Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 1 Tednik za Savinjsko regijo / št. 33 / Leto 79 / 14. avgust 2024 / Cena 3,50 EUR / www.novitednik.si INTERVJU BRASLOVČE Str. 9 Str. 12-13 CELJE PRIL OGA SPORED KLEMEN BUČAN: »Vsak dan se tehtam, dvakrat do trikrat« Letos bodo tekmovalci največji izziv sami sebi in drug drugemu Šov Kmetija ŠT. 33 14. AVGUST 2024 PET. 16 .8. SOB. 17. 8. NED. 18. 8. PON. 19 .8. TOR. 20. 8. SRE. 21. 8. ČET. 22 .8. Festival Če Povem 83: Kot v filmu - preteklost, ki je vedno aktualna Str. 6 AKTUALNO Str. 22-23 KULTURA Andreja Katič, ministrica za pravosodje: »Ženske v politiki žal nismo zaveznice« Na avtomat po šopek, jajca ali klobase Str. 2-3 Kaj beremo to poletje? Str. 10-11 Verski turizem kot priložnost za lokalno okolje Imamo sejemski, kongresni, gorski, trgovski, navtični in ne nazadnje tudi verski turizem. V duhu praznika Marijinega vnebovzetja smo se posvetili slednjemu. Za Slovence med najbolj znana in priljubljena evropska romarska središča sodijo Lurd v Franciji, Fati- ma na Portugalskem, Medžugorje v Bosni in Hercegovini ter seveda večni Rim. Pri nas je zagotovo zaradi bazilike Marije Pomagaj najbolj znano Brezje. Med turisti sta zelo znana in priljubljena še zvon želja na Blejskem otoku in viljamovka iz samostana Pleterje. Preverili smo, kje so najbolj znana romarska središča v naši bližini in kako živahno je v njih. Gora Oljka, na primer, je priljubljena postojanka v vseh letnih časih. Foto: ŠO Letošnja letina hmelja bo podpovprečna Radiološka kriza še kar traja Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 2 2 Št. 33, 14. avgust 2024 AKTUALNO Prodajni avtomati vedno bolj priljubljeni Nakupovanje 24 ur na dan Vedno večji del naših življenj je avtomatiziran, na nekaj avtomatov smo celo tako navajeni, da jih sploh ne opazimo več. Bankomati so od svojih začetkov postali skoraj zastareli in počasi skoraj kot telefonske govorilnice izginjajo iz naših mest. Kavomati po drugi strani so v pisarnah nepogre- šljivi. Zato niti ne preseneča, da lahko tudi v naših krajih vedno več izdelkov najdemo v avtomatih. JANŽE FRIC, foto: Andraž Purg Mlekomati so bili velika novost, ko so se v naših krajih pred približno dese- tletjem pojavili prvi, a smo se nanje zelo hitro navadili. Danes v naši okolici najde- mo vedno več avtomatov, ki so vedno bolj zanimivi, med njimi jajcemat, šopkomat, klobasomat in črevomat. Prodajni avtomati na kmetiji Mlekomati so že precej uveljavljene naprave, pri nas so tudi razmeroma pogosti. A so tudi tisti, ki so pri nas verjetno odprli vrata vsem drugim avtomatom. Brata Napotnik iz Topolšice sta tako mlekomatu dodala še druge avtomate, s pomočjo katerih prodajata tudi druge mlečne izdelke, ki jih izde- lujeta na svoji kmetiji. Pra- vita, da je bil korak logičen, saj je predstavljal naslednjo stopnjo prodaje. Poleg mlekomata in drugih avtomatov imata trgovino na dvorišču kmetije, poleg ka- tere stojijo avtomati. A za razliko od trgovine avtomati delujejo neprestano celo leto. »Avtomati so zelo različni, zato je cena precej odvisna od velikosti in od namemb- nosti, torej od tega, katere iz- delke prodajamo v njih. Cene se začnejo pri približno pet tisoč evrih. Dražji so recimo avtomati za sladoled, saj je režim hlajenja drugačen,« sta povedala brata Napotnik. Trenutno imata prodajne av- tomate le na domači kmetiji, a pravita, da je to zaenkrat dovolj, saj na njih prodata več kot 50 odstotkov vseh izdelkov. Mlečni izdelki so, čeprav so avtomati na prostem, v njih na varnem, saj jim za- gotavljajo enake pogoje kot v trgovinski vitrini. Pri Napo- tnikih pravijo, da so stranke zadovoljne, saj so se še po- sebej mlajše generacije hitro privadile na takšne nakupe. Zadovoljni so tudi sami, na- kup se jim zdi dobra poteza in bi jo, če bi se odločali še enkrat, ponovili. Avtomati zahtevajo nekaj vzdrževanja Pri Napotnikih prodajni avtomati obratujejo celo leto, zato jim je občasno treba na- meniti tudi nekaj pozornosti. »Kot pri vsakem hladilniku je treba skrbeti za hladilni sistem. Pomembna sta tudi čistoča in redno polnjenje avtomata,« sta povedala upra- vljavca. V avtomatih lahko stranke kupijo veliko različnih mlečnih izdelkov, tudi sladoled. Po jajca k enemu od treh jajcematov Kmetija Dobravc ima kar tri prodajne avtomate, v katerih prodaja domača jajca. Kot pravi Jelka Do- bravc Keše, so idejo zanje so na kmetiji dobili pri dru- gih, ki so že imeli prodajne avtomate. Poleg avtomata imajo tudi lastno manjšo prodajalno na kmetiji, a ima ta za razliko od avto- mata delovni čas. Avtomat je prav prišel tudi v času pandemije. »Razmišljali smo, kako na- domestiti delavca, saj so vsi na kmetiji zasedeni ves dan, vsak dan. Tudi zato smo se odločili, da bomo postavili prodajne avtomate, ki nam bodo pomagali prodajati,« je še povedala Dobravc Kešeto- va. Od tri do štiri tisočake za avtomat Jajcemati Dobravčevih so v Šempetru, Žalcu in Petrov- čah, vsak je od kmetije od- daljen približno 10 kilome- trov, njihova jajca so na voljo tudi v avtomatu preboldske kmečke tržnice v lasti Ob- čine Prebold. »Avtomati so razmeroma blizu kmetije, kar nam omogoča hitro od- pravljanje morebitnih okvar, nadzor nad delovanjem in kratko pot, da jih ponovno napolnimo,« je povedala so- govornica. Trije lastni jajce- mati bodo zaenkrat dovolj, saj predvsem zaradi časov- nih omejitev ne razmišljajo o postavitvi dodatnih. Sveža jajca vsaj dvakrat tedensko Ker jajca hitro prodajo, v manj kot štirih tednih, koli- kor je rok njihove uporabe, morajo avtomate polniti od dva- do trikrat tedensko, kar znese približno od 250 do 300 prodanih paketov s po desetimi jajci na mesec. Danes so z jajcemati zado- voljni tako lastniki kot stran- ke, a so se morali na takšno prodajo navaditi. Najprej prodajalci, nato tudi kupci. »Stankam se takšna prodaja zdi zelo dostopna, priročna in cenovno ugodna, zato so z njo zelo zadovoljne. Doda- tna prednost je, da avtomat deluje neprestano, tako da lahko stranke kupijo jajca tudi takrat, ko so druge tr- govine zaprte,« je povzela Jelka Dobravc Keše. Ti avtomati zahtevajo predvsem redno čiščenje in od štiri do šest servisov na leto. Jajcemat sicer obisku- jejo stranke, ki potrebujejo manjšo količino jajc, tiste, ki jih potrebujejo več, se usta- vijo kar pri Dobravčevih na kmetiji. Žalski jajcemat so pred kratkim pre- stavili na tržnico, v bližino fontane piva. (Foto: GW) S prodajnimi avtomati so pri Napotnikih zelo zadovoljni. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 3 3 Št. 33, 14. avgust 2024 AKTUALNO ZADETKI 34 20 36 20 35 20 34 21 Črevomat Pred približno desetletjem je naše konce obkrožila novica, da so v Savinjski dolini odprli črevomat. Vsebuje pripomočke za koline, deluje pa le takrat, ko je sezona. »Idejo za črevomat sem dobil, ker so stranke velikokrat potrebovale različna čreva in začimbe zunaj delovnega časa naše trgovine,« je povedal direktor podjetja Vi-Ja, ki upravlja črevomat, Janez Vipotnik. Črevomat je tako rešil marsikatero stranko, ki je do trgo- vine, poleg katere je stal avtomat, prišla zunaj delovnega časa. Črevomat sicer ostaja v Gotovljah, trgovino pa so vmes prestavili v Levec. Kot pravi direktor Vipotnik, bo gotoveljski črevomat zaenkrat ostal edini, saj ne razmišlja o postavitvi še katerega. Črevomat sicer zaradi omejenosti obratovanja ne prinese velikega dela prihodkov podjetja. Avtomat je stal približno 8 tisoč evrov in po besedah di- rektorja skoraj ne potrebuje vzdrževanja. Klobase približali strankam Ker je kmetija Goručan nekoliko oddaljena od kupcev, ki radi jedo njene klobase, so se na kmetiji odločili, da bodo postavili prodajni avtomat klobasomat. Trenutno lahko njihove klobase poleg neposredno na kmetiji kupimo tudi v avtomatih v Šmarju pri Jelšah in Šentjurju. S klobasomati so tako približali mesnate izdelke strankam, ki jih lahko kupijo kadarkoli v letu, saj prodajni avtomati obratujejo 24 ur na dan vsak dan. »Mislim, da so stranke zadovoljne, saj smo jim z avtomati vedno na voljo, v prime- ru kakršnihkoli težav pa nas lahko vedno tudi pokličejo,« je povedala Sabina Štarkel. Vsak izdelek ima drugačen rok uporabe, suhomesnati iz- delki držijo nekoliko dlje kot na primer hrenovke in klobase za kuhanje. Zato avtomat polnijo in dopolnjujejo glede na prodajo in po potrebi. Tako kot vse naprave je tudi klobasomat občasno treba ser- visirati, a kot pravijo lastniki, do zdaj večjih težav niso imeli. Klobasomata kmetije Goručan kljub imenu ponujata več kot le klobase. (Foto: osebni arhiv) Od letos lahko Celjani in Celjanke za svoje ljubljene kadarkoli kupijo rože. Pred Cvetličarno Helena namreč stoji šopkomat. »Dolgo sem imela željo, da bi dodala šopkomat v ponudbo v svoji cvetličarni,« je povedala lastnica Helena Novak. Vse je bilo urejeno že pred pandemijo, a je na šopkomat morala počakati do letos. »Strošek je bil velik, a upam, da se bo avtomat obre- stoval,« je še povedala lastnica šopkomata. Zaenkrat je ta edini, postavljen pa je ob cvetličarni in obratuje neprestano. Nakup šopkov je mogoč le s plačilnimi kar- ticami, saj bi bil, kot pravi cvetličarka, strošek avtomata v primeru možnosti plačevanja z gotovino še višji. »V avtomatu se temperatura ne spreminja in v njem cvetje ostaja sveže,« je dodala lastnica cvetličarne, pri čemer obljublja, da bo z ekipo skrbela, da bodo šopki oziroma cvetje vedno sveži. »Stranke so zadovoljne, saj jih veliko sploh ni vedelo, da obstaja tudi takšna naprava. Veseli smo tudi mi v cvetličarni, da lahko ponudimo nekaj novega. Če stranka nima časa počakati, lahko vzame šopek iz avtomata in že lahko razveseli drago osebo,« je zaključila cvetličarka. Šopek za drago osebo 24 ur na dan Šopkomat obratuje neprenehoma. V cvetličarni obljubljajo, da bo v avtomatu vedno na voljo sveže cvetje. Foto: arhiv Radia 1 »V kakšni manj pomemb- ni zadevi ženske sicer znamo stopiti skupaj, pri večjem izzivu pa se hitro prebudijo ambicije in tekmovalnost. Ženska je do ženske lahko zelo neizprosna.« Andreja Katič, ministrica za pravosodje »Z nadkritjem ostalin cerkve svetega Janeza Krstnika s pomično streho smo obrnili nov list v zgodovini Žičke kartuzije.« Tjaša Kangler, vodja ko- njiškega turističnoinfor- macijskega centra »Ker opažam, da mladi nemalokrat zaidejo na življenjske stranpoti, jim svetujem, naj se izogibajo alkoholu in drogam, naj se raje športno udejstvuje- jo ali se včlanijo v gasil- sko društvo.« Amadej Vidmar, gasilec, ki je pomagal gasiti obsežen požar v Severni Makedoniji »Najstarejša obiskovalka je dopolnila častitljivih 90 let, prihajajo tudi otroci. Pri nekaterih je prisoten strah, ki ga sku- paj hitro premostimo, saj se prepričajo, da je občutek ribjih poljubčk- ov res prijeten.« Eva Podgrajšek, lastnica salona z ribjo pedikuro »Očitno so tiskana knjiga, njen otip in vonj, tisto, kar nas prevzame, kar nas očara. V senci do- mačega drevesa imajo tiskane knjige zagotovo veliko prednost pred elek- tronskimi.« Jolanda Železnik, direkto- rica žalske knjižnice Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 33, 14. avgust 2024 GOSPODARSTVO Sklep o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen Srdit boj za šentjursko Mejo končan Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo ptujskega podjetja Altius na sklep o po- trditvi prisilne poravnave v družbi Meja. S tem je sklep, ki ga je pred dvema mesecema sprejelo celjsko okrožno sodišče, postal pravnomočen. Slovenski državni holding bo zdaj lahko uresničil načrt, ki ga je njegova predhodnica Družba za upravljanje terjatev bank za šentjursko kmetijsko podjetje pripravila že pred nekaj leti. Država bo postala lastnica drugega največjega proizvajalca jajc v državi ter pomembnega pridelovalca jabolk. JANJA INTIHAR Zgodbo o tem, kako se je v reševanje močno zadolženega šentjurskega kmetijskega podje- tja vpletla država oziroma najprej Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in nato njen naslednik Slovenski državni holding (SDH), smo v našem časopisu zapisali že večkrat. Zato naj na kratko ponovimo, da je DUTB glavno besedo v Meji prevzela takoj, ko je po prenosu slabih posojil postala njena največja upnica. Že leta 2015 je načrtovala finančno prestrukturi- ranje podjetja, ki je predvidevalo tudi zmanj- šanje osnovnega kapitala in pretvorbo terjatev v lastniške deleže, a teh namer ni začela ure- sničevati vse do leta 2020, ko je delnice Meje, ki so bile v lasti propadle celjske družbe PSZ, na dražbi za 600 tisoč evrov kupil ptujski Alti- us. Le nekaj mesecev po nakupu je sodišče na predlog DUTB v Meji uvedlo upniško prisilno poravnavo, Altiusu pa preprečilo, da bi v njej uveljavil svojo lastniško in upravljavsko pravi- co. Ptujčani so tako do letošnjega 6. avgusta, ko je višje sodišče pokopalo njihovo zadnje upanje, da bi v boju za šentjursko podjetje vendarle lahko uspeli, bili lastniki Meje le na papirju. Denarja, ki so ga plačali za nakup del- nic ter za storitve različnih odvetniških družb, jim ne bo povrnil nihče. Ugovori, pritožbe, ovadbe Altius je ves čas trdil, da je bila uvedba pri- silne poravnave neupravičena, da je bila Meja plačilno sposobna, da terjatve DUTB ne obsta- jajo oziroma da so razlogi za njihov nastanek nični in da slaba banka zlorablja svoje pravi- ce. Vse to je poskušal dokazati z ugovori in s pritožbami, v malo več kot treh letih jih je vložil več kot trideset. Poleg tega je kazensko ovadil vse tiste predstavnike DUTB in njene sodelavce, ki so bili vpleteni v dogajanje s šentjurskim podjetjem. Kot razlog za ovadbe je navajal veliko poslovno škodo, povzročeno Meji. Predstavnikom slabe banke je očital iz- črpavanje podjetja, nespoštovanje tuje lastnine ter storitev več kaznivih dejanj, katerih namen je bila po njegovem prepričanju protipravna pridobitev premoženjske koristi. Ptujčani so vse te očitke navedli tudi v svoji pritožbi na sklep o potrditvi prisilne poravna- ve, a so jih na ljubljanskem sodišču zavrnili s pojasnilom, da samo ponavljajo razloge, s katerimi prej niso uspeli in da z njimi ne mo- rejo izpodbijati sklepa o potrditvi prisilne po- ravnave. Komu bo država prodala Mejo? Sodišče je upnike že septembra lani pozvalo, naj glasujejo o sprejetju prisilne poravnave in naj se izjasnijo, kolikšen delež svojih terjatev bi spremenili v lastniški delež. Izid glasovanja in napoved o vplačilu novih delnic sta bila priča- kovana, SDH pa je, čeprav prisilna poravnava še ni bila uradno potrjena, že aprila agenciji za varstvo konkurence priglasil prevzem Meje, ki ga je agencija tudi odobrila. Kot je razvidno iz poročil, ki jih je objavilo sodišče, bo Meja zdaj izvedla načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga je DUTB pripravil že pred nekaj leti. To pomeni, da bo poenostavlje- nemu zmanjšanju osnovnega kapitala, s čimer bo razlastila Altius, sledila pretvorba terjatev v lastniški delež. SDH namerava v kapital pretvo- riti 3,6 milijona evrov svojih navadnih terjatev. Na naše vprašanje, kakšne načrte imajo z Mejo, so v SDH odgovorili, da bodo »pripravi- li ustrezen načrt upravljavskih aktivnosti, ki bodo prednostno usmerjene v stabilizacijo, prestrukturiranje in nadaljnji razvoj poslov- ne dejavnosti družbe«. O tem, ali za podjetje že iščejo novega lastnika ali ga bodo morda združili s katero od družb, ki so v njegovi lasti, v SDH molčijo. Pred nekaj meseci so se namreč pojavile informacije, da namerava SDH Mejo priključiti Farmam Ihan in potem združeno podjetje prodati. Meja je lani imela 10,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je največ doslej, in 64 tisoč evrov čistega dobička. V zadnjem poročilu sodišču je direktorica Sandra Jordan zapisala, da je likvidno stanje podjetja stabilno in da je konec junija na transakcijskem računu imelo 1,4 milijona evrov. V prvem letošnjem polletju je prodalo malo manj kot 27 milijonov jajc, kar je več kot lani v enakem času. Postopek prodaje družbe Štore Steel, ki ga vodi NLB, naj bi prešel v zadnje dejanje. Med najresnejšimi morebitnimi kupci naj bila le še tri podjetja. Še aprila naj bi se po nekaterih neuradnih informacijah za na- kup štorske družbe zanimalo pet podjetij – eno iz Slovenije in štiri tuja. Poleg družbe Sij, ki je v Sloveniji vodilna proizvajalka jekla in je v večinski ruski lasti, naj bi v ožjem izboru ponudnikov ostala še nemški finančni sklad Mutares, ki je pred dve- ma letoma kupil koprski Cimos, in največja turška jeklarna Asil Çelik. Vsi trije morebitni kupci naj bi skrbni pregled poslovanja družbe Štore Steel že opravili, kar pomeni, da bi lahko bila prodaja končana še letos. V konzorciju prodajalcev je Unior, ki ima največji lastniški delež, a se mu mora odpo- vedati na zahtevo bank. Družba pooblaščenka Železar je lastnica petine jeklarne, Kovintrade in Dinos imata vsak 15-odstotni lastniški de- lež. Vse štiri družbe imajo skupaj 80-odstotni lastniški delež. Deset odstotkov družbe Štore Steel je v lasti družbe same, drugi lastniki, katerih deleži znašajo največ 1,5 odstotka, so nekdanji in sedanji vodilni delavci. Uniorju se je v konzorciju najprej pridružil celjski Kovintrade. Odločitev je sprejel, čeprav z jeklarno že dolgo sodeluje, saj želi, da bi dobila dolgoročnega strateškega lastnika, ki ji bo odpiral nove trge ter ji zagotovil stabilnost in razvoj. Še zlasti ker so se v Štorah odločili za največjo naložbo v svoji zgodovini, ki jim bo omogočila izdelavo čistejših, visoko trdnih jekel ter nerjavnih in nekaterih orodnih je- kel. Naložba, vredna 24 milijonov evrov, naj bi bila končana še letos. Dinos je o vstopu v Za jeklarno le še trije kupci Za nakup družbe Štore Steel naj bi se potegovali podjetje Sij, ki je v večinski ruski lasti, nemški finančni sklad Mutares in največja turška jeklarna Asil Çelik. (Foto: arhiv Štore Steel) konzorcij nekoliko okleval, na koncu se je prodajalcem pridružil še Železar, katerega polovični lastnik je Tomaž Subotič, ki je tudi največji posamični lastnik Uniorja. Kolikšno kupnino pričakujejo lastniki, ni znano, pred časom je bilo mogoče slišati, da računajo na najmanj 70 milijonov evrov. Slabša prodaja jekla Štorska jeklarna trenutno ne posluje najbolje. Razlog je recesija v avtomobilski industriji, ki je njen največji kupec. Potrebe po jeklih, kakršne proizvaja, so namreč veliko manjše kot prejšnja leta. Lani je prodala 131.600 ton jekla, kar je 10 tisoč ton manj kot predlani in tudi manj kot leta 2021. Prihodki od prodaje so bili v primerjavi z predlanskimi, ki so znašali 189 milijonov evrov, nižji za 20 odstotkov oziroma za 37 milijonov evrov. Leta 2022 je družba imela 10,5 milijona evrov čistega dobička, lani je zabeležila izgubo v višini 2,7 milijona evrov. Razlog za izgubo so bili poleg slabše prodaje tudi visoki stroški. JI (Foto: Pexels) Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 4 4 Št. 33, 14. avgust 2024 GOSPODARSTVO Sklep o potrditvi prisilne poravnave pravnomočen Srdit boj za šentjursko Mejo končan Ljubljansko višje sodišče je zavrnilo pritožbo ptujskega podjetja Altius na sklep o po- trditvi prisilne poravnave v družbi Meja. S tem je sklep, ki ga je pred dvema mesecema sprejelo celjsko okrožno sodišče, postal pravnomočen. Slovenski državni holding bo zdaj lahko uresničil načrt, ki ga je njegova predhodnica Družba za upravljanje terjatev bank za šentjursko kmetijsko podjetje pripravila že pred nekaj leti. Država bo postala lastnica drugega največjega proizvajalca jajc v državi ter pomembnega pridelovalca jabolk. JANJA INTIHAR Zgodbo o tem, kako se je v reševanje močno zadolženega šentjurskega kmetijskega podje- tja vpletla država oziroma najprej Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB) in nato njen naslednik Slovenski državni holding (SDH), smo v našem časopisu zapisali že večkrat. Zato naj na kratko ponovimo, da je DUTB glavno besedo v Meji prevzela takoj, ko je po prenosu slabih posojil postala njena največja upnica. Že leta 2015 je načrtovala finančno prestrukturi- ranje podjetja, ki je predvidevalo tudi zmanj- šanje osnovnega kapitala in pretvorbo terjatev v lastniške deleže, a teh namer ni začela ure- sničevati vse do leta 2020, ko je delnice Meje, ki so bile v lasti propadle celjske družbe PSZ, na dražbi za 600 tisoč evrov kupil ptujski Alti- us. Le nekaj mesecev po nakupu je sodišče na predlog DUTB v Meji uvedlo upniško prisilno poravnavo, Altiusu pa preprečilo, da bi v njej uveljavil svojo lastniško in upravljavsko pravi- co. Ptujčani so tako do letošnjega 6. avgusta, ko je višje sodišče pokopalo njihovo zadnje upanje, da bi v boju za šentjursko podjetje vendarle lahko uspeli, bili lastniki Meje le na papirju. Denarja, ki so ga plačali za nakup del- nic ter za storitve različnih odvetniških družb, jim ne bo povrnil nihče. Ugovori, pritožbe, ovadbe Altius je ves čas trdil, da je bila uvedba pri- silne poravnave neupravičena, da je bila Meja plačilno sposobna, da terjatve DUTB ne obsta- jajo oziroma da so razlogi za njihov nastanek nični in da slaba banka zlorablja svoje pravi- ce. Vse to je poskušal dokazati z ugovori in s pritožbami, v malo več kot treh letih jih je vložil več kot trideset. Poleg tega je kazensko ovadil vse tiste predstavnike DUTB in njene sodelavce, ki so bili vpleteni v dogajanje s šentjurskim podjetjem. Kot razlog za ovadbe je navajal veliko poslovno škodo, povzročeno Meji. Predstavnikom slabe banke je očital iz- črpavanje podjetja, nespoštovanje tuje lastnine ter storitev več kaznivih dejanj, katerih namen je bila po njegovem prepričanju protipravna pridobitev premoženjske koristi. Ptujčani so vse te očitke navedli tudi v svoji pritožbi na sklep o potrditvi prisilne poravna- ve, a so jih na ljubljanskem sodišču zavrnili s pojasnilom, da samo ponavljajo razloge, s katerimi prej niso uspeli in da z njimi ne mo- rejo izpodbijati sklepa o potrditvi prisilne po- ravnave. Komu bo država prodala Mejo? Sodišče je upnike že septembra lani pozvalo, naj glasujejo o sprejetju prisilne poravnave in naj se izjasnijo, kolikšen delež svojih terjatev bi spremenili v lastniški delež. Izid glasovanja in napoved o vplačilu novih delnic sta bila priča- kovana, SDH pa je, čeprav prisilna poravnava še ni bila uradno potrjena, že aprila agenciji za varstvo konkurence priglasil prevzem Meje, ki ga je agencija tudi odobrila. Kot je razvidno iz poročil, ki jih je objavilo sodišče, bo Meja zdaj izvedla načrt finančnega prestrukturiranja, ki ga je DUTB pripravil že pred nekaj leti. To pomeni, da bo poenostavlje- nemu zmanjšanju osnovnega kapitala, s čimer bo razlastila Altius, sledila pretvorba terjatev v lastniški delež. SDH namerava v kapital pretvo- riti 3,6 milijona evrov svojih navadnih terjatev. Na naše vprašanje, kakšne načrte imajo z Mejo, so v SDH odgovorili, da bodo »pripravi- li ustrezen načrt upravljavskih aktivnosti, ki bodo prednostno usmerjene v stabilizacijo, prestrukturiranje in nadaljnji razvoj poslov- ne dejavnosti družbe«. O tem, ali za podjetje že iščejo novega lastnika ali ga bodo morda združili s katero od družb, ki so v njegovi lasti, v SDH molčijo. Pred nekaj meseci so se namreč pojavile informacije, da namerava SDH Mejo priključiti Farmam Ihan in potem združeno podjetje prodati. Meja je lani imela 10,6 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je največ doslej, in 64 tisoč evrov čistega dobička. V zadnjem poročilu sodišču je direktorica Sandra Jordan zapisala, da je likvidno stanje podjetja stabilno in da je konec junija na transakcijskem računu imelo 1,4 milijona evrov. V prvem letošnjem polletju je prodalo malo manj kot 27 milijonov jajc, kar je več kot lani v enakem času. Postopek prodaje družbe Štore Steel, ki ga vodi NLB, naj bi prešel v zadnje dejanje. Med najresnejšimi morebitnimi kupci naj bila le še tri podjetja. Še aprila naj bi se po nekaterih neuradnih informacijah za na- kup štorske družbe zanimalo pet podjetij – eno iz Slovenije in štiri tuja. Poleg družbe Sij, ki je v Sloveniji vodilna proizvajalka jekla in je v večinski ruski lasti, naj bi v ožjem izboru ponudnikov ostala še nemški finančni sklad Mutares, ki je pred dve- ma letoma kupil koprski Cimos, in največja turška jeklarna Asil Çelik. Vsi trije morebitni kupci naj bi skrbni pregled poslovanja družbe Štore Steel že opravili, kar pomeni, da bi lahko bila prodaja končana še letos. V konzorciju prodajalcev je Unior, ki ima največji lastniški delež, a se mu mora odpo- vedati na zahtevo bank. Družba pooblaščenka Železar je lastnica petine jeklarne, Kovintrade in Dinos imata vsak 15-odstotni lastniški de- lež. Vse štiri družbe imajo skupaj 80-odstotni lastniški delež. Deset odstotkov družbe Štore Steel je v lasti družbe same, drugi lastniki, katerih deleži znašajo največ 1,5 odstotka, so nekdanji in sedanji vodilni delavci. Uniorju se je v konzorciju najprej pridružil celjski Kovintrade. Odločitev je sprejel, čeprav z jeklarno že dolgo sodeluje, saj želi, da bi dobila dolgoročnega strateškega lastnika, ki ji bo odpiral nove trge ter ji zagotovil stabilnost in razvoj. Še zlasti ker so se v Štorah odločili za največjo naložbo v svoji zgodovini, ki jim bo omogočila izdelavo čistejših, visoko trdnih jekel ter nerjavnih in nekaterih orodnih je- kel. Naložba, vredna 24 milijonov evrov, naj bi bila končana še letos. Dinos je o vstopu v Za jeklarno le še trije kupci Za nakup družbe Štore Steel naj bi se potegovali podjetje Sij, ki je v večinski ruski lasti, nemški finančni sklad Mutares in največja turška jeklarna Asil Çelik. (Foto: arhiv Štore Steel) konzorcij nekoliko okleval, na koncu se je prodajalcem pridružil še Železar, katerega polovični lastnik je Tomaž Subotič, ki je tudi največji posamični lastnik Uniorja. Kolikšno kupnino pričakujejo lastniki, ni znano, pred časom je bilo mogoče slišati, da računajo na najmanj 70 milijonov evrov. Slabša prodaja jekla Štorska jeklarna trenutno ne posluje najbolje. Razlog je recesija v avtomobilski industriji, ki je njen največji kupec. Potrebe po jeklih, kakršne proizvaja, so namreč veliko manjše kot prejšnja leta. Lani je prodala 131.600 ton jekla, kar je 10 tisoč ton manj kot predlani in tudi manj kot leta 2021. Prihodki od prodaje so bili v primerjavi z predlanskimi, ki so znašali 189 milijonov evrov, nižji za 20 odstotkov oziroma za 37 milijonov evrov. Leta 2022 je družba imela 10,5 milijona evrov čistega dobička, lani je zabeležila izgubo v višini 2,7 milijona evrov. Razlog za izgubo so bili poleg slabše prodaje tudi visoki stroški. JI (Foto: Pexels) Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 5 5 Št. 33, 14. avgust 2024 GOSPODARSTVO Kljub dobremu poslovanju brez dividend Večina podjetij »špara« dobičke Do konca avgusta se bo na Celjskem zvrstilo še nekaj sej skupščin delničarjev. Sestali se bodo lastniki treh turističnih družb, Celjskega sejma, Železarja Štore in Esotecha iz Velenja. Z izjemo Velenjčanov v nobenem od podjetij, tudi tistih, ki so lansko poslovno leto zaključila s čistim dobičkom, ne nameravajo izplačati dividend. V Termah Topolšica jih niti ne morejo, saj so lani, že četrto leto zapored, imeli izgubo. JANJA INTIHAR Terme Dobrna so lani ustvarile 14,7 mili- jona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je največ doslej. Čistega dobička je bilo 554 tisoč evrov, kar je 40 odstotkov manj kot v letu 2022 in tudi manj kot predlani. Razlog so bili visoki stroški za energente, ki so znašali 1,3 milijona evrov. Vodstvo družbe upa, da bo letos zaradi nižje zakupne cene za elek- triko končni poslovni izid boljši, stroške za energijo pa zmanjšujejo tudi zaradi sončne elektrarne, ki so jo konec lanskega leta zgra- dili na strehi hotela Vita. Lani so v termah zabeležili 105 tisoč noči- tev, kar je nekoliko manj kot leto prej. Zaradi prenove je bil namreč eden od hotelov tri me- sece zaprt. Povprečna zasedenost hotelskih zmogljivosti je bila 66-odstotna in je bila višja od povprečja vseh slovenskih naravnih zdra- vilišč. Delež tujih gostov, med katerimi je bilo največ Avstrijcev, Nemcev in Italijanov, se je povečal za dve odstotni točki, na 13 odstot- kov. Za letos na Dobrni napovedujejo, da bo delež tujcev še višji, boljši, kot so načrtovali, naj bi bili tudi finančni rezultati. Tako kot vsa leta doslej tudi v Termah Dobr- na letos ne bo dividend. Lastnik Dušan Koro- šec namreč ves dobiček pušča v podjetju. Svoj Medtem ko Terme Topolšica prodajajo svoje premoženje, v nepremičnine, ki jih še imajo, pa vlagajo zelo malo ali jih puščajo propadati (na fotografiji je nekdanji vodni park) … (Foto: arhiv NT/Metka Majcen) … se lahko v Termah Dobrna pohvalijo z mnogimi prenovljenimi stavbami in novimi storitvami. Predlani so v zdraviliškem parku postavili celo nov pitnik vode. (Foto: Andraž Purg) bilančni dobiček, ki znaša 357 tisoč evrov, bodo razporedili v druge rezerve tudi v laški Thermani, ki bo na predlog edinega lastnika Slovenskega državnega holdinga dobila tudi nov statut družbe. V Termah Topolšica še vedno izguba Konec avgusta se bodo sestali tudi lastniki Term Topolšica, ki imajo na dnevnem redu seje le seznanitev z letnim poročilom za leto 2023 in poročilo o delu nadzornega sveta ter potrditev dela uprave in nadzornikov v prete- klem letu. Terme Topolšica, ki so v večinski lasti ljubljanske družbe Intus Invest, so lani spet imele izgubo. Ni bila sicer visoka, zna- šala je 45 tisoč evrov, vendar je bilo leto 2023 že četrto zapored, ki ga je družba zaključila v rdečih številkah. Terme Topolšica so edino zdravilišče na Celjskem, ki se mu po koroni ni uspelo po- staviti na noge, ob čemer je bilo podjetje še močno zadolženo. Večinski lastnik se je zato predlani odločil za prodajo apartmajskega naselja Ocepkov gaj, s čimer je zaslužil malo več kot tri milijone evrov. Po neuradnih in- formacijah naj bi razmišljal tudi o prodaji Slatinski gradbinec bi prevzel hranilnico Podjetje Gic Gradnje iz Rogaške Slatine je z uspešnim podjetnikom in članom stoterice najpremožnejših Slovencev Otmarjem Zornom ter njegovo družbo Zorn Plus objavilo prevzemno ponudbo za odkup vseh delnic hranilnice Lon. Za delnico ponujajo 75 evrov, ponudba velja do vključno 8. oktobra letos. Praga njene uspešnosti niso določili. Otmar Zorn ter družbi Zorn Plus in Gic Gradnje so namero o prevzemu delnic hranilnice Lon objavili sredi julija ter o tem že obvestili agencijo za trg vrednostnih papirjev, urad za var- stvo konkurence in Banko Slovenije. Zorn in Gic Gradnje so lani z dokapitalizacijo svoj delež v hranilnici že povečali s 35 na 41 odstotkov in so največji posamični delničarji Lona. Vsak ima malo več kot 20 odstotkov lastništva. Med večjimi delničarji sta s skupaj 9,8-odstotnim deležem še finančna družba AG in njena hčerinska družba Eta Kamnik. Četrtina hranilnice je v lasti švicarskega sklada Kylin Prime Group, katerega ustanovitelj in vodja je kitajski poslov- než Dai Kai. Sklad je v postopku likvidacije in bo delnice Lona prodajal septembra na dražbi. Hranilnica Lon ima na slovenskem bančnem trgu 0,6-odstotni delež in se osredotoča na poslovanje s fizičnimi osebami in z manjšimi podjetji. Lani je poslovala najbolje v svoji zgo- dovini. Imela je 15 milijonov evrov bruto dohodkov in 2,4 milijona evrov čistega dobička, ki ga je porabila za pokrivanje bilančne izgube. JI Gorenje prodaja tudi svojo gostinsko dejavnost Ljubljansko podjetje Sovita, ki je največji ponudnik gostinskih storitev na slovenskem trgu, je agenciji za varstvo konkurence priglasilo prevzem družbe Gorenje Gostinstvo. Gorenje Gostinstvo je hčerinska družba Gorenja in je tretji največji ponudnik obrokov za znanega naročnika v državi in največji v savinjski in šaleški regiji. Lani so njegovi prihodki znašali 13,4 milijona evrov, čistega dobička je bilo malo manj kot 800 tisoč evrov. S hrano, ki jo pripravlja za podjetja in šole, je ustvaril približno 4 milijone evrov prometa, največ s Premogovnikom Velenje in Termoelektrarno Šoštanj, malice kuha tudi za Gorenje. Gorenje Gostinstvo, ki zaposluje 160 ljudi, ima v lasti restavraciji Jezero in DK ter Hotel Paka, ki pa je bil iz prodajnega postopka izključen. Če bo Soviti uspel prevzem, bosta združeni pod- jetji imeli približno 50 milijonov evrov letnih prihodkov. JI Še en znak kakovosti za Terme Zreče Fit Reisen, vodilni ponudnik zdravstvenih in wellness potovanj v nemško govorečih državah, je na podlagi poglobljene raziskave in ocene uporabnikov Termam Zreče v kategoriji termalnih zdravilišč podelil znak kakovosti Premium Quality Partner. Po besedah podeljevalca certifikata so se Terme Zreče na obeh področjih ocenjevanja, to je posameznih storitev ter usmerjenosti v aktiven in zdrav življenjski slog, odlično izkazale. Ključni del ocene so prispevali gostje na podlagi lastne izkušnje. Znak kakovosti Premium Quality Partner pomeni, da terme uživajo posebno zaupanje partnerja Fit Reisen, obenem z zagotavljanjem pestre ponudbe programov ter visoke kakovosti storitev izpolnjujejo želje in potrebe gostov ter upravičujejo njihovo zaupanje in pričakovanja, so sporočili iz Zreč . JI zgradbe, v kateri je bil wellness Zala in je že nekaj let zaprta. Prav tako je že nekaj let zaprt tudi vodni park Zora. Terme Topolšica so tako tudi edina zdraviliška družba na Celjskem, ki prodaja svoje nepremičnine in gostom, med katerimi prevladujejo Slovenci, že več let ni ponudila nič novega. Vse druge družbe na- mreč zadnja leta prenavljajo svoje hotelske zmogljivosti ali gradijo dodatne ter bogatijo svojo ponudbo. Kaj hočejo mali delničarji? Letno sejo skupščine je napovedala tudi družba pooblaščenka Železar Štore, v kateri ima največ, 48 odstotkov vseh delnic slo- vensko-češki poslovnež Tomaž Subotič. La- stniški delež podjetja Storkom znaša 31 od- stotkov, Anton Franulič, ki je tudi solastnik Storkoma in direktor Železarja, ima v lasti malo več kot 10 odstotkov delnic. Delničarji, med katerimi je tudi nekaj deset posamezni- kov z le nekaj delnicami, se bodo seznanili z lanskim poslovanjem družbe. Železar sam ustvari zelo malo prihodkov od prodaje. Lani so znašali manj kot 2 tisoč evrov. Največji vir njegovih prihodkov so dividende, ki jih dobi kot delničar v družbah Štore Steel in Itro. V prvi ima 20-odstotni lastniški delež, v drugi malo več kot 13-odstotnega. Poldrugi odstotek delnic ima tudi v Uniorju. Lani na račun dividend ni dobil veliko, saj so njegovi finančni prihodki znašali le 40 tisočakov. Zaradi predlanskega čistega dobička, ki je ostal nerazporejen, ter dobičkov iz preteklih let je konec minulega leta bilančni dobiček Železarja znašal malo več kot 613 tisoč evrov. Nadzorni svet delničarjem predlaga, naj še naprej ostane nerazporejen. S tem se ne stri- njajo v Vseslovenskem združenju malih deležnikov, ki je lastnik le nekaj delnic Železarja. Vložili so nasprotni predlog, vendar iz napisanega ni jasno, kaj želijo. Datum na dokumentu je namreč letošnji, njegova vsebina pa je lanska. Nanaša se namreč na delitev bilančnega dobička v letu 2023, ki so ji prav tako nasprotovali, a na seji njihov predlog ni bil sprejet. Dividende le v Esotechu Tudi lastniki družbe Celjski sejem se bodo na letni seji seznanili le s poroči- lom o lanskem poslovanju ter odločali o predlogu upravnega odbora, da celoten bilančni dobiček v višini 169 tisoč evrov, ki ga sestavljata 44 tisoč evrov lanskega dobička in preneseni dobiček iz preteklih let, ostane nerazporejen. Celjska sejemska hiša, ki se te dni intenzivno pripravlja na svoj največji sejemski dogodek, Medna- rodni sejem obrti in podjetnosti, je lani imela 4,3 milijona evrov čistih prihodkov od prodaje, kar je približno toliko kot v letu pred korono, ki ga je v letih 2020 in 2021, ko ni smela delovati, skoraj spravila na kolena. Velenjski Esotech, ki je v večinski lasti šestih posameznikov, je lani imel 28,6 mi- lijona evrov čistih prihodkov od prodaje in malo več kot 700 tisoč evrov čistega dobička. Čeprav bilančni dobiček družbe znaša 9 milijonov evrov, naj bi si delni- čarji izplačali le malo manj kot 600 tisoč evrov in bi dividenda na delnico znašala 50 evrov. Esotech se ukvarja z razvojem in izvajanjem ekoloških ter energetskih projektov in ima 130 zaposlenih. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 33, 14. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Bo ministrstvo vendarle kaj storilo? Celjska radiološka kriza se še kar vleče Že konec leta 2021 smo poročali o domnevnih nepra- vilnostih pri delu radiologov. Spletni portal Necenzu- rirano je tudi obširno poročal, da so radiologi polovico dela, za katero so dobili dodatno plačilo na podlagi podjemnih pogodb, opravili kar med rednim delovnim časom. Vodstvo je opravilo tudi analizo dela, ki je po- kazala kar nekaj kršitev pogodb o zaposlitvi. Že takrat je vodstvo bolnišnice tistim radiologom, pri katerih so bile ugotovljene kršitve, izdalo pisno opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Hkrati jih je zavezalo k vračilu preveč izplačanega plačila po podjemni po- godbi za storitve, ki so jih opravili v rednem delovnem času ali v drugih oblikah dela po pogodbi o zaposlitvi. Vsi radiologi so preveč zaračunane zneske opravljenih storitev po podjemni pogodbi nato tudi vrnili. Šlo je za malo več kot 17 tisoč evrov. Po ujmi obnovljene nekatere ceste Cesta Šmartno v Rožni dolini – Hrenova. (Foto: VO-KA Celje) CELJE – Lanska neurja in poplave so povzročili veliko škode na lokalni cestni infrastrukturi, zlasti na daljših odsekih cest Šmartno v Rožni dolini–Hrenova, Rožni Vrh– Brezova in Šmiklavž pri Škofji vasi–Lipovec ter na krajših odsekih v Medlogu in Rožnem Vrhu. Za obnovo teh cest je celjska občina prejela državni denar, tretjino sredstev je zagotovila iz občinskega proračuna. Skupna vrednost del je znašala malo več kot 357 tisoč evrov. Obnovitvena dela je izvedlo javno podjetje Vodovod-kanalizacija. Največji finančni zalogaj je predstavljala obnova odseka Rožni Vrh–Brezova v dolžini 600 metrov. »Gre za pomem- ben povezovalni cestni odsek, ki služi tudi kot obvoz v prime- ru nastanka nesreč in podob- nih nepredvidenih dogodkov. Trasa ceste deloma poteka po gozdu, deloma po strmi klanči- ni med travniki. Med obnovo je bilo cestišče asfaltirano, izve- deno je bilo celovito odvodnja- vanje, saniran je bil plaz pod cesto ter zavarovan opuščen vodni vir,« pravijo v občini. Cesta Šmartno v Rožni doli- ni–Otemna–Rožni Vrh–Hreno- va je bila na novo asfaltirana, izvedena sta bila odvodnjava- nje in zavarovanje nestabilnih brežin, sanirana sta bila dva ve- čja udora na cesti. »Obnovljen je bil tudi odsek lokalne ceste Šmiklavž pri Škofji vas–Lipo- vec, kjer je bila že lani zame- njana dotrajana jekleno-lesena mostna konstrukcija čez potok Ložnica. Letos so v javnem podjetju Vodovod-kanalizacija del ceste asfaltirali, popravili so tudi odsek skozi naselje Miklavž v dolžini 150 metrov,« dodajajo v občini. Ob lanski poplavi je bila poškodovana tudi javna pot v Medlogu, ki je neposredno ob Savinji in je bila poplavljena do višine približno enega metra. Po očiščenju mu- lja je bil na njej na novo nasut gramoz, del na meji z Občino Žalec pa je bil tudi asfaltiran v dolžini 150 metrov. Občina je obnovila tudi del javne poti Rožni Vrh. Opravljeni so bili popravilo tamponske podlage, odvo- dnjavanje z asfaltno muldo in preplastitev v dolžini pri- bližno 150 metrov. SŠol CELJE – Pretekli teden so bili v Celju člani komisije Turistične zveze Slovenije. Ti v sklopu tradicionalne akcije Moja dežela v različ- nih kategorijah ocenjujejo urejenost in gostoljubnost mest, krajev in turističnih točk. Celje, kot pravijo v ob- čini, brani zmago z lanske- ga natečaja v kategoriji ve- čjih mest, sicer pa je knežje mesto tudi v zadnjih letih posegalo po visokih uvrsti- tvah. MCC hostel je na pri- mer zmagoval v kategoriji mladinskih prenočišč. Predstavniki Mestne obči- ne Celje, Zavoda Celeia Celje in javnega podjetja Zelenice so komisiji predstavili dejav- nosti in načrte pri delovanju in urejanju infrastrukture v mestu, predvsem zelenih površin, a tudi skrb za kul- turno dediščino, turistično ponudbo in projekte. »Po običaju člane komisije sprejmemo na eni pomemb- nejših turističnih zanimivo- sti v mestu. Letos smo se odločili za Staro grofijo, kjer pod Muzejskim trgom nasta- ja novo razstavišče tipa ›me- sto pod mestom‹. Tam bodo in situ na ogled dragocene arheološke najdbe iz obdo- bja rimske Celeie, in sicer gre za ostanke meščanske vile in za freske iz prvega stoletja, ki so bile odkrite ob obnovi Muzejskega trga. Dr. Jure Krajšek, višji kustos z oddelka za arheologijo v Pokrajinskem muzeju Ce- lju, je podrobneje predstavil odkritja in pojasnil postop- ke za zaščito in predstavitev najdb, ki jih organizirajo v sodelovanju z restavracij- skim centrom v Ljubljani, kjer je trenutno del odkritij. Gostje so se lahko seznani- li še z eno pomembno pri- dobitvijo v Stari grofiji, z zunanjim dvigalom, ki bo tudi gibalno oviranim obi- skovalcem omogočalo ogled zbirk pokrajinskega muzeja. Dvigalo je s svojo zrcalno po- dobo že postalo svojevrstna znamenitost,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Za dobro počutje domačinov in obiskovalcev Dobrodošlico in pozdravni nagovor je gostom namenil podžupan Samo Seničar, ki je izrazil zadovoljstvo, da je Celje s svojo bogato zgodovi- no in kulturno dediščino tu- ristično prepoznavno mesto. Dejavnosti, ki jih na podro- čju infrastrukture in turistič- ne ponudbe izvaja Mestna občina Celje, so usmerjene v to, da bi se v mestu dobro počutili tako prebivalci kot obiskovalci mesta, ki jih je vsako leto več. Omenil je nekatere pridobitve, ki daje- jo nov zagon mestu, kot je na primer ureditev območja med SLG Celje in novo stav- bo Zdravstvenega doma Ce- lje, kjer je z varovanimi sta- novanji zaživela obnovljena Vila Vodnikova. Na tem območju bo s preselitvijo fakultete za lo- gistiko v prostore nekdanje srednje ekonomske šole v prihodnosti nastalo tudi študentsko središče. Podž- upan je poudaril tudi vlogo mladih in izpostavil 4,5-mili- jonski projekt Magnet, ki bo prispeval k preprečevanju bega možganov v Celju ter spodbujal inovacije, odgo- vorno podjetništvo in skrbel za vključujoč lokalni razvoj. Vodja tričlanske komisije, ki je obiskala Celje, Karmen Grebenc Burger, glavna se- kretarka Turistične zveze Celje pod turističnim drobnogledom Slovenije, je dejala, da so v minulih letih lahko ugotovi- li, da so slovenska mesta in kraji večinoma lepo urejeni in da je v njih dobro poskr- bljeno za infrastrukturo. Tako so se odločili za spre- menjen koncept akcije, ki se bolj osredotoča na vsebino turistične ponudbe in gosto- ljubnost, na energijo znotraj destinacije, kar pomeni do- bro počutje domačinov, po- nudnikov in obiskovalcev, ter na povezovanje s sose- dnjimi občinami, turistič- nimi društvi in z drugimi udeleženci v turizmu. Tudi o strategiji »Verjamemo, da lahko tudi v spremenjenem kon- ceptu akcije pokažemo in dokažemo, da so naši pro- jekti in dejavnosti v soglasju s temi cilji, ko gre za turi- stični razvoj. Komisiji smo predstavili, da smo v tem letu sprejeli novo turistič- no strategijo ter strategiji kulture in športa, ki se prav tako povezujeta s turistič- nimi cilji, pri čemer smo k sodelovanju pri snovanju teh razvojnih dokumentov povabili tudi prebivalce me- sta,« pravijo v celjski občini. Celje je sicer vključeno tudi v zeleno shemo sloven- skega turizma in se osredo- toča na izpolnjevanje pogo- jev za pridobitev najvišjih znakov kakovosti za zeleno destinacijo. »Temu sledijo tudi nekateri projekti, kot je na primer urejanje grajskih poti, ki bodo izboljšale do- stop do Starega gradu, naše največje turistične znameni- tosti, in uporabniško izku- šnjo doživetja mesta, bogate zgodovine. Zavod Celeia Ce- lje, ki skrbi za turistično po- nudbo, se s svojimi progra- mi in delovanjem poskuša čim bolj približati zahtevam sodobnega gosta, ki išče doživljajsko in kulinarično dogajanje,« še poudarjajo v občini. SŠol Konec julija letos so na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje odpoved pogodbe o zaposlitvi podali trije specialisti radiologije. Dokončno naj bi trojica odšla oktobra. Ob že tako katastrofalnem stanju na področju radiologije, ki se vleče že nekaj časa, je to za vse bolni- ke, a tudi za zdravstveni sistem zaskrbljujoč podatek. SIMONA ŠOLINIČ starševskega varstva ene spe- cialistke radiologije dejanska številka znaša 5,2 specialista radiologije (gre za podatek, iz- ražen v urah). V bolnišnici je zaposlenih tudi 7 specializan- tov radiologije, ki pa večji del svoje specializacije opravljajo v Univerzitetnem kliničnem cen- tru Ljubljana, pri čemer opra- vljajo svoje delo v matičnem zavodu le dvakrat mesečno,« so za Novi tednik sporočili iz bolnišnice. Kmalu nujen sestanek »Zaradi predvidenega odho- da treh specialistov radiologije 1. oktobra letos bo na radiolo- škem oddelku na voljo le še 2,9 specialista radiologije. Ome- njeni specialisti so v preteklem obdobju še uspeli ohranjati in zagotavljati neprekinjeno zdra- vstveno varstvo v bolnišnici, vendar je zaradi porasta napo- titev bolnikov na slikovno dia- gnostiko in zaradi kadrovskega primanjkljaja zdravnikov obre- menitev preprosto prevelika,« pravijo v bolnišnici. S stanjem je seznanjeno tudi zdravstveno ministrstvo, s ka- terim naj bi se vodstvo celjske bolnišnice sestalo ta mesec. »Gre za izzive, s katerimi se srečujemo mnogi zdravstveni zavodi. Za nemoteno, varno in kakovostno obravnavo bolni- kov je prvotno treba zagotoviti izvajanje neprekinjenega zdra- vstvenega varstva, kar je sicer zakonska obveza vseh zdrav- nikov, ki opravljajo zdravniško službo v okviru mreže javne zdravniške službe,« poudarja- jo v Celju. »Upamo, da bomo do okto- bra oziroma do predvidenega odhoda treh zaposlenih radio- logov skupaj našli rešitev za ta sistemski problem. V vmesnem času bo bolnišnica tako kot do zdaj zagotavljala nemoteno, varno in kakovostno obravnavo bolnikov ter še naprej usmerja- la napore v nadaljnje sodelova- nje ter iskanje dodatnih radiolo- gov,« pravijo v bolnišnici, Naprej le pogodbeno? Neuradno so te dni zaokro- žile informacije, da v Celju ni radiologov, ki bi delali na po- dročju nujnega zdravstvenega varstva, kar naj ne bi držalo, drži le to, da bo opravljanje nujnega zdravstvenega varstva težje, če se bo trojica oktobra res poslovila od bolnišnice. Dodajajo še, da se vodstvo po- govarja z radiologi, ti namreč naj ne bi omenjali dokončnega prenehanja sodelovanja. Ka- kšno bo to sodelovanje, zaen- krat še ni znano, najverjetneje bo pogodbeno, kar pomeni, da bo to bolnišnico stalo več kot redne zaposlitve. Spomnimo, da je bila radio- logija problem že pred letom in pol, ko je odpoved v Celju podalo kar sedem radiologov. S tem naj bi večja količina dela »padla« na druge, ki so od ta- krat preobremenjeni. V celjski bolnišnici tako poudarjajo nujno sistemsko ureditev tega področja dela, kjer bi bilo več denarja namenjenega javnem zavodom, torej bolnišnicam, ki hkrati skrbijo za nujno zdra- vstveno varstvo. »V Splošni bolnišnici Celje je trenutno zaposlenih 8 speciali- stov radiologije, vendar zaradi delnih zaposlitev in koriščenja Zaradi pomanjkanja radiologov bo očitno najbolj trpela nujna zdravstvena pomoč. (Foto: arhiv NT/ Sherpa) Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 6 6 Št. 33, 14. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE – Bo ministrstvo vendarle kaj storilo? Celjska radiološka kriza se še kar vleče Že konec leta 2021 smo poročali o domnevnih nepra- vilnostih pri delu radiologov. Spletni portal Necenzu- rirano je tudi obširno poročal, da so radiologi polovico dela, za katero so dobili dodatno plačilo na podlagi podjemnih pogodb, opravili kar med rednim delovnim časom. Vodstvo je opravilo tudi analizo dela, ki je po- kazala kar nekaj kršitev pogodb o zaposlitvi. Že takrat je vodstvo bolnišnice tistim radiologom, pri katerih so bile ugotovljene kršitve, izdalo pisno opozorilo pred odpovedjo delovnega razmerja. Hkrati jih je zavezalo k vračilu preveč izplačanega plačila po podjemni po- godbi za storitve, ki so jih opravili v rednem delovnem času ali v drugih oblikah dela po pogodbi o zaposlitvi. Vsi radiologi so preveč zaračunane zneske opravljenih storitev po podjemni pogodbi nato tudi vrnili. Šlo je za malo več kot 17 tisoč evrov. Po ujmi obnovljene nekatere ceste Cesta Šmartno v Rožni dolini – Hrenova. (Foto: VO-KA Celje) CELJE – Lanska neurja in poplave so povzročili veliko škode na lokalni cestni infrastrukturi, zlasti na daljših odsekih cest Šmartno v Rožni dolini–Hrenova, Rožni Vrh– Brezova in Šmiklavž pri Škofji vasi–Lipovec ter na krajših odsekih v Medlogu in Rožnem Vrhu. Za obnovo teh cest je celjska občina prejela državni denar, tretjino sredstev je zagotovila iz občinskega proračuna. Skupna vrednost del je znašala malo več kot 357 tisoč evrov. Obnovitvena dela je izvedlo javno podjetje Vodovod-kanalizacija. Največji finančni zalogaj je predstavljala obnova odseka Rožni Vrh–Brezova v dolžini 600 metrov. »Gre za pomem- ben povezovalni cestni odsek, ki služi tudi kot obvoz v prime- ru nastanka nesreč in podob- nih nepredvidenih dogodkov. Trasa ceste deloma poteka po gozdu, deloma po strmi klanči- ni med travniki. Med obnovo je bilo cestišče asfaltirano, izve- deno je bilo celovito odvodnja- vanje, saniran je bil plaz pod cesto ter zavarovan opuščen vodni vir,« pravijo v občini. Cesta Šmartno v Rožni doli- ni–Otemna–Rožni Vrh–Hreno- va je bila na novo asfaltirana, izvedena sta bila odvodnjava- nje in zavarovanje nestabilnih brežin, sanirana sta bila dva ve- čja udora na cesti. »Obnovljen je bil tudi odsek lokalne ceste Šmiklavž pri Škofji vas–Lipo- vec, kjer je bila že lani zame- njana dotrajana jekleno-lesena mostna konstrukcija čez potok Ložnica. Letos so v javnem podjetju Vodovod-kanalizacija del ceste asfaltirali, popravili so tudi odsek skozi naselje Miklavž v dolžini 150 metrov,« dodajajo v občini. Ob lanski poplavi je bila poškodovana tudi javna pot v Medlogu, ki je neposredno ob Savinji in je bila poplavljena do višine približno enega metra. Po očiščenju mu- lja je bil na njej na novo nasut gramoz, del na meji z Občino Žalec pa je bil tudi asfaltiran v dolžini 150 metrov. Občina je obnovila tudi del javne poti Rožni Vrh. Opravljeni so bili popravilo tamponske podlage, odvo- dnjavanje z asfaltno muldo in preplastitev v dolžini pri- bližno 150 metrov. SŠol CELJE – Pretekli teden so bili v Celju člani komisije Turistične zveze Slovenije. Ti v sklopu tradicionalne akcije Moja dežela v različ- nih kategorijah ocenjujejo urejenost in gostoljubnost mest, krajev in turističnih točk. Celje, kot pravijo v ob- čini, brani zmago z lanske- ga natečaja v kategoriji ve- čjih mest, sicer pa je knežje mesto tudi v zadnjih letih posegalo po visokih uvrsti- tvah. MCC hostel je na pri- mer zmagoval v kategoriji mladinskih prenočišč. Predstavniki Mestne obči- ne Celje, Zavoda Celeia Celje in javnega podjetja Zelenice so komisiji predstavili dejav- nosti in načrte pri delovanju in urejanju infrastrukture v mestu, predvsem zelenih površin, a tudi skrb za kul- turno dediščino, turistično ponudbo in projekte. »Po običaju člane komisije sprejmemo na eni pomemb- nejših turističnih zanimivo- sti v mestu. Letos smo se odločili za Staro grofijo, kjer pod Muzejskim trgom nasta- ja novo razstavišče tipa ›me- sto pod mestom‹. Tam bodo in situ na ogled dragocene arheološke najdbe iz obdo- bja rimske Celeie, in sicer gre za ostanke meščanske vile in za freske iz prvega stoletja, ki so bile odkrite ob obnovi Muzejskega trga. Dr. Jure Krajšek, višji kustos z oddelka za arheologijo v Pokrajinskem muzeju Ce- lju, je podrobneje predstavil odkritja in pojasnil postop- ke za zaščito in predstavitev najdb, ki jih organizirajo v sodelovanju z restavracij- skim centrom v Ljubljani, kjer je trenutno del odkritij. Gostje so se lahko seznani- li še z eno pomembno pri- dobitvijo v Stari grofiji, z zunanjim dvigalom, ki bo tudi gibalno oviranim obi- skovalcem omogočalo ogled zbirk pokrajinskega muzeja. Dvigalo je s svojo zrcalno po- dobo že postalo svojevrstna znamenitost,« so sporočili iz Mestne občine Celje. Za dobro počutje domačinov in obiskovalcev Dobrodošlico in pozdravni nagovor je gostom namenil podžupan Samo Seničar, ki je izrazil zadovoljstvo, da je Celje s svojo bogato zgodovi- no in kulturno dediščino tu- ristično prepoznavno mesto. Dejavnosti, ki jih na podro- čju infrastrukture in turistič- ne ponudbe izvaja Mestna občina Celje, so usmerjene v to, da bi se v mestu dobro počutili tako prebivalci kot obiskovalci mesta, ki jih je vsako leto več. Omenil je nekatere pridobitve, ki daje- jo nov zagon mestu, kot je na primer ureditev območja med SLG Celje in novo stav- bo Zdravstvenega doma Ce- lje, kjer je z varovanimi sta- novanji zaživela obnovljena Vila Vodnikova. Na tem območju bo s preselitvijo fakultete za lo- gistiko v prostore nekdanje srednje ekonomske šole v prihodnosti nastalo tudi študentsko središče. Podž- upan je poudaril tudi vlogo mladih in izpostavil 4,5-mili- jonski projekt Magnet, ki bo prispeval k preprečevanju bega možganov v Celju ter spodbujal inovacije, odgo- vorno podjetništvo in skrbel za vključujoč lokalni razvoj. Vodja tričlanske komisije, ki je obiskala Celje, Karmen Grebenc Burger, glavna se- kretarka Turistične zveze Celje pod turističnim drobnogledom Slovenije, je dejala, da so v minulih letih lahko ugotovi- li, da so slovenska mesta in kraji večinoma lepo urejeni in da je v njih dobro poskr- bljeno za infrastrukturo. Tako so se odločili za spre- menjen koncept akcije, ki se bolj osredotoča na vsebino turistične ponudbe in gosto- ljubnost, na energijo znotraj destinacije, kar pomeni do- bro počutje domačinov, po- nudnikov in obiskovalcev, ter na povezovanje s sose- dnjimi občinami, turistič- nimi društvi in z drugimi udeleženci v turizmu. Tudi o strategiji »Verjamemo, da lahko tudi v spremenjenem kon- ceptu akcije pokažemo in dokažemo, da so naši pro- jekti in dejavnosti v soglasju s temi cilji, ko gre za turi- stični razvoj. Komisiji smo predstavili, da smo v tem letu sprejeli novo turistič- no strategijo ter strategiji kulture in športa, ki se prav tako povezujeta s turistič- nimi cilji, pri čemer smo k sodelovanju pri snovanju teh razvojnih dokumentov povabili tudi prebivalce me- sta,« pravijo v celjski občini. Celje je sicer vključeno tudi v zeleno shemo sloven- skega turizma in se osredo- toča na izpolnjevanje pogo- jev za pridobitev najvišjih znakov kakovosti za zeleno destinacijo. »Temu sledijo tudi nekateri projekti, kot je na primer urejanje grajskih poti, ki bodo izboljšale do- stop do Starega gradu, naše največje turistične znameni- tosti, in uporabniško izku- šnjo doživetja mesta, bogate zgodovine. Zavod Celeia Ce- lje, ki skrbi za turistično po- nudbo, se s svojimi progra- mi in delovanjem poskuša čim bolj približati zahtevam sodobnega gosta, ki išče doživljajsko in kulinarično dogajanje,« še poudarjajo v občini. SŠol Konec julija letos so na radiološkem oddelku Splošne bolnišnice Celje odpoved pogodbe o zaposlitvi podali trije specialisti radiologije. Dokončno naj bi trojica odšla oktobra. Ob že tako katastrofalnem stanju na področju radiologije, ki se vleče že nekaj časa, je to za vse bolni- ke, a tudi za zdravstveni sistem zaskrbljujoč podatek. SIMONA ŠOLINIČ starševskega varstva ene spe- cialistke radiologije dejanska številka znaša 5,2 specialista radiologije (gre za podatek, iz- ražen v urah). V bolnišnici je zaposlenih tudi 7 specializan- tov radiologije, ki pa večji del svoje specializacije opravljajo v Univerzitetnem kliničnem cen- tru Ljubljana, pri čemer opra- vljajo svoje delo v matičnem zavodu le dvakrat mesečno,« so za Novi tednik sporočili iz bolnišnice. Kmalu nujen sestanek »Zaradi predvidenega odho- da treh specialistov radiologije 1. oktobra letos bo na radiolo- škem oddelku na voljo le še 2,9 specialista radiologije. Ome- njeni specialisti so v preteklem obdobju še uspeli ohranjati in zagotavljati neprekinjeno zdra- vstveno varstvo v bolnišnici, vendar je zaradi porasta napo- titev bolnikov na slikovno dia- gnostiko in zaradi kadrovskega primanjkljaja zdravnikov obre- menitev preprosto prevelika,« pravijo v bolnišnici. S stanjem je seznanjeno tudi zdravstveno ministrstvo, s ka- terim naj bi se vodstvo celjske bolnišnice sestalo ta mesec. »Gre za izzive, s katerimi se srečujemo mnogi zdravstveni zavodi. Za nemoteno, varno in kakovostno obravnavo bolni- kov je prvotno treba zagotoviti izvajanje neprekinjenega zdra- vstvenega varstva, kar je sicer zakonska obveza vseh zdrav- nikov, ki opravljajo zdravniško službo v okviru mreže javne zdravniške službe,« poudarja- jo v Celju. »Upamo, da bomo do okto- bra oziroma do predvidenega odhoda treh zaposlenih radio- logov skupaj našli rešitev za ta sistemski problem. V vmesnem času bo bolnišnica tako kot do zdaj zagotavljala nemoteno, varno in kakovostno obravnavo bolnikov ter še naprej usmerja- la napore v nadaljnje sodelova- nje ter iskanje dodatnih radiolo- gov,« pravijo v bolnišnici, Naprej le pogodbeno? Neuradno so te dni zaokro- žile informacije, da v Celju ni radiologov, ki bi delali na po- dročju nujnega zdravstvenega varstva, kar naj ne bi držalo, drži le to, da bo opravljanje nujnega zdravstvenega varstva težje, če se bo trojica oktobra res poslovila od bolnišnice. Dodajajo še, da se vodstvo po- govarja z radiologi, ti namreč naj ne bi omenjali dokončnega prenehanja sodelovanja. Ka- kšno bo to sodelovanje, zaen- krat še ni znano, najverjetneje bo pogodbeno, kar pomeni, da bo to bolnišnico stalo več kot redne zaposlitve. Spomnimo, da je bila radio- logija problem že pred letom in pol, ko je odpoved v Celju podalo kar sedem radiologov. S tem naj bi večja količina dela »padla« na druge, ki so od ta- krat preobremenjeni. V celjski bolnišnici tako poudarjajo nujno sistemsko ureditev tega področja dela, kjer bi bilo več denarja namenjenega javnem zavodom, torej bolnišnicam, ki hkrati skrbijo za nujno zdra- vstveno varstvo. »V Splošni bolnišnici Celje je trenutno zaposlenih 8 speciali- stov radiologije, vendar zaradi delnih zaposlitev in koriščenja Zaradi pomanjkanja radiologov bo očitno najbolj trpela nujna zdravstvena pomoč. (Foto: arhiv NT/ Sherpa) Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 7 7 Št. 33, 14. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Ukrotili bodo plaz ŠMARJE PRI JELŠAH – Do januarja prihodnje leto bo predvidoma urejen plaz, ki je po močnem dežev- ju maja lani poškodoval lokalno cesto Grobelce–Sv. Štefan. Vodja oddelka za investicije v šmarski občinski upravi mag. Anita Reich je pojasnila, da je plaz poškodoval od- sek ceste, ki je precej obremenjena z lokalnim prometom, po njej vozi tudi šolski avtobus. »Močnejše deževje bi lah- ko povzročilo dodatno škodo na širšem območju, zato je sanacija 450 metrov dolgega odseka ceste pomembna,« je povedala Reichova. Podjetje, ki je bilo izbrano na javnem razpisu, bo poskrbelo za globinska drenažna rebra, za dve pilotni steni in za celovito sanacijo cestnega odseka z novo asfaltno prevleko. Pogodbena vrednost del znaša malo manj kot 800 tisoč evrov, od tega bo glavnino de- narja sofi nanciralo ministrstvo za naravne vire in prostor. TS Gradnja tik pred koncem KOZJE – V občini trenutno uresničujejo več projektov, ki so skupaj vredni več kot devet milijonov evrov. Jese- ni bodo namenu predali enoto doma starejših in tudi sedem novih stanovanj v tako imenovani Mačkovi hiši. Iz sredstev Načrta za okrevanje in odpornost je fi nan- ciran projekt ureditve nočitvenih zmogljivosti in nadgra- dnje konferenčnih dvoran na gradu Podsreda. Občina je v trgu Kozje v tako imenovani Mačkovi hiši uredila sedem stanovanj. »Gradnja je povsem pri koncu, izvaja- lec odpravlja zadnje pomanjkljivosti. V občinski upravi pripravljamo razpis za dodelitev stanovanj v najem,« je pojasnila županja Milenca Krajnc. Dodala je, da je pri koncu tudi gradnja enota doma starejših občanov. Prostori bodo kmalu opremljeni, jeseni naj bi se vanje vselili prvi stanovalci. TS Potegovali se bodo za svež »grajski« denar Gra čna zbirka spet naprodaj – Predvidena izhodiščna cena tokrat bistveno nižja Bo v peto šlo rado? Strokovnjaki so že večkrat opozorili, da bi bilo treba zbirko celovito popisati in urediti, kar bi prineslo tudi znatne stroške. Gradbeni oder je takole pred pol leta obdajal šmarski Jelšingrad. (Foto: Nik Jarh) KOZJANSKO IN OBSO- TELJE – Občine Šmarje pri Jelšah, Podčetrtek in Kozje se bodo s svojimi projekti obnove gradov potegovale za pridobitev denarja na javnem razpisu kulturnega ministrstva, kjer bo za ob- novo in oživljanje kulturnih spomenikov na voljo pribli- žno 16,2 milijona evrov. Javni razpis je namenjen trajnostni obnovi in oživlja- nju kulturnih spomenikov v lasti občin ter vključevanju kulturnih doživetij v sloven- ski turizem. Rok za prijavo na razpis, ki je namenjen vzho- dni kohezijski regiji, je do vključno 15. novembra. Občinska uprava Občine Podčetrtek že nekaj časa ob- navlja tamkajšnji grad, odpr- tje obnovljenega vzhodnega dela načrtuje 30. avgusta. Na novem razpisu kultur- nega ministrstva se bo za denar potegovala z dvema vsebinama. Pri vhodu v grad želi urediti amfi teater oz. prireditveni prostor. Pripra- vila je tudi ideje za ureditev sobe, kjer namerava razstavi- ti prevode svetih pisem, ki jih bo občini podaril rojak Jože Krašovec, doktor bibličnih znanosti, fi lozofi je, teologije in zgodovine religij. »Krašo- vec je vzpostavil povezave z več akademijami znanosti in umetnosti po Evropi, ki bodo pri projektu sodelovale. Gre res za zelo bogato vsebino, ki jo želimo predstaviti na podčetrtškem gradu,« je po- jasnil tamkajšnji župan Peter Misja. Dodal je še, da bodo predstavitve zasnovane s po- močjo sodobne tehnologije. Občina Kozje, ki trenutno na gradu Podsreda ureja konferenčno dvorano in ro- mansko kapelo, v neposre- dni bližini gradu pa ureja še družinske apartmaje z velnesom in savno, ima za ta kulturni spomenik še več načrtov. Na razpisu bo denar skušala pridobiti za posodo- bitev in dodatno promoci- jo gradu. Za sredstva se bo med drugim potegovala, da bi uredila razstavne prosto- re del slovenskega umetnika Franceta Slane. Po besedah županje Milence Krajnc so si v občinski upravi zadali še obnovitvena dela zunanjih fa- sad spodnjega gospodarskega poslopja in gradu. Občina Šmarje pri Jelšah bo na razpis ministrstva za kulturo prijavila drugi del obnove dvorca Jelšingrad. V sklopu omenjenega projekta bi rada obnovila fasado celo- tnega dvorca in tamkajšnje stavbno pohištvo. Gre za de- vet lesenih vrat in več kot sto lesenih oken. Ker razpis pred- videva, da lahko sofi nancira- nje znaša sto odstotkov upra- vičenih stroškov projekta in do največ milijona evrov, si v šmarski občinski upravi želi- jo, da bi na razpisu pridobili prav toliko, je pojasnila vod- ja oddelka za investicije mag. Anita Reich. Dodala je, da so dosedanja obnovitvena dela na dvorcu opravili v skladu z načrti. TS Denar za razpis prispeva- ta Evropska unija iz Evrop- skega sklada za regionalni razvoj in Republika Slove- nija. Pogoji razpisa med drugim določajo, da mora- jo projekti vključevati de- javnosti za spodbujanje in oplemenitenje (kulturne- ga) turizma ter dejavnosti za spodbujanje dostopnosti do dediščine za vse drža- vljane in obiskovalce, tudi za osebe z različnimi ne- zmožnostmi. »Gre za posebno vrsto premoženja, za katerega se zanima omejen krog kupcev.« Tako je pred časom za naš medij prejete ponudbe za odkup gra čne zbirke, ki so bile zelo nizke, komentirala Alenka Gril, stečajna upraviteljica Zdravilišča Rogaška. Usoda grafične zbirke še vedno ni znana. Bo vendarle ostala v Rogaški Slatini, kjer je v Aninem dvoru njen del že razstavljen? Okrožno sodišče v Celju je potrdilo predlog stečaj- ne upraviteljice Zdravilišča Rogaška Alenke Gril o še eni dražbi grafi čne zbirke Kurta Müllerja. Izklicna cena za 40 tisoč grafi čnih listov bo tokrat bistveno nižja kot lani, ko je znašala dva milijona evrov, in kot leta 2021, ko je bilo izhodišče postavljeno pri 3,5 milijona evrov. TINA STRMČNIK Sodišče je doslej na podlagi predlogov upraviteljice izdalo štiri sklepe o prodaji grafi čne zbirke, vendar prodaja tega premoženja doslej še ni bila uspešna. Nazadnje je sklep o prodaji izdalo julija lani. Raz- pisana je bila javna dražba z zviševanjem izklicne cene, določene v višini dva milijo- na evrov. Ker prodaja lani ni bila uspešna, stečajna upravi- teljica predlaga novo javno dražbo z zviševanjem izklic- ne cene. Izklicna cena znaša tokrat približno triinpolkrat manj kot lani. Predvidena je namreč v višini 565 tisoč evrov. Slovenski državni hol- ding (SDH), ki je največji ločitveni upnik zdravilišča, svojega mnenja o prodaji ni podal. Šlo je pravzaprav za formalnost, saj je bil SDH tisti, ki je odločil, da je tre- ba pripraviti še eno dražbo. Predlagal je tudi, kakšna naj bo izklicna cena. Ob tem je še napovedal, da bo v primeru, če dražba spet ne bo uspešna, sam prevzel grafi čno zbirko. Več neuspelih poskusov Stečajna upraviteljica je dražbo zbirke, ki obsega pri- bližno 40 tisoč starih grafi k različnih grafi čnih mojstrov, prvič pripravila v letu 2021. Izklicna cena je takrat bila malo manj kot 3,5 milijona evrov, kar je gotovo odvrnilo morebitne kupce, saj se draž- be ni udeležil nihče. Eno leto kasneje je Alenka Gril za zbirko zbirala neza- vezujoče ponudbe, takrat so se odzvali štirje ponudniki. Ločitvena upnica, takrat še Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB), je po preučitvi ponudb odločila, da ne dovo- li prodaje po najvišji ponuje- ni ceni, ki je znašala 80.100 evrov. Toliko denarja je za zbirko ponudilo Gradbeništvo Zos s Ptuja, ponudbe drugih so bile še bistveno nižje vre- dnosti. Podjetje Medicia iz Or- moža je ponudilo 3.500 evrov, Matej Verce iz Ljubljane je naj- prej ponudil tristo evrov, a je nato ponudbo zvišal na pet ti- sočakov. Ljubljansko podjetje Metalka Commerce je zbirko želelo kupiti za sedem tisoč evrov. Za nakup starih grafi k je predkupno pravico takrat želela uveljaviti tudi Občina Rogaška Slatina, ki bi zanje, če bi DUTB dovolila prodajo, ponudila 80 tisoč evrov. Lani je Grilova zbirko pro- dajala na dveh dražbah. Na prvi, ki je bila junija, je bila izklicna cena 2,8 milijona evrov, na septembrski je bila 800 tisoč evrov nižja, a se tudi teh dražb ni udeležil nihče. Kaj bo zdaj storila občina? V Rogaški Slatini so mnogi prepričani, da bi zbirka mo- rala ostati v tem kraju, saj jo je švicarski zbiratelj med leto- ma 1985 in 1995 slatinskemu zdravilišču podaril, ker je že- lel izkazati svojo hvaležnost za zdravje in gostoljubje. Tamkajšnja občina je že leta 2012 zagotovila ustre- zne prostore za hrambo in razstavljanje grafi čne zbirke in jo na svoje stroške v letu 2017 v celoti preselila v Anin dvor. »Zbirka za lokalno sku- pnost ni pomembna zgolj kot kulturni spomenik lokalnega pomena, ampak tudi kot dra- gocen kronološki zapis dalj- šega zgodovinskega obdobja in dejstva, da je bil donator hvaležen obiskovalec Rogaške Slatine. Po uvedbi stečajnega postopka nad Zdraviliščem Rogaška smo v stiku s ste- čajno upraviteljico glede hra- njenja in stanja zbirke. V letu 2021 smo neuspešno uvelja- vljali predkupno pravico, saj ločitveni upnik ni dal soglasja k prodaji,« je pojasnila Petra Gašparić, vodja oddelka za splošne in kadrovske zadeve v slatinski občinski upravi. Po njenih besedah je občina sklicala več delovnih sestan- kov, kjer so s stečajno upravi- teljico ter s predstavniki kul- turnega ministrstva, ločitvene upnice ter drugih pristojnih državnih organov govorili o tem, da bi zbirko prenesli v last lokalne skupnosti in zago- tovili denar za njen popis. »Če bo država zagotovila denar za odkup iz stečajne mase ter strokovno usposobljen kader za delo, bo Občina Rogaška Slatina tudi v prihodnje pri- pravljena zagotavljati denar za razstavljanje in hranjenje kul- turnega spomenika lokalnega pomena. Ko bo javna dražba za prodajo zbirke ponovno ob- javljena, bo občina uveljavlja- la predkupno pravico z zgoraj navedenimi omejitvami,« je še pojasnila Gašparićeva. Foto: arhiv NT/Andraž Purg Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 33, 14. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občani Laškega so že ničkolikokrat izkusili moč narave, saj so jim narasle vode že večkrat poplavile domove in uničile premoženje. A razsežnosti lanskih poplav so bile še posebej katastrofalne. Poplavljenih je bilo več kot 150 stanovanjskih in gospodarskih stavb, 12 kilometrov cest, 7 kilometrov kanalizaci- je, sprožilo se je približno 20 plazov. Škoda je bila največja na stanovanjskem, cestnem, komunalnem in gospodarskem področju. Najbolj prizadete so bile krajevne skupnosti Laško, Rimske Toplice in Marija Gradec. Skupno so morali evakuirati dvajset oseb. Čeprav so v občini v letu po ujmi uspeli obnoviti šte- vilne poškodovane stavbe ter cestno in komunalno infrastrukturo, lokalno skupnost čaka še veliko dela. BOJANA AVGUŠTINČIČ Za lažjo orientacijo po občini LAŠKO – V občini posodabljajo in nadgrajujejo turistič- no in drugo obvestilno signalizacijo ob lokalnih cestah. S tem želijo izboljšati obveščenost tako za turiste, ki obi- ščejo mesto, kot tudi za domačine. V sklopu projekta bo Občina Laško tudi namestila nove in odstranila nekatere stare ter neaktualne lamele. S tem bo zagotovila, da bodo vse informacije pregledne, kar je še po- sebej pomembno za turiste in obiskovalce, ki se zanašajo na jasno signalizacijo za orientacijo po občini. Zaradi nekaterih novih zgradb v občini Laško so potrebne dodatne lamele. Letos se s projektom v laški občini osredotočajo na lokalne ceste, v naslednjem letu nameravajo usmerjevalne table posodobiti tudi ob regionalnih cestah, kar bo še dodatno izboljšalo orientacijo in navigacijo po celotni regiji, pravijo v Občini Laško. BA Obnovili bodo streho kartuzije LAŠKO – Občina v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Jurklošter ter tamkajšnjo župnijo in Zavodom Odon zadnja leta obnavlja in ureja kartuzijo Jurklošter in njeno okolico. V prihodnjih dneh se bodo tako po napovedih laške občine začela obnovitvena dela na strehi kartuzije. Občina Laško je doslej v letu 2011 že uredila notranjost kartuzije, zamenjala stavbno po- hištvo ter obnovila fasado. Še isto leto je začela restavrirati kapiteljsko dvorano. Sledila je priprava projekta prenove celotne kartuzijske pristave. V sklopu tega je uredila tudi kulturni dom za potrebe krajevne skupnosti ter obrambni stolp. Pred tremi leti je občina v Jurkloštru izvedla enega zahtevnejših in pomembnejših spomeniškovarstvenih projektov. Obnovila je ruševine baročnega dvorca iz 18. stoletja. Ostankom dvorca je namreč grozila zrušitev. Načrtov še ni zmanjkalo. V pripravi je konservatorski načrt celotne kartuzije. Kartuzijski samostan velja za enega najstarejših v tem delu Evrope, ki privablja številne obiskovalce. Pomembno vlogo ima kartuzija še danes, saj služi tudi kot prostor za različne kulturne in turistične dogodke. BA Občina Laško, ki zadnja leta obnavlja in ureja kartuzijo Jurklošter in njeno okolico, se bo v prihodnjih dneh lotila še obnove strehe kartuzije. (Foto: BA) Turiste in domačine v občini Laško do turističnih in drugih območij usmer- jajo nove usmerjevalne table. (Foto: Občin Laško) LAŠKO – Leto po katastrofalni ujmi občino čaka še veliko dela Obletnica spomnila na moč skupnosti in solidarnosti Spomini na lanski 4. avgust so tudi v občini Laško še kako živi. Laško je bilo več dni od- rezano od drugih regij. Enote zaščite in reševanja so se ob pomoči občinske uprave hitro odzvale, vzpostavile so nujne ukrepe za zaščito prebivalcev in premoženja ter začele ob- novo prizadetih območij. »V preteklem letu smo skupaj do- segli mnogo pomembnih ciljev. Uspešno smo obnovili številne poškodovane javne stavbe in cestno infrastrukturo ter kar je najpomembneje – poskrbe- li smo za varnost prebivalcev. Številne stavbe so sanirali ob- čani, podjetniki in gospodar- stveniki sami. Z vztrajnim opo- zarjanjem smo dosegli, da so pristojni vzdrževalci vodotokov v prvi fazi odstranili plavje iz Savinje in njenih pritokov. Pri izvedbi smo jim priskočili na pomoč z lokalnimi izvajalci. Čeprav se zavedamo, da nas čaka še veliko dela, vseeno ver- jamemo, da smo naredili vse, kar je bilo v danem trenutku v naši moči, za varnost pred morebitnimi prihodnjimi na- ravnimi katastrofami,« pravijo v laški občinski upravi. Izjemno delo prostovoljcev, gasilcev in civilne zaščite Pri tem občinsko vodstvo še posebej izpostavlja izjemno delo prostovoljcev, gasilcev, civilne zaščite, Komunale Laško, lokalnih podjetij in vseh drugih, ki so nesebično prispevali svoj čas, znanje in sredstva. Obnova bi bila brez njih precej težja, poudarjajo v občinski upravi. »Njihova prizadevanja so omogočila, da smo se hitreje postavili nazaj na noge. Ob tej oble- tnici se zato želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so nese- bično pomagali pri odpravi posledic neurij in poplav ter so prispevali k obnovi naše skupnosti. Njihova solidar- nost, predanost in vztrajnost so nam pomagale prebroditi težke trenutke ter dokazati, kako močni in povezani smo skupaj.« Občina Laško sicer večino razpoložljivih sredstev iz sa- nacijskega programa vlaga v urejanje plazov in druge jav- ne infrastrukture, zlasti cest in vodovodov. »Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi uspeli ustvariti varnejšo in na podnebne spremembe odpor- nejšo občino,« so prepričani v Občini Laško. Nadaljevanje protipoplavnih ukrepov Kljub vsemu lokalno sku- pnost čaka še veliko dela. V Laškem, ki sodi med najbolj poplavno ogrožena območja v državi, si želijo tudi čim- prejšnjega nadaljevanja izva- janja protipoplavnih ukrepov na Savinji in Rečici. Občina Laško ima pridobljeni grad- beni dovoljenji za nadaljeva- nje protipoplavnih ukrepov na reki Savinji od marijagra- škega ovinka preko Radobelj do Udmata, tik pred prido- bitvijo je gradbeno dovolje- nje za protipoplavne ukrepe na Rečici. Ukrepi morajo biti izvedeni do konca leta 2026, saj so vezani na Načrt za okrevanje in odpornost. Vrednost del je ocenjena na osem do deset milijonov evrov. Od Laškega proti Udma- tu je načrtovana gradnja nasipov, predvidena je tudi umestitev dveh prodnih za- drževalnikov v Radobljah. S tem bo (ob načrtovani gra- dnji suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini) zagotovlje- na bistveno večja poplavna varnost mesta Laško. Del ukrepov je sicer že bil izve- den v sklopu prenove žele- zniške proge Celje–Zidani Most, to je v Marija Gradcu in Rimskih Toplicah. Ob tem so v občini Laško predvideni tudi protipoplavni ukrepi na spodnjem toku Rečice. V De- bru sta načrtovani ureditev manjših hudournikov, manj- ših zadrževalnikov ter gra- dnja protipoplavnega zidu. Foto: Boris Vrabec Lanske avgustovske poplave so občino Laško zelo prizadele ter močno zarezale v občinske finance. Laško je bilo tri dni prometno nedostopno iz vseh strani. Po glavni cesti je tekla Savinja, neprevozne so bile ceste proti Celju, Rimskim Toplicam, Marija Gradcu in Jurkloštru. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 33, 14. avgust 2024 Svoje enoletno delo je pred- stavil tudi hmeljarski par leta 2023: hmeljarski starešina Ciril Terglav in hmeljarska princesa Špela Razboršek. (Foto: SJ) IZ NAŠIH KRAJEV Minulo nedeljo so bile Braslovče že od dopoldneva odete v barve hmelja. Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so še pred osrednjo prireditvijo ob 62. Dnevu hmeljarjev v braslovškem domu kulture pripravili tradicionalno slavnostno sejo. Na njej so predstavili delo lanskega hmeljskega starešine in lanske princese, razglasili njuna naslednika in podali oceno letošnje letine. Po ocenah specialistke za hmelj Irene Friškovec bo ta glede na vremenske okoliščine letos podpovprečna. SINTIJA JURIČ REČICA OB SAVINJI – V rečiški občini zaznavajo, da nekateri lastniki zasebnih zemljišč ob občinskih cestah ne izpolnjujejo zakonskih zahtev glede obrezovanja vegetacije. Previsoko in raz- raščeno rastlinje zato ovira pešce in vozila ter zakriva preglednost pri vključevanju slednjih na občinske ceste. V Občini Rečica ob Savinji so poudarili, da morajo lastni- ki oz. uporabniki zemljišč ob cestišču občinske ceste skrbe- NE PREZRITE Osrednja etnološko-zabavna prireditev s povorko je bila ob 62. Dnevu hmeljarjev v Braslovčah že tradicionalno v nedeljo popoldne. Več na strani 33. Kdo je nov hmeljarski par? Na slavnostni seji Združenja hmeljarjev Slovenije so razglasili tudi nov hmeljarski par, ki je na popoldanski osrednji prireditvi ob 62. Dnevu hmeljarjev prevzel naloge promocije slovenskega hmeljarstva. Hmeljarski starešina je postal Vinko Štorman iz Podloga pri Šem- petru v Savinjski dolini, hmeljarska princesa pa je Anja Kupec Oset iz Svetega Lovrenca. Vinko Štorman zase pravi, da ni človek besed, temveč dejanj. Delo na domači kmetiji opravlja že od majhnih nog. Ker je bil oče bolan in je zaradi tega izgubil nogo, je moral njegovo delo že zelo zgodaj prevzeti na svoja ramena. Vodilno panogo na njihovi kmetiji predstavlja hmeljarstvo. Z leti, zlasti po očetovi smrti, so hmeljske nasade še povečali in danes hmeljarijo na 7 hektarjih po- vršine. Na kmetiji se ukvarjajo tudi z vzrejo govedi. Kot je povedal Štorman, se bo po svojih najboljših močeh trudil, da bo vedno in povsod predstavljal slovensko hmeljarstvo in prelepo Savinjsko dolino. Anji Kupec Oset je bilo hmeljarstvo položeno v zibelko, saj so bile prve sadike hmelja na njihovi kmetiji zasajene že leta 1885. Kmetija se je z leti prenašala iz roda v rod in Anja je že peta generacija, ki želi nadaljevati tradicijo kmetovanja. 20-letnica, ki je sicer po poklicu tehnica zdra- vstvene nege in bo jeseni začela študirati za diplomirano medicinsko sestro, je vnukinja predsednika Združenja hmeljarjev Slovenije. Leta 1997 je bila hmeljska princesa njena mama, leta 2008 še njena teta. Danes na domači kmetiji obdelujejo več kot 14 hektarjev zemlje, od tega tri hektarje hmelja. Ukvarjajo se tudi z živinorejo. Anja je zelo dejavna tudi v Društvu podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, kjer se udeležuje različnih kmečkih iger. V čast ji je, da bo imela kot nova hmeljska princesa prilo- žnost hmeljarstvo, ki jo spremlja že od otroštva, predsta- vljati širši javnosti in svetu. Anja Kupec Oset in Vinko Štorman (Foto: Andraž Purg) BRASLOVČE – Na slavnostni seji združenja hmeljarjev so poudarili tudi pomen sodelovanja Letošnja letina hmelja bo podpovprečna Letos 121 hmeljarjev tržno prideluje hmelj na 1.644 hek- tarjih hmeljišč, kar je 31 hek- tarjev manj kot lani. Največji delež slovenskih hmeljišč je še vedno posajenih s sorto aurora, katere delež na hme- ljiščih je 42-odstoten. Sledi- jo sorte celeia s približno 30 odstotki, bobek s približno 10 odstotki in savinjski gol- ding s približno osmimi od- stotki. Zahtevne razmere Ker je hmeljarstvo t. i. pro- izvodnja na prostem, je rast in razvoj hmeljarskih rastlin tudi letos narekovalo vreme. Po besedah Friškovčeve, ki bo prvega septembra zase- dla mesto direktorice Kme- tijsko-gozdarskega zavoda Celje, je bila letošnja pomlad za hmeljske poganjke pre- hladna. »V zadnjih desetih aprilskih dneh so bile tem- perature skoraj štiri stopinje Celzija nižje, kot je v tem času dolgoletno povprečje. Na najbolj izpostavljenih le- gah smo takrat zabeležili tudi pozebe hmeljskih poganjkov, hladno vreme pa se je nato v nadaljnji rasti odražalo tudi v maju,« je povedala. Hkrati je izpostavila, da smo letos zabeležili tudi ve- liko padavin, ki težave v rasti in razvoju hmelja predstavlja- jo predvsem starejšim hmelji- ščem, ki so na težjih, slabše odcednih tleh. »Tam so rastli- ne ostale smrekaste, ponekod niso prišle niti do vrha. Če so bile lani še poplavljene in se je voda tam zadržala tudi po nekaj dni, se tudi to odraža v letošnji rasti hmelja.« Mlajši nasadi na odcednih tleh so sicer razvili normalne oblike rastline, kar pomeni obliko širokega valja. Je pa tudi le- tos nekaj hmeljišč poškodo- vala toča, ki je bila v Spodnji Savinjski dolini še posebej močna v začetku junija. Kdaj bo začetek obiranja? Trenutne jasne napovedi letošnjega pridelka sicer še ni, vendar lahko po prvih ocenah hmeljišč po besedah Irene Friškovec zaradi že omenjenih težkih vremen- skih razmer skoraj zagotovo trdimo, da bo letina glede na količino podpovprečna. Pri razvoju hmeljskih rastlin bo vreme igralo pomemb- no vlogo tudi v preostalih dneh avgusta. »Upam, da se te visoke temperature ne bodo nadaljevale in da bo res nastopila ohladitev. Kajti če bi se visoke temperature na- daljevale, se storžki poznih sort ne bodo mogli razviti do konca.« Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je že začel spremljati tudi parame- tre zrelosti. Začetek obiranja savinjskega goldinga se tako nakazuje okoli 20. avgusta, vendar je vsako hmeljišče drugačno, zato je to le okvir- ni datum. Poudarek na trdoživih vrstah hmelja Kot je poudaril predse- dnik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, kljub izzivom hmeljarji ponosno gojijo to grenko rožo in se ukvarjajo z njo. »Velik pou- darek dajemo tudi promociji hmeljarstva, kajti promocija je zagotovo prvi korak h ka- snejši uspešni prodaji,« je po- udaril. Da je hmeljarstvo ena najpomembnejših kmetijskih panog, je izpostavil tudi go- stujoči braslovški župan To- maž Žohar, ki se je za delo in prizadevanje zahvalil vsem hmeljarjem. »Vaša industrija je industrija na prostem in tega se zavedamo. V Bra- slovčah zato namenjamo tudi nepovratna fi nančna sredstva za zavarovalnice. Do neke mere je treba pomagati, da v takšnem težkem letu tudi vi preživite,« je izpostavil. Zbra- ne so nagovorili tudi drugi spodnjesavinjski župani in podžupanja ter predstavniki drugih ustanov in strokovnih služb. V Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so ob tem na slavnostni seji pouda- rili še, da se bodo še naprej zavzemali in trudili pridobi- vati projekte, ki so namenjeni podpori hmeljarstvu. »V prvi vrsti je pomembna vzgoja podpornih, trdoživih vrst hmelja, ki bodo prednostne na svetovnem trgu, nato so vsi drugi tehnološki ukrepi, ki jih moramo na tem me- stu tudi zelo prilagajati,« so poudarili. Hmeljarstvo je na- mreč edina panoga v Sloveniji in svetu, kjer se za zatiranje plevelov ne uporablja herbi- cidov. Razraščena vegetacija ovira promet Zakon o cestah, Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest in Pravilnik o projektiranju cest določajo, da je ob cestah prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost cestišča. Višina žive meje zaradi preglednosti ne sme prese- gati višine 0,75 metra od višine vozišča. Drevesa, ki rastejo ob cestah, morajo biti obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 metra. Grmičevje ali drevje mora biti po širini obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, mora biti obrezano najmanj en meter od roba asfalta ceste oziroma 0,5 metra od roba pločnika. ti za obrezovanje vegetacije, da ne sega v cestni svet in ne ovira ali ogroža prometa. Nad- zor nad ustreznostjo vzdrže- vanja vegetacije ob cestah in nad izvajanjem drugih pose- gov na območju cest izvaja medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki lahko v prime- ru ugotovljenih nepravilnosti tudi ukrepa in izda globo. Pre- krški, ki se nanašajo na obve- znosti lastnikov nepremičnin ob cestiščih, so v skladu z Odlokom o občinskih cestah kaznovani z globo 500 evrov za fi zične in 2 tisoč evrov za pravne osebe. »Opozarjamo, da je treba za vegetacijo skrbe- ti celo leto in zagotoviti mini- malno polje preglednosti,« so ob tem še poudarili v občini in dodali, da želijo varnost na cestah zagotoviti brez inšpek- torskih posredovanj. Obenem opozarjajo tudi kmete, da morajo pri oranju zemljišč paziti, da ne onesna- žujejo in poškodujejo ceste ter da orjejo v primerni razdalji od roba cestnega sveta. Skla- dno z Zakonom o cestah ne smejo orati na razdalji manj kot štiri metre v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter vzporedno s cesto. Na cestišču ceste je prav tako prepovedano vlačiti plu- ge, brane in drugo kmetijsko orodje ali tovor ter onesna- ževati cesto. »Zaradi neupo- števanja pravilnih odmikov pri oranju kmetijskih površin prihaja do poškodb bankin in vozišča (razpokanost asfalta, posedanje roba cestišča) ter onesnaženja cestišča z na- nosom blata in zemlje,« so pojasnili v občini. Kot še do- dajajo, je voznik delovnega stroja zato pred vključitvijo v promet dolžan pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi. SJ Gostje so izpostavili pomembnost še večjega sodelovanja in medsebojne pripadnosti hmeljarjev. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 8 8 Št. 33, 14. avgust 2024 IZ NAŠIH KRAJEV Občani Laškega so že ničkolikokrat izkusili moč narave, saj so jim narasle vode že večkrat poplavile domove in uničile premoženje. A razsežnosti lanskih poplav so bile še posebej katastrofalne. Poplavljenih je bilo več kot 150 stanovanjskih in gospodarskih stavb, 12 kilometrov cest, 7 kilometrov kanalizaci- je, sprožilo se je približno 20 plazov. Škoda je bila največja na stanovanjskem, cestnem, komunalnem in gospodarskem področju. Najbolj prizadete so bile krajevne skupnosti Laško, Rimske Toplice in Marija Gradec. Skupno so morali evakuirati dvajset oseb. Čeprav so v občini v letu po ujmi uspeli obnoviti šte- vilne poškodovane stavbe ter cestno in komunalno infrastrukturo, lokalno skupnost čaka še veliko dela. BOJANA AVGUŠTINČIČ Za lažjo orientacijo po občini LAŠKO – V občini posodabljajo in nadgrajujejo turistič- no in drugo obvestilno signalizacijo ob lokalnih cestah. S tem želijo izboljšati obveščenost tako za turiste, ki obi- ščejo mesto, kot tudi za domačine. V sklopu projekta bo Občina Laško tudi namestila nove in odstranila nekatere stare ter neaktualne lamele. S tem bo zagotovila, da bodo vse informacije pregledne, kar je še po- sebej pomembno za turiste in obiskovalce, ki se zanašajo na jasno signalizacijo za orientacijo po občini. Zaradi nekaterih novih zgradb v občini Laško so potrebne dodatne lamele. Letos se s projektom v laški občini osredotočajo na lokalne ceste, v naslednjem letu nameravajo usmerjevalne table posodobiti tudi ob regionalnih cestah, kar bo še dodatno izboljšalo orientacijo in navigacijo po celotni regiji, pravijo v Občini Laško. BA Obnovili bodo streho kartuzije LAŠKO – Občina v sodelovanju s Krajevno skupnostjo Jurklošter ter tamkajšnjo župnijo in Zavodom Odon zadnja leta obnavlja in ureja kartuzijo Jurklošter in njeno okolico. V prihodnjih dneh se bodo tako po napovedih laške občine začela obnovitvena dela na strehi kartuzije. Občina Laško je doslej v letu 2011 že uredila notranjost kartuzije, zamenjala stavbno po- hištvo ter obnovila fasado. Še isto leto je začela restavrirati kapiteljsko dvorano. Sledila je priprava projekta prenove celotne kartuzijske pristave. V sklopu tega je uredila tudi kulturni dom za potrebe krajevne skupnosti ter obrambni stolp. Pred tremi leti je občina v Jurkloštru izvedla enega zahtevnejših in pomembnejših spomeniškovarstvenih projektov. Obnovila je ruševine baročnega dvorca iz 18. stoletja. Ostankom dvorca je namreč grozila zrušitev. Načrtov še ni zmanjkalo. V pripravi je konservatorski načrt celotne kartuzije. Kartuzijski samostan velja za enega najstarejših v tem delu Evrope, ki privablja številne obiskovalce. Pomembno vlogo ima kartuzija še danes, saj služi tudi kot prostor za različne kulturne in turistične dogodke. BA Občina Laško, ki zadnja leta obnavlja in ureja kartuzijo Jurklošter in njeno okolico, se bo v prihodnjih dneh lotila še obnove strehe kartuzije. (Foto: BA) Turiste in domačine v občini Laško do turističnih in drugih območij usmer- jajo nove usmerjevalne table. (Foto: Občin Laško) LAŠKO – Leto po katastrofalni ujmi občino čaka še veliko dela Obletnica spomnila na moč skupnosti in solidarnosti Spomini na lanski 4. avgust so tudi v občini Laško še kako živi. Laško je bilo več dni od- rezano od drugih regij. Enote zaščite in reševanja so se ob pomoči občinske uprave hitro odzvale, vzpostavile so nujne ukrepe za zaščito prebivalcev in premoženja ter začele ob- novo prizadetih območij. »V preteklem letu smo skupaj do- segli mnogo pomembnih ciljev. Uspešno smo obnovili številne poškodovane javne stavbe in cestno infrastrukturo ter kar je najpomembneje – poskrbe- li smo za varnost prebivalcev. Številne stavbe so sanirali ob- čani, podjetniki in gospodar- stveniki sami. Z vztrajnim opo- zarjanjem smo dosegli, da so pristojni vzdrževalci vodotokov v prvi fazi odstranili plavje iz Savinje in njenih pritokov. Pri izvedbi smo jim priskočili na pomoč z lokalnimi izvajalci. Čeprav se zavedamo, da nas čaka še veliko dela, vseeno ver- jamemo, da smo naredili vse, kar je bilo v danem trenutku v naši moči, za varnost pred morebitnimi prihodnjimi na- ravnimi katastrofami,« pravijo v laški občinski upravi. Izjemno delo prostovoljcev, gasilcev in civilne zaščite Pri tem občinsko vodstvo še posebej izpostavlja izjemno delo prostovoljcev, gasilcev, civilne zaščite, Komunale Laško, lokalnih podjetij in vseh drugih, ki so nesebično prispevali svoj čas, znanje in sredstva. Obnova bi bila brez njih precej težja, poudarjajo v občinski upravi. »Njihova prizadevanja so omogočila, da smo se hitreje postavili nazaj na noge. Ob tej oble- tnici se zato želimo iskreno zahvaliti vsem, ki so nese- bično pomagali pri odpravi posledic neurij in poplav ter so prispevali k obnovi naše skupnosti. Njihova solidar- nost, predanost in vztrajnost so nam pomagale prebroditi težke trenutke ter dokazati, kako močni in povezani smo skupaj.« Občina Laško sicer večino razpoložljivih sredstev iz sa- nacijskega programa vlaga v urejanje plazov in druge jav- ne infrastrukture, zlasti cest in vodovodov. »Verjamemo, da bomo s skupnimi močmi uspeli ustvariti varnejšo in na podnebne spremembe odpor- nejšo občino,« so prepričani v Občini Laško. Nadaljevanje protipoplavnih ukrepov Kljub vsemu lokalno sku- pnost čaka še veliko dela. V Laškem, ki sodi med najbolj poplavno ogrožena območja v državi, si želijo tudi čim- prejšnjega nadaljevanja izva- janja protipoplavnih ukrepov na Savinji in Rečici. Občina Laško ima pridobljeni grad- beni dovoljenji za nadaljeva- nje protipoplavnih ukrepov na reki Savinji od marijagra- škega ovinka preko Radobelj do Udmata, tik pred prido- bitvijo je gradbeno dovolje- nje za protipoplavne ukrepe na Rečici. Ukrepi morajo biti izvedeni do konca leta 2026, saj so vezani na Načrt za okrevanje in odpornost. Vrednost del je ocenjena na osem do deset milijonov evrov. Od Laškega proti Udma- tu je načrtovana gradnja nasipov, predvidena je tudi umestitev dveh prodnih za- drževalnikov v Radobljah. S tem bo (ob načrtovani gra- dnji suhih zadrževalnikov v Savinjski dolini) zagotovlje- na bistveno večja poplavna varnost mesta Laško. Del ukrepov je sicer že bil izve- den v sklopu prenove žele- zniške proge Celje–Zidani Most, to je v Marija Gradcu in Rimskih Toplicah. Ob tem so v občini Laško predvideni tudi protipoplavni ukrepi na spodnjem toku Rečice. V De- bru sta načrtovani ureditev manjših hudournikov, manj- ših zadrževalnikov ter gra- dnja protipoplavnega zidu. Foto: Boris Vrabec Lanske avgustovske poplave so občino Laško zelo prizadele ter močno zarezale v občinske finance. Laško je bilo tri dni prometno nedostopno iz vseh strani. Po glavni cesti je tekla Savinja, neprevozne so bile ceste proti Celju, Rimskim Toplicam, Marija Gradcu in Jurkloštru. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 9 9 Št. 33, 14. avgust 2024 Svoje enoletno delo je pred- stavil tudi hmeljarski par leta 2023: hmeljarski starešina Ciril Terglav in hmeljarska princesa Špela Razboršek. (Foto: SJ) IZ NAŠIH KRAJEV Minulo nedeljo so bile Braslovče že od dopoldneva odete v barve hmelja. Združenje hmeljarjev Slovenije, Občina Braslovče in tamkajšnje turistično društvo so še pred osrednjo prireditvijo ob 62. Dnevu hmeljarjev v braslovškem domu kulture pripravili tradicionalno slavnostno sejo. Na njej so predstavili delo lanskega hmeljskega starešine in lanske princese, razglasili njuna naslednika in podali oceno letošnje letine. Po ocenah specialistke za hmelj Irene Friškovec bo ta glede na vremenske okoliščine letos podpovprečna. SINTIJA JURIČ REČICA OB SAVINJI – V rečiški občini zaznavajo, da nekateri lastniki zasebnih zemljišč ob občinskih cestah ne izpolnjujejo zakonskih zahtev glede obrezovanja vegetacije. Previsoko in raz- raščeno rastlinje zato ovira pešce in vozila ter zakriva preglednost pri vključevanju slednjih na občinske ceste. V Občini Rečica ob Savinji so poudarili, da morajo lastni- ki oz. uporabniki zemljišč ob cestišču občinske ceste skrbe- NE PREZRITE Osrednja etnološko-zabavna prireditev s povorko je bila ob 62. Dnevu hmeljarjev v Braslovčah že tradicionalno v nedeljo popoldne. Več na strani 33. Kdo je nov hmeljarski par? Na slavnostni seji Združenja hmeljarjev Slovenije so razglasili tudi nov hmeljarski par, ki je na popoldanski osrednji prireditvi ob 62. Dnevu hmeljarjev prevzel naloge promocije slovenskega hmeljarstva. Hmeljarski starešina je postal Vinko Štorman iz Podloga pri Šem- petru v Savinjski dolini, hmeljarska princesa pa je Anja Kupec Oset iz Svetega Lovrenca. Vinko Štorman zase pravi, da ni človek besed, temveč dejanj. Delo na domači kmetiji opravlja že od majhnih nog. Ker je bil oče bolan in je zaradi tega izgubil nogo, je moral njegovo delo že zelo zgodaj prevzeti na svoja ramena. Vodilno panogo na njihovi kmetiji predstavlja hmeljarstvo. Z leti, zlasti po očetovi smrti, so hmeljske nasade še povečali in danes hmeljarijo na 7 hektarjih po- vršine. Na kmetiji se ukvarjajo tudi z vzrejo govedi. Kot je povedal Štorman, se bo po svojih najboljših močeh trudil, da bo vedno in povsod predstavljal slovensko hmeljarstvo in prelepo Savinjsko dolino. Anji Kupec Oset je bilo hmeljarstvo položeno v zibelko, saj so bile prve sadike hmelja na njihovi kmetiji zasajene že leta 1885. Kmetija se je z leti prenašala iz roda v rod in Anja je že peta generacija, ki želi nadaljevati tradicijo kmetovanja. 20-letnica, ki je sicer po poklicu tehnica zdra- vstvene nege in bo jeseni začela študirati za diplomirano medicinsko sestro, je vnukinja predsednika Združenja hmeljarjev Slovenije. Leta 1997 je bila hmeljska princesa njena mama, leta 2008 še njena teta. Danes na domači kmetiji obdelujejo več kot 14 hektarjev zemlje, od tega tri hektarje hmelja. Ukvarjajo se tudi z živinorejo. Anja je zelo dejavna tudi v Društvu podeželske mladine Spodnje Savinjske doline, kjer se udeležuje različnih kmečkih iger. V čast ji je, da bo imela kot nova hmeljska princesa prilo- žnost hmeljarstvo, ki jo spremlja že od otroštva, predsta- vljati širši javnosti in svetu. Anja Kupec Oset in Vinko Štorman (Foto: Andraž Purg) BRASLOVČE – Na slavnostni seji združenja hmeljarjev so poudarili tudi pomen sodelovanja Letošnja letina hmelja bo podpovprečna Letos 121 hmeljarjev tržno prideluje hmelj na 1.644 hek- tarjih hmeljišč, kar je 31 hek- tarjev manj kot lani. Največji delež slovenskih hmeljišč je še vedno posajenih s sorto aurora, katere delež na hme- ljiščih je 42-odstoten. Sledi- jo sorte celeia s približno 30 odstotki, bobek s približno 10 odstotki in savinjski gol- ding s približno osmimi od- stotki. Zahtevne razmere Ker je hmeljarstvo t. i. pro- izvodnja na prostem, je rast in razvoj hmeljarskih rastlin tudi letos narekovalo vreme. Po besedah Friškovčeve, ki bo prvega septembra zase- dla mesto direktorice Kme- tijsko-gozdarskega zavoda Celje, je bila letošnja pomlad za hmeljske poganjke pre- hladna. »V zadnjih desetih aprilskih dneh so bile tem- perature skoraj štiri stopinje Celzija nižje, kot je v tem času dolgoletno povprečje. Na najbolj izpostavljenih le- gah smo takrat zabeležili tudi pozebe hmeljskih poganjkov, hladno vreme pa se je nato v nadaljnji rasti odražalo tudi v maju,« je povedala. Hkrati je izpostavila, da smo letos zabeležili tudi ve- liko padavin, ki težave v rasti in razvoju hmelja predstavlja- jo predvsem starejšim hmelji- ščem, ki so na težjih, slabše odcednih tleh. »Tam so rastli- ne ostale smrekaste, ponekod niso prišle niti do vrha. Če so bile lani še poplavljene in se je voda tam zadržala tudi po nekaj dni, se tudi to odraža v letošnji rasti hmelja.« Mlajši nasadi na odcednih tleh so sicer razvili normalne oblike rastline, kar pomeni obliko širokega valja. Je pa tudi le- tos nekaj hmeljišč poškodo- vala toča, ki je bila v Spodnji Savinjski dolini še posebej močna v začetku junija. Kdaj bo začetek obiranja? Trenutne jasne napovedi letošnjega pridelka sicer še ni, vendar lahko po prvih ocenah hmeljišč po besedah Irene Friškovec zaradi že omenjenih težkih vremen- skih razmer skoraj zagotovo trdimo, da bo letina glede na količino podpovprečna. Pri razvoju hmeljskih rastlin bo vreme igralo pomemb- no vlogo tudi v preostalih dneh avgusta. »Upam, da se te visoke temperature ne bodo nadaljevale in da bo res nastopila ohladitev. Kajti če bi se visoke temperature na- daljevale, se storžki poznih sort ne bodo mogli razviti do konca.« Inštitut za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije je že začel spremljati tudi parame- tre zrelosti. Začetek obiranja savinjskega goldinga se tako nakazuje okoli 20. avgusta, vendar je vsako hmeljišče drugačno, zato je to le okvir- ni datum. Poudarek na trdoživih vrstah hmelja Kot je poudaril predse- dnik Združenja hmeljarjev Slovenije Janez Oset, kljub izzivom hmeljarji ponosno gojijo to grenko rožo in se ukvarjajo z njo. »Velik pou- darek dajemo tudi promociji hmeljarstva, kajti promocija je zagotovo prvi korak h ka- snejši uspešni prodaji,« je po- udaril. Da je hmeljarstvo ena najpomembnejših kmetijskih panog, je izpostavil tudi go- stujoči braslovški župan To- maž Žohar, ki se je za delo in prizadevanje zahvalil vsem hmeljarjem. »Vaša industrija je industrija na prostem in tega se zavedamo. V Bra- slovčah zato namenjamo tudi nepovratna fi nančna sredstva za zavarovalnice. Do neke mere je treba pomagati, da v takšnem težkem letu tudi vi preživite,« je izpostavil. Zbra- ne so nagovorili tudi drugi spodnjesavinjski župani in podžupanja ter predstavniki drugih ustanov in strokovnih služb. V Inštitutu za hmeljarstvo in pivovarstvo Slovenije so ob tem na slavnostni seji pouda- rili še, da se bodo še naprej zavzemali in trudili pridobi- vati projekte, ki so namenjeni podpori hmeljarstvu. »V prvi vrsti je pomembna vzgoja podpornih, trdoživih vrst hmelja, ki bodo prednostne na svetovnem trgu, nato so vsi drugi tehnološki ukrepi, ki jih moramo na tem me- stu tudi zelo prilagajati,« so poudarili. Hmeljarstvo je na- mreč edina panoga v Sloveniji in svetu, kjer se za zatiranje plevelov ne uporablja herbi- cidov. Razraščena vegetacija ovira promet Zakon o cestah, Pravilnik o rednem vzdrževanju javnih cest in Pravilnik o projektiranju cest določajo, da je ob cestah prepovedano postavljati ograje, zasaditi živo mejo, drevje, trte ali druge visoke nasade ali poljščine, ki bi ovirale preglednost cestišča. Višina žive meje zaradi preglednosti ne sme prese- gati višine 0,75 metra od višine vozišča. Drevesa, ki rastejo ob cestah, morajo biti obrezana tako, da je prosta višina nad cesto najmanj 4,5 metra. Grmičevje ali drevje mora biti po širini obrezano najmanj do zunanjega roba bankine, kjer bankine ob cestišču ni, mora biti obrezano najmanj en meter od roba asfalta ceste oziroma 0,5 metra od roba pločnika. ti za obrezovanje vegetacije, da ne sega v cestni svet in ne ovira ali ogroža prometa. Nad- zor nad ustreznostjo vzdrže- vanja vegetacije ob cestah in nad izvajanjem drugih pose- gov na območju cest izvaja medobčinski inšpektorat in redarstvo, ki lahko v prime- ru ugotovljenih nepravilnosti tudi ukrepa in izda globo. Pre- krški, ki se nanašajo na obve- znosti lastnikov nepremičnin ob cestiščih, so v skladu z Odlokom o občinskih cestah kaznovani z globo 500 evrov za fi zične in 2 tisoč evrov za pravne osebe. »Opozarjamo, da je treba za vegetacijo skrbe- ti celo leto in zagotoviti mini- malno polje preglednosti,« so ob tem še poudarili v občini in dodali, da želijo varnost na cestah zagotoviti brez inšpek- torskih posredovanj. Obenem opozarjajo tudi kmete, da morajo pri oranju zemljišč paziti, da ne onesna- žujejo in poškodujejo ceste ter da orjejo v primerni razdalji od roba cestnega sveta. Skla- dno z Zakonom o cestah ne smejo orati na razdalji manj kot štiri metre v pravokotni smeri na cesto ali na razdalji manj kot meter vzporedno s cesto. Na cestišču ceste je prav tako prepovedano vlačiti plu- ge, brane in drugo kmetijsko orodje ali tovor ter onesna- ževati cesto. »Zaradi neupo- števanja pravilnih odmikov pri oranju kmetijskih površin prihaja do poškodb bankin in vozišča (razpokanost asfalta, posedanje roba cestišča) ter onesnaženja cestišča z na- nosom blata in zemlje,« so pojasnili v občini. Kot še do- dajajo, je voznik delovnega stroja zato pred vključitvijo v promet dolžan pnevmatike očistiti blata, zemlje in drugih snovi. SJ Gostje so izpostavili pomembnost še večjega sodelovanja in medsebojne pripadnosti hmeljarjev. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 33, 14. avgust 2024 KULTURA Spodbuden je podatek, da vedno več ljudi dopust preživlja v družbi knjig Poleti najraje beremo slovenske avtorje Ko gre za sprostitev, bralci najpogosteje posegajo po ljubezenskih romanih in kriminal- kah. Kot še pravijo knjižničarji, je poletje tudi čas za branje osebnih izpovedi in življenj- skih zgodb ter romanov, ob katerih se lahko nasmejijo. Nekateri najraje več prostega časa izkoristijo za kakšen priročnik za osebno rast. Osrednja knjižnica Celje: Žakelj, Golob, Ahčan V Osrednji knjižnici Celje čez poletje zaznavajo tudi povečano povpraševanje po splošnih oziroma družbenih romanih, nagrajenih knjigah, ki so jih uvrstili na seznam bralne značke za odrasle Z branjem do zvezd. Pripravili so tudi poletne tematske bralne sezname, s katerimi ob- čane vabijo, naj poletje preživijo v družbi dobrih knjig. Julija so bile najbolj izposojene knjige Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, Tadeja Goloba Oj, Triglav, moj dom in Uroša Ahčana Skalpel: Iskrena pripoved o življenju in delu kirurga. Po besedah Mojce Videm- šek so v celjski osrednji knji- žnici to poletje najbolj brani slovenski avtorji, pa naj gre za osebne izpovedi, spomine oziroma življenjske zgodbe (Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset, Uroš Ahčan: Skalpel, Miha Šalehar: No- tranji pir ali Kako se prepiti do konca, Nina Osenar: V Za otroke je obisk knjižnice svojevrstno doživetje. Način šolanja in študija se spreminja, kar se odraža tudi na obiskanosti knjižnice. objemu življenja, Mira Fur- lan: Imej me rajši od vsega na svetu, Tereza Vuk: Zakaj ima moj hudič krila), krimi- nalke (Mojca Širok, Tadej Golob, Irena Svetek, Avgust Demšar) ali zgodovinske romane (Urška Klakočar Zupančič). Med ljubezenskimi romani prevladujejo tuje avtorice, na primer Colleen Hooveer, Ma- rie Force, Jojo Moyes, Han- nah Grace in Ana Huang, a tudi slovenska Karmen Petric (Prste stran). Vsa- ko poletje so aktualne tudi skandinavske kriminalke in knjige, ob katerih se lahko nasmejimo (Jonas Jonasson: Tik pred koncem sveta, Ri- chard Osman: Zlu za petami, Ottessa Mosfegh: Moje leto počitka in sprostitve, Emi Yagi: Briljantna domislica gospodične Šibata). Kaj pritegne mlade? Otroci oziroma učenci niž- jih razredov osnovne šole si pogosto izposojajo stripe. Med najbolj priljubljenimi so zbirke stripov Pasji mož in Mačji mulc, 24 kur v veso- lju, 24 kur v Egiptu. Zelo radi berejo stripe avtorice Raine Telgemeier, kot so Sestrici, Nasmeh in Pogum. Zelo pri- ljubljena je tudi zbirka stri- pov Garfi eld. Za otroke so prav tako zanimive zgodbe, v katerih prevladuje stripo- vski način pisanja, kot sta na primer Dnevnik nabritega mulca in Dnevnik prijaznega mulca. Zaradi humorja si po- gosto izposojajo zbirko knjig avtorja Davida Walliamsa (Astrofant, Babica barabi- ca) in dela avtorice Libenson Terry (Le Jaime, Biti Briana, Pozitivna Izzy, Nevidna Em- mie). Osnovnošolci, starej- ši od od 13 let, po besedah Mojce Videmšek najpogo- steje posegajo po knjigah o fantastiki ter odraščanju, prav tako po zgodovinskih tematikah, kamor sodita na primer zbirki Senca in kost in Vranja šesterica. Zadovoljni z obiskom Števec obiskovalcev, ki be- leži vstope v matično enoto Splošne knjižnice Celje na Muzejskem trgu, je v prvih sedmih mesecih v tem letu zabeležil že skoraj 100 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. »Število aktiv- nih članov v vseh oddelkih v prvem polletju je na rav- ni lanskega leta, to je malo manj kot 14 tisoč članov, kar je tudi zelo visoka številka. V prvem polletju smo v vseh oddelkih skupaj izposodili kar 187 tisoč enot gradiva,« navaja Videmškova in doda- ja, da se v knjižnici zavedajo, da številk izposoje izpred na primer desetih let verjetno ne bodo več dosegali, saj se spreminja tako način študija kot šolanja. Vedno več virov je dostopnih na spletu, kar se pozna tudi pri knjižničnih statistikah. Leposlovje in otroško gradivo pa še vedno ostajata med dobro izposo- janimi. Avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjiga Pariz, ljube- zni iz drugih časov, ki jo je napisala novinarka Vesna Milek, me navdušujeta to poletje. In prepričana sem, da še marsikoga. Strastni bralci berejo celo leto. V poletnih mesecih po knjigah pogosteje posežejo tudi drugi, saj je dobra knjiga odličen način preživljanja časa na plaži, v prijetni senci borovcev, pravijo. Na lestvicah najbolj priljubljenih knjig, ki si jih bralci v slovenskih knjižnicah izposojajo poleti, prednjačijo slovenski avtorji. In po katerih knjigah je največje povpraševanje v naših krajih? Odgovore smo iskali v knjižnicah v Celju, Žalcu in Laškem. BARBARA FURMAN, foto: Andraž Purg Ljubitelji branja knjige doži- vljajo kot svojevrstno okno v svet. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 10 10 Št. 33, 14. avgust 2024 KULTURA Spodbuden je podatek, da vedno več ljudi dopust preživlja v družbi knjig Poleti najraje beremo slovenske avtorje Ko gre za sprostitev, bralci najpogosteje posegajo po ljubezenskih romanih in kriminal- kah. Kot še pravijo knjižničarji, je poletje tudi čas za branje osebnih izpovedi in življenj- skih zgodb ter romanov, ob katerih se lahko nasmejijo. Nekateri najraje več prostega časa izkoristijo za kakšen priročnik za osebno rast. Osrednja knjižnica Celje: Žakelj, Golob, Ahčan V Osrednji knjižnici Celje čez poletje zaznavajo tudi povečano povpraševanje po splošnih oziroma družbenih romanih, nagrajenih knjigah, ki so jih uvrstili na seznam bralne značke za odrasle Z branjem do zvezd. Pripravili so tudi poletne tematske bralne sezname, s katerimi ob- čane vabijo, naj poletje preživijo v družbi dobrih knjig. Julija so bile najbolj izposojene knjige Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset, Tadeja Goloba Oj, Triglav, moj dom in Uroša Ahčana Skalpel: Iskrena pripoved o življenju in delu kirurga. Po besedah Mojce Videm- šek so v celjski osrednji knji- žnici to poletje najbolj brani slovenski avtorji, pa naj gre za osebne izpovedi, spomine oziroma življenjske zgodbe (Bronja Žakelj: Belo se pere na devetdeset, Uroš Ahčan: Skalpel, Miha Šalehar: No- tranji pir ali Kako se prepiti do konca, Nina Osenar: V Za otroke je obisk knjižnice svojevrstno doživetje. Način šolanja in študija se spreminja, kar se odraža tudi na obiskanosti knjižnice. objemu življenja, Mira Fur- lan: Imej me rajši od vsega na svetu, Tereza Vuk: Zakaj ima moj hudič krila), krimi- nalke (Mojca Širok, Tadej Golob, Irena Svetek, Avgust Demšar) ali zgodovinske romane (Urška Klakočar Zupančič). Med ljubezenskimi romani prevladujejo tuje avtorice, na primer Colleen Hooveer, Ma- rie Force, Jojo Moyes, Han- nah Grace in Ana Huang, a tudi slovenska Karmen Petric (Prste stran). Vsa- ko poletje so aktualne tudi skandinavske kriminalke in knjige, ob katerih se lahko nasmejimo (Jonas Jonasson: Tik pred koncem sveta, Ri- chard Osman: Zlu za petami, Ottessa Mosfegh: Moje leto počitka in sprostitve, Emi Yagi: Briljantna domislica gospodične Šibata). Kaj pritegne mlade? Otroci oziroma učenci niž- jih razredov osnovne šole si pogosto izposojajo stripe. Med najbolj priljubljenimi so zbirke stripov Pasji mož in Mačji mulc, 24 kur v veso- lju, 24 kur v Egiptu. Zelo radi berejo stripe avtorice Raine Telgemeier, kot so Sestrici, Nasmeh in Pogum. Zelo pri- ljubljena je tudi zbirka stri- pov Garfi eld. Za otroke so prav tako zanimive zgodbe, v katerih prevladuje stripo- vski način pisanja, kot sta na primer Dnevnik nabritega mulca in Dnevnik prijaznega mulca. Zaradi humorja si po- gosto izposojajo zbirko knjig avtorja Davida Walliamsa (Astrofant, Babica barabi- ca) in dela avtorice Libenson Terry (Le Jaime, Biti Briana, Pozitivna Izzy, Nevidna Em- mie). Osnovnošolci, starej- ši od od 13 let, po besedah Mojce Videmšek najpogo- steje posegajo po knjigah o fantastiki ter odraščanju, prav tako po zgodovinskih tematikah, kamor sodita na primer zbirki Senca in kost in Vranja šesterica. Zadovoljni z obiskom Števec obiskovalcev, ki be- leži vstope v matično enoto Splošne knjižnice Celje na Muzejskem trgu, je v prvih sedmih mesecih v tem letu zabeležil že skoraj 100 tisoč obiskovalcev, kar je skoraj 4 odstotke več kot v enakem obdobju lani. »Število aktiv- nih članov v vseh oddelkih v prvem polletju je na rav- ni lanskega leta, to je malo manj kot 14 tisoč članov, kar je tudi zelo visoka številka. V prvem polletju smo v vseh oddelkih skupaj izposodili kar 187 tisoč enot gradiva,« navaja Videmškova in doda- ja, da se v knjižnici zavedajo, da številk izposoje izpred na primer desetih let verjetno ne bodo več dosegali, saj se spreminja tako način študija kot šolanja. Vedno več virov je dostopnih na spletu, kar se pozna tudi pri knjižničnih statistikah. Leposlovje in otroško gradivo pa še vedno ostajata med dobro izposo- janimi. Avtobiografski roman Bronje Žakelj Belo se pere na devetdeset in knjiga Pariz, ljube- zni iz drugih časov, ki jo je napisala novinarka Vesna Milek, me navdušujeta to poletje. In prepričana sem, da še marsikoga. Strastni bralci berejo celo leto. V poletnih mesecih po knjigah pogosteje posežejo tudi drugi, saj je dobra knjiga odličen način preživljanja časa na plaži, v prijetni senci borovcev, pravijo. Na lestvicah najbolj priljubljenih knjig, ki si jih bralci v slovenskih knjižnicah izposojajo poleti, prednjačijo slovenski avtorji. In po katerih knjigah je največje povpraševanje v naših krajih? Odgovore smo iskali v knjižnicah v Celju, Žalcu in Laškem. BARBARA FURMAN, foto: Andraž Purg Ljubitelji branja knjige doži- vljajo kot svojevrstno okno v svet. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 11 11 Št. 33, 14. avgust 2024 KULTURA Bralci, ki to poletje prihajajo po čtivo v Knjižnico Laško, si prav tako najraje izpo- sojajo knjige domačih piscev. Kot je povedal direktor knjižnice Matej Jazbinšek, je največje povpraševanje po knjižnih uspešnicah Davida Zupančiča, Uroša Ahčana, Urške Klakočar Zupančič in Aljoše Bagola. Izposojenih je tudi večina knjig, ki so v laški knjižnici na seznamu Bralne značke za odrasle. V poletnem času bralci, ki obiskujejo laško knjižnico, raje posegajo po lahkotnejših vsebinah, še posebej tisti, ki berejo zgolj v času dopustov. »V naši knjižnici v zadnjih poletjih pripravljamo Bralne vrečke, ki so tematsko sesta- vljene iz ljubezenskih romanov, kriminalk ter mešanega poletnega branja. Tudi sicer je v tem času več povpraševanja po žanrski literaturi,« pojasni direktor, ki kot zanimi- vost izpostavlja, da so v mladinski literaturi v njihovi knjižnici med bolj izposojanimi starejše knjige ali celo klasična dela, kot so Harry Potter, serija Umazani Berti, Percy in Olimpijci. Pri slovenskih avtorjih so to dela Primoža Suhodolčana, Dese Muck in Andreja Skubica. Vedno bolj brani so tudi stripi, na eni strani klasični, kot so Asterix, Miki Muster, Garfield, Mulčki in Smrkci, na drugi pa tudi novejše serije: Ariol, Akisi, Pasji mož in Mačji mulc. »Povpraševanje po knjigah domačih avtorjev se v zadnjih letih povečuje. Poleg že našte- tih avtorjev se med najbolj brane knjige uvrščajo različne biografije in serije kriminalnih romanov avtorjev Tadeja Goloba in Avgusta Demšarja. Že vrsto let so najbolj brana dela Draga Jančarja, Toneta Partljiča in Mance Košir.« Kot še pravi direktor, so z obiskom oziroma izposojo zadovoljni, že lani so namreč dosegli predkoronsko raven, letos ti statistični kazalniki že nekoliko naraščajo. Knjižnica Žalec: V ospredju ljubezen Tudi v Medobčinski splo- šni knjižnici Žalec je julija in avgusta precej živahno, »Veseli me, ker se vedno več ljudi odloči preživeti poletni dopust tudi v družbi knjig. Večinoma prihajajo dru- žine. Starši iščejo gradivo zase, otroci brskajo med otroškimi knjigami,« pravi direktorica knjižnice Jolan- da Železnik. Ker je dopust čas sprostitve, so tudi vsebi- ne, po katerih segajo bralci, večinoma lahkotnejše. Najbolj iskane mladinske knjige v žalski knjižnici so zbirka Skrivnih 7, zbirka Pasji mož, Dnevnik nabritega mulca, zbirka Pet prijateljev, še vedno tudi Harry Potter. Mladi pogosto posegajo tudi po slikanicah avtorice Julie Donaldson (Zverjasec, Bi se gnetli na tej metli, Polž na po- tepu na kitovem repu, Hiška, majhna kot miška …), Eden od nas laže, Junaki Olimpa, Izadora Lun, Heartstoper … In kaj berejo odrasli? Knjige, ki se pogosto znajde- jo na seznamu dopustniškega branja, so Colleen Hoover; Konča se z nama in Začne se z nama; Tina Gorenjak: Najti ljubezen; Olivera Ćirković; Jaz, Pink Panter; Mira Furlan; Imej me rajši od vsega na svetu; Fre- ida McFadden: Hišna pomočni- ca, Skrivnost hišne pomočnice in Učiteljica; Shari Low: En dan s tabo, Ana Huang: Izkrivljena ljubezen; Monica Murphy: Mi- lijon poljubov v tvojem življe- nju; Marjan Ogorevc: Izhod iz Direktorica Jolanda Železnik: »Očitno so tiskana knjiga, njen otip in vonj, tisto, kar nas prevzame, kar nas očara. E-knjige so vsekakor praktične, ko gremo na pot z letalom. V senci domačega drevesa imajo zagotovo veliko prednost tiskane knjige.« Direktorica žalske knjižnice Jolanda Železnik (Foto: osebni arhiv) »Povpraševanje po knjigah domačih avtorjev se v zadnjih letih povečuje. Poleg že naštetih avtorjev se med najbolj brane knjige uvrščajo različne biografije in serije kriminalnih romanov avtorjev Tadeja Goloba in Avgusta Demšarja,« navaja direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek. Knjižnica Laško: Bralne vrečke Direktor Knjižnice Laško Matej Jazbinšek (Foto: osebni arhiv) V Osrednji knjižnici Celje se zavedajo, da števila izposoj izpred desetletja verjetno ne bodo ponovili. Predvsem ženske rade posegajo po knjigah za osebno rast. matrice in Hannah Grace: Pre- bijanje ledu. »Kot vidite, je v ospredju ljubezen, kar je vsekakor imenitno. Odrasli si sposo- jajo tudi knjige s področja duhovnosti in osebne rasti,« še pojasni direktorica. Pravi tudi, da radi posegajo po knji- gah domačih avtorjev, kot so Anja Mugerli, Samo Rugelj, Igor Karlovšek, Irena Svetek, Manca Košir, Nataša Konc Lorenzutti, Sanja Lončar, Tina Gorenjak, Tone Partljič, Alma M. Karlin, Lucijan Zalo- kar, Sebastjan Pregelj. »To je nekaj avtorjev, ki jih imajo naši bralci zelo radi. Morda si nekoliko manj iz- posojajo poezijo.« Branje je privilegij Sicer pa je v žalski knjižnici letos zaživel portal Ela, kjer si člani lahko izposojajo e- -knjige v slovenskem jezi- ku. Teh izposoj ne beležijo veliko. »Očitno so tiskana knji- ga, njen otip in vonj, tisto, kar nas prevzame, kar nas očara. E-knjige so vsekakor praktične, ko gremo na pot z letalom. V senci domače- ga drevesa imajo zagotovo veliko prednost tiskane knjige. Imamo tudi zvočne knjige, ki so jih veseli pred- vsem tisti, ki slabše vidijo.« Število aktivnih članov se v Medobčinski knjižnici Žalec iz leta v leto povečuje, a žal ne tako, kot bi si želeli. »Naša želja je, da bi bilo v knjižnico včlanjenih veliko več prebival- cev. Imeti knjižnico in brati je velik privilegij in izjemna do- dana vrednost za vsakega od nas. Veseli me, ker ljudje to vedno bolj spoznavajo in da knjižnico prepoznajo kot za- upanja vredno,« med drugim poudarja Jolanda Železnik. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 33, 14. avgust 2024 NAŠA TEMA V evropskem vrhu Romanje na Svete gore Nad Bistrico ob Sotli posebno mesto zavzemajo Svete gore, ki jih sestavlja pet sakralnih objektov in veljajo za eno najstarejših slovenskih romarskih središč. Z njih se vidijo Hrvaško Zagorje, Donačka gora in Boč, ob lepem vremenu je mogoče videti tudi obronke Pohorja in Ka- mniško-Savinjske Alpe. »Ta romarski kraj je bil v preteklosti zelo obiskan, saj so tja včasih prihajale cele procesije iz Hrvaške in Slovenije, ki so prepevale in molile. Kraj je še danes obiskan, vendar manj. Marijini romarski kraji so posebni kraji milosti, kjer se dogajajo tudi čudeži in ozdravljenja. Ko to doživiš, nisi isti in te hočeš ali nočeš to nagovori,« pove župnik Damjan Kejžar. Romanje na Svete gore se začne na velikonočni ponedeljek in traja vsako nedeljo od 1. maja do Martinove nedelje. Največ romarjev tja prihaja avgusta in septembra. »Dekanija Tuhelj tja prihaja vsako zadnjo soboto v maju. 5. avgusta je romarski dan Dravskega polja, isti dan imajo mašo tam tudi Hrvati. Največje romanje je 15. avgusta, na Marijino vnebovzetje, in 8. septembra, saj je cerkev posvečena Marijinemu rojstvu,« še pove domači župnik. Verski turizem kot priložnost za lokalno okolje Gora Oljka je priljubljena postojanka v vseh letnih časih. (Foto: ŠO) Imamo sejemski, kongresni, gorski, trgovski, navtični in ne naza- dnje tudi verski turizem. V duhu prihajajočega praznika Marijinega vnebovzetja smo se v tokratni temi posvetili slednjemu. Za Slovence med najbolj znana in priljubljena evropska romarska središča so- dijo Lurd v Franciji, Fatima na Portugalskem, Medžugorje v Bosni in Hercegovini ter seveda večni Rim. Pri nas je zagotovo zaradi bazilike Marije Pomagaj najbolj znano Brezje. Med turisti sta zelo znana in priljubljena še zvon želja na Blejskem otoku in viljamovka iz samostana Pleterje. Preverili smo, kje so najbolj znana romarska središča v naši bližini in kako živahno je v njih. ŠPELA OŽIR Župnik Damjan Kejžar pravi, da so bile Svete gore v preteklosti zelo obiskane, saj so tja včasih prihajale cele procesije iz Hrvaške in Slove- nije. (Foto: Andraž Purg) Ste vedeli, da se Slovenija z več kot tri tisoč cerkva- mi in kapelicami uvršča v evropski vrh po številu sa- kralnih stavb na prebivalca? Skoraj ni vasice ali hribčka v Sloveniji brez cerkve, prav tako so po njej posejani šte- vilni samostani in kapelice. Anketa statističnega urada o tujih turistih v letu 2021/22 kaže, da so najpomembnejši motivi za obisk Slovenije na- ravne lepote, osebna varnost med bivanjem ter rekreativne dejavnosti. Romanja in drugi verski razlogi v anketi o tujih turistih niso bili neposredno opredeljeni. »Čeprav anketa verske vsebine ne zaznava kot pomembnega motiva za obisk naše države, je obisk romarskih središč oziroma verskih dejavnosti zagotovo motiv obiska za nekatere turi- ste,« so sporočili iz Slovenske turistične organizacije in do- dali, da pri verskem turizmu izstopata dva vidika. Prvi je kulturna in zgodovinska de- diščina s sakralnimi stavba- mi, kot so cerkve, kapelice, znamenja in samostani. V drugo skupino sodi nesnov- na kulturna dediščina, kot so običaji in predstavitve ob verskih praznikih, kulinari- ka, skratka verska tradicija, ki se prenaša iz roda v rod. Vedno bolj pomembne so tudi slovenske in čezmejne romarske poti. Vedno bolj priljubljene romarske poti Na splošno Slovenska turi- stična organizacija ocenjuje, da je verski turizem v porastu in gre z roko v roki z večjim zanimanjem za pohodništvo po romarskih poteh. »Turisti s pomočjo meditacije, odklopa od vsakdanje rutine in digi- talnega stresa iščejo način za sprostitev in umiritev. K pri- ljubljenosti so prispevale tudi zelo znane svetovne poti, na primer El Camino de Santiago de Compostela.« Tudi romarske poti v Slove- niji so vedno bolj urejene in primerno označene, na voljo so romarske knjižice in pone- kod urejene možnosti preno- čevanja. V Sloveniji je 40 ro- marskih poti. 11 je evropskih, dve sta veliki kulturni evrop- ski poti, in sicer romarska pot priljubljenega svetnika Mar- tina Tourskega in bolj znana Jakobova pot. Omenimo še dve romarski poti. Marijina romarska pot je del mednarodne istoimenske kulturne romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Polj- skem prek Levoče na Slova- škem do Mariazella v Avstriji. Skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje v Hrvaško. Pot je dolga 409 km v Sloveniji in 393 km na Hrvaškem. Na- menjena je romarjem, poho- dnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki želijo spoznati ne- znane kraje. Skozi naše kraje gredo tri etape prve različice te poti, ki poteka od Trat na slovensko-avstrijski meji do Bistrice ob Sotli. Upravljavec poti je Kozjanski park. Druga je Emina pot. Sveta Ema je prva slovenska sve- tnica (razglašena za svetnico leta 1938), ki je med ljudmi zaradi izredne dobrodelnosti priljubljena že stoletja. Emino romarsko pot označuje podo- ba krške stolnice z dvema zvo- nikoma, cilj romanja je njena grobnica v Krki na Koroškem. Pot vodi skozi kraje, ki so po- vezani z njenim življenjem in delom. Emina romarska pot, dolga približno 690 km, gre preko Koroške, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske ter je povezana z istoimensko po- tjo v Avstriji. Na slovenskem delu Emine romarske poti je 48 točk, kjer pohodnik dobi žig poti za zbirko v romarski knjižici. Kot gonilo razvoja Iz Slovenske turistične orga- nizacije so sporočili, da Stra- tegija slovenskega turizma 2022–28 prepoznava številne neizkoriščene priložnosti na področju slovenske kulturne dediščine. »Številne kulturne stavbe so namreč zapuščene oziroma brez privlačnih vse- bin. Na drugi strani prepozna- vamo primere dobrih praks oživljanja in vključevanja kul- turnih in sakralnih objektov v turizem. Takšna sta Žička kar- tuzija in samostan Mekinje v Kamniku. Izpostavimo lahko tudi cerkev sv. Duha na Javor- ci, ki je zaradi izjemno spo- ročilne in simbolne vrednosti prejemnica znaka evropske dediščine in je uvrščena na seznam najboljših zgledov evropskega povezovanja in vrednot.« Turistična organizacija še dodaja, da verske stavbe lahko pozitivno prispevajo k blaginji in razvoju lokalnih skupnosti. »V gospodarskem smislu lahko njihov obisk krepi lokalni turi- zem in prispeva k rasti števila in razvoju turističnih namesti- tev, restavracij, trgovin s spo- minki in podobno, posledično tudi k večjemu številu delovnih mest v lokalni skupnosti. T uri- zem lahko spodbuja naložbe v infrastrukturo (npr. prometna infrastruktura) in razvoj stori- tev. Pomembna sta tudi kul- turna obogatitev krajev, tako prek ohranjanja dediščine kot umetniških in kulturnih doži- vetij (npr. koncerti), ter vpliv na družabno življenje v kraju.« »V gospodarskem smislu lahko njihov obisk krepi lokalni turizem in prispeva k rasti števila in razvoju turističnih namestitev, restavracij, trgovin s spominki in podobno, posledično tudi k večjemu številu delovnih mest v lokalni skupnosti,« sporočajo iz STO. Verski turizem, ena najbolj trajnostnih oblik turizma, združuje kulturno in naravno dediščino ter hkrati spodbuja lokalno prebivalstvo k dejavnemu vključevanju. Pred praznikom Marijinega vnebovzetja Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 33, 14. avgust 2024 NAŠA TEMA V naši regiji so 15. avgusta že tradicionalno vse oči upr- te v Petrovče, kjer stoji bazi- lika Matere božje, osrednje romarsko svetišče Škofi je Ce- lje. Papež Janez Pavel II. jo je v baziliko povzdignil leta 1984, medtem ko je od leta 2014 osrednje svetišče celj- ske škofi je. Tudi letos se bo versko dogajanje začelo na predvečer praznika, v sredo zvečer, ko bodo večernice s sveto mašo, po kateri bo pro- cesija z Marijinim kipom in lučkami po vasi. Osrednje do- gajanje bo sledilo v četrtek, ko bo več maš. »V Petrovčah živijo in de- lujejo dominikanci od leta 1965. Ko je papež našo cerkev razglasil za baziliko, nam je to prineslo nekaj obveznosti. Vedno moramo biti na voljo romarjem, ki jih sprejmemo in nagovorimo ter predstavi- mo našo bogato kulturno de- diščino. Pred epidemijo nas je na leto obiskalo približno 30 avtobusov romarjev. Zdaj je obiskovalcev nekoliko manj,« je povedal pater Vanči Arzen- šek in dodal, da se z občino dogovarjajo, da bi baziliko še bolj turistično promovirali in bi jo še bolj vključevali v turi- stično ponudbo. Turiste, ki jih obiščejo, povabijo k ogledu še drugih zanimivih turističnih točk. V baziliki jim obisk med drugim popestrijo z grenčico Kloštrske zeliščne kapljice, ki jo dela Arzenšek po 300 let sta- rem dominikanskem receptu. Privablja jih katedrala OB ROBU Tako za športne kot kulturne navdušence Naši predniki pred več desetletji na izlete in potovanja niso hodili tako po- gosto, kot je to v navadi dandanes. Zagotovo pa vam je na ušesa prišla katera od njihovih prigod, ob katerih so se smejali še na starost. Kaj se jim je pripetilo na tem in onem izletu na Brezjah ali Ptujski Gori ter še kje dru- gje. Takšni izleti so bili nekoč za mar- sikoga ena redkih priložnosti, da se je odpravil na drugi konec Slovenije. Danes ima verski turizem pomemb- nejšo vlogo, kot bi morda pomislili. Prepleten je z različnimi dejavnostmi, ki so blizu ljudem v 21. stoletju. Kdaj ste se nazadnje podali peš in s kolesom na kakšen vrh ter se tam ohladili v prijetni senci stoletja stare cerkvice ali kapelice? Če vam je ostalo toliko moči, ste seveda pokukali v njeno notranjost. Vsi tisti, ki bolj kot na rekreacijska doživetja prisegate na kulturna, ste se zagotovo udeležili katerega dogodka za samostanskimi ali cerkvenimi zidovi. Izku- šnja je bila zagotovo prijetnejša kot v kakšni telovadnici ali domu krajanov. Morda je letošnji 15. avgust priložnost, da se ozremo po svoji bližnji okolici in poiščemo priložnosti za praznični izlet kar v bližini doma, namesto da čas in energijo izgu- bljamo na slovenskih avtocestah, ki so ta čas v letu zaradi množice turistov polne pločevine. S tem bomo okrepili svojo identiteto in obenem podprli domače turistične ponudnike. Od njih pa je odvisno, kako iznajdljivi so in kako dobro znajo izkoristiti potencial bližnjih sakralnih zgradb. Tega zagotovo Slovenci imamo. Kot ste prebrali v tokratni naši temi, smo po njihovem številu celo v evropskem vrhu. ŠPELA OŽIR Od Žičke kartuzije do minoritskega samostana V naši regiji sta tudi dva državno prepoznana samostana, ki ju na svojih spletnih straneh predstavlja tudi Slovenska turistična organizacija. Žičko kartuzijo, ki velja za najstarejšo kartuzijo v Srednji Evropi, so ustanovili v 12. stoletju. Od takrat se je ohranila izjemna arhitektura, ki v evropskem merilu velja za enega glavnih spomenikov zgodnjega kartuzijanskega stavbarstva. Najmogočnejši med njimi so ostanki cerkve sv. Janeza Krstni- ka z gotskimi okni. Danes je v njej povsem drugačno življenje kot pred stoletji. Kartuzijane so zamenjali obiskovalci. Obi- ščejo lahko lončarski atelje in zeliščno lekarno ter se prepu- stijo poletnemu koncertnemu dogajanju. Ko jih zgrabi lakota, zavijejo v najstarejšo, še delujočo slovensko gostilno iz leta 1467, kjer med drugim strežejo izbrane dobrote srednjeveške samostanske kuhinje. Minoritski samostan Olimje je skozi zgodovino spreminjal vlogi gradu in samostana. Danes so v njem patri minoriti, ki skrbijo za nekaj stoletij stare prostore lekarne in zeliščni vrt, iz katerega za obiskovalce izdelujejo različne naravne zdravilne izdelke. Turisti si ogledajo še cerkev Marijinega vnebovzetja z mogočnim baročnim trinadstropnim pozlačenim oltarjem v črni barvi. Žička kartuzija je prizorišče kon- certov. (Foto: arhiv kartuzije) Minoritski samostan Olimje je skozi zgodovino menjal vlogi gradu in sa- mostana. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Turizem v Gornjem Gradu je predvsem verskega značaja. (Foto: Andraž Purg) »Prihajajo enodnevni gosti. Toda v našem okolju, ki ne skopari z naravnimi danostmi, bi jih radi zadržali dlje časa,« pravi Anton Špeh. Gornji Grad se ponaša s katedralo, cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, ki je po prostornini največja katedrala v Slo- veniji in privablja obiskovalce od blizu in daleč. občini predvsem verskega značaja. »Prihajajo enodnev- ni gosti. Toda v našem oko- lju, ki ne skopari z naravnimi danostmi, bi jih radi zadržali dlje časa. V občinski upravi smo zato zaposlili sodelavko in upam, da bomo na po- dročju turističnega razvoja naredili korak naprej. Sem zagovornik zmernega turiz- ma, ne masovnega. V tem vi- dim prednost, saj vedno več ljudi v današnjem stresnem in hitrem ritmu življenja išče mirne kotičke v neokrnjeni naravi.« Špeh obenem prizna, da so v njihovem okolju še vidne posledice lanskih poplav. »Toda v vsem slabem je nekaj dobrega, saj bomo okrepili prizadevanja pri oblikovanju ponudbe in trženja turistične ponudbe.« Tamkajšnji župan Anton Špeh pravi, da so ponosni na največjo katedralo v Sloveni- ji, zato je turizem v njihovi Za Marijino vnebovzetje v Petrovče V petrovški baziliki romarje sprejema pater Vanči Arzenšek. (Foto: Andraž Purg) Večerna procesija na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja v Petrovčah (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) ke. A jih zdaj v Spodnji Savinj- ski dolini ni več. »K nam so prišle iz Italije. Najprej so bile nekaj let v Piranu. Ker tam ni bilo zanimanja za vstop v red, so se pred približno desetimi leti preselile k nam v Petrovče. Živele so v redovni hiši, ki jo imenujemo Dominikov dom. Pomagale so mi v župniji, molile so in živele v skladu s svojo dominikansko karizmo. Ker tukaj pri nas niso našle podmladka oziroma nobene somišljenice, ki bi se jim pri- družila v skupnosti, so zače- le razmišljati, kako naprej. V duhu krčenja samostanskih skupnosti v Italiji in Franciji so se odločile, da bodo v Pe- trovčah zaprle samostan. Naj- starejša, ki je bila stara že 90 let, je odšla v Benetke, druga v Rim in tretja v Neapelj.« Dominikanci v Sloveniji Na slovenska tla so domi- nikanci prišli že leta 1230, in sicer na Ptuj. Drugi domini- kanski samostan so ustanovi- li v Novem kloštru pri Polzeli leta 1451. Njihova samostana sta delovala še pri sv. Trojici v Halozah in v Kopru. Cerkvene reforme habsburškega cesar- ja Jožefa II. so v letih 1782–87 ukinile vse dominikanske samostane na današnjem slo- venskem ozemlju. Sto petde- set let po Jožefovih reformah so se spet vrnili v Slovenijo. Najprej leta 1965 v Žalec in leta 1975 še v Petrovče. »Zdaj delujemo le še tukaj, saj smo morali Žalec zapustiti zaradi pomanjkanja redovnikov. V Petrovčah sva trenutno dva, jaz in pater Drago Ferencek, ki je novo mašo imel lani,« pravi Arzenšek. Med dominikanci in klasičnimi duhovniki Glavna razlika je v načinu življenja. »Redovniki imamo zaobljube, ki jih uresničujemo tako, da imamo vse skupno, to- rej nimamo zasebne lastnine. Vse, kar imamo, pripada redu. Spadamo pod hrvaško domini- kansko provinco. Naš provinci- al, torej predstojnik, prihaja iz Zagreba. Vsaka redovna hiša ima še svojega predstojnika. V Petrovčah sem to jaz.« Še dve leti nazaj so v Petrov- čah živele sestre dominikan- Vanči Arzenšek: »Vedno moramo biti na voljo romarjem, ki jih sprejmemo in nagovorimo ter predstavimo našo bogato kulturno dediščino. Pred epidemijo nas je na leto obiskalo približno 30 avtobusov romarjev. Zdaj je obiskovalcev nekoliko manj.« Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 12 12 Št. 33, 14. avgust 2024 NAŠA TEMA V evropskem vrhu Romanje na Svete gore Nad Bistrico ob Sotli posebno mesto zavzemajo Svete gore, ki jih sestavlja pet sakralnih objektov in veljajo za eno najstarejših slovenskih romarskih središč. Z njih se vidijo Hrvaško Zagorje, Donačka gora in Boč, ob lepem vremenu je mogoče videti tudi obronke Pohorja in Ka- mniško-Savinjske Alpe. »Ta romarski kraj je bil v preteklosti zelo obiskan, saj so tja včasih prihajale cele procesije iz Hrvaške in Slovenije, ki so prepevale in molile. Kraj je še danes obiskan, vendar manj. Marijini romarski kraji so posebni kraji milosti, kjer se dogajajo tudi čudeži in ozdravljenja. Ko to doživiš, nisi isti in te hočeš ali nočeš to nagovori,« pove župnik Damjan Kejžar. Romanje na Svete gore se začne na velikonočni ponedeljek in traja vsako nedeljo od 1. maja do Martinove nedelje. Največ romarjev tja prihaja avgusta in septembra. »Dekanija Tuhelj tja prihaja vsako zadnjo soboto v maju. 5. avgusta je romarski dan Dravskega polja, isti dan imajo mašo tam tudi Hrvati. Največje romanje je 15. avgusta, na Marijino vnebovzetje, in 8. septembra, saj je cerkev posvečena Marijinemu rojstvu,« še pove domači župnik. Verski turizem kot priložnost za lokalno okolje Gora Oljka je priljubljena postojanka v vseh letnih časih. (Foto: ŠO) Imamo sejemski, kongresni, gorski, trgovski, navtični in ne naza- dnje tudi verski turizem. V duhu prihajajočega praznika Marijinega vnebovzetja smo se v tokratni temi posvetili slednjemu. Za Slovence med najbolj znana in priljubljena evropska romarska središča so- dijo Lurd v Franciji, Fatima na Portugalskem, Medžugorje v Bosni in Hercegovini ter seveda večni Rim. Pri nas je zagotovo zaradi bazilike Marije Pomagaj najbolj znano Brezje. Med turisti sta zelo znana in priljubljena še zvon želja na Blejskem otoku in viljamovka iz samostana Pleterje. Preverili smo, kje so najbolj znana romarska središča v naši bližini in kako živahno je v njih. ŠPELA OŽIR Župnik Damjan Kejžar pravi, da so bile Svete gore v preteklosti zelo obiskane, saj so tja včasih prihajale cele procesije iz Hrvaške in Slove- nije. (Foto: Andraž Purg) Ste vedeli, da se Slovenija z več kot tri tisoč cerkva- mi in kapelicami uvršča v evropski vrh po številu sa- kralnih stavb na prebivalca? Skoraj ni vasice ali hribčka v Sloveniji brez cerkve, prav tako so po njej posejani šte- vilni samostani in kapelice. Anketa statističnega urada o tujih turistih v letu 2021/22 kaže, da so najpomembnejši motivi za obisk Slovenije na- ravne lepote, osebna varnost med bivanjem ter rekreativne dejavnosti. Romanja in drugi verski razlogi v anketi o tujih turistih niso bili neposredno opredeljeni. »Čeprav anketa verske vsebine ne zaznava kot pomembnega motiva za obisk naše države, je obisk romarskih središč oziroma verskih dejavnosti zagotovo motiv obiska za nekatere turi- ste,« so sporočili iz Slovenske turistične organizacije in do- dali, da pri verskem turizmu izstopata dva vidika. Prvi je kulturna in zgodovinska de- diščina s sakralnimi stavba- mi, kot so cerkve, kapelice, znamenja in samostani. V drugo skupino sodi nesnov- na kulturna dediščina, kot so običaji in predstavitve ob verskih praznikih, kulinari- ka, skratka verska tradicija, ki se prenaša iz roda v rod. Vedno bolj pomembne so tudi slovenske in čezmejne romarske poti. Vedno bolj priljubljene romarske poti Na splošno Slovenska turi- stična organizacija ocenjuje, da je verski turizem v porastu in gre z roko v roki z večjim zanimanjem za pohodništvo po romarskih poteh. »Turisti s pomočjo meditacije, odklopa od vsakdanje rutine in digi- talnega stresa iščejo način za sprostitev in umiritev. K pri- ljubljenosti so prispevale tudi zelo znane svetovne poti, na primer El Camino de Santiago de Compostela.« Tudi romarske poti v Slove- niji so vedno bolj urejene in primerno označene, na voljo so romarske knjižice in pone- kod urejene možnosti preno- čevanja. V Sloveniji je 40 ro- marskih poti. 11 je evropskih, dve sta veliki kulturni evrop- ski poti, in sicer romarska pot priljubljenega svetnika Mar- tina Tourskega in bolj znana Jakobova pot. Omenimo še dve romarski poti. Marijina romarska pot je del mednarodne istoimenske kulturne romarske poti, ki vodi iz Čenstohove na Polj- skem prek Levoče na Slova- škem do Mariazella v Avstriji. Skozi Gradec pelje v Slovenijo in se nadaljuje v Hrvaško. Pot je dolga 409 km v Sloveniji in 393 km na Hrvaškem. Na- menjena je romarjem, poho- dnikom, ljubiteljem narave in kulturne dediščine ter vsem tistim, ki želijo spoznati ne- znane kraje. Skozi naše kraje gredo tri etape prve različice te poti, ki poteka od Trat na slovensko-avstrijski meji do Bistrice ob Sotli. Upravljavec poti je Kozjanski park. Druga je Emina pot. Sveta Ema je prva slovenska sve- tnica (razglašena za svetnico leta 1938), ki je med ljudmi zaradi izredne dobrodelnosti priljubljena že stoletja. Emino romarsko pot označuje podo- ba krške stolnice z dvema zvo- nikoma, cilj romanja je njena grobnica v Krki na Koroškem. Pot vodi skozi kraje, ki so po- vezani z njenim življenjem in delom. Emina romarska pot, dolga približno 690 km, gre preko Koroške, Štajerske, Dolenjske in Gorenjske ter je povezana z istoimensko po- tjo v Avstriji. Na slovenskem delu Emine romarske poti je 48 točk, kjer pohodnik dobi žig poti za zbirko v romarski knjižici. Kot gonilo razvoja Iz Slovenske turistične orga- nizacije so sporočili, da Stra- tegija slovenskega turizma 2022–28 prepoznava številne neizkoriščene priložnosti na področju slovenske kulturne dediščine. »Številne kulturne stavbe so namreč zapuščene oziroma brez privlačnih vse- bin. Na drugi strani prepozna- vamo primere dobrih praks oživljanja in vključevanja kul- turnih in sakralnih objektov v turizem. Takšna sta Žička kar- tuzija in samostan Mekinje v Kamniku. Izpostavimo lahko tudi cerkev sv. Duha na Javor- ci, ki je zaradi izjemno spo- ročilne in simbolne vrednosti prejemnica znaka evropske dediščine in je uvrščena na seznam najboljših zgledov evropskega povezovanja in vrednot.« Turistična organizacija še dodaja, da verske stavbe lahko pozitivno prispevajo k blaginji in razvoju lokalnih skupnosti. »V gospodarskem smislu lahko njihov obisk krepi lokalni turi- zem in prispeva k rasti števila in razvoju turističnih namesti- tev, restavracij, trgovin s spo- minki in podobno, posledično tudi k večjemu številu delovnih mest v lokalni skupnosti. T uri- zem lahko spodbuja naložbe v infrastrukturo (npr. prometna infrastruktura) in razvoj stori- tev. Pomembna sta tudi kul- turna obogatitev krajev, tako prek ohranjanja dediščine kot umetniških in kulturnih doži- vetij (npr. koncerti), ter vpliv na družabno življenje v kraju.« »V gospodarskem smislu lahko njihov obisk krepi lokalni turizem in prispeva k rasti števila in razvoju turističnih namestitev, restavracij, trgovin s spominki in podobno, posledično tudi k večjemu številu delovnih mest v lokalni skupnosti,« sporočajo iz STO. Verski turizem, ena najbolj trajnostnih oblik turizma, združuje kulturno in naravno dediščino ter hkrati spodbuja lokalno prebivalstvo k dejavnemu vključevanju. Pred praznikom Marijinega vnebovzetja Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 13 13 Št. 33, 14. avgust 2024 NAŠA TEMA V naši regiji so 15. avgusta že tradicionalno vse oči upr- te v Petrovče, kjer stoji bazi- lika Matere božje, osrednje romarsko svetišče Škofi je Ce- lje. Papež Janez Pavel II. jo je v baziliko povzdignil leta 1984, medtem ko je od leta 2014 osrednje svetišče celj- ske škofi je. Tudi letos se bo versko dogajanje začelo na predvečer praznika, v sredo zvečer, ko bodo večernice s sveto mašo, po kateri bo pro- cesija z Marijinim kipom in lučkami po vasi. Osrednje do- gajanje bo sledilo v četrtek, ko bo več maš. »V Petrovčah živijo in de- lujejo dominikanci od leta 1965. Ko je papež našo cerkev razglasil za baziliko, nam je to prineslo nekaj obveznosti. Vedno moramo biti na voljo romarjem, ki jih sprejmemo in nagovorimo ter predstavi- mo našo bogato kulturno de- diščino. Pred epidemijo nas je na leto obiskalo približno 30 avtobusov romarjev. Zdaj je obiskovalcev nekoliko manj,« je povedal pater Vanči Arzen- šek in dodal, da se z občino dogovarjajo, da bi baziliko še bolj turistično promovirali in bi jo še bolj vključevali v turi- stično ponudbo. Turiste, ki jih obiščejo, povabijo k ogledu še drugih zanimivih turističnih točk. V baziliki jim obisk med drugim popestrijo z grenčico Kloštrske zeliščne kapljice, ki jo dela Arzenšek po 300 let sta- rem dominikanskem receptu. Privablja jih katedrala OB ROBU Tako za športne kot kulturne navdušence Naši predniki pred več desetletji na izlete in potovanja niso hodili tako po- gosto, kot je to v navadi dandanes. Zagotovo pa vam je na ušesa prišla katera od njihovih prigod, ob katerih so se smejali še na starost. Kaj se jim je pripetilo na tem in onem izletu na Brezjah ali Ptujski Gori ter še kje dru- gje. Takšni izleti so bili nekoč za mar- sikoga ena redkih priložnosti, da se je odpravil na drugi konec Slovenije. Danes ima verski turizem pomemb- nejšo vlogo, kot bi morda pomislili. Prepleten je z različnimi dejavnostmi, ki so blizu ljudem v 21. stoletju. Kdaj ste se nazadnje podali peš in s kolesom na kakšen vrh ter se tam ohladili v prijetni senci stoletja stare cerkvice ali kapelice? Če vam je ostalo toliko moči, ste seveda pokukali v njeno notranjost. Vsi tisti, ki bolj kot na rekreacijska doživetja prisegate na kulturna, ste se zagotovo udeležili katerega dogodka za samostanskimi ali cerkvenimi zidovi. Izku- šnja je bila zagotovo prijetnejša kot v kakšni telovadnici ali domu krajanov. Morda je letošnji 15. avgust priložnost, da se ozremo po svoji bližnji okolici in poiščemo priložnosti za praznični izlet kar v bližini doma, namesto da čas in energijo izgu- bljamo na slovenskih avtocestah, ki so ta čas v letu zaradi množice turistov polne pločevine. S tem bomo okrepili svojo identiteto in obenem podprli domače turistične ponudnike. Od njih pa je odvisno, kako iznajdljivi so in kako dobro znajo izkoristiti potencial bližnjih sakralnih zgradb. Tega zagotovo Slovenci imamo. Kot ste prebrali v tokratni naši temi, smo po njihovem številu celo v evropskem vrhu. ŠPELA OŽIR Od Žičke kartuzije do minoritskega samostana V naši regiji sta tudi dva državno prepoznana samostana, ki ju na svojih spletnih straneh predstavlja tudi Slovenska turistična organizacija. Žičko kartuzijo, ki velja za najstarejšo kartuzijo v Srednji Evropi, so ustanovili v 12. stoletju. Od takrat se je ohranila izjemna arhitektura, ki v evropskem merilu velja za enega glavnih spomenikov zgodnjega kartuzijanskega stavbarstva. Najmogočnejši med njimi so ostanki cerkve sv. Janeza Krstni- ka z gotskimi okni. Danes je v njej povsem drugačno življenje kot pred stoletji. Kartuzijane so zamenjali obiskovalci. Obi- ščejo lahko lončarski atelje in zeliščno lekarno ter se prepu- stijo poletnemu koncertnemu dogajanju. Ko jih zgrabi lakota, zavijejo v najstarejšo, še delujočo slovensko gostilno iz leta 1467, kjer med drugim strežejo izbrane dobrote srednjeveške samostanske kuhinje. Minoritski samostan Olimje je skozi zgodovino spreminjal vlogi gradu in samostana. Danes so v njem patri minoriti, ki skrbijo za nekaj stoletij stare prostore lekarne in zeliščni vrt, iz katerega za obiskovalce izdelujejo različne naravne zdravilne izdelke. Turisti si ogledajo še cerkev Marijinega vnebovzetja z mogočnim baročnim trinadstropnim pozlačenim oltarjem v črni barvi. Žička kartuzija je prizorišče kon- certov. (Foto: arhiv kartuzije) Minoritski samostan Olimje je skozi zgodovino menjal vlogi gradu in sa- mostana. (Foto: arhiv NT/Sherpa) Turizem v Gornjem Gradu je predvsem verskega značaja. (Foto: Andraž Purg) »Prihajajo enodnevni gosti. Toda v našem okolju, ki ne skopari z naravnimi danostmi, bi jih radi zadržali dlje časa,« pravi Anton Špeh. Gornji Grad se ponaša s katedralo, cerkvijo sv. Mohorja in Fortunata, ki je po prostornini največja katedrala v Slo- veniji in privablja obiskovalce od blizu in daleč. občini predvsem verskega značaja. »Prihajajo enodnev- ni gosti. Toda v našem oko- lju, ki ne skopari z naravnimi danostmi, bi jih radi zadržali dlje časa. V občinski upravi smo zato zaposlili sodelavko in upam, da bomo na po- dročju turističnega razvoja naredili korak naprej. Sem zagovornik zmernega turiz- ma, ne masovnega. V tem vi- dim prednost, saj vedno več ljudi v današnjem stresnem in hitrem ritmu življenja išče mirne kotičke v neokrnjeni naravi.« Špeh obenem prizna, da so v njihovem okolju še vidne posledice lanskih poplav. »Toda v vsem slabem je nekaj dobrega, saj bomo okrepili prizadevanja pri oblikovanju ponudbe in trženja turistične ponudbe.« Tamkajšnji župan Anton Špeh pravi, da so ponosni na največjo katedralo v Sloveni- ji, zato je turizem v njihovi Za Marijino vnebovzetje v Petrovče V petrovški baziliki romarje sprejema pater Vanči Arzenšek. (Foto: Andraž Purg) Večerna procesija na predvečer praznika Marijinega vnebovzetja v Petrovčah (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) ke. A jih zdaj v Spodnji Savinj- ski dolini ni več. »K nam so prišle iz Italije. Najprej so bile nekaj let v Piranu. Ker tam ni bilo zanimanja za vstop v red, so se pred približno desetimi leti preselile k nam v Petrovče. Živele so v redovni hiši, ki jo imenujemo Dominikov dom. Pomagale so mi v župniji, molile so in živele v skladu s svojo dominikansko karizmo. Ker tukaj pri nas niso našle podmladka oziroma nobene somišljenice, ki bi se jim pri- družila v skupnosti, so zače- le razmišljati, kako naprej. V duhu krčenja samostanskih skupnosti v Italiji in Franciji so se odločile, da bodo v Pe- trovčah zaprle samostan. Naj- starejša, ki je bila stara že 90 let, je odšla v Benetke, druga v Rim in tretja v Neapelj.« Dominikanci v Sloveniji Na slovenska tla so domi- nikanci prišli že leta 1230, in sicer na Ptuj. Drugi domini- kanski samostan so ustanovi- li v Novem kloštru pri Polzeli leta 1451. Njihova samostana sta delovala še pri sv. Trojici v Halozah in v Kopru. Cerkvene reforme habsburškega cesar- ja Jožefa II. so v letih 1782–87 ukinile vse dominikanske samostane na današnjem slo- venskem ozemlju. Sto petde- set let po Jožefovih reformah so se spet vrnili v Slovenijo. Najprej leta 1965 v Žalec in leta 1975 še v Petrovče. »Zdaj delujemo le še tukaj, saj smo morali Žalec zapustiti zaradi pomanjkanja redovnikov. V Petrovčah sva trenutno dva, jaz in pater Drago Ferencek, ki je novo mašo imel lani,« pravi Arzenšek. Med dominikanci in klasičnimi duhovniki Glavna razlika je v načinu življenja. »Redovniki imamo zaobljube, ki jih uresničujemo tako, da imamo vse skupno, to- rej nimamo zasebne lastnine. Vse, kar imamo, pripada redu. Spadamo pod hrvaško domini- kansko provinco. Naš provinci- al, torej predstojnik, prihaja iz Zagreba. Vsaka redovna hiša ima še svojega predstojnika. V Petrovčah sem to jaz.« Še dve leti nazaj so v Petrov- čah živele sestre dominikan- Vanči Arzenšek: »Vedno moramo biti na voljo romarjem, ki jih sprejmemo in nagovorimo ter predstavimo našo bogato kulturno dediščino. Pred epidemijo nas je na leto obiskalo približno 30 avtobusov romarjev. Zdaj je obiskovalcev nekoliko manj.« Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 14 14 Št. 33, 14. avgust 2024 KRONIKA Na sprehajalnih poteh na območju Celja in Koro- ške so nadzirali več kot 50 lastnikov psov in njihovih psov. V sedmih primerih psi na javnem kraju niso bili na povodcih, v petih primerih niso bili cepljeni ali primer- no označeni s čipom. Za kr- šitve v pristojnosti policije so občanom izrekli šest opozoril, v enem primeru so kršitelju izdali plačilni nalog. Za pet primerov, ko psi niso bili cepljeni ozi- roma primerno označeni s čipom, so podali predloge drugemu prekrškovnemu organu. Na avtocestnem počivališču Lopata kradla gorivo Policisti Postaje prometne policije Celje so v petek v nočnih urah med rednim nadzorom počivališč na avtocestnem počivališču Lopata zalotili Romuna, ki sta iz rezervoarja tovornega vozila poskušala ukrasti gorivo. Romuna sta svoje vozilo parkirala poleg vozila oškodovanca, pripravila cev za črpanje goriva in z izvijačem odstranila ter pri tem poškodovala pokrov rezervoarja. Pri odstra- njevanju pokrova so enega od njiju zalotili prometni policisti. Ko jih je opazil, je poskušal pobegniti, vendar so ga kmalu prijeli. Oba romunska državljana bodo policisti kazensko ovadili zaradi poskusa storitve kazni- vega dejanja velike tatvine. JF Hudi prometni nesreči Prometno nesrečo s hudimi poškodbami so celjski policisti obravnavali v petek malo po 12. uri na Polulah v Celju. Voznik osebnega vozila je nenadoma zapeljal na nasprotno smerno vozišče in trčil v voznika tovornega vozila, ki je pravilno pripeljal nasproti. V trčenju se je povzročitelj hudo poškodoval. Še eno prometno nesrečo s hudimi poškodbami so policisti okoli osmih zjutraj obravnavali prejšnjo sredo, in sicer v Prvomajski ulici v Rogaški Slatini, kjer je voznik osebnega vozila izsilil prednost kolesarju, ki za vožnjo ni uporabljal kolesarske steze. Policisti so obema izdali plačilni nalog. JF Pes mora biti na javnem kraju na povodcu Poskrbite za svojo žival! Policisti Policijske postaje vodnikov službenih psov Ce- lje so v zadnjem obdobju izvedli več krajših poostrenih nadzorov nad spoštovanjem zakonodaje s področja živali. JANŽE FRIC Sprehodi v vročini Pri nadzorih so celjski vodniki v več primerih za- znali, da so lastniki svoje pse vodili na sprehode v vročini, kar lahko pri psih povzroči toplotni udar, prav tako vroč asfalt negativno vpliva na pasje tačke. Vsem lastnikom psov policisti zato predlagajo, naj svoje štirinožne prijatelje v vro- čih poletnih mesecih vodijo na sprehode zgodaj zjutraj in pozno zvečer, čez dan pa samo na nujno potrebo in še to po senčnih poteh. Lastniki psov naj psom v vročini zagotovijo senco, zavetje v hiši oz. hladnejših prostorih ter dovolj sveže vode. Prav tako opozarjajo, naj imajo lastniki svoje pse na javnih krajih na povodcih, saj so zaradi neprivezanih psov obravnavali kar nekaj ugrizov ljudi in živali. Odgovornosti skrbnikov Predpis, ki ureja obravna- vano tematiko, je Zakon o zaščiti živali, ki med drugim vsebuje splošne zahteve za obvladovanje psov, da ti niso nevarni okolici. Ta zakon določa, da je skrbnik živali tisti, ki ima dolžnost, da z ustrezno vzgojo in s šolanjem oziroma z drugimi ukrepi za- gotovi, da žival ne predstavlja nevarnosti okolici. Nadalje določa, da mora skrbnik psa na javnem mestu zagotoviti fizično varnost psa tako, da je pes na povodcu. Javno me- sto je v skladu z Zakonom o varstvu javnega reda in miru vsak prostor, ki je načeloma dostopen vsakomur. Ob vedno večji izbiri pas- jih parkov tudi v Sloveniji Zakon o zaščiti živali določa izjemo od zgoraj omenjene- ga pravila, kjer uporaba po- vodca ni potrebna. To je na javnih mestih, ki so s predpi- som lokalne skupnosti ali s privolitvijo lastnika javnega mesta namenjena sprehaja- nju in druženju psov ter so ustrezno označena in ogra- jena tako, da je onemogočen pobeg. Enako velja za lovske pse v času lova. Opustitev ravnanja v zvezi z ustrezno vzgojo, šolanjem in drugimi morebitnimi ukre- pi, ki zagotavljajo, da žival ni nevarna za okolico, predsta- vljajo prekršek, ki se kaznuje z globo od 200 do 400 evrov. Kako ravnati ob ugrizu psa? Ob ugrizu psa je treba naj- prej poskrbeti za oskrbo po- škodovane osebe ali živali in šele nato ugotoviti identiteto in lastništvo psa, ki je povzro- čil ugriz. Poškodovana oseba naj se takoj po ugrizu odpravi k osebnemu zdravniku ali zdravniku urgentne medi- cine, ki bosta po obravnavi rane osebo napotila naprej v antirabično ambulanto skla- dno s predpisi, ki urejajo na- lezljive bolezni. Antirabična ambulanta mora vnesti po- datke o ugrizu psa v centralni register hišnih živali in hkrati pozvati skrbnika psa, naj se s psom zglasi v pristojni veteri- narski organizaciji zaradi pre- veritve suma na steklino, in o ugrizu psa obvestiti pristojni območni urad za varno hra- no, veterinarstvo in varstvo rastlin. Pristojna veterinarska organizacija mora podatke o opravljenih pregledih na ste- klino iz prejšnjega odstavka vnesti v register in o rezul- tatih teh pregledov obvestiti antirabično ambulanto. Če ambulanta ne prejme podat- ka o opravljenih pregledih v 15 dneh od ugriza psa, mora o tem obvestiti urad za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. Poškodovano žival zaradi ugriza psa za obravnavo po- škodbe odpeljemo v območ- no veterinarsko ambulanto, ki mora podatke o ugrizu psa v treh delovnih dneh vnesti v omenjeni register. Če pes z ugrizom povzroči ali je bil udeležen pri povzročitvi smrti človeka ali hude telesne poškodbe, veterinar z ustno od- ločbo odvzame psa in odredi njegovo takojšnjo namestitev v izolatorij pristojne veterinarske organizacije. Veterinar lahko v tem primeru odredi usmrtitev psa. Foto: PUC Državljana Romunije sta poškodovala pokrov rezervoarja. (Foto: PUC) Policisti so pretekli teden obravnavali hujše prometne nesreče. (Foto: arhiv NT/ Andraž Purg) Psi so lahko brez povodca v pasjem parku. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 15 15 Št. 33, 14. avgust 2024 ŠPORT Slovenija je na igrah 33. olimpijade nadaljevala tra- dicijo osvajanja medalj, ob čemer je zabeležila še enajst uvrstitev med prvo deseteri- co. Slovenija na petem mestu Rokometaši in atlet Kristjan Čeh so bili četrti, odbojkarji so po izpadu v četrtfinalu zasedli peto mesto, plavalka Neža Klančar in Jekaterina Vedenejeva v ritmični gim- nastiki sta bili šesti, kajaka- šica Eva Terčelj je bila sedma, kolesar Jan Tratnik je osvojil osmo mesto, kajakašica Eva Alina Hočevar, judoistka Anka Pogačnik, namizno- teniški igralec Darko Jorgić posamezno ter namiznoteni- ška reprezentanca so zasedli deveta mesta. Slovenija je na razpredelnici zlatih medalj glede na število prebivalcev zasedla zavidljivo peto mesto med 63 državami, ki so sto- pile na najvišjo stopničko. S tremi medaljami je na tej le- stvici 16. med 89 državami. Predsednik Olimpijskega komiteja Slovenije Franjo Bobinac je igre ocenil kot zelo pozitivne: »Včasih je vr- hunec lahko tudi ena zmaga, en uspeh neke ekipe ali nek dogodek v nekem predtek- movanju, ko vidiš, da nekdo Športno Celje je ponosno na Urbana Lesjaka, Blaža Blagotinška in Tilna Kodri- na. Trije Celjani so z našo rokometno reprezentanco osvojili četrto mesto na olimpijskih igrah v Parizu. Toda ponosni so lahko tudi v Rokometnem klubu Celje Pivovarna Laško, kajti v njem so se dokončno uve- ljavili tudi Klemen Ferlin, Blaž Janc, Miha Zarabec, Kristjan Horžen, Borut Mač- kovšek, Domen Novak, Urh Kastelic in Aleks Vlah, a tudi Uroš Zorman kot igralec, ki je zdaj zablestel v vlogi trenerja oziroma selektor- ja. Njegov pomočnik je bil Celjan Luka Žvižej. Edini, ki trenutno deluje pri celjskem klubu in je pomagal repre- zentanci, je zdravnik Sašo Djurić. V idealno sedmeri- co turnirja je bil izbran Blaž Janc (desno krilo), ki se je še kot nepolnoleten preselil v Celje. Zdaj je član Barce- lone. Aleks Vlah je šele po prihodu v dvorano Zlatorog postal vrhunski rokometaš, Slovenska odprava s tremi medaljami iz Francije Janja Garnbret izboljšala dosežka Tine Trstenjak Konec je. Eni pravite končno, drugi bi še kar naprej uži- vali ob prenosih tekmovanj z olimpijskih iger v Franciji. Slovenija je v ponedeljek na Kongresnem trgu v Ljubljani pozdravila športnike, ki so nas zastopali na olimpijskih igrah v Parizu. Posebne pozornosti so bili deležni dobitniki medalj, zlati Janja Garnbret in Andreja Leški ter srebrn Toni Vodišek. DEAN ŠUSTER da res vse od sebe, pa ob tem niti ne zmaga.« Nekdanja dijakinja velenjske šole Zdaj je Janja Garnbret najuspešnejša slovenska športnica na poletnih olim- pijskih igrah, saj je z dvema zlatima medaljama prehitela Celjanko Tino Trstenjak. Ja- nja je članica Šaleškega al- pinističnega odseka Velenje in nekdanja dijakinja Šolske- ga centra Velenje. Ostala je olimpijska prvakinja v kom- binaciji športnega plezanja. Naša šampionka je v Franciji tokijskemu dodala še zlato v Parizu. V finalu v Le Bour- getu je bila daleč najboljša po obeh delih tekmovanja. Vodila je po dopoldanskem balvanskem delu, v težav- nosti je potrdila šampionski status. Njena kolajna je de- seta zlata in 31. za Slovenijo na poletnih olimpijskih igrah po letu 1991. Čeprav je letos dopolnila komaj 25 let, je v športu osvojila že vse, kar je lahko. Jokala s trenerjem Pot do drugega olimpijske- ga zlata ni bila lahka. Tekmo- valke so v boju za kolajne ča- kali najprej štirje balvanski izzivi. Janja je bila najboljša, a ni bila tako prepričljiva, kot je bila pred tem v polfi- nalu. Največ težav je imela v zadnjem, četrtem balvanu, v katerem je poskusila vse, kar je lahko, a na vrhu balvana se ni zadržala. Na ogledu iz- ziva v težavnosti je bila spet sproščena. V smer je šla kot zadnja. Plezala je preudarno, ni hitela, premagala je vse pa- sti, vrha smeri ni osvojila, a je njen dosežek zadoščal za pariško zlato. Ko se je spusti- la s stene, so jo zajela čustva, planila je v jok ter objem tre- nerju Romanu Krajniku. Plezanje njenega življenja »Zelo težko je z besedami opisati, kaj čutim. Odvalil se mi je kamen od srca. Kaj- ti kar sem opravila danes, ni bilo preprosto,« so bile njene prve misli, preden jo je zajel jok. Nadaljevala je med solzami sreče: »Ko sem danes vstala, sem vedela, da bo to moj dan. Plezala sem, kot sem želela, se mi je pa v zadnjem balvanu zataknil prst med oprimkoma in sem se ustrašila, da je s prstom kaj narobe. Preden sem šla plezat smer, sem bila res sproščena in sem si rekla: ›Pojdi plezat in uživat.‹ In to sem tudi naredila. Poza- bila sem na vse skupaj in uspelo mi je plezanje mo- jega življenja, tako da sem zelo vesela.« Pred tremi leti v Tokiu so se tekmovalke merile v kombinaciji hitro- sti, balvanov in težavnosti. Hitrost je v Parizu pridobi- la samostojni status. Janja Garnbret je v Tokiu postala prva olimpijska prvakinja v kombinaciji treh disciplin, zdaj je tudi olimpijska šam- pionka v kombinaciji balva- nov in težavnosti. Pričako- vati je mogoče spremembe tekmovalnega formata za igre leta 2028 v Los An- gelesu, ko bi se za odličja plezalke in plezalci merili v vseh treh samostojnih disciplinah – težavnosti, balvanih in hitrosti. Bi čla- nica velenjskega kluba čez štiri leta torej lahko iz ZDA prinesla domov več kot eno medaljo? Preostale uvrstitve na OI v Parizu: 11. mesto – Alja Varagić, Nataša Ljepoja (rokometna reprezentanca), 19. mesto – Tina Šutej (skok s palico), 20. mesto – Klara Lukan (tek na 10 kilometrov), 22. mesto – Klara Lukan (tek na 5 kilmetrov), 31. mesto – Matic Ian Guček (tek na 400 metrov z ovirami). Junaki tudi Lesjak, Blagotinšek in Kodrin nato se je preselil v Aalborg. Bil je drugi drugi najboljši strelec olimpijskega turnirja. »Tako kot v polfinalu smo bili prekratki za en gol tudi v boju za tretje mesto. Imeli smo svoje priložnosti, v pre- lomnih trenutkih dvoboja pa smo naredili nekaj neumno- sti. Lahko naredimo analize in smo pametni, a moji varovanci so dali vse od sebe in se lahko ponosno vrnejo v domovino,« je dejal razočarani Zorman. Po porazu z Danci je marsikaj po- vedal češkima sodnikoma, ki nista oškodovala naše izbrane vrste zgolj v zadnjem napadu, ni pa se zadrževal, ko je po koncu tekme s Španci prote- stiral pri danskih sodnikih, ki sta pri zadnjem izvajanju prostega strela dopustila, da je španski obrambni igralec stal ob izvajalcu Gabru. Ne moremo se znebiti občutka, da Slovenija pri nekaterih lobi- jih še ni bila »na vrsti«. Najbrž na olimpijskih igrah tako ali tako nikoli ne bo. Sicer pa je bila bronasta medalja na sve- tovnem prvenstvu po epskem preobratu proti Hrvaški čista kot solza. Nekaj malenkostne- ga vetra v hrbet je bilo vseka- kor na evropskem prvenstvu pri nas. DŠ Naša rokometna reprezentanca je v četrtfinalu olimpijskega turnirja z izjemno predstavo nadigrala Norveško. (Foto: arhiv RK CPL) Janja Garnbret se je leto pred olimpijskimi igrami v Tokiu pripravljala tudi na plezalni steni v Celju. (Foto: DŠ) Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 16 16 Št. 33, 14. avgust 2024 ŠPORT A ker je bilo le 1 : 0 (Luka Menalo), je ekipa na čelu s trenerjem Albertom Riero slišala žvižge s slabo obiska- nih tribun. Vzdrževanje vedno zahtevnejše Še slabša je bila travnata površina, kar ni prav nič ču- dno, kajti mestna oblast je od nastanka stadiona ni uspela zamenjati. Iz družbe ZPO so poslali pojasnilo: »Stanje travne ruše je posledica kom- binacije več dejavnikov. Naj- pomembnejši je nedvomno starost, saj je zelenica stara že več kot 20 let, kar pome- ni, da je vzdrževanje vsako leto zahtevnejše, sploh ob dejstvu, da se je na zelenici v zadnjih letih razrasla in- vazivna sorta Poa annua, ki ima plitek koreninski sistem in kot takšna ni primerna za intenzivno uporabo na no- gometnih igriščih. Letošnje vroče poletje z zelo visokimi temperaturami je močno vpli- valo na slabšo regeneracijo igrišča, travo pa je prav tako prizadela bolezen, ki smo jo skušali omejiti s posebnim fungicidom. Žal nam bolezni kljub naporom vzdrževalne službe, ki se je pri svojem delu posvetovala tudi z raz- ličnimi agronomi, ni uspelo omejiti do te mere, da posa- Zdaj je za vse težave in težavice kriva trava Jutri zgodovinska priložnost v Dublinu Od petka vratar Nogometnega kluba Celje Lovro Štubljar ni več najstnik. Za dvajseti rojstni dan si je darilo pripravil sam, kajti dan prej je ohranil svojo mrežo nedotaknjeno in s soigralci premagal irski Shamrock Rovers na prvi tekmi 3. kroga kvalifikacij za evropsko ligo. DEAN ŠUSTER mezni deli travne ruše, kjer je bila bolezen najbolj priso- tna, ne bi odmrli. Ti deli so danes še posebej vidni in jih bo treba v prihodnjih dneh in tednih dodobra sanirati.« Drugi obnavljajo … Družba ZPO je bila v za- dnjih dneh v nenehnem sti- ku z Evropsko nogometno zvezo, ki je bila ob tem, da se s podobnimi težavami v tem času sooča kar precej evropskih stadionov, zelo ra- zumevajoča in bo na lastne stroške v prihodnjih dneh v Celje poslala dva strokov- njaka, ki bosta pomagala pri dejavnostih obnove trenutne- ga stanja travne ruše. »Načrt vzdrževanja ob teh spreme- njenih vremenskih pogojih in zaznani bolezni smo za- stavili s stroko in ga izvaja- mo že nekaj časa, vsekakor pa je treba poudariti, da so pogoji za rast zaradi vročega in suhega obdobja daleč od normalnih. Velja poudariti, da je celjski stadion eden red- kih slovenskih prvoligaških stadionov, če ne celo edini, ki v zadnjem desetletju ni bil deležen zamenjave igralne površine. V Stožicah je bila travna ruša v zadnjih štirih le- tih zamenjana kar dvakrat, v Mariboru so jo menjali letos, v Murski Soboti lani, z manj kot desetletjem staro igralno površino se lahko pohvalijo tudi v Domžalah. Vsekakor si kot upravljavec prizadevamo za celovito zamenjavo travne ruše, saj je že presegla svojo življenjsko dobo, kar bi omo- gočilo boljše vzdrževanje in manj težav v prihodnosti.« Nova oblast vložila veliko Letos je Mestna občina Ce- lje namenila znatna sredstva (več kot dva milijona evrov brez DDV) za prekategoriza- cijo stadiona. »Sami pa smo že večkrat naslovili pobudo tudi na NK Celje, v zadnjem času tudi na NZS, da skladno z njuno pripravljenostjo in zmožnostjo za vlaganja v ra- zvoj nogometne infrastruk- ture v Celju, ki bo omogo- čala igranje in treninge na najvišji profesionalni ravni, namenita nekaj sredstev tudi za zamenjavo travne ruše in dograditev druge potreb- ne infrastrukture. Sami kot upravljavci teh sredstev ni- mamo, sredstva proračuna pa so tudi zelo omejena in načrtovana najmanj leto vna- prej. Kot upravljavci športnih objektov v Celju imamo pri- marno nalogo, da upravlja- mo objekte za čim širšo rabo, zato še kako pozdravljamo načrte Mestne občine Ce- lje, da bi v prihodnjih letih zagotovila še več igrišč, ki jih bodo lahko uporabljali tako naši najmlajši kot tudi drugi občani. Ne nazadnje je to primarno poslanstvo uporabe javnih sredstev,« so še zapisali pri družbi za upravljanje parkirišč in jav- nih objektov. S prednostjo v Irsko V ponedeljek je bila zadnja tekma 4. kroga v 1. slovenski nogometni ligi med Bravom in Koprom. Izidi preostalih obračunov so bili: Nafta – Pri- morje 0: 3, Domžale – Olim- pija 0 : 0, Celje – Kalcer Rado- mlje 4 : 2 in Maribor – Mura 2 : 1. Celjani so drugič zmaga- li in so ob tekmi manj četrti. Povedli so z goloma Ivana Br- nića in Aljoše Matka, drugi polčas so začeli mlačno. To so izkoristili gostje in v 64. minuti izenačili. V končnici sta zmago gostiteljem zagoto- vila Damjan Vuklišević in Ar- mandas Kučis. Ob pogledu na zelenico je televizijski re- porter razumljivo napovedal malo golov, toda videli smo jih šest. Trener Albert Riera je napovedoval čistko v igral- skem kadru, a je že pripeljal dva novinca, španskega boč- nega branilca Juanja Nieta in ruskega krilnega napadalca Nikito Iosifova. Celjsko mo- štvo ima zgodovinsko prilo- žnost. Jutri si lahko v Dubli- nu zagotovi evropsko jesen. Po slovesu od kvalifikacij za ligo prvakov je opravilo prvo polovico naloge v kvalifika- cijah evropske lige. Če bodo Celjani v skupnem seštev- ku uspešni v boju z Irci, si bodo že zagotovili evropsko jesen z vsaj konferenčno ligo. V zadnjem kvalifika- cijskem krogu evropske lige jih čaka poraženec 3. kroga kvalifikacij lige prvakov med švedskim Malmöjem in gr- škim Paokom iz Soluna. V primeru izpada in nadalje- vanja v zadnjem kvalifika- cijskem krogu konferenčne lige se bodo Celjani pomerili z boljšim iz obračuna med kazahstanskim Ordabasijem in armenskim Pjunikom. Foto: Andraž Purg V prvi postavi Celja so bili proti Ircem Štubljar, Dulca, Zec, Matko, Bobičanec, Kvesić, Menalo, Brnić, Nemanić, Pišek in Kučis. Luki Menalu je uspel natančen diagonalni strel. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 17 17 Št. 33, 14. avgust 2024 ŠPORT Po šestih letih spet ultramaraton Društvo maratoncev in pohodnikov Celje bo po šestih letih organiziralo 35. ultra- maraton iz Celja v Logarsko dolino. Start teka bo v soboto, 7. septembra, ob 6.00 na Špici in cilj pri Domu planincev v Logarski dolini. Razdalja med Celjem in Logarsko dolino je dolga 72 kilometrov. Tekači bodo lahko izbrali tudi krajše proge: start teka na 42 kilometrov bo v Mozirju ob 9.00, start teka na 28 kilometrov bo na Ljubnem ob 10.00, v Lučah bo start na 18 kilometrov ob 11.30, start teka na 9 kilometrov pa v Solčavi ob 12.30. »Na progi maratona bo petnajst okrepčevalnic z napitki, s sadjem in z energijskimi napitki. Speljana je po čudoviti naravi, večji del ob Savinji, in se konča v eni najlepših dolin na svetu. Ob vstopu v Logarsko dolino se vam ponuja dih jemajoč pogled na gore, ki obkrožajo to dolino,« je zatrdil predsednik Društva maratoncev in pohodnikov Celje Odon Simonič. DŠ Novi TEDNIK št. 32 8. 8. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 32, 8. avgust 2024 Občina Tabor Žalec, 23. - 24. avgust 2024 2 0 2 4 Dolina zelenega zlata 2.Rally PETEK, 23. 8. 2024 17:00 CEREMONIALNI ŠTART 19:00 HP1 - SUPER SPECIAL ŽALEC DRUŽENJE PRI FONTANI PIV S SKUPINO FAJERCAJG SOBOTA, 24. 8. 2024 8:45 11:07 HP2, HP4 - MARIJA REKA - TABOR 9:12 11:34 HP3, HP5 - BRASLOVČE 14:22 16:40 HP6, HP8 - LIBOJE 14:57 17:15 HP7, HP9 - GALICIJA DRUŽENJE PRI FONTANI PIV S SKUPINO SAN PARK Medijska pokrovitelja: NOVI TEDNIK in RADIO CELJE Vrhunska zasedba na Špici čez 17 dni V soboto, 31. avgusta, bo v Celju ob sotočju Savinje in Ložnice mednarodna tekma v slalomu na divjih vodah. Štela bo tudi za državno prvenstvo. »Gre za unikatno tekmo zaradi izjemne medna- rodne zasedbe v Savinji, ki na celjski Špici deluje kot potok. A to ne zmanjšuje teže zmage. Kdor je dober, je pač dober in bo zmagal tako v Tacnu kot tudi na Špici. Povabili smo olimpijskega zmagovalca iz Pariza Italijana Giovannija de Gennara. Vljudno se je zahvalil za povabilo in dodal, da bi prišel v Celje, vendar je prav takrat tudi italijansko prvenstvo,« zelo optimistično prireditev napoveduje predsednik celjskega kluba Dušan Konda. De Gennaro je stari znanec predstavnikov celjskega kluba, kajti na mladinskem svetovnem prvenstvu v francoskem Foixu leta 2010 je osvojil zlato medaljo pred Celja- nom Simonom Brusom. »Vsekakor pričakujemo, da bo poleg vseh naših najboljših predstavnic in predstavnikov nastopilo nekaj odličnih tujk in tujcev. V začetku tega tedna je svoje prihode potrdilo šest letošnjih olimpijcev,« je dodal Konda, ki je prepričan, da bo v Celju približno 200 tekmovalcev iz 12 držav. Med njimi bosta tudi olimpijski prvak Benjamin Savšek in olimpijski podprvak Peter Kauzer. Celjski kajakaši Martin Srabotnik, Lan Tominc in Jan Ločnikar bodo skušali izkoristiti »domač teren« za zmago v ekipni tekmi, morda pa tudi v posamični. DŠ Na posnetku iz zraka se zdi proga »olimpijska«. Prav nič se ne vidi, da voda ni divja, kar bi sicer na državnem prvenstvu morala biti. (Foto: arhiv KKK Nivo Celje) Rezervni igralci so bili dobro razpoloženi med ogrevanjem. Albert Riera je poudaril, da bi bil vesel zmage, če bi štela za točke, tako pa je bil v Celju odigran le »prvi polčas«. Po zadetku je prvi predsedniku kluba Valeriju Kolotilu čestital celjski župan Matija Kovač. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 33, 14. avgust 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve SREDA, 14. 8. 10.00 in 17.30 Paviljon tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Musica Camerata Koncert, v primeru dežja bo koncert v pivnici mineralnih vod 18.00 Kulturni center Laško Pehlivanian: La Bohème Operna akademija 20.00 Atrij Galerije Velenje Večer šansonov z zasedbo Šansonet Koncert ČETRTEK, 15. 8. 18.00 Občinsko dvorišče Laško Slavko Ivančič Koncert pod zvezdami PETEK, 16. 8. 19.00 Galerija F-bunker Velenje Čarobni svet Šaleške doline Odprtje fotografske razstave Simona Konečnika 19.00 Športno igrišče Graška Gora Graška Gora poje in igra Tradicionalni mednarodni festival narodnozabavne glasbe bo v znamenju slavnostnega koncerta ob 70. jubileju ansambla Štirje kovači 20.00 Mladinski center Žalec Maj Kavšek Kvintet Koncert 20.00 Kozolec Goričica Šentjur Epik večeri smeha pri Kulturni pip'ci Zagnani neznani, komedija 20.30 Žička kartuzija Sounds of Slovenia trio & Maroltovke Poletni glasbeni večeri SOBOTA, 17. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: O psičku in muci Predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje 20.00 Velenjski grad, grajski grič Glasba mističnega handpana v naravi Akustični koncert 20.30 do 22.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival 2024: Salsonando Koncert 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Maj Kavšek Kvintet Koncert NEDELJA, 18. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 16.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Animacijski program, ustvarjalne delavnice, športne igre, predstavitev potapljaške dejavnosti 20.00 eMCe plac Velenje Mantra (Kostarika), Divine Infernus Metal koncert PONEDELJEK, 19. 8. 8.00 do 16.00 Velenjsko jezero Poletni športni tabor Zmaga Koštrina Tedensko varstvo otrok od 6. do 12. leta z raznovrstnimi športno- zabavnimi vsebinami 9.00 do 12.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Poletni Robo kamp Uživanje v robotiki, soncu, športu in zabavi za otroke od 1. do 9. razreda 19.00 Podhod Pošta Velenje Za življenje si je treba cajt uzet Odprtje razstave Tare Drev TOREK, 20. 8. 18.00 Mestna četrt Lava Moje mesto / Mestna četrt Lava in znameniti kiosk K-67 Odprtje razstave 19.00 Staro Velenje Monika Kutter in Barbara Laister-Ebner Koncert, citrarski festival SREDA, 21. 8. 14.00 Tehnopark Celje »Atmosfere – umetnost, raziskovanje podnebja in vesolja« Odprtje razstave, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana 19.00 Staro Velenje Družinski trio Roželj Koncert, citrarski festival 20.30 do 22.00 Arkade GH Rogaška Slatina Anin festival 2024: Mariborski komorni orkester Koncert Poletje v Celju SREDA, 14. 8. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalna delavnica z Majdo Počitniška ustvarjalna delavnica je brezplačna in primerna za otroke od 5. do 12. leta 18.00 Celjski dom Bruno Gröening Uvodno predavanje PETEK, 16. 8. 20.00 Restavracija Cankarjeva Joliette V akustičnem duetu se bo predstavila s kitaristom Kristjanom Hacinom 20.30 Vodni stolp Fed Horses Koncert SOBOTA, 17. 8. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 11.00 do 19.00 Celjski grad Živa zgodovina: KUD Galiarda Skok v srednji vek: doživite vzdušje zgodovinskega kampa in očarljivih srednjeveških plesov 20.00 Restavracija Cankarjeva Plejade akustik Koncert TOREK, 20. 8. 16.00 Na zvezdi V Celje po veselje Torkova ustvarjalna in zabavna doživetja za družine 18.00 Celjski dom Bruno Gröening Uvodno predavanje za mlade SREDA, 21. 8. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalna delavnica z Majdo Brezplačna počitniška delavnica, primerna za otroke od 5. do 12. leta 18.00 Lapidarij pokrajinskega muzeja Druženje z Vsesledjem in s Supernovo Celjsko literarno društvo bo predstavilo izbor poezije revij Vsesledje in Supernova Seviqc – festival stare glasbe SOBOTA, 17. 8. 18.30 Mestna kavarna Celje Festivalski predtakt: Baroque Arabesque 19.30 Narodni dom Celje Baroque Arabesque Koncert PONEDELJEK, 19. 8. 18.30 Kavarna in slaščičarna Miško Knjižko Festivalski predtakt: Richard Boothby 19.30 Stara grofi ja Celje Richard Boothby Koncert TOREK, 20. 8. 11.15 Glasbena šola Celje Seviqc Camp: odprta vaja umetnikov Adriana Alcaide, Ana Marija Krajnc 12.00 Narodni dom, Velika dvorana Seviqc Camp: odprta vaja umetnikov Capilla del Sol, Gregor Fele, Boris Šinigoj 12.30 Narodni dom, Zgornja stranska dvorana Seviqc Camp: odprta vaja umetnikov The Legacy of Bach SREDA, 21. 8. 18.30 Kavarna in slaščičarna Miško Knjižko Festivalski predtakt: The Legacy of Bach 19.30 Stara grofi ja Celje The Legacy of Bach Koncert Druge prireditve SREDA, 14. 8. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Klekljanje 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pravljice pod krošnjami dreves Pravljice iz Pravljične vreče v izvedbi pravljičarke Maje Furman 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda Poletna pravljična joga z Nino Časl 18.30 do 21.30 Laška hiša Poletno dvorišče Laške hiše Topli večeri, odlična družba, tudi četrtek in petek ob istem času 19.00 Mladinski center Žalec Kino za najmlajše: Detektiv Tabo in primer nosoroga Afriška poletna detektivka ČETRTEK, 15. 8. 18.00 Cerkev sv. Roka Rogatec Praznik Marijinega vnebovzetja, sveta maša in pete litanije Matere božje PETEK, 16. 8. 10.00 Cerkev sv. Roka Rogatec Rokovo, procesija in sveta maša, srečanje Župnije sv. Roka in sosednjih hrvaških župnij 21.00 do 23.00 Paviljon tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024 Poletni kino, vstop prost SOBOTA, 17. 8. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 do 11.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje v MNZC Vodeni ogled po gostujoči razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku, za otroke, tudi v torek ob istem času 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00 Pred kulturnim domom v Šentvidu pri Planini Svečana prireditev ob 80. obletnici osvoboditve Planine in širšega Kozjanskega 11.00, 15.00 in 17.00 Stari grad Celje Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Pletenje iz šibja z Zdenko Pulko 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka žulik, Brigita Božič, meljemo žito na žmrlje, prikaz Avguštin Fric 19.00 Rečica ob Paki Hmeljski likof – Rečiška noč PONEDELJEK, 19. 8. 9.00 Likovni salon Celje Počitniška kapsula Poletne ustvarjalne delavnice za otroke z Damjano Brumec 21.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Nedelja Biografska drama, vstop prost TOREK, 20. 8. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Rajanje z lutkami Z lutkarji Lutkovnega gledališča Velenje boste rajali v senci krošenj dreves SREDA, 21. 8. 9.00 do 11.00 Tic Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 9.00 do 19.00 Dvorec Novo Celje Zeleno zlato Likovna kolonija 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Lego delavnica VELENJE / 30.8. VISTA PARK vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke koncert poletja za srce afrike OTROCI V SRCU AFRIKE POTREBUJEJO HRANO, VODO IN ZDRAVILA S poslanim SMS-om AFRIKA5 na 1919 darujete 5 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. www.karitas.si BREZPLAČNA OBJAVA Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 33, 14. avgust 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš! ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi ate, dedek, tast in brat SILVESTER BRILEJ iz Jurkloštra (3. 5. 1937–31. 7. 2024) Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili besede sožalja ter darovali sveče in za svete maše. Najlepše se zahvaljujemo župniku Vengustu za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Šentvida, moškemu pevskemu zboru in govornici Hermini za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi L 29 ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedi, tast, pradedi, brat, stric in svak STANISLAV ŽNIDAR iz Kostrivnice pri Kalobju Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo 441 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi mož in ata, spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil dragi mož in ata BRANKO NOVAK iz Celja (24. 6. 1951–4. 8. 2024) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče in cvetje. Žalujoča: žena Marinka in sin Simon s Špelo 439 Imela si pridne roke in zlato srce, ki ti je zastalo. Spomin med rožicami je ostal nate … V SPOMIN dragi ženi in mami ANICI KRAJNC z Lopate 48a, Celje (27. 6. 1952–19. 8. 2023) Hvala ti, ker si bila! Žalujoča: mož Janko in sin Jani 442 Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) ZAHVALA Za vedno se je poslovila naša draga ŠTEFKA TOPLIŠEK iz Spodnje Rečice pri Laškem (26. 11. 1947–31. 7. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala družinam Postružin, Banfič, Babič, Očko in Drolec ter Roku Matku za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala kolektivu OŠ Primoža Trubarja Laško za izraze sožalja, darovane sveče in denarno pomoč. Iskreno se zahvaljujemo Komunali Laško za organizacijo pogreba, gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred, pevkam skupine Cvetke iz Šentilja pri Velenju za lepo petje in trobentaču za odigrano pesem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali. L 30 Vztrajnost, doslednost, pripadnost, odločnost, odprtost za novosti, človeškost in živost. Vse to in še veliko več je bila naša sodelavka Angelca … Zapustila nas je naša upokojena sodelavka, gospa ANGELA DEČMAN (1956–2024) ekonomistka dolgoletna vodja v službah uprave Celjskih lekarn v letih od 1987 do 2013. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Celjskih lekarn n MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL mokka 4 x 4, črne barve, prevoženih 57.000 km, letnik 2016, kot nov, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 803-254. 434 POSEST PRODAM PISARNO v Celju, velikost 30 m² + ločene sanitarije, protivlomna vrata in klima, prodam. Telefon 041 807-060. p ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, leghorn, črne in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Nedel ja , 18. avgust 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI - Zaprto STROJI PRODAM NAHRBTNO motorno koso Green Cut, 42,7 ccm, prodam. Telefon 031 889-191. 438 ŠROTAR na kladiva, z enofaznim motorjem, kot nov, prodam za 450 EUR. Možna me- njava. Telefon 040 611-175. 444 Poroke Šentjur Poročila sta se: Eva PRI- MEC iz Šentjurja in Alexan- der ISHIZUKA z Japonske. BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za na- daljnjo rejo, prodam. Možen tudi prevoz. Telefon 031 753-595. p KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino, 1,5 EUR/l, možna dostava, pro- dam. Telefon 041 382-735. p GROZDJE (rumeni muškat in modro franki- njo) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 211-528. 445 OSTALO PRODAM ZAMRZOVALNO omaro Blomberg, 7 predalov, cisterne za vino, 150, 135 in 100 l, nože za ribanje zelja, posodo za kisanje in ri- banje, 100 l, vratna krila, bela, še zapa- kirana, 2 kosa 0,82 x 2,00 m, desna, en kos 0,72 x 2,00 m, leva, balkonska vrata PVC, bela, rabljena, dvojna zasteklitev, z roleto in žaluzijo, 0,60 x 2,00 m, pro- damo zaradi selitve. Cena po dogovoru. Telefon 041 736-262. 443 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave in bele leghorn, prodajamo vsak delavnik. NIK s Polzele, 76 let, Štefanija TOPLIŠEK iz Laškega, 77 let, Zvonimir MAČEK iz Laškega, 73 let, Dara SAMAC iz Žalca, 68 let, Agata NAVRŠNIK iz Vi- tanja, 69 let, Ana RIHTER iz Gornjega Grada, 89 let, Roza- lija Ana ZUPANC iz Braslovč, 92 let, Veronika PUR iz Celja, 94 let, Ivan BAUMAN iz Ce- lja, 87 let, Bibiana SOVINC iz Celja, 94 let, Marija ČUŠ iz Šentjurja, 90 let, Štefanija KAMPUŠ iz Žalca, 81 let, Ire- na BEZGOVŠEK iz Laškega, 61 let, Hilda OŠLAK s Teharij, 80 let, in Branko NOVAK iz Celja, 73 let. Šentjur Umrli so: Neža ANTAL z Ostrožnega pri Ločah, 88 let, Stanislav ŽNIDAR iz Kostriv- nice, 69 let, in Franc FRECE iz Turnega, 93 let. Velenje Umrli so: Sojka MALINO- VIĆ iz Velenja, 67 let, Jela NUNIĆ iz Velenja, 66 let, in Ana Marija OJSTERŠEK iz Velenja, 90 let. Smrti Celje Umrli so: Sonja GORNIK iz Letuša, 73 let, Janez POGAČ- Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 15. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, Reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 18 18 Št. 33, 14. avgust 2024 NAPOVEDNIK/INFORMACIJE Podjetje NT&RC, d. o. o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktorica: Saša Pukl Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Janže Fric, Barbara Furman, Janja Intihar, Sintija Jurič, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedni- ku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. Mesečna naročnina je 13,71 EUR (4 izvodi) oz. 17,16 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 363,96 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Kulturne prireditve SREDA, 14. 8. 10.00 in 17.30 Paviljon tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024: Musica Camerata Koncert, v primeru dežja bo koncert v pivnici mineralnih vod 18.00 Kulturni center Laško Pehlivanian: La Bohème Operna akademija 20.00 Atrij Galerije Velenje Večer šansonov z zasedbo Šansonet Koncert ČETRTEK, 15. 8. 18.00 Občinsko dvorišče Laško Slavko Ivančič Koncert pod zvezdami PETEK, 16. 8. 19.00 Galerija F-bunker Velenje Čarobni svet Šaleške doline Odprtje fotografske razstave Simona Konečnika 19.00 Športno igrišče Graška Gora Graška Gora poje in igra Tradicionalni mednarodni festival narodnozabavne glasbe bo v znamenju slavnostnega koncerta ob 70. jubileju ansambla Štirje kovači 20.00 Mladinski center Žalec Maj Kavšek Kvintet Koncert 20.00 Kozolec Goričica Šentjur Epik večeri smeha pri Kulturni pip'ci Zagnani neznani, komedija 20.30 Žička kartuzija Sounds of Slovenia trio & Maroltovke Poletni glasbeni večeri SOBOTA, 17. 8. 10.00 Travnik pri Domu kulture Velenje Sobotne lutkarije: O psičku in muci Predstava v izvedbi Lutkovnega gledališča Velenje 20.00 Velenjski grad, grajski grič Glasba mističnega handpana v naravi Akustični koncert 20.30 do 22.00 Evropska ploščad Rogaška Slatina Anin festival 2024: Salsonando Koncert 22.00 MC Patriot Slovenske Konjice Maj Kavšek Kvintet Koncert NEDELJA, 18. 8. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Celeia – mesto pod mestom Javno vodstvo po razstavi 16.00 Velenjska plaža Nedelja, dan za družine Animacijski program, ustvarjalne delavnice, športne igre, predstavitev potapljaške dejavnosti 20.00 eMCe plac Velenje Mantra (Kostarika), Divine Infernus Metal koncert PONEDELJEK, 19. 8. 8.00 do 16.00 Velenjsko jezero Poletni športni tabor Zmaga Koštrina Tedensko varstvo otrok od 6. do 12. leta z raznovrstnimi športno- zabavnimi vsebinami 9.00 do 12.00 Knjižnica Velenje, študijska čitalnica Poletni Robo kamp Uživanje v robotiki, soncu, športu in zabavi za otroke od 1. do 9. razreda 19.00 Podhod Pošta Velenje Za življenje si je treba cajt uzet Odprtje razstave Tare Drev TOREK, 20. 8. 18.00 Mestna četrt Lava Moje mesto / Mestna četrt Lava in znameniti kiosk K-67 Odprtje razstave 19.00 Staro Velenje Monika Kutter in Barbara Laister-Ebner Koncert, citrarski festival SREDA, 21. 8. 14.00 Tehnopark Celje »Atmosfere – umetnost, raziskovanje podnebja in vesolja« Odprtje razstave, ki jo pripravljajo v sodelovanju z Avstrijskim kulturnim forumom Ljubljana 19.00 Staro Velenje Družinski trio Roželj Koncert, citrarski festival 20.30 do 22.00 Arkade GH Rogaška Slatina Anin festival 2024: Mariborski komorni orkester Koncert Poletje v Celju SREDA, 14. 8. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalna delavnica z Majdo Počitniška ustvarjalna delavnica je brezplačna in primerna za otroke od 5. do 12. leta 18.00 Celjski dom Bruno Gröening Uvodno predavanje PETEK, 16. 8. 20.00 Restavracija Cankarjeva Joliette V akustičnem duetu se bo predstavila s kitaristom Kristjanom Hacinom 20.30 Vodni stolp Fed Horses Koncert SOBOTA, 17. 8. 10.00 Spominska hiša Alme M. Karlin Pečovnik Sobotnice pri Almi z Jernejo Jezernik Ogled spominske hiše in brezplačna individualna vodenja med 10.00 in 17.00 11.00 do 19.00 Celjski grad Živa zgodovina: KUD Galiarda Skok v srednji vek: doživite vzdušje zgodovinskega kampa in očarljivih srednjeveških plesov 20.00 Restavracija Cankarjeva Plejade akustik Koncert TOREK, 20. 8. 16.00 Na zvezdi V Celje po veselje Torkova ustvarjalna in zabavna doživetja za družine 18.00 Celjski dom Bruno Gröening Uvodno predavanje za mlade SREDA, 21. 8. 10.00 Knjižnica pri Mišku Knjižku Ustvarjalna delavnica z Majdo Brezplačna počitniška delavnica, primerna za otroke od 5. do 12. leta 18.00 Lapidarij pokrajinskega muzeja Druženje z Vsesledjem in s Supernovo Celjsko literarno društvo bo predstavilo izbor poezije revij Vsesledje in Supernova Seviqc – festival stare glasbe SOBOTA, 17. 8. 18.30 Mestna kavarna Celje Festivalski predtakt: Baroque Arabesque 19.30 Narodni dom Celje Baroque Arabesque Koncert PONEDELJEK, 19. 8. 18.30 Kavarna in slaščičarna Miško Knjižko Festivalski predtakt: Richard Boothby 19.30 Stara grofi ja Celje Richard Boothby Koncert TOREK, 20. 8. 11.15 Glasbena šola Celje Seviqc Camp: odprta vaja umetnikov Adriana Alcaide, Ana Marija Krajnc 12.00 Narodni dom, Velika dvorana Seviqc Camp: odprta vaja umetnikov Capilla del Sol, Gregor Fele, Boris Šinigoj 12.30 Narodni dom, Zgornja stranska dvorana Seviqc Camp: odprta vaja umetnikov The Legacy of Bach SREDA, 21. 8. 18.30 Kavarna in slaščičarna Miško Knjižko Festivalski predtakt: The Legacy of Bach 19.30 Stara grofi ja Celje The Legacy of Bach Koncert Druge prireditve SREDA, 14. 8. 7.00 do 9.00 Hiša generacij Laško Klekljanje 9.00 Ipavčev kulturni center Šentjur Pravljice pod krošnjami dreves Pravljice iz Pravljične vreče v izvedbi pravljičarke Maje Furman 9.00 do 11.00 TIC Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda Poletna pravljična joga z Nino Časl 18.30 do 21.30 Laška hiša Poletno dvorišče Laške hiše Topli večeri, odlična družba, tudi četrtek in petek ob istem času 19.00 Mladinski center Žalec Kino za najmlajše: Detektiv Tabo in primer nosoroga Afriška poletna detektivka ČETRTEK, 15. 8. 18.00 Cerkev sv. Roka Rogatec Praznik Marijinega vnebovzetja, sveta maša in pete litanije Matere božje PETEK, 16. 8. 10.00 Cerkev sv. Roka Rogatec Rokovo, procesija in sveta maša, srečanje Župnije sv. Roka in sosednjih hrvaških župnij 21.00 do 23.00 Paviljon tempel Rogaška Slatina Anin festival 2024 Poletni kino, vstop prost SOBOTA, 17. 8. 7.00 Ploščad pred Centrom Nova in Cankarjeva ulica Velenje Mestna tržnica Velenje 8.00 Parkirišče za pošto Velenje Kramarski sejem 8.00 do 11.00 Jurijev trg Tabor Kmečka tržnica 8.00 do 12.00 Tržnica Laško Tržnica Laško 9.00 in 12.00 Fotohiša Pelikan Celje Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 10.00 Muzej novejše zgodovine Celje Počitniško druženje v MNZC Vodeni ogled po gostujoči razstavi Krapinski pračlovek pri Hermanu Lisjaku, za otroke, tudi v torek ob istem času 10.00 Grilova domačija Lipje pri Velenju Odprta vrata Grilove domačije 11.00 Pred kulturnim domom v Šentvidu pri Planini Svečana prireditev ob 80. obletnici osvoboditve Planine in širšega Kozjanskega 11.00, 15.00 in 17.00 Stari grad Celje Vodenje po gradu Tudi v sredo ob istem času 13.00 do 15.00 Rokodelski center Rogatec Pletarska delavnica Pletenje iz šibja z Zdenko Pulko 15.00 do 17.00 Muzej na prostem Rogatec Peka žulik, Brigita Božič, meljemo žito na žmrlje, prikaz Avguštin Fric 19.00 Rečica ob Paki Hmeljski likof – Rečiška noč PONEDELJEK, 19. 8. 9.00 Likovni salon Celje Počitniška kapsula Poletne ustvarjalne delavnice za otroke z Damjano Brumec 21.00 Poletni kino pred Domom kulture Velenje Zvezde pod zvezdami: Nedelja Biografska drama, vstop prost TOREK, 20. 8. 10.00, 12.00 in 16.00 Fotohiša Pelikan Javno vodstvo po Fotohiši Pelikan 16.30 do 19.30 Travnik pri Domu kulture Velenje Torkove igrarije: Rajanje z lutkami Z lutkarji Lutkovnega gledališča Velenje boste rajali v senci krošenj dreves SREDA, 21. 8. 9.00 do 11.00 Tic Laško Domači kotiček Prodaja domačih dobrot in izdelkov 9.00 do 19.00 Dvorec Novo Celje Zeleno zlato Likovna kolonija 10.00 Knjižnica Velenje Zabavna sreda: Lego delavnica VELENJE / 30.8. VISTA PARK vstopnice: entrio.si, Trafike 3dva, bencinske črpalke koncert poletja za srce afrike OTROCI V SRCU AFRIKE POTREBUJEJO HRANO, VODO IN ZDRAVILA S poslanim SMS-om AFRIKA5 na 1919 darujete 5 EUR. Prispevajo lahko uporabniki Telekoma Slovenije, Telemacha, A1 in T-2. www.karitas.si BREZPLAČNA OBJAVA Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 19 19 Št. 33, 14. avgust 2024 MALI OGLASI/INFORMACIJE Nosimo te v srcih, v nas naprej živiš, tudi ti nikoli nas ne izgubiš! ZAHVALA Nenadoma nas je zapustil dragi ate, dedek, tast in brat SILVESTER BRILEJ iz Jurkloštra (3. 5. 1937–31. 7. 2024) Ob njegovem slovesu se iskreno zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti, izrazili besede sožalja ter darovali sveče in za svete maše. Najlepše se zahvaljujemo župniku Vengustu za opravljen pogrebni obred, pevcem iz Šentvida, moškemu pevskemu zboru in govornici Hermini za besede slovesa. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njegovi L 29 ZAHVALA Zapustil nas je naš dragi mož, oče, dedi, tast, pradedi, brat, stric in svak STANISLAV ŽNIDAR iz Kostrivnice pri Kalobju Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti. Žalujoči: žena, otroci in ostalo sorodstvo 441 Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate, dragi mož in ata, spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 74. letu nas je zapustil dragi mož in ata BRANKO NOVAK iz Celja (24. 6. 1951–4. 8. 2024) Ob boleči izgubi se zahvaljujemo vsem znancem, prijateljem in sosedom, ki ste nam izrazili ustna in pisna sožalja ter darovali sveče in cvetje. Žalujoča: žena Marinka in sin Simon s Špelo 439 Imela si pridne roke in zlato srce, ki ti je zastalo. Spomin med rožicami je ostal nate … V SPOMIN dragi ženi in mami ANICI KRAJNC z Lopate 48a, Celje (27. 6. 1952–19. 8. 2023) Hvala ti, ker si bila! Žalujoča: mož Janko in sin Jani 442 Vsi, ki radi jih imamo, nikdar ne umro, le v nas se preselijo in naprej, naprej živijo, so in tu ostanejo. (J. Medvešek) ZAHVALA Za vedno se je poslovila naša draga ŠTEFKA TOPLIŠEK iz Spodnje Rečice pri Laškem (26. 11. 1947–31. 7. 2024) Ob boleči izgubi se iskreno zahvaljujemo vsem sorodni- kom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste sočustvovali z nami, izrekli sožalje ter darovali cvetje, sveče in za svete maše. Posebna hvala družinam Postružin, Banfič, Babič, Očko in Drolec ter Roku Matku za vso pomoč v težkih trenutkih. Hvala kolektivu OŠ Primoža Trubarja Laško za izraze sožalja, darovane sveče in denarno pomoč. Iskreno se zahvaljujemo Komunali Laško za organizacijo pogreba, gospodu župniku Roku Metličarju za opravljen cerkveni obred, pevkam skupine Cvetke iz Šentilja pri Velenju za lepo petje in trobentaču za odigrano pesem. Vsem in vsakemu posebej še enkrat iskrena hvala. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo močno pogrešali. L 30 Vztrajnost, doslednost, pripadnost, odločnost, odprtost za novosti, človeškost in živost. Vse to in še veliko več je bila naša sodelavka Angelca … Zapustila nas je naša upokojena sodelavka, gospa ANGELA DEČMAN (1956–2024) ekonomistka dolgoletna vodja v službah uprave Celjskih lekarn v letih od 1987 do 2013. Ohranili jo bomo v lepem spominu. Sodelavci Celjskih lekarn n MOTORNA VOZILA PRODAM OPEL mokka 4 x 4, črne barve, prevoženih 57.000 km, letnik 2016, kot nov, odlično ohranjen, prodam. Cena po dogovoru. Telefon 041 803-254. 434 POSEST PRODAM PISARNO v Celju, velikost 30 m² + ločene sanitarije, protivlomna vrata in klima, prodam. Telefon 041 807-060. p ŽIVALI PRODAM KOKOŠI nesnice, rjave, grahaste, leghorn, črne in štajerske, prodamo in dostavimo. Kmetija Šraj, telefon 031 751-675. n NESNICE, rjave, grahaste, črne, tik pred ne- snostjo, prodamo. Brezplačna dostava. Prodaja tudi na Vranskem. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n CELEIA - MESTO POD MESTOM JAVNO VODSTVO Nedel ja , 18. avgust 2024, ob 11.00, KNež ji dvor . Vstop Ni Na : 5€ INFORMACIJE: WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ODPIRALNI ČAS: TOREK - NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK, PRAZNIKI - Zaprto STROJI PRODAM NAHRBTNO motorno koso Green Cut, 42,7 ccm, prodam. Telefon 031 889-191. 438 ŠROTAR na kladiva, z enofaznim motorjem, kot nov, prodam za 450 EUR. Možna me- njava. Telefon 040 611-175. 444 Poroke Šentjur Poročila sta se: Eva PRI- MEC iz Šentjurja in Alexan- der ISHIZUKA z Japonske. BELE piščance brojlerje, težke 1 kg, za na- daljnjo rejo, prodam. Možen tudi prevoz. Telefon 031 753-595. p KOKOŠI nesnice, jarkice, rjave barve, pred nesnostjo, prodamo, pripeljemo na dom. Telefon 070 545-481. p KUPIM DEBELE, suhe krave in telice, za zakol, ku- pimo. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653-286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajer- ski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KMETIJSKI PRIDELKI PRODAM RDEČE vino, 1,5 EUR/l, možna dostava, pro- dam. Telefon 041 382-735. p GROZDJE (rumeni muškat in modro franki- njo) prodam. Cena po dogovoru. Telefon 031 211-528. 445 OSTALO PRODAM ZAMRZOVALNO omaro Blomberg, 7 predalov, cisterne za vino, 150, 135 in 100 l, nože za ribanje zelja, posodo za kisanje in ri- banje, 100 l, vratna krila, bela, še zapa- kirana, 2 kosa 0,82 x 2,00 m, desna, en kos 0,72 x 2,00 m, leva, balkonska vrata PVC, bela, rabljena, dvojna zasteklitev, z roleto in žaluzijo, 0,60 x 2,00 m, pro- damo zaradi selitve. Cena po dogovoru. Telefon 041 736-262. 443 KOKOŠI nesnice, za začetek nesnosti, rjave in bele leghorn, prodajamo vsak delavnik. NIK s Polzele, 76 let, Štefanija TOPLIŠEK iz Laškega, 77 let, Zvonimir MAČEK iz Laškega, 73 let, Dara SAMAC iz Žalca, 68 let, Agata NAVRŠNIK iz Vi- tanja, 69 let, Ana RIHTER iz Gornjega Grada, 89 let, Roza- lija Ana ZUPANC iz Braslovč, 92 let, Veronika PUR iz Celja, 94 let, Ivan BAUMAN iz Ce- lja, 87 let, Bibiana SOVINC iz Celja, 94 let, Marija ČUŠ iz Šentjurja, 90 let, Štefanija KAMPUŠ iz Žalca, 81 let, Ire- na BEZGOVŠEK iz Laškega, 61 let, Hilda OŠLAK s Teharij, 80 let, in Branko NOVAK iz Celja, 73 let. Šentjur Umrli so: Neža ANTAL z Ostrožnega pri Ločah, 88 let, Stanislav ŽNIDAR iz Kostriv- nice, 69 let, in Franc FRECE iz Turnega, 93 let. Velenje Umrli so: Sojka MALINO- VIĆ iz Velenja, 67 let, Jela NUNIĆ iz Velenja, 66 let, in Ana Marija OJSTERŠEK iz Velenja, 90 let. Smrti Celje Umrli so: Sonja GORNIK iz Letuša, 73 let, Janez POGAČ- Piščance, enodnevne ali 5-tedenske, za meso, po predhodnem naročilu. V ponudbi kakovostna krma za piščance in kokoši. Vsak dan od 8. do 15. ure, v soboto do 12. ure. Telefon (03) 700-1446. Farma Zg. Roje, Reja perutnine Dobravc, Šempeter v Savinjski dolini. p RAZNO KOŠNJA zelenic, strmin, podiranje dreves, prevozi lesa. Telefon 070 711-680; GG KORO, d. o. o., Cesta Kozjanskega odreda 49, 3230 Šentjur. p Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 33, 14. avgust 2024 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 33, 14. avgust 2024 Čeprav so premierne Plazma Športne igre mladih v Sloveniji skoraj končane, so priprave na mednarodno regijsko tekmovanje že v polnem teku. Letos bo tekmovanje v Splitu, kamor bodo zmagovalci slovenskega dela brezplačno odpotovali med 19. in 24. avgustom 2024. Zaključek bo v desetih različnih športnih kategorijah. Na Splitski rivi bo 22. in 23. avgusta 2024 organiziran pravi športni spektakel, kjer bodo VIP gosti spremljali vrhunske športne poteze otrok. Poznani svetovni športniki, ambasadorji Iger in športni funkcio- narji se bodo preizkusili tudi v športnem dvoboju z udeleženci Iger na Prokurativah, ki bodo za to priložnost preoblikovane v športno igrišče. Plazma Športne igre mladih: Spodbujanje športa in izobraževanja Plazma Športne igre mladih, največji amaterski športni dogodek v Evropi, je do sedaj pospremil že več kot 2.750.000 otrok. Letos je v Sloveniji sodelovalo kar 34.770 otrok. Gostiteljica Svečanega odprtja prve sezone je postala Ljubljana, ki se je tisti dan preobrazila v sre- dišče amaterskega športa regije. V sklopu Telemach Dneva športa je sodelovalo 35 občin, medtem ko so se športna tekmovanja odvijala v več kot 50 mestih in krajih. Promocijsko besedilo Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00 Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si FINALE 10. SEZONE Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Št. 33/ Leto 79 / Celje, 14. avgust 2024 Str. 30-31 Str. 26 Že leta redno obiskujem odlično pedikerko, ki skrbi za moja sto- pala s svojimi spretnimi rokami. Toda le kakšen je občutek, če pedikuro opravijo ribice, sem se vprašala, ko sem zasledila novico, da je Konjičanka Eva Podgrajšek, po izobrazbi fizoterapevtka, v Zrečah odprla salon ribje pedikure – fish spa. To moram preizkusiti, sem bila odločena. In prav nič se nisem obotavljala. Čez nekaj dni sem sedela v njenem lepo urejenem salonu in stopala prepustila ribicam, ki so poskrbele za učinkovito nego mojih nog. Prijeten in sproščujoč občutek. Zares! V tujini, predvsem v Indoneziji, je ta naravna pedikura precej razširjena, v Sloveniji imamo zaenkrat le dva tovrstna salona – eden je v Piranu, drugi v Zrečah. BARBARA FURMAN Tjaša Podgrajšek je salon ribje pedikure odprla sredi julija. Pedikura z ribicami – fish spa – navdušuje tudi v naših krajih Z ribjimi poljubčki do negovanih stopal Ko je Eva pred dvanajstimi leti do- pustovala v Grčiji, je prvič obiskala fish spa, Nad storitvijo je bila nav- dušena. Zato se je že takrat v njej porodila želja, da bi takšno storitev ljudem zagotavljala tudi sama. Njena želja se je z leti le še krepila. In sre- di letošnjega julija se ji je uresničila. Ne, želje ji ni izpolnila zlata ribica. So pa njene sodelavke posebna vrsta ribic, ki se imenujejo garra rufa in so iz Indonezije. Nimajo zob, zato odmrlo kožo s stopal sesajo. V tujini so jim nadeli ime »doctor fish.« Prijetno in učinkovito Tovrstna pedikura je preprosta in prijetna za kožo, ker ribice zelo nežno odstranjujejo odmrlo in poroženelo kožo med prsti ter na petah in stopa- lih, s čimer pospešujejo prekrvavitev, lajšajo utrujenost in bolečine v sto- palih. Gre za povsem naravni piling kože. Pedikura traja 30 minut, Eva jo konča z masažo stopal, ki so po opra- vljeni storitvi gladka, prisoten je ob- čutek lahkotnosti. »Ribice se z odmrlo kožo hranijo. A to ni edina njihova prehrana, saj ob tem uživajo tudi ri- bjo hrano. Tiste dneve, ko se v salonu zvrsti veliko strank, jo zavračajo. Ker takrat niso lačne,« pojasni Eva, ki se za opravljanje pedikure z ribicami ni posebej usposabljala. Kar ne pomeni, da za to delo ni usposobljena. »Zna- nje, kako skrbeti za ribe, sem osvojila že v otroških letih, saj me že od nek- daj spremljajo živali, seveda tudi ri- bice. Do njih imam spoštljiv in ljubeč odnos. Za izvajanje klasične pedikure imam opravljeno nacionalno poklic- no kvalifikacijo, po izobrazbi pa sem diplomirana fizioterapevtka,« pojasni simpatična sogovornica. Ribji poljubčki Pedikura z ribicami je, kot še pravi, primerna za vsakogar. »V ribjih po- ljubčkih uživajo tako otroci kot odra- sli. Seveda jo priporočam predvsem ljudem z odmrlo in odvečno kožo na stopalih, vendar je tudi za otroke, ki še nimajo tovrstnih težav, ta izku- šnja prijetna in zanimiva. Ob prihodu stranki najprej umijem in razkužim stopala. Vsaka dobi tudi par čistih natikačev, s katerimi se sprehodi do akvarija z ribicami. Za dodatno higi- eno skrbimo z redno menjavo vode. Ta v akvariju neprestano kroži skozi močne in učinkovite filtre ter ultravi- jolični sterilizator. Higiena in varnost sta zagotovljeni,« poudarja. V salonu, v katerem se prepletata bela in modra barva, odzvanja pomirjujoča glasba, zato se nekateri med pedikuro tako sprostijo, da zadremajo. Prišla tudi 90-letna gospa Odzivi obiskovalcev so zelo pozitiv- ni, nekateri celo navdušujoči, pravi. Čeprav je salon na zreškem Bazarju odprla sredi julija, se je v njem zvrstilo že veliko gostov. » T oplo mi je pri srcu, ko vidim, da stranke salon zapuščajo zadovoljne. Za večino je to neznana storitev, ki jo z zanimanjem preizku- sijo. Nekateri se tudi že vračajo. Tisti, ki so potovali po svetu, predvsem po azijskih državah, tovrstno pedikuro poznajo. Najstarejša obiskovalka je dopolnila častitljivih 90 let, prihajajo tudi otroci. Zanimivo je opazovati nji- hove odzive. Nekateri so najprej mal- ce negotovi, pri nekaterih je prisoten strah, ki ga skupaj hitro premostimo, saj se prepričajo, da je občutek ribjih poljubčkov res prijeten.« Pedikura z ribicami – fish spa – je preprosta in prijetna za kožo, ker ribice zelo nežno odstranjujejo od- mrlo in poroženelo kožo med prsti ter na petah in stopalih, s čimer pospešujejo prekrvavitev, lajšajo utrujenost in bolečine v stopalih. Ker je njen salon v neposredni bli- žini zreških term, prihajajo na ribjo pedikuro tudi turisti. Ker je blizu tudi turistično zelo oblegana Rogla, si bo prizadevala, da bodo za njeno storitev izvedeli tudi tamkajšnji obiskovalci. »V zimskem času nameravam po- nudbo razširiti z refleksno masažo stopal, medicinskimi sponkami za korekcijo vraščenih nohtov in s ki- neziološkim tapingom, ki podpira sposobnost samozdravljenja telesa s pomočjo aktivacije živčnega in limf- nega ter krvnega sistema. A imam še kar nekaj idej, ki jih nameravam uvesti kasneje, a vse so povezane z nego in zdravjem stopal.« Foto: Andraž Purg »Najstarejša obiskovalka je dopolnila častitljivih 90 let, prihajajo tudi otroci. Zanimivo je opazovati njihove odzive. Pri nekaterih je prisoten strah, ki ga skupaj hitro premostimo, saj se prepričajo, da je občutek ribjih poljubčkov res prijeten.« Občutek je prijeten in sproščujoč. Voda akvariju neprestano kroži skozi močne in učinkovite filtre ter ultravijolični sterilizator. Slovenski gasilec na pomoč v Makedonijo Potopis: Kolesarjenje po Ruandi Str. 24-25 Od dojenčice do naše praktikantke Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 20 20 Št. 33, 14. avgust 2024 INFORMACIJE Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 1 1 XXXX Št. 33, 14. avgust 2024 Čeprav so premierne Plazma Športne igre mladih v Sloveniji skoraj končane, so priprave na mednarodno regijsko tekmovanje že v polnem teku. Letos bo tekmovanje v Splitu, kamor bodo zmagovalci slovenskega dela brezplačno odpotovali med 19. in 24. avgustom 2024. Zaključek bo v desetih različnih športnih kategorijah. Na Splitski rivi bo 22. in 23. avgusta 2024 organiziran pravi športni spektakel, kjer bodo VIP gosti spremljali vrhunske športne poteze otrok. Poznani svetovni športniki, ambasadorji Iger in športni funkcio- narji se bodo preizkusili tudi v športnem dvoboju z udeleženci Iger na Prokurativah, ki bodo za to priložnost preoblikovane v športno igrišče. Plazma Športne igre mladih: Spodbujanje športa in izobraževanja Plazma Športne igre mladih, največji amaterski športni dogodek v Evropi, je do sedaj pospremil že več kot 2.750.000 otrok. Letos je v Sloveniji sodelovalo kar 34.770 otrok. Gostiteljica Svečanega odprtja prve sezone je postala Ljubljana, ki se je tisti dan preobrazila v sre- dišče amaterskega športa regije. V sklopu Telemach Dneva športa je sodelovalo 35 občin, medtem ko so se športna tekmovanja odvijala v več kot 50 mestih in krajih. Promocijsko besedilo Rimski kamp Poetovio, 7. septembra 2024, ob 18.00 Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si www.otrocipojejo.si FINALE 10. SEZONE Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 21 21 XXXX Št. 29, 18. julij 2024 Št. 33/ Leto 79 / Celje, 14. avgust 2024 Str. 30-31 Str. 26 Že leta redno obiskujem odlično pedikerko, ki skrbi za moja sto- pala s svojimi spretnimi rokami. Toda le kakšen je občutek, če pedikuro opravijo ribice, sem se vprašala, ko sem zasledila novico, da je Konjičanka Eva Podgrajšek, po izobrazbi fizoterapevtka, v Zrečah odprla salon ribje pedikure – fish spa. To moram preizkusiti, sem bila odločena. In prav nič se nisem obotavljala. Čez nekaj dni sem sedela v njenem lepo urejenem salonu in stopala prepustila ribicam, ki so poskrbele za učinkovito nego mojih nog. Prijeten in sproščujoč občutek. Zares! V tujini, predvsem v Indoneziji, je ta naravna pedikura precej razširjena, v Sloveniji imamo zaenkrat le dva tovrstna salona – eden je v Piranu, drugi v Zrečah. BARBARA FURMAN Tjaša Podgrajšek je salon ribje pedikure odprla sredi julija. Pedikura z ribicami – fish spa – navdušuje tudi v naših krajih Z ribjimi poljubčki do negovanih stopal Ko je Eva pred dvanajstimi leti do- pustovala v Grčiji, je prvič obiskala fish spa, Nad storitvijo je bila nav- dušena. Zato se je že takrat v njej porodila želja, da bi takšno storitev ljudem zagotavljala tudi sama. Njena želja se je z leti le še krepila. In sre- di letošnjega julija se ji je uresničila. Ne, želje ji ni izpolnila zlata ribica. So pa njene sodelavke posebna vrsta ribic, ki se imenujejo garra rufa in so iz Indonezije. Nimajo zob, zato odmrlo kožo s stopal sesajo. V tujini so jim nadeli ime »doctor fish.« Prijetno in učinkovito Tovrstna pedikura je preprosta in prijetna za kožo, ker ribice zelo nežno odstranjujejo odmrlo in poroženelo kožo med prsti ter na petah in stopa- lih, s čimer pospešujejo prekrvavitev, lajšajo utrujenost in bolečine v sto- palih. Gre za povsem naravni piling kože. Pedikura traja 30 minut, Eva jo konča z masažo stopal, ki so po opra- vljeni storitvi gladka, prisoten je ob- čutek lahkotnosti. »Ribice se z odmrlo kožo hranijo. A to ni edina njihova prehrana, saj ob tem uživajo tudi ri- bjo hrano. Tiste dneve, ko se v salonu zvrsti veliko strank, jo zavračajo. Ker takrat niso lačne,« pojasni Eva, ki se za opravljanje pedikure z ribicami ni posebej usposabljala. Kar ne pomeni, da za to delo ni usposobljena. »Zna- nje, kako skrbeti za ribe, sem osvojila že v otroških letih, saj me že od nek- daj spremljajo živali, seveda tudi ri- bice. Do njih imam spoštljiv in ljubeč odnos. Za izvajanje klasične pedikure imam opravljeno nacionalno poklic- no kvalifikacijo, po izobrazbi pa sem diplomirana fizioterapevtka,« pojasni simpatična sogovornica. Ribji poljubčki Pedikura z ribicami je, kot še pravi, primerna za vsakogar. »V ribjih po- ljubčkih uživajo tako otroci kot odra- sli. Seveda jo priporočam predvsem ljudem z odmrlo in odvečno kožo na stopalih, vendar je tudi za otroke, ki še nimajo tovrstnih težav, ta izku- šnja prijetna in zanimiva. Ob prihodu stranki najprej umijem in razkužim stopala. Vsaka dobi tudi par čistih natikačev, s katerimi se sprehodi do akvarija z ribicami. Za dodatno higi- eno skrbimo z redno menjavo vode. Ta v akvariju neprestano kroži skozi močne in učinkovite filtre ter ultravi- jolični sterilizator. Higiena in varnost sta zagotovljeni,« poudarja. V salonu, v katerem se prepletata bela in modra barva, odzvanja pomirjujoča glasba, zato se nekateri med pedikuro tako sprostijo, da zadremajo. Prišla tudi 90-letna gospa Odzivi obiskovalcev so zelo pozitiv- ni, nekateri celo navdušujoči, pravi. Čeprav je salon na zreškem Bazarju odprla sredi julija, se je v njem zvrstilo že veliko gostov. » T oplo mi je pri srcu, ko vidim, da stranke salon zapuščajo zadovoljne. Za večino je to neznana storitev, ki jo z zanimanjem preizku- sijo. Nekateri se tudi že vračajo. Tisti, ki so potovali po svetu, predvsem po azijskih državah, tovrstno pedikuro poznajo. Najstarejša obiskovalka je dopolnila častitljivih 90 let, prihajajo tudi otroci. Zanimivo je opazovati nji- hove odzive. Nekateri so najprej mal- ce negotovi, pri nekaterih je prisoten strah, ki ga skupaj hitro premostimo, saj se prepričajo, da je občutek ribjih poljubčkov res prijeten.« Pedikura z ribicami – fish spa – je preprosta in prijetna za kožo, ker ribice zelo nežno odstranjujejo od- mrlo in poroženelo kožo med prsti ter na petah in stopalih, s čimer pospešujejo prekrvavitev, lajšajo utrujenost in bolečine v stopalih. Ker je njen salon v neposredni bli- žini zreških term, prihajajo na ribjo pedikuro tudi turisti. Ker je blizu tudi turistično zelo oblegana Rogla, si bo prizadevala, da bodo za njeno storitev izvedeli tudi tamkajšnji obiskovalci. »V zimskem času nameravam po- nudbo razširiti z refleksno masažo stopal, medicinskimi sponkami za korekcijo vraščenih nohtov in s ki- neziološkim tapingom, ki podpira sposobnost samozdravljenja telesa s pomočjo aktivacije živčnega in limf- nega ter krvnega sistema. A imam še kar nekaj idej, ki jih nameravam uvesti kasneje, a vse so povezane z nego in zdravjem stopal.« Foto: Andraž Purg »Najstarejša obiskovalka je dopolnila častitljivih 90 let, prihajajo tudi otroci. Zanimivo je opazovati njihove odzive. Pri nekaterih je prisoten strah, ki ga skupaj hitro premostimo, saj se prepričajo, da je občutek ribjih poljubčkov res prijeten.« Občutek je prijeten in sproščujoč. Voda akvariju neprestano kroži skozi močne in učinkovite filtre ter ultravijolični sterilizator. Slovenski gasilec na pomoč v Makedonijo Potopis: Kolesarjenje po Ruandi Str. 24-25 Od dojenčice do naše praktikantke Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 22 22 Št. 33, 14. avgust 2024 INTERVJU Še zdaleč nisem imela občutka, da delam intervju z ministrico. Z neposre- dnostjo in temperamentnim duhom je ustvarila sproščeno vzdušje za pogovor, besede so kar žuborele iz nje. Ker njeni nekdanji in sedanji sodelavci pravijo, da je zelo delavna, zavzeta in zahtevna šefi nja, me je presenetila z odgovorom, da se v politiko zagotovo ne bi več podala, če bi lahko kolo časa zavrtela nazaj. Cena je previsoka, je poudarila z nekoliko grenkim prizvokom. Velenjčanka Andreja Katič, ponosna mama hčerke Burje, ki študira ples in koreografi jo, je na stol ministrice za pravosodje sedla že drugič, prvič je to funkcijo opravljala v vladi Marjana Šarca, v vladi Mira Cerarja pa je vodila ministrstvo za obrambo. Sedanjo vladno ekipo dobro pozna, saj je bila pred tokratno ministrsko zaprisego državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo. BARBARA FURMAN Velenjčanka Andreja Katič, ministrica za pravosodje »Ženske v politiki žal nismo zaveznice« da je zelo delavna, zavzeta in zahtevna šefi nja, me je presenetila z odgovorom, da se v politiko zagotovo ne bi več podala, če bi lahko kolo časa zavrtela nazaj. Cena je previsoka, je poudarila z nekoliko grenkim prizvokom. Velenjčanka Andreja Katič, ponosna mama hčerke Burje, ki študira ples in koreografi jo, je na stol ministrice za pravosodje sedla že drugič, prvič je to funkcijo opravljala v vladi Marjana Šarca, v vladi Mira Cerarja pa je vodila ministrstvo za obrambo. Sedanjo vladno ekipo dobro pozna, saj je bila pred tokratno ministrsko zaprisego državna sekretarka na ministrstvu za kohezijo. BARBARA FURMAN Poletni dnevi, ki prinašajo več sonca in spro- ščenosti, se odražajo tudi na njenem razpolože- nju. Pravi, da ima rada sončne dni, dišeče cve- tlice, prostrane zelene travnike in gozdove, ki nudijo prijetno senco. Želela bi si le več prostega časa, da bi vse to užila s polnimi pljuči, doda. Je res, da ste v otroštvu veliko časa preživeli v očetovi avtomehanični delavnici? In da so vas starši iskali tudi s policijo ali gasilci, ker ste se tako radi potepali? Ja, res je. (smeh) Očeta sem rada opazovala pri delu v avtomehanični delavnici. Marsičesa sem se naučila. Zelo lepe spomine imam na otroštvo na domačiji starih staršev v kraju Me- tleče, kjer smo z družino živeli, preden smo se preselili v Šoštanj. Odraščala sem v naravi, z živalmi, še zdaj jih imam neizmerno rada. Bile so tudi moje zaveznice. Če sem kaj ušpičila, sem se zatekla k psu v pasjo hišo in počakala, da se je mamina jeza ohladila. Pes me je varoval in ni nikogar pustil k meni. (smeh) Bila sem živahna in radovedna deklica, zato sem pogo- sto kam odtavala. In ja, včasih so me pomagali iskati tudi gasilci in policisti. Ko sem se naučila brati, sem začela prijateljevati tudi s knjigami, ki smo mi odpirale nova obzorja, nov svet, burile mojo domišljijo. Hitro sem prebrala vse knjige na otroškem oddelku knjižnice in zaprosila za dostop do knjig za odrasle. In menda ste v osnovni šoli dobili ukor? Joj, ja! (smeh) Zaradi pretepa. Vedno sem se potegovala za sošolce, če sem menila, da se jim godi krivica. Ne s pestmi, ampak z argumenti. Tisti pretep je bil izjema. Bila sem predsedni- ca razreda in vedno sem se bila pripravljena izpostaviti pri učiteljih in ravnatelju, če smo s sošolci želeli kaj doseči. To je bil čas, ko smo bili v razredu zelo povezani, živeli smo tovari- štvo, sočutje in solidarnost. Te vrednote so bile v Šaleški dolini, v knapovskem okolju, še toliko bolj prisotne. V osnovni šoli so nas vzgajali tudi v duhu medgeneracijskega sodelovanja. Spomnim se, kako smo se med vračanjem iz šole obiskovali starejše občane in jim pomagali pri opravilih ter jim krajšali čas. Obiskovala sem starejšo gospo, ki je v bloku živela sama. Skuhala sem ji čaj in z njo poklepetala. Iz tr- govine sem jih prinesla stvari, ki jih je potre- bovala. Takšne izkušnje so za mladega človeka dragocena izkušnja za nadaljnje življenje. Če ste bili že kot osnovnošolka odločni, samozavestni in občutljivi za krivice, me ne preseneča, da ste izbrali študij prava. Motite se, študij prava ni bil moja prva izbira. Še zdaleč ne. Najprej sem se navduševala nad štu- dijem arheologije. A mi je socialna delavka na šoli rekla, da bom, če bom imela srečo in dobila službo, vse življenje s čopičem odstirala plast za plastjo na nekam stebru iz dalj- ne preteklosti. (smeh) V hipu sem si premislila. To bi bilo res preveč dol- gočasno zame. Pozneje se je v meni prebudila želja po novinarskem poklicu. Zato, da bi lahko opozar- jala na problematiko mla- doletnih prestopnikov, na katere sem vedno gle- dala z razumevanjem. Kriminaliteta je bila v času mojega odrašča- nja v Šaleški dolini v porastu. A sem dojela, da bom pri spopadanju s temi izzivi lahko bolj učinkovita, če bom pri- dobila znanje s področja prava. In bom lahko kot pravnica delala tudi v novinarstvu. Zato sem se vpisala na študij prava. Brez ambicij, da bi delala v odvetništvu ali v sodstvu, med študi- jem sem celo razmišljala, da bi se prepisala na drugo fakulteto. Zakaj? Kar nekaj profesorjev mi je svetovalo, naj se preusmerim v študij fi lozofi je ali sociale. Na Pravni fakulteti v Mariboru pa me je študij ne- kako vsrkal in sem ga uspešno končala. Diplo- manti prava smo naivno pričakovali, da bomo brez težav dobili službo. A jo je bilo takrat tež- ko dobiti. Pisala sem prošnje na različne konce in kraje. Zelo sem bila vesela, ko so se na mojo prošnjo odzvali na velenjski občinski upravi. To je bil čas uvedbe nove lokalne samouprave. Pri delu sem bila zagnana, samoiniciativna, polna idej, zato sem hitro napredovala. Bila sem vodja pravne službe, zatem direktorica občinske uprave. Pridobila sem si zaupanje takratnega župana Srečka Meha, zato mi je prepustil, da sem organizacijo dela zastavi- la, kot sem menila, da je najbolj učinkovito in racionalno. Predvsem pa sem si pri- zadevala, da sem pozor- nost večinoma moških odločevalcev na lokal- ni ravni preusmerila tudi v bolj mehke razvojne vsebine, ki so pripomogle h kakovostnej- šemu bivanju v lokalni sku- pnosti za vse gene- racije, od najmlaj- ših do najsta- rejših. »Nisem poročena, sem pa ponosna mati hčerke, ki ji želim, da bi bila srečna, da bi ji uspelo uresničiti svoje cilje in ob tem znala polno živeti. Kariera v politiki na družino zagotovo ne vpliva pozitivno.« »Ne morem zanikati, da negativne kritike ne bolijo. Sploh takrat, ko bereš laži ali polresni- ce o sebi. Poskušam se družiti s pozitivnimi ljudmi, uživati v naravi, ob dobri knjigi …« Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 33, 14. avgust 2024 INTERVJU »V kakšni manj pomembni zadevi ženske sicer znamo stopiti skupaj, pri večjem izzivu pa se hitro prebudijo ambicije in tekmovalnost. Ženska je do ženske lahko zelo neizprosna.« Aktivno sem se vključevala v delo združenj občin, sooblikovali smo številne zakonodajne spremembe na državni ravni v dobro občin in lokalnega prebivalstva. Zasledila sem podatek, da imate rojstni dan 22. decembra. To je bil v skupni državi SFRJ praznik – dan Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Namigujete, da torej ne preseneča, da sem bila ministrica za obrambo? (smeh) Niste edini. Na ta račun so me pogosto hecali, ja. Ste v času ministrovanja na obrambnem ministrstvu samo zato, ker ste ženska, dobili kakšno poleno pod noge več? Hm. Prva misel je, da ne, da sem se zelo dobro razumela s sodelavci na obrambnem ministr- stvu. Iskreno pa moram priznati, da sem imela nekaj težav, po moji oceni povezanih s spolom, z najvišjim vodstvom Slovenske vojske. Toda razžalostilo me je nekaj povsem drugega. Na- ivno sem namreč pričakovala, da je strokovno dobro pripravljen zakonodajni predlog mogoče brez težav spraviti v potrditev v državni zbor. A še zdaleč ni tako. V ozadju je veliko političnega kupčkanja oziroma strankarskega preigravanja. Šlo je za celostno zakonodajo o posodobljenju sistemu obrambe, ki je zajemala tudi urejanje statusa vojakov. Upam si trditi, da bi bil položaj vseh uniformiranih poklicev drugačen, če bi bil takrat ta zakon sprejet. Ste ženske v politiki zaveznice ali neizpro- sne konkurentke? Iskreno povedano, tekmice smo. Žal. V kakšni manj pomembni zadevi ženske sicer znamo stopiti skupaj, pri večjem izzivu pa se hitro pre- budijo ambicije in tekmovalnost. Ženska je do ženske lahko zelo neizprosna. Mediji so navajali, da ste bili za ministrico za pravosodje predvideni že na začetku man- data Golobove vlade, a se je premier takrat odločil za dr. Dominiko Švarc Pipan. Je to res? T o ni res. Takrat nisem bila v igri za ministrico za pravosodje. Predsednica Socialnih demokra- tov Tanja Fajon je javno povedala, da me v svoji ekipi ne vidi. Sama sem se pravzaprav umaknila iz strankarskega dogajanja tako na državni kot lokalni ravni, članica predsedstva sem le kot predsednica Ženskega foruma. Kako ocenjujete Tanjo Fajon kot političar- ko? Najprej sem zelo podpirala njeno izvolitev za predsednico stranke SD, tudi zato, ker je bila prva ženska na čelu stranke. Fajonova je sicer prepoznavna zunanja ministrica, izkušnje iz evropskega parlamenta ji pridejo zelo prav. Je pa ob delu ministrice zanemarila vodenje stranke ter poudarjanje vrednot socialne de- mokracije. Po aferi sodne stavbe na Litijski je stranka SD doživela občuten upad javnomnenjske podpore. Stranka je v globoki krizi. Menite, da se ji bo uspelo izviti iz nje? Na krizo stranke SD gledam predvsem kot na priložnost za samorefl eksijo in vrnitev k vre- dnotam socialne demokracije. Tako ljudje kot tudi jaz sama ocenjujemo, da se je aktualno vodstvo od teh vrednot oddaljilo. Žal. Vedno sem poudarjala, da so politična stranka ljudje, ki jih povezujejo iste ideje in vrednote. Uveljavljati jih moramo skozi upravljanje države v dobro ljudi. In vrednote, ki jih zagovarjamo, moramo članice in člani stranke tudi živeti. Socialna de- mokracija ima pri nas več kot stoletno tradicijo, doživljala je vzpone in padce. Zato si želim, da bi novo vodstvo stranko SD vrnilo k temelju njenega poslanstva, k zavzemanju za delavske pravice, za enakost spolov in še bi lahko našte- vala. V stranki se moramo pogovarjati z argu- menti, se poslušati in soočiti različne poglede v iskanju optimalnih rešitev oziroma politik, ki bodo pripomogle k razvoju in blaginji države ter njenih prebivalcev. Kdaj lahko pričakujemo razjasnitev okoli- ščin v aferi Litijska? T o je vprašanje za policijo in tožilstvo. Upam, da čim prej. Ni lahko delati v kolektivu, ki je obremenjen s tako velikimi sumi. Če bodo sumi korupcije dokazani, bi država sicer lahko uve- ljavljala ničnost pogodbe, lahko pa se zgodi, da ostane brez sredstev in brez objekta. Prodajalec je pravna oseba, ki po mojih informacijah nima več dobljenih fi nančnih sredstev na računu. Dejstvo je, da na ta način do tega posla ne bi smelo priti. Sistem nadzora je odpovedal na vseh ravneh. Predvsem je nedopustno, da nek- do kupi stavbo, ne da bi jo pred tem pogledal. S postopkom sem seznanjena iz besed pred- hodnice in iz dokumentov, ki jih zdaj pridobi- vamo, ko pripravljamo odgovore na vprašanja. Po odstopu ministrice dr. Dominike Švarc Pipan je stranka SD mrzlično iskala njeno naslednico oziroma naslednika. Malo prej ste omenili, da ste se distancirali do stranke, a vas je kljub temu predlagala za ta položaj? Stranka SD me je nagovarjala, da bi bila ena izmed njenih kandidatk, vendar nisem privolila. Če na začetku mandata nisem bila primerna kandidatka za ministrico za pravosodje, zakaj bi bila zdaj? Tudi zato nisem dala soglasja, da me SD ponuja kot kandidatko. Zakaj bi si že- lela zapustiti odlično ekipo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, kjer smo skupaj z regionalnimi akterji, župani in drugimi zastavili in začeli uresničevati ambiciozne načrte? A vas je predsednik vlade dr. Robert Golob kljub temu poklical na pogovor. Vas je moral dolgo prepričevati? Temeljito sva se pogovorila. Nagovarjal me je, da sem pravosodno ministrstvo že vodila in bi lahko zelo hitro zagrizla v najbolj pereče izzive. Ko sem ga vprašala, koliko časa imam za premislek, je rekel, da uro in pol. Zakaj ste položaj sprejeli? Tudi zato, ker poznam sodelavce na mini- strstvu. Spoštujem jih, saj so odlični ljudje. Ni mi vseeno, da so v javnosti vse metali v isti koš, zlasti pa je žalostno, da se je v očeh drža- vljank in državljanov razvrednotil ugled tako pomembne institucije, kot je ministrstvo za pravosodje. Naredila bom vse, da ji povrnem ugled. Skupaj s pravosodnimi deležniki. Sicer pa bodo moja prizadevanja prednostno usmer- jena tudi v krepitev pravic najranljivejših, spo- štovanja človekovih pravic, zlasti žensk, otrok, pa tudi varovanja okolja. Verjamem, da bo v čim krajšem času pripravljen in v parlament posredovan poseben zakon, s katerim bo vlada pristopila k uresničevanju odločbe ustavne- ga sodišča glede plač sodnikov in tožilcev. To mora biti narejeno do začetka počitnic oziroma v prvi polovici leta. Kdaj ste nazadnje plesali? A šteje ples v dnevni sobi pri sosedi ob njeni 50-letnici?! (smeh) Lani. Vaša 22-letna hčerka edinka je plesalka so- dobnega plesa in koreografi nja. Izobražuje se v tujini. Pravite, da odločno in predano sledi svojim sanjam. Obiskovala je športno gimnazijo v Velenju. V drugem letniku me je presenetila z odločitvijo, da bi se rada posvetila samo plesu. Zato se je prepisala na Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimna- zijo in umetniško gimnazijo v Ljubljani, smer sodobni ples. Študij plesa je želela nadaljeva- ti v tujini. Konkurenca na priznanih plesnih šolah je ogromna. Na avdicijah se je večkrat prebila v najožji izbor. To je bilo ne le zanjo, ampak tudi zame zelo stresno obdobje. V času covida je obiskovala plesno šolo na Švedskem, na kateri je končala enoletni program. Bila je zelo zahtevna in pridobila je ogromno znanja. Kot jim je dejala njihova mentorica po uspe- šno končanem izobraževanju, jim bo uspelo in bodo uspešno opravili avdicije za najbolj ugledne plesne akademije po svetu. Tako je tudi bilo. Vpisala se je na umetniško akademijo ArtEZ, smer ples in koreografi ja, na Nizozem- skem, zdaj je v tretjem letniku. Ples je njen življenjski slog, v tem neizmerno uživa, čeprav se pogosto spopada s stresom. Mladi si danes postavljajo zelo ambiciozne cilje. In jaz ob vsakem njenem preizkusu trepetam skupaj z njo, ali ji bo uspelo ali ne. Vsak neuspeh lahko omaje samozavest. Veliko plesalk in plesalcev ima težave s samopodobo. Menda znata ohranjati bližino, čeprav sta fi zično zelo oddaljeni. Ja, pogosto se slišiva v poznih večernih urah in se po več ur pogovarjava. Zelo je samosvoja in počasi me je naučila, da ne želi, da ji predlagam svoje rešitve, temveč želi biti le slišana. In bo sama sprejela svoje odločitve. To me zelo mori. Zakaj? Zato, ker se že vse življenje ukvarjam s tem, da iščem rešitve za izzive, zdaj pa moram biti pri svoji hčerki tiho. Le poslušam jo lahko. Ob tem mi je težko. Mogoče nasvet tudi drugim staršem, da moramo otrokom dovoliti, da živijo svoje življenje. Se namerava po končanem študiju vrniti v domovino? Pravi, da se najverjetneje ne bo vrnila. Plesno kariero želi graditi v tujini, kar je tudi razumljivo glede na razmere na tem področju v Sloveniji. Bo pa rada prihajala domov na obiske. Že zdaj promovira slovenske umetnice in umetnike ter tke povezave v tujini zanje. Vaši hčerki je ime Burja. Zanimivo in redko ime. Kje ste ga našli? Burja je bil dekliški priimek tete njenega oče- ta. A so jo vsi vedno klicali Burja, torej po priim- ku. Ko sva iskala ime za hčerko, sva želela, da je posebno, a slovensko. In sva se hitro poenotila, Burja bo! Z izgovarjavo tega imena v tujini ima kar težave. Tudi nekateri njeni prijatelji z raz- ličnih koncev sveta. Pristaja njenemu značaju? Pa še kako! (smeh) Zelo pristaja njeni oseb- nosti. Odločna je, samosvoja, prodorna, živah- na. Nekateri so ob njenem rojstvu sicer imeli pomisleke, kaj pa, če bo mirna, tiha, nežna deklica. Pa sem hitro odpihnila njihove dvo- me, češ, da glede tega ni bojazni, saj je v našem sorodstvu veliko močnih žensk. To imamo v genih. Ponosna sem na njeno odločnost! Toda tudi močni ljudje se zlomijo. Kdaj vam je bilo najtežje v življenju? Hm. Težko vprašanje. Verjetno, ko ugotoviš, da si si napačno postavil prioritete v življenju. Vrsto let ste na politični sceni. Kako se spo- padate z negativnimi kritikami na svoj račun? Ne morem zanikati, da ne bolijo. Sploh takrat, ko bereš laži ali polresnice o sebi. Poskušam se družiti s pozitivnimi ljudmi, uživati v naravi, ob dobri knjigi … Vse življenje so vaše sopotnice živali. Psič- ka Demi je bila vrsto let vaš ljubeči družinski član. Žal je preminula. Zagotavljala nam je brez- pogojno ljubezen, radost, veselje. Bila je ena- kovreden družinski član. Z nami je hodila na dopust, saj smo izbirali destinacije, kjer omo- gočajo bivanje tudi psom. Bili smo res močno povezani. Lahko rečem, da je znala govoriti. Vsi, ki ljubeče in spoštljivo sobivajo z živalmi, vedo, o čem govorim. No, zdaj imamo doma mačko, ki se vede kot pes, saj sta odraščali skupaj in se je navzela njenih navad. (smeh) Se vozite iz Velenja vsak dan v Ljubljano in nazaj? Ne, v Ljubljani imam službeno stanovanje. Čas, ki bi ga porabila za vožnjo, tako lahko iz- koristim za branje ali sprostitev. V večernih urah pogosto tečem po ljubljanskih ulicah in spozna- vam kotičke naše prestolnice. Ugotavljam, da je Ljubljana res lepa. Tek me sprošča, hkrati pa vzdržujem fi zično kondicijo. Tudi s telovadbo. Lani smo sicer med vožnjo na morje doživeli prometno nesrečo, k sreči ni bil nihče huje po- škodovan. Sem se pa tri ali štiri mesece težje gibala. Zdaj se počasi vračam v staro formo. Prej ste omenili branje. Kaj trenutno be- rete? Prav zdaj berem roman Jutra v Dženinu avto- rice Susan Abulhawa. Tragedija palestinskega ljudstva je bralcu približana skozi oči navadnih ljudi, njihovega življenja pred nakbo in po njej ter vzbuja empatijo brez sentimentalnosti, da lahko začutimo vso tragiko, ki jo doživljajo lju- dje na obeh straneh sprtih ljudstev. Priporočam v branje. Če bi lahko zavrteli kolo časa nazaj, bi se še enkrat podali v politiko? Nikoli več! Zakaj ne? Preveč razočaranj. Preveč slabih besed, grdih ravnanj. Uspehi težko odtehtajo vse slabo. Zelo dobri družinski prijatelji ste bili s pokojnim velenjskim županom Bojanom Kontičem in njegovo ženo. Pravite, da vas je njegova smrt spremenila. V kakšnem smislu? Takrat sem se globoko zamislila in spremeni- la prioritete v življenju. Začela sem razmišljati o tem, kako velik davek plačata posameznik in njegova družina za udejstvovanje v politiki. Želela sem si iz politike. Dovolj je bilo. Spre- jela sem povabilo dr. Aleksandra Jevška, ki je iskal sodelavce na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, prav za področje regional- nega razvoja. Za ponujeno priložnost sem mu hvaležna. Foto: Miran Juršič »V večernih urah pogosto tečem po ljubljanskih ulicah in tako spoznavam kotičke naše prestolnice.« Če bi lahko zavrtela kolo časa nazaj, se ne bi več podala v politiko. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 23 23 Št. 33, 14. avgust 2024 INTERVJU »V kakšni manj pomembni zadevi ženske sicer znamo stopiti skupaj, pri večjem izzivu pa se hitro prebudijo ambicije in tekmovalnost. Ženska je do ženske lahko zelo neizprosna.« Aktivno sem se vključevala v delo združenj občin, sooblikovali smo številne zakonodajne spremembe na državni ravni v dobro občin in lokalnega prebivalstva. Zasledila sem podatek, da imate rojstni dan 22. decembra. To je bil v skupni državi SFRJ praznik – dan Jugoslovanske ljudske armade (JLA). Namigujete, da torej ne preseneča, da sem bila ministrica za obrambo? (smeh) Niste edini. Na ta račun so me pogosto hecali, ja. Ste v času ministrovanja na obrambnem ministrstvu samo zato, ker ste ženska, dobili kakšno poleno pod noge več? Hm. Prva misel je, da ne, da sem se zelo dobro razumela s sodelavci na obrambnem ministr- stvu. Iskreno pa moram priznati, da sem imela nekaj težav, po moji oceni povezanih s spolom, z najvišjim vodstvom Slovenske vojske. Toda razžalostilo me je nekaj povsem drugega. Na- ivno sem namreč pričakovala, da je strokovno dobro pripravljen zakonodajni predlog mogoče brez težav spraviti v potrditev v državni zbor. A še zdaleč ni tako. V ozadju je veliko političnega kupčkanja oziroma strankarskega preigravanja. Šlo je za celostno zakonodajo o posodobljenju sistemu obrambe, ki je zajemala tudi urejanje statusa vojakov. Upam si trditi, da bi bil položaj vseh uniformiranih poklicev drugačen, če bi bil takrat ta zakon sprejet. Ste ženske v politiki zaveznice ali neizpro- sne konkurentke? Iskreno povedano, tekmice smo. Žal. V kakšni manj pomembni zadevi ženske sicer znamo stopiti skupaj, pri večjem izzivu pa se hitro pre- budijo ambicije in tekmovalnost. Ženska je do ženske lahko zelo neizprosna. Mediji so navajali, da ste bili za ministrico za pravosodje predvideni že na začetku man- data Golobove vlade, a se je premier takrat odločil za dr. Dominiko Švarc Pipan. Je to res? T o ni res. Takrat nisem bila v igri za ministrico za pravosodje. Predsednica Socialnih demokra- tov Tanja Fajon je javno povedala, da me v svoji ekipi ne vidi. Sama sem se pravzaprav umaknila iz strankarskega dogajanja tako na državni kot lokalni ravni, članica predsedstva sem le kot predsednica Ženskega foruma. Kako ocenjujete Tanjo Fajon kot političar- ko? Najprej sem zelo podpirala njeno izvolitev za predsednico stranke SD, tudi zato, ker je bila prva ženska na čelu stranke. Fajonova je sicer prepoznavna zunanja ministrica, izkušnje iz evropskega parlamenta ji pridejo zelo prav. Je pa ob delu ministrice zanemarila vodenje stranke ter poudarjanje vrednot socialne de- mokracije. Po aferi sodne stavbe na Litijski je stranka SD doživela občuten upad javnomnenjske podpore. Stranka je v globoki krizi. Menite, da se ji bo uspelo izviti iz nje? Na krizo stranke SD gledam predvsem kot na priložnost za samorefl eksijo in vrnitev k vre- dnotam socialne demokracije. Tako ljudje kot tudi jaz sama ocenjujemo, da se je aktualno vodstvo od teh vrednot oddaljilo. Žal. Vedno sem poudarjala, da so politična stranka ljudje, ki jih povezujejo iste ideje in vrednote. Uveljavljati jih moramo skozi upravljanje države v dobro ljudi. In vrednote, ki jih zagovarjamo, moramo članice in člani stranke tudi živeti. Socialna de- mokracija ima pri nas več kot stoletno tradicijo, doživljala je vzpone in padce. Zato si želim, da bi novo vodstvo stranko SD vrnilo k temelju njenega poslanstva, k zavzemanju za delavske pravice, za enakost spolov in še bi lahko našte- vala. V stranki se moramo pogovarjati z argu- menti, se poslušati in soočiti različne poglede v iskanju optimalnih rešitev oziroma politik, ki bodo pripomogle k razvoju in blaginji države ter njenih prebivalcev. Kdaj lahko pričakujemo razjasnitev okoli- ščin v aferi Litijska? T o je vprašanje za policijo in tožilstvo. Upam, da čim prej. Ni lahko delati v kolektivu, ki je obremenjen s tako velikimi sumi. Če bodo sumi korupcije dokazani, bi država sicer lahko uve- ljavljala ničnost pogodbe, lahko pa se zgodi, da ostane brez sredstev in brez objekta. Prodajalec je pravna oseba, ki po mojih informacijah nima več dobljenih fi nančnih sredstev na računu. Dejstvo je, da na ta način do tega posla ne bi smelo priti. Sistem nadzora je odpovedal na vseh ravneh. Predvsem je nedopustno, da nek- do kupi stavbo, ne da bi jo pred tem pogledal. S postopkom sem seznanjena iz besed pred- hodnice in iz dokumentov, ki jih zdaj pridobi- vamo, ko pripravljamo odgovore na vprašanja. Po odstopu ministrice dr. Dominike Švarc Pipan je stranka SD mrzlično iskala njeno naslednico oziroma naslednika. Malo prej ste omenili, da ste se distancirali do stranke, a vas je kljub temu predlagala za ta položaj? Stranka SD me je nagovarjala, da bi bila ena izmed njenih kandidatk, vendar nisem privolila. Če na začetku mandata nisem bila primerna kandidatka za ministrico za pravosodje, zakaj bi bila zdaj? Tudi zato nisem dala soglasja, da me SD ponuja kot kandidatko. Zakaj bi si že- lela zapustiti odlično ekipo na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, kjer smo skupaj z regionalnimi akterji, župani in drugimi zastavili in začeli uresničevati ambiciozne načrte? A vas je predsednik vlade dr. Robert Golob kljub temu poklical na pogovor. Vas je moral dolgo prepričevati? Temeljito sva se pogovorila. Nagovarjal me je, da sem pravosodno ministrstvo že vodila in bi lahko zelo hitro zagrizla v najbolj pereče izzive. Ko sem ga vprašala, koliko časa imam za premislek, je rekel, da uro in pol. Zakaj ste položaj sprejeli? Tudi zato, ker poznam sodelavce na mini- strstvu. Spoštujem jih, saj so odlični ljudje. Ni mi vseeno, da so v javnosti vse metali v isti koš, zlasti pa je žalostno, da se je v očeh drža- vljank in državljanov razvrednotil ugled tako pomembne institucije, kot je ministrstvo za pravosodje. Naredila bom vse, da ji povrnem ugled. Skupaj s pravosodnimi deležniki. Sicer pa bodo moja prizadevanja prednostno usmer- jena tudi v krepitev pravic najranljivejših, spo- štovanja človekovih pravic, zlasti žensk, otrok, pa tudi varovanja okolja. Verjamem, da bo v čim krajšem času pripravljen in v parlament posredovan poseben zakon, s katerim bo vlada pristopila k uresničevanju odločbe ustavne- ga sodišča glede plač sodnikov in tožilcev. To mora biti narejeno do začetka počitnic oziroma v prvi polovici leta. Kdaj ste nazadnje plesali? A šteje ples v dnevni sobi pri sosedi ob njeni 50-letnici?! (smeh) Lani. Vaša 22-letna hčerka edinka je plesalka so- dobnega plesa in koreografi nja. Izobražuje se v tujini. Pravite, da odločno in predano sledi svojim sanjam. Obiskovala je športno gimnazijo v Velenju. V drugem letniku me je presenetila z odločitvijo, da bi se rada posvetila samo plesu. Zato se je prepisala na Srednjo vzgojiteljsko šolo, gimna- zijo in umetniško gimnazijo v Ljubljani, smer sodobni ples. Študij plesa je želela nadaljeva- ti v tujini. Konkurenca na priznanih plesnih šolah je ogromna. Na avdicijah se je večkrat prebila v najožji izbor. To je bilo ne le zanjo, ampak tudi zame zelo stresno obdobje. V času covida je obiskovala plesno šolo na Švedskem, na kateri je končala enoletni program. Bila je zelo zahtevna in pridobila je ogromno znanja. Kot jim je dejala njihova mentorica po uspe- šno končanem izobraževanju, jim bo uspelo in bodo uspešno opravili avdicije za najbolj ugledne plesne akademije po svetu. Tako je tudi bilo. Vpisala se je na umetniško akademijo ArtEZ, smer ples in koreografi ja, na Nizozem- skem, zdaj je v tretjem letniku. Ples je njen življenjski slog, v tem neizmerno uživa, čeprav se pogosto spopada s stresom. Mladi si danes postavljajo zelo ambiciozne cilje. In jaz ob vsakem njenem preizkusu trepetam skupaj z njo, ali ji bo uspelo ali ne. Vsak neuspeh lahko omaje samozavest. Veliko plesalk in plesalcev ima težave s samopodobo. Menda znata ohranjati bližino, čeprav sta fi zično zelo oddaljeni. Ja, pogosto se slišiva v poznih večernih urah in se po več ur pogovarjava. Zelo je samosvoja in počasi me je naučila, da ne želi, da ji predlagam svoje rešitve, temveč želi biti le slišana. In bo sama sprejela svoje odločitve. To me zelo mori. Zakaj? Zato, ker se že vse življenje ukvarjam s tem, da iščem rešitve za izzive, zdaj pa moram biti pri svoji hčerki tiho. Le poslušam jo lahko. Ob tem mi je težko. Mogoče nasvet tudi drugim staršem, da moramo otrokom dovoliti, da živijo svoje življenje. Se namerava po končanem študiju vrniti v domovino? Pravi, da se najverjetneje ne bo vrnila. Plesno kariero želi graditi v tujini, kar je tudi razumljivo glede na razmere na tem področju v Sloveniji. Bo pa rada prihajala domov na obiske. Že zdaj promovira slovenske umetnice in umetnike ter tke povezave v tujini zanje. Vaši hčerki je ime Burja. Zanimivo in redko ime. Kje ste ga našli? Burja je bil dekliški priimek tete njenega oče- ta. A so jo vsi vedno klicali Burja, torej po priim- ku. Ko sva iskala ime za hčerko, sva želela, da je posebno, a slovensko. In sva se hitro poenotila, Burja bo! Z izgovarjavo tega imena v tujini ima kar težave. Tudi nekateri njeni prijatelji z raz- ličnih koncev sveta. Pristaja njenemu značaju? Pa še kako! (smeh) Zelo pristaja njeni oseb- nosti. Odločna je, samosvoja, prodorna, živah- na. Nekateri so ob njenem rojstvu sicer imeli pomisleke, kaj pa, če bo mirna, tiha, nežna deklica. Pa sem hitro odpihnila njihove dvo- me, češ, da glede tega ni bojazni, saj je v našem sorodstvu veliko močnih žensk. To imamo v genih. Ponosna sem na njeno odločnost! Toda tudi močni ljudje se zlomijo. Kdaj vam je bilo najtežje v življenju? Hm. Težko vprašanje. Verjetno, ko ugotoviš, da si si napačno postavil prioritete v življenju. Vrsto let ste na politični sceni. Kako se spo- padate z negativnimi kritikami na svoj račun? Ne morem zanikati, da ne bolijo. Sploh takrat, ko bereš laži ali polresnice o sebi. Poskušam se družiti s pozitivnimi ljudmi, uživati v naravi, ob dobri knjigi … Vse življenje so vaše sopotnice živali. Psič- ka Demi je bila vrsto let vaš ljubeči družinski član. Žal je preminula. Zagotavljala nam je brez- pogojno ljubezen, radost, veselje. Bila je ena- kovreden družinski član. Z nami je hodila na dopust, saj smo izbirali destinacije, kjer omo- gočajo bivanje tudi psom. Bili smo res močno povezani. Lahko rečem, da je znala govoriti. Vsi, ki ljubeče in spoštljivo sobivajo z živalmi, vedo, o čem govorim. No, zdaj imamo doma mačko, ki se vede kot pes, saj sta odraščali skupaj in se je navzela njenih navad. (smeh) Se vozite iz Velenja vsak dan v Ljubljano in nazaj? Ne, v Ljubljani imam službeno stanovanje. Čas, ki bi ga porabila za vožnjo, tako lahko iz- koristim za branje ali sprostitev. V večernih urah pogosto tečem po ljubljanskih ulicah in spozna- vam kotičke naše prestolnice. Ugotavljam, da je Ljubljana res lepa. Tek me sprošča, hkrati pa vzdržujem fi zično kondicijo. Tudi s telovadbo. Lani smo sicer med vožnjo na morje doživeli prometno nesrečo, k sreči ni bil nihče huje po- škodovan. Sem se pa tri ali štiri mesece težje gibala. Zdaj se počasi vračam v staro formo. Prej ste omenili branje. Kaj trenutno be- rete? Prav zdaj berem roman Jutra v Dženinu avto- rice Susan Abulhawa. Tragedija palestinskega ljudstva je bralcu približana skozi oči navadnih ljudi, njihovega življenja pred nakbo in po njej ter vzbuja empatijo brez sentimentalnosti, da lahko začutimo vso tragiko, ki jo doživljajo lju- dje na obeh straneh sprtih ljudstev. Priporočam v branje. Če bi lahko zavrteli kolo časa nazaj, bi se še enkrat podali v politiko? Nikoli več! Zakaj ne? Preveč razočaranj. Preveč slabih besed, grdih ravnanj. Uspehi težko odtehtajo vse slabo. Zelo dobri družinski prijatelji ste bili s pokojnim velenjskim županom Bojanom Kontičem in njegovo ženo. Pravite, da vas je njegova smrt spremenila. V kakšnem smislu? Takrat sem se globoko zamislila in spremeni- la prioritete v življenju. Začela sem razmišljati o tem, kako velik davek plačata posameznik in njegova družina za udejstvovanje v politiki. Želela sem si iz politike. Dovolj je bilo. Spre- jela sem povabilo dr. Aleksandra Jevška, ki je iskal sodelavce na ministrstvu za kohezijo in regionalni razvoj, prav za področje regional- nega razvoja. Za ponujeno priložnost sem mu hvaležna. Foto: Miran Juršič »V večernih urah pogosto tečem po ljubljanskih ulicah in tako spoznavam kotičke naše prestolnice.« Če bi lahko zavrtela kolo časa nazaj, se ne bi več podala v politiko. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 24 24 Št. 33, 14. avgust 2024 NESEBIČNA POMOČ »Izkušnja je bila naporna in stresna, a je bila preže- ta tudi s plemenitim občutkom solidarnosti in pove- zanosti,« pravi Amadej Vidmar, ki se je kot član slo- venske reševalne odprave sredi julija v hudi vročini bojeval proti ognjenim zubljem v Severni Makedoniji. Goreli so borovi gozdovi, grmičevje in travišča na pri- bližno 6000 hektarjev velikem območju. Makedonska vlada je razglasila krizne razmere in zaprosila za mednarodno pomoč, saj država nima razvite mreže prostovoljnih gasilcev. Poklicni gasilci, ki jih ni veli- ko, so slabo opremljeni in nezadostno usposobljeni. Slovenija je pomagala z dvema helikopterjema. Kot pravi 32-letni Amadej, sicer predsednik Prostovolj- nega gasilskega društva Rimske Toplice, to ni bila njegova prva izkušnja gašenja obsežnega požara. Pre- dlani se je pridružil gasilcem, ki so gasili na Krasu. BARBARA FURMAN »Med gašenjem smo naleteli na kar nekaj težav, saj so bili makedonski gasilci zelo slabo opremljeni. Predvsem jih ni bilo dovolj. Tako sem se lahko na lastne oči prepričal, kako hudo je, če država nima organizirane mreže prostovoljnih gasilcev,« pravi Amadej Vidmar. Amadej Vidmar iz Rimskih Toplic je pomagal gasiti obsežen požar v Severni Makedoniji »Slovenci smo lahko srečni, da imamo prostovoljno gasilstvo« Kot pravi Amadej, je gasil- stvo sinonim za solidarnost in tudi za prijateljstvo, saj se v gasilskih vrstah spletejo tudi pristne prijateljske vezi. Kako pomembno je v življenju prija- teljstvo, je dojel že v otroških letih, ko je dneve najraje preži- vljal s sosedovimi otroki med druženjem na prostem, v na- ravi. »Odraščal sem v Rimskih T oplicah, v mirnem kraju, ki je ravno dovolj velik in ravno do- volj majhen, da imaš vse, kar potrebuješ, na dosegu roke. Okolje je varno, ni kriminala, zato smo se otroci lahko brez- skrbno potepali naokoli. To je bil čas, ko nismo poznali tele- fona, zato smo še znali gledati drug drugemu v oči, se objeti, se skupaj veseliti,« niza prije- tne vtise iz osnovnošolskih let, ko se je v njem porodila želja, da bi delal v gostinstvu. Gostinec, vojak, gasilec Zato se je vpisal v Srednjo šolo za gostinstvo in turizem Celje, kjer se je izobrazil za gostinskega tehnika. »Toda sčasoma sem dojel, da ta po- klic ni zame, ker v njem ne uživam. Kljub temu sem kon- čal šolanje in nekaj mesecev delal v gostinstvu. V meni je bila vedno bolj glasna želja, da bi se vključil v Sloven- sko vojsko. Starša sta mojo odločitev z razumevanjem sprejela. Tako se je moja pot v Slovenski vojski začela 9. novembra 2010, ko sem bil star 18 let.« Sledila so zahtevna uspo- sabljanja in izobraževanja. Zaradi narave dela je bil tudi po več dni ločen od družine. Te dni, v začetku avgusta, je zamenjal službo, saj je kot po- klicni gasilec začel delati v Pro- stovoljnem gasilskem društvu Trbovlje – mesto. » To gasilsko društvo ima po- klicno jedro, kar pomeni, da nas je nekaj gasilcev redno za- poslenih. Vsi imamo opravlje- no šolo za poklicnega gasilca. Pol leta smo se usposabljali na Amadej Vidmar med posredova- njem v Severni Makedoniji V Severni Makedoniji so pri gaše- nju pomagale ekipe iz sosednjih in drugih evropskih držav. Pred vsakim poletom je bilo treba preveriti var- nost helikopterja. Naša država je na pomoč pri gaše- nju poslala dva helikopterja. Člani slovenske odprave z make- donskimi kolegi Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 25 25 Št. 33, 14. avgust 2024 NESEBIČNA POMOČ »Ker opažam, da mladi nemalokrat zaidejo na življenjske stranpoti, jim svetujem, naj se izogibajo alkoholu in drogam, naj se raje športno udejstvujejo ali se včlanijo v gasilsko društvo.« se je, kot pravi naš sogovor- nik, končal prvi dan gašenja in reševanja ljudi z ogroženih območij. Zaradi stresnega in napornega dela je bil počitek več kot dobrodošel, pravi. »Naslednji dan, 18, julija, smo pomagali v popoldan- ski izmeni, a smo se že v dopoldanskih urah zbrali na krajšem sestanku, da smo se dogovorili o podrobno- stih reševanja. Poleteli smo v bližino Gevgelije, kjer smo sicer gasili že dan prej, a se razmere kljub temu niso umi- rile. Ponovili smo gašenje, ki je bilo tokrat bistveno bolj in- tenzivno. A ni trajalo dolgo, saj smo bili obveščeni, da nov požar ogroža vojaško skla- dišče v bližini Krivolaka na severovzhodnem delu Make- donije. Odpravili smo se tja, a nas je med letenjem na to ob- močje presenetila nevihta z močnimi sunki vetra, Nismo uspeli prileteti do Krivolaka, pilot se je zaradi nevarnosti odločil za vrnitev v Skopje. Kasneje smo izvedeli, da je v Centru za vojaško uspo- sabljanje Krivolak pogorelo skladišče.« Najbolj stresen dan Požari so se neusmiljeno širili, zato ni bilo časa za po- čitek. Z drugim helikopter- jem so, kot še pravi, nekoliko kasneje nameravali iz Skopja ponovno poleteti na območje Krivolaka, saj je ogenj ogro- žal tamkajšnjo plinarno. A so nevihte takrat zajele tudi Sko- pje. »Helikopter ne sme leteti v močnih nalivih in silovitem vetru, zato smo gašenje za ta dan prekinili. Ironija je, da pa- davin ni bilo na tistih obmo- čjih, kjer so pustošili požari. Ni prijeten občutek, ko želiš pomagati, a ne moreš. A nas je vsaj nekoliko pomirila novica, da so plinarno pred ognjenimi zublji uspeli obvarovati gasilci na tleh,« se spominja najbolj stresnega dne. Naslednji dan je imel slo- venski helikopter med gaše- njem težave pri zagotavljanju vode, saj je bil vodni vir zelo oddaljen od požara. Gašenje je bilo počasno in neučinko- vito. »Fantje v helikopterju so se trudili po najboljših močeh. Tisti, ki smo bili na tleh, smo jih usmerjali, kje naj spustijo vodo, ter jim posredovali vse potrebne informacije. Potem nam je domačin povedal, da je makedonski Rdeči križ v bliži- ni tega požara postavil bazen z vodo, zato je bilo gašenje iz zraka v nadaljevanju bistveno bolj učinkovito.« Dvajsetega julija so se člani slovenske reševalne ekipe od- pravili v domovino. »Zjutraj smo se poslovili od makedon- skih kolegov, ki so se nam za- hvalili za pomoč. Žal tudi na Igu. Vendar je pomoč prosto- voljnih gasilcev za učinkovito in uspešno delo društva nad- vse dragocena.« Ključne so priprave Le nekaj dni pred zamenja- vo službe je kot predstavnik 11-članske slovenske odprave pomagal pri gašenju obsežne- ga požara v Severni Makedo- niji. Pravi, da mu bo izkušnja zahtevnega in nevarnega po- sredovanja za vedno ostala v spominu. »V torek, 16. julija, smo z dvema helikopterjema poleteli v Severno Makedoni- jo. V helikopterju letalske po- licijske enote so bili trije čla- ni, v helikopterju Slovenske vojske oziroma 151. helikop- terske eskadrilje nas je bilo sedem. Z nami sta potovala tudi pripadnika Uprave Repu- blike Slovenije za zaščito in reševanje.« Na letališču v Skopju so jih pričakali pripadniki makedon- ske vojske. Preden so se podali na teren, so se z makedonski- mi kolegi zbrali na sestanku, na katerem so dorekli, kako in na katerem območju se bodo spopadli z ognjenimi zublji. »Po sestanku smo poleteli v bližino mesta Gevgelija, ki leži na meji Makedonije z Gr- čijo. Na oba helikopterja smo namestili vreče za gašenje ter pripravili načrt, kje bomo lah- ko zajemali vodo za gašenje,« se spominja temeljitih priprav, ki so najbolj pomembne za učinkovito in varno gašenje požarov. »To je katastrofa!« Medtem ko sta oba sloven- ska helikopterja poletela nad območje silovitega požara in začela gasiti iz zraka, so Amadej in njegovi kolegi skr- beli za učinkovito gašenje na tleh. »Pri tem smo naleteli na kar nekaj težav, saj so bili makedonski gasilci zelo slabo opremljeni. Predvsem jih ni bilo dovolj. Tako sem se lahko na lastne oči prepričal, kako hudo je, če država nima orga- nizirane mreže prostovoljnih gasilcev. To je katastrofa! A morali smo se nekako znaj- ti. Vzpostavili smo spletno komunikacijo, s sodelavcem pa sva prepričala domačega gasilca, da smo napolnili na- hrbtnike z vodo in se odpravili na požarne linije, na katerih se je dim nenehno pojavljal. Bilo je namreč neznosno vro- če, temperatura je dosegla 43 stopinj Celzija. Požarom ni bilo videli konca, vrstili so se drug za drugim. Res noro! Nekaj ur smo se prebijali po terenu in skrbeli, da smo ohra- njali razmere pod nadzorom. Na hitro smo si vzeli čas za malico, skrbeli smo tudi, da smo zaužili dovolj tekočine, potem smo se napotili na novo požarišče.« Reševanje iz ognjenega obroča A so morali kmalu s heli- kopterjem poleteti v bližino Novega sela, kjer so ljudje ostali ujeti v ognjenem obro- ču. Treba jih je bilo rešiti. He- likopter je pristal na bližnjem nogometnem igrišču. Med- tem ko je posadka policijske- ga helikopterja gasila požar, je vojaški helikopter vse ljudi uspel pripeljati na varno. Po uspešno opravljeni reševalni akciji sta oba helikopterja poletela proti Skopju. Tako poti domov ni šlo brez težav. Med poletom v domovino so nas zajele nevihte. Morali smo začasno pristati na otoku Brač. Po petih urah čakanja na izboljšanje vremena smo poleteli proti Brniku, kjer smo varno pristali v večernih urah.« Dragoceno spoznanje Pravi, da je bila to zanj dra- gocena izkušnja tudi zato, ker je dojel, kako srečni smo lah- ko Slovenci, da imamo poleg poklicnih gasilcev zelo do- bro organizirano tudi mrežo prostovoljnih gasilskih dru- štev. Da se zavedamo, kako pomembno in plemenito je delo gasilcev, ki nesebično pomagajo v naravnih in dru- gih nesrečah. V gasilske vrste je Amadej vstopil leta 2011, zato je že prejel zlato značko za prvih 10 let operativnega delovanja. »Na pobudo gasil- skih kolegov Klemna Žagarja in Tadeja Grašiča je pred pri- bližno dvema letoma sprejel ponujeno mesto predsedni- ka Prostovoljnega gasilskega društva Rimske Toplice. Vlo- ga predsednika mi nalaga veliko odgovornost, ki je ne dojemam kot breme, ampak kot izziv, saj sem s srcem pre- dan gasilstvu. Pogoje za delo imamo zelo dobre, saj smo dobro opremljeni, redno se udeležujemo izobraževanj in usposabljanj. Ob tej priložno- sti se zahvaljujem vsem, ki z nakupom koledarja prispeva- jo denar za gasilsko društvo. Brez vas ni nas,« poudarja oče dveh otrok, starih šest in štiri leta. Oba že spozna- vata delo gasilcev. »Ko imam čas, oba rad peljem v naš ga- silski dom, saj ga doživljam kot svoj drugi dom. Ali bosta tudi moja otroka gasilca, še ne vem.« Pilot jadralnega padala Sočutje izkazuje tudi kot krvodajalec. Poleg družin- skih in službenih obveznosti najde čas še za fotografiranje in montažo videoposnetkov, tudi rekreativni šport mu ni tuj. Trenutno opravlja izpit za pilota jadralnega padala. »Sem zadovoljen s svojim življenjem, saj imam ljubečo in razumevajočo ženo, ki mi stoji ob strani, in dva čudovi- ta otroka, ki nama osmišljata življenje. Samo da bomo zdra- vi in bom najbolj srečen!« Ker opaža, da mladi nemalokrat zaidejo na življenjske stranpo- ti, jim svetuje, naj se izogiba- jo alkoholu in drogam, naj se raje športno udejstvujejo ali se včlanijo v gasilsko društvo. »Komaj čakam, da se nam pri- druži kakšen nov član, zelo ga bomo veseli!« Foto: osebni arhiv Člani helikopterskih posadk Letalske policijske enote in Slovenske vojske so ob vrnitvi iz Severne Makedonije, kjer so pomagali pri obvladovanju obsežnih požarov, poudarili dobro sodelovanje med obema ekipama. Gašenje je trajalo tri dni v zahtevnih razmerah in ob hudi vročini. »V Severno Makedonijo smo šli v torek, 16. julija, v sredo, četrtek in petek smo gasili. Na pogorišča smo skupno odvrgli od 60 do 70 ton vode,« je povedal major Primož Pintar. Pri gašenju so imeli težave z zagotavljanju zadostnih količin vode in odda- ljenostjo zalog vode od požarišč. Ognjeni zublji so uničili številne gozdove. V Severni Makedoniji se z obsežnimi požari soočajo skoraj vsako poletje. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 33, 14. avgust 2024 »NAŠA« NOVOROJENKA Drugega januarja 2007 smo jo obiskali. Bila je kot štručka zavita, s kapico na glavi, z ličnimi copatki na nogah in v posteljici. Tu in tam je zajokala ali se nasmejala. Očitno ji je naš obisk v življenje vsadil tudi ljubezen do medijev. Tjaša Pavc je danes stara 17 let. Tokrat je ona obiskala nas v sklopu šolske prakse. Dekle obiskuje srednjo šolo za strojništvo, mehatro- niko in medije. Novinarstvo je eno od področij, ki jo veselijo. In Novi tednik in Radio Celje sta ji omogočila, da je spoznala novinarstvo od blizu v okviru prakse. Kako ji ne bi, če je glede na našo tradicionalno no- voletno akcijo, ko obiščemo zadnje, ki so se rodili v preteklem letu, in prve, ki so se rodili v novem letu, na nek način tudi naš novorojenček. SIMONA ŠOLINIČ Akcija naše medijske hiše, ki ob novem letu obišče celjsko porodnišnico, je najstarejša tovrstna akcija v Sloveniji, saj šteje že 60 let. Če smo poročali kdaj tudi o vašem porodu, nam to sporočite (lahko nam pišete na tednik@nt-rc. si), saj iščemo male nadobudneže, o katerih smo pisali, danes pa so že morda starši ali dedki in babice. na tednik@nt-rc. si), saj iščemo male nadobudneže, o katerih smo pisali, danes pa so že morda starši ali dedki in babice. Otroci rastejo: od dojenčice do naše praktikantke Iz porodnišnice k nam na prakso Tjaša se je rodila na silve- strovo 2006, kar pomeni, da smo njeno »silvestrsko« in novoletne mamice čez nekaj dni obiskali v porodnišnici ter jih tudi obdarili. V bistvu bi se morala Tjaša roditi na božič, a je raje počakala do silvestrove- ga. Bila je namreč zadnji otrok oziroma zadnja deklica, ki se je rodila v letu 2006. Samo v prvih dveh dneh januarja 2007 se je rodilo osem otrok, kar je bilo spodbudno, smo takrat pisali. Glede na upad rojstev v zadnjih letih bi si takšno leto, kot je bilo Tjašino, še kdaj že- leli. Zanimive besede Danes Tjaša šteje 17 let, končala je drugi letnik Sre- dnje šole za strojništvo, me- hatroniko in medije v Šolskem centru Celje, izobražuje pa se v programu multimedijski tehnik. Čakata jo še dve leti izobraževanja, nato ima željo, da bi nadaljevala študij novi- narstva. Del ga je spoznala v času dvotedenske prakse. Za- kaj je poslala prošnjo ravno k nam? »Zato ker me to delo za- nima in ker ste medijska hiša s časopisom in z radiem, torej z dvema medijema. Želela sem pridobiti čim več izku- šenj in sem jih tudi do- bila,« nam je povedala. Tjaša je bila med prakso pridna. Spozna- vala je različno delo, za članke, ki ste jih brali v časopisu, je pripravljala ankete, sodelovala je pri pripravi radijskih oddaj in drugih novinarskih izdelkov v časopisu. V spominu ji je ostal tudi radijski studio, kjer je spoznala naše radijske so- delavce in delo, ki je na radiu prav tako zahtevno in napor- no. »Najbolj zanimive so mi bile besede, ki jih radijci uporablja- jo pri svojem delu,« doda Tja- ša. S tem misli radijski žargon, saj se v besednjaku najdejo tudi tujke, in vsaka takšna beseda ima svoj pomen v ra- dijskem delu. »Pri časopisnem novinarstvu sta mi bila najbolj zanimiva priprava in sestavlja- nje člankov,« doda Tjaša. Novinarstvo ji je blizu Novinarstvo je eno najlepših poslanstev in eden najlepših poklicev, a je tudi trdo delo, ki ne pozna delovnika od 7 . do 15. ure, saj biti novinar pomeni biti vsak trenutek na preži za in- formacijami in dogodki, zato je še toliko bolj pohvalno, da ima 17-letna Tjaša trdno željo, da bi delala v medijih. »Že ko sem bila majhna, sem gle- dala televizijo in si govori- la, da ko bom odrasla, bom tudi jaz na zaslonu in bom poročala,« se nasmeji. Mi pa se nasmehnemo, ker ob tem doda, da je že od malih nog rada gledala re- klame. Mnogi jih namreč – med aktual- nimi novicami ali napetim fi lmom – ne. A že vemo, zakaj jih ima še danes rada. Tjaša se namreč skozi svoje izobraževanje uči tudi grafi čnega sestavljanja in urejanja sple- tnih »Že ko sem bila otrok, sem vedela, da sem bila objavljena v Novem tedniku. Spomnim se, da sem brskala po omari in našla članek. Tudi mami se še vedno spomni tistega dne, ko ste naju obiskali v porodnišnici,« pravi 17-letna Tjaša Pavc. strani, kar je tudi z reklamami zelo povezano. Morda pa jo bo zaneslo tudi na to področje. Zanimata jo tudi režija in foto- grafi ranje, v prostem času rada ustvarja spletne stvari, letake, plakate ali posname kakšno odlično fotografi jo. Tjaša ima zdaj še poči- tnice, pred njo sta še dva letnika srednješolskega izobraževanja. V obeh letnikih bo imela tudi praktično izo- braževanje. Saj ni skrivnost, kje bo opravljala tudi naslednji praksi, kajne? Kdo ve, morda boste kdaj njeno ime in pri- imek prebrali tudi pod član- kom Novega tednika. Foto: Andraž Purg Tjaša Pavc. Z razlogom ponosna na prvo številko Novega tednika leta 2007. Prva številka Novega tednika v letu 2007 Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 33, 14. avgust 2024 55 LET DUHOVNIŠTVA Vojniški župnik Anton Perger je pred kratkim pra- znoval osemdeseti jubilej in z njim 55 let duhovnega dela. Od tega jih je 51 preživel v Vojniku. Perger je iz Župnije Sveti Jurij ob Ščavnici oziroma, kot je po- vedal, iz župnije, ki je znana tudi kot prleške Atene. »Od tam izhajajo veliki možje, tako državniki kot duhovniki, med drugim so iz Svetega Jurija Edvard Kocbek, Anton Korošec in škof Vekoslav Grmič. Tako da sem odraščal v lepem okolju.« JANŽE FRIC »Smo v duhovni puberteti« Več kot pol stoletja v Vojniku Vojniški župnik je bil enaj- sti otrok po vrsti v svoji druži- ni. »Danes se vsak začudi, ko to sliši. Bil sem tudi najmlajši in vsa leta ministrant.« Novo- mašnik je bil leta 1969, pre- den je prišel delat v Vojnik, je služboval tudi v Slovenski Bistrici, Juršincih pri Ptuju in v Ljutomeru. Pred 51 leti je, kot pravi, v Vojniku pognal korenine. »Nisem jih sicer pognal po svoji volji, a je bila to verjetno božja previdnost. A sem vesel, da sem tukaj z ljudmi ne le navezal stik, ampak tudi res postal njihov duhovni oče.« Naloge duhovnika »Duhovnik je tisti, ki naj bi v svet vedno prinašal ne- kaj božjega. Vedno so učili, da človek ni le telo, ampak tudi duša, duh. Človek mora skrbeti tudi za duhovno plat, kjer lahko pomaga tudi du- hovnik.« Perger se je dotaknil tudi latinskega poimenovanja za duhovnika, pontifex, ker je naloga duhovnika gradnja mostov, torej povezovanje z in med ljudmi ter predvsem z bogom. »Duhovnik je pred- vsem oznanjevalec božje be- sede, delivec zakramentov in tisti, ki usmerja ljudi k bogu. Kar je pravzaprav njegovo po- slanstvo.« Prihod v Vojnik »Ko sem prišel v Vojnik, sem vse našteto že našel. Moj predhodnik je bil čudo- vit duhovnik, gospod Martin Lupše, ki je celo življenje ži- vel tukaj. Skupaj sva v slogi in povezanosti delala 12 let, potem je odšel v večnost. Ta- krat sem bil za župnika ime- novan jaz.« Anton Perger je tako prišel v dobro delujočo župnijo, zahvaljujoč predho- dniku, zato je lahko gradil na postavljenih temeljih. »Če je Cerkev mati, je duhovnik oče, ki svoje župljane usmerja na pravo pot in jih sprejema ter spremlja.« Perger je župnijo primerjal z družino: »Tako kot mati in oče spremljata svoje otroke, sem tudi sam v teh 51 letih spremljal svoje župljane skozi njihova življe- nja. Od krstov in priprav na druge zakramente, torej od prvega obhajila do birme. Tiste, ki sem jih krstil, sem kasneje tudi poročil. Zdaj so na vrsti že njihovi otroci, ki jih krstim in poročam. Skrat- ka, spremljam ta družinski utrip, kar tudi samo po sebi prinaša nekaj božjega.« Od predhodnika je trenutni vojniški župnik poleg uteče- nega župnijskega življenja, katehez, župnijskih maš, praznovanj in podobnega pre- vzel skrb za duhovne poklice. »Moj predhodnik je imel lepo navado, da je ministrante zbi- ral in jih usmerjal. Zato je iz te župnije veliko duhovnikov.« Spominja se, da je leta 1973 v Vojnik prišel ravno drugi dan po nedelji nove maše gospoda Vriska, ki je bil dolga leta žu- pnik v Črni. »Takrat mi je lah- ko dal novomašni blagoslov, kar me je zelo razveselilo. Vojnik me je spomnil na do- mači kraj, saj so tudi tu doma duhovni poklici.« Spremembe v 50 letih »Zagotovo se je veliko spre- menilo v mojem času v Vojni- ku. Včasih je bilo precej več verouka. Bilo je tudi približno 600 otrok, kar je krepko več kot danes.« Spominja se tudi, da je takrat večina od teh 600 otrok redno prihajala k maši. »Danes vemo, da je na tem področju kriza. V Vojniku sicer približno 90 odstotkov otrok še vedno redno prihaja k verouku, kar me veseli.« Slabši obisk se sicer kaže v nedeljo pri maši. »Otroci sami k maši ne pridejo, starši pa … Saj vemo, kako je. To sicer ni značilno le za Vojnik, ampak za ves svet.« Čeprav vojniški župnik ne obupuje. Pravi, da je treba ohranjati opti- mizem in zaupanje. »Edino Cerkev ima zagotovilo, da ne bo propadla. Nobena druga ustanova tega nima. Cerkev obstaja že dva tisoč let, tudi Jezus je zagotovil: ›Jaz sem z vami vse dni do konca sve- ta.‹ Zato vedno zaupam v to, v živi vir upanja, iz katerega človek živi.« Vsega precej in preveč »Po svetu in v Sloveniji do- življamo preobjedenost, ko se nam zdi, da imamo vse. Zato ne potrebujemo boga in mo- litve. Ljudje smo v nekakšni duhovni puberteti. Mislim, da bi zato otroci morali hoditi k verouku, saj tam v devetih letih slišijo vsaj osnove, kot je to, da ni vseeno, kako živimo, da znajo izbirati med dobrim in slabim ter da izberejo do- bro.« S tem bi po Pergerjevih besedah otroci osvojili osno- ve, h katerim bi se lahko vrni- li kasneje v življenju. »Ubogi so tisti, ki tega nimajo.« Župnik je izpostavil, da je v Vojniku veliko dobrih družin, na katere se lahko zanese, skrbi pa ga za prišleke, saj je Vojnik postal zaradi bližine Celja in avtoceste zelo prilju- bljen za priseljevanje. »Ne- kateri prišleki najdejo stik s Cerkvijo, drugi ne. Včasih so se na novo priseljeni ljudje oglasili pri župniku, danes je to vedno redkeje. Nekateri tudi svojih sosedov ne pozna- jo in se velikokrat nikamor ne vključijo. Postanejo izkore- ninjeni. To sicer ni nujno pri vseh, a se dogaja.« Spreminjajoče duhovništvo »Nas je bilo v ljubljanskem bogoslovju 250. Takrat nam je že okolje dajalo upanje. V mo- jem letniku nas je bilo takrat posvečenih 44, letos so bili le trije.« Tako se šolanja spo- minja vojniški župnik, ki se s svojimi »sošolci« še vedno sre- ča enkrat letno, da poklepeta- jo o svojih življenjih. »Včasih smo se pogovarjali, kakšne so naše kuharice, danes se pogovarjamo, kakšne tablete jemljemo,« je v smehu pove- dal župnik. Dodal je še, da k sreči s kolegi niso zagrenjeni starci, ampak imajo v sebi še vedno veliko optimizma. Foto: Nik Jarh »Župnik mora včasih povedati resnico, tudi če peče in tudi na račun priljubljenosti.« »Duhovništvo je najbolj perspektiven poklic, ker se bo človek vedno spraševal o smislu. A je potrebna velika mera poguma, da se kdo danes odloči za poklic duhovnika.« Anton Perger je v Vojniku že 51 let. Od predhodnika je dobil župnijo v zelo dobrem stanju, ki ga tudi sam vzdržuje. Vojniški župnik pravi, da je še vedno poln optimizma in zaupanja. »Du- hovnik mora svojo pozornost ena- komerno razdeliti med župljane.« Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 26 26 Št. 33, 14. avgust 2024 »NAŠA« NOVOROJENKA Drugega januarja 2007 smo jo obiskali. Bila je kot štručka zavita, s kapico na glavi, z ličnimi copatki na nogah in v posteljici. Tu in tam je zajokala ali se nasmejala. Očitno ji je naš obisk v življenje vsadil tudi ljubezen do medijev. Tjaša Pavc je danes stara 17 let. Tokrat je ona obiskala nas v sklopu šolske prakse. Dekle obiskuje srednjo šolo za strojništvo, mehatro- niko in medije. Novinarstvo je eno od področij, ki jo veselijo. In Novi tednik in Radio Celje sta ji omogočila, da je spoznala novinarstvo od blizu v okviru prakse. Kako ji ne bi, če je glede na našo tradicionalno no- voletno akcijo, ko obiščemo zadnje, ki so se rodili v preteklem letu, in prve, ki so se rodili v novem letu, na nek način tudi naš novorojenček. SIMONA ŠOLINIČ Akcija naše medijske hiše, ki ob novem letu obišče celjsko porodnišnico, je najstarejša tovrstna akcija v Sloveniji, saj šteje že 60 let. Če smo poročali kdaj tudi o vašem porodu, nam to sporočite (lahko nam pišete na tednik@nt-rc. si), saj iščemo male nadobudneže, o katerih smo pisali, danes pa so že morda starši ali dedki in babice. na tednik@nt-rc. si), saj iščemo male nadobudneže, o katerih smo pisali, danes pa so že morda starši ali dedki in babice. Otroci rastejo: od dojenčice do naše praktikantke Iz porodnišnice k nam na prakso Tjaša se je rodila na silve- strovo 2006, kar pomeni, da smo njeno »silvestrsko« in novoletne mamice čez nekaj dni obiskali v porodnišnici ter jih tudi obdarili. V bistvu bi se morala Tjaša roditi na božič, a je raje počakala do silvestrove- ga. Bila je namreč zadnji otrok oziroma zadnja deklica, ki se je rodila v letu 2006. Samo v prvih dveh dneh januarja 2007 se je rodilo osem otrok, kar je bilo spodbudno, smo takrat pisali. Glede na upad rojstev v zadnjih letih bi si takšno leto, kot je bilo Tjašino, še kdaj že- leli. Zanimive besede Danes Tjaša šteje 17 let, končala je drugi letnik Sre- dnje šole za strojništvo, me- hatroniko in medije v Šolskem centru Celje, izobražuje pa se v programu multimedijski tehnik. Čakata jo še dve leti izobraževanja, nato ima željo, da bi nadaljevala študij novi- narstva. Del ga je spoznala v času dvotedenske prakse. Za- kaj je poslala prošnjo ravno k nam? »Zato ker me to delo za- nima in ker ste medijska hiša s časopisom in z radiem, torej z dvema medijema. Želela sem pridobiti čim več izku- šenj in sem jih tudi do- bila,« nam je povedala. Tjaša je bila med prakso pridna. Spozna- vala je različno delo, za članke, ki ste jih brali v časopisu, je pripravljala ankete, sodelovala je pri pripravi radijskih oddaj in drugih novinarskih izdelkov v časopisu. V spominu ji je ostal tudi radijski studio, kjer je spoznala naše radijske so- delavce in delo, ki je na radiu prav tako zahtevno in napor- no. »Najbolj zanimive so mi bile besede, ki jih radijci uporablja- jo pri svojem delu,« doda Tja- ša. S tem misli radijski žargon, saj se v besednjaku najdejo tudi tujke, in vsaka takšna beseda ima svoj pomen v ra- dijskem delu. »Pri časopisnem novinarstvu sta mi bila najbolj zanimiva priprava in sestavlja- nje člankov,« doda Tjaša. Novinarstvo ji je blizu Novinarstvo je eno najlepših poslanstev in eden najlepših poklicev, a je tudi trdo delo, ki ne pozna delovnika od 7 . do 15. ure, saj biti novinar pomeni biti vsak trenutek na preži za in- formacijami in dogodki, zato je še toliko bolj pohvalno, da ima 17-letna Tjaša trdno željo, da bi delala v medijih. »Že ko sem bila majhna, sem gle- dala televizijo in si govori- la, da ko bom odrasla, bom tudi jaz na zaslonu in bom poročala,« se nasmeji. Mi pa se nasmehnemo, ker ob tem doda, da je že od malih nog rada gledala re- klame. Mnogi jih namreč – med aktual- nimi novicami ali napetim fi lmom – ne. A že vemo, zakaj jih ima še danes rada. Tjaša se namreč skozi svoje izobraževanje uči tudi grafi čnega sestavljanja in urejanja sple- tnih »Že ko sem bila otrok, sem vedela, da sem bila objavljena v Novem tedniku. Spomnim se, da sem brskala po omari in našla članek. Tudi mami se še vedno spomni tistega dne, ko ste naju obiskali v porodnišnici,« pravi 17-letna Tjaša Pavc. strani, kar je tudi z reklamami zelo povezano. Morda pa jo bo zaneslo tudi na to področje. Zanimata jo tudi režija in foto- grafi ranje, v prostem času rada ustvarja spletne stvari, letake, plakate ali posname kakšno odlično fotografi jo. Tjaša ima zdaj še poči- tnice, pred njo sta še dva letnika srednješolskega izobraževanja. V obeh letnikih bo imela tudi praktično izo- braževanje. Saj ni skrivnost, kje bo opravljala tudi naslednji praksi, kajne? Kdo ve, morda boste kdaj njeno ime in pri- imek prebrali tudi pod član- kom Novega tednika. Foto: Andraž Purg Tjaša Pavc. Z razlogom ponosna na prvo številko Novega tednika leta 2007. Prva številka Novega tednika v letu 2007 Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 27 27 Št. 33, 14. avgust 2024 55 LET DUHOVNIŠTVA Vojniški župnik Anton Perger je pred kratkim pra- znoval osemdeseti jubilej in z njim 55 let duhovnega dela. Od tega jih je 51 preživel v Vojniku. Perger je iz Župnije Sveti Jurij ob Ščavnici oziroma, kot je po- vedal, iz župnije, ki je znana tudi kot prleške Atene. »Od tam izhajajo veliki možje, tako državniki kot duhovniki, med drugim so iz Svetega Jurija Edvard Kocbek, Anton Korošec in škof Vekoslav Grmič. Tako da sem odraščal v lepem okolju.« JANŽE FRIC »Smo v duhovni puberteti« Več kot pol stoletja v Vojniku Vojniški župnik je bil enaj- sti otrok po vrsti v svoji druži- ni. »Danes se vsak začudi, ko to sliši. Bil sem tudi najmlajši in vsa leta ministrant.« Novo- mašnik je bil leta 1969, pre- den je prišel delat v Vojnik, je služboval tudi v Slovenski Bistrici, Juršincih pri Ptuju in v Ljutomeru. Pred 51 leti je, kot pravi, v Vojniku pognal korenine. »Nisem jih sicer pognal po svoji volji, a je bila to verjetno božja previdnost. A sem vesel, da sem tukaj z ljudmi ne le navezal stik, ampak tudi res postal njihov duhovni oče.« Naloge duhovnika »Duhovnik je tisti, ki naj bi v svet vedno prinašal ne- kaj božjega. Vedno so učili, da človek ni le telo, ampak tudi duša, duh. Človek mora skrbeti tudi za duhovno plat, kjer lahko pomaga tudi du- hovnik.« Perger se je dotaknil tudi latinskega poimenovanja za duhovnika, pontifex, ker je naloga duhovnika gradnja mostov, torej povezovanje z in med ljudmi ter predvsem z bogom. »Duhovnik je pred- vsem oznanjevalec božje be- sede, delivec zakramentov in tisti, ki usmerja ljudi k bogu. Kar je pravzaprav njegovo po- slanstvo.« Prihod v Vojnik »Ko sem prišel v Vojnik, sem vse našteto že našel. Moj predhodnik je bil čudo- vit duhovnik, gospod Martin Lupše, ki je celo življenje ži- vel tukaj. Skupaj sva v slogi in povezanosti delala 12 let, potem je odšel v večnost. Ta- krat sem bil za župnika ime- novan jaz.« Anton Perger je tako prišel v dobro delujočo župnijo, zahvaljujoč predho- dniku, zato je lahko gradil na postavljenih temeljih. »Če je Cerkev mati, je duhovnik oče, ki svoje župljane usmerja na pravo pot in jih sprejema ter spremlja.« Perger je župnijo primerjal z družino: »Tako kot mati in oče spremljata svoje otroke, sem tudi sam v teh 51 letih spremljal svoje župljane skozi njihova življe- nja. Od krstov in priprav na druge zakramente, torej od prvega obhajila do birme. Tiste, ki sem jih krstil, sem kasneje tudi poročil. Zdaj so na vrsti že njihovi otroci, ki jih krstim in poročam. Skrat- ka, spremljam ta družinski utrip, kar tudi samo po sebi prinaša nekaj božjega.« Od predhodnika je trenutni vojniški župnik poleg uteče- nega župnijskega življenja, katehez, župnijskih maš, praznovanj in podobnega pre- vzel skrb za duhovne poklice. »Moj predhodnik je imel lepo navado, da je ministrante zbi- ral in jih usmerjal. Zato je iz te župnije veliko duhovnikov.« Spominja se, da je leta 1973 v Vojnik prišel ravno drugi dan po nedelji nove maše gospoda Vriska, ki je bil dolga leta žu- pnik v Črni. »Takrat mi je lah- ko dal novomašni blagoslov, kar me je zelo razveselilo. Vojnik me je spomnil na do- mači kraj, saj so tudi tu doma duhovni poklici.« Spremembe v 50 letih »Zagotovo se je veliko spre- menilo v mojem času v Vojni- ku. Včasih je bilo precej več verouka. Bilo je tudi približno 600 otrok, kar je krepko več kot danes.« Spominja se tudi, da je takrat večina od teh 600 otrok redno prihajala k maši. »Danes vemo, da je na tem področju kriza. V Vojniku sicer približno 90 odstotkov otrok še vedno redno prihaja k verouku, kar me veseli.« Slabši obisk se sicer kaže v nedeljo pri maši. »Otroci sami k maši ne pridejo, starši pa … Saj vemo, kako je. To sicer ni značilno le za Vojnik, ampak za ves svet.« Čeprav vojniški župnik ne obupuje. Pravi, da je treba ohranjati opti- mizem in zaupanje. »Edino Cerkev ima zagotovilo, da ne bo propadla. Nobena druga ustanova tega nima. Cerkev obstaja že dva tisoč let, tudi Jezus je zagotovil: ›Jaz sem z vami vse dni do konca sve- ta.‹ Zato vedno zaupam v to, v živi vir upanja, iz katerega človek živi.« Vsega precej in preveč »Po svetu in v Sloveniji do- življamo preobjedenost, ko se nam zdi, da imamo vse. Zato ne potrebujemo boga in mo- litve. Ljudje smo v nekakšni duhovni puberteti. Mislim, da bi zato otroci morali hoditi k verouku, saj tam v devetih letih slišijo vsaj osnove, kot je to, da ni vseeno, kako živimo, da znajo izbirati med dobrim in slabim ter da izberejo do- bro.« S tem bi po Pergerjevih besedah otroci osvojili osno- ve, h katerim bi se lahko vrni- li kasneje v življenju. »Ubogi so tisti, ki tega nimajo.« Župnik je izpostavil, da je v Vojniku veliko dobrih družin, na katere se lahko zanese, skrbi pa ga za prišleke, saj je Vojnik postal zaradi bližine Celja in avtoceste zelo prilju- bljen za priseljevanje. »Ne- kateri prišleki najdejo stik s Cerkvijo, drugi ne. Včasih so se na novo priseljeni ljudje oglasili pri župniku, danes je to vedno redkeje. Nekateri tudi svojih sosedov ne pozna- jo in se velikokrat nikamor ne vključijo. Postanejo izkore- ninjeni. To sicer ni nujno pri vseh, a se dogaja.« Spreminjajoče duhovništvo »Nas je bilo v ljubljanskem bogoslovju 250. Takrat nam je že okolje dajalo upanje. V mo- jem letniku nas je bilo takrat posvečenih 44, letos so bili le trije.« Tako se šolanja spo- minja vojniški župnik, ki se s svojimi »sošolci« še vedno sre- ča enkrat letno, da poklepeta- jo o svojih življenjih. »Včasih smo se pogovarjali, kakšne so naše kuharice, danes se pogovarjamo, kakšne tablete jemljemo,« je v smehu pove- dal župnik. Dodal je še, da k sreči s kolegi niso zagrenjeni starci, ampak imajo v sebi še vedno veliko optimizma. Foto: Nik Jarh »Župnik mora včasih povedati resnico, tudi če peče in tudi na račun priljubljenosti.« »Duhovništvo je najbolj perspektiven poklic, ker se bo človek vedno spraševal o smislu. A je potrebna velika mera poguma, da se kdo danes odloči za poklic duhovnika.« Anton Perger je v Vojniku že 51 let. Od predhodnika je dobil župnijo v zelo dobrem stanju, ki ga tudi sam vzdržuje. Vojniški župnik pravi, da je še vedno poln optimizma in zaupanja. »Du- hovnik mora svojo pozornost ena- komerno razdeliti med župljane.« Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 28 28 Št. 33, 14. avgust 2024 PREDANA IN PREPOZNANA Konjičani ime Tjaša hitro povežemo s priimkom Kangler. Mnogi jo poznamo, saj je s svojim »sončnim« značajem, komunikativnostjo in številnimi talenti že v odraščajočih letih opozorila nase. Tako je vse do danes pustila močan pečat v domačem kraju, ki ga ima, kot pravi, neizmerno rada. »Konjice mi tečejo po žilah,« poudarja vodja konjiškega turističnoinformacijskega centra, saj si za- dnjih petnajst let v sodelovanju z mnogimi v krajih Dravinjske doline prizadeva vzpostaviti destinacijo zadovoljnih in odgovornih ljudi, ki bodo svojo ponudbo oblikovali z mislijo na naravo in sočloveka ter bodo za pošteno delo dobili tudi pošteno plačilo, pravi. Na nastopu konjiških godbenikov boste simpatično krat- kolasko opazili v zadnji vrsti, saj igra tubo. BARBARA FURMAN Z mag, Tjašo Kangler iz Slovenskih Konjic o izzivih v turizmu »Konjice mi tečejo po žilah« »Smo majhni, a vendar imamo pravzaprav bistveno več kot veliki,« je poudarila, ko sem jo vprašala, zakaj ima rada domače okolje. »Živimo v objemu neokrnjene narave – goz- dov Konjiške gore, vinorodnih Škalc, pod obronki Pohorja, ob reki Dravinji – kar omo- goča zdravo in aktivno preživljanje prostega časa, imamo pitno vodo in svež zrak, izjemno lepo urejeno mesto in podeželje. Imamo do- bre šole, vrtce, gimnazijo, zdravstveni dom, dom starejših občanov, urejeno športno in drugo pomembno infrastrukturo, izjemen geostrateški položaj blizu vsega, bogato kul- turno dediščino in izročilo, ki živi v ljudeh, dejavnih v številnih kulturnih, humanitarnih, športnih društvih …« »Čeprav nas življenje pogosto zbode, včasih vrže ob tla in preizkuša naše meje, me zaradi vsega naštetega vseeno radosti.« Najboljše stvari so tri Nekoga, ki bi konjiško občino obiskal prvič, bi peljala na tri konce, saj so najboljše stvari vedno tri. »Skupaj bi se sprehodila skozi staro mestno jedro, ki vedno navduši. S potočkom, ki stari konjiški trg deli na pol, in z lepo ure- jenimi trškimi hišami pastelnih barv, ki jih na sprehodu lahko občudujemo kot umetniška dela v galeriji. In legende ter zgodbe, ki jih je tu polno na vsakem koraku – o konjiškem zmaju, Gospodični, Zajckloštru …« Zatem bi se, kot pravi, odpravila v vinoro- dno območje Škalc. »Ko človek vstopi v to galerijo vinogradov, ne more verjeti, da je le nekaj korakov od mestnega vrveža. Lepo urejeni vinogradi, okrašeni z vrtnicami, edin- stvena Vinska klet Zlati grič z apartmajsko hišo, gostilno in igriščem za golf z devetimi luknjami so pravo presenečenje za nepripra- vljenega obiskovalca. In seveda vrhunska kapljica, po kateri smo znani – konjičan ali konjiška penina bi bila najprej v kozarcih teh gostov, ki bi jim želeli prvič predstaviti najbolj prepoznavne okuse vin tega območja.« In na koncu bi se ustavila še v Žički kartu- ziji, nekdanjem kartuzijanskem samostanu, ki v Dolini svetega Janeza Krstnika že od 12. stoletja pripoveduje nenavadne zgodbe. »Ko človek pride tja, ima občutek, kot bi se znašel v neki drugi razsežnosti in kot bi čas dobil drugačne lastnosti. Z novo pomično streho, ki jo je dobila v letu 2022 in ki je bila do danes nagrajena s praktično vsemi arhitekturnimi nagradami, ki na tem področju obstajajo, je bil postavljen nov mejnik v njeni zgodovini in so bile odprte številne nove priložnosti,« pojasni Tjaša. V povezovanju je moč Pred 15 leti je prevzela vodenje konji- škega turističnoinformacijskega centra. Pravi, da je izziv sprejela z veliko odgo- vornostjo in hvaležnostjo. »Delati za svoj kraj, ki ga imaš rad, je privilegij. Z ekipo dobrih sodelavcev skušamo s prepleta- njem naših dejavnosti ustvarjati kultur- no-turistični utrip v občini, ki v prvi vrsti zagotavlja visoko kakovost življenja za domačine, hkrati pa obiskovalcem daje prijeten občutek, da so prišli v kraje, kjer vlada dobro vzdušje in kjer se lju- dje lepo razumejo. Na področju turizma smo z roko v roki z Občino Slovenske Konjice ves čas sledili obnovi kulturne dedi- ščine in vzporedno razvijali vsebine, ki smo jih naseljevali med obnovljene zidove.« Ob tem sogovornica dodaja, da niso zane- marili pomena povezovanja in promocije. Konjiška občina je že 20 let članica Združe- nja zgodovinskih mest Slovenije, povezuje se tudi s sosednjimi občinami Zreče, Vitanje in Oplotnica. »Župani se zavedajo, da sta v povezovanju moč in priložnost za uspeh. V letu 2016 smo se omenjene občine povezale v skupno Turistično destinacijo Rogla-Pohorje, pripravile prve strateške dokumente in od leta 2017 smo uspešno na skupni poti. Postali smo ena od 36 vodilnih turističnih destinacij v Slo- veniji, s tem relevanten sogovornik Slovenske turistične organizacije in pomemben akter na področju slovenskega turizma.« V svetovnem vrhu Kar dvakrat se je destinacija Rogla- -Pohorje uvrstila med sto najbolj trajnostnih de- stinacij na sve- tu, prejela je znak Slovenia Green Destina- tion Gold, neka- teri ponudniki so prejeli cer- tifi kat Slovenia Green v različnih kategorijah. »Naša destinacija obisko- valce vabi s sloga- nom razišči, občuti, užij. Smo odlična al- ternativa za pobeg iz vsakdanjega stresne- ga vrveža v zeleno, pristno, prostrano naravo, med mistič- ne zgodbe, ki jih pri- povedujejo izjemni objekti kulturne dediščine in bogato izročilo naših prednikov, smo destinacija odlične kulinarike in vin, prijaznih ljudi, ne- po- zabnih razgledov, termalnih in smučarskih užitkov in celo poglobljenih zgodb o vesolju. Pri nas gost smuča, plava, hodi tudi med kro- šnjami dreves, teče, kolesari, krplja, igra golf, lovi ribe … Skratka, smo zelena in trajnostna destinacija za aktivno preživljanje prostega časa ter poglobljeno doživljanje bogate zgo- dovine ter izjemne kulturne dediščine.« Kot bi šel h krojaču Zaveda se, da današnji gost oziroma turist želi predvsem doživetja in na lastni koži čim bolj pristno občutiti destinacijo ter se vključiti v lokalni utrip. »Raziskati želi skrite kotičke, objekte kulturne dediščine in se poglobiti v lokalne zgodbe. Pogosto se odloča za name- stitve, ki nudijo udobje in visoko raven stori- tev. Prav tako ceni interakcijo z lokalnim pre- bivalstvom, da lahko bolje razume in doživi kulturo okolja. Ne želi vnaprej pripravljenih programov, želi, da ponudnik sledi njegovim željam. Kot bi šel h krojaču, ki ti vzame mere in nato čisto zate ukroji obleko. Sodoben gost je radoveden, odprt in zahteven. Kar je do- bro, saj nas to sili k nenehnim izboljšavam ponudbe.« Kartuzijanske vrednote Zelo rada dela z ljudmi. Ustreza ji tudi, da se pri delu sooča z različnimi idejami, po- gledi, vizijami, saj se ob tem marsikaj nauči. »Menim, da smo z dobro oseb- no komunikacijo v naši destinaciji vzpostavili pri- jetno vzdušje in pošten mo- del sodelova- nja. V svoji magistrski nalogi sem obravnavala kartuzijan- ske vredno- te kot temelj inovativne- ga modela razvoja po- deželske tu- ristične desti- nacije, Osnovna ideja je bila, da bi trajnostno zgodbo celotne Turistične destinacije Rogla- Pohorje veljalo gra- diti na evropsko prepoznavni zgod- bi meniškega reda kartuzijanov iz Žičke kartuzije in njihovih vredno- tah. Že v 12. stoletju so živeli trajnostno, v stiku z naravo, samooskrbno, bili so družba brez odpadkov. Odlikovale so jih tudi skro- mnost, poštenost in pridnost. Takšna desti- nacija bi morala biti vzdržna z okoljskega, družbenega in ekonomskega vidika.« Ponosna je, da so odgovorni to idejo vzeli za svojo in jo na področju trajnostnega razvo- ja tudi sistematično razvijajo in vključujejo v ponudbo. »Menim, da smo z dobro osebno komunikacijo v turistični destinaciji Rogla- Pohorje vzpostavili prijetno vzdušje in pošten model sodelovanja.« In komunikacija? Delo z ljudmi v turistični panogi se je v za- dnjem času v veliki meri preselilo na splet ozi- roma družbena omrežja. To je, kot poudarja, prineslo velike spremembe v komunikaciji. »Komunikacija je postala zahteven izziv. Na spletu so izklopljeni vsi fi ltri, ki jih sicer vzpo- stavlja komunikacija na štiri oči ali glas po telefonu – ljudje imamo na spletu naenkrat občutek, da lahko rečemo vse, zmerjamo vse in vsakogar, se skrivamo za lažnimi profi li in ne pomislimo na škodo, ki smo jo s svojim ravnanjem povzročili drugi strani. To se mi zdi največji izziv tega časa.« Priznava, da jih veliko dela čaka tudi pri oblikovanju stabilne in formalne destinacij- ske upravljavske organizacije, ki ne bi teme- ljila zgolj na pogodbah med občinami in na dobri volji aktualnih županov ter zaposlenih na področju turizma, temveč bi na daljši rok zagotavljala celovito promocijo in razvoj tu- rizma celotne destinacije. »To se ne zgodi čez noč, terja ogromno usklajevanja in sklepanja kompromisov na različnih ravneh odločanja. Upam, da bomo sčasoma znali uresničiti tudi ta skupni cilj.« Tiha lepotica Žički kartuziji, nekateri ji pravijo tiha le- potica, je spomenik državnega pomena. Tjaša opozarja, da nosi v sebi godbo širših evropskih razsežnosti. »V evropski zgodovi- ni je kartuzija od ustanovitve v 12. stoletju marsikdaj odigrala pomembno vlogo. Tukaj je bila ena največjih knjižnic na svetu, ki je štela več kot dva tisoč knjig, v času Vzhodne- ga razkola krščanske cerkve je bila evropski politični in kulturni epicenter na naših tleh. Zato je Žička kartuzija danes izjemen turistič- ni potencial. V času instantnega kapitalizma, sodobnih tehnologij in vsakdanjega lovljenja rokov, ki nas silijo k hitenju, današnji človek stremi k umiritvi, beži v neokrnjeno naravo, stran od civilizacije, išče preproste vsakdanje stvari, mir, tišino, ravnovesje. Vse to ponuja Žička kartuzija, ki jo letno obišče približno 20 tisoč obiskovalcev. Zeliščni vrt, lončarski atelje, zeliščna lekarna, peninska klet, najstarejša še delujoča gostilna Gastuž 1467, koncerti v okviru poletnih glasbenih večerov in drugi priložnostni dogodki lepo zaokrožajo njeno po- nudbo,« pojasni. Z nadkritjem ostalin cer- kve svetega Janeza Krstni- ka s pomično streho se je po njenem mnenju obrnil nov list v zgodovini Žičke kartuzije. S pietetnim, a hkrati sodobnim pristo- pom obnove so se odprle nove priložnosti njenega upravljanja, obnova pre- ostalih objektov komple- ksa se bo nadaljevala v sodelovanju s strokovnimi službami, vzporedno z nji- mi pa tudi nadgradnja in oblikovanje nove turistič- ne ponudbe, dogodkov in doživetij. Mag. Tjaša Kangler, vodja Turističnoinformacijskega centra Slovenske Konjice Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 29 29 Št. 33, 14. avgust 2024 PREDANA IN PREPOZNANA Konjiška plaža Tjaša ima rada morje in gore. S partnerjem ponavadi ne dopustuje takrat, ko počitnikuje večina. »Uživava v raziskovanju Slovenije, saj je navdihujoča na vsakem koraku. Že s kraj- šim pobegom ob koncu tedna si napolnim baterije za nove delovne zmage. Seveda se odpraviva tudi kam dlje, v bolj eksotične dr- žave, v katerih odkrivava nove kulture, ljudi in njihove običaje.« Letošnje poletje preživlja tudi na konjiškem bazenu, saj obožuje plavanje. Voda jo pomir- ja, pravi. Zato ji konjiška plaža z olimpijskim plavalnim bazenom za dva meseca popestri vsakdan. Če za plavanje nima časa, pride na bazen zgolj na malico ali kavo. »Bazen je do- brodošla dodana vrednost našega mesta, saj ponuja poletno osvežitev in aktivno preživlja- nje prostega časa.« Flavtistka in tubistka Že 27 let igra v Godbi na pihala Slovenske Konjice. Godbeništvo je zanjo način življenja. »Z godbeniki sem prihajala v stik zaradi moje mame, ki je vrsto let delala na področju kul- ture, ter mojih bratrancev Damirja in Zmaga Tkavca, ki sta danes profesionalna glasbe- nika. Njun oče, mamin brat, je bil odličen trobentač in zagrizen godbenik.« V konjiški godbi je začela igrati pri sedemnajstih letih, že prej se je v glasbeni šoli učila igrati na kla- vir, v 4. razredu klavirja je sočasno vpisala še fl avto. »Klavirja pač ne moreš nositi s sabo po ulici,« doda hudomušno. Tako je v konjiški godbi vrsto let igrala fl av- to, pred osmimi leti pa se je naučila igrati še tubo. »Tako sem odtlej tubistka, kar je sicer zabavno, vendar tudi zahtevno. Tuba je na- mreč bistveno težja od fl avte. A ne mislim toliko na igranje kot na prenašanje. Lahko si predstavljate, da je korakanje z 11 kilogra- mov težkim glasbilom po ulici kar velik izziv. Vendar mi je všeč. Dokler bom zmogla, bom ostala v zadnjih vrstah med težkimi glasbili. Za godbeništvo sem očitno navdušila tudi nečakinjo Emo, ki je v naši godbi postala sa- ksofonistka.« Tudi na odru prepričljiva Tjašo Konjičani poznamo tudi kot soustvar- jalko gledaliških projektov. »Moja mama je svo- je življenje posvetila delu na področju kulture v naših krajih, zato sem se že kot deklica pogo- sto znašla v bližini odrskih desk ali pred mikro- fonom. Pokojna Marija Golčer me je občasno vključevala v gledališke projekte in vodenje prireditev. Tudi petje, igranje in recitiranje mi niso bili tuji. S Kulturnim društvom Svobo- da osvobaja še danes sodelujem pri kakšnem gledališkem projektu, čeprav zaradi drugih obveznosti ne tako pogosto, kot bi si želela.« Vodenje ter organiziranje prireditve in okroglih miz sta danes del njene službe. »Imam res sre- čo, da lahko v profesionalnem življenju delam tisto, kar imam že od nekdaj rada.« Negovati notranji mir Ne le gledališče, navdušujeta jo tudi ope- ra in balet. Prav tako narava v vseh pojavnih oblikah. In potovanja. Uživa tudi v gastro- nomiji in druženju z ljudmi. Ob tem doda, da zelo rada ureja domač vrt. »Čeprav nas življenje pogosto zbode, včasih vrže ob tla in preizkuša naše meje, me zaradi vsega na- štetega vseeno radosti,« poudarja. Sicer pa meni, da je za zadovoljno življenje najbolj pomemben mir v sebi. »Ko človek zvečer leže v posteljo in zapre oči, je najlepše, da lahko mirno zaspi. Da je uravnotežen. K temu pri- pomorejo seveda različni dejavniki. Predvsem podpora najbližjih, varnost, ki jo občutiš ob svojih ljudeh ti daje tisto mirnost in hkrati od- ločnost v notranjosti, da lahko živiš v skladu z najboljšo različico sebe.« Foto: osebni arhiv »Lahko si predstavljate, da je korakanje z 11 kilogramov težko tubo po ulici kar velik izziv. Vendar mi je všeč. Dokler bom zmogla, bom ostala v zadnjih vrstah med težkimi glasbili.« »Z nadkritjem ostalin cerkve svetega Janeza Krstnika s pomično streho smo obrnili nov list v zgodovini Žičke kartuzije.« S konjiškimi godbeniki v Biogradu na Moru Rada ima tudi gore. Vzpon na Skuto. S konjiškimi godbeniki igra že 27 let. Zadnja leta tubo. S partnerjem rada raziskujeta tudi morsko obalo. Utrinek s potepanja po Azorih V družbi nekdanjega predsednika države Boruta Pahorja med obiskom Žičke kartuzije Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 33, 14. avgust 2024 POTOPIS Nikakor se ne morem izogniti začetku. Že kot otroku mi je bilo kolesarjenje blizu. Nikoli ga nisem resno treniral in verjetno je to razlog, da ljubezen še vedno tli. Že od malih nog sem imel rad izzive in to, da sem se sam s triciklom odpeljal z Otoka, kjer smo s starši živeli, do Bežigrada, kjer ob cesti še danes živijo Romi in smo ob reki Hudinji ob hiši tete Cirile imeli družinski zelenjavni vrt, je dobra popotnica mojih kasnejših kolesarskih podvigov. Takrat sem bil star štiri leta … BORUT KRAMER Kolesarski podvig Neznosna lahkost kolesarjenja, epizoda Ruanda Ne vem, ali so moji kolesarski zagnanosti bo- trovali pridelki z našega vrta, ki je na eni strani mejil na ograjo Lika Savinje, danes Merksche, na drugi strani na mogočen obrat titanovega dioksida, a res je, da obstaja še danes. Morda so vpleteni kateri drugi bogovi. Že nekaj let kasneje sem uspel očeta prepričati, da sva šla v Slovenj Gradec. Jaz s kolesom, on kot spre- mljevalna ekipa na motorju – Tomosovemu avtomatiku. In se je začelo vrteti. Proti koncu osnovne šole s prijatelji v Logarsko dolino, nato v Savudrijo, Pulj. Poudariti moram, da sem imel kolo znamke Rog, legendarnega ponyja, brez posebne kolesarske opreme. Sicer je bil pony takrat obče prevozno sredstvo jugoslovanske mladine. Nekaj mojih prijateljev in znancev je že v tistih časih resno kolesarilo, a o opremi in ko- lesih, ki so jih nabavljali v Italiji, sem jaz lahko le sanjal. Nekaj let kasneje sem v Avstriji, v obmejnem Pliberku, videl prototip današnjega gorskega kolesa, ki je bilo cenovno dostopno in sem ga z lastnimi sredstvi tudi kupil. Danes je takšen nakup preprost, a pisalo se je leto 1989 in do samostojne države je bilo še nekaj let. Z avtobusom sem oddrvel v Pliberk, prepričal trgovca, da bom kolo izvozil v Jugoslavijo (da je od cene odštel davek), in nato s kolesom čez Peco, kjer je bil maloobmejni prehod, v Mežico, od tam pa naravnost v Celje. Nekaj dni kasneje sem z novim kolesom obiskal mamo na Krku in se od tam že naslednji dan odpe- ljal v Pulj ter po nekaj dneh čez Istro nazaj proti Celju. Preprosto. Seveda brez treninga, posebne prehrane in opreme. Spomnim se le bidona za vodo in elastičnih hlač, ki so bile brez vložka za sedenje. Veter v laseh Potem je minilo kar nekaj let brez kolesa, a ko sem v Boliviji, kjer sem bil leta 2007 na trekin- gu, naletel na kolesarski spust po »Cesti smrti«, sem spet začutil veter v laseh. Nekaj let zatem me je poškodba kolena oddaljila od malono- gometnih igrišč in s prijatelji sem se udeležil prve amaterske gorske dirke Four peaks (Štirje vrhovi) v Avstriji, in ker sem dirko (presenetlji- vo) končal, je zaključek logičen. Kolesarjenje je dokončno postalo moja strast. Vsekakor mo- ram omeniti še nekaj okoliščin in dogodkov, ki so močno vplivali na takšen razplet: poškodba kolena, poginila je psička Samba – s katero sem se vsak dan sprehajal, opustil sem kajenje in v moji družbi je bilo veliko kolesarjev, ki so bili pripravljeni prenašati moje kolesarske začet- ke. A verjetno so videli iskrico v očeh. In se je začelo … S prijatelji smo se prijavili na nekaj amaterskih kolesarskih dirk in maratonov v Slo- veniji ter sosednjih državah. Odvozil sem štiri MTB-dirke »4 otoki« (hrvaška dirka »4 Islands po kvarnerskih otokih), se trikrat udeležil kla- sične kolesarske dirke »Maratone« v Dolomitih, se spopadel s peščenim viharjem v francoski Nici (Roc d'Azur), s puščavo Gobi v Mongoli- ji, prevozil v paru samooskrbno Trans Balkan Race (1.300 km, 24 tisoč višinskih metrov), z Oštirka bike team-om obiskal Dubrovnik in Sa- rajevo, obvozil Slovenijo ter se lani novembra znašel v Afriki v Ruandi s prijateljem Urbanom Majcnom. Ruanda Epic 2023 Menim, da v resnici dirka izbere človeka, in tako je bilo tudi z Ruando. V veliko pomoč promocije afriškemu dogodku je bil neumorni Urban, ki je v preteklosti »zakrivil«, da sva ko- lesarila v Mongoliji in še kje … Tokrat je bila njegova ideja dobrodelnost in začeli smo zbirati kolesarska oblačila, Urban pa se je odločil, da bomo vzeli s seboj še njegovo staro MTB-kolo, ki ga bomo podarili mladim kolesarjem v Afriki. Naj pojasnim, da je Ruanda Epic petdnevna kolesarska preizkušnja v osrčju Afrike, v Ruan- di. Udeleženci prekolesarijo 300 km s skupno več kot 5 tisoč metri vzponov. Dirka vključuje vožnjo po zelo razgibani pokrajini ob jezerih, po vulkanih, skozi džunglo, s tehnično zah- tevnimi spusti in z enkratnimi pogledi. Zaradi neokrnjene narave, zelene pokrajine in prija- znih ljudi privablja tako vrhunske tekmovalce kot ljubiteljske kolesarje. Super! Ruanda Epic – prihajamo! Priprave na dirko Ker živimo v času, ko se vse meri, gredo tudi intenzivne priprave na dirko v tej smeri. Sicer že nekaj let skrbim za zdrav, energijski zajtrk, ki je povezan tudi z jutranjimi dejavnostmi, s preprostimi vajami, kar me drži v solidni vzdr- žljivosti. Za takšen podvig je treba malce več, če želiš priti v cilj z nasmeškom na obrazu in se izogniti nepotrebnim napakam, ki jih zagreši utrujeno telo. Sam se odločim še za popoln alkoholni post, ki se začne 60 dni pred dirko. Večdnevna dirka zahteva pripravljenega kole- sarja. Sam poslušam predvsem svoje telo, a po- moč pri pripravah sem letos še dodatno zaupal trenerju Maticu. Tako se tri mesece pred dirko na glavo obrne življenjski ritem, saj treniram pred službo in po njej. Dnevi res postanejo fi zič- no težki, količina hrane se veča, spim kot ubit, globoko v sebi pa sem vedno lažji in tisti, ki ste že kdaj začutili takšne občutke, lahko razumete dvig rok in vrisk, ko se spustiš s Celjske koče nazaj v Celje. Poleg fi zičnih priprav vzporedno potekajo še tehnične priprave in usklajevanja, saj je poleg kolesa, dresov in hrane treba skrbno načrtovati pot. Letalske vozovnice, prevozi, hoteli … Malo trpijo še mehaniki, v zraku visi napetost pred odhodom, saj je treba kolesa pripraviti za na letalo. Vse to je na kolesarjevih plečih in ver- jemite, da je človek zelo skrben, saj je hkrati glavni sponzor in fi nančnik. Seveda moram na tem mestu omeniti družino, ki je moj največji podpornik pri kolesarskih in tudi vseh drugih podvigih. Brez vas mi ne bi uspelo. Hvala, Julija in Jaša, hvala, drugi sorodniki! Iz Slovenije čez Ruando v Ugando Dirka Ruanda Epic 2023 se je začela s prolo- gom v glavnem mestu Kigali na zadnji oktobrski dan. Poleg Urbana je na pot z nama šel tudi Urbanov sin Miha, ki je bil prostovoljec na dirki, in sicer v ekipi, ki je skrbela za prevoz prtljage. Glavno mesto Ruande, ki leži na nadmorski vi- šini 1.500 m, je postalo glavno izhodišče našega kratkega afriškega potepanja. Izkušnje iz Mongolije sva uporabila pri skrb- nem načrtovanju najine afriške pustolovščine, ki je v časovnem pasu blizu Slovenije (GMT+2). Nikomur ne priporočam, da prileti neposredno pred dirko, saj potrebuje popolno aklimatiza- cijo. Temperatura, vreme, hrana in nadmorska višina, da zapletov z izgubljeno prtljago v Mon- goliji, ko so kolesa ostala v Moskvi, sploh ne omenjam. Prihod smo načrtovali šest dni pred začetkom dirke in aklimatizacijo kombinirali z izletom v sosednjo Ugando ter z ogledom goril v naci- onalnem parku Bwindi. Izlet v Ugando je bil nepozabna izkušnja, obisk rezervata pa čudo- vit uvod v našo afriško pustolovščino, saj smo lahko od blizu opazovali gorile in prelepo ter presenetljivo zeleno naravo, hkrati pa se priva- jali na afriške vedute, hrano in obraze. 3, 2, 1 … start! 1. etapa: Prolog – Fazenda Sengha (9 km, 200 m višinske razlike) Prva etapa je bila kratka, vendar intenzivna. Sprint v dolžini 9 km se je začel in končal v Fazendi Senghi z višinsko razliko 200 metrov. Vse skupaj me je spominjalo na Celjsko kočo, seveda brez smučišča. Kljub kratki razdalji je bila vožnja tehnično zahtevna, saj smo se mo- rali spopasti z blatnimi enokolesnimi potmi in zelo zahtevnimi gozdnimi zavoji. Na poti smo lahko uživali ob pogledu na Kigali v dolini pod nami. Afriška folklora in ogromno ljudi – prava promocija kolesarjenja. S prologom sva bila zadovoljna, a sva oba čutila posledice prehla- da, ki sva ga s seboj prinesla iz Slovenije. Do hotela, kjer smo bili nastanjeni, smo se odpeljali s kolesi in obiskali legendarni Hotel Ruanda, ki je postal simbol preživetja in upanja med genocidom leta 1994. Hotel je bil zatočišče za številne ljudi in danes stoji kot opomnik na moč človeškega duha in solidarnosti v najtežjih časih. Po kratkem sprehodu po hotelu, ki je še danes odprt, smo lahko začutili tragično prete- klost, ki jo je Ruanda prehodila od genocida do danes. Nikakor se nisem mogel otresti misli na našo bližnjo preteklost in dogodke v Srebrenici, ki so bili samo leto kasneje (leta 1995). Domačini uživajo ob naših vožnjah. Za spodbujanje tekmovalcev izbirajo najnevarnejše zavoje in spuste. Občutek neskončnosti na mongolskih stepah leta 2019. #zivljenjejepraznik Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 33, 14. avgust 2024 POTOPIS Pogled na goriljega samca, ki ga zaradi srebrnega kožuha imenujejo Silverback (v slovenščini bi bil sre- brnohrbti), je čudovit in hkrati strašljiv. Iz neposredne bližine gledaš 300-kilogramski primerek mišic, ki sicer mirno prežvekuje, a kaj, če … 2. etapa: Rusiga–Musanze (102 km, 2.800 m višinske razlike) Druga etapa, znana kot Queen Stage, je bila ena najtežjih. Iz Kigalija so nas na start pre- peljali z avtobusi. Na dirki je bilo več kot 120 kolesarjev iz 16 držav in lahko si predstavljate pisano druščino na avtobusih. Pot nas je vodila iz Rusiga v Musanze s sku- pno višinsko razliko 2.800 metrov. Kolesarje- nje na veliki nadmorski višini, povzpeli smo se na nadmorsko višino več kot 2.400 m, je doda- tno otežilo dirko. Vreme je bilo nepredvidljivo, saj smo začeli v dežju, ki je ceste spremenil v blato, kar je zahtevalo izjemno spretnost in potrpežljivost pri vožnji. Cilj je bil na nogome- tnem stadionu v Musanzeju, kamor sva prišla utrujena, a srečna, da je šlo vse kot po maslu. Iz Kigalija smo se preselili v Musanze, kjet smo preživeli naslednja dva dneva. Mesto leži v osrčju narodnega parka Volcanoes in je ključna izhodiščna točka za vse, ki se želijo podati na treking h gorilam v gorah Virunga. Musanze ponuja slikovite razglede na vulka- ne in bujno zeleno pokrajino. Musanze ima tudi močno povezavo s kolesarjenjem, saj je v mestu Afriški kolesarski center (Africa Rising Cycling Center), ki je pomemben za razvoj ko- lesarstva v Ruandi in celotni vzhodni Afriki. Mesto, ki leži na nadmorski višini 1.900 m, in njegova gorata okolica ponujata poleg navdu- šujoče narave tudi odlične terene za gorsko kolesarjenje in cestne ture. 3. etapa: Musanze–Burera (60,5 km, 1.200 m višinske razlike) Tretja etapa nas je vodila okoli jezer Burera in Ruhondo. Z dolžino 60,5 km in 1.200 metri višinske razlike je bila to ena bolj slikovitih etap, kjer smo občudovali čudovito naravo, vo- zili skozi plantaže čaja in kave ter občudovali spokojnosti jezer. Teren je bil razgiban in z ne- kaj zahtevnimi vzponi ter spusti po vulkanskih tleh. Med vožnjo nas je presenetil sadovnjak manga, kjer so veliki plodovi ležali po tleh. Ruanda, znana po svojem zmernem trop- skem podnebju, ima konstantne temperature celo leto. Zaradi svoje lege blizu ekvatorja ima dve deževni in dve suhi letni dobi, kar tvori idealne pogoje za gojenje kave in čaja. Kavo, predvsem vrsto arabika, gojijo na višjih nad- morskih višinah, med 1.500 in 2.000 metri, kjer vulkanska tla in blago podnebje ustvarjajo idealne pogoje za rast. Obirajo jo ročno, kar omogoča izbiro le najkakovostnejših plodov. Ruandska kava je cenjena zaradi svojih celo- stnih arom, ki vključujejo note rdečega sadja, cvetlic in čokolade. Plantaže čaja se raztezajo po valovitih gričih in dolinah na veliki nadmorski višini in ustvar- jajo vizualni občutek zelene preproge. Čaji so znani po svoji svežini, bogatem okusu in vi- soki vsebnosti antioksidantov. Tudi pri čaju je pridelava osredotočena na ročno obiranje, kar zagotavlja vrhunsko kakovost. In kot zani- mivost, čaj so v Ruando prinesli Belgijci, kavo pa je »prispevala« nemška kolonialna oblast v začetku 20. stoletja. 4. etapa: Kinigi XC (32 km, 800 m višinske razlike) Četrta etapa je bila krožna pot okoli vasi Kinigi. Kljub krajši razdalji je bila vožnja zahtevna zaradi hladnega vremena in visoke nadmorske višine. Vreme je dodatno otežilo vožnjo, saj so se po poteh vili potoki in smo vozili »na srečo«. Spusti so bili zaradi blata zahtevni, pri vzponih je drselo. Povsod nas je spremljala pisa- na množica gledalcev, ki nas je glasno spodbujala. Bilo je veliko blata in dežja. Kadarkoli gre človek od doma v širni svet, je dobro, da se vsaj malo pozanima o državi, v katero potuje. Ruanda se razprostira na približno 26.338 kvadratnih kilometrih in je dom približno 13 milijonov ljudi, kar pomeni eno najvišjih gostot prebivalstva v Afriki, in sicer ima več kot 500 prebivalcev na kvadratni kilometer. Slovenija s površino približno 20.273 kvadratnih kilometrov je nekoliko manjša od Ruande. Slovencev nas je približno 2,1 mi- lijona, na kvadratnem kilometru živi približno 100 prebivalcev. In če nas je v Ruandi povsod spremljala pisana množica ljudi, čemur se mora človek privaditi, si tu in tam zaželim ne- skončnost Mongolije, ko sva po celem dnevu vožnje po stepah srečala samo enega človeka, a še ta je bil na konju … 5. etapa: Nyabihu–Rubavu (62,9 km, 1.500 m višinske razlike) Zadnja etapa je bila epski zaključek naše pu- stolovščine. S startom v Nyabihu smo se po- dali proti Rubavu, mimo Gishwatija do cilja ob jezeru Kivu. S skupno višinsko razliko 1.500 metrov smo premagali zahtevne vzpone, ven- dar nas je na koncu nagradil čudovit razgled na jezero. Priljubljeno letoviško mesto Rubavu, ki leži blizu zloglasnega mesta Goma v DR Kongo, ima izjemno geografsko lego. Vulkani, bujno zelenje in obilje vode so čisto nasprotje tipične predstave vroče in suhe Afrike. Drugo ime za Ruando je dežela tisočerih gri- čev (ang. Land of a Thousand Hills). Ta vzde- vek izhaja iz valovite pokrajine, ki je značilna za državo, saj je večina Ruande pokrita z griči in gorami. Kolesarji si lahko predstavljajo na tisoče vzponov in spustov med griči, hribi, po vaseh in cestah. Povsod nas je spremlja- lo ogromno glasnih gledalcev, ki so pričarali pravo tekmovalno vzdušje. Vzklikom, kot je »Curage!« (francosko pogum), se pridruži še kakšen angleški vzklik »Give me money, mister!«, a bolj v kombinaciji s smehom in z otroško razposajenostjo, ki seveda ne pozna meja, ne politike, ne rasnih razlik. Epilog Dirka Ruanda Epic je bila izjemna preiz- kušnja vzdržljivosti in spretnosti, ki naju je popeljala skozi najlepše naravne kotičke Ru- ande. Kljub zahtevnim vremenskim razme- ram, blatnim potem in velikim nadmorskim višinam sva uživala v vsaki etapi in se domov vrnila z nepozabnimi spomini. Ob poteh so stale cele šole otrok in učiteljev in nas glasno spodbujale, vaščani so odložili delo in vzkli- kali ob cestah in poteh, avtomobili in avtobusi so trobili … Ne vem, ali sem tudi jaz doživljal svoj zen, a ljudje, stari in mladi, ki smo jih srečevali ob poti, so bili nasmejani in srečni. Nepozabno, edinstveno. Moje kolesarske in osebne izkušnje se iz potovanja v potova- nje bogatijo. To ni samo športni dogodek, ampak tudi globoka osebna izkušnja, ki poudarja pomembnost prijateljstva in pristnih človeških odnosov. Spoznava- nje tujih držav na kolesu pa priporočam vsakomur, ki v sebi nosi vsaj kanček pu- stolovstva. Vse fotografi je: osebni arhiv Domačini so izkoristili vsako priložnost za navijanje. Urban jih je med dirko celo fotografiral. Na cilj ob jezeru Kiwu Na ciljni ravnini ob jezeru Kiwu. Organizator je ciljno ravnino dodatno posul z mehko mivko, da je otežil ciljni sprint in povečal užitke gledalcev. Urban se je od smeha prevrnil … Ekipa mladih ruandskih kole- sarjev s trenerjem, ki so se nam na cilju prišli zahvalit za darila. Darila je prispevalo tudi podjetje Factory store iz Griž. Na sliki z leve Borut Kramer ter Urban in Miha Majcen. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 30 30 Št. 33, 14. avgust 2024 POTOPIS Nikakor se ne morem izogniti začetku. Že kot otroku mi je bilo kolesarjenje blizu. Nikoli ga nisem resno treniral in verjetno je to razlog, da ljubezen še vedno tli. Že od malih nog sem imel rad izzive in to, da sem se sam s triciklom odpeljal z Otoka, kjer smo s starši živeli, do Bežigrada, kjer ob cesti še danes živijo Romi in smo ob reki Hudinji ob hiši tete Cirile imeli družinski zelenjavni vrt, je dobra popotnica mojih kasnejših kolesarskih podvigov. Takrat sem bil star štiri leta … BORUT KRAMER Kolesarski podvig Neznosna lahkost kolesarjenja, epizoda Ruanda Ne vem, ali so moji kolesarski zagnanosti bo- trovali pridelki z našega vrta, ki je na eni strani mejil na ograjo Lika Savinje, danes Merksche, na drugi strani na mogočen obrat titanovega dioksida, a res je, da obstaja še danes. Morda so vpleteni kateri drugi bogovi. Že nekaj let kasneje sem uspel očeta prepričati, da sva šla v Slovenj Gradec. Jaz s kolesom, on kot spre- mljevalna ekipa na motorju – Tomosovemu avtomatiku. In se je začelo vrteti. Proti koncu osnovne šole s prijatelji v Logarsko dolino, nato v Savudrijo, Pulj. Poudariti moram, da sem imel kolo znamke Rog, legendarnega ponyja, brez posebne kolesarske opreme. Sicer je bil pony takrat obče prevozno sredstvo jugoslovanske mladine. Nekaj mojih prijateljev in znancev je že v tistih časih resno kolesarilo, a o opremi in ko- lesih, ki so jih nabavljali v Italiji, sem jaz lahko le sanjal. Nekaj let kasneje sem v Avstriji, v obmejnem Pliberku, videl prototip današnjega gorskega kolesa, ki je bilo cenovno dostopno in sem ga z lastnimi sredstvi tudi kupil. Danes je takšen nakup preprost, a pisalo se je leto 1989 in do samostojne države je bilo še nekaj let. Z avtobusom sem oddrvel v Pliberk, prepričal trgovca, da bom kolo izvozil v Jugoslavijo (da je od cene odštel davek), in nato s kolesom čez Peco, kjer je bil maloobmejni prehod, v Mežico, od tam pa naravnost v Celje. Nekaj dni kasneje sem z novim kolesom obiskal mamo na Krku in se od tam že naslednji dan odpe- ljal v Pulj ter po nekaj dneh čez Istro nazaj proti Celju. Preprosto. Seveda brez treninga, posebne prehrane in opreme. Spomnim se le bidona za vodo in elastičnih hlač, ki so bile brez vložka za sedenje. Veter v laseh Potem je minilo kar nekaj let brez kolesa, a ko sem v Boliviji, kjer sem bil leta 2007 na trekin- gu, naletel na kolesarski spust po »Cesti smrti«, sem spet začutil veter v laseh. Nekaj let zatem me je poškodba kolena oddaljila od malono- gometnih igrišč in s prijatelji sem se udeležil prve amaterske gorske dirke Four peaks (Štirje vrhovi) v Avstriji, in ker sem dirko (presenetlji- vo) končal, je zaključek logičen. Kolesarjenje je dokončno postalo moja strast. Vsekakor mo- ram omeniti še nekaj okoliščin in dogodkov, ki so močno vplivali na takšen razplet: poškodba kolena, poginila je psička Samba – s katero sem se vsak dan sprehajal, opustil sem kajenje in v moji družbi je bilo veliko kolesarjev, ki so bili pripravljeni prenašati moje kolesarske začet- ke. A verjetno so videli iskrico v očeh. In se je začelo … S prijatelji smo se prijavili na nekaj amaterskih kolesarskih dirk in maratonov v Slo- veniji ter sosednjih državah. Odvozil sem štiri MTB-dirke »4 otoki« (hrvaška dirka »4 Islands po kvarnerskih otokih), se trikrat udeležil kla- sične kolesarske dirke »Maratone« v Dolomitih, se spopadel s peščenim viharjem v francoski Nici (Roc d'Azur), s puščavo Gobi v Mongoli- ji, prevozil v paru samooskrbno Trans Balkan Race (1.300 km, 24 tisoč višinskih metrov), z Oštirka bike team-om obiskal Dubrovnik in Sa- rajevo, obvozil Slovenijo ter se lani novembra znašel v Afriki v Ruandi s prijateljem Urbanom Majcnom. Ruanda Epic 2023 Menim, da v resnici dirka izbere človeka, in tako je bilo tudi z Ruando. V veliko pomoč promocije afriškemu dogodku je bil neumorni Urban, ki je v preteklosti »zakrivil«, da sva ko- lesarila v Mongoliji in še kje … Tokrat je bila njegova ideja dobrodelnost in začeli smo zbirati kolesarska oblačila, Urban pa se je odločil, da bomo vzeli s seboj še njegovo staro MTB-kolo, ki ga bomo podarili mladim kolesarjem v Afriki. Naj pojasnim, da je Ruanda Epic petdnevna kolesarska preizkušnja v osrčju Afrike, v Ruan- di. Udeleženci prekolesarijo 300 km s skupno več kot 5 tisoč metri vzponov. Dirka vključuje vožnjo po zelo razgibani pokrajini ob jezerih, po vulkanih, skozi džunglo, s tehnično zah- tevnimi spusti in z enkratnimi pogledi. Zaradi neokrnjene narave, zelene pokrajine in prija- znih ljudi privablja tako vrhunske tekmovalce kot ljubiteljske kolesarje. Super! Ruanda Epic – prihajamo! Priprave na dirko Ker živimo v času, ko se vse meri, gredo tudi intenzivne priprave na dirko v tej smeri. Sicer že nekaj let skrbim za zdrav, energijski zajtrk, ki je povezan tudi z jutranjimi dejavnostmi, s preprostimi vajami, kar me drži v solidni vzdr- žljivosti. Za takšen podvig je treba malce več, če želiš priti v cilj z nasmeškom na obrazu in se izogniti nepotrebnim napakam, ki jih zagreši utrujeno telo. Sam se odločim še za popoln alkoholni post, ki se začne 60 dni pred dirko. Večdnevna dirka zahteva pripravljenega kole- sarja. Sam poslušam predvsem svoje telo, a po- moč pri pripravah sem letos še dodatno zaupal trenerju Maticu. Tako se tri mesece pred dirko na glavo obrne življenjski ritem, saj treniram pred službo in po njej. Dnevi res postanejo fi zič- no težki, količina hrane se veča, spim kot ubit, globoko v sebi pa sem vedno lažji in tisti, ki ste že kdaj začutili takšne občutke, lahko razumete dvig rok in vrisk, ko se spustiš s Celjske koče nazaj v Celje. Poleg fi zičnih priprav vzporedno potekajo še tehnične priprave in usklajevanja, saj je poleg kolesa, dresov in hrane treba skrbno načrtovati pot. Letalske vozovnice, prevozi, hoteli … Malo trpijo še mehaniki, v zraku visi napetost pred odhodom, saj je treba kolesa pripraviti za na letalo. Vse to je na kolesarjevih plečih in ver- jemite, da je človek zelo skrben, saj je hkrati glavni sponzor in fi nančnik. Seveda moram na tem mestu omeniti družino, ki je moj največji podpornik pri kolesarskih in tudi vseh drugih podvigih. Brez vas mi ne bi uspelo. Hvala, Julija in Jaša, hvala, drugi sorodniki! Iz Slovenije čez Ruando v Ugando Dirka Ruanda Epic 2023 se je začela s prolo- gom v glavnem mestu Kigali na zadnji oktobrski dan. Poleg Urbana je na pot z nama šel tudi Urbanov sin Miha, ki je bil prostovoljec na dirki, in sicer v ekipi, ki je skrbela za prevoz prtljage. Glavno mesto Ruande, ki leži na nadmorski vi- šini 1.500 m, je postalo glavno izhodišče našega kratkega afriškega potepanja. Izkušnje iz Mongolije sva uporabila pri skrb- nem načrtovanju najine afriške pustolovščine, ki je v časovnem pasu blizu Slovenije (GMT+2). Nikomur ne priporočam, da prileti neposredno pred dirko, saj potrebuje popolno aklimatiza- cijo. Temperatura, vreme, hrana in nadmorska višina, da zapletov z izgubljeno prtljago v Mon- goliji, ko so kolesa ostala v Moskvi, sploh ne omenjam. Prihod smo načrtovali šest dni pred začetkom dirke in aklimatizacijo kombinirali z izletom v sosednjo Ugando ter z ogledom goril v naci- onalnem parku Bwindi. Izlet v Ugando je bil nepozabna izkušnja, obisk rezervata pa čudo- vit uvod v našo afriško pustolovščino, saj smo lahko od blizu opazovali gorile in prelepo ter presenetljivo zeleno naravo, hkrati pa se priva- jali na afriške vedute, hrano in obraze. 3, 2, 1 … start! 1. etapa: Prolog – Fazenda Sengha (9 km, 200 m višinske razlike) Prva etapa je bila kratka, vendar intenzivna. Sprint v dolžini 9 km se je začel in končal v Fazendi Senghi z višinsko razliko 200 metrov. Vse skupaj me je spominjalo na Celjsko kočo, seveda brez smučišča. Kljub kratki razdalji je bila vožnja tehnično zahtevna, saj smo se mo- rali spopasti z blatnimi enokolesnimi potmi in zelo zahtevnimi gozdnimi zavoji. Na poti smo lahko uživali ob pogledu na Kigali v dolini pod nami. Afriška folklora in ogromno ljudi – prava promocija kolesarjenja. S prologom sva bila zadovoljna, a sva oba čutila posledice prehla- da, ki sva ga s seboj prinesla iz Slovenije. Do hotela, kjer smo bili nastanjeni, smo se odpeljali s kolesi in obiskali legendarni Hotel Ruanda, ki je postal simbol preživetja in upanja med genocidom leta 1994. Hotel je bil zatočišče za številne ljudi in danes stoji kot opomnik na moč človeškega duha in solidarnosti v najtežjih časih. Po kratkem sprehodu po hotelu, ki je še danes odprt, smo lahko začutili tragično prete- klost, ki jo je Ruanda prehodila od genocida do danes. Nikakor se nisem mogel otresti misli na našo bližnjo preteklost in dogodke v Srebrenici, ki so bili samo leto kasneje (leta 1995). Domačini uživajo ob naših vožnjah. Za spodbujanje tekmovalcev izbirajo najnevarnejše zavoje in spuste. Občutek neskončnosti na mongolskih stepah leta 2019. #zivljenjejepraznik Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 31 31 Št. 33, 14. avgust 2024 POTOPIS Pogled na goriljega samca, ki ga zaradi srebrnega kožuha imenujejo Silverback (v slovenščini bi bil sre- brnohrbti), je čudovit in hkrati strašljiv. Iz neposredne bližine gledaš 300-kilogramski primerek mišic, ki sicer mirno prežvekuje, a kaj, če … 2. etapa: Rusiga–Musanze (102 km, 2.800 m višinske razlike) Druga etapa, znana kot Queen Stage, je bila ena najtežjih. Iz Kigalija so nas na start pre- peljali z avtobusi. Na dirki je bilo več kot 120 kolesarjev iz 16 držav in lahko si predstavljate pisano druščino na avtobusih. Pot nas je vodila iz Rusiga v Musanze s sku- pno višinsko razliko 2.800 metrov. Kolesarje- nje na veliki nadmorski višini, povzpeli smo se na nadmorsko višino več kot 2.400 m, je doda- tno otežilo dirko. Vreme je bilo nepredvidljivo, saj smo začeli v dežju, ki je ceste spremenil v blato, kar je zahtevalo izjemno spretnost in potrpežljivost pri vožnji. Cilj je bil na nogome- tnem stadionu v Musanzeju, kamor sva prišla utrujena, a srečna, da je šlo vse kot po maslu. Iz Kigalija smo se preselili v Musanze, kjet smo preživeli naslednja dva dneva. Mesto leži v osrčju narodnega parka Volcanoes in je ključna izhodiščna točka za vse, ki se želijo podati na treking h gorilam v gorah Virunga. Musanze ponuja slikovite razglede na vulka- ne in bujno zeleno pokrajino. Musanze ima tudi močno povezavo s kolesarjenjem, saj je v mestu Afriški kolesarski center (Africa Rising Cycling Center), ki je pomemben za razvoj ko- lesarstva v Ruandi in celotni vzhodni Afriki. Mesto, ki leži na nadmorski višini 1.900 m, in njegova gorata okolica ponujata poleg navdu- šujoče narave tudi odlične terene za gorsko kolesarjenje in cestne ture. 3. etapa: Musanze–Burera (60,5 km, 1.200 m višinske razlike) Tretja etapa nas je vodila okoli jezer Burera in Ruhondo. Z dolžino 60,5 km in 1.200 metri višinske razlike je bila to ena bolj slikovitih etap, kjer smo občudovali čudovito naravo, vo- zili skozi plantaže čaja in kave ter občudovali spokojnosti jezer. Teren je bil razgiban in z ne- kaj zahtevnimi vzponi ter spusti po vulkanskih tleh. Med vožnjo nas je presenetil sadovnjak manga, kjer so veliki plodovi ležali po tleh. Ruanda, znana po svojem zmernem trop- skem podnebju, ima konstantne temperature celo leto. Zaradi svoje lege blizu ekvatorja ima dve deževni in dve suhi letni dobi, kar tvori idealne pogoje za gojenje kave in čaja. Kavo, predvsem vrsto arabika, gojijo na višjih nad- morskih višinah, med 1.500 in 2.000 metri, kjer vulkanska tla in blago podnebje ustvarjajo idealne pogoje za rast. Obirajo jo ročno, kar omogoča izbiro le najkakovostnejših plodov. Ruandska kava je cenjena zaradi svojih celo- stnih arom, ki vključujejo note rdečega sadja, cvetlic in čokolade. Plantaže čaja se raztezajo po valovitih gričih in dolinah na veliki nadmorski višini in ustvar- jajo vizualni občutek zelene preproge. Čaji so znani po svoji svežini, bogatem okusu in vi- soki vsebnosti antioksidantov. Tudi pri čaju je pridelava osredotočena na ročno obiranje, kar zagotavlja vrhunsko kakovost. In kot zani- mivost, čaj so v Ruando prinesli Belgijci, kavo pa je »prispevala« nemška kolonialna oblast v začetku 20. stoletja. 4. etapa: Kinigi XC (32 km, 800 m višinske razlike) Četrta etapa je bila krožna pot okoli vasi Kinigi. Kljub krajši razdalji je bila vožnja zahtevna zaradi hladnega vremena in visoke nadmorske višine. Vreme je dodatno otežilo vožnjo, saj so se po poteh vili potoki in smo vozili »na srečo«. Spusti so bili zaradi blata zahtevni, pri vzponih je drselo. Povsod nas je spremljala pisa- na množica gledalcev, ki nas je glasno spodbujala. Bilo je veliko blata in dežja. Kadarkoli gre človek od doma v širni svet, je dobro, da se vsaj malo pozanima o državi, v katero potuje. Ruanda se razprostira na približno 26.338 kvadratnih kilometrih in je dom približno 13 milijonov ljudi, kar pomeni eno najvišjih gostot prebivalstva v Afriki, in sicer ima več kot 500 prebivalcev na kvadratni kilometer. Slovenija s površino približno 20.273 kvadratnih kilometrov je nekoliko manjša od Ruande. Slovencev nas je približno 2,1 mi- lijona, na kvadratnem kilometru živi približno 100 prebivalcev. In če nas je v Ruandi povsod spremljala pisana množica ljudi, čemur se mora človek privaditi, si tu in tam zaželim ne- skončnost Mongolije, ko sva po celem dnevu vožnje po stepah srečala samo enega človeka, a še ta je bil na konju … 5. etapa: Nyabihu–Rubavu (62,9 km, 1.500 m višinske razlike) Zadnja etapa je bila epski zaključek naše pu- stolovščine. S startom v Nyabihu smo se po- dali proti Rubavu, mimo Gishwatija do cilja ob jezeru Kivu. S skupno višinsko razliko 1.500 metrov smo premagali zahtevne vzpone, ven- dar nas je na koncu nagradil čudovit razgled na jezero. Priljubljeno letoviško mesto Rubavu, ki leži blizu zloglasnega mesta Goma v DR Kongo, ima izjemno geografsko lego. Vulkani, bujno zelenje in obilje vode so čisto nasprotje tipične predstave vroče in suhe Afrike. Drugo ime za Ruando je dežela tisočerih gri- čev (ang. Land of a Thousand Hills). Ta vzde- vek izhaja iz valovite pokrajine, ki je značilna za državo, saj je večina Ruande pokrita z griči in gorami. Kolesarji si lahko predstavljajo na tisoče vzponov in spustov med griči, hribi, po vaseh in cestah. Povsod nas je spremlja- lo ogromno glasnih gledalcev, ki so pričarali pravo tekmovalno vzdušje. Vzklikom, kot je »Curage!« (francosko pogum), se pridruži še kakšen angleški vzklik »Give me money, mister!«, a bolj v kombinaciji s smehom in z otroško razposajenostjo, ki seveda ne pozna meja, ne politike, ne rasnih razlik. Epilog Dirka Ruanda Epic je bila izjemna preiz- kušnja vzdržljivosti in spretnosti, ki naju je popeljala skozi najlepše naravne kotičke Ru- ande. Kljub zahtevnim vremenskim razme- ram, blatnim potem in velikim nadmorskim višinam sva uživala v vsaki etapi in se domov vrnila z nepozabnimi spomini. Ob poteh so stale cele šole otrok in učiteljev in nas glasno spodbujale, vaščani so odložili delo in vzkli- kali ob cestah in poteh, avtomobili in avtobusi so trobili … Ne vem, ali sem tudi jaz doživljal svoj zen, a ljudje, stari in mladi, ki smo jih srečevali ob poti, so bili nasmejani in srečni. Nepozabno, edinstveno. Moje kolesarske in osebne izkušnje se iz potovanja v potova- nje bogatijo. To ni samo športni dogodek, ampak tudi globoka osebna izkušnja, ki poudarja pomembnost prijateljstva in pristnih človeških odnosov. Spoznava- nje tujih držav na kolesu pa priporočam vsakomur, ki v sebi nosi vsaj kanček pu- stolovstva. Vse fotografi je: osebni arhiv Domačini so izkoristili vsako priložnost za navijanje. Urban jih je med dirko celo fotografiral. Na cilj ob jezeru Kiwu Na ciljni ravnini ob jezeru Kiwu. Organizator je ciljno ravnino dodatno posul z mehko mivko, da je otežil ciljni sprint in povečal užitke gledalcev. Urban se je od smeha prevrnil … Ekipa mladih ruandskih kole- sarjev s trenerjem, ki so se nam na cilju prišli zahvalit za darila. Darila je prispevalo tudi podjetje Factory store iz Griž. Na sliki z leve Borut Kramer ter Urban in Miha Majcen. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 32 32 Št. 33, 14. avgust 2024 HOKEJ OSTAJA V CELJU Pogovarjali smo se z neu- trudnim predsednikom celj- skega kluba Vidom Valen- čakom. Je sploh možna primer- java letošnjega in lanskega avgusta? Najbrž ne. Zdaj se šele za- vedamo, kako težko in zah- tevno leto je za nami. Žal se je zapletlo na finančnem po- dročju. Povrnjena nam je bila le četrtina povzročene škode. Zaradi finančnega primanj- kljaja smo se soočali celo s pomisleki, da bi vse skupaj preprosto zapustili. Odločili smo se po tehtanju dobrih Celjski hokejski klub je »prišel k sebi« Klub so zapustili Jan Flajs, Denis Golinski, Jakob Pečnik, Jaša Jenko, Tim Dolinar in Raivo Freidenfelds. V ekipi ni več tudi Roka Kolarja, ki je končal igralsko pot. Zdaj se bo posvetil službi, klubu pa bo pomagal kot trener za telesno pripravo, športni maser in trener mlajših selekcij. Vratarji so Jakob Brandner, Jaka Gajšek in Tai Sodja Zalokar, v obrambni vrsti so Miha Logar, Nik Grahut, Nik Širovnik, Jakob Bernard, Bruno Kuret, Mark Groznik, morda tudi Rok Frešer. Napadalci so Jure Sotlar, Mikus Mintautiškis, Mark Sojer, Bohdan Panasenko, Gal Sodja Zalokar, Nik Sečen, Danil Tsarkovski, Maks Bukovec, Ahmet Jakupović, Gregor Žeželj ter morda še Tay Petronijević Lepša in Jure Povše. Trenutno je na treningih na ledu vsaj 28 igralcev. Dan po prvi obletnici katastrofalne poplave, ki je zelo prizadela celjsko ledeno dvorano v mestnem parku, so se zbrali igralci Hokejskega kluba RTS Pellet Celje. Obiskali smo jih na prvem treningu. DEAN ŠUSTER Vid Valenčak in slabih stvari ter po teme- ljitem razmisleku. Ugotovili smo, da smo hokej pripeljali na zemljevid resnih športov v mestu. Spet se je povečal vpis malčkov in več je tudi priho- dov mladih igralcev iz slo- venskih in tujih klubov. Zato se nam je zdelo primerno in celo nujno, da svoje delo nadaljujemo na ravni Alpske lige, s čimer naj bi hokej dobil še večjo vrednost v Celju. Uspelo vam je zadržati trenerja Gala Korena. Za- kaj? Zaradi finančnih omeji- tev vedno pridemo v težave z igralci in s trenerji, ki se uveljavijo pri nas. Ne mo- remo jih zadržati. Gal si je zelo vzel k srcu naš projekt v Alpski ligi. Posveča se ra- zvoju mladih igralcev. Imel je privlačne ponudbe, toda odločil se je, da bo nadaljeval celjsko zgodbo. Kapetan moštva ostaja Jure Sotlar, njegova name- stnika sta Nik Grahut in Nik Širovnik. Izkušen Jure je zgled vsem fantom, na njih prenaša iz- kušnje. S ključnimi igralci smo se dogovorili že pred koncem prejšnje sezone. Fantje so zelo zadovoljni z delom v našem klubu. 21. septembra boste v uvodnem krogu Alpske lige pričakali ekipo Mera- na. Nekaj dni prej boste v državnem prvenstvu gosto- vali v Kranju pri Triglavu. Prve tri pripravljalne tekme boste igrali v svoji dvorani. Do resnega začetka sezone je treba odigrati vsaj pet pri- pravljalnih tekem. Tri bomo imeli doma, dve v gosteh. V Celju bomo 24. avgusta priča- kali Sisak, štiri dni kasneje Je- senice in 4. septembra še UTE iz Budimpešte. Nato bomo od- potovali v Sisak in madžarsko prestolnico. Katere so bistvene spre- membe v moštvu? Že v minuli sezoni je po- stalo jasno, da branilec Mark Čepon zaradi poškodbe ne bo nadaljeval športne poti. Postal je Korenov pomočnik. Sledil je resen razmislek za njego- vega namestnika v obrambi. Mislim, da smo se izvrstno odločili. Nekdanji reprezen- tant Miha Logar ima dolgole- tne izkušnje iz Alpske lige in tudi lige IceHL. Iskali smo še dodano vrednost v napadu. Povabili smo Ukrajinca Danila Tsarkovskega. V prejšnji sezo- ni je zelo uspešno igral v La- tviji. Zelo blizu vrnitve v naš klub je Jure Povše, ki nam ga je lani posodila Olimpija. Če bo prišel, bo naš napad zelo konkurenčen v primerjavi z drugimi v Alpski ligi. Katere cilje ste si zastavili zunaj igrišča? Kljub težavam, ki jih ima- mo, se zavedamo, da moramo predvsem sami veliko narediti na področju prepoznavnosti. Pripravili smo nekaj novo- sti glede prodaje vstopnic, spremljevalnih dogodkov na tekmah in prodaje navijaških izdelkov. Lani smo zaradi obilice drugih težav na vse to preprosto pozabili. Zdaj upa- mo, da se bo obisk gledalcev še povečal. Foto: Nik Jarh Po prvi obletnici poplave hokejske dvorane Sandi Kolar (desno) v vlogi »tehničnega« pomaga klubu že 20 let. Takšna je pospravljena slačilnica. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 33, 14. avgust 2024 PRAZNIK ZELENEGA ZLATA Minulo nedeljo je Turistično društvo Braslovče z braslovško občino pripravilo že 62. Dan hmeljarjev. Tradicionalna etnološko-zabavna prireditev je na pri- reditveni prostor Skup'n plac privabila obiskovalce od blizu in daleč, ki so spoznavali ali obujali spomine na stara hmeljarska opravila. Na osrednji prireditvi so imenovali tudi nov hmeljarski par, ki bo eno leto skrbel za promocijo slovenskega hmeljarstva. Popol- dansko dogajanje se je ob dobri glasbi, pivu, kulina- riki in pestremu dogajanju nato prevesilo v veselico, ki je trajala pozno v noč. SINTIJA JURIČ Osrednja prireditev v čast hmeljarskemu prazniku se je začela s tradicionalnim slav- nostnim sprevodom povorke skozi trg Braslovče do priredi- tvenega prostora Skup'n plac. Na čelu zastavonoš, ki so jim sledile mažoretke in Laška pihalna godba, so se na prire- ditveni prostor na vozovih pri- peljali tudi dosedanji in novi hmeljarski par ter starešine in drugi gosti. Posebne pozor- nosti so bili tudi letos deležni vozovi Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Mladi so na 11 vozovih prikazali, kako sta bili obdela- va zemlje in pridelava hmelja videti nekoč. Čeprav je bilo dela veliko, so si ljudje opra- vila znali popestriti, zraven pa se še poveseliti. Okrašeni vozovi bogate zgodovine Tradicionalna povorka vo- zov članov Društva podežel- ske mladine Spodnje Savinjske doline se je začela s špičenjem hmeljevk, ki so ga prikazali mladi iz Drešinje vasi. T o delo so po navadi zgodaj spomladi na hmeljiščih opravljali go- spodar in njegovi sinovi s se- kirami, t. i. »bongnercami«, na kladah. Ošpičene hmeljevke je bilo treba postaviti, kjer so pri- šli na vrsto fantje s »štangami«. Težaško, a dobro plačano delo so na drugem vozu prikazali mladi iz Podloga. Na tretjem vozu so dekleta in fantje iz Prebolda prikazali, kako pri- pravijo sadike hmelja in kako poteka njegovo sajenje. Posto- pek je še danes praktično enak. Mladi iz Braslovč in z Go- milskega so na četrtem vozu prikazali ročno okopavanje hmelja. Mladeniči in mla- denke iz Petrovč so na nasle- dnjem vozu prikazali, kako so nekoč hmeljišča varovali pred boleznimi in škodljivci. Na še- stem vozu so mladi Polzelani predstavili še načine namaka- nja hmelja nekoč in danes. Predstavljeni tudi zabavni utrinki Ker je med hmeljarskim delom nemalokrat preskoči- la tudi kakšna iskrica, so se mladi iz Grušovelj in Roj na sedmem vozu veselili na poroki oz. »ohceti.« Mladi iz Tabora pa so na naslednjem vozu predstavili avgustovsko obiranje hmelja, ki je veljalo za najlepše in najbolj prijetno opravilo. Hmeljarska sezona se je končala s hmeljarskim »likofom«, ki je bil mnogim eden ljubših dogodkov v letu. Radost in veselje v tem času so prikazali mladi na goto- veljskem vozu. Na desetem vozu so se po- vorki letos pridružili mladi iz Svetega Lovrenca in Matk, saj so želeli mladi sokrajani novo hmeljarsko princeso, ki prihaja iz Svetega Lovren- ca, počastiti in jo ob tej pri- ložnosti pospremiti novim dogodivščinam naproti. Na svojem vozu so zato predsta- vili, kako je bil nekoč videti izbor hmeljske princese. Na zadnjem, enajstem vozu so se letos predstavili tisti, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. To so braslovški gasilci, ki so predstavili gaše- nje sušilnice. Druženje, glasba in ples Po predstavitvi vozov je sledila tudi primopredaja starešinstva. Hmeljarski sta- rešina Ciril Terglav je simbol vodenja hmeljarjev predal no- vemu starešini Vinku Štorma- nu. Hmeljska princesa Špela Razboršek je naslov predala novi hmeljarski princesi Anji Kupec Oset. Nov hmeljarski par je ob tej priložnosti naz- dravil, nato pa zaplesal ob zvokih ansambla Zaka pa ne, ki je celo popoldne skrbel za dobro vzdušje in glasbeno popestritev. Popoldansko dogajanje so z odprtjem soda piva obo- gatili tudi laški pivovarji. Člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline pa so se pomerili v obiranju hmelja. Ves čas so se na braslovški podeželski tržnici predstavljali lokalni ponudniki, v večernih urah pa je na oder stopila še sku- pina Gadi, ki je poskrbela za večerno dogajanje. Foto: Andraž Purg Osrednja prireditev ob 62. Dnevu hmeljarjev V Braslovčah ponovno počastili hmelj Čas je bil tudi za skupinsko fotografi- ranje. Na okrašenih vozovih ni manjkalo nasmejanih mladih obrazov. Člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline so na vozovih prikazali stara hmeljarska opravila in spretnosti. Piva je bilo dovolj za vse. Zgodaj spomladi so nekoč gospodarji s sinovi dan za dnem odhajali v hmeljišča, dokler ni bila ošpičena in preizkušena še zadnja hmeljevka. Člani Društva podeželske mladine Spodnje Sa- vinjske doline so se pomerili v obiranju hmelja. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 33 33 Št. 33, 14. avgust 2024 PRAZNIK ZELENEGA ZLATA Minulo nedeljo je Turistično društvo Braslovče z braslovško občino pripravilo že 62. Dan hmeljarjev. Tradicionalna etnološko-zabavna prireditev je na pri- reditveni prostor Skup'n plac privabila obiskovalce od blizu in daleč, ki so spoznavali ali obujali spomine na stara hmeljarska opravila. Na osrednji prireditvi so imenovali tudi nov hmeljarski par, ki bo eno leto skrbel za promocijo slovenskega hmeljarstva. Popol- dansko dogajanje se je ob dobri glasbi, pivu, kulina- riki in pestremu dogajanju nato prevesilo v veselico, ki je trajala pozno v noč. SINTIJA JURIČ Osrednja prireditev v čast hmeljarskemu prazniku se je začela s tradicionalnim slav- nostnim sprevodom povorke skozi trg Braslovče do priredi- tvenega prostora Skup'n plac. Na čelu zastavonoš, ki so jim sledile mažoretke in Laška pihalna godba, so se na prire- ditveni prostor na vozovih pri- peljali tudi dosedanji in novi hmeljarski par ter starešine in drugi gosti. Posebne pozor- nosti so bili tudi letos deležni vozovi Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline. Mladi so na 11 vozovih prikazali, kako sta bili obdela- va zemlje in pridelava hmelja videti nekoč. Čeprav je bilo dela veliko, so si ljudje opra- vila znali popestriti, zraven pa se še poveseliti. Okrašeni vozovi bogate zgodovine Tradicionalna povorka vo- zov članov Društva podežel- ske mladine Spodnje Savinjske doline se je začela s špičenjem hmeljevk, ki so ga prikazali mladi iz Drešinje vasi. T o delo so po navadi zgodaj spomladi na hmeljiščih opravljali go- spodar in njegovi sinovi s se- kirami, t. i. »bongnercami«, na kladah. Ošpičene hmeljevke je bilo treba postaviti, kjer so pri- šli na vrsto fantje s »štangami«. Težaško, a dobro plačano delo so na drugem vozu prikazali mladi iz Podloga. Na tretjem vozu so dekleta in fantje iz Prebolda prikazali, kako pri- pravijo sadike hmelja in kako poteka njegovo sajenje. Posto- pek je še danes praktično enak. Mladi iz Braslovč in z Go- milskega so na četrtem vozu prikazali ročno okopavanje hmelja. Mladeniči in mla- denke iz Petrovč so na nasle- dnjem vozu prikazali, kako so nekoč hmeljišča varovali pred boleznimi in škodljivci. Na še- stem vozu so mladi Polzelani predstavili še načine namaka- nja hmelja nekoč in danes. Predstavljeni tudi zabavni utrinki Ker je med hmeljarskim delom nemalokrat preskoči- la tudi kakšna iskrica, so se mladi iz Grušovelj in Roj na sedmem vozu veselili na poroki oz. »ohceti.« Mladi iz Tabora pa so na naslednjem vozu predstavili avgustovsko obiranje hmelja, ki je veljalo za najlepše in najbolj prijetno opravilo. Hmeljarska sezona se je končala s hmeljarskim »likofom«, ki je bil mnogim eden ljubših dogodkov v letu. Radost in veselje v tem času so prikazali mladi na goto- veljskem vozu. Na desetem vozu so se po- vorki letos pridružili mladi iz Svetega Lovrenca in Matk, saj so želeli mladi sokrajani novo hmeljarsko princeso, ki prihaja iz Svetega Lovren- ca, počastiti in jo ob tej pri- ložnosti pospremiti novim dogodivščinam naproti. Na svojem vozu so zato predsta- vili, kako je bil nekoč videti izbor hmeljske princese. Na zadnjem, enajstem vozu so se letos predstavili tisti, ki so vedno pripravljeni priskočiti na pomoč. To so braslovški gasilci, ki so predstavili gaše- nje sušilnice. Druženje, glasba in ples Po predstavitvi vozov je sledila tudi primopredaja starešinstva. Hmeljarski sta- rešina Ciril Terglav je simbol vodenja hmeljarjev predal no- vemu starešini Vinku Štorma- nu. Hmeljska princesa Špela Razboršek je naslov predala novi hmeljarski princesi Anji Kupec Oset. Nov hmeljarski par je ob tej priložnosti naz- dravil, nato pa zaplesal ob zvokih ansambla Zaka pa ne, ki je celo popoldne skrbel za dobro vzdušje in glasbeno popestritev. Popoldansko dogajanje so z odprtjem soda piva obo- gatili tudi laški pivovarji. Člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline pa so se pomerili v obiranju hmelja. Ves čas so se na braslovški podeželski tržnici predstavljali lokalni ponudniki, v večernih urah pa je na oder stopila še sku- pina Gadi, ki je poskrbela za večerno dogajanje. Foto: Andraž Purg Osrednja prireditev ob 62. Dnevu hmeljarjev V Braslovčah ponovno počastili hmelj Čas je bil tudi za skupinsko fotografi- ranje. Na okrašenih vozovih ni manjkalo nasmejanih mladih obrazov. Člani Društva podeželske mladine Spodnje Savinjske doline so na vozovih prikazali stara hmeljarska opravila in spretnosti. Piva je bilo dovolj za vse. Zgodaj spomladi so nekoč gospodarji s sinovi dan za dnem odhajali v hmeljišča, dokler ni bila ošpičena in preizkušena še zadnja hmeljevka. Člani Društva podeželske mladine Spodnje Sa- vinjske doline so se pomerili v obiranju hmelja. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 33, 14. avgust 2024 INFORMACIJE Z nami bodo slovenske pesmi peli finalisti in zmagovalci preteklih sezon. Vidimo se v četrtek, 29. avgusta, ob 18. uri na Mestni tržnici na Ptuju. Vstop je prost! 10. SEZONA Š LA ČINKA Igrala Srečelov Finalisti Otroci pojejo Palačinke in »šmorn« VSTOPNINE NI! www.novitednik.si E-skiro simulator Prevračalnik RIJE OD 15. DO 18. URE SEPTEMBER 2. ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL ČINKA simulator RIJE RIJE RIJE PLESNA SKUPINA CITYCENTER CELJE – GLA VNI VHOD TINKARA FORTUNA DOBRODELNA ZABA V A NA PRVI ŠOLSKI DAN                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 34 34 Št. 33, 14. avgust 2024 INFORMACIJE Z nami bodo slovenske pesmi peli finalisti in zmagovalci preteklih sezon. Vidimo se v četrtek, 29. avgusta, ob 18. uri na Mestni tržnici na Ptuju. Vstop je prost! 10. SEZONA Š LA ČINKA Igrala Srečelov Finalisti Otroci pojejo Palačinke in »šmorn« VSTOPNINE NI! www.novitednik.si E-skiro simulator Prevračalnik RIJE OD 15. DO 18. URE SEPTEMBER 2. ZA ŠOLO V NARAVI IN TABORE ZA OTROKE CELJSKIH OSNOVNIH ŠOL ČINKA simulator RIJE RIJE RIJE PLESNA SKUPINA CITYCENTER CELJE – GLA VNI VHOD TINKARA FORTUNA DOBRODELNA ZABA V A NA PRVI ŠOLSKI DAN                  �   �   �   ­  ­  ­   €­­  €­­  €­­        POSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA OSTANITE NAROČNIK NOVEGA TEDNIKA IN PRIDOBITE IN PRIDOBITE UGODNOSTI Več informacij: Več informacij: narocnine@nt-rc.si narocnine@nt-rc.si Telefon: 03 422 51 71 Telefon: 03 422 51 71 www.novitednik.si www.novitednik.si 1 naročnik = 20 eur 2 naročnika = 40 eur 3 naročniki = 60 eur 4 naročniki = 80 eur 5 novih naročnikov = 100 eur ... Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik e-mail: narocnine@nt-rc.si telefon: 03-42-25-171 Priloga slovenskih pokrajinskih časopisov november 2019 Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! ZA VSAKEGA NOVEGA NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. Bon v vrednosti 20 eur prejmeta predlagatelj in naročnik po plačilu trimesečne naročnine naročnika. Število novih naročnikov na posameznika ni omejeno. ZA VAS JE PRIPRAVLJENIH Več na: www.novitednik.si/po- stanite-narocnik Darilnibon n n več boste pobrali! Več kot jih boste pripeljali, več boste pobrali! NAROČNIKA PREJMETE DARILNI BON PLANETA TUŠ CELJE V VREDNOSTI 20 EVROV. Več kot jih boste pripeljali, Več kot jih boste pripeljali, Darilnibon n n Akcija traja od 16. 3. do 31. 5. 2023 oz. do podelitve bonov v skupni vrednosti 1000 eur. www.novitednik.si več boste pobrali! več boste pobrali! Novi TEDNIK št. 9 COLOR CMYK stran 1 NAŠA TEMA Str. 12-13 SPODNJA SAVINJSKA DOLINA Str. 9 Str. 2 Tednik za Savinjsko regijo / št. 9 / Leto 78 / 2. marec 2023 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si AKTUALNO GOSPODARSTVO Str. 5 Str. 3 SPORED ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti PRILOGA Str. 21-35 Foto: SHERPA Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« je dejal Požežnik. NAŠA TEMA Str. 12-13 Celjski poklicni gasilci so v torek pripravili slovesnost in presenečenje za svojega dosedanjega direktorja Janka Požežnika, ki je 1. marca odšel v pokoj. Požežnik je poklicno gasilsko enoto vodil zadnjih 17 let, odslej pa bo na čelu celjskih gasilcev Boris Žnidarko, ki je bil do zdaj poveljnik gasilske operative. Celjska gasilska enota je ena najsodobnejših enot v Sloveniji in širše. »Ponosen sem na to, kar smo storili skupaj. Ta enota je pripravljena v vsakem trenutku posredovati v kateremkoli primeru,« SPORED Str. 12-13 ŠT. 9 2. MAREC 2023 PET. 3. 3. SOB. 4. 3. NED. 5. 3. PON. 6. 3. TOR. 7. 3. SRE. 8. 3. ČET: 9. 3. MASTERCHEF SLOVENIJA Predstavljamo vam nove tekmovalce! Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi in dobri prijatelji! Luka Jezeršek, Bine Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Spet so tu prekaljeni Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi sodniki, vrhunski chefi sodniki, vrhunski chefi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Volčič in Karim Merdjadi Boštjan Romih Prihaja že 15. sezona oddaje Ambienti SPORED 1000 EVROV BONE V VREDNOSTI 20 EVROV PREJME TUDI NOVI NAROČNIK! NT&RC, d.o.o., Prešernova 19, 3000 Celje Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 35 35 Št. 33, 14. avgust 2024 BRALCI POROČEVALCI Edi Bašič in njegovih 90 let Doma na Bregu pri Polzeli smo obiskali jubilanta Edija Bašiča. Nasmejan nam je na široko odprl vrata in bil presenečen nad obiskom. Župan Polzele Jože Kužnik ter predstavnici Župnijske Karitas Zdenka Jelen in Krajevne organizacije Rdečega križa Olga Hočevar smo mu čestitali ob praznovanju rojstnega dne. V krogu njegovih domačih – sina Darka in hčerke Erike ter njenega partnerja – smo kramljali ter se spominjali preteklosti. Župan ga je vprašal po obisku pri zdravniku, a je izstrelil: »Zaenkrat ga ne potrebujem, mi nič ne manjka.« »Ostanite tako,« mu je ob odhodu v imenu vseh še enkrat z globokim spoštovanjem dejal župan Jože Kužnik. OLGA HOČEVAR Poziv: Imate doma katero od del kiparja Franca Bernekerja? Koroška galerija likovnih umetnosti – KGLU išče dela kiparja Franca Bernekerja za namene evidentiranja. V KGLU ob 150-letnici rojstva Franca Bernekerja pripravljajo razstavo, posvečeno temu velikemu kiparju, in iščejo njegova dela ter pozivajo vse, ki bi dela morebiti hranili doma, naj stopijo v stik z njimi. Odprtje razstave bo 3. decembra 2024. Franc Berneker se je v zgodovino slovenske umetnosti zapi- sal kot pionir sodobnega slovenskega kiparstva. Bil je sopotnik slovenskih slikarjev impresionistov Jakopiča, Groharja, Jame in Sternena. Četudi mu težke življenjske okoliščine niso omo- gočale, da bi lahko polno uresničil svoj umetniški potencial, je ustvaril vrsto izjemnih del. Širši javnosti je znan kot avtor naj- lepšega ljubljanskega spomenika Primoža Trubarja. Glavnino Bernekerjevih del hrani Narodna galerija v Ljubljani, njegova dela predstavljajo tudi pomemben del zbirke KGLU. Veliko njegovih del se je v preteklosti izgubilo ali uničilo, kljub temu jih nekaj še ostaja v zasebni lasti, zaradi menjave lastnikov pa se je žal marsikdaj za njegovimi deli izgubila vsaka sled. Imate delo Franca Bernekerja doma? Koroška galerija likov- nih umetnosti vabi vse lastnike del Franca Bernekerja, da in- formacije o delih posredujete na telefonski številki: 026203657 ali 026203650; ali po e-pošti: katarina.hergold@glu-sg.si. IRENA PLEŠIVČNIK Za vedno se je poslovila Milica (Ljudmila) Jurc, odlična pedagoginja, srč- na, skromna, a zelo rado- darna, do sebe zahtevna oseba, predana službi in družini. Milica Jurc se je rodila v kmečki družini na Vran- skem očetu Francu in mami Frančiški Završnik. Starši so bili napredni, zato so jo po štirih letih osnovne šole na Vranskem poslali v me- ščansko šolo v Koroško, kjer je stanovala pri daljnih sorodnikih. V tem času se je naučila nemškega jezika, zato so jo med 2. svetovno vojno komaj 16-letno za- poslili v občinskem uradu na Vranskem, kjer je bila v času okupacije uradni jezik nemščina. Z njo so navezali stik partizanski aktivisti, ki jih je obveščala o namerah nemških okupatorjev. Živela je v nenehnem strahu, da jo bodo odkrili. Na srečo se to ni zgodilo. Po vojni je primanjkovalo učiteljev, zato so jo zaposli- li kot učiteljico v Osnovni šoli Vransko. Mnogi starejši Vranšani se je še danes z ve- seljem spominjajo. Ker je želela pridobiti iz- obrazbo učiteljice, se je za- poslila v Celju kot upravnica doma za bosanske sirote ter ob delu končala učiteljišče. Tam je spoznala Lojzeta Jur- ca, prvega urednika Celjske- ga tednika, se z njim poroči- la in se že leta 1950 preselila v Ljubljano, kjer je rodila sina Bojana in čez dve leti še Dušana. Leta 1951 je postala ravnateljica otroškega vrtca Vevče in na tem delovnem mestu ostala do upokojitve leta 1982. Pokojna Milica Jurc je vse svoje življenje posvetila dobrobiti in razvoju pred- šolske vzgoje. Pod njenim vodstvom se je Dom igre in dela razširil v Vzgojno- -varstveni zavod Vevče. Od prvih 27 otrok staršev, ki so bili zaposleni v Papirnici Planet generacij z novimi vsebinami Pojdem, ko pride moj maj, pojdem na rožne poljane, kjer najdem vse svoje zbrane, od včeraj in kdove kdaj. Pojdem v kraj vseh krajev, pojdem v maj vseh majev … Ne kličite me nazaj. V spomin Milica Jurc (1927–2024) Vevče, je v 20 letih delovanja narasel na 560 predšolskih in 140 šolskih otrok, ki so bili po pouku v varstvu v vrtcu. Vrtec je deloval na več loka- cijah: v Vevčah, na Studencu (stari prostori bolnišnice Po- lje), kasneje v novih prostorih na Rjavi cesti, v prenovljenih prostorih matičnega vrtca na Vevčah, v bloku v Vevčah, pod njenim vodstvom je bil tudi vrtec v Zadvoru. Vrtec pa ni bil edina priorite- ta pokojne Milice. Organizirala je prvo potujočo malo šolo v Sloveniji, saj je čutila razliko med možnostmi mestnih otrok in otrok v odročnih krajih. Za- radi pomanjkanja vzgojiteljic je poleg svojega rednega dela v popoldanskem času vodila od- delek male šole in spotoma z vrtčevskim kombijem pobirala otroke iz vse besniške doline ter jih po končanih dejavnostih sama vozila nazaj. Bila je organizatorka različ- nih proslav in prireditev ter je aktivno sodelovala v raznih komisijah in odborih v ob- činskem in mestnem svetu. Mnogo let je bila porotnica na sodišču. Za svoje prizadevno delo je dobila več priznanj, med dru- gim občinsko plaketo, prizna- nje društva prijateljev mladine in priznanje Mestne občine Ljubljana, vendar o svojem delu nikoli ni veliko govorila, saj je menila, da je vestno delo dolžnost vsakega člove- ka. Bila je vesela in hvaležna, da so se je v vrtcu Pedenj- ped, nasledniku njenega vrtca, vsako leto ob novem letu vedno znova spomnili. Poleg službe ji je največ pomenila družina. Rada se je vračala v rodni kraj, kjer se je srečevala s sestro Ano in z bratom Pepijem ter njunima družinama, večkrat se je od- pravila tudi v Celje k mlajše- mu bratu Tonetu in njegovi družini ter obujala spomine na svoja prva delovna leta v tem mestu. Posebej ponosna je bila na svojo ožjo družino, na moža Lojzeta, znanega fotorepor- terja in novinarja, na oba si- nova: na ilustratorja Bojana in biologa Dušana ter njuni družini. V pokoju je uživala v kmeč- kem delu na malem posestvu na Velikem Trebeljevem vse do smrti moža Lojzeta. Od takrat je živela sama v hiši v Polju, v času covida pa se je spet preselila v počitniško hišo in tam vrtnarila do svo- je smrti. Tam je z veseljem sprejemala svoje sorodnike, prijatelje in znance. Rada je rekla, da dolgo živi samo zato, ker je v tako le- pem okolju, na čistem zraku in na soncu, kadar pa kaj po- trebuje, ima ob sebi sinova, snahi in vnuke. Življenje je minljivo, ni zdravila, ki bi nas napravilo nesmrtne, toda Milica bo za vedno ostala v našem spomi- nu zaradi svoje skromnosti, dobrotljivosti, prijaznosti, srčnosti in ljubeznivosti ter predanosti službi in družini. MARIJA ZAVRŠNIK Mestna občina Velenje je na javnem razpisu države pridobila malo več kot 1,5 milijona evrov za brezplač- ne dejavnosti v Večgenera- cijskem centru Planet gene- racij za naslednjih pet let. Pri delovanju centra, ki je v Velenju odprl vrata leta 2017 in je namenjen različnim generacijam, sodelujejo An- dragoški zavod Ljudska uni- verza Velenje, UPI – Ljudska univerza Žalec in Slovenska filantropija – Hiša sadeži družbe Žalec. Projekt Planet generacij predstavlja nadgradnjo dose- danjih vsebin in dejavnosti, ki bodo namenjene različnim generacijam, predvsem ranlji- vim ciljnim skupinam, kot so starejši, otroci in mladostni- ki, invalidi, osebe s posebni- mi potrebami in priseljenci. Informiranje, neformalno druženje in izvajanje preven- tivnih vsebin bodo prispevali k njihovi boljši socialni vklju- čenosti. Osrednji prostor večgene- racijskega centra, kjer po- teka neformalno druženje, bo v Andragoškem zavodu Ljudska univerza Velenje in na 18 mestih v 13 občinah – Velenje, Šoštanj, Šmartno ob Paki, Nazarje, Ljubno ob Savinji, Luče, Solčava, Žalec, Braslovče, Polzela, Prebold, Vransko, Tabor – kjer bodo za občane na voljo različne brezplačne vsebine in dejav- nosti. Center predstavlja osre- dnji prostor zbiranja v lokal- nem okolju, ki je namenjen druženju, ohranjanju oziro- ma širjenju socialne mreže ter opolnomočenju ranljivih skupin. Vsi preventivni pro- grami, ki jih bodo izvajali na različnih lokacijah, vključuje- jo izobraževalne, medkultur- ne, medgeneracijske in druge dejavnosti, ki bodo prispeva- le k uresničevanju ciljev pro- jekta. Vključitev uporabnikov je prostovoljna in brezplačna. Za širjenje socialne mreže Planet generacij bo ciljnim skupinam zagotavljal nefor- malno druženje in srečeva- nje: predstavlja ustvarjanje in vzdrževanje socialne mreže (40 ur tedensko na sedežu VGC Planet generacij+, Ti- tov trg 2, Velenje). Deloval bo tudi kot informacijsko središče, kar pomeni, da bo uporabnikom posredoval in- formacije o vseh dejavnostih v centru in o drugih razpo- ložljivih storitvah s področja preprečevanja, obvladova- nja in odpravljanja socialnih stisk in težav. Številne aktu- alne vsebine v obsegu 2.050 ur bodo izvajali na različnih mestih v obliki predavanj, izobraževalnih in praktičnih delavnic, pogovornih srečanj, počitniških dejavnosti, učnih pomoči, skupin samopomo- či, svetovalnic, festivalov, športnih dejavnosti, indivi- dualnih pogovorov in drugih dejavnosti. V sklopu projekta bodo zagotavljali široko pale- to brezplačnih dejavnosti tudi v sodelovanju z drugimi orga- nizacijami, ki bodo doprinesle k uspešni izvedbi projekta in vključevanju najširšega dela lokalnih skupnosti. Center bo z zastavljeni- mi dejavnostmi deloval ob podpori ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, Evropske unije, Mestne občine Velenje in drugih lokalnih skupnosti. Od 1. avgusta 2024 do 30. sep- tembra 2029 bo projekt sofi- nanciran iz sredstev Evropske unije in proračuna Republike Slovenije v predvideni višini 1,5 milijona evrov. Mestna ob- čina Velenje bo sofinancirala projekt v predvideni višini 43 tisoč evrov letno. ALMA GLOTIĆ Planet generacij bo tudi v naslednjih letih občanom zago- tavljal neformalno druženje in izobraževanje. (Foto: MOV) Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 33, 14. avgust 2024 Zasedba Force je plesna skupina, ki žanje številne uspehe, med drugim ji je uspela uvrstitev v pol nale Slovenija ima talent, na Hrvaškem se je uvrstila v  nale. Na Šolačinkarijah bomo z njo lahko zaplesali in začutili neustavljivo plesno silo. Zabava na prvi šolski dan AKTUALNA PONUDBA Telefon: 03 424 40 08 E-pošta:sprejem.citroen@selmar.si Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni SELMAR d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Ob začetku šolskega leta se marsikateri starš srečuje s stisko, še zlasti ko ne more omogočiti svojim otrokom, kar bi želeli. Nekateri otroci so tako žal prikrajšani za marsikaj, tudi za dru- ženje z vrstniki v šoli v naravi ali na taborih. V naši medijski hiši Novi tednik in Radio Celje želimo pomagati. Na prvi šolski dan bomo že tradicionalno s Citycentrom Celje in z Rotary klubom Celje pripravili prireditev Šolačinkarije. Na dobro- delni zabavi pred Citycentrom Celje bomo pekli palačinke, otrokom omogočili prvovrstno zabavo, poseben poudarek pa bo namenjen preventivi in varnosti v prometu. K sodelovanju smo namreč pova- bili Policijsko upravo Celje, ki opozarja tudi na varnost v cestnem prometu. AMZS Center varne vožnje na Vranskem bo poskrbel za prevračalnik, s katerim bodo obiskovalcem na zanimiv, drugačen, zabaven način približali pomen varnostnega pasu in preventivne varnosti vsem, ki ga bodo preizkusili. Zavod Vozim bo poskrbel za simulator E-skiro. Na zaslonu bodo obiskolalci s pospeševanjem in z zaviranjem videli simulacijo vožnje po ulici. Na cesti se lahko zgodijo nepredvidljivi dogodki, na katere se moramo pravilno in pravočasno odzvati z zaviranjem. Po končani vožnji bodo na voljo podatki o hitrosti vožnje, odzivnem času in zavorni poti. Na prireditvi bo z nami tudi otroški park Džungla iz Citycentra Celje. A poskrbeli bomo še za številna druga presenečenja. Poskrbljeno bo seveda tudi za glasbo. Nasmeh na obraz nam bo narisala Tinkara Fortuna, ki je glasbeno pot začela prav na Radiu Z energično Tinkaro Fortuna bomo peli, plesali in se zabavali. Že znate besedilo in koreogra jo za skladbo Počitnice? In tudi katero od Bepop bomo vsekakor slišali na prireditvi Šolačinkarije. Šolačinkarije pred Citycentrom Celje Cirkus – napihljivo igralo bo postavilo podjetje Napihljiva igrala Paty. Te obrnem na glavo? Poskrbljeno bo za številne interaktivne delavnice, zanimive za vse starosti. Ves denar od dobrodelne prireditve bo namenjen za šolo v naravi in tabore otrok iz savinjske regije. Boste z marmelado ali s čoko- lado? Foto: Andraž Purg Celje v oddaji Full Cool Demo Top, kjer je na izboru za mlade talente zmagala. Zdaj jo poznamo kot članico zasedbe Bepop, avtorico številnih knjig za otroke, a tudi avtorico in pevko skladbe Počitnice, katere koreogra jo bo naučila vse, ki bomo prišli pred Citycenter. Program bodo obogatili še  nalisti projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo iz savinjske regije. Vsi skupaj bomo zamigali s plesno skupino Force iz Celja, ki je lanski pol nalist oddaje Slovenija ima talent. Na prireditvi bomo z dijaki in s profesorji Strokovno izobraže- valnega centra Alme M. Karlin in s Šolskim centrom Šentjur pekli dobrodelne palačinke in »šmorn«. Kakšen evro bo dobrodošel tudi pri igralih, da bomo res pomagali številnim otrokom do šole v naravi. Prav tako bo na prireditvi več kot dobrodošel srečelov. Vstopnine na prireditev ne bo, zato si že danes rezervirajte 2. september za posebno doživetje na prvi šolski dan. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 33, 14. avgust 2024 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Spomini na počitnice v celjskem kampu Savinja, Makarska, 1969 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Nekoč je v Kostrivnici stal mogočen grad Grad Kostrivnica, ki je v srednjem veku nadzoroval tovorniško pot med Polj- čanami in Šentjurjem, je domnevno stal na Hrupo- vem hribu v Gabrovcu pri Kostrivnici. Na severnem vrhu hriba je namreč vi- den ostanek okopa, ustno izročilo pa govori o »starem gradu«. Podatkov o tem, kdaj natanko je bil zgrajen, v dostopnih pisnih virih ne zasledimo, okvirno datira v 13. stoletje. V pisnih virih se utrdba omenja kot Kostre- uncz, Kostraeuncz, Kostre- unz ter Chastrencz. Z gra- dom so dolga leta upravljali vitezi Kostrivniški, ki so bili ministeriali krške škofi je. Kot prvi ministerial je leta 1275 v listini grofi ce Ane pl. Langenberg – Sternberg kot priča omenjen Fritzmann Kostrivniški (Costreuntz). Kot ministeriala sta ome- njena tudi Otto de Gostraun- tz in Friderik II. Podsreški iz rodbine Svibensko-Ptujskih iz Podsrede. Leta 1322 je od Friderika Podsreškega in njegove žene Ane grofi ce Sternberg grad Kostrivnico kot krški fevd kupil Fride- rik Žovneški. Slednji je grad nato prodal Diepoldu III. s Kacenštajna. Diepold je grad popravil in prezidal, nato pa ga sedem let kasneje, leta 1329, prodal nazaj Frideriku Žovneškemu. Grad Kostrivnica (Kostre- initz) je bil najverjetneje uničen v bojih med Celjani in Habsburžani. Ko je grof Friderik II. Celjski leta 1453 posest (kostrivniški urad in urbar) daroval novoustano- vljenemu samostanu Novi klošter pri Polzeli, gradu ne omenja več. Najverjetneje je bil grad povsem porušen že pred letom 1487, saj ga tudi Paolo Santonino (r. ok. 1440, u. med 1508 in 1510), kancler oglejskega patriar- hata in humanistični poto- pisec, ki je poleg uradnih spisov ob vizitacijah bele- žil tudi zasebne zapiske o doživetjih in zanimivostih obiskanih slovenskih kra- jev, v svojem itinerariju ne omenja. Dandanes o obstoju nek- daj mogočnega gradu Ko- strivnica poleg ohranjenih pergamentnih listin pričajo le še borne sledi ruševin, preraslih z bujno vegetaci- jo. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Pergamentna listina: potrditev prodaje gradu Kostrivnica in podelitev v fevd Frideriku Žov- neškemu (5. oktobra 1322) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Kljub skromnemu dru- žinskemu proračunu mi je mama omogočila, da sem že pred vstopom v šolo in nato prav vsa osnovnošolska leta imela možnost teden pole- tnih počitnic preživeti na morju. Bodisi v Baški na Krku bodisi v Makarski, kjer smo Celjani imel »svoj« kamp Savinja, ki so ga upra- vljali s pisarne na Kocenovi ulici 2 v Celju. Ob našem kampu, ki je bil »rezerviran« za Slovence, je bil na levi strani kamp Goran, namenjen gostom iz nekda- njih jugoslovanskih republik. Opremljen je bil z veliki šo- tori in železnimi postelja- mi, pod njimi pa smo imeli shranjene potovalne kovčke. Vsak je imel svoj del toaletnih prostorov, obema pa je pripa- dala skupna restavracija. Prav tako je bilo skupno športno igrišče, namenjeno igranju košarke, nogometa in roko- meta; pa druženju ob glasbi in plesu ob večerih, ko je bila tudi priložnost, da se je po- rodila tudi kakšna simpatija. Fotografi ja je tudi lep spo- min na prijateljico, s katero sem se tisto poletje družila na morju, a je kasneje nisem več srečala. Prispevala: Cvetka Škofl ek Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 36 36 Št. 33, 14. avgust 2024 Zasedba Force je plesna skupina, ki žanje številne uspehe, med drugim ji je uspela uvrstitev v pol nale Slovenija ima talent, na Hrvaškem se je uvrstila v  nale. Na Šolačinkarijah bomo z njo lahko zaplesali in začutili neustavljivo plesno silo. Zabava na prvi šolski dan AKTUALNA PONUDBA Telefon: 03 424 40 08 E-pošta:sprejem.citroen@selmar.si Telefon: 00 000 00 00 E-pošta: xxxx.xx@xxxxx.xx PODJETJE, D.O.O. Naslov xx, xxxx Kraj logotip ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni ne zaupajte popravila komurkoli zanesljivo skrbni SELMAR d.o.o. Mariborska cesta 119, 3000 Celje Ob začetku šolskega leta se marsikateri starš srečuje s stisko, še zlasti ko ne more omogočiti svojim otrokom, kar bi želeli. Nekateri otroci so tako žal prikrajšani za marsikaj, tudi za dru- ženje z vrstniki v šoli v naravi ali na taborih. V naši medijski hiši Novi tednik in Radio Celje želimo pomagati. Na prvi šolski dan bomo že tradicionalno s Citycentrom Celje in z Rotary klubom Celje pripravili prireditev Šolačinkarije. Na dobro- delni zabavi pred Citycentrom Celje bomo pekli palačinke, otrokom omogočili prvovrstno zabavo, poseben poudarek pa bo namenjen preventivi in varnosti v prometu. K sodelovanju smo namreč pova- bili Policijsko upravo Celje, ki opozarja tudi na varnost v cestnem prometu. AMZS Center varne vožnje na Vranskem bo poskrbel za prevračalnik, s katerim bodo obiskovalcem na zanimiv, drugačen, zabaven način približali pomen varnostnega pasu in preventivne varnosti vsem, ki ga bodo preizkusili. Zavod Vozim bo poskrbel za simulator E-skiro. Na zaslonu bodo obiskolalci s pospeševanjem in z zaviranjem videli simulacijo vožnje po ulici. Na cesti se lahko zgodijo nepredvidljivi dogodki, na katere se moramo pravilno in pravočasno odzvati z zaviranjem. Po končani vožnji bodo na voljo podatki o hitrosti vožnje, odzivnem času in zavorni poti. Na prireditvi bo z nami tudi otroški park Džungla iz Citycentra Celje. A poskrbeli bomo še za številna druga presenečenja. Poskrbljeno bo seveda tudi za glasbo. Nasmeh na obraz nam bo narisala Tinkara Fortuna, ki je glasbeno pot začela prav na Radiu Z energično Tinkaro Fortuna bomo peli, plesali in se zabavali. Že znate besedilo in koreogra jo za skladbo Počitnice? In tudi katero od Bepop bomo vsekakor slišali na prireditvi Šolačinkarije. Šolačinkarije pred Citycentrom Celje Cirkus – napihljivo igralo bo postavilo podjetje Napihljiva igrala Paty. Te obrnem na glavo? Poskrbljeno bo za številne interaktivne delavnice, zanimive za vse starosti. Ves denar od dobrodelne prireditve bo namenjen za šolo v naravi in tabore otrok iz savinjske regije. Boste z marmelado ali s čoko- lado? Foto: Andraž Purg Celje v oddaji Full Cool Demo Top, kjer je na izboru za mlade talente zmagala. Zdaj jo poznamo kot članico zasedbe Bepop, avtorico številnih knjig za otroke, a tudi avtorico in pevko skladbe Počitnice, katere koreogra jo bo naučila vse, ki bomo prišli pred Citycenter. Program bodo obogatili še  nalisti projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo iz savinjske regije. Vsi skupaj bomo zamigali s plesno skupino Force iz Celja, ki je lanski pol nalist oddaje Slovenija ima talent. Na prireditvi bomo z dijaki in s profesorji Strokovno izobraže- valnega centra Alme M. Karlin in s Šolskim centrom Šentjur pekli dobrodelne palačinke in »šmorn«. Kakšen evro bo dobrodošel tudi pri igralih, da bomo res pomagali številnim otrokom do šole v naravi. Prav tako bo na prireditvi več kot dobrodošel srečelov. Vstopnine na prireditev ne bo, zato si že danes rezervirajte 2. september za posebno doživetje na prvi šolski dan. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 37 37 Št. 33, 14. avgust 2024 PODLISTEK ALBUM S CELJSKEGA Spomini na počitnice v celjskem kampu Savinja, Makarska, 1969 www.kamra.si ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Rubriko ureja Osrednja knjižnica Celje. Nekoč je v Kostrivnici stal mogočen grad Grad Kostrivnica, ki je v srednjem veku nadzoroval tovorniško pot med Polj- čanami in Šentjurjem, je domnevno stal na Hrupo- vem hribu v Gabrovcu pri Kostrivnici. Na severnem vrhu hriba je namreč vi- den ostanek okopa, ustno izročilo pa govori o »starem gradu«. Podatkov o tem, kdaj natanko je bil zgrajen, v dostopnih pisnih virih ne zasledimo, okvirno datira v 13. stoletje. V pisnih virih se utrdba omenja kot Kostre- uncz, Kostraeuncz, Kostre- unz ter Chastrencz. Z gra- dom so dolga leta upravljali vitezi Kostrivniški, ki so bili ministeriali krške škofi je. Kot prvi ministerial je leta 1275 v listini grofi ce Ane pl. Langenberg – Sternberg kot priča omenjen Fritzmann Kostrivniški (Costreuntz). Kot ministeriala sta ome- njena tudi Otto de Gostraun- tz in Friderik II. Podsreški iz rodbine Svibensko-Ptujskih iz Podsrede. Leta 1322 je od Friderika Podsreškega in njegove žene Ane grofi ce Sternberg grad Kostrivnico kot krški fevd kupil Fride- rik Žovneški. Slednji je grad nato prodal Diepoldu III. s Kacenštajna. Diepold je grad popravil in prezidal, nato pa ga sedem let kasneje, leta 1329, prodal nazaj Frideriku Žovneškemu. Grad Kostrivnica (Kostre- initz) je bil najverjetneje uničen v bojih med Celjani in Habsburžani. Ko je grof Friderik II. Celjski leta 1453 posest (kostrivniški urad in urbar) daroval novoustano- vljenemu samostanu Novi klošter pri Polzeli, gradu ne omenja več. Najverjetneje je bil grad povsem porušen že pred letom 1487, saj ga tudi Paolo Santonino (r. ok. 1440, u. med 1508 in 1510), kancler oglejskega patriar- hata in humanistični poto- pisec, ki je poleg uradnih spisov ob vizitacijah bele- žil tudi zasebne zapiske o doživetjih in zanimivostih obiskanih slovenskih kra- jev, v svojem itinerariju ne omenja. Dandanes o obstoju nek- daj mogočnega gradu Ko- strivnica poleg ohranjenih pergamentnih listin pričajo le še borne sledi ruševin, preraslih z bujno vegetaci- jo. Maja Mohorič, Knjižnica Rogaška Slatina Pergamentna listina: potrditev prodaje gradu Kostrivnica in podelitev v fevd Frideriku Žov- neškemu (5. oktobra 1322) Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije – osebni spomini 20. st. Kljub skromnemu dru- žinskemu proračunu mi je mama omogočila, da sem že pred vstopom v šolo in nato prav vsa osnovnošolska leta imela možnost teden pole- tnih počitnic preživeti na morju. Bodisi v Baški na Krku bodisi v Makarski, kjer smo Celjani imel »svoj« kamp Savinja, ki so ga upra- vljali s pisarne na Kocenovi ulici 2 v Celju. Ob našem kampu, ki je bil »rezerviran« za Slovence, je bil na levi strani kamp Goran, namenjen gostom iz nekda- njih jugoslovanskih republik. Opremljen je bil z veliki šo- tori in železnimi postelja- mi, pod njimi pa smo imeli shranjene potovalne kovčke. Vsak je imel svoj del toaletnih prostorov, obema pa je pripa- dala skupna restavracija. Prav tako je bilo skupno športno igrišče, namenjeno igranju košarke, nogometa in roko- meta; pa druženju ob glasbi in plesu ob večerih, ko je bila tudi priložnost, da se je po- rodila tudi kakšna simpatija. Fotografi ja je tudi lep spo- min na prijateljico, s katero sem se tisto poletje družila na morju, a je kasneje nisem več srečala. Prispevala: Cvetka Škofl ek Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 33, 14. avgust 2024 Vleklo vas bo na več strani in težko se boste odločili, v katero bi obrnili svoj korak. Ne dovo- ljujte okoliščinam, da vas vodi- jo, ampak vzemite vse skupaj v svoje roke. Situacijo morate znati obvladovati. Pri tem vam bosta v veliko pomoč Jupiter in Mars, ki potujeta po sorodnem znamenju. Vaša vladarica v znaku Device bo povzročila te- meljito analizo vašega stanja. Na neki točki se morate ustaviti, sicer se lahko preveč zapletete. Včasih še sami sebe ne razu- mete in si postavljate v določenih obdobjih vedno znova in znova enaka vprašanja. Tokrat lahko pridete do zanimivih spoznanj. Če boste mnenju prijateljske osebe posvetili več pozornosti, bo postalo še kako zanimivo. Večjih fi nančnih težav ne boste imeli, vendar si razkošnega ži- vljenja vseeno ne smete privošči- ti. Svojo energijo lahko sprostite na številne načine, tudi z večjo zmernostjo pri denarju. Jupiter in Mars vam nasprotu- jeta, kar pomeni, da boste mo- rali v svoje aktivnosti vnesti več reda in sistematičnosti. Le tako boste uspešni! Vitalna energija bo dobra, prav tako tudi poču- tje. Neka oseba iz preteklosti vam ne bo šla iz glave. Vaše ljubezensko življenje bo pestro in mogoče celo malce naporno. Za dobro počutje in vzdušje pa boste poskrbeli povsod, kjerkoli se že boste gibali. Včasih znate biti resnično pravi uživač. Od četrtka zvečer pa vse do poznih ur v soboto boste gostili Luno. Pridni, delovni in dobro organizirani boste kos svojim obveznostim brez posebnega na- pora. Uspešno boste znali uskla- jevati svoj delovni in zasebni čas. V zadnjem času ste zasebno mal- ce zagledani vase in želite, da ob- velja vaše mnenje. Če imate to srečo, da imate razumevajočega partnerja, bo vse dobro, sicer pa boste naleteli na odpor. V nedeljo in v ponedeljek bo Luna potovala po vašem zna- ku. Kar nekaj stresnih situacij lahko doživite, zato velja pove- čana previdnost. Zavedati se je potrebno, da v ponedeljek zve- čer nastopi polna Luna, ki bo v kvadratu s planetom Uranom, kar situacije ne bo olajšalo! Do nasprotnega spola boste tokrat za spremembo zadržani. To ne bo pomenilo, da ste premalo zainteresirani za stike, ampak preprosto v teh dneh ne čutite prevelike potrebe po druženju. Delo je na prvem mestu. V torek in v sredo bo Luna potovala po vašem znaku. In- tuicija bo zelo povečana, zato ji prisluhnite, življenje vam bo dajalo koristne namige za pri- hodnost. Lahko se bo razjasnila zadeva, ki vam je v preteklosti povzročala velik stres. Čeprav je to mogoče težko v tem trenutku, morate vseeno svoje težave obdr- žati zase in jih sami reševati. Ne priporočam vam, da bi o vsem razpravljali z drugimi, ohranite primerno distanco. Sonce vas prijetno greje iz so- rodnega znaka in vam prinaša veliko dobrega. Sprejmite bla- godejno energijo. Osredotočite se na lepe dogodke in trenutke, ne bojte se neznanega. V življe- nju se hitro zgodi kaj, česar ne želimo. Malce več previdnosti na fi nančnem področju ne bo škodovalo. Tokrat čas ni naklo- njen tveganjem, ohranite red in nadzor, odpovejte se večjim nakupom, sploh stvarem teh- ničnega značaja. Veliko zanimivega se bo do- gajalo v teh dneh. Na prazničen 15. avgust lahko pričakujete lepo druženje, ki se lahko za- vleče v pozne nočne ure. Neko- ga boste očarali in kar ne boste mogli nehati komunicirati. Če imate občutek, da ste se z do- ločeno osebo odtujili in da se med vama pojavljajo fraze in dolgočasnost, se bo to kmalu spremenilo. Čaka vas prijetno presenečenje in odlična zaba- va, prav nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Jupiter zelo ugodno deluje na vaše znamenje in vam bo tudi v prihodnje nanizal nove priložnosti. Energije boste imeli dovolj zaradi vpliva Marsa. Vaš vladar Merkur pa bo s svojo re- trogradnostjo aktiviral interes po inventuri vašega stanja. Partner se bo zaman trudil, da vam bi vzbudil zanimanje. Zdelo se vam bo, da imate pravico živeti in uživati malce po svoje. Videti bo, kot da ste spoznali, da mora znati vsak poskrbeti zase. Vaša vladarica Luna bo ob pričetku novega tedna dosegla svojo polnost. Ker bo v neu- godnem aspektu z Uranom, je potrebno, da se zavedate pomembnosti povečanja pre- vidnosti na vseh področjih. Po- membno je, da izboljšate svoj sedanji položaj. Ker ste v tem času že naredili dovolj, vam bo to uspelo z lahkoto v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Naredite si dober načrt. Na prazničen četrtek se bo Soncu v vašem znaku pridru- žil retrogradni Merkur, ki je bil pred tem že v Devici. Ponovno si boste v prihodnjih dneh po- stavljali vprašanja, za katera ste menili, da so že rešena. Pre- teklost ponovno zahteva, da se ji posvetite. Preveč pričakujete od partnerja in postajate zelo zahtevni. Razmislite o tem, kje ležijo resnično vzroki za vaše nezadovoljstvo. Ko boste to ugotovili, pričnite odpravljati posledice. Venera, kraljica ljubezni in denarja, bo potovala po vašem znaku, kar bo zelo spodbudno vplivalo na vaš zunanji videz, saj vas bo vidno polepšala. Komplimentom pa ne boste kar tako verjeli, prevzemal vas bo dvom. Vaše razpoloženje se bo spremenilo, zato bi bilo dobro, da bi se osredotočili na praktič- ne plati življenja. Razmišljali boste, da bi uvedli večjo spre- membo v svojem življenju. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Policijski nadzor Voznika zaustavi policist in mu reče: »Ali niste opazili, da je omejitev hitrosti 30 km/h, vi ste pa vozili 50 km/h?« »Ne, ne bo držalo, jaz sem peljal 40,« odvrne voznik. »Ne, ne, ti si peljal 60 km/h!« se oglasi njegova žena, so- potnica. »Prav tako vas bom kaznoval, ker vam ne gori zadnja luč!« reče policist. »Oprostite, toda jaz nisem vedel, da mi zadnja luč ne gori,« se brani voznik. »Kako da ne?« se spet oglasi njegova žena. »Že teden dni te opozarjam, da zamenjaj žarnico, ti pa nič!« »Prav tako boste plačali kazen, ker niste pripeti z varno- stnim pasom!« spet reče policist. »Saj sem ga vendar odpel takrat, ko ste me zaustavili,« pro- testira voznik. »Ni res!« se spet oglasi njegova žena. »Nikoli se ne pripneš!« »Zdaj pa že utihni!« mož zakriči na svojo ženo. Policist jo vpraša: »Ali vaš mož vedno tako vpije na vas?« Ta odvrne: »Ne, ne, samo takrat, ko je pijan!« Riž Mož in žena sta se ob poroki dogovorila, da bosta za vsako nezvestobo v hranilnik dala eno zrno riža. Pri praznovanju zlate poroke odpreta hranilnika in v moževem je pet zrnc, v ženinem pa nobenega. Možu je nerodno, zato se dobrika ženi: »Draga, oprosti mi! Saj veš, da sem v resnici ljubil samo tebe. Res mi je nerodno!« Ona pa mu odgovori: »Nič hudega! Kar spomni se, koliko- krat smo jedli rižoto.« Obisk Ko se vračata z obiska pri sosedu, pravi gospa Novakova svojemu možu: »Ali si videl? Najin obisk je Kovačevim dobro del. Ko sva prišla, so bili slabe volje, ko sva odhajala, pa so bili vidno zadovoljni!« Zato se prostornina prtljažnikov meri v litrih. Mami je rekla, da sem lahko, kar hočem. Zato sem postal jelen! »Dajte no, saj ni tako globoka voda!« »Nesramen si, Franci!« Jaz sem tudi včasih zavijal, ampak je tole neprimerno lažje. Skoraj me je kap, ko sem ga videl na avtocesti! Ko se dober dan spremeni v slabega. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 38 38 Št. 33, 14. avgust 2024 Vleklo vas bo na več strani in težko se boste odločili, v katero bi obrnili svoj korak. Ne dovo- ljujte okoliščinam, da vas vodi- jo, ampak vzemite vse skupaj v svoje roke. Situacijo morate znati obvladovati. Pri tem vam bosta v veliko pomoč Jupiter in Mars, ki potujeta po sorodnem znamenju. Vaša vladarica v znaku Device bo povzročila te- meljito analizo vašega stanja. Na neki točki se morate ustaviti, sicer se lahko preveč zapletete. Včasih še sami sebe ne razu- mete in si postavljate v določenih obdobjih vedno znova in znova enaka vprašanja. Tokrat lahko pridete do zanimivih spoznanj. Če boste mnenju prijateljske osebe posvetili več pozornosti, bo postalo še kako zanimivo. Večjih fi nančnih težav ne boste imeli, vendar si razkošnega ži- vljenja vseeno ne smete privošči- ti. Svojo energijo lahko sprostite na številne načine, tudi z večjo zmernostjo pri denarju. Jupiter in Mars vam nasprotu- jeta, kar pomeni, da boste mo- rali v svoje aktivnosti vnesti več reda in sistematičnosti. Le tako boste uspešni! Vitalna energija bo dobra, prav tako tudi poču- tje. Neka oseba iz preteklosti vam ne bo šla iz glave. Vaše ljubezensko življenje bo pestro in mogoče celo malce naporno. Za dobro počutje in vzdušje pa boste poskrbeli povsod, kjerkoli se že boste gibali. Včasih znate biti resnično pravi uživač. Od četrtka zvečer pa vse do poznih ur v soboto boste gostili Luno. Pridni, delovni in dobro organizirani boste kos svojim obveznostim brez posebnega na- pora. Uspešno boste znali uskla- jevati svoj delovni in zasebni čas. V zadnjem času ste zasebno mal- ce zagledani vase in želite, da ob- velja vaše mnenje. Če imate to srečo, da imate razumevajočega partnerja, bo vse dobro, sicer pa boste naleteli na odpor. V nedeljo in v ponedeljek bo Luna potovala po vašem zna- ku. Kar nekaj stresnih situacij lahko doživite, zato velja pove- čana previdnost. Zavedati se je potrebno, da v ponedeljek zve- čer nastopi polna Luna, ki bo v kvadratu s planetom Uranom, kar situacije ne bo olajšalo! Do nasprotnega spola boste tokrat za spremembo zadržani. To ne bo pomenilo, da ste premalo zainteresirani za stike, ampak preprosto v teh dneh ne čutite prevelike potrebe po druženju. Delo je na prvem mestu. V torek in v sredo bo Luna potovala po vašem znaku. In- tuicija bo zelo povečana, zato ji prisluhnite, življenje vam bo dajalo koristne namige za pri- hodnost. Lahko se bo razjasnila zadeva, ki vam je v preteklosti povzročala velik stres. Čeprav je to mogoče težko v tem trenutku, morate vseeno svoje težave obdr- žati zase in jih sami reševati. Ne priporočam vam, da bi o vsem razpravljali z drugimi, ohranite primerno distanco. Sonce vas prijetno greje iz so- rodnega znaka in vam prinaša veliko dobrega. Sprejmite bla- godejno energijo. Osredotočite se na lepe dogodke in trenutke, ne bojte se neznanega. V življe- nju se hitro zgodi kaj, česar ne želimo. Malce več previdnosti na fi nančnem področju ne bo škodovalo. Tokrat čas ni naklo- njen tveganjem, ohranite red in nadzor, odpovejte se večjim nakupom, sploh stvarem teh- ničnega značaja. Veliko zanimivega se bo do- gajalo v teh dneh. Na prazničen 15. avgust lahko pričakujete lepo druženje, ki se lahko za- vleče v pozne nočne ure. Neko- ga boste očarali in kar ne boste mogli nehati komunicirati. Če imate občutek, da ste se z do- ločeno osebo odtujili in da se med vama pojavljajo fraze in dolgočasnost, se bo to kmalu spremenilo. Čaka vas prijetno presenečenje in odlična zaba- va, prav nič ne bo ušlo vaši pozornosti. Jupiter zelo ugodno deluje na vaše znamenje in vam bo tudi v prihodnje nanizal nove priložnosti. Energije boste imeli dovolj zaradi vpliva Marsa. Vaš vladar Merkur pa bo s svojo re- trogradnostjo aktiviral interes po inventuri vašega stanja. Partner se bo zaman trudil, da vam bi vzbudil zanimanje. Zdelo se vam bo, da imate pravico živeti in uživati malce po svoje. Videti bo, kot da ste spoznali, da mora znati vsak poskrbeti zase. Vaša vladarica Luna bo ob pričetku novega tedna dosegla svojo polnost. Ker bo v neu- godnem aspektu z Uranom, je potrebno, da se zavedate pomembnosti povečanja pre- vidnosti na vseh področjih. Po- membno je, da izboljšate svoj sedanji položaj. Ker ste v tem času že naredili dovolj, vam bo to uspelo z lahkoto v primerjavi s prejšnjim obdobjem. Naredite si dober načrt. Na prazničen četrtek se bo Soncu v vašem znaku pridru- žil retrogradni Merkur, ki je bil pred tem že v Devici. Ponovno si boste v prihodnjih dneh po- stavljali vprašanja, za katera ste menili, da so že rešena. Pre- teklost ponovno zahteva, da se ji posvetite. Preveč pričakujete od partnerja in postajate zelo zahtevni. Razmislite o tem, kje ležijo resnično vzroki za vaše nezadovoljstvo. Ko boste to ugotovili, pričnite odpravljati posledice. Venera, kraljica ljubezni in denarja, bo potovala po vašem znaku, kar bo zelo spodbudno vplivalo na vaš zunanji videz, saj vas bo vidno polepšala. Komplimentom pa ne boste kar tako verjeli, prevzemal vas bo dvom. Vaše razpoloženje se bo spremenilo, zato bi bilo dobro, da bi se osredotočili na praktič- ne plati življenja. Razmišljali boste, da bi uvedli večjo spre- membo v svojem življenju. Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. HOROSKOP JE ZA VAS PRIPRAVILA ASTROLOGINJA DOLORES. RAZVEDRILO Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela sme- šna, jo bomo objavili. Policijski nadzor Voznika zaustavi policist in mu reče: »Ali niste opazili, da je omejitev hitrosti 30 km/h, vi ste pa vozili 50 km/h?« »Ne, ne bo držalo, jaz sem peljal 40,« odvrne voznik. »Ne, ne, ti si peljal 60 km/h!« se oglasi njegova žena, so- potnica. »Prav tako vas bom kaznoval, ker vam ne gori zadnja luč!« reče policist. »Oprostite, toda jaz nisem vedel, da mi zadnja luč ne gori,« se brani voznik. »Kako da ne?« se spet oglasi njegova žena. »Že teden dni te opozarjam, da zamenjaj žarnico, ti pa nič!« »Prav tako boste plačali kazen, ker niste pripeti z varno- stnim pasom!« spet reče policist. »Saj sem ga vendar odpel takrat, ko ste me zaustavili,« pro- testira voznik. »Ni res!« se spet oglasi njegova žena. »Nikoli se ne pripneš!« »Zdaj pa že utihni!« mož zakriči na svojo ženo. Policist jo vpraša: »Ali vaš mož vedno tako vpije na vas?« Ta odvrne: »Ne, ne, samo takrat, ko je pijan!« Riž Mož in žena sta se ob poroki dogovorila, da bosta za vsako nezvestobo v hranilnik dala eno zrno riža. Pri praznovanju zlate poroke odpreta hranilnika in v moževem je pet zrnc, v ženinem pa nobenega. Možu je nerodno, zato se dobrika ženi: »Draga, oprosti mi! Saj veš, da sem v resnici ljubil samo tebe. Res mi je nerodno!« Ona pa mu odgovori: »Nič hudega! Kar spomni se, koliko- krat smo jedli rižoto.« Obisk Ko se vračata z obiska pri sosedu, pravi gospa Novakova svojemu možu: »Ali si videl? Najin obisk je Kovačevim dobro del. Ko sva prišla, so bili slabe volje, ko sva odhajala, pa so bili vidno zadovoljni!« Zato se prostornina prtljažnikov meri v litrih. Mami je rekla, da sem lahko, kar hočem. Zato sem postal jelen! »Dajte no, saj ni tako globoka voda!« »Nesramen si, Franci!« Jaz sem tudi včasih zavijal, ampak je tole neprimerno lažje. Skoraj me je kap, ko sem ga videl na avtocesti! Ko se dober dan spremeni v slabega. Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024   COLOR CMYK stran 39 39 Št. 33, 14. avgust 2024 RAZVEDRILO Nagradna križanka REŠITEV SUDOKU 634 SUDOKU 635 SUDOKU 326 REŠITEV SUDOKU 325 Zdaj hočejo še angele in ostale stvari na stropu?! Tega pa ni bilo v originalni ... 500 t STROKOV- NJAK ZA VINA MESTO V ITALIJI GLASBENA MATICA VSAKO ČETRTO JE PRESTOPNO ZALOGE RAZ- NOVRSTNE- GA BLAGA REČ, PREDMET TRAJAJOČ 1 DAN DRAMA HENRIKA IBSENA KOMPONI- RAN ZA 5 GLASOV ŠTEVILO 7 JE … TRENJE LADJE GA PREVAŽAJO V KONTEJ- NERJIH ODPOSLANCI OKUSNA MORSKA RIBA ZVOK DOLOČENE VIŠINE …, TOR, SRE DARJA ŠVAJGER BIL MU JE … V PETI NEMŠKA MODNA REVIJA STREGLA STA VITEZU ENEIDA ALI ODISEJA LETALO ZAVIRA DELOVANJE HISTAMINA TAK, KI UPO - RABLJA NA- ČELA BIOKI- BERNETIKE ZGORNJI DEL PROSTORA TEŽKA RA- DIOAKTIVNA KOVINA VESOLJSKI IZSTRELKI DON KIH… DRŽAVNO- TOŽILSKI SVET POBOTAŠ ČEŠKO SRE- DOGORJE ANTIČNO MESTO NESMISEL- NOST ČE BI BIL VEDEŽ, NE BI BIL … SOL DUŠIKOVE KISLINE NA PRIMER ZASLUŽEK DNINARJA 8 BITOV PRSNI KOŠ MLATI PRAZNO … NEOTESANO TOPILNO SREDSTVO PRI NAS ŽIVI … MEDVED IZRISANI IZDELEK IKONOGRAF SLIKA … PROSTOR ZA ŽIVINO CRES IN KORZIKA NAPIS NA KRISTUSO- VEM KRIŽU ZELO KRATEK ČAS FRAN MILČINSKI: … MATAJ UDARNA, INJEKCIJSKA HRANIMO GA V JEKLENKI JUGOZAHOD TROPSKA DREVESA IGNACIJ BORŠTNIK NEMŠKI BAKTE- RIOLOG (ROBERT) RAZVOJNI STOPNJI JOK IN … STROJEPISEC AMERIŠKA TV SERIJA: … V MESTU DALMATIN- SKO MESTO OB IZLIVU CETINE HIŠNI LJU- BLJENČEK NIMA NITI TROHICE SOLI V … S…R IN JUG ČEBELJI SAMEC DEBELA PALICA … OBROK NI OKUSEN VSESTRAN S- KO ČISTIL NO SREDSTVO SPRAVI, POBOTA ITALIJANSKO MESTO OB JADRANU ZELO HVALJENA GORATA GRŠKA POKRAJINA SLOVENSKI BALETNIK (MOJMIR) … KOVINE IMAJO MAJHNO TRDOTO MEDMET ZASKRBLJE- NOSTI ŠKOTSKO GLASBILO VZKLIK NA BIKO- BORBAH OBEDVE POKRIVA OKO POJAV NA VODI MEDN. OZN. SLOVENIJE INFORMACIJ- SKA TEHNO- LOGIJA GRŠKI OTOK … IN GOMORA REZULTAT SEŠTEVANJA TONINOVA STRANKA NARODNA: ENO ROŽCO … … ALI PROTI … PRESLEY: HOUND DOG NOGOMETNI KLUB GEOMETRIJ- SKI TELESI DODAJANJE KISA PRITOK LJU- BLJANICE ANGLEŠKI PISATELJ FLEMING 11 1 2 10 8 7 6 3 4 5 9 Nagradni razpis: 12345 678 91 01 1 S podpisom tega kupona dovoljujem, da upra- vljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovo- ljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžre- ban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik ka- darkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Ime in priimek: Naslov: T elefon: E-naslov: Velikost majice (obkrožite): S M L XL XXL Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika Podpis: KUPON Geslo iz številke 31: Dopust prehitro mine. Izid žrebanja: 1. in 2. nagrado: dve vstopnici za ogled podzemlja Pece z vlakom prejmeta: Vlasta Ferjen z Dobrne in Roman Jezer- nik iz Andraža nad Polzelo. 3. nagrado: majico Novega tednika&Radia Celje prejme: Slavko Kamenik iz Celja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Ce- lje, do torka, 20. avgusta. 1., 2. in 3. nagrada: majica Novega tednika in Radia Celje. Upoštevali bomo rešitve na kuponu, ki ga lahko pošljete po pošti ali pri- nesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po ele- ktronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc.si. BRANJE Z ZANOSOM ŽE V PRODAJI www.salomongroup.si Novi TEDNIK št. 33 14. 8. 2024  COLOR CMYK stran 40 40 Št. 33, 14. avgust 2024 PISANI SVET Zelo dobro obiskana tribuna za posebne goste Ustvarjalne delavnice spodbujajo otroško domišljijo V Centru sodobnih umetnosti Celje, ki deluje pod okriljem Zavoda Celeia Celje, tudi v letošnjem poletju potekajo tradicionalne ustvarjalne delavnice. Otroci, stari od 6 do 11 let, na tedenskih delavnicah pod vodstvom likovnih pedagoginj in ustvarjalk skozi igro in raziskovanje spoznavajo vizualne medije, likovne tehnike in vsebine, ki so značilni za sodobno umetniško ustvarjanje. Gre za zanimivo dejavnost, ki je v mestu naletela na velik odziv mladih. SŠol Po delavnici v preteklem tednu bosta do konca avgusta še dve, in sicer Na trgu modro sije ter Počitni- ška kapsula. (Foto: FB MOC) Od jutri razstava eksotičnih živali Kače, pajki, papige in druge eksotične živali bodo od prazničnega četrtka do konca tedna ponovno na ogled v Mozirskem gaju. Mozirjani razstavo vsako leto pripravljajo v sodelovanjem z društvom Bioexo, kjer pravijo, da želijo z dogodkom približati te živali ljudem in jim pomagati odpraviti predsodke do njih ter jih hkrati osveščati o dobrobiti živali in širiti dobro voljo. Na letošnji poletni razstavi bodo na svoj račun tako ponovno prišli vsi ljubitelji ek- sotičnih živali, še posebej kač. Letos bodo obiskovalci v parku lahko srečali tudi ene najdaljših in največjih kač, pitone, ki se jih bodo lahko tudi dotaknili. V parku bo tudi kar nekaj zanimivih papig, približno deset vrst kopenskih in vodnih želv, na ogled bo tudi nekaj kuščarjev, pripravili bodo tudi kotiček z žuželkami. Na voljo bo tudi ježa ponijev. Najmlajši se bodo lahko zabavali z zbiranjem žigov v lovu za zakladom, manjkale ne bodo niti čudovite cvetlične gredice. JF Mozirski gaj bo tudi letos gostil kače in druge eksotične živali. (Foto: Maja Horvat) Sozvočen preplet zelišč in gongov Edinstven prostor Žičke kartuzije so minulo nedeljo prevzeli zvoki in vibracije gongov z zeliščnim prologom. Zaradi hitro zapolnjenih mest in velikega zanimanja bodo dogodek ponovili že to nedeljo. Udeleženci dogodka, ki ga je z Žičko kartuzijo organiziral Turističnoinformacijski center Slovenske Konjice, so se najprej sprehodili skozi kartuzijanski zeliščni vrt Zajcklošter in ob obrednem pitju čaja prisluhnili zgodbi Majde in Katje Temnik, ki sta skrbnici tega zeliščnega vrta. V obnovljeni cerkvi svetega Janeza Krstnika je sledila zvočna kopel z gongi Polone Kuz- man, kjer so se lahko sprostili, našli svoj mir in si prisluhnili. »Zdravljenje telesa z zvokom in vibracijo gongov je starodavna tehnika, ki so jo uporabljali že tisoče let pred nami. Starodavne civilizacije so vedele, da vibracija in zvok pomembno vplivata na vzpostavitev ravnovesja v te- lesu. Zvok ima svojo valovno dolžino, frekvenco in moč,« so ob tem pojasnili v Ticu Slovenske Konjice. Že jutri (v petek) bo v Žički kartuziji še zadnji Poletni glasbeni večer, na katerem bodo nastopili Sounds of Slovenia trio & Maroltovke. Že v nedeljo bodo v tem skrivnostnem prostoru ponovno zazveneli zvoki gongov. SJ Utrinki nedeljskega dogodka v edinstvenem prostoru nekdanjega kartuzijanskega samostana. (Foto: FB Žička kartuzija) Med prvo tekmo 3. kroga kvalifi kacij za evropsko ligo – pomerila sta se Celje in ir- ski Shamrock Rovers – je bilo mogoče slišati nekaj žvižgov s tribune, saj je bil rezultat le 1 : 0. Negodovanj seveda ni bilo s tribune za posebne goste, ki je bila v primerjavi z vzhodno tri- buno zelo dobro obiskana. Na njej je bil tudi nekdanji direktor Celjskega mladinskega centra Primož Brvar, ki je od leta 2014 direktor neprofi tne stanovanj- ske organizacije Nepremičnine Celje, ki jo je ustanovila Mestna občina Celje z namenom zago- tavljanja cenovno dostopnih najemnih stanovanj. V sedanji vlogi se Brvar z ekipo sooča z izzivi reševanja stanovanjske preskrbe za sedanje in priho- dnje občane Mestne občine Celje. Med slednje spadajo šte- vilni igralci, ki še bodo okrepili NK Celje v več starostnih ka- tegorijah in bodo morali najeti stanovanje za svoje začasno prebivališče. DŠ Grad zatresli rokerji Obnovljeni prostori Gradu Podčetrtek bodo svoja vrata za obiskovalce odprli konec avgusta, že sedaj pa je okolica gradu prizorišče nekaterih dogodkov. Pred časom je bil v grajski kašči Festival žganja in piva Kotlar. Drugi avgustovski petek pa so se zidovi gradu zatresli ob Struna festu, ko so na odru pred tem kulturnim spomenikom nastopili Big Foot Mama, Barni band, Piksel Prfekt in Dunraven. Turizem Podčetrtek je znan po organizaciji dogodkov, ki navdušujejo množice ljudi. Tokrat je to združenje strnilo moči z Mladinskim, kulturnim in turističnim društvom (MKTD) Lepe strune in vsi vpleteni so skupaj pripravili Struna fest. »Izjemno vesel sem, da smo obudili prepo- znavno prireditev, ki je bila v Podčetrtku nazadnje pred 12 leti. Še posebej me veseli, da so se vabilu k sodelovanju odzvali številni mladi, ki so pomagali pri izvedbi dogodka in strežbi. Tudi sam sem med med ustanovitelji omenje- nega društva, katerega namen je, da se mladi zabavajo, družijo in pridobivajo delovne navade,« je dejal direk- tor omenjenega združenja Boštjan Misja. Da so številni mladi, ki so sodelovali pri dogodku, obet za svetlo priho- dnost MKTD Lepe strune, meni tudi predstavnica društva Karmen Cvirn. TS Vrhunec večera je bil nastop zasedbe Big Foot Mama. (Foto: arhiv društva)