Gospodarske stvari. Nekaj potrebnib jesenskib opravil za sadjerejca na sadunosnib drevesib. (Dalje,) Nekatera aadaa plemeaa imajo po svoji naravai rasti toliko aagajeaost k rodovitaoati ia rodijo aekoliko čaaa skoraj vsako leto tako moč-ao, da jim letorasli krajši ia alabejši postajajo in da je celo drevo z plodovimi mladikami ia popki, rekel bi, kakor poaejaao. Ako sc v tem alui-aju že ae porajta aa to, da prihaja sad od leta do leta drobaejši, ae bode pa aekoliko let pozaeje pokazalo, da se aad aič več do popolaa ae zavrai ia da poataae brazgotiaast ia razpokaa. Drevo je omagalo ia daje z pogaajaajem vodeaih letoraalov na zaanje, da Be more več vaeli vej ia mladik prerediti. Pazljivi aadjerejec zdaj zaa, da je drevo vračbe ia poaovljeaega okrepčaaja potrebao ia mu ali vse ali vaaj aekoliko vej do tretjega dela aazaj poreže, t. j. oa drevo pomladi. Razaa pri takih dreveaih, ki ao valed prevelike rodovitaoati oaemogla, je pomlajeaje tudi še pri takih drevesih potrebao, ki so po mrazii, po aevibti, toči, po spačeBJu krbae, po poškodbi ali bolezai del svojib kroaeaih vej pozgabili, da se tako po aovih izraščajih iz atarejšega leaa zopet aova drevesaa krona zaraste. Primerao je po tem takem pomlajeaje v jeseai aarediti, pri katerem opravilu je treba paziti, da ae zmirom v špiku drevesa porezovaaje počae. Veje se v dve- do atiriletaem leau aazaj vrežejo v pomlajeaem raerilu pokaže. Prerezi glavaih raa Be smejo več aego 7—10 ceatimetrov meriti v premeri. Prerezi morajo biti aa gladkem mestu na veji blizo kake postraasko mladike, aa robeh ae morajo dobro obrezati ia prerezi zamazati. Svetujejo tudi, da ae v primeri z velikoatjo dreveaa, pušeate 1—2 sesavai ali vlečai veji v apodajem ia aredajera dela kroae. Tadi vae postraaske mladike aa vejah, ki pod prerezi izraščajo, ae morajo puatiti. Te aeaavae ali vleeae veje imajo ta aaaiea, da ae hraaa. ki jo drevo iz zemlje na ae potegae, brž tadi podela ia porabi ia da tako ae aastaae kako ustavljaaje razaih drevesaih aokov. Koaečao ae mora ae za to 8krbeti, da se postraaske mladike, ki valed porezaaja aa zdravih drevesih aa vseh krajih iz vej ia debla pogaajati zai~-.no, bolj pomalem porezajejo ia odatraajajo. Tiate postranake mladike pa, ki so v aapravo nove pomlajeae drevesne kroae potrebae, te naj se pustijo raati. Ko ae dreveau kroaa trebi bode tudi potrebuo raa deblo ia debelejše veje mahu, lišajev ia staro skorje ostrgati; v razpokab prezimujejo cele trume mrčeaja. Za to delo alaži dobro dreveaaa atrgača, ki ima podobo vaake druge strgače, aamo, da je aa daljaem ročiai-u nasajeaa. Da se mah po dreveanili deblih ia debelejših vejah ne zaredi, ae aasvetuje, da ae debla ia veje z apaenim mlekom do dobra pomažejo. Tako apaeao mleko ae aareja, ako ae gaaeao apao in voda tako pomešata, da ae a to tekoč-iao pomazaaa dreveaa nekakošno belo videti. S priličnim šopkom ae poprej oatrugaaa dreveaaa debla pomažejo, katero delo ae mora poaoviti, brž ko so drevesa zopet pomaže po dežju oprana. Večidel pa pomaža celo leto drži. ' (Dalje prih.) Sejmovi. 29. oktobra: Pri sv. Jarju blizu Celja, na Huti, v Koprivaici, v Cmureku, pri ev. Tomaža pri Veliki aedelji.