svetu niscin našel toliko prelestnih stvari, toliko slikovite mikavnosti, toliko najčistejše skladnosti med naravo in človeškim delom, kakor v tem gozdnem nasadu, kjer se vsaka najmanjša čopičeva poteza z očarljivo milino dojmi našega srca.
Z marmorjem tlakana pola, sive granitne stopnice, z mahom obrnsle stene, klasične kamenite svetilke, marmornate ograje, usločene strehe nad pestrimi lesenimi templji, umetno kovani kande-labri, prosto viseči zvonovi, bronaste kadilnice in vodni kotlički, majhni templji, rdeče skrinje in kipi po V8£h kotih iu vogalih, potem zopet šumeči
vodopadi, čudnoliki vodometi, koprenastl slapovi in rdeči, visoko vzneseni mostovi — vse to je na čudovit način pomešano med seboj In postavljeno v temnozeleni gaj, katerega mogočne jelke in cedro izpreleta mistika.
Romarji stopajo po stopnicah in stenah kakor majhno preseljevanje narodov, noseč v rokah modre praporčke in daritvene cvetlice. Sredi gozda kleče pred skrinjo in Žrtvenlkom pobožni molilci in povzdigujejo roke. Nnd vsem pa se spreletavajo ptice in metulji.
Ljubek doživljaj mi je Nikko še prav posebno priljubil. Ko sem nekoč sam samcat pohajal po poteh, je priteklo za mano majhno dekletce in ml podarilo šopek cvetlic. Se danes mi je pred očmi prisrčen otroški smehljaj na njenih ustnicah, ki so bile rdeče kakor cvetje v njeni roki.
Spomnil sem se srečnih časov, ko sem bil še mlad hribovski kaplan in so mi otroci s cvetlicami nagajivo zaprli pot ter mi jih je nazadnje po pet viselo na vsakem prstu. Prevzelo me je hrepenenje po času mojih prvih evečenlških let sredi pobožnega gorjanskega ljudstva moje domačije. Le da sem bil tamkaj zanje duhovnik, za to dete tu pa tuj popotnik. Rad bi bil mali deklici kaj podaril; a ničesar ni hotela vzeti, marveč me je zaupljivo prijela za roko in me vedla okolu griča, gori k mlčni hišici. Prišli so oče, mati, brat in sestra, vsi so se mi poklonili v pravem kotu in me vljudno povabili, naj bom njihov gost. Na pragu mi je starejše dekle sezulo čevlje in mi prineslo šolne. Potem me je spremila vsa družina z velikimi častmi v ljubko sobico kakor zn punčke, s stenami iz papirja in najtanjšega lesa. Pod je bil čist in pogrnjen z rumenimi rogoznieami. Sedeč na blazinah okrog žerjavice, smo potem pili čaj, s katerim je stregla hčerka na rdeče lakiranem pladnju.
To je bila zame srečna ura sredi tujega sveta. Se danes sem malemu otroku za to radost hvaležen. Čudno! Kako so si vendar otroci po vsem svetu podobni, kako brez strahu zaupajo neznanemu tujcu in se brez vsega zlega oprimejo njegove roke, kakor da bi bila cvetna veja njihove domačije.
Nara.
Spominjala me je v majhnih posameznostih na ljubki Nikko, le da sem videl tu ves očaran jelene in srne, kako so v rajski zaupljivosti pohajali po stezah in potih, se mešali med romarje in moledujoč za grižljaj sledili rikši. Docela krotki so, se dado božati in jedo iz rake.
Tu v tem čarobnem parku si nisem mogel nič drugega misliti, kakor da te, drugače tako plahe živali verujejo v človeka in se v bratski ljubezni stiskajo k njemu.
Nekoč som bil v majhnem tempeljčku sredi borovega gozda. Od praga sem se je oglasilo tiho stopicanje in puhanje; okrenil sem se in ravno še videl košuto, ki je stala nn pragu. Spomnil sem se ljubkih puščavnlških legend in mislil sem na Frančiška Aeiškega. Tako dražestna je bila slika! Noben Schwind ne Schiestl, noben stari ne mladi romantik ne bi mogel ustvariti prisrčnejše gozdne pravljice. Vtis te temjieljske in gozdne idile v Nari je pa dobil svoj pravi pomen šele, ko je pod pobožno romarsko roko zadonel orjaški zvon sredi gaja in zamolklo in mogočno drhtel med prastarimi cedrami. Kolikokrat je pač ta zvon s svojimi bronastimi ustnami klical v sveti tempeljski log prošnje in vzdihe, hvalo in radost romarjev! Saj je tu že nad tisoč let zvest glasnik pobožnemu romarju v njegovi žalosti in veselju.
V	Nari sem imel tudi majhno misijonsko-znanstveno razpravo z angleškim gospodarstvenikom. Govorila sva o uboštvu misijonarjev. Menil je, da je vse to nepotrebno. Cerkev da je najmogočnejša organizacija na zemlji, katere vpliv sega preko celega svela; treba je samo, da bi svoj položaj gospodarsko izkoristila. Vsak misijonar je rojen prekomorski agent s stoletnim prvenstvom in izkušnjo. »Rim, Pij in tov.« bi bila prva, najbogatejša in najtrdnejša Ivrdka na svetu. Potem ne bi bilo treba nobenega beračenja za novčiče. nobenih pušic za milodare. nobenih Skrabic. In katoliška cerkev bi stala na svetu na še vse bolj trdnih nogah. — Zares, sijajna misel! Le da je že tako stara kakor mošnjičar Judež, in bila bi tudi že davno izvedena, če bi se bil naš Od rešen i k svoj čas peljal na Golgoto v udobnem Mercedesu.
Tako približno se je sukal pogovor. Zelo izobraženi mož se je dal rad prepričati in je slednjič napeto poslušal moje drobne doživljaje na misijonskih postajah vseh mogočih dežela.
Najbolj mu je ugajala kokošja zgodbica pri rjavih kapucinih v Delhiju. Imel sem sobo v pritličju z oknom na vrt. Na vse rano sem že sedel za pisalno mizo in delal. Tedaj je prišel častitljiv brat in mi. opravičujoč»se, naznanil, da bo mogel mojo posteljo šele kasneje urediti. Okrog devetih dopoldne prihaja namreč običajno kokoš, da ravno nn sredi slamnice znese jajce. Čakal sem in čakal. Res. kokoš je prišla počasi, oprezno skočila na posteljo, si sredi slamnice. ki si jo je v ta namen že davno pri-poseetvovaln, uredila gnezdo in se mirno stisnila vanj. Ko je dovršila svoje dnevno delo in je ležalo jajce snežnobelo na rjavorumenl podlagi, je kokoš zletela na tla in odšla skozi vrata na piano. Kmalu nato je prišel brat, mirno vzel jajce, kakor se. spodobi resnemu in vestnemu finančniku, nato uredil posteljo, jo pogrnil z rjuho in odejo ter odšel. — Torej niti lastno postelje! 0 prečudna milina kmet-ske narave in preprostega življenja. Zadovoljno sem se nasmehnil in ee zopet lotil dela.
V	Iviotu sem našel v krasnem templju Higa-šiju v neki kadi svifek črnih ženskih las; vrv Je bila dolga sto in deset metrov in štirideset centimetrov debela. Štirikrat je bil tempelj uničil ogenj, a vspip.j no ga znova pozidali še vse lepše. Ob zadnjem zidanju so zaobljubile in dale pobožne žene svoje kite, da so iz njih zvili vrvi ta dviganje te-
Ikih tramov.
Ni mi treba omenjali, da pomenjajo zn nežno, majhno Japonko vranječmi, umetno zviti in pogla-deni blesteči lasje Se dane.« najlepši okras. Rila je velika žrtev, ki so jo doprinesle one žene v svoji
globokoverni pobožnosli v počaščenje dedov in junakov svoje domačije.
Danes to seve zveni čudno, saj so v tem dolgi ženski lasje na Zapadu izgubili svojo ceno.
Pozabiti ne morem svojega bivanja v bolnišnici v Jokoliami. Ležal sem tamkaj nekaj dni za posledicami javanske sončarice. Bilo je ravno v času, ko so cvetele črešnje. Japonske strežnice so okrasile posteljo in sobo s cvetjem, tako da se je vse svetilo in blestelo, njihove ljube roko so pričarale v mojo sobo milo japonsko pomlad. Ko sem se zbudil, sem videl okolu sebe samo sonce in cvetje, da sem se čutil kakor v japonskih nebesih. Se eno ganljivo majhno dogodbico bi rad povedal.
Na moji nočni omarici je stala stara podobica Matere božje, ki so mi jo bile dale s seboj na pot tri prastare tete. med 80 in 90 poletji.
Dekleta, ki o krščanski veri in Materi božji niso imele nobenega pojma, so si dolgo ogledovale podobico in vprašale:
>Kdo je to?«
лТо je moja mati.«
»Lepo mater imate. Toda zakaj joče?«
»Ker je v skrbeh zame.«
Niso mogle nmeti, da imam jokajočo mater, prihajale so vedno znova in polagale »veže cvetje okrog podobice. Njihovega čudenja in vpraševanja ni bilo konca. Bil sem v vedno tesnejši zagati in ves ganjen nnd tolikim sočutjem.
Ko so me nekega večera zopet vjirašale, zakaj moja mati joče, sem inoral slednjič vendarle priznati resnico. Pripovedoval sem jim o Odrešeniku in njegovi materi Mariji. In glej, njihovo zanimanje je raslo od ure do ure. kmalu se je napolnila moja soba s trumo Japonk, ki so bolele vedno več slišati o tej lepi jokajoči Materi, ki ljubi vse ljudi. Nazadnje so imenovale sličico Saint Mary in bile z njo čisto domače.
S svojimi solzami se je torej žalostna Mali
božja sama izdala, kakor se godi tudi med nami ljudmi, da spoznamo mater po njenih eohsah.
Seveda se tudi meni ni bik» mogoče posloviti od Ја]к>пнке, ne da bi bil pozdravil Fnzijamo.
Vsemu svetu je znan štiri tiso? metrov visoki orjak; teme mu pokriva sneg in z ramen mu valovi njegov kraljevi plašč iz temnozelenega bro-kata najbujnejiega rastlinja, katerega vlečka se Izgublja daleč tam v plodni ravani. To je središče te dežele, ki ima preobilje lepote In katero so prsti vsemogočnega Stvarnika o? i vi d no gnetli in oblikovali s posebno ljubeznijo ln preudarkom.
Fuzijama je najsvetejša japonska gora. Pot nanjo vodi mimo templjev in svetišč vse gori do vrhn. Pobožni ljudje romajo gori in doli; to je ponos vsakega Japonca ter najlepše in najdražje, kar krije zanj njegova domovina. Vsi liriki jo opevajo, vsi epiki tko o njej pripovedke in legende; to je temeljni motiv vse japonske oblikovalne umetnosti in komaj najdeš kje zaslon, svetilko, vazo, krožnik ali karkoli drugega, kar ne bi na papirju in svili, lesu ali bronu, porcelanu ali steklu v tisoč inačicah proslavljalo Fuzljame!
Sveta gora ujame zjutraj prve sončne žarke in zvečer počivajo na njej najdlie zadnji škrlatni zublji.
To jo najvišja, soncu najbližja gora japonskega otočja, Olymp dedov, neminljiv skalni grad cesarjev in junakov. K njej koprni Japončevo domntožje, k njej se utešeno vrača. Ko odhaja, ji velja njegov zadnji pogled, in ko se vrača, stoji že dolgo prej čisto spredaj na ladji in čaka na veliki trenotek, ko bodo njegove hrepeneče oči prvi? zopet ugledale sneženi vrh ljubljene gore
Razumljivo je to navdušenje Japoncev za to kraljevsko, lepo goro ln njihova malikovalskn ljubezen do nje, saj sem ob slovesu tudi jaz le težko odtrgal pogled od blesteče limbarske krone njene glave.
(Iz knjigo nadopata dr. P. Klotea O. S. B.: Med templji in pagodami.)
v
Ženska zvestoba
(Kitajska pripovedka.)
Pred več stoletji je živel na Kitajskem modrijan Tsua-jang-Tse. Oženil se je z lepo mladenko. Da bi se mogel popolnoma posvetiti modroslovju, se je preselil z ženo na miren kraj in odklonil visoke državne službe, ki so mu jih ponujali.
Nekega dne sc je ves zamišljen sprehajal. Kar zapazi, da je zašel med številne grobove. Nn nekem novem grobu je sedela mlada ženska v žalni obleki in je z veliko belo pahljačo — bela barva je pri Kitajcih znak žalosti — vztrajno pahljala okrog groba. Modrijan ves radoveden vpraša ženo, kaj namerava s takim ravnanjem. Jokaje mu odgovori, da 1er i je grob zemske ostanke njenega moža, ki ga je nadvse ljubila. O, zapustil jo je, njeno življenje je strto za vedno.
»Toda, hči moja,« jo vpraša modrijan. »Kaj pa nameravaš s pahljačo?«
»Tako sva se ljubila,«: mu odvrne žena, »da sem možu. preden je umrl, morala obljubiti, da se ne bom omožilu, dokler se njegov grob popolnoma ne posuši. Sedaj pa,< je nadaljevala in pričela znova krčevito jokati, sedaj pa se grob noče posušiti, dasi že več ur pabljam okrog njega.
>Res si vredna usmiljenja,< ji odvrne inodrK jan. »Ali dovoliš, da ti pomagam? Grob se bo gotovo hitreje posušil.«
Vdova z veseljem sprejme ponudbo In poda modrijanu ravno tako belo pahljačo, kakor jo je imela sama. Modrijan pa je imel čudodelno moč, da je zarotil vetrove, in grob se je res prav kmalu posušil. Vsa srečna in vesela se je mlada vdova zahvalila modrijanu in odšla
Zamišljen se je vrnil modrijan z belo pahljačo domov. Zena je postala ljubosumna in ga vprašala, kod je hodil. Povedal ji je, kaj se mu jc dogodilo z vdovo in pristavil: Vidiš, da so žene nestanovitne kot valovi morja. Dokler mož živi, so mu vdane, kakor hitro pa umrje, komaj čakajo, da se njegov grob posuši.«
Modrijanova žena je bila zelo užaljena zaradi teh besedi: »Ta vdova,« je dejala, »je sramota za ves ženski rod; krivično je, da sodiš vse žene po njej. Žena more dati srce le enemu; grob, ki krije moža. pokriva tudi njeno srce.« - Vsa razjarjena izvije možu pahljačo iz rok in jo vrže v ogenj.
Kmalu nalo je modrijan zbolel; vsa ljubezniva skrb in postrežba njegove žene je bila zaman. Nekaj trenutkov pred smrtjo je poklical modrijan ženo k sebi in ji dejal: »Res škoda, da si uničila
SALDA-KONTE STRACE - JOURNALE SOLSKE ZVEZKE - MAPE ODJEMALNE KNJIŽICE RISALNE BLOKE ITD.
MUDI PO IZREDNO UGODNIH CEN AB
KNJIGOVEZNICA
JUGOSLOVANSKE TISKARNE PREJ
K. T. D.
V LJUBLJANI KOPITARJEVA ULICA в
IL NADSTROPJE
pahljačo; kako prav bi ti služila sedaj! Ko je to izgovoril, jo modrijan umrl.
Krsta, v kateri so počivali zemski ostanki umrlega, je morala ostati v mrliški sobi tako dolgo, > dokler vražarji ne določijo, kdaj naj se vrši pogreb. Vdova je jokala, da se jo razlegalo po vsej hiši. Številni prijatelji in učenci rajnega so prihajali vsak dan v hišo in tolažili nesrečno vdovo.
Kljub neizmerni žalosti pa je ostala vdova vendarle ženska; od časa do časa je pogledala na lepega mladeniča, ki je bil med žalujočimi v njeni hiši. Po služabniku je poizvedovala, kdo je zali mladenič. Zvedela je, da je prišel iz daljne dežele; hotel jo bil postati učenec njenega moin, pa ga je smrt prehitela. Vdova in mladenič sta ae vsak dan srečala pri mrliču, njuno misli pa niso bile pri rajnkem. Rože ljubezni so jima zakrivale krsto.
Vdova je strastno hrepenela, da bi se Irmaln poročila, mladenič pa jo je opozarjal na težkoče. Ni imel dovolj denarja za ženitnino; tudi se m« ni zdelo prav, da bi svatovali pod isto streho z mrličem. Toda vdova je imela dovolj denarja za oba; krsto so prenesli v lopo na koncu vrta. S tem so bile odstranjene vse ovire; kmalu eo obhajali ženitnino z veliko slovesnostjo.
Ko je sedela srečna dvojica za svatoveko mizo, je mladenič naenkrat pobledel in omedlel. Nevesta se je zelo prestrašila, glasno zajokala in si veliko prizadela, da bi ga zopet spravila k zavesti. Stari mladeničev služabnik, ki je pritekel na pomoč, ko je čul kričanje, jc povedal, da njegovega gospo-i darja veako leto enkrat napade taka omotica. »Ali ni pripomočka, da ga rešimo?« hitro vpraša nevesta. Služabnik pa ji odvrne: »Je pripomoček, j toda samo eden, zelo težko ga je preskrbeti. V kozarcu vročega vina mu jo treba dati možgane kakega človeka, da vse skupaj izpije. Poprej je njegov oče ukazal umorili obsojenetra hudodelca. Kaj pa nn| tu storimo?«
»Ali možgani človeka, ki ni šc dolgo mrtev, niso prav tako dobri?« vpraša vdova, ko se je hitro na nekaj spomnila.
»Da,« odvrne starec, toda kje naj jih dobimo?<-To je moja stvar,« je dejala žena, vzela sekiro in stekla v vrtno lopo.
Hitro je razbila pokrov. Zelo se je začudila, ko je slišala globok vzdih in videla, da je odprl mrlič oči in se počasi dvignil. »Ljuba žena. jo nagovori umrli mož. »podaj mi roko in mi pomagaj, da vstaneml«
Žena se je kmalu otresla strahu in se začela prav veselo hliniti. Ko se je mož vračal v hišo in se čudil, da se vrši na domu veselica, dn žena ne nosi žalne obleke in da so spravili krslo v lopo, mu je žena z žensko prebrisanostjo razvozljala vse pomisleke. Vendar pa je mislila, da je izgubljena, ko se je mož napotil v obednico.
Zoni je odleglo, ko je videla, da sla mladenič in služabnik izginila brez sledu.
Ko je žena zagotavljala možu večno zvestobo, ji naenkrat reče modrijan: »Ozri sel« Med vrati je stal ženin s starim služabnikom: toda prikazen je takoj zopet izginila. Tedaj pa Je modrijan povedal ženi, lti se je tresla od groze, da je on sam s čarovnijami vse tako uravnnl, dn bi pretzkusil ljubezen in zvestobo, ki mu jo je žena prisegla.
Zelo osramočena je odšla žena v svojo sobo in se zadavila s svilnato vrvico. Po pogrebu je modrijan zažgal hišo, zapustil za vedno tisti kraj in posvetil vse ostalo življenje učenju modrosti.
Najnovejši modeli dvokoles, otroških in tgrečnlh vozičkov, prevotnih Iricik-
Ijev. motorjev in šivalnih strojev. Velika i/.bera. — Najnižje cene. — Ceniki franko
Tribun«' F.B.L., tovarna dvokoles in otroških vozičkov Liubliana. Karloveka eesta »L 4. 191
A. Senge:
Moderna pravljica
Neko«... je bila lepa, bogata kraljičina, ki je živela e jvojini očetom, kraljem, v gradu globoko v gori. Imela je veliko draguljev in čudovite črne lase, ki so segali do tal.
Vhod v goro je straži 1 strašen velikan, ki je ubil vsakega viteza, katerikoli je prišel snubit kraljevo hčer. Pobil je žc veliko prin-cev. Nihče ga ni maral; tudi pritlikavci ne, ki so oddavna kopali v gori demante
Kraljičina je z velikim hrepenenjem čakala na smelega knežjega sinu, ki bi zmagal stražarja, njo pa odvedel pred oltar. Kralj je bil dalje obljubil svoj krasni grad in pisane dragulje za doto. Mladi prestolonaslednik pa je hotel celo zmagovalca odpeljati k čakajoči nevesti v zlati kočiji. Vse so si tako imenitno zamislili in v vse podrobnosti pripravili; to naj bi bila sijajna svatba in popolno zmagoslavje po dolgih dnevih nadlog — loda žal, da do tega ni nikoli prišlo. Kajti velikan je bil zvit in okruten: kolikorkoli plemenitih gospodov se je pomerilo z njim — vse je premagal. Ubil jih je enostavno in vrgel v Krokarjevo globel. Bilo je zelo žalostno.
V leku let je postajal srditi stražar vedno nevarnejši, dokier se nazadnje niso upali meriti z njim več ne grofi ne kraljeviči. Nikogar več ni bilo do gore s ščitom in mečem. In čez sto let je bila uboga, ujeta princezinja popolnoma pozabljena. Imeli so jo za mrtvo.
Po dva tisoč peisto mesecih je slišal slednjič o lepi princezinji in njenem čudovitem bogastvu neki reven, toda hraber baron, ki se je dolgo boril v tujih deželah Ni dolgo prevdar-jal, marveč je osedlal konja, vzel svoje orožje in jezdil pred vhod v goro. Komaj ga je orjak uzrl. ga je že začel zasmehovati in ves žareč od bojaželjnosti stopil iz svoje votline na plan. Razvil se je divji lx>j, ki je trajal tri dni in tri noči; kresale so se iskre in po dolini je grmelo. Toda ob zori četrtega dne je bil hudobnež slednjič premagan: kakor mrtev je telebil na tla. Zmagoslavno je odkorakal plemeniti baron po lemnem hodniku — in glej: pred njim je stal mladi kraljevič in ga veselo pozdravljal. Oblečen je bil v sijajno modro uniformo, ki je bila okrašena s tremi vrstami zla-toblestečih gumbov. Vendar pa zmagovalca ni odvedel do zlate kočije, marveč v dolgo vežo, ob katere vhodu je bii pritrjen napis: »Prosja-čenje in krošnjarjenje prepovedano!« Pa tega naš baron ni opazil. Tudi ni ničesar zasumil, ko sta sopila v sobano opelo z usnjem, in je bil na eni steni napis: Zatišno dvigalo za dobavitelje! Nasprotno se je veselil, ko sta se z nepopisno brzino vozila navzgor.
Zdajci je dejal princ ljubeznivo: »Tu sva!«
Izstopila sa in stala pred kraljičino sobo. Zali deček je prija no odprl vrata. S trdnim korakom je vstopil vitez.
Po!etn pa je osupnjen obstal
Kajti kaj so videle njegove oči?
Kraljičina je sedela ondi, toda nikakor ne na zlatem prestolu, v dolgetn oblačilu in z va-lovečimi črnimi lasmi — ne, sedela je na okroglem, sukajočem se stolcu pred pultom, imela kratko ostrižene lase in pisarniško obleko po krojnih vzorcih, in šminkala si je ustnice a la Lilian. In poleg telefona je stala s.eklenica vodikovega dvokisa.
»Želite?« je vprašala, ko je odložila klin-ćek za šminkanje.
Vitez ni odgovoril.
Njegov molk je bilo v prvi vrsti pripisati okolnosti, da mu je zastala sapa. Šele čez dolgo časa je negotovo izjavil :
»Osvobodil sem te. plemenita kraljičina, in prihajam, da te poročim! — Samo ne razumem prav, kaj se tukaj... eh ... dogaja?«
Peči, štedilnike, stensko oblogo
dobite naiceneie pri
Keramični zadrugi
Ljubljana. Tesarska ulica 5
Telefon 27-69
Kraljeva hči se je smehljala.
»Res ne?« je menila. »Ali morda niste opazili, dragi baron, da smo... hm ... da smo imeli revolucijo? — Tu seni... hm ... za tipkarico!«
»In jaz sem dvigalni sluga,« je pripomnil princ in slekel svojo blestečo suknjo. »A bodi Bog zahvaljen — slednjič vendar zopet enkrat ujec iz USA.«
Zgrožen je strmel vitez na pikolovo inon-
turo.
»Kje pa je... eh... dota ?« je mukoma vprašal.
Princezinja ga je pogledala tako nekako, kakor bi bil Aleksander Veliki pogledal generala, ki bi bil z dežnikom vstopil na električno cestno železnico. Potem je odgovorila la-konično :
»Fuč! — Začasa inflacije, dragi baron!«
Dragi baron se je sesedel na papirni koš. »Pa dragulji?« je jecljal ves prebledel.
Malomarno je začela princezinja iztikati po svoji torbici.
»Tu-le so zastavni listki. Saj smem pričakovati, da jih boste ... hm ... čim prej rešili? ...«
Odgovor je bil stok. Plemeniti vitez je napeto premišljal, če se sme ob .akih okoliščinah sploh poročiti — ali pa naj se reši z obolenjem za malarijo.
»Kako pa je... eh... s pritlikavci?« je poizvedoval po dolgem prestanku. »Ali še kopljejo demante?«
»Zalibog ne!« je stvarno odvrnila dama. »Vzlic preusmeritvi na črni déniant moremo osebje komaj še zaposlovati. Naši proizvodi nimajo več nobenega trga. — Sicer pa zadostuje moja plača ravno za nogavice in kolonjsko vodo,« je dodala v pojasnilo.
»Toda kaj pa pravi na vse to kralj?« je izgrgral baron.
»Oh. ta,« se je zopet vmešal kraljevič, >do šefa seniorja se po poravnalnem postopanju sploh ne da več priti; kajti novi gospodje hočejo zaenkrat stvar izpremeniti v d. d. Saj veste
—	predsedstveno vodstvo in podobno. — Sicer pa tudi vaše obravnavanje s starim ni bilo povsem fair; — jiu-jitsu, zavratni prijem, poznamo to reč. — Sle bili pač dolgo v Mandžuriji, — kaj?«
»Na Kitajskem!« je dilinil baron. »Pri štabu generala Fenghisianga.«
»Sem si mislila,« je prezirljivo menila princezinja. »Ce bi bili vsaj letalski častnik!
—	A z vašo nemogočo postavo? Videti ste kakor mešanica iz Jane/a Onga, admirala Nelso-na in strica Trebušnika. — Vsaj na engagement višjega predsednika se menda lahko za-našae? Ali pa niste napravili prav nobenih korakov zaradi kakšnega majhnega državnega upravništva? — Gledati moramo, da pridemo polagoma zopet do kupčije!«
»Kraljestvo mi je vedno veljalo za posvečeno ustanovo,« je tuhtal vitez sam pri sebi. »a zdi se mi... hm ... da je branšak
Napol strt je obsedel na papirnem košu in strmel predse. V tem, ko ,je gledal na svoje z brazgotinami posejane roke, so se vrata za njim tiho odprla in vstopil je velikan z zlobnim smehljajem; kajti prej se je bil samo onesvestil. Toda — čudno — v jarki luči žarnice se je zdela njegova oprema nenadoma čis.o drugačna. Njegova sulica je bila v resnici samo ogromno nalivno pero in njegov ščit tesnopis-ni blok.
»Ze vidim,« je mrmral baron prav v tistem trenutku, »moja edina tolažba v tej aferi je moja občudovanja vredna zmaga nad tistim
grdim starim možakarjem tam zunaj.---
Saj je bil videti kakor križanec med kandidatom za Kreugerjev koncem in kleptomanko!«
»Ne drznite se,« je tedaj zarjovel velikan in stopil iz ozadja, »še ena laka opazka — — pa zletite ven! — — — Kajti jaz sem personalni šef!«
Jenda Mayer;
Slab spomin
To resnično zgodbo sem slišal od nekega prijatelja. Njegov prijatelj Andrej Senjutovič je pred kratkim stopil v malo pariško cvetličarno ob Seini in kupil dve- tri čajevke. Prve temnorumene cvetke Maréchal Niel-ke so pravkar dospele iz Nizze. Prodajalec je slučajno spoznal kujica in ga takoj nagovoril v ruščini, med tem ko je zavijal šopek:
»O, Senjutovič I Andrjuša, dragi prijatelj! Kdo bi mislil, da se bova po tolikih letih zopet srečala.«
Senjutoviču se je že hotel nakremžiti obraz. A takoj je v kali zatrl presenečenje in posvetil vso nedel.jeno pozornost klinčku, ki si ga je zataknil v gumbnioo.
»Kaj pravite?« je malomarno odvrnil v šepavi francoščini. »Zdi ee mi. da govorite ruščino. Vi se morate motiti in me smatrati za koga drugega. Nisem Rus.«
Fjodor Rastikov, prodajalec, se je spomnil nekdanjih dni, ko sta bila tovariša na moskovski univerzi. in je začudeno pogledal kupca:
»Moj Bog! Andrjuša! Kaj pa ti je? Menda ti ni zmešala spomina ta nesrečna vojna! Saj se nisi dosti spremenil od naših visokošolskih let. Glej no, saj imaš še vedno malo bradavico nad desnim očesom !«
In Rastikov je po prijateljsko stegnil roko, da bi pokazal omenjeno napako. A Senjutovič je stopil korak nazaj, se naikremžil in dejal:
»Pravim vam, da se motite. Nisem oni, za kogar me imate. Zbogom.«
Rastikov je dolgo gledal za njim, dokler se oni ni zgubil med goslo množico na promenadi.
»No, seveda,« je vzdihnil, ^snj ne more biti drugače Če je on bogat, jaz pn sem revež, kaj
mu je treba, da bi me spoznal...
★
Kakor rečeno, je Fjodor Rastikov prijatelj nekega mojega prijatelja. Zato sem tudi zvedel, da je prišel nekoliko mesecev ali morebiti let pozneje v drago rusko restavracijo v istem Parizu in si naročil jako izborno večerjo. Natakar, ki mu je
z globokim poklonoin izročil karto vin, ga je takoj spoznal in nagovoril v ruščini:
»O, pozdravljeni, Kastikov, Fedja! Koliko čaea vas že nisem videl!«
Fjodor Rastikov je začudeno pogledal natakarja, zmajal z glavo in odgovoril:
»Motite se, prijatelj, nikoli se nisva srečala. Odkod pa ste? Morebiti sva se videla kdaj pred leti v domovini?«
Ta odgovor je zelo zbegal natakarja, dasi je bil povedan v razločni ruščini. Ta natakar je bil Andrej Senjutovič, ker je sreča vedno muhasta in nestalna. Po kratkem molku je proseče pogledal gosta:
»Oprostite, a vem, da se nisem zmotil. Poglejte me, prosim. Vem. da se me boste spomnili.«
Rastikov se je namuznil.
»Čakajte,« je rekel in Senjutoviču ostro pogledal v oči. »Imate prav, zdaj sem vas ree spoznal.«
Senjutovič se je razveselil.
»No, vidite,« je rekel, »saj sva bila prijatelja, in prijatelja spoznamo v nesreči...«
»Čakajte,« ga je prekinil Rastikov. »Spomnil sem se, kje sva se srečala. Jaz sem bil prodajalec v cvetličarni in sem vas imel za nekega šolskega prijatelja, ko ste prišli po vrtnice. Kakor vidite, se je moj spomin nekoliko iz.boljšal od tega časa.«
Senjutovič se je globoko priklonil in pobož.no odnesel karto vin, ker je naročil Rastikov >aj-dražjo pijačo.
»Seveda.« je mislil, ko je hitel v klet. »Tako je vedno na svetu. Kdor je bogat, se ne briga za reveža.«
Friaučku Gustl ma beseda
—Ss>),
Gospodarska zveza, Ljubljana
r. z. z o. z.
Prodaja deželne pridelke, žito, mlevske izdelke, seno, siamo, kolonijalno in specerijsko blago, kmetijske stroe in orodie, umetna gnojila, cement, premog itd.
Prou gvišn ste že slišal tista ve-storja ud ježa pa lesice. Zdejla res na vem, kdu ja je tku fajn pogruntu. Jest sm pr te reč nadoužen. Sevede je ta vestorja že precej stara. Ke se pa današna mladina. nej s bo že nadebudna ali pa tud ne, prou nč na briga za tist, kar je blu, pa tud za tist ne. kar še bo, ampak sam za tist, kar je glih zdej. Zdej pa tku ni nč druzga, kokr žogabrc, boksanje, pink-ponk in druge take prsmudarije, ke nisa ne za u pisker, ne za u lonc, u pa že ta nar bulš, če ja tukila še enkat puvem, ke b blu res škoda, de b ee puzabila. Škudvala mende nau nubenmu, nu-cala pa tud ne. Astn, pa začnima.
Enkat je živela tle nek na Krajnskem — kraja glih na vem, ki se je tu gudil — ena dumača prou ta prava kranjska lesiea. Mêla je tku en res pr-praun in proslorn brlog, de b ji ja bli zdejšn naš barakari prou gvišn fouš, če b ga vidi. Skrit je biu pa tud tku fajn. de b ga še naš ta nar bi brihtn eksekutar na mogu najdet. Nanusila s je pučas notr koruzne slame, de je bi na mehkem ležala in pu dneu premšlvala, pr ker hiš se dubeja bi re-jene putke, al je pa spala. Kokr se je nardila nuč, je šla pa mal pu vas pugledat, de je nabrala kej za pud zobe. Prou dobr se ji je gudil, kokr sa guvorl kmeti, ke sa zjutri prešteval pišance.
Enga lepga dne - tku se liolt reče, tnurde je sou lud dež tist dan — se je pa prklatu udnekot en jež. Ustavu se je pred brlogam in začeu tku mil prost lesica, de b se ga usmilla in ga uzela pud streha, ke nima nker več soje dumačije, de se ga je nazadne lesica res usmilla. Sej veste, de sa kranjske lesice usmilene. Ublebvou ji je, da se u stisnu u en kot in se tku pameten zadržu. de še vedla na bo, de ma še kašn žiu bitje pud soja streha in na u mela nubeneh siitnast Zinim. Še meldat jd ga ni treba na pulci, pa na daukari tud ne.
Lesica je sevede ježe use verjela. Pukazala mu u sojmu brloge en prou prjazen prustorček in mu rekla: »Na kar tlela se ulež in s mal udpuči ud štrapaca. Za prgriznt nimam glih zdela prou nč pr hiš, za jutr um pa že puskrbela, de na uva glih stradala. Če uš priden, t na u sile pr men.
Tku je zlezu jež u brlog in se kumot naredu u tistmu kot, ke mu ga je lesica iz usmilejna pre-peetila. Zadržu se je še precej dobr in lesica je bla kar vesela, de je dubila družba. Sej veste, de
Pred nakupom si oglej nova chrom-poniklana
PUCH-kolesa!
Ugodne cene in plačilni pogoji.
lgif. Voli, Ljubljana
Tavčarjeva ulica štev. 7
Za vsa /.avarovanja pride v poštev ie
tfzafemna zauzronaitiica
Ljubljena
v lastni palači ob Miklošičevi in Masarykovi cesti
ZAVARUJE: 1. požar. 2. vlom, nezgode, lamstvo, kasko, steklo, zvonove. 3. življenjska zavarovanja v vseh modernih kombinacijah, posmrtninsko zavarovanje »Karitas«
ZavHrujte 8ebe in svoje imetje edino pri domači slovenski zav;irovalnlei.
ni prou luštn, če je edn kar sam in nima ne radia, ne gramofonu. Kar douhčas mu je iu use sorte skrbi mu začneja rujit pu glau.
Ceu dan sta se žvauce lepu med saba pugu-varjale. Lesica je jamrala čez zdejšna gespudareka griža in čez mizerija, ke je zdej na kmetih. »A verjameš, de je zdej tku hedu na kmeteli, de je že prou tešku dubit mal bi rejena kura, zatu morm bt zaduvolna iz usakem šmornam, če nečem pu-gint«, je jamrala lesica. Ježe je pa sam vojska ru-jila pu glau. Lesic je pravu, de sa tam, ke je mou on soj brlog, usa zemla razkupal in puincndral, de se ni vedu več kam d jat in je mogu pridet no prost za jerperge. »Veš, luba moja leeičca«. je reku, »men kar na gre u glava, de se Ide za du-muvina koleja in ukul pernašaja. Kua pa ma nazadne dumuvina ud tega? Ena figa. Sam skd a, druzga nč, kokr zdej vidma. Tist, ke sa tepl in tist, ke sa bli tepen, zdej jamraja in zdehujeja. A b na blu bi pametn, če b delal za dumuvina iz glava pa iz srcam, kokr pa iz nožam, kuglam in ii strpenem plinem? Pa rec, če ni res.«
Lesica je bla tud tega mnejna. Sej, če ma edn le za en fingret pamet u glau, more ježe prou dat. O, nej edn reče kar če, ježi maja brihtne buče.
Take in pudobne reči sta se menila žvauce čez dan. Sevede, žvaucam ni za zamert, če tku guvareja, ke se na pulitka na zastopja. Ke se je nardila nuč, je pa šla lesica pu sojeh upraukeh. Jež se je pa ulegu lepu u soj kot, de b zaspnu. Sevede, na goleh tleh mu je blu pa le mal pre-trdu, tku, de ni mogu zaspat. Zatu se je lepu pučas skubacou na tista slama, ke s ja je lesica zase na-nusila u brlog. Tam je pa prec zaspau.
Pozn pu noč, že bi preke j jtre, ke je pršla lesica z enmu kumernem purmančkam dam usa zmatrana, in se tla ulešt na soja slama, kokr pu-navad, ja je pa tku neki zbodl skus kužušček, de je kar zacvelila. In ke je tla pu/.nofat, kua zaena pušast je na nen slam, de tku hode, se je pa še ene рагкаг u smrček zbodla. Nazadne ji ni druzga preustal, kokr de se je ulegla na druh konc brloga kar na gola zemla in zaspala.
Zjutri, ke se je lesica zbedila in sa ja use kusti bul^le. pa Se reumatizem s je nakupala na glava, je pa zlezla ke h soj slam. de b vidk, kua ja je punoč tku zbodl. Tam je p» zagledala, de se jež vala pu en slam in preteguje. Lesico je tu strašn zjezl. Kene. sej tu b usacga jezil. Zatu je ježe kar u ksiht puvedala, de tu na gre in de nej se zgebi u soj kot, ke mu ga je iz usmilejne brez» plačo udstupila. Če mu tu ni prou, nej pa ffre ud koder je pršou.
Ke je jež slišu ta pridga, se je pa začeu lesic na vs glas režat. »Veš kaj, luba lesičea,« ji je reku. »Ti maš tku mehek kužušček, de prou lohka tud na goleh tleh ležiš, jest pa na morin, ke mam pu celem žvot tela šivanke. Ud zdej zanaprej um jest spau na slam, ti pa lohka spiš, ker se t lušta Če t ni prou, s pa puiš druh brlog.«
Lesic je blu sevede žou, kar je mek las na glau, de je ježa sprejela pud soja streha, pa zdej je blu že prepozen. Zatu je raj pubrala soje šila in kupita in je šla pu svet s trebuham za kruham.
Vite, taka je tista vestorja ud ježa in lesice. Scer je res bi za utroke, ampak škoda b ja blu pa le useglih, če b se najna čist puzabil. F. G.
Specijelni entel oblek, ažuriranje, predtisk
najhitreiša postrežba — naifineiše delo pri
Mateh&Miheš, Ljubljana
poleg hotela Štrukelj
Vezenje raznovrstnih monogramov. perila, zave».
pregrinial. entlaaje, izdelovanje gumbnic Velika izbira predtiskanih žen ročnih del Vsled naimodernejše ureditve podietja — nainižie cene.
Spedlclfsteo podjetje
LJUBLJANA
THLIiFON ŠTEV. 20-60 IN 3X-C0
R. RANZINGER
prevzema vse v to stroko gpndnjoče nosi«. Lastno skladišče z direktnim tirom od glavnega kolodvora Mestne trošarine prosto skladišče. — Carinsko posredovanje. — Prevoz pohištva e pohištvenimi vozovi in avtomobili
Največjo izbiro
vsakovrstnega pohištva in po najnižji ceni vam nudi Gospodarska zadruga mizarskih mojstrov v Ljubljani, Vegova ul. 6, dvorišče._(š)
Spalnica
t psiho in ogledalom, kuhinjska oprava z veliko kredenco naprodaj za Din
3000. Naslov v upr. »Slovenca« pod St. 4593. (S)
10ШИ31
Fiat 503
odprt in v dobrem stanju — poceni naprodaj. Avto-Service, Maribor — Masarykova t.	(1)
Premog, drva, koks
frodaja Vinko Podobnik, ržaska cesta It. 16. Telefon 33-13.
Vrtne stole
zložljive proda - Tribuč, Glince, TržaSka 6. telefon St. 2605.	(1)
Barometer!
Samo še ta mesec za ceno Din 3.50. Barometer, Ljubljana I, poštni pre-dal 18._(1)
Samo pri »Levu«
dobiš najboljši Pfeiferjev cviček iz Leskovca. (1)
Prodam motocikelj
A. J. S. s prikolico, skoraj nov - poceni. Ogleda se TržaSka cesta 24. Te-lefon 2638._(f)
Motor B. S. A.
350 Ph, in stružnica naprodaj. — Ob Zeleni jami št. 5._(f)
Tovorni avto
firme »Praga«, v dobrem stanju, nosilne teže 1000 kg, naprodaj za 4000 Din ali se zamenja za dobrega konja. — Vprašati: Jožef Jagodic, Visoko, p. Šenčur pri Kranju.	(f)
»Ford« limuzina
v najboljšem stanju, 21.000 km, se ugodno proda — tudi hranilne knjižice. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4632.	(f)
Klavirje,
pianine prvovrstnih inozemskih znamk nudi najceneje tudi na obroke -Muzika, Ljubljana, Sv. Petra c. 40.	(g)
Harmonij kupimo
dobro ohrajen, po primerni ceni. Pevsko društvo V Stari Fužini 65, pošta Sv. Janez v Bohinju, (g)
Citre poučuje
Emil Mesgolits, Prečna ulica 2/1.	(g)

Čf avto svoj stari proda/aš аГ motorja bi znebil sera/t.
Otroške vozičke
šivalne stroje in kolesa kupite najceneje pri tvrd.
S. Rebolj & drug, Vošnjakova ulica 4. (1)
Plašče za zdravnike,
kemike, brivce in obrtnike, jopiče za natakarje mesarie in druge obrti, predpasnike za kuhinjo dom in obrt — izdeluje Hamann, Mestni trg 8. (1)
Nogavice, rokavice,
robce, perilo, torbice,
kravate nizke cene. samo pri PETEL1NC.U
Ljubljana, ob vodi blizu Prešernovega spomenika.
Perjje
puhasto , . kg 32 Din belo . . . L g 45 Din beli puh . . kg 140 Din razpošilja tudi povzetjem; lepo volno in žimo poceni prodaja
SEVER
Marijin trg št. 2. Otroški vozički
po zelo nizkih cenah. Trgovina M. Tomšič, Sv. Petra cesta 52.	(1)
Kamničani!
Pristna haloška vina, čez ulico po 5 Din liter, pri »Zlati kaplji« na Vrhpo-
Ijah._Ш
Sveže žgano kavo,
semena, žBleznino, cement
kupite dobro pri
Dos. lagodič
Celje
Glavni trg - Gubčeva ul.
Bukovi sodi
z železnimi obroči so ugodno naprodaj pri -
brž kuna v ti птоцо prižene j tvrdki Jos. Sumi nasl., Stovenčev najmanjs' inserai , Ljubljana, Gradišče 9. (1)
№
za domačo uporabo, skoro nov, kompleten s se-jalnikom, inozemski fa-brikat, zelo ugodno naprodaj Dopisi na upravo »Slov.« pod značko »Domači mlin« št. 4224. (1)
10 litrov mleka
dnevno oddam rednim odjemalcem. Alojzij Dimic, Dolenjska cesta 250. (ij
Puhasto perje
12 Din, čohano 30 Din, ouh 120 D t kg, ter
vo'no in žimo
za madracc, izredno poni prodaia Sega Wolfova
Konfekcija — moda
naiboliši nakup. — Anton Presker Sv. Petra c. 14. ulica št. 12 (dvorišče). (1) ; Liubliana.	(1)
......... ».ШИ8ЈИШП'«И!Ш
Nogavice, rokavice
in pletenine Vam nudi v veliki izbiri naiugodneie ш nalceneie tvrdka Kari Prelog, Ljubljana, Židovska ulica m Stari trg (11
Semensfti oves
štajerski hribski, lep, po 1.50 Din kg, franko Zida-ni most, nudi Peter Setina, Radeče.
ure. zlatnine in srebrnine Maribor. Kralja Petra trgi
Naprodaj stroj
s 450 podlogami za izdelovanje cementne strešne opeke, v dobrem stanju. Proti primerni odškodnini ga tudi posodim. J. Kralj, zidarski mojster, Predo-vičeva ul. 34, Moste pri Ljubljani.	(1)
2 Auto kolesi Kromag
s pnevmatiko superfleks 14X50 proda Jože Pe-klenk, Vrhovci, Dobrova.
Pisalni stroj
malo rabljen, znamke A. E. G., prodam. Ogleda se Tržaška cesta 24. Telefon 2638.	(1)
Več starega pohištva
i. s. postelje, omare, umivalniki, mize, stoli in žimnice — v porabo za opremo mesečnih sob — naprodaj po zelo nizki ceni. Poizve se v Kolodvorski ulici 26.	(1)
Dober jabolčnik
100 hekto, 1 dinar za liter, proda Wesenschegg, Konjice.	(1)
Na javni dražbi ugodno naprodaj:
razno gostilniško pohištvo in drugo, dne 24. apr. 1933 ob 15, Ljubljana, Pod Turnom 4;
motorno in damsko kolo, šivalni stroj, 25. aprila 1933 ob 16X, Ljubljana, Vožarski pot 1;
2 ročna vozička in drugo, dne 24. apr. 1933 ob pol 18, Ljubljana, Tržaška c. 17;
šivalni stroj in stenska ura, dne 26. 4. 1933 ob 16, Ljubljana, Opekarska cesta 31;
pisalni stroj, dne 27. 4. 1933 ob 14, Maribor, Gosposka ul. 24;
2 konja, prašiči, vozovi, razno leseno pohištvo, kolo in drugo, dne 26. 4. 1933, ob 8, Boharina pri Konjicah;
motorno kolo in pohištvo, dne 26. 4. 1933, ob 11, Jesenice, pod Gozdom 2;
380 hI vina, oseb. avto, vozovi, konji in drugo, dne 24. 4. 1933 ob 12, Dornava, p. Moškanjci;
2 kolesi, pohištvo, vozovi, živina in drugo, dne 25. 4. 1933 ob 9, v Gornji Bistrici 97 pri Dol. Lendavi;
Mizarji pozor! j Samotni materijal
Posojilnica v Trbovljah 1 star, prvovrsten, različni prodaja zelo ugodno in fasonski komadi in stroj-
po nizki ceni popolnoma nov skobelni stroj firçae Oeva-arzenal Dunaj. Ima avtomatično prestavno mizo v širini 60 cm s priključnim električnim motorjem 220 volt.	(1)
Zvočni kino
dobro idoč v lepem mestu Slovenije, radi preselitve prodam ali event. oddam tudi v najem. -Naslov v upravi >Slov.« pod št. 4535.	(1)
Prodam A .-Ž. panje
nove. Poizve se v upravi »Slov.« pod štev, 4532. (1
Prodam prikolico
v prav dobrem stanju. -Poizve se v upr. »Slov.« pod štev. 4533.	(1)
Nov štedilnik
z dvema pečnjakoma naprodaj v pilarni I. Figar, Vošnjakova ul. 6, (1)
Leseno verando
z 12 okni prodam po ugodni ceni. Primerna za gostilniško verando ali za vrtno lopo. Ogledati: Cesta na Rožnik 5, (1)
Split!
Po nizki ceni prodam takoj trgovino s sadjem in zelenjavo. Vučkovič, lli-ćev prolaz.	(1)
Masivno spalnico
dobro ohranjeno, in jedilnico — poceni prodam. Vprašati: Frankovič, Ce-gnarjeva 6, ali Gruden, Zarnikova 10.	(1)
VINA
za vse prilike naročile pri
Centralni vinarni v Ljubljani.
ni deli ter armature poceni naprodaj. Ljubljan-ska mestna plinarna. (1)
Svoj delež proda
lastnik vpeljane modne trgovine s firmo. Lepe izložbe, skladišča, dobra zaloga, nizka najemnina, pripravno obenem tudi za damski salon. Ponudbe pod »75.000« na upravo »Slovenca«.	(1)
8 novih Žnidaršičevih
panjev naprodaj. Naslov v upravi »Slovenca« pod št. 4443.	(1)
Slamoreznico
ročno ali viteljsko, proda po izredno nizki ceni — Anton Kremžar, St. Vid nad Ljubljano.	(I)
Mizarji
poz or!
Svojo veliko zalogo še-laka, špirita za polituro ter vse oljnate in suhe barve, kakor tjdi vse lake in email-lake nudi po najnižji ceni
drogerija R. Hafner,
Sp. Šiška, Celovška c. 44
(hiša M. Mahkota).
Opeko
vsake vrste kupiš najceneje za gotovino ali knjižico v opekarni Franc Jerko, Črnuče.	(1)
Tri Luizove peči
velike, prikladne za večje
gostilne, dvorane in slično prodam. Poizve se pri Kari Prelog, Ljubljana, Gosposka 3.	(1)
Stružnico
(Leitspindel) manjšo, proda Josip Stirn, Dravljc 10 pri Ljubljani.	(1)
Seno
sladko, prvovrstno poceni proda —- Drnovšek Ivan, Žlebe, Medvode. (1)
Travna semena Bunaško lucerno koruzo
za sejanje
dobite najceneje pri ,
Fran Pogačniku v Ljubljani, TyrSeva (Dunajska) cesta 67 (nasproti mitnice).
iiuitiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuntiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiHiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiii
Kupim elektromotor
dobro ohranjen, 6—8 Ks, 380 volt. Ponuditi ccno: Ludvik Vidmar, Ambrus, pošta Zagradec.	(1)
VELIKA ZALOGA
klavirjev, glasovirjev,pianinov svetovnoznanih znamk Ehrbar, :	Stingl, Fors ter itd.	|
I Th. Bâuerle I
Maribor, Gosposka ulica 56
Izvršuje vsakovrstna strokovna popravila, uglašuje in posojuje klavirje
Se pri poročat	S
Š 1 =	s
ommuiuunuimimuiiiuMmuiiuuiuuiiiiiiuuiuiiiiiiiiiimmiiiiuiiiiiiiïi
Dobre ure
za mal denar samo od tvrdke TWOVSfl-OOM
/г/шК
TovAfinAitwiAm-oeiEK
Celje št. iS
Nikel anker remontoar 40 Din, ista ura lepo gravirana 58 Din, tula posrebrena 130 Din, zapeslna 96 Din, navadna budilka
39, 60, 80 Din, žepna budilka 180 Din, navadna stenska ura 55, 160 Din, stenska ura s kukavico 216 Din.
Bogata izbira verižic, obeskov, prstanov in druge zlatnine.
Zahtevajte brezplačni ilustrirani cenik z več tisoč slikami-
Kar ne ugaja, se zamenja ali vrne denar.
Kupim staro juto!
Prešeren, Kranj.	(k)
Konja za ježo
4 do 6 let starega, kupim. I. B. Vrhovčeva 11, Ljubljana.	(k)
Bukovo oglje
kupi Uran Franc, Ljubljana — Sv. Petra cesta št. 24.	(k)
Stare spomenike
s pokopališč kupim. Ponudbe na upravo »Slov.« pod zn. »Spomenik« št. 4061.	(k)
Srebrne krone
staro zlato in srebro kupuje RAFINERIJA DRAGIH KOVIN - Ljubljana, Ilirska ulica 36, vhod z Vidovdanske ceste Dri dostiloi Možina.
Cunje
tekstilne odpadke, krojaške odrezke, ovčjo volno kupuje ARBEITER Maribor, Dravska c. št. 15
Vsakovrstno
zlato ttnipiije
po naivišiib cenab
ĆERNF., juvetir, Ljubljana, Wolfova ulica St. Л
Šivalni stroj
rabljen, kupim- Peternel, Sodarska 6-1 (nad Sv. Florijanom).	(k)
Večjo množino zabojev
od tobaka in vžigalic — kupim. Prosim ponudbe s ceno franko Kranj. —
Prešeren, Kranj.
(k)
Nakup in prodaja vreč
Ljubljana, Dunajska 36, Alojzij Grebene. (t)
Vsem čitateljem
»Slovenca« se priporoča gostilna Gorjanc na Šmar-nogorskem sedlu. Nizke cene.	(t)
Lanene tropine
U) druio krmiti) nudi natrenet Veletrgovina iita in moke.
A. VOLK, LJUBLJANA
Realteva reda il
Ci ta j te in širite »Slovenca«!
MLIN
za mletje barv, pripraven za vsako industrijo, s stabilno vodno močjo, stanovanjska hiša, polje, gozd in travniki, vse v najboljšem stanju — pri Domžalnh — ugodno naprodaj. Ponudbe na upravo »Slovenca« pod »Rentabilen« št. 4578.
Izpadanje ! as
bolečine lasišča, temena, prhljaj, srbež in drugo preneha hitro in zanesljivo, lasie se zopet zarastejo, prhliai in srbež izgineta, če uporabljate
RASTLINSKI IZVLEČEK IZ KOPRIV Stekleničica 20 Din Proizvaja in razpošilja stara, 1. 1599 ustanovljena Kaptolska lekarna sv. Marije, lekarnar Vlatko Bartulic, Zagreb, Dolac krai tržnice,
Likanje
moške ali damske obleke Din 18,—, Garderobo najhitreje zlika, kemično očisti, posije, obrne
MET EXPRESS, Ljubljana, Gledališka ul.Z-ll
Na likanje se lahko počaka.
Kdor hoče biti solidno postrežen po najnižji ceni, naj se oglasi v
manfakturni trgovini
IVANKA ŠTRUKELJ pri .Zmajskem mostu'
Ljubljana Resljeva cesta 2
Dobijo se tudi novi ostanki k o t o n a že otl Din 2'— naprej.
Immm Шгшпа
Ivan lahoKnSh. UuDiîana
Kobaridska 45 (za Bežigradom) nudi MIZARJEM raznovrstni FURNIR doma-čega izdelka po nizki ceni. Ima veliko izbiro lepih OREHOVIM KORENIN za moderna pohištva. Zaloga vezanih plošč in trdega pre-kuhanega lesa. —	Telefon 23—79
Alî sfie že poravnali naročnino?
N M -J
•o ce M «D a o 3 >'-' P — 2»
>-t B
jO m «>g
>—<	'ct O
■sil
Ç <0 n, -
.srSM »
.З.Ш o z o J fj s a
I
c <£ J и cj
ч £ o а •m h
i o
Jt c-Cu« o-
„D I
à šo.S
S
o O .
> ГЧ
m o o
Vj, -f (N \Г
w a M n " n ^О J >
S S j Г9 c qo R
b o o "i k?
*" - >"> 'SŠ I 8 -K 2 ° .
8-2 O ° .« « Û 11 N
PO.".« •S « .J o >
I* ll 4
.5 0 oQ
« — л,
•S M S M tO « 3 .s «t" '
^ '-a ? -S
"•Sft o o
-1 n m K. L, г Сч 6 «i Л
ШШШШ
Samuel Lover:
RORY O'MORE '
Irski ljudski roman.
I. poglavje.
Koča Rorija O'Morea z okolico. Stavba, obleke in dekoracija.
V skritem kraju Južne Irske blizu divjih hribov in romantične reke je držala majhna stranpot v majhno naselbino, kjer je na koncu male zakotne ulice, ki je bila obrobljena z leskovo ograjo, stala koča, ki bi na Angleškem veljala za revno prebivališče, za Irsko je pa bila čisto udobna, če si jo primerjal s podrtimi bajtami, v kakršnih živi še danes večina kmetskega ljudstva kakor obsojena na tako življenje Stene so ji bile iz blata, prag iu okna pa iz rezanega kamna in prav tako dimnik, ki ga na irskih kočah najdeš redkokje. Namesto dimnika je kar luknja v strehi. Okna pa niso bila steklena, ker to bi bilo že preveč, saj irski kmet ne zahteva, da skozi take odprtine, ki jim pravimo okna, prihaja dosti svetlobe, ampak je že hvaležen, če vsaj zadržujejo veter. Kos deske, ali kakor pravi Pat, lesena šipa izpolnjuje eno polovico okna, dočim je njen sosed rujav papir, od znotraj okrašen morda z verzi iz balade, ki pripoveduje, kako
>Mornar je snubil kmetsko hčerko, ki na bližnjem je otoku b'la,c
ali morda s tiskano sliko sv. Patrika, ki preganja kače, ali sliko Device Marije v kričečih barvah, ki bi jo, kdor jo jc prvič videl, smatral za
»Kraljevo hčer, ki prišla je v mesto z rdečim krilom in zeleno haljo.«
Pa čeprav okna niso bila prozorna in Ha niso bila lesena, je to vendarle bila čedna kočica. Njena glinasta
tla so bila čista in suha, njena slamnata streha dobra. Omara s predali v sobi je bila dobro založena s polpor-celanom, razen te sta bila v sobi še dva ali trije stoli in precej stolčkov na treh nogah, kolovrat, znamenje miru in dobrega obnašanja; ne več kakor en železen lonec, pač pa več kakor ena postelja in pa ena tistih omar s policami, ki imajo tiskane zastore z najbolj kričečimi vzorci. V spalnici je bilo tudi ogledalo, na kalerem je bil odlomljen samo en vogel, in ki je bilo preko srede počeno samo trikrat. In da se temu najdragocenejšemu kosu pohištva ne bi napravila še večja škoda — najdragocenejšemu pravim, ker v hiši je bilo brhko dekle, ki se je hotelo vsako nedeljo zjutraj v njem pogledati, aH si je klobuk prav pokrilo, da bi bilo lepo. preden pojde v cerkev — da bi se še večja škoda ne storila, pravim, je bilo to imenitno ogledalo vdelano v steno, obdano z okvirom iz malte, okusno okrašeno s prečnicami, ki jih je napravila spretna roka Rorija O'Morea samega, ki je bil genij z zidarsko žlico. Ta dar je podedoval, zakaj njegov oče je bil zidar, kar so pričali prag iz rezanega kamna in pa okna in dimnik koče, ki jo je Rorijev oče napravil zase.
Ce pravim, da je bil Rory genij v rabi zidarske žlice, ne mislim reči. da se je pečal z rokodelstvom svojega očeta, ne, ni se; to je bil naraven dar, ki Rorija ni imel ujetega v zanke umetnosti, saj za te se ni brigal že iz navade ne, kar je najbolje dokazovalo to, kako je vdelal zrcalo, ki ni bilo ne navpično, ne vodoravno in sploh ravno ne. V posameznih delih zrcala je bil odboj različen, tako da se je videla podobo vsakega predmeta, ki se je zrcalil v njeni, popolnoma spačena, in zato je bil ludi tvoj obraz, če si veroval zrcalu, ves zvit kakor rogovi ovna, kar mislim, da je za spačenost najboljša vseh primer.
Mary O'More pa. čeprav je bila nedolžna kakor vsako dekle v vasi, vendar ni verovala, da je njen obraz na-kazen- Zalo pa je trpel pred ogledalom ubogi Rory.
Koliko si je prizadeval, kadar se je bril pred njim; a vse muke, ki jih je prestajal, je zvračal samo na britev, čeprav je bilo krivo vsega prav za prav samo zrcalo. Ce si je namreč hotel obriti zgornjo ustnico, je bilo nevarno, da zadene nos ali si odreže kos brade. Koliko časa mu je jemalo to zrcalo, ali kaj za to, saj se mu je slednjič godilo tako kakor drugim ljudem, ki se tako radi vse preveč mude pred njim!
Pa kaj bi še opisoval kočo, ko nihče noče seznama njenega pohištva, jaz pa tudi nisem ne dražbar ne sod-nijski birič. Dejal sem, da je bil Rorijev oče zidar. Njegova mati je bila zdaj vdova. Ubogi O'More! Vso svoje življenje je polagal kamne, naposled so pa položili kamen čezenj! In tedaj je Rory šel in z otroško pobožnostjo vrezal v kamen križ, pod križ pa črke I. H. S. in pod vse skupaj tale napis:
>Moli za dušo Rorija O'More-a. Requiescat in pace.« Ta napis je bil Rorijev prvi poizkus v nagrobnem kiparstvu in zaradi svoje neizkušenosti v umetnosti je že ponesrečil. Roryje bil namreč duši svojega očeta silno vdan, pa je hotel to besedo prav posebno poudarili. V prvo vrsto je moral vrinili besedo >soul«, kar se pravi v angleškem jeziku duša, oziroma v njegovem narečju ?Sowk. Ko je pa to delal, je rezal črke tako velike, da mu ni ostalo dovolj prostora, da bi besedo Sowl končal v isti vrsti in zato jo je delil. V prvi vrsti je pustil SOW, kar pomeni svinja, v drugo vrsto pa je nesel črko L. Tudi besedo »requiescat« je delil tako, da je vklesal v zadnjo vrsto samo CAT, kar pomeni mačko. In tako je vsakdo na nagrobnem kamnu starega O'Morea c- i t a I tole >Pray for the SOW L of RORY O MO REKE QUIES CAT IN PACE.< Njegov dobri sin jo torej napisal, naj moli vsakdo, kdm bo šel mimo, za svinjo, namesto za očetovo dušo in v 1 zadnjo vrsto napisa je vrinil še mačko.
SPALNICE, JEDILNICE
IN OSTALO POHIŠTVO
iz domačega ali tujega lesa, katero rabite use življenje, je vedno o razstavi. Razpošilja po vsej Jugoslaviji
1 ! ANDREJ KREGARin S'NOVA
TELEFON štev. 12	Št. Vid-Vižmarje nad Ljubljano — nasproti kolodvora
Najnovejši katalog proti predplačilu Din 20-- vsakomur na razpolago.
Badlo-aktivno termalna kopališče oglliHove Kisline
RimSKE TOPLICE
DRAVSKA. BANOVINA Sezona od 1. maja do 15. oktobra
Indikacije: revmatizem, iâi- Pavšalna kura as, /.enske bolezni pomunj- pre<l in po se/oni kanje teka aervoza, arterio- za vsakih 10 dni
SKleroza itd.	Din fiOO'-
Zahtevajte obširni brezplačni prospekt pri potovalnih pisarnah ali kopališki upravi Rim. Toplice
f^odroce
posteljne mreže, železne zložljive postelje, otoma-ne. divane in tapetniške izdelke nudi aaiceneie
RUDOLF RADOVAN tapetnik. Mestni trg 13. Ugodni nakup morske trave žime, cvilha za modroce in blaga za prevleke pohištva.
Ali se hočete temeljito osvoboditi
protina in revmatizma?
Trganje in zbadatije v udih in sklepih, zatečeni udje, pohabljene roke in noge, trganje in zbadanje po raznih delih telesa, da celo tudi slabe oči so pogosto posledica revmatizma in protina, ki se morajo odstraniti, ker sicer bolezen vedno bolj napreduje.
Nudim Vam
zdravilno, mokračno kislino raztvarja-joče, izmeno snovi in izločevanje pospešujoče
domače zdravljenje s pitjem
ki se na umetni način popolnoma naravno sestavlja iz nekega dobro-tvornega, zdravilnega vrelca, ki ga da.ie dobra mati narava za blagor bolujočega človeštva.
Pišite mi takoj in dobili boste popolnoma brezplačno poučno razpravo.
Zbiralno mesto Ду^Ц^ј^ MâTZke Berl in—wilm,'rsliorï!
za pošto:
Bruchsalerstr. 5 Abt B03.
	M»"	
		
4		
vsesat*		
Zahvala
Za premnoge dokaze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo Ijih prejeli povodom smrti našega nad vse ljubljenega soproga, očkota, strica, svaka in tasta, gospoda
PETRA URBANCA
gostilničarja
se vsem najiskreneje zahvaljujemo. Posebno zahvalo smo dolžni g. dr. Pavlu Krajcu, čč. duhovščini, pevskemu društvu Krakovo-Trnovo, vsem darovalcem prekrasnega cvetja, ter vsem, ki so dragega pokojnika spremili na njegovi zadnji poti.
Sv. maša zadušnica se bo darovala v sredo, dne 26. t. m. ob 6 v cerkvi sv. Janeza Krstnika v Trnovem. Ljubljana, dne 22. aprila 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
$/<=>!

Zahvala
Za mnogoštevilne izraze sožalja, ki smo jih prejeli povodom nenadne, bridke izgube našega nepozabnega brata, strica, svaka, gospoda
• 0
iziia
mestnega župnika in dekana v Slovenjgradcu, častnega občana mestne občine slovenjgraške itd.
izrekamo najiskrenejšo zahvalo.
Posebej se zahvaljujemo čč. duhovščini, predvsem mil. g. kanoniku Janežiču za vodstvo pogreba ter monsignoru Ivanu Vreže za prekrasni cerkveni govor, kakor tudi g. dr. Alojziju Bratkoviču, županu mestne občine Slovenjgradec, za prelepe poslovilne besede ob grobu, nadalje slovenjgraškemu pevskemu zboru za v srce segajoče žalostinke, vsem darovalcem vencev in cvetja in končno vsem prijateljem in znancem od blizu in daleč za mnogobrojno spremstvo k zadnjemu počitku.
V molitvi za blagega pokojnika naj živi spomin nanjl
Žalujoči sorodniki.
Priporočamo Vain
naiboliše šivalne strofe
iu kolesa
Adler ~
GRIT/iNER
Švicarski pietilni stroji
DUBIED
edino le pri tvrdki	Trgovina Levičnik
Jos. Peteline, Ljubljana
«a vodt
Telet. it. 2913
Itrczplačen |ionk v vezenju.
Telet. š*. 2913 Večletno jamstvu.
Čebelarji pozor!
Panji naprodaj. Cena po dogovoru. Vpraša se pri gos-pej Irene Hutter v Ptuju.
Valjenje piščancev
Valilna centrala odseka za perutninarstvo Kmetijske družbe v Ljubljani, s sedežem pri perutninar-stvu »Niko« v Vižmarjih — sprejema v umetno valjenje jajca vseh vrst perutnine odslej po
znižani ceni
Vplačati je za vsakega izvaljenega piščanca
samo 2 Din
E 859/32.
Dražbeni oklic
Dne 27. aprila 1933 dopoldne ob 10 bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 5 dražba nepremičnin, zemljiška knjiga Kranjska gora, vi. št. 427, hotel Erika. Cenilna vrednost: 570.282 Din. Vrednost pritikline: 100.355 Din. Najmanjši ponudek: 285.141 Din.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski sodišča.
OKRAJNO SODIŠČE KRANJSKA GORA,
dne 8. marca 1933.
1НММНННМНМШНМММНМНШН1
Prava je samo
z varstvenim žigom

Mehanična delavnica opank in obutve Petar M. Domitrov, Pančevo.
O p
X N K A
„VULKAN LUCIFER PLIN"
Ta plin temeljito razkuži stanovanja, uniči stenice in ščurke po 24 urah zajamčeno. Cena m3 4 Din. Interesenti za razkuženje se naprošajo, da javijo svoje naslove takoj na spodnji naslov. V kratkem času nameravam potovati po vsej Dravski banovini. Vulkan plin, ki je od oblasti preizkušen in dovoljen, imam edino jaz v Dravski banovini. — Priporoča se
Ciril Stramšak, lastnik obrta, p. D. M. v Polju pri Ljubljani.
revmatizmu
protinu - bodljajih išiasu - zobobolu glavobolu
se priporoča masaža. Za masažo je
eLG5
Reg. «t. 18.117/32.
1 steklenica «ALGA« Din 14'—
jggt Zdrave in lepo oblikovane noge!
bolečine v nogah odstranite takoj!
Ako Vas noge pečejo in bole, ako Vam zateče členk ■g ali rist (zatekanje noge)i potem v/.emite še tisti večer kopelj za noge. v kateri je raztopljena so sv. Roka Vzemite 2 žlici prave soli sv. Roka (zeleni zavitek) in jo usipajte v lavor vroče vode S tem dobite kot balzam mehko, mleku podobno tel kocino ki v.sebu e mnogo kisika. V tej raztopini kopajte Vaše noge približno četrt ure. Takoj boste občutili blagodejno olajšanje in gibčnost, ki jo daje sol sv. Roka Bolna in štrapacirana noga bo ko i prerojena. Rožnata kurja očesa in otekline se že pri prvi kopelji s soljo sv. Roka tako omehčajo, da lih lahko brez noža odstranite. Ce bodete negovali Vaše noge s soljo sv. Roka. Vam bodo postale zdrave, močne in majhne, tako, da se bodete tud v ozkih čevljih dobro počutili. Sol sv. Roka se dobi v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah à Din 16 -
Za preobteno zof
foteljev i. t. d. najlažje kupite blago iz krasne zaloge po konkurenčnih cenah pri:
R. SEVER
Marijin trg št. 2.
Zavese, odeje, perje, puh.
Ljudsko posojilnica
v Celju
registrovana zadruga z neomejeno zavezo v novi lastni palači
sprejema hranilne vloge in jih obrestuje najbolje
Denar je pri njej naložen popolnoma varno, kei jamči zanj poleg rezerv in hiš nad 5000 članov-po-sestnikov z vsem svojim premoženjem.


ZAHVALA. Za mnogoštevilne izraze iskrenega sočutja, ki smo jih prejeli ust meno in pismeno povodom smrti naše nepozabne mame, stare mame, sestre, tete in tašče, gospe
Ane Kerzin roj. Kolovič
se vsem, ki so z nami sočuvstvovali in nas tolažili ob bridki 'izgubi, kakor tudi darovalcem krasnega cvetja ter vsem, ki so spremili pokojnico na njeni zadnji poti, najiskreneje zahvaljujemo. D o b r u n j e , dne 22. aprila 1933.
ŽALUJOČI OSTALI.
Krušno
moko
in vse mlevske izdelke vedno sveže dobite pri
A. A M. ZORMAN
Liubliana Stari tre št 32 Sveže aajfineiše norveško
ribje olje
iz lekarne dr G. Piccolija v Ljubljani
se priporoča bledim in slabotnim osebam
DR. RUTAR IGNACIJ in ostalo sorodstvo javljamo strti v neizmerni bolesti pre-tužno vest da nas je včeraj, dne 21. aprila t. 1., komaj en dan za našim očetom, zapustila za vedno tudi naša predobra mama, stara mama in tašča, gospa
Helena Rutar
na Mlinem - Bledu
previdena s sv. zakramenti, po kratki, mukepolni bolezni.
Združena v življenju 56 let, sta združena tudi v smrti in ju bomo položili jutri v nedeljo, dne 23. aprila popoldne v skupni grob k večnemu počitku na pokopališče na Bledu.
Bled-Ljubljana, dne 22. aprila 1933.
- ' " : \

Za »Jugoslovansko tiskarno< v Ljubljani: Karo] Ceč.
Izdajatelj: Ivan Kaboveo.
Urednik; Franc Kreinzor.