8554 AA 601002 JO PRI N OSREDNJA KNJIŽNICA P . 126 56001 KOPER DNEVNIK Poštnina plačana » gotovini .. Abb. postale 1 gruppo Ltlllil 4(10 lil* Leto XXXVI. Št. 210 (10.730) TRST, petek, 12. septembra 1980 PRIMORSKI DNEVNIK je začel Izhajati v Trstu 13. maja 1945, njegov predhodnik PARTIZANSKI DNEVNIK pa 26. novembra 1943 v vasi Zakriž nad Cerknim, razmnožen na ciklostil. Od 5. do 17. septembra 1944 se je tiskal v tiskarni »Doberdob* v Govcu pri Gorenji Trebuši, od 18. septembra 1944 do 1. maja 1945 v tiskarni »Slovenija* pod Vojskim pri Idriji, do 8. maja 1945 pa v osvobojenem Trstu, kjer je izšla zadnja številka. Bil je edini tiskani partizanski DNEVNIK v zasužnjeni Evropi, TURINSKfl TOVARNA ZAČELA POSTOPEK Zfl ODPUST 14.303 DELAVCEV DANES NA MINISTRSTVU OBNOVITEV P0GA1AN1 MED PREDSTAVNIKI FIATA IN ZVEZE KOVINARJEV Minister Foschi se je že včeraj ločeno sestal z zastopniki Fiata in FLM Danes 4-urna stavka v vseh obratih Fiata, 25. septembra splošna stavka v Piemontu RIM — Minister za delo Foschi je že včeraj zjutraj začel s svojimi poskusi, da bi obnovili prekinjena pogajanja med turin.sk,> tovarno Fiat in Zvezo kovinarskih delavcev. Foschi, ki je že v sredo dejal, da je vlada pripravljena posredovati med obema stranema, se Je zjutraj sestal s predstavniki FLM, ki so mu orisali potek dosedanjih pogajanj s Fiatom ter vznike, zaradi katerih se je po njihovem brnenju v sredo popoldne prekinilo pogajanje z vodstvom podjetja. Ob koncu sestanka, katerega so----------------------- Se s sindikalne strani udeležili ge- neralna tajnika FLM Galli in Matti-na ter državni tajniki Veronese, Mo-rese in Sepi, so sindikalni zastopniki imeli krajšo tiskovno konferenco, v teku katere so med drugim povedali, da bo delavsko gibanje, Poleg včerajšnje stavke, sprejelo še vrsto drugih pobud, o katerih se bodo pomenili v ponedeljek ter v četrtek in v petek, ko bodo v o-kviru tovarne sklepali o nadaljnjih oblikah boja. Prav gotovo, je dodal Mattina, bo prišlo tudi do splošne stavke kovinarjev, če ne bomo premostili sedanjega zastoja. Kar zadeva sestanek z ministrom Za delo je generalni tajnik Galli dejal, da so sindikalne organizacije zahtevale sestanek s Foschi jem predvsem iz dveh razlogov: da bi orisale potek dosedanjih pogajanj in da bi zahtevali poseg vlade za rešitev tega spora, ki presega ozke meje sindikalnega spora v nekem podjetju in zadeva usodo, razvoj in poživitev vse italijanske industrije. Zato vlada po njegovem mnenju ne more samo pozvati Fiat, naj prekliče odpuste, temveč mora imeti aktivno vlogo pri pogajanjih. Sindikalni predstavniki so tudi obtožili turinsko podjetje, da je popolnoma prezrlo vse predloge, ki jih je zveza kovinarskih delavcev dala za premostitev zastoja v pogajanju. Popoldne se je minister za delo Foschi spstal s pooblaščenim upraviteljem Fiata Romitijem, ki so Slfs (Telefoto AP) ga spremljali odgovorni za avtomobilski sektor Ghidella, direktor industrijskih odnosov Annibaldi in odgovorni za zunanje odnose Mon-tezemolo. Romiti je še pred sestankom povedal, da Fiatovi predstavniki ob koncu pogovorov z ministrom ne bodo dajali izjav. Ni pa težko uganiti, kaj so Fiatovi predstavniki povedali Foschi ju. Predvsem zagovarjajo tako imenovano zunanjo mobilnost, se pravi pretakanje delovne sile med posameznimi tovarnami, v tem konkretnem primeru od Fiata k nekaterim drugim tovarnam v Piemontu. Sindikalni predstavniki so to rešitev že zavrnili, saj v bistvu pomeni odpust večjega števila delavcev. Turinska tovarna pa je popolnoma drugačnega mnenja in pravi, da je v Turinu in v Piemontu na razpolago 5 do 6 tisoč delovnih mest letno, poleg tega pa navaja več 10 tisočev delovnih mest, ki naj bi bila nekrita v Piemontu. Te podatke sindikalni predstavniki odločno pobijajo ter trdijo, da je že sedaj v sezname brezposelnih v Turinu zapisano kar 68.000 oseb, od katerih 23.000 išče prvo zaposlitev. V skladu s svojimi stališči in izjavami, ki so jih dali njeni predstavniki v sredo, je turinska tovar na začela s postopkom za odpustitev 14.303 delavcev. S tem v zvezi so pokrajinske sindikalne organizacije popoldne prejele pismo zveze industrijcev. v katerem slednja .sporoča, da je tovarna Fiat primorana. zaradi hude krize v podjetju, skrčiti število uslužbencev, da bi prilagodila proizvodnjo sedanjim zahtevam tržišča in da bi spet postala konkurenčna. Poleg tega pravi zveza industrijcev. da bo Fiat moral tudi zmanjšati število vozil, ki se trenutno kopičijo v njegovih skladiščih. Sindikalne organizacije imajo sedaj sedem dni časa, da zahtevajo od zveze industrijcev sestanek, na katerem bi proučili vzroke skrčenja organika. ^Morebitno srečanje bi moralo biti v’ Teku na slednjih petih dni, medtem ko se bo moral postopek zaključiti v teku petindvajsetih dni od sporočila delavskim organizacijam. Po zaključku štiriurnega pogovora s predstavniki torinske tovarne je minister za delo Foschi sklenil sklicati strani za danes zjutraj, da bi skušali premostiti zastoj. V komunikeju ministrstva za delo je rečeno, da je minister ugotovil, da obstaja pripravljenost podjetja za iskanje rešitev, s katerimi bi se lahko strinjale tudi sindikalne organizacije. Zato je minister Foschi pozval Fiat in FLM naj že danes zjutraj na sedežu ministrstva za delo nadaljujejo s pogajanji. Včeraj popoldne sta se tudi sestali tajništvi zveze kovinarskih delavcev in enotne sindikalne federacije CGIL, CISL, UIL. Sestanek je PREDSEDNIK IZVRŠNEGA SVETA SRS NA OBISKU V FURLANIJI-JULIJSKI KRAJINI Comelli in Zemljarič pozitivno ocenila razvoj sodelovanja med obema deželama Obojestransko izražena želja po odobritvi zakona za globalno zaščito slovenske manjšine v Italiji trajal pet ur, na njem pa so proučili potek torinskih pogajanj ter u-gotovili, da gre razbitje pripisati predvsem nepopustljivosti Fiatovih predstavnikov, ki si lastijo enostransko pravico, da odpuščajo delavce iz službe. Popoldne se je delegacija zveze kovinarskih delavcev sestala tudi s predstavniki socialistične stranke in komunistične partije, ki so sindikalnim zastopnikom izrazili Svojo solidarnost v boju proti odpustom. Sindikalne organizacije so za danes proglasile štiriurno stavko v vseh Fiatovih obratih. Na avtomobilskem področju utegnejo biti stavke tudi daljše, saj bodo o njih sklepali na posameznih delavskih skupščinah. To pomeni, da bo delo v Mirafioriju, Rivalti in Lingottu v bistvu ustavljeno ves dan, saj bodo ves dan skupščine, sprevodi, protestne manifestacije. Druga splošna stavka bi morala biti 25. septembra v vsem Piemontu. iiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiniiiiiiinkMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiitiiMuimmiMiiimiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiuiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiii* TOČNO NA DAN 7. OBLETNICE V KRVI ZADUŠENE DEMOKRACIJE Referendum-farsa naj bi legaliziral Pinochetovo fašistično diktaturo Volilni dan je sicer potekel v napetosti, vendar brez večjih incidentov, do katerih pa je prišlo dan prej, ko je policija aretirala številne demonstrante - Rezultati bodo znani danes - Obsodbe socialistične internacionale in evropskega sveta SANTIAGO DE CHILE - Izidi včerajšnjega ljudskega glasovanje — farse v Čilu še niso znani. Jn tudi ko bodo znani, ne bodo odne žali volje čilskega ljudstva. Težko bo 'kdaj ugotoviti, koliko glasov je v resnici prejel general Pinochet in koliko volivcev se je izreklo proti njemu. Predsednik vsakega volišča je bil namreč predstavnik vlade, volilni seznami ne obstajajo, vsak državljan je lahko volil v tistem okraju, kjer je želel. Predstavil se je na volišče, izročil o-sebno izkaznico, izpisali so mu ime in prst so mu namazali z neizbrisnim črnilom. Volitve, ki so bile izvedene prav na dan 7. obletnice v krvi zrušene Allendejeve zakonite vlade, so potekale brez posebnih incidentov. Volišča so odprli ob osmi uri zjutraj in jih zaprli ob 16. (ob 22. uri po italijanskem času), čilske Vladne o-blasti so zagotovile, da bodo prvi rezultati znani že dve uri kasneje Delegati na madridski konferenci razpravljajo o «rumeni knjigi» Včeraj sprejeli prvi konkreten sklep: odobrili so uradni naziv madridske konference Stavkajoči delavci pred tovarno Mirafiori ■...................■•■m..■■iiiiii,.■immmiiiiiiitiimimimuii...................................... Marco Affatigato mm m BCoeRAJSKCeA zgibanja v ospridju pozornosti razkril strukturo «0rdine nuovo> 4 BOLOGNA — Marco Affatigato je verjetno ena najpomembnejših Prič v preiskavi o pokolu v Bo logni. Govorice o tem postajajo Vedno pogostejše, čeprav jih niso bolonjski sodniki do sedaj na nikakršen način potrdili. Po teh informacijah je baje Affatigato, ko Se je skrival v Franciji, razkril funkcionarjema imena pripadnikov in organizacijsko mrežo obnovljene fašistične' organizacije «ordine nuovo*. Na njenem čelu naj bi bil nacist Franco Freda, med vodilnimi osebnostmi pa desničarja Sig-horelli in Semerari, ki sta bila aretirana zaradi vpletenosti v bolonjski pokol. . Affatigato, ki ga je neofašist in bivši »kamerad* Mario Tuti ozna-cil za «podleža in izdajalca, ker je *aupnik italijanskih tajnih služb*, se je srečal z italijanskima funkcionarjema v nekem zaporu v Franciji sredi avgusta. Takoj nato haj bi agenta pripravila izčrpno Poročilo o njegovem pričakovanju m ga izročila Digosu, ki ga je Pato predal bolonjskim sodnikom Pred njihovem «blitzem». Poleg Affatigata pa obstaja kot ^ano še druga priča: Piergiorgio Farina. Slednji je baje omogočil Aretacijo desničarjev Daria Pedret Wa, Sergia Caloreja in Francesca pur)ottija, ki so imeli verjetno izvršilne vloge v okviru pokola. Danes razsodba Isman - Russomanno RIM — Po zagovornem govora Russomannovega odvetnika bodo da-rimski sodniki prizivnega sodila izrekli razsodbo o primer i Isman - Russomanno. Včeraj je go-vuril Ismamov zagovornik, ki bra-verodostojnost Russomannove izpovedi ter nedolžnost svojega varane*. MADRID — Po običajih evropske konference iz tako imenovane rumene knjige seje vseh srečanj KVSE zaporedno vodijo voditelji vseh diplomatskih delegacij, ki jih je 35. Vodja španske delegacije Ruperez pa je včeraj dejal: »Upajmo, da pripravljalnega sestanka v Madridu ne bo treba voditi vsem vodjem delegacij in bo prej končan » Iz izjave španskega diplomata se, da torej sklepati, da predvidevajo konec madridskega pripravljalnega sestanka prej kot v 35 delovnih dneh. Predstavniki evropskih in severnoameriških dežel so se včeraj že lotili tretje točke dnevnega reda pripravljalnega srečanja, ki določa pripravo dnevnega reda za glavno madridsko srečanje KVSE. Vendar v razpravi za okroglo mizo, ki jo je včeraj vodil avstrijski diplomat Franz Ceska, še nobena delegacija ni dala svojega osnutka dnevnega reda. Diplomati so za okroglo mizo največ razpravljali o tako imenovani »rumeni knjigi* V tem zvezku je dnevni red beograjske konference, prav tako pa tudi nekaj izpiskov iz uradnega zapisnika konference v Beogradu, ki je bila v letih 1977 in 1978. Večina delegacij evropskih neuvrščenih in nevtralnih dežel sprejema rumeno knjigo kot osnovo tudi za sedanje priprave glavnega sestanka. Podobno tudi zahodne države, saj nekatere od njih celo predlagajo, naj bi dnevni red beograjskega srečanja preprosto uporabili tudi za madridsko glavno srečanje. Kot se je Izvedelo, se vzhodnoevropske države niso opredelile do rumene knjige in celo pripravljajo svojo razlago tega dokumenta. Vseeno pa v madridskem kongresnem centru prevladuje prepričanje, da bi sestanek dejansko lahko hitreje delal, če bi diplomati vsebino in intencije beograjske rumene knjige uporabili. Potrpežljivost v pogajanjih pa tudi pripravljenost na kompromise bo nedvomno potrebna. Diplomate namreč čakajo razprave o temah, za katere je osnovo mogoče najti v rumeni knjigi iz Beograda, kot, na primer o dnevnem redu in organizacijski shemi glavnega srečanja KVSE, pa tudi o tistih, glede katerih v beograjski knjigi ni ničesar najti, na primer o diplomatski ravni, na kateri naj bi bila novembrska konferenca. Prvi konkretni sklep so vsekakor sprejeli včeraj. Sklenili so, da bo uradni naziv madridske konference naslednji: «Madridski sestanek, 1980, predstavnikov držav udeleženk konference o varnosti in sodelovanju v Evropi, sklicane na osnovi določil sklepne listine, ki se nanašajo na nadaljevanje konference: pripravljalni sestanek*,. Seja vodstva KD RIM — Seja vodstva KD ne ni izčrpala včeraj, ampak se bo nadaljevala v sredo, ko bodo demokristjani poslušali poročilo Vittorina Colomba o položaju v gospodarstvu Osrednji del včerajšnjega zaseda nia pa ie bil namenjen poročilu taj nika Piccolija, ki je v bistvu po trdil zadnja politična stališča večine v stranki: oprezno približanje KPI in ohladitev v odnosih s socialisti. Piccoli je med drugim u-godno ocenil pozicijo KPI v zunanji politiki (in ne samo glede Poljske) ter poudaril, da je potrebno bolj neposredno soočanje z opozicijo. Ker Cossigova vlada ni popolnoma stabilna in tudi ne večna, je izrazil potrebo, da se «ne izolira komunistična stranka, ampak da se ji pomaga iz tega položaja*. in da bodo odražali že skoraj dokončne rezultate glasovanja. Pred vsakim od 33 tisoč volišč v državi so stali na straži vojaki Pinochetove hunte in z grožnjami prepričevali volivce, naj volijo za sedanjo diktaturo. Vsaka bela glasovnica gre v prid Pinochetu, Na predvečer volitev pa je prišlo do številnih incidentov med pripadniki vojaške hunte in mladimi demokrati, ki so pristaši svobodnega Čila. Do največjih neredov je prišlo v samem glavnem mestu, kjer so na izzivanje pripadnikov vlade, študentje in delavci, odgovorili z žvižgi. Nastopila je policija, ki je aretirala več desetin mladih demonstrantov. Glavni zmagovalec volitev ne bo Pinochet, četudi bo na volitvah »zmagal*. Resnični zmagovalec bodo čilski demokrati, ki so se v zadnjih dveh letih in še posebno v zadnjih mesecih organizirali prot, generalovi diktaturi. Zbrali so se študentje, delavci v tovarnah, iz San-tiaga in iz drugih tudi najbolj zakotnih krajev Čila. Zbrali so se tako v levičarskih krogih, kot tudi v vrstah krščanske demokracije, socialdemokratov in drugih opozicijskih strank. Demonstracije, ki so sledile edinemu dovoljenemu volilnemu shodu, ki ga je pred približno desetimi dnevi imel bivši čilski demokristjansjri predsednik Frei v Santiagu, so bile enotne. Veliko je bilo gesel, ki so poveličevale stranko »Unidad Popular* umorjenega socialističnega voditelja Sal-vatora Allendeja. Vladni poskusi u-stanavljanja posebnih fašističnih sindikalnih organizacij so med delavci v glavnem ostali brez uspeha. Vidni so prvi znaki enotnega združevanja v tovarnah in med študenti. Kar pa je bistvene važnosti za čilsko opozicijo je to, da je vlila ljudstvu novega borbenega duha za dosego demokracije. Pot bo seveda še dolga in bo zahtevala še mnogo krvi in zatiranja, a je edina, ki bo lahko zrušila krvavo diktaturo. Včerajšnje ljudsko glasovanje, ki se ga je baje udeležilo nekaj manj kot 7 milijonov volilnih upravičence^ so obsodile tudi svetovne de mofcraUčne.. organizacije. Kot znano so se morali volivci odločiti za novo ustavo, ki prinaša vrsto novosti. Med drugim dodeljuje sedanjemu poveljniku vojske, genera: lu Pinochetu, tudi status' predsednika države in pa oblast do leta 1997, v dveh ločenih obdobjih po osem let vsako. «Referendum je golo izigravanje zavesti čilskih demokratov*, piše v komunikeju, ki ga je izdala socialistična internacionala. «Pinochet hoče s tem ljudskim glasovanjem legitimirati sedanji režim in isti-lucionalizirati sedanjo diktaturo. Referendum je sklenil sam. ne da bi se prej posvetoval z državljani. Nova ustava vsebuje člene, ki zanikajo vsakršno svobodo, tako izražanja, tiska kot tudi shajanja v demokratičnih organizacijah*. Komunike socialistične internacionale sta podpisala predsednik Willy Brandt in glavni tajnik Bernt Carisson. tudi evropski parlament je odločno obsodil Pinochetovo izigravanje. V prvi vrsti obsoja tudi stalno nasilje, ki gd hurifa izvaja nad čilskim ljudstvom in izrecno omenja kršenje človekovih pravic. PADOVA — Preiskovalci, ki skušajo odkriti vzroke smrti 25-letne Miriam Corte .— glavne obremenilne priče na procesu proti padov-skim avtonomistom — se vedno bolj nagibajo k domnevi samomora. Po obdukciji so namreč ugotovili, da je imelo dekle rane na zapestjih, kar bi pričalo o njenih samouničevalnih težnjah. PARIZ — Po želji prvega sekretarja poljske enotne delavske stranke Stanislavva Kanie so preložili uradni obisk francoskega predsednika Giscarda D’Estainga na Poljskem. ki je bil predviden prihod njega 24. septembra. iftintfiiMiiimiMiiiiiuiimiiiiMimiiMiiiiuHiuiiumiiiMimiia TEŽKA NALOGA POLJSKE DELEGACIJE V SZ V MOSKVI SREČANJE BREŽNJEV-JAGIELSKI Gospodarska pomoč Poljski In analiza stanja v državi po stavkah in sporazumu z delavci MOSKVA — Odnosi med Sovjetsko zvezo in Poljsko po valu stavk in sporazumu med stavkajočimi in varšavsko vlado so bili bržkone v ospredju pogovorov med prvim sekretarjem KP SZ Leonidom Brež-njevom in podpredsednikom poljske vlade Mieczyslavom Jagielskim. O srečanju, ki ni bilo predhodno najavljeno, je sovjetska tiskovna Pinochetove oblasti so pred referendumom lu na dau glasovanja sprejele zelo stroge varnostne ukrepe agencija TASS posredovala uradno sporočilo, ki trdi, da so pogovori potekali «v prijateljskem in prisrčnem vzdušju* in so težili «k na-daljni krepitvi vsestrankih stikov med SZ in Poljsko . Poročilo dodaja, da so tudi poudarili potrebo, da v sedanjem položaju poglobijo gospodarsko sodelovanje tako na dvostranskem področju kot v okvira sveta za vzajemno pomoč (SEV). Jagiclski je prispel v Moskvo predvčerajšnjim na čeiu pomembne gospodarske delegacije, ki uradno razpravlja s sovjetskimi voditelji o pogojih pomembnega sovjetskega posojila Poljski, ki bi ji omogočilo prebroditev sedanje krize. Podpredsednik poljske vlade, ki je bil tudi posrednik med vlado in stavkajočimi delavci v Gdansku, pa se je predsinočnjim sestal s sovjetskim partijskim ideologom in teoretikom Suzlovom, današnje srečanje z Brežnjevom pa samo še bolj potrjuje domnevo, da Jagielski ni pripotoval v Sovjetsko zvezo samo iz gospodarskih razlogov. Kremelj je že v preteklih dneh precej jasno povedal, da ni povsem prepričan v »pravovernost* sporazuma med delavci in poljsko vlado. Sožitje avtonomnih in samoupravnih sindikatov v socialističnem sistemu je za Moskvo neizvedljivo. Prav tako Moskva z zaskrbljenostjo gleda na vse večjo odvisnost Poljske od trgovine in po-, moči z Zahoda. Uradni komunikeji seveda o vsem tem ne govorijo. Sodelovanje med Furlanijo - Julijsko krajino in SR Slovenijo se vsestransko ugodno razvija. Vsaka izmenjava, vsako srečanje predstavlja potrditev opravljenega dela in tudi sp:dbudo za nadaljnjo popestritev in vsebinsko obogatitev sodelovanja. Ta ugotovitev velja v še večji meri za srečanja na najvišji ravni, ki vedno predstavljajo trenutek preverjanja opravljenega dela, utrjevanja dosežkov in določanja smernic za nadaljnje sodelovanje. To lahko rečemo tudi o včerajšnjem sestanku med predsednikom IS SRS Janezom Zemljaričem in predsednikom deželnega odbora Furlanije - Julijske krajine Antoniom Comellijem. Predsednik Zemljarič je prišel prvič na obisk v našo deželo, odkar je prevzel to pomembno funkcijo: v vili Chiozza pri Čer-vinjanu je bil gost predsednika Co-mellija. Delovnega sestanka sta s« udeležila tudi namestnik predsednika republiškega komiteja za mei-narodno sodelovanje SRS Drago Mi-rošič in šef kabineta predsednika deželnega odbora F-JK Franco Ri-chetti, pri delu razgovorov pa je sodeloval tudi generalni vladni komisar v deželi Furlaniji - Julijski krajini Mario Marrosu. Razvejano sodelovanje in številna vprašanja skupnega interesa že sama po sebi pojasnjujejo vsebino včerajšnjih pogovorov. Predsednika Zemljarič in Comelli sta posvetila posebno pozornost vsem skupnim vprašanjem, ki izhajajo iz izvajanja osimskega sporazuma. Govorila sta o prometnih povezavah, o gospodarskem in industrijskem sodelovanju, o ekološki zaščiti obmejnih področij in o čistoči voda. o sodelovanju na nekaterih specifičnih sektorjih, kot sta avto prevozništvo in ribolov, o splošnih 'pra-šanjih gospodarskega sodelovanja, o kulturnih izmenjavah, o razvoju vloge slovenske manjšine v Italiji in italijanske narodnosti v Sloveniji, o razvoju skupnosti Alpe Adria, ki se $o- čez deset dni sestala na plenarnem zasedanju v Gradcu in o dragih vprašanjih. Pogovor je bil torej nadvse konkreten in je zadeval živo problematiko krepitve sožitja in sodelovanja prebivalstva obeh dežel, torej stvarna vprašanja, katerih reševanje vpliva na vsakodnevno življenje ljudi na obeh straneh meje in ne samo na splošen razvoj odnosov med deželo Furlanijo - Julijsko krajino ter SR Slovenijo, oziroma, kot je bilo včeraj večkrat poudarjeno, na razsoj odnosov med Italijo in Jugoslavijo v okvir katerih sodi sodelovanje ob meji. Med temi vprašanji je seveda todi obširna manjšinska problematika. Tako so na včerajšnjem sestanku obravnavali razne aspekte razvoja in napredka slovenske narodnostne skupnosti v Italiji in italijanske narodnosti v Sloveniji. Oba predsednika sta poudarila pomen teh skupnosti za zbližanje narodov in držav na tem območju. Da bi manjšine to vlogo lahko v največji meri uresničevale je bil poudarjen pomen njihovega svobodnega razvoja. Predstavniki iz SRS so pri tem izrazili željo, naj bi bil zakon o globalni zaščiti slovenske narodnostne skupnosti čimprej sprejet in naj bi zagotovil enakopraven položaj Slovencev na celotnem območju, kjer živijo. Predsednik Comelli pa je poudaril, da si bodo deželne o-blasti v okvira svojih pristojnosti še naprej prizadevale, da bi prišlo v najkrajšem času do odobritve globalnega zaščitnega zakona. Comelli in Zemljarič sta tudi podala oceno gospodarskega sodelovanja in sta obravnavala izvajanja tistih aspektov dvostranskih italijansko - jugoslovanskih dogovorov, ki pobliže zadevajo Furlanijo - Julijsko krajino in Slovenijo. Pri tem sta predsednika poudarili pomen celovitega izvajanja osimskih sporazumov. Prav tako je bil poudarjen obojestranski interes za razširitev obmejnih sporazumov na nova področja; o tem naj bi v najkrajšem času razpravljala posebna mešana delovna skupina, ki naj bi preučevala predvsem vprašanja v zvezi z avtoprevozništvom in z ribolovom. Predsednika Comelli in Zemljarič sta tudi pojasnila stališča v zvezi z dejavnostjo skupnosti vzhodnoalpskih dežel »Alpe A-dria*. Poudarjena je bila pozitivna vloga tega telesa za izdelavo skupne politike načrtovanja, gradnio infrastruktur ter zaščito naravnih in kulturnih bn^astev v devetih deželah, ki sodelujejo v skupnosti »Alpe Adria*. Srečanje je bilo torej uspešno. To sta poudarila tudi preds-dnika Comelli in Zemljarič v krajših izjavah po koncu uradnega dela pogovorov. 7emljarič je dejal, da lahko pričakujemo vrsto konkretnih in novih uspehov in rezultatov v razvoju sodelovanja med deželama, Comelli pa je naglasil skupno ugotovitev, da je duh osimskih sporazumov politična smer, ki ji je treba odločno slediti ne glede na morebitna trenutna nihanja. BOJAN BREZIGAR Na sliki: predsednika Comelli tl Zemljarič si podajata roko. PROBLEMI DRŽAVNEGA LADJEDELSTVA SINDIKALISTI IZ NAŠE DEŽELE DANES NA SESTANKU FLM V RIMU Razprava o načrtu za razvoj ladjedelske industrije do leta 1984, ki ga je pred kratkim predložil minister De Michclis - V ospredju tudi vprašanja Tržaškega arzenala ter ladjedelnic v Tržiču in MUjajt je v tržiški ladjedelnici Itaicantieri zaposlenih 4.500, v Tržaškem arzenalu - Sv. Marku 1.299 in v milj-skem obratu »Cantieri Alto Adriaticom okrog 400 ljudi. Nadaljnji problem je seveda zagotovitev novih naročil za tukajšnje obrate. Predstavniki tržaške FLM bodo nadalje zahtevali dograditev zidanega doka v okviru Tržaškega arzenala - Sv. Marka, pristop Fincantieri h Can-tieri Alto Adriatico v Miljah in pa dodelitev ustreznih finančnih sredstev za nove naložbe v tukajšnjih ladjedelnicah. V zvezi s tem zadnjim vprašanjem tržaški sindikalisti naglašajo, da je «finančno» poglavje dokumenta ministra De Micheli-sa nesprejemljivo, ker zanemarja prav problem novih investicij, brez katerih ni mogoče pričakovati, da bi državno ladjedelstvo v Italiji moglo napredovati vštric s konkurenčnimi ladjedelnicami v tujini. Porazdelitev učbenikov v zgoniški občini Zgoniška občinska uprava obvešča učence nižjih srednjih šol z bivališčem v občini, da se lahko zglasijo v tajništvu občine od 8. do 14. ure za prevzem učbenikov, ki jih ima občina na razpolago. Občina bo namreč letos lahko nudila samo že rabljene šolske knjige iz prejšnjih let, ker po novem deželnem zakonu o pravici do izobraževanja, naj bi učbenike poskrbela občina, v kateri ima šola sedež. B.S. Danes se v. Rimu sestanejo člani koordinacijskega odbora vsedržavnega sindikata delavcev kovino-predelovalne stroke (FLM). Prisotni bodo tudi predstavniki pokrajinskih sindikalnih zvez iz Trsta in Gorice, ki bodo zastopali predvsem delavce, zaposlene v tukajšnjih la-djedelskih obratih naše dežele. Glavno vprašanje, ki ga bodo vzeli na »estanku v pretres, bo namreč vse bina dokumenta o problemih italijanskega državnega ladjedelstva. ki ga je minister za državne soudeležbe De Michelis izročil 6. avgusta vsedržavnemu vodstvu sindikata FLM. Dokument obravnava sedanji položaj v italijanskem ladjedelstvu, ki deluje skoraj v celoti v okviru državnih soudeležb, se pravi v okviru državne družbe Fincantieri, in nakazuje smernice za razvoj te industrije do leta 1984. Kar zadeva sedanji položaj dokument nagla ša, da se mednarodna trgovina po morju v zadnjem času ponovno krepi, kar opravičuje pričakovanje, da se bo v kratkem tudi povpraševanje po novih ladjah začelo večati. Del predvidenih novih naročil naj bi si zagotovilo tudi italijansko ladjedelstvo. ki pa mora seveda računati predvsem na notranja naročila. Domača trgovinska mornarica bo namreč v kratkem potrebovala nove ladje za prevažanje premoga, določeno število tako imenovanih večnamenskih ladij, več enot za razvoz blaga v priobalni plovbi, nekaj plovil za posebne porabe in nekaj plavajočih central K temu je treba dodati predvidena nova vojaška naročila, pri čemer je zainteresirana zlasti ladjedelnica Itaicantieri v Tržiču. Italijansko ladjedelstvo — pravi nadalje dokument —, ki predstavlja 9°/'n evropske (EGS) in 2% svetovne ladjedelske industrije, zaposluje danes 27.950 delavcev. S svojo dolgoletno prakso in specializacijo predstavlja to delavstvo nepogrešljivo proizvodno osnovo, ki jo je treba ohraniti tudi kljub morebitnim novim cikličnim krizam. To je eden izmed glavnih razlogov (drugi je vsekakor konkurenca tujih ladjedelnic. Japonci na primer ponujajo svetu ladje, ki so za 40 do 45°/o cenejše od ustreznih italijanskih izdelkov), zaradi katerih namerava vlada tudi v prihodnje finansirati ladjedelsko industrijo. Do leta 1984 je za Fincantieri predvidena finančna pomoči" višini 1.552 milijard lir, od katerih oa bo 190 milijard šlo le za kritje izgub, ki se bodo nabrale do konca prihodnjega leta. Preostala sredstva bodo služila za finansiranje novih gradenj in za zavarovalsko kritje verjetnostnih razlik v cenah. Naročila, na katera lahko danes računa državno ladjedelstvo. so naslednja: predelava 12.000-tonske petrolejske ladje v enoto buik car-rier: gradnja dveh 80.000 tonskih enot bulk carrier za ENEL: gradnja plavajoče električne centrale za ENEL; gradnja dveh 24.000 tonskih petrolejskih ladij za SNAM; gradnja 47.500-tcnskih ladij za prevažanje železarskih izdelkov za Sider-mar; gradnja 3.400-tonske ladje za prevažanje plina za SNAM: gradnja dveh 80.000-t nskih ladij bulk carrier za Francijo; gradnja dveh 75.000-tonskih enot bulk carrier na premog za Avstralijo; k temu je treba dodati še gradnjo nekaj enot za potrebe vojne mornarice Predstavniki kovinarjev iz Trsta in Tržiča bodo na današnjem sestan ku v Rimu opozorili na najvažnejše probleme tukajšnjega državnega ladjedelstva. V tem okviru bodo poudarili predvsem potrebo po zaposlitvi mladih delavcev, saj se je število zaposlenih ljudi v tukajšnjih ladjedelskih obratih že nevarno skrčilo. Najnovejši podatki kažejo, da ................................................................................................................... Ukradeni avto, v katerem sta se vozila Ceresa in Patrizia Porta. S krogcem je označeno mesto, kjer je naboj prebil pločevino S PRIHODNJIM TEDNOM TUDI DEŽELNI IN OBČINSKI SVET BOSTA OBNOVILA SVOJO DEJAVNOST Predsednik pokrajine Carbone bo danes prisegel - Drevi seja dolinskega občinskega sveta Z izvolitvijo novega pokrajinskega odbora se je končalo dolgo povolilno obdobje, v katerem je bila politična dejavnost na krajevni ravni zelo razgibana. Glavno besedo so v tej fazi imela politična tajništva strank, ki so preverjala možnosti oblikovanja novih občinskih in pokrajinskega odbora; glavna pozornost pa bo odslej uprta v delo krajevnih ustanov, ki bodo s pri hodnjim tednom obnovile svojo dejavnost. Po poletnem premoru se bo v torek sestal deželni svet. v sredo bo na sporedu seja pokrajinskega sveta, v petek pa se bo ponovno sestal tržaški občinski svet. Že drevi do 19.30 pa se bo sestal dolinski občinski svet. Po poročilu župana o občinskih zadevah bo skupščina imenovala razne komisije in izvolila občinske predstavnike v razne ustanove in kon zorcije. Na dnevnem redu je tudi najetje posojila v višini 500 milijonov lir pri državni posojilnici v Rimu za gradnjo socialnega centra pri Dom ju. Glavni politični dogodek prihodnjega tedna bo seja pokrajinskega sveta, na kateri bo predsednik Carbone orisal politične smernice in programske obveze nove štiribarv-ne večine. Pfogramski dokument, ki obsega približno 40 tipkanih strani, je v glavnem že pripravljen-predsednik Carbone bo moral še proučiti nekatere pripombe, ki jih je k programskemu dokumentu pristavila delegacija krščanske demokracije. Danes ob 11.30 pa se bo predsednik pokrajine podal na prefekturo, kjer bo prisegel; ob 12. uri se bo podal na sedež dežele, kjer ga bo sprejel predsednik deželnega odbora Antonio Comelli. pol ure kasneje pa se bo podal na vljudnostni obisk že k predsedniku deželnega sveta Mariu Colliju. V zvezi z delovanjem pokrajinskega sveta in njenih organizmom velja zabeležiti, da je svetovalska skupina Liste za Trst, ki razpolaga z relativno večino, sklicala tiskovno konferenco, na kateri bodo njeni predstavniki orisali svoja sta lišča o nastalem položaju v tej krajevni ustanovi. Tiskovna konferenca bo danes dopoldne Svojo dejavnost bo s prihodnjim tednom obnovil tudi tržaški občin- ski svet. Sestal se bo v petek, 19. t.m., ob 18.30, teden dni pred sejo pa še ni znano, katere bodo glavne točke dnevnega reda. Doslej se še niso sestale niti stalne komisije, ki bi morale razpravljati o sklepih, ki bodo nato predmet razprave v občinski skupščini. Ravno tako je še vedno neznana usoda sklepa o varianti 25, ki ga mora občinski odbor ponovno predložiti, potem ko ga je moral pred poletnim premorom v vso naglico umakniti zaradi številnih juridičnih netočnosti in pomanjkljivosti. Zamuda pri sklicanju stalnih komisij je vzbudila nemalo nejevolje pri svetovalski skupini KPI, ker se na tak način otežkoča delo občinskega sveta in zavlačuje razprava in reševanje številnih mestnih problemov. Načelnik skupine Monfalcon bo zato pismeno zahteval od župana Cecovi-nija takojšnje sklicanje komisij in s tem obnovitev dejavnosti vseh občinskih organizmov. V zvezi z davčno pobotnico Protest združenja tržaških gostincev Združenje tržaških gostincev je včeraj odločno protestiralo zoper dejstvo, da so bili objavljeni podatki o globah, ki so jih finančni stražniki naložili nekaterim gostincem, ker so kršili odlok o davčni pobotnici. Združenje trdi, da ni šlo za davčno utajo in da so vsi kaznovani gostinci le nepravilno izpolnili pobotnico, ker niso navedli prodanih obrokov hrane, ker so zgrešili datum ali pa niso uporabljali pravilnih formularjev. Te nepravilnosti pa po mnenju združenja, ne pomenijo davčne utaje, ker ne vplivajo na račun in torej na inkaso gostilne. Bivše uslužbenke podjetja Mitei naj dvignejo odpravnino Bivše uslužbenke podjetja Mitri, ki še niso dvignile odpravnine, lahko to storijo še do 31. oktobra. Obrnejo naj se na sindikat FILTEA-CGIL v Ul. Ponderes 8 (I. nadstropje), in to vsak ponedeljek in petek od 9. do 12. ter od 16. do 19. ure. VPRAŠANJE PRAVNO IN UPRAVNO DOKONČNO REŠENO Slovenski šolski center nared že sredi oktobra? Miljska občinska uprava vsekakor zagotovila vselitev otrok prve dni novembra - Kljub temu potrebna budnost Začenja se novo šolsko leto, z njim pa skrbi za našo šolo. Nič čudnega ni torej, če se marsikdo vprašuje, kaj je s slovenskim šolskim centrom v Miljah. Vprašanje si še zlasti utemeljeno zastavlja vsakdo, ki je spremljal truc. in za pletjaje okrog tega vprašanje in zato ve, koliko je bilo okoli ustanovitve centra napetosti, koliko razprav, pomislekov in spletk, koliko nasprotovanja in dvomov. Ali se bo šolsko leto začelo z vsemi razredi združenimi pod isto streho? Vprašanje in dvom, ki ga spremlja. je upravičeno zaradi grenkih izkušenj, ki jih imamo Slovenci v Italiji iz preteklosti in res nikoli ne vemo, kje, kdaj in od kod se bodo pojavile nove ovire. Po mnenju občinske uprave je sicer vsak naš dvom odveč. Vsa zadeva je namreč tako pravno kot upravno že rešena. Dela za ureditev prostorov so se začela, vsa potrebna dovoljenja in odloki odgovornih oblasti so tudi MiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiiiiiiiiiiiiiiiniiiiiiiMiiiniiiMiiiiiiiiiiiniiiiiiiiiiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiniiiiitiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiina OD PRIHODNJEGA LETA JIH BODO ZOPET LAHKO UPRAVUALI ČLANI V pripravi nov statut Delavskih zadrug Sedanji izhaja še iz predvojnih časov Ustanovljene so bile leta 1903, po 22 letih uspešnega delovanja pa jih je zasegel fašizem »Vidiš, za takšno škatlo olja bi v oni trgovini pri vogalu morala odšteti 150 lir več.* Pa še marsikaj drugega zanimivega smo čuli, ko nam je poklicna dolžnost velevala, da radovedno prisluškujemo pogovorom med gospodinjami sredi njihove dopoldanske «špeže». Bili smo v enem od dvaindvajsetih «su-percoopov», ki jih na Tržaškem upravljajo Delavske zadruge, to pa zato, ker le-te še danes pomenijo morda najresnejši poskus vsaj delne blažitve joka in stoka, če se smemo tako izraziti, kij spremlja neprestano naraščanje ceri živežu in drugim življenjskim potrebščinam. Sindikati in glasniki potrošniških krogov so že lani večkrat posredovali na pristojnih mestih, tako tu- ..........................................................................................................................................hmiiiimiiiiiihiiiiiiiiiu......im............................■■■■■■................Hlinil V SREDO PONOČI NA POKRAJINSKI CESTI V BLIŽINI KRIŽA H v ‘■»loč »rr/r.n^v Karabinjer streljal za bežečim avtom in zelo hudo ranil osemnajstletno dekle Patrizio Porto sprejeli na oddelek za oživljanje s pridržano prognozo - Eligia Cereso, ki je vozil ukradeni avto in se ni ustavil pred zaporo, so karabinjerji aretirali V sredo zvečer, točneje ob 27.30, je prišlo na pokrajinski cesti štev. 1 pri Križu do dramatičnega dogod ka: mlad par, ki so ga karabinjerji hoteli ustaviti, je skušal zbežati (vozila sta se namreč v ukradenem avtu), karabinjer je prenagljeno streljal za vozilom in hudo ranil dekle, ki se sedaj bori s smrtjo nr oddelku za oživljanje glavne bolnic’. Ob prej navedeni uri je avto fiat 600 z registrsko tablico TS 86002, v katerem sta b!,i dve osebi, zdirjal mimo označene cestne zapore, ki so jo na vidnem in razsvetljenem mestu postavili karabinjerji iz Na brežine. Napetost je prevladala. Poc.astnik karabinjerske operativne enote je ustrelil v zrak v opomin, ker pa se voznik ni ustavil, je streljal tudi proti kolesom vo žila. Toda naboj je zadel avto nekoliko više. prebil karoserijo in zadel potnico, 18-letno Patrizio Porto, v levi del hrbta, ji predrl trebuh in se končno zagozdil v njenem desnem stegnu. Avto se je nato u-stavil, in sicer kakih 200 metrov od točke, s katere je karabinjer streljal in tako ga je «gazela», ki se je pognala za njim, mogla dohiteti. Karabinjerji so dekletu priskočili na pomoč in jo z. svojim avtom prepeljali v tržaško bolnico. Zdravniki so jo nemudoma operirali, saj je bilo njeno stanje malodane brezupno. V operacijskem posegu so Patrizii odstranili vranico, za naboj pa, ki je obtičal v nogi. ni bilo niti časa. Voznika avta so medtem aretirali. Gre za 26-letnega Eligia Cerego, policajem dobro poznanega tatu avtomobilov, ki je doma v Ul. Pon-ziana 5. Ceresa je takoj priznal, da je fiat 750 ukraden, ukradel pa ga je malo prej, ob 20.30 na Trgu Perugino (lastnica, Norina Zorzin iz Ul. Ghirlandaio 5 tatvine svojega vozila še niti ni opazila in so jo o tem obvestili prav karabinjerji), zatem pa se je s prijateljico od- SPREHOD PO TRŽAŠKIH TRGOVINAH Z jesenjo znatno poskočila cena oblek lesen se je tudi letos že prikra-i v naše kraje in svoj prihod na-anila s prvo burjo in hladnim smenom. Z njo se je pričelo šol- 9 leto, mnogi so po več ali man., lgem počitku zopet odšli v služ-. Z jesenjo pa so se začele tudi iprave na bližajočo se /imo in išel je čas večjih nakupov. rCot vse kaže pa trgovci tudi le i niso prizanesli tržaškim kupil, saj je cena raznovrstnega iga znatno narasla, pa naj gre oblačila, obutev ali za šolske trebščine, ki gredo v tem času jbolj v prodajo. :Ko sem letos prvič pobrskala po [ovinah, da bi pogledala, kakšna nova zimska moda. me je ča- 10 neprijetno presenečenje*, je vedala mlajša gospa. Že res. da io na vsakoletni porastek cen že vajeni, dejstvo pa je. da si dru-la s poprečno visokim dohodkom irsičesa ne more privoščiti. Či-> navadno žensko krilo stane le i v poprečju od petdeset do se-mdeset tisoč lir. za obleko pa iraš odšteti že poldrugi stotiso-k. Tudi trgovci sami se pritožujejo d porastkom cen, krivdo za to pa račajo predvsem na druge. »Oe-obiačil, predvsem plaščev, mo- ških in ženskih jop ver volnenih oblek, se je letos zvišala za petnajst do dvajset :>dstotkov. Pri zad njem kriku mode pa podražitev znaša petindvajset odstotkov in tu di več*, je povedal direktor neke večje prodajalne oblačil. Dodal pa je, da je treba vzrok zato iskati predvsem v zvišanju cen najosnovnejših industrijskih prvih, od goriva do blaga samega ter v nara ščajoči ceni delovne sile. Opazne razlike so seveda med cenami v veleblagovnicah ali v manj ših. trgovinah privatnikov. Medtem ko so v prodajalni čevljev Bata, ki deluje na vsem italijanskem o-zemlju, cene nekaterih čevljev ostale nespremenjene, druge pa so se dvignile le za nekaj odstotkov, je v manjših trgovinah porastek mnogo opaznejši. Predstavnik združenja trgovcev nam je o porastku cen povedal na slednje: »V letošnjem letu se je cena delovne sile in surovin znat no zvišala, pri delovni sili lahko računamo na porastek, ki znaša dobrih osemindvajset odstotkov. Ve liko več denarja je treba odšteti tudi za gorivo, usn.je, volno ali bombaž. Zaradi inflacije, ki je pri zadela Italijo, pa se je znatno zmanjšalo povpraševanje po naših proizvodih na tujih tržiščih. Vse to je povzročilo močan "orastek cen, kateremu smo priča.* »Poleg tega — je nadaljeval — moramo upoštevati še specifičnost Trsta, kjer je konkurenca zelo velika in daje tukajšnjemu gospodarstvu popolnoma svojevrsten videz, število trgovin je v Trstu tolikšno, da bi lijjiko zadoščalo potrebam milijonskega mesta. To kaže na nesmotrn razvoj našega gospodarstva. Seveda morajo te številne drobne trgovine imeti svoj mesečni zaslužek, pa čeprav je zadnje čase ponudba na tržaškem trgu znatno prerasla povpraševanje. Včasih imajo lastniki zelo velike izgube, posebno če upoštevamo, koliko mora privatnik odšteti samo za vzdrževanje enega ali več prodajalcev ali pa za davke.* Problemov je torej veliko, prito žujejo se nekako vsi, kunci in trgovci. Za rešitev pa nihče nima recepta, nasprotno govori se o vedno novih porastkih življenjskih stroškov. »Rešitev vidim marsikje v tem*, je povedal predstavnik Združenja trgovcev, «da vsi malo poza bimo na modo in posežemo po sta rih skrinjah. To še posebei mladi, ki imajo radi modne proizvode naj bolj siovečih znamk. Dobra reši tev za tiste, ki bi radi prihranili so tudi vsakoletne razprodaja.* Patrizia Porta peljal iz mesta, do Castelreggia po obalni cesti, v mesto pa se je vračal po Krasu, kjer je prišlo do tragičnega razpleta. Kot smo že omenili, je Ceresa policiji znan zaradi številnih tatvin avtomobilov in nekaterih drugih vozil. Njegov kurikulum sega tja v leto 1971, ko so ga zaradi podobnega podviga prvič aretirali. Kaže, da je bil to njegov konjiček: kradel je vozila in se z njimi vozil do plesišč izven mesta, včasih sam, včasih s prijatelji. Večkrat je končal za zapahi, a ga zapor ni spametoval. Tokrat se bo mladi tat moral zagovarjati obtožbe tatvine in obteževalnih okoliščinah, vožnje brez vozniškega dovoljenja in ker se na ukaz organov javne varnosti ni ustavil. Patrizia Porta, ki je sicer rojena v kraju San Vito dei Norman-ni pri Brindisiju, a živi v Trstu v Ul. Dei Giuliani 31, nima na vesti nobenih prekrškov. Družila se je s Ceresovo zlikovsko druščino in so jo že lani, prav karabinjerji iz Nabrežine, zalotili z njim, ko sta se peljala na »sposojeni* vespi. Takrat je Patrizia izjavila, da ni vedela, da je vozilo ukradeno in se je izmazala. Tokrat pa bi jo lahkomiselnost lahko stala življenje. Naj omenimo tudi, da še niso bili o-pravljeni vsi izvidi in da je preiskava v teku, Patrizia pa bo verjetno prijavljena zaradi sodelovanja pri tatvini. Do tu dejstva. V pristojnosti sodstva je, da ugotovi morebitne odgovornosti, ob tako tragičnem dogodku, ki le za las ni zahteval človeškega življenja, pa ne moremo mimo nekaterih ugotovitev. Predvsem te, da se cestne zapore in kontrole prevečkrat spremenijo v tragedijo. Zaradi živčne napetosti in napora, ki jih terjajo take kontrole in zaradi žrtev, ki so jih imeli pri opravljanju svoje dolžnosti, organi javne varnosti vpčkrat prenagljeno sežejo po orožju. Prenagljenost pa je predvsem posledica neizurjenosti in psihološke nepripravljenosti fantov, ki so šli h karabinjerjem ali v policijo, ker niso imeli druge možnosti zaslužka, in katerim kratki in zasilni tečaji ne nudijo potrebne strokovnosti. Ob krvavih in dramatičnih dogodkih zadnjih let je vlada večkrat obljubila, da bo poskrbela za vsestransko pripravo policijskih in karabinjerskih sil, naredila pa je bore malo. Ali bo potrebno še veliko krvi, da se bodo stvari vendarle premaknile z mrtve točke? • Občinsko podjetje ACEGA obvešča, da bodo jutri, 13. t.m., u-radi za potrošnike, blagajna in tiradi za plin in vodo odprti samo od 7.25 do 8.30 zaradi skupščine osebja podjetja. di pri tržaški občinski upravi, naj vendar kaj storijo proti skokoviti draginji v obrambo družin; ob strani so imeli tudi nekatere politične skupine, na primer KPI, ki je izdelala lastne predloge za za-vrtje naraščanja cen, ali bolje, za njihovo občasno zamrzovanje. Toda vse zaman. Res je, ob božiču se cene določenega blaga niso vrtoglavo povzpeje, a to je bilo premalo. Raznim poznejšim razproda jam in »posebnim ponudbam* in »izrednim popustom*, ki so se nenaravno raztegnili v čas, pa ne gre kaj prida zaupati, saj so v večini primerov plod špekulacij. Preostanejo nam tedaj Delavske zadruge. Pa tudi tern ni, žal, dano, da bi v celoti opravljale poslanstvo, ki so si ga Pile zadale tistega 1903. leta, ko so bile ustanovljene, .n mu tudi pošteno ostale zvesto polnih 22 let, dokler jih pač ni zasegel fašistični krempelj. Vseeno pa se je nekaj le premaknilo; rimska vlada je v začetku tekočega leta ratificirala- deželni zakon Furlanije - Julijske-krajine (objavljen 28. januarja v Uradnem vestniku), ki določa, da se Delavske zadruge najpozneje v letu dni po njegovi objavi prilagodijo zakonskim predpisom, ki urejujejo in nadzorujejo dejavnost vseh zadrug v Italiji. To z drugimi besedami pomeni, da bodo zopet postale last članov, katerim po vsej pravici pritičejo. Ravnatelj DZ Antonio Coslovich: «Upravni svet je že pričel snovati osnutek novega statuta, ki mora biti prilagojen civilnemu zakoniku in ki ga bo morala odobriti pristojna deželna oblast. Potem bodo seveda sledile volitve, ves proces pa naj bi bil nared spomladi 1981». Omenili smo statut. Ta je še vedno iz fašističnih časov in ravno zato se delovanje DZ, ki je sicer u-spešno, doslej ni moglo bolj razmahniti kot je ob lanskem junijskem občnem zboru naglasil predsednik Delavskih zadrug Parma ter v isti sapi pripisal krivdo za odlašanje s preosnovo statuta na demokratični podlagi neverjetnim birokratskim zapletl.jajem na ravni deželnih oblasti. No, to je sedaj mimo in bralcem naj osvežimo spomin na razvoj DZ od njihovega nastanka. Kot že rečeno, so bile Delavske zadruge ustanovljene leta 1903, in to na pobudo skupine socialističnih delavcev, dejansko torej po zaslugi tržaškega delavskega gibanja. Njihova hvalevredna dejavnost v prid predvsem nepremožnim ljud- Pisma uredništvu Slovenščina moti še marsikoga Cenjeno uredništvo V nedeljo sva bila z ženo na ba-zovski gmajni in ko sva s tisoči drugimi udeleženci spominske svečanosti razmišljala o krvavem dogodku pred petdesetimi leti, ki je imel tako veliko odmevnost in pomen in ju še vedno ima v zavesti naše narodnostne skupnosti, sva se spomnila dogodka, ki se je nama pripetil dan prej v tržaški otroški bolnici tBurlo Garofolo». Najina hčerka se je zdravila na ortopedskem oddelku in odšla sva tja, da bi jo odpeljala domov. Pripomniti moram, da je tako zdravniško, kot pomožno osebje bolnice zelo požrtvovalno in vljudno, za kar se mu iskreno zahvaljujem, žal pa naletimo povsod na «belo vrano*. Z ženo sva se namreč pogovarjala po slovensko in opazila, da neka bolničarka godrnja, a sprva nisva dala temu velikega pomena, ker sva mislila, da ima kake svoje probleme. Ko je napočil čas odhoda, smo pozdravili neko punčko, ki se je zdravila skupaj z našo hčerko, po slovensko. Tedaj pa se nam je približala bolničarka in nam zabrusila: cPerche non parle in italian», punčki, ki nam je odzdravila po slovensko pa je rekla: sCossa, cos-so, come se diši?* in preplašeni o- trok nam je še enkrat odzdravil z tarrivederci». O dogodku sem telefonsko sezna nil ravnateljstvo bolnice, kjer so mi odgovorili, da bodo zadevo pre verili in razčistili. ‘Petdeset let po bazoviških strelih se takšne stvari še dogajajo! Federico Tonutti « * « Spoštovani urednik Rad bi seznanil našo javnost s primerom, ki je žal še vedno pojav v našem mestu. S sorodnikom sva šla kupovat v pekarno v Ul. Ginna-stica in v njej tudi pustila precej denarja. Med sabo sva se pogovarjala v slovenskem jeziku, z gospodinjo in prodajalkami pa _ tržaškem narečju. Gospodinji pa očitno naš jezik ni bil pogodu. Nekajkrat je zagodrnjala med sabo, potem pa nama odkrito rekla, naj ne govoriva v jeziku, ki ga ona ne razume. Obrazložil sem ji, da ima vsak človek pravico, da se izraža v materinem jeziku in da so minili časi, ko so nam in našim očetom pljuvali v obraz. Dejal sem ji tudi, da me kot dolgoletnega klienta ne bo videla več v trgovini. Hvala za objavo in veliko uspeha v nadaljnjem boju za uveljavljanje naših, še vedno teptanih pravic. D. V. skim plastem se je bogato razcvetela, doseženih je bilo veliko zavidljivih uspehov v različnih za-družniških vejah, potem pa je nastopilo leto 1925, s katerim so se nad DZ in delavstvo razgrnili črni oblaki. Na ukaz fašističnega režima je zadruge začel upravljati, če se temu lahko tako reče, vladni komisar. Toda prve zle učinke nastopa diktature je bilo zapaziti že izdatno poprej, ko so črnosrajčniš ke tolpe pričele sistematično rušiti delavske organizacije in uničile tudi nekaj društvenih prodajaln. Leta 1930 so notranje volitve dokončno zapečatile usodo zadrug, ki so bile preimenovane v nepridobitno ustanovo (ente morale) in je bila s tem tudi izmaličena njihova prvotna in dragocena socialna vloga. Volitve upravnih organov so se kajpada odvijale v znamenju pendrekov. Nato je izbruhnila vojna, med katero so letalske bombe zmlele v prah-lep^ehizadružnih'nepremičnin. Avgusta 1945 je zavezniška vojaška uprava 'postavila -na čelo DŽ poseben nadzorni odbor, pozneje jih je vodila upravna komisija, v naslednjih letih se je okrog u-prave razplamtel dolg politični boj in prišli smo do današnjih dni, ki zadrugam obetajo ponoven razmah in razvejanje dejavnosti. Glavni sedež in uprava DZ sta v Ul. I. Svevo 14. Zadruge razpolagajo s 34 prodajnimi enotami (22 supercoopov, 5 tradicionalnih, a specializiranih trgovin, 3 supermarketi in 4 «discounti»). Vodstvo DZ ima v načrtu še dodatno okrepitev prodajne mreže, nadeja pa se tanjšega posluha za potrebe zadružništva iz vrst oblastvenih krogov. Kako bo s ten posluhom v bodoče, nam bo pokazala morda n. deželna konferenca o zadružništvu spomladi prihodnjega leta (prva je bila pred devetimi leti), (dg) prispeli. Že poprejšnji šolski skrbnik je tri dni pred svojim odhodom iz Trsta izdal odlok o začasni združitvi slovenskih šol iz Žavelj ter od Korošcev v poslopju v D’Annunziovi ulici 62. Odlok je prispel sicer šele zadnji teden avgusta, kar se da o-pravičiti z avgustovsko počitniško zamudo na pošti, ki pa se začuda pojavi vselej, ko je na dnevnem redu kakšna slovenska zadeva. Tudi pismeno dovoljenje finančne in-tendance — lastnice omenjenega po- Novo delo prof. Štefančiča Izšla j> «Geomc!rija» za nižje srednje šole Pred kratkim je izšel iz tiska nov matematični učbenik za slovenske nižje srednje šole v Italiji. Gre za «Geometrijo» znane avtorice Emme Castel-nuovo, ki jo je skrbno poslovenil in za didaktične potrebe naše mladine prikrojil prof. dr. Aldo Štefančič, ki je pred tem oskrbel tudi izdajo prve knjige iz ciklusa 09 197, Žavlje: tel. 213-137; Milje: tel. 271 124. PD KOLONKOVEC Žcnjan 46 prireja 13. in 14. septembra TRADICIONALNI PRAZNIK SOLATE Spored: JUTRI, 13. septembra ob 16.30 pri Karišu, Ul. Gravi-si 18, tekmovanje v sajenju solate ob 17.00 odprtje kioskov NEDELJA, 14. septembra ob 16.00 odprtje kioskov, ogled razstave solate, nastop ansambla L. HLEDETA ob 20.00 razglasitev izidov tekmovanj in nagrajevanje. Sledi ples ob zvokih ansambla. Vabljeni! PRIPRAVE NA PROSLAVO 25.LETNICE SKGZ V GORICI Omejevanje rabe slovenščine v izvoljenih telesih v Gorici Na seji teritorialnega odbora SKGZ so poudarili, da ol .ajajo vsi pogoji za odprtje prvega razreda slovenske osnovne šole v Ronkah Izleti SPDT prireja v nedeljo, 21. t.m., avtobusni izlet na Verzegnis (1915 m) v Karnijske Alpe. Izlet je primeren za vse, vpisovanje na ZSŠDI v Ul. sv. Frančiška 20/n. Združenje Union priredi dva enodnevna izleta, in sicer 14. septembra v Bohinj, ob priliki Kravjega bala in 21. septembra v Baško na otok Krk. Nadaljuje se še vpisovanje za Beograd. Vse informacije na sedežu v Ul. Valdirivo 30, telefon 64-459 ob torkih, sredah in petkih od 17. do 19. ure. Društvo slovenskih upokojencev v Italiji priredi v četrtek, 18. septembra, enodnevni izlet v Žalec v Savinjski dolini, kjer bo srečanje s tamkajšnjimi upokojenci in v Velenje. Vpisovanje danes 12. septembra, od 10. do 12. ure v Ul. Cieero-ne 8. Mali oglasi telefon (040) 7946.72 PRODAIV jedilni in semenski krompir. STENOVEC - Verje 47 - Medvode. ' *•'" RAČUNOVODJO,/ RAČUNOVODKINJO z dobrim obvladanjem stroke in tujih jezikov iščemo za sodelovanje — lahko sr.mo nekaj ur dnevno. Ponudbe poslati na upravo “rimorskega dnevnika, Ul. Montecchi 6, pod šifro »Novi u-radi*. OBČINA Dolina išče šoferja z vozniškim dovoljenjem D kategorije za javno službo za začasno namestitev. Telefonirati na tel. št. 228-127 od 8. do 14. ure. URADNICO, ki pozna več jezikov ali vsaj dobro obvlada slovenščino in srbohrvaščino iščemo — tudi samo za nekaj ur dnevno. Ponudbe poslati na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Montecchi C, pod šifro »Uvoznik* IŠČEMO natakarja/co za delo ob nedeljah in praznikih. Obvezno znanje slovenščine. Pojasnila na u-pravi P.d. v Gorici. PRODAM mlekarno - kavarno v predmestju Trsta. Ponudbe na tel. št. 62953 od 8.30 do 12.30 OSMICO je odprl Josip Gruden — Samatnrca 6/a. Toči črno in be lo vino OSMICO je odprl Dušan Milič v Zagradcu. Toči belo in črno vino. ZEMLJIŠČE za obdelavo na področju Sv. Ivana ščemo. Telefonirati v dopoldanskih urah na tel. št. 573-461, OSMICO je odprl Robert Pipan — Mavhinje 22 D. Toči pristno belo in črno domačo kapljico. OSMICO je odprla Angela Colja — Samatorca 20. Toči belo in črno vino. DEM) išče 56 letni delavec za lažja dela. Jma vozniško dovoljenje D in E kategorije. Ponudbe na upravo Primorskega dnevnika, Ul. Mnntec-chi 6, pod .ifro »Lažje delo*. Do 20. t.m. vpis v tečaje «150 ur» Sindikat slovenske šole sporoča, da poteka še do 20. septem bra na vseh slovenskih nižjih srednjih šolah v tržaški pokrajini vpisovanje v tečaje «150 ur* za dosego diplome nižje srednje šole. Tečaji so odprti vsem o-draslim od 16. leta dalje in trajajo eno šolsko leto, od oktobra do 31. maja. Po uspešno opravljenem zaključnem izpitu dobijo udeleženci diplomo nižje srednje šole. Vpisovanje poteka tudi na sedežu Sindikata slovenske šole, Ul. F. Filzi 8, vsak torek in petek od 16. do 18. ure ter v Tržaški knjigarni, Ul. sv. Frančiška 21. Obrazci za vpis so na razpola go tudi v tajništvih občin Dolina, Repentabor, Zgonik, Devin • Nabrežina in Milje. Dovolj je izpolniti obrazec In priložiti rojstni list na prostem papirju. Osebe, ki niso še dopolnile 23. leta starosti, morajo predložiti tudi zadnje doseženo spričevalo oz. diplomo. Proslava 25-letnice ustanovitve SKGZ v Gorici, ki jo teritorialni odbor načrtuje za letošnjo jesen, bo ponudila priložnost za oceno položaja naše narodnostne skupnosti in za sprejem napotkov za akcijo. S tem v zvezi TO SKGZ poudarja, da postaja vedno bolj očitna ofenziva proti našim narodnostnim pravicam. In to prav v času naše o-krepljene aktivnosti za dosego globalnega zaščitenega zakona. Kako resnična je ta ugotovitev, dokazuje dejstvo, da se prepoveduje raba slovenščine v goriških rajonskih skupščinah, prav tako pa se govori, da občinska uprava na te skupščine ne bo več pošiljala prevajalca. Gre za zadržanje občinske uprave, ki upošteva stališča nadzornega odbora, po katerem ne obstajajo zakoni, ki bi dovoljevali rabo slovenskega jezika. Teritorialni odbor SKGZ za Goriško, ki je na svoji seji v sredo razpravljal o značaju proslave 25-letnice SKGZ, je sklenil opozoriti na dejansko poslabšanje našega položaja v zadnjem letu in tudi na slabše perspektive za dosego zadovoljivega zaščitnega zakona. Prav zato naj bi obletnica predstavljala priložnost za okrepitev boja za pravno in dejansko uveljavljanje naše osnovne pravice, rabiti slovep-ščino v javnosti. Seveda pa je to samo edem izmed aspektov, ki jih je izpostavil teritorialni odbor. Pri tem ni zanemaril drugih vprašanj, ki zadevajo naš obstoj. Tako je sklenil raziskati sociogospodarsko stanje v mestu Gorici ter oceniti možnosti, ki jih nudi odprta meja ter neposredna bližina Nove Gorice. Teritorialni odbor je skleni’, sejo je vodil predsednik Mirko Primožič, da bo proslava 25-letnice SKGZ povezana z otvoritvijo novih prostorov dveh pomembnih članic, in sicer veze slovenskih kulturnih društev ter glasbene šole, prostorov, ki so že urejeni in delno tudi v uporabi v šolskem domu v Ul. Croce. V prihodnjih dneh se bodo predstavniki SKGZ in uporabniki novih prostorov pogovorili o otvoritvi, ki naj bi bila v prihodnjem mesecu. Ker je seja soupadala s pričetkom šolskega leta, je bil sestanek lepa priložnost za pregled položaja na šolali. Menili so, da obstajajo vsi pogoji za odprtje prvega razreda tudi na naših šolah, z vsemi posledicami tudi za učno osebje, na odprtje tečaja 150 ur v Gorici itd. Tečaji strokovnega izobraževanja Deželni zavod za strokovno izobraževanje (IRFOP), ki ima sedež v Ulici Pola 5 v Gorici, bo tudi letos priredil vrsto strokovnih tečajev za mladino in odrasle. Pouk se bo pričel v mesecu oktobru, o-biskovamje tečajev pa je brezplačno. V teku je vpisovanje v sledeče tečaje: — dnevni tečaj za uradnike tehnično - administrativne stroke — dnevni tečaj za računovodje (primeren za absolvente) — večerni tečaj za strojepisje — večerni tečaj slovenščine — večerni tečaj za davčne izvedence — večerni tečaj za vzdrževanje računovodskih knjig — večerni tečaj strojnega računovodstva in knjigovodstva Podrobnejša pojasnila dobijo interesenti v tajništvu zavoda, vsak delavnik od 9. do 12.30 ter od 15. do 17. ure, razen ob petkih popoldne ter ob sobotah. Uradna predstavitev moštva Tai-Ginseng Na sedežu novinarskega krožka v Milanu bodo v četrtek, 18. t.m., ob 13. uri uradno predstavili tisku košarkarsko ekipo Tai-Ginseng iz Gorice, ki bo letos igrala v prvi italijanski ligi. Na srečanju z novinarji bodo poleg trenerja in igralcev, ki bodo letos sestavljali gori-ško moštvo, prisotni tudi predstavniki tehničnega vodstva in spon-sorjev. VSI BODO V AVDITORIJU 16 koncertov v priredbi goriške občinske uprave Tudi letos je koncertno sezono občina priredila z zvezo tržaških glasbenikov Goriška občinska uprava je tudi za letošnjo jesensko-zimsko sezono pripravila vrsto koncertov, tudi to-krat v sodelovanju z Associazione musicisti giuliani iz Trsta in z goričko sekcijo Mioventu musicale d’ltalia». V tej koncertni sezoni je kar IS večerov, finansirala jih bo občinska uprava. Tozadevni sklep so sprejeli že v prejšnjem občinskem svetu. Prvi koncert bo 24. oktobra, sezono bodo zaključili 24. aprila 1981. Na otvoritvenem koncertu, 24. oktobra nastopi tržaški pianist Mas-simo Gon, ki je dobil lani Premio Stresa, z recitalom posvečenem Mavrrju v Rusiji XX. stoletja*, 14. novembra nastopi Trio Sim-phony, konec novembra pride kitarist Alirio Diaz, 13. decembra pa bo v avditoriju mlad milanski ansambel antične glasbe s programom italijanskega Trecenta. *Percussione quattro* je naslov beneške skupine, ki bo nastopila 12. januarja, 24. januarja pride pianist Vincenzo Balzani, 7. februarja pa bosta japonski sopran Junko POGOVOR S ČLANI ZADRUGE ARCOBAIENG Bivši zaporniki in narkomani iščejo svoje samostojno mesto v družbi Mladi so se organizirali sami s pomočjo upornega duhovnika Premalo razumevanja pri zdravstvenih in političnih oblasteh osnovne šole v Ronkah, kjer so la-l upornega duhovnika don Alberta ni prav s tenv namenom odprli do« Nadaja ustanovili zadrugo Arco- bm-MJHMrmvenski •n,rn6bi' ur- .ba^pj^Cgto^^pg^pra^lJJi prav s tenv n bro TflJISkjjffT ^venski ■ otroški vr tec. z zadm/oljstvom so sprejeli’ na znanje odločitev ministrstva, da je odprlo sekcijo zavoda Žiga Zois za mednarodno trgovino v Gorici, kar bo omogočilo usposabljanje novih profilov potrebnih za specifično dejavnost pri nas. Enotni šolski odbor, trgovska šola, krajevne ustanove in drugi so se zavzemali, da bo takšno smer izobrazbe nudila šola Ivan Cankar, vendar kaže, da je bilo lažje doseči odprtje nove sekcije tržaške šole kot pa spre-membno značaja goriške Teritorialni odbor je z zadovoljstvom sprejel tudi vest, da se je vpisovanje v novo šolo pričelo pred pričetkom šolskega pouka. Pogo"or o šolskih vprašanjih je nadalje ponudil priložnost za izmenjavo informacij o stanju šol. Pri tem so opozorili na razprodajo šolskih zgradb, ki so cerkvena last, na bližnje volitve v šolska telesa, padec števila rojstev in pa posledice, ki jih bomo v kratkem občutili Sredi skope poletne kronike je na dramatičen način prišel zopet v ospredje problem mamil v našem mestu. Najprej smrt Alda Zuljana, ki jo je verjetno povzročila »umazana* doza heroina, pred nekaj dnevi pa velik hrup ob aretaciji razpečevalca iz Ločnika, na domu katerega je policija zaplenila ne kaj gramov heroina m orodje, ki je potrebno za pripravljanje doz mamila. Da bi izvedeli kaj več o problemu mamil in predvsem o možnih posegih v pomik- mladim narkomanom, smo zaprosili za pogovor skupino ljudi, ki ji je goto-•vo najbolj pri srcu rešitev tega problema. Gre za bivše narkomane, zapornike, alkoholike, ki so s pomočjo ta fuga in kako j* nastala? ‘^Za druga je nastala predvsem iz potrebe, ki smo jo občutili mladi ma milaši,, da se iztrgamo začaranemu krogu heroin-zapor, potem pa zopet heroin-žapor itd.*, nam je povedal Ferdinando Badin, ki je bil dolgo časa reden uživalec heroina in se je z delom pri zadrugi uspel izogniti mamilu. »Do konkretnih pred logov pa je prišlo šele po srečanju z don Albertom, ki je po dolgoletnem delu z emarginiranimi v rajonu pri Sv. Ani postal nadlpžen verski in politični oblasti.* »No ja, nekako tako je bilo, vendar ne bi hotel da bi napačno tolmačil Ferdinandove besede. Enajstletna izkušnja pri Sv. Ani mi je zelo koristila. Spoznal pa sem, da mi delo v zaprti inštituciji, kakršna jp cerkvena, onemogoča pravi stik z ljudmi. Zato sem raje slekel talar in oblekel modro delavsko obleko. Sedaj, ko tudi sam delam po 8 ur v delavnici, mi je laže razu- meti mlade, s katerimi delam, pa tudi opi laže razumejo mene. še nekaj bi hotel pojasniti. Moj prihod v skupino bivših zapornikov in mamilašev, nikakor ni bil odločilen za ustanovitev zadruge. Ta je res nastala iz srečanja dvoje različnih izkušenj, predvsem pa je nastala iz potrebe, ki so jo čutili ti mladi sami. da sp združijo in skupaj premagajo nezaupanje in zaprtost družbe.* »Rad bi povedal še kaj o cilju, ki smo si ga zastavili z ustanovitvijo zadruge,* je posegel Badin »Gre za delovno zadrugo, pri kateri delo ni cilj, temveč sredstvo, s pomočjo katerega nekdo, ki je komaj prišel iz zapora ali ki uživa mamila, začne nekaj zanj novega nekaj kar mg omogoči resen preudarek o vsem /dotedanjem življenju. Kar je najbolj pomem|^’*Wiffi*r da fKt proees odvija med prijatelji ut “ v sovražnem okolju.* Našemu pogovoru se je pridružil še Dario Clausig, ki je tudi sam član zadruge. Povedal nam je, kako je v začetku zadruga prosila, da bi lahko njeni člani obdelovali obširna polja v komprenzorijir psihiatrične bolnišnice. Spričo zaprtosti uprave bolnišnice pa so se morali preusmeriti na razna zača-' sna dela kot čiščenje javnih parkov in gredic, pleskanje in manjša popravila ter druga, predvsem težaška dela. »Problem, s katerim se ubadamo,* je dejal Dario Clausig, «je, da bi sedanja začasna dela nadomestili s kako trajnejšo obliko zaposlitve, ki bi nam omogočila tudi kako specializacijo. Danes je v zadrugi včlanjenih 35 ljudi, od katerih nas dela le kakih 15.» Povedali so nam tudi, da se oblasti zavedajo problema mamil, vendar se niso nikoli neposredno zavze- PRVI SE ZAKLJUČUJEDRUGEGA ODPREJO JUTRI Sejma v Pordenonu in v Vidmu pomembni furlanski gospodarski manifestaciji Dokaz pridnosti in podjetnosti - Vključevanje v popotresno obnovo V dveh »furlanskih* pokrajinah naše dežele, v Pordenonu in v Vidmu, preživljajo sejmske dneve. V Pordenonu se zaključuje vzorčni sejem, v Vidmu pa bodo v soboto odprli sejem sodob hiše. Dve manifestaciji, ki dokazujeta izredno gospodarsko rast tega dela naše dežele. Videmski sejem, to lahko že sedaj napovemo, bo ubiral tradicionalna pota. Pokaz.-l bo močno razvit obrtniški sektor, zlasti pohištveno industrijo. Zagotovo ne bo manjkala tudi industrija, vendar ne bo presegla v manjše okvire zaobjete toda varčne obrtniške in male industrijske dejavnosti, zlasti v obnovi po potresu. Videmski sejem bo predvsem pokazal furlansko pridnost in iznajdljivost, pripravljenost na tveganje in obrnjenost v svet. Pordenonski sejem, za razliko od videmskega, želi omejiti svoje eksponate na nekaj bistvenih panog, na gradbeništvo in na kmetijstvo. S tem nočemo reči, da na desni strani Tagliamenta ne poznajo pohištvene in tudi elektronske industrije. Kako naj bi je ne poznali, saj se lahko pohvalijo z Zanussijem, ki «je doma" na obeh področjih. Toda prednost so dali prav tema dvema panogama. Gradbeništvu zato, ker bo v obnovi po potresu še dolgo časa deležno prednosti, kmetijstvu pa t to, ker je Pordenon sredi široke poljedelsko zanimive nižine, kjer so potrebne velike preobrazbe in sodobna mehanizacija, če naj ta zemlja postano konkurenčna v evropskem merilu. Kako res je, da sta gradbeništvo in kmetijstvo v prvem planu por-denonskega sejma, ugotovi obiskovalec še preden vstopi na sejmski prostor. Na to ga opozarjajo visoki, do 20 m visoka gradbena dvigala, pa mogočni stroji za kopanje zemlje. Na desetine tovarn tekmuje med seboj, da bi prikazale čimbolj popoln asortma teh strojev primernih za najrazličnejša dela. Tudi ža tistega, ki se na gradbeništvo ne spozna, postane na sejmu očitno, kakšen napredek je bil zabeležen na tem sektorju. Poleg kmetijskih strojev, kjer je napredek manj zaznaven, pa se je skrb za kmetijstvo pokazala tudi s prirejanjem strokovnih posvetov. Tako so kmetijci javne upravitelje opozorili, da se mora končati širjenje zazidalnih površin na rodovitno žemljo, kar zmanjšuje možnosti kmetijske proizvodnje. Slaba urbanistična politika je povzročila nepopravljive kvarne posledice ter je skrajni čas, so povedali kmetijski strokovnjaki na posvetu na porde-nonskem sejmu, da se ta proces zaustavi. Pomembnost pordenonskega sejma je pokazala tudi navzočnost ministra Nina Andreatta na otvoritveni svečanovi ter odmevnost njegovega govora posvečenega trenutnim in splošnim gospodarskim vprašanjem. Italijanskim operaterjem je Andreatta v Pordenonu povedal, da lire ne bodo razvrednotili. Izhod iz krize ni v takšnem posegu, ampak v večji proizvodnosti, v večji iznajdljivosti na mednarodnem trgu, v omejitvi' javne porabe. Po ministrovi sodbi so potrebne nove investicije, izboljšanje tehnologije, predvsem pa hitrejša rast elektronske industrije. V pomanjkanju naravnih bogastev preostaja Italiji velika šan-sa, da razvije to tehnologijo in jo uvede v vse proizvodne panoge. Žal Italija na tem področju vedno bolj zaostaja za razvitimi industrijskimi državami. Nesreča, ki prihaja nad Italijo, da se množica majhnih elektronskih podjetij ne more upirati multinacionalnim družbam. Vse kaže, da se bodo morala državna telekomunikacijska in druga sorodna podjetja usposobiti za mednarodno konkurenco. Minister Andreatta je prinesel v Pordenon tudi kanček optimizma. Povedal je, da se je industrija v zadnjih 18 mesecih razvijala z 15-odstotno mero. ustvarili so velike zlate rezerve, razpolagajo pa še z zadostnimi sredstvi za umirjanje krize. Križi in težave so bili in bodo tudi v bodoče z energijo, če jo proizvajamo z nafto stane kwh po 50 lir, s premogom po 24 lir, z jedrsko energijo pa po 20 lir. Italija bo morala 1990. leta izvoziti za 10 tisoč milijard lir več kot sedaj samo za kritje naftnega bremena. Zagotovo se je slišala samo ena plat zvona, toda množici gospodarskih operaterjev na otvoritveni svečanosti na sejmu je najbrž bilo po trebno zaigrati prav to. le, da bi ga rešile. Pokrajinska in občinska uprava sta zlasti med volilno kampanjo dali zadrug‘i na razpolago nekaj finančnih sredstev in priskrbeli kako začasno delo. potem pa sta si umiii roke in prepustili zadrugo sami sebi. Tudi med zdravstvenimi oblastmi ni nič’ boljše: zahvaliti se je treba le prigovarjanju zadruge ter osebni iniciativi dveh zdravnikov, če je tudi v Gorici možno zdravljenje heroinoma-nov s pomočjo metadona. »Da ne govorimo o vodstvu psihiatrične bolnišnice, ki je do zadruge popolnoma zaprto, čeprav je pri nas nekaj ljudi s psihičnimi motnjami,* se je zopet oglasil don Alberto «Tak je primer Daria Cec-Chiesa ki je prerl nekaj tedni po Matsuno in pianistka Emanuela Pie monti počastila ruskega glasbenika Mussorgskega. Sledil bo 14. februarja koncert jazza, s kvartetom, ki ga vodi Gianni Basso, 23. februarja pa pride klarinetist Giorgio Brezigar. Violinist Franco Gulli in pianistka Enrica Cavallo bosta v Gorici 24. marca, 31. marca bosta na vrsti francoska umetnika Alain Meu-nier in Alain Planeš. V istem času bosta tudi dva koncerta iz ciklusa spomladanskih koncertov. Sezono bo 24. aprila zaključil angleški kvar tet *Could String Quartett*. Vmes bodo še nekateri recitali. 19. novembra pride bolgarski sopran Ra-ina Kabaivanska, 16. marca pa mezzosopran Vilma Borelli. Vsi koncerti bodo v avditoriju, abonmajska cena za vse koncerte je minimalna, samo deset tisoč lir. Abonmaje prodajah v avditoriju vsako jutro med 10. in 12. uro. vzročdl precej preplaha s tatvino tovornjaka M div »im zasledovanjem, uram* s sr rio to storil, ker v njegov: glavi nekaj ni v redu: morda zato. da bi -se postavil pred prijatelji ali ibcgve zakaj, To vedo tudi zdravniki v psihiatrični bolnišnici, pri katerih je bil Dario na zdravljenju, vendar ni nihče od njih posegel ootem ko so ga aretirali. Tako sedi Vecchies še v zaporu, kjer pa gotovo ne morejo rešiti njegovih problemov. Podobno je z Lucianom Braidot-tijem. Tudi on je občasno prihajal na sestanke naše zadruge. Nedvomno je zgrešil in je prav da plača. Vendar ni tak brezvesten razpečevalec kot ga je prikazala policija in krajevni tisk. Tudi on je le kolesce v večjem aparatu, ki fnu poveljujejo večji interesi. Komu koristi, da ga prikazujejo kot krvoločno pošast? Morda njemu? Ali pa tistim revežem, ki pri Ljudskem vrtu vsak dan čakajo na prihod kake doze? Po tem polemičnem izbruhu je don Alberto postal znova zamišljen. »Ti primeri jasno dokazujejo, da tudi zadruga taka kot je. ni še idealna rešitev. Dejal bi, da gre za poskus, pri katerem se tako jaz kot ostali člani vsak dan naučimo kaj novega. Problem je, da smo prepuščeni samim sebi. Kar najbolj pogrešamo, je pomoč specializiranega osebja, če bi lahko razpolagali s psihologom, ki bi pomagal fantom in jim bil vedno na razpolago, sem prepričan, da bi obdržali Luciana Br.aidottija pri zadrugi in rešili njegove probleme brez policijskih posegov. Tako pa..., Te zadnje besede pa niso izzvenele kot grenka tožba, marveč kot spodbuda, naj se pristojne oblasti končno zavejo svojih dolžnosti in naj se resnično zavzamejo za mlade narkomane. Spodletel poskus ropa v Koprivnem Črni kronist beleži, da postaja domiselnost zlikovcev vsak dan bolj prefinjena. To so dokazali tudi roparji, vsega skupaj jih je bilo pet. ki so nameravali oropati zlatarno v Ul. Cavour v Koprivnem, t.j. na odseku državne ceste Gorica-Videm v bližini železniškega podvoza pri Koprivnem. Ker je ta cesta zek) prometna, so se najbrž bali izpeljati svoj načrt pri belem dnevu, prav tako pa bi jih lahko kdo opazil, če bi hoteli v zlatarno vlomiti ponoči. Zaradi tega so se domislili nečesa drugega. V sredo zvečer sta se okoli 21.30 dva zakrinkana moža predstavila na domu lastnika zlatarne, 33-let-nega Enza Stecchine, v Ul. Mazzini v Koprivnem, ter ga s pestmi in brcami prisilila, da jima je skupaj s 27-letno žen - Annamarii Ber-nardis sledil v beli BMW, kjer so bili ostali trije pajdaši. Ker se Stecchina ni dal z, lepa prepričati, da bi jim odprl vrata zlatarne, so ga poskušali omehčati s klofutami in udarci v trebuh. Kljub temu pa je zlatar vztrajal in se izgovoril, da je med pretepom izgubil ključe. Te so roparji nekaj čas zaman iskali, zatem pa so se vedno skupaj z zakoncema odpeljali na stransko pot tik izven Koprivnega. Tu pa so od daleč zapazili izvidnico orožnikov, kar je bilo dovolj, da so dokončno odstopili od svojih naklepov. Zakonca Stecchina so pustili kar na cesti, še prej pa so jima pobrali zapestni uri in nekaj zlatnine. Zakonca sta takoj poiskala telp: fon,in obvestila policijo, nato pa se je moral zlatar zateči v krmin-sko bolnišnico, kjer so mu nudili prvo pomoč za udarce, ki jih je utrpel med pretepom. Takoj je stekla akcija. da bi izsledili roparje, ki pa doslej še ni obrodila zaželenih sadov. Edina sled za njimi je beli BMW, ki so ga našli v prvih popoldanskih urah včeraj v Casarsi in ki so ga zlikovci ukradli pred nekaj dnevi v Gradežu. Baletni večer v telovadnici Koma V telovadnici v dolini Koma bo v torek, 16. septembra, ob 20.30, letni nastop goriške baletne šole «Tersicore». Gojenke bodo nastopile z raznimi plesi na glasbo A. Boro-dina, A. Catalanija, J. Offenbacha, A. Ponchellija in G. Verdija. Skupščina TEC-Friuii danes v Krminu Kot smo že poročali, je ravnateljstvo tovarne Tec-Friuli dalo v dopolnilno blagajno skoro sto delavk in delavcev, to je približno četrtino vsdh, ki so zaposleni v tej kr-minski tovarni. V dopolnilni blagaj ni naj bi ljudje ostali tri mesece. Temu sindikalna organizacija oporeka in danes zjutraj bo v dvorani mestnega gledališča v Krminu javna sindikalna skupščina, na kateri bodo javnost obvestili o položaju v tej tovarni. Skupščina bo ob 10.30. Smdikat vabi politične stranke ter druga strokovna združenja, da sodelujejo na tej skupščini. Kino (f vri ca VERDI 17.00-22.00 »Tutto queUo che avreste voluto sapere sul sesso, ma non avete mai osato chie-dere*. Woody Allen. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. CORSO 17.30- 22.00 »Ormai non c č piti scampo*. P. Newman in J. Bisset. Barvni film. V7TTORIA 17.00—22.00 «Sesso nero*. Režija Joe d’Amato. Barvni film. Prepovedan mladini pod 18. letom. / rzic EXCELS!OR 18.00-22.00 »Piedone d'Egitto». PRINCIPE 18.00-22.00 »Lmcredi-bile Hulk*. J\ova (inricn in okolica SOČA 18.00—20.00 »Jesen brez carja*. Japonski film. SVOBODA 18.00-20.00 «Violette No-zierc*. Francoski film. DESKLE 19.30 »televizijska mreža*. Ameriški film. DEŽURNA LEKARNA V GORI Danes ves dan in ponoči je v rici dežurna tekerna Baldini, Vei jev Korzo 57, tel. 84 897. Juvenlina prireja «Šagro oJ) koncu poletja* Na Pilošču v štandrežu bo od danes do nedelje, 14. t.m., »Aagra ob koncu poletja*, ki jo prireja domače športno društvo Juventina. Drevi ob 20. uri in jutri je na sporedu veliko tekmovanje v briškoli z bogatimi gastronomskimi nagradami. V nedeljo zvečer bodo izvolili miss »konec poletja*. Vsak večer bo na j sporedu ples z ansamblom »Poker ' del liscio* in pevci Alenko, Marinko ter Angelom. Seveda bo deloval dobro založen bife. V primeru slabega vremena bo praznovanje v prostorih kulturnega doma »Andrej Budal*. Gledališča Primorsko dramsko gledališče iz Nove Gorice bo danes ob 11.30 nastopilo v gledališki dvorani v Solkanu z W. Shakespeareja »Dva gospoda iz Verone*. Predstava za red BP. DEŽURNA LEKARNA V TRŽIČU Danes ves dan in ponoči je v Tržiču dežurna lekarna DelTOspeda-le, Ul. Terenziana 26, tel. 44-387. NASA DOGAJANJA V SLIKAH V soboto zvečer so se v prostorih PD Rovte - Kolonkovec zbrale bivše »lavandere*, da bi »razpravljale in opravljale* nekdanje čase in sedanje razmere. Na sporedu je bilo več točk, med drugimi .je nastopila tudi svetoivanska narečna pesnica Mijotova, ki je prebrala nekaj svojih pesmi. Na spodnji sliki pa vidimo, koliko ljudi se je v soboto in nedeljo zvečer zbralo v Zgoniku na lovskem prazniku, jej ga je organiziralo Društvo slovenskih lovcev iz Furlanije - Julijske krajine. Tudi za ta praznik so pripravili lep kulturni spored V zadnjih nekaj mesecih je znani italijanski pisatelj, pesnik, e-sejist, publicist in javni delavec Danilo Dolci, ki se že dolgo let udejstvuje in uveljavlja na Siciliji, obiskal Slovensko primorje. Danilo Dolci, ki je po rodu iz Sežane. je zelo preprost in iskren človek. Iz vsake njegove besede veje ali odseva vljudnost, tovarištvo in ljubezen do bližnjega. Najino srečanje ni bilo nekakšen intervju, pač pa razgovor med prijatelji, pa čeprav sva se le bežno srečala ob njegovih dveh obiskih našim krajem, ki so mu posebno pri srcu. Prvič je bilo to v februarju v Kopru, ko je pihala mrzla burja, drugič pa v preteklih dneh v Portorožu v vročem vlažnem poletnem popoldnevu. Danilo Dolci preseneča s svojo i-skrenostjo in zgovornostjo, vendar brez retorike. Vtem ko se pogovarja, ponovno podoživlja vtise izpred nekaj dni, ko je v jami Vilenici pri Lipici recitiral nekaj svojih poezij, skupno s svojimi «pomembnimi in iskrenimi kolegi*, kot je označil Cirila Zlobca, Marka Kravosa in Aleksandra Pčršoljo. Bil je to nepozaben večer, ki so ga priredili v okviru bogatega pro'rama ob 400-letnici kobilarne v Lipici; Danilo Dolci se je, kot smo rekli, rodil v Sežani, kjer je tudi preživel svojo mladost. Toda pretežni del njegovega življenja je povezan z Italijo, kjer že desetletja vodi naporno politično, sin- ...............................................................................milMIItlllllMllMMIlIlIllIltllllinilMIIllIlillIlMIlIlllIllMtltlitllumimitllMililiilll DANILO DOLCI NA OBISKU V ROJSTNI SEŽANI Rešitev manjšinskih vprašanj otipljiv znak demokratičnosti V načrtu je literarno delo o stvarnosti in ljudeh ob naši meji ZDRAVNIKOVO MNENJE Dvoje vrst otroških bolezni Ene povzročajo bacili, druge pa virusi - Zgrešeno stališče tistih staršev, ki skušajo bolezen celo pospešiti Nekoč je veljalo prepričanje, da mora vsak otrok slej ko prej po vrsti preboleti vse otroške bolezni. Če je bilo več otrok v družini, so starši pogosto namenoma puščali zdrave otroke k bolnemu, da bi se še ostali okužili in bi bil tako pozneje mir. Če ne prej, v šoli bi se pa itak postopoma vsi okužili. Takšno gledanje pa je danes povsem zmotno. Nasprotno, danes se trudimo na vse pretege, da bi tudi s temi obolenji otroku, -se, le da, prizanesli. Kajti ta obolenja znajo biti tudi nevarna. Često celo ogrožajo življenje našega otroka, zlasti, če je že po naravi slaboten in neodporen. In katere so te »otroške bolezni*? Kar cela vrsta jih je. Omejili *e bomo ie na najbolj pogoste. Zdravniki jih navadno delimo v dve skupini. V take, ki jih povzročajo bacili: to so davica, škr-laUnka in oslovski kašelj, in v take, ki jih povzročajo od bacilov mnogo manjši živi povzročitelji, ki jih imenujemo virusi. To so ošpice, norice, rdečke in mumps. Otroške jih imenujemo zato. ker prizadenejo v prvi vrsti otroke in to vseh starosti. Le pri določenih obolenjih, kot na primer pri ošpicah. opazujejo, da ne obolevajo piav majhni dojenčki, v prvih me-s cih življenja, ker jih varujejo protisnovi. ki jih dobijo od matere. Prav tako opazujemo, da ne o-bolevajo dojenčki do devetega me-geca starosti za škrlatin! V določenih primerih obolevajo *a temi boleznimi tudi odrasli, pogosto epozujejo celo težji potek kot pri otroku. Pogosteje obolevajo odrasli zlasti v samotnih, odmaknjenih zaselkih, kjer je, zaradi redke naseljenosti, manj možnosti za medsebojno okužbo. 0-troške bolezni so namreč zelo kužne. Pri nekaterih zadošča, da smo le za trenutek v stiku z bolnikom, pa se že okužimo. 7'asti ošpice in norice sodijo med naibolj nalezljive bolezni sploh. Nalezemo se jih največkrat preko kapljične okužbe, kar pomeni, da vdihavamo kužne klice v obliki kapljic, ki jih oboleli izdihajo ali izkašljajo. Redkeje se okužimo s predmeti, ki jih je bolnik uporabljal, kar velja še posebno za virusne infekcije. Saj so virusi na zunanje vplive večinoma zelo občutljivi in zunaj človeka hitro poginejo. Tovrstna obolenja se v občutljivem okolju zelo šarijo, j.y V U »f.l i*M ttu ftH Slovenska imena ■ , -V ■ • naših krajev Zavrt Vzhodna in zahodna Benečija poznata mnogo mikrotoponimov Vri (ali Vdrt), tudi to vaško ime likii*W«ti. Jv dobi mojega otr«4tva. nUfa#n. da se bo ta moja žel:a nekega dne vendarle uresničila.* E. OPASSI NA SVETU JE ŽE 24 MILIJONOV UŽIVALCEV MAMIL Po podatkih posebne raziskave OZN, ki so jo izvedli v 30 državah, je število uživalcev mamil že preseglo številko 24 milijonov. Pri tem je zlasti zaskrbljujoče, da se število narkomanov stalno veča in da je ta porast najbolj občuten zlasti pri mladini Evrope. Po podatkih jugoslovanskega časopisa za vprašanja varnosti in družbene samozaščite «13. maj* je bilo v Jugoslaviji pred desetimi leti znanih samo 250 narkomanov, leta 1974 jili je bilo že 2555, konec leta 1978 pa se je število povzpelo že na 5078. Četudi skoraj šest tisoč uživalcev mamil v Jugoslaviji v primerjavi s številom v drugih državah še ni zastrašujoče, pa vendar vzbuja skrb dejstvo, da je kar 83 odstotkov vseh narkomanov mlajših od 25 let! V zadnjih štirih letih so v Jugoslaviji na mejnih prehodih in drugje zaplenili 183 kg hašiša, 207 kg surovega opija, 24 kg morfija, 700 kg kokaina, 00 kg heroina in več d-settisoč tablet raznih narkotikov. J. O. IDRIJSKI cMUZKONTI* IGRAJO ŽE 315 LET Drobci iz večstoletne zgodovine najstarejše godbe na Slovenskem Delavsko godbeno društvo «Naprcj» - Prva svetovna vojna zavrla dejavnost Z razpadom rudniške godbe seveda usahnejo podatki o tem v rudniškem arhivu in se kronika naprej prepleta s spomini posameznikov in skopimi zapiski, ki so se še ohranili v viharju dveh svetovnih vojn. Vsekakor je nadaljnji razvoj več ali manj posledica vedno bolj pestrega političnega življenja in naraščajoče delavske zavesti idrijskega rudarja. Težnja po ustanovitivi samostojnega godbenega društva je brez dvoma prispevala k razpadu rudniške godbe. Že leta 1902 so se zbrali godci in predlagali u-stanovitev lastnega godbenega društva. Rudniško vodstvo je temu seveda nasprotovalo, tako da je pristojna oblast šele 1. avgusta 1903 potrdila društvena pravila novega delavskega godbenega društva «Naprej*. Prvi kapelnik godbe je bil Josip Poljanšek, za njim pa sta jo vodila Ignac Kogej in Štefan Lapajne. Leta 1931, ko so fašisti društvo razpustili, je godbo vodil Rafael Lapajne. Delo društva, ki je bilo dolgo sprto z rudniškim vodstvom, seveda ni bilo lahko, saj je rudnik še nadalje z vsemi silami nasprotoval godbi. Za običajno procesijo sv. Ahaca ni hotel naročiti idrijske godbe in tudi ni pristal, da bi igrala na rudarski veselici na «Zemlji» in je rajši poklical vojaško godbo iz Ljubljane. Tudi za razne zabave in proslave v rudniški «Kazini» so raje naročali zabavni orkester cesarsko-kralje-vgga pešpolka iz Ljubljane. Delavsko godbeno društvo pa je pokazalo veliko trdoživost in je kmalu doseglo lepe uspehe. Društvo si je začrtalo svojo pot in je sprejemalo vedno nove člane, ki so bili pripravljeni ga podpreti s prispevki. Svoje delovanje' je razširilo in godbo je najel lahko vsakdo, ki je prispeval zmeren znesek. Med ljudstvom se je godba posebno priljubila s svojimi koncerti na trgu. Končno so tudi na občini spoznali koristi društva in se odločili za redno letno podporo. Kvaliteta društvene godbe je zelo napredovala in je bila ob raznih priložnostih večkrat pohvaljena ter prejela celo nekaj odlikovanj! V tem času pa so godbeniki nosili precej ponesrečene uniforme. Odločili so se namreč za uniforme tedanjih .avstrijskih financarjev, za svojo desetletnico pa celo za unftfofflfc *.kr. lovskega polka, le da s*4riv»c na čakl, »ki so ga vojaki «<*ik obrnjenega naprej, obrnili nazaj! Po dogovoru z veteranskim društvom so si za njihov praznik izposodili celo njihove značilne klobuke. Prva svetovna vojna je delovanje godbenega društva in godbe seveda popolnoma ohromila, zato pa se je glasbeno življenje tem bolj začelo razvijati prva povojna leta. V društvu pa je kmalu prišlo do notranjih trenj in razprtij. To je seveda bila voda na laški mlin, saj je Italijanom, ki so zasedli ta del slovenske zemlje, presedalo vse, kar je prispevalo samostojnemu kulturnemu življenju Slovencev. Leta 1920 je godbeno društvo razpadlo v dve skupini. Neposredni povod je bil spor zaradi sodelovanja pri cerkvenih slovesnostih. Ker so tega leta odpovedali sodelovanje pri velikonočni procesiji, je nekaj klerikalno usmerjenih godcev izstopilo iz godbe in društva. Le ti so pri Katoliški delavski družbi ustanovili svojo godbo, ki je kmalu začela uspešno javno nastopati. Njen prvi kapelnik je bil Josip Poljanšek, vodstvo godbe delavskega godbenega društva pa je prevzel Štefan Lapajne. Po sporu mu je ostalo zvestih le še trinajst aktivnih godcev. S trdim in vztrajnim delom si je godba opomogla in že naslednje leto svoje vrste podvojila. Toda ne eni in ne drugi godbi ni bilo usojeno dolgo življenje. Fašisti so ju kmalu z velikim veseljem izbrisali s svojega seznama nevarnih zbirališč Slovencev. Zadnja seja katoliške godbe je bila 17. novembra 1927, de- Kreisleiter NSDAP Franz Hradetzky Kot deseti obtoženec je na Rainerjevem procesu sedel na zatožni klopi Franz Hradetzky, avstrijske narodnosti, avstrijski državljan, v času okupacije Kreisleiter NSDAP in vodja izredne komande SS-Standarte Kurt Eggers, Kreigsberichterabteilung, ki ga je vojaški tožilec dr. Viktor Damjan obtožil naslednjega: Obtoženi Hradetzky Franz je kot zagrizen nacist takoj po okupaciji slovenskega ozemlja prevzel mesto politične ga komisarja v Škofji Loki. Od januarja do junija 1942 je bil okrajni vodja NSDAP in tako imenovani «Bezirks-fiihrer» KVB, obenem pa okrajni vodja za vso Gorenjsko. Novembra 1943 je bil dodeljen kot organizator in vodja k tako imenovani «Sonderkommando Adria« ter je kot tak izvršil sledeča kazniva dejanja: 1. Aprila 1942. leta se je udeležil konference vodilnih nacistov na Bledu, kjer je namestnik Gauleiterja Kutsche-ra kot šef civilne uprave dal osnovne smernice, poudarjajoč, da ima od Fuhrerja nalog napraviti deželo nemško in da je za dosego tega namena potrebno izseliti slovensko inteligenco, s čimer se je obtoženi Hradetzky v celoti strinjal in je kot politični komisar v okraju Škofja Loka izvedel sledeče prisilne ukrepe nad slovenskim prebivalstvom: a) dal je zapreti vse šole, odstavil vse dotedanje učitelje ter namestil po šolah naciste, ki jih je poklical iz Avstrije, slovenske učitelje pa, kolikor niso bili izseljeni, pošiljal v Nemčijo. V svrho ponemčevanja slovenske mladine je prepovedal v šolah vsako uporabo slovenskega j 3zika. lavsko godbeno društvo pa je bilo razpuščeno 1931. leta. Seveda tudi Italijani niso hoteli ostati brez tradicionalne godbe na pihala. Ustanovili so društvo «Do-polavoro* in v njegovem okviru tudi godbo. Godci prejšnjih društev so se dolgo upirali in niso hoteli slišati o sodelovanju, nazadnje pa je vendarle prevladal strah pred brezposelnostjo številno novoustanovljeno godbo je v začetku vodil Anton Uršič, zaveden Slovpnec iz Kobarida, ki je bil tista leta organist v Idriji. Že prvi nastopi so pokazali, da je taktirka v pravih rokah. Fašistom pa zavedni Uršič in njegovi uspehi z idrijskimi godbeniki seveda niso bili po volji. Antona Uršiča so začeli preganjati in je moral ponoči zbežati iz Idrije. Za kapelnika so nastavili fašista Augusta Ferrarija, ki pa je bil dober godbenik. Godbo je sicer le na silo držal skupaj, vendar je z godci, ki so godli le zaradi kruha, dosegel lepe uspehe. Ferrari je umrl tik pred drugo svetovno vojno. Delovanje s silo skupaj držane godbe je kmalu zadremalo in nato spalo vse do konca druge svetovne vojne. Idrijski godci v XXXI. diviziji in pri štabu IX. korpusa O delu in borbi idrijskih godcev v NOV pripoveduje Franc Vončina, star godec in zbiratelj zgodovinskih podatkov: «Ko je bila jeseni 1944 ustanovljena godba XXXI. divizije, so nas godbenike odpoklicali iz brigad k novi godbi. Tu nas je zbral Lado Jelen, ki so mu naložili, da ustanovi godbo. Instrumente smo dobili večinoma iz Žirov. Med drugimi smo bili tudi peterica godbenikov iz bivše idrijske godbe. Ko je prišel k nam še pokojni Jože Klemenčič, je hitro sfiarmoniziral in zapisal nekaj lahkih in preprostih skladbic, ki smo se jih zlahka naučili. Posebno priljubljen je bil «Javorski valček*, ki je bil napisan v spomin na osvoboditev Poljan. Komaj so se godci dodobra vživeli v novi položaj, so jih že razdelili in večino poslali v godbo IX. korpusa. Tu je že bil dober kornetist Idrijčan Krašna, ki je bil tudi inštruktor na pevskem tečaju. Talentiranega Krašno so četniki kmalu nato ubili na Robidnici pri Leskovcu. Godba IX. korpusa je štela 29 mož, vodil pa jo je Rudi Pešelj. Kar devet godbenikov te godbe je moralo žrtvovati svoja življenja v borbah za svobodo, med njimi tudi kapelnik Pešelj, ki so ga ubili četniki na Vipavskem* (Konec jutri) JOŽE OBLAK b) da bi z uspehom izvršil ponemčevanje, je mobiliziral ves njemu podrejeni aparat ter organiziral preko občinskih županov zbiranje karakteristik in podatkov o prebivalstvu, na podlagi katerih sta zločinski organizaciji SD in gestapo nasilno deportirali v Srbijo 330 Slovencev iz škofjeloškega okraja; c) kot predstavnik okupatorske oblasti v škofjeloškem okraju je obtoženi Hradetzky soodgovoren za vse zločine, ki sta jih z njegovo vednostjo izvrševala gestapo in SD s pomočjo podrejenega orožništva, to je nasilna preseljevanja, zaplembe premoženja izseljencev v korist urada za utrjevanje nemštva, zasramovanje in nečloveško mučenje aretiranih Slovencev v Begunjah in Št. Vidu, ropanje dragocenosti in denarja izseljencem, ki so čakali v Št. Vidu na odhod v Srbijo, kar se je vse izvršilo s soglasjem, vednostjo in sodelovanjem obtoženega Hra-detzkega-, d) sledeč svoji zločinski težnji iztrebiti slovensko prebivalstvo je v okraju Škofja Loka grozil z lepaki, da bo dal ustreliti deset talcev za usmrčenega nemškega župana Homickega. 2. V januarju leta 1942 se je obtoženi Hradetzky u-deležil tedenske konference na Bledu, na kateri je obtože ni Rainer v prisotnosti nacističnih oblastnikov Rosenerja, KdS Volkenborna, zločinca Maier - Kaibitscha, Kussa, Pilza, Hintereggerja, Skalkeja, Doujaka in drugih objavil, da bo z ozirom na obstoječo politično situacijo postopal proti borcem NOV in POJ z brezobzirno strogostjo in da bo zatrl narodnoosvobodilno gibanje v smislu načrtov Gauleiterja, s katerimi je obtoženi Hradetzky so glašal v celoti. ITALIJANSKA TV Prvi kanal 13.00 Poletni maraton 13.25 Vremenska slika 13.30 DNEVNIK Danes v parlamentu 14.10 Bari: odprtje 44. levantskega velesejma 17.00 Zgodbe z Divjega zahoda: Matt Dillon mora umreti, TV film 17.50 Risanke 18.00 Mazinga «Z*. risani film 18.20 Pripovedke. .. tako 18.35 Un’eta per crescere Jaz se ne bojim 18.50 Pošasti,' TV film 19.20 Aiutante tuttofare: L’esca, TV film 19.45 Almanah in Vremenska slika 20.00 Dovnik.,.h 20.40 Ping pong 21.30 Kandidat, film Režija: Michael Riohie Igrajo: Robert Redford, Peter Boyle, Allen Garfield. .. Ob koncu DNEVNIK, Danes v parlamentu in Vremenska slika Drugi kanal 13.00 DNEVNIK 2 — Ob 13. uri 13.30 šolska vzgoja: šola in dplo 16.09 Palermo: Tenis 17.00 Glasbeni program z Luciom Dallo Program za mladino 17.45 Zum beli delfin, risanka 18.10 AUa scoperta della gru bian-ca, dok. 18.30 Iz parlamenta — Dnevnik 2 Športne vesti 18.50 Harold Lloyd show 19.15 Astro robot — contatto ipsilon Vremenska slika 19.45 DNEVNIK 2 - Odprti studio 20.40 Iz romana: Wikie Collins; Ženska v belem, 1. del 21.50 Attilio Piccini 22.40 Tednik o turizmu in prostem Ob koncu DNEVNIK 2 - Zadnje vesti Viareggio: Boks Minchillo — Ungaro Tretji kanal 19.00 DNEVNIK 3 19.35 Pismo iz. . . 20.05 šolska vzgoja 20.35 Gustav, risanka 20.40 L’investigatore Marlovve, film 22.15 DNEVNIK 3 JUGOSLOVANSKA TV Ljubljana 18.10 Poročila 18.15 Leti, leti pikapolonica, lutkovna nad. 17.30 Družina Smola, risanka 18.55 Rock koncert: Dire Straits 19.35 Obzornik 19.45 Oceanografske lastnosti 20.15 Risanka 20.26 Zrno do zrna 20.30 TV'DNEVNIK 21.00 Zabava vas Liljana Petrovič 22.00 Blakovih sedem, film 22.50 V znamenju 23.05 Tommy, film Koper 19.30 Odprta meja 20.00 Otroški kotiček 20.15 Stičišče 20.30 Risankg 20.45 TV DNEVNIK 21.00 Onkraj suma, film Režija: Richard Thorpe Igrajo: Joan Cravvford, Fred Murray. . . 22.45 Programi prihodnjega tedna 23.00 Maček pod čelado, šesto nad. Zagreb 19.15 Plavica 19.45 Muppet show 21.00 Zabava vas Lilijana Petrovič 22.00 Voltaire, ta vražji človek, film 23.10 Dok. oddaja ŠVICA 19.00 Poletni program za mladino 20.35 Kandidat: Una moglie per papa, TV film 21.45 Dokumentarec 23.05 Un piano nelTaria, film TRST A 7.00, 8.00, 10.00, 13.00. 14.00, 17.00, Poročila; 7.20 Dobro jutro po naše; 8.10 Jutranji almanah; 9 00 O-troški kotiček; 9.20 Utrinki iz o-peret; 10.10 Operni biseri; 11.00 Jug. lahka glasba; 11.40 Folklorni odmevi; 12.00 Na' goriškem valu; 12.30 Melodije; 13.20 Zbo- Radio Trst A bo v nocojšnji rubriki Kulturni dogodki predvajal posnetek prireditve, ki je bila v bazoviški župni cerkvi v soboto, 6. septembra zvečer na dan u-strelitve štirih bazoviških junakov. Oddaja bo obsegala govor pisatelja Alojza Rebule, pismo slovenskih škofov in žalostinke, ki jih je zapel svetoivanski cerkveni pevski zbor. rovska glasba; 13.40 Instrumentalni solisti; 14.10 Radi smo jih poslušali; 14.30 Roman v nadaljevanjih; 15.00 Glasbeni popoldan; 16.00 Goriške podobe; 16.50 Deset minut s harmonikarjem; 17.10 Vokalne skladbe; 18.00 Kulturni dogodki; 18 30 Slovenski priimki v Furlaniji in na Goriškem; 18.35 Priljubljeni motivi. KOPER (Italijanski program) 8.30, 9.30, 10.30, 11.30, 12.30, 13.30, 14.30, 15.30, 16.30, 17.30, 1830, 19.30 Poročila; 9.15 Skladbe Žarka Petroviča; 10.00 Z nami je. . .; 10.40 Mozaik; 11.03 Plošče; 11.32 Kirn, svet mladih; 12.00 S prve strani; 12.05 Glasba po željah; 14.00 V diskoteki; 14.33 Skladbe velikih mojstrov; 15.00 Vedro popoldne; 15.45 Z nami je...; 16.00 Samoupravljavec; 16.10 Za vas izbrane; 16.45 Poje Vito Paradiso; 17.00 Kultura in družba; 17.15 Ansambel La Vera Romagna; 18.00 Glasba, šport in zanimivosti; 19.12 Prisluhnimo jim skupaj; 19.32 Sibelius in Srauss. KOPER (Slovenski program) 7.30, 8.25, 14.30, 15.30 Poročila; 7.00 - 7.30 Glasba za dobro jutro; 7.05 Jutranji blok; 8.15 Najava sporeda; 14.25 Jug. pop scena; 14.40 Svirac svira, kolo igra; 15.00 S polnimi jadri: 15.37 Glasbeni notes; 16.00 Dogodki in odmevi: 16.30 Glasba po željah; 17.00 Vaš telefon, naš mikrofon; 17.45 Zabavna glasba. RADIO 1 7.00, 8.00, 9.00, 12.00, 13.00, 15.00, 19.00 Poročila; 6.00 Glasbeno prebujanje; 7.15 Glasbeno - govorni program; 9.00 Radio anch'io; 11.00 Dnevni variete; 12,03 Vi in jaz; 13.15 Glasba; 14.30 šolska vzgoja; 15.03 Rally; 15.30 Errepiuno - poletje; 16.30 King kongove misli; 17.00 Patchvvork; 18.25 Socialisti med zgodovino in kroniko; 19.30 človek z dvema obrazoma; 19.55 Radijska drama; 20.25 Mediterra-nea: 21.30 Simfonični koncert; 23.00 Telefonski klic. LJUBLJANA 7.00, 8.00, 9.00, 10.00, 11.00, 13.00. 15.00. 19.00 Poročila; 7.50 Dobro jutro, otroci!; 8.30 Iz naših sporedov: 9.08 Z glasbo v dober dan: 9.30 Glasbena pravljica; 10.05 Z radiom na poti; 11.05 Rezervirano za . .; 12.35 Znano in priljubljeno; 13.11 Iz glasbene tradicije: 13.30 Kmetijski nasveti; 13.40 Pi halne godbe; 14.00 Iz naših kra jev; 14.50 človek in zdravje; 15.05 Barkarola in idila; 15.25 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo: 16.35 Zabavna glasba; 17.00 »(Vrtiljak*; 19.00 Po slovenski glasbeni literaturi; 19.30 S knjižnega trga; 20.25 Obvestila ih zabavna glasba; 20.35 Lahko noč, otroci!: 20.45 Zadovoljni Kranjci; 21.00 U-ganite, pa vam zaigramo...: 22.05 O morju in pomorščakih; 23.30 Besede in zvoki; 00.05 Lirič ni utrinki; 00.10 Petkov glasbeni mozaik. 11" AVTOMOBILIZEM ZA VN ITALIJE V FORMULI ENA V IMOLI PRVE POSKUSNE VOŽNJE Ferrari z novim vozilom 126 C turbo, ki bo startalo tudi v nedeljo, če se bo obneslo v poskusnih vožnjah - Jabouille in Arnoux tudi prihodnje leto pri Renaultu IMOLA — V Imoli bodo danes Prve uradne poskusne vožnje za Sl. veliko nagrado Italije v formuli ena, ki bo na sporedu v nedeljo s pričetkom ob 15. uri. Največje zanimanje nedvomno vzbuja novo vozilo Ferrari ja, model 126 C turbo, v katerega italijanska hiša sedaj Polaga vsa svoja upanja po letošnji katastrofalni sezoni, v kateri je z-Villeneuvejem iztržila gole štiri točke, z lanskim svetovnim prvakom Scheckterjem pa dve, tako da je trenutno na lestvici avtomobilskih hiš na predzadnjem mestu: za njo je le Alfa Romeo, ki se letos tudi ai izkazal. Ferrari bo novo vozilo izročil Villeneuveju, vendar se še niso odločili, če bo startalo tudi v nedeljo: odvisno je pač od časov, ki Vsaj za dve sezoni nobenih sprememb v 1. in 2. italijanski nogometni ligi RIM — Preplah, ki je včeraj nastal v italijanskem nogometnem svetu, je bil docela odveč: vsaj za prihodnji dve sezoni ne bo nobenih sprememb ne v prvi ne v drugi ligi. Na predvčerajšnjem sestanku izvršnega odbora zveze profesionalcev so namreč zahtevali, da bi prihodnje leto v A ligi namesto dosedanjih šestnajst ekip nastopilo osemnajst. Zahtevo pa je včeraj zavrnila italijanska nogometna zveza in se pri tem sklicevala na člen 26 pravilnika, ki določa, da morebitne spremembe nogometnega prvenstva stopijo v veljavo šele dve leti zatem, ko so bile sprejete. Na vsak način so obljubili, da bodo vprašanje v kratkem proučili, vendar tudi v primeru, da sprejmejo zahtevo zveze profesionalcev, bo vsaj za dve sezoni vse po starem. Na omenjenem sestanku i-talijanske nogometne zveze so obenem določili sedež, kjer bo državna reprezentanca odigrala bližnji kvalifikacijski srečanji za svetovno prvenstvo: tekma Italija - Danska bo v Rimu (1. novembra), Italija - Jugoslavija pa v Turinu (15. novembra). Prijateljsko srečanje s Portugalsko pa bo v Genovi (24. septembra), medtem, ko bo reprezentanca «ttndei'! 21» igrala s Španijo v Bergamu (29. oktobra), z Ddhsko pa v Avellinu (31. oktobra). jih bo doseglo v poskusnih vožnjah. Do konca letošnjega prvenstva manjkata, poleg seveda Imole, le še dve tekmovanji, in sicer v Montrealu (28. septembra) in v Watkins Glenu (5. oktobra), na vrhu skupke lestvice pa je še vse odprto, saj je še kar šest pilotov, ki se lahko potegujejo za naslov. Avstralec Alan Jones je sicer trenutno prvi, vendar drugouvrščeni Brazilec Nel ton Piquet zaostaja le za dve točki. Sledijo Reutemann (33 točk), Laffite (32), Arnoux (29) in Pironi (23). če ne bo presenečenj, kot jih da zadnji VN Nizozemske ni manjkalo, se bo vse odločilo že v Imoli, s>cer bo treba počakati na zadnji d ve preizkušnji. Včeraj pa se je zvedelo, da bosta Jabouille in Arnoux tudi v na- slednji sezoni, torej tretje leto zaporedoma, nastopala za francoski Renault. S tem je propadla mož nost, da bi Arnoux zamenjal Scheck-terja, ki bo letos zapustil Ferrari, pa tudi dirke nasploh. Nekateri sedaj omenjajo, da bo skupaj z Ja-bouillom vozil Didier Pironi, ki naj bi prišel navzkriž z Guyem Ligie-rom. Kaj bolj točnega pa se bo zvedelo v ponedeljek, na tiskovni konferenci Enza Ferrarija, ki bo verjetno tudi objavil ekipo za na-sledf':-> leto KOŠARKA žavnega prvaka Bosne iz Sarajeva s 84:82 (45:38). V ljubljanskih vrstah sta bila najboljša strelca Jelovac in Gvardjančič, ki sta dosegla p0 20 točk. Dobro je zaigral še Polanec (15 točk). V Bosninem moštvu je največ pokazal Delibašič (23 točk), Radovanovič pa je dosegel 17 pik. Moštvi se bosta zopet spoprijeli danes, in sicer v Kranju ob 19. uri. V PRIJATELJSKEM SREČANJU Iskra Olimpija premagala Bosno Iskra Olimpija — Bosna 84:82 (45:38) LJUBLJANA — V sinočnjem prijateljskem košarkarskem srečanju je ljubljanska Iskra Olimpija po dokaj razburljivi pa čeprav ne tako kakovostni igri premagala dr- »TROFEJA JUGOSLAVIJE* «Plavi» tretji Na mednarodnem mladinskem nogometnem turnirju za »Trofejo Jugoslavije* je prvo mesto osvojila Madžarska, ki je v velikem finalu premagala Anglijo z 2:1 (0:0). Jugoslavija pa je osvojila tretje mesto z zmago v malem finalu nad Avstrijo z 2:0 (1:0). KOLESARSTVO OD DANES DO NEDELJE KAR 85 MLADINCEV NA DIRKI PO ISTRI Italija z dvema selekcijama - Na sporedu tri etape PULJ — Danes bo start 20. ko lesarske etapne dirke po Istri za naraščajnike, na kateri bo letos nastopilo kar 85 mladih kolesarjev iz več evropskih držav. Startalo bo kar 17 moštev. Italija bo nastopila z dvema selekcijama kot tudi Avstrija. Svoje predstavništvo pa bodo poslale še Švica, Madžarska in ČSSR. Jugoslovansko zastopstvo bo seveda najbolj množično. Jugoslovanska izbrana vrsta bo nastopila v naslednji postavi: Čerin, Udovič, Bojan, Povrh in Pavlič. Slovenija bo v Pulju startala z dvema moštvoma, po eno moštvo pa bo iz Hrvatske, Bosne in Hercegovine, Srbije in Makedonije. Na dirki pa bo s svojo ekipo nastopal tudi puljski Siporex. Dirka je razdeljena v tri etape in kolesarji bodo prevozili skupno 315 km. Prva etapa (Pulj - Umag) bo dolga 104 km, druga (Umag - La- MiiiiiiuiiMiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiiiniiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiMiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiniiiiiMiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuii OLIMPIJCI PRI PERTINIJU Včeraj j* predsednik republike Pertini sprejel na kvirinalu najboljše «azi:ufre», ki so se udeležili olimpijskih iger v Moskvi. Med drugimi sta bila prisotna tudi Sara Simeoni in Mennea, ki sta prejela visoko priznanje bin) bo merila 95 km, tretja in zadnja etapa (Rabac Pulj) pa bo dolga 116 km. Kot gostje te dirke bodo nekateri zelo slavni jugoslovanski kolesarji, ki so med drugim tudi zmagali na tej prireditvi. Med Ig-temi naj omenimo le Valčiča, Biliča in Buliča. Lej’arreti dirka po Kataloniji BARCELONA - Včeraj je Spanec Marino Lejarreta osvojil dirko po Kataloniji. Lejarreta je namreč zmagal v prvi poletapi zadnje etape in tako prevzel vodstvo nad Nizozemcem Janom Van Veldom in rojakom Sanchezom Chuevasom. BOKS ZA DVOBOJ Z ALIJEM Holmes favorit CLEVELAND (ZDA) — «Larry Holmes bo gotovo ohranil naslov svetovnega prvaka v težki kategoriji. Za izzivalca Muhhammada A-lija čeprav je bivši svetovni prvak in po mojem najboljši boksar vseh časov, bodo le ta najnevarnejši nasprotnik. Ali je namreč že 38 let star*. Tako je izjavil organizator srečanja Don King. Tudi «bcokma-kers* so tega mnenja, saj je Holmes v prednosti z 12:5. Skoraj vse vstopnice za ta dvoboj so že razprodane in zanimivo je, da bo Ali prejel večjo nagrado kot Holmes. Minchillo — Ungaro LIDO Dl CAMAIORE — Drevi se bosta spoprijela za državni naslov v super \velter kategoriji državni prvak Luigi Minchillo in izzivalec Vincenzo Ungaro. ŠZ Jadran izreka Petru in Iv« ob nenadni smrti dragega očeta Milana svoje iskreno sožalje. športna redakcija izreka svojemu dopisniku Ivu Starcu in dnižini ob izgubi dragega očeta iskreno sožalje. KOLESARSTVO TOUR BODOČNOSTI i, lil i Sovjet Galalddinov prevzel vodstvo SAINT ETIENNE - Včerajšnjo tretjo etapo na kolesarski dirki na Tour bodočnosti je osvojil Sovjet Ramazan Galaletdinov, ki se je tudi povzpel nu prvo mesto skupne lestvice: Vrstni red: 1. Galaletdinov (SZ), ki je 157 km od Valliea Morgona do St. E-tier,na prevozil v 4.18’H'' 2. Goukhoroutchenkov (SZ) 3. Jimenez (Šp.) 17. Lorenzi (It.) 20. Ricco (It.) v Skupna lestvica: 1. Galaletdinov (SZ) 2. Barinov (SZ) 3. Goukhoroutchenkov (SZ) 4. Rubiano (Kol.) 5. Stratilek (ČSSR) po 2'09" po 2T0” po 4'22” istem času 10.22’ po 3T8” po 3’35" po 3’38” po 3'46” ATLETIKA IZBIRNO TEKMOVANJE V PORDENONU ;»i90faX »l OZ VI D. GREGORI INK. PEČAR ODLIČNA Adriina atleta izboljšala osebna in društvena rekorda - Tudi ostali zadovoljili V sredo je bilo v Pordenonu izbirno tekmovanje dečkov, deklic ter prvih letnikov kategorije naraščajnikov za sestavo deželne reprezentance, ki se bo 20. t.m. spoprijela v troboju Alpe - Adria s Slovenijo in Koroško. Tekmovanje je bilo dobro obiskano, furlanski atlet Bulfoni pa je dosegel tudi en državni rekord v kategoriji dečkov. V višino je namreč skočil 1,93 m. Rezultat pa ne boe' priznali, ker se je za skok poslužil čevljev z žeblji, ki jih v tej kategoriji ne smejo uporabljati. Na tekmovanju so nastopili tudi člani Adri- katerim sicer ni uspelo uvrstiti nikogar med prva dva, kar je predpogoj za vstop v reprezentanco, dosegli pa so v številnih disciplinah osebne ter društvene rekorde. Gotovo najboljša sta bila Vasilij NOGOMET MEMORIAL ŽARKO RACE DREVI FINALE ZA 3. MESTO MED PRIMORCEM IN ZARJO Srečanje bo ob 20.30 na Proseku - Jutri veliki finale Vesna-Primorje Nogometni turnir za Racetov memorial se bliža koncu. Drevi bodo odigrali srečanje za •[■etje mesto med trebenskim Primorcem in bazoviško Zarjo, jutri Pa bo veliki finale med proseškim Primorjem in kriško Vesno, ki je ?Svojila memorial lani. Obe tekmi P°sta ob 20.30. Za obe tekmi seveda vlada veliko zanimanje. Predvideva se, da bo P? današnjem srečanju veliko šte-',Ho navijačev, tako da bo njihovo “kUpn0 število še krepko naraslo, ®aj se jih je na dosedanjih štiri >ajstih tekmah zbralo že približno st'ri tisoč. . P° igri, ki so jo pokazale vse sbri ekipe v izločilnih tekmah, bo ata verjetno oba finala dokaj izena j®na. Glede velike tekme med Primorcem in Zarjo pa menimo, da /Pa večje možnosti za zmago tre-PBnsko moštvo. Zarja je namreč na .e,P turnirju pokazala poprečno .P nepovezano igro. Kazalo je. da čV obramba najboljši del bazov-,kega moštva, vendar je Zarja J. Polfinalni tekmi prejela kar šti; / zadetke. Bazovci se bodo morali ako pred bližnjim pričetkom pr-^nstva še krepko potruditi in po-Pravitj marsikatero napako. .Primorec, čeprav ni igral na-i; aUe se je vseeno izkazal zaradi Požrtvovalne igre. Stara napaka rebenskega moštva pa ostaja ne-*otova in šibka obramba pa tudi *** »edini igrišča še vedno ni nogometaša, ki bi znal organizirati igro. Tudi napad tokrat ni blestel, saj so bili nekdaj Boris, Mau-ro in Pavel Kralj zares odlični. Na tem turnirju pa se je izkazal le mladi Franko Kralj, ki je dosegel kar štiri zadetke. Kot posebno zanimiv in izenačen ŠD Primorje prireja jutri, 13., v nedeljo, 14., in v ponedeljek, 15. septembra, na vrtu za društvenim sedežem ŠPORTNI PRAZNIK Spored: JUTRI, ob ,18. uri odprtje kioskov, od 20. ure dalje ples z ansamblom ^Orange*. NEDELJA: ob 16. uri odprtje kioskov, ob 17. uri tradicionalna nogometna tekma med starimi in mladimi, od 20. ure dalje ples z ansamblom «Orange». PONEDEUEK: ob 18. uri odprtje kioskov, ob 20.30 nagrajevanje ekip in nogometašev, ki so nastopali na memorialu ž. Race. se obeta jutrišnji finale med Primorjem in Vesno, v katerem ima več možnosti za zmago kriška enajsterica, saj je ohranila v glavnem enako moštvo kot lani, obenem pa je letos najela zelo dobrega napadalca Starca. V obrambi se Pečar, ki je v daljirio skočil 5,17 metra, in David Gregori, ki je 1.500 metrov pretekel v 4'36”5. Prvi se je tako od lanske sezone popravil za več kot meter, kar res ni malo, Gregori pa za 21". To je tudi sad resnosti obeh atletov na treningih. Tudi ostali Adriini atleti so pokazali lep napredek. Maks Viller je v skoku v daljino dosegel 4,37 m, Fausta Bonanno pa je na 100 m z ovirami imel res smolo, ko je že dohiteval drugega, a je prav takrat nerodno preskoči oviro in tako izgubil nekaj časa, kar ga je verjetno stalo uvrstitev v reprezentanco. Čas 16”7 je kljub temu dober. V metu krogle sta lep napredek napravila še Pečar ter Kristina Sumberaz, ki sta oba za meter izboljšala prejšnjo osebno znamko. IZIDI DEČKI IN NARAŠČAJNIKI (1965/66/67) 100 m ovire 3. Fausta Bonanno (Adria) 16"7 končni izid pa je postavil Crialesi tri minute pred koncem. Pri Ir. ter ju je dobro zaigral Beccalossi, Proha-ska pa je le občasno pokazal, kaj zmore in ga je v drugem polčasu zamenjal Marini. Nekaj drugih izidov: Forli - Taranto 1:2 Cervia - Cesena 0:6 Comacchio - Ascoli 0:5 20’ '2 4'36"5 5,17 m 4,37 m odlikuje Acquavita, na sredini igrišča pa sta zelo zanesljiva Pipan in Candotti. Primorje si še ni opomoglo po izpadu iz druge amaterske lige. Moštvo sicer razpolaga z vrsto dobrih igralcev, vseeno pa ne predvaja igre, ki bi jo lahko. Tudi na sredini igrišča je več pomanjklji- j vosti, v napadu pa ni spretnega strelca, ki bi znal izkoristiti ugodnih priložnosti. Obramba pa je še kar dobra in zanesljiva. Če bi torej sodili po tem, kar so doslej vse štiri enajsterice pokazale, naj bi bil torej vrstni red na Racetovem memorialu naslednji: 1. Vesna, 2. Primorje, 3. Primorec, 4. Zarja. Današnji in jutrišnji razpleti na igrišču pa naj bi pokazali, če je bilo naše predvidevanje točno. . . B. R. 5. Marko Saksida (Adria) 1500 m 9. David Gregori (Adria) Višina 7. Fabio Brigadini (Adria) 1,45 m Daljina 5. Vasilij Pečar (Adria) 9. Maks Viller (Adria) Krogla 3. Vasilij Pečar (Adria) 4. David Gregori (Adria) 5. Andrej Čok (Adria) 6. Maks Viller (Adria) DEKLICE IN NARAŠČAJNICE (1965/66/67) Krogla 7. Kristina Sumberaz (Adria) Daljina 1. Kristina Sumberaz (Adria) 9,32 m 9,29 m 7,86 m 7,54 m 7,80 m 3,74 m F. R. UNESCO Podelitev nagrad «Fair - P!ay» PARIZ - Včeraj s0 podelili švicarskemu pilotu Philippu Rouxu mednarodno trofejo «Fair Play». Lani je namreč Roux priskočil na pomoč ranjenemu pilotu na dirki v Monzi medtem ko so drugi udeleženci brezbrižno nadaljevali tekmo. Švicarski pilot je izjavil da je bila njegova pomoč le dolžnost in zato ne potrebuje nobenih nagrad: NOGOMET Krol odpotoval v Amsterdam Napoli in angleško _—Ali. • _ ^tekmovalni poliod V nedeljo, 14. t.m. bo 11-kilometr-ski netekmovalni pohod za 3. trofejo kraške planote, ki se bo začel na železniški postaji v Nabrežini ob 9.30. Vsi udeleženci bodo prejeli nagrado. Vsi zainteresirani naj telefonirajo na TPK, Ulica Frausin 2/A, danes od 18.30 do 21.00 ali jutri od 16.00 do 21.00. V kvalifikacijski tekmi za SP je Irska premagala Nizozemsko z 2:1. Eden boljših nogometašev tega srečanja je bil Liam Brady (prvi na levi). Brady letos igra v tatinskem Juventusu (Telefoto AP) iltiiliiiiliiiiliiilimHiiHlHmiiiiiiitiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiuiiitiiiliiiiiiiiiiiiiiiiliHiiiiiiiiinuiiiiiiitiiiiiiiiiiniitimiiiiHiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiiiiiifiiiiiiiitiiliitiiiliiMiiMi NOGOMET V MLADINSKIH PRVENSTVIH Tudi več slovenskih ekip Nekatera prvenstva na Goriškem in Tržaškem se bodo pričela že jutri in v nedeljo - Letos tudi prvič prvenstvo za mlajše cicibane NA TRŽAŠKEM Jutri in v nedeljo bo start tudi v mladinskih nogometnih prvenstvih, in sicer v prvenstvu kadetov, naraščajnikov in najmlajših. Prvenstvo cicibanov in mlajših cicibanov pa se bo pričelo v soboto, 20. 9., prvenstvo začetnikov pa v nedeljo, 21.9. V raznih mladinskih prvenstvih tudi letaš nastopajo slovenska društva. V prvenstvu kadetov tudi letos kot v lanskem prvenstvu zastopa slovenske barve le enajsterica Brega, ki pa bo že v prvem kolu prosta. Med naraščajniki pa nastopajo v letošnjem pokrajinskem prvenstvu kar štiri slovenske ekipe, in sicer v B skupini igrajo Primorje, Vesna, Primorec in Kras. V istem prvenstvu, toda v A skupini bi morali nastopiti tudi Brežani, toda vodstvo dolinskega moštva se je v zadnjem trenutku odpovedalo prvenstvu zaradi pomanjkanja nogometašev. Že v iltveih 'Kolfrbi! rta Proseku slovenski derbi med Primorjem in Vesno. Trebenci pa bodo igrali v gosteh z ekipo'Olimje. Kras pa z Domiom. Tudi v prvenstvu najmlajših, ki se bo pričelo v nedeljo, nastopa v A skupini enajsterica Brega, v B skupini pa igrata Primorje in Zarja. Pri začetnikih so slovenska društva zastopana v A skupini z ekipo iz Doline, v C skupini pa igra proseško Primorje in padriško-gropajska Gaja. V pr-veastvu cicibanov igrajo kot lanski sezoni le Breg (v A skupini) n Primorje (v C skupini). Brežani bedo letos nastopili tudi v prvenstvu mlajših cicibanov, ki ga je zveza letos prvič uvedla in v katerem lahko nastopajo mladi nogometaši od osmega do devetega leta starosti. V prvenstvu, ki ga organizira CSL, pa nastopata tudi ekipi Krasa in Primorca. KADETI Rosandra, Stock, Zaule, S. Mar-co, Portuale, Opicina, Breg. Edile Adriatica, Costalunga, Supercaffe, Libertas, Fortitudo, Roianese. NARAŠČAJNIKI Skupina B Don Bosco, Inter TS, Olimpia, Primorje, Stock, CGS, Primorec, Vesna, Kras. Prvo kolo (14. 9.) Olimpia - Primorec (Križ ob 10.30) Primorje - Vesna (Prosek ob 10.30) Domio - Kras (Domjo ob 10.30 NAJMLAJŠI Skupina A Breg, Campanelle, Domio, Fortitudo, S. Luigi, S. Vito, Blue Star, Costalunga, Ponziana, Zaule, Mon-tebello, Portuale, Libertas. Skupina B Inter TS, Olimpia, Supercaffe, Primorje, Triestina, Zarja, CGS, Giarizzole, Roianese, S. Croce, Chiar-bola, Esperia SG, S,- Andrea. OBVESTILA «6K'-Kras <*■* - ■ obvešča, da so treningi cicibanov na igrišču v Rcpnu ob ponedeljkih,-«r«Wr in-flHfctlr od 18. do 19.30. Vsi zainteresirani dečki, ki bi radi začeli z nogometom pri ŠK Kras, se lahko javijo trenerju Vinku Hafnerju ob urah zgoraj navedenih treningov. SPK Čupa iz Sesljana obvešča, da bo .jesenska regata za kabinate v nedeljo, 14. 9„ pred Sesljanskim zalivom. Predviden start ob 10. uri. Nagrajevanje bo v okviru družabnega večera v petek, 19. 9. Vabljeni vsi jadralci. Sekcij‘a minibasketa ŠZ Bor obvešča, da šo treningi minibasketa v telovadnici stadiona »Prvi maj* ob ponedeljkih in petkih od 17.30 do 19.00. Vsakdo, ki bi rad igral minibasket, naj se neposredno vpiše kar ob lirah treningov ali pa naj telefonira v večernih urah trenerju Raseniju na št. 76-30-79. ■lllllllllllllllllimillllllllllinillllllllllllllllllllllinillllllllllllimMUlllllllllllllllllMIMIflllllllMIIHIIMIIIHIIIIIIiruilllllllllllllllllilMIIIIimillMIIIHIHIIIIIIIIIMIIIIIIIIII Pohod in odbojkarski turnir v Bazovici V okviru spominskih svečanosti ob 50-letnici mučeniške smrti Bidovca, Marušiča, Valenčiča in Mi-l°ša je bil v soboto in nedeljo tudi ženski odbojkarski turnir, ki ga je organiziralo ŠZ Sloga. Prehodni pokal bazoviških žrtev je tokrat osvojila šesterka Kopra, ki se je v finalnem srečanju pomerila z Merkurjem (spodnji posnetek). Na zgornji sliki pa vidimo ude ležence uspelega Pohoda bazoviških junakov, ki ga je prav tako organiziralo ŠD Sloga pod pokroviteljstvom odbora za proslavo in katerega so se udeležili tako zamejci kot predstavniki iz matične domovine: izpred spomenika padlim v Bazovici so krenili na Jezero, ob robu doline Glinščice v Drago, na Pesek, v Gročano in čez vrh Ko- bazoviško strelišče. NEAPELJ moštvo West Bromvvich Albion sta v prijateljskem srečanju v sredo j igrala neodločeno 2:2. Za Napoli je uspešno igral Nizozemec Ruud Krol, ki je včeraj zjutraj odpotoval v Amsterdam, kjer mora urediti še nekatere podrobnosti z nizozemsko ekipo Ajax glede njegovega prestopa k Napoliju. Inter s težavo zmagal v Parmi PARMA — V okviru priprav na bližnje državno nogometno prvenstvo so tudi včeraj odigrali nekaj srečanj. Inter je gostoval v Parmi, kjer je le s težavo odpravil domačo enajsterico z 2:1. Parma je pri ’’a v vodstvo že v prvem polčasu z D’Agestinom, Milančani pa so ize načili šele v 72. min. z Altobellijem, Prvo kolo (14. 9.) Breg - Blue Star (Dolina ob 9.15) Zarja - Esp. SG (Bazovica ob 10.30) ZAČETNIKI Skupina A Domio, Fortitudo, Ponziana A. Rosandra, S. Sergio, Costalunga. Portuale, Breg, Libertas, Muggesana, Sonci ni B. Skupina C CGS, Chiarbola B. Opicina, Ponziana B, S. Luigi, Primorje, Giaria-zole, S. Andrea, Esperia A, Gaja, Supercaffe. Prvo kolo (21. 9.) Ponziana A - Breg (Opčine, cCarsiaa ob 13.45) CGS - Primorje (Opčine «Ai Pini* ob 9.30) S. Luigi - Gaja (Sv. Alojzij ob 15.15) CICIBANI Skupina A Domio, Costalunga, Muggesana, Ponziana^ A, Rrscndra, Portuale, Soncini B, Breg, Chiarbola, Fortitudo A, Zaule A. Skupina C S. Luigi, S. Andrea, CGS, Giarizzole, Esperia SG B, Primorje, Libertas, Opicina, S. Vito, Zaule B. Prvo kolo (20. 9.) Costalunga - Breg (Costalunga ob 17.30) S. Luigi - Primorje (Montebello ob 17.30) MLAJŠI CICIBANI Domio, S. Andrea, Campanelle, CGS, Giarizzole, Esperia S.G., Soncini, Breg, Chiarbola, Fortitudo, Ca-ve, S. Luigi. Prvo kolo (20. 9.) S. Andrea - Breg (Opčine «Ai Pini* ob 13.45) H. v. NA GORIŠKEM Tudi na Goriškem se bo naraščaj-niško prvenstvo 1980 - 81 pričelo v nedeljo, 14. 9., v katerem bo nastopila tudi štandreška Juventina. Prvenstvo najmiajših pa se bo pričelo le v soboto, 27. 9. in tudi v tem prvenstvu igra od slovenskih ekip le enajsterica Juventine. Začetnike, ki bedo igrali prvo kolo v nedeljo, 28. 9., pa zastopa na Goriškem ekipa iz Sovodenj. V prvenstvu cicibanov (začetek 27.9.) bo igrala samo Juventina, NARAŠČAJNIKI Mariano, Como, Audax, Azzur-ra, Medea, Lucinico, Itala S. Mar-co, Natisone, Juventina, Mossa, Pie-dimonfe, Medeuzza, Pro Romana, Poggio, Cormcnese. Prvo kolo (14. 9.) Itala S. Marco - Juventina (9.30) NAJMLAJŠI Skupina A Pro Farra. Piedimonte, Mossa, Juventina. Lucinico, Audax, Mora-ro, Azzurra, Torriana. Prvo kolo (27. 9.) Juventina - Audax (15. 15.) ZAČETNIKI Skupina A S. Anna, Azzurra, Pro Farra. Pro Gorizia, S. Lorenzo, Mossa, Sovod-nje, S. Rocchese, Lucinico. Prvo kolo (23. 9.) Sovodnje - S. Rocchese (11.00) CICIBANI Skupina A Lucinico, Juventina, Pro Gocizia, S. Anna, S. Rocchese, Azzurra. Prvo kolo (27. 9.) Lucinico - Juventina (14.37) TURNIR V PALEPMU Panatla premagal Madžara laroczyja kolu PALERMO — V drugam mednarodnega teniškega turniija v Palermu je Italijan Pcnatta hrez težav premegal Madžara Taroczyja s 6:1, 6:3. Tudi Vilas ni imel posebnih težav, da je odpravil Italijana Alcia-tija s 6:0, 6:1. V prvem kolu moških dvojic sta Jugoslovan Frarulovič in Egipčan El Shafey odprav.'a italijanski par Alciati - Parrini s 6:4, 5:7, 6:3. NEW YORK — Američanka Martina Navratilova je še vedno prva na lestvici teniških profesionalk. Na prvenstvu ZDA je Navratilova dobila 563.201 dolar (približne 450 milijonov Ur), Uredništvo, uprava, oglasni oddelek, TRST. Ul. Montecchl S. PP 559 Tel. (040) /9 46 72 (4 l!nt|e) Podružnico Gorica. Drevored 24 Magglo 1 — Tel. (0481) 8 33 82 57 23 Naročnina Mesečno 5.000 lir — vnaprel plačana celotno 60.000 lir. Letna naročnina za inozemstvo 53.000 lir. za naročnike brezplačno revija «DAN». V SFRJ številka 4.50 din. ob nedeljah 5,00 din, za zasebnike mesečno 65,00, letno 650.00 din. za organizacije in podjetia mesečno 80.00, letno 800,00 din. Poštni tekoči račun za Italijo PRIMORSKI DNEVNIK Za SFRJ DZS • 61000 Ljubljen* Oglasi Založništvo tržaškega tiska. Trst 11-5374 Stran 6 12. septembra 1980 2iro račun 50101-603-45361 cADIT» Gradišče 10/11. nad., telefon 22207 Ob delavnikih: trgovski 1 modul (šlr. 1 st., vlš. 43 mm) 22.600 lir. Finančni 800. legalni 700, osmrtnice 300, sožalja 400 lir za mm višine v širini 1 stolpca. Mali oglasi 200 lir beseaa. Ob praznikih: povišek 20%. IVA 15%. Oglasi iz dežele Furlanije - Julijske krajine se naročajo pri oglasnem oddelku ali upravi. Iz vseh drugih dežel v Italiji pri SPL Član italijanske zveze Časopisnih I založnikov FIEG ^ Odgovorni urednik Gorazd Vesel Izdajal in tiska I ZTT llrst m V ŽARIŠČIH NAPETOSTI - Piše Pavel Stranj POLITIKA RASNE DISKRIMINACIJE V DEŽELI ZLATA IN DIAMANTOV Če bi hoteli ameriški, angleški, a tudi italijanski dnevniki, ki skrbno poročajo o zdravstvenem stanju vsakega ruskega disidenta z e-nako natančnostjo poročati o krivicah, ki jih doživlja vsak dan dvajset milijonov Afričanov v Južnoafriški republiki, bi morali vsak dan objaviti posebno prilogo. Jedro južnoafriške oblasti, njena moč in hkrati njena šibkost je njena rasna politika. Štirje milijoni belcev nadvladajo 2,5 milijona mesticev, nad pol milijona Azijcev in nad 15 milijonov Afričanov. Belcev je torej manj kot petina, če pa upoštevamo še sosednja ozemlja, nad katerimi Južna Afrika izvaja svojo oblast, se Afričanov nabere čez 20 milijonov in delež belcev pade na 15 odst. Belci so lahko doslej ohranili svojo premoč z nečloveškim zatiranjem Afričanov in s klasično politiko »deli in vladaj», s katero so onemogočili vsako sodelovanje nad posameznimi skupinami podložnikov. Smisel take politike je zelo jasen: Južna Afrika je ena izmed najbogatejših dežel v svetu: v njej kopljejo 70 odst. vsega zlata, prva je tudi po pridobivanju diamantov in kroma (četrtina svetovne proizvodnje), ima pa tudi bogata ležišča železa, urana, bakra in drugih rud. Večino delavcev-rudarjev sestavljajo Afričani, ki opravljajo najtežja dela, a dobijo za to poprečno 15-krat nižjo plačo, kot njihovi beli «kolegi». Ta plat apartheida je dosti bolj pomembna od one, ki jo kažejo evropske revije: Afričani ne smejo sesti na iste klopi, ki so v mestnih parkih rezervirane za belce. Cela vrsta zakonov določa rasno kategorizacijo, ki pogojuje pravice in dolžnosti, od sprejema v službo do višine dohodkov. Plače Afričanov ne smejo presegati petine «bele» plače. Afričani se ne smejo sindikalno organizirati, kajti to prepoveduje vzakon proti komunizmu in sabotaži*. ki predvideva za «kršilce miru» tudi smrtno kazen. Leta 1978 je bilo usmrčenih 132 oseb, od teh je bil en sam belec, 26 mesticev in 105 Afričanov. Afričani so belcem potrebni kot delovna sila, a kake bi jim postali nevarni, zato jih skušajo na vse načine utesnjevati in preprečevati njih razvoj. Afričanom je omejena izobrazba, gibanje po državi kraj bivanja, itd. Seznam vseh diskriminacij bi bil predolg. A kljub vsem tem omejitvam v Južni Afriki vre. Prvi izbruh, ki je presenetil svet (vsaj tisti del sveta, ki je še verjel, da so Afričani zadovoljni s svojim suženjskim položajem) je iz leta 1960, ko je policija v mestu Sharpevillu pobila na desetine demonstrantov. Bela rasistična vlada (ni naključje, da je v njej več bivših nacistov) je po tem opozorilu zaostrila kontrolo in teror nad črnim prebivalstvom, a leta 1976 je upor v Sotvetu povedal celemu svetu, da apartheid ne more zmagati. Afričani so plačali to sporočilo s 500 mrtvimi. Letos, junija, je ob četrti obletnici Soiveta prišlo mimo bele cenzure novo sporočilo: 60 mrtvih in 200 ranjenih. Tokrat je vest vsebovala nekaj pomembnih novosti: žrtve so bili mestici, ki so bili doslej privilegirani v primerjavi s črnim prebivalstvom. Dva tedna pred tem novim pokolom, pa so v dveh važnih industrijskih objektih eksplodirale prve bombe afriškega pihanja. Črnopolto prebivalstvo torej ni več samo v svojem uporu. Gibanje je v dveh desetletjih po Sharpevillu organizacijsko in idejno dozorelo. Bombe v tovarnah niso opozorilo le belim oblastem v Južni Afriki, ampak predvsem njihovim političnim in ekonomskim zaveznikom v Washingtonu, Londonu, Parizu, Bonnu in Tokiu. Sporočilo so gotovo razumeli tudi beli rasistični voditelji, saj jih ni našlo nepripravljene: že dalj časa izvajajo načrt, s katerim mislijo nevtralizirati afriško opozicijo. To naj bi dosegli z dodelitvijo navidezne neodvisnosti vrsti majhnih in šibkih držav, kjer bi se črno prebivalstvo lahko ločeno in «svobodno» razvijalo. Nekak a-partheid na državni ravni. Po mnenju nekaterih izvedencev je že prepozno. Verižna reakcija afriškega narodno-osvobo-dilnega gibanja se je že sprožila. PO DOGOVORU BISAGLIE IN NABIJA Znatno večja količina alžirskega plina Italiji Dobavljali ga bodo 18 milijard kubičnih metrov na leto ALŽIR — Alžirska vlada bo do-1 njost. Včeraj je v terorističnih a ■iiiitiitiiHiiMiHiifaiiiiiiiiiiiiiniiiifiiiiiiiMiiiiiiiiiiifiiiiiiiiifiMiiiuiiitititiiiiiiiiiiiiiHiiiiiiiiiiMiiiimiiiiiiiiimiiiiuimiiiiiiiiiMiiiiiiMiniiiiMiiiiifiiiiiMimiitiMiiin V ZAČETKU NOVEMBRA V NOVI GORICI Osmi plenum kulturnih delavcev OF bo v znamenju pisatelja F. Bevka Priprave na plenum so za v polnem*teku'- davna referata "Bosta osvetlila politično in literarno delo primorskega ustvarjalca LJUBLJANA — V prostorih RK SZDL v Ljubljani so se včeraj sestali člani oziroma njihovi predstavniki. operativnega odbora za pripravo 8. plenuma kulturnih delavcev OF, ki bi moral biti predvidoma konec oktobra ali v začetku novembra tega leta v Novi Gorici. Na delovnem sestanku so še enkrat poudarili, da bo letošnji plenum, ki ga organizirajo SZDL Slovenije. RK SZDL Nova Gorica, Društvo slovenskih pisateljev in SAZU ter SKGZ, posvečen 90-letnici rojstva in 10-letnici smrti Franceta Bevka, primorskega družbenopolitičnega delavca in pisatelja. Plenum bo na viso-, ki znanstveni stopnji, k njegovemu Carterjev ribolov WASHINGTON - V ameriških krogih zelo radi govorijo o izredni sreči ki jo ima predsednik Carter v ribolovu. Sedaj pa je neki funkcionar športnega središča za ribolov, kjer Carter zelo rad ribari, po-, vedal, da imajo človeški prsti nekaj vmes pri taki sreči. Ko zvedo, da prihaja Carter ribarit, izpustijo namreč nameščenci središča veliko postrvi v potok, kjer bo nato namakal Carter svoj trnek. Zadnjič je tako fkosmato» srečo poskušal prejšnjo soboto. V štirih urah je nalovil pet postrvi. Nič posebnega za izurjenega ribiča, še posebno, če mu nekoliko više mečejo postrvi v potok. Verjetno bo res, da zna Carter mnogo bolje ribariti v kalnem. uspehu pa bodo morale prispevati vse komponente, ki delujejo na Primorskem in tako tudi zamejske. Člani operativnega odbora so se domenili o načrtu skorajšnjega plenuma in pri tem poudarili, da bosta lia sporedu dva glavna referata, ki bosta osvetlila Bevkovo politično in umetniško delo, poleg tega pa bi morali posamezni literarni razisko- valci oziroma slavisti z obeh strani meje poskrbeti še za vrsto korefera-tov, ki bi tako v popolnosti označili Bevkovo prizadevanje za slovenske pravice na tem delu slovenske zemlje, s posebnim ozirom na njegovo delovanje med obema vojnama, v času druge svetovne vojne in po njej. V ta namen pripravljajo v Novi Gorici razstavo primorskega tiska od začetkov pa do nastopa fašizma, poleg nje pa bo tudi razstava Bevkovih del in skic. V proslavo 90-letnice rojstva in 10-letnice smrti Franceta Bevka se bodo vključile tudi slovenske literarne in družbene revije, saj bosta Primorska srečanja in Sodobnost posvetili celo številko ustvarjanju primorskega pisatelja, pa tudi ljubljanska RTV je pripravila film o Bevkovem portretu, in sicer po scenariju Toneta Pavčka. Film bodo prikazali tudi na plenumu v Novi Gorici. Ob znanstvenem delu, literarnemu večeru, odprtju razstav itd. bo tudi slavnostna akademija, na kateri bodo podelili tradicionalno Bevkovo odličje ter odličje OK SZDL Nova Gorica 8. plenumu kulturnih delavcev OF, katerega se bo udeležilo nad 300 oseb. Plenum, ki bo trajal tri dni, bo zajel tudi celodnevni izlet v Beneško Slovenijo in Rezijo, kjer bi se morali udeležiti simpozija, srečati s krajevnimi predstavniki, predvspm pa kulturnimi delavci, ki delujejo v okviru društva »Ivan Trinko* iz Čedada. Skratka, 8. plenum kulturnih delavcev OF bo dokaj natančno osvetlil lik Franceta Bevka in to tudi na področju, ki doslej še niso bila raziskana. Ijami je včeraj navrgel dvema roparjema izredno vsoto dveh milijard lir. Lastnik ukradenih dragocenosti je izjavil, da je med plenom tudi znan diamant »Malbo-rough», ki je bil last istoimenske grofice. Samo ta dragulj je vreden, po lastnikovem mnenju, najmanj 400 tisoč funtov šterlingov, kar znaša skoraj milijardo lir. bavljala večjo količino metana Ita liji, po višji ceni, ki jo morajo še določiti. To je bistvo sporazuma, ki sta- ga sklenila itabjanski minister za industrijo Antonio Bisaglia in alžirski minister za energijo Bel-kacem Nabi. Po plinovodu, ki ga je družba ENI speljala s Sicilije do alžirske obale Hassi R’mel. kjer se nahajajo naftna ležišča, -bo Alžirija leta 1984 pošiljala Italiji 5,5 milijard kubičnih metrov več metana, kot ga sedaj dobavlja. Skupnih 18 milijard kubičnih metrov plina bo predstavljalo največjo zmogljivost sedanjega plinovoda. Sporazum sta podpisala predsednik družbe ENI Alberto Grandi in glavni ravnatelj alžirske naftne družbe Sonatrach Tabti. Minister Bisaglia se je po podpisu sporazuma srečal z novinarji, katerim je povedal, da se bo morala italijanska vlada sedaj obvezati. da izvede, vrsto izboljšav pri sedanjem plinovodu. V prvi vrsti mora dograditi več pogonskih kompresorjev, ki bi povečali hitrost in torej tudi količino dobavljenega metana. Dalje morajo v najkrajšem času dograditi še četrto progo sredozemskemu plinovodu, do konca tega desetletja pa bi morali zmo gljivost plinovoda kar podvojiti, kar pomeni, da bo Alžirija dobavljala Italiji 36 milijard kubičnih metrov plina. To pa bi bilo za Italijo velikega pomena, saj bi na tak način postala zelo važno evropsko središče za razdeljevanje metana. Nad vsem tem pa preži neznanka cene. Sam Bisaglia pravi, da so si italijanska in alžirska mnen.ia s tem v zvezi precej deljena. Alžirci se namreč odločno sklicujejo na dejstvo, da nameravajo povišati ceno metana sorazmerno s ceno nafte (trenutno je cena metana okrog 50 odstotkov nižja). »Problem pa moramo še prouči-ti», pravi Bisaglia. »Nanašati se moramo na cene tržnega povpraševanja in upoštevati tudi cene drugih alternativnih goriv.* Uspeh pogodbe je sedaj odvisen od italijanskih pogajanj. Dejstvo pa ostaja, da je cena metana znatno nižja, če ga Italija uvaža iz Alžirije, kot če bi plin sama utekoči-njevala. Sporazum med Italijo in Alžirijo odpira družbi ENI še druga vrata sodelovanja z afriškimi državami, ki so južno od Alžirije bi s katerimi je ENI že vzpostavila stike. Bisaglia se je v Alžiriji srečal še s finančnim, zakladnim in proračunskim ministrom ter s predsednikom alžirske vlade. Razgovarjali so se tudi o ustanovitvi nove mešane italijansko-alžirske banke. ANKARA - Politično nasilje je postalo že tragična turška vsakda- tentatih izgubilo življenje 27 oseb, dan prej pa «samo» 21. Krvav obračun spopadov med črnci in policijo CAPETOVVN — Ena smrtna žrtev in več ranjenih je krvavi obračun spopadov med policijo in črnskimi manifgstanti v naselju Guguletu, črnskem getu bbzu južnoafriškega mesta Capetovvn. Policijski funkcionar je izjavil, da so na manife-stante streljali iz bojazni, da bi začeli krasti po trgovinah ali napadati policiste. Dodal je še, da ne ve, če je protest temnopoltih v zvezi z določenimi aspekti šolskega sistema (ki samo poudarja rasistična načela). BLČMFONTEIN — Prizivno sodišče v glavnem mestu južnoafriške pokrajine Oranje je spremenilo na dvajset let zapora smrtno obsodbo črnskega voditelja Jamesa Daniela Mangeja, Prikaz moči Varšavskega pakta Prehod tankov preko neke reke v sklopu vojaških manevrov »prijateljstvo po orožju 80» (Telefoto AP) IIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIIMIIIIIIIIimilllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllllHIHIItllllllllllllUllimilllllllllllllllllHIIIIIIIIIIIUIIIItItlllllllllllllllllllliliiiiiiiiiiiilillliiiiililllillllillliiilflillllllMlllIltlllllllllllt PO OBJAVI «TRIPOLSKE DEKLARACIJE: Previdne reakcije o usodi libijsko-sirske združitve Sovjetska zveza hvali pobudo - Zaskrbljenost v Tel Avivu - Državi bosta z združitvijo ojačili gospodarsko in vojaško moč MOSKVA — Sovjetska tiskovna a gencija TASS je s precejšnjim poudarkom posredovala vest o sirsko-libijski združitvi. V svojem dopisu iz Damaska sovjetska agencija Dred-vsem navaja 14. točko »tripolske deklaracije*, ki pravi, da je enotna država del svetovnega osvobodilnega gibanja cin^-aaveznica vseh socialističnih in osvobodilnih sil, ki se borijo proti "sionizmu, rasizmu, imperializmu in proti vsem izkoriščevalnim, napadalnim in reakcionarnim silam. Prav tako sovjetska agencija s posebnim poudarkom prikazuje, da bo nova državna tvorba utrdila fronto nasprotnikov campdavidskega sporazuma. V svetu so za sedaj reakcije skrajno previdne. Nihče noče napovedovati prerane smrti ali uspeha nove državne tvorbe. V povojni zgodovini je edino združitev med Egiptom in Sirijo pod Nasserje-vim vodstvom trajala nekoliko dlje. RIJEKA — Dve italijanski ribiški ladji iz Fana in Ancone sta odpluli iz reškega pristanišča potem, ko sta plačali jugoslovanskim oblastem po 4,5 milijona lir globe, ker sta ribarili v jugoslovanskih teritorialnih vodah. Dokaz Straussove priljubljenosti \\ A Bi m a Drzen rop v Londonu LONDON — Drzen rop sredi belega dne v neki londonski dragu- Bavarskega veljaka in krščanskodemokratskega kandidata za kanclerja pričakujejo po Nemčiji nasprotniki tudi z napisi «Stoppt Strauss* (Ustavite Straussa) (Telefoto AP) „„„„....................................................................................................................................................................................................................................iiiiiiiiiiitiitiiiuuii.......................................................... t JlSss TURKEY G? fS YRIA f D a m a s c užfrvvvj&ž1 isracOkU^t m a o Cairo« (JORDAN mm EGYPT SAUDI ARABIA MIIES NASA BO IZSTRELILA POSEBNO VESOLJSKO LADJICO VVASHINGTON - Čez šest mese cev bo ameriška NASA izstrelila posebno »vesoljsko ladjico*, ki jo mislijo prvič v zgodovini vesoljskih poletov večkrat izkoristiti. To bi znatno omejilo izdatke za vsako stvar in osebo, ki jo pošljejo v vesolje. Strokovnjaki trdijo, da bodo s pomočjo ladjice, ki bo lahko povezovala z »normalnimi* poleti Zemljo in vesolje, s časom lahko uresničili vesoljsko vozilo, ki bo še bolj poceni: dvigalo. Arthur Clarke, izvedenec v telekomunikacijskih raketah in znan pisatelj (napisal je roman «2001 odisejada v vesolju*), je pred dnevi med tiskovno konferenco izjavil, da se bo morala NASA leta 2000 konkretno spopasti z načrtom za izgradnjo vesoljskega dvigala, ki naj bi povezovalo Zemljo z umetnim satelitom. Slednji bi moral biti precej obsežen in mirovati v višini 36 tisoč km nad Zemljo. Za tak načrt pa je brez dvoma potrebna »hitra* In učinkovita povezava, ki bi jo nudila posebna vesoljska ladjica. Po Clarkovem mnenju bi s podobnim dvigalom postali vesoljski poleti navadna orak-sa, na Luni in drugih bližnjih asteroidih pa bi se dalo izkoristiti le žišča rudnin. Kako naj bi zgledalo dvigalo? Clark pravi, da bi bilo treba spustiti s sateliti do Zemlje posebno vrv, ki bi jo vedno bolj odebelili in bi potem lahko prenašala težo zelo hitre električne kabine, s katero bi vozili material in osebe. Na podlagi svojih poznavanj in izkušenj strokovnjak trdi. da je ta izgradnja popolnoma mogoča Doseb-no s sodobnimi izumi na področju umetnih vlaken. Pa vrnimo se k sedanjosti. Na vesoljski ladjici bosta iz Cape Ca-naverala, verjetno 10. marca, od-notovala astronavta John Youn,t' in Robert Crippen, ki bosta 33-krat obkrožila svet in nato pristala na pristajalni stezi kalifornijskega vojaškega letališča pri Edward.su. Tako je v načrtu. Ladjica pa lahko zasilno pristane na vsakem večjem mednarodnem letališču. Revolucionarno «letalo» z raketnimi motorji je pri izgradnji naletelo na velike probleme, ki so — do sedaj — povzročili že dve leti zamude. John Yardley, pomočnik direktorja NASA, je izjavil, da je bila največja težava pri izdelavi motorjev in pri posebnem sistemu «p)o$čic» iz izolacijske keramike, ki obkrožajo ogrodje ladjice. Opazovalci pa menijo, da je treba pripisati velik delež zamude nesoglasjem med NASA in Pentagonom. Ni namreč povsem jasno — in verjetno tudi nikoli ne bo — koliko bo ladjica služila civilnim in koliko vojaškim namenom. Pentagon namreč računa na vesoljsko vozilo, da bi se z njim lahko u-strezno zoperstavil vedno bolj naraščajočemu nadzorovanju vesoljskega prostora s strani Sovjetske zveze. Govori se, da bi s pomočjo ladjice Američani lahko »ročno* postavili v vesolju posebne satelite, ki bi beležili sovjetske vojaške premike v določenih pokrajinah. Vsi dosedanji Gedafijevi poskusi pa so klavrno propadli. Razvoj dogodkov budno opazujejo predvsem v Izraelu in v Libanonu. Tel Aviv je že zagnal vik in krik, da je glavni cilj združitve zbrisanje Izraela s svetovnega zemljevida. V Libanonu pa so precej navdušeni, tudi v Libiji in Siriji nenaklonjeno čašo pisje pozdravlja združitev, saj po tihem upa, da bi ta utešila «sirsko lakoto po libanonskem ozemlju*. Napovedovanje uspeha ali neuspeha združitve je torej še preura-njeno, saj iz »tripolske deklaracije* ni še razvidno, kako se bosta upravno in politično združili obe državi, v veliki meri pa se lahko ugotavlja razloge, zakaj je prišlo do te nepričakovarie združitve. Na Zahodu trdijo, da so združitev narekovali notranji razlogi v obeh državah. Ugotovitev je precej pristranska, kljub temu, da ima ne kaj osnove. Tako Gedafi kot Asad sta v zadnjem obdobju naletela na precejšnje notranje težave, ki pa jih je težko preveriti. Zahodne tiskovne agencije so v zadnjem obdobju obširno poročala o nezadovoljstvu v sami libijski armadi, uprla naj bi se celo tobruška garnizija. Iz Sirije so vesti bolj obširne; odpor »muslimanskih bratov* priznavajo tudi v Damasku, a ni tak, da bi lahko ogrožal Asadov režim. Bolj verjetno so združitvi botrovali zunanjepolitični razlogi. Z vsevečjim zbliževanjem med Damaskom in Moskvo je Sirija vedno bolj osamljena v arabskem svetu. Libija pa se lahko zahvaljuje le svoji nafti, da je ni svet še osamil. a bržkone je skoraj gotovo, da je Gedafi vsem, vključno Arabcem neljub in neroden prijatelj zaradi nepredvidljivega vodenja zunanje politike. Z združitvijo bi Geda-fi postal nekaj več kot «nepridvid-ljivi Janezek* Sredozemlja, saj imata državi komplementarni gospodarstvi, da bi z združitvijo povečali svojo gospodarsko in kar najbolj zaskrblja Tel Aviv tudi vojaško moč. Zgovorni so podatki o obeh armadah. Sirija ima pod orožjem v vseh treh rodovih armade 200 tisoč ljudi; glede oborožitve pa je položaj naslednji; Pehota — 2.800 tankov (1.000 sodobnih T 72 in T62), 1.550 oklop-nih transporterjev, 2.200 topov, 12 baterij kopenskih raket dometa 270 kilometrov, 1.200 protitankovskih raket, od 70 do 80 baterij protiletal-škili raket. Letalstvo — 480 bojnih letal GOO sodobnih mig-25/23), 25 bojnih in 80 desantnih helikopterjev ter 17 transportnih letal. Mornarica — 2 fregati, 14 raketnih in 8 torpednih čolnov, 3 mino-lovke in eno izvidniško ladjo. Libijska vojska je številčno šibkejša je pa zato sodobnejša V vseh treh rodovih armade je 50 tisoč mož. Glede oborožitve pa je polo žaj naslednji: Pehota — 2.200 tankov, 1.200 o-klopnih transporterov, 720 topov, 27 baterij kopenskih raket dometa 270 kilometrov, 250 protitankovskih raket in 40 protiletalskih raketnih baterij. Letalstvo — 310 bojnih letal, 50 helikopterjev in 10 transportnih letal. Mornarica — 3 podmornice tipa F (sovjetske izdelave), ena fregata z raketami morje-morje in mo-rje-zrak, pet korvet z raketami morje-morje, 9 raketnih čolnov, 14 izvidniških in 4 izkrcevalne ladje. PLO skuša uvesti obvezni nabor za svoje mladince BEJRUT — V raznih vojaških o-poriščih Libanona se v teh dneh zaključuje obvezni nabor mladih Palestincev, za katerega je dala pobudo Organizacija za osvoboditev Palestine PLO. Cilj predstavnikov PLO je izuriti v najkrajšem času vsaj 40.000 mladincev, ki bi se borili proti Izraelcem in proti fa-langistom, da bi si palestinski narod z bojem pridobil svoje ozemlje, na katerem bi si zgradil svojo samostojno državo. Dve veji palestinske vojske «Al-fatah in «Al-asifa» pa medtem nameščata nove postojanke po vsem libanonskem ozemlju. Po vesteh, ki jih prinaša levičarski bilten «A-rab Press Service*, ki ga Palestinci izdajajo na Cipru, izhaja, d® so pripadniki «Al-asifa» že namestili svoje vojaško oporišče v bližini kraja Sosul v severnem delu Iraka. Po istih vesteh izhaja tudi, da so predstavniki »Al-fatah* sprejeli v svoje vrste tudi mladince iz drugih držav, prostovoljce, ki niso nujno Palestinci. V preteklih dneh so že enote palestinske «vojske» izvedle vojaške manevre v bližini u-metnega jezera Quar’Oun na zahodnem predelu pokrajine Abekaa. Medtem pa se boji med skupino falangistov in redno libanonsko vojsko še nadaljujejo z nezmanjšano silo. V včerajšnjih jutranjih urah je prišlo v kraju Hadath, v bližini Bejruta, do ponovnega streljanja, med katerim je baje izgubilo življenje 7 oseb, okrog 25 pa je bilo ranjenih. Iz dosedanjih virov ne izhaja, kdo je prvi sprožil boj. Voditelj Bachir Gemayel je s tem v zvezi dejal: «Več pripadnikov vojske skuša uvajati razdor, medtem ko bi bilo bolje, da bi se potegovali za varnost Libanoncev*. BUKAREŠTA — V glavno mesto Romunije je včeraj prispel egiptovski podpredsednik in Sadatov posebni odposlanec Mohamed Hosmi Mubarak. SAN SALVADOR - Dva ducata salvadorskih kmetov je zasedlo sansalvadorsko katedralo v znak protesta zaradi aretacije 17 sindikalistov. HllllllllltlimillllimiHlllltllllllltllllllllltllllllllllllllllllllIHliffllllllltlllllllHIIIIIIUIIIIItllllIkHIIIIIIIItlllt11* OD VČERAJ V RECOARO TERME Študijsko zasedanje o hundikupirauih Uvodno poročilo bivšega ministra Pedinija (Poseben dopis) RECOARO TERME - V Toplicah Recoaro Terme je bila včeraj u-radna otvoritev 13. italijanskega kongresa za obravnavo mednarodnih vprašanj. Tematika zadeva tokrat telesno in duševno prizadete in izbira ni bila le golo naključje, temveč je konkretna priprava na prihodnje leto. ki ga je organizacija Združenih narodov proglasila za mednarodno leto handikapiranih. Kongres je organiziral Inštitut družbenih ved »Nicold Rezzara* iz Vi-cenze pod pokroviteljstvom italijanskega odbora mednarodnega sklada OZN za pomoč otrokom ter katoliške organizacije BIČE, ki se ukvarja s temi vprašanji. Po krajšem uradnem pozdravu je besedo prevzel predsednik za komisije pri EGS, ki obravnava probleme mladine prof, Pedini in prikaza) kako države v EGS gledajo na omenjeno problematiko. Izkazalo se je, da so stališča dokaj različna. Nemčiji, BrVra in LuksemVrg na pri mer se ulivajo popolni vključitvi prizadetih otrok v družbo in so popustljivejši le do tistih, katerih znaki prizadetosti niso tako očitni. Tako na primer še vedno obstajajo v Nemčiji zloglasne »sonder sebu-le», ki otrokom gotovo bolj škodijo, kot pa koristijo. To je za njih prvi korak, k izolaciji, saj po dokončanem študiju mu ostanejo ^ delovnem svetu vsa vrata zaprta. Prof. Pedini se ie dolgo zaustavil ob obravnavanju stanja handikapiranih v Italiji, kjer je zakon o njihovi vključitvi že tri leta stvarnost. Primanjkujejo pa še najosnovnejše strukture in predvsem specializirano osebje. O tem pa bom0 podrobneje poročali v prihodnjih dneh. Za zaključek velja še omeniti besede, ki jih je prof. Pedini izrekel včeraj med svojim Dreda-vanjem (čeprav gotovo nenamerno); «še sam se za to problematiko nisem nikoli posebno zanimal. Zanimati sem se začel šele pred dobrim mesecem, ko so mi pač P0' verili to nalogo.* LAURA PERTOT