292. Številka.
Ljnbljana, v četrtek 22. decembra.
XXV. leto, 1892.
SLOMŠKI MRI
t T**^^ laimki aedelje io praenike, ter velja po politi prejem aD aa avatro-ogerako dežel« aa vie leto 15 gld., aa pol leta 8 gld., r.a Četrt leta 4 K\d., za jedeo
« l *.<l. 4U *r. — Za Ljubljane  bris po*itfanja ca dom ea vso leto 18 gld., la četrt leta J* gld. ao kr., aa jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa ae po 10 Jir. y li Da me8eo' 1)0 M kr. to. Četrt leta. — Za tuje deiele toliko vec, kolikor poštnina anafitt. * "* P -
Zav-oanamla pl&Cnje M od oetiristopue petit-vrste po 6 kr., Cu ce oananilo jedenkrat tiska, po 5 kr., Ce ae dvakrat, in po 4 kr., Ce ae trikrn   ... večkrat tiska.
Dopiai naj se izvolfi frankirati. — Rokopisi bo ne vračajo. — Orednistvo in opravnittvo je na Kongresnem trgu it. 19* » Opravniatvn naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari.
Razmere na Primorskem.
(Govoril posl. dr. Matko L a g i n j a v 183. boji drž. zbora dne 15. decembra t. 1.) (Konec.)
Pred kratkim šlo je za to, da ae znova otvori ljudnka šola v Fontani, vasi bliza Poreča na zapadnem bregu Istre. Ne gre tajiti, da je tam nekako znanje italijanščine koristno, ker prebivalci občujejo mnogo z mesti deloma radi trgovine z lesom in tudi s kamni, katere pošiljajo v Benetke, Chioggio in Raveno, ali zato po mojem prepričanji pač še ni bilo uvaževati vprašanja, ali naj se radi tega na tej ljudski šoli uvede italijanski učni jezik.
Prebivalstvo je, izvzemši k večjemu tri ali štiri rodbine, hrvatske narodnosti. Vzlic temu bi bili zadovoljni s šolo z italijanskim učnim jezikom, da je le šola. Tako se je tudi zgodilo. A pri tej priliki stavljen je bil z neke strani predlog, naj 8e v Fontani nikakor ne nastavi učitelj, zmožen učiti tudi v hrvatskem jeziku in c. kr. vladni organi so ta predlog vzprejeli — še leto dnij ni tega — tako da ni mogoče starišem skrbeti za to, da bi se njih otroci tudi zunaj šole, privatno, učili v hrvatskem jeziku. (Čujte! Čujte!) Kam pridemo tem potem? V Sanvinčentu, tej že nekam slavni občini, je okoli 500 Italijanov in vsaj trikrat toliko Hrvatov v bližnjih vaseh. Ti ljudje imeli so mnogo let duhovnika, ki je bil njih jezika popolnoma nezmožen (Čujte! Čujte!); šola je popolnoma in izključno italijanska, učitelja pa so poklicali iz Spodnjih Tirolov, samo da bi niti privatno ne mogel učiti hrvatskih otrok. (Čujte! Čujte! mej somišljeniki.)
Pri nas se more še kaj drugega primeriti. V kaki občini — imenujmo jo X Y — vršile so se občinske volitve. Nekateri Slovani-volilci izdali so oklic na somišljenike, v katerem pravijo: To pot se ne bomo volitev udeležili, ker so razmere take, da bi k večjemu v jednem volilskem razredu zma gali, prihranimo si ta trud itd., ker od večine, ki pride na krmilo, nimamo ničesar pričakovati, niti v duševnem, niti v gospodarskem pogledu. To je bilo in je še tudi moje mnenje in mislim, da se je že večkrat obistinilo.
Mej podpisa nci na tem oklicu bil je tudi ljudski učitelj iz okolice, spadajoče pod to občino. Mož je prišel vsled tega v disciplinarno preiskavo in bil disciplinarno kaznovan. (Posl. dr. Trojan: Zakaj? — Posl. dr. Brzo rad: Ker ni hotel voliti!) Ker ni hotel voliti, ker je oklic podpisal, ker se je držal pasivno, skratka, ker je hotel mir imeti.
LISTEK.
Blazni Jožek.
(Črtica iz življenja. Češki spisal B. Lehnicky.)
Nazivali so ga Jožka in ga smatrali občinskim norcem. Dokler sem bil pri roditeljih, videl eom ga vsak dan, kako je hodeval a prostim, gugajočim se korakom od biše do hiše in prosil milodarov. Tu so mu dali novčič, ondi kos kruha ali malo gorke juhe, tam zopet kako staro ponošeno obleko. Bil j*' tih blazuec in ui nikomur škodoval. Imel |e stalno idejo, da je sin barona Holdenau-a in da podeduje po njem velika posestva; zato so kričali otroci za njim: uiodrokrvni Jožek.
V celem mestu so ga poznali prav dobro in malokje bo ga pustili brez daru od hiše Imeli bo ž njim vsaj malo — do berača izvanredno sočutje. Vedeli bo, da ni za nobeno delo in da je v svoji duševni nezmožnosti za celo življenje obsojen k pros-jačenju. Tak revež vzbuja miloBrdnost. Naj je dobil karkoli v dar, Joiek se ni nikdar zahvaljeval z besedami.
V tem io ga poznali vr,
Dvignil je pravilno svojo obnošeno čepico, po-
Ta učitelj, da bi mu samemu ne bilo treba govoriti, uložil je po pooblaščenem advokatu rekurs zoper disciplinarno sodbo.
Načelnik neposredno predpostavljenega okrajnega šolskega sveta pritiskal je na vse mogoče načine na učitelja, da bi ta umaknil svojo pritožbo (Čujte! Čujte!) in mož je bil končno primoran storiti to in sicer brez vednosti pooblaščenega advokata. In zakaj, gospdda moja? Rekurs je bil pisan povsem dostojno. Naveden pa je bil v njem fakt, da je pri istih volitvah, pri isti priliki, dosti večji odgojitelj mladine deloval neposredno za nasprotno stranko (Čujte! Čujte 1), daje bilo njegovo ime podpisano na proklamacijah, protestih itd., a ni se mu zgodilo nič, morda je bil celo pohvaljen. Mali mož je bil ljudski učitelj, veliki in morda, celo pohvaljeni mož pa ravnatelj srednje šole. (Posl. Spin čir: In član deželnega šolskega sveta!) Torej take reči se gode pri nas.
Kjer dobimo Slovani v kaki občini večino in uvedemo svoj jezik kot uradni jezik, takoj se potrudi politično oblastvo odgovarjati nam, ki pišemo hrvatski ali slovenski, v nemškem jeziku (Čujte! Čujte!); italijanskim in poitalijanČenim občinam pa dopisuje politično oblastvo v italijanskem jeziku. Kaj je posledica tega? Posledica je, da Italijani nimajo uzrokov tožiti in se vedejo mirno ; tudi če so zoper vse naravne zakone prišli do večine, morejo koj uvesti zopet italijanščino, ako ni bila že prej v veljavi. Uzroka torej ni, da bi mej njimi in političnimi oblastvi nastalo nesporazumljenje. V takih razmerah seveda se moramo mi pritoževati, da meri okrajno glavarstvo močnim in imovitim z drugo mero, kakor nam. Zato se pa tudi v iz vestnih krogih govori: Hvala Bogu, Italijani se ne prepirajo, oni so mirni, prave ovce (Veselost); ali Hrvati, to so nemirneži, ti so rtideči, to je prava iredenta! (Veselost.) Kadar so jedenkrat politični uradi na Primorskem prišli do tega prepričanja, potem povejte mi: Na kako podporo in pomoč smemo pri njih lačunati tudi na ekonomskom polju. Odgovarja se nam: Kraj najboljše volje Vam v jezikovnem oziru ne moremo pomagati, ker potem bi moral vsak politični uradnik na Primorskem znati štiri jezike: itali anski, hrvatski, slovenski in nemški Tega ne morem uvideti, ker v nekaterih krajih je italijanski jezik absolutno nepotreben za občevanjo z občinami in posamniki. Zanimivo pa je to, da zahteva vlada od svojih uradnikov še več, kakor mi. Faktum je, da sta se jedno in isto leto dve občini jednega in istega političnega okraja obrnili do dotičnoga okrajnega glavarstva s prošnjama, naj se jima
gledat je poln hvaležnosti na darovalca, pokiinal z glavo in Sel. To je bila vsa ujegova zahvala.
Hodil je z gugajočim se korakom, imel obe roki potisnene v globoka žepa svoje rumene, s za* platatni v vseh barvah pušite suknje. Po leti prosil je bos, po zimi pa je imel nogi zaviti v cape, z vrvico na nogi pripete.
Spal je v jako slabi koči.
Dokler je bilo poletje, godilo se je Jožku dosti dobro, toda gorje je bilo po zimi; ljudje so se skrbneje zapirali v stanovanja, dnevni dohodki so se zelo skrčili in Jožka je objela beda z vso svojo strašno tiho.....
Bilo je I. 187*. Prišla je zima in bila koj v začetku tako huda, da je zmrzovala človeku sapa v ustih . . .
Naravo je krila bela odeja. Ivje na drevesih lesketalo se je v Bolnčnih žarkih in na ribnikih strdila ne je ledena skorja .... Krasna, prelepa je bila priroda v tej ledeni odeji, toda za Jožka malo mikavna . . .
Nekega dne prične Jožek zgodaj avojo navadno pot od hiše do hiše. Pride v hišo bogatega zaBob-nika. Ougajoč se, t rokama v žepih skritima splaii se po stopojicah v prvo nadstropje. Pri prvih vratih se ustavi. Komaj dva koraka pred seboj zagleda jedva dvanajst let itsro dekletce, mraza vie višnjevo. V
naredbe in dopisi pišejo v deželnem jeziku in reklo se je izrecno, da je t fina občinama, jedna je slovenska, druga hrvatska, vse jedno, če se jima dopisuje hrvatski ali slovenski, češ : mi utnejemo i jedno i drugo.
Odgovor na to so bili nemški dopisi, (čujte! Čujte!) In kakor se je zgodilo takrat, tako se godi tudi dandanes. (Posl. dr. Vašatv: Avstrijsko!) Ako se zoper to pritožujemo, nalagajo se nam globo ali pa se nas denuncira.
Postopanje vladnih organov na Primorskem naperjeno je sosebno zoper jeden stan, ki bi po našem mnenji zaslužil, da se ž njim ravna vse drugače. Vladne organe navdaja glede duhovščine neka nezaupnost, če so dotičnikt hrvatske ali slovenske narodnosti. (Čujte ! Čujte !)
Znan mi je slučaj, da je neki duhovnik prosil okrajno glavarstvo, naj ga varuje raznih, zoper njega uprizorjenih agitacij, naj postopa po zakonu zoper nekatere hujskače, ki prigovarjajo ljudstvu, naj duhovniku ne daje, kar mu pristoja — to je biro. Na to je odgovorilo okrajno glavarstvo: „V tem oziru ne moremo ničesar storiti."
Znani so mi slučaji, da so bili duhovniki hrvatske ali slovenske narodnosti na najsurovejši način psovani, da so bili v nevarnosti, če ne za življenje, pa vsaj za zdravje in telesno varnost, in vender se ni nič zgodilo v njihovo varstvo
Znan mi je slučaj, da je bil visok političen dostojanstvenik toli pogumen — recimo naravnost, to je bil Tržaški namestnik; denuncirati nečem, ali fakta smem vender navajati — da je rekel neki deputaciji: Ne hodite za svojimi duhovniki; ti Vas bodo speljali na kriva pota. 'Čujte; Čujto ! — Poslanec dr. Lueger: To je Kinaldini! Tega bi bili morali že davno odstaviti!) Policijski duh ima v nas tako moč, da tepta književnost, umetnost, spoštovanje pred državo in najvišjimi faktorji v državi. Leto dni je tega, da je nekega duhovnika zajedno urednika hrvatskega lista v Trstu tožil radi žaljenja časti neki drugi duhovnik italijanske narodnosti. Kakor Vam je znano, priložiti jo kazenskim aktom policijsko poročilo o obtoženčevem življenju. Kako se glasi to pod št. 11. zapisano poročilo o uredniku Mandiću? (Čujte! Čujte!) „Po privatnih njegovih izjavah in v „Naši Slogi" izraženih tendencah je urednik Mandir zagovornik velikohr-vatskih aspiracij (Veselost na desni.), velik spošto-valec znanega strankarja škofa Strossmaverja (Klici: Grozno!) in ne nasproten propagandi za slaviziranje rimsko - katoliške liturgijo, katero v najnovejšem Času iz političnih uzrokov  tirjajo posamni prena-
slabo, razdrapano obleko zavito sloni dekletce ob zidu in zapira drobna očešca . . . morda radi mraza . . . nemara tudi radi neizmerne utrujenosti.
Jožek se ustavi pred deklico, katera zmoteno odprt; oči in plaho pogleda na prišleca.
Jožek je vedel, da je dekletce prišlo prosit, kakor on sam. Ali kak neizmeren razloček je mej njima! Ou utrjen, navajen mrazu, ne/godam in gladu, odrasel mož, ki se je, že leta in leta odkazan na prosjačeuje, s tiho resiguacijo vrgel svoji nemili osodi v naročje — toda gorje" tej-le reviei tako slabo in j omanjkliivo oblečeni!
Jožek gleda nekoliko časa na dete a pogledom polnim najpopoluejšcga sočutja, polnim globoke ga-uenosti.
Bog vedi, kaj se je v tem trenutku v Jožkovi duši godilo . . .
Nemara ga je ganil nenavadni pojav sočutja, katero je obvladalo tedaj celo bitje nesrečnega blaz-neca — oni megleni zavoj, temneč njegov razum, se je na k m t razgrnil in žarek jasnih predstav za-ainit je v njegove bolne možgane . . . skratka, v naslednjem treootku utrne se z Jožkovega očesa solza, debela in svitla, zdrkne zlahka po rumenkastem, zgubančenem licu, vjame se za hip v sivi bradi in kane na tisk. (Konec prib.)
peteži". (Veselost na desni. — Posl. Spinčic": Primorske razmere!)
Prepričan sem, da policijsko oblastvo na Primorskem drugače niti pisati ne sme. Tu velja nasprotje tistega reka o čudnem duhu, ki hoče zlo in dela dobro. V tem poročilu pa je velika hiba, katera karakterizira našo policijo. Glasom izlečka iz kazenskega zapisnika obsojen je bil Mandič na (50 gld. izgube od kavcije. Policijsko poročilo je dodalo ničlo, (Veselost.) da je nastala številka 600. (Posl. Spinčic: Policijsko oblastvo v Trstu dodalo je samo ničlo !) Tudi čutno protislovje sem zasledil v tem poročilu. Urednik je torej zagovornik veliko-hrvatskih tendenc. Da je to istina, potem ne more biti političen »poštovatelj znanega strankarja škofa Strossmaverja, Kajti prav glede tega programa nastali sta na Hrvatskem dve nasprotujoči si stranki. Priznam pa, da jaz in toženi urednik spoštujeva visoko škofa Strossmaverja, čeprav ta ni zagovornik velikohrvatskih tendenc.
Zakaj? On je katolišk prelat, on je plemenit človek, on je storil svojemu narodu veliko dobrot, on se bavi z uzvišeno idejo, z idejo, katere uresničenja ne bo doživel, katero je pa radi tega toliko bolj spoštovati, z idejo, s katero so se bavili naj večji možje, z idejo o združitvi obeh kristijanskih cerkva (Tako je!) po znanem reku: unus pastor unus grex.
In takega moža naj ne bo dovoljeno spoštovati? Za Boga, to je že s splošno človeškega stališča nekaj naravnega, samo naša policija hoče s tem podati „noto" — dobro jo umejemo — v politični informaciji o isterskem Hrvatu. Ali z državnega stališča bi vender ne smelo biti čudno, ako je kdo velik spoštovatelj — tajnega svetnika Njega Velečanstva (Tako je!) in škof Strossraaver je vender tajni svetnik Njega Veličanstva I
Do kam nas je na Primorskem že zapeljal policijski duh, o tem dovolite mi še jedno besedo. Tu (pokaže na posl. Spinčiča, sedečega poleg govornika) imate uzgled, kaj se more pri nas vse zgoditi. (Res je!) Ponos in podpora stare svoje matere, dobrotnik mnogih dijakov, izvrsten vzgojitelj učiteljev, mož, o katerem je dokazano, da je učiteljstvu obeh narodnostij vedno svetoval sporaz-umljenje in ljubezen (Posl. dr. Vašatv: Čujte!) — takega moža so hoteli vreči ob tla (Čujte!), pravim „hoteli", ker končna rešitev še ni znana. (Posl. Spinčic: S tem me ne bodo ugonobili; tudi minister Gautsch ne!)
V dotičnem odseku se je reklo, da je to čin kabinetne justice. (Posl. dr. Lueger: To je res!) V tem oziru dovolil bi si izreči drugo mnenje; ako ni kabinetna justica, kakor jo jaz razumem, bolj pravična, kakor navadna justica, potem moramo obupati. (Klici- To je turška justica!)
Tako delujeta zoper nas uprava in policijski duh; pričakovati bi bilo. da tedaj, kadar gre za naše osebno varstvo, morala bi policija in politično oblastvo vsaj ad salvandam apparentiam tudi za nas nekoliko skrbeti.
Slučaj, katerega imam v mislih, je žalosten, a povedati ga moram, ker sem to itak že predolgo odlašal. Kar pa bom rekel, tega, gospoda moja, nikari ne zmatrajte za denuncijacijo, ali kot nekaj, kar je obrneno zoper drugo narodnost v deželi.
To mi ni v mislih in slovesno izjavljam, da mi Hrvati in Slovenci ne maramo biti moralno orodje, s katerim bi se streljalo na iz vestne elemente na Primorskem. (Dobro! na desni) Kar je vlada s svojim sistemom na Primorskem vzgojila, to naj sedaj neguje, kar je sejala, naj žanje. Če pojde za našo eksistenco in nam ne bo mogoče, da bi se branili kot Avstrijci, branili bi se kot Hrvati. (Dobro! na desni. — Posl. Sokol: Tako je prav!)
Pred jednim letom torej sem slišal za svojo varnost in za svoje življenje zelo neugodne vesti. Nikakor ne mislim to namero zarezati na rovaš nasprotne stranke kot take, ker izmečkov je v vsaki stranki, pri vsakem narodu.
Tu imam neki časopis z dne 30. novembra, JI Giovine Pensierou, kateri nam je v političnem oziru absolutno nasproten. Tu čitam Članek o postanku naše male parlamentarne frakcije, od katere za sedaj ne pričakujem Bog ve kakih uspehov; na vedena so imena teh petero poslancev, a pridejane take impertinence in take psovke, da bi v varstvo osobne svoje Časti morali stopiti pred porotnike. (Posl. Sokol: NiČ se zato ne menite!)
A pred porotnike ne moremo, kajti pravosodne razmere v Primorju so take — to izjavljam slovesno — da nikakor ne moremo pred sodišče. (Tako je! na desni.) Ta članek, v katerem nas primerja pisatelj klati-pevcem, kar nas ne moti, slove pri koncu:
„Questi sono i cantatori e che raccomando alla vostra benevolenza, e nel časa vengono innanzi a voi cantar le loro dolci canzoni prenderli a podate in iiuel luogo."
To se pravi: To so tisti pevci, katere smo vam popisali; ako bi prišli k vam in vam jeli peti sladke svoje pesence, odženite jih z brcami iz tistega kraja.   (Posl. Sokol:   To so fine manere.)
Tako, gospoda moja, se piše o državnih in deželnih poslancih. (Posl. Spinčic: Taki listi se ne konnscirajo) Prav rad bi videl državnega pravdnika v Istri, kateri bi mogel opravičiti nekonfisciranja takih listov s tem, da hrvatski in slovenski listi
tudi tako pišejo. V naših listih ni bilo nikdar kaj takega brati o poslancih nasprotne nam stranke. (Posl. Spinčic: Zato pa se konfiscirajo prav nedolžne notice o slovanski liturgiji!) Ako je smeti javno pisati take reči, kaj je potem še vse dovoljeno javno govoriti in kaj še tajno storiti?
Kakor rečeno, sem bil večkrat opozorjen, da se čujejo čudni glasi glede osobne moje varnosti. Kakšen utis je to name naredilo in kaj sem iz tega izvajal, o tem ne maram govoriti. Nekaj časa potem, ko se slučajno ni posrečil volilski sho I, katerega sem sklical v Opotalj na dan 6. junija t. I., izvedel sem, da je malo dni potem znan človek rekel nekemu drugemu, da je določena nagrada tistemu, kdor me umori (Posl. Spinčić: 30C0 gld.— Klici na desni*. Čujtol Čujte!) in povedalo se mi je tudi, da so to izvedeli orožniki in sodišče ter naznanili stvar kompetentnim oblastvom. (Posl. Spinčic: Državnemu pravdništvu in okrajnemu glavarstvu!)
To se je zgodilo meseca julija 1. 1. Čakal in molčal sem do 8. novembra t. 1. nadeje se, da dobim kako obvestilo o tej stvari bodisi od sodne bodisi od politične oblasti ali vsaj od žandarmerije.
Ker je bilo političnemu oblastvu uradoma znano, da že od februvarija meseca v ožji svoji domovini nosim orožje vedno pri sobi (Čujte!) pričakoval sem tako obvestilo sigurno.
Dne 8. novembra t. 1. obrnil sem se s posebnimi ulogami tako na pristojno okrajno glavarstvo
v Poreču, kakor na pristojno okrajno sodišče v Motovunu in vprašal, kaj je s tisto nagrado in jeli sploh kaj na tistih govoricah.
Od sodišča dobil sem te dni prepis ovadbe žandarmerije in prepis odloka, katerega je izdalo državno pravdništvo v Rovinju na to izročeno mu ovadbo.
Ovadba žandarmerije št. 292 z dne 30. junija 1892 slove in puncto saliens:
„Dne" 28. t. m. naznanil mi je Peter Sanco sin Janezov iz Brda Opotaljskega, da je razpisana nagrada 3000 gld. tistemu, kdor umori drž. poslanca dra. Laginjo dne 6. junija, na dan njegovega prihoda. (Čujte! Čujte! na desni.) Ostalega ne bom navajal, ker vender upam, da se bo stvar še sodno preiskala.
Dodam naj le še to, kar je žandarmerija pristavila koncem dopisa:
„0 tem obveščam c. kr. okrajno sodišče s pristavkom, da se je to ovadilo tudi službenemu oblastvu". (Čujte!) Podpisan je žandarmerijski straž-mojster Jožef Enzmann.
Ta ovađba doposlala se je kompetentnomu drž. pravdništvu, da ukrene kar treba. A državno pravdništvo je odgovorilo dne 5. julija 1892 :
„Restituisco ali' Incltto J. R. Giudizio Distret-tuale di Montona colla dichiarazione che non trovo di avvanzare   proposta di  sorta perche non
vi esiste reato che sia da perseguitarsi d" ufticio".
To se pravi:
„Vračam slavnemu c. kr. okrajnemu sodišču v Motovunu z opomnjo, da se mi ne zdi primerno stavljati nasvetov, ker tu ne gre za hudodelstvo (moralo bi se bilo reči sum, ne hudodelstvo) katero je uradoma preganjati*. (Čujte! Čujte! Splošna veselost. — Posl. R i z z i: Vi ste ae šalili! — Posl. Spinčic: Saj so imenovane priče! Vam je vse samo šala! — Posl. dr. Herold: To šalo je bilo preiskati! — Posl. dr. Lueger: Take burke se ne delajo! — Posl. S p inči 6: Kdo se pa brani?)
Reklo se je sedaj: To je le šila bila! Go-spdda moja, ali morejo isterska oblastva zmatrati to za šalo, ista oblastva, katera v vsaki zatožbi, Če gre za najmanjše nasilstvo, za razžaljenje orožnikov ali za razžaljenje zadnjega občinskega sluge, vedno povdarjajo in naglašajo, kako so se narodna in politična nasprotstva v Istri razvila in narasla, kako je v nevarnosti sprava mej narodoma in sploh vse javno življ-nje! Ali je bila torej šala?
K večjemu, da je okrajni glavar Poreški zma-tral to za šalo in zabavo. (Posl. Spinčic: Kar ti gospodje store, je vse šala!)
Iz ovadbe, gospoda moja, je razvidno, da je žandarmerija službenim potom naznanila stvar službenemu oblastvu. Za žandarmerijskega stražmojstra Motovunskoga je kolikor meni znano službeno oblastvo okrajno glavarstvo v Poreču.
Obrnil sem se bil do okrajnega glavarstva Poreškega z ulogo, pisano hrvatski, kar v moji domovini vender ne more biti zabranjeno.
Dobil sem nemški pisan odgovor. (Posl. Spinčic: Sicer odgovarja vedno italijanski.) Da, če bi bil v italijanskem jeziku vprašal, dobil bi bil italijanski odgovor. Ne pritožujem se radi tega; če bi to storil, veljal bi za „rudečkarja*.
Okrajno glavarstvo Poreško mi je sub prez. št: 170 odgovorilo, da v tej stvari „ni nič izvedelo niti zasledilo najmanjših indicij, ker niti od Vas, častiti gospod, niti z druge strani ni dobilo nikake ovadbe, celo od c. kr. žandarmerije ne, katera se je pri zaslišanju izjavila, da ni v tem okraja nikdar nič takega čula (Čujte! Čujte!) in torej tudi meni ničesar ni mogla sporočiti": (Posl. Spinčic: Tako falsi ticira uradne reči „zaslužni uradnik" grofa Taaftea!)
Sodbo o tem počenjanju prepuščam Vam, gospoda moja; jaz sem s to rečjo gotov.
Visoka zbornica! Nisem vajen niti mi je po volji, če ae moram baviti s osobami, kjer pa gre
za javni blagor, kjer gre ne samo za gospodarsko, ampak za narodno eksistenco, takrat smo prisiljeni imenovati osobe, da se spoznajo razmere. Okrajni glavar Lošinjski priznal je že davno, da je postal na Lošinju nemogoč, a ne vsled mene, ampak vsled neke visoke osebe — in vender je Še sedaj v Lošinju. Vodja okrajnega glavarstva Poreškega začel je svojo karijero v Dalmaciji; s kakšnim uspehom, zlasti glede narodnih teženj Hrvatov, vidi ee iz tega, da ga pomnijo v Sinju in v drugih volilski h krajih že dvajset let in več.
Potem je prišel mož v Lošinj — in tedaj so tudi na Lošinju nastali nemiri in prepiri mej narodoma. Mož se je dal tudi voliti deželnim poslancem in sicer tam, kjer je §am~ imel nadzorovati sestavljanje volilskih imenikov in voditi volitev. (Čujte! Čujte!) Ko je mož bil poslanec, glasoval je v deželnem zboru vedno in izključno z italijansko stranko, tudi če je šlo za najvitalnejše interese prebivalstva, tudi če je šlo za vsaj deloma pravično izvršitev dižavnih osnovnih zakonov. (Posl. Spinčic: Zato jo postal pozneje vladni zastopnik v deželnem zboru!) Mož jo prišel pozneje v Poreški okraj, kako, tega ni treba preiskovati — za časa njegovega vodstva prišlo je tako daleč, da so bili razpuščeni občinski zastopi, da posamne občine po več let niso imele zakonitega zastopstva, da so se duhovniki preganjali in se vršile druge take reči, kakeršnih sem poprej nekaj navel.
Kaj se je godilo pri volitvah, o tem niti govoriti nečem; kadar pridemo do tega vprašanja, povedal bom tudi jaz svojo. Mož sam je še vedno vodja Poreškega glavarstva, postal je namestniški svetnik — taki naslovi se dobe po dolgem službovanju — in zastopnik visoke vlade v deželnem zboru v Poreču.   (Čujte! Čujte 1 mej somišljeniki.)
V tako deželo, kjer so po sodbi vseh javnih obla-stev, tako političnih kakor sodnih, ter po sodbi državnih pravdništev itd. narodne in politične strasti prikipele do vrhunca, v tako deželo poslala je vlada okrajnega glavarja, kateri je postal na Kranj s k em (Posl. Spinčić: V Postoj ini in v Novem mestu!) popolnoma nemogoč ter bil sodno kaznovan.
A ne samo, da je bil premeščen na Primorsko; od namestnika je odvisno, kam ga bo poslal in poslal ga je v mesto, kjer stoji manjšina prebivalstva ali recimo manjšina prebivalstva italijanske narodnosti v odkritem nasprotstvu proti večini prebivalstva v mestu in v bližnji okolici. V tem mestu so bila nasprotstva že tako velika, da je mislila vlada proglasiti izjemno stanje, in tja se je poslal ta mož, ki je z vsemi ondotnimi Italijani v rodu in njih prijatelj. Nekoliko mesecev po svojem prihodu začel je dražiti najboljše občinske načelnike, v pričo precej uglednih osob predrznil se je ta človek brez ovinkov reči, da bo on zato skrbel, da Hrvati v občini ne bodo nikdar več dobili večine (čujteI Čujte! na desni.), duhovnike in učitelje preganja, kjer more, sploh je on razdražil zopet ves okraj, — krivi pa smo seveda mi. (uujte! Čujte! — Klici: Tacega človeka je zapreti! — Posl. Spinčic: Mir in red v vsakem okraju sta odvisna od glavarja.)
Prepričan sem, da so nižji politični uradniki kakor načelniki prvih instanc sposobni voziti ravno tako po pravem potu, kakor po krivih potih, samo da se jim to določno jedenkrat za vselej zaukaže. Tega ukaza pa ni učakati, ker stoji na čelu politični upravi v Trstu mož, ki nara nikakor ni naklonjen
Namestnik Rinaldini je rojen v Italiji in bil vsaj prva leta tam odgojen. (Posl. Burgstaller:
V Terezi janišču! — Posl. dr. Brzo rad: Tam je tudi Ratkowsky! — Posl. dr. Lueger: Gautsch je bil tudi tam!) Naj je bil že odgojen kjer koli, tako ni bil odgojen, da bi nam bil prijazen.
Jaz nimam zoper tega namestnika predsodkov. Celo prijetne spomine imam nanj. Nekdaj je bil prijatelj rodbine moje ljube žene in vrh tega je nam primorskim Hrvatom in Slovencem zadnji čas kar dvakrat naložil trdo skušnjo, katero pa smo srečno prebili. (Odobravanje mej somišljeniki.) Reči pa moram, da je mož morda vsled telesne dispozicije bolj strasten, kakor pristoja to c. kr. namestniku in kakor je to na Primorskem umestno.
Ko je šlo 1. 1849 za to, ustanoviti na Primorskem nekaj višjih državnih uradov, našel se je minister, ki je o tej reči poročal vladarju. Glede mejne grofi e Istre, na katero sem se najbolj oziral, je rekel ta mož: Istra meri 86 štirijaških milj in ima 230 532 prebivalcev, (Čujte ! Ćnjte!) od katerih sta dve tretjini slovanske narodnosti, jedna tretjina pa, zlasti v mestih in ob morskem bregu, italijanske.
V tej deželi jo obrežje največjega pomena, ker ne gre promet v deželo, ampak iz dežele na obrežje, katero veže morje z drugimi deželami in trgovišči. Interesi prebivalstva se torej koncentrirajo na obrežje, čigar ekscentrične lege zategadelj ni upoštevati." Potem pravi mož, da ima največji pomen za spodnji del Istre Rovinj, za gorenji del pa Trst.
Od tega časa je minilo 40 let Marsikaj se je v tem času premendo, samo razmerje mej narod-nostimi je ostalo isto. Rovinj je izgubil ves pomen, zlasti ker se je mesto Pulj, ki je bilo nekdaj propadlo v zanikerno vas, zopet razcvetelo.
Trst je sicer še vedno nekako središče Primorja, središče vseh interesov prebivalstva pa nikakor ni. Trst bi bil mogel biti središče vseh naših interesov, da je umel izkoristiti svojo lego, česar
Dalje v prilogi. ~W
Prilog« „Slovenskemn Naroda" St. 292, dne" 22. decembra 1892.
pa ni nmel. Kar je Trat nekdaj bil, zato ima večinoma zahvaliti dežele, v katerih prebivajo Hrvati. (Posl. Stal it z: Prosim, povejte, kako to?)
Opozarjamo Vas na trgovino z lesom, na trgovino z dogami, na trgovino s surovimi pridelki s Hrvatsko, Hercegovino, Slavonijo, Dalmacijo itd., na velikanske kvantitete kolonijalnoga blaga, katere se razpošiljajo iz Trsta v te dežele. (Posl. Stalitz: Ali je to naša krivda?) To je Vaša zasluga. (Posl. Stalitz: Će ni prometnih potov, ali je to naša krivda?) Tega niste hoteli izkoristiti, zlasti ne v narodnem oziru. (Posl. Stalitz: Trgovina nima nikake narodnosti; trgovec vzame goldinar kjer ga dobi, ne zmeneč ae za njegovo barvo.) V narodnem oziru se imajo Tržačani za svoje pomladovanje zahvaliti krepkim in zdravim na Krasu bivajočim Slovencem. (Posl. Stalitz: Kras je naša nesreća! Na Krasu je samo kamenje!) Za tisoče v Trstu živečih Slovanov pa nimate niti jedne ljudske šole. (Posl. Stalitz: Kraševci žive od Trsta, ne pa Trst od Kraševcev I) V tem in v nekaterih pogledih moram popraviti gori omenjeno poročilo: Trst absolutno ni več izključno središče naše, niti v gospodarskem oziru ne; v narodnem oziru ni nikdar bil, ni sedaj in tudi ne bo središče večine prebivalstva. (Posl. Stalitz: To je res, to pa ni naša krivda.) Ne dolžim nikogar. S tem sem končal ter ae Vam le zahvalim za potrpežljivost, katero ste z menoj imeli. (Viharno odobravanje in ploskanje.)
Politični razgled.
^»lraiij.< -tležele.
V Ljubljani, 22. decembra. Bodoča večina.
Vsi, vladi naklonjeni ah vsaj ne nasprotni listi pozdravljajo z nekim zadoščenjem namero grofa Taafiea glede bodoče parlamentarne večine in odobravajo aosebno to, da bo vlada prej sestavila svoj program iu potem šele povabila k pristopu stranke, izbrane za to parlameatarno večino. Ponekod se naglasa, da bodo stranke aosebno dobro uvažile pozitivni del programa, če je ta sploh vreden, da se radi njega sprejme negativni de). „Vaterland* pripoveduje nekaj o nasprotstvu konservativcev glede od vlade zahtevane zmernosti susebno z ozirom na versko šolo. Taka in jednaka gibanja strank pa so popolnoma nerelevantna za stvar samo, kajti jedro vsega vprašanja je iskati k|e drugod. Grof Taaffe bi radJ to dosegel, kar že veliko let skuša, pa se mu še vedno ni posrečilo. Razcepil bi rad številuo levičarski klub in tudi pri sestavljanju nove večine ima pred otmi samo ta smoter. Ako bi poskušal Taaffe zdrobiti Hohenwartov klub, dosegel bi to hitro in brez težave, a z levičarskim klubom je stvar drugačna. Levičarji vedo. kaj namerava Taafie iu poznajo nevarne posledice, katere bi zanje nastale, če bi se udali Taaffeoveniu vabilu. Sicer pa je Plener dovolj močan m spreten, da bo vedel zabraniti even-tuvelno prlbližuuje Cbluuieckega k Taaffeu. Zato pa ni upati, da bo grof Taaffe pridobil del levičarske stranke, cele pa ne mara spreleti v bodočo večino. Opravičeno je torej Buditi, da končno ne bo preostalo drugega, kakor lazpustiti državni zbor
Levičarji v gospodski zbornici imeli so te dni koufeienco, na kateri bo se posve tovali o Taaffeovem' projektu, sestaviti novo večino iz1 raznih'strank, a odbivai vse ekstremne elemente. Z ozirom na to, da misli vlada iz svojega programa izločiti državnopravna, uaroduostna in konfesijouelua vprašanja, sprejeli so gospodje to vest z veseljem na znanje, s tem pa se pri klubove h iz poslanske zbornice sila zamerili, čeprav so imeli dober namen. Torej celo levičarjem samim ne ugaja več »zmernost* njih kluba!
i) velet no vojaško službovanje.
DnnShlkf■'■ listi naznanjajo, da vojaški krogi avstrijski z velikim zanimanjem študirajo nemško vojaško predlogu zlasti pa vprašanje o d*eletuem prezeučnem službovanju. Govori se, da bi se vsled uvedenja dveletnega službovanja — ako pride do tt>ga — ne pomnožilo število aktivne vojske, pač pa bi naraslo domobranstvo. Sedaj je osem do deset tisoč- domobrancev v aktivni službi, potem pa bi jih bito okoli 50.000 Po tem sistemu pomnožila bi se v kupna1 vojska precej izdatno; sedaj šteje 1,370.000 mož,1 potem pa bi jih štela 1,800.000.
Ogerska zbornica vzprejela je v zadnji seji budgetoi provizorij z veliko večino, a rasprava o njem je bila jako značilna. Grof' Apponyi je z ozirom na vedno številneje a v sti iiske nasprotnike dualizma zahteval, naj se vlada poganja zato, da bo avstrijska vlada z vso eneigiic uprla« se tem politikom, ki huiskajo ne samo zoper diialtfcem, ainpaksplohzoper ustavo. Plemeniti Apponvi misli morda, da sme in more avstrijska vlada proti nasprotnikom dualizma tako postopati, I ukor ms-d jurska -.oper Slovake in Rumune, sicer bi gotovo ničesa ne zahteval, na kar ni dobil niti odgovora.
Vitanje drftHi'«
Punaniaka afšrd. Velikanski škandal, navadno panamska afera imenovan, prtkipšl je do viška. Vlada je-spoznala, da imajo nasprotniki republike tako nevarno orožje
v rokah, da bi mogli pred francoskim narodom in pred vsem svetom ob ugled in zaupanje spraviti republiko kot tako in da to zapreci, začela je pošteno in energično postopati, ne zineneč se za žrtve. Vlada je dokazala dobro voljo in ker je hotela izvedeti popolno resnico, izvedela jo je. Žalostna je ta resnica in vsakega prijatelja prekrasne, mogočne in cvetoče republike mora boleti, če vidi, da so osramočeni nekateri zaslužni stebri republike. iVIej tistimi možmi, kateri so sebi ali komu drugemu v korist pomagali slepariti vlado, je pet bivših ministrov, mej njimi tudi Rouvter, nekdaj toli ugledni finančni minister. Ta brezobzirnost je ugodno upli-vala na javno mnenje, in če pojde vlada, kakor se je namenila, usque ad finem, rešila bo republiko, za kar jej bodo Še pozni rodovi hvaležni. Največ senzacije je vzbudilo to, da je v grdo to afero za pleten tudi Rouvier, zlasti ker je priznal, da je vlada sama jemala novce od borznih špekulantov, da je tako pomnožila zaupne zaklade, katere je imela na razpolaganje. S tem je kompromitiran najbolj Constans, jedeu protikorupcijskih kolovodij, ker je on za pobijanje boulanžizma največ takih denarjev porabil.
Italijanski parlament. Tudi v italijanski zbornici bo nasprotniki korupcije zučeli kričat« na ves glas. Škandalozne do godbe pri romanski bauki so bili povod temu in v predvčerajšnji seji je posl. Colajam zahteval, naj se voli parlamentarna komisija, katera bo preiskala zatožbe megove zoper odlične fuukcijonarje te prve italijanske banke. Navzlic temu, da je navel Cola-jani mnogo fakt in imenoval mnogo imen, vender je zbornica odklonila njegov nasvet, in celo podaljšala za tri mesece baučni privilegij. Da pa s tem stvar š<* ni rešena, je razumno.
Dopisi.
Iz Celja dne 19. decembra [Izv. dop.] (Še nekaj o „uzornem" ravnavelju.) Da je ravnatelj tukajšnje gimnazije g. Peter Končnik odličen in „uzoreu" rodoljub, kdo bi si pač upal o tem le količkaj dvomiti? Vsaj je vender on kaj marljiv in delaven slovenski pisatelj. Sestavil je namreč skoraj vsa sedanja ljudsko-šolska berila z slovnicami vred. Kdor pa spisuje tako važne knjige, kakor so ravno kujige za narodne šole, tistega mora vender voditi in navduševati naj plemenitejše rodoljub je. Tako bi človek saj mislil! Ljudsko šolske knjige bo namreč vir m podlaga narodne omike in kdor jih spisuje mora biti mož, ki ljubi svoj narod, kojemu je mar za njegovo izobrazbo in napredek. Vodijo li tudi g. ravnatelja pri njegovem poslu jedino le ti uzvišeni nameni, na tem pač dvomimo in tega se ne drznemo trditi, zlasti ne, oko pomislimo, da ravno tisti, ki piše kujige v slovenskem — ali če hočete v kitajskem — jeziku, tudi na vso moč ravno temu jeziku zapira duri v učni zavod, kateremu je on na čelo postavljen. V Mu-nboro, ki leži ob periferij Slovenstva, imajo letos že 4 slovenske vepureduice na gimnaziji, v Celji pa, ki leži v sredi štajerskih Slovencev, pa še vedno dečki in bodi si, da so ljudsko šolo Še s tako dobrim uspehom dovršili, mtopajo v- neko pripravnico, v kateri baje tako dolgo ostanejo, da se jim toliko nemščine v glavo zabije, kolikor jo je za I. gimnazijski razred potrebno. Ne oziraje se na to, da jo ta pripravnica pravi uuikuin, ki se je porodil le na gimnazijah v slovenskih deželah in ki životari v Cel;i pod blaženim in „uzuruirttu ravnateljstvom Slovenca Končnika, so naši sloveuski dečki prisiljeni, v svojih študiju!) izgubiti vsaj jedno leto, njihovi stariši pa morajo prenašati toliko več stroškov. Vsemu temu pa |e največ kriv naš „uzorni" g. ravnatelj, ki se, kakor smo iz č<sto gotovega vira poizvedeli, na vso moč upira ustanovitvi sloveuskih vsporeduic. če pomislimo, koliko drugega časa morajo naši slov. dijaki čisto po nepotrebnem izgubiti in koliko več plačila iz tega našemu slovenskemu ljudstvu naraste, tedaj je to „velikodušuo" početje „uzoroega" našega ravnatelja prav za prav 5kanda!ozuo. Svoje dui, ko je bil še profesor v Cdlji, bil je pač velik narodnjak, navdušen za dom in narod svoj, za kojega je vuemal tudi slovenske dijake, ki so mu radi tega tudi pogostokrat i/.kazali ljubezen iu spoštovanje svoje, danes pa, ko je ravnat* Ij Celjske gimnazije, katero pohajajo večiuuina slovenski dijaki, S« upira blovenskiin vapoieduicam. Namesto da bi Slovenskim starišem šolanje ojihovib otrok olajševal, j m isto le še bolj obtežuje. Najhitreje misli, da bode radi te našim nasprotnikom, v prvi vrati Celjskim Velikonemcem izkazane uljudnoati le sple zal na klin višje ministrske palače. Pu g. ravnatelj si naj dobro zapomni, da bode naša gimnazija slov. vsporedniee gotovo dobila, ker jih mora do biti, vse jedno, jeli to njemu všeč ali no* ou sani
l'ii bode težko kedaj sedel na stolu naučnega ministra. Le izdajstvo je nasprotniku ljubo in drago, nikdar pa n* izdajalec. — Od slov. poslancev pa zahtevamo, da z vso energijo in odločnostjo tirjajo od vlade, da ustanovi na tukajšnji gimnaziji prepo-trebne slov. vsj)orednice. To se lahko zgodi administrativnim potom in zategadelj vlada našim zastopnikom take zihteve odkloniti ne bo mogla, ako bodo odločni in vztrajni. Povedo naj pa ministru, da naj mu ne bodo odločilna poročila bivšega Slo-Vettca Končnika, ki ie živ dokaz resničnosti hrvatske prislovice: Još je gorji od Turčina — poturica.
Domače stvari.
— (Preda i nočni »Slo venec") priobčil je članek pod zaglavjem : „Slov. Narod" v službi fra-mazonov." Trditev, obsežena v tem stavku, zamogla se je roditi le v glavi ueozdravljivega norca ali pa brezvestnega poba I i na. Prvega pomi-lujemo, druzega zaničujemo, časti stvarnega odgovora pa ne privoščimo ne jednemu ne drugemu. To naj blagovolijo v vednost vzeti poštenjakoviči v aKatoliški tiskarni".
— (Deželno gledališče.) Sinočna prva repriza »Teharskih plemičev" je sijajno uspela ter kazala proti premijeri v marsičem odločen napredek. To velja zlasti glede kostumov, glede uprizoritve drugega dejanja in glede dekoracij v tretjem dejanji. Pohvala, katero smo izrekli po prvi predstavi lollstom g. N o 11 i • j u, gospej G r b i ć e v i, gospici Daneševi in gg. Fedyczk o vvskemu in Pav-šeku naj velja v polni meri tudi za si noč no predstavo, posebno pa naj omenimo tudi še zbora, ki se je sinoči v istini odlikoval. — Gledališče bilo je, kar beležimo z velikim zadoščenjem, razprodano ter smo opazili tudi več gostov iz Kamnika, Litije, Kranja, Radovljice in Skofjeloke. Pri prihodnji predstavi „ Teharskih plemičev" upamo, da nam bo dana prilika, pozdraviti svoje brate z onkraj Save.f
— (Predrzna denuncijacija.) Pred nekaterimi dnevi čitali smo v uradni BLaibachericiu napad na gledališkega mojstra, češ, da je on kriv dolgih presledkov mej posamnimi dejanji pri nemških predstavah. Temu prvemu napadu, o čigar neopravičenosti je bil „Laibacheričin" poročevalec uradoma poučen a ga vzlic temu ni preklical, sledil je drug, še hujši v razupiti Graški „Tages-posti." Temu listu se piše iz Ljubljane, da so največji nasprotniki nemških predstav ne Slovenci, ampak tukajšnji Čehi, zlasti deželni inženir gospod Hi askv in gledališki mojster g Đittner, ta dva da delata nemškemu ravnatelju načeloma in brez uzroka ovire in škodo, le zato, ker so predstave nemške io da se utikata v reči, katere jima niso nič mari. Faktov ne navuja pisač tega deuuncijator-ii'«u unpada, ampak le splošno Bumniči oha moža in to na prav podel način. Poizvedovali smo, kako iu kaj je s to stvarjo in doznali Čudne reči. Ravnatelj g. F r i n k e se je postavil na stališče, da je inženir g. 11 r a sk v samo neke vrhte nadzornik gledališke zgradbe, da pa se ne sme umešavati v druge stvari. To je povBem neresnično. Gosp inženir Hraskv je od dež odbora postavIjou v to, da pazi, da izvršujeta minski iu slovenski podjetnik vse določbe sklenjenih dogodek Po teh pogodbah pa ima dež. odbor o/iroina njega pooblaščenec tudi dolžuost, gledati na to, da se igrajo dostojne igre, sploh da se varuje d ost o i im h t na odru. Ker je bil zastopnik dež. odbora nekat.erekrate primoran, storiti svoje dolžnost, bodisi v navedenem, bodisi v policijskem pogledu, in tudi g. Frinkeja spomnil na njegove dolžnosti, zato se zaganja vanj „Tagespošta". Gosp. Friuke je nadalje zavezan, omisliti na svoje troske tiBte dekoracije, katere potrebuje vrh onib, katere io naprav 1 dež. odbor in sicer morajo biti te dekoracije dostojne. Tudi v tem pogledu moral je gosjiod Hraskv že nekatere krate gospoda g. Frinkeju prijeti. Ta direktor sploh misli, da sme* delati v deželnem gledališči kar hoče in ker dež uraduika ne plešeta, kakor jima on veleva, zato ju napada. Tudi v gledališkega mojstra g. Bittuerja se zaletava .Tagespošta". Sploh si je g Bittner nakopal specijelno Bovraštvo ravnatelja Frinkeja in nanj streljata sedaj tako „Tagesjiošta" kakor »Laibacherica". Gospodu Bittner ju bo očita, da delu nalašč dolge presledke mej posamnimi dejanji. To očitanje je vseskozi neopravičeno. Nemški igralci nimajo generalnih skušenj z dekoracijami; zsto *e dekoracije postavljajo šele zvečer pri predstavi in tskrat jih je po dvakrat
in trikrat prestaviti, preiino so zadovoljni gosp. Frinke in njegovi režiserji. Takrat ropotajo ti gonpodje na odru tako: da je škandal. Koosta tiralo se je to uradoma iu isto tako tudi to, da časih nemških igralk ni priklicati na oder o pravem času. Gosp. Bittner zameril se je g. Frinkeja, in 8piratorju, če ne pisatelju „Tagespoštinega" dopisa, tudi s tem, da ni hotel najeti nemških delavcev, kakor je to Frinke zahteval, da ni hotel zre za t i neke, deželi lastne dekoracije, da ne trpi na odru gospodov, kateri nimajo tam nič opraviti, in da si zapisuje scenarij za svojo rabo v češkem in ne v nemškem jeziku. Take in jednake malenkosti s > uzrok „Tagespoštinemu" napadu. Ne zmenili bi se zanj, da se ni predrznil dotični pisač tako nesramno neresnice pisati in da ga pri tem ni podpirala „Lai-bacberica". Vsak človek v Ljubljani ve\ da so inspirirane „Laibaeberifiinea kritike od g. Frinkeja in da zato niso svelej nepristranske. Prav zato, ker so gledal ška poročila „Laib. Ztg." neresnična in tudi posredni napadi na gg. Hraskega in Bittnerja ueosnovani, prav zato Brno vso stvar na podlagi zanesljivih informacij pojasnili. Sodbo o takem počenjanju g. Frinkeja in njegovih satelitov prepuščamo — slovenskim obiskovalcem nemških predstav.
— (Trgovska in obrtniška zbornica) ima v petek dne 23. t. m. ob dveh popoludne v mestni dvorani sejo. Na dnevnem redu je: 1). Za pisnik zadnje seje. 2.) Načrt zakoua o osobnem davku. 3.) Zbornični proračun za l. 1893. 4.) Peticija, da se odpravi dolžnost zaznamovati sladkor, kateri se uporablja pri delanji vina. 5.) Varstvo naših znamk v Veliki Britaniji 6.) Preložitev živinskih semnjev v Poutojini. 7.) Podelitev jubilejskib ustanov. 8.) Podelitev ustanov učeucem in učeukam obrtnih strokovnih šol.
— (Gospa Terezija pl. Močnik,) vdova pokojnega dra. Frana viteza Močnika, upokojenega c. kr. šolskega nadzornika, poklonila je povodom Bmrti svojega soproga društvu vdov in sirot kranjskih ljudskih učiteljev 100 gld. in društvu „Narodna šola" 50 gld.
— (Levstikovih zbranih spisov) izšel je ravnokar IV. zvezek, obsezajoč kritike in polemike ter ga razpošilja knjigarna Kleiumaverjeva vsem naročnikom. To bode gotovo dobro došlo Božično darilo vsem prijuteljem slovenukega slovstva. Obširneje o tem zvezku spregovorimo ob priliki.
— (Tedenski izkaz o zdravstvenem stanju mestne obči ne Ljubljanske) ni 11 do 17. decembra. Novorojencev je bilo 10 (= 16 8°/oo)< umrlih 15 (=25 4°/00). Mej njimi za {etiko 1, za vnetjem ^ojolnib organov 6, vs'ed starostne oslabelosti 3, vsled nezgode 1, za različnimi boleznimi 4. Mhj umrimi bilo je tujcev 5 (= 33 3%), iz zuvo-dov 5 (= 33 3 %). Za infekcijoznimi boleznimi so oboleli za oslovskim (dušljivim) kašljem 8, za noricami 1 oseba.
— (Res Postalicae:) Piše se nam iz Litije: Naša pošta ima še vedno svoj pečat le v nemškem jeziku Navzlic prošnjam in pritožbam iiam do sedaj ni bilo moč pridobiti to malo zrnice rav-uopravnosti, to je dvojezični poštui pečat. Uložili smo sedaj zopet prošnjo na poštuo vodstvo, da dovoli rabo dvojezičnega poštnega pečata, katerega hočemo proslci sami napraviti. Morebiti se bode vender Bedaj, ko prihranimo pošti dotične stroške, ugodilo obči zahtevi.
— (Zgradba mostu pri Smledniku.) Ker je podjetnik dela za zgradbo mostu preko Save pri Smledniku že dovršil dober del pripravljalnih odkopavanj zemlje in drugih potrebnih priprav, se je nadejati, da se bode most že meseca maja ali junija mogel izročiti javnemu prometu.
— (Iz narodnih društev.) „Sokol" v Zagorji ob Savo priredi sv. Štefana dan v prostorih g. Medveda jako lepo veselico. Bogati program obsega več moških in mešanih zborov in veseli igri »Dva gospoda, jeden sluga" in pa „Župan". Potem je ples. Začetek je ob */9 8 uri zvečer. Vstopnina za osobo 30 kr., družina 50 kr. Gotovo se bode občinstvo v prav obilem številu odzvalo pozivu odbora vrlega društva, ki deluje tako krepko za narodno stvar — Drugi zabavni večer (j( urfixe) Slov. čitalnice v Trstu se je obnesel prav dobro. Posebno zanimivo je bilo berilo g. prof. Glase rja o Sim. Gregorčiču Na citre svirala je prav dobro gdčna B. Valen-č i č e v a sama in skupaj z g. prof. Glaeerjem, ki jo je spremljal na goslih. Pevski zbor oglasil se je
tudi z nekaterimi točkami. Pri prosti zabavi bilo je več govorov, katerih vsebino prinaša „Edinost" precej obširno. V kolikor se ti govori nanašajo na Ljubljanske razmere, moramo jih odklanjati kot neumestne in deloma tudi nepoklicane. Čemu brez potrebe žaliti ?
— (Zaradi političnih demonstracij) bilo je zadnje dni v Trstu več hišnih preiskovanj iu so zaprli nekatere osobe. V ponedeljek po noči prilepljenih je bilo namreč na nekaterih krajih mesta nekoliko plakatov b podobo Oberdankovo, kajti minulo je ravno deset let, kar je bil usmrten Oberdank. Policija prijela je dva mladeniča, R. Bernardina in pa trgovskega pomočnika C. C enzio Dalje se je vršila hišna preiskava pri očetu Ber-uardinoveiu in je policija prijela in odvedla v zapor tudi njega in njegovega poslovodjo J. černeta.
— (Volitev Župana v Pomjanu) 80 zadnjo soboto zaprečili pristaši labouBke stranke, ki je propadla pri zadnjih občinskih volitvah. K vohtvi prišel je okrajni glavar Koperski in narodni občinski zastojmiki. Lahonski občinski zastopniki so sicer prišli v Poinjan, a k volitvi jih ni bilo. Gotovo se menda še veduo nadejajo, da dosežejo z zvijačami in z denarjem kak uspeh, katerega naravnim potom nesu mogli doseči. S tem se je volitev odmaknila za cel teden. Komisar Petris moral je na ukaz okrajnega glavarja še isti dan razposlati pozivnice k novi volitvi, ki se bode vršila dne 23. t. m. Okrajni glavar opozoril je italijanske zastopnike s primernim naglasom na neizogibne posledice njihovega čudnega, protizakonitega postopanja. Preverjeni smo, da se nobeden narodnih zastopnikov ne bode dal premamiti lokavim nasprotnikom in da se izvrši volitev župana isto tako častno, kakor so bo vršile prvotne občinske volitve.
— (Slov. ferijalno društvo „Sava") Na sveti večer, dne 24. t. m., prirede na Dunaji zaostali „Savani" prvi božični prijateljski večer. Na vsporedu je: 1. Poročilo o doslejšnjem delovanji „Save" v domovini. 2. Slučajnosti. 3. Zabavni del. — Lokal: I. Kastnerjeva gostilna „Zum Magistrat". Začetek ob 8. uri. Vsi Dunajski Slovani dobro došli! — K obilni udeležbi vabita reditelja: stud. med. F. Govekar in stud. phil. L. P o I j a n e c.
Telegrami „Slovenskomu Narodu".
Budimpešta 22. decembra. Za kolero obolele 4 osebe, umrli dve.
Pariz 22. decembra. Gobletova „Petit Republique" priobčila dekret bivšega predsednika Grevvja, glasom katerega je bilo 1. 1887, ko je prevzel Kouvier ministersko predsedstvo, v tajnem zakladu 1,200.000 frankov.
Pariz 22. decembra. Čuje se, da je radi panamske afere začelo sodišče preganjati tudi boulangista Naqueta.
Pittsburg' 22. decembra. Primerilo se je že nekaj slučajev, da so umrli delavci, ki niso člani delavskega društva in se niso udeležili štrajka. Zdaj zopet trije umrli. Govori se, da je od 4000 delavcev, ki ne štrajkajo, zbolelo 2000, umrlo pa 32 delavcev. Sumi se, da so bili otrovani, zato se je odredila zdravniška preiskava.
Oklic!
V prošlih treh vekih rodilo se je narodu našemu lepo število znamenitih mož, ki so vsetranako delovali na širnem polju kulturnem, toda žal, pozabljeni so danes skoro do cela. Večina teh slo venskih velikanov, tako duhovnikov, kakor posvet-njakov, ki imajo za splošno omiko ogromnih zaslug, ne poznamo dandanes niti po imenu, kaj še po njih delovanju! Da se imenu vsaj nekaterih teh veljakov otmo pojioluej pozabljivosti, nameravata podpisaua izdati životopise sto, ali celo več, znamenitih tac b rojakov, ter imata v to svrho uahranega preevj in obširnega gradiva Delo, ki bi izhajalo v nedoločenih rokih, v zvezkih, 4 tiskane pole obsezajočih, — prvi nekako o veliki noči, — dičile bi tudi pojediue slike. Ceiia zvezku, bi bi bila plačati precej po vzprejemu prvega in vsacega sledečega snopiča bila bi s poštnino vred: 35 kr. Delo izide le, ako se javi vsaj toliko naročnikov, da se pokrijejo tiskovni stroški Zatorej najuljudneje poživljava razutnništvo slovensko, i knjižnice župnijske, šolBke in učiteljske, du se izvole v obilnem številu naročiti na to delo, ter javiti ae v to z dopisnico pod naslovom: Fran Podkrajšek, pošta Sava (Dolenjsko).
Fridolin Kavčič. Fran Podkrajšek.
.LJUBLJANSKI ZVON"
na vse leto 4 gld. 60 kr.; na pol leta 2 gld. 30 kr.; za četrt leta 1 gld. 15 kr.
Tu JcS t
21. decembra. Pri   mMll«i:   Pl. Sladovic  iz Rudolfovega. — Dr. Jagodic it  Tržiča. —  Dr. Globofinik  iz  Kranja.  — Dr. vitez pl. Banizza is Gradca.   — Faust z Dunaja. — Koho iz Prage.
Pri s lomi: Rausnitz, Reimers z Dunaja. — Cohner iz Gradca. — Ostrogovic iz Kranja. — Dr. Temnikar, dr, Schmidinger iz Kamnika. — Dr. Berger i« Celja. — Tu-tria iz Opatije. — Pinkas iz Trsta.
Pri ttvMtrl|Mkem cesarju: Hodnik iz Ilirske Bistrice.
Umrl! so r IMiifrlfaiil:
20. decembra: Ivanka Vidmar, posestnikov* žena, 33 let, Karolinška zemlja št. 4, jeliks.
V deželni bolni oi: 19. decembra:  Uršula Jamnik, gostija, 70 let, pneu-
inouia.
21. decembra: Apolonija Šolan, posestnikova lena, 62 let, Hauptraauca št. 3, murasums senilis.
Meteorologično poročilo.
S a	Čas opa-aovanja	Stanje barometra v mm.	Temperatura	Vetrovi	Nebo	Mo-krina v mm.
21. dec.	7. zjutraj 2. popol. 9. zvečer	738 3 mm. 736 8 ram 736*4 mm.	—1-8° C 2 0° C —8-6« C	si. vzh. brezv. brezv.	obl. jasno megla	000 mm.
Srednja temperature 1'0°, za 1'0° pod normalom
X3 u.3aada»is:sL borza dne* 22. decembra t. 1.
včeraj
gld. 9785
„ 97 55
. 11610
„ 10O45
, 980-—
, 314-75
. 12015
Papirna renta .... Srebrna renta ....
4lata renta......\
5°/0 marčna renta ... „ Akcije narodne banke . . , Kreditne akcije  .... ,
London ....... t
Srebro..... , ,
Napol........B
C. kr. cekini.....„
Nemfike marke .... , 47, državne srefike iz 1. 1854 Državne srećke is 1. 1864
Ogerska zlata renta 47o.......
Ogeraka papirna renta 5°/0......
Dunava reg. srefike 5°/0 ... 100 gld. Zemlj. obfi. avstr. 4'/,% slati zast. listi . .
Kreditne srefike......100 gld.
Rndolfove srećke...... 10 „
Akcije anglo-avstr. banke ...     120 „ Tramway-društ. velj. 170 gld. a.v.....
9-67
5-68 59*05 250 gld. 100 .
danes
gld. 97-70 . 9735
n "6— „ 100-46 „    780 —
: 312-
„ 120-20
B 568 . 6905 141 gld. 25 kr. 187   .  60 , 114   ,  08 , 100   „  40 „ 128   n  75 „ 118   „  50 , 198   ,  50 , .  25 3
24 148 .
241   „ 50
75
Ker mi pri odhodu iz Litije v Mokronog ni bilo mogoče osebno posloviti se od svojih dragih tovarišev, ljubeznjivih tovarišic, prijateljev in znancev v bližnji okolici in po obeh okrajih, kličem vsem skupaj tem potem
prisrčni „Z Bogom!"
V Litiji, dne 21. grudna l8t)2.
Jernej Ravnikar
nadučitelj.
MAG GI
JEVA
pomnoži izredno ukus juhe, 45 kr. pri Ivanu Luekmaus>a
zabela za Juhe
Dobiva se v steklenicah po (1099)
Lekarna Trnk6czy, Dunaj, V.
>
"5T
s-
o
co
Trnls:ocz3r-3©Tr
Cognac
ukusno in najboljše sredstvo za želodec
h t.'ki. 5o kr., 12 stekl. * gld.
dobiva se pri (1153-13)
Ubald-u pl. Trnk6czy-ju
lekarnarju v Ljubljani.
Prekupovaloem m daj« popust.
n>
O-
o
4
Lekarna Trnk6ozy v Oradoi
BN
i 1
3?
I I
i
1
1
18
tv'rj
ur i
m
m
$3
.'A
Slovenski diiaški koledar
tal
II. letnik, elegantno vezan 6o kr.
Slovenski „Skladni koledar" (Block).
II. letnik. Cena 6o kr.
Slovenski ..Stenski koledar".
II. letnik. Cena 27 kr.
Jurčičevi zbrani spisi.
1. z voze k: Deseti brat. Roman.
2. zvezek: l Jurij Kozjak, slovenski ja-ničar. Povest iz 15. stoletja domače zgodovine. — II. Spomini na deda. Pravljice in povesti iz slovenskega naroda. — iu. Jesensko noč mej slovenskimi polharji. Crtice iz življenja našega naroda. — IV. Spomini starega Slovenca ali črtice iz mojega življenja.
3. zvezek: I. Domen. Povesti. — 11. Jurij Kobila. Izvirna povest iz časov lutrovske reformacije.
— lil. Dva prijatelja. — IV Vrban Smukova Ženitev.  Hnmoristična povest iz narodnega življenja.
— V. Golida. Povest po resnični dogodbi. — VI. Ko-zlovska sodba v Višnji Gori Lepa povest iz stare zgodovine.
4. zvezek: I. Tihotapec. Povest iz domačega življenja kranjskih Slovencev. — TL Grad Roj inje. Povest za slovensko ljudstvo. — III. Klošterski Žolnir. Izvirna povest iz 18. stoletja, — IV. Dva brata. Resnična povest.
5 zvezek. I. Hči mestnega sodnika. Izvirna zgodovinska povest iz 15. stoletja. — II. Nemški valpet Povest. — III. Sin kmetskega cesarja. Povest iz 16 stoletja. — IV. Lipe. Povest. — V. Pipa tobaka. Povest. — VI. V vojni krajini. Povest.
6. zvezek: 1. Sosedov sin. — II. Moč in pravica. — lil - Telečja pečenka, obraz iz našega mestnega življenja* — IV. Bojim se te. Zgodovinska povest. — Vi Ponarejeni bankovci. Povest iz domačega življenja. VI.Kako je Kotarjev Peter pokoro delal, ker je krompir kradel — VU. Črta iz življenja političnega agitatorja
7. zvezek: i. Lepa Vida. Roman. — H. Ivan Erazem Tatenbach. Tzviren historičen roman iz sedemnajstega veka slo venske zgodovine.
8. zvezek: I. Cvet in sad. Izviren roman. — II. Bela ruta, bel denar. Povest.
9. zvezek: I. Doktor Zober  Izviren roman.
— H. Mej dvema Stoloma. Izviren roman.
10. zvezek: I. Rokovnjači Zgodovinski roman.
— II. Moj prijatelj Jamralec — lil. Šest parov klobas. — IV.Po tobaku smrdiš — V. Ženitev iz nevoščljivosti
Zvezek 60 kr., eleg. vez. 1 gld.
Dr. Val. Zamika zbrani spisi.
X. Pripovedni spisi,
L zvezek: Životopis dr V Zamika — Ura bije, človeka pa ni! — Maščevanje usode — Razni spisi: Iz državne,a zbora — Pisma slovenskega turista.
Eleg. vezan 1 gld., broš. 50 kr.
Zbirka avstrijskih zakonov v slovenskem jeziku.
T. zvezek: Kazenski zakon. V platno vezan 3 gld., po pošti 3 gld. 10 kr.
Kazensko-pravdni red
z dn^ 23. maja 1873. štev. 119 državnega, zakonika z dodanim zvršitvenim propisom in drugimi zakoni in ukazi kazenski postopek zadevajočimi,
Trdo vezan 2 gld. 80 kr., po pošti 2 gld. 90 kr.
Zbirka obrazcev
Za slovensko uradovanje pri sodiščih.
I. zvezek — Spisal Anton Leveč, c. kr. sodnik. Cona 1 gld. 40 kr., po pošti 1 glđ. 50 kr.
13-
Blodne dude 523 str.....
Otci in sinovi. 357 str.....
Undina 143 str........
Vilenski Brodnik 82 str.    . .
Dnevnik. 05 str.........
Ukrajinske dume 34 str.    .   . .
Časnikarstvo in naši časniki 304 str............
Dubrovski 122 str.......
Nov. 512 str..........
Razne pripovedke, i NajgrozovitejSa muka peklenska. — Ulomci. — Silvestrov otročiček. — Uničeno življenje).
Pariš v Ameriki. 535 str.  .  . .
Ivan Zbogar. 198 str......
Junak našega časa. 264 str. . .
Selski župnik. 203 str......
Knez Serebrjani 609 str.   .  . . Za dragocenim korenom. 141 str Dve povesti. (Med knjigami in ljudmi. — Doktor Ilolman.).......
Cena 70
■ 50
. 20
. 15
„ 15
, 15
n 40
. 25
- 70
40
50 25 40 25 70 20
kr
Navedeni z,ve/,ki dobivajo se v „Narodni Tiskarni", pri gospoda A. Zagorjanu in vseh knjigotržcih.
t
1
JR7
i
Iščejo se dobro izurjeni
za Zatiški okraj.
Samci r kavcijo imajo prednost. — Več poizvć se pri A. Vldlc-ii, zakupniku daca v Šent Vidu pri Zatičini. (1363—2)
cele zaloge igrač
v Božičnem bazarji v „Tonhalle".
Pri
i
Karolu Till-u
^pitnlMlce ulice »tov. IO.
Velika zaloga
VMoll
1. (1024-20)
šolskih potrebščin j
po predpisu gg. učiteljev in profesorjev.
Predno si vse omislite, cesar Vam treba za božična darila, Vas prosim, da blagovolile obiskati se našo
v ■ V
v Ljubljani, Šelenburgove ulice 4
Z veluMpoStovsmjetn (1362—3)
za kočevsko domačo obrt:
UtV Stampfel.
N. S. Od januvarja 1893 naprej nahaja se naša prodajalnica na Kongresnem trgu v „Tonhalle" na voglu.
Praznična darila
trajne vrednosti
iz založbe
Ig. pl. Kleinmayr-ja & Fed. Bamberg-a
v Ljubljani.
—o&aK<:
BALADE m ROMANCE. Napisal A. Aškerc. Cena broširani knjigi 1 gld. 30 kr., v izvirne platnice elegantno vezani pa 2 gld.
Alkare nam jo epik, kar nnm je Gregorčič lirik. Čvrstu in korenita jo ntegova besoila, aanlmiva, raanollčna in prav minulim jo pea-nlškii ohlilca njognvih balad in romano. A kar jo ae toč rrodno, to j a jedru, ki tiči t tej alati lupini, to je njegovo moško, čiato, ueaohiAno domoljubje, to ao nauki, katere jo pašnik aajel ia svojega naroda in a katerimi vnema avoj ideal: aa dom in avobodo. In kar ie povišuje njegovo vrednoat kot pravega klasika, to Je neupogljiv pogum, a katerim ga navdaja aavost roanice in pravico.
POEZIJE S. GREGORČIČEVE. Druga pomnožena izdava. Elegantno vezana knjižica se zlatim obrez kom stane 2 gld., nevezana 1 gld. 20 kr. Po pošti 10 kr. več.
Ime Gregorčičevo aamo dosta priporoča. Opoaarjava aamo, da jo cena tej istinito elegantni knjigi aelo niaka, in u varjena sva, da bode vsakdo, čo ima ie tudi prvi natis, radoatno posegel po nji, aaj pa je tudi drugi natis z mnogimi krasnimi, mičnimi, v areč aegajočimi pesmicami pomnožen.
STRITARJEVI ZBRANI SPISI. (1 zvezkov mehko vezanih stane 15 gld., v platno vezanih 18 gld. 60 kr., v Va usnje vezanih 20 gld. 70 kr.
Joi. Stritar je nas najodličnejsi kritik in jeden najznamenitejših nasiti pašnikov. Kar nam podaja v zbranih spisih, to ju tako dovrieno, da bi no smela hiti nobena slovenska rodbina brez njih.
LEVSTIKOVI ZBRANI SPISI. Uredil Frančišek Jjevec. 5 zvezkov (4 so že izšli). Vseh 5 zvezkov stane mehko vezanih 10 gld. 50 kr., v platno vezani 13 gld. 50 kr., v pol francoski vezbi 14 gld. 50 kr., v telečjem usnji, jako fina vezba, 15 gld. 50 kr.
Iuluja Levstikovih abranih apiaov je vzbudila po alovonakem sveta občo pozornost, katere je tudi do cela vredna. V Levstikovih poezijah ao zaatopune vso vrste pesništva : od nežne erotične pesence in veselo otroško igre do vznesone himne in veličastne ode, od aveneče ubra« nega soneta iu poboine cerkvene pesmi do mračno bulade in jaane romance, od prekrasno Marijine legendo, božično kantate in miene basni iln pereče satire in smeh vzbujajočo parodije. Taksne zbirke Slovenci dotlej gotovo še niso imeli.
GODEC. Spisal A. Funtek. Poleg narodne pravljice o Vrbskem jezeru. Cena mehko vezani knjižici 1 gld. 20 kr., elegantno vezani z zlatim obrezkom 1 gld. 80 kr.
A. Funtek, ki je v avojem „Zlatorogu" prinesel nasaj na domaČa tla pravljico s trlglavaksga pogorja, izbral al je tudi sam lepo poetično pripovedko u nastanku Vrbskega jezera za snov svojega prvega daljšoga pesniškega proizvoda. Kakor tam, odlikuje ga tudi tu lepi gladki jezik in brezhibua pesniška oblika.
,,Godec4* jo tudi po svoji elegantni zunanji opravi dobro doslo praznično darilo.
ZLATOROG. Planinska pravljica, spisal R. Baum-bach. Ti dovoljenjem pisateljevim in založnikovim poslovenil A. Funtek. Cena elegantno vezani knjižici 2 gld., po pošti 10 kr. več.
Anton Funtek, dohro poanat po avojih izvornih pesniških proizvodih, podaril je slovenakemu narodu a avojim prevodom Baumba-ehove poezije „Zlatorog'(, ki ae js kot pravnica, do današnjega dne obranila pri vseh pastirjih v dolih triglavskega pogorja, prekrasno darilo. Knjižica, kaj bogato in najelegantneje opremljena, bodo gotovo zo)6 obradostila vse rodoljubo, ki imajo srca in smisel za ta> peaniski umotvor, čegar dejanje aa vrif na našem romantičnem Gorenjskem.
NARODNE PESNI KOROŠKIH SLOVENCEV. Nabral J. Scheinigg. 8°, 462 stranij. Cena mehko vezani knjigi 1 gld. 70 kr., elegantno vezana stane 2 gld. 45 kr.
Slovenci smo hvalo dolžni prof. Scheinlggu, da je zbral pesmi koroških avojih rojakov. Poučna jo ta zbirka aa Jeaikoalovoa in na« rodoalovoa, velik pa je tudi nje literarni pomen, zakaj narodne popevke imajo za alovstvo stalno klasično vrednoat.
OD PLUGA DO KRONE. Spisal J. Bedinek. 8°, 17 pol. Mehko vezan stane roman 1 gld. 50 kr., v platno 2 gld,
Obširen •godovluski roman, zajet iz kranjako poveatnioe. — Pl-aatelj Jakob Uodčnek opiauje ▼ istom življenje slavnega moža Jurija Vego, ki ae je porodil v drugi polovici minulega stoletja pod slamnato streho na Zngurici v moravski župniji tor ae po izredni učenosti in nadarjenosti svoji vzpel na častno mesto o, kr. podpolkovnika pri topništvu, cesar ga je pa povišal za barona.
Za mladino:
ODKRITJE AMERIKE. Predelal H. Majar. Trije deli, 436 stranij. 8°. Vsi trije zvezki v platno skupe vezani 1 gld. 60 kr., po pošti 10 kr. več; posamični zvezki pa po 60 kr., oziroma po pošti 63 kr. 1
Ta knjiga je lep dar slovenski mladini. Vaak pisatelj našo mladine in književnosti naše bode zategadelj hvaležen frančiškanskemu patru Hrisogonu Majarju, da Je lepo knjigo Oampejevo priredil slovenski mladini.
KNJIŽICE 8 PODOBAMI v slovenskem jeziku v četvrtini, in sicer: Pepelka, Snegul-člca, Trnjeva rožica, po 50 kr.; v osmerki:
Pepelka, Rudeda kapica, Obuti maček,
po 25 kr.; in v mali obliki: O deželi lenuhov, Snegrulčlci, Pritllkovci (Palčku) in Robinzonu po 15 kr.
Bukvama Ig. pl. Kleinmayr-ja & Fed. Bamberg-a
T7* I_ij-CL"blja.n.i.
(1357—6)
V. n. kreditnim iideležnikom naseda društva javljamo s tem, da je slavno ravnateljstvo kranjske hranilnice
od dne i. januvarja 1893 začenši obrestno mero za naše menice, ki teko do 4 mesece, znižalo od 81 V« na iV/o, in za menice, ki tek6 več kot 4 do 6 mesecev od C*1/* na .V/»°/o.
To znižanje obrestne mere zatlobi veljavo glede vseh menic, ki se bodo od dne 1. januvarja 1893 nove uložile, odnosno glede* onih menic, ki dotekć v prolongacijo.
Kreditno društvo
kranjske hranilnice
v Ljubljani, decembra meseca 1892.
Prvomestnik: (1366-1) lv£evtexrž; Treun,
Ckladnikoledar Dijaški koledar stenski koledar
cena 25 kr.
cena 60 kr.    \j   cena 60 kr. \J
Dobivajo bo
v ..Narodni Tiskarni" in pri knjigotržcih.
Ljubljana T
Preširnov • trg
Ljubljana
Preširnov trg
-  juvelir -e—
priporoča nuj bolje
"volilec svojo zstlogro
zlatnine in srebrnine
in (1833—8)
draguljev (biserov)
% zagotovilom rt a. 5 "to o 1 j a e postrežbe pri rs-e^r^išjili. cenah..
kftr Unanj a naročila izvršujejo se kar najhitreje. **"•■
uaujatelf nt odgovor«! meduik: Juhi p Moli i.
lastnina ia tialc »Narodne Ti»mrue4
4270
68