Haloliik cerkven list.
Tečtti T MM M.	I' Ljubljani 9. velieiga serpana 1865.	MAM .i?.
Orf polerlhga in skesaniga serca.
Opominjevanje k priserčni zahvali za velike dobrote Božje, in molitev.
0 moja duša, prevdari in premisli prav iz serca, kaj Mu je celo tvoje bitje dolžno. Gotovo, o Gospod! zato, de si me Ti stvaril, sim sam sebe čisto tvoji ljubezni dolžin: oh še več sim" tvoji ljubezni dolžin, ko samiga sebe: za toliko več, za kolikor si Ti veči ko jaz. za kteriga si Ti samiga sebe dal, in kterimu si ti samiga Sebe obljubil. Prosim Te, o Gospod! daj, de občutim po ljubezni, kar zapopadem po spoznanji; naj občutim po nagnjenji, kar spoznani po pameti. Več sini Tebi dolžin, ko samiga sebe; ali več nimam, in še to, kar imam, Ti ne morem čisto iz samiga sebe dati. Ti, o Gospod! vleri moje nagnjenje k Sebi. in stori, de bo vse, kar sim, tvoje iz ljubezni, kakor je tvoje po natori. Glej, moje serce je pred Teboj; prizadeva si, se Tebi perbližati, pa samo iz sebe tega ne more. Stori tedaj Ti, kar samo ne more. Dovoli mi pristopiti k svetišu Tvoje ljubezni. Prosim, išem in terkam. Ki mi zapoveš prositi, daj mi tudi prejeti: ki mi dovoliš iskati, mi dovoli tudi najti; ki me učiš terkati, odpri mi, ki terkam! Komu boš dal, ako prosijočimu odrečeš? Kdo bo našel, ako iskajoč zgreši? Komu boš odperl, ako ter-kajočiga izkleneš? Kaj boš dal temu, ki ne prosi, ako njemu svojo ljubezen odrečeš, ki prosi? — Le od Tebe hočem prejeti; le Tebe se naj moja duša derži. Po tvoji ljubezni ona koperni; tvoja ljubezin jo krepčaj, jo ozdravi, jo poterdi, jo napolni! Tvoja ljubezin me vsiga vnemi in me vsiga posedi. Vem in spoznam, de jaz nisim vredin ljubezni tvoje; pa Ti nisi nevredin službe svoje stvari. Naj torej, o Gospod, tvoja vrednost mojo nevrednost domesti. Daj, de po tvoji volji svojim greham konec storim, de
po svoji dolžnosti Tebi služim. Dodeli mi, de nad svojim življenjem tako čujem. ga tako vravna-vam in tako sklenem, de v Tebi zaspim in počivam, in ko bo sklenjeno, me spanje s pokojem, pokoj z varnostjo, varnost s srečno večnostjo sprejme.
Gospod Jezus Kristus, moj Odrešenik, moj Ismiljenik, moj Zveličar! Tebe hvalim, Tebi se zahvalim. Tvoja dobrota, o Bog! me je stvarila, Tvoja milost me je od izvirniga greha očedila, Tvoja poterpežljivost meje, ko sim se po tistim ocejenji po nesnagi drugih grehov valjal, do danes prenašala, ohranila, čakala. Gospod, moj Bog! Začetnik in Pomočnik! Tebe je žejno in lačno moje serce: k Tebi je povzdignjeno moje zdihovanje, moje poželenje, moje kopernenje; Tebe, o Nariio-
brotljivši, o Narsladkejši, o Narblagši! hočem, išem, ino upam. Od Tebe samiga želi moja duša tolaženja, o Ti, sladkost moja! Oh, razodeni se tedaj meni, in potolažen bom: ..pokaži mi svoje obličje, in otet boni" (Psalm 79, 4. ): razveseli me s svojo pričujočnostjo, in moje želje bodo nasitene: raz-kn svoje veličastvo, in nič ne bo mojimu veselju manjkalo. rMoja duša, in ne manj moje meso po Tebi koperni!- (Psalm 62. 2.) Kdaj boš prišel, moj pričakovani Tolažnik! O kdaj bom vidil svoje veselje, kteriga poželiijcm! -O kdaj bo perkazanje Tvojiga veličanstva me nasitilo" (Psalm 16. 15.), po kterim omedlujem! „0 kdaj me bo bogastvu Tvoje hiše napolnilo", po kterim zdiliujem! rO kdaj me bojo potoki Tvojilt sladkost napajali" (Psalm •15, H.), po kterih kopirnim! Živi me za tačas, o (•ospod! v mojim ptujstvii z žalovanjem in solzami, 1 i so mi dražji kot vsaka obilnost posvetnih dobrot! „Po dnevi in po noči naj bojo solze moj kruli* (Psalm 41, 4.). dokler se mi ne poreče: (»lej. tukaj je tvoj Bog! Moji zdihljeji mi naj bojo hrana, in moje terpljenje mi naj bo hladilo; dokler ne za-slišim: Glej, tukaj je tvoj ljubej!
Zakaj, o moj Bog! kaj sim postal sam iz sebe? Kaj sim bil? Kaj si Ti iz mene storil, in v kaj sim se sam spet zvergel? V grehu sim bil spočet in rojen, in Ti si me omil. Ti si me posvetil, in jaz sini se omadeževal še s hujšimi grehi. Pri-rojenimu grelni se ni bilo izogniti: ali poti«-j sim se valjal v prostovoljnih. Velika je moja revšina, čez silo velika. Reven je, kogar vest terpinči, in ji uiti ne more: še revniši, kogar pogubljenje čaka, ki se oteti ne more. Nesrečin je, ki je sam sebi strašin, še nesrečniši ki ima večne smerti umreti. Obžalovati je, ki se v vednim strahu nad svojo nesnago trese; obžalovati še več, ki ga bo za njegove hudobije večno gorje terpinčilo. Oboje je hudo, pa še huje to ko uno. Oh, kako britko in hudo je grešiti; in vi, o grehi, kako lahko se jc z vami sprijazniti, kako težko pa sc vam iztergati! Dokler nagovarjate, se prilizujete; ko ste pa pregovorili. pustite duši smertno želo. Oh, v kake verige zakujete grešnike, ko ste jih oslepili! De bi vender spoznali, rkako hudo in britko je, Hoga zapustiti!" (Jer. 2., 19.), se nazaj vernili in ne več grešili! — Skusil sim si, kako hudo in britko je to. Zakaj ali morajo vedne britkosti pokore to-varšice mojiga življenja biti, ali bojo pa večne martre mojo poguhljivo dušo terpinčile. Je eno britko, je drugo britko in hudo. Reši me, o Gospod! od poslednjiga.
Wjelai*\)e popotvanje na Belo reko.
(Iz pisma gospoda misionarja Leberbacher-ja do prečastitiga gospod l)r. Mitterrutzner-ja.)
\ a ladii Zgodnji d a n i c i 19. sveč. Bog vas sprimi! Zdaj enkrat smo odrinili f iz Hartuma). 12. t. m. so štuki na barki na odhod streljali. Zbrali so se na barki tovarši, potem zamurčki, sej tudi ti so iz naše deržine, in pa Hartumski veljaki. Jadra so razgernjene, veter jih napne in ladijo odmakne. Od visoke Pomočnice ima barka ime, v njeno čast in pod njenim varstvam je posvečena, de naj bi oznanovavce svete vere varno peljala v kraj njili namena. Pervi dan smo jadrili do tako imenovaniga ^drevesa", ne deleč od Hartuma, kjer j»* po navadi vselej prijatelsk obed na odhodnjo. 1*1. dopoldne smo se ločili od svojih bratov; vgo-den veter je ladijo dalje gnal in nam je naše drage spred oči vzel. \a ladii je precej živo; 115 nas je: t■ osp. Provikar, gosp. Daninger, učenik iu or-ganist. in m«ja slaba oseba; potlej 4 fantiči našiga misiona. Eden zmed njili je keršenec (taki, ki se na sv. kerst pripravlja) —- Šerif po imenu — že precej odrašen, dobre glave, čedniga obnašanja, sploh mladcneč, ki vse lepo in dobro obeta. Redijo v misjonu, je pa suženj nekiga mihonie-danca. Kante je po svojih željah prav kristjan in lep zgled vsim zamurčkam našiga misiona. Ue pa njegov kerst ne bo kje njegovimu turškima gospodarju serca žalil, so ga g. Provikar seboj vzeli na llcio reko: v Gondokori, tam gori pred milostnim trouam lložje Matere se bodo mladenču želje spol-nile Dal mu je njegov gospod sprostivno pismo. Ilazun brodnikov imamo tudi eniga šivarja in njegoviga učenca, dva Žagarja, dva kuharja. K temu pa še zverinjak — lego gosk, puriaanov, kokoš, golobov in nekaj prelepih papig, ki od 1(5. t. m. pri nas stanovanje imajo. Zgodnja danica s svojim stanovavstvam mirno dalje gre. Kmal smo bili v gojzdnih krajih. Stari gojzdi so: ob obeh bregovih Bahr-el-abiad-a mimoze rasejo. Te drevesa pogosto visoko zrasejo, so ternjeve. dajo gumi in nekak znan les (SuJholz). Ti gojzdi so prav prijazni. Truina opic po njili skače, papige po vejah prevzetvajo. tičev vse živo je po logu. Gosp. Da-ninger je med drugim nekiga lepiga višnjeviga tiča srednje velikosti ustrelil, čigar perje se proti solncu v mnogoterih prelepili višnjevih barvah lesketa. Sicer tekajo po teh logili lepe, vesele gazele, in v gostejšim gerniovji kraljuje mojster lev. V teh krajih so posamezne naselstva Arabljanov, kteri nekaj kmetovajo. nekaj zavolj ladjotesarstva tukaj stanujejo, zlasti je dosti pastirjev, ki se s svojimi čedami sem ter tje sprehajajo. Velikrat smo vidili cele čede krav, volov, koz in ovc ob reki. Na posameznih krajih so te naselstva v vasi združene.
Pri neki enaki vasi smo 14. zvečer ostali. Ljudje so precej ladijo spoznali in so na jutro pridno prihajali, k Devici Marii na Božjo pot, kakor so rekli. Vsi so hotli ladijo odznotraj viditi. Kteri so bolj pobožnigt duha, jim je poglavitna r<*č Marij na podoba v kapeli, ki jo z nekakim česanjem obiskujejo: kteri s«> pa bolj radovedneži, jih /.lasti ogledalo ali zerkalo (špegel) ua-se vleče. Zijajo vanj in ne morejo zapopasti, kako de tako čudna figura iz njega gleda. Gledajo po strani, zgorej in spodej, in menijo, de bodo zadej za ogle-dalam skrivnost zasledili. Vender pa je pri lem ostane, de, kar noter gl«'da, tudi ven gleda. Ladija ni mogla do terde zemlje, torej so mogli nekoliko
vodo bresti, ako so hotli na-njo priti. Ta okolišina in pa ker bi ne bili radi dobriga vetra zamudili, je storila, de jih je le nekoliko zamoglo na ladijo priti. Drugi so bili zavoljo tega nekoliko nejevoljni ter so se pritožili, če so se letaš spridili mem lani, ko so smeli vsi Devico Marijo obiskati. G. Provikar so jih potolažili, de bodo pa drujikrat zamogli priti. Gremo dalje. Kraji, skoz ktere smo zdaj jadrili, s svojimi gojzdnatimi bregovi, to je res kaj prelepiga. Bilo je, kakor de bi bili na prečudnini jezeru v sredi lepiga loga. Krog in krog je Nil z drevjem obdan, ima veliko strugo — večkrat čez pol ure široko. Spredej in zadej se obzor z drevesi ukanljivo zapera. .Močne ovijavne zeli sem ter tje drevesa opasujejo, in celi vertiči povodnjih želiš po reki plavajo. V nekoliki daljini se pošast — povodnji konj iz vode pomoluje, in krokodil se na pešenim bregu solnči.
15. zvečer smo zakernili v kraj Hasanskili naselstev, kjer smo se celi dan in dve noči mudili. Tukaj sc za mision dve prevoilivni (transportni) ladii tešete. Brodnarjem so posebno mikavni večeri, kjer se ostaja. Xa bregu dobro zakurijo, se krog ognja usedejo, darabuka začne bobneti, dlani ploskati, vsa pesemska zaloga mora na dan, in temu ni kmalo lionca. Ako zasačijo še verč .,mirise" (nekakiga ola), je njih dobra volja popolnarna.
O jutranji molitvi.
Akoravno se niora vsak čas duša k Bogu povzdigovati, je vender jutranja doba za molitev nar bolj pripravna, ker jutranja doba našiga dulia kakor iz spanja prebudi, in sili človeka, se neutega-ma spomniti Njega, ki je darovavec vsih dobrot. —
Saj vse stvari po svoji šegi Boga slavijo, an-gelci in svetniki ga slavijo in mu v nebesih slavo prepevajo, solnčice s čistimi žarki svojimi, tiči z milimi glasovi in žvergolenjem, pelelinček s svojim kikirikanjem , vsako stvarjenje po svoje dobrotniga Stvarnika časti. — Kaj ti, o človek! nar imenitniši stvarjenje Božje na zemlji, boš se pustil od nemarnosti, oholi je (ošabnosti) tako prevzeti, de se na Stvarnika svojiga ue zmisliš! vedi, vedi. de te nobena stvar tolikanj pred greliam zavarvati in h krepostnimi! življenju privabiti ne more, kakor pogostni spomini, ponovljeni zdihljeji, vzdignjena misel do Tajistiga, ki ti je po Božji podobi vstvar-jeno, neumerljivo dušo dal, in tebe in vse stvari ohrani. — In resnično, zbudivši se iz spanja, ali ue čutiš po kratkim opočitku nove moči v sebi ? Duh tvoj, ali ni nar pripravniši, premišljevati svojiga Očeta, njegovo dobroto, nebeško lepoto, — ko se še iti zamotaval v posvetne skerbi ali še celo večkrat v zlo škodljive zadrege tega življenja? —
Ni tedaj koristnišiga, kakor zbudivši se iz spanja, zinisliti se svojiga Stvarnika« Njemu se zahvaliti za neprecenjeni dar življenja, zinisliti se svojih dolžnost, odločiti, strasti in posebno greha se varvati, v ponižnosti, poterpežljivosti, kar je sedanje življenje tolikanj potrebno, se vaditi, v ljubezni do Boga in bližnjiga vnet, ogibati se vsiga, kar Boga žali.
Potrebno in prav dobro je, čez dan ž* zjutrej storjene obljube: grehu se ne udati, dolžnosti stanu dopolnovati, na smert, sodbo, večnost ne pozabiti, s kratkimi zdihljeji, s tako imenovanimi svetimi pšicami, kakor jih vsak lahko po svojim čutilu in serčnim navdajanji obujuje, večkrat čez
dan o pritožnim času ponavljati. — Tako tedaj: Z Bogam začni vsako delo in bo dober tek imelo.
Janez Korban.
Nehaj iz slovenske ver k v. zgodovine.
Spisal P. Hicinger.
(Dalje.)
Sahari a, sedanji Kamenec (Steinamanger) na Ogerskim, se tudi šteje za staro škofijsko mesto, ker je bilo poglavitni kraj gornje Panonije (Han-siz Germania sacr. tom. 1. Macri llierolevicon str. 260), vender od ondod iz perviga časa ni nobeniga škofa ime znano, razun ko bi bil Evteri, Panonski škof v Sardiškim zboru 1. 347, iz Sabarije. Namesti tega je pa gotovo, de je sv. Martin, ondašnji rojak, iz Galije v svoje rojstno mesto prišel, de bi od tod krivoverske zmote pregnal; pa le malo je duš pridobil, in terdovratniki so ga s silo iz mesta odgnali. (Paulini vita s. Martini in Bibl. Pat rum. tom. VI.) .se je Stridon, rojstno mesto sv. Hieronima, eerkveniga učenika, po navadni misli sedanje Stridovo na Murskim otoku, utegnilo lastniga škofa imeti; v Nicejskim zboru 1. 325 je namreč Domnus po enint podpisu imenovan sploh panonski, po drugim pa posebej Stridon-ski škof. (Colbert CoIIectio Concil. primeri Collec-tio Concil. Labbaei). Vender ta misel, de je stari Stridon sedanje Stridovo, je tukaj le bolj navadna, kjer bi to čast radi za svojo domovino ohranili (Muchar llom. Noricum Bd. II. Badekovich Natale solum s. Hieronvmi); drugi pa Stridon za eno mesto štejejo s staro Sidrono pri izviru Kerke blizo sedanjiga Knina v Dalmacii. (Farlati Illvr. sacr. tom. I. str. 221). Negotovost dela beseda s. Hieronima (in catalogo scriptor. eccles.), kteri piše, de je iz mesta Stridona, ktero so Gotje razdjali, in je bilo kedaj na meji Dalmacije in Panonije. Te meje namreč niso bile vsak čas enake, ker v pervim času so bile bližje hribov, kteri sedanjo Bosno in Hercegovino ločijo, in niso segale do Šave, in pozneji čas se še le nahajajo do Donave in čez Sirmi unstran Save stegnjene. V tej reči blezo resnica še ni dognana, ker beseda sv. Hieronima očitno bolj na stare meje kaže, in je pri njem sploh od Dalmacije veliko govora; verh tega pa Gotje niso samo Panonije razdevali, ampak tudi bolj južne ilirske dežele. (Hieron. epist. ad Heliodor. ad Ageruch.).
S is c i a, pozneje poglavitno mesto v posavski Panonii ali Savi i, sedanji Sisek, poznava pred drugimi častitiga škofa sv. K vir i na, kteriga sveto smert , ki se je krog I. 308 prigodila, stari keršanski pesnik Prudenci lepo prepeva. Ob času, ko je grozoviti Galeri oblast imel nad Panonijo, ga je oblastnik Maksim dal prijeti, po nekolikim izpraševanji ga je poslal v Sahari jo; ondi ga je oblastnik Amanci po mnogih potih terpinčil, na zadnje pa v reki Sibari ali Kisešici vtopiti dal. (MarUroI. rom. Boiland Acta Sanct. 4. Jun.) Pozneje "so znani: Marka podpisan v Sardiškim zboru I. 347, Kon-štanci v Akvilejskim in Milanskim zboru I. 381 in 390 (Mansi CoIIectio Concil. tom. III.); Janez pa I. 530 v pervim, in Konštantin 1. 532 v drugim Salonskim zboru. (Farlati Illvr. sacr. tom. II. str. 162 in 173) Iz te poslednje okolišine se sodi, de je Siscia pozneje pod Salonsko nadškofijo v Dalmacii spadala.
V oziru na stari zemljopis bi se obsega teh škofij tako utegnila določiti: Petovska je obsegala
del gornje ali pozneje perve Panonije poleg Drave, to je izhodni del sedanjiga Mariborskiga kroga na štajerskim; Saharska in pa, če je bila tukaj, Stri-donska škofija ste zadevale del gornje Panonijo poleg Mure in Kabe, to je izhodni del nemške »štajerske, svet ogerskih Slo veneov, pred ko ne, še nekaj slovenske štajerske, razun dela sedanje Ogerske. Sirmska škofija pa je obsegala dolnjo Panonijo, sedanjo Slavonijo in Serhijo, in je le kot mati cerkev in nadškofija za slovensko zemljo važna bila. (D. si.)
Ogled po Slovenskim•
iz Ljubljane. Ker ljudje po več krajih naše škofije močno bolehajo, ne bo letaš svetih vaj za maš-nike v našim mestu. — Svetinje v spomin brezmadežnima spočetja Marije Device smo ravno kar iz Augs-burga dobili; torej naj častiti naročniki o priliki po-nie pošljejo. — Cerkveniga govornika drugi zvezek za mesce k i ni ovce, kozopersk in listopad je žo natisnjen in se bo te dai pri podpisanih dobil. Prošcni so tedaj vsi gg. prejemavci, dc naj s priložnostjo po njega pošljejo. Velja 36 kraje. Tudi pervi zvezek se še dobi. Opomniti zainoremo, de marsikteri gospodje te krajcarje po pošti posebej pošiljajo, kar pa za nje ne kaže prava ako že piseinno naznanijo, kam de naj se jim bukve pošljejo, zamorejo pa denar z lepo priliko odrajtati. — Dr. Andrej Cebašek. — Luka Jeran. — Janez Stritar. — Andrej Zamejc.
* Sreto pismo. Pred nekaj časam smo bili sv. pismo naznanili, ki so ga namenili naš milosiljivi knez in škof v slovenskim jeziku na svitlo dati; zdaj bo resnica z njim: že je pervi oddelek rokopisa v tiskarnici gosp. Blaznika. Med drusrim «ra bo izdeloval velik del tudi znani g. Javornik, kakor jc bilo uuikrat omenjeno. Izdajalo se bo le samo v Ljubljani za vse Slovence. — Teržačani podpisujejo na lepo podobo ^Matere milostlji ve", ki bo 800 gld. veljala, iu jo bodo novi cerkvi sv. Jakopa darovali, z nainenam, dc bi na Marijno prošnjo odjenjala bolezen, ki se jc tega mesta hudo lotila. — Zastran bolnikov so inestnjani zlasti hvaležni svojimu škofu, ker so kapuciuarje v mesto pripravili, in pa usmiljene sestre poklicali, ki se ravno v ti občni sili tolikanj Ijudoljubno do bolnikov obnašajo, dc jih ljudje ne morejo prehvaliti.
~ Prijatlam iu dobrotnikam Kranjskiga zamurca Jožeta bo morebiti všeč slišati, de je šolo dobro izdelal. Perviga pol leta, ko ga je še slovenska beseda bolj mudila, je imel pervi red, zdaj je pa med izverst-niki drugi obdarovanec. Se ni celo leto, kar je tukaj, in naučil se je z Božjo pomočjo slovensko in nemško brati in pisati, nekoliko laško in arabsko brati, slovensko govoriti, keršanskiga nauka, kakor ga je za sv. kerst in za šolo potrebno, in kar se sicer še v spodnjim oddelku perviga klasa uči. Zraven tesa pa je imel še dosto časa za svoje konje, puške, trobente itd. itd.
Iz Kamnika 3. vel. serp. L. K. — Včeraj smo pri nas prav slovesno ,,1'orciunkulo^ obhajali. Obilna množica pobožnih domačih in ptujih se je v nenavadnim številu v tukajšni lepi hiši Božji častitih OO. frančiškanov zbrala, vdeležit se popolnama odpustikov, ktere je sv. mati katoliška cerkev, vselej nkerbna za blagor svojih od Gospoda ji izročenih otročičev, samostanskim cerkvam po vesoljnim svetu naseljenima reda sv. Frančiška Serafinskiga podelila. Kdo bi zamorci sošteti vse, ki so skesani v hrepenenji po očišenji obložene vesti spovednice obdajali od večernic pred Porciutikulo do pozne noči in "d zffodnjisra jutra druziga dne do zadnje slovesnosti končavoe sv. maše! Gospodje duhovni bližnjih
fara, kakor don ači, so se po bratovsko tadi težke naloge poprijeti, ker 00. frančiškani sami bi ne bili mogli vkljob svojiga znaniga blagodušniga trada željam vsih spokorjencov rut rec i. Ako bi tadi kterim zmed Ijadstva bilo dobriga namena primanjkovalo, jih je krepka beseda prečast. gosp. Moravškiga dekana, zares pridgarja kakor jih je malo, s polno donečim glasam, z resnobnim klicam k pokori vabivši mogla presuniti in odpreti za-pcrto serce, de se je v rjega gnada sv. Duha zamogla iziiti. V drugi pridigi so se rast. gosp. Vodiški kaplan praviga oznanovavca scrafiškc svetosti skazali; ho pa posebno okolišine začetka in deljenja popolnama odpu-stikov od Porciunkule žiro popisovali.
Vse sc je prav lepo vedlo in gotovo je vsak z veselim sercam ta dan končal z vošifam, čez leto ravno kaj taciga dočakati, česar sc nadjati smemo, dokler Božja previdnost tukajšnimu samostanu take mi že v prid in blagor naširnu kiaju dajala bo.
RazijleU po kersanshhn sretu.
V	O lom ovci jc bilo letaš 25 mašnikov posvečenih; njih za avsirijariski, 2 za pruski oddčl olo-movske vikši škofije.
v v •	v	_
Na ('eskin v Z lam je dervniga tatu strela ubila, ravno ko se je z velikim bremenam domu napravljal.
V	II i I d e s h e i m - u je hotla katoliška vdova po smerti rrotestainkiga moža. ki ji jc bil katoliško odrejo • i rok obljubil j»a nc spolnil, svo e otroke katoliško zrediti. Protestanški pridigarji pa so zoper njo policijo in Mtdnijo klicali, in ji dali veliko opraviti. Ze se je varno oiislila. kar prideta Hi. u. m. dva policaja v spavnico bolehne žene. ji ugrabita eniga malih otrok in ga nedela v luteran«ko sirotišnico, kjer jc pod stražo. Mater začne od straliii kerč viti in ne more otroka braniti; ali sestre male ugrabljene teko za policajema in vpijejo: -Pomagajte, malo sestro nam hočejo ukrasti!" Na to vpitje je veliko ljudstva skupaj vrelo, kteri so prckli-eovali tako samosilstvo. — Cimu to, zmoteni bratje! Zakaj sovražite katoliško ccrkev, ki celo vaša vera uči, dc se pri nas zamore zveličati?
\a T h urinski m so Iuteranski pastori v zboru sklenili, spet spoved v njeni začetni podobi vpeljati. — Tako djansko spoznavajo, de je vender le prav, kar katoliška cerkev ima. in de niso prav storili, ko so jo zavergli.
T u r i n. Sardinška vlada je krivično postavo, zastran odprave samostanov dala, torej so škofje svojim duhovnam ti postavi nasproti posebne nauke ali vodila razglasili, ker je Tridentinski sv. zbor nad takimi, ki na cerkveno premoženje sežejo, izobčenje ali izločenje iz sv. cerkve „ipso factou izrekel, od kteriga odvezati je papežu samima prideržano. torej Savojski škofje naznanijo. de v to izobčenje zapadejo: vsi tisti, kteri so za to postavo pri postuvodajanji glasovali (to je, svojo misel za njo izrekli J, in kteri jo pomagajo spolnovati; tudi vsi, kteri bi cerkvi poropane reči kupovali; in duhovni, ako bi iz taeih reči plačo jemali, brez papeže-viga privoljenja.
Med sv. rimskim stolam in avstrijansko vlado se pripravlja posebna zveza v cerkvenih zadevah (konkordat). kakor je znano. Zavezne predloge ima pretresati posebin odbor: njegovi udje. od nj. c. k. apostolskiga veličanstva zvoljeni so: baron Kubek, baron Bach. grof Thun, vikši škof Dr. Kauscher. Predsednik je grof Buol-Schaaenstein. Sliši se, de se bo govorilo tudi od naprave cerkvenih sodnij.
Franc o-k o. Kako de sc na Francoskim cerkveni
duh uterjuje in sveta učenost razširja, kaže zlasti tadi orleanska škofija. Ta vikši pastir je namreč sv. Očeta razodel svoje želje in vršila za bolj obširno in serčniši razcvetanje cerkveniga učenja in znanja v svoji škofii in je prejel od preblaziga nar vikšiga Pastirja redko in predrago oserčevanje ter spodbudovanje k temu početja, namreč oblast, de sme duhovnam svoje škofije deliti kanoniško stopnjo „baccalaureat-au in „licenciataa, kteri bi se je vredni storili. — Ob enim je vikši pastir v posebnim pastirskim listu od 9. mal. travna dal posebne pravila za vse duhovske učenja v njih posebnostih. od pervih detinskih naukov do bogoslovcov in duhovnov, od slovnice do naj vikših teologiških stopinj. Vikši pastir z resno priserčnostjo in ognjeno vnemo govori od potrebniga in imenitniga znanja cerkvenih učenost. ss. očetov, zborov, od sv. Dnha samiga v sv. pisma, in razkazuje, kolika čast je bila ob vsih časih cerkvena učenost za sveto cerkev, koliko drag zaklad, kteriga je cerkveni zarod od cerkvenih očakov sam neprenehama svojim naslednikom zročeval. Ta slava cerkvene učenosti. ki na in ni kaka posvetna čast, ampak čisto Božja, kakor sveti studenec, od kodar ona izvira, se mora tudi z nami dalje dedovati, kakor pri naših očetih itd.
Špansko 2(1. mal. serp. Vlada je napovedala molitve po vsih cerkvah, de bi kolera odjenjala. ki jo razširjena po vsi deželi. — Naj bi tudi ukazala rane celiti, ki jih je zasekala svoji materi, sv. katol. cerkvi! — Samo v Granadi, ki ima 60.000 duš, jih je v 17 dneh (od 27. rož. do 14. m. serp.) 1617 umerlo.
Zvezdica za s o to.
Bog pomaga, kjer člorek ne more.
V bolnišnici usmiljenih sester v Freiburgu je deklica 19 let stara, z imenam Krescencija Koch, žc celo leto bolna ležala. Život je bil kakor mertev in zunaj glave in rok čisto brez čutila, žganje, rezanje, vse je bilo zastonj, in zdraviek je spoznal, de njegova pomoč tukaj nič več ne premore, de se bo mertvenje poslednjič v glavo razširilo, česar nasledek jc smert. O praznovanji neomadežaniga spočetja je procesija mem bolnišnice šla, in bolnica prosi usmiljene sestre, naj njeuo posteljo k oknu pomaknejo, de bo procesijo vidila in svojo pobožnost z molivci sklenila. Ravno tako tudi pri procesii sv. Rešnjiga Telesa. Sestre so ji roko k molitvi sklenile. Ko sv. Rešnje Telo ugleda, je zaklicala: Jezus usmili se mene. iu ti neomadežano spočeta Devica, pribežališč grešnikov, prosi zame! — Na to glas veselja zažene;—pomagal ji je bil Jezusi Čutila je. de ji je dobro, vstane, se napravi in gre doli po stopnicah k bolnišni kapelici, se tam zahvalit. Od tistihmal vstaja in je vsak dau pri Božji službi, desiravno se še slabo čuti. (Volksfrcund 14. mal. serp. 1855.)
Grobni napis.
Xa vsaki grob.
Ti. ki tukaj se sprehajaš In po «rrolii!i tu postajaš. knialo liotleš tod med nami >lonte ravno v moji jami; Zdaj eveteee truplo tvoje Namestilo boite moj«-.
Prememtoe ttnhorsine.
V Ljubljanski š ko Ti i: tiospod Korene Derm«>:a. Ustijski kaplan, so 5. vtflieira serpana v 4"». letu svoje starosti za vn>rin»ko bnlfznijo umeril. Naj v miru počivajo!