OSRCONJ* *

LiriurtSKI DNEVNIK
Cena 250 lir
Leto XXXV. Št. 60 (10.279)
TRST, torek, 13. marca 1979
PRIMORSKI DNEVNIK le začel izhajati v Trstu 13 maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se Je tiskal v tiskarni »Doberdoba v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do l. maja 1945 v tiskarni »Slovenija« pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer Je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi
INTERVJU PICCOLIJA TEDNIKU «ESPRESSO»
KD spremenila ton in že govori o skorajšnjih predčasnih volitvah
Napad na Piccolija in Andreottija - Prve priprave na volilno kampanjo
RlM — Socialisti so edini, ki me-%, da je mogoče še preprečiti fredčasen razpust parlamenta in vo-"tve. Načelnik poslanske skupine jal Balzano je včeraj v nekem in-»rvjuju poudaril to prepričanje, Medtem ko ostale stranke čakajo Andreottijevo vrnitev iz Pariza ln na oblikovanje ncobhndne tribarv-vlade KD, PRI, PSDI. Vprašanje Pa je, ali bo nova vlada dobila zaupnico parlamenta. Sodeč po stališčih strank ne bi smelo biti dvomov, bo Andreotti poražen, saj bi mu Parlament izglasoval zaupnico le, ko ga poleg vseh demokristjanov Podprli tudi liberalci in DN. V tem Primeru pa bi vladal z vso levico v opoziciji, kar je praktično neiz-'odljivo.
Zaradi tega je usoda Andreottije-J'® vlade odvisna predvsem od od-'°oitve socialistov. Če bi se PSI v*držal, bi Andreotti lahko še upal na uspeh, vendar vse kaže, da se 5°cialisti ne bodo odločili za tako Potezo, dasi se doslej še niso urad-P° izjasnili. Ravno zaradi tega se v*e stranke, vključno s PSI, čeprav
stalno ponavljajo izjave in formule iz prvih dni krize, pripravljajo na predčasne volitve.
To je očitno še zlasti pri krščanski demokraciji, ki je v zadnjih 24 urah povsem spremenila ton in jasno poudarila, da se bo tudi ta zakonodajna doba končala predčasno »zaradi stališč in ultimata KPI», Te obtožbe so prišle do izraza še zlasti v intervjuju predsednika stranke Piccolija z urednikom »Espressa*. «KD — je poudaril Piccoli — bi bila sprejela predstavnike neodvisne levice v vlado, ko šo socialisti poudarili svojo pripravljenost, da si prevzamejo vladne odgovornosti, toda komunisti so v zameno za svojo podporo taki vladni koaliciji zahtevali oblikovanje krajevnih uprav demokratične solidarnosti in arogantno dodali, naj jim prepustimo izbiro ministrov.* Te zahteve so po Pjccolijevem mnenju nesprejemljive, zaradi česar predsednik KD napoveduje «kratko, vendar zelo ostro volilno kampanjo* ter zaostritev odnosov med KD in KPI. Kar zadeva socialiste, se jim demokristjani za-
URADNA POTRDITEV EVROPSKEGA SVETA
Danes stopi v veljavo evropski denarni sistem
Določitev medsebojnih valutnih paritet ugodna za italijansko liro
PARIZ — Danes stopi v veljavo *vropski denarni sistem. Uradno so 10 potrdili včeraj na zasedanju ev-f°pskega sveta v Parizu, ki sta se Ba i>oleg drugih državnikov in predalnikov vlad evropske gospodarske jjkupnosti udeležila tudi Andreotti in •'orlani. Medtem pa so v Baslu gu-^riierji emisijskih bank določili o-•lovne tečaje evropskih valut na P°<3lagi včerajšnjih kotacij. Lažji Padec vrednosti je liri praktično o-Prigočil ugodnejši tečaj v primerja-?■ z ostalimi sedmimi evropskimi valetami.
.Evropski denarni sistem naj bi v P°doče omejeval nihanja vrednosti Posameznih valut, ki bodo vezane
* stalnimi dvostranskimi odnosi v dejali 2.25 odstotnega nihanja. Le Italijo je predvideno 6-odstotno Jahanje v več ali manj, ki pa se P? Postopoma usklajevalo z ostalimi Planji. Kot osnova za izračunavali® nihanj bo nova evropska valuta tCU, ki bo postala plačilno sred-?vo med posameznimi članicami. 7®* dve leti bodo namreč ustanovili P°seben evropski denarni sklad, iz "Pterega bodo črpali sredstva za P®Parno pomoč, ko bi vrednost po •jUneznih valut odstopila za 75 od-pttkov od predvidenega nihanja. V J? namen ima evropska gospodarska pPpnost že 32,5 milijard dolarjev ®zerv. Z ustanovitvijo evropskega ?®narnega sklada bodo posamezne junice vlagale svoja sredstva do odstotnega zneska zlatih in de-J^riiih rezerv. V zameno pa bodo ?®hile novi evropski denar ECU, ki P° tako postal medsebojno plačilno “■edstvo.
, Ro več kot dveh mesecih polemik ;P odlašanja je EDS končno stopil v Miavo. Polemike o umestnosti itali-"Jbskega pristopa k novemu siste-se niso še polegle. Ugodnosti "‘■odstotno nihanje) pa z gospodarnega vidika ne pomenijo za Italijo ve kaj. Evropski finančni krogi med drugim zaskrbljeni zaradi pitičnega položaja v Italiji in za-Adi gospodarskih težav, ki se bodo n, Podražitvijo nafte še povečale.
položaj bi lahko negativno vplivi na celotni denarni sistem. Vsi jo predvsem v trdnost dolarja, je predvsem lira tesno vezana "a njegova nihanja. Za sedaj se je
ameriška valuta utrdila, lira je celo padla v primerjavi z dolarjem. Izgledi so torej še kar obetavni, a dokočne ugodnosti novega denarnega sistema za Italijo bobra lahko U-' gotovih čez kak mesec.
Velika Britanija za enkrat ni stopila v EDŠ, raje bo počakala na rezultate, saj ni še povsem jasno, če se ne bodo z novim sistemom o-koristile predvsem trejne valute na škodo šibkejših (italijanske in britanske). Kot rečeno italijanski finančni krogi ne pričakujejo mnogo od EDS, z zanimanjem pričakujejo ostale postavke, gospodarske narave, ki za sedaj niso stopile v veljavo. (voc)
hvaljujejo za njihove predloge, vendar pa menijo, da bo to vprašanje mogoče načeti jeseni po volitvah in kongresu KD.
Včeraj se je sestalo vodstvo KPI, ki je razpravljalo predvsem o skorajšnjem strankinem kongresu. Kar zadeva vladno krizo je vpdstvo potrdilo dosedanje stališče partije ter sklenilo, da KPI ne bo vstopila v nobeno večino, ki bi ji kratila pravico do vstopa v vlado. Komunisti sicer poudarjajo, da bi se lahko izognili predčasnim volitvam, dejstvo pa je, da se vsi pokrajinski kongresi končujejo s pozivom k mobilizaciji stranke.
Skratka, politični razplet prihodnjih dni je jasen. Edine neznanke •zadevajo stališče Saragata (bo sprejel mandat podpredsednika v vladi brez predstavnikov neodvisne levice?), datum volitev (socialisti se zavzemajo, da bi politične volitve združili z evropskimi) in sestavo vlade, čeprav tej vladi ni usojeno dolgo življenje, se pa vendarle vsi potegujejo za ministrske stolčke in tokrat bo Andreotti moral zadostiti tudi zahtevam socialdemokratov in republikancev ter, seveda, ugoditi željam struj KD.
S tem v zvezi je najbolj zanimiva govorica, po kateri naj bi prevzel ministrske posle sedanji vicesekre-tar KD Gaspari, kateremu naj bi nasledil Bisaglia. Na prvi pogled gre le za zamenjavo med dvema doro-tejcema, lahko bi pa bil začetek o-blikovanja prvega zametka notranje opozicije Zaccagninijevemu tajništvu.
Nekaj kritik pa je letelo tudi na Andreottija, čeprav zelo posredno. Piccoli je v svojem intervjuju kritiziral Pertinijevo odločitev, da poveri dokončen mandat, kar je obenem kritika Andreottiju, ker je sprejel tak mandat. Predsedniku vlade je Piccoli nadalje očital, da je napačno vodil politiko soočanja, saj jo je osredotočil na odnos med KPI in vlado, medtem ko bi moral ubrati pot poglabljanja odnosov med KD in komunisti. Tudi ocena -Pertintj&-vega dela je bila negativna: po Pic-colij°vem mnenju je med krizo državni poglavar ravnal «nepravilno in zaskrbljujoče*.
MINO FUCCILLO
V Neaplju 77. smrtna žrtev virusnega obolenja
NEAPELJ - V Neaplju otroci še vedno umirajo. Umirajo zaradi virunskega obolenja dihal, zaradi bolezni, proti kateri nihče ne pozna ustreznega zdravila. V Neaplju so se zvrstili znanstveniki in zdravniki svetovnega slovesa, najvišji politiki in izvedenci. Mnogo je bilo razprav, izjav, mnogo pravzaprav vsega, stvarnega rezultata pa nobenega. Svetovno in neapeljsko zdravstveno znanost je zajela tišina. Poraz?
Dejstvo je. da nam ostajajo le številke, krute številke, ki pravijo, da je v Neaplju umrlo 77 otrok.
Po kratkem premoru, če ga sploh lahko tako imenujemo, so med nedeljo in ponedeljkom umrli na oddelku za oživljanje v bolnišnici Santobono štirje otročički. Zadnja je umrla včeraj mala Maria Grazia Maisto, ki so jo starši pripeljali v bolnišnico že v komi. Umrla je nenadoma, kot vse prejšnje žrtve in nihče, ne starši in ne zdravniki, ji niso mogli pomagati.
Na oddelku za oživljanje v bolnišnici Santobono se borita še dva otroka.
Z MNOŽIČNO UDELEŽBO NA SVOJEM OBČNEM ZBORU
Kmetovalci in živinorejci s Tržaškega odločni v boju za narodnostne pravice
VARŠAVA — Papež Janez Pavel II. je včeraj poslal poljskemu predsedniku Jablonskemu pismu, v katerem se zahvaljuje za pozitiven odnos poljskih oblasti do njegovega bližnjega obiska.
niiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiifiniiiiiimiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiNiiMiiiiiiiiiiiiimitiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiMiiiiiiiiitin
POGAJANJA ZA VZPOSTAVITEV MIRU V SLEPI ULICI?
Ameriški predsednik Carter ostane na Bližnjem vzhodu vsaj še danes
Po prvotnih načrtih bi moral namreč Carter odpotovati v ZDA že včeraj - Dodatne težave - Danes verjetno srečanje s Sadatom v Kairu
Nedeljski občni zbnr Kmečke zveze je bil manifestacija tržaških obdelovalcev zemlje in živinorejcev z* stanovske in narodnostne pravice. V Kulturnem domu v Trstu so s svojo množično udeležbo Izpričali nepopustljivo voljo, da se uprejo tudi novim poskusom reakcionarnih krogov, da ustvarijo šovinistično vzdušje s kampanjami laži, zato da bi Slovencem v zamejstvu ne priznali narodnostnih pravic, ki jim pripadajo po ustavi. Tako v poročilih predsednika Alfonza Guština in tajnika Edija Bukavca, kot v razpravi je prišlo jušno do izraza dejstvo, da pomeni hitra uzakonitev globalne zaščite temeljni pogoj za družbeno in gospodarsko utrjevanje naše narodnostne skupnosti in zato tudi za obstoj in razvoj kmetijstva in delovnih ljudi, ki živijo in delajo na naši zemlji. Podporo njihovim upravičenim zahtevam so izrekli zastopniki krajevnih uprav in delavskih sindikatov. Poročilo objavljamo na 2. strani, podrobnejšo kroniko z občnega zbora pa bomo objavili v eni prihodnjih številk.
Na sliki: občnega zbora Kmečke zveze se je udeležilo veliko število članov in gostov.
TOKIO — V Japonskem glavnem mestu bo 22. in 23. marca vrh sedmi hnajbolj industrializiranih držav sveta. Predsednik japonske vlade O-hira se že pripravlja na kritike u-deležencev zaradi trgovinskega presežka japonskega gospodarstva.
TEL AVIV — V Jeruzalemu vlada okrog pogajanj za vzpostavitev miru med Egiptom in Izraelom or., posredovanja ameriškega predsednic ka Jimmyja Carterja zmešnjava. Stvar se vleče, tu ne pomagajo niti dolge seje izraelskega parlamenta, niti tajni ali poltajni Carterjevi pogovori z Beginom, niti posredovanje Vancea in njegovi razgovori z izraelskimi ministri. Po vsakem srečanju vedno ista izjava: «Naredili smo velik korak naprej, skoraj bomo podpisali mirovno listino, vendar je še nekaj malenkostnih ovir, ki jih je treba premostiti.* Kakšne so te «malenkosti*, je vsem dobro znano.
iiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiifiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimMiiiiiiiiiiiiMMiiminiiiniHiiiiiiiiinnilinHiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiMiituiiiHiiiiiiiiiiiiiiii*
Zadnji pozdrav umorjenemu študentu
TURIN — Desettisočglava množica, v glavnem študenti in delavci turinskih tovarn, pa tudi meščani vseh slojev, se je včeraj zadnjič poslovila od tragično umrlega 18-letnega Emanuella Jurillija, ki je padel pod svinčenkami teroristov «Prime linee*. ko so ti v petek zvabili v past policijsko izvidnico. Po pogrebnem obredu so krsto odpeljali na glavno pokopališče, kjer so jo položili v grob. Na sliki: postanek pogreba na kraju, kjer je padel mladi Jurilli	(Telefoto ANSA)
...n,............................................................„„„„„„.....»M*............................................................„„„„.....
S | m _	.	■■	■	■ i ■	■	■	■	■ ■ v	■ n v v
•	«1	■■ h wm m ■■ ■> imr ™- —	—	—
SKOPJE — Predsedstvo CK Zveze
*°hiunistov Makedonije in predsed-socialistične republike Makedo-j'ie sta včeraj na skupni seji, ki jo Vodil predsednik CK ZKM Angel VernerSki, obravnavali nekatera Pfašanja s področja mednarodne ■j^blematike in zunanje politike. Kot P®r°v'a Tanjug, so na tej seji posedi preučili razvoj odnosov s sosed-I10 Bolgarijo in namenili pozornost 'shm momentom, ki v tem obdobju ^.bolgarske strani še bolj obreme-jJbjejo sodelovanje med državama P nastopajo kot ovire pri njegovem rAžvoju.
Člani predsedstev ZKM in SRM so gotovih, da se z bolgarske strani pnb deklarativno izraženi pripravnosti za sodelovanje z našo držali stalno izražajo in povečujejo ve-bolgarske in hegemonistične pobije, znane iz preteklosti, in prek
tega odkrite ozemeljske pretenzije do SFRJ. V ta namen napadajo celo zgodovinske konstitutivne osnove jugoslovanske federacije in osnovne vrednote notranje ureditve Jugoslavije na podlagi samoupravljanja, neodvisne in neuvrščene zunanje politike, enakopravnosti narodov in narodnosti ter narodnoosvobodilnega boja. V tem okviru bolgarska stran napada tudi oborožen boj, ki ga je makedonski narod pod vodstvom KPJ, tovariša Tita in 1<P Makedonije bil proti nemškim, bolgarskim in italijanskim fašističnim okupatorjem, napadajo pa tudi vse druge pridobitve jugoslovanske socialistične revolucije in na enak način klevetajo tudi Zvezo komunistov Jugoslavije.
Kot navaja sporočilo s seje, je makedonski narod skupaj z drugimi narodi Jugoslavije dosegel svojo nacio-
nalno svobodo in svojo državnost v okviru SFRJ in v njej zagotavlja svoj popoln družbenoekonomski, kulturni in nacionalni napredek. V nasprotju s to zgodovinske realnostjo bolgarsko vodstvo s povečano ostrino nadaljuje politiko nepriznavanja nekdaj že priznanih pravic makedonske narodnostne manjšine v Pi-rinski Makedoniji, vse to pa spremljajo nacionalistično - šovinistični in hegemonistični napadi na samobitnost makedonske nacije v celoti.
Predsedstvi ZKM in SRM sta, kot poudarja sporočilo, preučili tudi možne negativne in trajno škodljive po sledice takšnega bolgarskega ravna nja ne samo v aktualne odnose med državama in za njihov prihodnji raz voj, temveč tudi za mir in varnost na področju Balkana in širše.
Obe predsedstvi sta še enkrat pod črtali vrednost trajnih opredelitev
SFRJ, SR Makedonij in ZK Makedonije za razvoj dobrih sosedskih odnosov in sodelovanja z Bolgarijo, saj je to načelna podlaga in edina alternativa, na osnovi katere je mogoče prispevati k uresničevanju trajnega miru, varnosti, miroljubnega sodelovanja in reševanja odprtih vprašanj, predvsem pa vprašanja spoštovanja pravic makedonske narodnostne manjšino v Pirinski Makedoniji. Takšna politika SFRJ in ZKJ v odnosih s sosedno LR Bolgarijo ima vsestransko podporo makedonskega naroda in narodnosti v socialistični republiki Makedoniji in tudi vseh narodov in narodnosti vseh socialističnih republik in pokrajin v enotni jugoslovanski socialistični skupnosti, je rečeno ob koncu sporočila s skupne seje predsedstev socialistične repu blike Makedonije in Zveze komunistov Makedonije, (vb)
Dejstvo je, da je Carter odložil svoj odhod iz Tel Aviva vsaj za 24 ur. Ameriški predsednik bi bil moral odpotovati v ZDA že včeraj, vendar se je zaradi zadnjih dogodkov premislil, tako da bo po vsej verjetnosti odpotoval komaj danes, še prej pa se bo ustavil na kratkem pogovoru s Sadatom v Kairu, kamor je že včeraj dospel državni tajnik Cy-rus Vanče. Očitno je, da se Carter ne namerava vrniti v domovino praznih rok, predvsem sedaj ne, ko se je odprla ozka špranja, skozi katero se vidi, sicer še zelo od daleč, podpis na mirovni pogodbi.
Najbolj pa bo včerajšnja vro čična pogajanja in posvetovanja o-svetlila kronika dogodkov V nedeljo ponoči se je na izredni seji sestala izraelska vlada, ki je v dobrih šestih urah preučila egiptovske protipredloge. Po seji ni hotel Begin dati nikakršne izjave, omejil se je na to, da so »bile sprejete odločitve sad razsodnosti in da so obravnavali celotno vprašanje bliž-njevzhodne krize globalno. Počakati je treba še na odgovor Kaira*. Jeruzalemski državni radio pa je sporočil, da so ministri nekatere egiptovske protipredloge sprejeli, druge pa da so zavrnili, še dve naj bi bili temeljni vprašanji, na kateri bo treba poiskati odgovor, za kateri pa Egipt ni pripravljen na kompromise. Gre za povezavo bilateralnega sporazuma z globalno rešitvijo položaja na Bližnjem vzhodu ter za dobavo petroleja Izraelu z ležišč na Sinaju.
Takoj po končani seji izraelske vlade se je Carter sestal z ministri, ki so ameriškemu predsedniku posredovali svoj optimizem. Carter pa je pozval izraelske pred stavnike, naj končno sprejmejo »zgodovinske odločitve*.
Jimmy Carter se je nato podal v izraelski parlament, knesset, kjer je dejal, da je v zadnjih urah večkrat spremenil vsebino govora in je prešel od obupa do vzhičenosti, na koncu pa je vendarle obstal pri »zaskrbljenosti in previdnosti*. Ameriški predsednik je knessetu v zameno za mir obljubil vsestransko in celovito podporo izraelski državi ter dal zagotovila za njeno varnost. «Zavedati se moramo, kakšna tragedija bi bila. če bi se vsa naša prizadevanja izjalovila*. «Le redkokdaj so zgodovinske odločitve lahke in neboleče, je nadaljeval Carter. Vendar se E-gipt in Izrael morata zavedati, da bi bil mir v korist obema. Lahko rečem, da sta egiptovsko in izraelsko ljudstv pripravljeni na mir. Tega pa ne morem trditi za njune voditelje, ki morajo svojo pripravljenost šele dokazati.* Govor ameriškega predsednika so opazovalci ocenili kot zadnji poziv izraelskim voditeljem.
Gostu je odgovoril predsednik iz-
raelske vlade Menahcm Begin. Komaj je odprl usta pa se je začela kontestacija njegovih nasprotnikov, tudi iz vrst* lastne stranke*, tako da so morali nekega poslanca celo odstraniti iz dvorane. Pa tudi v nadaljevanju svojega govora je Begin naletel na nasprotovanja, tako s strani desničarj. kot s strani levičarjev. Kljub vsemu je Begin, čeprav posredno, priznal, da je še veliko ovir na poti k mirovnemu sporazumu. «Mir mora vsebovati popolno normalizacijo diplomatskih odnosov, predvidevati mora sodelovanje, vzajemno pomoč in vsakovrstne stike. S političnega vidike pomeni normalizacija izmenjavo veleposlanikov*. Namig na egiptovske predloge, ki jih vlada ni sprejela, je torej očiten. Begin je tudi izjavil, da preden bo sploh podpisal mirovno listino, bo prej vprašal za pooblastilo knesset, kar je seveda dodatna ovira. Ko so to sporočili Carterju, je baje ta postal bes^n in je dobesed no eksplodiral... Po Beginovem na stopu je spregovoril še opozicijski laburistični lider Shimon Peres, ki je še podkrepil kritike sedanji vladi in dejal, da bi bilo treba rešitve pa lestinskemu vprašanju iskati v dvo stranskih pogovorih v Jordanijo.
Popoldan je zmešnjava dosegla svoj višek. Spet se je sestala izrael ska vlada, sledilo je srečanje med ameriškimi in izraelskimi voditelji, sam Carter se je sestal s člani zuna njepolitične in obrambne komisije knesseta. Moše Dajan je ob tem še izjavil, da bo nova seja pozno zvečer, vsekakor pa je zabeležiti na slehernem sestanku »viden napredek*. Tj je izjavil tudi Begin, takoj po razgovoru, ki ga je imel zvečer z ameriškim predsednikom.
Skratka, Carter bo po vsej verjetnosti danes v Kairu, kako pa se bo to dolgotrajno vlečenje vrvi končalo, zaenkrat ni mogoče napovedati, (mč)
Sklepna resolucija
občnega zbora Kmečke zveze
Člani Kmečke zveze, ki združuje veliko večino obdelovalcev zemlje in živinorejcev na Tržaškem, zbrani na rednem občnem zboru v Trstu, dne 11. marca 1979
ugotavljajo
da kljub svečanim obvezam pristojnih oblasti še vedno prevladuje, zlasti pri deželni in tržaški občinski upravi popolna brezbrižnost za probleme krajevnega kmetijstva. Ta zgrešen odnos je v preteklosti povzročil že ogromno škodo domačim kmetom, kmetijstvu in krajevnemu gospodarstvu v celoti, zahteval je žrtvovanje najredovitnejših površin in ohranjal obdelovalce zemlje v gospodarsko in družbeno podrejenem položaju. Proti temu so domači kmetje množično nastopili na veliki deželni protestni manifestaciji. novembra lani, ob kateri, so prejeli nove svečane obljube, ki pa se žal niso uresničile. Zato odločno
obsojajo
taka omalovažujoča gledanja na kmetijstvo, po katerih naj bi kmečki teritorij služil le kot mestni park in je zato potrebna vin-kulativna zaščita, ki ne upošteva ne tradicionalnih dejavnosti ne človeka, ki na tem teritoriju živi. Od dežele in drugih javnih uprav
zahtevajo
da končno pristopijo k izvrševanju svojih dolžnosti glede:
a)	izdelave in uresničitve področnega načrta za razvoj kmetijstva, ki naj kmetu zagotovi obstoj in perspektive dela ter ga zavaruje pred nevarnostjo razlastitev, domačemu kmetijstvu pa naj z ustreznimi infrastrukturami in načrtovanimi naložbami odpre možnost utrjevanja in razvijanja;
b)	delovanja pristojnih javnih uradov in služb, ki morajo ustrezati dejanskim potrebam kmetov, katerim morajo služiti; pri tem mora nastavljeno osebje obvladati jezik kmetov, da se bo mogel ustvarjati odnos pristnega sodelovanja, ki je potreben za skupno delo v korist kmetijstva;
c)	zagotovitev primernega predstavništva krajevnih kmetov v vseh stalnih ali posebnih organih, ki odločajo o družbenem in gospodarskem razvoju, prostorskem načrtovanju in uporabi zemlje.
Glede na narodnoobrambno vlogo, ki jo Kmečki zvezi narekuje sestava članstva,
odločno obsojajo
ponovno oživljeno nacionalistično propagando, po kateri so Slovenci toliko časa konstruktivni, dokler morajo prenašati pritiske, dokler morajo biti podrejeni in s tem izpostavljeni asimilaciji; postanejo pa motitelj mirnega sožitja, ko odločno terjajo pravice; in uživajo pri tem ob večji pripravljenosti oblastvenih struktur podporo naklonjenih političnih sil in delno naklonjenost drugih političnih sil;
ponovno potrjujejo
svojo zahtevo, da je treba v najkrajšem času sprejeti zakon za globalno zaščito slovenske narodnostne skupnosti v Italiji, za kar se je Kmečka zveza od svojega nastanka dosledno zavzemala v vsaki priložnosti, saj pripada ogromna večina obdelovalcev zemlje na tržaškem slovenski narodnostni skupnosti. Danes, ko skuša sovražna kampanja preprečiti, da bi Slovenci postali enakopravni državljani, še bolj odločno terjajo, da italijanska država, v skladu s svojo ustavo in z mednarodnimi obvezami, ki jih je sprejela, zagotovi slovenski narodnostni skupnosti skupni zakonski inštrument, na katerem bo skupnost lahko gradila svojo enakopravnost.
PRED NOVIM VOJAŠKIM ZAPLETOM V INDOKINI?
KITAJSKI UMIK TRAJA PREDOLGO
Vietnamska in sovjetska propagandna ofenziva - Hanoi ni preklical mobilizacije in napoveduje še hujše čase
3. TROFEJA ZSŠDI
Čoligu prvo mesto
Na nedeljski mednarodni a-materski kolesarski dirki za 3. trofejo ZSŠDI, ki jo jc priredil KK Adria, je prvo mesto osvojil Zagrebčan Ivica Čolig.
Dirka Je zelo lepo uspela.
Obširno poročilo na 4. strani.
BANGKOK — Spopad med Kitajsko in Vietnamom se ponovno za pleta. Pred tednom dni so se kitajske enote pričele umikati z viet nanoškega ozemlja, a še vedno sta dve od treh zasedenih vietnamskih pokrajin v kitajskih rokah. Resnici na ljubo niso med vsem tem umikom niti za trenutek utihnili topovi. Kitajska tiskovna agencija Xin-bua obtožuje Vietnam, da napada umikajočo se kitajsko vojsko. Obtožbe pa so umirjene brez večjega poudarka, partijsko glasilo Renmin-ribao jih sploh ne omenja. Cisto drugačno pa je poročanje hanojške-ga radia in vietnamskega tiska, ki piše o srditih spopadih in o sistematičnemu plenjenju vsega. Kitajski vojaki naj bi med drugim kopali nove utrdbe in strelske jarke. Moskovska Pravda je Prav tako sprožila besedno ofenzivo proti
prepočasnemu umiku Kitajcev, ki naj bi bil »le slepilo. Umaknile so se le nekatere enote, glavnina je še vedno v Vietnamu in utrjuje svoje položaje*. Za Sovjetsko zvezo Kitajci do potankosti izvajajo strategijo »požgane zemlje*: uničujejo mčsta, na Kitajsko premeščajo industrijske naprave in onespo sabljalo cestne in železniške infrastrukture, na drugih območjih pa naseljujejo kitajsko prebivalstvo, ki je bilo izgnano iz Vietnama.
Propagandna besedna ofenziva ne obeta nič dobrega. Vietnamci niso preklicali splošne mobilizacije, še več, prebivalstvu napovedujejo še hujše čase. Pri umiku se je verjetno kje zataknilo, po skopih podatkih naj bi vietnamsko topništvo neprestano obstreljevalo mejne gor ske prelaze, da bi onemogočile dobavo nove vojaške opreme kitaj-
ski vojski na vietnamskih tleli. Dosedanji »polžev umik* Kitajcev, naj bi se po hanojski zamisli spremenil v brezglavi beg, da bi lahko vietnamska vojska brez nobenega dvoma lahko govorila o zmagi. Resnici na ljubo tako Kitajci kot Vietnamci že govorijo o zmagi. Vse kaže pa, da je bila za obe drža\i predvsem »Pirova zmaga*. Trenutno imajo še največje koristi prav Vietnamci, ki so ob napadu pozabili na vse probleme prehoda iz vojnega v mirno stanje. Navsezadnje obstaja upravičen sum, da je Sovjetska zveza taktično končno sposobna, da s konvencionalnim o-rožjem priskoči na pomoč svojemu zavezniku v omejenem spoprdu na Indokitajskem polotoku. Rabi pa povod, ki bi lahko bil nov kitajski napad v podporo umikajočih se sil.
(voc)
f
TRŽAŠKI DNEVNIK
NEDELJSKI OBČNI ZBOR KMEČKE ZVEZE
Globalna zaščita je temeljni pogoj tudi za našo gospodarsko uveljavitev
Iz poročil predsednika Guština in tajnika Bukavca izhaja odločnost naših kmetovalcev, da se borijo za svoje pravice - Predsednik SKGZ Race obsodil šovinistične napade na našo narodnostno skupnost in laži, ki jih širijo reakcionarne sile
Nedeljski občni zbor Kmečke zveze je še enkrat potrdil navezanost domačega kmečkega življa na organizacijo, ki si jo je samo ustanovilo pred skoraj 30 leti, obenem pa izostreno občutljivost vseh krajevnih kmetov, ki pripadajo v ogromni večini slovenski skupnosti v zamejstvu, za razvoj dogajanja okrog že predolgo pričakovanega priznanja narodnostnih pravic. Zato je bilo v nedeljo v Kulturnem domu v Trstu prisotnih še več obdelovalcev zemlje in živinorejcev iz vseh krajev naše pokrajine v primerjavi z že itak zelo zadovoljivo udeležbo na vseh rednih letnih občnih zborih naše strokovne organizacije.
Kmetje so se namreč zavedli, da pomenijo novi manevri protislovenske propagande iz vrst meščanskih melonarskih krogov, na katere so se kmalu obesili šovinistični izbruhi tudi drugih reakcionarnih komponent v mestu, resno nevarnost za uspeh dolgoletnih prizadevanj Slovencev in demokratičnih sil. Prevladujoče sile v Listi za Trst, fašisti in posamezniki celo znotraj nekaterih demokratičnih strank, se trudijo kvariti z nemajhnimi težavami in veliko potrpežljivostjo ustvarjene odprtejše odnose in ozračje strpnosti med obema skupnostima, izkoriščajoč nevednost velikega dela italijanskega prebivalstva, ki ga v svojih glasilih ščuvajo z nesramnimi lažmi. In to prav v trenutku, ko so odločni in vztrajni napori naše narodnostne skupnosti in vseh organizacij, ki jo zastopajo ter demokratičnih političnih strank, vendar privedli do začetka parlamentarnega postopka za uzakonitev globalne zaščite za vse Slovence v zamejstvu.
Domači kmetje se prav dobro zavedajo, da pomeni globalna zaščita temeljni pogoj tudi za njihovo človeško, kulturno, družbeno in gospodarsko uveljavitev, zato so dali svoji nedeljski skupščini značaj manifestacije nepopustljive volje in odločnega odgovora vsem šovinističnim manevrom, ki bi hoteli zavreti globalno zakonsko ureditev manjšinskih pravic. Taka odločenost se je odražala že v samih poročilih predsednika in tajnika, prav tako pa v pozdravnih posegih in v sami razpravi.
Potem ko je občni zbor izvolil za delovnega predsednika Alojza Markoviča, je predsednik KZ Alfonz Guštin obsodil šovinistično kampanjo proti Slovencem in poudaril važnost globalne zaščite, «ker je z njo povezan ne samo naš ožji narodnostni in kulturni razvoj, temveč tudi družbeni in gospodarski razvoj naše skupnosti*. Le na tej podlagi bodo zato kmetje mogli dejavno prispevati k splošnemu družbenemu in gospodarskemu napredku na enakopravni ravni, saj bodo mogli braniti svojo zemljo pred neupravičenimi razlastitvami, soodločati o usmerjanju razvoja ter sodelovati pri njegovem uresničevanju. Kmečka zveza bo v ta namen vložila vse napore za organizacijsko utrditev in za okrepitev sodelovanja s SKGZ, z vsedržavnim kmečkim sindikatom Confcoltivatori, z vsemi demokratičnimi družbenimi ustanovami in s sorodnimi organizacijami ter strokovnimi ustanovami v matični domovini.
Tajnik, kmetijski izvedenec Edi Bukavec, je prav tako že uvodoma naglasil, da je uzakonitev globalne taščite temeljni pogoj za okrepitev družbene in gospodarske vloge domačih kmetov, kar je potrdila tudi velika novembrska manifestacija italijanskih in slovenskih obdelovalcev iz vse dežele v našem mestu. Prikazal je nadvse bogato dejavnost Kmečke zveze v korist posameznih Članov, zadružnih organizacij in pri zahtevnem delu posredovanja potreb krajevnih kmetov in kmetijstva, ki ga izvaja prek stalnih stikov z javnimi upravami, od dežele do občin in rajonskih svetov, s sindikalnimi organizacijami in s političnimi strankami. Navedel je u-spehe teh prizadevanj in obsodil še vedno premajhno zavzetost javnih uprav, zlasti dežele in tržaške občine, za krajevno kmetijstvo. Globalna zaščita in izvajanje področnega načrta za razvoj kmetijstva predstavljata zato bistveni pogoj, da se bo moglo tudi domače kmetijstvo polnopravno vključiti v nove možnosti razvoja, ki jih odpirajo osimski sporazumi.
Po poročilu nadzornega odbora In soglasnem izglasovanju zaupnice je prvi spregovoril predsednik SKGZ Boris Race, ki je obsodil protislovensko gonjo melonarskega glasila, kateremu so se v določeni meri pridružili tudi krajevni italijanski dnevnik in nekatere zasebne radijske in televizijske postaje. Napihovalci narodnostne nestrpnosti zavestno ščuvajo proti globalni zašči-
ti, ker zasledujejo nečastne politične smotre, je poudaril Race, obžalovanja vredno je pa, da »toliko ljudi, s katerimi živimo vsakdanje življenje, skupno premagujemo prav tako skupne težave, se tudi skupno veselimo, za nas ne ve in ne pozna naših problemov* in zato nasedajo lažem, da bi priznanje globalne zaščite Slovencem povzročilo škodo I-talijanom. Netilci sovraštva hočejo ustvariti dvome v samih strankah, ki so izdelale zakonske osnutke, nas Slovence pa prisiliti, da se zadovoljimo z malenkostnimi pravicami. «Take hinavščine ne prenesemo več. Upira se vsakemu treznemu človeku, upira se nam, ker bi nas z demagogijo in skonstruiranimi očitki radi prevarali in s tem prisilili stranke, ki so izdelale zakonske o-snutke in nas same k umiku. Ne bomo se umaknili, je zaključil pred-
sednik SKGZ. še z večjo odločnostjo bomo terjali svoje pravice. Odgovarjali bomo še bolj odločno na napade, razkrinkavali laži in pretiravanja*.
Pozdrave in vsestransko podporo zahtevam Kmečke zveze tako glede stanovskih kot glede narodnostnih pravic krajevnih kmetov so še izrazili deželni predsednik Confcoltivatori Simsig, predsednik SDGZ Svetina, predsednik zadruge »Naš Kras* Kraus, zastopnik enotne sindikalne zveze CGIL - CISL - UIL Corsi, predsednica Zadružne zveze Sorini, pokrajinski odbornik Volk, dolinski župan Švab, predsednik Kraške gorske skupnosti Budin, nabrežinski župan Škerk. Predsednik Zadružne zveze Slovenije Andrej Petelin je tudi v imenu ostalih zastopnikov iz matične domovine (Alojz Lesjak za Zvezno gospodarsko zbornico Jugo-
slavije, Drago Kocjan, predsednik medzadružnega sveta za Kras in o-balo in Stanko Renčelj za SOZD Ti-mav) izrazil željo in pripravljenost po še nadaljnji poglobitvi dosedanjega plodnega sodelovanja s KZ, zlasti glede strokovne pomoči in sodelovanja med zadrugami z obeh strani meje. Daljše posege sta imela še Markovič za Kmetijsko zadrugo in Kalan za Slovenski klub ter čebelar Zuljan in član Ota.
Skupščina je nato (z nekaterimi vključitvami mlajših sil) pri volitvah v glavnem potrdila dosedanje izkušene in zaslužne društvene organe ter odobrila sklepno resolucijo. Domači kmetje so se po zaključku zelo uspelega občnega zbora zadržali z gosti, med katerimi so bili številni javni upravitelji, predstavniki zamejskih slovenskih organizacij in drugi javni delavci.
ZA IZHOD IZ SEDANJE GOSPODARSKE KRIZE
Uresničitev novih prometnih zvez in tesnejše sodelovanje s sosedi
Na trgovinski zbornici je bila sinoči skupščina pokrajinske gospodarske konzulte Podrobna analiza gospodarskega dogajanja na območju tržaške pokrajine
Tržaško gospodarstvo preživlja hudo krizo, ki se med drugim o-draža tudi v vseh važnejših pokazateljih statističnega značaja. Tako je v lanskem letu število zaposlenih v industrijskih dejavnostih nazadovalo za 527 enot (na 35.625), število delovnih ur, izplačanih v okviru dopolnilne blagajne pa se je povečalo s 615.000 v letu 1977 na 1,669.000 v lanskem letu. Kriza je dvojnega značaja: po eni strani je odraz težav, v katere so zašla nekatera vidnejša in manjša podjetja, po drugi strani pa izhaja iz same strukture tukajšnjega gospodarstva, v katerem kažejo nekaj življenjskosti le manj kvalitetne terciarne dejavnosti in področje javne uprave, medtem ko se teža glavnih Droizvodnih panog postoooma manjša. Vendar ima Trst dva važna aduta, s pomočjo katerih se lahko izvleče iz
Ob rojstvu drugorojenke CHATERINE
iskreno čestitajo Liviji in Danilu Rebuli odbor in nogometaši ŠD Kras.
Silvi, Ediju in Katji Lorenzi s Katinare se je pridružil sinko in bratec
JURČEK
Obilo veselja staršem in sestrici ter vso srečo v življenju malemu Jurčku želita teta Marija in stric Franc s Katinare.
krize in zadobi nov zagon v krajevnem in mednarodnem merilu: »paket* novih prometnih infrastruktur, zagotovljenih z zakonom za obnovo Furlanije in z osimskimi sporazumi, ter nove možnosti industrijskega in trgovinskega razvoja, ki se porajajo iz italijan-sko-jugoslovanskega gospodarskega protokola (z industrijsko cono vred) in iz skorajšnjega preferencialnega sporazuma med Jugoslavijo in Evropsko gospodarsko skupnostjo.
To so v kratkem glavne misli, ki so prišle do izraza na sinočnji skupščini pokrajinske gospodarske konzulte v glavni dvorani trgovinske zbornice. Skupščino, ki so se je udeležili številni predstavniki dfeželhega 'in tržaškega javnega življenja, med njimi predsednik deželnega sveta Golli, jugoslovanski konzul Benollč, predstavniki italijanskih in slovenskih gospodarskih organizacij ter podpredsednik in tajnik reške gospodarske zbornice Blažič in Stipčic, je vodil predsednik zbornice dr. M. Mo-diano.
Po krajših pozdravnih nagovorih tržaškega župana Cecovinija in predsednika pokrajinske uprave Ghersija, je dr. Modiano podal glavno poročilo o najnovejših premikih v tržaškem gospodarstvu. Govornik je v svojem posegu o-bravnaval vse glavne komponente tukajšnje ekonomije, na koncu pa se je zadržal še ob dveh specifičnih vprašanjih, to je ob obnovitvenih delih na sedežu zbornice (stroški bodo presegli milijardo lir) ter ob napovedani reformi trgovinskih zbornic, ki naj bi v 35 letih končno zagotovila tem ustanovam primerno težo v italijanskih organizacijskih strukturah.
Sledila je vrsta področnih poročil: E. Audoly je vzel v pretres vprašanje pristanišča in pomorstva, ter pri tem opozoril zlasti na postopno upadanje deleža, ki ga v blagovnem prometu čez Trst ima sosedna Avstrija: V. Fanfani je obravnaval problem ladjedelstva in bodoče cone za znanstvene in tehnološke raziskave, pri čemer je izrazil mnenje, da bi bilo treba pri Krožnem skladu za gospodarske pobude ustanoviti posebno sekcijo za finansiranje raziskav; E. Vatta je poročal o vprašanjih, ki zadevajo notranjo in zunanjo trgovino, kreditno in finančno tržišče, turizem in obrtništvo; L. Volk pa je razvil nekatera vprašanja s področja kmetijstva ter poudaril zlasti potrebo po sestavi conskega
IIIIIIIIUlMIMlIllinilllllHIMIIMHIIIIIIIIIIMIIHIHItltlllllllllinmillllllllllllllUmilllllllMimilllllHIIMMIHiHIH
PROSLAVE OB DNEVU ŽENSK
Prireditve in srečanja potrdila pomen 8.	marca
V priložnostnih govorih so govornice poudarile pomen, ki ga ima angažiranost žensk pri družbenem in narodnostnem delu
ZARADI JUTRIŠNJE 24-URNF STAVKE
Zaprta gledališča in nekateri kinematografi, okrnjeni RTV programi
Glavni svet zveze CGIL, CI SL, UIL, ki vključuje uslužbence gledaliških, radiotelevizijskih in drugih kulturnih ustanov, je za jutri proglasil celodnevno siavKo. da opozori vlado in druge politične sile na hudo krizo, ki jo te ustanove preživljajo. Pri tem zahteva hitre in korenite zakonske posege ter drugačno voljo pri obravnavanju profesionalne dekvalifikacije, naraščajoče brezposelnosti, e-marginacije ženske delovne sile, prekinitev pogajanj za obnovo delovne pogodbe,divje re-strukturacije in zaprtja na desetine ustanov, ter drugih vprašanj, ki pestijo ta sektor. Obenem pa obsoja zavlačevanje reform, kot sta na primer radiotelevizijska in kinematografska.
Zaradi stavke bodo tudi v našem mestu odpadle gledališke predstave, kar zadeva kinematografe, lahko pričakujemo, da bodo le nekateri zaprti, saj ima večina družinsko vodenje. Predvideva pa se, da bodo zelo okrnjeni radijski in televizijski programi.
ODPRTO VPRAŠANJE DRUŽINSKE POSVETOVALNICE
Brezbrižnost upraviteljev do žensk od Svete Sobote
Sinod «odpade!» sestanek z upravnim odborom
Ženske mestne četrti Sv. Sobote so doživele sinoči še eno bridko razočaranje. Nad 30 predstavnic Kolektiva za zdravje ženske in družinskih mater se je zbralo v družinski posvetovalnici v Ul. Valmaura 7, kjer bi se morale sestati z odborom, ki mu je poverjeno upravljanje posvetovalnice. Namesto celotnega odbora, ki se ni doslej resnici na ljubo še nikoli sestal, se je predstavil pred skupnostjo žensk predsednik tamkajšnjega rajonskega sveta Luciano Hlacia, demokristjan, ki mu po pravilniku pripada tudi predsedniško mesto v upravnem odboru posvetovalnice. Dejal je le, da je poslal članom odbora vabilo za sestanek, da člani vabila niso še prejeli, da se bodo zato «spet» sestali jutri in nato odšel kot lisjak iz znane basni, z repom med nogami.
Ženske mestne četrti Valmaura so se lahko tako še enkrat na lastni koži prepričale, kakšen odnos imajo politični upravni organi do vprašanj, ki se jih neposredno tičejo. Tri leta so skoraj minila, odkar so »odprli* posvetovalnico, a niso poskrbeli za osebje, ki bi nudilo ženskam nasvete in pomoč. Potem ko so 7. in 8. marca ženske zasedle objekt, sta jih res obiskala občinski odbornik Perco in predsednik zdravstvenega konzorcija Lonzar, a le zato, da bi na druge valila krivdo za obstoječe stanje. Včerajšnji odpovedan sestanek je le zadnji v seriji nizkih udarcev, ki so jih morale ženske od Sv. Sobote požreti.
Vse te zamude, zavlačevanja, birokratske mahinacije pa niso strle njihove moči in želje po funkcionalni posvetovalnici. Med zasedbo so sprejele vrsto zahtev, ki jih bodo predočile upraviteljem posvetovalnice. Ženske od Sv. Sobote zahtevajo večino v upravnem odboru, zahtevajo takšen urnik posvetovalnice, da jo bodo lahko koristile tako delavke kot gospodinje, zahtevajo ginekologa, ki naj jim ns bi oporekal splava iz moralnih razlogov, zahtevajo dogovor med posvetovalnico in centrom za rakasta obolenja, ki bi omogočal opravljanje pap — testa v posvetovalnici, zahtevajo tečaje za pripravo na porod, zahtevajo, naj sredstva javnega obveščanja in javne razprave obveščajo ženske o u-slugah, ki jih posredujejo posvetovalnice.
Potem ko je predsednik rajonske konzulte Hlacia tako nerodno zapustil posvetovalnico, smo vprašali članice Kolektiva za zdravje ženske, kateri je največji uspeh, ki so ga doslej dosegle. Odgovorile so: »Edina svetla točka te .nesrečne zgdeve' je dejstvo, da sedaj ženske iz tega1 predela Vsaj vedo, da je tu posvetovalnica in se pridejo zanimat zanjo.*
Naj dodamo še, da občina ni smatrala za potrebno, da bi postavila pred vhod napis, ki bi ženske spominjal, da je v Ul. Valmaura 7 družinska posvetovalnica. Se mar občinski možje bojijo, da bi še več žensk zvedelo zanjo? (šč)
Skupščina na šoli za socialne delavce
Študenti tržaške višje šole za socialne delavce priredijo jutri, 14. marca, ob 16.30 v dvorani Di Vitto-rio sindikata CGIL v Ul. Pondares javno skupščino. Navzoče bedo seznanili z zaključki, do katerih so prišli med protestnim »samoupravnim študijskim tednom* od 7. do 16. februarja in pozvali občane, politične stranke, sindikate in časnikarje, naj tvorno prispevajo k reševanju težkih problemov glede bodočega razvoja te šole. Študentje zahtevajo med drugim primemo ovrednotenje vloge socialnih asistentov v sodobni družbi.
PONOVITEV LEPLJENKE V KULTURNEM DOMU
Nova obogatitev za življenje na liceju «France Prešeren»
Prvič so delo predstavili na Prešernovi proslavi, sednj pa potrdili, da ni šlo le za trenutno navdušenje
V nabito polni mali dvorani Kulturnega doma so v nedeljo popoldne dijaki in dijakinje znanstvenega liceja ponovili lepljenko *Slo-vensko ljudstvo in slovenska kultura:», s katero so se tako uspešno in izvirno predstavili na letošnji Prešernovi proslavi. Že tedaj smo zapisali, da je njihova pobuda vnesla nov utrip v življenje na tej šoli, sedaj pa so dokazali, da ni šlo le za trenutno navdušenje, ampak da je bila pobuda sad trdne volje in prepričanja, da se z novimi prijemi lahko premaga mrtvilo med samimi dijaki ter z drugačnimi odnosi in sodelovanjem s profesorji obogati celotno življenje in delovanje na šoli. V ta nov moment naj bi se vključili tudi starši, zato so nedeljsko ponovitev namenili zlasti njim. Starši so se vabilu res polnoštevilno odzvali in z navdušenjem sledili bogatemu programu.
Kje je torej namen in pomen sedanjega dela? »Ne bi smelo biti nehaj enkratnega, nam je zatrdila neka profesorica, ampak konstanta v šolskem življenju. Takšno skupin-
2DR AI(NIKI PREKLICALI SVOJ NEPOPULARNI SKLEP
ZDRAVNIŠKI PREGLEDI ŠE DALJE BREZPLAČNI
Deželni odbornik za zdravstvo zagotovil naglo uresničitev enotne konvencije z bolniškimi blagajnimi
sko delo pomaga pri premagovali'1 pregrad med samimi dijaki, in, ko' je morda še pomembnejše, med P°' sameznimi razredi na isti šoh-* Navdušenje dijakov pa bi moro1 najti večji odziv med učnim ose°' jem, ko trud dijakov prebija *** ske zidove in naša javnost vm kaj delajo, bo obenem imela D _ večje zaupanje v delo in prizadev-nost profesorjev.
Da sedanja lepljenka ne bo neW enkratnega, dokazuje tudi nova P°' buda, ki jo dijaki nameravajo peljati v okviru praznovanja dnevO
načrta za razvoj kmetijstva in gozdarstva, ki naj med drugim omeji na minimum nevarnost novih razlaščevanj ter poskrbi za potrebne infrastrukture in naložbe, tako da bo kmetovalcem, zlasti mladim, zagotovljena možnost novega razvoja, kar bo hkrati tudi najboljša oblika dejanske obrambe novega okolja.
Zadnji je nastopil deželni odbornik za industrijo in trgovino Ri-naldi, ki je med drugim opozoril na skorajšnjo raztegnitev Evropske gospodarske skupnosti na nekatere nove države, zlasti na Grčijo, ter na nove možnosti globljega vključevanja Trsta in dežele Furlanije-Julijske krajine v gospodarsko sodelovanje med Jugoslavijo „|p, EGS. Na koncu je Rioaldi pozval vse gospodarske in socialne sile na Tržaškem k večji enotnosti v ,.Yi9jCto interesu tukajšnjega gospodarstva. (ef)
mn.........................................................tu........................................ihiiiiiiiiihiiiiiiiihiiiiiiiiiiimiii
PRVO SOOČENJE MED CECOVINIJEM IN OPOZICIJO PO ODOBRITVI PRORAČUNA
Zavarovancem pri tej ali oni bolniški blagajni se ni več bati, da bi morali zdravniške preglede sami plačevati. Sindikalne organizacije zdravnikov, ki imajo posebno konvencijo z vsedržavnim zavodom za zavarovanje proti boleznim INAM in s sorodnimi ustanovami, so namreč preklicale sklep, po katerem naj bi ti zdravniki od včerajšnjega dne naprej zahtevali od pacientov neposredno poravnavo stroškov za splošni zdravniški pregled, oziroma za pediatrični pregled, in to iz protesta, ker jim bolniške blagajne ustreznih izdatkov ne izplačujejo pravočasno.
Za spodbudni korak so se zdravniški sindikati odločili po sestanku z deželnim odbornikom za zdravstvo in higieno Silvanom Antonini-jem. Le-ta je sindikalnim zastopstvom iz vseh štiPiKo'pokrajin v Furlaniji - Julijski krajini zagotovil čimprejšnjo uveljavitev poenotene konvencije med zdravniki in bol-
Stanovanjski izgoni in globalna zaščita na nocojšnji seji tržaškega občinskega sveta
Covor bo tudi o vprašanjih v zvezi z industrijsko prosto cono na Krasu
Tudi v nedeljo so se nadaljevale proslave v počastitev 8. marca. V prosvetnem domu v Ricmanjih so domače ženske priredile večer s kulturnim programom in zabavo. V imenu domačink je spregovorila Ba-zilja Hrvatič, nastopila pa sta domača godba na pihala in mešani pevski zbor. Osrednja govora sta imela v italijanščini Sara Mondo, v slovenščini pa Nerina Švab, ki je spregovorila o važiosti, da se slovenske ženske angažirajo v bo ju za naše narodnostne pravice. Poudarila je tudi pomen dialoga med slovenskimi in italijanskimi ženskami.
Po prireditvi je zabaval prisotne ansambel «Pomlad». domačinke pa so pripravile dobro zakusko. Pri redile so tudi loterijo, katere izku piček je bil namenjen delavkam, I ki zasedajo predilnico San Giusto.
Na dan žensk je bila prireditev tudi v Bazovici in sicer v prostorih Gospodarskega društva. Prisotne je najprej pozdravila domačinka Valerija Brecelj, govor pa je imela Dora Žagar. Govornica se je najprej zaustavila ob zgodovinskem pomenu dneva Žensk ter ga navezala na današnji čas. Posebej je poudarila, da bi se morale ženske bol j angažirati v vaškem kulturno -prosvetnem delu. Služba in gospodinjstvo jemljeta veliko časa, vendar. je dejala govornica, je bistvene važnosti, da ženske s svojim delom krepijo domače, kulturno - prosvetno organizacijo, ki se večkrat znajdejo v težavah. S svojim delom v društvih bodo tako tu; di ženske imele svoje zasluge pri naporih za ohranitev narodne za vesti in v boju za narodnostne pia vice.
proračuna za leto 1979 predložili med drugim svetovalci KPI, KD, LpT in PR, a jih zaradi pomanjkanja časa (in volje) ni bilo mogoče obravnavati.
Od večera, ko so demokristjani s tem, da so se glasovanja o proračunu vzdržali, dejansko omogočili Cecovinijevi upravi se nadaljnji obstoj, se politično vzdušje bistveno ni spremenilo, čeprav je predstavnik KD utemeljil strankino zadržanje v predglasovalni izjavi s potrebo, da se prepreči nastop komisarske uprave, ki bi povzročila »razbohotenje ekstremizmov in razkol v mestu* in četudi krščanski demokracje še naprej zatrjujejo, da imajo pred seboj kot glavni cilj odstop melonarske u-prave, se je prepad med KD in komunistično partijo še poglobil vzporedno z razvojem vladne krize.
Lista za Trst si ob tem očitno mane roke, ne more pa mimo daj-stva, da jo nocoj čaka težka preizkušnja. Na primer žgoče vprašanje stanovanjskih izgonov. S tem, da so listarji povsem zanemarili svoje obveznosti v okviru izvajanja zakona 392 o pravičnih stanarinah v smislu, da bi s primernim ukrepanjem preskrbeli žrtvam izgonov stanovanja, ki jih brezvestni špekulanti nočejo oddati v najem, so si nakopali med prizadetim prebivalstvom veliko nasprotnikov. Morda tudi med tistimi, ki so jih na lanskih volitvah zaradi politične nerazgledanosti ter morda v dobri veri podprli.
Med zadnjimi protesti na račun občinske uprave smo prejeli noto pokrajinskega predsedstva krožkov ACLI, ki zahtevajo, naj Cecovinijevi možje takoj ukrepajo ter z druge strani pozivajo sodstvo, da tudi samo naredi konec sramotnim špekulacijam. Pokrajinsko vodstvo enotnega sindikata stanovanjskih najemnikov SUNIA pa je za petek. 16.	t.m.. sklicalo na trgovinski
zbornici javno skupščino na temo o potrebnih popravkih k zakonu 392, izgonih in stotinah praznih neoddanih stanovanj.
Občinski svet bo z druge strani sklepal o komunističnih resolucijah, ki zadevata vprašanji celovite zaščite slovenske narodnostne
Nocoj ob 18.30 bo izredna seja I skupnosti in izgradnje industrijske! brez diskriminacij med pripadniki tržaškega občinskega sveta. V pre- proste cone na Krasu. KPI poziva ene in druge narodnostne skupno-tres bo vzel kakih deset resolu- občinsko upravo, naj od rimske j sti; žrtve diskriminacij naj bi bili cij ki so jih še pred odobritvijo vlade doseže čimprejšnje izglaso-1 kajpak Italijani. Giuricin torej le
...............vanje zakona o globalni zaščiti, na j še potrjuje stališče proti zakonske-
drugi strani pa, da se naglo u- j mu osnutku KPI, torej proti glo-resničijo prometne infrastrukture l balni zaščiti naše manjšine, (dg)
v smislu osimskega sporazuma spričo dejstva, da Jugoslovani dajejo prednost prometnim zvezam v smeri sever-jug s predorom skozi Karavanke in bi vsaka zamuda pri uresničitvi ustreznih del na Tržaškem v korist naše luke. Trst docela odrezala od velikih mednarodnih prometnic.
Za korist tržaškega pristanišča se v lastni resoluciji po svoje zavzema tudi Giuricin. Seveda tako, da zavrača izgradnjo industrijske proste cone na jugoslovanski meji, pač pa prihaja znova na dan z anahronističnim predlogom, da se Trstu dodeli brezcarinski kontingent naftnih proizvodov. O Slovencih pa Giuricin v drugi resoluciji pravi, da jih je treba sicer res zaščititi, vendar «pravično»,
Seja deželnega sveta o družinskih posvetovalnicah
Deželni svet bo nadaljeval danes razpravo o družinskih posvetovalnicah. Skupščina bo morala oceniti zakonske predloge socialistov in komunistov za spremembo in dopolnilo deželnega zakona o posvetovalnicah.
Jutri in pojutrišnjem bodo v de želnem svetu prerešetali tri zakonske osnutke o športnem in rekreacijskem udejstvovanju, o bivešm o-sebjr Enalc in o prevozih šolarjev.
niškimi blagajnami ter postopka za vključitev zdravnikov v novi, temu ustrezni pravni status v smislu državnega zakona št. 349 iz leta 1977. Nova ureditev odnosov med splošnimi zdravniki in pediatri pomeni korak naprej na poti k uresničitvi vsedržavne zdravstvene službe, ki jo predvideva zdravstvena reforma. Po novem sistemu bodo birokratski postopki in zdravniške storitve povsem izenačeni, kar po t ni, da bodo vsi zavarovanci deležni enake oskrbe, medtem ko obstajajo sedaj precejšnje razlike v ravnanju z bolniki, ki so zavarovani pri različnih zavodih. Tudi sicer se ne bodo pacienti več obračali vsak na svojo bolniško -zavarovalno ustanovo, ampak na o-srednji organ, v katerem bodo uslužbenci, oziroma zdravniki vseh bolniških blagajn, to je na SAUB (»strutture amministrative unifica-te di base*), (dg)
Kavbojke in tatovi
V našem mestu gredo kavbojke dobro v prodajo, zato ni nič čudnega, če so večkrat priljubljen plen tatov. Tega se je zavedel tudi Ezio Gherlani, lastnik stojnice na Trgu della liberta, ko je zjutraj našel dvignjeno navojnico, na pultu pa nekaj razmetanih hlač. Ko je vse pregledal, je ugotovil, da mu manjka
Slovenski profesorji o šovinističnih izbruhih na šolah
Profesorski zbori slovenskih višjih srednjih šol v Trstu (u-čiteljišča Anton Martin Slomšek, poklicnega zavoda industrijske smeri, klasičnega in znanstvenega liceja France Prešeren in trgovskega tehničnega zavoda Žiga Zois) so zaskrbljeni zaradi primerov nestrpnosti in nerazumevanja do potreb slovenske narodnostne skupnosti, ki so se pojavili na nekaterih italijanskih višjih srednjih šolah. Prepričani so, da je danes potrebno predvsem n- dse-bojno soočanje in poglobljeno poznavanje stvarnosti slovenske narodnostne skupnosti v Italiji-Prav šola mora dati svoj bistveni prispevek na tej poti, ki edina vodi k demokratičnemu in omikanemu sožitju.
Profesorski zbori slovenskih višjih srednjih šol pozivajo v talijanske kolege, naj na šolah pospešujejo kritično in jasno poznavanje dejanskih zahtev za zaščito slovenske manjšine in izražajo svoio pripravljenost za vsako pobudo, ki lahko prispeva k boljšemu medsebojnemu poznavanju.
ženske, zaradi preobremenjenosti P? so nekoliko v zamudi s pripravam’-S sedanjim delom pa se bodo phf?. stavili tudi na srečanju primorski« višjih srednjih šal, ki bo letos J Idriji. Poleg tega jo bomo lahk° poslušali po radiu, saj so se že oD' menili, da jo bodo posneli za tr~r' ško slovensko radijsko postajo. (dW
Gledališki predstavi v študentskem doma
Kulturno - prosvetno društvo, deluje v tržaškem študentskem d®" mu sporoča, da bo ob zaključku minarja, ki ga je priredila gledah" ška zadruga «11 Cantiere*, gl«*3' liška lutkovna predstava. Priredite* bo danes, 13. marca v študentske^ domu, Ul. F. Severo 158 s pričy'
______ _________,___	. kom ob 20.30. V igri «Marco P°10
petdeset kavbojk v vrednosti sko- se vrača na Kitajsko* bodo «nasto-
raj pol milijona lir.
Med plenom tudi vsi ključi lokala
Neznani zlikovci, ki so vdrli v bar «Flavia» na Trgu Cagni 6, so se zadovoljili z malim: nekaj salam in steklenic vina, vse skupaj v vrednosti okrog 50 tisoč lir .Zato pa bo moral lastnik, če bo hotel mirno zatisniti oči, verjetno zamenjati ključavnice, saj so s pulta odnesli šop ključev, s katerimi se da odpreti vsa vrata v lokalu.
Železna ograja na delavca
Na ortopedskem oddelku glavne bolnišnice so včeraj sprejeli na zdravljenje 22-letnega Antonia Bu-rija s Ceste za Greto 1/1. Mladenič, ki so ga pripeljali z rešilcem Rdečega križa, se je ponesrečil v lesnem pristanišču pod Skednjem, kjer je zaposlen pri podjetju Zerial. Ob prihodu v bolnišnico je povedal, da ga je udaril del železne ograje, ki je padel z neke motorne ladje, zasidrane ob pomolu. Domnevajo, da ima poškodovano stegnenico, kar bi zahtevalo dva meseca zdravljenja.
aaa**M*al|>avaaltaV*al*allala*>ta>lia
Pisma uredništvu
Odprto pismo Izidorju Predanu
Dragi tov. Predan,
Zahvaljujem se ti, ker mi s tvojim »Pismom uredništvu* nudiš priložnost, da pojasnim vsebino mojega razgovora s Pesantejem in razpršim dvome glede mojih stališč. Poleg tega bi izkoristil priliko, da zavrnem namige, ki bi hoteli utrditi med javnostjo prepričanje, da sem tako omejen, da ne vidim drugega kot šolske okraje in, da zato me ne gre jemati resno.
S Pesantejem sva razpravljala o konkretnem primeru italijanskega dijaka, ki ne kaže nagnjenja za tuje jezike, misli pa nadaljevati študije na univerzi in zajemati znanje iz zakladnice evropske ali celo svetovne literature.
Na tako postavljeno vprašanje, sem z lahkoto pritrdil, da je omenjenemu dijaku (italijanskemu) bolj koristno znanje angleščine, nemščine ali ruščine kot pa slovenščine.
Popolnoma drugačno je pa vprašanje, ko gre za znanje slovenščine v naših jezikovno mešanih prilikah
Da se z »italijanskimi modrijani* Benečije ne strinjam, mi ni treba
posebej dokazovati. Dovolj bo, da prebereš moje pismo v «11 Meridia-no» z dne 8. februarja pa se boš prepričal o mojem gledanju na vprašanje Slovenske Benečije.
Mislim, da bi bil lahko upravičeno užaljen, ker si podvomil o meni in me s tem uvrstil med naše na rodne nasprotnike.
Glede okrajev in avtonomije slovenskega šolstva, ugotavljam, da si površno prebral intervju v «H Meridiano* če si prezrl naslednje dejstvo: 112 vrstic intervjuja je namenjenih splošnim vprašanjem in 108 vrstic je pa namenjenih šoli.
Kako moreš torej trditi, da «o drugih vprašanjih življenjskega pomena v dolgem intervjuju nisi zasledil ustrezne pozornosti*?
Res je, da v intervjuju se ne da Zajeti vso našo problematiko, vendar mi moraš priznati, da od četrte vrstice (pod sliko) dalje izhaja, da se ne zadovoljujem z ustanovitvijo okrajev, ki ne jamčijo avtonomije slovenski šoli, ampak razširim to vprašanje in predvidevam ustanovitev drugih organov, ki jih tam ne omenjam, a sem jih omenil v intervjuju Janku Tedešku, ki jih je v svojem dopisu iz Rima (glej »Primorski dnevnik* z dne 3. mar-
ca t.l.) popolnoma prezrl in se slučajno (?) omejil samo na omembo šolskih okrajev.
Ti organi naj bi bili: Deželni šolski svet in deželni šolski skrbnik. Ti naj bi jamčili avtonomijo slovenske šole v okviru obstoječih veljavnih zakonov.
Pa brez vsake zamere.
Vsakega lahko zanese in vsak lahko zgreši, posebno ko gre za vprašanje, kot je naše, ki ga nosimo v srcih s trpljenjem in ponosom.
Josip Pečenko
Trst, 12. marca 1979
Važno zborovanje na filozofski fakulteti
Danes ob 10. uri se bodo na filozofski fakulteti, Ul. Universitš 7, sestali na javnem zborovanju študentje, kj bodo razpravljali o ne katerih problemih, ki se tičejo fakultete. Gre predvsem omeniti glavno točko dnevnega reda, ki se na naša na iskanje najuspešnejše poti, kako posredovati informacijo o globalni zaščiti Slovencev v Italiji najširšemu krogu Tržačanov. Zaželena je čimvečja udeležba študentov.
pile* lutke Maurizia Lederja. Sk>j' pina «11 Cantiere* pa se bo pcear stavila z delom »Parada blaznih*'
Rajonski sveti
V četrtek, 15. t.m., se bo sest* na sedežu v Ul. Mauroner 2 rajanj ski svet za Kjadin in Rocol. M®? drugim bodo razpravljali o telova®" niči šole Stuparich in o občinsk*® otroških vrtcih.
« « •
Rajonski svet za Sv. Soboto Naselje sv. Sergija se bo sestal petek, 16. marca, ob 20. uri na dežu v Staroistrski ulici 43. Na dne*' nem redu je razprava o otroški® vrtcih in mnenje o proračunu pokr#' jinskega konzorcija za prevoze 1 leto 1979.
Omejitve v prometu
Tržaški župan je z vrsto odredjj določil, da smejo avtomobilisti P Ul. Montasio, ki je po novem eh" smerna, voziti s hitrostjo do nar več 25 kilometrov na uro, da h® Ul. Forti vsak dan zaprta za P1’®’ met od 8. do 17. ure zaradi gradni nove šole; da bo Ul. Castagnet° zaprta za promet vsak dan od °-do 17. ure zaradi popravila pri va” dovodu.
Rektor, akademski senat, upra^1 svet, upravni ravnatelj in osebje j* žaške univerze se pridružujejo š*’ vanju ob smrti
prof. Luigija Sobrera
dolgoletnega cenjenega rednega Pr® fesorja mehanike, ravnatelja 1®*® tuta za mehaniko in dekana zn*n stvene fakultete.
Pogreb našega dragega
Karla Kraljiča
bo danes, 13. t.m., ob 13. uri iz n’r tvašnice glavne bolnišnice v cerkev v Boljuncu.
SVOJCI
Boljunec, 13. mar~a 1979
SLOVENSKI KLUB V TRSTU
Ul. sv. Frančiška 20/11 priredi danes, 13. marca ob 20.30
večer na temo
PSIHIATRIJA V SLOVENIJI
O psihiatričnih izkušnjah in praksi bo govoril primarij Klinične bolnišnice za psihiatrijo v Ljubljani dr. Lev Milčinski
GLASBENA MATICA Trst
Sezona 78-79
Sedmi abonmajski koncert
Jutri, 14. marca 1979, ob 20.30 v Kulturnem dortiu v Trstu
Akademski komorni zbor COLLEGIUM MUSICUM
Dirigent: DARINKA MATIČ
Prodaja vstopnic v pisarni GM od 9. do 12. ure in eno uro pred pričetkom koncerta pri blagajni Kulturnega doma.
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
Angelo Beolco - Ruzante
POMJENKI
(DIALOGHI)
Prevod	Alojz Milič
Pesmi	Atilij	Kralj
Glasba Aleksander Vodopivec Kostumi	Anja Dolenc
Režija	Jože	Babič
V	četrtek, 15. marca, ob 20.30 v RICMANJIH (Babna hiša).
V	petek, 16. marca, ob 20.30 v TREBČAH (Ljudski dom).
V	soboto, 17. marca, ob 20.30 v BAZOVICI (Bazoviški dom).
Prosveta
SPD Tabor - Opčine priredi v soboto, 17. marca ob 20.30 v Prosvetnem domu na Opčinah «Večer' Murnove poezije* ob razstavi mladih go-riških slikarjev. Uvodna beseda -Marko Kravos, recital Murnovih pesmi in nastop moškega pevskega zbora Tabor.
Kino
V SKLOPU INDUSTRIJSKE PROSTE CONE NA KRASU
Avgusta bodo stekla dela za novi mejni prehod
Majn' bodo dogradili tovorno cesto, ki bo preko Fernetičev povezovala jugoslovansko in italijansko cestno mrežo
Nova tovorna cesta, ki bo preko Fernetičev povezovala jugoslovansko cestno omrežje z, italijanskim ter v tem sklopu tudi tovorni av-topostajališči tostran in onstran meje, skozi kateri naj bi letos vsega vozilo nad 75.000 težkih tovornjakov s, ' prikolico, bo nared najpozneje proti koncu prihodnjega maja. Tako je bilo rečeno na sobotnem sestanku jugoslovanske komisije, kateri je poverjena skrb za uresničitev prometnih in drugih infrastruktur industrijske proste cone na obmejnem območju, ki jo predvidevajo osimski dogovori.
Zvedelo . se je tudi, da se , avgusta t.l. prično dela za izgradnjo novega mejnega prehoda, ki bi moral biti dokončan prihodnje leto. Poleg preferenčnih stez za to-vprni promet bo nova infrastruktura razpolagala s šestimi avtomobilskimi stezami za vsako smer. Ustrezna naložba se suče okrog 160 milijonov novih dinarjev ali skoraj 7 milijard lir.
Pobuda je seveda dobrodošla, saj se čedalje bolj zapažajo hudi
Mali oglasi
La Cappella Undcrground 16.00, 18.00, 20.00 «Berlinguer ti voglioj bene». Režija G. Bertolucci. Ro-' berto Benigni.
Ariston 16.00 «Una strtoW*MDAhiata domani*. Paul Sorvino, Tony Lo Bianco, Richard Gere. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Ritz 15.30 dl giocattolo*. Nino Manfredi, M. Jobert. Barvni film.
Eden 17.00 «Cristo si č fermato a Eboli*. Gian Maria Volontč, Irene Papas. Barvni film.
Grattacielo 16.30—22.15 «Nosferatu», (II principe della notte). KlaUs Kinsky, Isabelle Adjani. Prepovedan mladini pod 14. letom. Barvni film.
Excelsior 16.00 «L’ingorgo». A. Sordi, A. Girardot, M. Mastroianni, M. Miou, U. TOgnazzi. Barvni film. Prepovedan mladiri pod 14, letom.
Fenice 16.30 «Pirana». Barvni film. Prepovedan mladini pod 14. letom.
Nazionale 16.00 «Scontri stellari ol-tre la terza dimensione».
Mignon 16.00 «Uppercut». Elioti Gould, Robert Mitchum.
Cristallo 16.00 «Quelli della calibro 38». I. Rasimov, C. Andre. Barvni. Sledi revija «Alicio nel paese del-le porno . . . meraviglie*. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Filodrammatico 16.00—22.00 «La con-tessa, la contessina e la camerie-ra». Barvni. Prepovedan mladini pod 18. letom. ,
Moderno 16.30 «Assassinio sul Nilo». Mia Farrow.
Aurora 16.30 «Qualcuno sta ucciden-do i piu grandi cuochi d’Europa». J. Bisset.
Capitol 16.00 Zadnji dan. «La piu bella avventura di Lassie». M. Rooney.
Vittorio Veneto 16.00 «Pari e dispa-ri». Bud Spencer, Terence Hill. Prepovedan mladini pod 14. letom.
PRODAM smuči «Elan MC», dolžina 210 cm — Tel. 416568 v popoldanskih urah.
ODBOR ljudskega doma iz Križa išče novega najemnika za gostilno.
ZASEBNIK proda nov pletilni stroj z, dyojnim avtomatskim programom znamke PFAFF. Plačilo v gotovini. Trst, 040/211018.
POMORSKE homologirane rakete za pomoč ter industrijska pirotehnika Mugnaioni. Signali — ognji — boje za signalizacijo z dimom. Dobavitelj ministrstva za obrambo. Ekskluzivni koncesionar za Furlanijo - Julijsko krajino G. B. Bernardi — Trst — (040) 414667. Pomoč pri «preizkusu / izstrelu* za rakete izdaja dovoljenja za posest eksplozivov (Uradni list št. 266); skladišče, kot predvidevajo norme EGS, SOS Morje, svetleče sveče trajanje 12 ur.
FIESTA 1,1L srebrne barve, marec 78 nujno in ugodno prodam. Naslov Valič - Sv. Barbara 75.
PRODAM majhno stanovanje v Trstu. Telefonirati na številko 741670.
SMUČI ELAN in sani prodam po u-godni ceni. Telefon 410372 od 19. do 22. ure.
IZVOZNIK (elektromehanski stroji in gradbenoinduštrijski material) išče v najem urad v Trstu ali o-kolici. Rabim dno ali dve sobi, bodisi kot samostojna stanovanja
< bodisi’ kot- sostanovalec v večjem stanovanju'« drugim podjetjem ali profesionistom. Telefonirati na št. 040 - 200120.
UGODNE S LOŽNOSTI. Carli proda 850 A; 127 '72-73; alfasud '73; AR 2000 7.2; 128 '72; 124 '68; 125 '68-'71-’72; A L’- '70; R16 '72; AR .300 '70; 238 furgon '69; ford transit '70;	’4 '71 Ogled v Ulici
B. Ca. alt. šf.
OSMICA — Lupine v Praprotu ima odprto osmico in toči belo in črno vino
Koncerti
prometni vozli, ki jih povzroča naraščanje prometa: skozi Fernetiče je v vsem 1978. letu privozilo 5,3 milijona potniških avtomobilov, nad 38 tisoč avtobusov in čez 62.000 tovornjakov s prikolico. medtem ko je osebni promet dosegel 13 milijonov potnikov, kar pomeni dobrih 45 odst. več kakor v letu 1977.
Priprave na deželno konferenco o izseljenstvu
V prejšnjih dneh se je sestala v Trstu študijska komisija za pripravo druge deželne konference o izseljenstvu. Komisija deluje v sklopu deželnega odbora za izseljenstvo in ima nalogo, da pripravi o-kvime točke načrta za razvoj dežele, o čemer bo tudi govor na konferenci. Da bi se izognili nadaljnjim zamudam, je predsednik komisije, odbornik Tome, določil za 20. marec zadnji termin za predložitev dokumentov, ki jih bodo ustanove in društva izseljencev predelale za pripravo konference. Ti dokumenti se bodo morali nujno strniti v skupni dokument, ki pa bo jamčil zaščito interesov vseh ustanov in društev. Sestanka se je udeležil tudi predsednik Društva slovenskih izseljencev Beneške Slovenije Ferruccio Clavora.
Na sestanku so nato predstavili načrt Ustanove za razvoj obrtništva za povratek delavcev izseljencev gradbenega sektorja. Načrt se deli v tri dele: industrijsko izkoriščanje ležišč marmorja v deželi, razširitev uporabe lesa pri gradnjah in načrt za razširitev konzorcija med obrtniškimi podjetji in gradbenimi podjetji iz Humina.
«PESEM NE POZNA MEJA*
V Braniku sestanek prosvetarjev in pevcev
V soboto so se v Braniku sestali predstavniki prosvetnih društev in pevskih zborov, ki sodelujejo na zborovski reviji »Pesem ne pdzna meja*, katere namen je utrditi prijateljstvo in sodelovanje med pevskimi zbori iz zamejstva in matične domovine. Stalni gosti revije so zbori Vesna iz Križa, Primorec iz Trebč, Jezero iz Doberdoba. Svoboda iz Trbovelj, zbor iz Pridvora pri Kopru ter zbor «F. Zgonik* iz Branika, ki bo tudi gostitelj ..letošnje prireditve, ki bo v- nedeljo, 27. maja. Kot je znano, se poldagDvoru revija prireja izmenično enkrat v zamejstvu in enkrat v Sloveniji, (st)
Razstave
V Modri dvoran- hotela Excelsior bo v četrtek, 15. t.m., ob 20.30 koncert kitarista Fabia Casciolija.
Informacije in rezervacije pri tajništvu krožka v Ul. Mazzini 12, tel. 64520 od 18. do 20 ure ob delavnikih, razen ob sobotah.
Gledališča
ROaSETTl
Od danes, 13. t.m., ob 20.30 vse do 25. marca bo na sporedu Shakespearov «Otello» v priredbi Carmela Be-neja.
AVDITORIJ
Danes ob 20.30 red ((druga nedelja*: »Staromodna komedija* (Vecchio mondo) Alekseja Arbuzova. Nastopata Lina Volonghi in Ferruccio De Ceresa. Predstav velja za abonma kupon št. 5.
VERDI
V četrtek, 15. t.m., krstna uprizoritev ((diptiha Bele Bartoke, ki ga sestavljata opera v enem dejanju «Barbablujev grad* in koreografska drama «ČudOviti mandarin*. Začetek ob 20. uri. Abonma red A.
Volta Zaprto.
...imun...i..i.....
Včeraj-danes
Danes, TOREK, 13. marca KRISTINA
Sonce vzide ob 6.22 in zatone ob 18.07 — Dolžina dneva 11.45 — Luna vzide ob 17.52 in zatone ob 6.10.
Jutri, SREDA, 14. marca MATILD.'
Vreme včeraj: najvišja temperatura 9,6 stopinje, najnižja 8,3, ob 13. uri 9,6 stopinje, zračni tlak 1012,7 mb ustaljen, vlaga 80-odstotna, nebo Pooblačeno, veter 8 km/h severoza-hodnik, morje mirno, temperatura morja 8,9 stopinje
ROJSTVA IN SMRTI
Dne 11. marca se je v Trstu rodi lo 6 otrok, umrlo pa je 19 oseb.
RODILI SO SE: Elena Sussi, Ele-na Lantier, Marilena Pauluzzi, Mar-cello Crevatin, T.latteo Giacopci in Cristina Suarin.
UMRLI SO. 75 letna Jolanda Ka valich vd. Bresich, 76-letni Antonio Savron, 89 letna Gisetla Roman Bas, 84-letna Maria Smocovich vd. Albanese, 64-letni Cesare Casanelli, 90-letna Stefania Battistic vd. Rob ba, 25-letni Osman Elgad Alirr 1 el Mustasin Mohamed, 79 letna Vanda Degano vd. Belli, 86-letni Marcelu Battista, 71-letni Giuseppe Roici, 64-
letni Mario Bossi, 72-letni Gnido Mo-linaro, 58-letni Emilio Sirotich, 85-letna Margherita Bercich vd. Valenti, 81-letna Anna Franki vd. Costan-tinides, 77-letna Angela Cattarini vd. Cattarini, 75-letna Maria Požar, 59-letni Livio Timeuš, 82-letni Giulio Tomat.
DNEVNA SLUŽBA LEKARN (od 8.30 do 20.30)
Drevored 20. septembra 4, Ul. Ber-nini 4. Ul. Commercial 26, Trg 24. aprila 6.
(od 8.30 do 13. in od 16. do 20.30)
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
NOČNA SLUŽBA LEKARN (od 20.30 dalje)
Ul. Settefontane 39, Trg Unita 4.
ZDRAVSTVENA DEŽURNA SLUŽBA Nočna služba za zavarovance 1NAM in ENPAS od 22. do 7. ure: telet štev. 732 027.
I.EKARFh V OKOLICI Boljunec:	tel. 228-124:	Bazovica:
tel. 226 165: Opčine: tel 211001: Prosek: tel 225 141 Božje polje; Zgo tuk:	tel. 225 696:	Nabrežina:	tel
200 121, Se.Ajan. tel 209 197: ž.avlje tel. 213-137; Milje: tei. 27M24.
V nemškem kulturnem inštitutu je še vedno odprta razstava fotografij, ki prikazujejo življenje in delo pozno romantičnega pesniki. Heinricha Heineja. Razstava bo odprta do 23. marca od ponedeljka do petka, in si"er od 10. do 13. ure in od 16. do 19. ure.
Razna obvestila
Svet krajevne skupnosti za Nabrežino center - Slivno in Sv. Križ se bo sestal na javnem zborovanju danes, 13. marca, ob 20. uri v prostorih osnovne šole v Slivnem.
Kasta sklicuje za petek, 23.3.1979, svoj redni občni zbor, ki bo v Mali dvorani Kulturnega doma ob 20. uri v prvem in ob 20.30 v drugem sklicanju.
Mladinske in otroške zbore, ki bodo 25. marca nastopili na reviji «Pesem mladih 1979», obveščamo, da je sklepna pesem revije natisnjena v zadnji številki (6) Pastirčka (Šorli - Harej: »Veseli ringara-ja»). Skupna vaja je predvidena v soboto, 24. marca, ob 16. uri v Kulturnem domu.
Odbor ZCPZ
IZ RAZPRAVE O LETOŠNJEM POKRAJINSKEM PRORAČUNU
PONOVNO V OSPREDJU NOVA VLOGA POKRAJINE V DRUŽBENI STVARNOSTI
Sinoči so govorili Ferletičeva, Cej, Cumpeta in Brumat - Cej: Ne bi hoteli, da bi izglasovane obveze ostale samo na papirju
S posegi Ferletičeve (Slovenska skupnost), Ceja (PSI), Brumata (KPI) in Cumpete (PSI), se je v goriškem pokrajinskem svetu sinoči nadaljevala razprava o letošnjem proračunu. Predvidoma se bo zaključila jutri, ko bodo o tem dokumentu tudi glasovali.
Razpravo na včerajšnji seji je začela Marija Ferletičeva, ki je po krajšem uvodu v slovenščini spregovorila v italijanščini. Izčrpno (z ozirom na dolžino govora namreč) je obrazložila številna vprašanja, ki zadevajo rabo slovenščine in druge upravičene zahteve slovenske narodnostne skupnosti v Italiji. Posebej je poudarila, medtem ko je pojasnila zadržanje svoje stranke, ki kljub večkratnemu povabilu ni pristopila k programski večini, da jemlje na znanje imenovanje predstavnika manjšine (Slovenske skupnosti) v stalne komisije, da pa ne bo sodelovala pri njihovem delu, dokler pokrajinski svet ne bo imenoval predstavnika manjšine tudi v druge komisije, oziroma delovne skupine. V zaključnem delu več kakor poldrugo uro trajajočega posega se je dotaknila tudi proračunskega o-snutka, ki da dokazuje pomanjkanje vsakršnega resnega načrtovanja.
Po kratkem posegu misovca Co-sme, ki se je že spet obregnil ob rabo slovenščine, je spregovoril svetovalec Jože Cej, ki je v slovenščini dejal, da ni zakona, ki bi prepovedal rabo slovenščine v izvoljenih organih. Največ pozornosti je nato namenil obravnavi nove vloge pokrajine v družbeno - gospodarski stvarnosti italijanske družbe ter gospodarskim vprašanjem. Kritiziral je način priprave nedavno zaključene gospodarske konference, ter poudaril, da s tem pokrajina ni izpolnila vloge, ki ji pritiče, saj je treba gospodarska vprašanja stalno in budno spremljati, ker je samo tako mogoče pravočasno in uspešno sprejemati ustrezne odločitve. Veliko pozornost je namenil tudi obrazložitvi vprašanj, ki zadevajo našo narodnostno skupnost. »Ne bi hoteli, da bi obveze, ki jih je nedavno sprejel pokrajinski svet, oštale samo na papirju*, je dejal pred zaključkom svojega posega ter pri tem ponovno poudaril zahteve socialistov po sklicanju konference o vprašanjih Slovencev, zahtevo o čimprejšnji sestavi konzulte za slovenska vprašanja, ter zahtevo, da pokrajina s primernimi koraki omogoči rabo slovenščine.
VELJA ZA UPOKOJENCE INPS
D« 29. marca vložiti prošnje za oprostitev sankcij
Pokrajinsko ravnateljstvo zavoda za socialno skrbstvo (INPS) sporoča da bodo od 15. t.m. na poštnih uradih ter v bankah na razpolago posebni obrazci za koristnike socialnih pokojnin. Gre za obrazce, s katerimi upokojenci zaprosijo za oprostitev sankcij, ki jih predvideva državni zakon št. 843 iz lanskega leta, za tiste, ki so neupravičeno vnovčili višje zneske.
Pokrajinsko ravnateljstvo priporoča, da omenjeni obrazec izpolnijo vsi upokojenci, ki uživajo socialno pokojnino. Na podlagi navedenih podatkov bo namreč zavod takoj ugotovil, če imajo koristniki pokojnine do nje pravico tudi v tekočem letu in to na podlagi novosti, ki jih
Komunist Brumat je obravnavi 'vWi»; je dej*l v sVbjčrii TOzdršvnem v glavnem vpijanja šolstva in kiji/ gjrtoni. P^vojm ^ puhjm najsgbot-
ture, pri tem pa opozoril na nujnost ustreznih posegov poKrajine na celotnem področju, ne pa samo v e-nem središču. ■	. , ,,	•
Socialist Cumpeta, ki je govoril že na zadnji seji, se je sinoči zaustavil pri nekaterih specifičnih vprašanjih psihiatričnega varstva, šolstva (pri tem je poudaril nujnost, da se na italijanskih višjih srednjih šolah končno uvede pouk slovenščine), različnih' avtonomističnih težnjah, ki jih je zavrnil, vprašanjih energetike in ekologije.
Sinočnja seja pokrajinskega sveta se je začela s krajšo komemora-: cijo žrtev na$ilja zadnjih dni. Poleg predsednika Pagure so spregovorili Poletto (KPI), Longo (KD), Cumpeta (PSI), Degrassi (PRI), Bressan (PSDI), Ferletičeva (SSk), Cosma (MSI) in Agati (KD).
Korak naprej pri reševanju podgorske tekstilne tovarne
Prejšnji teden je bil v Busto Ar-sizio sestanek med sindikalno delegacijo in vodstvom skupine Buste-Be. Tako poroča pokrajinsko tajništvo sindikata tekstilcev FULTA ter dodaja, da je že izdelan načrt za uvedbo prisilne uprave, v katerem
STALNO SLOVENSKO GLEDALIŠČE V TRSTU
ZAGREBŠKA .KOMEDIJA. PONOVNO MED NAMI Joseph Stein
GOSLAČ NA STREHI
glasbena komedija povzeta po pripovedkah šolema Alejhema
Besedilo pesmi Glasba
Prevod in prepesnitev
Scenograf
Kostumograf
Lektor
Koreograf
Asistent koreografa
REŽISER
DIRIGENT
JSHELDON HARNICK JERRY BOCK IVO JURIŠA ŽELJKO SENEČIČ LJUBICA WAGNER MIHOVIL DULČIČ RAY HARRISON LILY ČAKY VLADO ŠTEFANČIČ VESEUKO BARESIČ
V	gledališču «G. Verdi« v GORICI
V	ČETRTEK, 15. marca, ob 20.30 (goriški abonma)
V	Kulturnem domu v TRSTU
V	PETEK, 16. marca, ob 20,30
V	SOBOTO, 17. marca, ob 20,30
V	NEDELJO, 18. marca, ob 1$. url
Obvestilo tržaškim abonentom
Zagrebško gledališče »Komedija* bo gostovalo v Kulturnem domu v Trstu z glasbeno komedijo »Goslač na strehi* samo tri dni in sicer od petka, 16. t.m., do nedelje, 18. t.m. Zaradi združitve abonmajev SI MORAJO ABONENTI SVOJE SEDEŽE POSEBEJ REZERVIRATI pri blagajni Kulturnega doma od jutri do vključno četrtka med 10. in 14. uro. Ogledajo pa si lahko katerokoli izmed treh predstav. Sedeži, ki jih abonenti ne bodo pravočasno zasedli, bodo v prodaji od petka dalje.
je predvidena tudi popolna osamosvojitev podgorske tekstilne tovarne. Upravni svet skupine podjetij Bustese je že odobril tako odločitev, ki jo bo moral zdaj potrditi še upravni svet podgorske tovarne. Zdaj mora zadnjo besedo izreči še sodišče.
prinaša zakon št. 843/78, ki je stopil v veljavo 29. decembra lani. Od 15. marca dalje bodo na razpolago tudi obrazci za upokojence, ki imajo poleg minimalne pokojnine INPS tudi druge pokojnine. Vsekakor o-prostitev sankcij velja samo za obdobje do 29. decembra lani. Zneske, ki so jih upokojenci vnovčili po tem obdobju, bodo morali vrniti.
Obrazce je treba izročiti v uradih INPS najkasneje do 29. marca letos.
Novi prostori «Dela» v Novi Gorici
Jutri, v sredo bodo v Novi Gorici slavnostno odprli nove prostore podružnice ČGP »DELO*. Novi prostori v Leninovi ulici predstavljajo za časnikarski kakor tudi za gospodar ski del tega podjetja pomembno pridobitev. Na otvoritvi, ki bo ob 12. uri, bo spregovoril glavni direktor podjetja Ante Makota.
Rešitev • lokacijskega vprašanja «Dela» sodi v okvir prizadevanj Nove Gorice, da vsem sredstvom množičnega obveščanja omogoči takšne pogoje, da bodo čimbolje sodelovala pri razvijanju tega najmlajšega slovenskega mesta ter celotne severnoprimorske regije.
Podpredsednik SPZ prof. Milko Rener med pozdravnim govorom, v ozadju moški zbor »Venček* iz Dutovelj
Dirigentu moškega zbora iz Mirna Antonu Klančiču izroča tajnik SPZ Marko VValtritsch diplomo za t(Metno zvestobo Primorski poje
•IIIIIIUIIIIII«llllllllll||||||||||||l|llllllllllllllllllllllllllltlll|llllllllllll||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||||lUi|||U|||||||||||||U||||||||||||||||||||||||||||||l|l|||||,||,||||un||||||,||1||||||||||u|||||||||U1||||||||||||||m||||||||||||a
PRODOREN USPEH PRIMORSKE POJE V GORICI
Primorski prostor jc vse bolj celovit in ga zlepa ne more zarezati nobena meja
Pevcem in poslušalcem je pozdrav SPI prinesel njen podpredsednik prof. Milko Rener • Nagrajena zbora iz Mirna in Kopra za 10-letno zvestobo reviji
«Primorsko poje je narekovalo pred desetimi leti prepričanje, da je'primorski prostor v človeškem pogledu in obsegu vse bolj celovit, kot nam ga krojijo zgodovinske razmere In da ga zlepa ne more zarezati nobena meja, če verjamemo v tiste vrednote, po katerih se je ta prostor v preteklosti bblikoval in *kl~smo ga danes dolžni- mi obliko-
nem koncerti) v Goriči pofevetfsed-nik Slovenske prosvetne zveze prof. Milko Rener; Dejal je še: »Zborovska pesem je bila poleg tega tudi najžlahtnejši izraz naše družabnosti. Taka je ostala vse do danes, ko se po eni strani potrošniški mit občuteno zajeda tudi v naš prostor iz izpodkopu jč i vero v vrednote, ki so načelovale našemu dosedanjemu življenju in njega izrazu, po drugi strani pa pljuska v nas v takem razpoloženju z večjo silo varljiva ponudba po asimilaciji. Prav zato smo danes lahko še posebej zadovoljni, ko ugotavljamo, da je srečanje »Primorska poje* doživelo deseto obletnico neprekinjene rasti, kajti že s tem da poživlja v nas doživljanje slovenske zborovske pesmi, preraščata prireditev v izraz globlje navezanosti na celotno našo kulturo.*
Zatem se je prof. Rener dotaknil še vsebinskih in kvalitetnih vprašanj, ki so v zvezi z našimi zbori in njihovo politiko, omenil pa je tudi, da se goriški prostor upravičeno lahko ponaša z bogato zborovsko tradicijo tako v ustvarjalnem pogledu kakor v zborovskem življenju. Tu imamo razne slovenske koncerte, Primorsko poje pa tudi Seghizzijevo tekmovanje. In vse te manifestacije posredujejo tu živečima narodoma kulturno izražanje obeh narodnosti. Poleg tega pa Primorska poje posreduje naši publiki na obeh straneh meje vse kar se dogaja v primorskem prostoru.
Številna publika, ki je do zadnjega razpoložljivega kotička napolnila dvorano goriškega avditorija, je navdušeno pozdravila pozdravne besede podpredsednika SPZ, kot je navdušeno sprejemala nastope vseh enajstih zborov, ki so se zvrstili na odru. Še posebej so bili deležni aplavza pevci dveh zborov, ki sta nepretrgoma sodelovala na vseh dosedanjih desetih revijah Primorska poje, t.j. moškega zbora iz Mirna in partizanskega moškega zbora »Simop Gregorčič* iz Kopra. Obema je tajnik SPZ Marko Waltritsch izročil diplomo za tako zvesto sodelovanje na reviji.
Nad 300 pevcev se je po koncertu, ki je trajal več kot dve uri, zbralo v domu Andreja Budala v Štandre-žu, kjer so jim domači prosvetni delavci priredili zakusko. In še dolgo v noč se je razlegala naša prelepa slovenska pesem, Potem pa So pevci iz štmavra, Križa, Dutovelj, Doberdoba, Vipave, Mirna, Pivke, Podnanosa, Idrije in Kopra odšli na svoje domove. «Primorska poje* pa bo še ves marec prepevala v raznih krajih naše prelepe primorske zemlje.
Produkcija gojencev sovodenjske podružnice Glasbene šole
'Sovodenjska podružnica šole Glasbene matice Gorica je prav gotovo zelo aktivna in tudi uspešna. Nastopi in produkcije, ki se redno vrstijo, imajo vedno veliko poslu-
šalcev, ki z zanimanjem sledijo izvajanjem mladih gojencev.
Tudi letošnji prvi nastop, ki so ga sovodenjski gojenci pripravili prejšnji torek, je potekel v takem prijetnem vzdušju. Gojenci so številnemu občinstvu pokazali svoje pridobljeno' znanje, ki so si ga pridobili pod vodstvom profesorjev Dorine Kante, Klavdije. Jamšels,iJ3e-lene Plesničar In' Silvana Križman-
ČiČa-	'm>L.	j
Na letošnji prireditvi -so nastopili' Dario Bernardis, Svetlana Primožič, Valter Peteani, Valter Ferfoija, Loredana Peteani, Tanja Peteani, Gemma Kovic, Graziella Paoletti, Vesna Tomšič, Tanja Hmeljak, U-go Tomšič, F‘iorenza Ožbot, Edi Peteani, Mirjam Koncut, Sonja in Majda Pelicon, Tatjana Cotič, Katja Bavcon, Vera Gergolet, Erika Zavadlav, Bruna Fajt, Mirjam Kovic, Samuel Cotič, Ivo Cotič in Silvia Zazzaro.
dili dijaki novogoriške gimnazije. Najprej so prisostvovali recitalu, ki so ga priredili novogoriški dijaki, zatem so si ogledali tudi razstavo v .sosedni komorni dvorani. Taki stiki med goriškimi in novogoriškimi dijaki so zelo dobrodošli in pozitivni.
Zagrebške «Komcdijc» ne bo v Gorico
Za danes napovedane komedije «Jalta, Jalta* (v italijanščini) v izvedbi zagrebškega ansambla Komedija, ne bo. Tako javlja ustanova EMAC, ki navaja kot vzrok finančne, organizacijske in druge težave. Namesto zagrebških gledališčnikov bo v torek, 22. t.m., nastopila skupina Paole Borboni.
Liccjci so bili v Novi Gorici
Dijaki goriškega klasičnega liceja »Primož Trubar* so bili prejšnji dan popoldne v Novi Gorici na proslavi stoletnice pesnika Josipa Murna - Aleksandrova, ki so jo prire-
Hudi časi \
* za samostojne poklice
Bo sindikalni federaciji uspelo napraviti vsaj nekoliko reda na področju zaposlovanja v odvetniških in notarskih pisarnah, tehničnih u-radih, ambulantah itd.? Gre za različne kategorije tako imenovanih svobodnih poklicev, med katerimi se skriva, to je že javna tajnost, lepo število davčnih utajevalcev. Kakor izhaja iz tiskovnega poročila pokrajinske sindikalne federacije CG IL - CISL - UIL, so izjemoma redki tisti profesionalci, ki svoje uslužbence plačujejo na osnovi vsedržavne pogodbe, ki je bila sklenjena 20. decembra lani. Zaradi takega stanja jo pokrajinska federacija zahtevala od pokrajinskega urada za delo, da skliče vrsto sestavkov z predstavniki posameznih strokovnih združenj in zbornic. Istočasno sindikalni federacija poziva uslužbence, ki še nimijo urejenega delovnega razmerja, naj to takoj prijavijo.
Razdeljevanje kave in sladkorja proste cone
Od četrtka, 15. t.m., bo v teku razdeljevanje kave in sladkorja po znižani ceni, v okviru ugodnosti proste cone. Tako sporoča goriška trgovinska zbornica, ki dodaja, da je treba razpoložljive količine kave in sladkorja dvigniti najkasneje do 30. aprila.
Glasbena matica Slovenska prosvetna zveza Zveza slovenske katoliške prosvete
vabijo danes, 13. marca 1979, ob 20.30 v dvorano Avditorija v Ul. Roma, na abonmajski koncert
AKADEMSKEGA KOMORNEGA ZBORA
COLLEGIUM MUSICUM
iz BEOGRADA
Dirigent
Darinka Matič - Marovič
Kino
Gorica
CORSO 17.30-22.00 «Fury». K. Douglas in H. Cassavedes. Prepovedan mladini pod 18. letom.
VERI« 16.00—22.00 «Questo pazzo, pazzo, pazzo. pazzo mondo*. Spencer Tracy in M. Berle.
VITTORIA Zaprto. Jutri: 17.00-22.00 »Inhibition*. G. Beccarie. Prepovedan mladini pod 18. letom.
Irzic
EXCELSIOR 16.30-22.00 »Fuoco nel
ventre*.
PRINCIPE 17.00-22.00 »Rock and roli*.
Nova Gorica in okolica
SOČA 18.00-20.00. »Anio Hall*. Filmsko gledališče. Ameriški.
SVOBODA 18.00-20.00 «Prisega na hudiča*. Ameriški film.
DESKLE 19.30 »Obrni še drugo lice*. Italijanski fi'rn.
Koncerti
V oav.ru	aitcauj, ki jih
prireja goriška občinska uprava z združenjem glasbenikov naše dežele, bosta v petek, 16. t.m., ob 18.30, v deželnem avditoriju v Gorici, nastopila flavtist Enzo Caroli in pianist Luigi Schiavon.
Gledališča
Primorsko dramsko gledališče v
Novi Gorici, danes ob 20.30, Franček Rudolf: Veronika. Abonmajska predstava za red S torek. Omenjeno delo bodo igrali tuc’i jutri, v četrtek, petek in soboto.
........ im umi m im it Milim inimiiii n iiiii iiiniiii iiiiiiiiiiniiiiiii im m Hlinili n n m iiiiiiiinin m m nuni, |||,ll|,,m,|„ um i,imiiiiii«ii«i,iiiitn
Težak obračun nesreč ob koncu tedna
Državna cesta med Gorico in Gradiščem je bila že spet prizorišče hude prometne nesreče, ki se je zgodila v nedeljo zjutraj, v neposredni bližini znanega gostišča Puia. Pri čelnem trčenju dveh avtomobilov so tri osebe utrpele resne telesne poškodbe, zdravstveno stanje 32 letnega elektrikarja Guida Marra. ki stanuje v Gorici, Caprinova Ulica 6, pa je zelo zaskrbljujoče.
Čelno sta trčila avtomobil, ki ga je v smeri iz Gorice proti Gradišču vozi. omenjeni Marra ter avto fran-
coske registracije, ki ga je v nasprotni smeri vozil 49-letni Silvio Nicoletti, izseljenec, ki živi v okolici Nice. V avtu je bil tudi Nico-lettijev 15-letni sin Marino. Oba se zdravita v goriški splošni bolnišnici, medteni ko so Marro zaradi hudih poškodb prepeljali na oddelek za oživljanje in intenzivno nego videmske bolnišnice. Pri trčenju je nastala tudi velika gmotna škoda, saj sta vozili, kakor je vi deti na posnetku, povsem razbiti.
V soboto se je na zgoraj omenje-
ni cesti, tokrat blizu Fare, zgodila druga nesreča. 19-letni Flavio But-tignon, ki biva v Fari. je izgubil nadzorstvo nad avtomobilom. Vozilo je najprej oplazilo železobeton-ski nosilec nadvoza, nato pa še dve motorni kolesi, na katerih so se peljali 15-letni Dario Perabo, 14-letni Angelo Ceglio in 16-letni Franco De-rose, vsi iz Gradišča. Najhuje se je poškodoval Franco Derosa, ki se bo zdravil mesec dni, medtem ko so se ostali izmazali le z nekaj praskami in dobršno mero strahu.
Trupia dr. Gornji U k niso našli
Delavci milice, gasilci, potapljači in člani kajakaškega društva so tudi včeraj nadaljevali v Soči z iskanjem trupla 52-letnega zdravnika Bogdana Gornjaka (in ne Dornjaka, kakor smo pomotoma napisali v nedeljo in soboto). Preiskali so rečno dno v dolžini kakih 7 kilometrov, to je od kraja nesreče pa do državne meje pri Solkanu, vendar niso našli ničesar. Organizirana akcija i-skanja se je tako končala sinoči, čeprav bodo s pregledovanjem rečnih bregov nadaljevali tudi danes in v prihodnjih dneh. Zaenkrat še ni znano, kdaj bodo pokopali 29-letno Gornjakovo ženo Jelko ter 4-mesečno hčerko Urško.
KOLESARSTVO
NA TRETJI MEDNARODNI DIRKI ZA TRGFEJO ZSŠDI
I. Čolig iz Zagreba zasluženo zmagal
V končnem sprintu je premagal Geremio in Buliča - Odlična organizacija - 75 kolesarjev iz Italije, Jugoslavije in ZRN
Ivica Čolig iz Zagreba je zmago-. krat skušal razbiti skupino ter sam valeč letošnje, tretje mednarodne a- napredovati. To pa mu je uspelo še-
matecske kolesarske dirke za trofejo Združenja slovenskih športnih društev v Italiji, ki jo je v nedeljo priredilo lonjersko športno društvo Adria. Čolig je zmagal v zadnjih. petih metrih, ko je s silovitim finišem »požgal* svojega neposrednega tekmeca za zmago Italijana Geremio in pa rojaka Buliča. Čolig, ki je v zlati knjigi zmagovalcev nasledil Saritarosso in Salo, je še.enkrat potrdil, da je odličen sprin-ter, ki mu ni para med jugoslovanskimi dirkači, saj je imel v zadnjih metrih pred ciljem na Bazov-ski cesti okvaro na kolesu, ko mu je padla veriga, . pa jo je v teku popravil in nato še zmagal med burnim ploskanjem številnega občinstva, ki je napolnilo robove Bazov-ske ceste okrog ciljne črte. Ob koncu dirke je bilo navdušenje, posebno med Lonjerci, ki so dirko priredili in zanjo žrtvovali dokaj prostega časa, nepopisno, saj je po treh letih končno prispel čez cilj prvi jugoslovanski kolesar, ki je pustil za sabo elito italijanskega a-materizma. Lahko pa si predstavljamo tudi, kakšno je bilo navdušenje v avtomobilu italijanskega tehničnega komisarja Edija Gregorija. ki je vozil s sabo predsednika jugoslovanske kolesarske zveze, inž. Vasilija Moroviča, tehničnega vodjo jugoslovanske reprezentance Edija Rajkoviča ter predsednika deželne kolesarske zveze Vit-toria Rosseta, ko je zmagal »plavi*, ki je med drugim tudi državni reprezentant.
Startalo je 75 kolesarjev iz Italije, Jugoslavije in Zahodne Nemčije, ki so se v koloni podali iz Lonjerja preko mestnih ulic do Bar-kovelj, kjer je bil uradni start dirke. Takoj ko je bila povešena zastavica, so se kolesarji pognali v beg, prvi ubežnik pa je bil Petelin, član domačega društva, ki je otvo-ril »sovražnosti*. Takoj nato pa se je po raznih občasnih poskusih pobega sestavila pri Sesljanu skupina enajstih kolesarjev, ki je z dvemi-nutno prednostjo vodila več kot sedemdeset kilometrov, nakar se je skupina razbila. ” Tržiču je leteči cilj osvojil Geremia pred Zanoškar-jem in čoligom (zmagovalec obeh nasledit jih letečih ciljev), v Dolu je s silovitim sprintom zmagal Zagrebčan pred Muso in Davidom, v Bazovici pa je spet bil najhitrejši Čolig pred Buličem in Geremio. Najbolj aktiven v skupini ubežnikov je bil Puljčan Bruno Bulič, ki je več-
Bologna — Fiorentina	X
Catanzaro — Avellino	X
Lazio — Ascoli	1
Milan — Juventus	X
Napoli — Inter	X
Perugia — Atalanta	1
Torino —	Roma	1
Verona —	LR Vicenza	X
Monza —	Varese	1
Sampdoria	— Pistoiese	X
Udi nese — Germa	1
J. Casale — Alessandria	X
Campobasso — Chieti	1
le pri Božjem polju, ko se je u-bežna skupina začela zaradi silovitega tempa trgati in je v ospredju ostala le trojica — Bulič, Geremia in Čolig, za katero pa je kazalo, da bo vsak trenutek popustila, saj se je med zasledovalci vnel hud boj in so večkrat bili prav blizu prvim trem. Vendar pa je trojica napredovala složno, med navijanjem številnih gledalcev, ki so zasedli strateške točke na vsej progi. V ozadju, med glavnino, so bili zelo aktivni kolesarji lanskoletnega zmagovitega kluba Nuova Baggio iz Milana, ki pa jim ni uspelo, da bi v dokaj napornem finalnem delu ujeli tri ubežnike. Najbliže so jim bili v Bazovici, ko je že vse kazalo, da se je napor Buliča in tovarišev zaključil in da bo treba nadaljevati v glavnini. Vendar pa se je nenadoma prednost povečala, tako da so trije ubežniki lahko v miru pričeli zadnja dva kilometra vožnje navkreber proti cilju. Najprej je sprintal Geremia, tako da mu je za petami ostal le Čolig, Bulič pa je zašel v lažjo krizo, tako
da je do zadnjega kilometra bil v zadnji poziciji z nekaj metri zaostanka. Petsto metrov pred ciljem pa je prišlo do odločilnega poskusa. ko je Geremia nepričakovano sprintal in si nabral nekaj metrov naskoka pred Čoligom, ki je imel težave s kolesom, saj mu je padla veriga in jo je moral popravljati kar med vožnjo. Bulič pa je bil stalno na tretjem mestu in se je jasno poznal napor, ki ga je opravil med vso dirko, tako da je bil nesposoben poseči v borbo za zmago. Deset metrov pred ciljem je že vse kazalo, da je zmagovalec tretje trofeje Italijan Geremia, ko je Čolig v zadnjem poskusu silovito pritisnil na pedala in z nečloveškim naporom ter silovitim sprintom najprej dohitel, nato pa prehitel Geremio le za nekaj centimetrov, kar pa je bilo dovolj, da si je v zadnjem metru zagotovil naslov najboljšega, med splošnim presenečenjem gledalcev ter spremstva.
Po štiridesetih sekundah pa so prispeli na cilj prvi zasledovalci, V sprintu za četrto mesto je zmagal Milančan Argentin, pred klubskim
(iMiiiiuiifutuimiiiiiiiMiiiiiiiiiiininiiiuiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiinitiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiimiiiiiniiiuiMiiiniifiii
NOGOMET
L ITALIJANSKA LICA
V MILANU RAZOČARANJE
Vodeči Milan in državni prvak Juventus sta igrata neodločeno brez zadetka * Perugii bodo odvzeli točki?
Veliki spopad 21. kola prve italijanske nogometne lige se je končal brez zmagovalca. tylilan in Juventus sta se razšla pri neodločenem izidu, ekipa, ki bi si obe točki zaslužila pa je gotovo Juventus. Pred prepolnim milanskim stadionom, nedeljska tekma je dala tudi nov rekord inkasa za ves italijanski nogomet (več kot pol milijarde lir je namreč prišlo v blagajno Milana), sta sicer enajsterici nudili dokaj slabo in površno nogometno predstavo. Razočarali so predvsem domačini, ki so tudi tokrat pokazali določeno nezrelost in začetek zaskrbljujoče krize. Peša obramba, katero mora iz zagate redno rešiti skoraj 40-letni vratar Albertosi, tudi napad pa ne i-gra več tako briljantno. Nasprotno pa so Turinčani dokazali, da je njihova kriza predvsem psihološkega značaja. Po potencialu je Juventus gotovo daleč najboljša ekipa prvenstva, saj predstavlja pravzaprav sedem enajstin državne reprezentance.
Kaj se pa za vodečim Milanom dogaja? Perugia je proti Atalanti zmagala brez težav, njeni točki pa sta v dvomu, ker je med srečanjem kamen zadel v glavo vratarja gostov Bodinija, ki se je moral zateči v bolnišnico. Predmet pa je verjetno priletel s strani navijačev Atalante, zato bo treba počakati še odločitev zveznega sodnika, škoda bi bilo, da bi le-ta odvzel točki Ca-stagnerjevim varovancem.
Perugia ima tri, Torina pa štiri točke zaostanka za Milanom. Za naslov se bodo borile te tri enajsterice, kajti Inter in Juventus sta res že predaleč.
Za dno lestvice je nedeljsko kolo pomenilo nekoliko oddiha za Avelli-
no in Fiorentino, morda pa je Bologna le zapravila eno svojih zadnjih priložnosti. Dve ekipi, ki izpadeta bi morali biti torej znani (Verona in Bologna), za določitev tretje pa bo treba vendarle počakati. A-talanta se namreč še krčevito bori, prihodnje kolo pa bi morala proti Veroni odnesti par točk za potrditev svojih upanj.
IZIDI 21. KOLA
Bologna -	- Fiorentina	0:0
Catanzaro	— Avellino	0:0
Lazio —	Ascoli	3:1
Milan —	Juventus	0:0
Napoli —	Inter	0:0
Perugia -	- Atalanta	2:0
Torino —	Roma	1:0
Verona —	Vicenza	0:0
LESTVICA
Milim 33, Perugia 30, Torino 29, Inter 27, Juventus 26, Lazio 22, Napoli in Catanzaro 21, Vicenza 20, P.iorentina 19, Avellino 18, Ascoli in Roma 17, Atalanta 14, Bologna 13 in Verona 9.
PRIHODNJE KOLO (18. 3.)
Ascoli - Perugia, Atalanta - Verona, Avellino - Bologna, Fiorenti-ria - Catanzaro, Inter - Milan, Juventus - Napoli, Vicenza - Torino, Roma - Lazio
NAJBOLJŠI STRELCI
14 — Rossi (Vicenza) in Giordano (Lazio)
10 — Pulici (Torino)
9 — Muraro (Inter) in Bigon (Milan)
tovarišem Renostom ter pred Ljubljančanom Polončičem. V raznih presledkih pa so nato prispeli na cilj še ostali kolesarji, tako da jih je skupno prispelo na cilj petdeset. Med njimi sta bila tudi člana lo-njerskega kolesarskega kluba Adria Godnič in Petelin, dirko pa je zaključil Tržačan Tarlao, ki je v zadnjih dvajsetih kilometrih popustil, potem ko je bil v vodeči skupini.
Ob koncu dirke smo povprašali vodjo ekipe Nuova Baggio San Si-ro, kako to, da se nista izkazala Bincoletto in Bidinost, zmagovalca zadnje šestdnevne dirke v Milanu in pa zmagovalca krožnih dirk. Izjavil je, da sta doslej blestela na
- * "
Komentar Mirka Novosela
VRSTA VELIKIH PRESENEČENJ
V	letošnjem jugoslovanskem košarkarskem prvenstvu je prišlo ie do več presenečenj, toda tolikšnih presenečenj, kot je bilo v 18. kolu, res doslej še ni bilo.
Na vrhu lestvice in v borbi pred izpadom je sedaj stanje tako zapleteno, da je res težko dati vsakršno predvidevanje.
Za največje presenečenje kola je gotovo poskrbela zagrebška Cibona, ki je v Beogradu zasluženo premagala vodeči Partizan. Zagrebčani so ves čas vodili in prav tedaj, ko je kazalo da bodo dokončno zlomili odpor domačinov, so popustili.
Tekla je namreč 38. minuta igre in najboljši Partizanov košarkar Dragan Kičanovič je moral zaradi poškodbe zapustiti igrišče. Cibona je vodila s 96:90. No, in prav tedaj so Zagrebčani zagrešili nekaj hudih napak, kar bi jih lahko drago stalo. Pet sekund pred koncem tekme pa je Knego dosegel zmagoviti koš in Cibona je tako osvojila zlata vredno zmago.
Partizanov spodrsljaj ni izkoristila .lugoplastika. ki je v edinem nedeljskem srečanju izgubila v Beogradu z Radničkim L MK. Glede na to, da bodo morali v predzadnjem kolu Spličani gostovati v Sarajevu, je težko verjeti, da bi lahko sedaj splitski košarkarji računali na prvo mesto.
Sicer pa se sedaj poraja novo vprašanje. Bo Kičanovič kmalu okreval po sobotni poškodbi? V primeru, da bi Beograjčani ostali brez svojega najboljšega košarkarja, potem bi se lahko zgodilo, da bi Partizan ostal praznih rok v vseh treh tekmovanjih: v državnem prvenstvu, v finalu Kovačevega pokala (20. marca proti Arrigoniju) in v polfinalu jugoslovanskega pokala.
Do velikih presenečenj je prišlo tudi pri dnu lestvice. Beko je nepričakovano zmagal v Valjevu proti Metalcu. Kvarner je doma zanesljivo odpravil Borca, Iskra Olimpija pa je po zelo slabi igri izgubila doma s Crveno zvezdo.
Kaj sedaj?
Na dlani je, da sta Beko m Kvarner še vedno v zelo slabem položaju. Z vodo v grlu pa je tudi Metalac, ki ima v preostalih treh kolih izredno težak spored.
IZIDI 18. KOLA
V	LJUBLJANI: Iskra Olimpija • Crvena zvezda BG 73:77
V	BEOGRADU: Partizan - Cibona Zagreb	99:101
V	BEOGRADU: Radnički LMK - Jugoplastika Split 103:101
V	VALJEVU: Metalac - Beko Beograd
V	SARAJEVU: Bosna - Zadar
J4A REKI: Kvamer - Borac čačak
LESTVICA
Partizan 30: Jugoplastika in Cibona 28: Bosna 26;
Radnički LMK 18; Iskra Olimpija, Crvena zvezda in Metalac 12; Kvamer in Beko 10.
PRIHODNJE KOLO (17. marca)
Beko - Kvamer: Borac - Partizan: Cibona - Radnički LMK; Jugoplastika - Iskra Olimpija; Crvena zvezda - Bosna; Zadar • Metalac.
83:85
111:100
105:98
Borac 22; Zadar 14;
V PRVENSTVU B LIGE
Zopet pomembna zmaga Udineseja
Udinese — Genoa 2:0 (1:0)
STRELCA: Bilardi v 19. min. in Del Neri v 86. min.
S klasičnim izidom 2:0 je Udinese premostil še eno težjo oviro na poti v A ligo. Genoa je po predvidevanju zaigrala v Vidmu zelo solidno in v 10. min. d.p. celo dosegla izenačujoči zadetek z Damia-nijem, ki pa ga je sodnik razveljavil zaradi ofsajda Luppija.
Videmčani so tokrat zaigrali bolj previdno kot sicer in so se posluževali predvsem protinapada, ki je bil izredno nevaren. Oba zadetka so Videmčani dosegli prav iz takih akcij.
Sedaj imajo Giacominijevi varovanci pet točk prednosti nad Cagliarijem in celo devet nad četrto uvrščeno. Samo vrsta katastrofalnih izidov bi lahko sedaj onemogočila Videmčanom napredovanje v prvo ligo.
OSTALI IZIDI 23. KOLA
Ivica Čolig
popolnoma položnih krožnih tekmovanjih ter je to bila zanju kot praktično za vse italijanske kolesarje prva resna preizkušnja na cestni dirki.
Za zmagovalca je bila nato na nagrajevanju na razpolago vrsta pokalov, kot prvi pa je prejel velik pozlaččn pokal, ki ga je daroval dolgoletni lonjerski kolesar Nino Maver, Po pozdravnih nagovorih Vojka Kocmana, predsednika ZSŠDI, Moroviča, predsednika BSJ, Rosseta, predsednika deželne kolesarske federacije ter Zanoškarja in ob prisotnosti konzula SFRJ Plečaša, e-nega izmed soorganizatorjev, je e-kipa Nuova Baggio San Siro prejela tretjo trofejo ZSŠDI kot najbolje uvrščena med prvimi petimi, med tem ko je La Lanterna iz Trevjsa prejela trofejo, darilo predsednika ŠD Adria Stojana Udoviča kot najbolje uvrščena ekipa med prvimi desetimi. Najboljši pa so nato prejeli še pokale, kolajne in plakete, dar raznih organizacij in posameznikov. Skupno je bilo podarjenih 36 pokalov in plaket.
VRSTNI RED NA CILJU
Zagreb), ki je 120 km dolgo progo prevozil v 2.51’ s poprečno hitrostjo 42,105 km na uro
2.	Fiorenzo Geremia (La Lanterna TV)
3.	Bulič Bruno (Siporex Pulj)
4.	Argentin (Nuova Baggio S. Siro) 40" zaostanka
5.	Renosto (Nuova Baggio S. Siro)
6.	Biason (La Lanterna)
7.	Bidini (Stefanutti)
8.	Polončič (Rog Ljubljana)
9.	Martini (La Lantema)
10.	Favero (Stefanutti) 55”
11.	Taurian (Ped. Sahvitose)
12.	Del Bianco (Ped. Sanvitese)
13.	Gossetto (Serrande De Nardi) 2 26”
14.	Salvador (Serrande De Nardi) 3T0"
15.	Bidinost (Nuova Baggio S. Siro)
42. Godnič (Adria)
44. Petelin (Adria)
R. Pečar
SMUČARSKI SKOKI
OSLO — Norvežan Bergerud je zmagal na festivalu v Holmenkollenu v smučarskih skokih pred rojakom Saetrejem.
KRASNODAR RORA ZA NAŠE ČITATEL1E
Veliko število točk v goste
Devetnajsto kolo prve jugoslovanske nogometne lige je bilo zelo uspešno za gostujoče ekipe. Kar osem točk je šlo namreč v goste.
No, pri tem sta se še posebno izkazala Dinamo in Hajduk, ki sta osvojila na tujem izredno pomembni točki. Z golom, ki ga je dosegel Vabeč, so Zagrebčani tako ostali sami na vrhu lestvice in «zamam je bil tako Hajdukov podvig v Tuzli, kjer so Šurjak in tovariši tudi izbojevali nadvse pomembno zmago. Če pa je bila nogometna predstava v Sarajevu še kar dopadljiva, pa je tekma v Tuzli bridko razočarala maloštevilne gledalce (le 4.000). Vse kaže torej, da se je začetno navdušenje ljubiteljev nogometa kaj kmalu poleglo. Na vseh tekmah je bil namreč padec števila gledalcev znaten, sicer pa pričakovati kaj drugega tudi ni bilo, saj je že uvodno (povratno) kolo jasno dalo slutiti, da tudi v nadaljevanju prvenstva ne bo kakovostne igre...
Tudi to kolo je bilo dokaj skopo glede zadetkov. Kar devet jih je padlo v dveh sobotnih tekmah, od teh pa kar šest med srečanjem Crvena zvezda - Napredak. In prav na tej tekmi je prišlo do takih razpletov, ki se le redko-
kdaj pripetijo na nogometnih igriščih. No, po prvem polčasu so Beograjčani že vodili s tremi zadetki razlike in vse je kazalo, da bodo gostje doživeli pravo katastrofo. V nadaljevanju pa preobrat. Nogometaši Napredka niso popustili, dosegli so svoj prvi zadetek, nakar pa je sodnik izključil igralca Crvene zvezde Milelo-viča. To prednost so gostje strumno izkoristili in tako stanje izenačili na 3:3. Neverjetno! Zmagovalci pokalne tekme z WBA so torej morali prepustiti Napredku važno točko. S tem pa je tudi splahnela možnost, da bi se Stan-kovičevi varovanci še bolj približali vodečim ekipam.
V tem kolu je nemalo presenetil tudi Željezničar, ki je v Zagrebu pospravil novi prvenstveni par točk. Trenerja Zagreba Jerkoviča pa čaka' sedaj izredno težka pot v borbi pred mjhujšim. Zagrebčani imajo trenutno le dve točki več od Olimpije in Beograda, ki sta v tem kolu ostala praznih rok.
19. kolo je torej potekalo v znaku nekaterih presenečenj, ostalo pa je, žal, dejstvo, da skoraj na vseh igriščih so gledalci prisostvovali skromnim nogometnim predstavam.
IZIDI 19. KOLA Sarajevo - Dinamo	0:1
Zagreb - Željezničar	1:2
Partizan - Olimpija	2:1
Rijeka - Radnički	0:0
Velež - Osijek	1:0
Vojvodina - Borac	1:0
Budučnost - Beograd	1:0
Sloboda - Hajduk	1:2
C. zvezda - Napredak	3:3
LESTVICA
Dinamo 28, Hajduk 26, Budučnost 25, Crvena zvezda 23, Velež 22, Sarajevo 21, Partizan in Željezničar 20, Sloboda 18, Vojvodina, Radnički, Osijek, Napredak in Borac 17, Rijeka 16, Zagreb 14, Beograd in Olimpija 12.
PRIHODNJE KOLO (18. 3.) Beograd - Velež; Osijek - Vojvodina; Borac r Rijeka; Radnički -Sarajevo; Dinamo - Zagreb: Željezničar - Sloboda; Hajduk - Partizan; Olimpija - Crvena zvezda; Napredak - Budučnost.
IflAJBOLJŠI STRELCI 18 zadetkov: Savič (C. zvezda)
12 zadetkov: Halilhodžič (Velež) in Žungul (Hajduk)
9 zadetkov: Kovačevič (Sloboda) in Santrač (Partizan) 8 zadetkov: Čerin (Dinamo) in Kovačevič (Borac)
iiiiiiiiMiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitniiiiiiiiiiiuiiiiiiiiitiiHiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiniiiiiiiiifiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiMiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiffmiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiit*
KOŠARKA
V PROMOCIJSKEM PRVENSTVU
SLOVENSKI DERBI BOROVCEM
Percovi varovanci so v soboto premagali Jadran s točko razlike Razburljiva tekma - Kakovostna igra - Veliko število gledalcev
Jadran — Bor 90:91 (50:51)
JADRAN: Peter Starc, Prašelj, Silvan Ambrožič 5 (1:3), Ban 40 (10:17), Ivo Starc 4 (0:2), Kraus 13 (5:7), Valter Sosič 2 (0:4), Adrijan Sosič 11 (3:5), Boris Vitez 15 (1:3), Milko Vitez.
BOR: Trevisan, Žerjal 22 (2:3), Koren 6 (2:3), Renato Kneipp 4, Ražem 2, Klobas 25 (3:5), Race 4 (2:3), Vatovec 20 (2:3), Krečič 2, Bruno Kneipp 6 (2:3).
SODNIKA: Zucchi in Spizzamiglio (oba Trst).
PM: Jadran 20:41, Bor 13:19. ON: Jadran 27, Bor 32.
PON: Kraus (30), Race (32), Ražem (38), Klobas (40).
Razburljiva tekma, kakovostna i-gra, veliko število gledalcev, stalne menjave v vodstvu, nepričakovani razpleti: to so značilppsti vseh pravih derbijev. No, in sobotni slovenski derbi v Dolini med Jadranom in Borom je vseboval vse te značilnosti, na koncu pa še nepričakovan in dramatičen razplet. V 36. minuti je bilo namreč stanje 87:77 za Jadran, odtlej pa so jadranovci dosegli le borne tri točke, borovci pa kar 14. Poslednji dve točki pa so «plavi» dosegli le tri sekunde pred koncem tekme, ko je Vatovec realiziral oba prosta meta. Skratka, razburljiv in nepričakovan konec tekme.
S tekmo so bili številni gledalci zadovoljni. Predvsem v prvem polčasu smo bili priča kakovostni košarki. Borovci so zadevali kot za stavo, jadranovci pa nikakor niso popustili, pa čeprav so bili že 11
I točk v zaostanku. S požrtvovalno 1. Ivica Čolig (Metalliacommerce 1 igro so nadoknadili zamujeno in kon-
MiiiiiiitiimiiKiiHMiimiiHiHHiiiiMiiiiiMiiiitiiifiiiiimiiiiiiiiiiiiiiimiimtiiiiimiiiHiiiiiiiiiiiitiiiHiiiiitiiiii
NOGOMET
3. ITALIJANSKA LICA
Cagliari - Cesena	0:1
Lecce - Foggia	1:0
Monza - Varese	2:0
Nocerina Bari	1:0
Pescara - Taranto	2:0
Rimini - Sambenedettese	1:0
Sampdoria - Pistoiese	0:0
Spal - Palermo	1:1
Ternana - Brescia	0:0
LESTVICA	
Udinese 36; Cagliari 31;	Monza
29; Pescara, Pistoiese, Lecce 27; Palermo 24; Foggia 23; Sampdoria, Brescia 22; Genoa, Bari, Ternana 21; Spal, Sambenedettese 20; Cese-na 19; Nocerina, Taranto 18; Varese, Rimini 17.
PRIHODNJE KOLO (18. 3.) Bari - Foggia; Brescia - Rimini; Cesena - Spal; Genoa - Sampdoria; Lecce - Cagliari; Palermo - Monza; Pescara - Nocerina: Pistoiese - Taranto; Sambenedettese - Udinese; Varese - Ternana.
Mednarodne tekme
PARIZ — Jutri bodo na sporedu prve tekme mladinskega pokala UEFA. Med drugimi bo nastopila tudi Jugoslavija, in sicer v gosteh proti Cipru.
Jutri bosta tudi prijateljski tekmi Bolgarija - Švica in ČSSR - Španija članskih reprezentanc, v nedeljo pa bosta Turčija in Malta igrali v o-kviru 7. skupine evropskega nogometnega pokala.
Pomembni točki Triestini
Tržačani so zadovoljili le v L polčasu ■ Qua-dreili in Poiitti najboljša - Franca izključen
čali prvi polčas le s točko zaostanka.
Tudi v nadaljevanju so Percovi varovanci silovito začeli in tudi povedli, nakar so se jadranovci razigrali. Marco Ban je bil za nasprotnike praktično nerešljiva uganka in tako je Jadran z delnim izidom 24:4 povedel na 80:69. Kazalo je, da je za borovce poraz neizbežen, ko je prišlo do nepričakovanega razpleta. Jadranovci so verjetno preveč zadrževali žogo in so povsem zanemarili odločen napad na koš. Pri tem pa gre zasluga borovcem, da niso, kljub visokemu zaostanku, nikoli popustili in so tako dosegali točko za točko ter na koncu slavili tesno zmago.
Tehnična ocena tekme je vseka-, kor — odlično. Košarkarji obeh e-kip so se zelo požrtvovalno in športno borili Mea posamezniki pa so izstopali Ban, Žerjal- in Klobas.
Žal, pa sodniška dvojica ni bila dorasla kakovosti tega srečanja. Sodnika sta namreč oškodovala sedaj eno, sedaj drugo moštvo in pri tem sta tudi neumestno zaustavljala igro obeh ekip.
S sobotno zmago so borovci na lestvici dohiteli jadranovce. Sicer pa je vrh razpredelnice še tako zapleten, da je vsak razplet za določitev končnega zmagovalca mogoč.
B. Lakovič IZIDI 13. KOLA Jadran — Bor	90:91
Cartaria — Cus	62:88
Barcolana — G. Motori 81:72 Scoglietto — Jeans Comer 78:92 S. Azzurra — Ferroviario 78:101 LESTVICA
Jeans Comer in Ferroviario 20, Bor in Jadran 18, Scoglietto 16, Barcolana in Cus 12, Grandi Motori 10, Stella Azzurra 4, Cartaria 0.
PRIHODNJE KOLO Stella Azzurra - Barcolana; Bor - Jeans Comer (18.3. ob 11.00 v Dolini); Cus - Jadran (datum bodo še določili); Ferroviario - Cartaria: Grandi Motori - Scoglietto
ROKOMET
1. n ALIJ ANSKA LIGA
LESTVICA
Volani 34, Cividin Trst 33, Rapi-da 28, Banco Roma in Loacker 23, Forst 21, Fippi .20, Tacca 17, Čampo del Re 14, Mercury 12, Eldec 11, Ruggerini 7, Albatros 5, Edilarte 4.
BOKS
Triestina — Treviso 1:0 (1:0)
STRELEC: Franca v 30. min.
TRIESTINA: Bartolini, Lucchetta, Fontana, Poiitti, Schiraldi, Masche-roni, Quadrelli, Lenarduzzi, Muje-san, Franca, Andreis (Cei od 60. min.).
TREVISO: Eberini, Fiore, Soro (Bec), Miclielazzi, Zavarise, Inno-cente, Zandegu, De Cian, De Poli, Colusso, Cusano.
Sodnik: Adamu (Cagliari).
Gledalcev: 6000. Koti 6:6.
Domači nastopi Triestine so si med seboj že tako podobni, da jih je skoraj dolgočasno opisati. Običajno dobremu prvemu polčasu (tokrat sicer slabši kot ponavadi), ki je dosegel svoj višek v enem samem, toda zelo pomembnem zadetku, je sledil prav tako običajni slab drugi del, ko se je Triestina sicer nenevarno, toda pasivno branila.
Trener Tagliavini je že na začetku pripravil majhno presenečenje, tako da je iz enajsterice izključil branilca Ceia in se tako izognil izključitvi enega veznega igralca v prid napadalca Andreisa. Ta poteza je bila uspešna, saj so prav vsi vezni igralci uspešno opravili svojo nalogo. Tako sta bila najboljša pri Triestini in tudi na igrišču prav Poiitti in Quadrelli. Trenutno je Qua-drelLi prav gotovo najboljši igralec Triestine: z izredno iznajdljivostjo in točnostjo pri podajah je vseskozi ponujal »zlate žoge* napadalcem, med katerimi je Mujesan zelo razočaral, Andreis pa kljub napredku ni še popolnoma zadovoljil.
V obrambi se je najbolj izkazal Schiraldi. Mascheroni pa je zaigral pod svojimi sposobnostmi.
Zmagoviti zadetek je dosegel Franca iz prostega strela, ki ga je sod nik dosodil z indirektnim strelom znotraj kazehskega prostora. Same-
ga Franco je sodnik prenaglo izključil v drugem polčasu zaradi dvojnega opomina. To je izzvalo val ogorčenja med domačimi gledalci, povedati pa je treba, da ni sodnik dosodil očitne enajstmetrovke Tre-visu zaradi prekrška Schiraldija nad Cusanom.
A. K.
OSTALI IZIDI 23. KOLA Cremonese - Biellese	3:1
Forli - Parma	0:1
Juniorcasale - Alessandria 1:1 Lecco - Como	0:0
Novara - Spezia	0:3
Padova - Mantova	1:1
Reggiana - Piacenza	2:1
Trento - Modena	1:1
LESTVICA
Como 33; Reggiana 32; Triestina 30; Novara 28; Parma 27; Alessandria 26; Piacenza, Biellese 24; Cremonese 23; Juniorcasale 22; Mantova 21; Forli 20; Spezia, Treviso, Lecco 18; Padova 17; Modena 16; Trento 15.
PRIHODNJE KOLO (18. 3.) Alessandria - Novara; Biellese -Juniorcasale; Como - Reggiana; Mantova - Cremonese; Modena -Forli; Parma - Spezia; Piacenza -Lecco; Treviso - Trento; Triestina -Padova.
UMETNOSTNO DRSANJE
«Generalka» za Ol
DUNAJ — Od torka do nedelje bo na Dunaju generalka za zimske o-limpijske igre, ki bodo prihodnjo leto v Lake Placidu (ZDA). Na sporedu bo namreč v avstrijskem glavnem mestu svetovno prvenstvo v umetnostnem drsanju, na katerem bodo sodelovali vsi najboljši v tej disciplini z izjemo sovjetskega para Rodnina - Zajčev.
EP LAHKE KATEGORIJE
Vezzoli izgubil naslov EP
VALLADOLID (ŠPANIJA) - I-tgjijan Nata le Vezzoli je izgubil naslov evropskega prvaka lahke kategorije v borbi s Špancem Carlosom IiemaiKlevem. • Približno tako kot pred petimi dnevi Traversaro si jc tudi Vezzoli v 4. rundi poškodoval desno aritodn, tako da^Jb edini kod-' nik na ringu zahodni Nemec Drust po zdravnikovem predlogu prekinil dvoboj. Dotlej je bil spopad izenačen, čeprav je Hernandez že v prvi rundi z dokaj posrečenim levim «up-percutom* poslal Italijana na tla.
LOS ANGELES - Mehikanec Carlos Zarate je ohranil svetovni naslov (verzija WBC) boksarske pete-linje kategorije. S k.o. je namreč premagal Codjo Messah (Togo) v tretjem krogu.
SUN WALLEY — Švicar Walter Zresch je osvojil prvo mesto v smuku za svetovno profesionalno prvenstvo v tem kraju pred rojakom Bur-genorje in Avstrijcem Arnoldom, ki vodi na skupni lestvici.
PLAVANJE
SPOMLADANSKO PRVENSTVO
Zadnji dan brez rekordov
RIM — Zadnji dan italijanskega spomladanskega prvestva v plavanju ni potekal v znamenju državnih rekordov, kot je bilo to pričakovati po kopici državnih članskih, mladinskih in klubskih rekordov, ki so padli v prvih dveh dnevih tekmovanj. V glavnem so dosegli le nekatere dobre izide, med katerimi naj omenimo zmago Guarduccija, ki je v finalu 100 m prosto premagal protagonista plavalnega prvenstva Paola Revellija in ponovni zmagi Roberte Felotti na 800 m prosto in Cinzie Savi - Scarponi na 100 m prosto.
ZMAGOVALCI 100 m prosto (moški):
Guarducci
100 m prosto (ženske):
Savi - Scarponi 800 m prosto (ženske):
Felotti
1.500 ni prosto (moški):
1 .Silvestri
200 m prsno (moški):
Fabbri
2(kl m pisno (ženske):
Tagnin
štafeta 4x100 m mešano (moški): Nuoto 2000	4’00”3
štafeta 4x100 m mešano (ženske): Nuoto Roma	4’33”3
51”4
59”7
8’53"1
15'56”5
2’25”6
2'45”9
RIM — V nedeljo je odpotovalo v ZDA 24 najboljših italijanskih a-tletov, ki bodo nekaj časa na pri; pravah v Kaliforniji. Med drugimi sta odpotovala tudi Pietro Mennea in Sara Simeoni.
Zmaga Sovjetlnje Sidorove
Svetovna prvakinja, Sovjetinja Valentina Sidorova, je zmagala na mednarodnem tekmovanju v floretu za pokal Martini. Na drugo mesto se je uvrstila rojakinja Belova, tretja pa je bila Poljakinja Skladanotvska.
IIIIUIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIItIMIIIIItlllllllllllltlllllltlltlllllltlllllllnilllltIMMIIIIIHIIIIIIMIIIIIIMHinilllllllllllHIIIIt*
KOŠARKA
1. ITALIJANSKA LIGA
Uspeh Goričanov
Hurlingham pa jc v Mcslrah izgubil z eno (očko razlike
Cividinu še dve točki
Rokometaši tržaškega Cividina so premagali še eno težko oviro v nadaljevanju prvenstva. Gostovanje v Bocnu so premostili z večjo lahkoto, kot so nekateri napovedovali. To pa gre v največji meri pripisati izredno dobri igri Tržačanov, ki so slavili visoko in prepričljivo zmago. Njihov uspeh ni bil v dvomu niti na samem začetku, saj so vodili s 4:0, Ob koncu prvega polčasa so imeli gostje tri gole prednosti, na koncu pa kar osem.
IZIDI
Loacker Bočen - Cividin Trst 16:24, Banco Roma - Forst Bressanone 19:18, Albatros Rim - Mercury Bologna 14:23, Fippi Rimini - Edilarte Corversano 25:17, Volani Rovereto -Eldec Rim 27:11, Ruggerini Rubiera La Rapida Rimini 15:16, Čampo del Re Teramo - Tacca Cassano 19:16.
1.	— 1. Mirosei
2. Beaumarcos
2.	— 1. Designata
2. Solferino
3.	— neveljavna
4.	- 1. Hallali
2. Šansone
5.	— 1. Zlgoln
2. Diritto
6.	— 1. Hisima
2. Rivignano
KVOTE 10 - 2.862.627 lir 9 -	91.800 lir
X
X
1
2
Rodrigo — Pagnossin 81:92 (39:44)
RODRIGO: Del Masso 8, D’Otta-vio 13, Rossi 18, Sykes 17, Collins 14, Marzoli 6, Pizzirani, Dindelli 5, Miha, Gialloreto.
PAGNOSSIN: Pondexter 29, Premier 17, Ardessi 17, Laing 14, Bruni 9, Valentinsig 4, Soro 2, Čampe-strini, Antonucci, Cortinovis.
PM: Rodrigo 9:17, Pagnossin 13:16. PON: nihče.
Pagnossin je dosegel dragoceno zmago v gosteh ter ohranil možnost za’ osvojitev končega četrtega mesta. Goričani so zaigrali preudarne-je kot domačini, ki so imeli porazen odstotek pri metih na koš. Kljub temu je Rodrigo z učinkovitim «pres-singom* v drugem polčasu celo dosegel nasprotnike, vendar pa so nato Pondexter, Ardessi in Premier povedli svojo ekipo do zmage.
Superga — Hurlingham 77:76 (44:40)
SUPERGA: Antonelli 14, Wingo 23, Harris 16, Cima 9, Kunderfranco 2, Dalla Costa 0, Pedrotti 5, Guerra 2, Borghetto, Maguolo.
HURLINGHAM: Scolini 12, Bechi-ni 4. Meneghel 2, I-aurel 24, Boston 14, Forza, Jacuzzo 8, Ritossa 12, Pieri, Čuk.
SODNIKA: Ugatti iz Salerna in Basso iz Neaplja
PM: Superga 13:21, Hurlingham 10:13. PON: Biston (28) in Meneghel (39)
Le za las ni uspelo tržaškemu Hur-linghamu, da bi odnesel prestižno zmago iz Mester, ki bi mu dajala sicer še upati na morebitno četrto mesto. Tržačani so, kot sam izid priča, enakovredni nasprotnikom, ki so jih v Trstu premagali s kar dvajsetimi koši razlike. Pri domačinih je popolnoma zatajil Harris, za zmago pa so najzaslužnejši Wingo, Dal-
la Costa in Kunderfranco. Pri gostih pa je presenetil mladi Ritossa, ki je prikazal izredno točnost pri metih ter je bil poleg Laurela in Scolinija prav gotovo najboljši v svoji vrsti.
IZIDI 21. KOLA Pintinox —	Šarila	100:87
Rodrigo —	Pagnossin	81:92
Bancoroma — Postalmobili 87:96 Superga —	Hurlingham	77:76
Caserta —	Acentro	89:75
Manner —	Jolly	92:98
Mobiam —	Eldorado	99:89
LESTVICA
Pintinox in Eldorado 28, Superga 26, Pagnossin'in JoHycolombani 24, Mobiam in Bancoroma 22, Postalmobili in Hurlingham 20, Šarila in Caserta 18, Rodrigo 16, Manner in A-centro 14.
PRIHODNJE KOLO (18.3.) Acentro - Mobiam; Jollycolombani - Bancoroma; Postalmobili - Rodrigo; Hurlingham - Pagnossin - Pin-tinox; Šarila - Superga; Eldorado -Caserta.
A-1 LIGA
IZIDI 21. KOLA Harrys — Xerox	93:92
Emerson — Mercury	69:06
Billy — Arrigoni	p.p. 86:85
Antonini — Chinamartini 89:80 Perugina — Scavolini	75:71
Sinudyne — Gabetti	102:91
Mecap — Canon	90:88
LESTVICA
Emerson 36, Sinudyne 28, Billy 26, Gabetti 24, Arrigoni, Xerox, Chinamartini, Perugina 22, Antonini 20, Canon 18, Scavolini 16, Mecap in Harrys 14, Mercury 10.
PRIHODNJE KOLO (18.3.) Chinamartini - Sinudyne; Canon * Billy; Xerox - Perugina Jeans; Gabetti - Mecap; Mercury - Harrys; Scavolini - Antonini; Arrigoni - E-merson.
Marko
NOGOMET
V NEDELJSKEM KOLU PRVENSTVA 2. AMATERSKE LIGE
Gaja presenetila z zmago proti Aurisini
Zarja razočarala - Prosečani osvojili dragoceni točki - Neuspeh Juventine - Točka za Breg in Primorca
Aurisina — Gaja
AURISINA: Tortolo, Perisutti, Zap-Pador, Marcanile, Braico S., Braico Pertot, Doglia, Caharija, Segu-(Dobrila), Gergolet, 12 Ciacchi. GAJA: Olivieri, Olenik, Maks Gr-Vrše, Gabrielli, Saule, Branko ,r8ič, Milkovič, Iztok Grgič, Bol-«ph, Krizmančič, 12 Kante. STRELCI: v 31. min. p.p. Bolcich, * 37. min. p.p. Krizmančič in v 30. ^n. d.p. Doglia.
KOTI: 6:5.
Kar sedem mesecev je bilo treba jokati, da so gajevci vendarle izsevali prvo zmago v letošnjem pr-vtostvu. In tokrat res zasluženo, v ®°steh, saj so premagali Aurisino in *. Padali tudi hud udarec na lestvi-d za nazadovanje v 3. AL. Gaja je ^igrala tokrat kot prerojeno, tako "a smo videli ekipo iz prejšnjih let, so fantje zaigrali zelo požrtvo-?P'no in učinkovito. Zakaj smo zanetili le sedaj napredek pri Ga-*■ Na to vprašanje lahko odgovore le s tem, da je trener Kozina *Pdel pravo pot, ko je v ekipi zajel mladim. Res pa je tudi, da je **jPo ojačil (prav s to tekmo) na-™dalec Križmančič, ki je pravkar Jjdslužil vojaški rok in je bil tudi “edvomno najboljši na igrišču.
, Pa se povrnimo k tekmi, ki je podala v uvodnih minutah v zname-premoči domačih. Nato so ga-^vci postajali vedno bolj nevarni J v nadaljevanju so zasluženo pri-v vodstvo z Bolcichem. Gostje ^ nato v protinapadu še podvojili: iranko Grgič se je lepo otresel svo-*8a branilca in podal na sredino
1:2 (0:2) | vse načine priti do izenačenja. To-
Prvenstvo 2. AL skupine F se je v nedeljo nadaljevalo s Pari petega povratnega kola.
Kot predvideno je tudi v tem zavrtljaju vodeča Opicina neporažena zapustila igrišče (e-najsti zaporedni pozitivni izid).
Od naših enajsteric je v nedeljo presenetila Gaja, ki je Proti Aurisini izbojevala prvo Prvenstveno zmago. S tem so seveda gajevci, ki ostajajo še vedno na repu lestvice znatno Poslabšali položaj Aurisine, ki je v nedeljo zastreljala kar dve 11-metrovki in tako postaja Aurisina tretji najresnejši kandidat za izpad.
Zarja je ponovno razočarala. To je bil za Zarjo četrti, oziroma tretji zaporedni poraz na domačih tleh.
Za prijetno presenečenje je Poskrbelo proseško Primorje, ki je ponovno v gosteh izbojepalp. dragoceno zmago proti S. Marcu (tretji zaporedni uspeh Primorja v gosteh). S tem podvigom so Prosečani vendarle zadihali nekoliko lažje
Do pomembne točke so prišli tudi Brežani v občinskem derbiju z Rosandro.
Brez gola so igrali tudi Tre-benci, ki so bili v gosteh pri žilavi Costalungi.
IZIDI 20. KOLA Zarja - Campanelle 1:2 Giarizzole - Libertas 1:1 S. Marco - Primorje 0:1 Breg - Rosandra	0:0
Costalunga - Primorec 0:0 Aurisina - Gaja	1:2
Sovrana - Odcina	1:1
Zaule - GMT	1:0
LESTVICA
Opicina 30, Zaule 25, Libertas 24, Campanelle 23, Rosandra 22, Costalunga in Sovrana 21, Zarja, Primorec, Breg >n S. Marco 20, Primorje 19, Giarizzole 17, Aurisina 15, GMT 10, Gaja 9.
Rosandra, Costalunga, Zarja in GMT (tekmo manj). PRIHODNJE KOLO (18.3.1979)
Rosandra - Sovrana, Primorje - Libertas, Opicina - Breg, Giarizzole - Costalunga, Primorec - Zaule, Gaja - Zarja, GMT ■ Aurisina in Campanelle - S. Marco.
da proseška obramba je bila vedno na mestu, saj sta v obrambi zelo dobro zaigrala Blažiria in To-mizza. Tik pred končnim žvižgom bi primorjani lahko podvojili, toda sodnik ni dosodil očitne enajstmetrovke.
H.V.
Rosandra — Breg
0:0
BREG: Micor, Poropat, Rodela (Sovič), Dazzara, Ražem, Dagri, Samec, Lovriha, Jež, Klun, Cigui.
ROSANDRA: Dapas, Schettini, Mihelčič, Taddeo, Gulich, Grezar, Tom-masi, Picchierri, Cicchese, Corbatti, Kirchmayr.
SODNIK: Rosina.
GLEDALCI: Približno 450.
Tudi letošnji občinski derbi med Bregom in Rosandro se je zaključil pri neodločenem izidu. Za to tekmo
je vladalo veliko zanimanje in zato se je ob robu dolinskega igrišča zbralo veliko število gledalcev.
Začetek tekme je pripadal Brežanom, ki so se hitro pognali v napad. Najlepšo priložnost je imel v 9. min. Poropat, ko je zgrešil strel v vrata, sam pred vratarjem. Dobro priložnost je imela tudi Rosandra, Micor pa je bil na mestu. Skozi ves polčas je bila igra zelo borbena in masovnim napadom Brežanov je odgovarjala Rosandra z redkimi neučinkovitimi protinapadi.
V drugem polčasu pa smo imeli na igrišču povsem drugačno sliko. Igra je bila počasna, odvijala se je predvsem na sredini igrišča in tudi večjih priložnost' za gol ni bilo. I-gralci so bili že nekoliko utrujeni, zato niso bile njihove akcije tako blesteče in hitre kot v prvem polčasu.
Tekma se je torej končala pri ne-
^žmančiču, ki je drugič prema-vratarja Tortola.
. Tudi po odmoru se je Gaja lepo Mfala Aurisini in kmalu bi spet v^senetila domačine. Sad napadov jtoačih je Doglia izkoristil v 30. T^uti, ko je vendarle premagal ne-®*Wega Olivierija.
d. gr.
Primorje 0:1
Marco
(0:1)
.San MARCO: Balzarini, Giraldi, "'inča, D. Toffanil, R. Toffanil, Ro-
Gloi
Čerin, Pacor, Zoglia, Bones,
‘»h (v 46. min. Stradi). PRIMORJE:	Babuder, Blažina,
■ Husu, Carmeli, Tomizza, Verša .' 74. min. V. Husu), Šugan, Bar-01)a, Olivo, Angeleri, Rustja. STRELEC: v 6. min. Rustja. SODNIK: Fumai iz Trsta GLEDALCEV: 250 .S pičlim 1:0 je Primorje doseglo "hti solidni ekipi San Marco tretjo r Poredno zmago v gosteh in se ta-s,° oddaljilo z zadnjih mest na le-toici. Nedeljska zmaga je za Prodne posebno važna, ker daje pro-jjkim navijačem in nogometašem ? večje zaupanje v ekipo, ki je Cj ob tej priliki dokazala, da je vsakemu nasprotniku. Edini i^agoviti gol srečanja je padel ta-v uvodnih minutah tekme po ?slugi Rustje, ki je ob prvi priložiti spretno izkoristil nesporazum .domači obrambi in neubranljivo jslal žogo v mrežo. Ta gol je se-.eda nekoliko zmedel domačine, ki s° se takoj reorganizirali in bili (I 0 nevarni pred Babudrovimi vra-fi' .Toda le redkokdaj je bil vratar . r,hiorja resno zaposlen, tudi ker bili streli domačih napadalcev jhej netočni.
n*' nadaljevanju so se domačini ^oj pognali v napad in skušali na
Trenutek Iz boja pod košem med sobotnim srečanjem Jadran — Bor
llliiiiiiiifiiiiiiliiiilllilltllliiiiiiliiiiillllliliiiinviiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiMMiiiiiMiiiiIllliillIlMlIlliiiiiiiiiiiillnilll
NOGOMET
V PRVENSTVU 3 AL
Vesna z lahkoto do točk
Nasprotnik se namreč ni predstavil na igrišču - Neuspeh ostalih naših ekip
Inter Sv. Sobota — Vesna 0:2
V	drugem koiu povratnega dela prvenstva 3. amaterske lige je Vesna slavila v nedeljo svojo letošnjo najlažjo zmago: tržaško gostovanje z ekipo Inter (Sv. Sobota) se je še pred začetkom tekme zaključilo s klasičnim 2:0 v koris1 Križanov, saj se domačini niso pravočasno predstavili na igrišču. «Forfait» je dejal sodnik, ki je tako namenil «plavim» dve dragoceni točki.
M. K.
Isonzo — Mladost 2:0 (1:0)
MLADOST: A. Gergolet, Frando-lič, Pahor, Barbana, Uljan, Marizza, K. Ferfolja, Dužman, G. Ferfolja, Rorin, E. Gergolet.
ISONZO: Brandolin, Vizzi, Bosca-rol, Indri, Fedei, Trevisan, Sanmar-tino, Mori, Flaborea, Lubiana, Pa-strello.
STRELCA: v 18. min. Indri, v 60. min. Sanmartino.
Gostje so stopili na igrišče v okrnjeni postavi, kar je gotovo vplivalo na končni izid. V začetnih minutah so prevzeli pobudo domačini. V 9. minuti pa je sodnik razveljavil zadetek Pastrella.
Polagoma pa so tudi naši fantje začeli ogrožati vrata domačinov. V 18. min. pa je Isonzo po napaki do mačega vratarja povedel. Kljub go lu razlike so naši fantje še vedno imeli vajeti igre v svojih rokah. Lepo priložnost je imel Gabrijel Ferfolja, toda njegov strel je z veliko srečo ubranil vratar Isonza.
V	nadaljevanju se igra v bistvu ni spremenila, toda sčasoma je bilo videti predvsem na sredini igrišča, terensko premoč domačinov. V 60. min. je Isonzo podvojil. Po tem zadetku je Mladost popustila. Mladost bi gotovo odnesla točko, če bi le malo bolj pazila v obrambi. V vrstah Mladosti se je izkazal Pahor, ki se je potrudil v obrambi.
Kras — Edera 1:3 (0:1)
KRAS: Bogateč, Černjava, Škabar D., Trampuž (kapetan), šegi-na, Dilič, Ljubo Milič (v 26. min. d.p. Škabar Aldo), Milič Miloš, Ražem, Verša, Colja. Rezervni vratar Ferfolja.
EDERA: Ulisse, Bassanese, Gar bossi, Starace M., Gardel, De Mar-chi kapetan, Satti, Polli, Lanteri, Starace A, Zacchinga, 13 Marion.
SODNIK: Grudena.
KOTI: 4:2 za Edero.
STRELCI: 36. min. p.p. Starace A., v 26. min. d.p. Zacchigna, 29.
min. d.p. Zacchigna iz enajstmetrovke, 32. min. d.p. Dilič za Kras.
Kras je bil tokrat pred težko preizkušnjo, saj mu je stala nasproti močna ekipa tržaške Edere. Krašovci so v tej tekmi merili na delitev točk, čeprav je ekipa Edere v letpš-njem prvenstvu le enkrat odšla poražena z igrišča. Ekipo sestavljajo sami mladi in perspektivni nogometaši, ki so v prejšnji sezoni nastopali v mladinskih prvenstvih. V njihovih vrstah nastopajo celo dva igralca rojena v letu 1960, eden pa je celo leto dni mlajši.
V začetku srečanja so gostje prevzeli pobudo In s hitrimi protinapadi napadali vrata. Najprej je poskušal Starace M., nato pa je moral Bogateč leteti, da je odbil. Domači vratar je imel polne roke dela. Končno je gostom v 36. min. uspelo priti do zasluženega vodstva. Nekaj korakov izven kazenskega prostora je streljal A. Starace in z neubranljivim strelom premagal Rogatca. V začetku drugega dela igre se je jasno videlo, da hočejo krasovci po vsej sili izenačiti, a jim ni uspelo. Nasprotno so domačini podvojili v 26. min. z Zaechigno, ki je iz neposredne bližine že drugič premagal zadnjega moža na igrišču. Domači branilec je v 29. min, z vratarskim posegom prestregel predlo-žek in s tem povzročil enajstmetrovko Z bele pike je streljal Zacchi gna in potrojil. Krasu je v 32. min le uspelo doseči Častni zadetek. Dilič je dobil žogo daleč od nasprotnikovih vrat, brez oklevanja streljal in iz težkega položaj: poslal usnje v mrežo.
Naj omenimo, da je bil to _ nedvomno najlepši zadetek srečanja.
Skupek Zdravko
Piedimonte — Sovodnje 4:0
OBVKSTILO
Jutri, v sredo, ob 18.30 na stadionu «1. maj» v Trstu seja a tletske sekcije ŠZ Bor. Prisotnost obvezna.
♦ * *
ŠZ Bor
obvešča, da bo odbor športne šole imel sejo v torek, 13. t.m., ob
20. uri v Ul. sv. Frančiška 20.
« « «
Odbojkarska rekreacija pri ŠZ Bor
obvešča, da je stadtonu «1. maj» vsak torek ob 21.30 odbojkarska rekreacija.
odločenem izidu, zadovoljuje obe e-kipi in je tudi pravičen, čeprav so imeli Brežani več priložnosti za gol.
SMI
Costalunga — Primorec 0:0
COSTALUNGA: Mezzavilla, Colo-ni, Družina, Tulliani, Palcini, Bartole (d.p. Mačehi), Bussi, Siarrone, Brainič, Bretti, Sirotič, (št. 12 Furlani).
PRIMOREC: Pavatič, Čuk, Štoka, Skrem, Križmančič, Husu, Marko Kralj, Možina, Žgarbulj (d.p. Franko Milkovič), Boris Kralj, Mau-ro Kralj I., (št. 12 Maglica).
Dobra serija Primorca se nadaljuje, čeprav so tokrat morali igrati z nekoliko okrnjeno postavo. Tre-benci so stopili na igrišče s trdnim namenom, da odnesejo vsaj točko. Nadzorovali so domačine, ki (vsaj v prvem polčasu) niso nikoli uspeli ogroziti Pavatiča. Domačini so se posluževali predvsem dolgih podaj. Primorčeva obramba pa je bila vseskozi na mestu.
V drugem polčasu so domačini nekoliko bolj pritisnili na trebenska vrata, a s tem so se v obrambi odpirali ter sta tako imela Mauro Kralj I. in Boris Kralj precej prostora in tudi nekaj priložnosti. V 30. min. so imeli domačini edinstveno priložnost, a je Skrem skoraj na gol črti žogo odbil. Trebenr d pa so bili v protinapadu še bliže golu. V 43. min. pa je Čuk na neverjeten način zgrešil zadetek. Če .bi mu uspelo doseči gol, bi bila to prevelika kazen za domačine, saj
V furlanski skupini 2. amaterske lige se nadaljuje dvoboj Sevegliano in Romane na vrhu lestvice. Obe ekipi sta v nedeljo dosegli bel rezultat pred domačim občinstvom. Ta polovični neuspeh vodečih pa je dal prednost Itali iz Gradišča, ki se je z zmago proti Mora-ru nevarno približala vrhu lestvice.
Na dnu lestvice je poraz Juventine na domačih tleh v bistvu razjasnil položaj. Če sta bila Audax in Aiello že pred časom obsojena na izpad, se je sedaj tej dvojici pridružila še Juventina.
IZIDI 22. KOLA Moraro - Itala	0:1
Torriana - Aiello .	2:0
Sevegliano - Fiumicello 0:0 Romana - Terzo	0:0
Juventina - Staranzano 0:2 Ruda - fJalisana	4:0
Audax - Torre .	3:7
Villesse - Pro Romans 1:1 LESTVICA
Sevegliano, Romana 31, Itala 30, Fiumicello 28, Torriana 27, Staranzano, Moraro 26, Terzo 22, Pro Romans 21, Villesse, Ruda 20, Malisana, Torre 19, Juventina 14, Aiello 10, Audax 6.
PARI PRIHODNJEGA KOLA Itala - Torriana, Pro Romans - Ruda, Fiumicello - Juventina, Malisana - Audax, A-iello - Romana, Staranzano -Sevegliano, Torre - Moraro,
Terzo - Villesse.
(pr)
Nasprotnik pa je to izkoristil in večkrat tudi nadigral «rdeče-bele».
Začetek tekme je bil izenačen, saj se ekipi nista odpirali. Kljub temu pa so Tržačani imeli prvi stoodstotno priložnost, toda žoga se je odbila od prečke. To pa je bila tudi edina nevarna akcija v prvem polčasu, saj smo nato prisostvovali predvsem igri na sredini igrišča.
V drugem polčasu je Zarja prevzela vajeti igre v svoje roke in diktirala svoj tempo, dokler ni Pie-ri v 61. min. dosegel gol za svoje barve. Le nekaj sekund nato so Campanelle izenačile, po začetniški napaki Bazovcev. Od tega trenutka dalje so Tržačani gospodarili na i-grišču in dosegli zmagoviti gol v 73. min. z Maurijem. To je pokopalo vse upe zarjanov, saj se do konca niso mogli zbrati, da bi vsaj izenačili.
Najboljša v vrstah Zarje sta tokrat bila Puzzer in Samese.
BIG
VATERPOLO
Partizanu pokal Jugoslavije
V bazenu hotela Kupari je bil sklepni vaterpolo turnir za jugoslovanski vaterpolski pokal. Zmagal je Partizan iz Beograda, ki je že šestič osvojil to prestižno lovoriko. Zmagovalci so v prvem srečanju delili izkupiček s POŠK Brodomerkur iz Splita ter v preostalih dveh nastopih premagali Jug iz Dubrovnika v izredno razburljivem spopadu ter Mornarja iz Splita. Na drugem mestu so vatepolisti POŠK Brodomerkur iz Splita, ki je bil na tem turnirju neporažen, saj je remiziral z vsemi tremi tekmeci. Enako število točk ima še Jug, ki je premagal Mornarja iz Splita, toda izgubil je odločilno srečanje s Partizanom. Tokrat so nekoliko razočarali zastopniki Mornarja iz Splita.
IZIDI: Jug - Mornar 7:6, Partizan - POŠK Brodomerkur 5:5, Jug -POŠK Brodomerkur 6:6, Partizan -Mornar 5:4, POŠK Brodomerkur -Mornar 4:4, Jug - Partizan 1:2.
KONČNA LESTVICA: Partizan 5, POŠK Brodomerkur in Jug 3, Mornar 1.
NAMIZNI TENIS
Na državnem namiznoteniškem turnirju v kraju Salsomaggiore Terme so igralke Krasa zabeležile v vseh kategorijah zelo dobre uvrstitve. Izstopa vsekakor dvojna zma-ka Sonje Miličeve v absolutni kategoriji in sicer med posameznicami ter v ženskih dvojicah, skupno s Saporettijevo. Podrobnejfe bomo še poročali.
B. S.
Množica kolesarjev na glavni Ion je rs ki ulici pred startom na nedeljski tradicionalni dirki
ODBOJKA
V PRVENSTVU MOŠKE C LIGE
Spet nezaslužen poraz Bora
Nekorektno videmsko občinstvo - Borovke osvojile drugoligaški derbi proti Sokolu
MOŠKA C LIGA Scatolificio 4S — Bor 3:2 (15:4, 12:15, 4:15, 15:11, 15:7)
SCATOLIFICIO 4S: Biancolin, So-
Tudi drugo pomembno gostovanje se je za Borove odbojkarje končalo s porazom. Temu je botrovalo več vzrokov, predvsem pa moramo tu pokazati na dogodek, ki je vreden najostrejše obsodbe. Videmsko občinstvo je namreč spet sprejelo naše igralce z žaljivko «ščavi». Pri vsem tem pa ne moremo razumeti, da ni nihče od spremljevalcev, niti trener, storil nič, da bi to preprečil. Naši igralci so se po koncu tekme globoko prizadeti vprašali, kako je bilo mogoče priti s takimi gesli na dan prav v Vidmu, ko so Furlaniji ob katastrofalnem potresu med prvimi priskočili na pomoč prav jugoslovanski narodi, katerih del smo tudi zamejski Slovenci. Prepričani smo, da se je v tako pobalinsko početje spustila le peščica neodgovornih razgra-jačev na tribuni, saj ni nikakor mogoče, da bi večina tamkajšnjih ljubiteljev športa odobravala take izgrede.
dorman, Antoniolli, Mesago, Silvano, Ceccutti I, Ceccutti II, Tre I, Gu-stinelli. Tre II
BOR: Neubauer, Kralj, Kodrič, Pečenko, Ugrin, Plesničar, Zadnik, Veljak.
Po slabem prvem setu so se »plavi* v nadaljevanju opomogli in z učinkovito igro osvojili drugi in tretji set. Odločilni trenutek je bil v četrtem setu, ko so borovci že vodili z 11:8. Kazalo je že, da bodo Neubauer in tovariši osvojili nadvse pomembno in prestižno zmago, nervoza in utrujenost zaradi pomanjkanja menjav (poškodovani Fučka ni igral) pa sta izjatovili vsa upanja. V petem in odločilnem setu je prišlo do grobe napake pri sestavljanju postave, ki jo je Borov spremljevalec predstavil sodnikom, kar je še bolj razburilo »plave*, ki so kmalu prepustili set.
Prvenstvo je sedaj še povsem izenačeno. «Plavi» imajo praktično nespremenjene možnosti za napredovanje, potrebno pa bo nujno osvojiti vse nadaljnje tekme.
IZIDI 9. KOLA
CUS Benetke - Mogliano Veneto 2:3 01ympia GO - Kras	1:3
Scatolificio 4S - Bor	3:2
Apies - Torriana	3:0
LESTVICA
Mogliano Veneto 16; Bor, Scatolificio 4S 14; CUS Benetke 12; Apies

ATLETIKA
DRUGI IZBIRNI BOROV KROS
sta si bili ekipi vso tekmo enakovredni in je tako neodločen rezultat pravičen.
B. Križmančič
Juventina — Staranzano 0:2
(0:1)
JUVENTINA: Plesničar, Tavčar, Zin, Čevdek, Medeot, Devetak, Pa-nico, Radikon, Marvin (Nanut), Le-pore, Gomišček.
STARANZANO: Porciani, Minius-si, Fogar, Recchia, Sacconi, Piemon-te, Logozzo, Pugiiese, Milani, Casa-grande, Recchia H.
STRELCA: v 4. min. p.p. Casa-grande, v 25. min. d.p. Pugiiese.
Mislimo, da je Juventina s tem porazom na domačih tleh proti Sta-ranzanu zapravila vsako nadaljnje upanje, da bi dosegla toliko zaželeno rešitev, štandrežci imajo sedaj že 5 točk zaostanka za Torrejem in Malisano, ki sta bila skupaj z Rudo vsaj delno kandidata za izpad.
Do konca prvenstva manjka sedaj le 8 srečanj, kar je vsekakor premalo, da bi Spessotovi varovanci utegnili doseči cilj. Na papirju je še vse mogoče. Realno gledano pa je v bistvu nemogoče, razen če bo Juventina v naslednjih tekmah zabeležila samo pozitivne rezultate in med temi mora biti tudi precej zmag.
Srečanje se je kaj kmalu začelo slabo za domačine, ki so že v 4. minuti pobrali žogo iz lastne mreže. Vsa prizadevanja Štandrežcev, da bi prišli do remija so bila zaman.
Sredi drugega polčasa pa so gostje z golom Puglieseja pokopali vse upe domačinov, obenem pa verjetno tudi zapečatili usodo Juventine v tem prvenstvu.
(pr)
Zarja — Campanelle 1:2
ZARJA: Puzzer, Žagar, Frando-lič, Franco (v 17. min. Cecchi), Metlika, Samese, Ivo Grgič, Mikuš, Sulčič, Bitussi, Pieri, 12 Favento, 13 Fonda, 14 Darko Grgič.
CAMPANELLE: Rota, Ribarich, Grassi, Famigliulo, Consetti, Ragu-so, Macor, Bon, Castellano, Stefani (v d.p. Mauri), Pischianz.
STRELCI: v 61. min. Pieri, v 62. min. Pischianz, v 73. min. Mauri.
SODNIK: Giadrossi iz Trsta.
S četrtim zaporednim porazom proti ekipi Campanell je Zarja zdrknila še za nekaj mest proti dnu lestvice. Takoj lahko povemo, da so Bazovci igrali v nedeljo eno svojih slabših tekem v letošnjem prvenstvu. Igra domačih je bila skozi vso tekmo raztrgana, z velikimi napakami, predvsem v gradnji igre.
Več kot sto dvajset nastopajočih
Tri prva mesta Kraševcem - V soboto na Opčinah zaključna prireditev
Tudi drugo Borovo izbirno tekmovanje v krosu je uspelo in celo nad pričakovanji.
V soboto se je na šolskem stadionu na Kolonji zbrala pisana množica 122 dijakov in dijakinj, ki so uradno ali neuradno predstavljali 5 nižjih srednjih šol. Ob lepem vremenu in učinkoviti organizaciji se je 6 tekov zvrstilo brez najmanjšega zapletljaja.
Do zmag so prišla kar 4 predstavništva, med vsemi pa so se najbolj izkazali dijaki vzhodnega Krasa, ki so nastopali pod imenom »Opčine*. Zmagali so kar v 3 tekih in pustili po eno prvo mesto šolam «F. Erjavec* iz Rojana, «1. Cankar* od Sv. Jakoba in «S. Gregorčič* iz Doline.
Med dekleti, ki so vse tekle na približno 800 m dolgi progi, je bil najbolj razburljiv tek letnika 1966 z dvema atletinjama v vodstvu, ko je tek stopil v živo. Vse je že kazalo na zmago Ivane Gerdol, vendar jo je prav v zadnjem metru za las prehitela Tiziana Naturah
Med fanti je bil posebno lep tek najmlajših. Walter Gregori iz Ba zovice je pogumno povedel po prvi tretjini proge. V zaključnem delu se je predstavil sam z veliko prednostjo, ki pa je vidno kopnela. Njegov trud in pogum pa sta na koncu le ostala poplačana s prvim mestom.
L.	LETNIK 1967 L. Strain	GRE 418”
2.	M. Klemše	C-M 4'28”
3.	S. Umari	CAN 4’28"
4.	T. Kocjančič	GRE 4'33”
5.	M. Fontanot	GRE 4'40”
6.	M. Sturma n	GRE 4’42”
7.	N. Grahcnja	C-M
8.	J. Taučer	CAN
9.	E. Cibiz	ERJ
10.	E. Fornazarič	C-M
IL	P. Požar	ERJ
12.	K. Turk	CAN
13.	T. Unušič	OPČ
14.	B. Repinc	ERJ
15.	K. Dolhar	ERJ
16.	T. Zajec	OPČ
17.	J. Martelanc	OPČ
18.	I. Radetti	OPČ
19.	S. Zobez	CAN
20.	D. Sancin	CAN
21.	V. Ličen	CAN
22.	V. Beorchia	CAN
23.	D. Sosič	OPČ
24.	K. Favaretto	ERJ
25.	E. Cesar	ERJ
1.	LETNIK 1966 T. Natural	OPČ 3’59”
2.	I. Gerdol	CAN 3'59”
3.	N Smotlak	GRE 411"
4.	M. Zonta	GRE 413”
5.	K. Vesna
6.	M. Malalan
7.	T. čač
8.	A. Albertini
9.	A. Sossi
10.	N. Pečenik
11.	E. Škabar
12.	P. Ferluga
13.	L. Zobin
14.	J. Veliach
15.	K. Mauri
16.	E. Baldassari
17.	G. Prodan LETNIK 1965
1.	T. Starc
2.	A. Prasel
3.	E. Zobec
4.	K. Kuk
5.	E. Ferfolja
6.	N. Prašel
7.	M. Armani
8.	E. Cerqueni
9.	S. Grudina
10.	J. Tomšič
11.	P. Cernecca
LETNIK 1967
1.	W. Gregori
2.	P. Pelizon
3.	M. Saksida
4.	K. Kalc
5.	M. Salvi
6.	B. Žerjal
7.	R. Biagi
8.	Š. Semen
9.	B. Tavčar
10.	D. PupuUn
11.	D. Košuta
12.	D. Starc
13.	D Cesar
14.	I. Perčič
15.	Z. Vidau
16.	D. Ciacchi
17.	D. Zobec
18.	M. Kofol
19.	M. Putini
20.	D. Pregare
21.	D. Zulian
22.	A. Centazzo
23.	A. Leban
24.	D. Mosetti
25.	D. Cej
26.	M. Jerman
27.	A. Zugna 28 D. Sedevčič
29.	A. Zenič
30.	D. Fabi
31.	M. Furlani
32.	R. Znideršit 33 P. Rustja 34. M. Sedevčič
LETNIK 1966
1. M. Betocchi 2 R. Žerjal
3.	A. Furlan
4.	A. Tavčar 5 M. Tul
6. W. Povrženič
C-M 4’19" OPČ 4’40" C-M GRE OPČ GRE OPČ C-M GRE ERJ GRE CAN GRE
ERJ 4’00” GRE 4T2” CAN 413” OPČ 4'22” ERJ 4’22" GRE 4’34” ERJ C-M C-M C-M C-M
OPČ 3'48"
ERJ 3’50”
S. IV 3’52”
CAN 3’54”
GRE 3’58”
GRE 4’08”
GRE
ERJ
S.IV
ERJ
OPČ
ERJ
S.IV
OPČ
OPČ
GRE
GRE
GRE
OPČ
GRE
CAN
CAN
OPČ
ERJ
S.IV
GRE
ERJ
CAN
OPČ
OPČ
CAN
ERJ
S.IV
CAN
CAN 5’27” GRE 5’32” OPČ 5’34” S.IV 5 34” GRE 5'51” CAN 5’59”
7.	S. Gruden	ERJ
8,	A. Desco	S.IV
9.	E. Žerjal	GRE
10.	A. Furlan	CAN
11.	M. Kalc	CAN
12.	D. Žerjal	GRE
	LETNIKA 1965/64	
1.	I. Milkovič	OPČ 4’52”
2.	A. Gašperlin	ERJ 5'00”
3.	G. Pelizon	ERJ 5'03”
4.	T. Gordan	S.IV 5’05”
5.	I. Meden	ERJ 5’06”
6.	II. Maver	GRE 5’20”
7.	D. Carli	OPČ
8.	D. Vodopivec	GRE
9.	D. Bandi	GRE
10.	F. Calzi	OPČ
11.	B. Škrk	OPČ
12.	M. Gregori	OPČ
13.	M. Milini	GRE
14.	R. Callin	S.IV
15.	P. Furlani	CAN
16.	D. Smotlak	GRE
17.	C. Purič	OPČ
18.	A. Stefančič	GRE
19.	D. Devcich	ERJ
20.	E. Škerlavaj	OPČ
21.	Š. Brecelli	S.IV
22.	R. Milkovič	OPČ
23.	P. Sardoč	OPČ
Legenda: ERJ - F. Erjavec; GRE - S. Gregorčič; CAN - I. Cankar; C-M - Ciril in Metod; S.IV - Sv. Ivan; OPČ - Opčine.
Medtem gre organizacija finalnega tekmovanja, ki bo v soboto, 17. marca na Opčinah, h kraju.
Borovi atletski delavci so že pripravili progo. Prišla je dokončna prijava šole cGiosue Carducci* iz Modene, ki se bo prireditve udeležila s približno 20 dijaki in dijakinjami. Iz bližnjih krajev Slovenije so za sedaj udeležbo zagotovili dijaki iz Kozine.
kb
ODBOJKA
IViUN l KGlOKGiO (.Ascoli Pičeno) — Švicar Joseph Fuchs je osvojil četrto etapo kolesarske dirke Tir-reno - Adriatico. Baronchelli je včeraj privozil na cilj kar dve minuti po Fuchsu in tako zdrknil s prvega na sedmo mesto v skup-n. lestvici. Na skupni lestvici vodi zdaj Battaglin.
VITROLLES (Francija) — Nemec Dietrich Thurau je osvojil peto etapo dirke Pariz Nica. Na skup ni lestvici vodi Nizozemec Jop Zote-melk.
Fiume Veneto 8; Kras 6; Torriana 2; 01ympia 0.
ŽENSKA B LIGA Sokol — Bor	2:3
(15:7, 6:15, 13:15, 15:8, 11:15)
SOKOL: Capolicchio, Kralj, Legi-ša, Vida in Lija Legiša, Pertot, Škerk, Volari.
SOKOL: Bolčina, Debenjak, Fi-čur, Hrovatin, Kalan, Kus, Mesesnel, Zupančič.
Drugi letošnji slovenski derbi med Sokolom in Borom v soboto res ni mogel zadovoljiti lepega števila občinstva, ki si je tekmo ogledalo. Res je sicer, da že po tradiciji srečanja med tema nasprotnikoma niso na visoki tehnični ravni, vendar smo kljub temu pričakovali kaj več: Sokolu bi bili točki izredno potrebni v njegovi zdaj že brezupni borbi za obstanek med drugoligaši, Bor pa je imel z nabrežinsko ekipo še odprte račune iz prvega dela prvenstva, ko je bil v dolinski telovadnici nepričakovano poražer
V soboto nas je razočarala predvsem tržaška ekipa: po lepi igri ii prejšnjega kola smo od »plaviti* pričakovali odbojko, ki bi upravičevala Borov zaslužen položaj na sredini lestvice. Borovke pa so siabo zaigrale predvsem v sprejemu, ki je skoraj povsem onemogočil nadaljnje i-granje, poleg tega pa je na igrišču prevečkrat vladala zmeda. Za Bor je bila to tekma, na katero bo moral čimprej pozabiti.
Nasprotno je Sokol odigral eno svojih boljših tekem. V ekipi ni manjkalo agonizma in nabrežinsk* ekipa je velikokrat spravljala 'v težave na papirju boljšega nasprotnika. Z nekoliko večjo odločnostjo bi Sokol v soboto lahki pripravil svojim navijačem prijetno presenečenje.
OSTALI IZIDI
Fascina - Barribi 3:0, Libertas PN - Treviso 0:3, Mantova - Castelgom-berto 1:3, Cenate Sotto - Libertas Schio 3:0.
LESTVICA
Fascina 24, Castelgomberto in Cenate Sotto 18, Treviso 16, Bor 14, Barribi 10, Libertas Schio in Mantova 8, Sokol 4, Libertas PN 0.
INKA
SMUČANJE
25. svetovno srečanje novinarjev smučarjev
KRANJSKA GORA — Zaključilo se je 25. svetovno prvenstvo časnikarjev smučarjev, ki se ga je u-deleževalo okoli 200 tekmovalcev is 23. držav. Ekipno je zasedla prvo mesto Italija, na drugem mestu ja bila Jugoslavija. Tudi na tem prvenstvu sta jadranski sosedi poželi največ lavorik ter znova potrdili že tradicionalno rivalstvo v boju za prva mesta. V kombinaciji za moške (veleslalom in slalom) je na prvem mestu Giorgio De Stefanis (La Stampa), na drugem mestu Luigi Scaggiante (Italija), na tretjem Rajko Ocepek (Jugoslavija).
Italo Kuhne (Reai) je v kombinaciji prvi med seniorji ter 9. na splošni lestvici, Albin Rogelj (Jugoslavija) drugi med seniorji ter II. na splošni lestvici, Gorazd Vesel (Primorski dnevnik) tretji med seniorji ter 12. na splošni lestvici. Predstavnik našega lista Vesel je bil med seniorji četrti v veleslalomu ter tretji v slalomu.
Srebrni jubilej »račk* v Kranjski gori je bil pomemben športni dogodek, zaradi prizadevnosti jugoslovanskih kolegov, ki so srečanje izvedli brezhibno ter z izrednim ob-: čutkom za gostoljubnost, Da je «meeting» omogočil predstavnikom svetovnega tiska srečanje z dvema osebnostima v jugoslovanski politiki: predsednikom zveznega izvršnega sveta Veselinom Diuranovičem ter predsednikom izvršnega sveta SR Slovenije Antonom Vratušo.
Poleg tekmovanj v alpskih in nordijskih disciplinah so imeli časnikarji dovolj časa, da so si ogledali tovarni Elan in Iskra ter videli velik napredek v proizvodnji smuči in telekomunikacij. Obiskali so tudi dolino Tamar ter si ogledali potek priprav za nedeljske smučarske polete na velikanki pod Policami.
Uredništvo, uprava, oglasni oddelek,
TRST. Ul. Montecchi 6. PP 559	Tel. (040) 79 46 72 (4 llnlfe)
Podružnica	Gorica, Ul. 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23
Naročnina
Mesečno 3.500 lir — vnapre| plačano celotna 32.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 48.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN».
V SFRJ številka 3,50 din, ob nedeljah 4,00 din, za zasebnike mesečno 50,00, letno 500.00 din. za organizacije in podjetja mesečno 65,00, letno 650,00 din
Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374
PRIMORSKI DNEVNIK
Za SFRJ Žiro račun 50101-603-45361 »ADIT* - DZS - 61000 L|ubl|an«. Gradišče 10/11. nad., telefon 22207
Oglasi	Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šir. 1 st., viš. 43 mm)
18.800 lir. Finančni 700, legalni 600, osmrtnice 300, sožalju 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 150 lir beseda,
Poštni tekoči račun za Italiio
Stran 6
13. marca 1979
Ob praznikih: povišek 20%. IVA 14%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijska krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel
•LJztt
al	2aložnikov FIEG^*^
v Italiji pri SPI.
Odgovorni urednik Gorazd Vesel
Izdaja| in tiska f
P0 ČETRTKOVI UGRABITVI ČLANA RIMSKEGA ODBORA KD
50. OBČNI ZBOR KLUBA SLOVENSKIH ŠTUDENTOV
Policijski agenti SO V nedeljo ob zori Slovenski študentje na Dunaju
rešili Falca iz rok ugrabiteljske tolpe
Med spopadom v gozdovih blizu Melfija hudo ranjen član tolpe Njegov pajdaš aretiran - Laže ranjen tudi policijski agent
RIM — Emilio Francesco Fal-co, član rimskega odbora KD in funkcionar gradbene zadruge, je od včeraj ponovno doma, truden sicer, a srečen, da se je izmuznil iz rok ugrabiteljske tolpe. Čeprav sta si odgovornost za ugrabitev naprtile rdeče brigade in prima linča, so preiskovalci bili precej skeptični. Ko so pa neznanci zahtevali za Falcovo izpustitev pet milijard lir, so preiskovalni organi že vedeli kam usmeriti vse razpoložljive sile. Že sistem ugrabitve s pomočjo izpraznjene gume Falcovega avta, česar so se neznanci poslužili že za ugrabitev 'gradbenika Nicolo Abruscia in in-dustrijca Romanazzija, ki pa ni padel v past, je nakazoval možnost. da je demokristjanski predstavnik v rokali kriminalne in ne politične tolpe in da je treba to iskati v Lukaniji ali Apuliji.
Verjetno bi policija, kljub pravilni usmeritvi preiskave, še dolgo tavala v temi, če ji ne bi sreča prišla na pomoč. Neki brigadir s policijskega komisariata v Melfiju nedaleč od Potenze, se je v soboto, kot strasten lovec, podal na lov v gozdove Rionera, kjer je z velikim presenečenjem opazil kaj nenavaden promet. Svoj sum je posredoval nadrejenim, ki so se o-dločili za akcijo. V nedeljo je dvajset z neprobojnimi jopiči o-premljenih in dobro oboroženih agentov obkolilo zapuščeno podrtjo in tako presenetilo dva zlikovca, ki so ju že dalj časa iskali. Eden od teh. 29-letni Francesco Mo-schetta, je neoborožen prišel iz bajte, drugi, 31-letni Francesco Caterino. pa je potegnil iz žepa samokres in streljal, pri čemer je rahlo ranil agenta, kateremu je neirobojni jopič prav gotovo rešil življenje. Agenti so odgovorili s streli in Caterina hudo ranili. Ko se je strelianje poleglo, so agenti pregledali bližnjo skalnato votlino, kier so v pooolni temi našli presušenega Falca vklenjenega z dolgimi verigami na spalno mrežo.
Vest o Falcovi osvoboditvi se je hitro razširila po Rimu in njegova žena se je skupno s preiskovalnimi organi nemudoma odpravila v Potenzo, kjer je po tolikih dneh strahu in pričakovanja, končno lahko objela moža. Ta se je hitro opomogel in časnikarjem orisal svo-
wmm
jo strahotno dogodivščino. Najhuje je bilo ponoči, ko je z rožljanjem z verigami s težavo odganjal napadalne podgane. Sicer ugrabitelji niso slabo ravnali z njim,
Medtem ko je sodna oblast že sestavila vse zapisnike, so se policijski organi odpravili na lov za drugimi ugrabitelji. Baje so že znana imena vseh, tudi vodje, ki se je izmuznil aretaciji.
Aretacija Moschette in Caterina, oba iz Andrie pri Bariju, je praktično ustavila proces v Bariju proti ugrabiteljem Nicole Abruscia, ki so z njegovo izpustitvijo vnovčili milijardo lir. Med obtoženci, za katera je tožilec zahteval po 29 let ječe, sta tudi Moschetta in Caterino. katerima so sodili v odsotnosti. Ob vesti o policijski akciji je predsednik sodišča nemudoma odložil proces za teden dni in podpisal zaporni nalog za Mo-schetto in Caterina, ki bi ju morali pripeljati (za hudo ranjenega Ca-
terina bo sicer skoraj nemogoče) na zaslišanje pred sodišče.
Preiskava se nadaljuje in pristojni organi bodo morali odkriti, če je, vsaj v tem primeru možno govoriti o sožitju med kriminalom najnižje vrste in političnim terorizmom.
Skoraj (ri leta zaradi posesti orožja
MILAN — Kazensko sodišče je včeraj na procesu po hitrem postopku obsodilo Angela Franca, ki je v zaporu kot osumljenec umora zlatarja Torregianija, izključno za radi posesti orožja na 2 leti in 6 mesecev zapora in na 2 meseca pripora. Soobtoženkama, Angeli Bitti in mladoletni Riti V., ki sta prav tako obtoženi posesti orožja, niso sodili, ker je sodišče sklenilo vrniti sodne akte državnemu pravdništvu, da bi uvedel formalno preiskavo.
za uveljavitev svojih pravic
Poudarek na sodelovanju z vsemi ostalimi slovenskimi organizacijami na Koroškem • Odprtje prenovljenih klubskih prostorov
.... .
Gostje in klubaši na 50. jubilejnem občnem zboru Kluba slovenskih študentov na Dunaju
■imiiiiiiiiiiiiiiiuMiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiimiiiiimfitiiiiiiMiiiMiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiiiriiiniitiiiiiiiiiiiifiiiiiifiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiii
VČERAJ ZJUTRAJ IZ KAZNILNICE «NU0VE» V TURINU
Ponesrečen poskus bega šestih: pet ponovno za jetniškimi zidovi
Na svobodi samo še na dosmrtno ječo obsojeni ropar in morilec
TURIN -- Jetnišnica «Le Nuove* je bila včeraj zjutraj prizorišče množičnega bega: šestim pripornikom se je posrečilo priti na svobodo in ko so sc že veselili prostosti, so petim nataknili lisice in jih odpeljali od koder so zbežali. Le enemu, najbolj nevarnemu, se je posrečilo zabrisati za seboj vse sledove in se verjetno skriva pri kakem pajdašu v Turinu.
Vse se je dogajalo kot v kakem napetem filmu. Včeraj zjutraj, ko so se priporniki zbrali v govorilnici, so prisilili pod grožnjo noža in samokresa, za katerega so kasneje ugotovili, da je lesen, jetniške paznike, da so jim odprli vrata.
Falco z ženo ob vrnitvi domov
Vse je šlo gladko do glavnega vhoda: tu pa, ko so se znašli na cesti, so stekli na vse strani. To jih je tudi pogubilo. Njihovo obnašanje se je zdelo namreč sumljivo kap. Pier Luigiju Mettiju, ki je privozil mimo s policijsko izvidnico. Kapetan je nemudoma sprožil alarm in se pognal za bežečimi. Istočasno so se tudi jetniški pazniki, ki so pri vratih zajeli Raf-faela Gammina, s streljanjem v zrak pognali na lov. Kap. Mettiju se je posrečilo onesposobiti, pa čeprav se je zlikovec krčevito u-piral in ga ugriznil v prst, nevarnega roparja Sergia Settima, ki je moral zopet za rešetke, kar je doletelo tudi Giorgia Piantamora, ter 25-letnega Emanuella Attimone-lija in 30-letnega Giorgia Zoccola, ki sta zaman skušala ukrasti avto družbe SIP. Šofer se jima je u-piral, pa čeprav sta ga zlikovca z nožem tudi laže ranila.
Daniele Lattanzio, znan tudi kot »primula rossa», saj je že petkrat zbežal iz zaporov, se je znal najbolj spretno izogniti aretaciji. U-maknii se je v garažo družbe SIP, stekel do izhoda v Ul. Avignano, kjer je moral razbiti steklena vrata. Čeprav ranjen v roko, je izkoristil priložnost in stopil v mestni avtobus proge 56, iz katerega je nato izstopil samo trenutek preden ga je dohitela policijska izvidnica. Zlikovec se je pomešal med ljudi in izginil brez sledu.
S preiskavo bodo morali odgovoriti na številna vprašanja: zakaj so vsem šestim, ki so bili na seznamu nevarnih, dovolili istočasen vstop v govorilnico, kamor so prišli z orožjem, pa čeprav le-
imiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiivtMMiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiin
VESTI S KOPRSKEGA
30 LET TISKARNE JADRAN
Podjetje sodi med najsodobnejše v Sloveniji
Koprska tiskarna Jadran je proslavila 30-letnico svojega delovanja. O pomenu tega dogodka je govoril direktor Franc Lenassi, ki je poudaril, da so začeli tako rekoč iz nič, danes pa sodi podjetje med najsodobnejše v tej panogi v Sloveniji. Najpomembnejši dosežek v zadnjih letih je vsekakor ustanovitev obrata OFSID tehnike, v katerem izdelujejo najkvalitetnejše barvne reprodukcije. Kolektivu je čestital tudi predsednik občinske skupščine Koper Mario Abram, ki je izrazil željo, da bi s skupnimi napori kmalu dobili v Kopru sodobni rotacijski stroj za tiskanje tednika Primorske novice in raznih publikacij.
Ob koncu proslave so izročili posebno plaketo Valeriji Kroti za 30-letno delo v kolektivu, priznanja pa so izročili tudi 27 članom kolektiva in nekaterim poslovnim part nerjem.
UREJANJE PRAVIC
BORCEV-PREKOMORCEV
V Lipici se je sestal republiški odbor borcev - prekomorcev ter razpravljal o nekaterih nerešenih vprašanjih socialnega varstva borcev -prekomorcev. Kakor je znano, živi v Sloveniji še okrog 12 tisoč udeležencev narodnoosvobodilnega boja (po letu 1943), za katere so v glavnem že rešili vprašanje njihovega statusa. Nerešeno pa je še vprašanje okrog 100 borcev - prekomorcev zaradi pomanjkljivih dokazov o nji
hovi udeležbi v NOV. Na sestanku republiškega odbora so se dogovorili, da bodo vprašanje statusa borcev - prekomorcev dokončno rešili do konca leta.
V	KRATKEM PROSLAVA OBLETNICE
»'STANOVITVE
BATAI JONA P. BUDICIN
V	bližini Rovinja bodo v začetku aprila slovesno proslavili 35-letnico ustanovitve partizanskega bataljona Pino Budicin. Kakor je znano, so se v tej enoti NOV bojevali pripadniki italijanske narodnosti iz Istre, pa tudi iz nekaterih pokrajin Italije. E-nota je delovala v okviru Istrske brigade v številnih vojaških akcijah proti okupatorju, imela pa je tudi veliko vlogo pri širjenju bratstva in enotnosti med prebivalstvom hrvat-ske in italijan ;ke narodnosti.
Na proslavo bodo povabili tudi nekdanje borce, ki živijo danes v Italiji, med njimi nekdanjega komandanta Alizzija.
POOSTRENI UKREPI O VARNOSTI POMORSKE PLOVBE
Na slovenski obali precej živahno razpravljajo o predlogu republiškega zakona o varnosti pomorske plovbe in pozdravljajo razna dopolnila, ki bodo konkretizirala načelna stališča zveznega zakona za to področ-
je. Na obali se namreč povečuje pomorski promet letno za 10 do 15 odstotkov. Samo 'ani je priplulo v koprsko pristanišče blizu 1600 trgovskih ladij, v manjših pristaniščih se je zasidralo nad 9 tisoč tujih jaht in čolnov, k temu pa je treba prišteti še okrog 3 tisoč domačih čolnov in drugih plovil. Najpomembnejše določilo novega zakona je ustanovitev republiške inšpektorske službe pri koprski luški kapitaniji. Le ta bo nadzorovala celotni potek prometa po morju, preverjala bo sposobnosti za plovbo posadk in ladij, hkrati pa tudi nadzorovala vzdrževanje operativnih obal in privezov.
MED KOPROM IN IZOLO "■\ ODSEKU REX ŠE ZMERAJ TNOSMERNI PROMET
Med Koprom in Izolo je na odseku Rex še zmeraj enosmerni promet. Po miniranju velikega usada so se namreč nabrale na cesti precejšnje količine kamenja in zemlje, ki jih nepretrgoma odvažajo ponoči in podnevi. Stvar pa je zamudna, ker je treba hkrati urejati promet na obvoznici po trasi nekdanje železniške proge. Kljub vsemu upajo, da bo cesta v celoti odprta za promet v obeh smereh sredi tednr. Za krajevne potrebe pa so tudi uredili obvoznico čez hrib Markovec.
0o)
senim. Ugotovili so tudi, da so priporniki vzeli za talca majhnega o-troka, ki ga je' mati pripeljala na razgovor s priprtim očetom. Na srečo, ker so bili pač na pragu svobode, fantku niso storili nič žalega.
Daniele Lattanzio in Sergio Set-timo sta znana roparja in morilca, ki ju je sodišče obsodilo na dosmrtno ječo. Oba sla skupno z Gam-minom že večkrat zbežala iz jet-nišnic. Antimonelli in Zoccola, navadna kriminalca, sta se v zaporu politično «osvestila» in ju imajo za pripadnika NAP, medtem ko je Piantamore praktično pobudnik «u-grabitvene industrije* v Piemontu.
DUNAJ — Uveljavitev 7. člena avstrijske državne pogodbe ob sodelovanju vseh slovenskih organizacij na Koroškem ter demokratičnih avstrijskih sil — to je osnovno izhodišče, ki so ga prejšnjo soboto potrdili na 50. jubilejnem občnem zboru Kluba slovenskih študentov na Dunaju.
Pomembne skupščine, ki je sovpadala z odprtjem prenovljenih prostorov iz Mondscheinovi ulici, so se udeležili tudi gostje iz Koroške, iz Slovenije ter iz zamejstva. Med temi naj omenimo generalnega konzula SFRJ na Dunaju Matjaža Jančarja, tajnika Zveze slovenskih organizacij Feliksa Wieserja, člana osrednjega odbora Narodnega sveta koroških Slovencev Boruta Som-mergerja, člana RK ZSMS Željko Vardinovo in Janeza Topavška, delegacijo Mladinskega odbora pri SK CZ. ki jo je vodil predsednik Igor Komel, predsednika Kluba slovenskih študentov v Gradcu Tonija Čer-tova ter podpredsednico Hrvatske-ga akademskega kluba Marjano Grandičevo.
Pred pričetkom del so se prisotni spomnili dveh velikih mož, ki sta pred kratkim preminila: revolucionarja in misleca Edvarda Kardelja ter Joška Tischlerja, ki je bil med ustanovitelji dunajskega slovenskega kluba.
iiiiiiiiiMiukiiiiiiiiimiiiiiMiiimiiiitiiiiiMiiiiiiiiiiiiniiuiiiiiiiiiiiiiiiiriiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiii
V NEDELJO V DIVAČI
Uspeta četrta prireditev revije «Primorska poje»
Nastopili so tudi 4 zbori iz zamejstva
V nedeljo popoldne je bila v Divači četrta prireditev letošnje jubilejne revije «Primorska poje*. Za to priložnost so bile ulice in stavbe te prijetne vasi praznično okrašene s slovenskimi in delavskimi zastavami. Domača godba na pihala, ki je dobro znana po vsem Krasu in tudi pri nas, pa je sprejela pevce in; goste na vaškem trgu pred Kulturnim domom in igrala borbene in narodne pesmi ter vesele koračnice.
Priredbo nedeljskega koncerta v Divači so izpeljali dorhači prosvetni delavci, ki so poskrbeli tako zg organizacijo kot tudi za dobro počutje številnih pevcev in pevk iz matične domovine in iz zamejstva.
Na lepo okrašenem odru Kulturnega doma, ki je bil za to priložnost premajhen, da bi sprejel vse ljubitelje zborovskega petja, se je ob 16. uri začela prireditev.
Otvoritveni nagovor je imel Jože Stegne, predsednik Zveze kulturnih organizacij iž Sežane, ki je poudaril važno vlogo revije «Primorska poje», katere cilj je utrditi sodelovanje in prijateljstvo med Slovenci z obeh strani meje. V svojem nagovoru je Jože Stegne med drugim dejal: »V mračnih dneh zgodovine slovenskega naroda pred in med o-bema vojnama, smo se Slovenci leta 1941 znašli v najtežjem položaju naše zgodovine. Fašizem je primorske Slovence narodno in gospodarsko zatiral, v ostalih področjih germaniziral, nasilno izseljeval, s streljanjem talcev, s taborišči smrti, s prisilno mobilizacijo, s požiganjem slovenskih knjig, z odpravo slovenskih šol in slovenskega jezika iz javnosti sploh nas je nameraval likvidirati kot narod, preživele pa razseliti in zasužnjiti. V tej kruti usodi slovenskega naroda in drugih jugoslovanskih narodov, je nadaljeval Stegne, so se klicu KPJ in z organiziranjem OF in prve partizanske enote odzvala mnoga prosvetna in kulturna sokolska društva, društva kmečkih fantov in deklet, ki so odigrala izredno pomembno vlogo v spodbujanju in utrjevanju slovenske narodne zavesti in obče človeških kulturnih vrednot.* Na koncu svojega govora je Stegne zaželel vsem pevcem še veliko nadaljnjih uspehov, poslušalcem pa obilo užitka.
. Nato se je na odru zvrstilo enajst
zborov, med katerimi so bili štirje iz zamejstva, in sicer moški zbor «Brda» iz Krmina in Plešivega, ženski zbor «Tabor» z Opčin, moški zbor «Briški grič* iz Števerjana in mešani zbor «FB Sedej* prav tako iz Števerjana.
Na nedeljski prireditvi v Divači je nastopilo skupno 270 pevcev. Mešani zbor «Svoboda* iz Izole je na nedeljskem koncertu prejel diplomo za desetletno nepretrgano sodelovanje na reviji «Primorska poje*.
(mm)
Deset držav obtoženih teptanja človekovih pravic
ŽENEVA — V Ženevi se je včeraj zaključilo zasedanje komisije za človekove pravice, na katerem so sprejeli nekaj odločitev proti državam, ki so obtožene teptanja človekovih pravic. Kakšne so te odločitve ni znano, zaenkrat so objavili le seznam »obtoženih* držav. Gre za Bolivijo, Burmo, Etiopijo, Indonezijo, Malawi, Paragvaj, Južno Korejo, Ugando in Urugvaj.
Smrt mladega dekleta v videmskem zaporu
VIDEM — V petek zvečer je v Tržiču policija aretirala 22-letno Marino Teso. Aretirali so jo na prijavo neke gospe, ki je Marino našla v svojem stanovanju, kjer je mirno kradla. Policija je dekle takoj odpeljalo v videmski zapor, kjer pa je Marina Teso v noči med soboto in nedeljo nenadoma umrla. V celici, kjer naj bi jo v nedeljo zjutraj zaslišal preiskovalni sodnik, je Marino našla paznica, katero je dekle prejšnji večer zaprosilo naj jo zbudi zgodaj zjutraj pred zaslišanjem. Za Marino Teso ni bilo več nobene pomoči in zdravnik, dr. Esposito, ki ga je paznica pokiicala, je mrtvo dekle lahko še samo pregledal in pripisal nenadno sinrt srčni kapi.
Glavno poročilo na občnem zboru je imel predsednik kluba Franci Serajnik, ki je najprej poudaril boj vseh Slovencev v Avstriji za uresničitev tistih pravic, ki jih predvideva 7. člen državne pogodbe. Ta boj, je nadaljeval, mora biti vodilo tudi za naše nadaljnje delo. Serajnik je nato podal politični prerez položaja mladih slovenskih študentov na Dunaju, ki se zbirajo okoli kluba. Poudaril je njihov vsakdanji boj proti fašističnim in nacionalističnim silam na univerzi in to seveda ob sodelovanju demokratičnih avstrijskih strank, predvsem pa mladih komunistov in socialistov.
V	nadal :vanju svojega poročila je predsednik KSŠ podčrtal pomembnost sodelovanja z matično domovino ter s slovensko narodnostno skupnostjo v naši deželi. S tem v zvezi velja omeniti konkretno sodelovanje v zadnjem času prav članom Mladinskega odbora SKGZ s koroškimi študenti.
Zadnji del svojega posega je Serajnik posvetil notranjim vprašanjem kluba. Poudaril je določeno brezbrižnost nekaterih študentov do klubskega dela. Zaželel pa si je, da bodo novi in prijetnejši klubski prostori v večji meri prispevali kot združevalni moment.
V	nadaljevanju del je bila poudarjena važna vloga Kluba slovenskih študentov tudi s kulturnega, socialnega, političnega vidika. Ob zaključku pa so klubaši sprejeli resolucijo v zvezi z občinskimi volitvami na Koroškem, ki bodo 25. marca. Izrekli so namreč podporo vsem tistim kandidatom, ki si prizadevajo za enakopravnost, gospodarski in socialni razvoj ter uveljavitev 7. člena državne pogodbe, ne glede na kateri listi kandidirajo.
Pred volitvami novega odbora, v katerem so za predsednika ponovno potrdili Francija Serajnika, so v klub sprejeli deset novih članov.
V	večernih urah pa je bila slovesnost ob odprtju prenovljenih klubskih prostorov.
RUDI PAVŠIČ
PRAGA — Avstrijski predsednik Rudolf Kirchschlaeger je včeraj dopotoval v Prago na 4-dnevni uradni obisk. Dogodek je zgodovinski, saj je to prvič, da po letu 1918 obišče Češkoslovaško kak avstrijski predsednik republike.
ITALIJANSKA TV Prvi kanal
12.30	Argumenti
13.00	Kulturne aktualnosti
13.25	Vremenska slika
13.30	DNEVNIK
Danes v parlamentu
17.00	Giulietta Mašina pripoveduje 17.10 Vlakec
Povesti, pesmi in igre
17.35	Agencija Interim Cow-boy, film
18.00	Prvi dokumentarci 1900-1920
18.30	Na strani potrošnika 19.05 Programi pristopanja 19.20 Nepremagljivi
Večer s Carrie, film
19.45	Almanah in Vremenska slika
20.00	DNEVNIK
20.40	Zgodilo se je v Ankari Zaključna nadalj.
21.45	Programi pristopanja
22.00	Zlata doba: Delati pri petdesetih letih
23.00	Jesse Jamesova legenda Resnični prijatelj, film Jesse James se boji, da bi ga roka pravice zasledila. Zato sklene poiskati grob svojega očeta. Najprej obišče nekega strica v Kaliforniji, tu se spoprijatelji z nekim mladeničem, ki ga reši pred šerifom. Skupaj zbežita, vendar je pri tem Jes-sev prijatelj ranjen . . .
Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika
Drugi kanal
12.30	Dogodki in osebnosti italijanskega Juga
13.00	DNEVNIK 2 — OB 13. URI
13.30	Zgodovina matematike
15.30	Kolesarske dirke
17.00	Tolpa petih, TV film
17.25	Teden aktualnosti za mladino
18.00	Otroštvo danes
18.30	Iz parlamenta, DNEVNIK 2, Šport
18.50	Dober večer z . . . Jet Quiz Vremenska napoved
19.45	DNEVNIK 2 - Odprti studio
20.00	Gulliver
21.30	Un amore a Roma, film Filmske novosti DNEVNIK 2 — Zadnje vesti
JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana
8.45	- 16.30 TV v šoli
17.35	Poročila
17.40	Zapisi za mlade 18.10 Mali svet
18.40	Obzornik
18.50	Sodobniki: Kajetan Kovič
19.15	Risanka
19.30	TV DNEVNIK
20.00	Reforma šolstva na TV tribuni
20.55 J. Janicki: Pota Poljske " TV nadalj.
22.25	TV DNEVNIK
22.40	Iz koncertnih dvoran
Koper
19.30	Odprta meja
19.50	Stičišče
20.00	Risanke
20.15	TV DNEVNIK
20.30	Marie Curie — 3. del nadalj-
21.25	Aktualna tema — dok.
Po filmu «Marie Currie* bo na sporedu TV Koper pod naslovom «Teme aktualnosti* reportaža z naslovom »Dvojezičnost?*. Tržaška agencija Alpe Adria je pripravila oddajo v okviru gonje proti rabi slovenščine na Tržaškem, Goriškem in v Beneški Sloveniji. Reportaža bo dala kratko sliko o boju zamejskih Slovencev za obstoj in enakopravnost od leta 1921 do današnjih dni.
21.55 Puntarske pesmi
22.35	Stičišče
Zagreb
19.05 Kulturni pregled
21.00	Visoka sjerra, film
ŠVICA
19.35	Svet v katerem živimo
TRST A
7.00, 8.09, 9.00, 10.00, 11.30, 13.00, 14.00, 15.30, 17.00, 18.C0, 19.00 Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 7.45 Pravljica za dobro jutro;
8.05	Ženska stran neba; 9.05 Mozaik melodij in ritmov; 9.30 Filološki utrinki; 9.40 Disco mušic;
10.05	Oddaja za otroški vrtec; 10.15 Koncert sredi jutra; 11.00 Alojz Rebula: «Dlvji golob*, l. del; 11.35 Z glasbo po svetu; 12.00 Glasba po željah; 13.15 Zborovska glasba; 14.10 Literarni utrinki; 14.20 Od prvih uspehov do danes; 15.00 Mladi izvajalci; 15.35 Postni govor; 15.50 Poglejmo v izložbo plošč; 16.30 Čudoviti o-troški svet; 17.05 Mi in glasba:
17.40	Orkestri lahke glasbe; 18.15 Problemi slovenskega jezika; 18.20 Klasična glasba.
KOPER
6.30, 7.30, 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30. 16.30, 18.30, 1930 Poročila; 6.05—7.00 Glasba za dobro jutro; 8.32 Operni spevi; 9.15 Knjige; 9.32 Lucianovi dopisniki; 10.00 Z nami je ...;
10.40	Glasba in nasveti; 11.00 Kirn, svet mladih: 11.32 Poslušajmo jih skupaj; 12.05 Glasba po željah; 14.10 Plošče; 14.33 Simfonični poemi; 15.00 Mladi pred mikrofonom; 15.40 Jugoslovanski motivi; 17.00 Mladim posluša'cem; 17.30 Primorski dnevnik; 18.00 Glasba po željah; 18.35 Domači pevci; 19.33 Crash; 20.00 Glasbena fantazija; 20.32 Rock party; 21.00 -21.32 Komorna glasba.
RADIO 1
7.00, 8.00, 10.00, 12.00, 13.00, 14.00, 15.00, 17.00, 19.00, 21.00 Poročila; 6.00—7.30 Za dobro jutro;
9.00—10.35 Radio anch'io; 10.0® Posebna oddaja; 11.30 Glasbena oddaja z Omello Vanoni; 12.05 -
13.30	Vi in jaz; 14.30 Poezije h1 glasba: 15.05 Rally; 15.35 Popoldanska srečanja; 17.05 Italijanske zgodbe; 18.35 Programi pristopanja: 19.35 Pogovor o glasbi; 20.30 Kulturne vesti; 21.05 Jazz; 21.30 Radijska priredba.
RADIO 2
7.30, 8.30. 9.30, 10.00, 11.30. 12.30. 17.30, 18.30 Poročila; 6.00-7.55 Nekega drugega dne; 8.45 Italijanske nove plošče; 9.35 Jutri i® še jutri; 10.12 Sala F; 11.52 Popevke za vsakogar; 12.45 Alto gra-dimento; 13.40 Romance; 15.00 i® 15.45 Tukaj radio 2; 17.50 Nove plošče; 19.05 Spazio X.
LJUBLJANA
6.00, 7.00, 8.00, 9.00, 10.00 11.00-12.00, 14.00. 15.00, 18.00, 19.00 Poročila; 6.50 Dobro jutro, otroci!! 8.08 Glasbena matineja; 9.05 Radijska šola za srednjo stopnjo!
9.30	Glasbena šola Šempeter; 10-15 - 11.01) Kdaj, kam, kako in P° čem?; 10.45 Turistični napotki! 11.03 Promenadni koncert; 12.10 Danes smo izbrali; 12.30 Kmetijski nasveti; 12.40 Po domače; 13.00 Danes do 13.00; 13.30 Priporočajo vam . . .; 14.05 V korak z mladimi; 15.30 Glasbeni intormezzo; 15.45 POT SODOBNE MEDICINE; 16.00 »Vrtiljak*; 17.00 Studio o® 17.00; 18.05 Obiski naših solistov! 19.35 Lahko noč, otroci!; 19.45 Minute z ansamblom Ati Soss; 20.0® Slovenska zemlja v pesmi in besedi; 20.30 Radijska igra; 21.33 Zvočne kaskade; 22.20 Jugoslovanska glasba; 23.05 Literarni nokturno; 23.15 Popevke se vrstijo-
Tudi letos v
Tbiailii kttiigaitU
tradicionalni
KNJIŽNISEJEM
Do 14. tega meseca popusti
pri nakupu knjig od 10 do 40 odst.
Razprodaja ročnih del, preprog in plošč
Ob tem pa še lepo darilo:
za nakupe od 20.000 lir na izbiro knjigi Miklova Zala ali Krvavo Posočje za nakupe od 40.000 lir delo M. Škrapa Dnevnik ali Vse o gobah za nakupe od 60.000 lir dragocena monografija o Robertu Hlavatyju
Ne zamudite te enkratne priložnosti in obiščite Knjižni sejem
i* TbiaMU UnjigabM
Ul. sv. Frančiška 20