Aktualno Ormož • Želijo si povezavo s hrvaško stranjo O Stran 3 Kmetijstvo Podravje • Letina buč različna od njive do njive O Stran 9 INPLAN PTUJ www.inplan.si PROMOCIJSKA CENA; • MALICA Pasulj s prekajenohambuško slanino ali goveji golažE!!! * MALICA ZA DOMOV EH Štajerski Ptuj, torek, 17. septembra 2024 Letnik LXXVII • št. 73 • Odgovorna urednica: Simona Meznarič • ISSN 1581-6257 • Cena: 1,90 EUR Danes priloga Podravje Ptuj • Na streho v Dravski 18 namestili novo folijo O Stran 4 Družba Ormož • 100-letno Ljudmilo ob glasbi še vedno zasrbijo pete O Stran 8 v Šport? Rokomet • Ormožani v Litvo s šestimi goli prednosti O Stran 14 Atletika • Oboleli Čeh v Bruslju izven boja za zmago O Stran 15 Kronika Podravje • Gneča in kolone na avtocestah tudi Podravje • Na črnem seznamu šolskih kuhinj: hrenovke, paštete, sol, sladkor... »Otroci bodo lačni, starši nezadovoljni« Nove prehranske smernice v vrtcih in šolah razburjajo širšo javnost. Po mnenju nekaterih osnovnih šol so preveč rigorozne, količine zavržene hrane pa se bodo najverjetneje še povečale. Več na straneh 6 in 7. jeseni Lenart • Aklimatovi delavci £ ¿t varni pred zlomom Livarne Maribor O Stran 24 Politika • ^ »Evolucijsko jasno ~ je, da smo ljudje vsejeda bitja« i " T L ■ ** ¿Í S'. ■■: --a inunnoi Je koncept dogajanja in delitve občinskih sredsteVzgfestiVaieIoptimalen? Ptuj letno za prireditve nameni 334.000 evrov Foto: CG 2 Štajerski Aktualno petek • 13. septembra 2024 Ptuj • Je koncept dogajanja in delitve občinskih sredstev za festivalske dogodke optimalen? Občina letno za prireditve nameni 334.000 evrov Skupni znesek, ki ga za vse prireditve v mestu financira ptujski občinski proračun, še zdaleč ni nizek. Večina prireditev ima že dolgo tradicijo, in čeprav vsaka med njimi popestri dogajanje, se pojavlja dilema o smotrnosti in pravičnosti delitve sredstev. Nekateri razpisi so spisani z zelo ozkimi pogoji, da so do občinskega denarja upravičeni točno določeni prejemniki. Tako se porabi kar 120.000 evrov, čeprav gre v nekaterih primerih za nekajdnevne in ozkemu krogu ljudi namenjene dogodke. Bi bila morda smiselna združitev poletnih dogodkov pod eno streho, pod okrilje novoustanovljenega zavoda, da bi dogajanje bolj strnili in javna sredstva skušali kar se da racionalizirati? Seveda si tako Ptujčani kot to dogodkov, predvsem v poletnih vodstvo občine želijo čim več do- mesecih. Velika zasluga za to gre godkov v mestu, saj ti pripeljejo vsem organizatorjem dogodkov. obiskovalce. Ptuj ima pestro pale- Kljub temu da so nekateri že v Festivali ne polnijo nočituenik kapacitet ponudnikov Metka Gutschi, lastnica objekta Panorama Krapša, v katerem oddajajo sobe, ugotavlja, daje bilo to poletje za približno 5 odstotkov manj gostov kot lani. Festivali po njenih besedah nikakor ne pomenijo oz. prinašajo večje zasedenosti kapacitet: „To je dobro za ugled mesta. Gostu lahko poveš, da se na Ptuju nekaj dogaja. Da pa bi mi zato imeli kaj več nočitev, pa ne. Pravzaprav smo to poletje imeli le ene goste, ki so prišli samo zaradi koncerta Kreslina." Stanka Vauda Benčevič iz Muzikafeja ugotavlja podobno; da sami festivali le redko prinašajo več nočitev, a so kljub temu, po njenem mnenju pomembna obogatitev: „Mesto to nujno potrebuje, da lepi kulisi damo vsebino. Ptuj ima vse predispozicije, daje festivalsko mesto, ker je staro, ljubko, zgodovinsko bogato. S festivali se dogajanje prebudi. Koncerti, na katerih nastopijo znana imena, pripeljejo na Ptuj ogromno ljudi, to je dejstvo, občasno se tako v manjši meri polnijo tudi nočitvene kapacitete." Kot primer navaja napovedan koncert Siddharte, ki bo v dvorani Campus, v tem primeru iz vseh koncev države že povprašujejo po prostih nočitvenih kapacitetah. Bistveno bolj kot na zasedenost turističnih kapacitet poletno festivalsko dogajanje vpliva na več dela za gostinske ponudnike. osnovi namenjeni ožjemu, drugi širšemu krogu obiskovalcev, pa dobijo trije največji poletni festivali od občine enako vsoto denarja. Dnevi poezije in vina, Arsana in Art stays prejmejo vsak po 40.000 evrov, kar znese skupaj 120.000 evrov; če k temu prištejemo še 15.000 evrov Arsani za Operni večer, pa 135.000 evrov. To je dobra tretjina celotnega zneska, ki ga občina iz proračuna nameni za vse prireditve na letnem nivoju. Vsi drugi zneski so krepko nižji, a skupni znaša 334.200 evrov. Kako so sredstva razdeljena, je razvidno iz preglednice financiranja festivalov v letu 2024. Spremembe po vzoru varaždinskega Špancirfesta? Razlog združevanja Zavoda za turizem Ptuj s področjem športa in mladine je bil med drugim tudi, da se vse dogajanje v mestu strne pod eno streho. Trenutno pa so dogodki precej razkropljeni, organizatorjev je veliko, posledično se drobijo tudi občinska sredstva. Varaždin-ski Špancirfest, s katerim se tako radi primerjamo, je sicer po mnogih karakteristikah specifičen, pa Bi morda bilo dogajanje na Ptuju bolje strniti in drugače financirati? vendar je dogajanje tam bistveno bolj strnjeno, kljub temu da je tudi konceptualno razdeljeno na več področij. Njihov budžet je resda bistveno višji, a tudi delež sredstev, ki jih dobijo od sponzorjev, je neprimerljiv. Velika večina dogajanja je za obiskovalce brezplačna, le štirje koncerti so bili plačljivi, cene vstopnic pa nizke, med 12 in 15 evri. Vsi izvedeni koncerti in gledališki dogodki so bili popolnoma razprodani. V času Špancirfesta v Varaždinu in okolici ni bilo prostih nastanitvenih kapacitet, mesto je živelo na polno. Tudi na Ptuju smo imeli kar nekaj pestrih dogodkov to poletje, a za obiskovalce so bili kljub občinskemu deležu večinoma koncerti plačljivi, cene vstopnic pa krepko višje kot pri sosedih. Občina: »Razmislek je potreben« Da bo razmislek o tem, ali je koncept dogajanja na Ptuju in način delitve občinskih sredstev po trenutnem sistemu res optimalen in potreben, priznavajo tudi na MO Ptuj: „Seveda je razmislek o tem, da se morda spremeni koncept festivalskega dogajanja v mestu, da se to bolj strne, na mestu, a je potrebno zavedanje, da gre pri vseh teh festivalih in prireditvah za različne koncepte. Treba bi bilo preučiti, kako in na kak način, če sploh, bi jih bilo smiselno združevati pod eno streho, saj imajo tudi različno publiko. Marsikateri od teh festivalov in prireditev ima že sedaj ob glavnih dogodkih organizirano večje število spremljevalnih aktivnosti in vrsto druge ponudbe Odgovor DRSI Zakaj v Mihovcih pri Veliki Nedelji ni podvoza pod železniško progo V članku z naslovom »Prehod v Mihovcih ljudem ne da miru«, objavljenem v Štajerskem tedniku 6.8.2024 je bilo navedeno, da vprašanje (ne)delo-vanja zapornic na železniškem prehodu v Mihovcih okoliškim stanovalcem ne da miru ter da na terenu opozarjajo zakaj v Mihovcih ob obnovi proge Pragersko-Hodoš niso zgradili podvoza ali nadvoza. Novinarka v članku navaja, da se dogaja, da zapornice niso stoodstotno zanesljive. To je popolnoma napačna interpretacija. Nivojski prehod v Mihovcih pri Veliki Nedelji zagotavlja varen in učinkovit promet tako za cestna vozila kot tudi za vlake. V primeru izrednih dogodkov, kot so bili zlom zapornice zaradi naleta avtomobila oziroma udar strel, se je sistem odzval v skladu s protokolom delovanja. Sistem je programiran tako, da se glede na zaznani problem zapornice zaprejo in ostanejo zaprte, dokler ne prispe vzdrževalno osebje ali pa jih ročno z daljinskim ukazom ne dvigne pristojni prometnik. Če zapornice dvigne prometnik z ukazom na daljavo, morajo ostati zapornice dvignjene vse dokler lokacije na pregledajo vzdrževalci. V tem času skladno z veljavnimi predpisi vlaki vozijo na osnovi dovoljenja pristojnega prometnika z obveznim postankom pred nivojskim prehodom. Strojevodja vlak ustavi pred nivojskim prehodom, se prepriča, da ni nobenega cestnega vozila, odda opozorilni zvočni pisk in previdno zapelje čez prehod. To ne pomeni, da so zapornice v okvari, ampak prehod obratuje po protokolu, določenem za izredne dogodke. V navedenem članku so bile citirane tudi izjave nekdanjega župana Vilija Trofenika, da občinski svetniki niso vedeli kaj potrjujejo, ko so potrdili predlog državnega prostorskega načrta (DPN) za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš, skladno s katerim je bil zgrajen nivojski prehod. V izhodiščnem predlogu DPN iz leta 2005 je bil v Mihovcih predviden podvoz. Najprej se preveri možnost predlaganih gradenj (tako je bilo tudi za lokacijo Mihovce, kjer je bilo ugotovljeno, da bi bil za izgradnjo podvoza potreben večji poseg v prostor in zato preučene variante izven nivojskega križanja na drugih lokacijah), nato pa se v okviru javne razgrnitve zbirajo pripombe in predloge na pripravljen predlog. S prostorsko tehničnega vidika se je med izvedljivimi variantami izkazala varianta, t. i. obvoznica naselja Mihovci, vendar pa bi ta cesta potekala neposredno ob trasi hitre ceste Ormož-Hajdina, ki je bila v tistem času tik pred gradnjo, zato to ni bila sprejemljiva rešitev. Skladno z določbami Zakona o varnosti v železniškem prometu ureditve nivojskih prehodov preveri komisija, ki jo imenuje minister pristojen za promet. Komisija za nivojske prehode je predmetni nivojski prehod v Mihovcih obravnavala dne 1. 6. 2006. V zaključku svojega zapisnika je med drugim navedla, da morajo v zvezi z ureditvijo nivojskega prehoda v Mihovcih upravljavec javne železniške infrastrukture, upravljavec ceste in lokalna skupnost uskladiti rešitev ter jo predložiti komisiji do 30. 7. 2006. Na podlagi sklepa komisije je 11. 7. 2006 potekal sestanek s predstavniki takratne Agencije za železniški promet in predstavniki Občine Ormož (občino je zastopal takratni župan g. Vili Trofenik). Med drugim so prisotni soglasno sprejeli sklep, da naveden nivojski prehod ostane zavarovan z avtomatsko napravo s polzapornicami. Dopolnjen osnutek DPN in okoljsko poročilo sta bila javno razgrnjena na sedežih Občin in MOP DP med 31. 1. 2008 in 3. 2. 2008. Med javnimi razgrnitvami so bile organizirane javne obravnave. Javnost in lokalne skupnosti so lahko dajali svoje pripombe in predloge na razgrnjen dopolnjen osnutek DPN tekom trajanja javne razgrnitve. Iz tako zbranih pripomb je razvidno, da je Občina Ormož vse pripombe posredovala pisno, med drugim je predlagala, da se preveri, ali je gradnja podvoza v Mihovcih zaradi visoke podtalnice sploh možna. Iz pripomb krajanov in zainteresirane javnosti pa je razvidno, da se nekateri prebivalci, ki bi bili tangirani z gradnjo podvoza, niso strinjali s podvozom, saj bi jim zaradi gradnje morali odvzeti del dvorišča, spremeniti uvoze itd., zato so predlagali izgradnjo nove ceste na zahodni strani naselja, oziroma so zapisali, da ne vidijo potrebe po načrtovanem podvozu, saj bo večina prometa v prihodnje speljana po hitri cesti. Ministrstvo za okolje in prostor je po javni razgrnitvi osnutka DPN prejelo tudi odziv predstavnikov dela ormoške politike, ki so menili, da gradnja nadomestnega nadvoza, namesto podvoza Mihovce, pomeni prevelik poseg v okolje glede na bližino naselja. Ob upoštevanju zgoraj navedenih dejstev, je v končni fazi tudi Občinski svet Občine Ormož kasneje podal soglasje k Državnemu prostorskemu načrtu in s tem k ureditvi nivojskega prehoda v Mihovcih v nivojski izvedbi. Kot je razvidno iz javno dostopnega posnetka seje občinskega sveta Občine Ormož z dne 13. 10. 2008, so bile v uvodu občinskim svetnikom predstavljene predlagane rešitve (posebej je bilo poudarjeno, da se na območju Mihovcev ohranja nivojski prehod). V nadaljevanju je župan g. Alojz Sok ponovno posebej izpostavil, da sta v gradivu, predloženem v potrditev, dve glavni spremembi, ena od njiju: »Da so odstopili od gradnje podvoza v Mihovcih, kar je glede na veliki poseg v samo podtalje bilo pričakovano, tudi vis-a-vis tega, ker je planirana hitra cesta Ormož-Gorišnica-Markovci-Slovenska Bistrica in kot veste je že v teku tudi razpis za gradnjo viadukta. Razpis se zaključuje 15. oktobra in potem je do 15. decembra potrebno podpisati z izbranim izvajalcem pogodbo za gradnjo viadukta preko železnice.« (posnetek iz 19. seje, 13. 10. 2028 je objavljen na spletnem naslovu: https://www.youtube. com/watch?v=tzQsCj9Cqwk v 4:30). Uredbo o državnem prostorskem načrtu za elektrifikacijo in rekonstrukcijo železniške proge Pragersko-Hodoš je nato Vlada RS sprejela 24. 6. 2009. Zato navedbe nekdanjega župana g. Vilija Trofe-nika, da naj bi vodja projekta elektrifikacije in rekonstrukcije železniške proge takratnemu županu Ormoža g. Alojzu Soku prinesel novo rešitev, pri kateri je izpadel podvoz, ter da občinski svetniki niso vedeli s čim se strinjajo, ker niti niso vedeli, da je prišlo do spremembe, služijo zgolj in samo diskreditaciji zaposlenih (oziroma glede na nekatere članke Štajerskega tednika iz preteklosti bolj točno rečeno enega izmed zaposlenih) na Direkciji RS za infrastrukturo. Pod sklepom, da naveden nivojski prehod ostane zavarovan z avtomatsko napravo s polzapornicami, je namreč podpis takratnega župana, g. Vilija Trofenika. Karmen Praprotnik v. d. direktorja torek • 17. septembra 2024 Aktualno Štajrnki 3 Financiranje prireditev in festivalov v MO Ptuj v letu 2024 Prejemnik Naziv projekta Višina sredstev v evrih Društvo za rimsko zgodovino in kulturo Ptuj Rimske igre na Ptuju 15.000 Društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj 22. Grajske igre 4.500 Zavod Itadakimasu Salon Sauvignon Ptuj 10.000 Radio-Tednik Ptuj, d. o. o. 55. Festival NZG 10.000 Kolesarski klub Perutnina Ptuj 22. Poli maraton 4.500 Društvo za glasbeno umetnost Arsana Operni večer na Panorami 15.000 Radio-Tednik Ptuj, d. o. o. Otroci pojejo slovenske pesmi 4.500 Društvo za glasbeno analizo Popperkeg, UP! FEST - Panorama fest 10.000 KGZS 2. Tumpejevi dnevi 1.500 Javni zavod Ptuj Kurentovanje 50.000 Javni zavod Ptuj Ptujska noč 11.200 Javni zavod Ptuj Svetovni dan turizma 1.000 Javni zavod Ptuj Martinovanje 11.000 Javni zavod Ptuj Silvestrovanje - več dogodkov 54.000 Javni zavod Ptuj Odprta kuhna 12.000 Društvo za glasbeno umetnost Arsana Glasbeni festival Arsana 40.000 Kulturno umetniško društvo ART Stays Festival Art stays 40.000 Beletrina, zavod za založniško dejavnost Festival Dnevi poezije in vina 40.000 Matic Ber: »Zanimiva, a težko izvedljiva ideja« (kulinarika, zabava za otroke ...), kot je to pri prireditvi Špancirfest, ki je ena od mnogih prireditev, res da najodmevnejša, ki se organizirajo v mestu Varaždin. Je pa smiselna skupna promocija teh dogodkov, kar pa že sedaj uspešno izvaja Javni zavod Ptuj." Na občini pravijo, da gre za več različnih tradicionalnih festivalov in prireditev, ki jih organizirajo številna društva in druge organizacije, ki so te dogodke vrsto let razvijali kot svojo blagovno znamko. Na vprašanja o tem, da bi organizacijo festivalov prenesli na Javni zavod Ptuj, pa: „Vsi ti dogodki stanejo bistveno več, kot je sofinanciranje občine. Vsem organizatorjem, katerih ustanovitelj ni občina, pa se sredstva lahko dodeljujejo le preko javnih razpisov. Če bi vse festivale in prireditve v celoti prenesli na Javni zavod Ptuj, bi seveda zahteval tudi veliko večjo kadrovsko zasedbo in precej večjo finančno podporo občine. Zato je smiselno preučiti le možnosti povezovanja in nadgradnje, da za sredstva, ki jih vlagamo, dobimo najvišjo možno dodano vrednost za mesto." Tudi občinsko podjetje prispeva sponzorska sredstva Zraven sredstev, ki jih namenja občina, organizatorjem na pomoč priskoči tudi občinsko podjetje Javne službe Ptuj. Direktor Alen Hodnik je pojasnil, da so večinoma dela, ki jih opravijo za poletne festivale, opravljena sponzorsko: „V primeru Arsane je vrednost naših storitev okrog 8.500 evrov. Sponzorsko smo pokrili tudi strošek postavitev strehe na tržnici v višini 30.000 evrov. Preostali festivali so manjšega značaja (pod tisoč evri)." Streho so sicer prodali društvu Ar-sana, prihodka iz tega naslova več nimajo. „Tudi ostale infrastrukture za festivale praviloma ne tržimo, bolj ali manj je sponzorska," je dodal Hodnik. Dženana Kmetec Matic Ber, novi direktor Javnega zavoda za mlade, šport in turizem Ptuj, festivale vidi kot bistvene za kulturno, družabno in turistično življenje mesta: „Ko govorimo o poletnih festivalih, je pomembno omeniti, da ekipe, ki sodelujejo pri organizaciji večjih poletnih dogodkov, običajno vključujejo številno osebje in prostovoljce. Trenutno se festivali financirajo s kombinacijo občinskih sredstev, sponzorskih prispevkov ter drugih virov. Če bi želeli poletne festivale združiti pod okrilje javnega zavoda, bi bilo nujno korenito spremeniti model financiranja zavoda." To bi zahtevalo tudi dodaten denar za nove zaposlitve strokovnjakov. „Združevanje festivalov pod enotno okrilje javnega zavoda je zanimiva ideja, vendar bi to zahtevalo temeljite spremembe, predvsem v smislu financiranja in kadrovskih kapacitet. Takšen koncept bi omogočil boljše usklajevanje in organizacijo festivalov, a za njegovo uspešno izvedbo bi potrebovali dodatne finančne vire. Pomembno je zagotoviti, da vsak dogodek ohrani svojo identiteto in namen, medtem ko bi usklajeno delovanje omogočilo boljše razporejanje virov," je sklenil Ber. Vir: MO Ptuj Foto: CG * ' ' - > .-»«m ■■*■• . -totk ■ ^^ ^m ^ am«« -j ¿ r .cj. V ptujskem vrtcu samo še nesladkan čaj Na jedilniku Vrtca Ptuj se ne bo veliko spremenilo, saj so po besedah ravnateljice Mateje Lobenwein že do sedaj otrokom ponujali zdrava živila ekološkega porekla. Pogosteje bodo na jedilniku polnozrnat kruh in pekovski izdelki, žita in testenine ter kosmiči brez sladkorja. Hrenovke, paštete, klobase bodo nadomestili z mesnimi izdelki z vidno strukturo mesa ter domačimi namazi. Pic, hamburgerjev in podobnih jedi niso ponujali in jih tudi v prihodnje ne bodo. Prav tako bodo postopoma prehajali s sladkanih čajev na nesladkane. »Prizadevali si bomo uravnotežiti to, kar imajo otroci radi, s tem, kar narekujejo smernice. O količini odpadne hrane v tem trenutku še ne moremo govoriti. Imajo pa strokovne delavke pri tem ključno vlogo, saj lahko s svojim zgledom in naklonjenim odnosom navdušujejo otroke. Otrokom so najbolj všeč testenine, pripravljene na različne načine, doma pripravljeni mlečni zajtrki, različno pekovsko pecivo, sadje in zelenjava, jogurti in kefirji ter skutna pena z gozdnimi sadeži iz domače kuhinje,« je še dodala Lobenweinova. V smernicah je med drugim tudi zapisano, da zavodi otrokom in mladostnikom niso dolžni zagotavljati prilagojenih oblik prehrane, ki niso medicinsko indicirane, predvsem zaradi visoke organizacijske in finančne obremenitve. Prav tako je odsvetovano prinašanje lastne hrane v vrtec ali šolo, saj to pri otrocih povečuje tveganje za zdravje (alergije, zastrupitve ipd.), socialne razlike ter neješčnost in izbirčnost. Estera Korošec Foto: Pixabay Primer tedenskega jedilnika v OŠ Ljudski vrt Ptuj DAN DATUM MALICA KOSILO PON g. g. 2024 OREHOV POLŽEK, PLANINSKI ČAJ Z LIMONO, SADJE PURANJI TRAKCI V ZELENJAVNI OMAKI, RŽENI SVALJKI, ZELENA SOLATA S KROMPIRJEM TOR 10. g. 2024 TEMNA SIROVA ŠTRUČKA, SVEŽA ZELENJAVA, PIŠČANČJA OBARA Z VODNIMI ŽLIČNIKI, DOMAČI SADNI BISKVIT, ZELIŠČNI ČAJ SADJE SRE 11. g. 2024 KRUH, MASLO, SADNI NAMAZ, LIPOV ČAJ, SADJE BUČKINA KREMNA JUHA, ZELENJAVNI POLPETI, DUŠEN RIŽ, ZELENA SOLATA, SADJE ČET 12. g. 2024 MLEČNI ZDROB, ČOKOLADNI POSIP, BANANA GOVEJI STROGANOV, SLAN KROMPIR, KITAJSKO ZELJE S FIŽOLOM, SADJE PET 13. g. 2024 KORUZNI HLEBČEK, MESNO ZELENJAVNI NAMAZ, PIŠČANČJA JUHA, TESTENINE S TUNO, PARADIŽNIKOVA SOLATA, LIMONADA, SADJE SADJE, LUBENICA Podravje • Vse več otrok potrebuje pomoč logopeda Dom je idealno okolje za spodbujanje govora Ker smo si ljudje med seboj različni, seveda nismo enako spretni v raznih veščinah, tudi v govoru ne. Nekateri med nami so spretni govorci z bogatim besednim zakladom, drugim pa izražanje predstavljata večji izziv. Pa vendar pri otrocih glede na njihovo starost obstajajo neki okvirji »normalnega« razvoja govora in jezika, odstopanja od njih pa pogosto kličejo po strokovni obravnavi. Logoped z otrokom najprej opravi govorno jezikovno diagnostiko, oceni komunikacijo in področja, ki odstopajo, nato pa ta odstopanja v okviru obravnave spodbuja. Po podatkih Društva logopedov Slovenije vse več otrok na svoji razvojni poti potrebuje pomoč logopeda, saj na sistematskih pregledih petletnikov pred vstopom v šolo na nadaljnjo obravnavo napotijo kar od 40 do 60 odstotkov otrok. Ker logopedov kronično primanjkuje, pa je treba marsikje na prvo obravnavo čakati tudi do dve leti, a to je že druga zgodba. Splet več dejavnikov Otroci lahko imajo govorno jezikovna odstopanja vse od prvega leta starosti do mladostništva, pojasnjuje Janja Vi-dovič, specialistka klinične logopedije v Zdravstvenem domu Ormož. Pri enem letu je pomembno, da starši opazujejo, kako otrok vzpostavlja komunikacijo z njimi, kakšen je njegov očesni kontakt, ali se zna zaigrati in kakšen je njegov razvoj igre. Ko je star dve leti, so pozorni na to, ali njihov malček že zna jasno sporočiti, česa si želi ali česa ne more in ali pri tem uporablja geste. »Če je pri treh letih otrokov govor manj ali slabo razumljiv, če ima skromen besedni zaklad in tvori le kratke povedi, potem to že pomeni neko odstopanje. V tem starostnem obdobju se lahko pojavi tudi zatikanje, torej jecljanje v govoru. Kadar pa otrok, star štiri ali pet let, še vedno ne more izgovoriti določenih glasov, kot sta na primer črki l in r pa tudi sičniki in šumniki, takrat je čas za obisk logopeda.« Ko starši ugotovijo, da otrokov govorno jezikovni razvoj ni na takšnem nivoju kot pri njegovih vrstnikih, so zaskrbljeni, včasih tudi prizadeti, saj jim ni jasno, kako je to mogoče, če pa se tako veliko ukvarjajo z njim. Odstopanja niso razlog za paniko, je pa prav, da so starši nanje pozorni, se z njimi soočijo in pravočasno ukrepajo. Vidovičeva pravi, da do odstopanj na področju govora in jezika pride zaradi različnih dejavnikov in da še nobena raziskava ni pokazala, da bi bil krivec en sam. »Vedno gre za splet okoliščin in dejavnikov; bodisi je razlog genska predispozicija, saj nismo vsi enako vešči govorci, bodisi so prisotne zdravstvene težave, ki vplivajo na stanje govora in jezika, lahko pa je vzrok tudi manj spodbudno otrokovo okolje.« Trening skozi igro in dnevno rutino Naloga logopeda je, da z otrokom, ki mu ga pripeljejo starši, najprej opravi govorno jezikovno diagnostiko, oceni komunikacijo in področja, ki odstopajo, nato pa ta odstopanja v okviru obravnave spodbuja. Kadar so težave večje ali jih je več, v obravnavo vključi tudi druge člane strokovnega tima, ki nato celostno spodbuja otrokov razvoj. Obenem staršem svetuje, kako naj ravnajo doma oziroma kako naj izkoristijo vsakodnevne veščine za spodbujanje otrokovega govora, komunikacije in jezika. »Pomembno je, da starši sami ne popravljajo otrokovih artikulacijskih težav, saj se je v praksi izkazalo, da s tem naredijo več škode kot koristi. Na tak način se namreč lahko utrdi napačna izreka glasu, potem pa imamo logopedi še težje delo pri odpravi te izreke in potrebujemo še več časa, da pridemo do pravilne.« Lahko pa starši veliko pripomorejo pri učinkovitosti obravnave. »Ko otroku podajajo navodila, mu kaj govorijo ali pa ga samo poslušajo, naj to storijo tako, da se spustijo na njegov fizični nivo, da torej počepnejo ali sedejo in z njim vzpostavijo očesni kontakt. Pri mlajših otrocih, pri katerih jezik še ni tako razvit, naj prevajajo njihova never-balna sporočila v verbalna, torej povedo besedo, ki je otrok ni izrekel. Poleg tega je zelo pomembno tudi, da otroku, kadar ga nekaj vprašamo, ponudimo dovolj časa za odgovor. Skratka, dom je vsekakor idealno okolje za spodbujanje jezika in komunikacije, saj lahko tam izkoristimo vsakodnevne rutine, kot so kopanje, oblačenje, hranjenje, sprehodi, igra, branje - v vsem tem početju so priložnosti za učenje govora in jezika.« Senka Dreu Vpliv elektronskih naprav na govor Logopedinja Janja Vidovič meni, da otrok danes od raznih zaslonov in elektronskih naprav ne moremo povsem izolirati, lahko pa jim dostop starosti primerno omejimo. »Kadar si na primer želi pogledati risanko, naj tega ne počne sam, pač pa v družbi staršev. Prav je, da si vzamejo čas in so otrokov komunikacijski partner pred zaslonom. Če si namreč risanko ogledajo z njim, se lahko kasneje pogovorijo o tem, kaj je videl, in razjasnijo besede, kijih otrok še ni poznal. Potem tudi ti zasloni, če je dostop do njih seveda časovno omejen, ne naredijo tako velike škode.« Foto: FB Foto: CG 8 Štajerski Ljudje in dogodki petek • 13. septembra 2024 Podravje • Kozmični spektakel na nebu Delni lunin mrk Nad Slovenijo bo jutri, v sredo, 18. septembra, viden delni lunin mrk. Gre za enega izmed fascinantnih nebesnih pojavov, ko se Zemlja postavi med Sonce in Luno, vendar ne popolnoma. Med tem dogodkom Zemljina senca prekrije le del Lune, kar ustvari veličasten prizor, ki ga lahko opazujemo s prostim očesom. Vir: Program Stellarium Zemljina senca zakriva osem odstotkov Luninega premera nad Ptujem, Mariborom, Ljubljano in Mursko Soboto. Albin Gradišnik iz amaterske vremenske postaje Krčevina pri Vu-rbergu je dejal, da bo delni lunin mrk viden tudi nad mestom Ptuj in okolico. Pogled bo treba v zgodnjih jutranjih urah usmeriti proti jugozahodnemu delu neba proti ozvezdju Vodnarja in Ribi. »Za opazovanje bo treba stran od uličnih luči, na višje ležeč hrib, z neoviranim pogledom proti jugozahodnemu obzorju, saj bo v času osrednjega dela mrka Luna že zelo nizko nad obzorjem,« je pojasnil Gradišnik. Letošnji delni lunin mrk se bo začel ob 2:41 in zaključil nekaj pred sedmo uro zjutraj. Opazovanje je izjemno preprosto, saj ne zahteva posebnih pripomočkov, kot je to potrebno pri sončnem mrku. Luno lahko opazujemo s prostim očesom, daljnogledom ali teleskopom, saj ne predstavlja nevarnosti za oči. Za mnoge je ta nebesni pojav priložnost za fotografiranje Lune v različnih fazah mrka. Delni lunin mrk se zgodi, ko le del Lune preide skozi Zemljino senco. Po mnenju ljubiteljev astronomije je nekaj posebnega predvsem zato, ker omogoča neposredno opazovanje gibanja nebesnih teles in Zemljine sence. Dogodek je še posebej impresiven zaradi naravne barve Lune, ki se med popolnimi luninimi mrki obarva v temno rdečo zaradi loma sončne svetlobe skozi Zemljino atmosfero. Čeprav se pri delnem mrku ta pojav ne izrazi v celoti, še vedno lahko vidimo čudovite spremembe osvetlitve. EK Ormož • Trgatev v mestnem vinogradu Nekaj vina bodo arhivirali Kljub škodi, ki stajo v mladem mestnem vinogradu povzročili toča in zlata trsna rumenica, se obeta dober tretji letnik. »Zaradi toče je bilo treba grozde najprej malo očistiti in odstraniti poškodovane, a so trsi še vedno zelo polni, tako da bo tudi vina kar nekaj,« je bil zadovoljen Martin II. Ormoški oziroma mestni viničar Stanislav Rakuša, ki pričakuje okrog sto kilogramov grozdja, ki ga odlikuje tudi dobra sladkoba. Iz grozdja, ki raste v mestnem vinogradu, pridelajo županovo protokolarno vino, s katerim napolnijo manjše steklenice. Doslej so jih napolnili med 250 in 300, a vse še dolgo ne bodo zapustile kleti, v kateri so shranjene. »30 ali 40 jih bomo namreč arhivirali in prihranili za naslednje rodove,« je povedal župan Danijel Vrbnjak in dodal, da mestni vinograd postaja pomemben del lokalne vinogradniške tradicije. Trgatev so v oblačilih naših prednikov popestrili člani Turističnega društva Podgorci. Po besedah predsednice Natalije Volmut je trganje grozdja nekoč veljalo za velik praznik, samo delo pa ni bilo naporno, pač pa je bilo težko priti do zaključnega opravila v vinogradu. »Če bi imel toliko grozdja, kot ga je prenesla moja lesena puta, bi to danes pomenilo že več tisoč litrov vina,« pa je dejal član TD Podgorci Janko Marinič, ki je na trgatvi nosil brento. SD Trgatev v mestnem vinogradu so popestrili brači iz Turističnega društva Podgorci. Ormož • Sto let Ljudmile Miško s Huma pri Ormožu Ob glasbi jo še vedno zasrbijo pete Bistrega duha in z nagajivim nasmeškom na obrazu je Ljudmila Miško, po domače Milika, dočakala svoj častitljivo visok rojstni dan. Prisluhnila je živi glasbi in pesmi, ki so ji jo družno zapeli gostje na petkovi zabavi, a ni dolgo zdržala na klopi, ampak je vstala, prijela župana Danijela Vrbnjaka za roko in se z njim zavrtela. »Ko slišim glasbo, si ne morem pomagati; še vedno me namreč zasrbijo pete in moram zaplesati,« je dejala stole- tna mladenka in se obenem čudila številki na torti. »Nikoli si nisem mislila, da bom prišla do stotice, a dokler sem še mobilna in se sama oblečem, se nimam kaj pritoževati.« Od nekdaj se je navduševala nad novimi kraji in rada je hodila na izlete. Še lani je nekaj dni pre- živela na morju, obiskala je Brezje, sorodniki so jo odpeljali na ogled Vulkanije. »Zdaj se moji bojijo, da so taki izleti prenaporni zame in me čuvajo,« pravi, zato si čas krajša s sprejemanjem obiskov in telefoniranjem. »Brez telefona pač ne morem biti,« se nasmeji in priznava, da se glede tega prav nič ne razlikuje od mlajših generacij. Kar nekaj uric bi dnevno gotovo preživela tudi pred televizijo, a so ji to zdravniki odsvetovali zaradi poškodovanega vida. Življenje je ni prav nič ujčkalo, saj je mora- la trdo delati na domači kmetiji. Moža Franca je izgubila že pred mnogimi leti, ima pa danes dva otroka: hčer Milico in sina Tončka, tri vnukinje in pet pravnukov. Živi pri vnukinji Biserni, ki ji je pri sebi uredila sobico, sicer pa zanjo večinoma skrbi snaha Anica. In kaj je recept za tako živahnega duha in dobro kondicijo za to starost? »Ne vem, kaj bi rekla, lepo me imajo, to bo razlog, in seveda geni. Tudi moja mama je prišla skoraj do stotice, dočakala je 96 let.« SD Foto: SD Ker jo ob glasbi še vedno zasrbijo pete, je na ples povabila župana Danijela Vrbnjaka. Hajdina • Na kmetiji Kirbiš kožuhanje koruze Najpomembnejše je druženje Članice Društva žena in deklet občine Hajdina so tudi letos organizirale tradicionalno kožuhanje, kot po domačem pravimo ličkanju koruze. Prve tovrstne dogodke so organizirale že pred več kot 20 leti, ko je bilo društvo ustanovljeno. Že takrat so si namreč med cilji društva zadale ohranjanje tradicionalnih kmečkih opravil ter podoživljanje življenja in dela na podeželju. Zadnja leta je kožuhanje na dvorišču družine Kirbiš na Zgornji Hajdini. Kot je povedala gostiteljica in članica društva Kristina Kirbiš, so letos nameravale ta dogodek opustiti, nato pa so si premislile. Zaradi smrtnega dogodka pri sosedih je tokrat vse skupaj potekalo v okrnjeni obliki, brez muzikantov. Ženske so se zbrale ob 16. uri popoldne, na njivo pa jih je s traktorjem in vozom odpeljal Kristinin sin Joži. Dobro razpoložene so prispele na njivo in začele delo. V tem času so obujale spomine na stare čase in kmečka opravila, ki počasi tonejo v pozabo. Včasih je bilo treba vso koruzo potrgati na roke, kar je bilo izjemno težko opravilo. Po dobri uri dela so se vrnile na dvorišče, si najprej malce oddahnile, se okrepčale, nato pa začele kožuhati. Tokrat so pogrešale predvsem mlade, ki bi imeli priložnost videti, kako Na dvorišču kmetije Kirbiš na Hajdini so Članice društva prikazale, kako so včasih liČkali koruzo. so nekoč delovali kmečki opravki, hkrati pa bi se lahko učili, kako so se ljudje včasih preživljali in povezovali. Vključevanje mlajših generacij je tudi zagotovilo, da se tradicija ne izgubi. Kožuhanje koruze je bilo nekoč nujen del jesenskih del na kmetijah, saj so morali po spravilu pridelka koruzo očistiti in pripraviti za nadaljnjo uporabo. Kožuhanje je vedno potekalo ročno, postopek pa zahteva veliko potrpežljivosti in spretnosti. Tovrstni dogodki so bili ena redkih priložnosti za druženje, saj so pri kožuhanju pomagali tudi sosedje in prijatelji. Ob tem so ljudje klepetali, peli, pripovedovali zgodbe in se zabavali. V sodobnem času, ko je večina kmetijskih del mehanizirana, kožuhanje koruze ni več nujno opravilo, ampak živi samo še v okviru organiziranih dogodkov lokalnih društev. Med njimi so torej tudi članice Društva žena in deklet občine Hajdina, ki se zavzemajo za ohranjanje tradicije in starih običajev. Letošnje srečanje se je končalo s pogostitvijo in prijetnim druženjem. Estera Korošec Foto: EK torek • 17. septembra 2024 Kmetijstvo Štajerski 9 Podravje • Živinoreja in vsejedstvo na tnalu družbe, politike in gospodarstva »Evolucijsko jasno je, da smo ljudje vsejeda bitja« »Živinoreja je od nekdaj eden poglavitnih stebrov slovenskega kmetijstva, a toliko negativnega pritiska na to panogo, kot je sedaj, v vseh 32 letih, odkar sem v službi na kmetijskem zavodu, še ni bilo,« je poudaril direktor KGZ Ptuj Andrej Rebernišek. Dodal je, da če kdaj, je zdaj čas za posvet o živinoreji in njenem dejanskem vplivu na podnebje. Toda govoril je prepričanim, tistim, ki že podpirajo živinorejo. V dvorani viteškega gradu v Slovenski Bistrici so bili namreč zbrani predvsem kmetijski svetovalci. Anton Hohler, specialist za prehrano živali na ptujskem zavodu, je uvodoma predstavil stalež krav dojilj in krav molznic. Stalež krav je bil leta 1990 okrog 275.000, lani 154.517. »Posledica zmanjšanega staleža goveda je zaraščanje, kar si sicer tudi naravovarstveniki ne želijo, saj gre za siromašenje bi- Mladi ne verjamejo v boga, verjamejo pa v vplivneže Izjava Evgena Benedika, kliničnega dietetika v UKC Ljubljana, je bila še posebej odmevna: »Vsem je jasno, daje ena plus ena dva, zakaj pa ni vsem jasno, da smo ljudje vsejeda bitja, pa je drug problem. Evolucijskojasno nam je, da smo ljudje vsejeda bitja, res pa je, da nismo nikoli zaužili toliko mesa in mlečnih izdelkov kot danes. In tisti, ki me bo prepričeval, da smo izključno rastlinojedi, ne pozna osnov znanosti, biologije, evolucije. Pika.« Opredelil seje tudi do veganstva ali zgolj mesojedstva. »Bolj kot se omejuje izbor živil na krožniku, večje je tveganje za pomanjkanje hranil - večje je tveganje za nastanek bolezni. Pri mladih pa je danes moderno, da ne verjamejo v boga. Danes verjamejo v vplivneže.< Benedik še opaža, da delež veganskih potrošnikov eksponentno raste, tudi zaradi pozitivne promocije in pritiska lobijev, a opozarja, daje veganstvo dieta. »Samovoljno iti na diete pa je malo neodgovorno.« i v. Eugen Benedik, predavatelj z biotehniške fakultete in dietetik na UKC Ljubljana, je kritičen do veganskih diet in prehranskih dopolnil, ki po njegovih besedah pogosto ne vsebujejo oglaševanih sestavin. 33ia * * , y .'■ ■-'■■■■'. o v.!-, ■ ■/ ■ ■ V::Í ■ ■ ■ ■ % ' Živinorejci so prepričani, da bi morala javnost prepoznati ugoden vpliv živinoreje na ohranitev travnikov in s tem raznovrstnost pokrajine, a priznavajo, da so v družbi deležni predvsem negativnih kritik. odiverzitete. Tudi na Pohorju se že dogaja, da zaraščajo travniki, na drugi strani pa je pogoj EU, da se ohranja obseg travnih površin. Nam se lahko zgodi, da bomo morali njivske površine spreminjati v trajne travnike, da bomo zadovoljili ta pogoj,« je opozoril. Politična gonja proti živinoreji Po mnenju prisotnih pa se stalež zmanjšuje zaradi nizke investicijske podpore in splošnega neugodnega vzdušja proti govedoreji, kar pa je posledica iskanja krivca za podnebne spremembe in odvračanja pozornosti o vplivu in posledicah prometa, tako letalskega, ladijskega kot cestnega, predvsem pa tovornega. Tovrstno gonjo proti živinoreji naj bi sprožilo poročilo Organizacije za prehrano in kmetijstvo mednarodne organizacije OZN, kjer je pisalo, da je živinoreja glavni povzročitelj izpustov toplogrednih plinov ter da je dogovorna za 18 % izpustov, kar je več kot promet. »V čem je problematična takšna izjava? Ker se nanaša na svetovno situacijo. In vprašati se je treba, komu je namenjeno to sporočilo. Ali povprečnemu svetovnemu prebivalstvu, Evropejcu ali Slovencu? Učinek evropske, še posebej pa slovenske govedoreje na segrevanje podnebja je precenjeno. Če želimo poročati, moramo vse toplogredne pline preračunati na isti imenovalec. Ugotavljamo, da preračuni še vedno niso pravilni,« je ppoudaril Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije. Povedal je, da so se od leta 1986 izpusti živinoreje zmanjšali za 46,2 Jože Verbič s Kmetijskega inštituta Slovenije meni, da je učinek slovenskega kmetijstva na podnebne spremembe precenjen. %, s tem da se niso zmanjšale količine mleka. Rejci so namreč dosegli napredek pri prireji mesa in mleka. »V industriji pa smo marsikaj prestavili na Kitajsko z namenom, da se v Evropi zmanjšajo izpusti.« Rešitev, ki to ni, saj je svet globalna vas. »Prav tako je informiranost odločevalcev in javnosti o dejanskem prispevku slovenske in evropske govedoreje k podnebnim spremembam slaba. Trajalo bo več let, da bo javnost sprejela nova spoznanja.« Dejstvo je tudi, pravi Verbič, da je treba del okoljskega odtisa, ki ga doprinese živinoreja, pripisati tudi njeni okoljevarstveni funkciji, saj da pripomore k ohranitvi raznolikosti rastlinskih vrst in urejenosti pokrajine. Spregovoril je še o očitkih, zakaj ne naredi več, da bi bila javnost informirana glede dejanskih vplivov živinoreje. »Žal moraš imeti udarno vsebino, ki nekomu ustreza, da se prebije v ospredje.« Mojca Vtič Foto: CG Foto: MV Foto: MV Podravje • Letina buč različna od njive do njive Pridelki v povprečju boljši, odkupne cene nižje Po ljudskem verovanju prestopno leto ne nosi s seboj ničesar dobrega, čemur bi letos pritrdili številni vinogradniki in poljedelci, ki so beležili skromno letino žit in krompirja. Bolj zadovoljni so pridelovalci oljnih buč, še posebej v primerjavi z lanskim letom. »V povprečju je dobra letina, beležimo pa izjemne razlike med posameznimi pridelovalci. Nekateri imajo rekordne pridelke, spet drugi so pridelali le nekaj 100 kilogramov suhih bučnic po hektarju,« opaža Ivan Brodnjak, specialist za poljedelstvo s ptujskega kmetijskega zavoda. Lanska letina oljnih buč je bila za večino pridelovalcev katastrofalna. »Tako slabe letine ne pomnimo. Zaradi pomanjkanja učinkovitih razkuževalnih sredstev v kombinaciji s slabim vremenom smo beležili izredno slab vznik. Letošnji je bil neprimerljivo boljši, so se pa nekateri pridelovalci soočali s škodo zaradi polžev, vran, na težjih tleh so bile težave z zastajanjem vode, nato v poletnih mesecih s sušo, tako da ocenjujem letošnjo letino kot solidno oz. relativno dobro,« je dejal Boštjan Ferenčak z murskosoboškega zavoda. Površina z oljnimi bučami in povprečni pridelek suhih bučnic Leto Površina (ha) Pridelek (t/ha) 2023 2.968 0,4 2022 3.700 0,5 2021 4.491 0,6 2020 4.169 0,7 2019 3.284 0,6 Leta 1991 so bile buče zasajene na vsega 1.000 ha. Največja površina z bučami je bila posejana v letu 2010, ko so uspevale na 6.141 hektarjih njiv, pridelek pa je obsegal 600 kg. Površina z oljnimi bučami tudi sicer med leti močno variira. Hvaležna za vsak prodani liter olja S pridevnikoma solidno oz. zadovoljivo letino 2024 opisuje tudi Brigita Hergan iz Šikol. »Letos sem imela buče posajene na nekje 4,5 hektarja, žal mi jih je toča dvakrat udarila, tudi v času cvetenja, ko so se buče začele vezati. Posledično je pridelek manjši, kljub temu še vedno zadovoljiv, nekje 500 kg suhih bučnic po hektarju.« Her-ganova, ki je prvo njivo z bučami zasadila pred osmimi leti, bučnice porabi v lastni predelavi. Izdeluje namreč hladno in toplo stiskano bučno olje, ob tem pa še pestro paleto drugih izdelkov iz bučnih semen. Z odkupnimi cenami bučnih semen ni seznanjena, saj ima sedaj še lastno zalogo, so pa lani suhe bučnice (tudi zaradi skro- ___________ Foto: Mojca Vtič Pogosto je slišati očitek glede cene pravega bučnega olja, ki se giblje okrog 20 evrov po litru. Toda za en liter bučnega olja potrebujemo od 2,5 do 3 kg posušenih bučic, kar je od 30 do 40 buč, težkih od 5 do 8 kg, torej že sama surovina stane nekje 12 evrov, k temu pa je treba prišteti še stroške praženja, embalaže, skladiščenja, prodaje ... mne sezone) že krepko presegle ceno štirih evrov po kilogramu, pravi. S prodajo bučnega olja, ki ga v večini proda na domačem dvorišču in na tržnici v Ljubljani, je zadovoljna. »Glede na čase sem hvaležna za vsak prodan liter. Zavedam se namreč, da je bučno olje luksuzno živilo v primerjavi z mesom in kruhom. Zato sem zelo zadovoljna, da težav s prodajo nimam.« Med po površini manjše pridelovalce bučnih semen pa se uvršča Matjaž Sitar iz Lancove vasi. Letos je oljne buče prideloval na dveh hektarjih, s pridelkom pa je zadovoljen. »Izognili smo se toči, tako da je pridelek nekje 800 kilogramov suhih bučnic po hektarju.« Manjši delež bučnic predelajo v oljarni v sosednji vasi, glavnino prodajo. Po informacijah Sitarja so letošnje odkupne cene za suhe bučnice skromnejše od lanskih in se gibljejo okrog 3,5 evra po kilogramu. Mojca Vtič Vir: SURS 10 Štajerski Kultura torek • 17. septembra 2024 Navdušeni obiskovalci, navdušena komisija Ptuj, Podravje • Presežki 55. Festivala NZG Ptuj 2024 Letošnji, že 55. Festival NZG Ptuj 2024 je presegel vsa pričakovanja, tako vrhunski so bili letošnji festivalski ansambli. Na Ptuj sicer že od leta 1955 radi prihajajo tako ansambli kot obiskovalci. Tudi letos jih je bilo veliko iz vse Slovenije in tujine. Razveseljivo pa je, da jih je veliko prišlo prvič. Po slišanem letos bodo prišli tudi na prihodnje festivale, so povedali. Nove polke in valčki so jih navdušili. Na ptujski festival že okrog 35 let prihajata Marija in Janez Vido-vič iz Njiverc. Zelo sta vesela, da se na njem igra in poje slovenska pesem. Želita si, da bi bilo več na-rodno-zabavne glasbe na Radiu Ptuj in na slovenski televiziji. Hvalevreden pa je projekt Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo, ki spodbuja petje slovenskih pesmi med mladimi. Aleks Trafela (Leskovec), Blaž Erhatič (Muretinci), Enri Klinger (Cunkovci) so prišli podpirat sošolca, harmonikarja Vida Horvata, ki igra v ansamblu Izbira. Obiskujejo ptujsko elektro-računalniško šolo, zelo radi imajo narodno-zabavno glasbo, vsi trije igrajo tudi harmoniko. Tudi Franc Mulec iz Gornje Radgone je velik ljubitelj narodno-za-bavne, še posebej pa mu je pri srcu ansambel Štirje kovači. Za ptujski festival je slišal od prijatelja, prišel je v družbi prijateljev Rudolfa in Bojane Purgaj. Nadvse so uživali v kakovostni glasbi. Božena Bedenik s Ptujske Gore ga je obiskala prvič. Rada ima glasbo, njeni favoriti so bili Prisrčniki, zanje je tudi glasovala. Nada Novi-na, doma je na Jelovicah, je ptujski festival obiskala že večkrat. Ko je bila še mlajša, ga je z možem redno obiskovala. Narodno-zabavna glasba ji pomeni zelo veliko. Tako kot vsem, ki so 6. septembra napolnili dvorišče minoritskega samostana. Težko delo komisije za glasbo Med tistimi, ki so se ob glasbenikih na odru najbolj potili, so bili člani strokovne komisije za glasbo, ki so jo sestavljali: Štefan Petek, rav- natelj Glasbene in baletne šole Ka-rola Pahorja Ptuj, Vera Šolinc, pevka, komponistka, ena najplodovi-tejših avtoric besedil za narodno--zabavno glasbo, in legendarni Alfi Nipič. Zaradi odličnosti festivalskih ansamblov je imela izjemno težko nalogo pri izbiri najboljših ansamblov, kvinteta in ostale zasedbe in prejemnici Korenove plakete, ki je letos šla v roke pevki Saši Zamer-nik, ki je s tem priznanjem dala do- končno slovo svojemu dvajsetletnemu pevskemu udejstvovanju. Štefan Petek, predsednik strokovne komisije za glasbo: „Letos smo imeli v konkurenci desetih ansamblov kar sedem kvintetov. To se že dolgo ni zgodilo. Želim si, da bi se to nadaljevalo. Želim si tudi trio zasedbe s frajtonarico, ker je to del slovenske narodno-zabavne glasbe. Nasploh pa lahko rečem, da je bil letošnji festival na presenetljivo visoki ravni. Čestitam vsem ansamblom, ki so sodelovali na letošnjem festivalu. Naša komisija letos ni imela lahkega dela pri izbiri najboljših." Alfi Nipič: „Upam, da bo ptujski festival še dolgo obstajal. Vrsta festivalov je namreč že ugasnila. To je glasba, ki je obšla svet, ne samo Evropo, kjer jo vedno srčno pričakujejo. Dobro je, da je vedno več ansamblov, ker če jih je več, je boljša tudi izbira. Hvalevredno pa je tudi, da v teh ansamblih nastopa vedno več akademsko izobraženih glasbenikov. Upam, da bo ta kvaliteta tudi ostala." Vera Šolinc: „Presrečna sem, da je festival bil, presrečna, da je bilo toliko kvintetov. Tudi sama sem kvintetovski človek. Dobro je, da se vračajo, celo življenje sem prepevala v kvintetih. Festival je bil čudovit, izjemno kvaliteten. Le tako naprej." Letošnja festivalska popotnica je obvezujoča za organizatorja, družbo Radio-Tednik Ptuj, in za vse ansamble, ki bodo sodelovali na 56. Festivalu NZG Ptuj 2025, da bodo podrli še eno letvico više. MG Foto: M a rko Va u poti č Najboljše besedilo V stišju Letošnji festival je s prvo nagrado za besedilo razveselil Prešernovega nagrajenca, Ferija Lainščka. „Pesem V stišjuje z mojstrsko uglasbitvijo skladatelja Roberta Kampleta in odlično zasedbo Rooobiton dobila prepričljiv glasbeni izraz. Upam, da bodo poslušalci začutili njeno posebnost in jo sprejeli kot svojevrstno obogatitev narodno-zabavne glasbe. Slovenščinaje po mojem mnenju zelo speven in poetičenjezik, ki omogoča dobro besedilo. Zmeraj, ko slišim domačo skladbo z dobrim besedilom, se tega zelo razveselim. Vsi tudi vemo, daje v slovenski zabavni in narodno-zabavni glasbi veliko besedil, za katera bi bilo bolje, če ne bi šla v eter. Tako pač je, nimam prave ideje in nasveta, kako bi se temu dalo postaviti po robu. Verjetno le z dobrimi besedili in skladbami," je povedal Lainšček. Foto: Črtomir Goznik Občinstvo je napolnilo dvorišče minoritskega samostana na Ptuju, kjer je ptujski festival tudi začel svojo pot pred 55 leti. Ptuj • 22. Grajske igre v znamenju nekdanjih trgovskih običajev Praznovanje 800-letnice svobodne trgovine Letošnje igre so v društvu Cesarsko-kraljevi Ptuj posvetili pomembnemu jubileju iz zgodovine Ptuja. Z listino, izdano v Nurnbergu leta 1224, je bilo mestu potrjeno, da sme svobodno trgovati in svoje blago, vino, lončevino neovirano prodajati v vseh mestih cesarske Evrope. S to cesarsko listino je Ptuj postal bogat, udeleževal se je sejmov v Frankfurtu, Nurnbergu, trgoval je z Benetkami in Ogrsko. To je bila tako pomembna cesarska odločitev, da so jo Ptujčani zapisali v svoj statut leta 1376. Tako je Ptuj letos z grajskimi igrami praznoval 8oo-letnico svobodne trgovine. Igre so namenili miru, svobodi in prostemu potovanju in trgovanju po Evropi, je povedala predsednica društva Cesarsko-kraljevi Ptuj Marija Hernja Masten. Tako so lahko srednjeveške skupine, ki redno prihajajo na ptujske grajske igre, letos jih je bilo sicer manj kot običajno, svobodno pripotovale na Ptuj. Pred tem bi morale pri vsaki mitnici, pri vsaki deželski gosposki, plačati poseben davek, posebno takso. Najprej so se poklonile milostni gospe županji Nuški Gajšek, skupaj s knezom Bojanom in knegi-njo Brigito, nato pa so se predstavile še mestu in Ptujčanom. Že drugo leto zapored so grajske igre potekale na grajskem dvorišču, tako da so srednjeveško obdobje lahko še bolj približali tudi f i. Foto: Črtomir Goznik Letošnje Grajske igre na Ptuju so bile že 22. po vrsti. Organiziralo jih je društvo Cesarsko-kraljevi Ptuj, ki se nadvse trudi ohranjati zgodovinske običaje Ptuja. Foto: Črtomir Goznik Na igrah so uživali tudi najmlajši. obiskovalcem grajskih zbirk, ki so ta dan obiskali ptujski grad, na spodnji ploščadi pa so svoje stojnice postavili tržničarji, srednjeveški obrtniki. Veliko je bilo glasbe, plesa, viteških dvobojev in drugega iz bogatega srednjeveškega obdobja sodelujočih skupin iz Slovenije, Hrvaške, Avstrije in Nemčije, ki se trudijo, da tradicija tega časa ostaja živa in jo s svojim udejstvovanjem, poustvarjanjem predstavljajo v širšem evropskem prostoru. MG Ptuj • Galerija Luna z novo razstavo Pesmi morja V Galeriji Luna so postavili novo razstavo. Tokrat se s svojimi deli pod naslovom Pesmi morja predstavlja umetnica Natasha Bakovic, ki živi in dela na Hrvaškem in v Franciji, sicer pa ustvarja po vsej Evropi. Od nedavnega je tudi članica Društva likovnih umetnikov Maribor. Navdih za svoja dela črpa iz narave, krajine so njen vodilni motiv v slikarskem opusu. Slika pa tudi portrete, tihožitja in figuralne kompozicije. Izzive namreč išče v vseh žanrih. Doslej je razstavljala na več kot dvajsetih samostojnih razstavah in veliko skupinskih. Njena slika Jesenski valček je del zbirke Muzeja sodobne umetnosti v Sankt Pe-tersburgu. Na odprtju razstave sta v duetu klarineta in harmonike zaigrala mlada uspešna glasbenika, brata Gašper in Erik Glazer, dijaka Konservato-rija za glasbo in balet Maribor, prejemnika več priznanj na glasbenih tekmovanjih. Razstava bo na ogled do 13. oktobra. MG Foto: Galerija Luna V Galeriji Luna je na ogled razstava Natashe Bakovic Pesmi morja. torek • 10. septembra 2024 Nasveti Štajerski 11 Domača lekarna Zeleni nasvet Kaj še lahko sadimo in sejemo v septembru Že nekaj let začenjam v septembru stavke pogosto, za nami je ponovno unikatno poletje. Tudi letos ni nič drugače, saj se takega vremena sama ne spomnim. Bojim pa se, da bo ohladitev prinesla nove težave in kmalu bo velik del vrta letos prazen. Zdaj je s spravilom pridelka že več dela, kakor s sajenji, letos morate biti dokaj zgodnji Na zelenjavnem vrtu je zagotovo največ dela s spravilom pridelka. Zdaj že pospravljamo tudi stvari za zimo, čeprav je v običajnih poletjih še nekoliko zgodaj. Vreme, kot ga imamo, je namreč mnoge vrtnine prepričalo, da je za njimi v bistvu zima. To pa pomeni, da bodo začele cveteti. To so predvsem korenovke, pa tudi zgodaj sejana ali presajena endi-vija in radič lahko zacvetita. Zato letos ne čakajte na velike glave oziroma rozete. Sicer je mnogim paradižnik že odšel »tja za mavrico«, kar pomeni, da je treba iskati zelene vire vitaminov in mineralov, tako da s hitrim rezanjem srednje velikih rozet ne bi smelo biti veliko težav. Torej, vsem rastlinam je razmnoževanje osnovni cilj. Dvoletne rastline v prvem letu naredijo več listne mase ali pa napolnijo z rezervno hrano koren, v naslednjem letu pa zacvetijo. Običajno je narava to uravnala tako, da je med eno in drugo fazo potreben počitek in nižje temperature. Ko pa temperature tako nihajo kakor letos, so rastline prevarane. Zato ne čakajte predolgo s spravilom korenja, peteršilja in že omenjenega radi-ča in endivije. Korenček dobi trdo neokusno sredico, podobno tudi peteršilj in sploh ni več uporaben v kulinariki. Tudi rdeča pesa izgubi svojo sladkobo in seveda s tem tudi koristne snovi. Tudi skladišči se slabo. Torej bomo letos spet več vlagali, sušili in zamrzovali. Rastline za zeleni podor so letošnje leto dobrodošla pomoč od poletja res izmučeni zemlji Letošnje spomladanske padavine v izmenjavi z ekstremno visokimi temperaturami poleti so pošteno zbile zemljo. Mislim, da vsi to opažate. Če kdaj, je letos nujno, da vsaj gredo ali dve in vsaj 25 % površin v rastlinjakih posejete z rastlinami za zeleno gnojenje. O njih sem že večkrat pisala, zato zdaj samo na kratko, kako te rastline koristijo zemlji. V bistvu je to lahko vsaka rastlina, ki jo sejemo in ne odnesemo z zemlje, rastlina za zeleno gnojenje. A zanje je določenih nekaj lastnosti, na prvem mestu veliko rastlinske mase v čim krajšem času in ne previsoka cena semena. Poleg dviga humusa v tleh, kar je osnovna funkcija teh rastlin, namreč te rastline lahko na naravni način rahljajo zemljo, ob pravilni izbiri so še jesenska paša opraševalcem in drugim koristnim žuželkam, nekatere celo zmanjšujejo število škodljivih organizmov v tleh, druge obogatijo tla z dušikom za naslednji posevek. So prezimne, ki pozimi zadržijo neporabljena hranila v plasti korenin naslednjega posevka, neprezimne pa pomrznejo, lažje jih zadelamo v tla. Vendar tudi pomr-znjene varujejo prazno zemljo pred erozijo, vetrom in seveda zbi-janjem zaradi neugodnega vremena. Prav letos jih zemlja nujno potrebuje. Ne pozabite pa, da so tudi te rastline del kolobarja. Čeprav bi bilo najlažje posejati samo belo gorjušico in oljno redkev, pa ne gre tako enostavno. Obe sta namreč križnici in s tem v sorodu z zeljem in drugimi kapusnicami. Na srečo so nemški strokovnjaki že pred leti ugotovili, da ima najugodnejši učinek na zemljo, nima pa neugodnega na kolobar mešanica različnih rastlin. Lahko si jih izberete sami, se pa tudi za vrtičkarje nekatere mešanice semen že dajo tudi kupiti. Za setev teh rastlin ne prekopa-vajte zemlje, tudi fino poravnati je ni treba tako, kot to naredimo za setev vrtnin. Samo prerahljajte (če bo to seveda šlo), a upam, da bodo padavine, ki so za zdaj samo napovedane, vendarle omogočile uporabo orodij, ki zemljo samo plitko prerahljajo. Seme posejte dokaj na gosto in potem samo z grabljami Po tem dežju bo tak prizor pogost, korenje pospravimo čim prej in poseje-mo novega za pomlad. zamešajte v tla. Na vrtovih sama vedno svetujem uporabo neprezi-mnih rastlin, saj premrznejo in jih je potem lažje zadelati v tla. Nekje do sredine septembra je te mešanice na prostem še povsem smiselno posejati. V rastlinjaku pa lahko to naredite tudi po koncu pridelave paradižnika, to je celo v novembru. Kaj pa še sejemo na prostem? Še vedno lahko sejemo in sadimo nekatere vrtnine za jesen, zimo in seveda pomlad. Nekoč je bil september že pravi čas za setev zimskih sort solate, zdaj je to še prezgodaj. Morda proti koncu meseca čisto za vsak slučaj posejte prve zimske sorte. Samo v primeru res hitre zime bo ta setev smiselna, verjetno pa jo boste kot berivko pospravili že pred zimo. Za setev letnih sort pa je nekoliko pozno, jg ' C*; Vijolična nadzemna kolerabica je veliko enostavnejša od zelene. Ne vem, zakaj je Slovenci ne marajo. lahko pa še cel mesec sadite njihove sadike. Sejemo pa seveda motovilec, ta bo dozorel še v tem letu. Posejana špinača v septembru pa je včasih že jesenski pridelek, včasih pa pre-zimi. Jeseni jo režite višje, pa bo še en pridelek spomladi. Še vedno lahko sejete (ne sadite) čebulo za prezimovanje in mlado čebulo spomladi. Posejana čebula namreč ne zacveti, kakor tista iz čebulčka. Čebulček pa sadimo nekje v sredini oktobra. Končamo pa s sajenjem česna v začetku novembra. Ponovno pa lahko sejete mesečno redkvico in rukolo. Rukolo mnogi sejete jeseni, mesečno redkvico pa le redko kdo. Pa vendarle pride prav njena svežina tik pred zimo. Njeno sorodnico, črno redkev, pa lahko sejete samo še na zelo toplih legah ali pa v rastlinjaku. Treba je biti nekoliko previden oziroma vedeti, da bo v tako pozni setvi naredila manjše korene. Tudi azijske listnate rastline mnogim popestrijo jesenske obroke. V poletnih setvah ne uspevajo dobro, zdaj pa bodo odlične. Zdaj še vedno lahko sadimo tudi sadike cvetače in brokolija, lahko pa upam, da vam vrtnarji zdaj ponujajo samo sorte s kratko vegetacijo. Jesenska pridelava teh dveh kapusnic je veliko uspešnejša kakor spomladansko in poletno pridelovanje. Zagotovo pa še ni pozno za sajenje sadik ali celo setev nadzemne kolerabice. Če niste posejali njene podzemne soro-dnice, ki jo pogosteje porabljamo v zimskih juhah, je prava rešitev prav ta vrtnina. Naj pa povem, da je vijolična sorta veliko m ehkejša, odpornejša in lažja za pridelavo. Sama jih toplo priporočam. Kdor želi čez zimo imeti peteršilj v loncih nekje v zaprtem prostoru, je najbolj smiselno, da ga zdaj po-seje v lonce. Do pozne jeseni naj bodo kar zunaj, potem bo prestavljanje v zaprt prostor veliko bolje prenesel. Miša Pušenjak Starodavna začimba zdravi in razvaja Ali veste, da je kumina med najstarejšimi začimbami na svetu? Našli so jo celo med izkopaninami iz kamene dobe v koliščarskih naseljih ob Bodenskem jezeru. Že tisočletja jo uporabljajo širom Evrope. Še danes je nepogrešljiva, tako v kulinariki kot pri uporabi v kozmetične in zdravilne namene. Najbolj tradicionalno se kumina uporablja za blaženje težav z napenjanjem in vetrovi. Za časa vladavine Karla Velikega so jo gojili na vseh samostanskih vrtovih, samostanski zapisi pa so govorili o njeni zdravilni moči. Verjeli so tudi, da ima magično moč varovanja pred čarovnicami, pa tudi pred nezvestobo, zato so jo pogosto uporab-l j ali kot sestavino ljubezenskih napojev. Uporabni deli rastline so še danes tako listi in korenine kot posušena semena, ki jih uporabljamo presna, kuhana, pečena ali pa iz njih pridobivamo eterično olje. Zoper krče, nevarne bakterije in za dober tek V zdravilne namene kumino najpogosteje uporabljamo ob želodčnih težavah in težavah žolčnega mehurja, pomirjevalno deluje tudi na črevo, blaži krče in odpravlja črevesne vetrove. Eterično olje preprečuje razrast bakterij, ki sicer povzročajo nepravilen razkroj hranil in nastanek strupov. Kumina je primerna tudi kot naravno zdravilo za otroke in dojenčke, kadar jih zvijajo krči. Kuminovo olje sprošča mišice črevesja, kar pripomore k blaženju krčev. Zato je kumino smiselno dodajati k težko prebavljivi in mastni hrani; izboljša tudi okus jedi. Nezaželeni učinki niso znani, zato velja za zelo varno začimbo. Uporaba v kuhinji V kuhinji se pretežno uporabljajo semena kumine, za začinja-nje jedi. Marsikomu sicer močan okus semena ni všeč, zato se je v zadnjih letih povečala prodaja kumine v prahu, a vedeti moramo, da tako v telo vnesemo precej manj koristnih sestavin. Uporabo ku-mine priporočamo pri rženem kruhu, klobasah, zeljnatih jedeh, sirih, juhah, jedeh s svinjino, golažu, pri kuhanih jabolkih in tudi likerjih, alkoholnih pijačah ... Liste divje kumine, ki jo najdemo na travnikih, pa lahko dodajamo solatam in juham, njen okus spominja na mešanico peteršilja in kopra. Zdravilno mleko s kumino Ta kombinacija se uporablja predvsem pri otrocih, ki jih mučijo krči in prebavne motnje, in nič manj koristna ni pri odraslih. Kozarec mleka zlijemo v kozico in segrevamo do vretja. Ko zavre, dodamo čajno žličko strtih semen ali pol žličke mlete kumine ter pustimo stati 15 minut. Pri otrocih količino zmanjšamo za polovico. V vročem mleku se bo eterično olje lepo razpustilo, učinkovitost bo še večja kot v vodi. Toplo mleko uživamo po požirkih, in sicer od dva- do trikrat na dan. M. Koren Olje črne kumine Olje črne kumine je priporočljivo zlasti v prehodnih obdobjih, ko so na pohodu virusi in prehladi. Za krepitev imunskega sistema se priporoča, da vsako jutro in vsak večer zaužijete eno žličko olja. Za lajšanje simptomov alergij pa se za olje odločite takrat, ko imate občutek, daje prišlo do alergijske reakcije. V olju črne kumine najdemo veliko protibakterijskih in protivnetnih učinkovin, ki pripomorejo tudi k ublažitvi kašlja, naravno znižujejo povišano telesno temperaturo in lajšajo simptome, povezane z astmo. Za astmatike se priporoča žlička olja črne kumine v vreli vodi, ki jo nato inhalirajo do dvakrat dnevno. Če vas muči močan kašelj, dodajte žličko vročemu čaju in ga nato po požirkih popijte. Nekaj olja lahko vtrete tudi v območje prsnega koša, kar bo spodbudilo izločanje sluzi. Olje v čaju bo pospešilo tudi znojenje in tako znižanje telesne temperature, kar boste kmalu občutili kot olajšanje. Foto: MP Foto: MP 12 Štajerski Križem kražem torek • 10. septembra 2024 Piše: Aljoša Toplak • Asfalt in džungla Kako sem pristal v Bangkoku (10) Preden začnem opisovati svojo pot po notranjosti Tajske, bi rad delil, kako sem se sploh znašel v divji azijski metropoli. Kot se v življenju pogosto dogaja, so se namreč tudi ta vrata odprla nenadoma, brez kakršnekoli napovedi - s kratkim e-mail sporočilom, da je kratki amaterski film, ki sem ga posnel v ožjem prijateljskem krogu, sprejet na filmski festival v Bangkoku. Temu je sledilo še eno kratko sporočilo: »Se ti zdi neumno priti na drugi konec sveta za samo nekaj dni? Če si zainteresiran, imamo prosto umetniško rezidenco... Ostani za tri ali štiri mesece.« Lepota tega, da človek nima pretirano zakoličenega načrta v življenju, je ta, da sem lahko po nekaj dnevih zamišljene hoje po sobi odpisal: »Z veseljem!« Pravzaprav nisem nikoli verjel, da bi lahko moj film prišel tako daleč. Neke noči, ko ga je zavrnil že peti slovenski filmski festival zapored, sem v obupu pobrskal, ali morda kje na svetu obstaja festival, ki bi se tematsko skladal z mojim filmom. Tako sem našel The Amazing Stoner Movie Fest v Bangkoku, ki se je zdel kot idealen za kratki film, v katerem prikazujem pogovor dveh zadetkov, kako skušata arti- Foto: Aljoša Toplak Na podelitvi nagrad filmskega festivala The Amazing Stoner Movie Fest v bangkoškemu kinematografu Cinema Oasis, ki me že dva meseca gosti kot rezidenčnega umetnika. Okoli vratu nosim tradicionalni tajski venec Malai, ki so mi ga podelili za srečo. Foto: Aljoša Toplak Konec novembra sem se udeležil zasedanja Tajskega administrativnega odbora, kjer se je pet sodnikov ponovno odločalo o tem, ali filmska priredba Shakespearjeve drame, ki jo je posnela Ing Kanjanavanit (na fotografiji), predstavlja »nacionalno grožnjo«. kulirati svoje poglede na življenje. V nekakšni vznesenosti ali pa lahkomiselnosti sem plačal prijavnino na festival (15 evrov) in nemudoma obžaloval, da skozi okno mečem denar - čez nekaj mesecev pa je prišlo nepričakovano vabilo. Pobral sem šila in kopita, čeprav poln dvomov, kako bom sprejel novo okolje. Predvsem me je skrbel sprehod po seznamu bolezni. Tako sem sedel v potovalni ambulanti mariborskega NIJZ, zdravnik pa je zgolj zmajeval rdeča muslimanska (epica irski igralec (colin) 0r02je lokostrel umetniško delov treh delih ganski diplomat (kofi) radij humoristka putrih puščava v jugozahodni afriki izobčenje iz cerkve zdravnik za nosne bolezni pristanišče v južni rusui gl. mesto jordanije ameriški ples japonski pisatelj (hirobumi) ekipa, moštvo svedski izumitelj (alfred) mesto v severni franciji molibden kraj južno od kobarida brezobli čna gmota pomirjanje, umirjanje irski jezik dodatna delovna ura slovenski slikar (peter) PEVK meglič uraden razglas, odlok naslov tehniške izobrazbe premet prosto, salta H leteča pernata žival del želodca goveda pristanišče vjužni italiji rudi šeligo palestinska osvobodilna organizacija -SB- pevka dežman edvard (krajše) jahačev pribor oton jugovec franc trček očka angleški glasbenik (john) pripev v pesmi razuzdano veselja-čenje čisto premoženje Otočje leži v Arktičnem oceanu oziroma večinoma znotraj arktičnega kroga na skrajnem severu Amerike, ki ga sestavlja 36.563 večjih in manjših otokov s skupno površino 1.424.500 km2. Razprostira se od Beaufortovega morja na zahodu v dolžini približno 2400 km vzhodno do Grenlandije in od visoke Arktike na severu (najsevernejša točka na otoku Ellesmere je oddaljena 769 km od severnega tečaja) do konca Hudsonovega zaliva, ki se za- jeda globoko proti jugu Kanade. Je pod kanadsko upravo in tvori pretežen del ozemlja severnega dela Kanade, od tega večinoma dežele Nunavut, pa tudi dela Severozahodnih teritorijev. Naselje Iqaluit na južni obali Baffinovega otoka je glavno mesto dežele Nunavut. Poselitev je zaradi odročne lege in ostrega podnebja skromna, večina od okrog 14.000 prebivalcev je Inuitov, ki živijo v razpršenih naseljih na južnem delu otočja, razen njih pa je še nekaj vladnega in vojaškega osebja v stalnih oporiščih. Večina otokov je povsem nenaseljenih, med njimi je tudi Devon, ki je največji nenaseljen otok na svetu. Od otokov jih je 94 v kategoriji velikih otokov (nad 130 km2), šest pa se jih uvršča med 30 največjih otokov na svetu. Največji med njimi je Baffinov otok, ki je s 507.451 km2 največji kanadski otok in peti največji na svetu. ANAPA - pristanišče v južni Rusiji, RILLING, Helmuth - nemški dirigent, TRIPTIH - iz treh delov sestavljeno umetniško z glavo in pravil: »Nič ni to, eh, nič ni to. Mi vsi hodimo na Tajsko. Treba pa se je cepiti.« Sedmega novembra sem pristal na azijski celini in se imel priložnost prvič izven Slovenije predstaviti kot filmski ustvarjalec. Spoznal sem številne filmarje in filmske navdušence in uvidel, da so težave, s katerimi se soočajo oni, precej drugačne od naših - filmi morajo na Tajskem prestati cenzuro. Med drugim je strogo prepovedana kakršnakoli omemba ali prikaz prostitucije v državi, slabšalna omemba ali prikaz kralja, kraljeve družine ali koncepta monarhije ter kakršnakoli upodobitev kontro-verznih zgodovinskih dogodkov. Tako se je v precejšnjih škripcih znašla organizatorka moje umetniške rezidence v Bangkoku, Ing Kanjanavanit, ki je pred 12 leti posnela filmsko adaptacijo Shakespearjeve drame Macbeth. Ministrstvo za kulturo ji je med drugim očitalo, da se v filmu norčuje iz tajske monarhije, filmarka pa se že vsa ta leta bori na sodiščih, da bi dokazala nasprotno in dobila dovoljenje za prikaz svojega filma. Ker se mi je cenzura, s katero se filmarka sooča, zdela zanimiva in vredna pozornosti, sem o tem posnel kratki dokumentarec z naslovom Ubijati Shakespearja. Ob svoji vrnitvi v Slovenijo ga bom, skupaj s svojimi ostalimi filmi, prikazal v Mestnem kinu Ptuj. Se nadaljuje... Foto: Aljoša Toplak V mojem dokumentarnem filmu Ubijati Shakespearja Ing Kanjanavanit (levo) razlaga o svojem boju s cenzuro. Z njo se pogovarjava s tajskim igralcem Pisarnom Pattanapeeradejem. KOLOFON Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj Direktorica: Monika Kolarič Odgovorna urednica: Simona Meznarič Urednik športnih strani: Jože Mohorič Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, Senka Dreu, Estera Korošec Fotoreporter: Črtomir Goznik Lektorica: Lea Skok Vaupotič Tehnična redakcija in grafično oblikovanje: Slavko Ribarič, Daniel Rižner Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16 Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10 Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Patricija Majcen (02) 749-34-30 Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Cena izvoda v torek je 1,90 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 2,20 EUR. Celoletna naročnina: 205,88 EUR, za tujino v torek 182,45 EUR, v petek 212,94 EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu z 41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019). Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Rokomet Ormožani v Litvo s šestimi goli prednosti Stran 14 Rokomet Pričakovan poraz Drave, nepričakovana zmaga Nedelje Stran 14 Atletika Oboleli Čeh izven boja za diamantno nagrado Stran 15 Motokros Trije padci preveč tudi za Gajserja Stran 15 Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: David Breznik, Uroš Krstič, Niko Šoštarič, Simeon Gonc, Franc Slodnjak, Silva Razlag, Črtomir Goznik. tednik iPoiluiajh nai na vjitoumin ijiLtul RADIOPTUJ tut aptetec www.radio-pluj.si E-mail: sport@radlo-tednlk.sl Nogomet • 2. SNL, 5. krog Brinje na umetni travi suvereno, prva ničla v obrambi poskrbela za dobro voljo šumarjev Nova učna ura ... Nogometaši Drave so tekmo 6. kroga odigrali na igrišču z umetno travo. „To je bilo seveda presenečenje, saj smo cel teden trenirali na travi, za spremembo na umetno travo smo izvedeli šele dan pred tekmo. To je bilo sicer za obe ekipi enako, a se je res težko v trenutku prilagoditi, nekomu to uspe prej, nekomu pozneje," je o tem dejal steber obrambe Drave Aljaž Džankic. Tekmo si je kljub temu ogledalo približno 150 gledalcev, ki pa izza ograje niso imeli ravno najboljšega pregleda nad dogajanjem na igrišču. Dravaši so se ob tem soočali še z eno težavo, saj je vratar Jan Lampret čez teden veliko več časa preživel pri fizioterapevtu kot na igrišču. Kljub temu je stisnil zobe, a je zdržal le do polčasa ... „Nova učna ura, v kateri je bilo preveč padcev koncentracije. Nikakor ne obupujemo, ampak se moramo še bolj zakopati v delo, saj le to prinaša rezultate," je po tekmi dejal trener Drave Saša Gajser. Naslednja preizkušnja čaka dra-vaše v soboto, ko bodo gostovali v Velenju. Aljaž Džankic, Drava: „Začetek tekme je bil z naše strani dober, do prvega gola smo dobro držali pozicije na igrišču in imeli tudi žogo precej v svoji posesti. Prvi gol nas je nekoliko zamajal, a smo se vendarle kar hitro pobrali in izenačili. Že v naslednji minuti smo si zabili nesrečni avto-gol, ki nas je znova postavil na pozicijo tistega, ki mora loviti zaostanek. V drugem delu smo želeli ustvariti več pritiska na tekmečevi strani igrišča, a je treba pošteno priznati, da so bili gostje agilnejši in jim je tudi uspelo več držati žogo v svoji posesti. Imamo pa tudi nekaj težav s poškodbami, novinci so tudi z nami šele kratek čas, tako da je nekaj okoliščin, zaradi katerih uigranost še ni na ustreznem nivoju. V določenih delih tekme pa se že vidi, da gredo zadeve v pravo smer." Marcel Kene, Brinje Grosuplje (nekdanji igralec Drave in Aluminija): „Na začetku tekme so bili domačini dobri, zato smo se še nekoliko 'lo- Drava Ptuj - Brinje Grosuplje 1:4 (1:2) STRELCI: 0:1 Kovač (29.), 1:1 Coel-ho (41.), 1:2 Rec (43., ag.), 1:3 Marink (60., zn-m,), 1:4 Zorica (86.). DRAVA PTUJ: Lampret (od 46. Vidic), Žulj (od 61. Verbič), Rec, Jane-žič, Džankic, Lovenjak, Tassin, Coel-ho (od 65. Erhatič), VVirekoh (od 65. Damjanovič), Horvat, Vugrinec (od 77. Gole). Trener: Saša Gajser. BRINJE GROSUPLJE: Trobec, Zrnec (od 63. Turudija), Kene (od 72. Jovičevič), J. Kovač (od 63. Jaša-ragič), Dergič, K. Kovač (od 72. Zorica), Matjaž (od 82. Klašnja), Matko, Trdin, Pušnik, Marinič. Trener: Goran Markovic. Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Brinja so se na Ptuju pokazali v dobri luči in so se zasluženo veselili tretje zmage v sezoni. vili'. Potem smo začeli počasi prevzemati pobudo, vedno boljše smo delovali v sami igri in tudi gole smo dosegli v za nas res ugodnih trenutkih. Še posebej je bil pomemben drugi, ko smo ponovno prešli v vodstvo 1:2, ta je bil res ključen. Drugi del smo tako lahko odprli sproščeno, veliko lažje je igrati ob zavedanju, da si v vodstvu. Tudi po opravljenih menjavah smo bili videti dobro, ni prišlo do kakšnega padca v igri. Glede ambicij kluba je težko reči kaj konkretnega: imamo precej spremenjeno moštvo, nekaj pa je takšnih, ki se šele vračajo po poškodbah. Ko se bo vse stabiliziralo, bomo šele lahko videli, kako visoko lahko posežemo." Ni vse idealno, a odnos je pravi Nogometaši Aluminija so pretekli teden dobili nova soigralca - priključila sta se Bamba Susso in Omar Kočar -, istočasno pa so se kar trije igralci preselili na listo poškodovanih: Emir Saitoski, Tjan Kolednik in na koncu še Tilen Kosi. Že pred tem so bili na njej Rok Schaubach, Gašper Pečnik, Gal Gorenak, Žan Baskera . Kljub temu ima trener Aluminija Jura Arsic še vedno na razpolago dobro moštvo, ki je uspelo vpisati četrto zmago v sezoni. Do te so šumarji prvič v sezoni prišli na način, da niso prejeli zadetka. To je bila pred tekmo velika želja vseh igralcev in strokovnega štaba in se jim je na koncu tudi uresničila. S tem so šumarji prekinili tudi niz tekem, na katerih so se znašli v zaostanku. Ta se je vlekel že iz lanske sezone in je bil res impresiven (na žalost v negativnem smislu): na zadnjih desetih tekmah so le enkrat prvi povedli (proti Rogaški v 35. krogu lanske sezone), v vseh ostalih devetih primerih so se prvi znašli v zaostanku. Igrišče je bilo spolzko, ob tem je skozi celotno tekmo rosilo, temperatura je bila nizka. Domačini so začeli agresivno, imeli so pobudo, a so vseeno imeli lepše priložnosti gostje. V drugem delu se je Arsič odločil za spremembo sistema 3-5-2, s katerim so lažje kontrolirali potek srečanja. Foto: Črtomir Goznik Tibor Banic je prvič v sezoni ohranil mrežo nedotaknjeno. Odločilni trenutek tekme v Tolminu se je zgodil v 75. minuti, ko je Jaka Domjan uspešno prodiral v kazenskem prostoru, sledila je podaja pred gol, tam pa je žoga zadela Aneja Ku-jovica, nekdanjega igralca Olimpije, Bistrice in Rudarja (s klopi je vstopil le dve minuti pred tem) in se odbila v mrežo - 0:1. „Na začetku smo se po napornem štiriurnem potovanju z avtobusom malce lovili, že kmalu pa smo prišli do večje posesti žoge. Pomembno je bilo, da smo domačine držali čim dlje od našega gola, tako da jim razen redkih poskusov ob prekinitvah - takrat je bilo nevaren izkušeni Aris Zarifovic - nismo dovolili veliko. V zaključku so domačini fizično nekoliko padli, mi pa smo z menjavami držali konce igre v svojih rokah," je dejal trener Aluminija Jura Arsic in dodal: „Ta zmaga ima več pozitivnih vidikov, smo si jih pa pošteno prislužili na igrišču. Ni še vse idealno, daleč od tega, a je pomembno, da igralci kažejo pravi odnos na treningih in tekmah. Vsaka zmaga v tej izenačeni ligi je prigarana in nič drugače ne bo tudi v naslednjih preizkušnjah, ki nas čakajo. Že v soboto igramo doma z Jadranom." Jože Mohorič TKK Tolmin-Aluminij 0:1 (0:0) STRELEC: 0:1 Kujovič (75., ag.) TKK TOLMIN: Štrasberger, Sta-nojevič, Zarifovic, Šturm, Marsenič, Carossi, Kavčič, Perše (od 84. Čilič), Kujovič, Almeida (od 73. Pacheco), Dione (od 73. Kujovič). Trener: Jani Šturm. ALUMINIJA: Banič, Koderman, Zeljkovič, Hunjet, Šubarič, Jagič, Maher (od 73. Zuo), Silajdžič, Pren-kpalaj (od 57. Kočar), Tanyi (od 87. Kmetec), Domjan (od 87. Pučnik). Trener: Jura Arsic. Nogomet • 2. SNL Drobne v novi službi štartal z visoko zmago Po reprezentančnem premoru so se v boj za prvenstvene točke znova podali prvoligaši. Olimpiji in Mariboru je uspelo podaljšati niz neporaženosti, ki ga držita od začetka prvenstva. Med tednom bodo vijoličasti še enkrat na preizkušnji, v sredo bodo ob 17. uri v zaostali tekmi 2. kroga gostovali v Celju. Vijoličasti so v Ljudskem vrtu gostili Koper, s katerim se je v nekdanje delovno okolje vrnil trener Oliver Bogatinov. S svojimi varovanci mu ni uspel pripraviti presenečenja, čeprav je v drugem polčasu računal tudi na pomoč nekdanjega kapetana Celja Denisa Popoviča. Kakšnih 2500 domačih navijačev sta z zadetkoma osrečila Gabonec Orphe Mbina in Avstrijec Marko Božic. Po odhodu Svena Šoštariča Kariča v Rusijo je poveljstvo nad obrambno vrsto prevzel Luka Krajnc, ki se je v Ljudski vrt vrnil po 13 letih. Olimpija je imela nekaj težav v Domžalah, kjer je igrala s Kalcerjem. Domačini so si priigrali nekaj lepih priložnosti, a jih niso uspeli pretvoriti v gol. Zasedbi španskega stratega Victorja Sancheza je to uspelo dvakrat ... Najvišjo zmago kroga je dosegla Mura, ki jo je proti Primorju prvič vodil Oskar Drobne. Ob izjemno razpoloženemu Dariu Vizingerju, ki je zabil hat-trick, se je med strelce vpisal tudi sin novega lastnika Mure Steven George Juncaj. Nogomet • 2. SNL Do prve zmage tudi Bistrica Ob zmagi Aluminija in porazu Drave je bila prvič v sezoni uspešna tudi ekipa iz Slovenske Bistrice. Trener Robert Pevnik se je s svojimi varovanci lahko veselil po zmagi z Rudarjem, ki tudi po zamenjavi trenerja (Miran Srebrnič je zamenjal Simona Sešlarja) ne more v zmagovite tirnice. Gostje so sicer povedli z golom Satchwella (lani Rogaška), a sta v razmiku dveh minut preobrat zrežirala kapetan Jaša Martinčič in Enej Marsetič (posoja iz Kopra). Vodilna Gorica je tokrat v primorskem derbiju remizirala v Biljah, kjer se je dvakrat znašla v zaostanku, a se obakrat vrnila. Odlično serijo nadaljuje sežanski Tabor, ki je tokrat odpihnil Beltin-čane in se zavihtel v vodstvo na lestvici. Uspešen je bil še en primorski klub Jadran Dekani, za katerega je edini zadetek na tekmi z Dravinjo zabil Nejc Bračko, nekdanji kapetan mladincev Aluminija. Triglavu ni uspelo slaviti v Ljubljani, domači Slovan je iztržil remi. Za moštvo s Kodeljevega je to četrti remi v sezoni, v vseh primerih je bil izid 1:1 (ob tem je dvakrat izgubil z izidom 1:2). REZULTATI 6. KROGA: Drava Ptuj - Brinje Grosuplje 1:4 (1:2); Celjani so še naprej neprepričljivi, njihova igra je daleč od kakšne šam-pionske podobe, a je bilo to tokrat dovolj za zmago proti Lendavčanom. Pod vodstvom Alberta Riere je prvič po vrnitvi iz Turčije zaigral Svit Sešlar (v Celje se je vrnil po šestih letih) in se nemudoma vpisal med strelce. Nov list so obrnili Domžalčani, ki jih je vodil nov trener Dejan Dončic. Iz Spodnje Šiške so domov odšli s točko, kar je šele druga v sezoni. Pri domačinih je bil znova zelo aktiven Gašper Jovan (lani Aluminij), ki je bil na bočnem položaju udeležen pri številnih nevarnih akcijah. REZULTATI 8. KROGA: Maribor - Koper 2:0 (1:0); strelca: 1:0 Mbina (22.), 2:0 Božic (58.); Mura - Primorje 4:0 (2:0); strelca: 1:0 Vizinger (39.), 2:0 Juncaj (45.), 3:0 Vizinger (54.), 4:0 Vizinger (78.); Kalcer Radomlje - Olimpija Ljubljana 0:2 (0:0); strelca: 0:1 Florucz (53.), 0:2 Boultam (76., z 11-m). Rdeči karton: Gnjatic (71., Kalcer); Bravo - Domžale 0:0; Celje - Nafta 1903 3:1 (1:0); strelci: 1:0 Kouter (44.), 2:0 Sešlar (50.), 2:1 Kalnoki-Kis (81.), 3:1 Zec (93.). 1. OLIMPIJA 8 5 3 0 14:3 18 2. MURA 8 5 0 3 12:10 15 3. MARIBOR 7 4 3 0 15:6 15 4. BRAVO 8 4 3 1 13:6 15 5. KOPER 8 4 1 3 9:4 13 6. CELJE 7 3 2 2 11:10 11 7. PRIMORJE 8 3 0 5 9:17 9 8. NAFTA 1903 8 2 0 6 8:17 6 9. RADOMLJE 8 1 2 5 6:12 5 10. DOMŽALE 8 0 2 6 5:17 2 JM TKK Tolmin - Aluminij 0:1 (0:0); Krka - Ilirija 1911 1:0 (0:0); strelec: Gliha (66.). Rdeči karton: Čeh (78., Ilirija); Tabor Sežana - Beltinci Klima Tra-tnjek 3:0 (1:0); strelci: 1:0 Rose (26.), 2:0 Vodeb (55.), 3:0 Todorov (65.); Kety Emmi&Impol Bistrica -Rudar Velenje 2:1 (0:0); strelci: 0:1 Satchwell (55.), 1:1 Martinčič (70.), 2:1 Marsetič (72.). Rdeči kartoni: Sa-tchwell (93., Rudar); Jadran Dekani - Dravinja 1:0 (1:0); strelec: 1:0 Bračko (25.); Slovan - Triglav Kranj 1:1 (1:0); strelca: 1:0 Cverle (41.), 1:1 Šušnjara (55.); Bilje - Gorica 2:2 (2:1); strelci: 1:0 Marinič (6.), 1:1 Bulatovic (15.), 2:1 Hadžiavdic (43.), 2:2 Marjanac (60.). 1. TABOR SEŽANA 6 4 1 1 15:7 13 2. GORICA 6 3 3 0 17:8 12 3. ALUMINIJ 6 4 0 2 9:8 12 4. JADRAN DEKANI 6 4 0 2 8:7 12 5. BELTINCI TRATNJEK 6 3 1 2 13:9 10 6. BRINJE GROSUPLJE 6 3 1 2 10:7 10 7. DRAVINJA 6 3 1 2 9:6 10 8. BILJE 6 3 1 2 7:5 10 9. TRIGLAV KRANJ 6 2 3 1 12:9 9 10. KRKA 6 2 1 3 7:9 7 11. K. E. BISTRICA 6 1 3 2 9:11 6 12. ILIRIJA 1911 6 1 2 3 8:13 5 13. TKK TOLMIN 6 114 4:9 4 14. DRAVA PTUJ 6 1 1 4 6:16 4 15. SLOVAN 6 0 4 2 6:8 4 16. RUDAR VELENJE 6 0 3 3 7:15 3 JM 14 Štajerski Šport torek • 10. septembra 2024 Rokomet • EHF Evropski pokal 2024/25, prva tekma 1. kroga V Litvo s šestimi goli prednosti Foto: Črtomir Goznik Tadej Sok je bil najboljši igralec evropske preizkušnje z litovskim Granitasom. Zahvala za prisrčen sprejem in čestike za zmgo Vaidotas Grosas, trener, Granitas Kaunas: „Fantastično vzdušje v dvorani je prisililo moje fante, da zaigrajo najbolje, kar zmorejo. Odigrali smo eno boljših tekem v zadnjem času, a sta nas slab začetek in konec tekme drago stala. Šest zadetkov zaostanka bo težko nadoknaditi, vendar je športno verjeti v preobrat. Čestitke domači ekipi za zmago in hvala lepa za tako prisrčen sprejem. Obljubim, da bom s svojo ekipo naredil vse, da slovenskemu predstavniku povzročimo nekaj sivih las." Matas Jurkevičius, najboljši strelec tekme, Granitas Kaunas: „Lepa tekma, lepo vzdušje, Ormož nam bo kljub porazu ostal v lepem spominu. Veseli me naša predstava med 20. in 40. minuto, kjer smo resnično pokazali vse, kar zmo- remo. Zaradi kratke klopi smo v zadnjih desetih minutah padli v črno luknjo, kar so domačini na krilih bučne publike izkoristili in dobili tekmo s šestimi goli prednosti. Z ekipo še vedno verjamemo v preobrat in to bomo na povratni tekmi poskušali udejanjiti. Nič še ni izgubljenega." Tadej Sok, najboljši strelec svoje ekipe, Jeruzalem Ormož: „Za nami je super uspešen teden: zmagi proti Kopru in Granitasu nam veliko pomenita. Malo smo utrujeni, saj smo v štirih dneh odigrali dve zahtevni tekmi. Začeli smo odlično, a se žal prehitro ustavili. V 1. polčasu bi naša prednost morala biti bistveno višja kot le dva zadetka. V zadnjih desetih minutah smo enostavno pretekli nasprotnika in v zadnji minuti prišli do solidne prednosti šestih golov, ki pa je lahko zelo varljiva. Tudi v Litvi moramo iti na zmago, ne smemo se zanašati na prednost, saj se lahko tekma hitro obrne v drugo smer. Res je, da nismo vajeni igrati na razliko v dveh tekmah, zato smo si tudi na tej tekmi privoščili kakšno napako preveč." Mladen Grabovac, predsednik, Jeruzalem Ormož: „Ponosni smo na našo tretjo uvrstitev v evropski pokal. Veseli predvsem to, da nam je to uspelo dvakrat v zadnjih treh letih. To je dokaz, da v klubu dobro delamo. Sodelovanje v Evropi je zahteven finančni in organizacijski zalogaj, zato se ob tej priložnosti zahvaljujem vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri organizaciji tega zahtevnega dogodka. Jaz bi pred tekmo takoj podpisal zmago s šestimi goli, a se vidi, da naši igralci niso vajeni igrati na razliko. Šest zadetkov je obenem varljiva prednost; hitro jo lahko izgubiš, po drugi strani pa jo je težko tudi loviti. Glede na prikazano na tej tekmi menim, da je naša ekipa kakvostnejša, vendar bo to treba dokazati tudi v Litvi." Rokomet • 1. B DRL (m) Pričakovan poraz Drave in nepričakovana zmaga Velike Nedelje Foto: Davorin Arnuga Rokometaši Velike Nedelje so prvenstvo začeli z odmevno zmago proti močni zasedbi iz Šmartnega. Jeruzalem Ormož -Granitas Kaunas 32:26 (13:11) JERUZALEM: Zemljič (5 obramb), Ranfl (9 obramb); Mlač Černe, Mu-nda 2, Bogadi, Sok 9 (2), Vincek, T. Hebar 6 (1), Šulek 3, G. Hebar 2, Lukman, Korže Lesjak, Pungartnik 5, Krabonja, Jerenec 4, Škrinjar 1. Trener: Saša Prapotnik. GRANITAS: Drungilas (7 obramb - 1 x 7 m), Videika (2 obrambi); But-kus 3, Prankevicius, Rinkevicius 1, Buronko 1, Barsenas, Banelis, Kairys, Jurkevicius 10, Piragis 2, Trainys, Ja-nušonis, Starolis 6 (1), Lazauskas3. Trener: Vaidotas Grosas. SEDEMMETROVKE: Jeruzalem 4/3; Granitas 1/1. IZKLJUČITVE: Jeruzalem 4; Grani-tas 4 minute. IGRALEC TEKME: Tadej Sok (Jeruzalem Ormož). POTEK TEKME: 2:2, 5:2, 9:3, 10:5, 13:8, 14:14, 18:15, 25:21, 29:24, 32:26. Tretjič v zgodovini kluba so se ormoški rokometaši uvrstili v evropska tekmovanja. Prvič leta 2005, ko so zaigrali na prelepem portugalskem otoku Madeiri in bili „prekratki" za en zadetek za napredovanje. Drugič leta 2021, ko so najprej izločili islandski Selfoss, nato klonili proti švicarskemu Suhr Aarau. Proti Granitasu je to bila sedma evropska tekma in druga zmaga. Lepo polna dvorana Hardek je z močnim aplavzom pričakala obe mo- Drava Ptuj - Ajdovščina 27:30 (12:17) DRAVA PTUJ: Škrobot 2, Tavčar, Golež 4, Svenšek, Lovšin, Toš Antlej 2, Verboten, Toplak 5, T. Kocijančič 2, Korez, Šestanj-Plohl, Krasnič 5, Prat-nekar 6, Primožič, Bezjak, S. Kocijančič; Trener: Uroš Šerbec. SEDEMMETROVKE: Drava Ptuj 2/2; Ajdovščina 4/4. IZKLJUČITVE: Drava Ptuj 12 minut; Ajdovščina 10 minut. Rdeči karton: Stojanovic (24., Ajdovščina). Rokomet ima na Ptuju bogato tradicijo, ki se v sezoni 2024/25 nadaljuje v 1. B-ligi. Ta liga pomeni bistveno višji nivo rokometa kot v lanski 2. ligi, za kar so se igralci trenerja Uroša Šerbca dobro pripravili, a so na prvi tekmi naleteli na previsoko oviro. Igrali so namreč proti močno okrepljeni ekipi Ajdovščine. Pogled na tekmo je iz domače ekipe podal Domen Krasnič: „Proti močnemu nasprotniku smo igrali solidno, Ajdovščina pa je na tej tekmi pokazala svojo kako- štvi. Začetek tekme je pripadel Jeruzalemu, predvsem po zaslugi vratarja Filipa Ranfla, ki je do 8. minute zbral že štiri obrambe (3:2). V 10. minuti je prednost Jeruzalema narasla na +3 (5:2), v 15. minuti že na +6 (9:3). Vse je kazalo, da bo slovenski predstavnik v EHF pokalu gladko opravil z Litovci, a so prišle črne minute Ormožanov. Ranfl je gostom sicer še naprej povzročal težave, saj je do 21. minute (10:5) zbral že 8 obramb. Na drugi strani Prleki kar osem minut niso zatresli mreže tekmecev, katerih gol je odlično branil Berkantas Drungilas. Vratar Granitasa je do odmora zbral 6 obramb (13:11). Gašper Hebar je prekinil post svoje ekipe brez doseženega gola (14:11), nato pa je sledila nova serija 17-kratnih litovskih državnih prvakov in tretje izenačenje na tekmi (1:1, 2:2, 14:14). V 52. minuti je Aleš Zemljič ustavil goste pri poskusu zadetka iz čiste situacije in ostalo je pri rezultatu 23:21. Igra v zaključku tekme se je popolnoma razživela na obeh straneh in zadetki so padali kot po tekočem traku. V takšnem direndaju so se bolje znašli gostitelji in v zadnjih sekundah tekme preko najboljšega igralca tekme Tadeja Soka zadeli za +6 (32:26). Pred tem so imeli rokometaši Grani-tasa napad za -4, vendar je njihov najboljši strelec Matas Jurkevičius storil korake in omogočil dodatni napad Ormožanom. Povratna tekma je na sporedu v soboto, 21. septembra, ob 18.00 v vost. Nedvomno gre za ekipo, ki je ena izmed favoritov lige." Močno spremenjena domača ekipa je tekmo začela v rahlem krču, kar so izkušenejši gostje hitro zaznali in so do sredine prvega polčasa prišli do prednosti petih zadetkov (5:10). Do otipljive prednosti so prišli z dobro realizacijo napadov, zaradi zapravljenih žog domače ekipe (tehnične napake in zgrešeni streli) in po čudnih odločitvah sodniškega para. Ta se je občasno izgubil in je tudi delno vplival na potek tekme. Več zaslug pa so imeli razpoloženi gostujoči igralci, ki jih je odlično povezal organizator igre Andraž Kete. Ob njem sta bila zelo uspešna v napadu oba zunanja igralca Nikola Perazic in Tian Furlan, še bolj pa je izstopal igralec na desnem krilu Bor Breznikar, ki je skupno zabil kar osem zadetkov. Ti igralci so držali igro Ajdovščine v napadu na visokem nivoju, pri tem pa so jim z medlo obrambo pomagali tudi domačini. Varovanci trenerja Uroša Šerbca so ves čas kazali veliko želje po igri in borbenosti, a so tokrat naleteli na Kaunasu. Ormožani bodo do četrtka trenirali na Hardeku, nato sledi v četrtek zvečer odhod z avtobusom do Bratislave, iz slovaške prestolnice pa nato let do Kaunasa. Pot nazaj jih bo vodila iz Vilne do Dunaja in v Ormož. Naslednjo tekmo državnega prvenstva bodo varovanci trenerja Saše Prapotnika odigrali v sredo, 25. septembra, v Ivančni Gorici. Uroš Krstič bolj razpoložene in kakovostnejše tekmece. V domači ekipi je bil v napadu razpoložen Domen Krasnič, ki je štiri od skupno petih zadetkov dosegel v 1. polčasu. Ob tokratnem ka-petanu sta v napadu z učinkovitostjo izstopala Aljaž Pratneker s šestimi in Rok Toplak s petimi zadetki. To so bili najučinkovitejši igralci v rdečih domačih dresih, ki so ob polčasu zaostajali za minus pet - 12:17. V nadaljevanju so se v 37. minuti vrnili na minus tri - 16:19, vendar bližje ni šlo. Ajdovci so s pametno in učinkovito igro v sredini drugega polčasa pobegnili na varnih osem zadetkov prednosti (18:26). V končnici so nekoliko popustili, tako da se je tekma po učinkovitem zaključku Drave končala z rezultatom 30:27. Rokometaši Drave so imeli na tribunah lepo spodbudo mladih ptujskih igralcev. Ne glede na poraz so pokazali svoj potencial in bodo v nadaljevanju prvenstva prav gotovo še dvignili svoj nivo igre. Ko se bodo v ekipo vrnili še nekateri poškodovani igralci, bodo gotovo konkurenčni večini ekip v ligi. Velika Nedelja - Herz Šmartno 29:28 (15:14) VELIKA NEDELJA: Bezjak (7 obramb), Firšt Šeruga (2 obrambi - 1 x 7m); Žunič 5 (3), Kovačec, Škorja-nec, Notersberg, Grabovac 3, Borko 9 (4), Ude Tkalčec 3, Toplak, Majhen 7, Potočnjak, Meško, Sraga 2. Trenerja: Davorin Kovačec in Uroš Krstič. SEDEMMETROVKE: V. Nedelja 9/8; Šmartno 6/4. IZKLJUČITVE: V. Nedelja 8; Šmartno 12 minut. IGRALEC TEKME: Žiga Borko (Velika Nedelja). Za presenečenje 1. kroga v 1. B DRL so poskrbeli mladi rokometaši Velike Nedelje (povprečna starost 19,13 leta). „Radi se hecamo o teh letih, saj če bi odvzeli 'starega' Matevža Žuniča (30 let), bi bila pov- prečna starost ekipe pod 19 let. A obenem je treba povedati, da smo s prihodom izkušenega Žuniča iz Radgone tudi mi postali povsem druga ekipa - ekipa, ki ima glavo in rep. In tudi to je posledica presenetljive, vendar zaslužene zmage, nad moštvom Šmartnega," je v uvodu povedal Žiga Borko, fant, ki počasi prihaja v ospredje in trka na vrata ormoškega Jeruzalema. Žiga, ki postaja „kopija Bojana Čudiča", je blestel v 1. polčasu, dosegel je sedem zadetkov in bil gonilna sila pri upiranju bikcev favoritom iz Šmartnega, ki so sestavili odlično moštvo za 1. B DRL. Taktična zamisel domačih je bila zaustaviti strele odličnih krilnih igralcev in zunanji liniji Šmartnega dovoliti mete z razdalje. Žal vratarja Žan Firšt Šeruga in Matej Bezjak nista opravila naloge po željah strokovnega štaba in več kot 90 % strelov z razdalje je končalo v domači mreži. Gostitelji so imeli kar precej priložnosti, da na odmor odidejo s prednostjo dveh ali treh zadetkov, a je bil vratar Šmartnega Maks Sadar na visokem nivoju. V začetku 2. polčasa so gostitelji izpeljali tri izjemne akcije gostiteljev, a je vse ubranil Sadar. Na ta račun je Šmartno povedlo za dva zadetka (17:19). Borbeni bikci so na krilih solidno polne dvorane ves čas dihali za ovratnik tekmecem in v 56. minuti končno izenačili (26:26). Gostje so imeli sedemmetrovko za vodstvo, vendar je Andraž Stanič iz kazenskega udarca zadel v glavo vratarja Firšta Šerugo in si prislužil rdeči karton. V zaključku je šlo gol za gol, ko je ostalo 36 sekund za zadnji napad Velike Nedelje. Domača klop je reagirala z minuto odmora in se dogovorila za akcijo. „Rastemo iz tekme v tekmo, izkušnje so vedno večje. Na napakah iz preteklosti smo se marsikaj naučili. V minuti odmora smo se dogovorili za določeno kombinacijo, ki smo jo odigrali 'v nulo'. Gol Žuniča za 29:28 nam je prinesel vsaj veliko točko," je dogovor med odmorom opisal trener Uroš Krstič. Gostom je preostalo 13 sekund za morebitno izenačenje. Žunič si je 4 sekunde pred koncem prislužil izključitev, Blaž Majhen pa je v zadnjih trenutkih tekme blokiral poskus naj- boljšega strelca gostov Roš Omahna in veselje ob presenetljivi, vendar zasluženi zmagi Velike Nedelje se je lahko začelo. „Glede na prikazano bi bila delitev točk najpravičnejša. Veseli me, da nadaljujemo trend zmag izenačenih tekem. To je dokaz, da ima ta mlada ekipa zmagovalno mentaliteto. To smo prinesli iz mlajših selekcij Ormoža, kjer smo se vsako leto borili za naslove državnih prvakov. Te zmage smo zelo veseli. Priprave smo res pridno oddelali in tudi igrali lep rokomet. Naj to traja vse do decembra," je z nasmeškom na obrazu povedal najboljši igralec tekme Borko. Slednji spada v generacijo letnikov 2002, ki so v državnih prvenstvih zmagovali vse od najmlajših selekcij do mladincev. „Iz moje generacije v 1. A-ligi pri Jeruzalemu igrajo Aleš Zemljič, Jure Lukman in Denis Škri-njar. Če ne bi bilo poškodb, bi bil tu še Enej Kovačec. Dobro delo v mlajših selekcijah se zdaj prenaša v člansko konkurenco. V torek nas že čaka težko gostovanje v Radovljici. Gre za ekipo, ki je lani celo igrala kvalifikacije za uvrstitev v 1. A-ligo. V pripravah smo jih letos že premagali in videli, da smo lahko konkurenčni. Nimamo česa izgubiti in menim, da bi ob dobrem dnevu lahko še enkrat presenetili," je zaključil Borko. Veliki del k zmagi so tokrat z glasno vzpodbudo dodali domači navijači, tekmo si jih je ogledalo okrog 300. Žal je hitro v 1. polčasu staknil poškodbo domači bombarder Borna Sraga. Kako težka je njegova poškodba, bomo izvedeli kmalu, žal pa je izgubljen za gostovanje v Radovljici. David Breznik, UK 1. B SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Drava Ptuj - Ajdovščina 27:30, Velika Nedelja - Herz Šmartno 29:28, Kočevje - Mokerc Kig 26:37, Grosuplje - Črnomelj 37:33, Butan Plin Izola - Frankstahl Radovljica 23:30, Dol Tki Hrsta-nik - Ljubljana 28:27, Dobova -Škofljica 24:26. Foto: Črtomir Goznik Gostje iz Ajdovščine so bili skozi celotno tekmo za korak ali dva pred dravaši. torek • 17. septembra 2Q24 Šport Štajerski 1S Rokomet • 2. DRL (m) Odličen zaključek za uvodno zmago: Gorišnica - DRS Sebastjana Soviča 27:26 (14:15) GORIŠNICA: N. Trunk (4 obr.), Strašek Arnuš (2 obr.); Tement 7, Ti-marac 5(2), Ozmec 4, Žnidarič 3, Geč 3, T. Bedrač 2, G. Trunk 2, N. Bedrač 1, Šeruga, Bezjak, Toplak, Belšak. Trener: Alan Potočnjak. SEDEMMETROVKE: Gorišnica 2/2; DRŠ S. Soviča 6/6. IZKLJUČITVE: Gorišnica 12 minut; DRŠ S. Soviča 4 minute. Ekipa, ki se na uvodu nove sezone meri z novincem, je pred precejšnjo neznanko, saj so novinci nepopisan list. Tako so se tudi počutili Gorišni-čani pred gostovanjem zasedbe iz Šoštanja. Edino informacijo so imeli iz mlajših selekcij, kjer ekipe DRŠ Sebastjana Soviča gojijo hitro in kombi-natorno igro. „V tem se nismo zmotili in smo bili pripravljeni na to. Tudi glede same igre v prvem polčasu ne morem reči veliko slabega, le premalokrat smo prekinjali napade gostov z malimi prekrški," je dejal trener Gorišnice Alan Potočnjak. Izid je bil med tekmo kar 14-krat izenačen, najvišja prednost pa je v treh primerih v prid gostov znašala tri gole (9:12, 15:18, 23:26). Domačini so prvič na tekmi vodili v 42. minuti (19:18), a so bili v 52. minuti v zaostanku 23:26. Zaključek so odigrali odlično, saj od tega trenutka naprej sploh niso več prejeli gola, dosegli pa so štiri (Ozmec in Tement 3). Motokros • Dirka za SP na Kitajskem 2. SRL (m) REZULTATI 1. KROGA: Go- rišnica - DRŠ Sebastjana Soviča 27:26, Kronos - Nova Gorica 21:29, Alples Železniki - Sevnica 23:23, Maribor Branik - Ankaran 30:28. Trije padci preveč za Gajserja, odločitev v Španiji Liga NLB REZULTATI 2. KROGA: Jeruzalem Ormož - Koper 32:30 (13:16), Trimo Trebnje - Slovenj Gradec 27:28 (16:15), Urbanscape Loka - Krka 26:31 (13:16), Misteral Krško - Sviš Cugelj okna Ivančna Gorica 31:28 (12:14), Riko Ribnica - Celje Pivovarna Laško 33:33 (13:16), Gorenje Velenje - LL Grosist Slovan 28:27 (14:16). 1. KRKA 2 2 0 0 4 2. CELJE PIVO. LAŠKO 2 110 3 3. GORENJE VELENJE 2 110 3 4. KOPER 2 1 0 1 2 5. TRIMO TREBNJE 2 10 12 8. LL GROSIST SLOVAN 2 10 12 7. JERUZALEM ORMOŽ 2 10 12 8. SLOVENJ GRADEC 2 10 12 9. MISTERAL KRŠKO 2 10 12 10. URBANSCAPE LOKA 2 0 1 1 1 11. RIKO RIBNICA 2 0 1 1 1 12. SVIŠ I. GORICA 2 0 0 2 0 „S številnimi rotacijami smo na koncu z energijo mladih igralcev prišli do priključka, z izkušnjami starejših pa nato tudi do zmage. Po naši zadnji minuti odmora v 53. minuti so igralci zaznali, da je to njihov zadnji vlak za zmago in so res pokazali pravo borbo in energijo," je zaključil Potočnjak. JM Nogomet • Ženska liga V šumi strelsko tekmovanje Ane Milovič in Neli Hofman: Aluminij - ŽNK Olimpija Ljubljana 0:12 (0:5) STRELKE: Ana Milovič - 6, Neli Hofman - 3, Maša Osojnik, Laura Šenk in Manja Rogan. ALUMINIJ: Maša Šibila (od 60. Maruša Rupnik), Tjaša Jasenc Ja-kop (od 75. Anamari Lia Turk), Eva Vidovič, Tajda Tušek, Marija Gvero, Eli Bezjak, Anja Lončarič, Maša Potočnik, Lana Curman (od 80. Sanja Lipič), Taja Lončarič, Ana Fluher (od 60. Barbara Krivec). Trener: Seba-stjan Jambriško. Nogometašice Olimpije, None Mure in Primorja nadaljujejo s serijo visokih zmag, skupaj so v tem krogu zabile 29 golov. Še najmanj so jih z oslabljeno postavo dosegle državne prvakinje iz Murske Sobote, ki jih v četrtek v St. Poltnu čaka prva od dveh odločilnih tekem za uvrstitev v evropsko ligo prvakov. Kidričanke se niso uspele resneje upirati ljubljanski Olimpiji, pri kateri sta odlični tudi nekdanji članici ptujske zasedbe Neli Hofman in Predzadnja preizkušnja letošnjega svetovnega prvenstva v motokrosu v razredu MXGP se za našega šampiona Tima Gajserja ni končala po željah in pričakovanjih. Začelo se je s prestavitvijo dirke s ponedeljka na nedeljo - za to potezo so se organizatorji odločili zaradi grozečega tajfuna. Tako so dirkači ostali brez kvalifikacijske dirke, štartna mesta na dirkah so izbirali glede na doseženi čas na treningu na čas. Gajser je izbiral kot drugi, nekaj stotink hitrejši je bil edini preostali konkurent za naslov svetovnega prvaka, Španec Jorge Prado. Gajserju se je vsi načrti za prvo vo- žnjo že od samega začetka podirali kot hišica iz kart. Začelo se je že na drugem ovinku, ko je zadel v enega izmed sotekmovalcev in precej grdo padel. Hitro se je pobral in nadaljeval vožnjo, a je bilo očitno, da bo lovljenje vodilnih na precej neselektivni progi zelo zahtevna naloga. V želji po čim hitrejšem napredovanju se je v tretjem krogu pri enem izmed prehitevanj znova zapletel in še drugič pristal na tleh. Da to res ni bila dirka po Timovem okusu, se je izkazalo še v 13. krogu, ko je še tretjič pristal na tleh. Tokrat se mu je na motorju odlomil nosilec za nogo, tako da je dirko v zadnjih krogih zaključil s celotno težo na desnem nosilcu... V ospredju je dolgo časa vodil Ti-mov klubski kolega Ruben Fernandez, a sta ga nato prehitela Prado in Febvre. Slednja sta uprizorila nekaj odličnih dvobojev, močnejši pa je bil tokrat francoski motokrosist. Druga vožnja je bila na sporedu že Tim Gajser je na Kitajskem izgubil težko priborjeno prednost v svetovnem prvenstvu, kljub temu pa ima pred zadnjo dirko sezone še možnosti za osvojitev naslova svetovnega prvaka. Dirka za SP na Kitajskem, rezultati: 1. Jorge Prado Španija Gasgas 22 25 4T 2. Romain Febvre Francija Kawasaki 25 2O 45 3. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM 2O lS SS 4. Ruben Fernandez Španija Honda lS l5 SS 5. Jan Pancar Slovenija KTM lS 16 29 6. Glenn Coldenhoff Nizozemska Fantic 16 lS 29 7. Tim Gajser Slovenija Honda 4 22 26 Skupni vrstni red v SP (19/20): 1. Jorge Prado Španija Gasgas 94S 2. Tim Gajser Slovenija Honda 936 3. Jeffrey Herlings Nizozemska KTM S95 4. Jeremy Seewer Švica Kawasaki 643 5. Romain Febvre Francija Kawasaki 611 dobro uro po prvi (sicer vedno dve uri), a se je v tem času Timu uspelo toliko zbrati, da je odpeljal na zelo visokem nivoju. Najbolje je še enkrat več štartal Prado, naš šampion pa je bil takoj za njim. Domala celotno dirko je bila razlika med obema kandidatoma za vrh okrog dveh sekund, zaradi izenačenosti pa ni prišlo do nobenih neposrednih napadov ali prehitevanj. V seštevku obeh dirk je Prado na Kitajskem osvojil 21 točk več od Gajserja, tako da je zaostanek 14 točk spremenil v prednost 7 točk. Gajserju ne preostane drugega, kot da na zadnji dirki v Španiji poskuša izničiti ta zaostanek, pri čemer so Atletika • Finale diamantne lige v Bruslju Oboleli Čeh izven boja za zmago Foto: Črtomir Goznik Rokometaši Gorišnice so šele v končnici strli odpor gostov iz Šoštanja. Urška Bratuša. Tokrat se je s tremi zadetki - vse je dosegla v prvem polčasu - zelo izkazala prva, ki je v interni tekmi za naj strelko tekmovala z Ano Milovič. Ta je na koncu „zmagala" v tem dvoboju, dosegla je kar šest golov (štiri v zadnjem delu tekme). V naslednjem krogu čakajo šumarke zagotovo bolj primerljive tekmice iz Cerkelj. JM REZULTATI 4. KROGA: ŽNK Mura Nona - ŽNK Gažon Le-Log 7:0 (2:0), Krim - ŽNK Cerklje 2:0 (0:0), Aluminij - ŽNK Olimpija Ljubljana 0:12 (0:5), MB Tabor - Primorje Tosla Nutrico-smetics 0:10 (0:6). Tekma ŽNK Ljubljana - ŽNK Radomlje Medex je bila prestavljena na 26. 9. 1. OLIMPIJA LJUBLJANA 4 4 0 0 37:1 12 2. MURA NONA 4 4 0 0 31:1 12 3. PRIMORJE TOSLA 4 3 1 0 23:4 10 4. RADOMLJE MEDEX 3 2 0 1 9:5 6 5. KRIM 4 2 0 2 11:12 6 6. LJUBLJANA 3 1 1 1 5:6 4 7. CERKLJE 4 1 0 3 6:7 3 8. ALUMINIJ 4 1 0 3 4:31 3 9. MB TABOR 4 0 0 4 2:29 0 10. GAŽON LE-LOG 4 0 0 4 1:33 0 Najboljši slovenski atlet Kristjan Čeh se je optimistično odpravil na finale diamantne lige, ki je letos potekalo v Bruslju. Član AK Ptuj je v zadnjih dveh letih na tem tekmovanju dosegel lepa uspeha, predlani je v Zurichu zmagal, lani pa je bil v ameriškem Eugenu drugi za Avstralcem Matthewem Dennyjem. Slednji je slavil tudi letos, pri čemer je dosegel rekord mitinga in avstralski rekord. Znamko 69,96 metra je dosegel že v uvodni seriji. Drugo mesto je zasedel svetovni rekorder Myko-lasa Alekna iz Litve (68,86 m), tretji je bil Avstrijec Lukas Weisshaidinger (66,52), četrti pa nekdanji olimpijski in aktualni svetovni prvak Daniel Stahl iz Švedske (66,26 m). Šele peto mesto je tokrat zasedel naš Kristjan, ki je najdaljši izid 65,40 m zmogel v četrti seriji. Presenetljivega olimpijskega zmagovalca iz Pariza, Jamajčana Roje Stone, ni bilo na finalu. Čeh tokrat ni bil v boju za diamantno zmago, njegova serija metov je Futsal • 1. SFL Benedikt do prve zmage Za nogometaši v 1. slovenski futsal ligi sta uvodna kroga, po katerih so le še tri moštva s popolnim izkupičkom. Prve točke v sezoni je uspešno vpisal tudi novinec med elito, PJ Joco Benedikt. PJ Joco Benedikt - Trzin Mobi Arena 7:5 (2:1) STRELCI: 1:0 Kraner (8.), 2:0 Rajšp (9.), 2:1 Kotnik (20.), 3:1 Škerget K. (22.), 3:2 Bandur (25.), 4:2 Kolar (27.), Kristjan Čeh je na finalu diamantne lige v Bruslju osvojil je 5. mesto. obsegala naslednje daljave: 63,67, 64,94 m, prestop, 65,40 in 64,62. „Tekma ni bila slaba, imel sem kar dobre mete, a sem dva dni prej zbolel, manjkalo mi je nekaj moči in hitrosti. Tekma se tako ni odvila po mojih željah, kljub temu bi jo ocenil za solidno. Matthew Denny je zasluženo zmagal, bil je stabilen skozi ce- 5:2 Kocbek (36.), 5:3 Bandur K. (36.), 5:4 Bandur K. (38.), 6:4 Goznik (40.), 6:5 Bandur K. (40.), 7:5 Kolar (40.). PJ JOCO BENEDIKT: Luka Lovrec, Filip Repič, Sergej Šijanec, Luka Horvat, Aljaž Goznik, Kristian Šker-get, Tai Kolar, Patrick Kraner, Jakob Rajšp, Vid Škerget, Matic Kager, Domen Kokol, Gašper Hanžel, Mario Kocbek. Trener: Štefan Huber V Benediktu so domačini praktično celo tekmo vodili, gostje iz Trzina pa so jih lovili. Patrik Kraner je popeljal Benedikt v vodstvo v osmi minuti, v naslednji je Jakob Rajšp povišal lotno sezono in je imel tehnično zelo stabilne mete. Dobro je bil pripravljen, zato smo tudi pričakovali, da bo letos presegel znamko 70 metrov. To mu sicer ni uspelo, a je bil temu z avstralskim rekordom zelo blizu," je finale kratko opisal Čeh. Nato je v nekaj stavkih strnil še sezono: „Moja sezona je bila solidna. mu ogromno podporo na družbenih omrežjih izrazili številni navijači. Dosežek kariere si je v Šanghaju privozil drugi slovenski predstavnik v elitnem razredu Jan Pancar. V prvi vožnji je bil osmi, s čimer je izenačil svoj najboljši dosežek v posamični vožnji, v drugi pa je še napredoval in s petim mestom - tako v drugi vožnji kot skupno na dirki -, dosegel rezultat kariere. V skupnem seštevku ostaja na 14. mestu. Dvajseta in hkrati zadnja letošnja preizkušnja svetovnega prvenstva v motokrosu bo v nedeljo, 29. septembra. To bo dirka za VN Castille La Manche, ki bo na progi v Cozarju. JM, sta Finale diamantne lige v Bruslju, met diska, rezultati: 1. Matthew Denny (Avstralija) 69,96 m 2. Mykolas Alekna (Litva) 68,86 m 3. Lukas Weißhaidinger (Avstrija) 66,52 m 4. Daniel Stahl (Švedska) 66,26 m 5. Kristjan Čeh (Slovenija) 65,40 m 6. Philip Milanov (Belgija) 62,21 m 7. Fedrick Dacres (Jamajka) 61,63 m Ni bila najboljša, a sem postal evropski prvak, na OI sem bil četrti, četrto leto zapored sem na tekmi presegel 70 m. Bruseljski finale je bila moja zadnja letošnja tekma, sedaj si bom privoščil kratek premor, da se spoči-jem. Oktobra me že čakajo priprave na naslednjo sezono, ko bo zelo pozno svetovno prvenstvo v Tokiu. Ne bomo spreminjali osnovnih treningov, fizično sem bil najboljši na OI, rezerve pa imam v tehniki." Kristjan bo sedaj kakšen mesec dni preživel doma, nato sledijo priprave v Španiji in Estoniji. V Bruslju je odlično nastopila Neja Filipič (po nekaterih odpovedih je dobila posebno povabilo), ki je v troskoku nepričakovano zasedla visoko 4. mesto s 14,04 m in bila tako najboljša slovenska predstavnica na tekmovanju. Lia Apostolovski je bila šesta v skoku v višino z 1,88 m. Med povabljenimi tekačicami na 200 m je nastopila še Maja Mihalinec Zidar in zasedla 13. mesto. JM, sta domače vodstvo na 2:0. Za rezultat polčasa (2:1) je v 20. minuti poskrbel Nejc Kotnik. Do 36. minute so domačini ušli na 5:2, zadeli so Kristian Škerget, Tai Kolar in Mario Kocbek, a se je Trzin Mobi Arena z goli Dennisa Bandurja in Kristjana Bandurja približal na 6:5 , bilo je v 40. minuti. Nekaj sekund za tem pa je Tai Kolar potrdil, da tri točke ostajajo v Benediktu. Zmaga je ostala tudi v Rogaški Slatini, kjer ima Dobovec močno podporo nekdanjih igralcev Ptuja in Ljutomera. Alen Ruis je tokrat dosegel dva gola, enega je dodal Denis Kneževič. JM, sta REZULTATI 2. KROGA: Bronx Škofije - Kix Ajdovščina 3:1 (2:1), Dobo-vec - Oplast Kobarid 6:1 (5:1), Mlinše - Dobrepolje 1:2 (0:2), Sevnica - THE Nutrition Extrem 4:4 (1:2), PJ Joco Benedikt - Trzin Mobi Arena 7:5 (2:1). Prosta je bila ekipa Siliko. 1. DOBOVEC 2 2 0 0 12:5 6 2. BRONX ŠKOFIJE 2 2 0 0 8:1 6 3. SILIKO VRHNIKA 1 1 0 0 6:3 3 4. PJ JOCO BENEDIKT 2 10 1 8:8 3 5. DOBREPOLJE 2 1 0 1 6:7 3 6. OPLAST KOBARID 2 1 0 1 4:7 3 7. THE NUTR. EXTREM 2 0 2 0 5:5 2 8. SEVNICA 1 0 1 0 4:4 1 9. MLINŠE 2 0 1 1 2:3 1 10. KIX AJDOVŠČINA 2 0 0 2 4:9 0 11. TRZIN MOBI ARENA 2 0 0 2 5:12 0 Foto: AZS 1G Štajerski Šport, rekreacija torek • 10. septembra 2024 Nogomet • S. SNL - vzhod Hajdina nadaljevala serijo, Podvince sojo prekinile V vzhodni skupini 3. lige je bilo odigranih le pet tekem, dve sta bili zaradi razmočenih igrišč prestavljeni na kasnejši termin. Doslej vodilni Podvinčani so prvič v sezoni klonili, uspešnejši so bili tekmeci iz MNZ Maribor, ekipa Starš. Spodrsljaj čete Aleša Čeha sta izkoristili ekipi Krškega in Hajdine, ki sta s četrtima zmagama v sezoni zasedli vrh. Krčani so že pred prvenstvom veljali za favorite, Hajdina pa za zdaj odlično izkorišča prednost domačega igrišča. Vse štiri zmage so varovanci trenerja Mirana Emeršiča namreč dosegli doma. Še vedno brez točk ostajajo Dobrovčani, ki so tokrat klonili proti Brežicam. Točko so iz rok izpustili v sodnikovem dodatku, ko je za goste ob igralcu več na igrišču zadel Hrvat Fran Beloša Fijan. IBLO Podvinci - Maripol Starše 1:4 (1:3) STRELCI: 0:1 Roj (14.), 1:1 L. Čeh (15., z 11 m), 1:2 Kirbiš (26.), 1:3 Golob (29.), 1:4 Anžel (70., ag.). Foto: Črtomir Goznik Nogometaši iz Starš so ekipi Podvincev zadali prvi poraz v sezoni. IBLO PODVINCI: Cajnko, Gril, Ram-šak, J. Cesar (od 46. Anžel), Markoli (od 46. Kolenko), Markelc (od 83. Svenšek), Modrič, L. Čeh, Živič, Oro-vič, Zamuda Horvat (od 25. Moko-tar). Trener: Aleš Čeh. STARŠE: Zajc, Dobnik (od 87. Sed-minek), Kirbiš, Ploj (od 69. Kraner), Čander (od 69. Bohak), Kac, Dedič, Gerečnik, Golob (od 87. Medved), Dobnik, Roj (od 79. Pesek). Trener: Tomislav Grbavac. Že v lepih vremenskih razmerah je igrišče v Podvincih precej zahtevno, to pa se še poveča v dežju. Tokratne padavine so seveda naredile svoje in ekipi je čakala fizično zelo zahtevna tekma. V tem elementu so bili va- rovanci trenerja Tomislava Grbavca boljši, tudi veliko več iznajdljivosti pred golom so pokazali in so zasluženo zmagali. Posebej je potrebno pohvaliti privržence obeh ekip, ki so skozi celotno tekmo vzpodbujali igralce na igrišču. Že uvodni gol na tekmi je nakazal razplet tekme, saj je Tibor Roj (nekoč Bistrica) goste v 14. minut popeljal v vodstvo - 0:1. Le minuto kasneje je Leu Čehu uspelo realizirati penal in poravnati izid na 1:1. To pa je bil tudi edini svetli trenutek za domačo vrsto, ki ji ni uspelo zadržati pobude. Odločitev o zmagovalcu je padla v sredini prvega polčasa v razmiku štirih minut, ko so gostje zadeli dvakrat, najprej Aljoša Kirbiš (Aluminij, Bi- strica, Dobrovce) in nato po kotu še Tim Golob (Maribor, Aluminij, Drava, Beltinci, Brda, Rogaška) - 1:3. V drugem delu so gostje s pomočjo glasnih navijačev odbijali vse poskuse domačinov, ki so v nekaterih primerih preveč oklevali pri zaključnih strelih. Na drugi strani se je od Anžela v 70. minuti žoga nesrečno odbila v lastno mrežo - 1:4. Pri Podvinčanih je rahlo poškodovani Jan Ziko Zajko obsedel na klopi, hitro pa je moral iz igre tudi Žan Zamuda Horvat. Žiga Ramšak, Podvinci: „Vreme je naredilo svoje in igrišče je bilo izjemno zahtevno. Kakšne igre praktično ni bilo mogoče razviti, še največ se je poskušalo z dolgimi podajami. V slačilnici smo se dogovorili za borbenost in nepopustljivost, kar je bila edina možna pot do zmage, a tokrat ta ni bila na ustreznem nivoju. Tudi športna sreča ni bila na naši strani in posledica je bil prvi poraz v sezoni. A to je čar nogometa, tudi do tega je moralo priti. Gostom čestitam za zasluženo zmago, mi pa gremo dalje po začrtani poti." Sašo Gerečnik, Starše: „Zavedali smo se, da bomo morali v teh pogojih za pozitiven rezultat garati vseh 90 minut. Odločilo je to, da smo bili mi odločnejši v skokih in pri pobiranju drugih žog. Večkrat smo na sredini igrišča imeli igralca več od domačinov in smo bili bolj kompaktni. Pohvalil bi še gledalce, ki so glasno podpirali obe ekipi. Kot novinci sicer imamo malo prednost, saj nas tekmeci še ne poznajo dovolj, zato želimo to čim bolje izkoristiti in nabrati čim več točk. Z uvrstitvijo v sredini lestvice smo zelo zadovoljni." Hajdina - Čarda Martjanci 3:1 (1:0) STRELCI: 1:0 M. Bojnec (19.), 2:0 Gojkošek (51.), 3:0 M. Bojnec (58.), 3:1 Bushaj (75., z 11 m). HAJDINA: T. Zupanič, Horvat, Goj-košek, Rajh (od 90. L. Drevenšek), Satler, M. Drevenšek, Lipavšek, Vog-rinec, Jazbec (od 72. Cep), Medved (od 85. Mesarič), Bojnec. Trener: Miran Emeršič. Nogometaši Hajdine bi morali v 5. krogu igrati v Martjancih pri Čardi, a so jih gostitelji že pred časom zaradi uničene travnate površine zaprosili za prestavitev gostiteljstva. Hajdi-nčani so jim ugodili in tekma je bila tako odigrana na igrišču z umetno travo na Spodnji Hajdini. Gostje so bili v sami igri boljši, imeli so več žogo v svoji posesti, a so jih domačini z borbenim pristopom toliko onemogočili, da niso prihajali do uspešnih zaključkov. Na drugi strani so Hajdinčani v napadu pokazali ve- REZULTATI 5. KROGA: IBLO Podvinci - Maripol Starše 1:4 (1:3), Hajdina - Čarda Martjanci 3:1 (1:0), Krško Posavje - Avto Rajh Ljutomer 3:0 (0:0), Premium Dobrovce - Brežice 1919 Terme Čatež 1:2 (1:1), Šampion -Korotan Prevalje 1:4 (0:2). Tekmi ZASE Videm - Fužinar SIJ Ravne Systems in Šmartno 1928 -Zavrč sta bili prestavljeni na sredo, 2. 10., ob 16.00. 1. KRŠKO POSAVJE 5 4 0 1 12:5 12 2. HAJDINA 5 4 0 1 11:5 12 3. MARIPOL STARŠE 5 3 11 12:8 10 4. IBLO PODVINCI 5 3 11 11:7 10 5. BREŽICE ČATEŽ 5 2 2 1 10:9 8 6. KOROTAN PREVALJE 5 2 1 2 8:6 7 7. ČARDA MARTJANCI 5 2 12 13:14 7 8. ŠMARTNO 1928 4 2 0 2 8:7 6 9. ŠAMPION 5 2 0 3 9:12 6 10. A. RAJH LJUTOMER 5 2 0 3 8:11 6 11. ZASE VIDEM 4 12 1 4:5 5 12. ZAVRČ 4 10 3 10:12 3 13. FUŽINAR SIJ RAVNE 4 1 0 3 4:9 3 14. PREM. DOBROVCE 5 0 0 5 3:13 0 liko mero iznajdljivosti, predvsem Matija Bojnec se je dvakrat znašel na pravem mestu in reagiral v slogu klasičnega napadalca (sicer se dobro znajde tudi v obrambi in zvezni liniji). V drugem polčasu so domačini z goloma Tomaža Gojkoška in Matija Bojneca hitro prišli do vodstva s tremi goli, kar jim je dajalo mirnost v igri. Le enkrat so v obrambi storili kiks, ki se je po nenevarni akciji gostov končal s penalom - izkoristil ga je kosovski nogometaš Gjergj Bushaj. Miran Emeršič, trener Hajdine: „Za nas je to bila izjemno težka tekma, saj je Čarda po mojem mnenju igralno ena izmed najmočnejših ekip lige. Odlično zadržujejo žogo v svoji posesti in jih je težko pokrivati. Mi smo izkoristili njihovo slabše pokrivanje v obrambi, v napadu smo bili res zelo konkretni. Seveda smo veseli odličnega štarta in štirih zmag. Upam, da v podobnem tempu zdrži-mo še nekaj časa." Jože Mohorič Nogomet • Lige MNZ Ptuj Gorišnica ne najde poti iz krize, napeto v Apačah in Bukovcih Super liga Ekipa Stojncev še naprej kaže učinkovite predstave, z novimi štirimi zadetki proti Tržcu so že pri 14 golih, kar povprečno znese 3,5 gola na tekmo. Glede učinkovitosti le malo zaostajata zasedbi Ormoža in Makol. Prav iz Ormoža prihaja za zdaj najučinkovitejši igralec lige Patrik Jaušovec, ki je že pri osmih golih. Z zadnjim je v nedeljo v Apačah v 92. minuti odločil derbi doslej neporaže-nih ekip. V tem se je v drugem polčasu prav pošteno iskrilo in sodnik Janko Golob je pokazal kar tri rdeče kartone. Zmage so se na koncu veselili gostje, v rahlo tolažbo Apačam pa je lahko dejstvo, da so Ormožanom zabili prvi gol v sezoni, po 289 minutah je to uspelo Domnu Klajnšku ... Prve zmage v sezoni so se razveseli igralci Gerečje vasi, ki so slavili v Markovcih. Za domačo zasedbo trenerja Amirja Kariča je bil usoden slab začetek, v katerem so gostje v razmiku treh minut dosegli dva zadetka. Dolgo je kazalo tudi na prvo zmago ekipe Grajene, ki je v Središču z goloma Vojka Tominca vodila 0:2 vse do 76. minute. Na koncu so z igralcem manj na igrišču celo reševali točko . Največ golov so videli gledalci v Bukovcih, kjer se je tehtnica nagibala zdaj na eno in potem na drugo stran. Remi se zdi iz tega vidika najbolj pravičen izhod, z njim pa varovanci trenerja Mateja Hajška ostajajo pri vrhu lestvice. Povsem drugačna je slika pri Go-rišnici, ki tudi v četrto ni našla poti do zmage. Tokrat jim je to preprečila ekipa iz Poljčan, ki je celotno tekmo odigrala v isti postavi. Začetek je bil za domačine sicer izjemen (gol Roka Zorka v 1. minuti in vodstvo 2:1 ob polčasu), a odločilnega koraka jim nato vendarle ni uspelo storiti ... REZULTATI 4. KROGA: Markovci - Gerečja vas 1:2 (1:2); strelci: 0:1 Leljak (9.), 0:2 Kraševec (12., z 11 m), 1:2 Bezjak (29.); Tržec - Stojnci 0:4 (0:2); strelci: 0:1 Leben (19.), 0:2 Blažekovič (33.), 0:3 Leben (69.), 0:4 Kolednik (85.); Foto: Črtomir Goznik Nogometaši Gerečje vasi so se razveselili prve zmage v sezoni, to jim je v razburljivi tekmi uspelo na gostovanju v Markovcih. Gorišnica - Boč Poljčane 2:3 (2:1); strelci: 1:0 Zorko (1.), 1:1 Blaževič (23.), 2:1 Kaučič (45.), 2:2 Kolar (52.), 2:3 Ciglarič (61.); Središče - Grajena ANpro 2:2 (0:1); strelci: 0:1 Tominc (29.), 0:2 Tominc (50.), 1:2 Prapotnik (76.), 2:2 Žerjav (83.). Rdeči karton: Mohorko (82., Grajena); Bukovci - Makole Bar Miha 3:3 (1:2); strelci: 1:0 Veršič (2.), 1:1 Šket (33., z 11 m), 1:2 Kenda (40.), 2:2 Šmi-goc (56.), 2:3 Kenda (72.), 3:3 Strelec (80.); Apače - Ormož 1:2 (1:0); strelci: 1:0 Klajnšek (19.), 1:1 Kirič (61.), 1:2 Jaušovec (92.). Rdeči kartoni: Vindiš (56., Apače), Piberčnik (72., Ormož), Rumež (92., Apače). 1. ORMOŽ 4 4 0 0 12:1 12 2. MAKOLE BAR MIHA 4 3 10 12:5 10 3. STOJNCI 4 3 0 1 14:4 9 4. APAČE 4 3 0 1 9:3 9 5. MARKOVCI 4 2 0 2 6:4 6 6. BUKOVCI 4 12 1 8:7 5 7. BOČ POLJČANE 4 12 1 6:6 5 8. GEREČJA VAS 4 12 1 2:3 5 9. SREDIŠČE 4 112 5:10 4 10. GRAJENA ANPRO 4 0 2 2 4:10 2 11. GORIŠNICA 4 0 0 4 3:14 0 12. TRŽEC 4 0 0 4 1:15 0 1. liga MNZ Ptuj: Rogoznica vztraja pri polnem izkupičku Najbolj dinamična tekma kroga je bila odigrana v Leskovcu, kjer so gledalci videli šest golov in dve izključitvi. Obe sta se zgodili na domači strani, kar so Podleh-ničani v zaključku izkoristili za izenačenje in osvojitev prve točke v sezoni. Iskrilo se je tudi na tekmi med obema Polskavama, končalo pa z remijem. Obe vztrajata pod vr- hom, prvo mesto pa zaseda edina ekipa s 100 % izkupičkom, Rogoznica. Do prvih točk v sezoni so prišli Dornavčani, ki so slavili v Skorbi. Do zmage so si pot utrli v zgodnji fazi tekme, saj so že v 26. minuti vodili 0:3 (dva gola je dosegel Enri Klinger). REZULTATI 3. KROGA: Polskava avtop. Grobelnik -Zgornja Polskava 1:1 (0:1); strelca: 0:1 Smogavc (32.), 1:1 Pavnjak (47.). Rdeča kartona: Lunežnik (30., Zg. Polskava), Kos (49., Polskava); Leskovec - Podlehnik 3:3 (1:1); strelci: 1:0 Emeršič Medved (16.), 1:1 P. Lampret (44.), 1:2 M. Lampret (52., z 11 m), 2:2 Krajnc (72.), 3:2 Polajžar (76.), 3:3 M. Lampret (88.). Rdeča kartona: Kramar (52.), Mlakar (89., oba Leskovec); Slovenja vas SMS sanacija - Rogoznica 1:2 (0:1); strelci: 0:1 Hovnik (19.), 0:2 Fric (46.), 1:2 Furek (53.); Cirkulane - Hajdoše 2:3 (1:1); strelci: 0:1 Brodnjak (32., z 11 m), 1:1 Brlek (44., z 11 m), 2:1 Anžel (62.), 2:2 Mez-narič (70.), 2:3 Meznarič (84.); Pragersko 75 - Senčila Senica Oplotnica 2:1 (1:0); strelci: 1:0 Jeršič (19.), 2:0 Veselaj (51.), 2:1 Pem (57.): Skorba - Dornava Digitalpartner. si 0:3 (0:3); strelci: 0:1 Klinger (2.), 0:2 Zagoršek (23.), 0:3 Klinger (26.). 1. ROGOZNICA 2. POLSKAVA GROBEL. 3. PRAGERSKO 75 4. SENICA OPLOTNICA 5. ZG. POLSKAVA 6. HAJDOŠE 7. SLOVENJA VAS 8. DORNAVA 9. SKORBA 10. LESKOVEC 11. PODLEHNIK 12. CIRKULANE 3 0 0 2 1 0 2 1 0 2 0 1 1 2 0 1 1 1 1 0 2 1 0 2 1 0 2 0 2 1 T:2 9 9:4 5:2 5:4 6 6:1 5 T: T 4 5:6 3 5:8 3 3:6 3 5:8 2 0 1 2 5:10 1 0 0 3 4:8 0 Jože Mohorič Veteranske lige MNZ Ptuj +35 zahod REZULTATI 2. KROGA: Gerečja vas - Skorba 1:2, Apače - Mons Claudius 2:0, Podlehnik - Tržec 4:2, Hajdina -Pragersko 5:1. 1. APAČE 2 2 0 0 5:0 6 2. PODLEHNIK 2 2 0 0 7:3 6 3. HAJDINA 2 1 0 1 7:4 3 4. MONS CLAUDIUS 2 10 1 3:2 3 5. GEREČJA VAS 2 1 0 1 4:4 3 6. SKORBA 2 10 1 2:4 2 7. TRŽEC 2 0 0 2 2:7 0 8. PRAGERSKO 2 0 0 2 2:8 0 RAZPORED 3. KROGA, V SREDO OB 17.00: Skorba - Apače; V ČETRTEK OB 17.00: Tržec - Hajdina; OB 19.00: Mons Claudius - Podlehnik; V PETEK OB 17.00: Pragersko - Gerečja vas. +35 vzhod REZULTAT 2. KROGA: Središče -Cirkulane 2:0. 1. SREDIŠČE 2 2 0 0 6:0 6 2. PODVINCI 1 1 0 0 7:0 3 3. GRAJENA 1 1 0 0 1:0 3 4. MARKOVCI 1 0 1 0 1:1 1 5. GORIŠNICA 1 0 1 0 1:1 1 6. CIRKULANE 2 0 0 2 0:3 0 7. ROGOZNICA 1 0 0 1 0:4 0 8. DORNAVA PRELOG 10 0 1 0:7 0 RAZPORED 3. KROGA, V PETEK OB 17.00: Cirkulane - Rogoznica, Gorišnica - Grajena, Markovci - Dornava Prevozi Prelog. Tekma Podvinci -Središče je bila prestavljena na 30. 9. +40 REZULTATA 2. KROGA: Lovrenc - Pohorje Oplotnica 1:1, Majšperk -Spodnja Polskava 3:0. 1. LOVRENC 2 1 1 0 4:3 4 2. POHORJE OPLOTNICA 2 110 2:1 4 3. MAJŠPERK 2 1 0 1 5:3 3 4. VIDEM 1 1 0 0 4:2 3 5. HAJDOŠE VETERANI 1 1 0 0 3:2 3 6. ORMOŽ 1 0 0 1 0:1 0 7. ZGORNJA POLSKAVA 10 0 1 2:4 0 8. SPODNJA POLSKAVA 2 0 0 2 2:6 0 RAZPORED 3. KROGA, V ČETRTEK OB 17.00: Videm - Ormož; V PETEK OB 17.00: Spodnja Polskava - Hajdo-še veterani, Pohorje Oplotnica - Maj-šperk, Zgornja Polskava - Lovrenc. Pametni domovi in tehnologija za izboljšanje kakovosti bivanja V zadnjih desetletjih je tehnološki napredek močno vplival na naše vsakdanje življenje, vključno z načinom, kako biva mo v svojih domovih. Pametni domovi, opremljeni s sodobnimi tehnološkimi rešitvami, postajajo vse bolj priljubljeni zaradi svoje sposobnosti izboljšanja kakovosti bivanja. Pametne naprave, kot so termostati, varnostni sistemi, razsvetljava, gospodinjski aparati in sistemi za upravljanje energije, omogočajo večjo udobnost, varnost in energetsko učinkovitost, kar pozitivno vpliva na vsakodnevno življenje posameznikov in družin. Udobje in avtomatizacija v pametnih domovih Ena od ključnih prednosti pametnih domov je visoka raven udobja, ki ga omogočajo avtomatizirane naprave in sistemi. Pametni termostati, na primer, lahko samodejno prilagajajo temperaturo glede na prisotnost ljudi v prostoru, vreme in osebne preference uporabnikov. S tem ne samo izboljšajo udobje, temveč tudi zmanjšajo porabo energije in s tem stroške ogrevanja ali hlajenja. Poleg tega se lahko uporabniki prek mobilnih aplikacij povežejo s svojimi napravami in prilagodijo temperaturo doma, še preden pridejo domov. Pametna razsvetljava omogoča prilagajanje svetlobe glede na čas dne- va, razpoloženje in aktivnosti. Svetilke in žarnice se lahko avtomatizirajo tako, da se prižgejo in ugasnejo glede na gibanje v prostoru ali nastavljen urnik. S tem se ne samo prihrani energija, temveč se tudi ustvarja prijetno in prilagojeno bivalno okolje, ki pozitivno vpliva na počutje in produktivnost. Pametne gospodinjske naprave, kot so hladilniki, pečice in pralni stroji, so opremljeni s funkcijami, ki olajšajo vsakodnevna opravila. Pametni hladilniki lahko uporabnika opozorijo na zmanjkujoče zaloge hrane ali bližajoče se roke uporabnosti, pametne pečice pa omogočajo PROJEKTIRANJE, NADZOR TER SVETOVANJE MIPIS V GRADBENIŠTVU PROJEKTIRANJE STANOVANJSKIH HIŠ, VIKENDOV, GOSPODARSKIH OBJEKTOV, POSLOVNIH OBJEKTOV, LOKALOV ... OPRAVLJAMO LEGALIZACIJE VSEH OBJEKTOV Irena Mesaric s.p., Breg 20,2322 Majšperk, tel: (02) 794-55-71, gsm: (031) 722-302 PRODAJA IN MONTAŽA GARAŽNIH VRAT IN OGRAJNIH POGONOV gsm: 040 122 441 nadzor temperature in časa peke na daljavo. To ne le olajša načrtovanje obrokov, temveč tudi zmanjša čas, porabljen za pripravo hrane. Varnost in zaščita Varnost je ena najpomembnejših lastnosti, ki jih ponujajo pametni domovi. Pametni varnostni sistemi vključujejo nadzorne kamere, senzorje gibanja, pametne ključavnice in detektorje dima, ki zagotavljajo stalno zaščito doma. Ti sistemi omogočajo uporabnikom, da prek pametnih telefonov spremljajo dogajanje v svojem domu v realnem času, prejemajo opozorila o sumljivih dejavnostih in celo na daljavo zaklepajo ali odklepajo vrata. Pametne ključavnice omogočajo enostaven dostop brez ključa, saj se odpirajo s pomočjo kod, prstnih odtisov ali celo prepoznavanja obraza. Ta tehnologija ne le povečuje varnost, temveč tudi olajša vsakodnevne situacije, kot je dostopanje do doma z zasedenimi rokami ali zagotavljanje začasnega dostopa za obiskovalce. Varnostni sistemi s senzorji gibanja lahko uporabnike opozarjajo na nepooblaščen vstop v dom, kar zagotavlja dodatno zaščito. Pametni domovi so opremljeni tudi s sistemi za zaščito pred požarom, puščanjem vode in drugimi nevarnostmi. Detektorji dima in ogljikovega monoksida pošljejo takojšnje opozorilo na telefon, kar omogoča hitro ukrepanje. Senzorji za zaznavanje puščanja vode lahko preprečijo večjo škodo zaradi poplav, saj uporabnika takoj opozorijo na težavo in v nekaterih primerih celo samodejno zaprejo dovod vode. Energetska učinkovitost in trajnost Ena izmed največjih prednosti pametnih domov je njihova sposobnost povečanja energetske učinkovitosti in trajnosti. Pametni sistemi za upravljanje energije omogočajo optimizacijo porabe energije, kar vodi do zmanjšanja stroškov in manjšega vpliva na okolje. Pametni ter- mostati, razsvetljava in pametne vtičnice se lahko samodejno izklopijo, ko jih ne potrebujemo, kar zmanjšuje nepotrebno porabo energije. Solarni paneli, povezani s pametnimi sistemi za shranjevanje energije, omogočajo uporabnikom, da proizvajajo svojo električno energijo in jo uporabljajo v času največje potrebe, kar zmanjšuje odvisnost od omrežja in znižuje račune za elektriko. Poleg tega lahko pametni sistemi za upravljanje energije analizirajo porabo v realnem času in uporabnikom nudijo nasvete, kako zmanjšati energetsko porabo. Pametne naprave omogočajo tudi bolj trajnostno upravljanje z vodo. Pametni namakalni sistemi se prilagajajo vremenskim razmeram in potrebam rastlin, kar preprečuje prekomerno porabo vode. Izzivi in prihodnost pametnih domov Kljub številnim prednostim se pametni domovi soočajo tudi z nekaterimi izzivi, kot so visoki začetni stroški, vprašanja zasebnosti in varnosti podatkov ter kompleksnost uporabe. Vendar pa se s tehnološkim razvojem ti izzivi postopoma zmanjšujejo: cene pametnih naprav postajajo dostopnejše, varnostni protokoli se izboljšujejo, razvijajo se bolj intuitivni uporabniški vmesniki, ki olajšajo upravljanje ... V prihodnosti lahko pričakujemo, da se bodo naprave med seboj še bolje povezovale, učile iz uporabnikovih navad ter omogočale boljše in prilagojene rešitve za vsakodnevne potrebe. Pametni domovi predstavljajo prihodnost bivanja, kjer tehnologija izboljšuje kakovost življenja na vseh ravneh. Kolofon Kakovost bivanja, oglasna priloga Štajerskega tednika 17. september 2024 Urednik priloge: Jože Mohorič Avtorji prispevkov in fotografij: Jože Mohorič, Majda Goznik Črtomir Goznik Lektoriranje: Lea Skok Vaupotič Tehnično urejanje: Jože Mohorič Trženje: Marketing družbe Radio-Tednik Ptuj T M D INVEST Prešernova 30, 2250 PTUJ, telefon: 787-91-00, e-pošta: tmd@amis.net, www.tmd-invest.si L IJNVttl d.o.o. Podjetje za investicijsko dejavnost, trgovino in storitve IZDELAVA PROJEKTNE DOKUMENTACIJE ZA VSE VRSTE OBJEKTOV ^ PROSTORSKO NAČRTOVANJE TEHNIČNO SVETOVANJE _ Jf V NADZOR NAD GRADNJO OBJEKTOV 2 KAKOV££iBVANJAiStoa Priloga Štajerskega tednika Okna - šibek člen in obenem odliče RAZREZ IN ROBLJENJE KVALITETNI L> V PONUDBI TUDI - Lepljen konstrukcijski les (BSH, KVH); - Ploskovni material; - Krovski material; - Masivne obloge, terasne in fasadne deske; - Zaščite za les; - Drobna delovna orodja; Vijaki in žičniki; Peleti, drva. Vse več investitorjev se danes odloča za zelo velika okna oz. za zasteklitev cele stene. To omogoča veliko preglednost in stik z okolico stavbe. Kaj pa to pomeni z vidika energetske učinkovitosti? Mag. Peter Petrovčič, energetski svetovalec mreže ENSVET, pravi, da so v preteklosti okna predstavljala najšibkejši člen v toplotnem ovoju stavbe. Razvoj oken je po njegovih besedah danes tako napredoval, da ne povzročajo več povečanih toplotnih izgub. Zato imajo arhitekti pri načrtovanju sodobnih stavb glede tega pri obliki stavb in zagotavljanju ugodnega bivalnega okolja proste roke. »Izolacijska stekla, ki jih danes vgrajujemo v okna, so vsaj trislojna s hermetično zaprtim vmesnim prostorom, kar preprečuje nastanek kondenza. Na trgu je možno dobiti tudi stekla, ki so polnjena z inertni-mi plini, kar dodatno zmanjšuje toplotne izgube oken. Poleg tega toplotne izgube zmanjšujejo tudi nizkoemisijski nanosi na stekla. Izolativnost stekel nam danes omogoča, da lahko pasivno gradnjo dosežemo tudi z veliko steklenimi površinami, toplotna prehodnost sodobnih stekel pa dosega vrednosti pod 0,6 W/m2K. Nosilni profili oken, ki se uporabljajo za okenske okvire in krila, so danes bistveno širši (do 120 mm). To po eni strani zmanjšuje toplotni most okvirov oken, hkrati pa zagotavlja širino oziroma prostor za namestitev tesnil v več ravninah. Sodobna okna imajo tudi do štiri tesnilne ravnine na okenskem okviru in krilu. Vse navedeno zagotavlja, da so sodobna okna popolnoma zrakotesna, toplotna prehodnost okna kot celote pa znaša tudi pod 0,7 W/m2K,« razlaga Petrovčič. Arhitektka dr. Vesna Žegarac Leskovar, izredna profesorica na Fakulteti za gradbeništvo, prometno inženirstvo in arhitekturo Univerze v Mariboru, pravi, da so faktorji toplotne prehodnosti (U) zasteklitve pri sodobnih trislojnih oknih okoli 0,5 W/m2K, faktorji toplotne prehodnosti okvirov pa so nekaoliko višji. V primerjavi z okni pa pri zunanjih zidovih dosegamo precej nižje vrednosti; slovenski pravilnik PURES trenutno za zunanje zidove dovoljuje faktor 0,28 W/m2K, v praksi in zlasti pri leseni gradnji pa so pogoste izvedbe zidov z U-vrednostjo, nižjo od 0,15 W/m2K. »Iz navedenega sledi, da okna še vedno predstavljajo šibki člen, kar se tiče toplotne izgube. A je treba opomniti, da so hkrati tudi odličen medij za prejem dobitkov sončnega se- KAKOVOST BIVANJA, oglasmpilSgf Št^jej|k|ga tednika 3 in medij za sprejem toplote sonca vanja, ki lahko zlasti v času kurilne sezone precej prispevajo k zmanjšanju potrebe po energiji za ogrevanje stavbe. Pred leti smo s študijami ugotovili, da v sodobnih hišah z zidovi pri pasivni ali nizkoenergijski gradnji (če gledamo zgolj z energetskega vidika) ni smiselno zastekljevati več kot 60 % površine južnih fasad, saj v luči trenutnih klimatskih razmer postaja vse bolj pereč problem pregrevanje v objektih v toplejših obdobjih leta. Drži pa, da arhitekti obožujemo velika okna in zastekljene površine, ki omogočajo veliko preglednost, odlično naravno osvetljenost in nas povezujejo z okoljem,« poudarja sogovornica. Energijska bilanca stavbe Peter Petrovčič razlaga, da je treba pri načrtovanju pasivnih in nizkoenergijskih stavb v fazi načrtovanja stavbe ves čas integralno preverjati tudi energijsko bilanco stavbe. Ta predstavlja bilančni seštevek toplotnih tokov v stavbo in iz nje na letni ravni, to je toplotnih izgub in toplotnih dobitkov. »V primeru, ko je toplotnih izgub več, kot je toplotnih dobitkov, je treba manjkajočo toplotno energijo dovesti v stavbo z ogrevalnim sistemom. Kadar pa je toplotnih dobitkov preveč, je treba stavbo hladiti. V sodobnih stavbah je časovna dinami- AK MONTAŽA i* i ka toplotnih tokov zelo izrazita. Zelo pogosto se namreč zgodi, da je tudi v zimskem času v južno orientiranih prostorih v sončnih dneh prevroče, v severno orientiranih prostorih pa je potrebno gretje. Posledica tega je, da so ogrevalni, hladilni in prezračevalni sistemi v pasivnih stavbah z vidika regulacije zahtevnejši,« poudarja Petrovčič. Zaradi navedenega so velika okna na južno orientiranih fasadah pasivnih stavb z energetskega vidika dobrodošla. Dnevni prostori naj bodo umeščeni na južne dele stavb, tehnični prostori, sanitarije in kuhinje pa na severne. Enako je z velikostjo oken; večja naj bodo na prisojnih fasadah, manjša pa na osojnih. Poenostavljeno: pasivna stavba mora biti odprta na jug, da zagotovimo čim več sončnih dobitkov, razporeditev prostorov naj sledi orientaciji stavbe, poskrbljeno pa naj bo za primerno senčenje v poletnem času. DOBRA ASISTENCA PRIDE Z DOBRO EKIPO. DOBRO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE TUDI. DO REŠITVE ŠKODNEGA PRIMERAZ ENIM SAMIM KLICEM. KO POTREBUJETE POMOČ, JE DOBRO POZNATI ZAUPANJA VREDNE LJUDI. NAŠE PRENOVLJENO PREMOŽENJSKO ZAVAROVANJE VAM V PRIMERU ŠKODNEGA DOGODKA ZAGOTAVLJA ASISTENČNO STORITEV ASISTIM, KI NAMESTO VAS POSKRBI ZA UREJANJE CELOTNE DOKUMENTACIJE IN POPRAVILO ŠKODE. OB SKLENITVI PA LAHKO SAMI IZBERETE TISTA KRITJA, KI JIH POTREBUJETE. TUDI NAJSODOBNEJŠA. ^^^^ ^^^^ ^^^^ NIKOLI SAMI SAVA ZAVAROVALNICA S/ ■¡Ri ¡11 ! ff PROFESIONALNOST IN KAKOVOST ZA VAŠ DOM Dobava in montaža stavbnega pohištva: . OKNA (PVC, aluminij, les) • POLICE, VRATA (vhodna, notranja, garažna) • SENČILA, KOMARNIKI . TENDE,ŽALUZIJE, ROLETE . GARAŽNA VRATA, AVTOMATI KA . BIOKLIMATSKE PERGOLE, ZIIP ROLOJI t« 031/704123 @ info@agrokoop.5i @ www.agrokoop.si Hardek 44a, 2270 Ormož 4 KAKOV££iBVANJAiStoa Priloga Štajerskega tednika 56. MOS - za skok iz okvirjev in odkrivanje novih priložnosti Na Celjskem sejmu bo med 18. in 22. septembrom 2024 potekal že 56. MOS. To ni zgolj navaden sejem - je stičišče inovacij, kjer se rojevajo sveže ideje, tkejo nova partnerstva in snujejo inovativne poslovne priložnosti. Letos organizatorji ponujajo priložnost, da razmišljate drugače, drzno in pogumno. Preko številnih predavanj, predstavitev in delavnic boste lahko raziskovali nove poslovne ideje, spoznavali nove produkte, odkrivali nove destinacije in okušali kulinarične poslastice. Vse to in še več - na enem mestu! MOS je največja poslovno-se-jemska prireditev v Sloveniji in širši regiji, ki že več kot pet desetletjih ustvarja številne uspešne podjetniške zgodbe, nova partnerstva, izobražuje in omogoča pridobivanje koristnih informacij na številnih področjih. Letos bo na MOS nastopilo 650 I I Celjski sejem & Kongresni center Celje razstavljavcev z več kot 1.100 blagovnimi znamkami. Direktni razstavljavci prihajajo iz devetih držav, zastopane blagovne znamke bodo iz 26 držav. Razstavljavci na MOS svoje izdelke in storitve predstavijo širšim množicam ter jim tako ponudijo priložnost, da izdelke preizkusijo tudi v živo, kar je eden izmed pomembnejših razlogov Zaključna gradbena dela rranc Božičko s.p. 040 212 728 Apače 189, 2324 Lovrenc na Dr. polju SLIKOPLESKARSTVO FASADERSTVO KNAUF SISTEMI za obisk sejma. Ključna prednost je tudi neposreden stik s potencialnimi partnerji in kupci, saj še vedno velja, da je pristen človeški stik odločilni dejavnik pri sklepanju poslov. Na lanskem MOS so zabeležili več kot 65.000 obiskovalcev, kar pomeni, da je bilo temu primerno tudi število sklenjenih kupčij. Na letošnjem MOS boste lahko iskali navdihe med petimi segmenti: - MOS DOM (trajnostne energetske rešitve, gradnja in obnova bivalnega okolja) - MOS TURIZEM (trajnostni in zeleni turizem, kulinarika, kamping in karavaning) - MOS PLUS (izdelki in storitve za prosti čas, zdrav način življenja in e-mobilnost - MOS TEHNIKA IN DIGITALIZACIJA (oprema, tehnologija in digitalne rešitve za pametno prihodnost) - MOS B2B (priložnosti za poslovno sodelovanje in karierni razvoj) V dvorani L1 bodo potekale predstavitve različnih poklicev in praktični prikazi del. Na voljo bodo tudi svetovalci, ki bodo odgovorili na vprašanja in pomagali pri odločitvah glede kari- AGRODOM - 25-letne izkušnje s prodajo in kakovostnim svetovanjem V trgovini z gradbenim materialom AGRODOM v Dražencih pri Ptuju že od leta 1999 pomagamo uresničevati vaše želje in sanje o novi hiši, stanovanju ali sanaciji obstoječega objekta. Za svoje kupce se trudimo v našo ponudbo vključiti samo izdelke visoke kakovosti po konkurenčnih cenah, spremljamo pa tudi novosti. 25-letne izkušnje nam omogočajo, da kupcem kakovostno svetujemo tako pri celotnem procesu individualne gradnje kakor tudi pri manjših popravilih in sanacijah. Kupec je kralj, kar še posebej velja pri nas, ker kupcu blago ne le prodamo, ampak zanj skrbimo od začetka do konca gradnje in pomagamo reševati probleme, ki nastanejo pri izpeljavi projekta, pa naj gre za gradnjo individualne hiše, industrijskih objektov ali sanacije. Z leti je podjetje obogatilo svoj prodajni program in danes ponuja kompletno paleto gradbenega materiala za individualno gradnjo in industrijske objekte, kot tudi za obnovo in sanacijo objektov. Ponujamo zidake, bet. armature in železo, fasade, izolacije, veziva, lepila, malte, pesek, mivko, dimnike, gradbeni les, barve, lake, premaze, material za kanalizacijo, potrošni material, še posebej pa smo specializirani za strešne kritine. Cene vstopnic: - odrasli: 10 € - družinska vstopnica: (1-2 odrasla in 5 otrok do 15. leta) 20 € - učenci, dijaki, študenti: 7 € - upokojenci: 8 € - vstop po 15. uri: 6 € - s kolesom na MOS: 5 € - otroci do 7. leta v spremstvu odrasle osebe in invalidi na vozičkih s spremljevalci: prost vstop - prodaja po spletu med sejmom: 8 € AKCIJA 1 + 1 (kupiš eno, dobiš dve): 10 € (samo v predprodaji) ere ali poslovnega sodelovanja. Na letošnjem MOS bo obiskovalce čakalo veliko poklicnih priložnosti: - tekmovanje mladih strokovnjakov v poklicnih spretnostih Slovenia Skills 2024: Tekmovanje v 13 poklicnih panogah, ki vključujejo frizerstvo, sliko-pleskarstvo, kuharstvo, strežbo, cvetličarstvo, aranžerstvo, kam-noseštvo, mehatroniko, IKT, razvoj spletnih strani, pohištveno in stavbno mizarstvo ter CNC-rez-kanje. Hkrati je to tudi priložnost za spoznavanje različnih poklicev in praktičnih prikazov; - ulica obrti: predstavitve obrtniških poklicev in interaktivne delavnice; - poklicna orientacija oz. kari-erno svetovanje: svetovanje o izbiri poklicne poti, učenje izpolnjevanja Europass življenjepisa, predstavitev izobraževalnih programov in šol. M ESI 040 880 308 Ormoška 61, Ljutomer vami nagrobniki, pulti, police, stopnice,... vse iz naravnega kamna Oglasno sporočilo torek • 17. septembra 2024 Za kratek čas Štajerski 21 SkriNja domačih viž - 30 Let Ljudske pesmi SiLve Kajtezovič ,, Če ni pevcev, se tudi nič ne dogaja" Letošnje leto je praznično leto za Silvo Kajtezovič, saj praznuje 30 let petja ljudske pesmi. Jubilejne trenutke je delila z nekdanjimi pevci in skupinami ter prijatelji v prostorih DU Ivana Rudolfa Breg Ptuj. Dolga leta je bila mentorica pevcev in skupin na Hajdini, v Hajdoš-ah, na Turniščah in na Ptuju. Danes je še mentorica pevski skupini Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj ter Stezicam DU Optimisti. Pred tem pa je že veliko pela v različnih pevskih zborih. Mentorica je bila kar sedmim pevskim skupinam. Petje oz. pesem ji je bila položena že v zibel. Sprašuje se, kaj bi si začela v jeseni življenja, če ne bi znala peti. To je njeno življenje, brez petja si ga ne zna predstavljati. „Ce ni pevcev, pa se tudi nič ne dogaja," pravi. Za svoje požrtvovalno, prizadevno in predano delo za organizacijsko, svetovalno in mentorsko delo na področju ohranjanja kulturne dediščine je leta 2020 prejela tudi priznanje sveta 01JSKD Ptuj. Prejela je tudi že zlato Gallusovo in Maroltovo značko, plaketo ZKD Ptuj in več društvenih priznanj za delo na ljubiteljskem kulturnem področju, kot mentorica, pevka in organizatorka pevskih srečanj. Vsi, ki so se udeležili prazničnega srečanja Silve Kajtezovič, so se ji zahvalili za vse, kar je že doslej naredila za kakovostni napredek ljudskega petja, zaželeli veliko zdravja, veselja in še veliko pevskih let. Volje in nav- Foto: Črtomir Goznik Silva Kajtezovič s pevsko skupino Medobčinskega društva slepih in slabovidnih Ptuj. diha ji še ne primanjkuje, zato so prepričani, da bo „speglala" še več pevk in pevcev, da bodo ljudsko pesem lepo in pravilno zapeli, kot je to ob neki priložnosti povedal Aldo Kumar, da mora biti tudi ljudska pesem lepo in pravilno zapeta. „Rada pojem, vedno pa si tudi želim, da s pevci lepo in ubrano zapojemo," poudarja. Da je stroga mentorica, pa je tudi znano. Za lep in občuten popoldan ljudske pesmi in glasbe so skupaj s slav-ljenko poskrbeli: pevska skupina Medobčinskega društva sle- pih in slabovidnih Ptuj, pevska skupina Stezice DU Optimisti Ptuj, Gmajnarice iz Hajdoš, ki že 15 let več ne pojejo, a so se za to priložnost znova sestavile, kot že večkrat doslej ob takšnih priložnostih, zapelo pa je tudi petnajst članov nekdanjega MePZ Ivana Rudolfa, ki je prenehal delovati pred šestimi leti, katerega dolgoletni zborovodja je bil Mitja Gobec, ki je ob tej priložnosti Silvo Kajtezovič razveselil z avtorskim sonetom in notno zbirko. Z glasbo in petjem je razveselila tudi skupina Trta iz Zavrča, ki redno prihaja na srečanja ljudskih pevcev in godcev, s katerimi je Silva Kajtezovič tudi tokrat zapela. Se posebej se je vseh dotaknila skupna pesem Ko sonce že zjutraj prihaja na plan. Z izbranimi besedami sta se Silvi Kajtezovič za vso predanost, entuziazem in srčnost pri ohranjanju ljudske pesmi zahvalila tudi nekdanji župan občine Hajdina Radoslav Simonič in vodja izpostave JSKD Ptuj Iva Brajovič. Hkrati pa je bil to tudi poklon vsem, ki pojejo ljudsko pesem. MG Sudoku • Sudoku Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka šem kvadratu pojavi le enkrat. 1 4 2 9 8 7 8 2 1 6 9 9 1 6 4 3 7 5 8 1 6 2 3 4 5 6 2 5 se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manj- 4 5 7 7 9 4 6 9 8 7 2 9 1 8 3 6 5 2 8 6 4 2 7 7 2 3 Od torka do torka Tadejev znakoskop Ljubezen Posel Denar Zdravje Oven ¥¥ €€€ ooo Bik ©© € ooo Dvojčka ¥ ©©© OO Rak © O Lev ¥ ©© OO Devica ©©© € OOO Tehtnica ¥ ©© €€€ O Škorpijon ©©© €€ O Strelec ¥ ©© €€€ OO Kozorog © €€ OOO Vodnar ©©© €€ O Rib. © €€ OOO Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog (velja za teden od 17. do 23. septembra 2024) 1 znak - slabo, 2 znaka - dobro, 3 znaki - odlično Tednikova nagradna razrezanka • Kaj je na fotografiji? ^radioPTUJ Štajerski Da boste lažje ugotovili, vzemite v roke škarjice, razrežite fotografijo po črtah in nato na novo sestavite kvadratke ter jih nalepite na papirnato podlago. Pravilno sestavljeno razrezanko s svojimi podatki pošljite na naslov Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 2250 Ptuj, do ponedeljka, 23. septembra. Lahko jo tudi fotografirate (skupaj s kupončkom z izpolnjenimi osebnimi podatki) in jo pošljete na elektronski naslov: tednik@radio-tednik.si. Izmed vseh poslanih rešitev razrezanke bomo vsak teden izžrebali dobitnika zanimive in lepe nagrade, ki jo podarja Radio-Tednik Ptuj. Zdaj pa veselo na delo! Srečni izžrebanec Tednikove nagradne razrezanke je: Staš Grgec, 2241 Duplek Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke! Foto: CG 22 Štajerski Poslovna in druga sporočila torek • 17. septembra 2024 Vabljeni na MOS 18.- ZZ. september 2024 CELJSKI SEJEM PRVO DRŽAVNO TEKMOVANJE V PANOGI CNC REZKANJA V OKVIRU 56. MOS CELJSKEGA SEJMA ZA NASTOP NA EUROSKILLS 2025 PETEK 20.9.2024 MED 9h IN 1 2h Strojna Akademija / Spindlerjeva ulica 25 / Ptuj NASTOPALE BODO ŠOLE : - Šolski center Škofja Loka slovenia skills Šolski center Novo mesto ______ STRDJnR Šolski center Postojna - nKHDEmun ^¿i^Pj^ svojo prakso. Revijo Rože in vrt, v kateri najdete še več nasvetov za ljubitelje lepo urejene okolice doma in gojenja domače zelenjave, za vas pripravljajo najboljši vrtnarski strokovnjaki. Pokličite in naročite revijo na 080 4321 še danes! kmetijska zadruga I I Ai/r>iiA\/ci i» nmn no m 1 k -inono/i m h, 1—--= AKCIJA VELJA OD 20.09. DO 15.10.2024 oz. do razprodaje zalog! ZEMUA ZA GROBOVE ZEMLJA ZA GROBOVE PLANTELLA I SUBSTRAT ZA GROBOVE SULIFLOR I _J • www.kz-ptuj.si i ¡3 ■ ■ _c) : MS 20L 5,06 IFMUAIA GROBOVE ••i!', W ''' * H POPESTRITVE BROBOV UGODNO t en v' ÖL M^;,,;.^ w----. > .•• - i? Omogočimo usem otrokom Pošlji Na o « T » 0 = O c?*- 0 o Rojstva: Tjaša Pintarič - deklica Ula; Sara Ekart - deček Maks; Tjaša Magdič - deklica Mina; Mirjana Živko - deček Mai Tristan; Ana Carolina Alues Saragoca - deklica Sofia; Tamara Pšeničnik - deček Jan; Nika Skrober - deček Filip; Natalija Lorber - deklica Lara. Poroke - Ptuj: Peter Ladič in Nina Milošič, Ptuj, Grajska ul. 2; Primož Pirš in Nina Hebar, Ptuj, Podvinci 6a; Aljoša Kirbiš, Prepolje 10, in Sara Jerenko, Apače 252; Miran Muhič in Valerija Mlinarič, Gabrnik 14. P5 c? CS 52 'Cb« O "ŠT 1 C i--;; o O3* _ Žerjavi ko lete na tuje, brž se zima približuje. Danes bo zmerno do pretežno oblačno. Ponekod bo še občasno rahlo deževalo. Popoldne bodo padavine ponehale, jasnilo se bo. Pihal bo severovzhodni veter. Najnižje jutranje temperature bodo od 6 do 11, ob morju okoli 13, najvišje dnevne od 12 do 17, na Primorskem do 20 °C. OBETI V sredo zjutraj bo spremenljivo oblačno, več jasnine bo na zahodu. Napoved za Podravje Sreda 18.9. Četrtek 19.9. Petek 20.9. I O H- O grjQ plohe plohe plohe trnEEPJ ÍTCIRÍCT Foto: MS Vir: ARSO