SVOBODNA
LETO (ANO) LXIV (58) • ©TEV. (N°) 45
ESLOVENIA LIBRE
SLOVENIJA
BUENOS AIRES • 17 de noviembre - 17. novembra 2005
TAKO ČUTI MLADINA
Vlada bo predlagala dve regiji
DANIEL KOCMUR
Mladina; ob tej besedi mi pridejo na misel nekateri stavki govora, ki sem ga prebral letos v slovenskem domu v San Martinu, ob priložnosti prvega mladinskega dne letopnjega leta. Tako sem trdil: ,,Predvsem je MLADINA enotnost! Ves napor bi bil zaman, če ne bi bili vsi složni. Napa zveza ni ne on, ne jaz, niti oni, temveč MI!"
Takrat sem imel občutek, da nisem napel popolnoma pravih izrazov za to besedo...
Morda sem se zavedal v delovanju, s tekom časa, med tem, ko so se vrpili projekti ... in začutil sem, kako sem žalostno opisal besedo mladina! Še sploh pa, če dodam slovenska mladina!
Tako se začnejo vrteti različne misli po glavi. In rečem: če smo slovenska mladina v Argentini, je zaradi tega, ker pripadamo neki skupnosti in to slovenski!
Skupnost ... znova izraz, ki zmoti moje misli. Po eni strani izgleda tako enostavno, toda po drugi pa precej zapleteno.
Biti, čutiti se in spadati v slovensko skupnost naj bi bilo na prvi pogled, kar enostavno. Mislim, da vsi ki smo tukaj zbrani, čutimo da ji pripadamo.
Toda težave, o katerih govorim, gredo preko navadnega opazovalca. Gre za mesto, kjer stojim, za to kar sem: mladina! Ker sem deloval in delujem v njej, lahko povem, da se ni lahko navaditi na slovensko skupnosti. Ni lahko razumeti interesov in dvomov različnih organizaciji ter interesov posameznikov. Ni lahko doseči, da nas razumejo; doseči da vse reči sovpadajo; spoptovati tradicije in čase. Ni lahko čutiti pripadnost slovenski skupnosti.
Morda vidim to pele danes, ko sem na tem mestu, in tako vsi, ki smo pri zveznem odboru. Iz napega položaja čutimo, da manjka složne smeri, da bi dosegli cilj. Tako tudi ne težimo vsi proti istemu cilju.
Ne zadostujejo ne trud niti ne uspehi, saj vse se zmeraj do potankosti kritizira. Ni lahko delati ure, dneve, noči, cele tedne ter se znajti pri praznih debatah, kjer prevladuje kritiziranje in predsodki. Te nam samo jemljejo moč in pogum.
Potrebujemo tako imenovanih konstruktivnih kritik, da bomo lahko rasli naprej!
Čas je da pomislimo, zakaj mladina pepa po domovih. Veliko jih ne sodeluje več. Zakaj so mladi, ki jih ni, ne čutijo in nočejo spadati k skupnosti? Zakaj manjka odgovornosti? Ali to, da sem začel leto poln volje in moči, a ga končujem brez njih, spada tudi med ta vprapanja?
Zdi se mi, da se ne zavedajo, da ta mladina, torej MI, smo prihodnost. Smo tisti, ki bomo nadaljevali z delom, ki se je začelo 60 let nazaj. Smo prihodnost slovenske skupnosti. Tukaj smo, z napimi napakami in sposobnostmi. Tukaj smo! Še vedno ostane dovolj volje in poguma. Edino kar potrebujemo je podpore in spremljanja. Potrebujemo nov zagon.
Mladi se moramo res počutiti del slovenske skupnosti. Treba bo sprejeti spremembe, saj ne živimo v statičnem procesu. Ravno obratno, življenje kot tako je dinamično.
Če bi le uspeli prilagoditi se razmeram, bi dosegli močnejpo slovensko skupnost in tako tudi mladino.
Življenje je polno težav in nevarnosti, na katere stalno mislimo in proti katerim se borimo. Toda ne smemo pozabiti na krepkosti in priložnosti, od katerih zavisi, da bo ta mladina naprej rasla, ker če ne, se ne bo obdržala.
Nocojpnji program vam bo pokazal kako smo se mladi skozi desetletja različno gledali. To kar je slovenska mladina pripravila za nocoj, je sad dobre volje, zanimanja, moči, ljubezni, ki jo čutimo do skupnosti; sad truda, dela, popolnosti, sodelovanja, obveznosti.
Vse te so primesi, ki v časih izgledajo neopazne, so bistvene, če želimo da bodo mladi pripadali, bili ter se čutili slovenska mladina, slovenska skupnost!
(Da^^l Kocmiur Je p^^^^Ok z^'^^n^^a S^^SDO. Gi^^i^ Je ma	mOimsh^^ d^^
6 novembra v Slovenski vasi. Objavljamo ga v celoti, z minimalnimi slovničnimi popravki, da so misli bolj prists — v premislek.)
Slovenija bo Evropski komisiji predlagala členitev države na dve kohezijski regiji. Predlagani sta dve regiji, in sicer vzhodna in zahodna Slovenija. Kot je dejal minister za lokalno samoupravo in regionalno politiko Ivan Žagar, je v tem trenutku predlog za delitev na dve kohezijski regiji glede na stopnjo razvitosti „edini realen in verodostojen".
Slovenija bo s predlagano členitvijo nastopila v pogajanjih z Evropsko komisijo. Če bo želela Slovenija novo ureditev uveljaviti z letom 2007, bo morala pogajanja s komisijo skleniti že do konca leta. Skladno z uredbo o skupni klasifikaciji teritorialnih enot za statistiko (NUTS) lahko namreč vse spremembe v klasifikaciji v veljavo stopijo pele 1. januarja drugega leta po njihovem sprejemu.
„Upamo, da bo mogoče s komisijo takpen predlog izpogajati pe do konca leta, čeprav je izid pogajanj v tem trenutku težko napovedati. Si bo pa Slovenija s tem predlogom zagotovo okrepila^ pogajalska izhodipča," je poudaril Žagar. Dodal je, da je Ljubljana predlog za členitev države na dve kohezijski regiji Evropski komisiji posredovala v ponedeljek, a nanj zaenkrat pe ni dobila nobenega odgovora.
V vzhodno Slovenijo naj bi se po predlogu vlade uvrstile pomurska, podravska, koropka, savinjska regija, jugovzhodna Slovenija, zasavska, spodnjeposavska in notranjsko-krapka regija. Sredipče regije, ki je po podatkih iz leta 2002 dosega a le 62 odstotkov povprečne razvitosti EU, naj bi bil Maribor. V zahodno Slovenijo s sredipčem v Ljubljani pa vlada predlaga gorenjsko, goripko, obalno-krapko in osrednjeslovensko regijo. Zahodna Slovenija je v letu 2002 dosegala 89,3 odstotka povprečne razvitosti povezave. ,,Z ustreznimi administrativnimi strukturami bomo pripomogli k sistemski odpravi razvojnih razlik med regijami," ocenjuje Žagar.
Členitev države na kohezijske regije bo, potrebna v primeru, da se pogajanja o prihodnji finančni perspektivi EU za obdobje 2007-2013 zavlečejo v prihodnje leto. Če se bo sprejem nove finančne perspektive zamaknil v prihodnje leto, bo podlaga za ugotavljanje povprečne evropske razvitosti obdobje 2001-2003, v katerem bo Slovenija po zdaj znanih statističnih podatkih presegla 75 odstotkov povprečja EU in tako izpadla iz kroga upravičenk do največjega kosa evropskih sredstev.
Če se bodo pogajanja o prihodnji finančni perspektivi povezave končala pe letos, pri čemer bodo kot izhodipče služili podatki o povprečni evropski razvitosti za obdobje 20002002, potem bo Slovenija v obdobju 2007-2013 pe naprej kot ena regija upravičena do kohezijskih sredstev. Členitev na dve kohezijski regiji pa bo v tem primeru stopila v veljavo v proračunskem obdobju po letu 2013.
Vladni sklep je povzročil reakcijo v opoziciji, ki pa v svojih stalipčih ni edina. Liberalna demokracija, ki je načeljevala prejpnji vladi, se poteguje za tri regije. Jelinčičeva Nacionalna stranka pa zahteva, da bi bila vsa Slovenija ena sama regija.
Razdelitev v regiji, kot jo predlaga vlada.
Vpra anje hrva ko-slovenske meje
Hrvapka in Slovenija sta prijateljski državi, ki imata veliko skupnega, vendar vprapanje Piranskega zaliva, pe vedno odprto vprapanje o meji med državama, ni za Evropsko unijo in Evropsko komisijo, je dejal hrvapki premier Ivo Sanader v Tallinnu. S tem je odgovoril na novinarsko vprapanje, kako komentira, da je v zadnjem poročilu Evropske komisije o napredku Hrvapke omenjeno vprapanje meje s sosedami.
V poročilu, v osnutek
Za eno uro nazaj
V Sloveniji so prejpnji teden prepi na zimski čas. Kazalce so premaknili za eno uro nazaj in tako prepi na srednjeevropsko računanje časa. Ure bodo spet premaknili 26. marca 2006, ko bodo prepli nazaj na poletni pasovni čas.
Premik ure je v skladu z uredbo o določitvi prehoda s srednjeevropskega časa na poletno računanje časa in prehoda nazaj v letih od 2002 do 2006.
Tako je sedaj razlika med slovenskim in argentinskim časom tiri ure.
katerega je imela vpogled britanska tiskovna agencija Reuters, ki je objavila nekaj poudarkov, Evropska komisija med drugim ugotavlja, da je Hrvapka izboljpala sodelovanje s sosedami na Balkanu, da pa so „potrebni dodatni napori pri repevanju dvostranskih vprapanj, pe posebej kar zadeva meje", poroča Hina. Hrvapka ima ob Sloveniji sicer vprapanje meje pe ne povsem repeno tudi s Srbijo in Črno goro ter Bosno in Hercegovino.
Evropska komisija bo na rednem tedenskem zasedanju objavila redna letna poročila o napredku dveh kandidatk za članstvo, Turčije in Hrvapke, na poti proti EU, ter ptirih „potencialnih" ^kandidatk, Makedonije, SČG, BiH ter Albanije. Po pričakovanjih naj bi komisija Hrvapko ocenila zelo podrobno ne samo pri političnih merilih, temveč tudi pri gospodarskih ter administrativni usposobljenosti.
Prosimo, pazite se!
Kdor le malo pozna življenje danapnje argentinske družbe ve, da je vprapanje osebne varnosti eno najtežjih. Vlada, kljub ptevilnim obljubam, pe ni napla pozitivnega odgovora in ji v doglednem času ne bo uspelo repiti tega problema.
Zadnje čase pa se je med roparji in tatovi razpasla moda, da napadajo zlasti starejpe ljudi. Zaradi njihove majhne odpornosti in velike mere zaupanja so najlažji plen. V letopnjem letu je bilo ubitih že 31 starčkov in vsak mesec beležimo nad 150 napadov na upokojence samo na področju Velikega Buenos Airesa, La Plate, Mercedesa in Zarate. Za ostalo državo sploh ni ptatistik.
Najbolj običajen način napada je, da se pojavijo na domu starejph ljudi in jih pripravijo do tega, da jim odprejo vrata. Načini so različni in nemalokrat stoji pred vrati ženska, celo z dojenčkom v naročju. Lahko so tudi mladoletniki. Najavijo, da so prijatelji sina ali hčere, ali da so zanje prinesli denar, ali da sta jih sin ali hči poklicala za sestanek na domu starpev, itd. Včasih celo rečejo: ,,Vap sin se je ponesrečil in je v bolnici. Potrebuje pomoči!" Kdo jim v takem primeri ne bi odprl vrat? In ravno to je usodno. Ko odprete vrata, stopite v pekel: čakajo vas udarci, mučenje in morda celo uboj ... Vsi doslej najavljeni ropi na starejpe ljudi so povezani s krutim nasiljem.
Zato vas prosimo, da se pazite. Dragi starejpi rojaki, babice, dedki. Geslo je: Ne odpirajte vrat, nikdar, nikomur! Če vam prinesejo razburljivo novico o kakpni nesreči, preverite jo po telefonu, pokličite sina, sorodnika ali znanca, a ne odpirajte vrat! Prihranili si boste strah, bolečine, imetje in si morda ohranili življenje.
BERI_
100 LET ŠKOFOVIH ZAVODOV................
„PRISTAVA, SREČNA DOMAČA"................
NAJLEPŠI DAN 2 NAŠIH ŠOLARJEV
3
VAS
V PARAGVAJU SE SPOMINJAJO 3 BRANKE SUŠNIK....................4
100 LET ©KOFOVIH ZAVODOV
H ŽIVLJENJA V ARGENTINI
V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma je bila v nedeljo 13. novembra zvečer slovesna akademija ob stoletnici Zavoda sv. Stanislava in prve slovenske gimnazije. Slavnostni govornik je bil predsednik vlade Janez Janpa, ki se je v govoru zahvalil ne samo začetnikom zavoda, temveč tudi sedanjemu vodstvu in profesorskemu zboru, saj je ustanova zaradi svojih odličnih rezultatov na dobrem glasu.
Prireditve se je udeležilo tudi več ministrov in drugih visokih predstavnikov državnih služb, predstavniki diplomatskega zbora in slovenski pkofje. Uvodoma sta udeležence nagovorila predsednik zavoda Anton Jamnik in ljubljanski nadpkof Alojz Uran. Ta je ob stoletnici delovanja Zavoda poudaril pomen pkofa Antona Bonaventure Jegliča, ki je uresničil delovanje prve popolne slovenske gimnazije. Iz pkofovih zavodov so izpli vidni nosilci cerkvenega in javnega življenja. S svojo preropko usmeritvijo pa so temelji Jegličeve ustanove tudi v danapnjem času navdih pri vseh dejavnosti, ki se dogajajo v pestih enotah obnovljenega zavoda, je dejal nadpkof Uran.
Slavnostni govornik Janez Janpa se je v govoru uvodoma zahvalil vsem, ki so na začetku prejpnjega stoletja zmogli toliko zdravega pogleda in stvarne moči, da so postavili temelje srednjega polstva v slovenskem jeziku. Ustanovitev prve slovenske popolne gimnazije s slovenskim učnim jezikom pomeni po pol stoletja vsaj delno uresničitev ene izmed zahtev
slovenskega narodnega programa iz leta 1848, ko smo zahtevali slovenski jezik v pole in urade.
,,Ni slučajno, da je bila zamisel najprej uresničena v okriljih Katolipke cerkve na Slovenskem," je nadaljeval Janpa, ,,saj so velik del narodove inteligence predstavljali ravno slovenski duhovniki." Ker so delovali med ljudstvom in za ljudi, so se večinoma dobro zavedali, da jezik predstavlja osnovno gradivo narodove identitete. Škof Jeglič je s postavitvijo temeljnega kamna za zavod in gimnazijo simbolno in dejansko postavil tudi temelj, na katerem je v naslednjih desetletjih zrasel velik del slovenskega izo-braženstva. ,,Da je bil temeljni kamen položen trdno in zasejano dobro seme, pa pričata obnova in rast zavoda po polstoletni nasilni prekinitvi zaradi nacistične in komunistične zasedbe," je navedel slavnostni govornik. Po njegovem mnenju je pkofijska klasična gimnazija odločilno pripomogla k uveljavljanju slovenpčine na novo ustanovljeni univerzi v Ljubljani leta 1919 ter pripomogla k uveljavitvi pouka v slovenskem jeziku v vseh gimnazijah po letu 1918.
V okviru delovanja Zavoda sv. Stanislava je Janpa izpostavil tudi nekatere težave, s katerimi se je zavod v svoji zgodovini soočal. V delovanje zavoda sta namreč po Janpevih besedah veliko bolj kot prva vojna ostro posegla dva totalitarizma. "Nacional-socializem in komunizem sta spremenila polo v kasarno, v koncentracijsko taboripče in v kraj, od koder so bili
tudi ptevilni njeni bivpi dijaki poslani v smrt," je dejal Janpa. Namesto hu-manistike se je po letu 1945 za zidovi zavoda več kot 40 let poučevala jugoslovanska vojapka doktrina, ki je imela za enega od svojih notranjih sovražnikov tiste, ki so to polo postavili na noge in se v njej polali. Nova Demosova vlada pa je naredila eno najbolj simboličnih potez, ko je ob Božiču 1991 vrnila stavbo lastniku v upravljanje z namenom, da se obnovi vzgojno-izobraževalna dejavnost.
V	govoru je slavnostni govornik izpostavil tudi pomen privatnega in neodvisnega polstva, kar je dobrodopla dopolnitev in popestritev javnemu polstvu. Slovenski poli je po njegovih besedah potrebno vrniti humanizacijo in dokončno postaviti na profesionalna pedagopka načela, da bo na ta način resnično avtonomna in neodvisna od vsakokratnih političnih razmer.
Danes je Slovenija pred enakim izzivom kot skozi celotno zgodovino: Ohraniti, povezati in povečati moramo slovensko ustvarjalno moč. Znanje in vrednote so nap edini kapital, ki nam zagotavljajo enakovrednost v hitro razvijajočem se globalnem svetu. Predvsem pa nam doma lahko omogočajo dobro prihodnost. Blaginjo naroda in smiselno življenje človeka, je sklenil Janpa.
V	okviru zavoda danes delujejo gimnazija, na kateri se vsako leto izobražuje približno 670 deklet in fantov, dijapki dom, v katerem prebiva tretjina dijakov, glasbena pola, Slovenski dom in ptudentski dom.
TONE MIZERIT
VTISI IZ SLOVENIJE
KA, del koro ke zgodovine
(Od na ega dopisnika)
Kljub temu, da je v Evropi vse blizu, se zgodi, da se človek ne poda na pot, če to ni nujno potrebno. Tako se zgodi, da smo na Koropko zapi morda enkrat na leto. Zdaj pa se je zgodilo, da smo bili v osmih dneh dvakrat. Najprej s cerkvenim zborom, ko smo si ogledali Gospo Sveto, grad na Veliki Ojstrovici, Minimundus in Osoje s samostanom, kjer se je pokoril poljski kralj Boleslav, po Apkercu znan tudi kot ,,mutec osojski". Vsakič, ko obipčemo Koropko, se čudimo nad lepoto dežele in si ne vemo razlagati, v čem je razlika z Gorenjsko. Obe imata gore, gozdove in travnike, obe skrbita za svoj videz, a na Koropkem je pe nekaj lepote več, čeprav je Gorenjska ,,na sončni strani Alp".
V soboto, 5. novembra pa so v Regionalnem centru v Št. Jakobu v Rožu pripravili Študijski dan ob 40-letnici Katolipke akcije v Krpki pkofiji. Prvega septembra 1965 je krpki pkof dr. Jožef Köstner na pobudo rojaka dr. Vinka Zwittra potrdil ustanovitev Slovenskega delovnega odbora Katolipke akcije, ki po sklepih II. Vatikanskega cerkvenega zbora predstavlja uradno obliko apostolata laikov in duhovnikov v skupnosti s pkofom v pkofiji. Zato so na ptudijski dan bili povabljeni tudi sinovi in hčere ustanovitelja, pa pe ga. Marinka Ziherl Inzko, ki je tudi sodelovala na ustanovnem sestanku. Med udeleženci so bile znane osebnosti koropkega slovenskega cerkvenega in političnega življenja.
Dan je odprl s pozdravom mag. Hanzi Filipič, predsednik Katolipke akcije, nanizal nekaj podatkov o ustanovitvi in napovedal predavatelje.
Na ptudijskem dnevu so organizatorji želeli predstaviti delovanje Katolipke akcije med drugimi slovenskimi skupnostmi. Tako je prof. dr. France M. Dolinar, vodja Nadpkofijskega arhiva Ljubljana, orisal zgodovinski položaj in nastanek Katolipke akcije, ki naj bi bila po papeževih besedah ,,prva bojna vrsta v obrambi vere", nato pa ustanavljanje organizacije v Sloveniji in njeno delovanje od 1928 pa do 1945.
Časnikar Ivo Jevnikar je z naslovom ,,Kaj je s Katolipko akcijo med Slovenci v Italiji?" orisal težave pri delovanju KA na Primorskem, saj je velikokrat bilo njeno delovanje pogojeno od strani italijanske cerkvene hierarhije.
Napropen sem bil, da predstavim oris delovanja KA v Argentini. Kako se je pripravljala že v taboripčih, njene začetke v novem kraju, razvoj in organiziranost.
Knjižničar v pkofijski knjižnici v Celovcu Janko Merkač pa je predstavil Katolipki delovni odbor v Krpki pkofiji kot
Udeleženci srečanja na grobu dr. Zwittra
sad II. Vatikanskega cerkvenega zbora.
Iz vseh razprav so bile razvidne podobnosti in razlike v delovanju te apostolske organizacije. Žal je čas priganjal in ni bilo možnosti za skupni razgovor o tematiki. Odpli smo na bližnje pokopalipče, kjer počivajo zemeljski ostanki dr. Zwittra, se ga v molitvi spomnili, prav tako pa vseh članov slovenske Katolipke akcije, ki so kjerkoli in kdajkoli pirili božje kraljestvo. (Na tem pokopalipču leži v lepem grobu -ki ga je uredila Nova slovenska zaveza, - tudi dr. Joža Basaj, prvi predsednik Narodnega odbora za Slovenijo).
Nato smo se podali k hvalnicam v kjasno kapelo polskih sester, ki vodijo gospodinjsko polo v Št. Petru in se zahvalili Bogu za teh ptirideset let plodnega dela. Molitve je vodil prof. Pavel Zablatnik, tajnik KA in tehnični organizator dneva.
Sledilo je okusno kosilo v elegantni gostilni v bližnji vasi Reka, kjer smo se lahko razgovorili tako o predavanjih kot o drugih vsakodnevnih temah. Med pogovorom je pripla na vrsto tudi Argentina in znani ,,Argentinci". Sorodniki dr. Zwittra in pisatelj Sapa Vuga so obudili prisrčne spomine na prof. Nadislavo Laharnar, ki jih je nekdaj učila v Gorici.
Zadnji del dneva je potekal spet v Št. Jakobu. Mag. Tonč Rosenzopf-Jank je vodil razgovor pod naslovom ,,Kaj pomeni v verskem ključu akcija?" z udeleženci in predstavniki organizacij, ki sestavljajo koropko Katolipko akcijo. Predstavili so svoje teze in s pogovorom v skupinah ter s sklepno diskusijo zaključili ptudijski dan.
GB
Večkrat je težko pisati komentar argentinske politike, ker se v kratkem času dogodi preveč stvari; in vse so važne. Tak je primer preteklega tedna.
Vrzel v zunanji fronti. Vrhunsko	srečanje
ameripkih predsednikov je mimo. Sadovi so revni, posledice težke. Gotovo je najbolj prizadeta Argentina. Njeno razmerje do Združenih držav je na najnižjem nivoju zadnjih časov. Vzrok temu opazovalci pripisujejo	zadržanju
predsednika na zborovanju v Mar del Plati. Krivda niti ni v tem, kakpen položaj je zavzela Argentina do medameripkega gospodarskega združenja. V Wash-igntonu celo priznavajo, da ima Mercosur prav, ko zahteva predhodno debato o severnoameripkih subvencijah domačim kmetijskim pridelkom. Polomija je bila v načinu, kako so kritike izzvenele. Kirchner je na oster, nediplomatski način javno napadel ameripko politiko in celo osebno predsednikovo pozicijo. Reakcija na severu je torej naravna. Sledila je tudi otročja polemika z mehipkim predsednikom Foxom. In pe nekaj: Kirchner sicer ni povedal nič drugačnega, kot misli tudi brazilski predsednik Lula da Silva. A ta po obisku Busha v Braziliji blesti kot velik zaveznik ZDA v Južni Ameriki in prijatelj Washingtona, čeprav ni za piko popustil v skupnem zadržanju Merco-surja. Kdor zna pač zna.
Po volitvah e nejasno. Prepričljiva zmaga, ki jo je vlada dosegla na volitvah pa pupča kar nekaj vprapanj. Dvomi se sučejo okoli točke, koliko dodatne moči lahko pe doseže Kirchner. Nekaj zmagovitih radikalnih guvernerjev se približujejo vladi, v upanju boljpega razmerja (in bolj prijaznih finančnih dodatkov?). Nekaj se maje tudi v zgradbi poraženega duhaldizma v provinci Buenos Aires. Mnogi veljaki menijo, da jih je Du-halde pustil same in nimajo na jasnem, ali se bivpi predsednik res dokončno poslavlja od politike. Tisti, ki so pa že prej dvomili, pa kar javno ipčejo stikov z vlado, da bi se vsaj nekoliko približali toplemu soncu zmagovalca.
Cerkev je kritična. Pretekli teden je zasedala argentinska pkofovska konferenca. Izvolili so novo vodstvo, kateremu	predseduje buenosairepki nadpkof in primas kardinal Bergoglio. Ob koncu zasedanja so objavili ostro pismo, kjer vlado opozarjajo na rastočo razliko med revnimi in bogatimi. Svarijo, da ta razlika lahko povzroči socialne nemire in izbruhe. Predsednik Kircher, ki se je zatekel na svoje posestvo v Calafate, da izbere nove osebe za izpraznjena ministrska mesta, je odgovoril z molkom.
A pef njegove vlade, Alberto Fernandez je zatrdil, da pko-fovska izjava ne sovpada s stvarnostjo.
Kaj pravijo tevilke. Vladni statistični urad je pretekli teden objavil, da tipična družina (starpa in dva otroka) potrebuje 809 pesov mesečno, da ne zapade revpčini. Nekaj dni zatem je isti inptitut objavil, da več kot polovica zaposlenih zasluži manj kot 55o pesov mesečno. In komaj v 20% primerov plače presegajo 1000 pesov. Za tekoči mesec računajo, da bo inflacija dosegla 1%, zlasti zaradi zvipanja cen mesa, ki so kljub vladnemu dogovoru s proizvajalci in prekupčevalci poskočile med 6 in 12%. Sploh je vidno, da rast cen prizadeva najbolj revne, ker pretežno rastejo cene prehrani. Cerkveno opozorilo torej ni brez podlage. Svarilo pa je na mestu, če se le bežno ozremo na položaj v Franciji.
Razburkana prestolnica. V prestolnem mestu je vlada doživela najhujpi poraz, saj e njen kandidat pristal na končnem tretjem mestu. Vzporedno pa je tekel pe postopek za politično sodbo vodji avtonomne mestne vlade. V takem položaju je presenetil korak, ki ga je storil izvoljeni poslanec Bo-rocoto. Kandidat na sredinski listi Macrija, je po sestanku s predsednikom Kich-nerjem izjavil, da preseda v vladne vrste. Ker je doslej poslanec v mestni skuppčini, kjer vsak glas odloči usodo župana, ni manjkalo su-mičenja. Sploh se je govorilo (in pisalo) o „prodaji", ki nas spominja na zloglasi primer poslanca Pucka, ki je bil leta 1996 izvoljen na listi Slovenskih krpčanskih demokratov, pa je uskočil in omogočil tedanjo levičarsko vlado	predsednika
Drnovpka. Stranka PRO se sedaj sodno bori, da ne bi zgubila	omenjenega
poslanskega mesta.
Zakaj? Ko gledamo pretekle in zadnje dogodke v Argentini, opazimo neko stalno nit, ki nenehno pogojuje delovanje argentinske politike. Koraki, ki jih storimo za repevanje perečih problemov, so vedno napačni, pa naj bodo vlade vojapke ali civilne. Potrebno je bilo ustaviti gverilsko gibanje, a ne z nesmiselnim in nepotrebnim državnim terorjem. Treba je bilo pri-vatizirati državna deficitna velepodjetja, a ne kot Menem, ki je izvrpil gospodarsko izdajstvo. Treba je oso-dobiti produktivne sisteme in utrditi finančno stanje, a ne za ceno revpčine najbolj prizadetih. Treba je zamenjati stare politične strukture, a ne za novo zmes demagogije in absolutizma. Treba je poiskati pot iz spolne ignorance, a ne z razdeljevanjem profilaktikov in abortiv-nih pilul ... Zakaj vedno sežemo po napačnem sredstvu? Moj Bog, zakaj?
SLOVENCI V ARGENTINI
,PRISTAVA, SREČNA VAS DOMAČA"
38. obletnica dru tva Slovenska Pristava
Z veselim razpoloženjem in nasmejanim srcem smo se na lepo urejenem in praznično okrapenem vrtu nape drage Pristave zbrali častni gostje, znanci, prijatelji in domači v nedeljo 30. oktobra.
Ob napovedani uri nas je prijazna napovedovalka, ga. Nadi Kopač Groharjeva tako nagovorila: ,,Dragi gostje, z največjim veseljem pozdravljamo vse in vsakega iz med Vas na na i kljub znatni zgubi, vendar le zeleni Pristavi o priliki 38. obletnice na ega doma. Za dana nji praznik smo se izbrali prisrčno, lahko bi dejali kar preernovsko geslo 'Pristava srečna vas domača'. Argentina je Slovencem gostoljubno ponudila svojo streho v težkih povojnih časih, da so na li v njej svojo drugo domovino. Nihče ni zahteval od njih, da morajo svoj rod zatajiti, svoj jezik opustiti in ljubezen do rodne grude položiti v grob. Zato se torej s petjem državnih himen poklonimo obema domovinama."
Po običajnem dviganju zastav (predsednik Edvarda Kenda in predsednica krožka mater in žena ga. Marta Križ Golobova) smo se v sprevodu zastavonop ter argentinskih in slovenskih narodnih nop pomaknili v kapelo.
Sveto mapa je daroval prelat dr. Jure Rode ob somapevanju napega župnika patra Alojzija Kukovice. Pel je deklipki pevski zbor Milina pod vodstvom prof. Marjane Jelenc, na orglah pa ga je spremljala kot vedno neutrudl-jiva ga. Anka Savelli Gaserjeva.
Voditeljica sv. map^, ga. Maruča Zurc Čečeva je prebrala vstopno misel. Med pridigo je dr. Jure Rode posebej poudarjal misel o pomoči potrebnih in službi bližnjemu, saj v tem je bistvo napega krpčanskega življenja: darovati se

ff'.
drugim kot se je daroval On za vse nas razpet na križu.
Po svetem obhajilu je pater Kukovica blagoslovil izvode knjige ,,Moja zgodba". V to pomladansko cvetje so položeni grenki trenutki nekaterih pristavskih mamic iz lastnih spominov na tiste nepozabne dni trpljenja in obenem odhoda od doma. Spominov, ki bodo živeli dokler bodo utripala napa srca in v trdni veri da je bila in je vedno v vsem dogajanju navzoča božja Previdnost.
Po končanem mapnem opravilu smo se pomaknili v obednico, kjer nam je pristavska mladina postregla z bogatim in okusnim kosilom, ki so ga pripravile pridne in de ovne žene krajevne zveze.
Na prostranem odru pristavskega vrta, a sedaj brez kopatega in mogočnega ombuja, se je pričel popoldanski program nape obletnice. Ga. Nadica Kopač Groharjeva je prisrčno pozdravila častne goste: sekretarja veleposlaniptva RS g. Igorja Šefa, častnega konzula RS g. Herman Zupana in go., predsednika ZS ga. A. Rezlja in go., delegata slovenskih dupnih pastirjev v Argentini Dr. Jureta Rodeta, vse predsednike in zastopnike bratskih domov in ustanov, patra Alojzija Kukovico in vse ostale dupne pastirje, voditeljico Prepernove pole in ostale učne moči, ter vse ki so v tolikem ptevilu prihiteli na slavje .
Sledil je pozdrav predsednika g. Edvarda Kenda ki je med drugim povedal: ,,Naj upremo pogled v prihodnost, zaradi katere so na i predniki zidali domove, na nas pa leži naloga da jih ohranimo ... Skrbeli bomo, da bomo vedno bolj i, bolj i kristjani, bolj i sinovi, bolj i do bližnjega in tudi bolj i v skupnosti. Vsak od nas je delček skupnosti, zato mora biti tudi njen sodelavec na katerem koli področju. Zato pa sodelujmo vsi ..."
Nato je pozdravil vse navzoče predsednik ZS g. Rezelj.
Slavnostni govornik g. Avgust Čop st., je v svojih mislih omenjal ljubezen do materinega jezika in njegovo pravilno uporabo.
Sledila je igra ,,Velika Puntarija — dramska kronika iz leta 1573". Oceno tej dramski predstavi bomo objavili v prihodnji ptevilki.
Napočil je čas zahval: v prvi vrsti režiserju g. Mihu Gaserju, ki je v igro vložil svoje izredne talente in vso organizacijsko zmožnost; mlademu in neutrudljivemu scenografu Andreju Golobu, ki je s svojimi zvestimi sodelavci
dal zgodovinski sliki izvrsten okvir; za ptevilne in času primerne kostume je poskrbela ^ga. Magda Čeparek; za zvok Sandi Gaser; za luči Marko Čop; za maskiranje Metka Magister in Metka Oblak s sodelavci; za mizarstvo mojstra Tomaž Maček in Rudi Gričar; napovedovalki Nadici Groharjevi ter inspicijentu Pavlu Groharju.
Na režiserjevo pobudo so se odzvali priznani igralci bratskih domov. Z veseljem smo jih sprejeli medse. Naj bo to ne samo iskrena zahvala za tokratno delo ampak tudi vabilo za naprej. Hvala Ministrstvu za Kulturo Republike Slovenije za podporo napi predstavi, iskreno priznanje ženam krajevne zveze ki so skrbele za okusno kosilo in dobro postrežbo in vsem skritim sodelavcem ki so s svojim delom pripomogli k uspehu, zlasti odboru slovenske Pristave, napi aktivni in zdravi mladini ter zboru Milina.
Še enkrat hvala lepa vsem in kmalu nasvidenje!
Ja. Je.
Posrečeni trenutki v času priprave
Zastor je padel, pristavskega dne je bilo konec. Koliko lepih trenutkov in neutrudljivega dela je bilo vloženega vanj. Kaj nam je zapustil? Ogromno. Po božji volji in človepki naravi smo vsi različni in v tem je bogastvo in smisel napega življenja, da si drug drugemu pomagamo, vzgajamo in izpopolnjujemo na vse področjih, verskih, kulturnih, socialnih, delavnih in pportnih.
O tem je pristavski pkrat pripepetal nekaj zgodb:
-	Fantje so pripravljali sceno in, kot vedno pri takih skupinah, so nekateri zelo natančni, drugi manj, ostalim je pa vseeno. Nekdo od teh se oglasi in pravi: ,,Kaj bop tako natančen, z avijona se ne vidi, ladja pa blizu ne more!"
-	Sonce je pripekalo, grla suha kot pesek v afri ki pu čavi in znoj je lil po obrazu. Utrujen in izmučen sodelavec kot katehet v veroučni uri vpra a predsednika: ,,Si ti katoličan?" ,,Da" je bil odgovor. Novo vpra anje: ,,Kaj je rekel Kristus na križu?" ,,Oče, odpustim jim, saj ne vedo kaj delajo" je bil odgovor. ,,Pa kaj e?"„Desnemu razbojniku je dejal: 'Še danes bo z menoj v raju'." ,,Lepo, a to e ni vse" ,,Oče zakaj si me zapustil",,Zelo dobro, a nekaj e manjka" Zavladal je popoln molk a odgovora nj bilo. Končno izčrpani in zgarani delavec pove: ,,'Žejen sem!' In notranji požar je treba pogasiti! Pa ne z vinom z žolčem pome anim"
-	Kaj neki je bilo pri panku, ko sta se Marjan in onkolog iz Slovenije, ki je na obisku na zdravnipkem kongresu v Buenos Airesu in je prisostvoval vaji igre ,,Velika Puntarija", od smeha tolkla po kolenih? Na žalost sem pripel prepozno in nisem slipal njunih besed. Vprapajte Marjana in se boste pe vi nasmejali.
Lepo nam je bilo, zares lepo!
Pripel je najbolj pričakovani dan v pols-kem letu: dan skupnega izleta!
Namenjeni smo bili že pred dvema tednoma, a zaradi slabega vremena smo ga premestili na 5. novembra. Splačalo se je; dočakali smo krasen sončen dan!
Začel se je ob 9.30 uri, ko so v Glew počasi prihajali avtobusi polni otropke energije, smeha, veselja ^ Tam nas je že čakal pater dr. Kukovica, ki je pripravil dvorano in oltar, da bi daroval sveto mapo za vse nas in blagoslovil ta nap dan.
Ko je bila ura 10.15 je zadonelo v dvorani; kitara je spremljala pesmi ,,Danes je dan, danes je dan ... " Spremljala nas je tudi podoba Marije Rožnega venca iz San Nicolasa, kateri smo se priporočili in jo tudi posebno prosili za zdravje ge. Jelice iz Castelarja. Pozorno smo poslupali pridigo o pomenu svete mape, kako morajo biti pripravljena napa srca za prejem Jezusa v Sv. Evharistiji. Tudi nam je pater svetoval,
kako si moramo med seboj odpupčati in biti prijatelji, tako kakor želi Jezus. Tudi nam je svetoval, kako spoptovati naravo. Res, govoril nam je na preprost način, da bi vsi razumeli.
Takoj po končani mapi smo se skupaj zbrali vsi, otroci in učiteljice iz vseh pol, da bi se slikali za Božje stezice. Veliko nas je bilo: iz Balantičeve pole 86 otrok, iz Baragove 19, iz Jurčičeve 11, iz Prepernove 43, iz Rožmanove 33 in iz Slompkove pole 84 otrok. Vseh skupaj 276! Na sliki smo kot mravljice! Učiteljic pa tudi ni manjkalo: bilo nas je 30!
Fantje so se hitro zbrali, da bi igrali NOGOMET! Vsem je jasno, da vsi radi tečejo za eno samo žogo! Ekipe so bile sestavljene in začele so se tekme. Videli smo lahko gole na eno stran in gole na drugo. Lepo je bilo videti, kako se iz nekaterih pol združili in sestavili mepane ekipe enajstih nogometapev! Veljalo je:
prijateljstvo in solidarnost, kakor je svetoval dr. Kukovica pri mapi.
Bil je čas kosila: malo sendvičev, malo sadja in takoj spet na tek!
Ob enih je bilo malo igripče že zasedeno: deklice so igrale ,,Med dvema ognjema", medtem ko so fantje pe nenehoma igrali - nogomet! Fantje so pač fantje!
Kaj pa najmlajpi? Pridni so bili! Lepo jih je bilo videti, kako so se igrali, hodili sem ter tja, se vrteli, skakali, peli; z njimi pa tudi neutrudljive učiteljice. Nekateri so tudi risali in barvali živalice, rožice, hipice, avtomobile, sploh vse, kar vam lahko pride na misel. A ko je bila rokica naveličana^. veseli v naravo!
Na malico nismo pozabili! Nekaj soka, kokakole in seveda ,,MaTE", vsaj pri učiteljicah ga nikoli ne manjka. Tudi nekaj za prigrizek: bomboni, fakturce, sadje, pecivo^. vse po želji! Še celo sladoled so ponudili vsakemu! HVALA!!
Ura teče, nič ne reče ... Za zaključek tega lepega sončnega dne pa ... tekma učiteljic proti osmopolkam. OJOJ! Takoj
smo se zbrali na malem igripču. A vsa dekleta so želele igrati, vedno jih je bilo več in več, da tega ni bilo konca. Škoda, tekme nismo končali, ker prej pripla je ura odhoda.
Na vrsti je bilo slovo. Pospravili smo za sabo in se počasi razpli, vsak na svojo stran.
Lepo nam je bilo, zares lepo!
Pred nami so počitnice, nato novo dolgo polsko leto, in komaj po tem ... pride znova na vrsto tako pričakovani izlet 2006. Pomislimo raje samo na POČITNICE, vse drugo pe pride.
LSČ
KNJIGE
,,Moja zgodba"
na na ih knjižnih policah
Kdor se danes loti pisanja knjige, mora pač razumeti, da čas branju ni naklonjen.
Tudi zgoraj omenjeni knjigi bi bila namenjena ista usoda, če je ne bi pisalo srce slovenske matere v zdomstvu. Tiste, ki ji pe vedno zdrsi solza, ob vsakoletnem spominjanju na napo vojno in povojno dobo, ob trobljenju ,,molka" pred spomenikom v slovenski hip pa ob spremljanju besed in pesmi. Tiste, ki jo jagode žalostnega dela rožnega venca pe vedno spominjajo na Njegov, na njihov in na njen križev pot. Ni starosti, ki bi mogla utipati spomin na doživetja tiste težke dobe.
Tudi letos ne. Ob napih spominskih prireditvah, ob branju poročil o proslavah v domovini pa ob medsebojnem obujanju spominov vznikne pe vedno kak drobec. Že več. Ko ipčemo celotno sliko takratnega dogajanja v Sloveniji, opazimo, da zlasti pri starejpih ženah in dekletih prihaja na dan dejstvo, da do sedaj nismo grepili proti spominu, proti zgodovinskim dejstvom. Pač pa ni pripel dovolj do izraza tisti del naroda, ki je na videz pasivno spremljal vsa dogajanja. To so bile tihe, skrite matere in dekleta, na katerih pa sloni nepogrepljivi življenjski vsakdan. V molitvi in delu so živo spremljale dneve, ure, minute vsakega člana družine: moža, očeta, matere, sina, brata, doma, vasi, fare in ustvarjal trdna tla tedanji negotovi stvarnosti. Kot bi od takrat
ne preteklo 60 let, prihajajo ti utrinki na dan. Zakaj ne bi pripli tudi v pisani besedi?
Tako je na Pristavi v okviru tukaj-pnjega odseka Zveze mater in žena vzklila misel na objavo teh spominov. V skromni, a izvirni, nenarejeni obliki, kot popek preprostega domačega cvetja. Ozrli smo se naokrog, povabili nape pristavske babice in tudi mlajpe, poiskali mlado oblikovalko, se obrnili na zvestega Pristavčana-tiskarja in knjiga je bila tu. Pač smo ji dodali spominske osmrtnice naph nepozabnih in s tem olajpali tudi materialne obveznosti.
Knjiga je zagledala beli dan na Pristavskem dnevu, 30. oktobra. Želimo, da bi z enajstimi ,,pričevanji" vsaj delno dopolnili sliko doživljanja tistih nepozabnih časov v izraz hvaležnosti in pravičnega priznanja napm mučencem ter v vzpodbudo napi skupnosti v zdomstvu in doma.
M. B.
Slovenka na paragvajski znamki
Paragvajska popta je konec letopnjega oktobra v seriji treh znamk z naslovom Paragvajski antropologi izdala tudi znamko s portretom dr. Branislave Supnik, slovenske antropologinje. Delo poroča o tem dogodku in omenja, da je dr. Supnikova v Asuncion pripla po drugi svetovni vojni in tam delala do svoje smrti leta 1996. Za svoje delo s paragvajskimi Indijanci je pe za življenja dobila najvipo paragvajsko državno nagrado za znanost.
Alenka Puhar je o njej zapisala: ,,Branka Supnik (1920—1996) sodi med tiste ljudi, ki smo jih izgubili zaradi političnega potresa, ki se je zgodil takoj po vojni, napovedoval pa že med njo. Sodi torej med emigrante, kot se je nekoč reklo, da bi se ločili predvojni izseljenci, povojni politični in sodobnejp ekonomski zdomci. Pri emigrantih je bilo v glavnem tako, da jih nihče ni omenjal, pa tudi če so bili njihovi uspehi očitni. Redkokateri emigrant si je upal prestopiti mejo za kratek obisk. Nič nenavadnega torej, da smo v Sloveniji za dr. Supnikovo slipali pele leta 1992, po političnem pretresu v demokracijo."
Gospa s paragvajske znamke, ki je zadnji dve leti vojne prebila na Duna-
ju in v Rimu, kjer je ptudirala zgodovino in stare jezike, je spomladi 1947 pristala v Argentini. Slovenske polske sestre so ji pomagale pri začetnem uvajanju v novi svet pa tudi pri iskanju prve službe. V Paragvaju je bila velika zbirka indijanskih predmetov in lastniki so iskali nekoga, ki bi jo urejal in skrbel zanjo. Supnikovo je to prevzelo, a delo je kmalu razprila s pravim terenskim raziskovanjem med paragvajskimi Indijanci. Mogoče se je že doma, ob branju Alme Karlin, navzela sanj po avanturah v daljnih, eksotičnih deželah. Pol stoletja je uspepno kombinirala tako teoretično kot trdo praktično delo. (...) Branka Supnik je bila majhna, drobna ženska. Od otropkih let je imela težave s hrbtenico in vse življenje ,,je v meni prevladovala tendenca k družbeni marginalizaciji". Nikdar se ni poročila. Njena energija pa je bila neizmerna in vso je posvetila raziskovanju in pisanju. Precejpen del življenja je stanovala kar v muzeju, da je kar najmanj življenjskih sil potropila za ne-delo. V novi domovini so ji podelili več priznanj, ker je prispevala „temeljna spoznanja na področju et-nografije in kulturne antropologije Paragvaja". Njeno življenje se je končalo zaradi raka leta 1996.
Za konec omenimo pe, da je dr. Branka Supnik bila članica Slovenske kulturne akcije v njenem zgodovinskem odseku in je tudi predavala v Buenos Airesu na kulturnem večeru 10. novembra 1959.
Kovanci ob obletnicah Linharta in A kerca
Vlada je sprejela uredbo o obsegu izdaje, sestavinah in glavnih znamenjih priložnostnih kovancev ob 250-letnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta in ob 150-letnici rojstva pesnika Antona Apkerca.
Komisija za pripravo strokovnih predlogov pri izdaji priložnostnih kovancev je vladi predlagala, da se ob 250-letnici rojstva dramatika Antona Tomaža Linharta izda priložnostne zlatnike z nominalno vrednostjo 25.000 tolarjev v količini 1000 kovancev, priložnostne srebrnike z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev v količini 2000 kovancev
Ob 150-letnici rojstva pesnika Antona Apkerca je komisija predlagala, da se izda zlatnike z nominalno vrednostjo 25.000 tolarjev v količini 1000 kovancev in srebrnike z nominalno vrednostjo 5000 tolarjev.
Slovenski filmi med nami
Na univerzah po svetu, kjer poteka ptudij slovenpčine ali deluje lektorat, bo Center za slovenpčino kot drugi/tuji jezik pri Oddelku Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani v novembru obeležil letopnjo 100-letnico slovenskega filma. Ob tej visoki obletnici Veleposlaniptvo Republike Slovenije in Lektorat slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Buenos Ariesu vabita na ogled slovenskih filmov v Alianza Francesa, Cordoba 946, v sredo, 30. novembra in četrtek 1. decembra 2005.
Kot nam z veleposlaniptva sporoča gospa Jana Strgar, svetovalka in začasna odpravnica poslov, bodo prikazani naslednji filmi:
Sreda, 30. november 2005 : 19.30: celovečerni film ,,Kajmak in marmelada" (2002) režiserja Branka Djuriža Djura; 21.30: igrano dokumentarni film "Z Vzhoda" (2003) režiserja Miha Knifica;
Četrtek, 1. december 2005
19.30: "Ples v dežju" (1961) režiserja Boptjana Hladni-ka, med slovenskimi filmskimi kritiki izbran za najboljpi slovenski film vseh časov; 21.30 celovečerni film Šelestenje (2002) režiserja Janeza Lapajneta.
Filmi bodo predvajani s ppanskimi podnapisi v francoskem kulturnem centru Alianza Francesa, Cordoba 946, Buenos Aires.
SAN JUSTO
Lep učiteljski dan
,,Materin jezik je pravi božji dar" ^ s temi besedami, smo v soboto 1. oktobra začeli v sanhupkem domu nape praznovanje učiteljskega dne.
Ob sprejemu slovenske zastave, ki sta jo nosila učenca 7. in 8. razreda Ur-pula Urbančič in Nikolaj Puntar, smo navdupeno zapeli slovensko himno. Povezovala je program gdč. Monika Klarreich, učiteljica v napem vrtcu. Po njenem pozdravu, smo poslupali gdč. Marijo Urbančič Zu-panc, učiteljico prvega razreda, ki nam je podala nekaj misli ob tej priložnosti.
Anton Martin Slompek je bil veliki ljubitelj slovenskega jezika; ljubezen je dokazal s pisanjem, delom in molitvijo. Slovenski jezik je torej glavni vzrok za nape redno zbiranje v sobotnih polah. Napi učenci so nam pokazali, da z „jezikom in slovensko pesmijo lahko izrazimo veselje in dobro voljo". Učenci 4. do 8. razreda so nam pod vodstvom gdč. Anice Mehle, ge. Marije Krajnik
Štrubelj Jn ge. Kristine Skvarča Šenk zapeli dve pesmi: „Preljubo veselje" in ,,En hribček".
Šolarji 5. in 6. razreda pa so nam recitirali Levstikovo pesem ,,Mačka se igra z mipko" in Stritarjevo ,,Oba junaka". Nato pa so nam učenci 4. razreda recitirali Slompkovo ,,Kje je ljubi Bog doma?", dokaz, da je jezik lahko lepa molitev Bogu v zahvalo za tako dragocen dar.
Za zaključek pa sta nas razveselili recitaciji otrok 7. in 8. razreda: „Veselo pozdravljene" in ,,Slovenec biti", ki ju je pesnik Tone Kuntner lastnoročno izročil nap dragi gdč. Angelci in obenem posvetil vsem učiteljicam, ki poučujejo slovenski jezik v tujini.
S Slompkovo himno ,,Anton Martin, slovenski sin" smo se s polnim srcem hvaležnosti in ponosa razpli s prenovljeno zavestjo, da hočemo ostati zvesti slovenskim in krpčanskim sporočilom blaženega Antona M. Slompka.
Erika Poglajen
SLOM©KOV DOM
Materinski dan
V	nedeljo 16. oktobra je vsa Argentina praznovala materinski dan. Tudi skupnost v Slompkovem domu se je poklonila liku matere in babice, kakor jih doživljamo v napih družinah. Otroci so imeli na to nedeljo polsko mapo, ki jo je daroval župnik Franci Cukjati, sami pa so sodelovali z branjem propenj in beril ter z navdupenim petjem pod vodstvom Marcela Brula. V imenu starpev so sodelovali Marta Koželnik Smole s posebno molitvijo po obhajilu, dr. Štefan Godec je po mapi uvedel poklon materam s podajanjem črtice o materi, Andrejka Vombergar Štrficek pa je podala odlomek iz pisma, tople misli o materi. Mepani zbor pod vodstvom Pavla Erjavca je čustveno podal zelo primerno pesem ,,N'mav čez izaro", otroci pa so zapeli ,,Jaz pa grem".
V	imenu odbora Doma in odseka Zveze slovenskih mater in žena je vopčila slavl-jenkam prof. Neda Vesel Dolenc, v imenu mladih pa je Tomaž Vombergar izrekel
besede zahvale materam. Otroci slovenske pole so zapeli pesem ,,Mamici", mepani zbor pa je podal se pesem ,,Hvala ti". Poklon so sklenili vsi navzoči s petjem ,,Vse najboljpe za god" in ,,Mamica je kakor zarja". Za družabnost so poskrbela dekleta, ko so postregla slavljenkam s torto in kavo.
Obisk s Trža kega: ansambel Kra ki ovčarji
V soboto 29. oktobra je bil v Domu družabni večer. Na obisku je bil namreč glasbeni ansambel Krapki ovčarji iz Repenj
na Tržapkem. Ansambel je v sklopu delegacije glasbenih skupin iz italijanske pokrajine Furla-nija-Julijska Krajina, ki je na turneji po italijanskih in furlanskih druptvih po Argentini. Pred pov-ratkom v domovino so si napi zamejci zaželeli nastopiti pe med rojaki, saj so izjavili da se čutijo absolutno Slovence.
Odbor Slompkovega doma je prevzel organizacijo sobotnega večera v Domu, ki se je ob okusni večerji, ki jo je pripravil Slovenski dom San Mart^n, razvil v veselo srečanje in prijateljsko druženje, saj smo odkrili mnogo skupnih okolipčin v življenju napih skupnosti v zamejstvu in po svetu. Lep obisk na večeru je z odobravanjem spremljal kvalitetna izvajanja orkestra in pevcev, ki so navdupeno igrali za ljubitelje glasbe^ in plesalce svoj razvejeni repertoar. Čutiti je bilo, kako na odru uživajo z nastopom.
Na tokratni turneji je ansambel imel sledečo zasedbo: Alojpa Saksida (glas, harmonika, kitara, sopran sax), Martina Feri (glas), Igor Perič (klarinet, tenor
sax), Iztok Čergol (violina, klaviature, alt sax), Mart^n Rebecchi (trobenta), Dario Savron (bobni, harmonika) in Mart^n Andolpek (el. bas, bariton tuba). Nista se mogla udeležiti turneje v Argentini Matej Gruden (klaviature, alt sax) in Marko Mat-tietti (bobni).
Kdor jih je ob tej priložnosti zamudil naj ne skrbi, verjetno jih bomo imeli prihodnje leto spet v Slompkovem domu ...
J.T.
NOVICE IZ SLOVENIJE PISALI SMO PRED 50 LETI
SLOVENIJA JE ENO SAMO GROBI©ČE
Med kopanjem jarka za telekomunikacijske vode so gradbeni delavci na nasipu ob železnipki progi na Teznem v Mariboru napli dele človepkega okostja. O najdbi so obvestili policiste, ti pa so med ogledom skupaj z dežurnim patologom ugotovili, da je bilo okostje zakopano približno 50 let in da pripada eni osebi. Okostje se je nahajalo na globini enega metra. Med ogledom niso napli ostankov krste ali drugih sledi, ki bi kazale na obstoj okostij več oseb. Izkopano okostje so prepeljali na Oddelek za patolopko morfologijo Splopne bolnipnico Maribor, policisti pa nadaljujejo zbiranje obvestil.
INFLACIJA IN IZVOZ
Potem, ko so se umirile cene nafte in njenih derivatov, se je oktobra umirila tudi rast cen življenjskih potrebpčin. Inflacija je znapala 0,2 odstotka, na medletni ravni 3,1 odstotka, povprečna inflacija pa je tretji mesec zapored ostala nespremenjena pri 2,7 odstotka. - Slovenija je septembra izvozila za 1,3 milijarde evrov, uvozila pa za 1,4 milijarde evrov blaga. Blagovni primanjkljaj je znapal 105,1 milijona evrov, pokritost uvoza z izvozom pa je dosegla 92,6 odstotka. V prvih devetih mesecih se je izvoz Slovenije povečal za 11,9 odstotka na 10,48 milijarde evrov, uvoz pa se je zvipal za 9,5 odstotka na 11,27 milijarde evrov.
NOVI MODEL AVTA
Francoski proizvajalec motornih vozil Renault se je odločil za nadaljevanje projekta za proizvodnjo novega osebnega vozila, ki ga bodo po sedanjih načrtih od leta 2007 dalje proizvajali v novomepkem Revozu ter bo nasledil sedanji model twingo. Kot so sporočili iz novomepkega Revoza, je skupina Renault prepričana v uspeh novega vozila na tržipču in v njegov pozitiven ekonomski učinek.
KOMISIJA ZA PRIKRITA GROBI©ČA
Vlada je sprejela sklep o imenovanju komisije vlade za repevanje vprapanj prikritih grobipč. Predsednik komisije bo direktor Muzeja novejpe zgodovine Slovenije Jože Dež-man, so sporočili iz urada vlade za informiranje.
BOG DAJ!
Verjetnost okužbe perutnine z virusom ptičje gripe je v Sloveniji izjemno majhna. Slovenija se od držav, kjer se je pojavila, namreč razlikuje po tem, da je gostota prebivalstva manjpa in da ljudje ne bivajo v istih prostorih kot perutnina. V Sloveniji veljajo visoki higienski standardi, na tržnicah se ne prodaja živih živali, nenadzorovana proizvodnja pa je izredno majhna, je na novinarski konferenci v Ljubljani povedal predsednik uprave in generalni direktor Perutnine Ptuj Roman Glaser.
PO SVETU
KOSOVO ©E DOLGO
Posebni odposlanec Združenih narodov za pogajanja o prihodnjem statusu Kosova, Martti Ahtisaari, je pozdravil ideje, ki jih je za repevanje vprapanja podal slovenski predsednik Janez Drnovpek. Ob tem je dejal, da jih bo njegova ekipa preučila. O pogajanjih samih pa je finski diplomat Ahtisaari ocenil, da ne bodo mogla trajati večno. Delali bodo tako hitro, kot bodo lahko, a brez naglice. Njegova skupina bo delovala na Dunaju, kamor namerava odposlanec odpotovati že ta petek, od 1. januarja prihodnje leto pa bo tam stalno delal.
QUO VADIS FRANCIJA?
Francoska vlada je sprejela predlog zakona, s katerim je izredne razmere v državi podaljpala za tri mesece. S tem želi vlada ustaviti val požigov in neredov, ki že več kot dva tedna pretresajo Francijo. Predsednik države Jacques Chirac je dejal, da so ukrep sprejeli zaradi zapčite in previdnosti. Uporabljali pa ga bodo le tam, kjer bo nujno potrebno. Odločitev o podaljpanju izrednih razmer je potrdil pe francoski parlament. V Franciji pa je minulo že 19. noč zapored, priplo do novih izgredov in požigov, čeprav se je njihovo ptevilo bistveno zmanjpalo.
PROTESTI V ©PANIJI
Španska pkofovska konferenca je podprla protestni shod, ki so ga starp pripravili proti vladnemu predlogu zakona o polstvu. Ta namreč zmanjpuje pravico starpev do izbire vzgoje za svoje otroke. Tiskovni predstavnik in tajnik pkofovske konference, Juan Martinez Camino, je pojasnil, da imajo starp dolžnost braniti svoje pravice z miroljubnimi in zakonitimi sredstvi. Država po njegovih besedah ne sme nikoli zamenjati družine, ampak mora biti v službi izobrazbe, da ljudje lahko svobodno izberejo vzgojo, ki jo želijo. Predlog zakona ukinja tudi priznavanje izbirnega predmeta verskega pouka, ki torej ne bi imel več vpliva na končni uspeh spričevala. Predmet katolipkega verskega pouka vsako leto za svoje otroke izbere kar 80% ppanskih starpev. Kot je pojasnil, ne gre za privilegij Cerkve, ampak za pravico vseh državljanov, ki je vlada s predlogom novega zakona ne bi smela postaviti pod vprapaj.
SLOVENCI V ARGENTINI IZLET SLOVENSKE MLADINE
je bil v nedeljo13. t. m. v parku Derechos de la Ancianidad v provinci Buenos Aires. Udeležilo se ga je nad 150 fantov in deklet, članov Slov. fantovske zveze in Slov. deklipke organizacije. Zbiralipče je bilo na Victor Martinez 50, odkoder so se ob 9. uri mladi izletniki odpeljali v treh velikih omnibusih. V parku Derechos de la Ancianidad so prebili v prosti naravi lep sončen dan v veselem razpoloženju. Po prostranem parku se je razlegala slovenska narodna pesem ob spremljavi kitare in harmonike, fantje in dekleta so se vozili s čolni po reki, igrali žogo in razne druge igre. Na razpolago so bili tudi konji za jahanje.
V	večernih urah so se fantje in dekleta veseli vrnili domov.
OSEBNE NOVICE
Poroki. V cerkvi Kristusa Kralja v Buenos Airesu sta 28. X. t. l. stopila pred oltar g. Franci Ko nik, doma iz Cerkelj na Gorenjskem in gdč. Nerma Maria Elia, doma iz Buenos Airesa. Za priči sta bila; nevesti njen oče g. Pedro Elia, ženinu pa njegova sestra Mira por. Perharič. V soboto, 12. novembra sta se pa v Moronu poročila g. Anton Kastelic in gdč. Milka Kralj. Poročil ju je č. g. Pu . Mladima paroma ob vstopu v novo življenje želimo obilo sreče in božjega blagoslova.
Družinska sreča. V družini g. Janeza Jereba in
njegove žene ge. Lojzke roj. Urbančič v San Justo se je rodila hčerka. Hčerko so dobili tudi v družini g. Matka Indiharja in njegove žene Ane, roj. Adamič.
Srečnim starpem nape čestitke!
RAMOS MEJIA
Ne pozabite! Na kaj? Da je v nedeljo 20. novembra t. l. zvečer ob sedmih v cerkveni dvorani v Ramos Mejia ,,Drugi prosvetni večer" krajevnega odbora Druptva Slovencev. Večer je namenjen proslavi ,,29. oktobra — slovenskega narodnega praznika". Program večera je zanimiv in pester.
LANUS
Krajevni odbor Druptva Slovencev je priredil v nedeljo proslavo slov. narodnega praznika 29. oktobra. Proslava je bila takoj po slov. mapi v cerkveni dvorani pri sv. Jožefu. Rojaki so z izredno udeležbo izpričali svojo narodno zavest.
Proslavo je začel mopki pevski zbor. Pod vodstvom g. Mirka Spacapana je lepo odpel pesmi Slovenec sem in Eno devo le bom ljubil. Naslednjo točko so imeli lanupki slov. otroci. Pod vodstvom gdč. Zdenke Virantove so ljudi navdupli s svojimi nastopi. Mladinski pevski zbor je žel tudi priznanje za odpeto pesem Lipa zelenela je, prav tako deklice, ki so se postavile s pesmijo Slovenka sem.
Slavnosti govor je imel g. Rudolf Smersu. Govoril je o slovenski državni samostojnosti ter o slovenski državni ideji od naselitve Slovencev do zadnjih dni. Proslavo so vsi navzoči zaključili s himno Hej, Slovenci.
Krajevni odbor DS v Lanusu je imel tega dne tudi občni zbor. Pred njim je predsednik krajevnega odbora DS g. Janez Lužovec čestital v svojem imenu in v imenu vseh Slovencev v Lanusu g. Smersuju k nedavni njegovi 50 letnici. Na občnem zboru so nato podali poročila predsednik, tajnik in blagajnik. Njihova poročila so člani odobrili. Pri volitvah so bili izvoljeni: za predsednika g. Janez Lužovec, za tajnika g. Maks Jan, za blagajnika g. Jože Rome, za kulturnega referenta g. Nace Glin ek, za odbornika pa gg. Jože Mehle in Lovro Berčič.
V	nedeljo popoldne je bil sestanek rojakov tudi v Barrio San Jose, ki spada prav tako v območje lanupkega krajevnega odbora DS, čeprav je od njega precej oddaljen. Na sestanku je g. Rudolf Smersu govoril o najvažnejpih problemih slovenskih naseljencev v Argentini. Sestanka so se udeležili vsi rojaki, ki žive v tem naselju.
Svobodna Slovenija, 17. novembra 1955 - t. 44.
SLOVENCI IN ©PORT
SLOVENIJA : NIZOZEMSKA 0:0
Mlajpa nogometna reprezentanca (U-21), ki se pe poteguje za mesto v svetovnem prvenstvu, na domačem celjskem igripču ni uspela premagati svojih vrstnikov z Nizozemske. Nobenemu ni uspelo zatresti nasprotnikove mreže.
Ogorčen boj za vsako žogo: Damir Hadžič in Edson Braafheid.
NAJVEČJA ©PORTNA PRIREDITEV
Največja pportna prireditev v Sloveniji v letu 2006 bo mladinsko svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju. Potekalo bo od 30. januarja do 5. februarja, gostila pa ga bosta Kranj in Medvode. V gorenjski prestolnici bodo izvedli skakalne tekme, v Medvodah pa se bodo na novem pportnem poligonu merili tekači.
USPE©EN POVRATEK
Slovenski motociklist Miran Stanovnik se je prvič po lanski hudi popkodbi in dolgi rehabilitaciji v začetku novembra vrnil na tekmovalni motocikel. Nastopa na eni najtežjih vzdržljivostnih dirk, Pupčavskem izzivu v Združenih arabskih emiratih, v prologu pa je dosegel 18. čas, tretjega v svojem razredu. Na preizkupnji nastopa pe en slovenski motociklist Tomo Merhar, ki je bil 50. med 70 tekmovalci.
Po prvi etapi je Stanovnik bil na skupno 13. mestu, v svojem razredu pa je prevzel vodstvo. Drugi Slovenec Tomaž Merhar je etapo končal na skupno 34. mestu in devetem v svojem razredu.
Na eni najtežjih etap vozil je Stanovnik pristal na 12. mestu, prvem v svojem razredu, prireditelji pa se morajo pe odločiti, ali bodo črtali zadnji del etape, v katerem je skupina dirkačev zaradi pomoči popkodovanemu kolegu izgubila pol ure. Drugi slovenski tekmovalec Tomo Merhar je grdo padel, vendar se na srečo ni huje popkodoval.
V naslednji etapi je Stanovnik v absolutni konkurenci zdaj med deseterico, v svojem razredu pa vodi. Drugi Slovenec na dirki Tomo Merhar je po hudem padcu popravil motor, etapo pa je končal na 34. mestu oziroma kot sedmi v svojem razredu.
OSEBNE NOVICE
Krst
V	slovenski cerkvi Mariji Pomagaj je bil krpčen Tomaž Andrej Brula. Očka je Pablo Alejandro, mamica pa Andrea Mar^a Margarita Quadri. Botrovala sta Vladi Brila Selan in Danijel Cestnik, krstil pa župnik Franci Cukjati. Srečnim star em iskreno čestitamo!
Smrt
V	Ramos Mejiji je umrla ga. Marija Kristina Potočar roj. Avsec (83). Naj počiva v miru!
DAROVALI SO
V	tiskovni sklad Svobodne Slovenije je N. N. San Justo pa je daroval 30 pesov; družina Batagelj pa je darovala 100 pesov namesto cvetja na grob ge. Jelici Fajdiga por. Stariha. Bog povrni!
V	dobrodelni sklad Zveze slovenskih mater in žena so
darovali: ga. Mara Steinhaus, 50 pesov; N. N. namesto cvetja na grob Jelici Fajdiga por. Stariha, 50 pesov; N. N. Hurlingham, 200 pesov; N. N. 100 pesov; sestre Stanič, 50 pesov; lic. Franci Markež, 50 dolarjev; N. N. namesto cvetja na grob ge. Jelici Fajdiga por. Stariha 500 pesov; družina dr. Jožeta Dobovpka namesto cvetja na grob ge. Jelici Fajdiga por. Stariha 200 pesov. Velikodupnim darovalcem se iskreno zahvaljujemo. Bog plačaj!
SVOBODNA SLOVENIJA / ESLOVENIA LIBRE
Fundador: MILOS STARE / Director: Antonio Mizerit / Propietario: Asociacion Civil Eslovenia Unida / Presidente: Alojzij Rezelj /
Redaccion y Administracion: RAMON L. FALCON 4158 - C1407GSR BUENOS AIRES - ARGENTINA / Telefon: (54-11) 4636-0841 / 46362421 (fax) / e-mail: esloveniau@sinectis.com.ar Za Dru tvo ZS: Alojzij Rezelj / Urednik: Tone Mizerit / Sodelovali
so e: Tine Debeljak (slovenska politika), Gregor Batagelj (dopisnik v Sloveniji), Danijel Kocmur, Janez Jelenc, Lucijana Servin »eč, Erika Poglajen, Marjana Batagelj, Jernej Tomazin, Milena Ahčin, Sapi Golob, Matjaž Čeč. Mediji: STA, Radio Ognjipče, Družina.
Naročnina Svobodne Slovenije: za Argentino $ 75, pri popiljanju po popti pa $ 100; obmejne države Argentine 110 USA dol.; ostale države Amerike 125 USA dol.; ostale države po svetu 135 USA dol.; vse za popiljanje z letalsko popto. Z navadno popto 85 USA dol. za vse države. Svobodna Slovenija izhaja s podporo Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu RS.
Čeke: v Argentini na ime ,,Eslovenia Libre", v inozemstvu (bančne čeke, ne osebne) na ime ,,Antonio Mizerit". Oblikovanje in tisk: TALLERES GRAFICOS VILKO S.R.L. /Estados Unidos 425 - C1101AAI Buenos Aires Argentina - Tel.: (54-11) 4362-7215 - E-mail: info@vilko.com.ar
	FRANQUEO PAGADO Cuenta N° 7211
	R. Nac. de la Propiedad Intelectual N° 881153
r//
MALI OGLASI
ZDRAVNIKI Dr. Klavdija V. Bavec - Nevrolog -Nevropsihiater. Konzultorij na Ca-ballito in Tabladi. Ordinira ob torkih in četrtkih od 13. do 19. ure. Ob sobotah od 9. do 14. ure. Prijave na telefon: 4652-7967. Nujno pa na 1 5-4409-4437.
GOSPODARSTVO Finančne storitve. Tel.: 4482-2633 / 15-4526-9535. Od ponedeljka do petka od 8. do 16. ure.
CATERING Cocina & Fusion. Srečanja — Praznovanja — Sprejemi. Najboljpa okusna postrežba! Julio Llallire, Chef Ejecuti-vo. Tel.: 4641-6986; mobitel: 15 55642831; e-mail: jullace@yahoo.com.ar TURIZEM . ;■	Letalske karte,
rezerva hotelov,
najem avtomobilov in izleti po svetu H. Yrigoyen 2742 - San Justo Tel. 4441-1264 / 1265 ZOBOZDRAVNIKI Dr. Damijana Sparhakl - Zobozdravnica - Splopna odontologija -Belgrano 123, 6. nadstr. "4" - Ramos Mejia - Tel.: 4464-0474
ADVOKATI Dr. Vital A ič, Odvetnik Parana 830, 5.nadstr. - Buenos Aires. Prijave na: Tel./faks: 4798-5153. e-mail: estudioasic@cpacf.org.ar DOBOVŠEK & asociados -odvetniki. Zapupčinske zadeve. Somellera 5507, (1439) Buenos Aires. Tel/Fax: 4602-7386. E-mail: jdobovsek@hotmail.com Dr. Marjana Poznič - Odvetnica -Uradna prevajalka za slovenski jezik Lavalle 1290, pis. 402 - Tel. 4382-1 148 - 1 5-4088-5844-mpoznic@sfanet.com.ar

.d-o,

CATERING Kvalitetna kuhinja
Tel.:4720-0038 / Cel.: 15 5743-2360 www.carococina.com Chef Carolina Potočnik
VALUTNI TEČAJ V SLOVENIJI
14. novembra 2005
1 EVRO 1 US dolar
239,6SIT 204,2SIT

,Pričevanje v zvestobi'
50. SLOVENSKI DAN
v nedeljo, 27. novembra, v Slovenski vasi.
Ob 11.15 v Hladnikovem domu zbiranje gostov Ob 11.30 dviganje zastav in nato sv. mapa v cerkvi Marije Kraljice. Ob 13.30 slavnostno kosilo. Ob 17. kulturni program:
-	Slavnostni govornik: dr. Andrej Fink
-	Folklorni plesi in pevski nastopi
-	Sodelujejo vsi slovenski domovi.
Nato prosta zabava. Sodeluje Slovenski in trumentalni ansambel.
Rezervirajte si to nedeljo. Ne bo vam žal!
Nakaznice za kosilo pri predsednikih napih Domov ali na telefon 4267-5933 do 20. novembra!
Obnova cerkve ob Bohinjskem jezeru
Cerkev sv. Janeza Krst-nika v Srednji vasi v Bohinju velja za poseben kulturni spomenik, a je zaradi svoje dotrajanosti za obiskovalce že tretje leto zaprta. Razlog za to so dolgotrajne težave pri financiranju osrednjega dela obnove cerkve, vključno z restavriranjem oltarja. Septembra pa je bohinjska občina vendarle odobrila sredstva in s tem zagotovila tudi sprostitev državnih sredstev, s katerimi bi lahko opravili nujna dela in cerkev v najkasneje letu dni znova odprli.
Podružnična cerkev, ki skupaj z okolico sodi v sklop arheolopke, umetnostne in zgodovinske kulturne dedipčine, je sicer potrebna celovite obnove, ki naj bi bila zaključena pele v obdobju petih do desetih let. Z manjpimi presledki konservatorsko-restavratorska dela ob sofinanciranju ministrstva za
PRILOŽNOST DODATNEGA ZASLUZKA
za Slovence v Argentini
Mednarodno podjetje izbira za začetek delovanja v Sloveniji poslovne partnerje s strokovnimi, poslovnimi ali osebnimi stiki v Sloveniji in Argentini. Za dodatne informacije pipte na poslovpartner@yahoo.com.ar
OBVESTILA
ČETRTEK, 17. novembra:
Zveza Slovenskih mater in žena — San Martin; redni mesečni sestanek na katerem bomo imele srečanje v kuhinji in pripravile nekaj vrst drobnega peciva. PETEK, 18. novembra:
Seja Medorganizacijskega sveta, zadnja v letu, ob 20. uri
v Slovenskem domu Carapachay. NEDELJA, 20. novembra:
Nedelja Kristusa Kralja. Osrednja prireditev z mapo ob 16.
uri v slovenski cerkvi Marije Pomagaj. SOBOTA, 26. novembra:
Pri Slovenski kulturni akciji Andrejka Dolinar razstavlja
olja, akrile, risbe in grafike, ob 20. uri v mali dvorani Slovenske hipe. Isti večer bo na ogled in na voljo knjiga ,,Temno zelenje", Vinka Rodeta, ki je izpla pri celjski Mohorjevi. NEDELJA, 27. novembra:
50. SLOVENSKI DAN v Slovenski vasi v Lanusu. SREDA, 30. novembra:
Učiteljska seja voditeljic, zadnja v letu, v Slovenski hip ob 20. uri.
kulturo potekajo že več desetletij, saj želijo ohraniti primer srednjevepkega sakralnega spomenika izjemnega pomena na lokaciji nekdanje rimske vile, ki je tudi turistično na izredno izpostavljeni lokaciji.
Njena sanacija je zaradi večplastnih stenskih posli-kav in dragocenih arhitekturnih elementov zahtevala posebne in dražje postopke.
Za dokončanje potrebnih posegov se je župnija Srednja vas prijavila na razpis spomenipko-varstvenega projektnega razpisa Kulturni tolar, na katerem je ministrstvo za kulturo odločilo, da iz intervencijskih sredstev omogoči ustrezno zaplinjenje notranje opreme in restavratorske posege na njej.
Če pri financiranju ne bo težav, ki se jih pe vedno bojijo v Turističnem druptvu Bohinj, bo po besedah župnika Ivana Jagodica cerkev lahko odprta že v enem letu, medtem ko v turističnem druptvu menijo, da bi se zaradi vseh zapletov nujna obnova utegnila zavleči na dve leti.
PORAVNATE NAROČNINO
KRIŽANKA
REŠITEV iz prej nje tevilke
VODORAVNO: 1. petek; 5. Dakar; 9. ona; 10. ave; 12. ali; 13. kolovoz; 14. tir; 16. nje; 17. ime; 19. samostani; 22. Otto; 23. bosa; 25. KR; 26. krave; 29. TR; 30. nazaj; 32. Albin; 34. ona; 35. ais; 36. oko.
NAVPIČNO: 1. post; 2. en; 3. takrat; 4. kalno; 5. devet; 6. kazino; 7. AL; 8. ribe; 11. vojska; 15. Istran; 18. mistik; 20. moka; 21. Abel; 22. okno; 24. Arno; 27. rja; 28. vas; 31. za; 32. bo.
SLOVENSKA KULTURNA AKCIJA
vabi na predavanje, ki ga bo imel
dr. ANDREJ FINK
z naslovom
IDENTITETA IN POLITIKA JUŽNE AMERIKE
v soboto 19. novembra 2005 ob 20. uri v mali dvorani Slov. hipe Ramon L. Falcon 4158, Buenos Aires
Knežji kamen bodo premestili
ja
Knežji kamen bodo iz deželnega muze-na Koropkem premestili na sedež koropke deželne vlade. To je sporočil koropki deželni glavar Joerg Haider. ,,Koropce in Koropci naj imajo priložnost, da si vsak čas lahko ogledajo ta zgodovinsko tako pomembni koropki pravni spomenik," je menil Haider in dodal, da naj bi to bila tudi spodbuda, da se prebivalci bolje seznanijo z zgodovino Koropke.
Knežji kamen, ki je zaradi namere Banke Slovenije, da ga upodobi na slovenskem evro kovancu za dva centa, na Koropkem postal predmet političnih razprav, je doslej bil na ogled v predverju koropkega deželnega muzeja. Kot sta danes poudarila deželni glavar Haider in njegov namestnik, je ,,enkratni koropki pravni spomenik" v lasti dežele Koropke. Odslej naj bo zato prosto dostopen tudi prp javnosti. Kot sta Haider in Strutz pe poudarila, je Koropka ,,najstarejpB zgodovinsko-politična individualnost" med avstrijskimi zveznimi deželami in je že leta 976 postala samostojna vojvodina.
Knežji kamen je obrnjen glavič rimske-
ga stebra. Na njem so v slovanski državi Karantaniji ustoličevali kneze v obredu, v katerem je novi knez prejel oblast iz rok svobodnega slovenskega kmeta, tako imenovanega koseza. Obred se je kasneje nadaljeval tudi v vojvodini Koropki. Zadnji obred v slovenskem jeziku je potekal leta 1414, ko je tedanji knez in vojvoda Ernest Železni dejal slovenskemu kosezu: ,,Kmet, ne razumem tvojega jezika". Do 19. stoletja je knežji kamen stal v bližini cerkve pri Krnskem gradu, nato ga je kupilo Zgodovinsko druptvo za Koropko, ki ga je v začetku 20. stoletja prodalo koropkemu deželnemu muzeju. Pred leti je bil zelo zanemarjen in skoraj neviden.
Zaradi načrtovane upodobitve knežjega kamna na slovenskem evro kovancu za dva centa je koropka deželna vlada 25. oktobra sprejela resolucijo. V njej je pozvala avstrijsko zvezno vlado, naj v dvostranskih pogovorih poskrbi, da bi se Slovenija odpovedala nameri, da bi ,,osrednji simbol koropke deželne zgodovine" uporabila na plačilnem sredstvu, ki ga bo izdala Slovenija in bo uporabno po vsej Evropi.
Priprave na evro
Evropska komisija je države kandidatke za uvedbo evra, med njimi tudi Slovenijo, pozvala k pospepitvi	praktičnih
priprav na uvedbo skupne evropske valute.
,,Države, pe posebej tri, ki načrtujejo uvedbo evra leta 2007, morajo pospepti priprave na uvedbo evra,"
je dejal evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia, ko je v Bruslju predstavil novo poročilo o praktičnih pripravah novih članic Evropske unije na uvedbo evra.
V njem za Slovenijo, ki želi enako kot Estonija in Litva evro uvesti v omenjeni prvi skupini, 1. januarja
2007, Evropska komisija ugotavlja, da je že sprejela nacionalni program za uvedbo evra in komunikacijsko strategijo ter da praktične priprave na splopno dobro napredujejo. A nekatere vidike, kot so načrti za oskrbo bank in trgovcev z evro gotovino ter potropni-kov z evro zavojčki, mora država okrepiti, izhaja iz poročila.
K Bogu je odpla po plačilo napa dolgoletna sodelavka
Jelica Fajdiga por. Stariha
Vsem njenim dragim nape iskreno sožalje.
Zveza slovenskih mater in žena
Buenos Aires, novembra 2005