Izhaja
vsak petek z datumom prihodnjega dneva.
Dopisi naj se (rankujejo In pošiljajo uredništvu lista »Mir« v Celovec, Pavličeva ulica St 7.
Osebni pogovor od 10. do 11. ure predpoldne In od 3. do 4. ure popoldne.
Rokopisi naj se samo po eni strani Usta napiSejo, druga stran naj bo prazna.
Rokopisi se ne vračajo.
Dopisom je treba za odgovor Miitl poitno znamke.
pri-
Glasilo koroških Slooenceo
Velja
za celo leto 4 krono.
Denar naj se pošilja točno pod napisom:
Upravnlatvu lista „SUr“ ▼ Celovca,
Vetrinjsko obmestje št 26.
Naročnina naj se plačuje naprej.
Za Inserate se plačuje po 20 via. od gannond-vrste vsakokrat
Leto XXXII.	Celovec, 1. listopada 1913.
St. 44.
Kdaj napravi vlada red?
Vse trpljenje koroških Slovencev ima svoj izvor v vladnem zistemu in postopanju uradništva s Slovenci. Sedaj, ko državno uradništvo vpije po zvišanju plač, je pač umestno, da mu pokličemo malo v spomin, kaj da dela pri nas na Koroškem. Naj le premišljuje, če na Koroškem, z ozirom na svoje delovanje, tudi zasluži povišane plače.
Na Turškem so menda prepričani, da se spodobi za uradnike kot služabnike ljudstva in države, da bi vsaj razumeli jezik domačega ljudstva. Na Koroškem seveda vladna modrost tega ne zahteva, in tako je ponekod na Koroškem nastala »kriva vera«, da se brez nemščine noben človek ne more zveličati; saj se še brez nje pri zadnjem državnem slugi nič ne opravi. Pravi vilajet! Ljudstvo se hoče učiti nemško, da bi razumelo tiste, ki so plačani zato, da mu strežejo. Zgoditi bi se moralo ravno narobe. Zares narobe svet! Še več! Nemški uradnik, ki zna malo slovenski, je na Koroškem vse-kako že malo sumljiv. Uradnik pa, ki ima to strašno pregreho, da je slovenske matere sin, se le težko trpi, o kaki njegovi karieri pa sploh ni govora. Popolnoma slovenski uradnik pa, ki bi celo čutil s svojim ljudstvom, če bi kazal ta čut za narod le, kadar je zaprt v svoji sobici, je državi nevaren in mora v pregnanstvo. Koroška s svojimi tisočerimi uradniškimi mesti nima prav nobenega prostorčka za koroške slovenske domačine.
Značilno je sledeče dejstvo: Med slovensko dijaško mladino ni n o b e-nega uradniškega sina! Ker pa sinovi uradnikov ne postajajo kmetje in jim tudi obrt ne diši, je to že dokaz, da pravzaprav na Koroškem nimamo slovenskih uradnikov. Naj govori nekoliko statistika! V izborni knjižici »Aus dem Wilajet Karaten« je iz leta 1913. sestavljena statistika uradništva, iz katere povzamemo:
Med političnimi uradniki je kakih 14 Slovencev in 186 Nemcev.
V	deželnem .zastopstvu je šest Nemcev, Slovenca ni nobenega.
Izmed deželnih uradnikov je 75 Nemcev in dva Slovenca.
V	deželnem šolskem svetu je 12 Nemcev in 1 Slovenec.
Na srednjih šolah in učiteljišču je 72 Nemcev in 8 Slovencev.
Pri sodni oblasti je 63 Nemcev in 4 Slovenci; tu pa so šteti le uradniki od sodnikov navzgor in celovški avskultanti, in sicer uradniki v pretežno slovenskih ali vsaj jezi-kovnomešanih sodnih okrajih.
Pri državni železnici je izmed 615 uradnikov samo 15 Slovencev in kakih 600 Nemcev.
Pri južni železnici je od 182 oseb le devet Slovencev in 173 Nemcev.
Pri pošti je izmed 165 oseb 5 Slovencev in 160 Nemcev.
Pri davkariji je med približno 110 uradniki kakih 8 Slovencev ter 102 Nemca.
Kaj naj rečemo, če se je kljub temu ustanovilo »Društvo nemških državnih uslužbencev na Koroškem«, ki si je, kakor se je poudarjalo v vabilu na ustanovni shod, stavil nalogo, da bo varoval koristi nemških nastavljencev nasproti vedno bolj in bolj množečim se (!) usiljencem druge narodnosti in da bo izpodrinil Slovence, da njihova dosedanja mesta zasedejo Nemci. V tej zadevi bo društvo v vednem stiku z nemškim Volksratom na Koroškem.
In ti ljudje se še upajo po raznih shodih govoriti o nacionalnem hujskanju Slovencev! Teh par slovenskih kanclistov, komisarjev in alvskujltantov, ki jih še imamo, naj torej dokazuje, kako da se Slovenci usi-Ijujejo na uradniška mesta. Kdo je videl že večje hinavce in večje hujskače? In ti ljudje sedaj vpijejo, da se jim naj zvišajo plače!
Kriva teh razmer na Koroškem je v prvi vrsti vlada, ki hujskarije nemških uradnikov pospešuje! Kljub neštevilnim pritožbam
in škandalom pri železnici in pid sodiščih sedanja vlada še vedno pusti te od ljudskega denarja plačane ljudi naprej hujskati. Dosedaj še nobenega, ki je javno in v uradu hujskal proti Slovencem, žalil narodni čut slovenskega ljudstva, ni kaznovala, ampak jim daje le potuho.
Tako dolgo so nekateri uradniki zasramovali Slovence, da je izbruhnilo na zadnjem katoliškem shodu v Ljubljani. 20.000 katoliških Slovencev je protestiralo tam zoper postopanje nemškoliberalnih uradnikov nasproti katoliškim Slovencem. Toda pri nas je žal vse mogoče. Nič bolje ni postalo od tedaj, še poslabšalo se je. Zato je zadnji čas, da vzame slovenska državnozborska delegacija to zadevo energično v roke in ji na-pravikonec. Čejevlada ševedno gluha za 'naše opravičene pritožbe in hoče poznati Slovence tudi zanaprej še samo tedaj, kadar morajo ti sprejemati državna bremena, potem slovenska delegacija naj izvaja posledice! To življenje, ki ga živimo sedaj, ni nobeno življenje in ni vredno, da ga živimo. Tega večnega in sistematičnega poniževanja ne bomo več prenašali.
Z Dunaja so došla poročila:
»Hrvatsko-slovenski klub se je (ko se je sešel državni zbor) temeljito in obširno bavil z justičnimi razmerami na Slovenskem, posebno na Koroškem in Štajerskem. Nasveti in predlogi, ki so bili stavljeni tekom debate, so se odkazali posebnemu odseku, ki mora v najkrajši dobi zbrati zanesljiv material in staviti klubu konkretne predloge. V ta odsek so bili izvoljeni: Dr. Šušteršič, vitez Pogačnik, dr. Verstovšek, Fon, Grafenauer, dr. Dubbie in dr. Laginja. Tudi narodnostne razmere na naših železnicah in poštah so bile predmet razgovora. Predlagani in sklenjeni so bili primerni nasveti, da se preprečijo v razpravi navedene krivice.«
Podlistek.
Svoboden.
Iz cikla »Sibirske povesti«.
Napisal K. Fredrik. — Poslovenil Jaklič.
(Konec.)
II.
Tujec je medtem zapustil mesto in na vso moč hitel v gozd. Dež je polagoma škropil, a nastal je močan in oster vihar. Gozd je šumel in stokal. In iz tega ječanja je odmeval glas svobode na uho nekemu kaznjencu v temni celici.
V dolgih tednih je g težavo prepihi debele palice v oknih; kmalu bo prost, svoboden.
Jetnik si je grizel ustne, da ni zavriskal z veličastno besedo v vihar, ki je trgal veje z dreves.
Kmalu nastopi odločilni čas. Svoboden bo. In še to noč. In jutri bo že daleč. Ne bodo ga več ujeli. Rajši umrje. A on vendar ne bo umrl, živel bo in svoboden.
Tih šum pod oknom ga je vzbudil iz krasnih sanj. Zdi'znil se je. Hip je poslušal pri vratih; vse je bilo tiho. Gotovo že vsi spijo.
Oprezno je stekel k oknu; prav tiho so
zaropotale železne palice, ko jih je jemal iz oken. Nagnil se je ven. Pridušen klic je začul.
Brez pomisleka se je splazil skozi ok^no in skočil na tla. Ko se je dvignil, je stal tujec pred njim.
»Mihal, Mihal, oj ti blagi!« je zavrisnil potihem mladi oproščenec in objel je tujca.
»Kje je Serjev?« je ta vprašal in se izmuznil skoro nejevoljen iz objema.
»Kaj ni že pri tebi?« je odvrnil mlajši začudeno. In pristavil je odločno: »Iskati ga morava. Pojdi!«
Starejši je pritrdil in sledil drugemu. Kmalu sta obstala, bila sta pod Serjevim oknom. Tihemu klicu se je odzval ujetmik. Kmalu se je sklonila temna glava skozi železno omrežje. Že je bil skoro na pol telesa izven okna. Kar je padel strel; sledil je divji krik. In pred Mihala je padlo mrtvo telo. Serjev je ležal mrtev na tleh. Krogla mu je razbila možgane.
Hip sta obstala obadva okamenela. Prvi se je zavedel Mihal; od znotraj se je začul šum. Vrata so se odpirala, bakije so prižigali. Z enimj skokom je bil za vogalom, odkoder sta bila prišla.
»Naprej, naprej!« je šepnil mlajšemu in se spustil kot mačka po kamenitem obronku. Dragi mu je s težavo sledil. V gozdu ju je čakal voz.
Mihal je skočil brez obotavljanja ina voz in udaril po konjih z vajeti. Ni čakal na begunca; temu je nevarnost podvojila moči, zavihtel se je na voz, ne da bi si belil glave, zakaj je hotel Mihal pobegniti brez in j ega.
Nekaj strelov je padlo za njima.
Z zaničljivo kretnjo je zavihtel Noja-yed Nikolaj pest. Bil je svoboden, svoboden! In globoko si je oddahnil.
»Stoj, bolj v ravnino, Mihal,« je zaklical vozniku. A ta je odvrnil:
»Pri Voldaku stoje sveži konji. Drugače naju še zajamejo pasji sinovi.«
Voz je letel ob gozdu; vedno boljinbolj se je bližala jelša. Naenkrat je okrenil Mihal v ravnino. Istočasno je dvignil težak, kratek bič in z vso silo je udaril s svinčeno kroglo po glavi rešenca.
V	velikem loku je odletel Nojaved Nikolaj na zemljo.
Jelša je oživela. Streli so padali, postave so stekle na plan; a Mihal je bil že daleč in še tema je visela.
Napol omamljen, bolj od začudenja Slego od udarca, se je dvignil Nojaved Nikolaj. In v tem hipu mu je zdrobila krogla vrat.
Bil je svoboden.
V	divjem krohotu je videl Mihal ga pasti. Bil je rešen, in on pred njim...
In udaril je konje.
Drugo poročilo:
Hrvatsko-slovenski klub
je imel v sredo, dne 22. t m., zopet sejo, ki so se v nji obravnavala najprej dnevna zbornična vprašanja. Potem se je razpredel obširen razgovor o Pittreichovih besedah poslancu dr. Verstovšku in o sodnih razmerah graškega nadsodišča sploh. Sklenilo se je, da klub po svojih zastopnikih prijavi Pittreichovo zadevo justičnemu ministru. Obenem se je sklenilo z vsemi možnimi sredstvi spraviti v ospredje vprašanje nadsodišča v Ljubljani in ravno-pravnosti našega jezika pri sodiščih. V ta namen se je izvolil poseben odbor iz zastopnikov vseh dežel, ki bo izdelal potrebne predloge in zakonske načrte. Razpravljalo se je potem o Slovencem sovražnem duhu med uradništvom južne in tudi državne železnice ter o zapostavljanju Slovencev v železniški službi. Tudi v tem oziru so se sklenili važni sklepi.
In še ena vest:
Dunaj, 23. oktobra. Podpredsednik Hrvaško - slovenskega kluba dr. Korošec se je danes z justičnim ministrom dalje časa in podrobno razgovarjal o justičnih razmerah na Koroškem in Štajerskem.
Naši poslanci so se torej te zadeve prav resno poprijeli. Zaupamo jim in vemo, da bodo po najboljšem preudarku storili, kar bodo spoznali za prav. Samo zdi se nam, da sedanja vlada res ni volje napraviti reda. Na šolskem polju so ostale stare škandalozne razmere, pri sodiščih in na železnicah se ponavljajo stari odurni prizori, in nobeden izmed ekscelenc ni zmignil niti s prstom, da bi napravil red in hujskanju državnih uradnikov konec! Zato rečemo : Če vlada noče napraviti reda, pa napravite vi ž njo red ! Ne gre za nobene koncesije, ,za no-nobene kompenzacije, gre le za odpravo ne-vzdržljivih škandalov, kojih smrad je segel že preko mej naše širše domovine!
Al! smo še v Avstriji?
Nemški nacionalci bi sedaj radi videli, da bi njihovo lipsko slavje bilo malo manj prusko in nekoliko več avstrijsko, ker jih je strah, da njihov lažipatriotizem pregledajo visoki gospodje na Dunaju. Zato perejo v »Freie Stimmetn« zamorca, ki pa se ne da oprati. Pri »Freie Stimmen« menijo, da bodo pruski škandal v Celovcu spravili s sveta, če bodo hitro napadli »Karntner Tagblatt«. Ta pa jim odgovarja na njihov napad takole: »Živimo v Avstriji, — »Freie Stimmen« so pa pisale k stoletnim slavnostim članke, kakor da bi zagledali luč sveta na Pruskem. Avstrijo so le »tako mimogrede« »tudi« omenile. Da se je na slavnostni večer v Musiksàle tudi Avstrijo omenjalo, kakor za-
lil.
Ko se je Mihal dober mesec kasneje vrnil v domačo vas, je ležal v njegovih potezah trd, zloben izraz.
Kaj se je zmenil za govorice, da ni nobenega rešil, nobenemu pomagal iz smrti. Bila sta ustreljena na begu: umrla sta kot prava Čerkesa. Tako je moralo biti. In nihče naj se ne drzne. Sedaj ima mir. Sedaj je brez skrbi za svojo ženo Adamaj.
Serjev je mrtev, takisto tudi Nojaved NiKolaj. Oba, ki sta se potezala za hetma-novo hči, Adamajo Soltičevo. Oba, ki sta ji bila od mladih nog ljuba, in oba, ki so se udeležili skupno tatvine konj.
Že takrat so govorili, zakaj je ostal brez kazni; imenovali so ga lisjaka Mihala. Ker vedeli so dobro, da je Mihal vse povzročil, da je imel on glavno besedo pri ropu.
O,	Mihal je bil še modre j ši, nego so mislili. Ko bi bili vedeli, da jih je on izdal, samo da ga niso kaznovali.
Ni se bal kazni, ni bil nikdar strahopetec. A moral je odstraniti ta dva, ki sta poželjivo zrla na njegovo mlado ženo in ki ju je tudi ona rada videla, ta dva je moral odstraniti.
Kako je bil vesel, ko so ju odgnali v Sibirijo. Res so bili v vasi jezni nad bat-juško, ker je tako strogo kaznoval, čeprav je nekaj kozakov izgubilo življenje; a Mihal je bil vesel, da sta bila odstranjena.
gotavljajo »Freie Stimmen«, je pač vsekako dokaz, da avstrijskega mišljenja niso mogli popolnoma spraviti s tega sveta. Vprašamo pa: Zakaj so to storili med štirimi stenami, zakaj tega niso storili tudi v svobodomiselnem časopisju in pri javnih slavnostih, torej tam, kjer pridejo v poštev ljudske množice? Zakaj se je patriotizem liberalcev skril v slavnostno dvorano, zakaj se ni pokazal v javnosti? Zakaj ni govornik na Novem trgu opisal pomena slavnosti za nas Avstrijce pred številno množico? Delež Prusije bi bili lahko slavili v Musiksàle — dovolj časa bi bilo za to —, Avstrija pa spada na prvo mesto, ne na zadnje. Zakaj so napravili narobe? Saj vendar živimo v Avstriji. In pri taki stoletni slavnosti bi naj vendar spomin na vodilno vlogo Avstrije v tistih bojih in zmagah stal v ospredju!
In ali ni bila to tem večja dolžnost, ker so žal tam v Nemčiji avstrijski delež zamolčali ali vsaj tako postrani obravnavali? Da, ali še živimo v Avstriji? tako se je moral vprašati vsak misleči opazovalec celovških lipskih liberalnih slavnosti. Ali gospodje pri »Freie Stimmen« že tako prusko mislijo, da že nimajo več prav nobenega zmisla za avstrijsko mišljenje?
Posebno nervozne je naredilo »Freie Stimmen«, ker smo pribili, da so se pri slavnostih godile reči, ki pač spadajo v zakotne pivnice, nikdar in nikakor k slavnostim tako važnega in resnega pomena. Ker bi »Freie Stimmen« rade zvedele za posameznosti, jim hočemo nekatere reči povedati. Ali je spadalo k slavnosti divje Heil-kričanje pobov in fantkov, ki so kot »zadnja rezerva« nosili baklje? To niso bili heil-klici slavnostnega navdušenja, to je bilo brezmiselno indijansko tuljenje. Kdor je sam videl in slišal, ta ve, kakšna surovost je bila v tem. Videlo se je, da se je tem mladeničem šlo le za »hec«. Ali je spadalo k slavju tudi to, da so z gorečimi bakljami nadlegovali pri korakanju gledalce ob strani? Je končno spadalo to k slavnostnemu razpoloženju, da so študentje, ko so odložili baklje, hodili po ulicah, peva-joč divje pivske pesmi? Da je en oddelek v Kolodvorski ulici in v Burggasse tulil proti-patriotično »Wacht am Rhein«? Ali prireditelji niso mogli prej teh fantkov nekoliko poučiti o značaju te slavnosti? Zakaj so sploh vabili šolarje 3. in 4. razreda, da so nosili baklje, zakaj iniso v šolah priredili dostojnih slavnosti?« Dober poper, ker je bil stolčen vsaj enkrat tudi od nemške strani!
Politične vesti.
Državni zbor.
Državni zbor je slika neurejenih razmer v Avstriji. Razne narodnosti iščejo pravice v parlamentu, ker vedo, da jih doma v deželi ne dobijo, če so v manjšini. Tako se že dalje časa trudijo Rusini za pravično volilno reformo ina Poljskem. Ker je ne dobijo, so za-
Mihal je veselja žvižgal in priganjal konje, ker hotel je doseči domačo vas v noči.
Čudili se bodo, da se je tako naglo vrnil, a ti pasji sinovi so mu bili vedno za petami. Posebno stari Ivan. A Mihal, lisjak Čerkes se vendar ne pusti ujeti od nekaj kozakov.
Adamaj bo vesela, sam bo srečen, imel bo mir pred vsemi sovražniki. Kako je hrepenel po Adamaj, po njenih sladkih besedah.
Počasi se je temnilo, zvezde so se uži-gale na nebu, mesec je prisvetil izza ostrih vrhov Kavkaza.
Izdajalec si, mu je prvikrat šinilo v glavo; mraz ga je pretresel in stisnil je pas in pognal konje v dir.
Ni bil izdajalec, ni prelomil besede; čuval je svojo čast in jo branil. Zakaj sta vendar zalezovala njegovo ženo? Zakaj sta šla ž njim po konje? Zakaj sta se pustila prijeti? Zakaj sta mu zaupala?
In ti si vendar izdajica, so škripala kolesa po pesku.
In ko ni mogel Andrejev, kateri je ušel iz Mirkuča, pomagati tovarišem, tedaj se je podal Mihal na pot; pomagal je obema.
Obema, sebi in ženi. Ni bil izdajica. Pomenil se je bil z ujetnikoma, pritrdila sta načrtu. Pomagal je njima, svobodna sta bila...
Surovo se je zakrohotal Mihal.
čeli v parlamentu obstruirati. Na ta način hočejo vlado prisiliti, da se zavzame pri Poljakih za pravičen volilni red za Galicijo. Parlament vsled tega ne dela. Žalostno je to; pa kdo je tega kriv? Rusini ne! Tudi Slovenci nismo krivi, če bo enkrat naša delegacija prisiljena, prijeti v državnem zboru za naj ostrejše orožje, za obstrukcijo. Če vlada trpi razne škandale in je gluha za vse pritožbe, so poslanci, ki zastopajo tlačene narode, opravičeni, da narod branijo z najostrejšimi sredstvi, ker pri nas v Avstriji vse drugo, kakor uči izkušnja, nič ne pomaga. Tako je vlada bila prisiljena, da je poklicala na Dunaj cesarskega namestnika Poljaka Koritowskega, da se pogaja z Rusini.
Avtom obilni davek.
Dejstvo je, da težki avtomobili močno izrabljajo ceste, povzročajo prah, tako oškodujejo kulture ob cestah. Vsled tega se morajo ceste večkrat posipati in vzdrževati v boljšem stanju Vse to povzroča občinam, deželam in državi večje stroške, ki torej opravičujejo davek od avtomobilov. Tak davek ima že Anglija, Francija, Italija, Nizozemska, Španija, Rusija, Nemčija in dr. Davek je odmerjen po številu konjskih sil.
Tudi avstrijska vlada je že leta 1907. predložila zbornici načrt avtomobilskega zakona, ki pa je obležal pod klopjo. Leta 1911. je bil načrt odkazajn davčnemu odseku, ki ga je znatno izpremenil. Po vladnem načrtu bi dežele dobivale polovico dohodkov od tuzemskih avtomobilov, od inostranskih pa je hotela vlada imeti vse dohodke. Odsek pa je sklenil, da si dežele in država raz-dele dohodke od domačih in tujih avtomobilov. Zakon stopi v veljavo že z novim letom, ako ga v pravem času reši še gosposka zbornica.	*<
Davek od konjskih dirk.
Druga točka finančnega načrta je davek od stav pri konjskih dirkah. Proti temu davku ugovarjajo oni krogi, ki imajo svojo zabavo in mnogi tudi lepe dohodke pri raznih konjskih dirkah. Ako preté da prenehajo konjske dirke, širša javnost ne bo pretakala solz za njimi.
Delegacije.
Cesar je sklical delegacije za 18. november na Dunaj.
Poslanec Grafenauer
in tovariši so vložili hujni predlog za podporo po toči oškodovanim kmetom v veli-kovškem okraju.
Bolj ga dregaš, bolj . . .
Poslanec Dobernig je vloži v državnem zboru interpelacijoi, zakaj celovška nacionalna društva za svojo lipsko slavnost niso dobila vojaške godbe. (Vojaška oblast lahko na Dunaj pošlje tozadevno številko »Mira« in »Karntner Tagblatta«, in ho vsaka beseda o tej zadevi odveč.)
Vas je snivala globoko spanje, ko je zapeljal Mihal po mehkem pesku. Na vzpetini stoji koča in v njej njegova žena, Adamaj. Gnala ga je vroča želja, poželenje, da jo preseneči.
Iz njene koče je padel žarek luči. Torej je še čula. Kaj počne?
Naenkrat je obstal utrip srca v novem strahu.
Oprezno se je splazil bližje in previdno pogledal v kočo. Adamaj je ravno nalila vode v kotel, na njegovem ležišču je ležal Antonič.
Divji Čerkes, lisjak Mihal, je potegnil revolver izza pasu.
Opotekel se je k vozu. Nič več se ni čutil dovolj močnega za maščevanje; revolver je obdržal v roki. Zapeljal je voz prav pred hišo. Nič nista čula v noči, samo pes na vasi se je oglasil.
Vrgel je pogled na svojo kočo, torej je bilo vse zaman. Vlegel se je na voz in z odločno roko pritisnil revolver na čelo.
Drugo jutro se je raznesla vest o čudnem povratku Čerkesa Mihala.
In vsi so ugibali, da se je ustrelil, ker ni mogel rešiti svojih tovarišev.
Samo Adamaj in Antonič sta zardela, če sta se videla, in dolgo časa se nista upala pogledati si v oči.
Obisk nemškega cesarja.
Nemški cesar je obiskal najprej v Ko-nopištu prestolonaslednika, s katerim je šel na lov na fazane, potem se je podal na cesarski Dunaj, kjer ga je naš presvetli vladar prav prisrčno sprejel. Nemški cesar Viljem je čutil potrebo, da na Dunaju nekoliko popravi, kar so v balkanski krizi proti Avstriji zagrešili njegovi diplomati. Dunajčani so Viljema burno pozdravljali.
Danes zdrav
bi se lahko opravičeno trdilo z ozirom na etotero sredstev, ki se danes v časopisih naznanjajo, da jutri zopet s pozorišča izginejo.
ko sredstvo samo ne izpolni, kar naznanilo obljublja. Nasprotno pa opozarjamo tukaj kratko, ponižno inbrez vsake reklame na dve sredstvi, ki sta se že od preteklega stoletja sem kot popolnoma zanesljivi izkazali, in sicer: 1. Izborni Fel-lerjev zeliščni fluid z znamko „Elza-fluid“. ki—kakor smo se sami prepričali-odpravi bolečine ter ozdravi, osveži in okrepča mišice in kite. vpliva oživljajoče in poveča odpornost ter prepreči mnogo revmatičnih in lahkih bolezni, ki jih povzroča prepih ali prehlajenje. ^malih ali 6 dvojnih ali 2 specialni steklenici franko 5 kron. 2. Vam hočemo povedati, da rabi tisočero ljudi proti pomanjkanju teka, gorečici («odbrennen), teži v želodcu, nagonu k bljuvanju, slabostim, kolcanju, napenjanju in proti vsakemu motenju prebave s posebnim uspe-( bom Fellerjeve odvajalno rabarbara-kroglice z zn. wElz a - kr o glic eu, C škatlic 4 krone franko. In vedno zopet čujemo roči:
Hi ga nad dobroto
obeh Fellerjevih preparatov s znamkama „Elzafluid“ in flElza-kroglice, ali pazi naj se pred posnemanji m naroči naj se ju pristno s tem, da se natančno naslovi na:
L V. FELUH Marnar v Mici, Elza-trg 67 (Hrvatsko).
Dnevne novice in dopisi.
Prečitajte vsi natančno današnji številki »Mira« priloženi »Narodno - obrambni Vestnik»! Danes ima »Mir« zanimivo prilogo: »Narodno - obrambni Vestnik«, iz katerega lahko spoznate obširno delovanje »Slovenske Straže«. Kaj je »Slov. Straža«? Njen namen je, paziti, da se meje naše domovine ne krčijo. Zato je naša dolžnost, da jo vsi podpiramo, kajti če bi se tujcem posrečilo na Koroškem in na Štajerskem ponemčiti slovenske vasi, tedaj bi kmalu tujčeva pohlepnost jela grabiti tudi po slovenski zemlji v sredini naše domovine. Namen »Slovenske Straže« je visoko dvigniti slovensko zavest, domovinsko ljubezen in versko in narodno izobrazbo, da s tem orožjem odbija naskoke tujcev na našo lepo domovino. Vsak v enem letu lahko prihrani eno krono ali vsaj 50 vinarjev, da da ta denar za namen »Slovenske Straže«, te naše vseslovenske družbe, ki naj v skupnem delu spoji vse poštene Slovence. Preberite vsa poročila v »Narodno-obrambnem Vestniku« in pomenite se v vsaki vasi med seboj, kako bi tudi vi vsi pomagali »Slovenski Straži« do večjega napredka v korist slovenske domovine. Če daste naročnino za knjige Družbe sv. Mohorja, takrat lahko izročite g. župniku tudi članarino za »Slovensko Stražo«, pri veselih in žalostnih dogodkih naj se kdo vzdigne in naj nabere nekaj za »Slovensko Stražo«, naše Marijine družbe, vsa naša društva naj vse leto vsaj en dan prispevke nabirajo za »Slovensko Stražo«, naša gospodarska društva in naša županstva naj določijo redne letne prispevke »Slov. Straži«! Nemci imajo »Stidmarko« i'n »Šulferajn« ki nabirata velikanske vsote, da bi Slovane potujčila, mi pa priskočimo vsi na pomoč »Slovenski Straži«, da združeni ž njo odbijemo vse naše sovražnike. Še enkrat prosimo: Prečitajte natančno vse sestavke v »Narodno - obrambnem Vestniku«! Koroški Slovenci! Posebno za Vas dela »Slovenska Straža«. Zato vsi koroški Slovenci pristopite k »Slovenski Straži«. V vsakem večjem kraju bodi podružnica »Slovenske Straže«.
Na Einspielerjevi slavnosti v Celovca dne 16. novembra bosta govorila g. dr. Med-
ved iz Maribora, eden izrped (najbolj slovečih slovenskih govornikov, in g. Grafenauer. Za sodelovanje vabimo tudi slovenska pevska društva, ki pa so naprošena, da nastopijo predvsem s koroškimi narodnimi pesmimi.
Umrl je v petek, dne 24. oktobra, v sanatoriju »Marija pomagaj« v Celovcu žrel-ski župan Janez Oremus v starosti 57 let. Operiran je bil na slepiču. Podvrgel se je prepozno operaciji. Truplo so. prepeljali v Zrele, kjer so je pokopali v nedeljo popoldne. Rajni je bil vedno nasprotnik katoli-ško-narodnih Slovencev. V sanatoriju je bil previden. N. p. v m.!
Vojaške novice. Na dvorišču takoime-novane »Wdisenhauskasarne« v Celovcu se
1.	novembra vrši ob 9. uri slovesna prisega. Pod poveljništvom gospoda podpolkovnika 17. polka Ivana Neubacherja prikorakajo enoletni prostovoljci 17. pešpolka in domobranskega polka št. 4, rekruti »Janezi«, rekruti huzarskega polka št. 6, lovskega bataljona št. 19, domačega pešpolka št. 7 in top-ničarskega polka št. 9, častna straža 17. pešpolka z zastavo in ovenčanim topom ter vojaška godba. Sveto mašo bo bral veleč. g. vojaški kurat monsignor Rafko Kozak. Vojaki bodo zapriseženi v slovenskem, nemškem, hrvatskem, ogrskem in laškem jeziku. K sklepu bodo vojaki defilirali pred brigadirjem, gospodom generalmajorjem Viktorjem Njegovanom. Po sv. maši bo gospod vojaški kurat imel na vojake nagovor v vseh imenovanih jezikih. — Glavni raport za častnike in vojaške uradnike v rezervi domobrance bo 4. novembra ob 9. uri dopoldne. Za kadete in.aspirante v rezervi bo 6. novembra. Glavni raport za častnike in vojaške uradnike v armadi bo 4. novembra ob 9. uri dopoldne v vojaškem kasino, za kadete in aspirante pa 6. novembra.
Radcckijev veteran. V Kadelju pri Gla-neku še živi Radeckijev veteran, posestnik Gustav Kleš, rojen leta 1832. v Vovbrah pri Velikovcu. Mož je še čvrst. Služil je kot četo-vodja osem let pri domačem polku št. 7 in se je udeležil leta 1859. bitk pri Magenti in Solferini!.
Koroško za »Slovensko Stražo«: Mohor-jani v Ukvah po č. g. Jožefu Knkačku, župniku, 4 K 50 vin.; Moborjani v Kostanjah po župnem uradu 4 K; Moborjani v Grebinj-skem Kloštru po župnem uradu 2 K; Moborjani v Apačah po č. g. Antonu Essenko, župnem upravitelju, 4 K; Moborjani Št. Vid v Kazazah po župnem uradu 10 K 36 vin.; Moborjani v Borljah po č. g. Martinu Krejči. župniku, 3 K; Moborjani v Vovbrah pri Velikovcu po kn. šk. župnem uradu 8 K; Mohor-jani v Sv. Štefanu pri Velikovcu po kn. šk. župnem uradu 5 K.
Strašna nesreča vsled poizkušenega sani numera, V novi Wolschnerjevi hiši v Kolodvorski ulici je v kratkem času zaznamovati dve nezgodi. Najprej se je zastrupil s plinom inženir Domaingo. V ponedeljek dne 27. oktobra ponoči se je zgodila enaka nezgoda. V četrtem nadstropju v omenjeni hiši stanuje hišnica Alojzija Widerschwin-ger. Proti poldevetim je prišel domov, ko je šla Widerschwinger z otrokoma že k počitku, njen nečak Gustav Skribot, ki je imel postelj v kuhinji. Njegova teta je spala v sosednji sobi. Skribot je vrata v sobo zaklenil in prepilil v kuhinji plinovo cev. Hotel se je s plinom zastrupiti. Po enajstih je slišala žena nečaka v kuhinji stokati. Ko je hotela v kuhinjo, je zapazila, da so vrata zakle-jnjena. Skozi okno je začela klicati na pomoč, ker je že tudi v njeno sobo prodrl plinov smrad. Na njeno klicanje je prišel mestni zdravnik dr. Scherni, ki stanuje v isti hiši, za njim pa služkinja Pavla Delian in učenec obrtne šole Ernst Stòckl. Zdravnik je stopil v kuhinjo in ubil okno, da bi dobil v sobo zraka. V tistem hipu plin s strašpim pokom eksplodira. Zdravnik si je ožgal roke in osmodil lase. Zunaj stoječa služkinja in učenec sta bila pa v plamenu. Pogasili so sicer ogenj na njiju, zadobila sta pa hude opekline, zlasti deklica. Dečka je varoval nekoliko havelok. Zdravnik je imel toliko samozavesti, da se je takoj viegel na tla in se obvaroval hujše nezgpde. Razpok je bil tako močan, da je v četrtem nadstropju vrglo z zida okno ob stopnicah. Samomorilca so prepeljali v bolnišnico. Njemu se ni zgodilo nič hudega. Sumijo, da je z vžigalico vžgal plin Skribot sam, ko je vstopil dr. Scheun. Dr. Seheun je obvezal oba ranjenca,
ki so ju prepeljali v deželno bolnišnico, oziroma v bolnišnico sester elizabetink. njega samega pa je obvezal neki lekarnar. Skribot je dober kegljavec, a v ponedeljek je imel pri kegljanju smolo. Izposodil si je večjo vsoto denarja, ki jo je pa v neki gostilni na Velikovški cesti zakegljal. V neki drugi gostiRii se je baje potem izrazil, da se bo usmrtil. To je mladina, da se Bog usmili. Več ali manj sad naših »frtschrittlich«-razmer.
Nesreča na Vrtači. V nedeljo dne 26. oktobra sta hotela gospoda Rudolf Widauf, uradnik pri deželni zavarovalnici, in bančni uradnik Hubert J arie, sin celovškega trgovca Jarica, napraviti turo na Vrtačo in sicer sta hotela preplezati nevarno severno steno. Jaric ni bil prav razpoložen in se mu ni ljubilo v raztrgane stene Vrtače. Pustil je tovariša samega in mu razložil to in ono o tej turi. Widauf je bil baje dober turist in z vsem potrebnim za turo opremljen. Ker pa se do ponedeljka opoldne ni vrnil, je Jaric slutil nesrečo in povzročil vse potrebno za rešilno ekspedicijo. Že v ponedeljek na večer je odšla iz Borovelj ekspedicija štirih hribolazcev in dveh orožnikov. Tudi gospod polkovnik pl. Eckhardt 4. domobranskega polka v Celovcu je dovolil vojaško rešilno ekspedicijo, obstoječo iz dveh častnikov in več mož, ki so odšli v sredo preko Borovelj. G. Hubert Jaric seje podal v ponedeljek zvečer v spremstvu več gospodov na Vrtačo preko Bistrice. V noči od 28. na 29. je našel Jaric v družbi s trgovskim uslužbencem Ferchom ponesrečenega tovariša na sipi pod Vrtačo mrtvega, vsega razbitega. Sodijo, da ga je zadel kak kamen ali pa se mu je odtrgal ka-m,en pod nogami in je tako padel kakih 300 metrov globoko. Jaric je ponesrečenega tovariša prej baje svaril, pa se je isti baje odrezal, da je izboren telovadec in hribolazec ter se mu vsled tega ničesar ni treba bati. Mrliča so prepeljali v mrtvašnico v Bistrici v Rožu, odkoder so ga prepeljali v Celovec. Widauf je bil star 32 let.
Sveta vojjska. Kakšne brezalkoholne pijače se dandanes že dobijo? Gotovo povsod se dobi voda, skoraj povsod mleko, sladko in kislo, nadalje kava, kakao in raznovrstni čaji, limonada, različni šoki kakor malinov, jabolčni, hrušov in breskvin sok, jabolčni biser, nektar, limeta, razne kisle vode, pokalice, in tudi že brezalkoholno pivo in zlasti brezalkoholno vino. Želeti bi bilo, da se naše gostilne s takimi pijačami zlasti za abstinente preskrbijo, kar jih gotovo ne bo stalo več truda kakor ga imajo za nabavo alkoholnih pijač.
»Heil Alldeutschland!« so kričali v nedeljo, dne 19. oktobra, nekje v bližini Sv. Ožbalta v Dravski Dolini nemški turnerji iz Maribora, Marenberga in Prevalj, kakor poroča mariborska »Straža«. Imeli so tam neke vaje, katere so zaključili s »Heil All-deutschland«-klici. Težnja po »Alldeutschland« je protidinastična, ker je njen ideal Hohenzollern, in tudi protiavstrijska, saj ne vsebuje nič drugega kot željo: proč od Avstrije! In vendar! Nobena oblast se ne zgane, ki bi posegla tu vmes. Nemci smejo prosto kričati: Heil Kaiser Wilhelm, heil Alldeutschland ; njim se ne zgodi nič, oni ostanejo še nadalje najpatentiranejši patriot je s pravico, da denuncirajo nas Slovane.
Samomor v Beljaku. V ponedeljek dne 27. oktobra so našli ob Dravi moža, ki je hudo krvavel iz rane na levi rami. Ranjenca so spoznali za 29 let starega žagarja Martina Wedama, rojenega v Št. Jurju pri Celovcu . Prepeljali so ga v bolnišnico, kjer je ob enajstih ponoči vsled prevelike izgube krvi umrl. Prerezal si je sam žilo, ker se je hotel zavoljo slabih domačih razmer usmrtiti.
Po tiralici zasledujejo zavoljo vloma zidarja Ivana Angelica, slikarskega pomočnika Milana Cappelarija zaradi zločina hude telesne poškodbe, zidarja Franca Kudia zavoljo javnega nasilstva, rudarja Petra Schinna zavoljo tatvine in Janeza Schwegla zavoljo goljufije.
Zvit slepar. V beljaško kolodvorsko restavracijo je nekaj dni zahajal trgovski potnik Franc Ullmann, ki je vsakokrat tudi vse točno plačal. Zato si je pri hotelirju znal pridobiti zaupanje, da mu je posodil 50 K. Ullmann je napovedal tvrdko, katero zastopa, in se je zavezal, da povrne vsoto v dveh dneh. Ker hotelir po dveh dneh ni dobil vrnjenega denarja, se je obrnil na označeno tvrdko, ki pa je odgovorila, da Ull-
mann nikdar ni bil pri njej v službi. Sleparja iščejo.
Na Kranjskem — na Koroškem. Preteklo poletje me je zanesla pešpot po Kranjskem. Marsikaj se mi je zdelo tam v primeri s Koroško — naravnost rajsko. Med obširnim lepo obdelanim poljem dolge prikuplji-vo čedne vasice; ponajveč lepo, če tudi preprosto barvane hiše, okoli katerih je bilo vse v naj lepšem redu. Ni se pretakala, kakor na Koroškem običajno, sicer za kmetijstvo dragocena gnojnica po cestah in potih, kamor pač ne siodi. Pročelja hiš in zlasti okna so ozaljšana z ljubkim zelenjem, cvetočim v bujnoraznih prijetnih barvah. Ponovno sem gledal v glavnejših vaseh lastne društvene domove, prostorne in opremljene pač po okoliščinah in potrebah dotičnega kraja. V vsaki vasi pa stoji kaka cerkev, in čeravno podružnica, se kar prav nič ne razlikuje od koroških priznanih lepših ali boljših župnijskih cerkva. Pravi užitek je pa ogledati res bogato notranjščino večjih cerkva v okolici Kranja in Kamnika. Najlepši so se mi pa zdeli ob razpotjih zidani križi, tam manjši »znamenje«, večji »kapela« imenovani. Ponajveč obstoje iz zidane zadnje in za polovico nižjih dveh stranskih sten, kateri se na sprednjih dveh vogalih vzdiga-vata v dveh stebrih, na katera se naslanja streha. To tvori dvoje stranskih oken; sprednja stran pa je sploh nezazidana ter ali z železnimi ali steklenimi vratmi zaprta. Lepo poslikana notranjščina sprejema .povečini v človeški ali tudi nadčloveški velikosti in lepo izdelane sohe; videl sem največ presvetih src Jezusovih in lurško Devico. Izpeljava je bila povsod zelo okusna in — sramoval sem se ob tej vsestranski naprednosti naše koroške malomarnosti v tem oziru, kakor v mnogih drugih naštetih. Nem-čursko liberalni, pankrtsko frajzinski duh je znak Koroške, in ta ja že tako okužil in zastrupil višje hrepenečega duha ljudstva na Koroškem, dane vidi svojega tozadevnega uboštva. Ne velja to le na splošno za slovenski del dežele, v še večji meri delijo to »koroško usodo« naši nemški sodeželani, ki se pustijo voditi le pp vsenemških pročodri-movskih voditeljih. Torej ni čuda, da na Koroškem, kljub najvišjim deželnim dokladam v državi (90 odstotkov!) še stojimo zlasti v gospodarskem oziru daleč, daleč za f ff Kranjci. Taki so sadovi hvalisane nem-škonaciionalne politike in komande v res »tužni« Koroški, ki hrustajo vsako najmanjšo željo Slovencev. Kdor že vendar sprevidi, naj ob dani priliki z glasovnico v roki primerno odgovori ! . . . — Koroški fant.
»Lovčev strah« v Šeni Rupertu. Ponoči proti enajstim od 20. na 21. oktobra so raztrgali psi krotko srno tovarnarja in žagarja Friderika Brodnika v Št. Rupertu pri Celovcu. Čeravno so na glasno meketanje napadene srne takoj prihiteli ljudje, o psih ni bilo več ne duha ne sluha. Srna je imela pregriznjen vrat in odprta prša in je bila že mrtva. Ponoči od 24. na 25. oktobra so najbrž isti psi raztrgali Danijelu Konfoju osem zajcev in jih deloma požrli.
Učitelj — urednik šnopsarskega glasila — »Štajerca«. Iz Ptuja: Urednik »Štajerca« Linhart je torej poslan na dopust, s katerega se ne vrne več. Urednik listu bo odslej nemški učitelj v Ptuju Kramberger. Dose-daj še so nemškutarji najemali za urednike osebe, ki so bile vsaj slovenskega rodu, odslej bodo uredniki pristni Nemci. Nemškutarjem želimo dober tek za hrano, ki jim jo bo kuhal nemški učitelj. — Naknadno izvemo, da je Linhart letos zadnji gost v Rogaških toplicah. Tam si pere svojo šnopsar-sko dušo.
Ruski vohun Kopkev obsojen na smrt.
Pred zagrebškim gapnizijskem sodiščem se je pričela dne 23. oktobra razprava proti ruskemu vohunu Kopkevu, ki je obtožen, da je špioniral organizacijo in napravo 13. armadnega zbora in izdajal tajnosti ruskemu generalnemu štabu. Kopkev je bil tudi v zvezi z ruskim vohunom Braburo, ki je bil aretiran pred par meseci v Budimpešti. Zagrebško garnizijsko sodišče je obsodilo Kop-keva dne 27. oktobra v smrt na vešala. Obsojenec je prosil za pomiloščenje. Če ne bo pomiloščen, ga obesijo dne 2. novembra na dvorišču zagrebškega kazenskega sodišča.
»Sveta Johanca«. V Vodicah na Gorenjskem je »potila« kri neka ženska, po imenu »sveta Johanca«. Sleparki je pa prišel na
sled salezijanski duhovnik dr. Valjavec. Pod vzglavjem je imela žogo, napolnjeno s krvjo, ki jo je po tenkih gumijevih ceveh pod lasmi kapala na čelo. Ljudje so žal v takih abotnih rečeh silno lahkoverni in take reči raje verjamejo, kakor resnice sv. Cerkve, ki bi jih morali verovati. »Slovenec« poroča, da so se za »sveto Johanco« zanimale |udi ljubljanske liberalne dame. Orožniki so J ohanco aretirali.
Zveri na Koralpe — psi. Iz poročil, ki se vjemajo, je povzeti, da se sumnja vedno bolj utrjuje, da so divje zveri na Koralpe podivjani psi. To mnenje potrjujejo tudi sledeča poročila: Dne 8. septembra t. 1. je bilo iz ovčjega hleva Valentina Tjaussiga v Kampu na Koroškem izgnanih 18 ovac, od . katerih je bilo 12 raztrganih in 6 razkropljenih. Na hlevskih vratih, ki so bile zapr- i te z lesenim zapahom, so se natanko poznali odtiski od kraspanja, kar kaže na to, da je zapah pomaknil nazaj kak pes, česar bi kaka zver gotovo ne bila storila, ker je prenočevala razna pašna živina na prostem. Večkrat se zgodi, da psi trgajo ovce, kar se je že prejšnja leta opažalo. Mnenje, da delajo na Koralpe škodo podivjani psi, potrjuje tudi to, da v tem okraju nobeden ni videl kake zverine in da so bile napadene živali večkrat ugriznjene, oziroma trgane in le deloma načete; vrhtega so jih našli ponavadi še žive, kar kaže na kakega psa in ne na kako zver. Nadalje potrjuje mnenje, da gre za pse, dejstvo, da od tistega časa, odkar morajo biti vsi psi priklenjeni, to je od 21. septembra t. L, nobena žival ni bila več raztrgana.
Bogdanovičev«} truplo je našla v Ga-štajnu ob reki Aache v kotu med dvema stenama neka orožniška patrulja. Po plombiranem zobu in po čevljih so spoznali truplo pravoslavnega patriarha Bogdanoviča. Prepeljejo ga v Karlovec. Iz položaja, v katerem ga je komisija našla, se sklepa, da ne gre za kako hudodelstvo ali samomor, ampak zgolj za nesrečo.
Drobne vesti. Cesar je pomilostil na smrt obsojenega Pavla Kunschaka, morilca socialnodemokratičnega poslanca Schuh-meierja. Najvišje sodišče je nato prisodilo Kunschaku 20 letno ječo. — Francoski letalec Pegoud je napravil v Berolinu krasne uspele letalne poizkuse z letalom. Radovednega občinstva je bilo toliko, da je nastala nevarna gnječa. Dva avtomobila sta bila popolnoma zdrobljena, potjniki pa nevarno ranjeni. Razbitih je bilo tudi 11 vozov. — Bosenski nadškof dr. Stadler je bil od cesarja sprejet v avdijenci. Sedaj odpotuje v Rim, da papežu predloži obširno poročilo o razmerah v sarajevski nadškofiji. — Na Hrvaškem in v Slavoniji je dozdaj na koleri obolelo 510 oseb, med njimi jih je 209 umrlo. Na Ogrskem je za kolero zopet 6 oseb obolelo. — Morilec Fòdransperg je v dosmrtni ječi v Kopru umrl za jetiko. — Bivši nadporočnik 70. pešpolka, Ghilardi, je bil v nekem boju s Srbi v Albaniji ustreljen. Ghilardi je pred dvema mesecema izstopil iz avstrijske vojske ter odšel v Albanijo, organizirat žandarmerijo. — V Lj.ubljani je bil aretiran izšeljevalni agent Vrabec, ko je ravno hotel spraviti v Ameriko nekaj fantov, ki še niso vojaščine prosti. — Ruski tovarnar Malčev v Peterbugu je umrl in zapustil svojim delavcem in uradnikom milijon rubljev. — Hrabri branitelj Odrina, Šukri paša je postal 24. oktobra prost. Bolgarskemu carju Ferdinandu se je zahvalil za Iju-domilo ravnanje s turškimi ujetniki v Bolgariji. S svojim štabom se je odpeljal v Carigrad, kjer so mu priredili slovesen sprejem.
Tožba v zadevi lova levov v Lipskem.
Zoper posestnika cirkusa Barnuma bodo menda vložili tožbo zavoljo malomarnosti. Posestnik baje za prevoz zverin ni rabil voznikov po poklicu. Namesto da bi bili ostali pri vozovih, so šli v neko gostilno in se niso nadalje brigali za voz, v katerem so bili levi. Le vsled te malomarnosti je trčila električna železnica ob voz z levi.
Eksplozija v ameriškem rudniku. V severnoameriškem rudniku v Dawson je bilo vsled eksplozije (razpoka) dne 25. oktobra podsutih 322 rudarjev, 23 so jih rešili, 38 so jih izkopali mrtvih. V ozadju vhoda v jamo je bjla večina rudarjev. Dvomijo, da bi bil kateri ostal živ, ampak so se najbrž vsled strupenih plinov vsi zadušili.
Novo strašno orožje. V angleškem vojnem pristanišču Portsmjouth so dne 27. oktobra preizkusili inovo, strašno orožje s S-žarki, s katerimi je mogoče, da se povzroče skozi zrak na daljavo eksplozije da telesih, ki se premikajo. Angleška mornariška uprava je žrtvovala staro vojno ladjo, na katero so iz daljave 12.000 metrov namerili S-žarke. Na ladji so S-žarki povzročili eksplozijo, ki je ladjo v eni minuti v razvalino izpreme-nila.
Kazaze. (Poprava cerkvene ure.) Im,eli smo cerkvofao uro, ki smo jo dobili pred kakimi 4Ò leti od proštijske cerkve v Dobrlivasi in kije potem do leta 1906 pri nas vsem v zadovoljnost opravljala svojo službo, dokler v tem letu ni odpovedala in nehala meriti časa. Odpovedala pa je vsled starosti. Narejena je bila že leta 1659., šteje torej zdaj že 254 let. Uprav očakovska starost! Kje je že njen izdelovatelj, kje orodje, s katerim, in ognjišče, kjer jo je koval? Sedem let je počivala, a zdaj je spet mladeniško čila. Gg. Florijan Ortner, urar v Železni Kapli, in Leopold Hašnik, mehanik istotam, sta ji udihnila novo življenje. Mnogo starih, izglodanih reber je bilo treba nadomestiti z novimi, kolesje je bilo treba izravnati in na novo izpiliti, ogrodje se je moralo preroditi v ognju, bilo je potrebno ji. dati novo srce (utežje) in ji določiti višji prostor in drugo zvezo s kazalci in z bij ali, in zdaj — spet noč in dan poje svojo staro pesem, svoj tik-tak in ob urah in njih četrtih delih izvablja mile glasove zvonovoma. Bila je leta 1683. usodno uro Turkom, oblegajočim Dunaj, milo se jokala, ko so skozi Podjuno Turki peljali v sužnost Miklovo Zalo, videla je čase Napoleona, veselo pa tudi oznanjala leta 1848. našim prednamcem prostost in enakopravnost. Da bi nam bila za bodočnost le ure sreče in radosti polne.
Žihpolje. (»Internacionalen« trgov e c.) Pri nas imamo nekega trgovca, ki se med navadnimi ljudmi šteje k mednarodnim. Ime je temu možu Ferdo Hoinig. Če pa pride ta mož med kako nemčursko družbo, tedaj pa se ne zna ravnati po svojem mednarodnem programu in iz njegovih ust letijo ob taki priliki grde psovke na zavedne sSlovence, kakor »Srbi«, »črnuhlni« itd. Takih psovk pa smo Slovenci že do grla siti. Hoinig je tudi član nemškega »Schul-vereina« in našega »fajerbera«, kateri jje, kakor je. znano, tudi precej nacionalen. Ko pa pridemo Slovenci v njegovo trgovino, je ta mož proti nam še precej prijazen in ima v svoji zalogi blago, ki se prodaja v prid našim družbam in organizacijam. Toda to nas Slovencev ne bo dolgo varalo, če bomo videli, kako slabo se drži Hoinig .»internacionalnega« programa in kako izliva v gotovih krogih svoj žolč na zavedne Slovence. In če se, g. Hoinig, v prihodnosti ne poboljšate, potem bo vedel »Mir« o vaši mednarodnosti še marsikaj povedati. — Nekdo iz okolice.
Iz Podravelj. »Gugi« v Podravljah bi rad zvedel, kdo mu je odgovoril v »Miru« na njegova lažniva poročila v »Bauernzei-tungi«. »Gugi« namreč vsak teden kakšne klobasanj e vtikuje v ta umazani list, kateri ni v pouk kmetom, temveč le za šuntarijo slepih nemčurjev. »Gugi« je torej tudi poskrbel, da dobivajo ljudje lutrovsko »Bauernzeitungo« brezplačno v hiše. Če pa slučajno »Gugi«-ja kakšna bolha ščipne ali če se kak Slovenec glasno zasmeji, potem on že načečka svoje prismodarije v lutrovski list. S tem hoče namreč »Gugi« pokazati, da je »Stidmarkin« stalen agitator. To je že star pregovor, da se Lah in Nemec debelo zlažeta, če jima potiplješ na mora-lične živce. Zato tudi nekateri trdijo, da ste Lah; ker pa v lutrovsko »Bauernzeitungo« pišete, pa tudi Nemec. Mi pa pravimo, da ste nemško-laška mešanica, katera se je prisilila v naše kraje, da dela zgago med nami. Zdaj ga že zopet bode v oči Podra-veljska posojilnica, katera po zaslugi rajnega Šerviceljna zavzema zelo častno stališče v borbi koroških Slovencev proti fana-tiziranim Nemcem. Našega Franceja Jesenika Gugijeva duša tudi ne trpi, zatorej le ž njim v lutrovski list. Če se bodete tako naprej lagali, vam še izprosi tisti Reichmanu Franc kakšno nagrado za fraklc žganja. Če ste pa častihlepen, pa poskrbi, da pride vaša oseba naslikana v pustni časopis v zabavo našemu ljudstvu. Da je vam ta hrana
v »Miru« dobro teknila, smo prepričani, in gotovo nam bodete dali kmalu priložnost, vas še pocukati za vašo kosmato kožo. — Več Podravljancev.
Pri Sv. Uršuli pri Slovenjem gradcu obhajal se je 27. oktobra t. 1. za osmino njenega godu izreden romarski shod ob naj lepšem in mirnem vremenu. Udeležilo se ga je lepo število vnetih častilcev sv. Uršule; med temi pet duhovnikov: štirje iz Koroške in e d (M iz Štajerske. Neutrudljivo in veličastno sodeloval pa je slavni pevski zbor od Sv. Urbana v Starem trgu. — Najtoplejše planinske in najprisrčnejše romarske pozdrave!
Ukve, (Razno.) Naša postaja je dobila nov, pravilen dvojezičen napis: Ùggowitz-Ukve, namesto starega popačenega: »Uko-ve«. Vendar enkrat se je kdo našel pri c. kr. železničnem ravnateljstvu v Beljaku, ki pozna »Ukve«. — V enem mesecu se je zopet izselilo v obljubljeno deželo — Ameriko pet oseb; med njimi štirje mladi fantje in en družinski oče. Ako se ne bode kmalu ustavil ta nevarni tok za amerikanskimi dolarji, bomo imeli pri nas — kar jih ne pride v vojaško suknjo — le starčke, ženske, otroke, pohabljence in še drugo nerabno robo. A kaj bo z našimi dekleti, ki že komaj čakajo, da bi po ceni ali celo zastonj prodale svojo zlato svobodo. — V naj slabšem stanu -se nahaja pri nas najodličnejša hiša — božja, ki bode kmalu že vsem rebra kazala. Prej se je s kritjem odlagalo, dokler ne bo potok uravnan, zdaj je zopet zavlačujejo drugi merodajni činitelji, da bi s tem pokazali svoje pra,v »klerikalno mišljenje« in svojo- »ljubezen« do g. župnika. Ako ne- bo posebne ovire in nas ne- doleti zopet kaka nesreča in šiba božja, s-e bo spomladi začelo s kritjem in notranjim ponovljenjem cerkve.
Peče, (Poroka.) Že dolgo niso imeli v Ptečah tako lepe poroke kot 20. oktobra t. L, ko sta stopila pred oltar Micika Mikula iz ugledne Pintarjeve hiše in Šimen Grafie, krojaški m-oster in posestnik v Podkloštru. — Poročal je brhki par nevestin brat, gosp. Prane Mikula, provizor v Gorenčah. ki je navzočim v toplih besedah razložil globoki in resni pomen -obredov pri poroki. Še na »že-gen« ni bilo toliko ljudi v prijazni cerkvi sv. Ruperta v Pečah, kot pri poročni maši. Vsi vaščani'brez izjeme so praznovali s Pintarjevo hišo častni dam poroke. — Naj bi ohranili vrli »Pečanarji« svojo ljubezen tudi mlademu paru, kateremu želimo Veliko solnčnih dni sreče in zastopnosti! Živela!
Podklošter. Desetletnico pastiro-vanja so praznovali 23. oktobra v podklo-šters-kem župnišču duhovniki, ki so 1. 1903 zapustili celovško alma mater in bogoslovje! Izmed deseterih gospodov tovarišev jih živi še devet. Nadarjeni sobrat, Jakob Rozman, je prvi izginil iz kroga tovarišev in, kakor upamo, prejel prvi od dobrega pastirja obljubljeni »denar« za svoje marljivo delo v vinogradu Gospodovem. Od deveterih gg. tovarišev se jih je sešlo sedem, in sicer gg. župniki: Bauman Martin iz Vrat; dr. Franc Cukala iz Podkloštra; Hueter Ferdi.aand od Sv. Jožefa na Trati; Kogelnik Janko z Ra-diš; Serajnik Peter iz Št. Vida v Podjuni; Teul Anton iz Bilčovsa; Frutschnig Kilian iz Trefflinga. Zadržana sta bila Laure Franc in Henrik Hopfgartner. Po ganljivem mrtvaškem opravilu za pokojnega sobrata, katero je vodil župnik Trutschnig, je daroval župnik dr. Cukala ob asistenci zahvalno daritev kralju vekov. — Daši je bil delavnik, se je zbralo obilno vernikov, ki so od 7. do V2II. ure vztrajali v cerkvi. — Nato 90 si gg. tovariši ob živahnem in prezanimivem pripovedovanju svojih doživljajev obujali stare, vesele, pa tudi resne spomine. Zadovoljni nad dobro uspelim sestankom so se gg. tovariši razšli s pozdravom: drugo leto na svidenje v Bilčovsu.
Žilica pri Podkloštru. (Smrt.) Jurij Pinter, znan pod imenom stari Kavkler, ki je od leta 1896. naprej opravljal službo pod-klošterskega grobokopa, je pretečen ponde-Ijek, 27. oktobra, v 92. letu svoje dobe- preminul. Celo »svojemu služabniku« smrt ni prizanesla, iztrgala mu je s kruto silo iz rok lopato, s katero je zagrebel nad 200 oseb. Rad je zatrjeval Kavkler, da jih bode še 100 pokopal, predno bo padel sam v jamo, katero je kopal drugim. To bi se mu tudi dobesedno zgodilo, ker je imel blagi starček vedno eno jamo v rezervi. Toda g. župan ga je rešil te v pregovoru zažugane kazni ter mu nakazal grob . poleg njegove žene, ki je
umrla letošnje poletje. — Tako ni padel v jamo, katero je kopal in izkopal drugim. — Počivaj v miru, stari Kavkler! Bog, ki je poplačal grobokopu iz starega veka: starega To bija, bo imel tudi za Tebe pripravljeno plačilo!
S Sfidtggipšgrgf-
liliiišigsileafA milo
a prej ko slej neutrpno za racionalno oskrbo polti in lepote. | g Priznanostna pisma.	Po 80 h povsod, g
Glasnik Slov. kršč. socialne zveze.
Prireditve.
V elikovec.
Po častni odhodnici, katero je priredilo naše slov. kat. izobraževalno društvo »Lipa« svojemu bivšemu konzulentu č. g. J. Dobrovcu, smo se zbrali preteklo nedeljo, dne 26. oktobra k mesečnemu zborovanju, ki nam je nudilo obilo duševnega užitka in prijetnega razvedrila. Za pouk so poskrbeli gg. govorniki, od ko jih je g. predsednik opozarjal na korist in potrebo gospodinjskih šol, g. konzulent pa na blagi in vzvišeni namen našega društva, ki je tako lepo izražen v § 2. društvenih pravil. Č. g. župnik Trei-ber je nato v zbranih besedah pojasnil pomen letošnje stoletnice zmage pri Lipskem, a ne iz strankarskega, ampak strogo zg-odo-vinskega stališča. Vmes pa smo občudovali lepo ubrano petje mladega društvenega moškega zbora, ki je že sedaj pokazal nepričakovano dobre uspehe. Biser cele prireditve pa je bila lepa in poučna, pa tudi dokaj težavna igra »Fernando, strah Asturije«, ki je istotako izvrstno uspela. Zlasti glavne uloge so bile zelo dobro pogojene. Takih zborovanj bi si želeli še več; saj je bilo tokrat vendar tako prijetno in veselo pod senčnato »Lipo«!
Društvena naznanila.
Seja Slovenske kršč, soc. zveze za Koroško se vrši v četrtek die 6. novembra ob V22. uri popoldne v hotelu Trabesinger v Celovcu. Vabljen je ožji in širši odbor.
Občni zbor Podpornega društva za slovenske visokošolce na Dunaju se vrši v ponedeljek, dne 10. novembra t. L, v pisarni gosp. dvornega in sodnega odvetnika dr. St. Lapajne, I., Braunerstrabe 10, ob 6. uri zvečer z naslednjim dnevnim redom: 1. Poročilo odborovo (tajnikovo in blagajnikovo).
2.	Poročilo preglednikov. 3. Volitve. 4. Slučajnosti. — Ako zbor ne bo sklepčen ob določeni uri, se vrši uro kasneje -ob vsakem številu navzočih udov (§ 22. dr. p.) — Odbor.
Konstantinova slavnost v Črni dne 9. li-stopada 1913 se vrši s sledečim sporedom: V četrtek, petek in soboto večernice s primernim govorom. Po večernicah spovedovanje. V nedeljo dopoldne: Ob 6. uri sv. maša z govorom č. g. M. WeiBa, ob pol 8. uri slavnostno zborovanje: Slov. kršč. soc. delavskega društva, Jugoslov. strok, zveze, odsekov Dekliške in Žegiske zveze. Ob 9. uri bla-goslovlavljanje nove društvene zastave s primernim nagovorom č. g. župnika Jos. Dobrovca. Ob pol 10. uri. Slovesna procesija. Ob pol 11. uri. Slavnostna pridiga č. g. kanonika J. Žel iz Velikovca in nato velika sv. maša. Popoldne: Ob 1. uri. Pete litanije s primernim nagovorom č. g. župnika. Ob pol
3.	uri. Igra »Skrivnostna zaroka« ali pa ski-optično predavanje o preganjanju kristjanov. Ob pol 5. uri. Igra: »Mlini pod zemljo«. Ob 6. uri zvečer. Bakljada in nato zaključek slavnosti. Pri celi prireditvi svira ko-teljska godba in pojejo pevci. K obilni udeležbi vabi odbor. Vstopnina se ne bode pobirala. Za prostovoljne darove pa prosi odbor, ker priprave veliko stanejo in tudi zastava veliko velja. — Odbor.
Telovadno društvo »Sokol« v Borovljah priredi dne 9. novembra 1913 pri Cingelcu na* Trati veliko ljudsko tombolo z mnogoštevilnimi krasnimi dobitki. Začetek točno ob 3. uri popoldne. Po tomboli prosta zabava. Dobitke hvaležno sprejemata brata Jos. Urek v Konzumnem društvu in Janez Fritz na Trati. K obilni udeležbi vabi odbor.
Cerkvene vesti.
Prevzvišeni knez in škof dr. Baltazar Kaltner se odpeljejo v spremstvu g. kance-larja dr. Quitta dne 3. novembra k svetemu očetu. V Rimu ostanejo najbrž en cel teden.
Podelitev župnij. Župnija Steben pri Bekštanju je podeljena g. dr. Ivanu Lučovniku, župniku na Ojstrici. — Župnija Marein g. Ferdinandu G e r s 11 u. — Župnija Gradenegg g. Antc*nu K o h 1 m a i e rj u,
Književnost.
Koledarček »Učiteljskega doma« v Celovcu za leto 1914. I. letnik. Izdalo in založilo društvo »Učiteljski dom« v Celovcu. Cena 70 vin., po pošti 80 vin. Natisnila tiskarna Družbe sv. Mohorja v Celovcu. 8°. 94 strani.
Nekaj novega na Koroškem! Koledarček »Učiteljskega doma«!
Kakor pravi spis Kaj je »Učiteljski dom« v Celovcu, ima »Koledarček« namen, podpreti društveno blagajno, ki je v zadnjih letih, ko ni bilo prispevkov in ko se narodni davek množi, ko so naši denarni zavodi morali prestati vojskino krizo, občutila te razmere. Koledarček pa naj bo zrcalo koroškega šolstva, knjižica bodi vzgojiteljica krepkega, žilavega rodu, ta almanah bodi slika koroškega življenja, naših vzorov in bojev, goji naj ljubezen do domače zemlje, bodi pa tudi glasna priča, da je še v slavnem Korotanu rod, ki hoče živeti, (str. 92.) Ta program je skušal že prvi letnik doseči. Šolstvo koroških Slovencev slika znani zgodovinar dr. M. P o t o čn i k v lepo sestavljenem spisu, (str. 64—71), ki jasno kaže naš šolski sistem v pravi luči. Podlaga ljudskošolskemu pouku naj bo le materni jezik — naše šole pa ne odgovarjajo temu zdravemu vzgojeslovnemu načelu. — Kako se je trudil naš A n d r e j E in s p i e 1 e r za slovensko šolstvo na Koroškem, slika spis »Andrej Einspieler, slov. šolnik«. Ob stoletnici njegovega rojstva je spis zelo primeren. Vzgojitelju slov. kor. učiteljev prof. Apihu so posvečeni »Odlomki iz zapisnikov slovenskega koroškega učitelja« str. 72—79). Vzori in boji mladega slov. učitelja so tukaj živo naslikani. — »Heil Apihjunger!« pozdravi slov. učitelja tovariš, ki je svoj čas dobival podporo od slovenske strani. In pisatelj pristavlja: »Pljunem v stran in grem svojo pot. Če bi ti gospodje le slutili, kako ponosen sem na ta priimek, ne bi ga izustili. Truditi se hočem, da postanem tudi res vreden tega priimka. Lepšega in bolj častnega naslova bi nam ne mogli najti.« Ti trije spisi obravnavajo šolstvo. Želeti je, da drugo leto izide tudi statistika šol med koroškimi Slovenci in pa, kakšne so te šole. Tudi razni odloki se naj pregledno zberejo! Knjižica pa naj bi bila tudi vzgojiteljica krepkega žilavega rodu! Kompoljski objavlja v njej lep vzgojesloven članek: »Ohranite otrokom ljubezen do doma in do materinega jezika«. »Ohraniti ljubezen do doma« to nalogo si stavijo različni vzgojitelji, to je zahteva moderne vzgoje. A ne moremo ohraniti ljubezni do doma, če ne ohranimo tudi ljubezni do maternega jezika. Ta spis torej tudi podpira stremljenje', ki si ga je stavil naš deželni predsednik po svojem društvu v varstvo domačije in katerega pokroviteljstvo je prevzel sam prestolonaslednik! Žganje — alkohol mori naš rod. In zato se je oglasil zopet eden izmed prvih naših bojevnikov proti alkoholizmu naš Juri Trunk k besedi in zopet kaže na rak rano na našem narodnem telesu, ki razjeda naš organizem posebno na narodni meji. »Sovražnik v nas« je alkohol. Bukvice naj slikajo koroško življenje! Naš ugledni pisatelj K sa v er Meško je objavil sila lepo in nežno črtico: »Kako je Tonček za svojo narodnost prvič trpel«, imenuje jo sliko iz koroškega vilajeta — po pravici, kajti smili se nam Tonček, ki leži v zaduhlem hlevu na pogradu, kjer stanujeta pri živini s simpatičnim starim hlapcem. Tonček je šel gledat v slov. šolo predstavo — a njegov gospodar ga je zato hudo kaznoval !
Krasna je tudi Meškova črtica »Sinček vdovin«. Radi smo brali »Mirove« podlistke, ki jih je svoj čas pisal — naše gore list — Ferdo Plemič. Opisal nam je v črtici »Njen gozd« hrepenenje koroškega dekleta. Ko si gledal, kadar je po službi božji stopala iz baške cerkvice, zdelo se ti je, da je silna .lepa tam v ozadju jezera dala moč njenim bujnim udom, da je dekle ukradlo sanjavost jezerske gladine in jo skrilo v svoje modre oči, in da je šibki trs ob jezerskem bregu posodil svojo prožnost njenemu telesu.« Lepa slika — in še lepša primera! P. Ko-
s c h i e r je zbral 25 slov. pregovorov iz slov. Koroške in objavil narodno pripovedko, ki jo je zapisal ob Baškem jezeru. In tako je »Koledarček« tudi slika koroškega življenja.
Lahko rečemo, da smo jako veseli tega skromnega literarnega pojava med nami. »Koledarček« naj dobi obilno odjemalcev, a tudi plač pik o v in preplačnikov. Dobiva se v Mohorjevi tiskarni pri gosp. Vunčku, pri društvu »Učiteljski dom« v Celovcu in v trgovini papirja v hotelu »Trabe-singer«. Rodoljubi naj storijo svojo dolžnost in naj* omogočijo z obilnimi naročitvami, da »Koledarček« ostane stalna prikazen v našem knjigotrštvu!
Italijansko-slovenski slovar. Ta že davno potreben slovar je ravnokar izšel. Cena 3 K 70 vin, v platnu vezan izvod 4 K 50 vin. — Sestavil ga je č. g. dr. Josip Valjavec. — Založila Katoliška Bukvama v Ljubljani. Dr. Valjavčev slovar je sad dolgoletnega truda in bogatih izkušenj. Prireditelj je bil več let učitelj italijanščine in natančno pozna italijanski in slovenski jezik ter je v svojem temeljitem delu zadostno in pravilno vpošteval potrebe in lastnosti obeh jezikov. Slovar obsega izredno bogati besedni zaklad in je tudi v podrobnostih obdelan tako skrbno, da bode vsestransko ustrezal. Zadošča ne samo za vsakdanjo rabo v zasebnem in javnem življenju (trgovini, obrti, uradih itd.), temveč navaja vse besede literarnega zaklada, tako da bo izvrstno služil tudi šolam in ljubiteljem slovstva. Slovar prekaša po svojem obsegu, opremi in ceni vse druge podobne izdaje.
Kljub svoji obširnosti ima slovar, ki obsega več kot 40.000 besedi in premnogo najbolj rabnih fraz, kaj priročno, lepo moderno obliko. Pri vseh besedah so zaznamovane tudi nepravilnosti, naglas, pri samostalnikih spol itd. Slovar je tiskan namreč na tankem papirju in z izredno finimi, nalašč v ta namen naročenimi črkami in je torej tudi tehnično na višku.
Prepričani smo, da bodeta ta slovar z enakim veseljem pozdravila oba^naroda in enako pridno posegla po njem. ' Subskrip-cijska cena znaša le 3 K 80 vin. za vezan izvod; ista ugasne koncem novembra t. 1.
Gospodarske stvari.
Mlekarstvo.
(Piše Fr. Krištof, živinorejski inštruktor.)
(Dalje.)
Sirnina je kot redilna snov jako važen del mleka in napravi obenem tudi mil okus. K temu okusu pripomore tudi maščoba, ki se je med sirjenjem oklenila sirnine. Sirnina brez maščobe sesirjena, je pusta in škriplje pri uživanju med zobmi.
Beljakovina.
Razen sirnine, ki znaša navadno 80% dušičastih snovi, najdemo tudi nekaj beljakovine, katera ima skoraj enako sestavino kakor sirnina. Beljakovina je v vodi mleka raztopljena ter se tudi sesiri, ako po sirjenju siratko še enkrat ;sejgre(jemo od 70 do 90° C, iz katere smo poprej simino odstranili. To zagosteno zmes imenujemo potem skuto, katera se dobiva v večjih sirarnah. V nekaterih krajih imenujejo sirnino skuto, kar pa ni pravilno.
Beljakovina je tudi kot redilna snov v mleku jako važna. Pri kuhanju se nabira beljakovina na površju v obliki tanke kože. Najbolj očitno se kaže beljakovina v obliki pen pri posnemanju s posnemalnikom. Ako pri sladkem, kuhanem mleku na površju napravljeno kožo odstranimo, napravi se zopet nova. To se ponavlja samo toliko časa, dokler je kaj beljakovine v mleku.
Beljakovina daje mleku, ako jo kuhamo, oziroma pasteriziramo čez 70° C, okus po beljakoviini '(koagolirano). , Ako takšno mleko dalj časa stoji, postane beljakovina težko prebavna in škodljiva. Otrokom prav lahko škoduje mleko, ki je bilo že kuhano in se je ohladilo, nato pa zopet pogrelo. V tem slučaju se lahko iz beljakovine razvija nek strup, ki postane lahko usodepoln za otroke, ako ga morajo uživati pogosto in v večjih množinah. Mlajši ko je otrok, tem bolj mu lahko škoduje, ker mladi želodec otroka še ni zadosti utrjen. Tudi odraslim škoduje, ako ga morajo pogosto v večjih množinah uživati.
Mlečni sladkor.
Mlečni sladkor daje mleku lahno sladak in prijeten okus. Najdemo ga raztopljenega v vsakem mleku v različnih množinah. Najbolj sladko je mleko od kobile. V navadnem kravjem mleku ga je 4'75 do 5 odstotkov.
V mleku raztopljeni sladkor se razcepi po vplivu glivic (to so mlečne kisle glivice), postane mlečna kislina in mleko se zgosti ali skisa. Posebno delujeta dve vrsti bacilov (Bacillus acidi lactici in bacillus lactis acidi). Te različne vrste bacilov se nahajajo v vseh hlevih in mlekarnah v veliki množini. Pri molži padajo iz zraka v mleko, v katerem se silno hitro razmnožujejo. Pri krvni gorkoti se najbolj uspešno razmnožujejo. Zato je pa potrebno poznati upliv mlečnega sladkorja.
Gospodinja! Ako ti dekla, prinaša iz hleva napol skisano mleko, poskrbi, da se isto hitro iz hleva odstrani ter ohladi. Tako ne bodo imele mlečnokisle glivice toliko moči.
Ravno tako lahko zabranjujemo razpad mlečnega sladkorja pred uplivom glivic z razgretjem mleka na višjo stopinjo. To pa zaraditega, ker se je gotova množina mlečne kisline stvorila in pri višji gorkoti ustavila. Naše gospodinje pravijo, da se je kislina vjedla.
Mlečni sladkor je jako redilen. Prištevamo ga med ogljikove vedane, ki obstoji iz ogljika, vodika in kisika. V posnetem mleku zaostane večina mlečnega sladkorja. Posnetega mleka torej ni zavreči in preveč obsojati, ker je mlečni sladkor jako redilen. Pokrmljen več zaleže kot maščoba. Mlečni sladkor je glavna redilna, maščoba pa glavna snov v mleku.
Pepel ali mlečne soli.
Ako bi mleko kuhali tako dolgo, da bi vsa voda izpuhtela, bi nam ostala sama suha snov. Ako bi isto sežgali, nam ostane nekaj pepela. To so rudninske ali nezgor-Ijive snovi mleka. Imenujemo jih neorgan-iSke snovi ali mlečne soli. V teh soleh je največ fosforjevega kislega apna, kalija in nekaj kuhinjske soli.
Kemična sestava teh soli ni zmeraj enaka. Vsebina teh.soli v mleku je odvisna od vsebine krme, katera se poklada kravam. Ravnotako je mleko sredi brejosti krav drugačne sestave kot mleko krave-novo-molznice. Breja krava porabi mlečne soli za tvorbo kosti mladiča. V mleku pa so te soli za rast kosti mladičev, katero zauživajo kot prvo hrano.
Kljub temu, da je v mleku malo teh soli, so vendar velike važnosti. Mleko bi ne imelo brez teh popolne sestavine.
Mleko od brejih krav se tudi nerado sesiri, ako pa se siri, nima sirnina istih lastnosti kot od mleka novomolzne krave. Tu pomagamo kravam s pokla)daiijem krme, ki je zrastla na apnenih tleh. Lahko pokla-damo kravam tudi klajno apno, ako krma nima zadosti apnenca v sebi. V klajnem apnu je apno in fosforjeva kislina, ki se tudi nahaja med mlečnimi solmi.
Tudi sol pokladamo kravam, ako je primanjkuje v mleku. Navadno je ne primanjkuje, ako se kravam redno poklada sol. Da je res sol v mleku, dokazuje uživanje mleka brez posebnega solenja, kar je v navadi pri drugi hrani.
(Dajle.)
S) Sirup s sidrom Sarsaparillae
Gomp°s-	K?
Zdravilo za čiščenje krvi. Steklenica K 360 in 7'50.
LINIMENT S SIDROM capsici compos. Nadomestilo za Pain-Expe31er s sidrom
Bolečine odpravljajoče mazilo^
pri prehlajenju, revmatizmu, protinu itd. itd. — Steklenica K — 80, L40 in 2 —.
ŽVEPLENO MAZILO S SIDROM
lajša srbenje pri lišajih itd. — Lonček K !•—
Dobiva se skora v vseb lekarnah ali naravnost v
Dr. Richterjevi lekarni ,Pri zlatem levu' [j j |
Praga I, Elizabetina cesta 5.
Slovenci, polirono „!f“ z iDnjem!
Vse je narobe v našem telesu in pri našem delu, če je živčni sistem razdrapan, če smo nervozni, zdelani in utrujeni. Tudi bolečine nas zavoljo nervoznosti napadajo, in v takih slučajih si je treba pomagati z vdrgnjenjem zdravniško priporočenega zeliščnega esenc-fluida z znamko „Elza-fluid“, ki pomirjuje, odpravlja bolečine, krepi in hladi, jači živce in mišice ter povzroča mirno spanje. 12 steklenic za 5 kron franko pošilja lekarnar E. V. Feller, Stubica, Elza-trg št. 67, Hrvatsko, kjer se naročajo tudi Fellerjeve odvajajoče rabarbarakroglice z znamko „Elza-kroglice,“ 6 škatljic za 4 krone franko.
Mo Se nisie, poSijile naročnino!
Loterijske številke.
Trst, 22. oktobra :	42 9 87 52 74
Duna], 25. oktobra:	1 67 64 72 76
Tržne cene v Celovcu
27. oktobra 1913 po uradnem razglasu:
1 Blago			100 kg				80 litrov (biren)	
			od		do			
			K	V	K	v	K	V
Pšenica....			21	68	22			13	86
Rž				20	37	22	8	12	33
Ječmen ....			—	—	—	—	__	—
Ajda				23	—	24	80	12	—
Oves				16	—	17	50	5	76
Proso ....			—	—	—	—	—	—
Pšeno ....			—	—	37	6	24	—
Turščica . . .			20	80	21	50	10	71
Leča				—	—	—	—	—	—
Fižola rdeča . .			—	—	—	—	—	—
Repica (krompir)	.	.	4	—	4	80	1	90
Deteljno seme .	.		—	—	—	—	—	—
Seno, sladko . .			8	50	11	—	—	—
„ kislo . .			7	—	8	70	—	—
Slama ....			5	60	7	—	—	—
Zelnate glave po 100 kos.			5	60	7	—	—	—
Repa, ena vreča	• •	•	1	20	—	—	—	—
Mleko, 1 liter	. ,		—	24	—	28		
Smetana, 1 „	. .		—	60	1	20		
Maslo (goveje) .	. 1 kg		2	80	3	60		
Sur. maslo (putar), 1			2	60	4	—		
Slanina (Špeh), po v. 1		»	2	10	2	30		
„	„	sur. 1			2	—	2	20		
Svinjska mast .	. 1		2	20	2	40		
Jajca, 1 par	.		—	20	—	60		
Piščeta, 1 par .	. .		2	80	3	60		
Race				—	—	—	—		
Kopuni, 1 par .	• .		—	—	—	—		
30 cm drva, trda, 1 m2.			3	—	3	60		
30	„	„ mehka, 1 ,		•	2	50	3	10		
			100 kilogr.					
	Počrez		živa		zaklana			•2
Živina							a	-a
	od	do	od	do	od	do	'u	2
	v kronah						Ch	eu
Konji										—	—	486	—
Biki		240	—	—	—	—	—	1	i
Voli, pitani . .	560	566	94	98	—	—	14	9
„ za vožnjo .	480	540	—	—	—	—	134	56
Junci		166	350	—	—	—	—	52	30
Krave ....	260	546	70	74	—	—	240	150
Telice ....	164	280	—	74	—	—	30	14
Svinje, pitane .	—	—	—	—	—	—	—	—
Praseta, plemena	12	66	—	—	—	—	620	456
Ovce									
Koze		—		—	—	—	—		—
Izjava.
Podpisani izjavljam, da je bilo vse neresnično, kar sem o gospodu Jožefu Povoden pd. Pušnik v Piskerčah govoril, kar bi mu moglo na njegovi časti škodovati, ter se mu zahvalim, da je od tožbe proti meni odstopil.
Škocijan, 22. oktobra 1913.
Filip Prunč.
Nioiiše kranjske klobase
komad po 20 in 40 vin., razpošiljam po povzetju od 10 kron naprej. Pri večjem naročilu nekaj popusta. Josip Primc, gostilničar in izdelovatelj klobas, Selo št. 23 pri Ljublj ani.
sprejme mesar Karl Semmelrock ]un.,
Celovec, Domgasse 1.
Hišica blizu letovišča
s tremi lepimi sobami, kuhinjo, shrambo in kletjo, z gospodarskim poslopjem, kuhinjskim in sadnim vrtom ter zemljišči se da takoj v najem. Pripravno tudi za pensionista kateregakoli stanu. — Več pove župni urad Javorje, p. Črna, Koroško.
8#a3#e3#e3se3?e3?s3§s3#e3?a3JS3#e3#s3^3JQ3?s3?e3#e3^
I ^sbesfškrllj
j! „kamenit“, kot najboljši, ceni in trpežni krovski g; material, priporoča pod ugodnimi pogoji Jožef to Božič, mlinski stavbenik, pošta Grafenstein,
§> Koroško. — Jamči se 20 let. Treba je naznaniti ™ približno velikost strehe v kvadratnih metrih, g
^e3IQ3?Q3#e3SQ3#e3?e3?e3?S3§S3#S3#e3?Q3#S3Je3?e3#e3?Q
Veselje Ho dele, veselje do življenja
jemljejo skrninaste bolečine, nevralgija in protin. Proti njim se z uspehom rabi
od zdravniških avtoritet priporočeni
CONTRHEUMAN
Pomirjuje in lajša bolečine, izsesava otekline v členih, pospešuje njihovo gibljivost, odstranjuje neprijetno boleče srbenje ozeblin in preseneča z učinkovanjem pri utiranju, masaži in obkladkih.	1 tuba 1 krono.
Izdelovanje in glavna zaloga
LEKINA B. FtilGNEl-ia,
c. in kr. dvorni dobsviteij, Praga 111-203
Proti predplačilu:
K 1*50, pošilja se 1 tuba » 5*	,	„	5	tub
o-__	10
ìì v i a »	jj
franko.
Pozor na ime izdelka in izdelovaisžja. Zaloge v lekarnah.
V Narodni šoli
v Št. Jakobu v Rože m Koroškem
imajo čč. šolske sestre
Gojenke se učijo in vadijo v vseh ženskih ročnih delih, se učijo kuhati, pravilno ravnati s perilom
in drugo.
l^šeiels msieca nisiiertra.
Na stanovanje in hrano se sprejemajo tudi šolarji za ondotno tri-razredno ljudsko šolo, ki ima slovenski učni jezik.
Vsake vrste
žeiale,
orodje in kuhinjsko
posodje, zlasti potrebščine za zimski čassenajbolje kupuj e v
trpini Islozin, »p« ^i&u kosi“
J. B. HAFNER
« CELOVEC m==
Paradeisergasse 3 (zraven gostilne pri „Tigru“).
Nizke cene.	Prijazna (slovenska) postrežba.
..Zvezdna znamka"
,.Zvezdna znamka"
à
SternjM^Marke
(Vpisana varstvena znamka.)
TMmMmm&wm moka
kot dobro izkazano in ceno fosforovokislo gnojilo za
travnike, pašnike in klajna polja.
Tudi ozimni setvi, po nobeni ali samo hlevni gnojitvi, se uspešno pognoji površno s
TSiss^asauss niašta.
Thomasova moka „Zvezdna znamka" zajamčeno čisto in polnovredno blago, se vsekdar točno razpošilja v plombiranih vrečah z označbo vsebine in varstveno znamko.
Dobiva se v vseh po lepakih „Zvezdne znamke" označenih prodajalnah ali pa v
Tovarnah Thomasovih fosfatov
D. z o. z.	Oe. III. 300.	Berolin W.
Svarimo pred manjvrednimi izdelki! 1
'	.	to..'.	'
Važen oglas «Slovenske Straže". ČlSafte! ČitafteŠ
V današnjih težavnih razmerah zamorete obogateti le s srečko!
urška srečka
je v to svrho prva in najpriporočljivejša srečka ker ima šest žrebanj vsako leto,
ker znašajo glavni dobitki vsako leto 400.000, 400.000, 4C0.G00, 200.000, 200.000, 200.000 zlatih frankov.
ker vsaka srečka mora zadeti najmanj 400 frankov, ker je tedaj zanjo izdan denar varno naložen kot v hranilnici, ker igra še dolgo vrsto let in obdrži kupec po izplačilu kupnine trajno igralno pravico brez vsakega nadaljnjega vplačevanja, ker znaša mesečni obrok samo 4 krone 75 vinarjev, in ker zadobi kupec že po vplačilu prvega obroka izključno igralno pravico.
POZOR! Prihodnje Manje se vrli dne l.deahra 1913!
1 luršUa rta in l rta italiiansbeia irtla Ma i to žrnOanii vsalio leto na messone o» no same o l
Pojasnila daje in naročila sprejema za „S!ovensko Stražo" g. Valentin Urbančič, Ljubljana 7.
{E2Š"* Sprejmejo se marljivi sotrudniki pod ugodnimi pogoji. “g£*5)
7
7'7js0
• >■
> ' ,:to '
Si
ri"!?:
^ Prhljaj in mastne lase,
te neljube pojave, se najbolje zatre z rednim, tedensko 1-2 kratnim izmivanjem las in lasišča s
..Kofranoviifl Shampoonom s črno slavo".
Glava se oprosti prhljaja, lasje postanejo polni in se svetijo, redki lasje se navidezno zgoste. Uspeh, ki ga vsak dan do-seza naše vsestransko poznano in priljub- _
Ijeno sredstvo „Ko-‘ tranov Shampoon st črno glavo", kaže se najbolje v tem, da se spravi v promet ne-broj ponaredb zelo sumljivega značaja, radi česar se naj pazi pri nakupu posebno
iiiSs&na polegstoječo varstveno znamko. Naš È ■ 7(W »K“tranov Shampoon s črno glavo" je voljen, popolnoma neškodljiv preparat,
"5 kakor so to dokazale preiskave, ponaredbe pa vsebujejo po večini razjedajoče snovi in vsled tega mesto racijonal-Varstv. znamka. nega negovanja las še pospešujejo izpadanje las. — „Kotranov Shampoon s črno glavo" se dobiva v originalnih zavojčkih za 30 vinarjev (8 zavojčkov 2 kroni) v vseh lekarnah, drogerijah in parfumerijah.
Glavna zaloga za Avstrijo:	6
Feliks Griensteidl, Dia] l/l, taenfelsnasse št. 3.
Edina tvomica: Hans Schwarzkopf, d. z o. j.
Belim N. 37.	MII I «I ■ lili 11^
M Namesto 12 K ^ samo SR!
Elegantni čevlji na jermenčke za gospode in E dame po pridejani sliki, zajamčeno pristno I usnje, z dvojno nakovanimi trpežnimi usnjatimi podplati in po najnovejšem kroju, z lepimi kapicami izdelani, tovarniška cena K 5-—, po povzetju. Pri naročilu zadostuje centime-terska mera ali pa naznanilo številke. Se dobiva samo pri tvrdki
Schachter Leopold
Dunaj 5G, XVI/2, Lerchenfeldergiirtel 5.
Neugajajoče se zamenja.

Hripavost je sovražnik govora, njegov prijatelj je pa
THYMOMEL SCILLAE,
sredstvo, ki omehčuje, lušči sliz, zdravi lahki in oslovski kašelj, varuje pred vsakim obolenjem dihalnih organov olajšuje pri naduhi in ugodno učinkuje pri otrocih in odraslih. Od zdravniških avtoritet mnogokrat izkušen in priporočen.
Steklenica 2 K 20 vin.
Po pošti proti predplačilu 2 K 90 v 1 steklenica, 7 K 3 steklenice, 20 K tO steklenic, pošilja se franko. Ne dajte si usiliti potvorov!
Izdelovanje in glavna zaloga v
cTjkr.-dvornT dobavitelj’
“PRAGA ÌÌL—203.
«’B
Za 10.000 K naplačila
j.e lepo posestvo na dobrem prostoru naprodaj. Gostilna, trgovina z mešanim blagom in c. kr. poštni urad so v hiši. Stanovalno in gospodarsko poslopje v najboljšem stanju. Lepi vrtovi, dobro zemljišče, dvojezična okolica. Cena 32.000 kron. Dopisi na Rudolf Gaisser, Maribor ob Dravi.
n n n n n n
fe^g§Sgiš£iSS&£§iiiSSg&S5l
uaaaaaaaaaaaaaaaa^i
■ *''*%&&&**;***
Hranilno inposojilno društvo v Celovcu
uraduje vsak daa, izvzemši nedelje in praznike, od 10. do 12. ure dopoldne.
Varno naložen denar; najugodnejši kredit za posestnike.
:r4r-*-Sš^	. • ;. vs-r	->,r■<.

HHnasssaasiHiiaaBSJSH
35-40 metrov ostankov K13 50. |
Vsted balkanske vojske se velika množina zajamčena q pristnobarvne, pralne, brezhibne tkanine po zelo zni- n Žani ceni proda, In sicer: Kanafasi, močni cksfordi, flaneli in cefiri za srajce, barhenti za bluze in obleko za otroke, modrotiski, sifoni, bela tkanina za perilo in za balo, kriseti, brisalko itd. — Ostanki so dolgi 3—18 metrov. — Razpošilja se po povzetju.
Tkalnica Austria
GieOhubel pri Novem Mestu na Metuji. o
(Pri naročilih dveh zavojev se pošlje franko.) 3 Naročite, in zadovoljni boste!	§
fiQQmSQBnBBQBQn»Qnd
Kakor na oko
moramo paziti na delavnost želodca.
— Priznano domače zdravilo iz učinkujočih zeliščnih snovi, skrbno jpripravlj eno, ki poživlja, pospešuje in urejuje prebavljanje in tek do jedi posi
jedi pospešuje ter učinkuje mirno in brezbolestno čiščenje in tako odstranjuje posledice nezmernosti, pogrešede diete, pre-hlajenja in neprijetne zapeke, n. pr. gorečico, napihovanje, povzročeno s preobilno kislino, krčne bolečine pomiruje in odstranjuje, je
Bi. K BAH lì ŽeMeE
iz lekarne B. Fragnerja. Glavna zal. v lekarni
B. FMAGNER,
„Fri črnem orlu“, Praga, Mala Strana št. 203, vogel Nerudove ulice. Naročila se izvršujejo z obratno pošto.
1 velika steklenica 2 K, 1 mala steklenica 1 K; po pošti proti predplačilu K 1-50 za malo steklenico, K 2'80 za veliko steklenico, za K 4 70 se pošljejo 2 veliki steklenici, za K 8 se pošljejo 4 velike steklenico, za K 22 pa 14 vel. steki.na vse postaje Avstro-Ogrske. Zaloge v lekarnah po vsej Avstriji.
C Varilo \ vsi deu zavoja
W	so opremljeni z var-
stveno znamko
! 500 kron I
Vam plačam, Če moj uničevalec korenin
iP^lil f$BtižŠsa leči» Va-ih kurjih
Ml Balsasu"
ne odstrani brez bo-
kože v treh dneh.
..... ...... ................. V 1>X V44 UXXV7X1.
Cena lončku z jamčujočim pismom 1 K. Kemeny, Kasohau (Kassa), I., poštni predal (12/829;, Ogrsko.
MehliioEer j e v naslednik
Emeriii
WaiMacler
Celoiiec,
Burggasse 12
se priporoča prečastiti duhovščini za izdelovanje vseh cerkvenih reči in posod, kot kelihov, monštranc, lestencev itd. Stare reči se z jamstvom nanovo pozlatijo in posre-brijo. — Na željo ceniki na vpogled.
ar-ir-ar ir-ir^srtat—ii—nnr-ir~ir^n
n
D 0 n □ D
m
čč. šolskih sester v »Narodni šoli“ v Št. Rupertu pri Velikovcu
□
D D D □
D
] se priporoča p. n. slovenskim staršem. V hiši [1 — je štirlrazredna ljudska šola; letos se otvori za šoli odrasle deklice tudi gospodinjska šola s šestmesečnim tečajem. Poučevalo se bo o zdravništvu, živinozdravništvu, knjigovodstvu, v kuhanju in ženskih ročnih delih.
Šolsko leto se prične na obeh šolah dne 5. novembra 1.1. Plačilo 26 kron mesečno.
Oglasila naj se blagovolijo poslati čč. šolskim sestram v Št. Rupertu pri Velikovcu na Koroškem.

JC3C3E3C2S3E
D
D
0
D
D
D
G
Najboljše in najmodernejše sukno za moške in volneno za ženske obleke razpošilja najceneje
ninsh Figsšiljia B. Sieni, Bilie sos.
Vzorci in cenik čez tisoč stvari s slikami poštnine prosto.
Albin Novak
Sinčaves, Koroško.
Tovarniška zaloga in raz-pošiljavanje cerkvenih potrebščin, kakor: Aparat-olje za večno luč, a la Guiion stenje, steklo, kadilo, oglje za kadilnice itd.
Za abstinente:
raznovrstne sadne šoke. Cene solidne, postrežba točna!
Služba organista občinskega tajnika
(združeno) je razpisana za Sele na Koroškem. Nastop takoj. Priglasilci, zmožni obeh služb, naj se obrnejo na županstvo Sele, p. Borovlje, Koroško.
Snažno se oblači vsa rodovina, ki si naroči zbirko vzorcev iz češke tkalnice
Marije Jirsové
v Novém Hradku p. Met. č. 210 (v Češkem kraljestvu).
Dobiva se 2—8 m dolgih odrezkov cefira, kanafasa, fla-nele, platna, modrotiska itd. Zavoj 45 m za 18 K, najlepša kvaliteta 40 m za 20 K franko, tu ji polovica zavoja za 9, ozir. 10 K.
Blago je stalnobarvno in močne kakovosti. Naročite in ostanite stalni odjemalci! Vzorci blaga zastonj in franko.
Pozornost
vzbuja povsod novi
Hlfa brzoparilnik
s patentovano kurjavo, patentovano varnostno zaklopko in gumijevo cevjo za segrevanje vode in kuhanje žganja. Popolnoma iz kova-ne&a železa! Večletna trpežnost! Obširni ceniki pošiljajo se vsakemu brezplačno !
Delniška družba Alfa Separator,
Dunaj XII./3.

.-v':
Podružnica Ljubljanske kreditne banke v Celovcu
Delniška glavnica K 8,000.000. Rezervni fondi okroglo K 1,000.000*
4°0
fleiisriis vlDfs n HiiiižiEB se esre-stuieio po
od dneva vloge do dneva vzdiga.
Rentni da veli plača banka sama.
Kolodforska cesta 27, v lastni hiši.
Zamenjuje In eskomptuje Izžrebane vrednostne papirje in vnovčuje zapadle kupone.
Daje predujme na vrednostne papirje — Zavaruje srečke proti kurzni izgubi.
Vinka! a je In devlnkuiuje vojaške ženitninske kavcije. Eskompt in incasso menic.	Borzna naročila.
Centrala v Ljubljani. Podružnice v Spijeta, Trsta, Sarajeva, Gorici, Celju in ekspozitura v Gradežu.
Denarne vloge v tekočem račnnn obrestujejo se:
proii som col Broli go arai ci| o| onoovem co « lo odBoism do J
Lastnik in izdajatelj: Gregor Einspieler, prošt v Tinjah, — Odgovorni urednik: Jožef Gostinčar, drž. poslanec. — Tiska Katoliška tiskarna v Ljubljani.