GLAS iSl^Lvni - št. 55 - CENA 105 SIT Kranj, petek, 14. julija 1995 ^ Iskri Terminali odpustili več kot sto ljudi 36 pfenigov izgube na sekundo Le ostri ukrepi lahko rešijo kranjsko tovarno telefonskih aparatov in javnih telefonskih govorilni 5jk 13\julija - Potrebni so ostri pP'i saj tekoča izguba znaša 36 Pfenigov na sekundo oziroma 250 Jsoč mark Lovše, ki bdenje ^daik nadzornega sveta. Razmere so torej veliko slabše, kot oziroma mesečno, pravi Tomaž je po odstopu vodstva tovarne prevzel kot pred- so nam prikazovali v Iskri Terminalih v zadnjem letu, vse pa kaže, da so f>resenetile celo Iskro Holding kot astnika Terminalov, saj je bilo celotno družbeno premoženje preneseno na Holding. Dosedanji direktor Janez Gros je minuli teden odstopil, hkrati z njim Igor Triller, ki je bil kot prokurist v Terminalih po letošnjem 1. aprilu. mc Zaposleni niso dobili majskih in junijskih plač, te dni jih je več kot sto dobilo odločbe, da so postali trajni presežek, zaposlitev naj bi ohranilo le približno 150 ljudi. Proizvodnjo so po enotedenski prekinitvi minuli ponedeljek pognali. (Več na 11. strani) • M.Volčjak Gorenjska Banka 9 W d.d. Kranj Banka d podluhoni Inflacija letos manj kot 10-odstotna Kranj, 13. julija - V letošnjem prvem polletju je bila inflacija 3,7-odstotna, konec leta pa naj bi bila manj kot 10-odstotna. Takšna je ugotovitev oziroma napoved gospodarskega kolegija pri predsedniku vlade. Pripravili bodo projekcijo cen do konca leta, da bi tako odpravili se zadnja nesorazmerja glede na evropske in svetovne cene, gospodarski kolegij pa odklanja večino predlogov za povišanje cen v prihodnjem mesecu. Nov kulturni dom v Šentjanžu Šentjanž v Rožu - V začetku junija so v Šentjanžu na Koroškem odprli prenovljeno stavbo nekdanje šole, v njej pa je Slovenska prosvetna zveza iz Celovca uredila razstavne prostore za etnološko zbirko, večnamenski prostor za prireditve, prostor za zbiranje mladine. Poleg razstav, gledaliških dogodkov, koncertov domačih skupin in gostujočih iz območja Alpe Jadran, bodo tu prirejali tudi seminarje in delavnice o medkulturnem sodelovanju na dvojezičnem ozemlju Koroške. Več na 8. strani. • L.M., foto: Gorazd Šinik Deseti pohod borcev in mladine na Triglav Pokljuka, 13. julija - Skupnost borcev 7. SNOUB Franceta Prešerna, Združenje veteranov vojne za Slovenijo in organizacijski komite Triglavske akcije 95 letos organizirata že deseti pohod partizanov, veteranov vojne in mladih na Triglav. Deseta Triglavska akcija 95 je po sklepu vlade Republike Slovenije vključena v program prireditev ob 50-letnici zmage nad fašizmom. Pohod so posvetili tudi vzponu treh partizanskih patrol na Triglav leta 1944, spomnili pa se bodo tudi 100-letnice postavitve Aljaževega stolpa. Zaključna svečanost, na kateri pričakujejo več tisoč ljudi, bo v soboto, 15. julija, od 13. ure dalje ob Šport hotelu na Pokljuki. Slavnostna govornica bo ministrica za delo, družino in socialne zadeve Rina Klinar, pripravili pa so tudi zabavni in kulturni pro- gram, v katerem bodo sodelovali Alpski kvintet z gostom Francem Pestotmkom - Podo-kničarjem, Pihalni orkester občine Kranj, partizanski pevski zbor, pevka Jerica Mrzel in drugi. V Šport hotelu bo na ogled razstava likov-nih del, udeležencev triglavsko slikarsko - kiparskega tabora, kmečke žene s Koprivnika in Gorjuš ter bohinjski sirarji pa bodo gostom nudili domače dobrote. • D.S. koliko je bilo oškodovano slovensko premoženje w UUU USKUUUVdllU MUVC11SR.U JJ1C111U/.CUJC Veliko ovadenih, malo obsojenih h toS ('!^avn' tožilec Anton Drobnič je poslancem povedal, da samo kazenska represija naredila reda, splošna gonja zoper stranpoti pa se lahko zlorabi tudi v druge namene. °P^c!ra' R JU"J» - Del &«odov»i ,c precci 8lasno *jave :„ zafadi tc tožilčcvc Nem ?, naPovedal, da bo, zredil r«M na oblasti, že Po vzon, m ka/n«val krivec |okc" in u'^»janske "čiste > kdo rv? !2 Prcd sod,§čc Politik0v t sedanjih vodilnih ]8°dilo cr { se Je v Galiji !'Su Ra^axiju in De MVche-Nen^?, 0 Privatizaciji da ni pove •toa seji državnega •JO, da jc šlo ca n; v »Udi s WfXClJ v.»ujino, daJe"biio f^vladu?. "a, naš nad^or , >S5*cii va,°Žb ,n finančnih OvS^ odločitveno^ Pot'S^^'^Jo. i" d vložene ovadbe a. 0 '"'■'".oVsVt" manjkljivc, posebno tiste, ki jih vlaga Agencija za plačilni promet, nadziranje in informiranje. Ugotovljeno oškodovanje v višini skoraj 51 milijard tolarjev ni zanemarljivo, čeprav je 32 milijard "že prišlo nazaj v fond družbene last ninc". Poslanci naj bi danes sprejeli sklepe. Predlaganih jih jc nad 50, 18 od njih pa jih je predlagala vlada. Privatizacija kljub temu poteka uspešno in dosega svoj namen, čeprav jo kaže pospešiti, revizije v primerih suma pa so še naprej upravičene. In še podatki državnega tožilst va, ki so najbolj verodostojni: skozi njegove roke jc šlo 46 civilnopravnih zadev, 130 gospodarskih prestopkov in 184 primerov suma kaznivega de janja zaradi nevestnega gos podarjenja, povzročitve stečaja, sklenitve škodljivih pogod, zlorabe položaja in podatkov ter ponarejanja lis tin. To so glavni razlogi. 45 jih je bilo vrnjenih v dopolnitev, 5 pa zavrženih, tako da jih je nUr |><> ceniku Prometni c 5 odstotkov v ceni časopisa (mnenje RMI 23/27 92), CLNA IZVODA 10*>,0<» SI 1 Kako oziroma s kom se bodo hribovski otroci vozili v šolo v Železnike? Vojna med birokracijo in življenjem Občina je razpisala javni natečaj samo za prevoze zasebnikov na treh šolskih linijah, državna odredba pa terja razpis za vse in za vsako najmanj tri ponudnike, kar je v hribih skregano z življenjem, pravijo v Železnikih in po pritožbi enega od nesojenih prevoznikov čakajo na tolmačenje šolskega in finančnega ministrstva. Železniki, 14. julija - Pred mesecem dni so župani treh "škofjeloških" občin, to je Gorenja vas - Poljane, Žiri in Železniki v Gorenjskem glasu objavili skupni razpis za izbiro najugodnejšega ponudnika za prevoze osnovnošolcev za naslednje šolsko leto. Po zakonu o osnovni šoli morajo namreč občine poskrbeti za prevoze ptrok, ki imajo od doma do šole daljšo pot od štirih kilometrov. Zataknilo se je v občini Železniki, kjer eden °d nesojenih zasebnih prevoznikov oporeka usklajenosti razpisa z "odredbo o postopku za izvajanje javne-ga razpisa za oddajo javnih naročil" in zahteva revizijo Postopka javnega razpisa. Prevoznik Drago Thaler ima, pravno gledano, seveda prav. Vendar pa življenje, žal (ali pa na srečo), ne teče vselej po tirnicah, ki jih določajo pravniki, politiki in državni birokrati. "Odredba" je, prenesena v hribe nad Železniki, kjer stoji centralna osnovna šola za učence iz pretežnega dela Selške doline, birokratska in skregana z realnostjo. Zakaj? Ko je bila škofjeloška občina še enotna (zdaj je razdeljena na štiri manjše), se je njena občinska vlada odločila, da ne bo vsako leto sproti z javnimi razpisi iskala najugodnejših prevoznikov za vse linije. Proti temu so ne nazadnje protestirali zasebni prevozniki sami, ker niso hoteli poslovnega tveganja. Naj kupijo avtobus ali kombi, čez leto dni pa jim bo "njihovo" linijo iz takega ali drugačnega razloga prevzel nekdo drug? Alpetour, denimo, ki ima edini koncesijo in mu, če se pojavi, ne morejo konkurirati? Razen tega, pravi železni-karski župan Alojzij Čufar, je nespametno pričakovati, da se bodo za prevoz peščice otrok po bolj ali manj slabih hribovskih poteh v dolino, prevozniki pulili. Nekatere linije je Alpetour radodarno prepustil zasebnim prevoznikom, ki so jim šolski prevozi pogosto kmetijstvu dodana dejavnost. Kako naj občina na teh linijah - nekatere segajo tudi na tisoč metrov -z javnim razpisom pridobi vsaj po tri ponudnike, kot terja "odredba"? Trije župani so se torej dogovorili za skupen razpis, in to samo za tiste šolske linije, ki naj bi jih zasedli zasebni prevozniki. V občini Železniki so razpisali tri; za Davčo, Potok in Golico. Na drugih linijah (sedmih) so podaljšali pogodbe lanskim prevoznikom, vsi so jih tudi že podpisali. "Drago Thaler, ki se je pritožil in zahteva revizijo postopka javnega razpisa, je pred leti ze opravljal šolske prevoze, v šolskem letu 1993/ 94 pa ga je takratna škofjeloška vlada zaradi nekonkur-enčnosti (previsoke cene) zavrnila," pravi železnikarski župan Alojzij Čufar. "Po njegovi pritožbi smo na ministrstvo za šolstvo in šport ter na ministrstvo za finance poslali pojasnilo in zaprosili za tolmačenje odredbe. Daje javni natečaj potreben za investicije, razumem, da je nujen vsako leto za vse šolske prevoze, tudi v hribovskih območjih, kjer smo z dose- danjimi prevozniki zadovoljni, pa se mi zdi skrajno neživljenjsko. Če bo mnenje ministrstev za nas negativno, bomo seveda morali ponoviti javni razpis, in to v celoti, prepričan pa sem, da to bistva ne bo spremenilo, le zapletlo, zavleklo in podražilo bo postopek." Ponudbe, s katerimi so se zasebni prevozniki odzvali na javni razpis, za zdaj torej ostajajo zapečatene. Na srečo je do začetka novega šolskega leta še poldrugi mesec, ki pa vseeno utegne biti prekratek. Birokratski mlini, kot vemo, meljejo počasi in kaj lahko se zgodi, da se bodo na občini Železniki 1. septembra, ko bodo hribovski otroci morali v dolino v šolo, spet prisiljeni odločati življenjsko... • H. Jelovčan higienska kakovost kopalnih vod Na večini gorenjskih kopalnih mest voda ni ustrezna Le devet od sedemindvajsetih kopalnih vod je povsem ustreznih za kopanje Kranj, 13. julija - Zdravstveni inšpektorat Republike Slovenije pri Ministrstvu za zdravstvo že nekaj let redno spremlja higiensko kakovost vod v slovenskih sladkovodnih in morskih kopališčih. Tudi junija letos so tako ***li enkratne vzorce vod na sedemindvajsetih sladkovodnih kopalnih Dlestih na Gorenjskem. Analizirali so kemično in bakteriološko sestavo kopalne vode. Kar na JJmnajstih gorenjskih kopališčih je Dl'a voda bakteriološko neustrezna, na enem je bila kemično neustrezna, J13 treh kopališčih pa so bili rezultati la*o kemične kot tudi bakteriološke analize negativni. Na preostalih dcve-lh pregledanih kopališčih je voda Rezala zahtevam po bakteriološki ln kemični sestavi. Razlogi za neustrezno kemično ustavo vode so po podatkih Zdravst- venega inšpektorata zvišane vrednosti nitritov, v nekaterih primerih tudi zvišane vrednosti amonija ali pa neustrezen pH. Bakteriološko oporečne so bile kopalne vode v glavnem zaradi zvišanih vrednosti skupnih koliformnih bakterij in koliformnih bakterij fekalnega izvora. Potrebno pa je opozoriti, da na rezultate posameznih bakterioloških analiz v veliki meri vplivajo neurja. Na reki Savi je bila voda v kampu Dragočajna kemično in bakteriološko neustrezna, malo višje v Zbiljskem jezeru pa je bila slaba le kemična sestava vode. Rezultati junijskih analiz so pokazali, da imajo vsa kopališča na Sori (Poljanska Sora - pod Gorenjo vasjo in letno kopališče Škofja Loka, Sora po sotočju obeh Sor, Reteče in Goričane) neustrezno bakteriološko sestavo, medtem ko kemična sestava Sore zadovoljuje zahtevam. Blejsko jezero je po podatkih inšpektorata vsako leto bolj umazano. Medtem ko leta 1993 nad vodo niso imeli pritožb, se je lani že pokazalo nekaj problemov z bakteriološko sestavo vode v kopališčih Zaka 1 in Zaka 2 ter v Regatnem centru 1. Letos pa ni ustrezna bakteriološka sestava vode v kopališčih hotela Vila Bled, Zake 1 in Zake 2 ter v Mlinem. Povsem neoporečna je že nekaj let voda v Grajskem kopališču, v kopališču hotela Toplice ter v Regatnem centru 2, letos pa je analizo uspešno prestal tudi Regatni center 1. Bohinjsko jezero že od nekdaj slovi po čisti vodi in to potrjujejo tudi rezultati analiz vode v zadnjih treh letih. Le voda na Fužinarskem polju je bila letos bakteriološko neustrezna, prejšnja leta pa so bili na inšpektoratu z njeno kakovostjo zadovoljni. Voda v Avtokampu Ukane in v kopališču Pri Janezu pa že od leta 1993 ustreza higienskim standardom vod.Negativni rezultati bakterioloških analiz so že od leta 1993 na Savi Bohinjki. Pregledali so vodo na kopalnih mestih pod mostovi Selo, Ribno in Bodešče. Tudi bakteriološka sestava Save Dolinke pod mostom AC Šobec-Bodešče ni ustrezna za poletno kopanje. Povsem ugodni so tudi rezultati kemičnih in bakterioloških analiz vode iz bajerja pod hotelom Ribno, iz Čuko vega bajerja in gramoznice Jeprca. Neustrezna kemična in bakteriološka sestava vode pa je v Šobčevem bajerju ter ob sotočju Kokre in Rupovščice. Bajerja Kreda na Radovni letos niso kontrolirali, prejšnji dve leti pa so bili rezultati analiz ugodni. • Simon Šubic ^jsko Čarli na Dobračevi pri Žireh le do 22. ure kondomi in spodnjice v seniku jetniki nočnega lokala "Disko Čarli" niso zaprosili za podaljšani čas ratovanja lokala. Župan obljublja, da bo o tem sklepal občinski svet. Krajani trdijoT« IT Pri Žireh tedn«. > J* stanJe «b koncu eve, vasi pri Žireh a' ko je sredi vasi vso *Di.L°dp£t 1 - ,sko Čarli ^držno, rune-1 tudi lokal , postalo , z njihovim Mnenjem pa se strinjajo tudi na Policiji. Župan je obvestil občinski svet o tem, da lokal nima dovoljenja za delo po 22. uri, niti ni zanj zaprosil. Vse kaže, da so krajani vasi Dobračeva, ki so na torkovo sejo občinskega sveta Žirov naslovili svojo pritožbo, to storili v najprimernejšem trenutku. V mesecu marcu je namreč slovenski minister za gospodarske dejavnosti izdal Pravilnik o merilih za določitev tinsl je obratovalni Čas praviloma tcv „k'"-Mlin za uoioci- ?v, po katerem med 6 ,„ t> ■ --------- vanje v *£u " jc predvidena nočne loki; ,2VCn te8a (za s. morraH',aSlcdn,^'a dne) Pa dovdi J Rostmci pridobiti enote T PnslHinc upravne -»-^^Z^ izdajo dovoljenja mora upravna enota pridobiti mnenje občinskega organa, pristojnega za gostinstvo. Stanje, ki ga krajani Do-bračeve opisujejo v svoji firitožbi, je res nevzdržno: okal nima urejene primerne zvočne izolacije, zato se vsak četrtek, petek, soboto in nedeljo ponoči do zgodnjih jutranjih ur po vasi razlega zelo glasna "glasba", še bolj pa moti spanje okoliških prebivalcev vse tisto, kar se dogaja zunaj lokala. Gre za brnenje vozil, ki v pomanjkanju parkirnih prostorov ustavljajo povsod, na dvoriščih in dovozih sosedov, loputanje z vrati in hupanje. Iudi objestnost, spodbujena z alkoholom, ima svoje posledice: proti jutru začno pokati petarde, v okna sosedov lete prazne steklenice, znašajo se nad drogovi, cestnimi znaki, okenskimi in vrtnimi rožami. 24. junija jc eksplozija "bombe" ob 2. uri 45 minut povzročila prezgodnji porod kobile v hlevu soseda, zjutraj pa lahko okoli gospodarskih poslopij pobirajo razbite steklenice, kondome in "odvečne" spodnjice. Krajani menijo, da lokal, ki ga obiskujejo pretežno gostje iz drugih krajev, v središče vasi ne sodi, nikakor pa nima potrebnih pogojev za obratovanje. Na seji so prebrali tudi pisno mnenje Policije, ki v celoti potrjuje navedbe občanov in sporoča, da že ukrepa in da so ukrepanje predlagali tudi inšpekcijskim službam. Žirovski župan Bojan Starman ie občinski svet obvestil, da lastniki "Disko Čarli", v razliko od ostalih gostincev, niso zaprosili za dovoljenje za obratovanje v nočnem času, zato meni, da po 22. uri ne more več obratovati. Če bodo tako prošnjo vložili, pa je župan občinskemu svetu zagotovil, da je ne bo reševal sam, oziroma s pristojnim odborom, pač pa da bo o tem sklepal občinski svet. Pristojni organi so do tedaj dolžni ukrepati v skladu s svojimi dolžnostmi. • Š. Žargi Preden se odpravite v gore, vedite: Sneg še leži, vreme se menja Kranj, 14. julija - Z začetkom počitnic in dopustov se začenja tudi sezona gorništva. V planinski zvezi Slovenije so zato za pohodnike pripravili nekaj opozoril, ki jih ne kaže prezreti. Letošnja zima je po visokogorju nasula veliko snega, ki še leži po grapah, pobočjih m v severnih ostenjih gora. Zlasti planinci, ki se odpravljajo nad 1500 metrov visoko, morajo biti primerno obuti in oblečeni, pazljivi pri prečkanju snežišč, tudi cepin in vrv na poti ne bosta odveč. Preden se odpravite v gore, povejte najbiižnjim, ki ostajajo doma, kam ste namenjeni. V planinskih postojankah se vpisujte v knjige; nikoli se ne ve, morda bodo prav ti podatki dragocena pomoč reševalcem. V planinski zvezi Slovenije tudi opozarjajo, da prihajajo dnevi, ko bo v planinskih kočah gneča vsakdanji pojav. Če hočete kolikortoliko udobno prespati, si posteljo rezervirajte ali vzemite s seboj ekološko spalno vrečo. Prodajajo jih v planinskih društvih, planinski zvezi Slovenije in tudi v večini koč. Seveda pa ne smete pozabiti tudi na odpadke, ti morajo z vami nazaj v dolino. POHIŠTVO, BELE TEHNIKA, ORTOPEDSKE VZMETNICE TEL: 064/403-871 TRGOVINA S POHIŠTVOM, SP BESNICA 81 GORENJSKA OD TORKA DO PETKA AMZS Iz tehnične baze AMZS so nam sporočili, da so opravili 15 vlek poškodovanih vozil in nudili 6 pomoči na cestah. GASILCI Gorenjski gasilci ta teden niso imeli preveč dela. Kranjski gasilci so na Sorski 22 zapirali ventil v hidrantni omarici, na Merkurjevem parkirišču so intervenirali pri puščanju bencina iz avtomobilskega rezervoarja ter potem počistili. Včeraj pa so bili gasilci na Savi pri Besnici, kjer so našli bombe iz 2. svetovne vojne. Jeseniški gasilci so vsak dan merili prisotnost plina na Beli, pogasili požar ob izlitju sarža v Jeklami II, gasili osebni avtomobil na Titovi c, pomagali pri prevozih z reševalnim vozilom in intervenirali ob najdbi eksplozivnega telesa. Škofjeloški gasilci so gasili v begunskem centru in na Hlavčih njivah ter rešili ljudi iz dvigala na Partizanski ulici. NOVOROJENČKI Ta teden je na Gorenjskem prijokalo na svet 19 novorojenčkov. V kranjski porodnišnici se je rodilo 13 otrok - 4 dečki in kar 9 deklic. Najtežji je bil deček s 4.150 grami in najlažja deklica z 2.900 grami. Povedali pa so nam, da sta prijokala na svet tudi dvojčka, deček in deklica. V jeseniški porodnišnici pa se je rodilo 6 otrok. Na svet so prijokali 4 dečki in 2 deklici. Najtežji je bil seveda deček s 3.660 grami in najlažja deklica z 2.750 grami. URGENCA Jeseniški bolničarji so imeli ta teden precej dela. Na kirurgiji so oskrbeli 181 pacientov, na internem oddelku 41 pacientov in na pediatriji le 2 mala pacienta. TURIZEM V vseh večjih turističnih krajih se lahko pohvalijo, da se je sezona uspešno začela. Na Bledu je hotel Golf zaseden, v hotelih Vila in Jelovica pa je potrebna rezervacija, ostali hoteli pa imajo še nekaj prostih postelj. Trenutno na Bledu letuje okoli 1.200 gostov, od tega jih je kar 1.000 tujih. Dnevno pa naštejejo od 800 do 1.000 izletnikov. Tudi kopalci že prihajajo. Jezero ima 23 stopinj. Na Šobcu je 600 gostov, od tega 175 domačih. Med tednom pa kopališče v Šobcu obišče približno 600 kopalcev. Voda ima 22 stopinj. Bohinjski hoteli so zasedeni 70 odstotkov, av-tokamp pa 60 odstotkov. Po statističnih podatkih je zasedenost za 5 odstotkov večja kot v enakem času lani. V fužinarskem zalivu je tudi precej dnevnih kopalcev. Jezero ima 20 stopinj. Stara gasilska oprema Bled - Gasilska zveza Radovljica bo jutri, v soboto, 15. julija, ob 16. uri na Vrščah v neposredni bližini Vindgarja pripravila prikaz gašenja s staro gasilsko opremo. Za nastop na tej prireditvi bo obvezna stara oprema (vsaj stara čelada), lahko pa se udelei oblečejo tako, kot so se se gasilci tja do začetka druge svetovne vojne (klobuk, hlače, suknjič). Šenčurska noč Šenčur - Košarkarski klub iz Šenčurja vabi na 2. tradicionalno prireditev "Šenčurska noč". Prireditev bo danes, v petek, 14. julija in jutri, v soboto, 15. julija, obakrat z začetkom ob 19. uri. Danes bo za zabavo skrbel ansambel Bratov Pol-janšek, jutri pa Pop Design Prireditev bo v centru Šenčurja. Pripravili so tudi bogat srečelov. Vljudno vabljeni! Lovska veselica Meja - Jutri, 15. julija, popoldne in zvečer bo pn Lovski koči na Meji tradicionalno srečanje lovcev in prebivalcev občin Kranj in Škofja Loka. Za hrano, jedačo in zabavo bo poskrbljeno. Smisel srečanja lovcev in krajanov je skupno prizadevanje za naravovarstveno ohranitev SorSkega polja. Srečanje organizira lovska družina Sorsko polje, njeni člani pa tudi z akcijami čiščenja okolja skrbijo za ta del Gorenjske. Evropsko srečanje motoristov Žui • Danes in jutri bo v Žireh evropsko srečanje motoristov. Organizator, motoristični klub Rolling bones, vabi vse lastnike in ljubitelje jeklenih konjičkov na tradicionalno srečanje. Srečanje bo prava pala za oči. Nad varnostjo udeležencev bo bedel šerif Vukaiin. Dobro sodelovanje Kamnik, 14. julija - Načelnik upravne enote Kamnik Mihael Novak je včeraj na tiskovni konferenci predstavil prvih šest mesecev dela upravne enote. Poudaril je, da so posebno pozornost posvečali temu, da je delo ves čas teklo tako, da občani niso čutili posledic reorga nizacije. Tako so že konec januarja z Občino Kamnik sklenili dogovor o medsebojnem sodelovanju, kar pomeni, da Upravna enota za občino opravlja tista dela, za katera na občini še ni potrebnih kadrov. V upravni enoti je ta čas 38 zaposlenih, po predvideni sistemizaciji jih bo kmalu 47 Kot je zagotovil načelnik Novak, jc kamniška enota ena najbolj racionalno organiziranih in učinkovitih. Letos so tako med drugim izdali že 142 lokacijskih dovoljenj in 45 odločb o priglasitvi del, 105 gradbenih in 36 uporabnih dovoljenj Ena najpomembnejših nalog, ki so po novem v pristojnosti upravne enote, pa je tudi izpeljava dena-cionalizacijskih postopkov. V kamniški občini je tako od več kot 700 zahtevkov s področja kmetijstva, 200 s področja poslovnih, stanovanjskih prostorov in stavbnih zemljišč ter 20 zahtevkov po podjetjih oz kapitalu rešenih skoraj tristopetdeact. Vsi spisi so v reševanju, pričakujejo pa, da jih bo do konca leta ostalo le Še kakih 80 ♦ M.A. IZ GORENJSKIH OBČIN Sedma seja občinskega sveta občine Žiri S hitenjem so včasih tudi težave Kar nekaj nesporazumov so povzročili nedorečeni programi za občinski proračun oziroma preslabo obveščeni svetniki. Kulturni animator le po pogodbi. Žiri, 13. julija - Kljub temu da velja sedmica za srečno verjetno v obsegu, ki ga Žiri številko, pa sedma seja občinskega sveta občine Žiri ni še niso doživele, pri tem pa bodo dosledno vztrajali pri potekala v tem znamenju. Osemnajst točk dnevnega reda, pošteni zapleti, nesoglasja in celo povišani toni in kar petinpolurno sejanje so za ta občinski svet, ki je doslej deloval jedrnato in učinkovito, kar precej nenavadni. Bodo nekatera načelna vprašanja o škofjeloški deponiji sprožila "smetarsko vojno"? Dejstvo, da so v Žireh začetku seje ob zapisniku, pa najbolj pohiteli s pripravo tudi kasneje, zlasti pri poro-proračuna, vse z namenom, čanju o delu odbora za koda ne zamudijo gradbene munalno infrastrukturo, sezone in (vsaj polovice) moral župan obljubiti, da V^Jn^hTrin^ "kMiTv leta,in ga irejilftor brez ^SZ^Z^L^ Z^ž^l»e^ pravih programov za posa- drobnejši opis programov po- sameznih odborov tem, da po kriterijih ljudje prispevajo svoje deleže. Le nekatera medsosedska nesoglasja, za katere je bilo slišati, lahko zavrejo te načrte, in verjetno ni daleč od resnice ugotovitev, da utegne biti kmalu marsikomu žal, da je zamudil to priložnost. Precej razprave je bilo tudi mezna področja, se je na zadnji seji občinskega sveta pokazalo kot dvorezen meč. Svetniki, ki jih zanima, kaj se s proračunskim denarjem dogaja - to jih nenavsezadnje utemeljeno sprašujejo tudi volivci - niso zadovoljni, da v njihovem imenu sedaj o porabi odločajo odbori, posebno še, ker je zakonsko povsem jasno, da lahko od in kriterije, po katerih proračunski porabniki dobijo denar. Jasno so namreč povedali, da želijo biti s tem seznanjeni, pa tudi vse bistvene odločitve naj bi sprejemal le občinski svet. Ob znani usmeritvi, da se letos lotevajo le tistih manj zahtevnih vlaganj, ki ne zahtevajo posebnih priprav, je r - m---; j---j--------- —— ^vjvuiiiii p i iyi u v, ju bon pripravljajo le predloge bilo največ govora prav o za odločitve. Tako je po kar urejanju cest, ki se bodo v zelo vročih razpravah na kiatkem urejale in asfaltirale, Seja občinskega sveta Medvode proti Škofu Loki, nenehen problem. Zavrnili so podpis predlagane pogodbe o začasnem opravljanju te službe, ki jo je ponudila Loška komunala, d.d., in zahtevali pripravo nove. Ob zelo pomanjkljivih informacijah se je praktično ponovila ogorčena razprava iz Škofjeloškega občinskega sveta o tem, kako se je škofjeloško komunalno podjetje privatiziralo. Še več pa je bilo razprave o odva-žanju odpadkov, saj se s Cene se bodo povečevale avtomatično Tudi na tokratni seji so v občinskem svetu Žirov obravnavali predloge za povečanje cen komunalnih storitev in prispevkov staršev k oskrbninam za otroke v vrtcih. Ker se cene praktično spreminjajo mesečno po v državi določenih stopnjah (po rasti cen na drobno oz. po rasti življenjskih stroškov), so spremenili svoj sklep o tem, da bodo vsako povečanje obravnavali posebej, zato se bodo cene lahko povečevale poslej avtomatično, brez sklepov občinskega sveta. Komunalne storitve so se tokrat podražile za 1,5 odstotka, za oskrbine v vrtcih pa, kljub posebnemu vprašanju, nismo mogli dobiti tega podatka. pogoji, ki jih je sprejel škofjeloški občinski svet za to odlaganje niso strinjali. Ugotovili so namreč, da je deponija v Dragi, dokler ne bo dogovorjena delitvena bilanca, skupna deponija vseh štirih občin, zato odrekajo pravico Škof j i Loki, da si jo lasti, in v tem imenu postavlja pogoje. Niso se strinjali, da se iz cene odvoza odpadkov rekonstruira regionalna (0 cesta Gosteče - Puštal, niO se ne strinjajo s podvojitvijo rente za vasi ob deponiji. Omenimo naj tudi, da občinski svet Žiri ni potrdil pogodbe o financiranju Muzejskega društva Žiri, kjer naj bi po predlogu bil polovično zaposlen kulturni animator, pač pa sklenili, da za posamezne akcije, proslave in prireditve z njim (ali drugim ustreznim izvajalcem) sklenejo posamične pogodbe. Kako bo poslej z Žirovskim občas-nikom je ostalo nedorečeno. • Š. Žargi Vendarle obveljal dogovor Kljub nezadovoljstvu nekaterih strank z zastopanostjo so svetniki potrdili odbore in komisije. Medvode, 13. julija - Sedma seja občinskega sveta Medvode je bila kljub nekaterim burnim polemikam konstruktivna in občina je na koncu vendarle dobila šest novih odborov in nove člane v treh komisijah. Svetniki so najprej sprejeli sklep, da bo prva točka dnevnega reda na vsaki seji pregled poročil občinskih uprav na pobude in vprašanja svetnikov. Nato so potrdili mandat dvema novima članoma sveta, saj je starima mandat potekel. Pod četrto točko so svetniki obravnavali osnutek poslovnika občinskega sveta in ga tudi potrdili, podane pripombe pa bo obravnavala komisija. Sprejeli so tudi predlog sprememb in dopolnitev statuta Občine Medvode. Ob šesti točki -predlogu sklepa o imenovanju članov v odbore in komisije občinskega sveta pa je doslej mirna razprava postala močno polemična. Predstavniki SLS, predvsem pa LDS so izrazili nezadovoljstvo s svojo zastopanostjo v teh telesih. Svetnik SLS Čebašek je menil, da je bil postopek matematične razdelitve mest med stranke sicer korekten, a dodal, da v SLS niso imeli možnosti optimalno razdeliti svojih mest. Zato je zahteval, da se jim da možnost prerazporeditve dobljenih mest. Z razdelitvijo mest v komisijah in odborih so bili nezadovoljni tudi v LDS. Glavna razprava se je vnela zlasti okrog mesta predsednika komisije za družbene dejavnosti, saj gre za družbene dejavnosti kar dve tretjini proračuna. Svetnik LDS Mrak je poudaril, da bi pri delitvi mest za predsednike komisij in odborov morali pretehtati poznavanje problematike, osebnost in strokovnost in je zato namesto predlaganega člana SKD predlagal člana svoje stranke za predsednika komisije za družbene dejavnosti. Predsednik sveta Mitja Ljubeljšek je razvnete svetnike opozoril, da je bil postopek delitve mest za odbore in komisije korektno izpeljan, in da so se vse stranke strinjale z dogovorom in dal predlog na glasovanje. Svetniki so tako vendarle potrdil* člane v odboru za razvoj občine, odboru za urejanje prostora in ekologijo, odboru za komunalne dejavnosti, odboru za družbene dejavnosti, odboru za turizem in gostinstvo in odboru za gospodarstvo, podjetništvi in obrt. Na koncu so sprejel' še predlog, da se sproži p°st' opek za imenovanje sekretar' ja občinskega svet?' Glasovanje o imenoval ravnatelja OŠ Smlednik Pa so umaknili z dnevnega reda Kljub poletni vročini se bodo zaradi obilice gradiva rneU' voski svetniki spet sestali štirinajst dni. • U. Petemel 60 novih telefonskih govorilnic na Gorenjskem Telekom Slovenije si je pred letom dni zastavil nalogo, da v letu 1995 postavi 1.500 novih telefonskih govorilnic na uporabo telekartic oz. čip kartic. V tem mesecu se jc začel zastavljeni projekt uresničevati, saj je v Sloveniji že postavljenih 500 novih govorilnic, od tega 60 na Gorenjskem. Do konca leta bo na Gorenjskem vključenih v javno telefonsko omrežje 180 kartičnih govorilnic. Poslovna enota Kranj, ki pokriva s telekomunikacijami območje Gorenjske, je prve kartične govorilnice postavila na najbolj prometnih in uporabniku najbolj potrebnih lokacijah. To so turistični kraji Bled, Bohinj, Kranjska Gora, Gozd Martuljek, avtobusne postaje, železniške postaje, letališče Brnik, itd. Postavitev telefonske govorilnice pa ni vedno ekonomsko upravičeno in njeno poslovaiije rentabilno, je pa splošnega družbenega pomena, namenjena predvsem občanom za telefoniranje. Vendar se kljub temu pri postavitvi govorilnic Telekom srečuje s problemom pridobivanja soglasij lastnikov objektov in zemljišč, pa tudi s problemom visokih odškodnin za njihovo postavitev. Nove govorilnice imajo več prednosti, med drugim tudi zaslon, kjer so navodila za uporabo v več jezikih, pozivna številka, ki jo uporabnik kliče, spremlja pa se tudi poraba impulzov, oz. podatek, koliko impulzov je še na razpolago Poleg tega omogoča avtomatsko ponavljanje pozivne številke in menjavo telekartice med pogovorom. Telekartica za uporabo novih govorilnic je estetskega videza, primerne velikosti in oblike, ter zelo priročna. Omogoča večkratno uporabo, na katerikoli kartični govorilnici v Sloveniji. V uporabi sta dve vrsti telekartic in sicer za 100 impulzov, ki stane 1.300,00 SIT in za 400 impulzov, ki stane 3.75(),(K) SIT Trenutno so v prodaji na vseh Poštah in na sedežu poslovne enote Kranj, kasneje pa jo bo možno kupiti še v kioskih Dela, Tobaka ter pri drugih posebej pooblaščenih prodajalcih. Sodi v Tenetiša TI Kranj, 13. julija - Na deponiji komunalnih odpadkov v •<>netisah je v ilovico vkopanih 962 sodov, vsak s prostornino 200 litrov. Na te sode in njihovo skrivnostno vsebino so krajani v strahu pred onesnaženjem glasno opozarjali, zadeva je postala zlasti aktualna na letošnjih vročih debatah o odlaganju radovljiških odpadkov na kranjsko deponijo v 1'enetisah. Komunalci so odkopali in organskih topil, v glavnem v prisotnosti strokovnjakov acetona, metiletilketona, to- Zavoda za zdravstveno luena in ksilena. Kemijska /arstvo iz Kranja pregledali analiza izcedne vode iz kon- H.I 962 sodov. Zavod je trolnega jaška monodepo analizira] vsebino odvzetih ni je pa je pok a/a la vzorcev Analiza hlapnih prekoračitve dovoljenih ;novi ^e pokazala, da vzorci emisijskih vrednosti KPK, vsebujejo pretežno ostanke BPK5, anorganskih soli, usedJjivih snovi ter nekJorir-anih topil, ki so jih zasledil' tudi v vsebini sodov. Zato Zavod predlaga Komunal«, naj vrh monodeponne uredi tako, da bo večina met«* nih vod odtekla minu' monodeponije. V koritror nem jašku pa je treba stalno zasledovati nivo izcednih vod in o njem voditi evidenco Izcedne vode jc P° mnenju Zavoda treba črpa*1 in odvažati na biološko iis tilno napravo v Kranj * "* Spet motokros v Podljubelju ■ Proga za motokros f Podljubelju jc zopet vsa) delno oživela. Po nekajletni prekinitvi v dolini p°° Ljubeljem vsak torek, sredo in petek zopet hrumi)0 dirkalni motorji Zaenkrat resda le za trening, v tržištem AMD pa na lihem tipajo, da se bodo na podi' jubcljskih strminah zopet srečali najboljši motokrosis-ti- V sredo je na p^fvu| Otlfrki progi trenira' Mstletni Trf.ičan A'eS Rozman, lanski drt*™ >rvak v kategoriji do *u ubičnih centimerov A\cS jc letos sedel na boW motor, / r\)\m pa i*.T I prve uspehe • ' Z GORENJSKIH OBČIN Kako so Ratečani zatrli komarje Nalet 150 komarjev v dveh minutah ^Ratečah so se zaredili posebne vrste nadležni komarji, ki pa so jih v nekaj letih uspešno zatrli. Ratečani so vstopili v ^cijsko družbo, ki jo imajo ustanovljeno v Porenju, od koder za 1.500 nemških mark letne članarine dobivajo ustrezno škropivo proti komarjem. Rateče, 13. julija - Komarji so huda nadloga, ki se je dolgo časa niso mogli otresti predvsem v Ratečah. Pred leti domačini niti na poljih niso raogli delati, ne zvečer posedeti pred hišo, kajti roji komarjev so do konca zagrenili vsakdanje življenje. Če si se s Kolesom peljal v Planico, jih je bilo za srajco vse črno; lezli m Pikali so povsod, po obrazu, v ušesih.. Ko so tuji strokovnjaki, s erimi so se Ratečani pove Vat zali, umerili količino tega nadležnega mrčesa, so bili sar precej osupli: zvečer ob deveti uri je bilo na določeni točki avtobusne postaje v Ratečah kar 150 naletov komarjev v dveh minutah! Predstavljajte si potem, da vas v en; komarjev! eni minuti piči 70 Danes je povsem drugače in domačini so skorajda že pozabili, kako hudo je bilo. Predvsem po zaslugi nekaterih domačinov, društev in organi-z»cij, so komarje spravili na -razumno mejo. Kako? O tem, kako so se v Ratečah lotili zatiranja komarjev, pripoveduje vodja projekta Anton Požar iz Rateč: »Komarji so bili v Ratečah leta in leta huda nadloga, zato smo se v okviru jeseniške občine leta 1987 začeli dogovarjati, kako jih zatreti, da ne bi obenem uničevali tudi favne in flore. Na Ledinah, kjer se zadržujejo, je vedno voda, je močvirje in od tod so se potem širili na vse strani. Kustodiat za entomologijo pri Naravoslovnem muzeju v Ljubljani je opravljal analize, ki so pokazale, kakšne vrste komarjev imamo in kakšna je njihova količina. Povezali smo se z dr. Beckcrjem iz Zvezne republike Nemčije, strokovnjakom, ki je vodil projekt zatiranja komarjev v Porenju. Tam se je 30 porenskih občin združilo, ustanovilo akcijsko družbo za zatiranje komarjev s priznano in uveljavljeno BTI metodo. Gospod Becker se je avgusta leta 1990 mudil v Ratečah in vzel analize. V rateškem bajerju so idealni pogoji za razmnoževanje komarjev, medtem ko jih v bližnjih Zelencih ni. Strokovnjak je ugotovil, da gre pri nas za šest vrst komarjev -poplavnih, travniških, gozdnih, ki odlagajo jajčeca in ko se voda dvigne, se razvijajo ličinke. V Ratečah jih je samo ene vrste majhnih, nadležnih in sitnih komarjev okoli 75 odstotkov, ostali pa so gozdni in drugi komarji, ki pa niso predmet našega škropljenja in zatiranja. Tista vrsta, ki je v Ratečah najbolj razširjena in najbolj nadležna, je razmeroma redka: našli so jo le v Vojvodini in na Češkem. Domuje na poplavljenih območjih: v našem primeru na rateškem poplavljenem bajerju pa tja do Bele peči na italijanski strani. Pred petimi leti smo si tudi ogledali, kako v praksi zatirajo komarje v Porenju in se tedaj odločili, da vstopimo v njihovo akcijsko družbo za zatiranje komarjev. Tam prebivalci tridesetih občin prispevajo občinski davek za zatiranje komarjev, malen- Anton Požar kostno vsoto, vendar plačujejo. Mi kot zunanji člani te akcijske družbe letno prispevamo po približno 1.500 nemških mark članarine, za katero pa dobivamo ves potreben material za škropljenje in literaturo. Moram povedati, da smo leto kasneje že beležili uspeh. saj je bilo komarjev za polovico manj kot prejšnja leta. Od leta 1993 pa jih je na območju Rateč malo ali nič več, kar pa ne pomeni, da bi lahko nadzor nad komarji opustili. Kje pa! Uvedli smo stalen nadzor -prej nas je na tem prostovoljno delalo deset, zdaj stadva zaposlena in kadar voda stoji, razmere hitro preverimo in poškropimo, če je treba. NajpomembnejŠe je pravočasno zatiranje. Vedeti je treba, da je treba uničiti ličnko v tisti razvojni stopnji, ko se prehranjuje. Ličinka komarja ima več stopenj in v nekaterih se sploh ne hrani, kot se ne prehranjuje buba, iz katere se izleže komar. Torej je treba preventivno škropiti tedaj, ko je ličinka najbolj občutljiva. Naš namen je bil le ta, da komarje omejimo na razumno mejo in da bodo prebivalci poleti sploh lahko na prostem, kajti to, kar se je dogajalo pred leti, je bilo nevzdržno. Trpeli so domačini, predvsem otroci, da o počutju turistov sploh ne govorimo...« • D.Sedej GORENJSKE KORENINE — arejši v KS Trstenik Tržič, 13. julija - Pred približno mesecem dni je praznoval 92. rojstni dan Janez Stare iz Povelj v krajevni skupnosti Trstenik v občini Kranj. . Najstarejši vaščan Povelj >n hkrati k rajan v krajevni skupnosti Trstenik je bil pred dnevi, ko smo ga s sinom Petrom obiskali v Domu Petra Uzarja v Tržiču, zelo dobre volje, čil in razpoložen. Seveda je bil vesel našega °biska in čestitke, hkrati pa Pozdravlja vse, ki ga poznajo. Janez Stare se je rodil v _ Stj|re: "Pozdravljam gednj, vasi pri Goricah. ^ poz„ajo." Doma se ,e reklo pn Komi- ' * ri m ve5 za ostarele. • A. /alar PrežiVerifŠCiarJenJem' da Je u uružino s tremi otro- Krvodajalska akcija Bled - V tore* r sredo, 18. in 19. julija, bo v Zdravstvenem domu na Bledu dvodnevna krvodajalska akcija. Radovljiška območna organizacija Rdečega križa upa, da bo udeležba čim večja, predvsem bodo v« neli mladih. Odvzem krv prebivalce radovljiške, bohinjske in blej-ske občine bo od 8. do 14, ure. RK shov Tržič, 14 julija Jutri, V soboto, \5. julija, med £ in 12. uro bo v atriju tržiške občine običajni sobotni RK SHOW v prireditvi bode nastopili harmonikarji, mlad« Člani RK pa bodo prodajaii artikle iz založbe RKS §e enkrat: Ne da slabo delajo, tudi lažejo itu*e koncesije se podeljujejo, Gorenjski glas, 7. julija 1995) In memorian TONE LANGERHOLC Tišina med dvema človekoma je prijetna, ko nastane prijateljstvo zaradi tišine Danes na vasi Danes na vasi čudni so časi ljubce v mesto bežijo gizdalini z vseh vetrov se lovce gredo malokatera še dobro peči zna kovač kuje kar nekam v tri dni tako hočejo ljudje na vasi ne gane jih krik petelina ne kupica pira računi brez krčmarja ali i njim praznota tako ljudje na vasi. Vas tone, tone. To ne. To ne. Janez Mrak Minister Gantar je do tedaj Podelil le obljube za vodne Koncesije, ostaja pa mu kao-**čno stanje v njegovem nun »strstvu, investitorji pa brez gradbenih dovoljenj. Nesporno je, da je minis-trstvo pripravilo strokovno Podlago za izdajo petih uredb 0 Podelitvi vodnih konceltj, °d tega tri (dve brez javnega razpisa m ena 7 njim) za Radnjo mHE. Uredbi bie/. lavneca razpisa sta najmenjc-ni elektrarnam, ki so v gradnji, Večina pa že obratuje, tista z ina L*vnin, Ostric« razp/som z* Tržilko V)n^an,C°P'' M'° invePsSm urcdbc nc Pomeni °bves i JU,n,čcsardru^^» kot Sli,°. da je na določenem odseku vodotoka možna gradnja male hidroelektrarne. Bistvo podelitve koncesije jc prejem upravne odločbe - dovoljenja za gospodarsko rabo naravnega vira. Na podlagi te odločbe pa je možno skleniti z državo "koncesijsko pogodbo". Minister Gantar je pripravil osnutek koncesijske pogodbe, ki pa je pravno nevzdržna, nestrokovna, diletantska in pravi odsev razmer na ministrstvu. Predstavniki uporabnikov vodnih virov so na delovnem nji strokovnosti Gantarjevih sodelavcev naslednji primer: Z uredbo za Tržiško Bistrico in Jezerncio je ministrstvo predvidelo razpis; - razpisana je bila gradnja male hidroelektrarne v Dov-žanovi soteski v nasprotju z občinskim odlokom o zaščitenem območju - za izvedbo in obravnavo razpisa so "pozabili" imenovati komisijo - pri prispelih vlogah bi morali upoštevati prednostno pravico na podlagi meril spre- leitanku dne 23. junija 1995 v jetih na vladi RS do 30. aprila Preddvoru predlog koncesijske 1994 (merila bi moral pripra- pogodbe v celoti zavrnili kot viti nunsiter Gantar skladno z skrpucalo in neuporabno določili Zakona Za lažje razumevanje bralcem Gorenjskega glasa o stop- o varstvu okolja), za katere pa še predlog ni napisan - pri izračunu brutto potenciala energije je namerno protipravno zmanjšanje količine vode - v razpisu ni naveden čas javnega odpiranja prispelih vlog (vloge so prispele pod šifro, za kar se postavlja vprašanje, kako bodo prijavljene obvestili o času javnega odpiranja) - 8. člen uredbe je v nasprotju z 80. členom ZVO, ker zahteva dodatno plačilo za rabo vode - za eno lokacijo v javnem razpisu je investitorju že izdano lokacijsko dovoljenje Tudi v ostalih uredbah je precej podobnih napak. Zoper dve je že sprožen postopek pred ustavnim sodiščem, zoper ostale pa se še pripravlja enak postopek zaradi neustavnosti. Problematika koncesij za vode je tako obsežna, da bo urejanje le-te dolgotrajno ter bo zahtevalo veliko strokovnega dela, ki ga pa Gantarjev vrtec v taki postavi preverjeno ne zmore. Ob zaključku bi ponovil naše zahteve še enkrat: - začete postopke pred ZVO nadaljevati in končati po takrat veljavni zakonodaji (155. člen ustave) - cenovno enotno in istočasno urejevanje koncesij za vse uporabnike vodnih virov, ki obratujejo - z javnim razpisom pridobivanje koncesij takrat, ko ima razpisovalec kompletno razpolagalno pravico nad funkcionalnim delom zemljišča ob zagotovljeni dostopnosti in predhodno opravljenih raziskavah - Gantar naj izpolni obljubo ob prevzemu ministrskega stolčka, da bo po šestih mesecih zamenjal nestrokovne in nesposobne sodelavce. ZVEZA DRUŠTEV MALIH HIDROELEKTRARN Sekretar Zveze drušev mHE: Božo Dukič Skladovi "dolgovi" Kranj, 11. julija - Ob* činski sklad stavbnih zemljišč je letos sicer ugasnil, nadomestilo za uporabo stavbnih zemljišč, ki je bilo glavni vir prihodkov sklada, pa seveda ostaja in se steka v proračun mestne občine Kranj. Sklad je ob koncu minulega leta zapustil kar precej "dolgov*4. Obveznosti po pogodbah, ki jih bo treba plačati letos, znašajo kar blizu 180 milijonov tolarjev. Med 'upniki' sc fakulteta Z3 organizacijske vede (10 milijonov tolarjev), športna dvorana na Zlatem polju (8 milijonov), nadomestni gasilski dom v Kranju {46 milijonov), mestno obzidje Skrlovec (4,9 milijona), kanal od čistilne naprave Bantale do kanala pri Iskri na Laborah (30 milijonov), rekonstrukcija baročnega vodnjaka na Glavnem trgu 06,9 milijona), olimpijski bazen v Kranju (5 milijonov), nakup bise in zemljišča (5,6 milijona), državni letni nordijski center (16 milijonov), zunanja ureditev in komunalna oprema za Mlako Grič (37 milijonov) in nekatere manjše obveznosti. Sklad je iani obračal skoraj 507 milijonov tolarjev * H. J. Maska pred butcema Kranj, 13. julija - Kino dvorane imajo po nekajletnem dolgočasenju spet iz leta v leto več obiskovalcev. Pozna se, da vrtijo dobre filme, da prihajajo sveže narejeni in da video vendarle ne daje takšne užitke kot veliko platno V Kino podjetju Kranj? ki ima dve dvoranu v Kranju, po eno pa na Jesenicah in v Tržiču, so sestavili lestvico najbolj gledanih filmov od januarja do začetka julija letos Največ obiskovalcev si je ogledale ameriški film Maska (več kot dvanajst tisoč), dobrih tisoč manj obiskovalcev ga je imela komedija utec in butec. Na tretjem mestu je Jesenska pripoved, ki jo je v Štirih dvoranah Kino podjetja Kranj videlo nekaj več kot 8500 ljudi. Na četrtem mestu po gledanosti je Specialist, na petem Divja reka, na šestem Razkritje, na sedmem Intervju z vampirjem, na osmem Izbruh, na devetem Varuh časa, na desetem Junior, nato pa sledijo: Zvezdna vrata, Levji kralj, Rojena morilca, Končna hitrost in Forrest Gump. Zanimivo je, da kar dobre tri četrtine obiska odpade na kranjsko kino dvorano Center. Tudi tu je vrstni red najbolj gledanih filmov podoben, na vrhu pa sta butca zamenjala Masko • H. J. I^jAlI)C^^V^I^JIC^jAl 1295 ** 1495 ■* 1795 1995 petsto let mesta sedemsto let župnije svetega Petra dvesto let od smrti Antona Tomaža Linharta 'Radegast, bog veselja ali dobrodelni veseli tujec. ... Morda bi kdo mislil, da je odkril Radegastove sledove v imenu reke Radolna, ki teče iz blejskega pogorja v Savo, ali v mestu Radolza in v neposredno zraven ležeči vasi Rodne." Anton Tomaž Linhart: Poskus zgodovine Kranjske in ostalih dežel južnih Slovanov Avstrije Jože Dežman LINHART, DEŽELA IN DOBRAVE Anton Tomaž Linhart je umrl v Ljubljani v noči od 14. na 15. julij 1795. Obletnico njegove smrti je že obeležila poštna znamka, pripravljena bo vrsta prireditev. Sam posvečam spominu nanj spodnje vrstice. Radovljica -Linhartovo mesto kulture Antonu Tomažu Linhartu smo dali duhovni patronat nad mestom Radovljico. Leta 1988 sva z Markom Smrekarjem predlagala, naj se Radovljica razvija kot Linhartovo mesto. Od takrat naprej smo pripravljali tako projekte obnove mestnega jedra kot programske projekte, ki bodo Radovljici dali kulturni in mestni značaj. Osrednji motiv prazničnega leta 1995, ko Radovljica praznuje 700 let župnije, 500 let mesta in 200-letnico smrti Antona Tomaža Linharta, je oblikovanje novih prvin samozavesti, razločevanje vsega, kar lahko predstavimo svetu, oblikovanje naše osebne izkaznice. Prireditve v prazničnem letu 1995 smo načrtovali tako, da bi ob raziskovanju, predstavljanju in ohranjanju naravne in kulturne dediščine ter kulturne ustvarjal nosti in poustvarjalnosti uveljavili športne, rekreacijske, zabavne in prostoča-sovne programe. Alenka Bole Vrabec je pred leti pripravila kabaret, v katerem so vrle coprnice klicale Linhartovega duha. Klicale so ga, da bi Radovl-jičanom priljubil omiko in kulturo. Alenka Bole Vra- bec je tudi najvnetejša zagovornica zamisli, da bo Linhartov duh v mestu lahko prisoten šele, ko bomo imeli gledališko dvorano, v kateri bo na sporedu tudi festival komedije, smeha. Razdelitev občine in novo razmerje političnih sil je prineslo novo pozicijo, ki sc je predstavljala, da lahko na eni seji večletni trud postavi na glavo. Ker pa je več znakov, da se jc gospoda vsaj delno umirila, upam, da bo praznično leto minilo tako, da bo možno graditi na njem tudi v prihodnosti. In zato kličem vsem: Radovljica naj bo Linhartovo mesto, mesto kulture in smeha, ne pa mesto zmešnjav! Slišati je več pomislekov, da bo na račun mesta Radovljica osiromašen razvoj ostalih krajev občine. Vendar ti pomisleki niso utemeljeni. Program, ki se razvija v Radovljici, bo pritegnil tudi druge. In Radovljica je samo eden od primerov, kako je možno izkoristiti izročilo za prihodnost. Podoben pristop jc možen tako za Deželo kot Dobrave, tako za Lesce, Begunje, Brezje, Ljubno, Kropo, Kamno Gorico ... . Prostor V Radovljici je bil obnovljen del Linhartovega trga, poteka obnova pritličja graščine, upam, da bomo začeli preurejati kinodvora-no v gledališko dvorano, lako Radovljica postaj mesto kulture. Zgrajena je srednja ekonomska šola, pripravlja se gradnja srednje gostinske šole, tako da Radovljica postaja tudi srednješolsko središče. Marko Smrckar je februarja letos napisal predlog prostorskega urejanja mesta Radovljica. Vprašal se je, "ali smo na poti k smiselne mu in kakovostnemu urbanističnemu urejanju kraja'" Trdi, da jc prva naloga ponovna preveritev spejetih prostorskih aktov, saj so obstoječi toliko ovrženi, da jc potrebno določiti "smernice razvoja mesta tako v smislu javnega programa, Stanovanjske gradnje (nove, obnove in eventuelno zgofi-čanje individualnih gradenj), servisne in trgovske dejavnosti ter športno rekreativnih površin in objek tov v smislu doseganja funkcionalne, vsebinske in oblikovne /gostitve mestne podobe, ki bi omogočala poveziVO vseh štirih obino čij mesta - starega mestnega jedra, Predtrg.i, osrednjega območja in naselbinskega kiaka v smeri proti Les cam." Naloge, ki jih je pn tem potrebno opraviti, so programska prostorska preveritev Zazidalnega načrta (enter - programska prostorska preveritev območja trsoys ko poslovnega centra Zavil l - programska prostorska zasnova ureditvenega naČf U Predug . kljv - študija notranjega a nega in mirujočega pt° ,fU. - razmislek o možnii gačni rabi javnih m <*u» objektov nrocran1' - idejna študija pr°«s. sko funkcionalnega m i ^ torskega načrtovanja s tja Lesce - Radovljica^ Zakaj pišem o PrOSraho Ker le s P'^^Im Ra-prostora bomo dOlO* dovljici njen značaj In naj spet Rjgjgi 4 položaj drugod po prav nič drugačen.^ naj kulturo kS* »«'"Pr 1 odnos do prost0** Rojaki - veljaki hire Sinobad navaja 123 rojakov, ki so bili rojeni v deželi (ravnina v trikotniku Begunje, Radovljica, Žirov-nica), ki so omenjeni v Enciklopediji Slovenije in v ^venskem biografskem kksikonu. V prilogi objavljamo nekatere vidnejše Dejane in vse tiste, ki so bili r°jeni v Radovljici. Ob obeleževanju spomina Antona Tomaža Linharta Smo spomnili tudi drugega velikega rojaka, arhitekta Ivana Vurnika. Ivan Vurnik U884-1971) sodi z Jožetom ^nikom in Maksom Fa-.lai»jem med pionirsko trojico slovenske arhitekture. £r°jekt Vurnik, katerega Korenine so tudi v Radovljici nam je predstavil "pomemben del kulturne dediščine, brez katerega je sllka o naši veljavi hudo Pomanjkljiva". Razstave o lvanu Vurniku so bile letos v Ljubljani, v Radovljici in na Dunaju. Naša naloga ^aja, da posvetimo posebni0 Pozornost njegovim ra-a°vljiškim postavitvam, P°sebcj kopališču pod Oblo &0rico. Letos smo odkrili sP°menik pesniku Ivanu Hribovšku in tako se je ta simbolično vrnil v rojstno mesto. *n te preletimo priložen sPisek uglednih rojakov, vi-da so se uveljavljali na ^pzUcriejSin področjih ra-"skovanja in ustvarjanja. SaJ nam bodo v spodbudo da blekJ Zato> ker je naš cilj, lili t\l Sodel"vanju pritcg- Tak več domačinov, inen R° ^ biI domačin Kle-K°dman je eden vodil- nih izvajalcev projekta Vurnik. Tudi pri obletniških projektih smo veseli, dejstva, da se tako pri načrtovanju kot pri izvajanju programov lahko opremo na številne domačine. Zgodovinar Jure Sinobad je z zgodovinsko utemeljitvijo obletnic, z raziskovanjem Dežele in njenih veljakov pomembno prispeval k duhovnemu tkivu praznovanj. Oblikovalka Petra Černe je za svojo diplomsko nalogo izbrala prav celostno podobo radovljiških praznovanj. Arhitekt Marko Smrekar s svojo pronicljivostjo in zvestobo mestu oblikuje am-biente, ki bodo osrednja mestna kulturna prizorišča. In Šc dolga vrsta ljudi je, ki so svojo napore vtkali v Linhartovo mesto. Bodisi kot prijazni politični zagovorniki ali kot oblikovalci in izvajalci programov. Dežela in Dobrave Jure Sinobad imenuje Deželo / Radovljiško ravnino (pokrajina v trikotniku Be-gunje-Radovljica-Žirovnica) hčer Save in Triglava, mesto Radovljico pa srce Dežele. Dežela s svojimi kulturnimi ustanovami in programi, s svojo srednjeveško osjo (gradovi Kamen, Drnča, Podvin, graščini v Begunjah in Radovljici), s svojimi raznovrstnimi športno-turis-tičnimi vsebinami (Šobec, Radovljica, Lesce z letališčem, golfom, hipodromom, Begunje z Avseniki, Karavanke itd.) zasluži vso pozornost. Posebej je Dežela pomembna kot civilizacijsko izjemno bogata. Mnogi njeni prebivalci so se zapisali med pomembne znanstvenike in ustvarjalce. Deželi ob bok stopajo Dobrave s Kropo in Kam-no Gorico, Brezje. Vsa ta dejstva so znana, raziskovali in predstavljali jih bomo še naprej, obenem pa razvijali prireditveni in turistični program, ki bo Deželo In Dobrave uveljavil kot geografski, civilizacijski, kulturni, športni, turistični in gospodarski prostor, vreden piimerjave Bledu in Bohinju. Svoja prizadevanja povezujemo z napori vseh tistih, ki jim je do tega, da v Sloveniji vzpostavi mrežo promocijskih in identifikacijskih točk, ki jih bomo načrtno raziskovali, opremljali in programsko bogatili. Alpski prostor je s Triglavskim narodnim parkom, z Bledom, Bohinjem in seveda tudi z Radovljico z Deželo in Dobravami z bogato dediščino, s sedanjim kulturnim in športnim utripom ter še z marsičim drugim eno od žarišč, kjer lahko tako promocijsko politiko uspešno uresničimo. Rojaki - veljaki Avguštin Cene, umetnostni zgodovinar. Radovljica, 2.1.1923. ES I, 136. Avsenik Slavko, glasbenik. Begunje na Gorenjskem. 26.11.1929. Avsenik Vilko, glasbenik. Begunje na Gorenjskem, 9.11. 1928. ES I, 136 (omenjena pod geslom: Avseniki). Balant (VValland) Jožef, goriški nadškof, rektor ljubljanske univerze in zaslužni šolnik. Nova vas, 28.1.1763 - Gorica 11.5.1834. SBL I, 22-3 in ES I, 174. Beznik Vladimir, družbenopolitični delavec. Radovljica, 20.7.1930. ES I, 259. Bežek Božidar, pravnik. Radovljica, 8.10.1866 - Ljubljana, 22.3.1935. ES I, 259 in SBL III, 65, 186 (om.). Bitenc Mirko, član vodstva protirevolucije. Radovljica, 18.7.1898 - Ljubljana, 10.6.1948. ES I, 277. Bukovec Avgust, čebelar in vrtnar. Radovljica, 22.9.1878 - Ljubljana, 22.11. 1965. ES I, 405 in SBL I, 64. Bulovec Anton, naravoslovec in entomolog. Radovljica, 25.7.1869 - ?. SBL I, 64-5. Čop Matija, klasični filolog, literarni zgodovinar in kritik. Žirovnica, 26.1.1797 - Ljubljana, 6.7.1835. ES II, 143 in SBL I, 97-109. Črnivec Miroslav, geodet. Radovljica, 27.2.1904 - Ljubljana, 17.1.1986. ES II, 161. Fajdiga Vilko, teolog. Radovljica, 22.6.1903 - Ljubljana, 5.8.1984. ES III, 75. Fašank (Faschang) Gregor, protestantski pridigar. Radovljica, okoli leta 1550 - ? Celovec, po 1. 1600. ES III, 90 in SBL I, 172. Finžgar Fran Šaleški, duhovnik, pripovednik in dramatik. Doslovce, 9.2.1871 - Ljubi-jana, 2.6.1962. ES III, 116 in SBL I, 178-80. Fuster (Fister) Anton, duhovnik, pedagog, filozof in politik. Radovljica, 5.1.1808 -Dunaj. 12.3.1881. ES III, 117 in SBL 1,192-3. Gollmayer Andrej, nadškof in metropolit ilirski. Radovljica, 28.11.1797 - Gorica, 17.3.1883. ES III, 261 in SBL I, 229. Grimšičar Anton, geolog. Radovljica, 26.1.1924. ES III, 387. Hlavka (Hlafka) Fran, časnikar. Radovljica, 31.3.1853 - Ljubljana, 2.5.1882. SBL I, 324. Hočevar (roj. Mulej) Josipina, podpornica slovenskega šolstva. Radovljica, 6.4.1824 -Krško, 16.3.1911. SBL I, 327. Hribovšek Ivan, pesnik. Radovljica, 19.6.1923 - ?, maj ali junij 1945. ES IV, 53. Hudovernik Josipina, skladateljica. Radovljica, 25.3.1863 - ?, 1945. SBL I, 358. IrmcI Marka, jezuit in misijonar. Radovljica, 10.4.1695 - Ljubljana, 2.11.1773. SBL I, 365-6. Jalen Janez, duhovnik, pripovednik in dramatik. Rodine, 26.5.1891 - Ljubno, 12.4.1966. ES IV, 256 in SBL III, 181, 664 in IV, 390, 1045 (om.). Janša Anton, čebelar in slikar. Breznica, 20.5.1734 - Dunaj, 13.9.1773. ES IV, 267 in SBL I, 381. Janša Lovro, slikar in profesor na dunajski likovni akademiji. Breznica, 30.6.1749 - Dunaj, 1.4.1812. ES IV, 267 in SBL I, 381-2. ' Jeglič Anton Bonaventura, ljubljanski škof, politik in publicist. Begunje na Gor., 29.5.1850 - Stična, 2.7.1937. ES IV, 279 in SBL I, 390. Jenko Jože, zgodovinar železničarstva. Radovljica, 22.3.1885 - Ljubljana, 21.10. 1967. ES IV, 287. kacijanar Ivan, vojaški poveljnik in kranjski deželni glavar. Begunje na Gor., 1491 ali 1492 - Kostajnica (Hrvatska), 27.10.1539. ES IV, 366 in SBL I, 198, 492; III, 263 in IV, 166, 290 (om.). Kalan Pavle, bibliotekar. Radovljica, 16.1.1900 - Ljubljana, 11.6.1974. ES IV, 371 in SBL IV, 428 (om.). Klander, voditelj kmečkih uporov na Gorenjskem leta 1515. Radovljica, konec 15. stoletja. ES V 83 in SBL I, 458. Korošec Branko, zgodovinar zemljemerst-va in kartografije, Radovljica, 11.10.1927. ES V, 271. Krašovec Stane, ekonomist in statistik. Poljče, 14.7.1905 - Ljubljana, 13.4.1991. ES V 410-1. Kupljenik Peter, protestantski pridigar. Radovljica, ok. 1520 do 1530 - ?, po 1. 1590. ES VI, 76 in SBL I, 590-1. Leskovec Antoša, zgodovinar, arhivist. Radovljica, 12.6.1928. ES VI, 140. Linhart Anton Tomaž, dramatik, pesnik in zgodovinar. Radovljica, 11.12.1756 - Ljubljana, 14.7.1795. ES VI, 188-91 in SBL I, 664-72. Mauser Jožef, ladjar v Trstu. Pn Radovljici, sreda 19. stol. - ?. ES VII, 26. Meršol Valentin, zdravnik infektolog, higienik in organizator zdravstva. Radovljica, 22.2.1894 - Cleveland (ZDA), 15.2.1981. ES VII, 78. Novak Vlado, bibliotekar in literarni zgodovinar. Radovljica, 26.6.1916 - Celje, 5.10.1994. ES VIII, 21. Oberstain Pavel, humanist, pravnik, diplomat in stolni prost na Dunaju. Radovljica, ok.1480 -Dunaj, 1544. ES VIII, 54-5. Orel Anton, basist, operni pevec. Radovljica, 11.10.1914 - Ljubljana, 18.9.1948. ES VIII, 149. Pezdič Jurij Vincenc, teolog. Radovljica, ok.1749 - Radovljica, 4.8.1828. SBL II, 332. Pfeifer Gottfried (Jožef), frančiškanski filozof, teolog in pisatelj. Radovljica, 5.3.1707 - Novo mesto, pred 1780. SBL II, 332-3 in B.Res. Prešeren France, največji slovenski pesnik. Vrba, 3.12.1800 - Kranj, 8.2.1849. SBL II, 517-64. Prešeren pl. Janez Krstnik, diplomat, ljubljanskistolni prost in ustanovitelj Akademije operozov. Hraše, 9.6.1656 - Ljubljana, 28.9.1704. SBL II, 564-6. Rekar Ciril, metalurg. Radovljica, 14.9. 1901 - Ljubljana, 5.12.1989. SBL III, 77. Remb Frančišek Karel, slikar. Radovljica, 14.10.1674 - Dunaj, 23.9.1718. SBL III, 77-8. Remb Janez Jurij, slikar. ? Radovljica, ok.1648 - Radovljica, 9.3.1716. SBL III, 78 in podatki B. Resmana. Roblek Hugo, zaslužni planinski delavec in narodni borec. Radovljica, 27.12.1871 -Trst, 19.7.1920. SBL III, 118-9. Roječ Vladislav, čebelar in pesnik. Radovljica, 26.7.1898 - Ljubljana, 28.11.1967. SBL III, 126-7. Šivic Pavel, skladatelj in pianist. Radovljica 2.2.1908. SBL III, 625-7. Stular Pavel, strokovnjak za varilstvo. Radovljica, 18.12.1922. SBL III, 701. Thurn-Valsassina Gustav, kranjski deželni glavar. Radovljica, 13.7.1836 - Radovljica, 23.7.1888. SBL IV, 83. Vurnik France, pesnik, kritik in prevajalec. Radovljica, 2.12.1933. SBL IV, 645-6. Vurnik Ivan, arhitekt. Radovljica, 1.6.1884 - Radovljica, 8.4.1971. SBL IV, 647-50. Vurnik Janez mlajši, podobar in konser-vator. Radovljica, 3.11.1849 - Radovljica, 18.3.1911. SBL IV, 651. Vurnik Rafaela (krst. Marija), poliglotinja in misijonarka na Tajskem. Radovljica, 31.1.1898 - Ljubljana, 1.9.1983. SBL IV, 652. VVrl Marija, slikar. Radovljica, 13.2.1698 -Radovljica, 21.9.1773. SBL IV, 665 in B.Res. VVohinz (Bohinjec) Jurij, rektor dunajske univerze, pravnik, ekonomist in pobudnik ustanovitve sklada t. i. Knafljeve štipendije. Smokuč, ok.1618 - Dunaj, 5.2.1684. SBL IV, 712-3 in ES V, 132 (geslo: Knafljeva ustanova). VVolf Matevž, prevajalec sv. pisma. Radovljica, ok.1752 - Radovljica, 6.1.1827. SBL IV, 719-20. Zidar Miroslav, kinolog. Radovljica 15.4.1941. SBL IV, 808-9. d/ almirci ^^^j P RADOVLJICA OBČINA RADOVLJICA LIBERALNA DEMOKRACIJA SLOVENIJE GORENJSKI GLAS • 8. STRAN KULTURA UREJA: LEA MENCINGER KULTURNI KOLEDAR KRANJ - V galeriji Mestne hiše je na ogled retrospektivna razstava akad. slikarja Milana Batiste z naslovom Jedkanice. V galeriji Prešernove hiše je na ogled razstava male plastike Andreja Pibernika, V galeriji Bevisa je odprta razstava slikarjev Lojzeta Spacala, Joieta Ciuhe, Andreja Jem ca in kiparja Draga Tršarja. V galeriji Pungert so na ogled slike nastale v likovni koloniji Premantura 94. V Mali galeriji razstavlja kipe Matej ka Bel le. JESENICE - V galeriji Kosove graščine je na ogled razstava Varstvo narave na Slovenskem. V razstavnem salonu Dolik je razstava fotografij iz Južne Amerike avtorjev Marjane Svetina in Janeza Avsenika. RUDNO POLJE - V prostorih učnega centra Slovenske vojske so v Triglavski likovni galeriji predstavljene plastike in slike nastale v prvem in drugem likovnem taboru leta. V Šport hotelu je do 17. julija na ogled razstava likovnih del nastalih v letošnji Triglavski likovni koloniji. ŠKOFJA LOKA - V galeriji Ivana Groharja razstavlja akad. slikar Lojze Čemazar. V galeriji Fara so na ogled fotografije članov Foto kluba Anton Ažbe Škofja Loka. V galeriji Loškega gradu razstavlja slikar Marjan Belec Stalne zbirke Loškega muzeja so na ogled vsak dan, razen ponedeljka, od 9. do 17. ure. V okroglem stolpu je odprta razstava Zapuščina iz Gorenje vasi, fotografije iz albuma Jožeta Kalana in predmeti iz arhiva Jožeta Demšarja. V mini galeriji Občine Škofja Loka razstavlja plastike z nanosom barvnega svinčnika na temo Poletje Rado Dagarin. TRŽIČ - V galeriji Kurnikove hiše razstavlja risbe, reliefe in plastike Peter Jovanovič. V Optiki Debeljak razstavlja slike akad. slikarka in arhitektka Marjeta Cvetko. KAMNIK - V razstavišču Veronika razstavljajo člani Likovnega društva Kamnik. V gradu Zaprice je so na ogled likovna dela I. Mednarodnega bienala akvarela. TEKMOVANJE MLADIH ORGLAVCEV Na letošnjem 3. evropskem tekmovanju mladih orglavcev v Ljubljani, ki je imelo svoje sklepno dejanje v Gallusovi dvorani ljubljanskega Cankarjevega doma na našem največjem orgelskem inštrumentu (Kari Schuke, Berlin, 1982) se je spet izkazal mladi 22-letni Škofjeločan Klemen Karlin. Če smo zanj Še pred tremi leti lahko sporočili, da je bil finalist v prvi kategoriji (starost do 19 let) je bil Karlin tokrat tekmovalec v drugi kategoriji (starost do 25 let) in je prejel za svoje igranje kar nekaj posebnih nagrad: kot najboljši slovenski tekmovalec (med 16 udeleženci so bili na tekmovanju le štirje mladi Slovenci!) je prejel zlati prstan z vgraviranim imenom in priimkom kot posebno darilo celjskega opata g Friderika Kolška, skupaj z nizozemskim kolegom Pietrom-Jellejem De Boerujem si je omogočil koncert v Nemčiji v naslednjem letu, 1996 (to nagrado je podelila nemška Jugend Musiziert), hkrati pa je prejel še posebno nagrado Društva slovenskih skladateljev za najbojšo izvedbo slovenskega dela (Božidar Kantušer, How long...), ie-to si je K. Karlin razdelil z mlado Velenjčanki« v Sevsek (za Škerjančev Preludij in fugo v e-molu). Vse to še toliko več pomeni, če omenimo, da petčlanski mednarodni /.inji. ki ji je predsedoval priznani orglavec profesor Hubert Bergant. v obeh kategorijah ni uspelo podaliti nobene prve nagrade, m da so si vse ostale nagrade razdelili najmanj po dva tekmovalca Mlada evropska in naša organistika so prav gotovo na odlični in pravi poti, pa čeprav je tole poročilo oziroma ocena nastala zgolj po poslušanju zaključnega koncerta nagrajencev tega 3. evropskega tekmovanja mladih orglavcev v Ljubljani. Na njem je nastopilo vseh osem nagrajencev, to pa so hili: Pieter-Jelle De Boer (Nizozemska) in Felizitas Rodach (Nemčija; ob a3. n. v I. kateg.), Čeha Pavel Kohout in Jakub Janšta (II. n. v I. kateg.), Nemca Martin Schmedmg in Markus Manderscheid (oba 2. n. v II. kateg.) ter še posebna nagrajenca (oba iz Republike Slovenije): Barbara Sevšek (Velenje) za nagrado DSS in že omenjeni K. Karlin (škofja Loka). Vseh teh osem mladih orglavcev pa je nato pripravilo presenetljivo odlično odigrano zadnje dejanje letošnjega 3. evropskega tekmovanja mladih orglavcev z deli skladateljev Lubecka, Bacha, Škerjanca, Ebna, KantuŠerja. Francka in Dupreja. Upamo lahko, da bomo sedaj po mednarodno priznanem mladem K. Karlinu njegovo orgelsko igro še bolj potrjeno spoznavali tudi na Gorenjskem. Kajti ob vseh navedenih dejstvih le lahko ugotavljamo, da je kvalitetna in strokovno potrjena glasbena umetnost vse premalo pristotna tudi na gorenjskih glasbenih odrih. • F. K. Glasbena šola Radovljica Linhartov trg 1 64240 Radovljica razpisuje delovna mesta - UČITEUA KITARE - UČITEUA NAUKA O GLASBI IN KLAVIRJA - UČITEUA HARFE (manj kot polovični delovni čas) - UČITEUA VIOLONČELA (manj kot polovični delovni čas) - UČITEUA FLAVTE (manj kot polovični delovni čas) Prijave z dokazili o izpolnjevanju pogojev pošljite v 8 dneh po objavi razpisa. Nov kulturni dom v koroškem Rožu SLOVENSKA HIŠA DVOJEZIČNE KULTURE Šentjanž - Novi kulturni in komunikacijski center dom K&K(Kultura&komunikacija)v Šentjanžu v Rožu je le «*J od štirih kulturnih domov, kolikor jih ima Slovenska prosvetna zveza na Koroškem: zanimiv pa ni samo zato, k*r J ga konec junija tudi uradno odprli v povsem prenovljeni in dozidani stavbi nekdanje osnovne šole, pač pa programa, ki se tu odvija že kakšno leto in pol. Prav o tem programu in tudi o usmeritvah kulturne politik« JjJ celotnem koroškem območju, je tekla beseda v pogovoru z dr. Jankom Mallejem, tajnikom Slovenske prosveH" zveze Celovec. Za kulturno življenje v tem delu Koroške je novi kulturni dom zelo pomemben. Odprli ste ga pred nedavnim, vendar pa se je kulturno življenje v njem odvijalo, še preden je bila obnova končana. "Pri obnavljanju doma smo bili pač zelo praktični: dokler ni bil podstrešni del stavbe fireurejen v dvoranico za oko-i 200 obiskovalcev, so se srečanja in prireditve odvijale kar v spodnjih prostorih v pritličju. V nekdanji šolski razred se je lahko podrenjalo tudi do sto obiskovalcev. Ko smo stavbo leta 1992 odkupili, je bila že sposobna za kakšno prireditev, zdaj pa je seveda povsem nared ne le za prireditve domačih ljubiteljskih skupin in vsakodnevno druženje mladih iz Šentjanža in okolice, pač pa že gostimo tudi kakšne profesionalne skupine - tako gledališke kot glasbene. V pritličju je osrednji prostor za družabna srečanja, v kletnem prostoru mladina posluša ročk muziko, v prvem nadstropju pa je razstavni prostor. Omeniti moram še vrt za prireditve v poletnem času." Kaj pomeni otvoritev kulturnega doma za kulturni utrip v Roiu? Za kraj, kot je Šentjanž, ki niti poštene gostilne nima :>rav gotovo veliko, pa udi širši pomen ima, saj je odprt :ie ie za slovensko govoreče Korošce, pač pa za vse prebivalstvo tukaj. Še preden smo dom odprli, so se znova zbudili člani tamburaške skupine in tudi igralska skupina se je spet zbrala in v zadnjih dveh letih pripravila dve kvalitetni in odmevni premieri. Ena od teh je bila Drezanje v kamen, s katero so gostovali tudi na evropskem amaterskem gledališkem festivalu v Belgiji in tudi na Sardiniji. Mladi navdušeni za glasbo pa so v zadnjem poldrugem letu pripravili celo vrsto zanimivih koncertov jaz-za, ročka, sem prihajajo skupine z Dunaja, iz Nemčije, tukaj se sliši glasba, ki bi jo z veseljem sprejelo tudi celovško poslušalstvo. No, morda bo celo začelo zahajati sem. Še posebej, kadar bodo tu nastopila tako znana glasbena imena, kot ga ima načrtovani koncert dunajske glasbene skupine K&K - povsem nakl juČno. da se tako imenuje kot naš kulturni dom. Pri priredit vah te vrste je seveda potrebna tudi finančna pomoč prosvetne zveze, pri vseh drugih pa se prireditev "pokrije" z vstopnino in včasih s sponzorskim prispevkom." Najbrl pa prireditve, o katerih govorite, niso bile osnovni motiv, da je Slovenska prosvetna zveza kupila stavno? "Res ne. Že leta smo iskali primerne prostore za našo etnografsko zbirko. Nastala je f;ni leti, ko so ljubljanski tudenti etnologije skupaj z domačini v začetku petdesetih let nabirali narodopisne predmete na koroškem dvojezičnem ozemlju. Vse do letos je bilo okoli sedemsto do osemsto predmetov shranjenih v m m Dr. Janko Malle, tajnik sloveuske prosvetne zveze depojih. Ko sem leta 1982 postal tajnik na Slovenski prosvetni zvezi v Celovcu, so me seveda opozorili, da zbirka nima svojega prostora. V sodelovanju z Etnografskim muzejem Slovenije so se potem posamezni predmeti tudi re-stavrirali, pripravili pa smo tudi nekaj razstav. Ker v celovškem deželnem muzeju niso kazali zanimanja za stalno zbirko, se je priložnost pokazala šele s staro šolo v Šentjanžu. Tu pa so se poleg prostora za stalno etnografsko zbirko pokazale še druge možnosti." Katere? "Potrebovali smo prostore za izobraževalno dejavnost Ne v samem Rožu niti v njegovi bližini ni ustanove, ki bi se ukvarjala z izvenšolskim izobraževanjem oziroma izobraževanjem odraslih. Nekaj podobnega že imajo v Tmjah v Podjuni, v Šentjanžu pa bi radi zastavili nekoliko širši program, ki bi ga lahko lzpel- pripravljena razstava za dva meseca na ogled tudi v Šentjanžu. Ob tej priložnosti bo knjigi avtorja Zausniga o tem taborišču, ki je izšla v nemškem jeziku, v oktobru sledila tudi knjiga Janka Tišlerja taborišču Ljubelj - sever, predstavili jo bomo prav v šentjanškem kulturnem domu." Kulturni dom - simbol medkulturnega sodelovanja jali tudi ob sodelovanju z nekaterimi drugimi izobraže valnimi ustanovami tako slovenskimi kot nemškimi Zda) še zbiramo ponudbe, vendar pa se obrisi tega, kar se bo tu dogajalo, že kažejo. Del pro grama se bo navezoval na narodopisno zbirko, letos so to na primer keiamične delav nice. Pnpiavljamo tudi program, ki se navezuje na spominsko obletnico konca vojne in zmage nad fašizmom. Celovška Univerza je pripia vila v Celovcu razstavo o nekoliko pozabljenem tab<>riš ču Ljubelj - sever na avstrijski strani Konec septembra le los bo ta strokovno izredno dobfO Bi lahko rekli, da ste iskali stavbo za mali etnografski muzej, našli pa ste prostor za kulturni center na dvojezičnem območju? "Tega se še posebej zavedamo. Kulturni dom e uša odprtih vrat za slovensko in nemško govoreče Zato so ludi nekateri izobraževalni seminarji ubrani na temo sožitja različno govorečih. Oktobra bo tukaj potekal seminar o nastajanju sociokulturnih centrov na podeželju, predvsem na dvojezičnem območju južne Koroške z ozirom na regionalni, kulturni in izvenšolski izobraževalni razvoj. Namen seminarja, na katerem poleg drugih sodeluje tudi delovna skupnost za regionalni razvoj Avstrije - Vseavstrijska kulturna iniciativa, je izdelava profila našega novega kulturnega centra, da bi se lažje vključili v razreševanje različnih vprašanj na dvojezičnem ozemlju Koroške. Z drugimi izobraževalnimi oblikami pa bi naslednje leto radi izpostavili reševanje manjšinske politike in vprašanje sožitja med manjšino in večinskim prebivalstvom na Koroškem. Zastavljali si bomo vprašanja kot na primer - kaj je to mlerkulturnost, multiku t urnost kot nasprotje pojmom, ki jih slišimo in poznamo še danes - lundamentalizem, nacionalizem Spet drugi sklop tematike zajema proučevanje kulture na dvojezičnem ozcml ju - na primeru etnografske zbirke Slovenske prosvetne /vi zc Na leto bomo pripravili kar nekaj postavitev iz zoranih predmetov, pri tem nam pomaga dr. Jane/ Bogataj, s spremljajočimi delavnicami in predavanji pa bomo osvetlili na primer vprašanje socializa cijc predmetov ter obdelovanje in proučevanje predmetov iz preteklosti. Za te predmete vsekakor tudi ni mogoče reči, da so izključno slovenski - skrinje, panjske končnice in podobno, saj so jih Uporabljali nekdaj vsi pre bivaki tega ozemlja in $jk tja do Visokih Tur, v sevenu ših predelih Italije in tudi p vzhodu. To bi radi brez kega problematiziranja P^j, zali ob naši zbirki«^ proučevanju predmetov „ danje kulture iz Pre*e ^ želimo vzpostaviti dober, nos do sedanjosti v Pr0 pj, različno govorečih. Ob teBjl upam vsaj, bomo lahko turo razbremenili razW|| ideologizmov in narodnost" ter etničnih prisil." Ali vas razen ntatf^l države pri takšnih usmerim podpira tudi avstrijska m pora avstrijske strani obstj seveda pa jo je včasih vf:t tudi poiskati. NavsezafjjL brez slovenske m avstnjj, državne podpore, vsaka L bhžno polovico, ne bi 'Seveda, čutimo, da r nakupa In obnove tega uj* m Le koroška deželna vlada' (doslej) primaknila zgolj bolično vsoto." Zdi se, da vprašanje bjjjl sploh ne opredeljujete s nimi etničnimi, jezik^j,, ali drugimi omejitvam*-* tako zastavljen ves pr°K \ prihodnjega izobraženi vašem K&K? tnp "Seveda. Gre nam & #} kulture v širšem oros^'n končno kulture ni &°hp definirati z vprašanji Jw» cije. Nekdaj >mo pf ^ obremenjeni , tem, da$ vprašanje kulture ^° ni$ manjšine na Koroškem e" gi z ogroženostjo sloveg? J jezika. To seveda ne v» $ ta način je prihajalo 1 ^ zapiranja v svoj krog, n $tf smo kulturno dediščino v ,. jem jezikovnem, narofl ^ nem in etničnem kotič K < ^ tem pa smo se oddalji' ^ drugih oziroma j,nl„ ,rf,^ pustili blizu. V kultur^' razmišljanju mlajše g«"6^' koroških Slovencev jc na )tun vse to že mimo; zdaj s* nagovarjamo ljudi v širs« skratka vse, ki so PrlPr30U na dialog o kulturi W jezikih. Zato si tudi p«*» t> mo, da bi bil program, * efl odvijal v novem kultu , domu, zanimiv za vse. Najbrž pa te tudi v7*J> nostih sestavljate Pr^KL^ novo sezono v tem ku centru? m i1 "V obrisih jc prog'*, jfil nared. Vsebuje pr'^3"^' niornih gledaliških m h,^ nih prireditev, kar je °H,a >J potekalo že doslej.,ALeF -----*t žc >zPvfr maja smo namreč l prvi gledališki abonma ■»« dstavami iz Slovenije • predstavi celjskega ljudsy NATAKARJA. Če vabf*6 ^ornun'kativni in vas veseli dinamično delo v hotelu A kategorije, vas £a fT10' ^a SG z9'as'*e v sP'°^no kadrovski službi. i2Q[o Povijanje dela v recepciji pričakujemo, da imate dokončano srednjo tuja azbo turistične ali družboslovne smeri, in da vsaj pasivno obvladate dva 9ostinV?ovna Jezika, za delo v strežbi pa poklicno ali srednjo izobrazbo l|nske smeri - smer natakar. sk|PnVn° razmerje bomo sklenili za določen čas 6 mesecev, z možnostjo "niTve za nedoločen čas. BierjV o2 d°kazili pošljite v roku 8 dni od objave na naš naslov: G&P Hoteli • Cankarjeva 6, Bled (tel. 064/77-348). D'9italne telefonske centrale SI2000: - Hišne centrale in omrežni • ~ sistemi • ratarske garniture ISICOM in HICOM 100 ^fcndardni in brezvrvični telefoni NOVO: llRH ^'»komunikacijski sistem SI2000VEGA •*un terminalska oprema nformacije telefon:(064) 27 33 00 fax: (064) 27 32 80 TELING ^komunikacijski sistemi in storitve, Ljubljanska 24a, 64000 Kranj 1r Potrebujete za dobre komunikaciji 'tS?1* na 1? central, ki je f4>°ROVINJ, MEDULIN, PULA... 7 POLPENZIONOV OD 235 DEM dalje ► OTOK RAB 7polpenzionov v hotelu EVA od 280 DEM dalj' KORČULA: hotel + hidrogliser že za 294 DEM HVAR: hotel + hidrogliser že za 300 DEM TUČEPI: hotel + ladijski prevoz že za 285 DEM POSEBNA PONlJL>BA: X ZEJLENtJM AVTOBUSOM V ROGAŠKO - 7- dne paket, odhod iz Kranja in LJubljani' ODISEJEVE EKSOTIČNE POČITNICE m JORDANUA-BANGKOK-PA TTA YA ■""""I 15 dni, odhod 15.7. in 19.8. 95, super cena 1.599 DEM ► ŠRl LANKA, 10 dni, odhodi vsako sredo, za samo 1750 DEm * MALDIV1,10 dni, odhodi vsako sredo, it za 1850 DEM PRODAJAMO LE T A L$fff 1H IID IJ S K E VOZOVNICE • IZ TRGOVINE N°9 ZADRUŽNI dom HOMSKOVD V KRANJU 50'/, POPUST NA ŽE NAJNIŽJE (ENE Koraki v varim življenje. PRILOŽNOST, KAKRŠNA SE NE PONUDI VSAK DAN, ZATO JE NE ZAMUDITE! wsmm SUPER CENE TTTTT ▼ ▼▼▼▼ Svi |i NJSKJ KRCM /ivljenfiku ■ iif.rui ,ni).i /.11,1101 ahmr litfl.ir So nenuHu, ko pomuJiJ... AJi bo trapk* AJ« *»> Mjcnjc prija/no / nuno in t mojimi? S*> tnmaki, ko tatt mirno puflecfari v i*< ki priJuja. Bn? m^ brez tmtohe- K* «ii Lihko vmj muk unedpvotfi MgMovii S pirmuljaio nal.rtbo mod« ur mirei p*?**'" n okrepi pa so zelo ostri, saj je odveč 2 do HO zaposlenih, ki je že prejelo rjtocbe. Vse kaže, da bodo za polovico jj^njšali proizvodnjo telefonskih apra-v» ohranili pa proizvodnjo telefonskih ^orilnic, ki jih izdelujejo za slovensko P°«o. V Terminalih je bilo že nekaj časa Ve°!?' MJ že dva meseca niso dobai P,až' so probleme skrivah, dokler se ni ^^oelo, da odpuščajo ljudi. ešnjava je še najboljši izraz za ^mere, ki te dni vladajo v kranjski Iskri fon t*1'' tovarn>< kJer izdelujejo tele-i]Slce,aparate in javne telefonske govor-Se najbolj zanesljive so odločbe, da lin °?ali traini presežek, k> l,h te dni de,iJ° se*u nin- Predvsem režijcem, med predi, J bo kot vse kaže tudi dosedanji 7*tor janez Gros. * več mesecev brez plače nih Jermina"h je bilo doslej 260 zaposleni' V Za maj in junij še niso dobili plač, Uv?,le razumljivo, da si marsikdo, ki je na 7° med ^ajne presežke, želi čimprej vsa VOd Za zaPos,ovanJe- Tam DO podpora bod Za,nes,Jiva. saj je veliko vprašanje, ali dob0'1' plače za nazai- tudi obeti niso lam1 Lx ' ki bodo ostali zaPosleni- nai bi lUal do konca ,eta prejemali le mini-brut p,ače- kar pomeni 45 tisoč tolarjev Ul°. neto je to približno 30 tisoč. Iskra Terminali fra, m " J* * Pri aprilskih g"«*, ki so bile le delno izpla-prth zaPosl^ Pf so dobili nekaj haia.m,0€nih bonov. Pred iztekom Zhiu koščenih 58 delavcev, ki ""t zaposleni za določen čas. Da . °* ostali brez vsega, je priskočil pj^noč sindikat, ki je podjetju ^HJ« se ni dobil nazaj. Razmere v Iskri Terminali so tako slabe, da so presenetile celo upravo Iskre Holdinga, ki zdaj krčevito išče rešitve za kranjsko tovarno, kjer je odveč več kot sto ljudi. Dosedanji direktor Janez Gros nam je povedal, da za maj in junij nihče ni dobil plače, tudi poslovodstvo ne. Tudi sam sem uvrščen med trajne presežke in grem torej na zavod, če bodo presodili, da me še potrebujejo, sem pripravljen ostati, sicer pa bom delil usodo vseh drugih, ki so postali presežek, je dejal Gros. Gros in Triller zaprosila za razrešnico Maja ie bil pripravljen sanacijski program, ki je pokazal, da brez zunanje pomoči tovarne ne bo moč rešiti. Delavski svet je program potrdil. Iskra Holding je kot lastnik Terminalov, ki so pred časom nanj prenesli celotno družbeno premoženje, pa z njim ni bil zadovoljen. Uprava holdinga je imenovala nadzorni svet, ki naj bi nemudoma zaustavil nastajanje izgube v tekočem poslovanju. Pripravil je program, ki vsebuje dokaj ostre ukrepe, tudi do-kajšnje tehnološke presežke zaposlenih. Dosedanjemu vodstvu tako ni preostalo drugega kot odstop. Janez Gros je prejšnji teden zaprosil za razrešnico, hkrati je to napravil tudi Igor Triller, ki je bil od 1. aprila letos v Terminalih prokurist. Delavski svet je nadzorni svet zadolžil, da imenuje krizni management, kar se je pretekli teden tudi zgodilo. Tako je vodenje Terminalov prevzel predsednik nadzdornega sveta Tomaž Lovše, Gros pa ostaja na delovnem mestu do primopredaje poslov. Prodaja telefonov se ustavlja S hrvaškega trga je Terminale spodrinil Siemens, ki po Grosovih besedah hrvaški pošti telefonske aparate prodaja brez carine, njihovi kupci pa jo morajo plačati, že tako pa so Siemensovi telefoni nekaj cenejši. Na slovenskem trgu se je letos prodaja telefonskih aparatov razpolovila. Tako ostaja le še češki trg in deloma domači in proizvodnjo telefonskih aparatov so zmanjšali za 30 tisoč, poslej naj bi jih izdelali le še 35 tisoč mesečno. Odpadel je tudi dodelavni posel za Siemens, ki je opustil izdelavo telefonskega aparata, ki so ga sestavljali v Kranju. V proizvodnji pa seveda ostajajo javne telefonske govorilnice, ki jih izdelujejo za slovensko pošto in podjetje Impulz, skupaj naj bijih letos izdelali še 1.200. V Terminalih ima delo tako le še 150 ljudi, proizvodne zmogljivosti so zasedene le 60-odstotno. Uresničujejo se torej krute napovedi, da v Terminalih ne bo več dela za vse, če ne bodo zmanjšali stroškov in še ne bodo posodobili izdelkov. V zadnjih letih smo jih kar nekajkrat vprašali, kdaj bodo začeli izdelovati prenosne telefonske aparatie ki zdaj gredo tudi pri nas najbolje v denar, vendar nikoli nismo dobili odgovora. • M.V. y niočna zbornica Kranj dobila novo vodstvo psta izguba na Gorenjskem sorazmerno večja a Gorenjskem morajo opraviti še 38 revizij, doslej je bilo izdanih 96 revizijskih poročil. Kranj* ."•'u''Ja * Novo vodstvo je dobila tudi Območna zbornca ^klošk" uPravni odbor bo vodil M'ro Pinterič, direktor I^Uski^j ^e^'rj"- Na prvi seji se je upravni odbor seznanil z k"°pa j^^P°darskimi rezultati, v primerjavi s slovenskimi 0 ratu wdstMIni gorenjski delež pri čisti izgubi. Blokada kot i°V-,e K*08 *nianjšiije, tudi okvirnih bančnih posojil je * |Ooraioa,U* de'a Da lmul° n* Gorenjskem z revizijami, saj p J opraviti Je v tretjini prijavljenih podjetij. S?b'la fel.ki,n Jc novo vodstvo genije ,Tdarska zbornica F0** zbn2^ «a Je «"di Ob-Sprc;ie?!Ca KranJ. k> je ob Njem8r°nh Pa s<> t»d> <> ^n^£0grarnu dela. Ob-^biia^ajcvzadnj.hkM.h samot« ?rekt°tia aIm Pa po besedah ?>o Prislan. r pomen po SS" The!nska prt"<»va ob ;dsednik združe, f°*e Hribar pa je h :nja ^Z00 sporni« CraG^njško j bi ^7a<>bmočnezbo, hJn°vnem rikrctno odrazili no odrazila v —.ov- v cli centrom za Gor-skioPu katerega deluje bo na prt Ptrilia iz ^hkinka Sv,?! *• in tudi SPX center, prostore ima na Laborah v Kranju. Območna zbornica je namreč sodelovala pri nastanku tega centra, tudi na mednarodnem razpisu, vendar se GZS ni vključila v projekt in bodoči delničarji so postale predvsem državne institucije, gospodarstvo pa se ni vključilo. Območna zbornica je zaradi svoje nesamostojnosti prekinila sodelovanje, zdaj ga nameravajo obnoviti. Pri pospeševanju podjetništva bo še naprej delovala informacijska pisarna, pomoč bo usmerjena predvsem na ustanavljanje podjetji in uresničitev podjetniških idej, pri tem pa bodo lahko tvorno sodelovali s Poslovno podpornim centrom za Gorenjsko. Utečeno je sodelovanje z deželno zbornico v Celovcu, letos pa bodo pripravili poslovno srečanje madžarskih in gorenjskih podjetij v Kranju. Nove naloge ima zbornica na področju poklicnega izobraževanja, na področju kakovosti pa bodo podjetjem pomagali pri uvajanju standardov ISO tudi treba, če so jo naložili na kamion in nekam odpeljali. Ce bi se meni lUubtio kakšnega takega zlikovstvu hudodelstva nad Barba Jj bUo daleč najlažje "aro malo zagugati in jo -Potopiti/ Upam, da bodo razisko-Va'ci pomislili tudi na tO kruto alternativo in poklicali potapljače. Nič se ne ve -morda pa je Barbara res na dnu jezera? In če smo že na Bledu... Menda ni na tem svetu turističnega kraja, kjer boste parkirnim mojstrom, ki ka-sirajo v prvih in drugi parkirni coni, morali tolikokrat in na široko razlagati, kam na glavi vprašal, kam greste? Nikoli! Vpraša že lahko, v nobenem primeru pa mu niste dolžni odgovoriti, po kakšnih opravkih skakljate po Bledu! Sveta preproščina! Kot so sveta preproščina tudi napisi: prva cona. Kaj bodo rekli slavisti? Cona?!? Kaj je to - copa? Območje, Tema tedna Poletne zgodbe Statistika je ena ogromna in velika laž -Še posebej, če gre za statistično preštevanje turistov v naših turističnih krajih. Kaj pa tisti gostje, ki niso prijavljeni, kaj pa gostje, ki so v tranzitu? m ro, ste namenjeni. Če imate kakšen hiter opravek v kakšni ustanovi, vam parkirnine namreč ne bodo zaračunali. In zdaj srno pri bistvu: kaj pa - oprostite - nekega mladeniča v prvi parkirni COni sploh briga, kam vas vodi korak! Ali vas je morda kdaj v sosednji Avstriji kakšen parkirni mojster s čepico okolje, v nobenem primeru pa ni slovensko - cona! Res odbijajoče - lepa narava, lepo jezero, lep drevorod, napis pa: cona! Saj ne gre za kakšno vojaško zadevo in vojaško cono, ampak za okolju in turizmu prijazen napis! Ta nesrečna cona pa okolju zares ne more biti prijazna! Naj napišejo origi- nalni »zone«, če že mislijo, da morajo na vsak način imeti cono - bodo vsaj tisti trije tuji turisti, ki trenutno letujejo, takoj kopirali, da so zašli v posebej varovano območje. Ko v teh dneh prebiram poročila in berem statistike o turističnem obisku v Portorožu ah ob slovenskih jezerih, mi natančna statistika, ki prihaja iz turističnih uradov, vedno znova preseneča. Nikoli ne boste prebrali: ta trenutek je v Portorožu približno 5 tisoč gostov, ampak vam bodo ustregli z natančno številko: ta trenutek je v Portorožu 5.205 gostov! Do konca življenja mi bo ostalo nejasno, kako goste lahko tako natančno prešte-jejo! 7,e res - po prijavnicah, ki jih pošiljajo hoteli in zasebniki, ampak v resnici ni v Portorožu nikoli natančno 5.205 gostov! Kaj pa tisti, ki so neprijavljeni v vikendih in v zasebnih sobah? Kaj pa tisti, ki so v tranzitu, pa so se za en cel dan ustavili v Portorožu? Statistika je še posebej v tem primeru ena ogromna in velika laž! Če boste prebrali, da je v tem trenutku v Portorožu 5.205 gostov, morate vedno pomisliti, da jih je v resnici 5.206 - niso šteli tistega Nemca, ki je v času preštevanja ostal v hotelu in se ni kopal, ker je bil - prehlajen' • D.Sedej Z Gorenjskim glasom in Aligatorjem na koncert The Rolling Stones Jo! Kot ste opazili, je poletje stoodstotno na sceni, kar poleg vročine pomeni tudi dopuste in te zadeve. Pravi rockerji si bodo na prelomu iz julija na avgust vzeli vsaj dva dni le tega. Namreč v torek, 1. avgusta, bomo z Aligatorjem šibali v Zeltvveg v sosednji Avstriji, kjer se bodo "roekstarci", fenomenalni The Rolling Stones ustavili v okviru njihove letošnje koncertne turneje "Voodoo Lounge". Pa storimo še zadnje dejanje naših petkovih nagradnih srečanj. Odgovor na zadnje vprašanje se je tokrat glasil: ena največjih uspešnic njihove zadnje plošče je vsekakor komad "Love Is Strong". Skupaj smo zbrali vse vaše junijske dopisnice in izžrebali zadnjega srečnega dobitnika 125 DEM vrednega aranžmaja, ki vodi na omenjeni koncert v Zeltvveg. Tri, štiri - srečno dobitnico Uršo Eržen, Bukovica 4, 64227 Selca, sta izžrebali fest punci Špela in Tadeja. Tako. Toliko za danes, naslednjič pa... GREMO V GAULOISSES Oddajo pripravlja in vodi Nataša Bešter Živjo! Čakam vas na frekvenci 97,3 (RADIO KRANJ) v sredo, 19. julija, ob 17. uri. In kaj bomo slišali? DOMAČA LESTVICA 1. Monroe - Spomini 2. Spin - Ali tvoja mama ve 3. Avia bend -Vsaj še trenutek 4. Anja Rupel - Odpri oči 5. Vlado Kreslin - Vrane Novi predlog: Panda - Stoje LESTVICA 1. Rednex - Wish you were here 2. Corona - Baby, babv 3. La Bouche - Be my lover 4. Michael & Janet Jackson - Scream 5. Easta 17 - Stay another day Novi predlog: Bon Jovi - This aint a love song NAGRADE! Sreča bo nagrade razdelila, nagrajenci pa bodo znani prihodnjo sredo v oddaji na RADIU KRANJ. Nagrade poklanjajo: JEANS CLUB PETRIĆ IZ KRANJA, PIZZERIJA FONTANA IZ ŠKOFJE LOKE, GORENJSKI GLAS IN CLUB GAULOISSES BLONDES. Srečno! KUPON Glasujem za: Moj naslov Kupončke pošljite na Radio Kranj, 64000 Kranj. vsak ponedeljek ob 17.30 Pozdravljeni! Kot vsak ponedeljek bomo še naprej vrteli dobro glasbo. Z malenkostnim popravkom načina predlaganja pa smo poskrbeli, da bo še več nove glasbe po vašem okusu. Ko boste glasovali, bodite pozorni. Odločite se za dve izmed ponujenih melodij. Na vašem kuponu bo torej obkrožena ena števHka in ena črka, af dve številki, ali pa dve črki - odvisno od tega, kaj vam je najbolj všeč. Lahko pa napišete tudi svoj predlog. Ena točka - en glas na kuponu, v oddaji pa ena točka - en glas po telefonu. Pa ne pozabite: kupone sprejemamo do vključno ponedeljka, 17. julija, na naslovu Radio Tržič, Babs 4, Tržič, zato jih izrežite in pošljite še danes. Tudi za lepe nagrade smo poskrbeli. V žreb pridete tako tisti, ki glasujete na kuponih kot tudi tisti, ki kličete po telefonu. Tokrat smo podelili dve nagradi, ki ju prispevata trgovini Oxa in Grašca. Prejmeta ju Saša Truden iz Tržiča in Jelka Vrhunec iz Selc nad škofjo Loko. čestftamo! Vesna in Dušan Lestvica: 1. ODPRI OČI - Anja Rupel 2. BE MY LOVER - La Bouche 3. WISH Y0U WERE HERE - Rednex 4.1 VVANNA B WITH U - Fun Factory 5. ROSES OF RED - Kelly Family 6. PRISLUHNI Ml - Darja Švajger 7. PERFECT DAY- Duran Duran 8. BACK FOR GOOD - Take That Predlogi: A POTEPUH - Pop Design B. DHJEENDHJEE - Vtctorv C. NOSTRA CULPA - Imperio KUPON Glasujem za: 1 2 3 Za vnaprej predlagam: Moj naslov: 4 5 6 7 8 ABC TURISTIČNA AGENCIJA MEDIJSKE TOPLICE; vsako nedeljo- kopalni avtobus POČITNICE; slovensko in hrvaško primorje, tujina VIKENDI IN PRAZNIKI; avtob. linija Tržič- Kranj- Poreč UGODNO^Bol na Braču; letalo ali hidrogliser Informacije in prijave: TRŽIČ -Prcdilniška 14, tel. 53*280 KRANJ - Ljubljanska c. 1 a, tel. 224-132 j SOBOTA, 15. JULIJA TVS 1 10.30 Radovedni Taček: Gosenica 10.45 Učimo se ročnih ustvarjalnosti 11.00 Prgišče priljubljenih pravljic, lutkovna igrica 11.15 Pravljičar, ameriška nanizanka 11.40 Korziški škof, švedska nadaljevanka 12.30 Zgodbe iz školjke 13.00 Poročila 14.05 Malo angleščine, prosim 14.30 Tednik 15.15 Baraba, francoski fiim 17.00 Ostržkove prigode, italijanska nadaljevanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Mladi Picasso. španska nadaljevanka 18.40 Falierjevi, nemška serija 19.13 Risanka 19.30 Tv dnevnik 19.50 Utrip 20.10 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadaljevanka 21.05 Za TV kamero 21.20 Ognjena moč, ameriška dokumentarna serija 22.00 TV dnevnik, Vreme 22.10 Šport 22.30 Sova 22.30 Gangster, ameriška nanizanka 23.20 Punčka, ameriški film TVS 2 8.00 Euronevvs 10.00 Miles Daviš in prijatelji 11.00 Strta srca II: Helenine oči, francoska nadalja-vanka 11.55 Turistična oddaja 12.10 Sova. ponovitev 15.55 Športna sobota 18.30 Alpe-Do-nava-Jadan 19.05 Karaoke, razvedrilna oddaja TV Koper -Capodistna 20.10 Obraz leta, posnetek 21.30 Melodije morja in sonca, prenos 22.40 Sobotna noč: Live Aid, koncert ob 10-letnic. HTV 1 8.25 TV koledar 9.05 Nezemeljska, angleški film 10.30Program za mlade 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 Dobri ljudje, ponovitev 14.15 Cista resnica, dokumentarna oddaja 16.00 Beverlv Hills 90210, ponovitev 16.50 Dogodivščine Marka Tvvaina, ameriška risanka 18.15 Prizma 19.15 Na začetku je bila beseda 19.30 Dnevnik 20.15 Žepnina, ameriški film 22.00 Naj pojo tamburice 22.45 Dnevnik 22.05 Slika na sliko 23.25 Sanje brez meja. HRT 2 16.30 TV koledar 16.40 Slika na sliko, ponovitev 18.25 Kraljestvo ruskega medveda, dokumentarna serija 19.15 Risanka 19.30 TV dnevnik 20.15 Tom, humoristična serija 20.45 Latinica 22.30 Športna sobota 22.55 Nočna izmena: Severna obzorja, ameriška nadaljevanka; Svet hipnoze Paula McKenne 0.25 Diplomatska imuniteta, kanadski film. KANALA 8.00 Spot tedna 8.05 črni vra nec 9.00 Kaličopko, ponovitev 10.00 Teden na borzi, ponovitev 10.10 Kino, kino, kino 18.05 Spot tedna 18.10 Klasična vi-deoglava 19.00 Generacija transformerjev II 18.00 Dance sesion 20.10 Živeti danes, dokumentarna oddaja 20.40 Splošna praksa, avstralska nadaljevanka 21.35 Svojčka vendo skupaj, ameriški film 23.25 Vreme 23.30 Skrivnostni kriki, ponovitev filma 0.55 Vlaim užitek, erotični film AVSTRIJA 1 6.05 Zlata palača, ponovitev 6.30 Otroški program 7.35 Otroški program 12.30 Klic na pomoč, Kalifornija 13.20 Tekmeca, ameriška serija 14.10 Mačke in pes 15.00 Blossom 15.20 Parker Levvis 15.50 MacGvver, serija 16.40 Superman - Lois in Clark 17.25 Melrose place 18.10 Bever!y Hills 90210 19.00 Milijonsko kolo 19.30 čas v sliki/ Kultura 19.53 Vreme 20.00 Po gledi os strani 20.15 O, ti moja Avstrija, poletna oddaja 22.05 Šport 23.05 Čas v sliki 23.10 Pardon 23.45 Hale in pace, skeči 0.10 Upor gladiatorjev, italijans-ko-francoski film 1.35 Klic na pomoč Kalifornija 2.20 Melrose Place 3.05 Beveriy Hills 90210 3.50 O, ti moja Avstnja 5.35 Raji živali AVSTRIJA 2 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Scsramouche, ameriški film 10.55 Premiera, avstrijska kriminalka 12.30 Hello Austria, Hello Venna 13.00 Čas v sliki 13.10 Polet na Nordkap 14.00 Formula 1 15.10 Krepostni Jolžef, komedija 16.35 Alpe-Donava-Jadran 17.00 čas v sliki 17.05 Ozri se po deželi 17.53 Svetovne religije 18.00 Šport 18.30 Harald in Eddi. skeči 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki/Kultura 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Obrekovanje, nemška tv kriminalka 21.50 čas v sliki 21.55 Policistka, ameriška tv kriminalka 23.25 Morilsko maščevanje, francoska kriminalka 0.45 Pogledi od strani 0.50 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 MINI PET (otroška lestvica) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 Petkov tedenski pregled 20.40 Blagoslovitev novih bronastih zvonov cerkve sv. Lovrenca na Kokrici 21.15 EPP blok - 3 21.20 Film: Življenje po seksu, ljubezenska komedija 22.50 Miss toples v Skali 24.00 Nočni zabavno-ero-tični program 2.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI Vsak dan - VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. do 19. ure ob glasbeni podlagi Radia Žiri; VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri 19.00 Otroška oddaja 20.00 Antonov obzornik 20.30 Serijski film R TRŽIČ LOKA TV 17.00 Movie Channel trani Videos- M MTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 16.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 16.45 POPOTNIK, potopisi in nasveti popotnikom, ponovitev 17.30 MED PRIJATELJI, narod-nozabavna glasba, ponovitev 18.15 MMTV ŠPORT; ponovitev 19.00 KUHAJMO SKUPAJ, kulinarična oddaja, ponovitev 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 GHOST FEVER, film 21.35 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 21.40 BRAHMS IN DET-MOLD, mesto glasbe 22.40 NEZAŽELENI POTNIK, film 0.10 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA ... Videostrani ... Napovednik R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 8.40 Pregled tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 16.20 Izbor pesmi tedna 17.00 Gost v studiu -Branko Mirt 18.00 Gorenjska danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program z Lili Kalan Oddajamo ob 13.30 do 19. ure z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz, ter z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. V prvem delu programa se bomo posvetili horoskopu in vam skušali pomagati do zdravja z zdravilnimi zelišči. Informacije bodo na sporedu ob 15.30. Ob 16.10 bodo sledila obvestila, nato poročila Deutsche VVelle. V času od 17.30 do 18.00 lahko oddate brezplačen mali oglas. Najmlajšim je namenjena pravljica izpod peresa Zlate Volarič. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jutranja kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 9.15 Ponovitev 17. lekcije ONE TO ONE 10.00 Tema: mednarodna gors-kohitrostna dirka GOLICA 95 11.15 Duhovni razgleai 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Glasba je življenje, 14. melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila 16.30 Osmrtnice, domače novice 17.00 Portret: Janez Duhovnik - doktor znanosti 18.00 Voščila R ŽIR! 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za klasično glasbo 8.00 Dogodki 9.00 Mladinski program 10.00 Servisne informacije 10.30 BBC-jev jezikovni tečaj angleščine 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 RA Slovenija 16.50 Športni utrinki 17.00 Razvedrilno popoldne 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 6.00 Dej nehi, no... 6.15 Novice 8.00 Horoskop 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Naj, naj pesem 11.05 Notranjsko-kraški mozaik 12.00 BBC novice 13.55 Pasji radio 14.00 Lestvica, 13 ožigosanih 15.00 Popoldanski vodeni program 15.15 RGL komentira in obvešča 17.15 Novice 17.30 Tečaj angleščine: BBC -one to one 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Stampeedo 22.00 Hot mix music - Jernej Vene 24.00 Camera obscure - Zlato Kreč 2.00 Satel. R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Sobotna iskrica 11.10 Za življenje, za danes in jutn 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 13.00 čestitke in pozdravi poslušalcev 15.00 Pop. mf. oddaja 16.05 Mali oglasi 17.15 Naš gost 18.30 Več. inf. oddaja 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 MoRev + priprava na nedeljo 21.20 Priprava na papežev obisk oz. redovi na Slovenskem 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program znam brati, berem ■ KINO CENTER amer. psih. thnll. SKRIVALIŠČE ob 17, 19. in 21. uri STORŽIČ amer drama KAZNILNICA ODREŠITVE ob 19 30 in 22. uri, amer. melodr. BARCELONA ŽELEZAR amer avant film KNJIGA O DŽUNGLI ob 17. in 19 uri. amer zgod avant. rom. ROB ROY ob 21. uri RADOVLJICA amer kom MALI MILIJONAR ob 18.30 in 20.30 un ŠKOFJA LOKA amer. fillm DEKLICA IN SMRT ob 18.30 in 20.30 un TVS 1 8.00 Videostrani 8.35 Živ, žav, ponovitev 9.10 Arabela se vrača, ponovitev češke nadaljevanke 9.40 Za TV kamero, ponovitev 9.55 Nedeljska maša, prenos iz Opatijske cerkve v Celju 11.00 Koroška poje '95 11.30 Obzorja duha 12.00 Svet divjih živali 12.30 Ljudje in zemlja 13,00 Poročila 13.05 Malibujska cesta 2000, ponovitev ameriške nadaljevanke 15.20 Bova zaplesala, ameriški čb film 17.00 Rdeči alarm, francoska nadaljevanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Po domače 19.00 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.46 Šport 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Zakladi sveta: Mehika, francoski pustolovski kviz, 3. oddaja 21.50 National Geographic, ameriška dokumentarna serija 22.45 TV dnevnik 3, Vreme 23.00 Šport 23.10 Sova: Skrivnosti mesteca Lake Success, ameriška nadaljevanka TVS 2 7.50 Videostrani 10.00 Županova Micka, posnetek gledališke predstave 10.50 Strta srca II: Helenine oči, 5. del francoske nadaljevanke 11.40 Sova. ponovitev 13.40 Melodije morja in sonca, ponovitev 14.50 športna nedelja 18.05 Obraz leta, ponovitev 19.30 TV Dnevnik 19.50 Zrcalo tedna 20.10 Pasijon po Luki, zaključni koncert evropskega zborovskega simpozija 21.40 Evropski zborovski simpozij, kronika 22.10 športni pregled 22.40 Kolesarski maraton Franja, reportaža 22.50 Krik, kratki film 23.10 TV jutri HTV 1 9.30 Poročila 9.35 Biblijske zgodbe, risana serija 10.00 Seza-mova ulica 11.05 Oči Amarvllisa, ameriški film 12.30 Hroščosned 13.00 28. mednarodni festival folklore 13.30 Mir in dobrota 14.00 Duhovni klic 14.05 Poročila 14.15 Kmetijska oddaja 15.00 Opera Box 15.30 Mesta, dokumentarna oddaja 16.20 Beverty Hills, 90210, ameriška nanizanka 17.10 Poročila 17.20 Umor v visokih krogih, amenški film 18.50 Kremenčkovi, risanka 19.15 TV fortuna 19.30 TV dnevnik 20.15 Gnezdo pojočih ptic, kanadski film 22.00 Dr. Ouinn, ameriška nanizanka 22.45 Dnevnik 23.05 Slika na sliko 0.05 Sanje brez meja HTV 2 13.10 TV koledar 13.20 Slika na sliko 14.05 Cro pop ročk 14.55 Avtomobilizem, formula 1 17.00 Tenis 18.00 Izbor za miss Evros-porta, reportaža 20.15 Mestece Pevton, ameriška nadaljevanka; Počitnice, ameriški čb film. KANALA KANAL A8.00 Spot tedna 8.05 Alica v čudežni deželi 9.00 Kali čopko 10.00 Burleska 10.30 Male živali 11.30 Splošna praksa, ponovitev 11.55 Ekipurejske zgodbe 12.10 Žametne vmice 12.55 Spot tedna 18.15 Žametne vrtnice, ponovitev19.00 Generacija trans-ormerjev 19.30 Živeti danes, ponovitev 20.05 Beveriy Hills 90210, ponovitev 20.55 Beverly Hills 90210. 22. del ameriške nanizanke 21.45 Adidas Streetball 22.05 Kino, kino, kino 22.40 Dvojčka: vedno skupaj, ponovitev AVSTRIJA 1 6.00 Black Beautv 6.25 Otroški program 8.35 Nič za deklice, lutkovna igrica 9.06 Duck Tales 9.40 Otok zakladov 10.30 Speedy Gonzales, risanke 10.55 Duck Tales 11.20 Bugs Buny 11.45 Parker Levvis 12.10 Superman -Lois in Clark, ponovitev 12.55 Blossom, ponovitev 13.20 Odhod ob 16 50 s posaie Paddington, angleška kriminalka 14.45 Formu la 1 za VN velike Britanije 17.35 Čudovite slike iz živalskega sveta 18.05 Polna hisa 18.30 Vozovnica I potovalni kviz 19.00 Korak za korakom 19.30 čas v sliki/ Kultu-a 19.45 Vreme 19.54 Pogledi od strani 20.15 Dr Marcus Merthin, 5. del 21.05 Zaljubljena v Dunaj 22.00 Ni trupla brez Lili, komedija 23.40 Čas v sliki 23.45 Vizije 23.50 Billv. how did you do it? 0.35 Hudičev poročevalec, ameriški film 2.25 Znamenje, ponovitev ameriške grozljivke 4.10 Policistka, ponovitev ameriške kriminalke 5.40 Korak za korakom, ponovitev AVSTRIJA 2 8.00 Videostrani 7.00 Vreme 9.00 Čas v sliki 9.05 Sabrina, ameriška komedija 10.55 Vreme 11.00 Evropski studio 12.00 Poročila iz parlamenta 12.30 Orientacija 13.00 Čas v sliki 13.05 Tednik 13.30 Dober dan. Koroška 14.00 Pogledi od strani 14.45 Hotel ob VVoifgangseeju, avstrijsko-nemška komedija 16.15 Reke 17.00 Čas v sliki 17.55 Lipova ulica 18.25 Kristjan v času 19.00 Avstrija danes 19.30 Čas v sliki 19.48 Vreme 19.54 Šport 20.15 Kraj zločina 21.50 Čas v sliki/Šport 21.55 Pery Mason in zastrupljeni koktajl, ameriška kriminalka 23.25 Za vse čase, avstralska melodrama 0.55 Pogledi od strani/Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 8.45 Test slika 9.00 TV napovednik TELE-TV 9.03 EPP blok - 1 9.10 MIHA PAVLIHA (ponovitev otroške oddaje) 10,00 OTROCI, PROMET, VARNOST 10.55 EPP blok - ? 11.00 PETKOV TEDENSKI PREGLED, 72. tedenska informativna oddaja (ponovitev) 11.30 VIDEOBOOM 40 (prva slovenska video lestvica), 45. oddaja 12.30 Videostrani TV ŽELEZNIKI 18.00 ANTONOV OBZORNIK 18.20 Serijski film 20.00 športna oddaja LOKA TV 19.00 Nedeljska reportaža: Izlet v Freising 19.30 Videostrani 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Tedenski pregled dogodkov 20.40 EPP blok 20.42 Film, podnaslovljen ... Videostrani MMTV 7.00 Video strani - panorama 10.30 SKRINJICA ŽELJA, otroška oddaja 11.00 GOVORICA ŽIVALI: Govorica telesa, dokumentarna serija, 6 del/9 11.30 CIRKUŠKE TOČKE, 6. del/13 12.00 ZABAVAJMO SE S FIZIKO, 6 del/39, ponovitev 12.30 Video strani panorama 14.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 15.00 VESELA NEDELA, glasbeno razvedrilna oddaja 18.00 AVTO DROM MMTV, oddaja o avto-moto športu, ponovitev 19.00 Obvestila 19.05 Risanke 19.30 MMTV SHOP, televizijska prodaja 20.05 ZAKLADI PRETEKLOSTI, dokumentarna oddaja, 3 del/4 20.20 SPOT TEDNA ŽIVE SCENE 20.25 POGLEJ ČLO VEK - ECCE HOMO 21.05 LENA'S HOLIDAY, film 22.35 KALENDAR GIRI, KILLER, film 00.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TVŠiŠKA ... Videostrani ... Napovednik TV MEDVODE 00.00 - 17.00 Videostrani 17.00 -17.05 Reklamni blok 17.05 -17 35 KMETIJSKA ODDAJA: predstavitev občinskega odbora za kmetijstvo in gozdarstvo, kmetijski nasveti, predstavitev kmetije, izbiramo najlepšo kmetijo v občini 17.35 - 17.40 Reklamni blok 17.40 - 18.30 Videostrani 18.30 -18.35 Reklamni blok 18.35 -19.15 NOVICE MED VODAMI, informativna oddaja, danes: popo tovanje SKD, po 7 seji občinskega sveta, darilo angleških študentov medvoškim gasilcem, kanadski Slovenci na obisku v Sori, 40 let GD Zbilje, praznovanje Urhove nedelje v Smledniku 19.15 - 19-20 Reklamni blok 19.20 - 24.00 Videostrani R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 10.00 Mojstri kuhanja na Radiu Kranj 11.00 Po domače na kranjskem radiu 12.00 Brezplačni mali oglasi 12.30 Osmrtnice - zah-vale 12.40 Kmetijska oddaja 13.00 Dobrodošli med praznovalci 15.30 Dogodki in odmevi RS 17.20 Hitro, daleč, visoko 18.20 Kino, kviz 19-30 do 24.00 Večerni program - glasba po izboru R TRŽIČ Oddajamo od 10. do 15.30, iz Kovorja na UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz ter iz Tržiča na UKV 88,9 Mhz. Pozdravu iz studia bo sleidl poletno obarvna program, zavrteli bomo posnetek pogovora s Fran* cijem Sarabonom, pa o potovanjin bomo govorili. Tedenski mozaik bo na sporedu opoldne, nedeljskj duhovni misli bo sledil pregled drugih zanimivosti v pogovoru s tržiskim županom, Pavlom Rupa"* jem. Ob 12.50 bodo na vrsti obvestila, ob 13.20 oddaja Iskrene čestitke, najlepše želje-Nadaljevali bomo s pogovorom z ministrom Zoranom Thalerjem, z novostmi iz radovljiškega in jese" niškega konca, spored pa sklenili s Kolovratom domačih. Presenečenje pripravlja tudi pokrovitelj oddaje. Prisluhnite! R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved Hidrometeorološkega zavoda Ljubljana 7.00 Druga jut-a")3 kronika Radia Slovenija 7.20 Halo, porodnišnica 7.50 Nočna kronika (OKC) 8.00 Mirin vrtiljak 10-0» Trgovina Triglav 11.00 Radijski sejem 1200 Osmrtnice, Voščila 13-0« Nedeljska tema 14.00 Voščila 15-00 Poročila 16 00 Voščila 17.00 Pok** poklepetaj, poslušaj 18.30 Mwwe za ljubitelje resne glasbe R ŽIRI 8.00 Napoved programa 8.40 N3* zgodovinski spomin 9.00 Aktu«"* tema 10.00 Kmetijska oddaj3 10.30 Za ljubitelje narodnoza' bavne glasbe 11.00 škofjelos* tednik 11.40 Kino 12.00 Neder ka duhovna misel 12.30 Česti^ 13.30 Nedeljsko popoldne H-Ojj športni utrinki 16.00 Lestvica; ^ poletnih komarjev 17.30 Nedeljs* srečanje 19.30 Odpoved pro9ra R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: Jf'5 MHz LJUBLJANA: 105,1 M** 7.00 Calimero m otroci 9.00 Naj. 3 pesem tedna 9.15 Nnvice 9> Kam danes v Ljubljani 10.00 oskop 11.15 Novice 12.00 Duhoj misel - Rudi Koncilija 12.15 NO^jS 13.00 Nedeljska reportaža l*TJ Slovenska glasbena lestv,can,0-MTVteletekxt 15.00 Vodeni V 0 gram 15.15 Novice 16.45 vr* 17.15 Hollywood - oddaja 0 . 18.15 Novice 19.00 Rick ^ 30 ameriška glasbena lestvica **• Jazz galerija 1.00 Satelit R OGNJIŠČE 6 & 5.30 - 8.30 Jutranji program * Duhovna misel, svetnik on 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 nos svete maše 10.00 ReP°' -jjri 12.15 Čestitke in pozdravi n * poslušalcev 17.45 Slovence" ^ svetu m domovini oz. m'S'J oddaja 18.30 Več. inf °° 19.40 Za najmlajše P°fu/a|r,iH 19.50 Verska oddaja o k n postaj 20.15 Radio _ vad,dati 20.40 Naši svetniški ka,^ 21.20 Sakralna glasba **• 5.30 Nočni glasbeni progra KINO CENTER amer. psih thnll SKRIVALIŠČE ob 17, 19. « ^r. STORZIČ amer. drama KAZNILNICA ODREŠITVE ob 20 uri. f.|p1 melodr. BARCI l ONA ob 16 in 18. uri ŽELEZAR amer. avan . KNJIGA O DŽUNGLI ob 17. m 19. uri, amer zgod. avan . ^ ROB ROYob 21 url RADOVLJICA amer kom MALI M'^', ^sOP ob 18.30 in 20.30 uri ŠKOFJA LOKA .»nor film NORI PnJ£ g^pf ob 18.30 in 20.30 uri ŽELEZNIKI amer. drama DFKI 'CA "ViCN' ob 19 uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer akc.i) riim w BOJEVNIK ob 20 30 uri Odprte strani- Bohinjski parkirni režim na lastni koii STRAN 16 Parkirni mojstri na vsakem koraku Bohinjski parkirni režim je res nekaj posebnega: na obiskovalca Bohinja preži kar deset parkirnih mojstrov radi na mestih, ki v nobenem primeru ne morejo biti parkirišča. Ker je verjetno zmanjkalo delovne sile, so na mesta ob obali, kjer bi lahko zastonj parkirali, nasuli kar kupe peska... Blejski prometni režim STRAN 25 Parkirnina, nakar še konzumacija Blejski prometni režim je že peti ali šesti poskus, kako bi odvrnili pločevino z blejske obale Na Mirnem boste plačali konzumacijo in le na parkirnem prostoru Blejskega gradu je parkiranje zastonj. Gostinci, domačini, lastnik) lokalov - vsi ugotavljajo, da imajo tudi zaradi zasoljene parkirnine manjši obisk... Pri hotelu Jezero so na parkirišču s takimi fizičnimi ovirami zavarovali rezervirana parkirna mesta... POGLEDI le se že kdaj vprašali, kaj turizem je? « glavni slovar (SSKJ) odgovarja: biv^aV> da kd° P°tuje, spremeni kraj anja zaradi oddiha, razvedrila". In še: ZQd1arska dejavnost, kl se ukvarja z Jem°V i vamem potreb turistov, nuden-jCem 1f'M£ turistom". Turist je potemta-biva P°tuJe, začasno spremeni kraj ClQunJa ,Zara(ii oddiha, razvedrila". umetnklm°n' francoski pisatelj, M je bil suhon in Se Pot€mtakem ni izražal v takolQr,nin oznakah, je turista ugledal belim Avtomobili turistov, v njih tipi z foton1 *~ePicami' karirastimi srajcami, čah''Partl in žicami v kratkih hla-0 Čem - -° za začetek> da bomo vedeli GORENJSKEGA. JUGA dobra tretjina vprašanih opredelila za Triglav! Sledijo: lipov list, Alpe, neokrnjena narava, morje, tipična slovenska kuhinja /kaj je to?/, tipična slovenska vina, slovenski kozolec, stari gradovi, jezera in grički s cerkvicami. Pretežni del slovenskih turističnih atributov je torej nesporno gorenjskega izvora! Jih potemtakem ne znamo tržiti? Naslednje, s tem povezano, je bilo vprašanje, kateri vrsti turizma bi morali v Sloveniji dati prednost. Zmagal je množični turizem (33 odstotkov). Sledijo: zdraviliški, kmečki, ekološki, planinski, visoki turizem za petičneže, mladinski, kulturni, zabaviščni in igralniški turizem. Tudi po tem razporedu bi morala Gorenjska na j. se sploh pogovarjamo /m • T j v i , o razporedu bi morala tjorenjska nc Uglej V teh ™*'cih v svojem kraju OOrgfflMfl, U^Z^ld \WfllW\0i( slovenski turistični lestvici kotirati višje v 2ake motorizirane tujerodne tipe -' Čeprav je jasno, da bi morah postopne r°kavi hlačan in majicah s kratkimi fotoapt arati v rokah in v spremstvu pomanjkljivo tl*rišti'i? Zena in deklet, bomo vedeli, da imamo opravka s kljub nam so pri*n zato' da bi se odpočili in razvedrili. In jih sicer da ne b°do nič delali, ne kaže preganjati. Gorenjska je P°temtČela reda ,n dela na sončni strani Alp. Kako naj nič n akemv to pridno in redoljubno oazo pripuščamo tipe, ki naV(i.e *laJ° in dostikrat moteče vplivajo na red, ki smo ga njihali Iak°' (ia mo d° nJin uslužni in prijazno ustrežemo Usta Potrebam, kolikor so le-te v mejah našega moralnega in Vorlf* rt>du /akai'' '-"to. ker plačajo' ^OVe!t *e ""dalje odkod bodo ti turisti prišli. Domačih, javn ncev' kot kaže, ne bo prav veliko. Zadnja telefonska P<>kani?eniska raziskava Dela Stik, objavljena l. julija, je ko,n^ ?' da namerava na turistu'm dopust (od doma, torej) Istro 1 ,hra Plovna Slovencev Od teh jih bo šla dobra tretjina v Nino na Hrvaško, petina na slovensko obalo, desetina v turistu °Sem o^tolkov v gore, sedem v zdravilišča, dva na del,' T knu'"'" Gorenjska torej lahko računa le na pretežni k*kćd ^ hored\ sem Ljubljančani. S tujimi turisti pa je tako: poskusiti morajo najprej, šele potem se odločijo za domačo slovenske hrane. Nemci imajo radi igttnce m kislo zelje, angleški gostje pa se bodo te telko odločili za kranjsko klobaso. Vedno jim najprej ponudim, da malo poskusijo in šele nato se odločajo...« stojijo, poštenega parkirišča pa nikjer! Hočemo priti do planine Voje. Stop! Cestnina! Tu cestnino pobira občina in jo menda namenja za popravilo ceste! Prvih nekaj metrov je asfalt, nato pa se spet primemo za glavo! Saj ni mogoče! Ne morete si zamisliti slabšega gozdnega makadama. Avto poskakuje in človek bi kar obrnil in se vrnil v Staro Fužino. In zahteval cestnino nazaj! Oskrbnika na planini Voje sta ogorčena: »Takoj, ko so začeli pobirati cestnino, Je promet očitno upadel! Kar poglejte: sobota je, lep dan, pa ni nikjer nobenega gosta. Planinska društva, ki imajo v lasti planinske domove, so morala plačati 800 tisoč tolarjev letne cestnine! Ker planinsko društvo za kočo na Vojah še ni plačalo, morava vsakokrat, ko greva po nakupih, plačati cestnino! Tega svet ni videl! Odšla sva k bohinjskemu županu m ostro protestirala - dal je začasno dovolilnico, ki je veljala do srede, zdaj pa sva spet brez dovoljenja! In vsakokrat morava cestnino plačati! Ce bi šla petkrat gor in dol, bi pa petkrat plačala! To je nevzdržno - saj gre vendarle za turizem. S takimi ukrepi turiste odvračajo, se smešijo in na koncu od tega ne bo nihče nič imel...« Če mislite, da je zadeva s plačilom cestnine na planino Voje ali Vogar opravljena, ste se zmotili. Če si boste na tej relaciji želel' ogledati Mostnico, vas bodo spet presenetila plačaj 300 tolarjev za ogled! To je pa menda res že rahlo preveč! Res je v Bohinju lepo in res se v življenju vse plača, da pa bi plačeval dobesedno na vsakem koraku, se pa Človeku res zdi neumno. Domačini ne bomo plačali Ko se ustavimo v Stari Fužini in pokramlj3' mo z možakom, ki pobira cestnino na planine, je redkobeseden. Tudi domačin iz Stare Fužine, ki sedi poleg njega, sprva ne tem ničesar. Ko pa vztrajamo v trditvi, da )c pobiranje cestnine za tak kolovoz, ki vodi na planino Voje, res neumnost prve vrste, domačin pripomni: »Bi plačali. 'Iudi domačini bi vsakokrat dal'-ko bi zatrdno vedeli, da se bodo ob koncu sezone ceste res popravile. Da bi se vsaj dobro vzdrževale! Tako pa so cesto na Voje za si' popravili šele pred časom - kakšna polomij3 Je bila cesta šele prej!« Ne moremo si predstavljati, da bi bila lan** cesta še slabša, kot je danes.. »Iudi pri Savici so pobirali parkirnino. \ vsi domačini smo pač pričakovali, da se bo tega denarja vendarle kaj uredilo. Pa se ni n' • Ta denar od cestnine je kot bohinjska megl'c - zdaj jo vidiš, zdaj je ne vidiš!« Ob »rampi« se ustavi avtomobil, iz BJ*P kar poskoči ženska, domačinka, ko izve, smo od časopisa! »Poslušajte vi mene in zapišite enkrat že p pravici. Zapišite, kaj si o tej cestnini in o te parkirnem režimu, ki je danes v Bohinj mislimo domačini! Groza! Kot majhna ^ ^ sem z mamo hodila na našo planin", ^ poletje! In danes? Danes moram kot di,rfl' cinka PLAČEVATI, da grem lahko na dom^ rovt! Saj to ni res to se ne dogaja nikj*» svetu! Pri priči morajo ukiniti vse parku'1 " in vse cestnine, saj se tako ali tako "'r,-^ naredi! Kar poglejte klopicc po Bohinju' V* $ jih prebarvali že dvajset let! To ni turizem '\ takim načinom kmalu ne bomo več ' nobenega turista! Sama ne plačam! N'^°^c nikjer, saj vendarle plačujem vse kornuru jr in druge prispevke in davke! Čemu torej parkirnine in cestnine?« |j $c Domačini so bili res ogorčeni. KaniorM' ^ pflkalejo, povsod naj bi plačevali - seveda niso nabavili letne dovolilnice Bohinjski parkirni režim je torej nenavaden - plačujejo vsi, na domala VI koraku. V«7 • Ne - vsi pa res ne! listi, ki se v svoj GORENJSKI GLAS / 16. stran / Kranj, 14 pripeljejo s helikopterjem, parkim'n cestnine ne plačajo. Da se ne vozijo s helikopterjem" Seveda se... 00 CD > O <** >(/) m o o> T" .2. 3 o a Lil «3 a. o o C > o o 13 0> > M "D I O. O) (D «J > o ca o "O > 2 c/3 a. c Z N LU -i Hi >N uj <£ > o > < O UJ X. Vi z o CQ O * z > o -J Vi O 0. E o C > o tO o O.-J E i *" j*: to w c kj d) x> 5 o o > i W 3 ■—. O) 5 e to to E E*. — C 0) £ > o C0 c Z < m >N -i Vi Z 3 to cc <5 o ± oz 0.N (0UJ Si 2g qO o> csi -E 51 to d čl.<2 o o. ■o -o 55 o. ca .•=, «>.C ca o N §48 ca $ >Ž ca c jo ca S 2:E . o D) ca §•21 to cg _^ ca c ■'jI 0)0) g) ca C > o a> TJ t! ■4-, O) o ca c o > ■i Ž o-g o o ca n 11 3 ca ca f cd (/> to «J J to O) J Z N lil -J UJ >N UJ Z O m O D k Vi < cc CC g> CL O) 00 o0 UJ * H o z o O UJ _i —J on CD C <5 J2 O 'E «F o n ca o ci o > o O) c ca N I C ca k. JZ ca +-» a> > (0 O) •N > Ui < O LU tO z »o m o UJ I D H I-(0 Z o •=:>.-* c o c X0 "O cd "c a> i- to aOT3 — > 0) :=.« 5 C ._ O. W > o a_j- lil J a>° 5 KJ > c . w ffl, d) 00 -j O "D m c « m OT > ® co ca c tr =• ca > o c > ™ ■ti B £S O w^'» OČE o aT-a ro^ O TJ C — Z E • "5 o_ dO > c c "o o > > N N O ' > r= on KO «0 ca ji W 05 tO KJ 3 to" 10 ~ Or 0) p to i= || a? ca fo 0) d) ._ ^ J£ "S c "E ca +j v. a) o ca > > N cn w 3 3 i d) II 1° II ^ _ _jKJ g) NO Jo 1*8 Kj cn 0 : ca :<° ta N ^2 ca xj «^":cF KJ C C0 l: a> c TI > _ O) ^ 1 ' Ž a. co 3j ca J5 uj Z cmsi ca ■-o o C0 TJ o °- čd a) w I o o TJ O) O O >:č o) o > > > (0 ijs It.? .y o w > o čo* ca Q c tj t- w -j z, b > r= ca JS .ti KJ TJ Pil c -rac rta* ^ ca Q.-0 P *J « ca co >12 <3 c ca c > ' £% ca > ca > co o tj to ca 9> fcta o- ^ g — UJ > < O g Vi (O z O O *8 ž S-2 c n E o) o ca O d) ?^ D. :^I>il co <" o 5 > £ C 0) 0) co a| E j= N 5 f c o ž z kj .E > i; " co > TJ 0) C .t; ca i| t! ol KJ > o w OrE a c •i C^g C N > — fO 0) jd ca O TJ ._ c 'aT <5 to E Hi % lip O .-t: TJ o. co > p>~ c a) c: .EloriE o > ¥ « 'E > o . £ co d) TJ > C CO CO > E 2 c C 11 O- o II co C0-E 0) KJ > n co o o o ca a. c c CD 5 « g-o > W C-c tO -o d) > cd c'č-2 ■S (3 Q 1 E5 i C O c ca ca tj — 2 ol ■ 0)^ J2 |IE| S.E^ > 5 a TJ C _ ca o E 0- _ tO I E o 03 o o if.iJ 3 CD S « ^ S. TJ . °E a> o > a. co tO ca C co o. >N co co TJ C C0 E '> rt: "E o o. 03 n o to o CL KJ o TJ O > co CO C O) CD O > **i c 21 k"! D- C .55, o> cB w > ■ ■ UJ 00 o o —i O O UJ z K/3 O -I 0. (0 o CD TJ KJ c _ C co .9 to > KJ 0) CD 5Šf .2. CD > ca o ■— — c o c cn to © o |-j co ca E"r9 •gr ca c > to E^l ^ ca o o c 1^1 L1« >-2 I— tO TJ ca x: c N> iš ~ o ^rE tO C 0) KJ 2 CD n ca co 2 cn— j= 0) © 0) w to to r C W col^dj _, tO C j5 0) > -o © E CD L' to f ca o > o °-O TJ C0 0) c .©z rfi «0 > >o > O o O c o d) iS O TJ KJ > rti O co c i C0 CD 4-) ^rE oE E^ - CD >^ ._ C "D > 3 O "ČO CO o "dT Q- El |a ~ ca > 8. o o S-i O m ClJ2 0) KJ 00 > o Z Is i (0 o z ti o Q LU O tx a. to o CL ca tO CD ca c > o 0) TJ CC > o cn 0) c — N d) 0) > ' to C ._ 0) to JQ o O In E o C o J* N N O C as KJ O O T! ._-E to J č KJ >N O ^ TJ W C\J O T- »o o o "O 0) C >co o a co _ca co CD C tj ca to ča i i ^ o I 5 ca ca cd* o E o a> li CL o ti E o O > S co to O) « co O CD d) *CJ ® £ o o 'EE v o to © Jo -D 3 n C :=. •si ca o CD O tO JZ o iS f d) Q to CD . ca E E8 o CO E ca o 1 4-. O-C "O CD CD eH TJ C0 n C ca > to ČD tO CD tO > 0) >N 0) 3 0) 4- > co to °2 >N ^ O KJ TJ O 11 O CD "> .© 2 o o-o. o S C C © iS > g> CO 3 CD E SI JC CD C TJ N SZ 'E 1 co C iS CD TI > > C0 C/3 S66I B!!In! n *>|3J3d \VH1S 7,1 • SVIO ISSf M3HOO Zadnja neodkrita dežela v Evropi za avanturiste Pridii$ibam- ■ Vaši dopusti so zelo ^vidljivi. Hoteli, vsi sterilno čisti, lakaji, nostin" "ai" 2 neznansko lahkost-sobo odneseJ° težke kovčke v evronoif3 seveda hrana, dobra, doma pf'*taka kot ste ie vaieni turistov SO po,ne vam podobnih Čami rioS se.n^n'ki' Pa velikimi brisa- 'flanjšjh 49rnienimi po tleh- koPico Vam WrlJer 9ručo glasnih otrok, ki bili vča.SpUsti niso več tist0- kar so in se rJJ- Ja včasih smo sedli v avto ravno naT'* Kam? Nekam tJ8- k)er Svojih s Vsakem koraku ne srečuješ ^'ep r^^dov' nekam, kjer smo 9a, n»W a sP°znali tudi kaj nove-p^vidnfvVadne9a- doživeli kaj ne-je nekau^6?8- Duh avantur kot da So sev«?'6^'- Ni 9a več vendar v«Sa tudi izJeme- Majhne, a si> da bi 5-i ' ,zJemne. Predstavljajte ^ su letos preživet teden dni ob Jadransko morje. Seveda ne v Dalmacijo pa tudi na italijansko riviero ne. Letos bi lahko šli v Albanijo. šok! Ne pretiran. Mala dežela ujeta med hribe in morje je bila dolga leta zaprta sama vase. Čas se je tam enostavno ustavil. Dvajset, trideset let je minilo, pa vendar se ni nič spremenilo. Drugačnost oddaljena krajši letalski polet. Svoje potovanje bi začeli na Brniku, kjer bi nas ob poldnevu letalo odpeljalo proti Tirani. Čez tri ure bi pristali na letališču Rinas, z letališča pa bi se odpeljali do hotela in sob. Seveda se tamkajšnji hoteli ne ponašajo z ravno petimi zvezdicami. Kljub temu pa je za čistočo dobro poskrbljeno. Oprema resda ni zadnji krik mode, storitve morda včasih malce pomanjkljive, a tudi to je del avanturističnih počitnic. Že kar prvi dan si bomo ogledali glavno mesto, še posebej zgodovinski muzej, pa mo-šejo ET'HEM BEL), videli bomo slavni stolp z uro, pa spomenik domovine... Vrnitev v hotel bo po vseh ogledih verjetno velo dobrodošla, tam si bomo potešili lakoto, zaspanci pa se bodo lahko spravili k zasluženem počitku. Zabava za tiste neuničljive se po večerji šele začenja... Zjutraj po zajtrku bomo odšli v Berat, eno najstarejši mest v deželi. Danes je to mesto muzej, zgrajeno pa je na skalnati pečini, imenujejo pa 8a tudi "mesto tisočerih oken", »gledali si bomo tudi most GORICA, mošeji LEAD in BANCHOR, muzej ONFURI in še in še. Albanija je zagotovo dežela zanimivosti, zaradi svoje edinstvene lege se je precejšen del evropske zgodovine odigral prav na njenih tleh. Prav zaradi svoje zaprtosti in nedostopnosti je mnogo njenih biserov, pa naj bodo to tako naravni kot kulturni in zgodovinski ostali praktično nedotaknjeni, kar le še povečuje čar obiska dežele. Po kosilu se bomo ustavili v samostanu ARDENICA, kjer bomo povečerjali ter prenočili. Pa brez panike. Samostansko poslopje danes ne služi več svojemu prvotnemu namenu, v njem je danes urejeno turistično naselje s trgovinom in večernim programom, tako da se bodo verjetno le redki pred zoro odločili za spanec.To, da je bilo območje Albanije zgodovinsko precej pomembno boste videli naslednje jutro v Apolloniji, starem antičnem mestu. V Odeonu in Porticu boste lahko občudovali mozaike, poleg naštetega pa boste obiskali še kopico drugih ogleda zares vrednih krajev. Po nekaj dneh ogledov se bomo ustalili ob morju, kjer boste tri dni lahko v miru uživali pod soncem in v zares čistem morju. Turistično naselje ki se počasi prebija in stopa po sledeh svojih vzornikov na Zahodu pa je zgrajeno v neposredni bližini mesta ob eni najdaljših in obenem zares najlepših plaž na Jadranu. V okolici boste našli obilico antičnih spomenikov, pa trgovin, gostiln... Resda so slednje včasih takole na pogled mogoče neurejene, pa vendar najdete v njih obilo zabave. In tisto najvažnejše za Gorenjce - cene so zares nizke. Seveda, kot sem že v začetku omenil je potovanje v Albanijo res pot za avanturiste, saj denimo v hotelu ob obali voda teče samo v času zajtrka, kosila in večerje po dve uri. Pravijo, da jim primanjkuje vode... s- N 3 ro P t s o_ a' 3 CT I B) Q If O 3 3 S. „ II1 S 3 3 < O 3 3 j* 3 » » a cl"-, lili 3 5 S 8 I T 3 B) CO •SS* Ili to CO 3 i? Oto p» v* I lil 3 B) to < 3 f "8 2-l V* B) C. trt ^ - s- B" — -slin 3 O % CD 5' CD 3 5 i 3 ° g^c < flf ' CD C CD III I MfJ < 3 3 2 ~ 3 ?T CO CO tu C CD 3 Si H 3 S © - li cS -■ li S i "O CD 3 "o H 3 š; *5 O s 3 c?ci Q- < CD o. CO CD < 3 (D D> rt- 3 X) °$ cn o ČD 3 3 & 5" 5' O" C a o < I < C 2 5 3 N« S a rt. n c &CQ O -O < o 3 < 0) * < 3 T3 3 TJ O 0) 5 - iflll ~: * 3 5. O B) (D ?. CD O c T3 < 5-3-0 3 £ lllii 3 23 a0 < ® co < 5 co 3' c o B < S^TJ \e ta cd 3 o 2." d < FSl| 5:ncDco< O ,3 lil« o-» 8 3 N 3' < o W < O g < =: O 3 O. 3 5' « CD CD CD c. rt- -JOJ CD m O ČD 3 a CD C (0 5: o" C CD I CO 3 ■ CO CD r CO m co < 3 % o to cr c 2; rt- 3' » CO 5- co < rt- 3 to TJ 3. O 3' O CO O) 1 I i o CD 3 C i I vi is O CD o j/* ^•o: 2?3 52 a S 1 01 o o m 1-O < Z o s 31 o o c_ m co o. gro c2 O to O CQ .P 3 to i. to N < 0) O 58 o a- to c* co < 3 < 3 O i 5 S o> < ■ to 2T2-3 O 3 ?"o CD n © 3 co c » < % n 2 lili kl iiil co to ® o. to ' CD < ft, O 5' C O rt 8^ 3 i- o < to 3 £ to cr < 3 J* 3 cD O o. C> C0 TJ cp_ to < 3. ČD 3 2 O-NH — — CD 0 3 {g CO rt- Ž *. < CD co 23 g II?0 to _to ' 2T.3 < co co o« lil C0 »2- 5r co S"« 8 5? «4 TJ T> _ 5 o < to 3 co CD » O 3 o 0 O CD ' » 3 a d> ?r.— to CD rt- CD S" 3 0 ii 2 s C* CD 3. CT 7T 3 — O CO - o q7 3 ^ a, g- "2 3 3 o> coico co 3 sli o a to lig ■ i? rt- (0 to < a 2 O 3 N xr to -, CD 2 rt- CD 0) 3 ti ? o O CD II S ° Is to o is 0.3 - o X- co O — 2 < cd 2 s s 13 TJ TJ f> -• |||S CD CO --. 3 a 3 3 5 0 oTo^ N |S to co -rv < o d CD cD CV to"" |i to o o' ® 3 co CD _ < ■ TJ O CD 0 Sls, x B JI a to 3 3- 2 d 5r O — to ^ < < w to 3 ^9-Oco CD CD O W -:<Š2 ■ CD 2 S 52. < co 2 3.3 ^Jr <> co to co 3.__ .__CD 2 o. o N< to 3 C a co CD NK CD < to 3 a w o < 3 3L B co o O a a «ca 0 o 1 i W 3 C* O « £ 0» -■ * 3 ~ C 7T li 3 S as 2. a o — s.? !l ■P CD to 3 to TJ rSr C a co 3 CD C0 3 CD rt- 1 rt- 3 3 £2 to 3 ?T O a v ? O" c CL O C co rt- 3 O to TJ co' 3 o 3 to o a r> S co K CD KJ a n< co 0 -5 < nt) CD O rvi iS. CD c 3 < © 3 "D o «» to < to< 3 TJ to ® 3 to ' 1| to CD o «11. CL £ CL O 3 O o i O - TJ 3 c 3 4tJ CL c < 2 ?r -■ O. 3 n 2. TJ Q> ?T il rt-' © < P 33O aTJ to 3 3 < CD ? CD 3 ■ tO - o 3 _ © < 3 t GORENJSKI GLAS • 18. STRAN Petek, 14. julija 1995 RADIO 104.5 J»i|A 105.9 107.3 VHUU 107.5 OGNJIŠČE »d. 152-11-26 f«. 152-13-62 POROČITE SE PRI S AS tik hitnci TEL.: 064150-232 UGODEN NAKUP OPREME ZA CENTRALNO UfjriCtlr VAJNU JC/ PRODAJA NA DEBELO IN DROBNO: oljnih gorilnikov svetovno znanega proizvajalca OERTU Iz ŠVICE, - litoželeznih peči z že vgrajenim oljnim gorilnikom OERTUBLOC • litoželeznih peči proizvajalca SIME: - kombinacija olje ali plin - kombinacija olje ali trtia goriva - plinske stenske peči na zemeljski plin ali propan - butan proizvajalca radiant a vse proizvode nudimo: - montažo in servis garancijo - plačilo na 3 čeke brez obresti ZELO UGODNE POGOJE nudimo TRGOVINAM IN MONTERJEM. LUMA TRADING, d.o.o. - ogrevalna tehnika §UCEVA 23, 64000 KRANJ; tol./fax. 064/241-219 (naSi prostori se nahajajo v Trgovskem centru Dolnov v industrijski coni na Primskovem) Tradicija, dobri predavatelji, prijetno okolje skrb za slušatelje in vaša odločitev ZA pridobitev verificirane izobrazbe Vam zagotavljajo uspeh in zadovoljstvo ZBIRAMO PRIJAVE ZA ŠTUDIJ OB DELU ZA ŠTUDIJSKO LETO 95/96 za naslednja področja LJUDSKA UNIVERZA KRANJ C. Staneta Žagarja 1 • VISOKOŠOLSKI ŠTUDIJ Ekonomska fakulteta Ljubljana Visoka poslovna šola • VIŠJEŠOLSKI ŠTUDIJ Fakulteta za elektrotehniko, računalništvo, informatiko Fakulteta za strojništvo Fakulteta za kemijo in kemijsko tehnologij0 Fakulteta za gradbeništvo • SREDNJE IZOBRAŽEVANJE Strojni tehnik - za pridobitev V. stopnje Elektrotehnik - /a pridobitev V. stopnje Upravno administrativni tehnik - za pridobitev V. stopnje Gostinski poslovodja - za pridobitev V. stopnje Ekonomski tehnik •USO PROGRAMI Kuharski pomočnik Natakarski pomočnik Informacije S 217481 LJUDSKA UNIVERZA KRANJ vaša por do znanja R E O R krinka Sedej leJski prometni režim Parkirnina, nakar še konzumacija .|eMi prometni režim je že peti ali šesti poskus, kako bi odvrnili pločevino z blejske obale. Na Mlinem boste plačali konzumacijo in le na parkirnem prostoru I gradu je parkiranje zastonj. Gostinci, domačini, lastniki lokalov - vsi ugotavljajo, da imajo tudi zaradi zasoljene parkirnine manjši obisk.. feleij J11"1113 leta so si turistični delavci Bleda le&uj' ,a . * Uvedli pameten in smiseln parkirni *is& ,tl BleJsko jezero je zaradi številnega Nno u^!^vsem enodnevnih obiskovalcev »okJt ' 0nesnaženo. Pločevina ob jezersko res ne sodi.. "aJman J1 prornetni režim na Bledu Je toreJže ^XQJ Peti poskus napraviti red na tem izkazi ^Se PreJsnje prometne ureditve so spepZaie Za neuspešne - bo letošnji poskus Nelcj orn!mo- Kajti Bled Je imel v " 12 °*^t.^VoJstveno pozidavo in je sestavl- Petih leje rw,u vasi. Će se pelješ, recimo, v (P'°h o i!6 more^ več P"ti ven- Mlino pa je Bled voh ° prometno 81"10- Razen tega skozi 0rjam 1 ^avna prometnica proti Bohinju in [eži^7°vtoreJ kar najbolje urediti prometni h'ed n ,ekakor tako, da se ob prihodu na ckirnP ezeninah ali pri LIPu uredi velik 'r°?ni prost°r- obiskovalcem pa se ponudi Kali avtobus In seveda - enkrat bodo «anes • z8raditi obvoznico mimo Bleda.. N>ai /e ■ ta^° ^eici tudi priznavajo - vse Ko knf d v sili' improvizacija, ki kajpak I v Bohinju buri duhove. fce1d v Grčiji, f^ci na Karibih POna JC ,Že iasno, da bo letošnja poletna ^racl|JO' nemški gostje pa so na Karibih. ^oziTt VC^e k°nkurenčnosti letalskih Keni so danes letalske vozovnice zelo NemCi « tak° naši tradicionalno dobri gostje, TucJi' 0dhaJaJ° na dopust v daljne dežele, kn . na Bledu jc danes turistov malo, hoteli %en .~Aa- Nobena skrivnost ni, da so i t.....1 odšli na dopust v Španijo in Grčijo ali Uso C5 v K zasebne sobe in apartmaji še TaSe i4r žalostno je gledati prazne hotelske Prifc'.1 nior<^a oživijo le ob koncu tedna. 'levn;u°Vanc8a ohiska torej ni - tudi en- neVnih ?fimCru^ gostov ne. Bled ima v najboljšem toaJnTJj?* koPalnih vikendov in letošnji prvi "i man; i ,nd Jc žc nakazal, da bo sezona več j^n.J slaba. h 01 R i ,V°'e PrisPcval tudi nov prometni PH :_0*.0 na srce: toliko se je že pisalo o m drugih Mi bn" Poten*1- irn,nc V ! P'ed Pa ni? domači gost dejal: "Ne - na Pa rer ° Sll! Ilsoć tolarjev parkirnine Nttih ! Preveč!" Parkirnina, ki jo na več t P°sleni l kar 18 študentov - vsi so ii°reJ tud; študentskega servisa - ima t^ati goS,Voj Psihološki učinek. Enodnevni E °dšH na il\ SC raJc "stavijo ob Savi, kot da rVc nen»J , In rcs so ob vikendih obrežja L Vadno oživela... J°LlfarJeK za dve minuti j^na Mei.So ° P^kirnem režimu mnenja t Parkirni\ ttcn ,u,ističm delavci pravijo, da parkirnih conah, o tisoč le cvn, pravijc nj< tak, kot jc v veljavi danes, G?ncvni *Li °dvrača *0ite' ČcPrav h °°izn i nc lro*»jo veliko, so ven-iJUgi »Pet trd" tU^lh ,urislov tudl dobrodošli. L Se jc/cro IJ°' da Jc Prometni režim dober, '»vetu nc m1 one»nažuje in da pač nikjer 81 li*o im °rCtc Parkirati lik ob obali... .hfSoSu h, ,',U)Vani Prvi parkirni coni, pri nali tiso? t I moral1 parkirnemu mojstru vGrCvK0lfJt'v' Dobro ,1 Pičlih bank" Nn„!.h Petih plačamo' •n se vrnemo k avtomobilu >1 Prev1nx,m,nu,ah' Tito* tolarjev za pet lektor v kaj ni Parkirnih ur? Wr se strmrnostnc slu/,,c K«J» Gebr^ei K.nki ali _ inJa: 'listi, ki ima opravek le v Na*-' ah r lO fantorn J"1, jJ ^r^8 P«VCČ Kl^OVa n Pobirajo parkirnino, vsak %JC '>;m c'r,,,1:,m<>' na) vP,a^,)0' fe>.scV».Vi 1 e P"8 ,e v banko ali na >0tTlo r,.,: "C Plafa nic Prihodnjo sezono iV^vsc namcs,1>' parkirne ure ' iParL1 St> nriM !r° ln Prav Mnpak... Bomo Kdaj K>se,h na Bled i avtomobUom, na 0° in k(|,/natl,,n fantom razlagali, kam 2?°etuu s< ^racmo? ln popolnoma ra-S>aju !?lAv8triJca, ki prebiva v nekem ,'Peij;il na Selu NU hudega ilute« h je C^Plača » lable' kl oraaCui« prvo \ ■ Vrnil pr,urn,no, nato pa »e je napotil v 'Jctorc^V0 V dV0h mmut;,h " za dve 11 plačal sto IUiago\ parkirnine! Njegove reakcije vam seveda ne bomo opisovali. Le to povejmo, da so ga gostitelji komaj prepričali, da je na Bledu ostal Še dan ali dva... Moramo pa seveda priznati: ko smo parkirali pri športni hali, nas je pobiralec parkirnine prav vljudno vprašal, kam smo namenjeni. In takoj zaprl torbico, ko smo rekli, da gremo na občino.. Kakšen smisel potem sploh ima parkirni režim, če ne velja za vse enako? Parkiranje na pločniku Parkirni režim pa so si - tako kot v Bohinju -nekateri začeli razlagati kar po svoje. Nedelja opoldne na Mlinem. Kopališče na Mlinem je urejeno, varnostna služba Kanja skrbi, da vsak večer na vseh mestih lepo počistijo. Kopalcev je kar veliko, pletnarji čakajo na tiste, ki bi si zaželeli s pletno na otok. Parkiramo na avtobusnem postajališču. Možakar s torbico pravi: »Lahko tu parkirate, ampak morate plačati tisoč tolarjev za konzumacijo.« »Kakšno konzumacijo?« »Konzumacijo, konzumacijo... Lahko jo vnovčite za vožnjo po jezeru ali v gostišču na Mlinem....« »A tako? Kaj pa, če ne plačam te vaše konzumacije?« »Potem se morate pa odstraniti!« Zdaj pa razumi, če moreš. Na Mlinem so postavili obvestilno tablo, da je parkiranje mogoče tudi na pločniku in ob cesti ali celo na avtobusni postaji, če plačate - konzumacijo! Počasi le doumemo, da sta na Bledu v veljavi dve stvari: parkirnina in konzumacija! Konzumacijo plačate, če parkirate na avtobusni postaji ali na pločniku?!? Narobe svet! Res narobe svet! Kopališče v Zaki nameravajo prihodnje leto urediti tako, da bodo cesto speljali za objekti... Namesto da bi vas komunalni redar preganjal, hudo in ostro kaznoval, ker ste parkirali na pločniku ali na polovici cestišča - celo na tako ozkem prometnem grlu, kot je na Mlinem - lepo plačate konzumacijo in pustite avto, kjer hočete! In celo vso to konzumacijo v višini tisoč tolarjev vnovčite v gostišču ali pri čolnarjih! Včasih smo mislili, da je konzumacija le del plačila za storitev, danes pa še konzumacija ni več konzumacija... GORENJSKI G1.AS / 25. slraii / Kranj, 14. julija 1993 Za koš parkirnih listkov Menda so tak način uvedli tudi pri nekaterih hotelih: na hotelskih parkiriščih pobirajo parkirnino! Pri hotelu Toplice, recimo.... Kamorkoli se boste torej prikazali, kjerkoli boste parkirali - povsod boste plačevali. Ali kazen komunalnim redarjem - kazen je visoka, saj znaša 5 tisoč tolarjev - če boste parkirali tam, kjer ustavljanje in parkiranje ni dovoljeno, ali fantom, ki so zaposleni pri varnostni službi Kanja. Kjer jih pa ne bo, vam bodo pa vsilili - konzumacijo! Vse skupaj je že rahlo preveč in na koncu se ti upre, da bi se sploh kdajkoli še prikazal na Bledu. Kaj pa domačini? Tisti, ki stanujejo na Rečici, so se že jasno in glasno uprli. Ce so parkirali pod drevesi drevoreda, pred svojimi hišami, so dobili parkirni listek. "Za cel koš imam že teh parkirnih listkov," se je pritožila domačinka. "In povem vam, da niti približno ne mislim plačevati parkirnine, če parkiram pred lastnim domom! Zato smo se pritožili, k županu smo šli! Naj že vendar nehajo s temi neumnostmi!" Blejski župan, inženir Vinko Gole pravi: "To so posamezni primeri in problemi, ki jih sproti rešujemo. Med domačini je bilo sprva, ko se je uvedel nov parkirni režim, nekaj odpora, mislim pa, da so se zdaj že navadili. Saj se vsi Blejci strinjajo, da je jezero treba obvarovati, in da ni primerno, da se parkira tik ob obali. Naša želja je, da bi čimveč parkirali na obrobju Bleda, ne pa v središču. Bled ima hude komunalne probleme, vedno bolj je onesnažen, saj samo hoteli v središču Bleda pokurijo več kot 1.500 ton olja! Kanalizacija ni urejena, preurediti moramo grajsko kopališče, že naslednje leto pa bomo uredili kopališče v Zaki tako, da bo cesta speljana za objekti v Zaki. Ob koncu sezone bomo napravili analizo o tem, kako morda parkirni režim izboljšati: kaj je bilo dobro in kaj je slabo..." Dobronamernost je seveda očitna in vsem jasna - a kaj, ko se naključni obiskovalec res ne more znebiti neprijetnega občutka, da je parkirni režim cenovno le preveč zasoljen. Tisti, ki so odkriti, povedo, da številni vozniki obrnejo svoje vozilo, ko se znajdejo pred parkirnimi mojstri... Gostincem in hotelirjem bo zdaj zdaj zavrelo, kajti parkirnina goste -odbija. Da bomo pa resnicoljubni, povejmo še to, da se na enem samem blejskem parkirišču parkirnine vendarle ne plača. Na gradu je parkiranje zastonj, kajti tam je uvedena vstopnina. Če vam je to kaj v tolažbo... ZA GORENJKE, O GORENJCIH i MED GORENJCI PO GORENJSKI^ Občina Žiri ima edina od (sedanjih) 147 slovenskih občin svojega šerifa. Izbran je bil za Gorenjca meseca aprila 1995. Pravi šerif mora seveda imeti značko - natančno poglejte foitografijo: šerifova značka, original "Made in l SA", je v levi roki Vukaši-na Klisure, prvega žirovskega šerifa, ki ima na domačem vrtu posajenih tudi več vrst feferonov in je zato šerifova ostrina (kadar je v službeni policijski uniformi) utemeljena. Vsi, ki smo si šerifova značko ogledali minulo nedeljo na Ermanovcu, zagotavljamo, da je pristna! Ker smo na Gorenjskem "šparovni", ni povsem jasno, ali obcestna tabla z napisom "Območna vodna skupnost Gorenjske" v križišču na Primskovem pri Kranju stoji kot spominček na prejšnjo organiziranost vodnega gospodarstva, ali pa se dogaja (spet) kakšna reorganizacija in so regijske OVS spet aktualne (že kar nekaj časa je namesto prejšnje OVSG namreč organizirana Republiška vodna uprava za Gorenjsko). V letih, odkar so samoupravne interesne skupnosti ukinjene in so bile v državi opravljene korenite spremembe v večini področij, so npr. na gorenjskih vojašnicah ažurno že dvakrat zamenjali vse table z napisi. Vojska je pač vselej bila za red; SlS-i so bili pa ustanovljeni zaradi svobodne menjave dela. Letošnje poletje je Tržič z okolico pričakal rahlo olepšan. Prometne otoke v križišču Deteljica so zasadili z različnimi rožicami, ob novi cesti od Krilev do Retenj je prav tako vse v rožicah. Direktne zasluge za to ima triiški občinski svet in, še bolj natančno, občinski svemik Jože Julnič, izvoljen na listi SNS V teh sušnih dneh Jožeta največkrat vidite z vedrom v roki pri zalivanju - in če boste kaj obiskali Tržič, boste opazili, da je Joie- tova skrb za urejenost je FotoEJGA spomnil na tržiških zelenic res vzorna, turistična sezona, itd) so pre Tej fotografiji, stari natanko eno leto, bi lahko rekli "SP° na prihodnost". V ponedeljek, 17. julija, bo m'n^°.!!'aMrji^ 13 mesecev od začetka lanskoletnih cesmohitrostnin" t-težko gradbeno mehanizacijo pri rekonstrukciji krti1 I Podvinu. Dirke so trajale dva meseca, gledalci so 4 3 ogledali v dolgih kolonah s črnivške in iz radovljiške J| Direktor Republiške uprave za ceste Anton Šajnaje *°J0ti lani zapisal: "Za vse neprijetnosti, ki jih je P°y\aji polovična zapora pri Podvinu, se opravičujemo." In fa to? prihodnji mesec (vroči ay^_ predvidena večja vzdrževali ^ Kaj počno gorenjski jagri poleti, ko je še v gmajni vroče in ni nikjer v bližini Saša Hribarja, da bi )ih zavaroval pred klopi? Starešina Lovske družine Jezersko Jurij Skuber (levo) in Jože Meglic - Tičov Joža iz Potarij nad Lomom pod Storilcem, ki sta sicer zagrizena jagra in aktivna člana zelene bratovščine, sta se pred polemo pripeko umaknila na ledine. Natančneje, na ledenik pod Skuto in sončanje zdrulila s smučanjem. KAJ? Beach volley (odbojka na plaži oz. odbojka na mivki), 3. turnir za Pokal Slovenije '95 = BEACH VOLLEY BLED 95 KDAJ in KJE? danes (petek), jutri (sobota, 15. julija) in nedelja (16. julija) na Bledu na igrišču v Zaki in na novih igriščih na kopališču Radovljica - jutri -+- pojutrišnjem cel dan od 9. ure dalje ne glede na vreme; finale: nedelja ob 17. uri (ženske) oz. 18. uri (moški) na igrišču v Zaki NAJPOMEMBNEJŠE!!! Odbojkarski klub Bled v Zaki pripravlja "beach volley žur": danes nastopa AVIA BANI), jutri igra CALIFORNIA in v nedeljo BLEJSKI TRIO - tudi srečelov bo, in TEKMA ZNANIH SLOVENCEV pod taktirko uglednega selektorja SAŠA HRIBARJA **X* *X* *fc 4* 4* *t* »t* *A» *ie* iBi «kj* Hi mWm 9fM *^m* *J» ^4* •J* *I* ^T* *JV Med kupom pošte, ki jo vsak dan dobimo v uredništvo, je marsikdaj kaj zelo zanimivega. V glasovanju za Gorenjko meseca maja nam je bralka Seida z Jesenic konec junija poslala več glasovnic za Tonko Zadnikar in morda so prav Seidine glasovnice prevesile končni rezultat Med drugim je en glas je poslala kar na hrbtni strani razglednice z JovanoviČevirn portretom Maršala Tita, enega pa razglednici s filmsko igralko Natalijo Wood (ki je svojcas Gorenjcem kratila spanje tako kot sedanji generaciji Sharon Stone ali Mi-chelle Pfeifer). Oba glasova smo upoštevali, kartici pa bomo Seidi vrnili, ker bosta sčasoma zanesljivo dobili zgodovinsko vrednost. jjc tjjl #jc H| »Jc *Jc jjc #Jc * J* »J* Julija izbiramo GORENJCA MESECA JUNIJA 1995 Večina glasov za Klemena V Glasovi redni rubriki, v kalen Z Vašo pomočjo in s sodelovanjem poslušalk oz. poslušalcev iz kontaktnih oddaj na RADIU KRANJ, RADIU TRIGLAV JESENICE, RADIU ŽIRI in Za vse, ki morda ne verjamete zapisanim številkam o glasovih za GORENJKE/GORENJCE MESECA, le Tina Doki fotografirala kup dopisnic, ki smo jih v uredništvo prejeli v juniju, ko ste glasovali za Gorenjko/Gorenjca meseca maja. Skoraj enako število glasov je bilo za TONKO ZADNIKAR in za IZTOKA SITARJA. Med dopisnicami so tudi listki, na katere moderatorji kontaktnih oddaj na štirih gorenjskih radijskih postajah vsak petek vpisujejo vaše telejonsko sporočene glasove • če bi namesto teh listkov dali na kup enako število dopisnic, bi bil še precej precej višji. VIKA GROBOVŠEK gorenjskih radijskih postaj izbiramo Gorenjke A Gorenjce meseca, objavljamo rezultate prvega kroga glasovanja za GORENJCA MESECA MAJA: za VIKO GROBOVŠEK ste poslali 18 glasov in za KLEMENA G RAŠICA t>X Trenutni rezultat, po merjenju prvega "vmesnega časa", ie torej s točno 50 glasovi razlike razporedil Klemena pred Viko; a po izkušnjah iz dosedanjih glasovanj za GORENJKO/GOR ENJCA MESECA je zanesljivo le to, da začetni rezultati nikakor niso dobra podlaga za kakršnokoli napoved. Danes, na drugi /ulijskt petek, se začenja drugi glasovalni krog za G O R EN J K 0/0 O R E \'J ( A MESl CA JUNIJA /ws rjfa sovah bomo ie ves preostanek julija (v radijskih odda/ah še tri petke, z dopisnicami pa do vključno ponedeljka, ?/. juliju) Glasovalni krogi bodo torej tokrat štirje. Foleg Vaših glasov KLEMEN GRAŠIČ RADIU TRŽIČ bomo v tedenskih izidih glasovanja za GORENJ KO/OORI,\7( A M E S / CA JUNIJA 1995 upoštevali tudi vse dopisnice, ki bodo prispele na naš naslov Naša predlogi ta (if)RENJKO ozir orna GORENJCA MESECA JUNIJA sta: I/ VIKA GROBOVŠEK, avtor ica knjige "Raglje v gledališču", sicer profesorica slovenskega jezika na Osnovni šoli Franceta Prešerna v Kranju, v slovenski literaturi je malo primernih besedil za mladinske gledališke predstave in v svoji knjigi je Vera Grobovšek izdala šest svojih izvirnih besedil za mladinske gledališke predstave, kot mentorice šolske dramske skupine Raglje pa tudi poskrbela za uprizoritev - s tem pa zagotovila dobro podlago za dejavnost mladih gledališčnikov (ne le na Gorenjskem) 2/ KLEMEN GRAŠIČ, po izboru obiskovalcev najboljši gorenjski harmonikar na junijskem srečanju frajtonarjev v Besnici in dobitnik "Zlatega prstana", sicer pa dijak kranjske Srednje ekonomske šole, doma s Tenetiš (Klemen nadaljuje 70-lemo družinsko tradicijo igranja na frajtonar-ico, iz katere vesele zvoke izvabljata tudi njegova oče in ded) Za GORENJKO oz. GORENJ CA MESECA JUNIJA /<>vs lahko glasujete danes, v petek, 12. julija, v kontaktnih oddajah Radia Kranj, Radia Z Vašo pomočjo sn*° Že izbirali + Izbrali: < en/ki meseca vk na, JAKA pFX%fitm Bohinja, ADAMA * fjK MKA i: *r*>p<'»Jb KASIL\RJAi'!ub ienih Pravljic, It9*30 TvfSanje 3x3 ^^nevnik2,Vreme Žnri2ankaansW učinki- kanadska ^jO^evnik, Vreme J: ^ ^liova ■55 GaSld' arr,eriška nanizanka ^ster, ameriška nanizanka barska oddaja: Made S dSS?' 3^eta: Mehika-fran- frS hXVSW ^' Ponov,tev - i2Saji16-25 Sova, po-^'onalnf"0? ™ dnevnik 18.05 FaS' StUdi0 Pribor 18.45 I Član? 9az,n 19-15 °P v attetiki Pes Pr!'Posnetek -z Ljubljane C^leška n ' contra 20-55 Odmevi, ?Cit?9n-ada,Joyanka 21.45 Stu-Hlra » ^J.OO Brane Rončel izza 1'5S p JJ-00 p™!3 8.00 Dobro jutro 7** 11^a 1005 Solski Pro-P'anka 1 Bett,na družba, nadal-F^'en Poročila 12.15 *tična " 1245 otroka, humor-^oria an,2anka 13.15 Severna l^jv^ij arr>eriška nanizanka 14.05 3to,*Mu * in soienJa v 20. V3°Pil'rndL0kumentarna serija J*na SB'*Ka čarovni'a, dokumenta ;;r,W 15.00 Zav arovalna it^0 Hrva«Lamila' ameriški film ^rbara aka danes 17.30 Santa K?5 Kol« 21enška nadaljevanka 1 Va oddaif^6 18M Dokumen-l«5kain « 1.9-30 Dnevnik 21.15 K5 ZarTJL,45 Sl,ka na sliko N»K^,°l9,ni festival 'fe°'PonovSdf 16-35 Siika na ! S« S17"20 Svet v vojni, R\R'san^ka nadaljevanka fV? M^Phv Rr 9,30 Dnevnik >n„ 6r'ia 2o,c '»umoristič-V'ška niS LPtrice trnovke. L an9leSZanka 21.40 Lovo V v°mi ,Lnani2anka 22.3( dokumentat 1 na !?iiV"? svot,1 J005 a -nyp ' ^ Dh^etl J'006- Ponovitev ,,8CS 12.15 a ?Ce 11-45 Pozi-'C,\12.30 v1rtSh0p 12-25 Spot K>»S i7?rA strani 17.20 te 19.05 r4^5 A shop 19.00 4> 200o'SATka 1910 Luč & 8'aaben« Ca. v alasbeni feleCaan°ddaia 20.30 iS 21 -05 7°;ran'2anka 21.00 K a* 21 -°5 >fmran^anka 21.00 fe-S^U^V'^8- ameriški Wa la arnerišktStrjia. Ponovitev j^^shop"3" 23-45 Spot tedna Ostrim U 13.00 Otroški 1R vesoljska ladja l6-20 MacGyver Prijazna družina 1 '35 >,,ra*no ju ^VsSleo;^3? Ca* v •liki 20-15 v 19.00 Pri sliki 5-Sh »rn S,ranl 20-15 ,Xr °We j-- Nevarni ^5^|n,' 1.15 • 23.40 Nevarni 'gnasa, ameriftki ^'ra-.no prijazna prilajok vsak dan 11 v Avstri;, 4.30 /a AVSTRIJA 2 6.00Videostrani 9.00 Čas v sliki 9.05 Schiejok, ponovitev 10.05 Gospod Hobbs gre na dopust, ameriški film 13.00 Čas v sliki 13.05 Belize, 3. del 14.25 Doktor Trapper John, serija 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schie-jokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 18.55 Kuharski mojstri 19.00 Zvezna dežeia danes 19.30 Čas v slih 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Vaški zdravnik 21.10 Tema 22.00 čas v sliki 22.30 Ob pol enajstih 23.05 Paradiž Corneliusa Koliga, portret umetnika 23.35 Evropska filmsa noč: Danska, erotični film 23.45 Jesenska sonata, nemško-švedski film 1.15 Voznik smrt, švedski nemi film 3.00 Zaklad gospoda Arneja, švedski nemi film 4.50 Divje jagode, švedski film TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok - 1 19.10 POROČILA: OBJEKTIV GORENJSKE 19 19.30 Iz izbora: MINI PET (otroški glasbeni videospoti) 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20-10 PODELITEV RUČIGAJEVIH NAGRAD 20.30 Dans slovenskih letalcev - Portorož 20.55 EPP blok - 3 21.00 Ročk master 95 (športno plezanje) 21.40 Skriti gost: šport, v živo 22.40 Poročila: Objektiv Gorenjske, 19. 23.00 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 športna oddaja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 Športni pregled dogodkov - Rally AMD ob 50-letnici društva 21.10 EPP blok 21.15 Tedenski pregled dogodkov, ponovitev 21.45 Film (izbor iz sat. programov) MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Videč strani panorama 8.30, 12.00 In 16.45 MMTV SHOP, televizijska prodaja 17.00 GEO, ponovitev 7. dela 17.30 Lenine počitnice, film 19.00 Domači zdravnik, zdravstveni nasveti 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Capital City, serija 2. del/16 21.00 Živa scena, glasbena oddaja 22.45 Srce pravice, film 0.15 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA .. Videostrani ... Napovednik R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice -zahvale 12.40 Pometamo doma 13.00 Pesem tedna 13.20 črna kronika 13.40 Pometamo doma 14.00 Gorenjska danes 14.30 Točke, metri, sekunde 15.30 Do godki in odmevi RS 18.00 Gorenjska danes, jutri 18.10 Vsakdo svoje pesmi poje 19.30 do 24.00 Večerni program R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19.00 z oddajnika Kovor na UKV 95 Mhz ter SV 1584 Khz in z oddajnika Grad na UKV 88,9 Mhz. Najprej bomo nekaj več povedali o tem, kaj lahko storite zase. Zbrali bomo nekaj drugih zanimivosti, informacijam lahko prisluhnete ob 15.30 Obvestilom ob 16.10 bo sledila informativna oddaja Deutsche VVelle poroča ob 16.15. Ob 17. uri bomo poročali o novostih s številke 92, sledila pa bo lestvica popularnih melodij Tržiški hit Pokrovitelj tudi tokrat pripravlja KINO nagrajencu prijetni presenečenji Zaključili bomo z novostmi iz uredništva Gorenjskega glasa. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 9.00 Horoskop 9.30 Lestvica TRI, tri, tri in AS 11.00 Aktualno 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Pregled športnih dogajanj 13.30 Poroča prometni inšpektor za Gorenjsko IvanDemšar 14.00 Melodija tedna 14.30 Popoldanski telegraf 15.00 Poročila, vreme 16.30 Domače novice 17.00 Zimzelene melodije z Dragom Arianiem 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogled v jutrišnji dan R ŽIR! 5.30 Prva jutranja kronika 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Zelene meiodije 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 11.00 Ura za družino 12.00 Lestvica: TO poletnih komarjev 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes -jutri 15.30 RA Slovenija 17.00 Otroški program 18.45 Zabavno glasbena lestvica 3+3+AS 19.30 Odpoved programa R RGL KRIM: 100.2 MHz-ŠANCE: 99,5 MHz-LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes 10.15 Novice 11.00 Anketa 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Hello again 15.00 Popoldne z Blanko M. Koželj 15.15 RGL komentira in obvešča 15.45 RGL za študente 16.00 Alpetour - Remont 16.10 Spoznajmo se 16.25 Nagradna uganka 17.15 Novice 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Ballan-tines glasbeni kviz 21.00 Modni bla bla - Carmen Cestnik 22.00 Sršenovo gnezdo 1,00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Nas gost 10.15 Ponovitev ned oddaje 12.05 Ponovitev: duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 čestitke in pozdravi poslušalcev 17.45 Izbor Vaša pesem 18.30 Več. inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Prijatelji Radia Ognjišče 21.40 Poezija za lahko noč 22.00 - 5.30 Nočni glasbeni program MMTV 21.35 BRATA KRAV Igrajo: Garv Kamp, Maritn Kemp, BHIi Whitelaw, Tom Bell; rastja: Peter Medak London je bil v 60-lh letih prestolnico sveta, a vlaaala sta mu dva človeka. Dva gang-sterja. Brata. Dvojčka. Tako različna, kot podobna Vezala ju je Kri tn želja po absolutni moči To je resnična zgodba o dveh bratih, Redgieju in Ron-nieju Krav Iz otroštva, zaznamovanega z II. svetovno vojno in revščino, so jima ostali spomini na očeta - slabiča in gotovo bolestna navezanost na mamo. Desetletje strahovlade dvojčka zaključila z dvema spektakularnima ubojema, za kar sta bila leta 1969 obsojena na dosmrtno lečo. Ponovno prideta skufta/ šele leta 1982 na pogreb matere, ki sta jo oba oboževala Posebnost tega Tilma, poteg podatka, da naslovni vlogi igrata brata Kemp. člana skupine Spandau Ballet, predstavlja izredna režija Petra Medaka. To je drama z več akciju in akcije 7 več karakternim! vlogami, kot kdajkoli prej CENTER Zaradi prenove kino zaprt' STORŽIČ amer. melodr. BARCtl ONA ob 21 un, amer psih. thnll SKRIVALIŠČE ob 19 un ZELEZAR amer avant film KNJIGA O DŽUNGLI ob 19. in 21. un TVS 1 o. J., 10.20 Otroški program: končna prireditev 11.05 čistilna mašina, kanadski film 12.35 TV avtomagazin 13.00 Poročila 13.05 DP v atletiki za člane, ponovitev 14.25 Sobotna noč, ponovitev 17.20 Mostovi 18.00 TV dnevnik 18.05 Otroški program: Arabela se vrača, češka nadaljevanka 18.40 Fallerievi, nemška serija 19.13 Risanka 19.30 TV dnevnik 19.56 šport 20.05 Strta srca li: Helenine oči, nadaljevanka 21.00 Osmi dan 22.00 TV dnevnik 22.15 šport 22.20 Žarišče 22.40 Poslovna borza 22.55 Sova 22.55 Skrajnost, angleška nadaljevanka 23.25 Gangster, ameriška nanizanka TVS 2 10.45 Sobotna noč 14.25 Malo angleščine, prosim 14.50 National geographic, ameriška dokumentarna seriia 15.40 Karaoke, razvedrilna oddaja 16.40 Sova, ponovitev 17.10 Gangster, ameriška nanizanka 18.00 TV dnevnik 18.05 Regionalni studio Koper 18.45 Iz življenja za življenje: Prisluhnimo tišini 19.15 Videoš-pon 20.05 Gore m ljudje 20.55 Roka ročka 21.40 Ljubezen na preizkušnji, švedska drama 22.25 Svet poroča 22.55 Kolesarska dirka Tour de France, posnetek 23.05 TV jutri HTV 1 7.55 Poročila 8.00 Dobro jutro 10.00 Poročila 10.05 Šolski program 11.05 Otroški program 12.00 Poročila 12.15 Ljubezen, nadaljevanka 12.45 2,4 otrok, humoristična serija 13.15 Severna obzorja 14.05 Največji zločini in sojenja v 20. stoletju, dokumentarna serija 14.30 Filmska čarovnija, dokumentarna serija 14.55 Nasmejano dekle, ameriški film 16.30 Hrvaška danes 17.30 Santa barbara, ameriška nadaljevanka 18.10 Kolo sreče 18.50 Besede, besede, besede 19.30 Dnevnik 20.15 Kordun - krvavo srce Hrvaške, dokumentarna oddaja 21.00 TV parlament 22.30 Dnevnik 22.50 Slika na sliko 23.20 Sanje brez meja HTV 2 17.30 TV koledar 17.40 Slika na sliko, ponovitev 18.25 Ptice trnovke, ponovitev ameriške nanizanke 19.15 Risanka 19.30 Dnevnik 20.15 Popolna tujca, ameriška humoristična nanizanka 20.45 Ptice trnovke, ameriška nadaljevanka 21.40 Skrivna orožja, dokumentarna serija 22.10 Stranski učinki, ameriška nanizanka 23.00 HR Top 20 KANALA 10.00 Spot tedna 10.05 A shop 10.15 Luč svetlobe, ameriška nadaljevanka 11.05 Alica v glasben deželi, ponovitev 11.35 A shop 11.45 Spot tedna 11.50 Videostrani 16.30 Spot tedna 16.45 Zima ubija, ponovitev ameriškega filma 18.15 Generacija transformerjev 18.45 A shop 19.05 Risanka 19.10 Luč svetlobe 20.00 Rodeo 20.30 Tropska vročica, ameriška nadaljevanka 21.20 Vreme 21.25 Večni krog, oddaja o astrologiji 21.55 Računalniška kronika 22.25 Dežurna lekarna, španska nanizanka 23.25 Spot tedna 23.30 A shop AVSTRIJA 1 6.05 Zlata palača, ponovitev 6.30 Otroški program 9.00 Umor, je napisala, ponovitev 9.45 Macgy-ver 10.35 Vesoljska ladja Enterprise, ponovitev 11.30 Fletch II, ponovitevem ameriške komedije 13.00 Otroški program 13.25 Mila Superstar 13.50 Smrkci 14.35 Otovi Otislončki 15.00 Kremenčk-ovi 15.25 Mini čas v sliki 15.35 Vesoljska ladja Enterprise 16.25 MacGvver 17.10 Strašno prijazna družina 17.35 Zlata palača 18.05 Prijazna trojica, nemška serija 19.00 Pri Huxtablovih 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Pogledi od strani 20.15 Gorovje snežnega leoparda 21.10 Komisar Rex 21,55 Skalpel groze, ameriški tv triler 23.25 čas v sliki 23.30 Popolnim ženskam ni lahko, španska komedija 0.55 Strašno prijazna družina 1.20 Schiejok 2.20 Dobrodošli v Avstriji 4.25 Nevarni dnevi Kowe Jonesa AVSTRIJA 2 7.00 Vremenska panorama 9.00 Čas v sliki 9.05 Shiejok 10.05 Odhod ob 16.50 s podtaje Pad-dington 11.30 Slike iz Avstrije 12.05 Vreme 12.15 Nepal - Med Muktinaom in Laijem Gandakijem 13.00 Čas v sliki 13.10 Tema, ponovitev 14.00 Slika Avstrije 14.25 Doktor Trapper John 15.10 Umor, je napisala 16.00 Vsak dan s Schiejokom 17.00 Čas v sliki 17.05 Dobrodošli v Avstriji 19.00 Zvezna dežela danes 19.30 Čas v sliki 19.53 Vreme 20.00 Šport 20.15 Akti X, Večna mladost 21.05 Reportaža 22.00 Čas v sliki 22.30 Na prizorišču 23.00 Phettbergs Nette Leit Show 23.45 Jane B. kot birkin, francoski film 1.20 American suoermarket 1.45 Umetniki za boljši sveet, Južna Afrika 1.55 Pogledi od strani 2.00 Videonoč TELE-TV KRANJ ... Videostrani 18.45 Test slika 19.00 TV napovednik TELE-TV 19.03 EPP blok -1 19.10 OTROŠKI PROGAM: GUSTAV FERDO 19.40 ŽOGICA NOGICA 20.00 Danes na videostraneh 20.03 EPP blok - 2 20.10 UTRIP KRANJA 20.30 Sprehodi po arboretumu Volčji Potok - tulipani otroci sonca 20.55 EPP blok - 3 21.00 Film: Temna stran ljubezni, triler 22.30 Iz sveta glasbe: Obvezna smer 10 let 23.10 Videostrani SODELUJTE V KONTAKTNIH ODDAJAH TELE-TV TELEVIZIJE KRANJ - POKLIČITE PO TELEFONU: 33 11 56! TV ŽELEZNIKI VIDEOSTRANI TV Železniki od 17. ure do 19. ue ob glasbeni podlagi Radia Žiri. VIDEOSTRANI TV Železniki na videokaseti ob 18., 19.20 in 21. uri. 19.00 Otroška oddaja 20.00 Športna oddaja 20.50 Brez komentarja LOKA TV 20.00 Napovednik 20.01 Spot tedna 20.05 EPP blok 20.10 ŠKOFJELOŠKI KULTURNI UTRIP 20.40 EPP blok 20.41 Rally AMD, ponovitev 21.42 Izlet v Freising (ponovitev) ... Videostrani MMTV 7.00, 9.30 in 13.30 Video strani -panorama 8.30, 12.00 in 14.00 MMTV SHOP, televizijska prodaja 14.30 Srce pravice, film 16.00 Vesela nedela, ponovitev 19.00 Vrtnarjenje za vsakogar, nasveti 19.30 Glasbeni spoti 20.00 Max Headroom, serija 1. del/14 20.30 Neat & Tidy, serija 1. del/5 21.00 Spot tedna žive scene 21.05 Čudežna trava: Kultura bambusa, dokumentarna oddaja 2 del/7 21.35 BRATA KRAY, kriminalka 23.35 MMTV SHPO, televizijska prodaja 0.00 Video strani 1.00 Deutsche VVelle TV ŠIŠKA ... Videostrani ... Napovednik R KRANJ 5.30 Dobro jutro 7.40 Pregled dnevnega tiska 9.00 Gorenjska včeraj, danes 9.20 Tema 10.40 Informacije o zaposlovanju 12.30 Osmrtnice - zahvale 13.00 Pesem tedna 13.20 Tudi jeseni je lepo 14.00 Gorenjska danes 15.30 Dogodki in odmevi RS 18.00 GorenjsKa danes, jutri 19.30 do 24.00 Večerni program 20.00 911 turbe KINO R TRŽIČ Oddajamo od 13.30 do 19. ure na frekvencah UKV 95 Mhz in SV 1584 Khz iz Kovorja ter UKV 88,9 Mhz iz Tržiča. Najprej gost v studiu, ob 14.30 sledi oddaja Na štirih kolesih pod pokroviteljstovm avtoservisa An-dreuzzi. Ob 15.30 bo na sporedu informativna oddaja, pa še kakšna zanimivost. Ob 16.10 sledijo obvestila, informacije z Deutsche VVelle ob 16.15, sledi lestvica Air play Slovenia. Spored bomo sklenili z oddajo, namenjeno športu in rekreaciji. Ne pozabite na 14. lekcijo tečaja English one to one ob 17.40. R JESENICE 5.00 Dobro jutro 5.30 Vremenska napoved 7.00 Druga jutranja kronika 7.20 Halo, porodnišnica 8.00 Nočna kronika (OKC) 8.30 Telegraf 9.00 Horoskop 10.00 Aktualno 11.00 Pogovor 12.00 BBC novice, osmrtnice 13.00 Gibljive siike 14.00 Melodija tedna (Po-ooldan z Bracom Korenom) 14.30 telegraf 15.00 Poročila 15.15 Lestvica: Devet izpod Triglava 16.30 Domače novice 17.00 Kviz-koteka Braca Korena 18.00 Voščila 18.30 BBC novice 18.50 Pogied v jutrišnji dan R ŽIRI 5.30 Prva jutranja kronika RA Slovenija 5.40 Napoved programa - servisne informacije 6.20 Noč ima svojo moč 7.00 Novice in dogodki 7.30 Minute za country 8.00 Dogodki 9.30 Glasbo izbirate poslušalci 10.00 Servisne informacije 11.00 Zabava in glasba 12.00 Lestvica: 10 poletnih komarjev 13.45 Osmrtnice 14.30 Brezplačni mali oglasi 15.00 Dogodki danes - jutri 15.30 Ra Slovenija 17.30 Poletno torkovo popoldne 19.30 Odpoved programa C6L0VEC iHandl Batahoferzo IJei 0043-463-511566 PISARNIŠKA TCHMIKA lEltKOMUNIKACIJC VAŠA STROKOVNA (KOVINA X OSI »NIM SVI IOVAN JI K* IN SIPVISOM R RGL KRIM: 100,2 MHz-ŠANCE: 99,5 MK.- LJUBLJANA: 105,1 MHz 5.00 Jutranji program - vodi Alenka Potočnik 5.15 Novice 7.00 Horoskop 7.35 Vremenska napoved 8.00 Dopoldne na RGL 8.15 Napoved dogodkov 8.30 Jutro je tudi takšno 9.30 Kam danes v Ljubljani 10.15 Novice 11.00 Anketa 11.50 Borza znanja 12.00 Novice bbc 12.15 Novinarjev gost 13.00 3x1 - glasbena oddaja 13.15 Novice 14.05 Pasji radio 14.30 Pop informacije 15.15 RGL komentira in obvešča 16.10 Spoznajmo se 17.00 Bančne informacije Nove LB 17.15 Novice 19.15 Novice 18.15 Okrogla miza 19.15 Novice 19.25 Vreme 20.00 Labirint znanja 21.30 Avstralska glasba 22.00 Camel RHVTHM 23.00 Egostyle - Ines Kokalj 24.00 7200 sekund - D. J. Alf 2.00 Satelit R OGNJIŠČE 5.30 - 8.30 Jutranji program 6.45 Duhovna misel, svetnik dneva 8.30 Dop. inf. oddaja 9.00 Ponovitev: Reportaža 10.15 Predstavljamo vam... 11.10 Glasb. ured. predstavlja... 12.05 Ponovitev, duhovna misel, svetnik dneva 15.00 Pop. inf. oddaja 16.05 Čestitke in pozdravi poslušalcev 17.15 šport na radiu Ognjišče 18.30 Večerna inf. oddaja 19.00 Glas Amerike 19.40 Za najmlajše poslušalce 20.15 Radio Vatikan 20.35 Sončna pesem 22.00 - 5.30 Nočni giasbeni program CENTER Zaradi prenove Mnq.aprt! STORŽIČ amer melodr BARCELONA ob 19. In 81 un ŽELEZAR Danes zaprto' ŠKOFJA LOKA belg drama FARINELU ob , uri TIGER BOHINJSKA BISTRICA amer. akcij, tlim B « , ob 20.30 ur; POLEPŠAJTE SI DAN OBIŠČITE FRIZERSKI SALON MELITA MENGEŠ, Blejčeva 32 tel.: 061/737-046 Del. čas: pon. in sre. od 7. do 14. um tor., čet. in pet. od 13. do 20. um sob. od 8. do 12. um IN BOUTIQUE RESNIK DOMŽALE, Ljubljanska 91 tel.: 061/713-567 KAMNIK, Kidričeva 4 tel.: 061/831-575 NAGRADE DANAŠNJE KRIŽANKE SO: - TRAJNA ONDULACIJA - FEN FRIZURA S STRIŽENJEM - ŽENSKA BLUZA - ŽENSKE HLAČE K nagradam pokroviteljev pa bomo pri Gorenjskem glasu dodali še 3 nagrade v vrednosti po 2.000 SIT in 2 nagradi v vrednosti po 1.000 SIT. Rešitve knžanke (nagradno geslo, sestavljeno iz črk z oštevilčenih polj in vpisano v kupon iz križanke) pošljite na dopisnicah do četrtka, 27. julija 1995. Dopisnice lahko pošljete na GORENJSKI GLAS, 64000 Kranj, Zoisova 1, ali pa oddate v pisarnah TD Bohinj, TD Cerklje, TD Dovje - Mojstrana, TD Jesenice, TD Kranjska Gora, TD Radovljica, TD Škofja Loka ali v Agenciji TIK-TAK v Preddvoru. Rešitev pa lahko oddate tudi v naši malooglasni službi. 1 2 3 4 S 6 7 8 9 10 11 12 13 I 14 15 16 17 18 19 20 21 1 ' 22 32— 23 24 25 * 26" 27~~^ 3*0* 33 34 35 35 37 35 POSLI IN FINANCE UREJA MARIJA VOLČJAK Slovensko priznanje za kakovost Prešernova nagrada za podjetja p^j. 13. julija - V Sloveniji bodo letos prvič podelili J/ttnanja Republike Slovenije za kakovost PRSK, njihova i?it i *eme'j'j° na evropskih. Vključujejo kakovost aelkov in storitev, notranjo strukturo in zadovoljstvo ,P°.s'enih ter zadovoljstvo kupcev, odnos podjetja do K°lja in poslovne rezultate. Zn^raC* Za standardizacijo in meroslovje pri ministrstvu za anost in tehnologijo je te dni pripravilo ozaveščevalni nunar o merilih, pomenu in ciljih uveljavljanja standardi-anega nagrajevanja kakovosti poslovanja, ki bo omogočalo *> rrJerUivost z Evropo. Do konca septembra bodo sklenili Olft k P^Prave' predvsem razpis in šolanje ocenjevalcev. Dod fa 'n novemDra naJ bi potekalo ocenjevanje prijavljenih doivf^' n.ak:ar °°do izbrali najboljša. Vsako podjetje bo ka h SVoJe rezultate in anonimno analizo vseh rezultatov, so vv orno80čalo primerjavo z več tisoč podjetji v Evropi, ki sključena v ta sistem ocenjevanja. Ev nznanJe PRSK namreč temelji na merilih, ki veljajo za pQ°Psko nagrado za kakovost (European Quality Award -kak J° Je leta 1992 uvedla Evropska fundacija za kak°V°Stn-' management. Nagrade se ne podeljujejo zgolj za dost°V°St iZ(*elkov ali storitev podjetja, temveč obsegajo tudi ov ^rninistrativno delo v podjetju, servisiranje rzdelk-Do«i nos P0cljetja do okolja, zadovoljstvo zaposlenih, j(~»ovne rezultate, načrtovanje in vrsto drugih elementov. ^e celovito merjenje vseh teh rezultatov je pokazatelj Pesnosti uveljavljanja kulture kakovosti v podjetju. predlog zakona o priznanju Republike Slovenije za kakovost je ie v parlamentu, ministrstvo za znanost in tehnologijo pričakuje, da bo sprejet še pred koncem septembra. Uvedbo priznanja, ki bo po svojem pomenu Podobno Prešernovi nagradi, predvideva ie sprejeti nacionalni program za kakovost. V predlogu zakona je Zapisano, da naj bi vsako leto podelili štiri priznanja za kakovost in sicer za proizvodno podjetje z več in manj kot 50 zaposlenimi in za storitvena podjetja z več oziroma z manj kot SO zaposlenimi. de^en,a so ustavljena tako, da v prvem delu ocenjujejo ^ Javnike, ki omogočajo nastanek izdelka ali storitve, v teg ™ Pa Polovni rezultat. Možnih je največ 1000 točk, od Do i ^C ^ predvidenih za zadovoljstvo kupcev, 150 za Usn s1 rezu'.tat> 180 za zadovoljstvo zaposlenih, 150 za Po K°St- Pro'zv°dnega procesa, 90 za izrabo virov itd. dru?h^ 'zmerij° tucn vpliv proizvodnje in rezultatov na pJJZoo ter oblikovanje poslovne politike in način vodenja j^a podlagi mednarodnega razpisa so za strokovno pomoč Wpr.esaJanJU evropskih meril, pripravi dokumentacije in pri fioar\U kao"rov izbrali svetovalno firmo Bel. Njen svetovalec nap- rnan Russ, ki jc sodeloval že pri uvajanju sistema Nika PID1 še zbira certifikate Kranj, 13. julija - Nikin drugi sklad je do 20. julija podaljšal rok za vpis certifikatov, zamudnikom torej ni treba čakati na ustanovitev tretjega sklada. Nika, ena prvih in največjih slovenskih borznoposredniških hiš, se je v lastninjenje vkjučila z dvema pooblaščenima investicijskima družbama Nika PID in Nika PID 1. Junija je objavila namero, da bo zaradi velikega zanimanja vlagateljev in podaljšanja roka za zbiranje certifikatov do konca letošnjega leta, ustanovila še tretjo pooblaščeno investicijsko družbo Nika PID 2. Tržne raziskave so namreč pokazale, da 30 odstotkov državljanov še ni vložilo certifikatov, kar se je zadnje dni junija potrdilo v večjem zanimanju državljanov za naložbo certifikatov. Nikinemu drugemu skladu je tako v zadnjem junijskem tednu certifikate zaupalo 5 tisoč državljanov in zaradi tolikšnega zanimanja so Agencijo za trg vrednostnih papirjev zaprosili za podaljšanje roka do 20. julija. Tako lahko zdaj zamudniki certifikat še vedno vložijo v drugi sklad in jim ni potrebno čakati na ustanovitev tretje pooblaščene investicijske družbe. V obeh investicijskih družbah so doslej zbrali za 5,5 milijarde tolarjev certifikatov, delničarjev pa je več kot 25 tisoč. SKB banka izboljšala oceno tveganja Kranj, 13. julija - Mednarodna agencija BREE je v svoji analizi, ki je bila zaključena 30. junija, SKB banki dvignila oceno dolgoročnega tveganja na BBB, kar je najvišja ocena, ki jo je v zadnjih treh letih pri tej agenciji dosegla katera od slovenskih bank. Britanska finančna revija The Banker objavlja razvrstitev bank glede na oceno tveganja, ki jo pripravlja mednarodna agencija BREE Consulting Services. Aprilska je bila oblikovana na osnovi revidiranih poročil bank iz leta 1993, junijska pa revidiranih letnih poročil za leto 1994 ter podatkov o poslovanju v prvih petih mesecih letošnjega leta. Analitiki dolgoročno tveganje ocenijo do AAA do DDD, kratkoročno pa do Al do D. Najboljša ocena dolgoročnega tveganja je AAA, kratkoročnega pa Al. SKB banka je pri junijski analizi izboljšala oceno dolgoročnega tveganja, saj je majska ocena znašala BB+ A2, junijska pa BBB A2. BBB je najvišja ocena dolgoročnega tveganja, ki jo je pri agenciji BREE v zadnjih treh letih dosegla katera od slovenskih bank. Po zadnjih dosegljivih podatkih nobena ob obravnavanih srednjeevropskih bank ni dosegla najvišje ocene tveganja AAA AA. Višje kot SKB banka so se uvrstile le tri madžarske in ena poljska banka, ki so dosegle oceno A, najvišji kratkoročni rating (Al) pa je osvojilo osem bank. Zahodni svet zelo previdno navezuje stike z bankami držav v prehodu, saj so zdaj celo bolj tvegani kot včasih. Dobre ocene poslovnega tveganja so zato toliko bolj pomembne, prinašajo pa seveda ugodnejša tuja posojila. KOLIKO JE VREDEN TOLAR MJHMMOONN NAKUPNOT0DAJN1 1 NAKlFM/mOOAJN! MENJALNICA 1 DEM 1 ATS ! 100 ITL A BANKA (Kranj.TOič) AVAL Bled AVAl Kranjska gora CREDITANSALT d.d. Lj COPJA Kranj ER0S(Sl8ri Mayr), Kranj GEOSS Medvode GORENJSKA BANKA (vse enote) HRANILNICA ION, d.d JCranj HIDA-tržnlca Ljubljana HRAM ROŽICE Mengeš IURIKA Jesenice INVEST Škofja Loka LEMA Kranj MlKEL Stražiace PBS d.d. (na vseh poštah) RO8S0N Mengeš SHP-Slov. hran. in pos. Kranj 8KB (Kranj, Radovljica. S*. Loka) SL0VENIJ ATURIST Boh. Bistrica SLOVENIJATURIST Jesenice SUM Kranj 82,10 11,45 11,67 82,00 11,61 11,65 82,00 11,57 11,65 81,55 81,85 81,60 81,60 82,00 11,50 11,65 NE POSLUJE VEČ 81,85 82,00 11,57 11,70 81,80 80,90 81,50 81.80 81,71 81,55 81,70 81,70 81,80 80,25 81,70 81,88 81,20 80,90 81,57 81,80 32,00 82,35 32,09 81,90 81,80 11,61 82,10 11,58 11,64 11,28 11,71 11,40 11,65 11,57 11,61 11,65 11,65 11,45 81,99 11,55 11.65 82,10 11,54 11,64 11,58 11,65 10,60 11,58 11,55 11,65 11,58 11,64 11,74 32,00 81,90 81,90 81,99 TALON Žel. postaja Trata, šk. Loka 81,80 TALON Zg. Bitnje 81,80 TENTOURS Domžale 81,70 TROPtCAL Kamnlk-Bakovnlk 81,75 UBKd.d ŠkLoka »1,40 WILFAN Kranj 81.80 WILFAN Radovljica, Grajski dvor 81,75 W!LFAN Tržič 81,85 POVPREČNI TEČAJ 8158 91.95 11,35 11,28 ■ 82,08 11,46 11,65 82,00 11,58 11,64 81,90 11,58 11,64 11,58 11,64 11,55 11,75 11,57 82,00 11,48 82,00 11,57 11.64 81.95 11,58 11.63 11,58 11,60 11.48 11,65 81,90 82,00 81,89 81,95 81,99 11,60 11,65 6,90 7,10 7,00 6,80 7,05 7,05 6,62 7,00 7,10 7,00 7,00 6,95 6,90 7,10 6,30 7,10 7,03 6,85 6,62 6,92 7,05 7.05 7,05 6,90 7.10 6.90 7,05 7,00 7,50 6,94 7.37 7,20 7,20 7,20 7,15 7.15 7,35 7,19 7.15 7,06 7,30 7,14 7,20 7,28 7,10 7,20 7.15 7,15 7.31 7,15 7,15 7,15 7.30 7.18 7,30 7.20 7.15 7,10 7.19 Pri Šparovcu v Avstriji je ATS ob nakupu blaga po 11,40 tolarjev. Podatke za teca|nlco nam sporočajo menjalnice, kJ si pridržujejo pravi« dnevnih sprememb menjalniških tečajev glede na ponudbo In povpraševanje po tujih "lut*n- MENJALNICA M Vaš najboljši partner pri menjavi deviz P.E. KRANJ, Delavski dom tel.: 064/211-387 P.E. RADOVLJICA Hotel Grajski dvor tel.: 064/714-013 P.E. TRŽIČ, klet Veletekstil tel.:53-816 BRDO PRI KRANJU 'S 064/22-11-331 FITNES AEROBIKA m0rgna,nih nagrad za kakovost na Madžarskem' pravi, da držav l, e.n'ia uporabljati natanko ista merila kot v drugih Sni * Sa^ k°do nagrade le tako primerljive in verodostojne. Vanfa priznana metodologija merjenja rezultatov poslo-Zn0{r ne °mogoča samo primerjave uspešnosti poslovanja P°sarnJ Posameznih delov, ampak tudi med podjetji v ^tilta^ov' Pano8' m mednarodno primerjavo doseženih kot Vnj^?a sc Jc podeljevanja nagrad za kakovost lotila kasneje Uyedli *1 l.cltmcc'. saj so na Japonskem nagrado Deming P°slova 1951, v ZDA pa so nagrade za kakovost vanja začeli podeljevati leta 1987. " fSf M.V. TURISTIČNA AGENCIJA Glavni trg 24, 64000 Kranj, Slovenija. tel/fax: 00 386 64 22 32 85 H**11!* cen v hotelskem kompleksu Bernardin Portorož peke« v sezoni te od 27.300 SIT dalje Jj vedno nekaj prostih apartmajev In zasebnih na »lovenskl obali - 7 dni že od 14.800 SIT dalje SSS^f1* Ponudba aranžmajev na hrvaški obali -a°wtno znižani* ciin PRODAJNI CENTER STARI DVOR Škofja Loka, Kidričevo 26, Tel.: 064/634-800 T77 NOVO mrfHn.žm*ji v tujini z odhQdom z Brnika -'ummo možnost ODLOŽENEGA PLAČILA '** Novo i?2fn* Ponudbe počitnic v klubih (vsa hrana, H'iaća sp0r1j vključeni v ceno) Dominikanska " ~pubHka,Turčija, Španija z odhodom iz Avstrije NOVO 9^Počitnice v zadnji minuti na Kanarskih otokih OGLASITE SE V NAŠI AGENCIJI IN PREPRIČAJTE O NASI PONUDBI! Turistična agencija PELIKAN, Glavni trg 24, Kranj, ^—Tt064/22 32 85 KMCČKI^STROJI KOVIN VTEHNA ČISTILEC HA HLADNO VODO PAVARINI600 90 BAR 29.990 PAVARINI 8.100100 BAR 30.990 IVOZIČEKGARDENASCEVJO 7.J90 l VRTNA KOSILNICA ECO B 34.990 VELIKA IZBIRA AKCIJSKE CENE 1114 TEHNIKA; GORENJE, BOSCH, CANDY GOSPODINJSKI APARATI GORENJE, ROVENTA, M0UUNEX AKUSTIČNI APARATI GORENJE, PHILIPS 00 orvo°i^ POPUSTI! KOttS^ n,tH VOD0""' OBIŠČITE NAS NE BO VAM ŽAL! S PAR (J) supetma/ket////1 Pečnikova 9 v Dravljah, B. Babnik 8 v Dravljah Agrokombinatska 2 v Zalogu, C. na Vrhovce 17 ZOISOVA 1 v KRANJU Velika ponudba vseh vrst blaga iz vsega sveta svetovno priznanih znamk in ugodnih cen; posebno ugodna ponudba avstrijskega blaga in SPAR - blagovne znamke! Akcija v tem tednu: vino laški rizling kava Bar 1000 g - v zrnju eoca cola, fanta, sprite 2,5 I moka namenska 1 kg alpsko mleko 12x11 napolitanke Kraš 1 kg batons Nougat 250 g sardine v olju POMI - pasirani paradižnik pralni prašek OSKAR 3 kg solea krema 150 g deodorant Hay 150 g samo samo 1 samo samo samo samo samo samo samo samo samo samo 199 SIT .290,30 SIT 249,00 SIT 70,00 SIT 990,00 SIT 467,80 SIT 256,30 SIT 79,00 SIT 99,00 SIT 469,00 SIT 249,00 SIT 269,00 SIT Brez dobrega in poceni nakupa stvari, ki jih potrebujemo -ni brezskrbnega dopusta! VSAK TOLAR PRIHRANKA VAM VRAČA DENAR TO JE SPAR! SPAR - MERCATOR, d.o.o., Ljubljana KMETIJSTVO UREJA: CVETO ZAPLOTNIK Pr' Tič v Potarjih Kjer češnje zorijo v avgustu Na turistično kmetijo družine Meglic pomlad prihaja z zamudo. Potarje pod Storilcem - Nad Tržičem, na nadmorski višini čez tisoč metrov, leži zaselek Potarje. Do tja pelje le makadamska cesta, a razgled, ki se odpre, poplača trud. Med vrhovi Krna, Stola, Košute in Dobrče leži turistična kmetija Pr' Tič, ki jo vodi družina Meglic. Tričlanska družina Meglic se je ukvarjala s kmečkim turizmom že v letih od 1963 do 1967, ko so zaradi birokratskih težav s to dejavnostjo prekinili. Nato pa so pred štirimi leti, ko je bila ustanovljena zadružna agencija Vas, spet začeli sprejemati goste. Uredili so sedemnajst ležišč, od tega dva apartmaja, kjer gostje lahko sami kuhajo. Na kmetiji lahko kupijo vsak dan sveže mleko, skuto, sir, maslo. Dobijo tudi zelenjavo in domače meso. Pri hiši je namreč trinajst glav živine. Gospodar pravi, da dohodek dajejo pretežno gozdovi, nekaj pa tudi živinoreja. Ves les, ki ga posekajo, spet uporabijo za turizem. Gospodar je namreč tesar in večino domačega pohištva izdela kar sam. Predsednik Turističnega društva Triič Vlado Srečnik: "V takem ambientu, s takim zdravim odnosom druiine, ki livi z naravo, je turistična kmetija Megličevih edina taka v triiškem koncu." Na Potarje prihajajo gostje večinoma peš, radi pa delajo tudi izlete na okoliške hribe. Od tod so namreč možne ture na Storžič, Koniščico in Javornik. Tu je raj za gobarje in lovce, saj so pod Storžičem znana lovišča kozorogov. Zlasti otroci gredo radi z gospodarjem v planšarijo, kjer se pase živina. Tako pomagajo pn molži krave in ostalih kmečkih opravilih. Tudi pri Megličevih, kot na vseh ostalih turističnih kmetijah, imajo največ gostov julija in avgusta, v ostali sezoni pa manj. Glavni problem je slaba cesta in gostje pravijo, da se bodo še vrnili, če bo boljša cesta. Nova cesta je menda v programu, a zaenkrat gospodar vsako zimo sam s traktorjem spluži pot. Ker kmetija leži nad tisoč metri nadmorske višine, tudi pomlad k Megličevim prihaja pozno. Tako so češnje šele dobro odcvetele, trgatev pa bo šele avgusta. • U. Peternel Občni zbor Združenja govedorejcev V sredo bo v Domžalah ustanovni zbor Združenja govedorejcev Slovenije. Udeleženci bodo izvolili organe občnega zbora, obrazložili in sprejeli pravila Združenja, izvolili upravni in nadzorni odbor, ter sprejeli predloge in pobude za nadaljnje delo. Zbrane bodo med drugim nagovorili tudi minister za kmetijstvo dr. Jože Osterc in predstavniki zvez in društev. Gozdni sadeži Z divjimi češnjami do zaslužka Pred leti je pod sekirami padlo premnogo divjih češenj. Dokaj dobra cena lesa ter nekaj drv je kmete premamilo, da so divje češnje neusmiljeno sekali. Danes stvari postajajo drugačne. Sredi travnika raste drevo. Rdeče češnje živo poživijo temno zeleno krošnjo. Dva moža pod češnjo razprostreta ponjavo, drevo pretreseta ter s palico suvata v krošnjo, da temno rdeči plodovi padajo na tla. Ko vsi sadeži padejo iz krošnje, moža s posebnim strojem izločita peske, sadno maso pa kmet namoči ter si skuha žganje. Kmet, ki svoje divje češnje ni posekal, je tako s prodajo pešk sadežev zaslužil lep kupček denarja, poleg tega pa je lahko iz sadne mase češenj skuhal domače žganje. Po vsej Evropi se v zadnjih nekaj letih pojavljajo tendence, da bi v enodobne gozdove, ki jih sestavljata v glavnem le smreka in bor začeli ponovno uvajati listavce. Uvajanje plemenitih vrst listavcev v gozdove postaja pravzaprav nuja, saj se v iglastih gozdovih tla mnogo bolj izčrpavajo ter se običajno zakisajo, zaradi plitvih korenin pa so tovrstni gozdovi bolj podvrženi vetrolomom. Vnašanje listavcev v gozd, med katerimi je potrebno omeniti predvsem jesen, javor, brest in bukev ter seveda divjo češnjo v precejšnji meri pripomore k izboljšanju kvalitete tal. Listavci nudijo poleg zavetja tudi možnost dodatne hrane za ptice in divjad, kar še posebej velja za divjo češnjo. S tovrstnim pogozdovanjem pa je vsaj posredno povezano podjetje LIMATO. Malo družinsko podjetje iz Mengša že PAPIRNICA KflLN VAS VABI K UGODNEMU NAKUPU ŠOLSKIH POTREBŠČIN ZVEZKI A4 601 od 99,00 - 119,00 ZVEZKI A5 601 od 45 - 85,00 TEMPERA BARVICE 660,00 VODENE BARVICE FLOMASTRI BARVICE PUŠČICE prazne polne NAHRBTNIKI 416,00 1/6 69,00 1/12 150,00 121,00 - 2.269,00 od 165,00 od 990,00 od 1.790,00 SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT SIT dalje SIT dalje SIT dalje in še polno ostalih stvari, ki jih šolarji potrebujejo v šoli. Za kupca, ki pri nas kupi šolske potrebščine v vrednosti 3.000,00 SIT, smo pripravili nagradno žrebanje z bogatimi nagradami. Nudimo Vam možnost plačila na 2 ali 3 obroke. Našli nas boste na Gregorčičevi 6 (za Globusom) v Kranju vsak dan od 8. do 14. in od 16. do 19. ure ter ob sobotah od 8. do 12. ure. od leta 1991 odkupuje skorajda vse gozdne sadeže in semena gozdnih rastlin, pa seveda gobe, storže in zelišča. Iz semen, ki jih odkupijo, zrastejo drevesa po skoraj vsej Evropi, poleg tega pa so v Sloveniji edini, ki odkupujejo storže iglavcev, le te pa na zahodu porabijo v dekorativne namene. Njihovo delo je strogo vezano na naravo, na letino, le ta pa ni nujno vsako leto dobra. Trenutno v LIMATU odkupujejo največ plodov divjih češenj. Plodovom izločijo peške, jih posušijo, tako zbrano seme pa nato prodajo. Sadna masa pri njih predstavlja ostanek, po želji ga pustijo kmetom, le ti pa iz njega običajno skuhajo žganje. Ker so plodovi divjih češenj izredno sladki, je takšno žganje Po srečanju predstavnikov kmetov in vlade Spremembe odkupnih cen pšenice ne bo Sindikat Slovenske kmečke zveze je po spreteju letošnjega tržnega reda za pšenico opozoril, da letošnja odkupna cena le malenkostno višja od lanske, ni sprejemljiva. V sredo so se predstavniki tega sindikata, Kmečke zveze pri SLS, kmečkega gibanja pri SKD in predstavniki Zadružne zveze Slovenije o nastalem položaju pogovarjali s predsednikom vlade dr. Janezom Drnovškom in predstavniki resornih ministrstev. Predstavniki kmetov, ki so se strinjali z letošnjim tržnim redom za pšenico in dokaj pravočasno določeno odkup no ceno, so predsednika vlade Opozorili, da je letošnja odkupna cena za pšenico neustrezna, saj naj bi bil dohodek kmetov zaradi naraščajočih življenskih stroškov v primerjavi z lanskim letom za 15 do 20 odstotkov manjši. Po njihovem naj bi odkupna cena za kilogram pšenice morala znašati vsaj 27 tolarjev in ne določenih 25,29, predvsem zato, ker na pridelovalce odpadejo stroški prevoza do odkupnega mesta in stroški analize. Predsednik vlade Drnovšek je predstavnikom pridelovalcev odgovoril, da ni vzroka za zvišanje odkupnih cen, ker kaže, da bo tudi letošnja inflacija bistveno nižja od lanske. Obljubil pa je, da bo vlada proučila možnost, da bi država nase prevzela stroške anali/ kvalitete pšenice, ki bi po trenutno veljavnem tržnem redu pomenili najhujše breme za zasebne pridelo valec • MXi. menda precej boljše od navadnega češnjevega. Konkretni izračuni so pokazali, da je kmet z letino petstotih kilogramov sadežev s prodajo peška zaslužil petintrideset tisočakov, 70 t skuhano žganje (okrog 40 litrov se ga lahko nakuha iz takšne količine češenj) pa bi mu prineslo dodatnih dvaintrideset tisočakov, skupaj nekaj manj kot sedemdeset tisočakov. Vsekakor je potrebno omeniti, da nabiranje sadežev vzame le nekaj ur. Tovrstna dejavnost pa zahteva precejšnja obratna sredstva. V LIMATU seme shranjujejo v lastni hladilnici, ki prepreči, da bi seme začelo po nepotrebnem kaliti, kljub temu pa v hladu obdrži svojo kaljivost. Posebna previdnost je potrebna prl skladiščenju semen listavcev, ki začnejo hitreje propadati, poleg tega pa je vsak daljši prevoz za pošiljko semen lahko usoden. Kljub -vsem tem oviram v LIMATU kar 90 odstotkov zbranih semen pr°" dajo v tujino, kar je zagotovo dokaz njihove strokovnosti. Na trgu gozdnih produktov se že dolga leta ni nič spremenilo. Cene ostajajo desetletja nespremenjene, v zadnjem času pa se pojavlja vse bolj ostra vzhodna konkurenca-Kljub temu zaradi kvalitete produktov v LIMATU zaenkrat še ne izgubljajo svojih rednih odjemalcev. Na koncu vsekakor je potrebno omeniti tudi dejstvo, da imajo v LIMATU 25 milijard letne realizacije, ta vsota pa sicer ostala v gozdu, pa ven' dar je to le kaplja v moDu tistega, kar bi nam sicer gozdovi lahko še dali- # Tekst in foto Uroš Spehar Več kot 70.000 gladiol Med Lužami in Srednjo vasjo pri Šenčurju je zanimiva DFJJJ kjer ne rastejo poljščine, ampak rože. Lojze Smolej iz Luž im namreč tam že dvajset let posajene gladiole. Površino sadike je podedoval po svoji materi, zdaj pa s soprogo Že ne*J let gojita te lepe rože, ki jih je iz leta v leto več. Iz maj» začetne količine jih je zdaj nastalo že več kot 70.000, posaje . so na skoraj treh kvadratnih kilometrih površine in iz hobiJ*' nastalo že kar resno delo. Zakonca Smolej se z gojen) gladiol ukvarjata kar sama, čeprav sta oba v službi. "Gladiole zahtevajo kar precej dela, vsa opravila so rOjJj^ jeseni je potrebno čebulice pobrati ven, jih razkužiti prirne . shraniti in spomladi ponovno vsaditi. Problem so tudi n( voSt najbolj pa gladiole napadajo trips, siva plesen in krasta čebulic" pravi Lojze Smolej. Loj/«- Smuk j pri svojih gladiolah. Kože na njivi ni cvetijo, saj jih ze prej porežejo. Foto: M.(.. In kam gredo gladiole? Nekaj dogovorov za odkup u> ^0 cvetličarnami, nekaj jih gre za okrasitev cerkva, sicer pa ponj ^ jj pride vsak, kdor bi rad lepe in poceni rože. Lojze Smolej vsa i ima pn gojenju kakšne težave ali bi gladiole rad potjo1 veseljem tudi svetuje, saj ima kar precej izkušenj. • M.t»«___ POJUTRIŠNJEM, V NEDELJO, 16. JULIJA, OB 14. URI V SELCIH, IGRIŠČE NA ROVNU "KOSEC VABI" < 24. TURISTIČNO ETNOGRAFSKA PRIREJ • tekmovanje koscev in grabljic • kmečke igre • tekmovanja • vms......i z Ansamblom GAMSI # Pnredrtev "Koeec vabi" podpirajo . lmt0 DOME L Železniki LESNI PROGRAM Al .PLES„**?7Kr»nj GORENJSKI GLAS Kran) ZAVAROVALNICA }f**f7 s*lc* SPORT FIT TRGOVINA, d.o.o , Selca Alpmetal.,&o-o■• Trgovina Pr'Stefan, Selca Viber, d.o.o., Sei<-■ Gostilna pri Zalogarju, Dolenja vas Picerija kr9k(^ cLcb Bite Štefanova klet, Selca Mesarija Rihtartič. Optlm, d.o.o., Selca Pot, d.o.o . Dolenja va» Gostilna pri StiheJnu, t ajte ORGANIZATOR TURISTIČNO DRUŠTVO SELCA Pet«k, 14. julij« 1995 3L STRAN • GORENJSKI GLAS UREJA; Vilm« Stanovnik Atletinja Tina ČARMAN iz Spodnje Besnice, dvakratna državna prvakinja Z VIŠINE V DALJINO Mlada atletinja iz Spodnje Besnice, dijakinja 4. letnika športnega razreda Gimnazije v Šiški ^čuna še letos preskočiti 6 metrov v daljino in 12 metrov v troskoku. Kdaj ste se začeli ukvarjati 1 «letiko? Aktivno jo treniram štiri ^ta- Vzrok so bili dobri pitati v zadnjih razredih ^novne šole v Stražišču, kjer " nji tovariši svetovali, naj se sem m V atletiki- V klubu ni nekaj mesecev trenirala pnnt m skok v višino, potem JJ sem se preusmerila k Qd|jmi m troskoku." iJ^šne sposobnosti mora skakalec v daljino? , Predvsem eksplozivnost in "'trost ter seveda moč, da kri valno °Praviš šest sko- uv' VeUko je treba delati tudi * moc, z utežmi. Seveda pa s'"ra b»ti atlet tako kot vsak jfjrtnik tudi vztrajen in do ne tu mere trmast, vendar v lako, da bi bil ob porazu ^Jen ali razočaran." Letos ste med mlajšimi ^»*nkami osvojili dva naslo-v *VI,e P^^'nje: v skoku do^JUl° in •"»skoku. Ste z v®ljni?n,nii centimetri zad°- Zadovoljna sem, saj sem se roslcokom začela intenzivne ukvarjati šele lani. Moja »sebna rekorda sta 568 centi- metrov v daljini in 11,97 metra v troskoku. Dolžini morda lahko še letos zboljšam. Odrivam namreč še pred desko. Na treningih mi je že uspelo skočiti 570 in 580 centimetrov v daljino ter nad 12 metrov v troskoku. Dvojni državni naslov je zame največji uspeh doslej. Pred tem pa sem bila dvoranskem prvenstvu sem bila dvakrat druga." Kakšni so vaši cilji v prihodnjih letih? Kar dve leti boste še mladinka? "Skočiti preko 6 oziroma 12 metrov in s tem doseči normo za udeležbo na mladinskem svetovnem prvenstvu. Upam, da bosta normi 580 centimetrov v daljini in 12,70 v troskoku. Letos sem več trenirala daljino, ker sem računala na udeležbo na olimpiadi mladih v Angliji. Norme 580 centimetrov nisem dosegla. V troskoku pa bi ob intenzivnejšem treningu mogoče lahko dosegla 12,20 metra." Ekipa vaše šole je bila konec preteklega tedna na svetovnih igrah gimnazijcev v Banskv Bistrici na Slovaškem. Ste bili uspešni? "To je bilo svetovno prvenstvo srednjih šol oziroma gimnaziada. Ker smo prispeli ponoči in smo imeli že zgodaj zjutraj tekme, so bili pionirska dvoranska prvakinja uspehi nekoliko slabši, vsaj v daljini in teku na 60 metrov kar se mene tiče. V daljino in lani druga v daljini in sem skočila le 527 centimetrov troskoku med mlajšimi mla- in bila sedma. Če bi skočila dinkami. Tudi na letošnjem moj rekord, bi bila tretja ali četrta. Ker je moral vsak nastopiti v dveh disciplinah, sem jaz še suvala kroglo. Dekleta smo bila ekipno četrta. Skupno pa nas je bilo na Slovaškem iz naše šole 12: šest deklet in šest fantov." Se v Kranju pogoji za atiete zboljšujejo? "Upam, da se obrača na bolje. Jože Hribar je prizadeven predsednik, ki tudi sam veliko vlaga v atletiko. Pravijo, da bodo končno le obnovili tartan. Sedanji je vedno slabši in vsak hip lahko odstopi. Upam, da bo Kranj našel denar za tako pomemben šport, kot je atletika." Kot športnica se zanesljivo zanimate tudi za druge športe. Za katere? "Šport je v družini. Oče je rad smučal, sedaj pa igra tenis. Mami mi je povedala, da je bila kar dobra v atletiki. Brat rad smuča. Sama pa rada gledam razen atletike še rokomet, košarko, tenis in seveda smučanje. Navijam tudi za kranjske in naklanske nogometaše, saj mnoge od njih poznam." • Besedilo in slika J. Košnjek tflRKfl Ulična košarka AVGUSTA TUDI V KRANJU Kranj, 14. julija - Ulična košarka oziroma streetball Spi* Slovenijo. Ulična košarka je igra dveh trojk na en prv alc doseženi koš pomeni eno točko. Zmaga ekipa, ki £ a doseže 15 točk ali po 15 minutah igre ugodnejši izid. r e le izid neodločen, zmaga moštvo, ki prvo doseže koš. n5* Praviloma vodijo in sodijo igralci sami. Najpomemb-sl dC Prav^° je fair play - poštena igra. Nadzornik tekme OdW; rezultatu ter razčiščuje nesoglasja. Njegova eki fvJc dokončna, pritoži pa se lahko samo vodja 9 Pe Ulična košarka se igra na igrišču velikosti 10,5-krat iK .etrov Pred zadetkom se mora žoga dotakniti vseh {(0nCcv- Po vsakem košu dobi žogo nasprotna ekipa. Ob Slru^c'ia kola ne dovoljuje zabijanja in obešanja. neorr,6 ^ DrekrŠek. Med tekmo je Število menjav Mošt e*eno ^ ekipi so štirje igralci, igrajo pa trije. V v.Vo: k' zamudi na tekmo nad 5 minut, zgubi srečanje. dohi» U /° u''tn" košarka v soboto, 5. avgusta. Pojasnila ,Ie n» Športni zvezi Kranj. • J.K. Dušan Mravlje uspešno teče v Ameriki DUŠAN POVEČUJE PREDNOST Kranj, 14. julija - Na teku preko Združenih držav Amerike je kranjski supermaratonec Dušan Mravlje na delu proge, ki poteka preko goratega Colorada, še povečal prednost. Njegov najhujši tekmec Farmer je začel zaostajati in je zdrknil na 4. mesto. Njegov zaostanek znaša že 15 ur. V konkurenci je še 12 tekačev. Dosegli so Denver, tako da se bo tek kmalu prevesil v drugo polovico. Po 25. etapi je vodil Dušan Mravlje, na drugem mestu pa je Bell, ki za našim šampionom že zaostaja 11 ur, 49 minut in 39 sekund. Tretji, tudi Američan Horton, pa zaostaja za 14 ur in 33 minut. • J.K. °D'TEKME DO TEKME ''obrt i • /. Prvenstv -njf Albina Sferna - Druga dirka za državno do 125 c° JC k"'a na dirkališču (irobnik pri Reki V kategoriji team Kr^^ nastoPl1 M'na Zupan iz Struževega (AM Racing HrvajfL i) i-.^.a treningu jc bil peti med dirkači Slovenije, ? Matuli • ^C slovaške, na tekmi pa je v prvem krogu trčil ern ( K? m zarac*i padca odstopil. Več sreče je imel Albin drugi za »lern racing team) v kategoriji 750 ccm, kjer je bil Alpe Ac| \ !"em Postojne, dirka pa je štela tudi za pokal "ike 75q ^la- *Jcr je bil Albin tretji. Tekmoval je tudi v super državnem ^Cr *c ml trc,P v Pokalu A1Pe Adria in drugi na Miran u frVenstvu. V kategoriji do 250 ccm jc tekmoval Pokalu Al >Vcrn,k. tZ Čirč, član AMD Domžale, ki je bil v » slednia ?e. ^ria osmi, v državnem prvenstvu pa peti. * J*nko| h° 4- in 5< avKusta v Pieštanih na Slovaškem. • Danes plezalni Ročk Master v Kranju ATRAKCIJA PRVE VRSTE Kranj, 14. julija - Umetna 15 metrov visoka plezalna stena na kranjskem letnem kopališču je pripravljena na veliko tekmovanje v športnem plezanju, ki se bo začelo dre vi ob 20. un. Predsednik organizacijskega komiteja Franci Rutar, duša prireditve Tomo Česen in Športna zveza Kranj najavljajo odlično prireditev z vrhunskimi plezalci in plezalkami tz Francije, Nemčije, Italije, Japonske, Švice in Slovenije Vstopnina za Ročk Master bo samo 300 tolarjev, plezalci pa ne bodo tekmovali samo za visoke uvrstitve, ampak tudi za bogate denarne premije °r8anizu . r* rc"*'vo .>e/c - Športno arustvo seica je "tUltva Sel Prvcnslvo krajevne skupnosti in Športnega rV^gal je p I tcrusu. na katerem je igralo 35 tekmovalcev, ^enčie T, r Primožič, za njim pa so se uvrstili Marko ' l,r»e Iejfar m Miha Okom. e*iško Prvenstvo Selc - Športno društvo Selca je Oktobra prešernov maraton rar»j, 14. ovna julija - Podjetje Bobek iz Maribora in njena izacijo rov z B0l ,er|ota v Kranju se ie popravljata na organi/,« rnoŽnjn P'ešernovc^a maratona na n<) kilometre Kran, p1?*000™ pri 30 kilometrih. Maraton na progi *aPužc , N,,kl° Podrirczjc " Mošnje - Zgornji Otok ^'"bra " £oSa Rodine - Breznica in Vrba in nazaj bo 7. donatoriSStarU>m ob P0' dcsc,lh v Kranju. Tekmovalci, B| ooU«! m P°krOVitelli bodo dobili spominske kozarce, $rv.K 'OVKl OTUĐI- V V/rK,--U...........,1 U..r... MriiiU/. sprejem '""'^ v V,h| 11,1 ho im>gerizacijo" delavstva enako, kot je zemljiška odveza nekoč omogočila uničenje kmečkega tlačanstva. Predvsem pa bi bil čas, da se Hribar odloči, ali je bil "del režima", ki se mu ni preveč slabo godilo, kot to zatrjuje v Gorenjskem glasu, ali pa je bil tako daleč "proč" od režima, da se je bal, da ga bodo režimski ljudje na prehodu za pešce porinili pod avto, kot to zatrjuje mariborskemu Večeru. Prav tako bi bil skrajni čas, da skupaj s svojo soprogo Spomenko Hribar in ikup mm mentorjem g. Bučarjem neha podtikati fašizem tistim, ki se bojujejo proti njemu in, ki nasprotujejo slovenskemu trenutnemu režimu, ki ga uspešeno uvaja ob zlorabi prava in državnih institucij, maso vnem u korperativizm u in brezmejni volji po oblasti, ki jo brezkompromisno kaže sedanja črno rdeča vladna koalicija. In končno bi se upodobilo, če bi v tej splošni krizi "vrednost svojega poganstva in ateizma" vsaj malo prifio mogšl k njem odpravi npr v tem, da bi svoji soprogi g Spomenki Hribar svetoval, naj se javno odreče svoji protiustavno pridobljeni po sianski pokojnim m na/ se začne preživljati z delom, preden bo to morala storiti zaradi posledic obnovljenih postopkov o podeljenih privilegijih! V Ljubljani, 7. julija 1995 Malenšek Danijel Glavni tajnik Liberalne stranke Lj. Rožna dolina c IV/5 Župan umaknil predlog proračuna (Gorenjski glas, 4. julij0 1995) Na šesti seji kranjskega mestnega občinskega sveta župan ni umaknil predloga proračuna, ker ga svetu nl predložil. Na dnevnem redu je bil namreč osnutek proračuna mestne občine Kranj-Toliko v vednost glede pravilnega poročanja z omenjene seje v Gorenjskem glasu dne 4. julija 1995. Zdaj, po tem dogodku, P* so začeli nekateri svetni*1 "jokati", da je škoda, da m bil sprejet proračun; nekateri v Gorenjskem glasu, drugi na Radiu Kranj. Pri tem pa s° nekateri pozabili, da je mestni svet 3. maja 1995 osnutek s l4 : 13 glasovi zavrnil. Proti so glasovali svetniki Združene liste, LDS in nekateri iz vf SKD. Župan Gros je s sodelavci pripravil novi osnutek pri čemer je upošteval realne pripombe svetnikov-Predloge g. Boštjančiča in i Oreharja, da bi bil izvrševale1-proračuna odbor za financ*' in ne župan, pa ni sprejemi]1* To je v nasprotju s statutom mestne občine. Če bi spre)«1 to spremembo, bi moralo vse* pet članov odbora zar*f\ dnevne operativnosti zaposli v mestni upravi. Ne predstavljam si, da bi člani odbora amaterji dnevno prihajali ll raznih služb v finance mt&* občine, da bi izvrševali Pr°' račun. Odbor pa sestavljaj0 v ntrl glavnem svetniki, le-ti Pa Zakonu o lokalni samoup' upravi. V skladu s 26. p tega dela ne semjo opravi]0^ upravi. V skladu s 26. P^-.aO, statuta odbor v okviru JW^, delovnega področja le ov *a nava zadeve iz pristoji sveta in mu daje le ntn in predloge. u0-Vsekakor povsem nez 0 nit predlog, ki ne m°rtn(ra upoštevan. Takega Pr'r ierfl nismo zasledili v not> .. odloku 147 občin v Slov(IJu. Zupan je izvrševalec Pr0[clio, na in ker opravlja to Jun /aU sledijo iz tega tudi* » pravice. Zupan je org ]( sicer posameznik, ven»~ ^ organ in njegove PraVlCvečje, večje in prav je, da so ^ kot smo jih bili navajen* ^ nedavna pri posamezn je dejal na 6. seji sveta sv in predsednik statuta' . pravne komisije g- . g Povedal je korektno m V eno. .u 0 Vse drugo, kar sta po.e 4. in 6. seji g °n'hf]ft 0* Boštjančič, pa je .* kak0 stroke, pač pa le težnja, ^ bi županu Corsu P°"r~* s fi' pravice pri odločanju*^, nančnimi sredst\i- /fl \ef kako sta se v tem bop™ ujela dva "prvaka ,}a\ratjf.[ povsem nasprotnih » w(, Pri tem je le treba po* da večina svetnikov * Jis(e tudi neka, il Oso) ob- deluje v svetu konStr^^ in, da glasujejo za * pfr in strokovno utemelj'" dlog ,.borca Če bosta omenjena Ig še naprej tako mestnem svetu Z nespr i nT vinu predlogi, potem ^ srnino lahko zgof^jgttf letos ne bo '^'fodlo^ proračuna Osnutek ^ o proračunu mest"* tt Kroni za leto \y'rila pripravljen sredi * kot " skoraj enaki vsebi* Nadaljevati' str- Petek, 14. julija 1995 Nadaljevanje s str. 32 ostalih mestnih občinah Slovenije, celo z manj pravicami lupanu mesme občine Kranj, kot jih imajo drugi lupani. Kranjski lupan ima razpolaganje npr. s proračunsko rezervo relativno celo manj Pravic kot ostali lupani ob-{bt, ki so nastale iz prejšnje občine Kranj. Pa še to ni dovolj za nekatere v mesmem svetu. Enak osnutek vsebine Odloka je pripravila pristojna strokovna slulba mestne občine Kranj tudi za ostale občine (Cerklje, Naklo, Preddvor, Šenčur) in je bil povsod brez pripomb sprejet. Proračun mestne občine Kranj bi bil lahko sprejet do junija, če ne bi zavrnili osnutka, ki je bi pripravljen v sredini aprila. Zdaj bo spet v obravnavi v septembru, predlog pa šele oktobra ali novembra. Na osnutek (3. maja) pa je bilo bistveno manj pripomb kot v preteklih petih letih, ko le bil osnutek vedno sprejet. Kakšne bodo posledice umika proračuna? Župan Gros je na 6. seji povsem upravičeno umaknil z dnev-nega reda osnutek Odloka, saj }e bila razprava, ki so jo začeli 8- Boštjančič, g. Orehar in g. Resman, povsem neumestna, nestrokovna in zavajajoča, lahko bi rekli laljiva. G. Resman lal še po petih letih ni dojel, da imamo sedaj v občinah integralne proračune in, da so SIS-ovski časi, ko so lahko po mili volji zviševali razne prispevne stopnje, če je na nekem področju zmanjkalo denarja, zdavnaj le minili. Zdaj drlava odreja višino Zagotovljene porabe občin z določenimi normativi porabe ^a posameznih področjih drulbenih dejavnosti, komu "a,r>< dejavnosti ipd. Če je Proračun mestne občine be-**•» kot se je večkrat izrazil g-Kesman, potem je bedna tudi Urnovškova vlada. pijenje pa na srečo teče ylJe V skladu s 44 Henom Zakona o financiranju občin se financiranje občin nadal /H/« na podlagi proračuna preJ*nje občine Kranj za en i naloge oziroma namene Kootv letu 1994. To pomeni, da °c»na le ne more začeti novih nvesticij ali koristiti novih Postavk proračuna. Ta,lnanciranje občin pa se <«casno nadaljuje preko loče cine rfčuna proračuna ob-nhll . i€ ustanovljena na cine P Sedeia Preišn>r oh Int.- Kranj. S sredstvi na lucenem Odgovor na odprto pismo ranj. S sredstvi —>i računu razpolagajo Zupani vseh novih občin yanj, Cerklje, Naklo, Preddvor in Šenčur Kljub temu da bodo vse nove občine razen Kranja sprejele prora (une, po vsej verjetnosti še ta nesec, ne bodo mogle "za-'iveti' na lastnih nogah, ker °°do Se naprej vezane na liro račun mestne občine Kranj, dokler ne bo sprejet proračun tudi v Kranju. Tore, zaradi kranjskega proračuna nove občine Cerklje, Naklo, Vre ddvor in Šenčur ne hod" m(,Hle odpreti lastnih liro računov ter tako ne bodo '"ogle preiti na samostojno finančno poslovanje. To ie navodilo Ministrstva za finance Republike Slovenije. ProraČim v mestni občini Kfanj bo sprejet le, če bo Prišlo do več strpnosti pri nekaterih svetnikih Županu Povsem razumem, da ne 7*°^ pristati na takšne neza K°nite zahteve, kot jih vstiju ]y° nekateri svetniki iz VTSl ydrutene liste m g Orehar Jr^O) ter, da edino pravilno. J )e v teh pogojih umakni! : Revnega reda osnutek prora- Joie Javornik *>dd>Mt n nnume Mestno Kranj (Gorenjski glas, 30. maja 1995) Dne 30. maja 1995 ste objavili javno pismo ge. Ane Urba-nije, občinske svetnice radovljiške, gospodoma 1. Umku in L. Peterleta, ministru za promet in zveze in predsedniku SKD. Problem? Lipniška cesta. Pismo, ki je napisano precej nenavadno, s čudnimi izrazi, tudi nekoliko pozabljivo in torej pomanjkljivo, se poleg problema ceste ukvarja tudi z mojo nepripravljenostjo, da bi z omenjeno gospo reševal strokovna vprašanja. Ker mi ob tem naslovi tudi hud očitek, da zlorabljam svoj pololaj, sem prisiljen na pismo odgovoriti oz. dopolniti pozabljeno. Med pogovorom z lupanom je pristopila omenjena gospa, pogovor vsiljivo prekinila in zahtevala, naj z njo razpravljam o težavah na cesti Radovljica - Kropa (lipniška cesta). Urbanijeva je "pozabila", da sem ji povedal, da zadevo poznam, da vem, da se rešuje, in da vem, da je s problemom še bolje seznanjen radovljiški lupan, gospod Černe, ki lahko da boljše pojasnilo. Ker je vztrajala, da se o tem pogovarja z menoj, ne pa z lupanom, sem ji odvrnil, da bi bil to pogovor za lupanovim hrbtom, česar pa ne odobravam. Očitno je bilo, da leli lupana ignorirati. Da "bo le dosegla, da se bom z njo pogovarjal", je tudi pozabila omeniti in s pričujočim odgovorom je dvogovor dejansko vzpostavljen. Ne vem, ali je bila to le njena samozavest ali tudi grolnja. Piše: "... vaš glavni inšpektor hudo zlorablja svoj pololaj". Za to trditev bi zelo rad dobil pojasnilo in prepričan sem, da ga bom. Na otvoritev nove ekonomskesrednje šole, 11. maja, sem bil vabljen zasebno, ne kot drlavni funkcionar; bilo je sredi mojega dvotedenskega letnega dopusta, in če tak dan "stroko" pustim doma, to ni nikakršna zloraba. Sicer se pa gospa sprašuje "le kje, vrabca, tiči!" (moja strokovnost). Ob tem mirne vesti pozabi, da sem v zadnjih petih letih napravil sto in sto korakov v prid omenjeni cesti. Ne morem se znebiti vtisa, da je gospo najbolj razkačila moja podpora radovljiškemu lupanu. Znano je, da je mnogim v napoto, ker je na volitvah zmagal le drugič. Zelo čudno pa je, da je odveč tudi radovljiški strankarski eliti iz njegove lastne stranke in seveda tudi svetnikom iz le stranke ln še tole Če učiteljica uporabi kup nemogočih izrazov v javnem pismu, kako se šele izrala pri pouku? Ali si je njen ravnatelj postavil kakšno vprašanje r Sam sem vesel, da mojim otrokom ni bilo treba hoditi k njej v šolo. Upam, da tudi vnukom ne bo treba. Janko Jan, dipl. ing. (•lavni republiški inšpektor PISMA, ODMEVI nismo obvezni čakati doma, saj občine in drlave) predvideva je zato pripravljena poklicna tretjo fazo izgradnje cest Ko- enota Kranj. privnik-Podjelje, Goreljek za Glede govoric, da smo bili asfaltiranje na relacijah: domači gasilci vinjeni, izjavlja- . Koprivnik-Podjelje, 1100 mo spoda, podpisani, da smo m Sirina 3 m 33. STRAN • GORENJSKI GLAS zato ogorčeni in prizadeti, zaradi teh zlonamernih govoric nekaterih krajanov. Intervencije se je udelelilo 14 treznih članov društva. Govorilo se je tudi, da smo po odhodu poklicnih gasilcev popivali, kar je tudi neresnica. 500 - Koprivnik-Goreljek, m, širina 4 m Občinski svet je bil ob sprejemanju grobo izigran. S svojim sklepom je potrdil več opivali, kar je tudi neresni- sredstev, kot je za odobreno ca. Po odhodu poklicnih relaciio Koprivnik-Podjelje bodo gasilcev smo domači gasilci potrebnih!!! i_ nadaljevali z akcijo polarne Zgoraj omenjeni zapisnik je strale do prihoda sodnega izve- podpisal predsednik sveta KS denca. Nato se je nadaljevalo Koprivnik-Gorjupše, g. Janez Korošec. To je človek, ki ie mandata vodi krajevno Komunalno gospodarstvo na tiho uvaja projekt kanalizacije Ukanc-Laški Rovt, ki bo v končni fazi telak 250 milijonov SIT. Ali bo breme reševanja Bohinjskega jezera odpadlo na Bohinjce? Iz proračuna sodeč se Bohinju bliža naravna katastrofa. Občina se je proti tej nevarnosti zavarovala kar z 11.394.700,00 SIT. Ver jemo se v času naravne katas- trofe nekateri "izbranci" odpeljali na izlet vreden 1.000,000,00 SIT. Ali ne bi večino tega denarja namenili za socialno ogrolene, za tiste Z najnižjimi dohodki in pokojninami? Občina Bohinj se je rodila, rabi še nekaj soli, predvsem pa "slovensko pomlad", ki nezadržno prihaja. Ivo Cundrič svetnik občine Bohinj čiščenje pogorišča do 16.30 ure naslednjega dne. Glede sodelovanja s poklicnimi gasilci Kranj nas je pohvalil vodja izmene g. Janez Ahačič. Zaradi teh govoric smo ogorčeni in užaljeni člani operativne ekipe. NA POMOČ.' Upravni odbor GD Golnik dva ., skupnost Koprivnik-Gorjuše, čeprav je imel stalno prebivališče do 29. 11. 1994 izven Bohinja. Stalno prebivališče v Bohinju je nato 14. 12 1994 "okronal" z uradnim predsed-ništvom omenjene skupnosti. Vse to so funkcionarji v bivši občini Radovljica dobro vedeli.. Vendar so kljub temu v letu 1994 namenili tej krajevni skupnosti 50.000 SIT na prebivalca, kar je petkrat več od povprečja v Bohinju. Koprivnička zgodba se nadaljuje naprej s proračunom občine Bohinj za leto 1995. Ne glede na velik presežek Gorenjska^ Banka Banka klim" gmtUske orodjarne ie trije člani društva, <> v ponedeljek, 17. julija, ob 20-^'' cerkvici koncert organista Huben Berganta Gledališče Ugledališčeni Ježkovi sof^ Radovljica - Na dvorišču $'vC J hiše bo iutri, v soboto, ob ZK^j nastopila skupina Mali vd (m)odrc iz Zasipa z Moj svet Franeta Milčinskega-Je*1^' c fcl 1 A V N/IJf A v. ŠKOFJA LQjS^ POD IlOMANOVO ll?0 petak, 147. ob 20. un Juin(,amcn.a;-^cr bolivijska skupina ^r?.' Turistično društvo SW*F Lok* Kiparska razstava hi$e Radovljica - V galeriji Sivčeve ^ bo danes, v petek, ob * • ve, cena po dogovoru. « 325-660 aii 633-553 1743« Prodam ohranjeno komplet SPALNICO, staro 10 let., cena 700 DEM «7 3 8 0 4 6 17476 Poceni prodam KAVČ in dva FOTELJA. «332-007 17531 SATELITSKE ANTENE AVTOMATSKI VRTLJIVI SISTBMI 4 Možnost plati!« 2 do 13 čekov leJ.: 064/422-585.421 108 SAT TRADE d.o.o. Poženi k IO Cerklje ŠPORT Večji GUMI ČOLN in mladinski šotor za 3 osebe, poceni prodam. «713- 079 17297 RAFTING SAVA DOLINKA SAVA + PIKNIK Popust za večje skupine. Informacije in prijave ALTER SPORT CLUB. Telefon: 064/730-522 ŠOTOR za 2 osebi in otroški rešilni Jopič, prodam. «326-869 17MS STORITVE Rolete, žaluzije. lemelne plise zav-•se! Naročila na «213-218 i)64t STROJNO IZDELOVANJE estrihov. Klemene, tel.: 47-813 Hitro in strokovno popravimo vaš PRALNI, POMIVALNI stro|. ŠTEDILNIK. • 331 450 1 4364 Delam vsa gradbena dela s svojim ali vašim materialom Možnost plačila na kredit «0609/62? 946, Lesce 15211 Opravljamo vsa KROVSKO - KLEPARSKA dela in prekrivanje streh ■ 738-184 154»« ROLETARSTVO NOGRAŠEK vam nudi rolete, žaluzije, lamelna zavese. »621-443. 00 20. uri i66oa če vam zamrzovalna skrinja pušča vodo - pokličite «332-053 17162 čaka vas zidarska ekipa za vsa zidanja objektov od temelja do zidanja škarp s kamenjem, šolanje, razni opaži, "frajhanje" notranji ometi! Cena so konkurenčne, informacije po 19. uri «241-591 17261 Izdelujemo zložljive stopnice WIP-PRO z dvojnim pokrovom po naročilu. Jezerska c. 8, «242-772 17335 TELETEKST GORENJE! Vgradnja modula na vašem domu, ugodna cena. «331-199 17350 RTV SERVIS SINKO! Popravila televizorjev Gorenje na vašem domu! «331-199 17351 VAŠFASKIRNiPROSTORV KRANJUVASj ČAKA NA GLOBUSU m Izposoja dvigaia za višinska ^| «422-423 ^% stanovanja! Oddam STANOVANJE v Kranju. rnjV 17-18. uro. «225-743____M V okolici Jesenic prodam 2 s^Jti stanovanje. «82-524 ^^fl - GRADBENIŠTVO * asfaltiranje In tlakovanje ulic. cest in dvorišč. Prevzem in zidava Komplet objektov aii adaptacije, izkope, odvozi, nasutja; peščena dela... S BOB, d.o.o., Kamnik tel.: 061/813-870 STANOVANJA PRODAMO JgE >prer,5l mM m2"62000DEM, 13000^ ,; ,wVO £P fM kuhinja, žaluzije...) 55000 DEM, Planina II, 34 m2 Planina II. 39,6 m2 (novo polja 62 m2, 85000 DEM, 96000 DEM, več 3 ss MIČNINE. Koroška c «211-106_ _ STANOVANJA ODDAMO: Kr*jL DOMNEP^ -m Nudimo čiščenje poslovnih, bivalnih prostorov, tal, preprog, tapisonov, oken.. «632-059, 0609/631-369 17374 Nudim vseh vrst notranjih in zunanjih PLESKARSKIH DEL. «56-715 17378 —————— — —— — «7 KMETIJSKA GOZDARSKA ZADRUGA z.0.0., KRANJ, šu«**3 | Cenjene stranke obveščamo, da smo Prodajalno iz zadru doma na Primskovem preselili na šucevo 27, Kranj (Komi"1 cona Primskovo - bivši KOP). Nudimo vam: ^|jp - krmila, žita, gnojila, sredstva za varstvo - vse za vrtičkarje - semena, orodje.-. - kmetijsko mehanizacijo Telefon: 064/268-513, 064/268-522, 064/268-521 Vljudno vabljeni! hiši, 300 DEM/mes, Kranj 2 s v .jj neopremljeno, 450 DEM, P1^ $c| predplačilo. Jesenice Hrusi^ :str% 3 s v bloku, 400 DEM/me*- "3y L na 3 s, 450 DEM/letno, fe 500 DEM/mes. DOM N^-llfi N!NE, Koroška c. 16, Kranj. " J 17241_;_______JuJ^ STANOVANJA KUPIMO garsonjero, 1s,2s in 3 s » mesta in na Planinllll. DOM ^ MIČNINE, Koroška c «211-106 Mizarstvo vam izdela pohištvo po naročilu - ugodno «310-020 irsas STEKLARSTVO SELIŠKAR - zas-tekljujemo vse vrste - balkonov, terase, vetrolovov in opravljamo ostala steklarska dela «061/272-381 imb Popravljamo pralne stroje, štedilnike, bojlerje. hladilnike, skrinje « 332-053 16737 Kupimo manjšo 9^$2° 35000 DEM v Kranju. Kupim manjše stanovanj« ^Ju do 50.000 DEM. «327j7^g^N Kupim garsonjero v Kreni11- -<5P ————————— -Q 11" • J. H Vzamem v najem zaupš£*k0palnl\4\ »obo z uporabo kuhinje U1" TOs SODC Zg. Duplje 5 147-233 Prodam pritlično 4 *Tfv . j a j * — VANJE s samostojnim ^ Jjfc mUim tUifUiigm. Planini lil. «326 84f^^^fe S N fii)fcJI LvD N«l*™™ ogrevano <^fp^9l t) wm»wv stanovanje na območju r in* šifra: JESEN ___— RAZVOZ SLADOLEDA NA DOM---S»"! r>. RAZVOZ SLADOLEDA NA DOM PO RAZPOREDU cn bo~» ■'! TOGgj 6SC VT tel 064/43] «M Tričlanska družine n*!ff mWŽ vanje » 222-721 jnjJg^^jA Popravila hladilne tehnike, gospodinjskih aparatov, p'evit|e elektromotorjev, rotorjev Pivka 20. Naklo » 4/-490 1743» H Servis električnega orodja B&D, Iskra. Bosch. AEG. Maklta, Hllti. Pivka 20. Nakio » 47 490 17441 VODOVODNE INSTALACIJE, hitro in kvalitetno, prikl|uček samo 25 DEM. KOŠNIK S P 332-061 I MM Izvajamo zidarska in fasadarska dela »225-362 1/4*6 Barvanja LESA (špic In pobjonov) na težje dostopnih stanovanjskih hišah »422 423 U52« GorenjaKa oblačila, d.d.. Kranj, v svo)i delovni enoti na Jesenicah. Savska c if) Javornik. tel 064/83-481, po naročilu Izdelujejo ravni plise različnih oblik in dimenzij od 0,2 cm do 5 cm. Naročila sprejemaio od 6 do 14 ure V Begunlah prodamo ^ stanovanje 76 m2. » ^% t0t »"fk onom. terasa, 1. nflđ* cen« lrtM< Zlega. klet. 9*'***; *„- P-«%N 110000 DEM. V Kranji'^6*^1 prodamo 2 sobno CK. trt., baikonurffga 2^ vanje, cena cca 7l°°X,Znin» "Li, Siji stanovanje 65 m2.( gJJ, 0^ fortno. Cena cca 7ZU" 2 ,0^ centru Kranja P^JtnO- ^ stanovanj 88 m2. kornto 0 cca 99000 DEM. X 8 ^' nlim 061/316-698 aH P61'1? uro delavnik med 8 ^ ___W sobotah med 9 m }2J^<^o S V Kr^ju P^^J^t sobno stanovanje. 65 ^ pr0^A Cen« 80000 DEM V-K*^ tudi več drug-h «do^ velikosti m cen. X o< 2%.iV * > 061/316 698 .1. »^uto^j delavnik med 8 w ' J\. Všk. Lok, v starem ***? lflji^ prodamo 3 sobno y^^J/& SUrniškl P^,o;/boS»'|trŽ*! iorom primernim dO&ffc Cena in ostali po0°J £ rn<^ Trnovski lokal v »»r* trg jjh v šk. LOK- oddan; # JS po dooovora X B'HU 7 ^y 516 658 al. 061/ 326 ^ g ,„ V B 18 uro m ob sobotah m____ j, 1-..in.32^JN33 Radovlj.c.. APH"\>J as 44 m2 54 m2 m pri ODDAMcTTpT^l^^rJ^fc , Kranju, 1-s« ^ 3^p0N 331 M 2-ss v 54 m2 in pri obč.ni o£ 2^n m2:vSk Lok.2-»»r lejonl sobno <0m^22l.3» KERN Kranl d 0 0 ' Panasonic AKCIJSKE CENE! KOLIČINE OMEJENE ICA - KOPIRNI STROJ KX-F230 BX S 65.800SIT + p.d. ATEST • GARANCIJA 1 LETO - SERVIS PO CELI SLOVENIJI NAROČILA SPREJEMAMO PO TELEFONU Avtonzirani zastoomk Matsushite In znamke Panasonic »Ji d o o Utelefon trade Uprava: KRANJ, tel : 064 / 222-868, tax 064 / 222-867 Poslovalnica LJUBLJANA: tel /fax: 061 /1590-232 Poslovalnica KRANJ, tel /fax: 064 / 222-190 9*A L. J?» K julija 1995 MALI OGLASI, OBVESTILA 37. STRAN • GORENJSKI GLAS '^te^JA PRODAMO - TRŽIČ ''PRCKt&a^™2' CK, 2ss, 78.30 rf * Ravne 1 ss 33,75 m2, GrSava 23 ve^ie z doplači-NavSk Vss 42.10 m2, CK ali ^ 1-t? X60'8 2 đ°PlaSlom. Tržič Mju 2 38 m2 a'i menjava za ✓ doK*1 nišo do 100.000 DEM I«* 0vt5aE- Za 2,1 ane kupce KUPI-°c Bistrica in Tržič Ravne več ^t*8 Z mir —"'" u trn navtie vet; ^g'^Jor^13 d° P°' leta" F "EMICNINE do 20.000 DEM PRIMO 50-502 17466 ^4?0|riš?bno STANOVANJE na g^^lKS.R 332-061 17468 SPfihJSi niši na Jesenicah na fli** irjam°oStanovanJe s P°vrii--javila% S • P°trebno delnega enosobno STANO- ^"atii-^f vSortfjevem naselji ifL »328-304 od 18-21. «T~p----_™ tffdam'o i 1 iFrar!kovo naselje) a£1 komfn, tSobno stanovanje 43 «B>*orii o no-LCena in ostalo po ■ C^eoo'^ sobno stanovanje 58 :>anj!T; ^"ranjeno, komfortno sta-cfi onorn- M°zna menjava ■»L p^f^se stanovanje na isti iČ°don k008 77 000 DEM- x T6.277 « ? 061/316-698 ali 061/ tt»oh?r delavnik med 9 in 18 ■^^Sbotah med 9 in 13. uro. SovaniL6^ Padamo 1 sobno ^P'e lV,4.m2' s CK. 5- nad-K 3 sL ,et staro, cena 82000 L31 *š i^rrt"1*v izmeri '^ople te!- balkonom, 1. I^e. c^„„'®9a, možnost nakupa <*oT%?ca 160O00 DEM. X ^'vs^1/316-6đ8ali061/ I* Ob225 d^lavmk med 8 in 18. OD sobotah med 9 in 13. uro inoS?. 4-č&nska družina v hudi Portir 'r stlski> zato prosimo za 9ospod' k6 ste stareJsa gospa ali Dom -z sorodn'kov in potrebu- ^ffi' na?¥e v sv°Jj ^ 03 V*ner«,a* ?dovi',ca. se nam javite, nudimo ^ncvanje v vaši hiši vam oskrb0, Naš naslov v Rta4NJA, PRODAMO. V Kranju i j g 34 m2i 2 sobno 65 m2 in6Q rl 84 nS*"0 67 m2- 3 sobno 82 kri,2s+2k sobno 98 m2, K3 ■fe^^o.o,Q22r3b3 17601 JiSiei^ KIPIMO: garsonjero ^°'t&^o.naseliu. K3 KERN Kranj BPisSl* PRODAMO: Na Je-JSpj»obno 54 rr.2 brez CK v 1 J^.0.0P9^di garaže. K3 KERN ^T-^-^i^ 17803 ft Prodam ^'ČU' v BiS*™ Pri 3^J sobno stanovanje S^SevJf^0 74 m2, Smolei. 1 lil T Vodarn - 1471» f^_J c«na 20.000 SIT »218- Oo/^r 1——17110 •438, po 17341 ,f0 maŠir^ .a APN 4 17347 tS^733 VLpO 33, prodam 17:180 i Trajal, prodam --____ i,, ^i%Virf^^—stekla' ♦1 ?no ohranien i [>\_ etn:K 1978. »41- ^^^arrTT----- i*7« ■»K? r Tt^t---- ""♦->-t>CiJ, po 18. R i—***** n'^ilnn;k„10«1. dobro 'ran4/96 »880-047 Prodam FORD ESCORT CLX 1,4, letnik 1991 in FORD ESCORT karavan CLX, diesel, letnik 1991. « 718- 566 17146 Prodam osebni avto TOYOTA, letnik 1987, reg. do 12.6.96. »od 7 do 15. ure 741-116 - Mitja, po 19.uri »714- 262 17196 Prodam CITROEN AX, letnik 1989, možnost kredita. »326-694 17249 GOLF 1.6, letnik 1991, prodamo. RUBIN KOKRICA, «225-151 17254 GOLF 1.8, letnik 1990, reg prodamo. RUBIN Kokrica, 225-151 17255 FORD ESCORT 1.8 16 v, letnik 1992, prodamo. RUBIN KOKRICA, 225-151 Prodam GOLF diesel, letnik 3/85, lepo ohranjen, bele barve. »217- 328 172S8 Ugodno prodam 126 P, garažiran, 88000 km. »47-482 17259 KADETT C zelo dobro ohranjen, reg. celo leto. «323-729 i72eo ENODNEVNI NAKUPOVALNI IZLET v Italijo - Portogruaro sreda! «49- 442 17263 NA MADŽARSKO S KOMBIJEM -enodnevni nakupovalni izlet- torek, četrtek, petek, sobota. «49-442 ŠKODA FAVORIT 136 LS. november 90, garažirana in malo vezena, prodamo. ©214 786 i7??o Prodam GOLF, letnik 1985, reg. 9/ 95. «327-034_V7275 ŠKODO 120 L, letnik 1988, prodam. «731-356 17279 Prodam Z 101. letnik 1984, brezhibna, reg. dc 23.3.96, ALU platišča, radio, za 1300 DEM. «738-142i728i Prodam Z 850, letnik 1984, vozna. Q 310-597, po 16. uri 17284 Prodam ohranien OPEL KADETT 1,3 S, letnik 1989. O 738-855 i'?89 Prodam YUGO 45/A, letnik 1987, prevoženih 80000 km, registriran do 5/96. « 45-638 " 1/290 OPEL REKORD 1900, letnik 1979, reg. do 17.6.96, poceni prodam. « 723-519_17294 Prodam KOMBI IMV, letnik 1981, generalno obnovljen, reg. do 11/95. Cena po dogovoru. «328-242 ali 217-094 17">95 Prodam R 5 CAMPUS, 5 vrat, letnik 90. »225-090 17296 R 5 CAMPUS 5 v, letnik 1992, reg. celo leto, ugodno. »49-326 17298 Prodam OPEL REKORD 2.0 S, letnik 1981, ohranjen, cena 3200 DEM. »310-537 17306 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, reg. do 29.5.96, cena po dogovoru. »736-794 17307 Prodam JUGO KORAL 60, letnik 7/ 91, bel. »323-526 17310 R 5, letnik 1992, prvi lastnik, 5 vrat, ugodno prodam »84-583 17315 FORD FIESTA, letnik 1993 1.3 z opremo, ugodno prodam. »84-583 Ugodno prodam JUGO 45, letnik 1987. »731-083 17317 AUTO KRAINER CELOVEC, Vokermatkterstr. 18 TEL 0043-463-38330 'MjwL I Prodam Z 101, letnik 1981, registracija april 1995. »78-401 17318 Prodam Z 128, letnik 1987, reg. 23/4 96. »327-562_17324 Prodam JUGO 55, letnik 1989, prvi lastnik. «329-738 17326 Prodam GOLF 1.1, letnik 1975, ogled popoldan. Britof 286, Kranj CITROEN ZX AURA, letnik 92/2, 36000 km, garažiran, prodam. «051/612-706 173*4 Po delih prodam 126 P, Z101 in Z 750 ter kiier za JUGO 45 «53-176 LADO 1300 S, prevoženih 53.000 km, ugodno prodam. S 715-470 Prodam R 4 GTL. reg. do 8/95. »53-176 17346 Prodam R 4 GTL, letnik 1985. «632-327 17348 JUGO 45 A, letnik 1957, cena 2500 DEM. «632-327 17353 POLJSKI FIAT P 126. letnik 1989, reg. do decembra, prodam. «632 827 17364 ALFO 33 1.5 SL, letnik 1986, reg. do 4/96, prodam «802-624 17356 JUGO SKALA 55, letnik 1988, reg. 6796, rdeča barva, zelo lep, prodam «714-879 i.'358 Prodam JUGO 55, letnik 1989, izredno lepo ohranjen. Valjavčeva 6, stan. 8, Kranj 17362 Prodam GOLF bencin, letnik 1989. «241-162 17364 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990, prevoženih 33000 km, za 3700 DEM. »736-565 17367 Prodam R 4, letnik 1988, prevoženih 75000, reg. do 4/96, odlično ohranjen. »57-103 17369 Prodam JUGO 45, letnik 1990. »84-589 17371 Prodam FIAT TIPO. letnik 1991, modre barve. »874-215 17372 Prodam IMV KOMBI s kasonom, 5 oseb. letnik 1980, generalno obnovljen, reg. do novembra. »48-603 17373 _ Prodam Z 101, letnik 1988. »723- 158 17377 Ugodno prodam JUGO 45 AX, letnik 1988, reg. do 5/96. »41-037 17381 Prodam R 5. letnik 1990, siv, kovinske barve, prvi lastnik, 5 vrat. «312-255 17383 Prodam Z 101, letnik 1969. «312- 255 17386 KADETT 1200, reg. celo leto, dobro ohranjen, prodam. «242-426 17387 Prodam PEUGEOT 104, letnik 1983, metalno moder. «712-169 17390 JUGO 45, letnik 1987, dob'o ohranjen, prodam. «311-279, popoldan 17394 Prodam JUGO KOPAL 55, letnik oktober 1989. «323-553 17337 SUZUKI GSX 1100 R, letnik 1985, prodam ali menjam za avto. »225- 733 17399 FIAT UNO 1,0 ie let. 95, od 12.990 DEM dalje (tečaj LB Nove banke za podjetja) VELIKA PONUDBA RABLJENIH VOZIL MONTANA d.o.o. Celovška 135, Ljubljana tel.: 061/159-30-30 Mobitel: 0609/615 648 Delovni čas: od 9. do 18. ure FIAT, OPEL, SEAT, FIAT, OPEL, SEAT POSEBNA PONUDBA FIAT UNO 3 V FIRE, temna stekla, kat. UNO 3 V FIRE, temna stekla, kat. UNO 1.0 3V START, temna stekla, kat. UNO 1.7 DIESEL 3V UNO 1.0 5V, temna stekla, kat. TEMPRA 1,4., bogata dodatna opr., klima CR0MA 2.0, max. oprema, el. pom. streha, ABS, klima LANCIA DEDRA 1,9 TD, max. oprema, klima, ABS LANCIA DEDRA 2.0, el. stekla, cent. zaki., servo LANCIA THEMA 2.0 16v, max. oprema, klima, ABS FIORINO PANORAMA 1.7 DIESEL, 6 sedežev TIPO 1.6 bV, ABS, AIR BAG, pom. streha C0UPE 2.0 16V TURBO plus kompletna max. oprema POSEBNA PONUDBA OPEL OPEL CORSA1.2 SVVING 95 17.990 BOGATA DODATNA OPREMA: dvojni air bag, centralno zaklepanje el steklo. 6. zvočnikov, ojaćeva. OPEL OMEGA 30O0/24V 91 29.990 maximaina dodatna oprema, vrhunska športna limuzina OPEL ASTRA 1.4 GL 5V 93 18.990 klima, temna stekla, cent zaklepanje 94 12.690 93 11.690 94 12.990 92 10.990 94 13.490 92 16.990 92 19.990 92 21.990 94 24.990 92 24.990 92 13.190 94 21.490 94 43.990 POSEBNA PONUDBA SEAT SEAT TOLEDO 1.8 GLX BOGATA DODATNA OPREMA: servo volan, centralno zaklepanje, e! stekla, volan in sedež nastavljiva po vitini, KLIMA, alarm 94 23.990 POSEBNA PONUDBA AUDI PASSAT 2.0 GL KARAVAN, max. oprema, ABS. klima 92 AUDI 100 2.0 16V, max. dod. oprema, ABS, klima 92 AUDI 100 2.3 E, aut., el. pom. streha, ABS 92 VSA VOZILA Z BOGATO DODATNO OPREMO 24.990 29.990 26.900 VOZILA V ZALOGI - PLAČAJ ODPELJI MOŽNOST PLAČILA S KREDITOM ALI KREDITNO KARTICO LB. CENE SO V DEM PLAČLJIVE V SIT PO TEČAJU LB, d.d. CENE DO REGISTRACIJE. FORD CAPRI, reg. pol leta, prodam. «736-203 17401 Prodam JUGO KORAL 45, letnik 1990, barva višnje. «225-491 17403 Prodam Z 101 SKALA 65, letnik 1989, reg. celo leto. «216-592 17404 Prodam R 5, 5 v, letnik 1991, kovinsko temno zelene barve, prvi lastnik, reg. do oktobra 95. «621 122 17405 Prodam Z 101 SKALA 65, letnik 1989, reg. celo leto. «216-592 17403 Prodam JUGO SKALA 55, 12/89 za 3700 DEM. Ogled po 15 un. Jesen, Sp. Gorje 153, Zg. Gorje 17410 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1987, garažiran. »632-104, od 16 do 18. ure 17412 R 4, letnik 1988/6 3600 DEM, KADETT 1,3 letnik 1984 5700 DEM, HYUNDAJ GLS 1,5 dec. 90 1 0900 DEM, prodamo «323-298, 331-214 17414 Ugodno prodam CITROEN BX 16 TRS, letnik 1985. «4'J-063 i74is Prodam FORD FIESTA, letnik 1980, reg. do 19.5.96, cena 3000 DEM. «733-033 17416 Prodam HROŠČA, letnik 1975, cena 1100 DEM. «738-921_1/417 Prodam dobro ohranjen VW HERBY, cena 1000 DEM. «0609/623-871 MITSUBISHI PAJERO 2.5 TD, letnik 1991, prodam. «49-076 17420 Prodam Z 101, dobro ohranjena, letnik 1984, reg. do 7.7.96. O 715- 062 17423 Prodam Z 750. letnik 1983, dobro ohranjen Cena 600 DEM. O 214- 197_1M£4 Prodam Z 101, letnik 1987, reg. do 14.4 96, Kebetova 35, Kranj 174^5 Prodam 101 GTL, delno obnovljena, letnik 1983, Senično 37 m*m Prodam YUGO 45, rdeče barve, letnik 1989. Cirilova 14, Orehek, Kranj_'74?» Prodam terensko vozilo NISSAN PATROL 2,8 TD, dolgi model, letniK 1991. « 49-406 17416 Prodam JUGU 55 letnik 1989, Z 101, letnik 1988, LADA K, letnik 1988. Livade.d 0.0 , Bleiwe;sova 6. Krani "444 PTFE (teflonska) ZAŠČITA MOTORJEV QMI vam nudi: ■ enostavno doziranje ob menjavi olja - povprečno 5% manjšo porabo goriva ■ do 160.000 km zaščite - zaščito pri hladnem zagonu ■do 160.000 km zaščite ■ do 90% manjšo obrabo motorja ■ povprečno 7,3% večjo moč motorja • povprečno 12% večja kompresija ■ manjša poraba olja POOBLAŠČENI PRODAJALCI: I. AVTOCOMMERCE, Bleiweiscva 14, Kranj, tel.: 064/213-977 2. BOLTcZ, Staneta Žagarja 58 c, Kranj, tel.: 064/331-639 3. FORD SERVIS TRILAR, Ljubljanska 31 a, Kranj, tel.: 064/332-711 4. AVTOMEHANiKA Donko Srečko, Predosije 113, Kranj, tel.: 064/241-298 5. AVTODELi PLESTENJAK, Jake Platiše 13, Kranj, tel.: 064/326-238 6. AVTOSERVIS LEON PfNTAR, Koroška 53 a, Kranj, tel.: 064/212-191 7. AVTOMEHANTKA Valjavec Bojan, llovka 17, Kranj, te!.: 064/211-977 8. SERVIS VRTAČ, Visoko 77a, Visoko, tel.: 064/43-019 9. AVTOPRALNICA PELKO, Visoko 103 c, tel.: 064/43-070 10. AVTOSERVIS KADiVEC, Pipanova 46, Šenčur, tel.: 064/41-573 II. KUNČIČ VOJKO. Stara cesta 28, Naklo, tel.: 064/47-169 12. AVTOMEHANIKA GOLOB, Po'jče 4b, Begunje, tel.: 064/733-506 13. GM AVTOSERVIS, RtbensKa 6, Bled, tel: 064/741-116 14. NBA. d.o.o., Boštjanova 30, Lesce, tel.: 064/718-463 15. AVTOSERVIS RANČUR, Blejska Dobrava 1, Jesenice, tel.: 064/874-100 16. ČOP, d.o.o, H. Verdnika 23a, Jesenice, tel.: 064/84-366 17. AVTODELI ŽMIGOVC, Titova 21, Jesenice, tel.: 064/861-015 18. AVTO IN, Ttova 69, Jesenice, tel: 064/862-225 19. VALANT BLED, d.o.o., Alpska 33, Lesce, tel.: 064718-505 20. AVTOSERVIS BOGATAJ, Zvirče 30a, Tržič, te!.: 064/58-850 21. BENEDIČSČ DARKO, Žiqajna vas 27, Tržič, tel.: 064/58-071 22. JENKO d.0,0., Vlrmaše 109, tel.: 064/632-346 23. PROFIL, Vlrmaše 70, tel.: 064/631-240 24. FAZER, d.o.o, Spodnji trg 2a, Šk. Loka, tel.: 064/621-073 25. SERVIS PRODAJA LUŠINA, Gosteče 8, te*.: 054/632-286 26, AVTOŠPORT, d.o.o., Zbilje 12, te!.: 061/611-450 27. TAPOS, d.o.o., Gorenjska c. 3, Medvode, tel.: 061/613-352 28. AiPETOUR, Mirka Vadnova 8, Kranj, tel.: 064/242-001 29. MIŠA d.o.o., Podgorska pot 2, Kamnik, te!.: 061/811-869 VERTIGO, d.o.o., Mestni trg 27, Škofja Loka tel./fax: 064/623-087,624-228 Odkup, prodaja in prepis vozil. «312-255 17382 Ugodno prodam PEUGEOT 504, cena po dogovoru. «403-316 17447 Prodam lepo ohranjen GOLF D, letnik 1987, reg. eno leto. «312-255 17446 Prodam Z 128, letnik 1988, zelo ohranjen, reg. do 30.5.96. Ogled vsak dan po 14. uri. Marija Zdenka, Partizanska 44, Šk. Loka 17454 Prodam AUDI 80, starejši letnik. «801-044 17455 Z 850, letnik 1981, registriran, cena ugodna, prodamo. «312-050, v petek od 16. ure dalje 17458 Prodam FORD FIESTA 1,1 CL, črne barve, 3 v, 93/10. »43-444 17459 Prodam JUGO 45, 1988, registracija maj 96, 2600 DEM. »332-464 17462 Prodam MERCEDES TIP 123/76, motor 84 letnik po generalni, cena 5500 DEM. «061/627-299 17467 Prodam FIAT UNO 45, letnik 1985, reg. celo leto. «214-529 17471 Prodam GOLF, letnik 1979, reg. do 6/96, 1900 DEM «725-559, 19-20. ure 17475 JUGO 60, letnik 1990, reg. 21.2.96, prodam za 4100 DEM. «631-568 17480 OPEL REKORD FURGON, letnik 1982, prodam. «738-987 17491 Prodam OPEL ASTRO 1,6 I, limuzina, I. 1993, temno siva kovinska barva. «733-169 17494 Prodam OPEL KADETT 1.8 I, letnik 1991. «311-712 17497 Prodam R 19 kovinske barve, letnik 1992, lepo ohranjen. O401-186i7S03 Prodam TOVORNJAKA ZASTAVA 35-8, letnik 1988, registriran do 1.6.95, vozen z B kategorijo. »224- 029 17504 Prodam 128. »325-417, popoldne 17507 Ugodno prodam Z 101, letnik 1981, dobro ohranien. »872-604 17508 Prodam 101 1980, reg. do marca 1996, cena 1000 DEM. »718-165, PO 14. Uli 17510 Poceni prodam DIANO 6 LC. »685- 283 17514 Prodam JUGO 45 po delih in dobro ohranjen PRALNI STROJ. »332-350, 329-102_17525 Prodam JUOO KORAL 45, letnik 1989, 54000 km, lepo ohranjen, reg do 4/96, za 3300 DEM. »733-173, V SObOtO 17526 Prodam GOLF JGL, letnik 1982. »422-816 17S32 Z 850, letnik 1982, reg 4/96. »56- 564 17533 Prodam ŠKODO FAVORIT 136. letnik 91/12 km 30.000. »211-403 17536 CHRVSLER SUNBEAM GL prodam, registriran do 18.4.96. »621-393 LADO SAMARO 1300 S, 3 V, letnik 7/ 1990, prevoženih 30000 km, zelo lepo ohranjeno, reg. 7/96, prodam. » 715-635 17538 Prodam BMW 315, letnik 1983 in Z 101. letnik 1986. »714-465 17543 Prodam dobro ohranjen JUGO 45, letnik 1982. «55-317 17547 Prodam Z 101 GTL, letnik 1985. Registracija 4/96. « 212-191 17549 Prodam Z 101, letnik 1985 in VISO 11 RE, letnik 1986. ugodno. 0 47-581_17551 Prodam YUGO 45 E, letnik 1986, registriran do 6/96. « 328-292 17552 Prodam LADO SAMARO, letnik 1989. «328-137_17556 Prodam R 4, letnik 1988, po delih. «49-317, Trboje 97 trm R 21 GTL, letnik 1991,1721 kubičen, kovinska barva, ugodno prodam. «57-713_17664 Prodam RENAULT 18, letnik 1980. «84-735_m« Prodam JUGO 45, letnik 10/88. «621-141, popoldan 17567 GOLF, letnik 1980, cena 1300 DEM, reg. do 4/96, prodam. Predvukič Sadik, Sp. Duplje 24/A nsea Prodam GOLF JGL.Ietnik 1981, lepo ohranjena, cena 2700 DEM. «47- 628 17569 GOLF JLD diesel, letnik 1979, ohranjen, prodam za 2100 DEM. «47-628 17570 Prodam R 4 GTL, letnik 83/12, reg. do 2/96. «331-301 ali 213-63317571 YUGO 55 AGV, letnik 1987, zelo dobro ohranjen, dodatni pragi, spoj-lerjl, ugodno prodam. B 731-086 17595 Prodam Z 101 GTL 55, letnik 1986, registrirana do 5/96. B 242-841 Prodam GOLFA, letnik 1984 ES paket in Nissan Suny, letnik 1985. AVTO-INTEX. B 224-029 17626 VW 1200 J, obnovljen, registriran do 6/96. B 403-097 17627 NOVO POSREDNIŠKA PRODAJA VOZIL NOVO VOZILA CORSA OO 17.300 OEM ASTRA OO 23.500 DEM HESTA 1,3 0018,900 DEM >. Prodam BIKCE simentalce, 130- 150 kg. 046-832 ___^ Prodam 10 tednov stare.gl JARKICE ter bele P^EJK' dopitanje. Stanonik, 0685^. Mlade kužke oddam dobrim') 0 0 46-282 4 Prodam mladiče ŠKOTSKI 0 J (Lessi). Smolej, Ribno-Savs*-^ Bled. 0 78-824 OSMRTNICA Povsod te iščejo oči, zaman te iščejo dlani, nihče ne ve, kako boli, ker tebe več med nami ni. Z žalostjo v srcu sporočamo, da je mnogo prezgodaj tragično preminil naš predrag MATEJ DOLIN AR roj. 15. 7. 1977 Pogreb dragega pokojnika bo danes, v petek, 14. julija 1995, ob 16. uri v Lipici pn Loki. Žara bo na dan pogreba v tamkajšnji mrliški vežici. Žalujoči: ati, mami in brat Robi z družino Škof OSMRTNICA Zapustil nas je naš dragi JANEZ HODNIK Kranj, Begunjska 7 Pogreb dragega pokojnika bo danes, v petek, 14. julija 1995, ob 17. uri na pokopališču v Kranju. Žalujoči: žena Francka, sin Rasto in ostalu sorodstvo OSMRTNICA V 64. letu starosti je umrl JANEZ MIKELJ upokojeni kaliiec iz Stražišča pri Kranju Do pogreba, ki bo danes, v petek, 14. julija, ob 16. un, leži v mrliški vežici na pokopališču v Bitnjah. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi našega dragega moža, očeta, sina, brata, zeta in svaka ^ a ANTONA LANGERHOLgVj se iskreno zahvaljujemo sosedom, sorodnikom, Pry jar?, jD znancem za nesebično vsestransko pomoč, i/rečena sc)?a'^ilnic?^ cvetje in sveče. Iskrena hvala podjetjema Gorenpa \ Q0feO\U i/alja, (Ji"" Lokateks, sodelavcem, sindikatu^ gasilcem io ^c$h^l™c?x&s*f$ predilnice, podjetju Alples 111 krajevni skupnosti tra1 .n0 1$ m čarki 1. razreda OS Retečc in Juretovim sošolcem. ^ jo g0sp^ smo dolžni gasilcem Gasilskega društva Virmaše Sv . ^enkol' K$ dekanu za lep pogrebni obred. Vsem, ki ste nam na.KJJjj usti'0', ^ pomagali in nam v najtežjih trenutkih stali ob strani, 1 ^0 ve" tem mestu niste posebej imenovani in vsem, ki »^C ga _ j^val3 številu spremili na njegovi zadnji poti, še enkrat iskrt Žalujoči vsi njegovi Virmaše, julij 199S {^,14. julija 1995 ZAHVALE 39. STRAN • GORENJSKI GLAS v naših srcih ti živiš, V SPOMIN z£}o pot nas vodi tja, *&r v tišini spiš. m lučka ljube., tooj nasmeh med nami živi. ljubezni vedno gori Minilo je žalostno leto, odkar smo ostali brez tebe, TOMAŽ BEČAN vala vsem, ki obiskujete njegov grob in ohranjate spomin na njegovo prisrčnost in vedrino. VSI NJEGOVI Bistrica, 13. julija 1995 V SPOMIN Solza, žalost, bolečina te zbudila ni, a ostala je tišina, ki močno boli. Minevata dve leti, odkar nas je zapustil naš dragi mož, oče, sin in brat MILAN NOVAK Vsem, ki ste ga ohranili v lepem spominu in se ga spominjate s prižganimi svečami, najlepša hvala. VSI NJEGOVI ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mamice, stare mame, sestre, tete ANICE TREVEN roj. Mura d se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, sosedom, prijatljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala tudi g. župniku za opravljen pogrebni obred, pevcem Kranjski fantje za lepo zapete žalostinke, g. Mitju za zaigrano Tišino, pogrebniku ter sodelavkam kolektiva Sava Kranj. Iskrena hvala prav vsem in vsakemu posebej, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti. .Žalujoči: mož Janko, hčerka Irena z možem, vnukinji Lea in Eva, ter ostalo sorodstvo. Sp. Bitnje, 8. julija 1995 V SPOMIN Kje so tisti lepi časi, ko srečni smo bili nekdaj in tebe smo imeli mi, a zdaj te od nikoder ni. Ne mine ura, dan ne noč, povsod z nami je tvoj lik navzoč. Danes mineva žalostno leto, odkar nas je za vedno zapustil naš ljubi mož in oče ALOJZ SAJOVIC Srečnikov ata Hvala vsem, ki se ga spominjate, mu prižigate sveče in postojite ob njegovem grobu. VSI NJEGOVI Vsaka pot se nekje konča... ZAHVALA Ob smrti naše ljubljene mame, sestre, tašče, stare mame, prababice in tete FRANCKE JUGO VIC roj. Podobnik, p.d. Mihučkove mame iz Binklja pri Šk. Loki se iskreno zahvaljujemo vsem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče ter številno spremstvo na njeni zadnji poti. Hvala g. župniku Glavanu za lepo opravljen obred. Hvala g. Severju za zaigrano Tišino. Posebna zahvala Franconovi teti Francki iz Virloga. Vsem še enkrat iskrena hvala. ŽALUJOČI VSI NJENI Binkelj, 11. julija 1995 V SPOMIN Ob 50. obletnici nasilne smrti JANEZA AJDOVCA Ajdovčevega Janeza iz Šenčurja Težko so te pričakovali tvoji starši, brata, sestra, žena, sin, hčerka in tvoji prijatelji. Toda zaman! V najlepših letih 32 let si moral zapustiti ta lepi šcnčurski svet. BRAT FRANC Šenčur, Postojna, Idrija ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža, očeta, starega očeta ter brata MARJANA POLAJNARJA se iskreno zahvaljujemo sorodnikom, prijateljem in znancem za izrečena sožalja, darovano cvetje in sveče. Posebna zahvala dr. Rusu, sosedu Lojzetu, gasilcem, g. župniku za lepo opravljen pogrebni obred, pevcem ter govornikoma za poslovilne besede. Iskrena hvala tudi vsem neimenovanim in vsem, ki ste ga v tolikšnem številu pospremili na njegovi zadnji poti. ŽALUJOČI VSI NJEGOVI ZAHVALA Zdaj ne trpiš več, dragi. Zdaj počivaš kajne, sedaj te nič več ne boli. A svet je mrzel, prazen, opustošen za nas, odkar te več med nami ni. Mnogo prezgodaj smo se morali posloviti od našega dragega moža, očeta, sina, brata, svaka in zeta JANEZA JERIČA Isk reno se zahvaljujemo vsem, ki ste ga imeli radi in ste nam v težkih trenutkih pomagali in z nami sočustvovali. VSI NJEGOVI Dvorje, Cerklje, Naklo, julij 1995 ZAHVALA Vsem, ki ste nam stali ob strani v uri slovesa od našega dragega moža, atija in starega ata STANETA PEGAMA iskrena hvala sorodnikom, prijateljem, sosedom in znancem, ki ste ga v tako velikem številu pospremili na njegovi zadnjii poti, darovali cvetje, sveče in nam izrekli sožaije Hvala sodelavcem Mesoizdelkov iz Škofje Loke, govorniku za poslovilne besede, pevcem za zapete žalostinke in g. župniku za opravljen obred. Naša zahvala gre tudi dr. Debeljakli in sestri Cirili iz ZD Šk. Loka in medicinskemu osebju Gastroenterološke klinike UKC v Ljubljani. Vsem še enkrat iskrena hvala. VSI NJEGOVI Škofja Loka, 12. julija 1995 ZAHVALA Ob boleči izgubi dragega moža DARKA TRDINE p.d. Filaver se iskreno zahvaljujem vsem, ki ste mi v težkih trenutkih stali ob strani, mi izrazili sožaije, mu poklonili cvetje in ea tako številno pospremili na zadnji poti. Posebej se zahvaljujem za ves trud dr. Špeli Peternelj, gospodu župniku za lep pogrebni obred in za lepo petje pevskemu zboru LTH. Žalujoča žena Pavla Škofja Loka, 1995 Stari zimski bazen odslužen? Kranjski športni objekti bi pogoltnili milijone Za sanacijo starega zimskega bazena v Majdičevem logu bi potrebovali skoraj 25 milijonov tolarjev, dvakrat toliko bi športno dvorano na Planini, da o atletski stezi na stadionu in o novem olimpijskem bazenu niti ne govorimo Kranj, 14. julija - Svetniki mestne občine naj bi na seji konec junija debatirali o vseh plateh kranjskega športa, tako o njegovi sedanji in prihodnji organiziranosti kot o objektih, ki bi po izračunih gospodarja Branka Terglava za vzdrževanje in obnovo pogoltnili krepke milijone tolarjev. Razpravo, ki bo zagotovo vroča, tudi zaradi odstopa prejšnjega predsedstva športne zveze po zapletih okrog novega olimpijskega bazena, so preložili na manj vroče jesenske dni, ko se bo z vsemi nagrmadenimi problemi pač treba spopasti. In to najbrž ne samo v mestni občini Kranj, ampak tudi v drugih štirih, nastalih kranjske občine, saj gre nazadnje za premoženje breme petih. ne in Po podatkih, ki jih je uspel zbrati Branko Ter-glav, je mesečni bruto prihodek olimpijskega bazena okrog 4,3 milijona tolarjev, materialni stroški in plače zaposlenih poberejo 6,3 milijona, medtem ko mesečna amortizacija znaša skoraj šest milijonov tolarjev. Branko Terglav, gospodar športnih objektov, ki ga je v mestni upravi zaposlil župan NESREČE K zdravniku šele od doma Bohinj - Včeraj okrog ene zjutraj je bila prometna nesreča na cesti v Obrnah, katere okoliščine še niso docela pojasnjene. Zato prometni policisti prosijo voznika lade nive, ki je ponesrečenca menda odpeljal domov, in morebitne druge priče, da se oglase na najbližji policijski postaji ali na številki 92. 37-letni Alojz B. z Bleda je ponoči vozil neregistriran motor puch od Bohinja proti Bledu. Na mostu prek Save v Obrnah je domnevno zapeljal v desno na robnik in padel. Po padcu je sam vstal, pospravil motor, kasneje, ko je bil že doma, pa zaradi bolečin poiskal zdravniško pomoč. Umrl v Kliničnem centru Škofja Loka - V torek, 11. julija, je v Kliničnem centru v Ljubljani zaradi posledic prometne nesreče umrl še ne 18-letni Matej D. iz Podlub-nika. Nesreča se je zgodila 2. julija ob 4.25 v naselju Log v Poljanski dolini, ko so bili v avtu, ki se je zaletel v kapelico, huje ranjeni trije potniki. Matej, žal, ni pre-;ivel. Letos je na gorenjskih t estah umrlo že 21 ljudi. Jeklica pred kolo (ranjska Gora - Poletje in z ljim počitnice privabljajo na »este veliko otrok in mladih ta kolesih, mopedih, motor-ih. Nesreče so pogoste, pre-idnosti pa vselej premalo. Devetletni Maji P, hrvaški državljanki, ki je s skupino vrstnikov na počitnicah v Kranjski Gori, potem ko jo je v sredo nekaj pred pold-nevom zbil kolesar, na srečo ni bilo hudega. Dobila je pretres možgan in odrgnjen komolec. 19-letni Andrej R. iz Martuljka je kolesaril od gostišča Bor proti centru Kranjske gore. Pri restavraciji Razor je na desni opazil skupino otrok, ko jim je pripeljal vštric, je nenadoma pred kolo stekla Maja P. Oba sta padla. Če bi imel čelado... Bohinj - ... bi bile posledice trka za motorista najbrž manj hude. V torek ob 20.20 je 17-letni Boštjan G. iz Srednje vasi v Bohinju vozil neregistriran motor brez vozniškega dovoljenja in brez varnostne čelade V Jereki je "sekal" ostri levi nepregledni ovinek, ko je nasproti z osebnim avtom pravilno pripeljal 43-letni Mirko L. iz Podjelja. Po trku je motorista vrglo v vetrobransko steklo in prek strehe avta na cesto. Reševalci so ga odpeljali v jeseniško bolnišnico, od koder pa so ga zaradi hudih poškodb po glavi napotili v Klinični center. Kolesarka ni obšla tovornjaka Sebenje - V ponedeljek ob 11.15 je 63-letna Frančiška S. s Pristave kolesarila od Sebenj proti Žiganji vasi. V Sebenjah je nameravala obvoziti tovornjak, parkiran ob cesti, vendar je zadela v armirane mreže, naložene na njem. Izgubila je ravnotežje in tako nerodno padla, da se je hodo ranila. Zdravijo jo v jeseniški bolnišnici. • H. Jelovčan Vitomir Gros, je že vpeljal nujno potrebno evidenco vseh objektov in zemljišč, ki so v občini namenjena športu. V mestni občini Kranj je 33 športnih objektov, izvzemši objekte pri šolah, vrtcih in vojaške. S tremi (športnim parkom, dvorano na Planini in starim zimskim bazenom v Majdičevem logu) upravlja Športna zveza Kranj, z drugimi klubi, društva ali zasebniki. Gospodar športnih objektov Branko Terglav se je v poročilu o stanju objektov, ki ga je namenil svetnikom mestne občine, osredotočil predvsem na objekte, s katerimi upravlja Športna zveza. Za novi olim- pijski bazen v športnem parku Terglav predlaga več konkretnih rešitev. Gradbeni odbor bi moral po njegovem predati vso dokumentacijo novemu odboru, ki bi ga imenovala mestna občina kot bodoča lastnica in upravljalka bazena. Po popravilu gradbenih napak, ki jih je ugotovil Zavod za raziskavo materiala in konstrukcij Ljubljana (reklamacija gre na naslov Rudisa) bi občina bazen prevzela, potem ko bi mestni svet potrdil analizo poslovanja bazena s predvideno izgubo ter poiskal ustrezen sistemski vir financiranja. Država oziroma ministrstvo za šolstvo in šport pri vzdrževanju objekta namreč ni Steklina le pojenjuje Kranj, 14. julija - V prvem letošnjem polletju so v Zavodu za zdravstveno varstvo Kranj našteti 23 steklih živali. Številka je nekajkrat manjša kot lani, tako da lahko že z dokajšnjo mero gotovosti rečemo, da steklina na Gorenjskem vendarle pojenjuje. Med dobljenimi steklimi živalmi je bilo sedemnajst lisic, dva jazbeca in štiri kune. Kar petnajst okuženih živali so našli na območju stare kranjske občine, pet na območju škofjeloške in tri na območju radovljiške. V ambulanti Zavoda za zdravstveno varstvo Kranj so tudi letos po sumljivih ugrizih cepili ljudi proti steklini. Ogrizle so jih praviloma potepuške živali, ki se jih kaže čim bolj ogibati. OBVESTILO CESTNO PODJETJE KRANJ obvešča, da bo na cesti L-3809 Pivka-Naklo-Strahinj-Duplje, na odseku Stra-hinj-Duplje: * popotna zapora ceste od danes (petka), 14. 7. 1995, do 13. 9. 1995, neprekinjeno, tudi ob nedeljah in praznikih. Obvoz v času zapore je za vsa vozila na relaciji Strahinj-Naklo-Bistrica-Spodnje Duplje. Gledalci TELE-TV ob štiri programe Kranj, 14. julija - Na podlagi odredbe preiskovalnega sodnika je kriminalistični urad pri UNZ Kranj predvčerajšnjim zahteval odklop štirih kodiranih programov, ki jih prenaša na svojem kabelskem omrežju TELE-TV Kranj, ker za te kodirane programe še ni sklenjena ustrezna pogodba s proizvajalci programov. Preko Gospodarskega interesnega združenja kabelskih operaterjev Slovenije Maribor (vanj je včlanjenih 62 krajevnih kabelskih komunikacijskih omrežij iz vse Slovenije) je TELE-TV Kranj pridobil soglasja imetnikov avtorskih pravic oz. proizvajalcev programov za prenos osem televizijskih programov, za štiri programe pa je dogovorjeno plačevanje licenčne pristojbine. Ker Zakon o javnih glasilih in Zakon o avtorskih pravicah zahtevata ureditev medsebojnih obveznosti med proizvajalci, distributerji in redistributerji programov, sicer kodiranih programov ni možno prenašati. POIŠČITE NAS PREDEN TATOVI NAJDEJO VAS. lANUS _J V... VARNOSTNI SISTEMI Gregorčičeva 8, 64000 Kranj tel. 064 / 22 11 02 pripravljeno sodelovati, sofinancirala bo le nekatere programe, in to do vrednosti dobrih 12 milijonov tolarjev. Svetniki mestne občine se bodo morali izreči tudi glede usode starega zimskega bazena v Majdičevem logu. Strokovnjaki namreč pravijo, da je dotrajal in da brez velikih vlaganj - po grobi oceni 24,6 milijona tolarjev - ni več raben. Slabo kaže tudi s športno dvorano na Planini, v katero športna zveza Kranj oziroma njeno podjetje Šport commerce, d.o.o., nista ničesar vlagala. Nujno bi bilo obnoviti streho, ki ni bila zgrajena po projektu (manjkajo prečni no- občina morala vložiti siki), zamenjati talno oblog0 ter popraviti stare in montirao nove tribune. Vsa ta dela so ocenjena na okroglih 53 milijonov tolarjev. Atletska tartanska steza na stadionu v športnem parku Je dotrajana in funkcionalno neuporabna, čeprav je stara šele deset let. Švicarski strokovnja* je ob ogledu ugotovil, da Je bila gradnja diletantska in p! tudi po delni obnovi Kranj težko dobil organizacijo večj«' ga atletskega tekmovanja. D?1' na obnova steze bi stala 2o:' milijona tolarjev (država le pripravljena plačati 30 odsto'' kov cene), popolna obnova Pa kar 56 milijonov tolarjev. • **' Jelovčan Včeraj popoldne je obrambni minister Jelko Koci* izročil postajam Gorske reševalne službe Kranj, K^nP' ka Gora, Škofja Loka in Tržič ključe novih terenski* vozil za potrebe GRS na Gorenjskem. Kranj**1' so kranjskogorski, škojjeloški in tržiški gorski reševa.- . odslej opremljeni s terenskimi vozili Nissan - Terrano