Političen list za slovenski narod. Po pošti prejemali volja: Za oolo loto prodplačan 1"» gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 gld., za en mesoo 1 trld. 40 kr. V administraciji prejeman veljil: Za colo loto 12 «ld., za pol leta 6 gid., za četrt lota 3 gid., za en nioseo 1 gld. V Ljubljani na dom pošiljan volji 1 gld. 20 kr. več na leto. Posamozne štovilko voljajo 7 kr. Naročnino prejema opravništvo (administracija) in ekspedieija, Semeniške ulice št. 2. Naznanila (inserati) so sprejemajo in volja tristopna petit-vrsta: 8 kr., če so tiska enkrat; 12 kr. če se tiska dvakrat; 15 kr., čo se tiska trikrat. Pri večkratnem tiskanji so cona primerno zmanjša. Rokopisi so no vračajo, nofrankovana pisma so no sprejemajo. Vredništvo jo v Semeniškili ulicah h. št. 2. Izhaja vsak dan, izvzomsi nodoljo in praznike, ob '/,(5. uri popoludne. Štev. ioa. V Ljubljani, V soboto 7. maja 1887. Leti lile \. V. Državni zbor. Z Dunaja, 6. maja. Obrtna šola v Trstu. V državnem proračunu nahaja se letos zdateu znesek 23.000 gold. za osnovo državne obrtne šole v Trstu. Naučili minister je v budgetnem odseku na poziv dr. Touklija rekel, da bode šola tako osnovana, da bodo tudi slovenskim mladeničem dana prilika se v tej šoli izobraževati. Vsakdo jo to izjavo smatral za nekako zagotovilo, da se bodo slovenski učenci podučevali v svojem maternem jeziku. Tako je sodil tudi Tržaški mestni zbor, ki mu je pa reč tako zasmrdela, da je sklenil obljubljeno podporo tej šoli zopet odtegniti, ako učui jezik ne bo izključ-Ijivo italijanski jezik. Minister uka in bogočastja je na to mestuemu odboru odgovoril, da bo italijanski jezik izključljivo učni jezik, in da se bo slovenski jezik učil le kot učui predmet, ako se oglasi zadostno število slovenskih učencev. Ali tudi s tem mestni odbor ni bil zadovoljen in je sklenil neko resolucijo, v kteri ministru odgovarja, da tudi tega ni treba in da jo učeuje slovenskega jezika v Trstu nepotrebno in brez vsaktoro koristi. Vse to pripravilo jo slovenske poslance, da so v današnji seji v državnem zboru do uaučnega ministra stavili naslednjo interpelacijo: „lz poročila primorskega uradnega lista „Oser-vatore Triestino" dne 29. aprila t. 1. o seji Tržaškega mestuega zbora due 28. aprila t. 1. je razvidno, da je prevzvišeui gospod naučni minister cesarskemu namestništvu v Trstu 20. aprila t. 1. telegrafično sporočil, da bode učni jezik na državni obrtni šoli, ki se snuje v Trstu, izključljivo italijanski jezik, in je le vprašanje, bi li ne bilo primerno slovenski jezik iz didaktičnih vzrokov na tej šoli vpeljati kot no-obligaton učui predmet, ako se več slovenskih učencev oglasi za sprejem v to šolo. Iz poročil Tržaških časnikov je razun tega tudi še razvidno, da sta Tržaški mestni odbor in tamošnja trgovska in obrtna zbornica za ustanovo te obrtne šole obljubila podporo le s tem pogojem, da se italijanski jezik določi kot izključni učni jezik. Glede na to, da južne dežele še nimajo nobene državne obrtne šole, da je toraj šola, ki se ima z velikimi državnimi stroški ustanoviti v Trstu, namenjena to pomanjkanje odpraviti in da jo je treba v ta namen tako osnovati, da jo bodo mogli kolikor mogoče obiskovati prebivalci na Primorskem in v sosednih slovenskih deželah; dalje glede na to, da v Trstu in okolici po izkazu ljudske Statistike živi S8.887 Italijanov pa 20.263 Slovencev, na vsem Primorskem pa 276.603 Italijanov, 199.124 Slovencev in 121.732 Hrvatov, iu da se je muogo slovenskih učencev nadejati tudi iz sosednih dežel; še dalje glede na to, da se zlasti med slovenskim prebivalstvom razodeva poseben razum za obrtna dela in da se jako živo čuti potreba obrtnega poduka; potem glede na to, da bi z ozirom na prej omenjene različne prebivalce tudi temeljnemu državnemu zakonu nasprotovalo, ako bi se pritrdilo od Tržaškega mestnega zbora in od trgovske zbornice stavljenemu pogoju, da mora biti učni jezik na državni obrtni šoli izključljivo italijanski jezik, ker temeljni zakon določuje, da se morajo v deželah, kjer več narodov prebiva, javne šole tako vrediti, da dobi vsaki narod potrebne pripomočke za iz-obraženje v svojem maternem jeziku ; in slednjič glede na to, da bi poduk v izključljivo italijanskem učnem jeziku na oni strani zaviral učne vspehe, na drugi straui pa prav žaljivo preziral opravičeue zahteve slovenskega prebivalstva po obrtnem poduku in jih odpravil tudi za vso prihodnost, ako bi se sprejel od Tržaškega mestnega zbora in trgovske zbornice stavljeni pogoj, in da bi bilo tudi proti vsi državni koristi, ko bi se poitali-jančevanje slovenskega prebivalstva pospeševalo celo z obilnimi državnimi denarji, podpisani vprašajo: 1. Je li res, kar poroča vladni list Tržaški? 2. Iu ako je to res, hoče li gospod naučni minister potrebno ukreniti, to določbo odpraviti in učni jezik na državni obrtni šoli, ki se snuje v Trstu, tako vravuati, da bode ta šola veljala tudi za slovensko prebivalstvo ? Na Dunaji, 5. maja 1S87." Iuterpelacija je bila sinoči v Hoheuuartovem klubu odobrena in danes izročena po Tržaškem poslancu Nabergoju. Z njim vred jo pa niso podpisali samo vsi slovenski poslanci, kar jih jo tukaj, ampak tudi skoraj vsi drugi poslanci Hohen\varto-vega kluba, dalje mnogi udje Liechtensteiuovega in češkega kluba, v vsem skupaj 52. Budgetna razprava. (Deseti dan.) Sinoči imela je zbornica sejo, v kteri je pritrdila carinskim tarifom, kakor so bili sprejeti od gospodske zbornice. Seja je trajala tri uro, ker se jo bilo več levičarskih poslancev oglasilo k besedi in je tudi trgovinski minister dvakrat govoril, da je predloge priporočal za sprejem. Povdarjal je zlasti, da je iz marsikterih vzrokov želeti, da se carinski zakon prej ko mogoče reši, zlasti pa zato, ker bo treba z vuanjimi deželami ponavljati trgovinske zveze, llalhvich je sicer nasprotoval in priporočal, da naj zbornica ostane pri svojem sklepu, pa njegov predlog je ostal v manjšini, in v tretjem branji so tudi levičarji glasovali za carinski zakon. Iver ste ga sprejelo tudi ogerski zbornici, bode že te dni od cesarja potrjen in stopi s 1. juuijem v veljavo. Druga točka dnevnega reda je bilo nadaljevanje posebno razprave o državnem proračunu, ki pa zarad pozue uro ui prišla več na vrsto in so je nadaljevala danos. Mnogo govoričenja je bilo danes pri stroških za policijo, iu cela vrsta govornikov so je oglasila pri politični upravi, ki bodo danes komaj rešena, dasi ima biti tudi večerna seja. V gospodski zbornici bo jutri razprava o Schmerlingovem predlogu gledo Pražakovega jezikovnega ukaza in so se vladni prijatelji iz raznih krajev in dežel sošli, da vladi pomagajo k zmagi. LISTEK. Lov na kralja-tigra v Bengalu. (Dalje.) Radža na tigrovein lovu. Še veliko veličastniši pa je lov na kraljevega tigra z izurjenimi sloni. Obo siloviti živali ste si natorno sovražni. Tiger se sicer slona boji in beži pred njim, slon pa srčno napada svojega nasprotnika. Kadar so hočo razveseljevati podkralj Indijo, ali veliki Radža (poglavar Indov) ali kaki krajni glavar s tem zares kraljevim lovom, izbere si največje slone, kakor jih jo le dobiti. Slonu so privežo na hrbet nekak koš ali kuruik iz močnega trdnega lesa, podoben mali trdnjavici za pet ali šest lovcev. Prispevši do tigrovega ležišča, razpostavijo vodniki slouo v širokem krogu, ter jih potem prepuste lastni volji, da kretajo brez ovire. Rojeviti nagon namreč slona sigurnejše vodi, kakor še tako skušen lovec. Ko bi kdo hotel slona voditi v odločilnem trenutku, bi slon kar zdivjal in najhujši uesrečo napravil. Lov se začno. Kakor gorjačo drži kviško slon svoj rilec in silni okli sto pripravljeni za boj; tako stopajo vsi sloni proti središču goščave. Kakor hitro zapazi kteri slonov svojega sovražnika, gleda, da si zasloni hrbet s kakim visokim drevesom, dobro vedoč tigrovo navado, da bi se splazil okoli njega ter mu potem od zadoj skočil na tilnik, ali se ga na kakem drugem občutljivem delu oprijel, kakor pijavka. Čuječe pazi s svojimi malimi pa živimi očmi vsako najmanjšo kretauje svojega sovražnika, stopi korak naprej, in v tem trenutku skoči mu tiger, ki se čuti opaženega, nasproti, kakor blisk. Pa žo pri tem prvem napadu ga telebi slon ne redko z ročnim vdarcem svojega trobca na zemljo, ga pritisne z okli na zemljo ter ga zmečka s svojimi velikanskimi nogami. Včasih se pa tiger izogne s čudovito gibčnostjo temu smrtnemu vdarcu in gre okoli slona, da ga vnovič napade. Groze s trobcem, obrne so slon okoli drevesa, ki mu za-slauja hrbet, in so vnovič postavi sovražniku nasproti ; mod tem imajo lovci priliko, da streljajo na besno zver. Le takrat bi znal postati lov nevaren, ko bi več tigrov slona ob onem napadlo. Nekdo, ki jo bil priča, pripoveduje, da sta enkrat skočila dva tigra na slona s tako močjo, da sta čeznj skočila, kakor strel in padla na zemljo. Pa preden sta se bila pobrala, že jo slon enega zinastil, druzega pa so lovci vstrelili. O drugi priliki jo pa ravno ta slou, najpogumnojši iu gibčnejši v boji, tako srečno na drevo pritisnil nasproti skočivšega tigra, da je takoj poginil. Sunil je pa tako silno z oklo, da je ni mogol nikakor iz drevosa izdreti, morali so mu jo odžagati skoraj za tretjino dolgosti. To ponižanje je pa tudi slonu tolikanj srčnost podrlo, da se ni dal več rabiti za uobeuo delo, celo svojemu vodniku ni hotel pokoren biti in morali so ga na splošno žalost spustiti nazaj v gozd. ludi, ki gredo v velikem številu kot spremljevalci na lov, planejo čez mrtvega tigra, mu odero kožo,' ter glavo in šape izreče Radži ali pa tujcu, kojemu na čast je knez napravil lov. Za-se ohranijo lo mast, kot izvrsten lek zoper trganje. Ako so lovci le Indi, ali če slučajno najdejo v goščavi mrtvega tigra, porežejo 11111 bradno dlako, ktero stopo v žolčnato tekočino, ki je najhujši otrov, tako, da le kapljica to tekočino, stajana v kupici vode,^ gotovo umori brez vsega sledu kacega ostrupljeijj^?"- Govor poslanca Šiikljcja, 27. aprila v državnem zboru. (Dalje.) Vsled takih dogodkov me je v resuici veselilo, da sera v letošnjem nadrobnem poročilu o pravosodnem raiuisterstvu našel mesto, ki reši po mojih mislih čast Slovencem, posebno Kranjskim. Gospod poslanec Lienbacher je poročal, kako so poskusili na Koroškem s kaznjenci zajeziti hudournike. V svojem poročilu je jako pohvalil delovanje kaznjencev, posebno pa povdarjal, kako vspešno so gasili pri požaru v Kočah. Posebno pa me je zanimalo, kako gorke besedo je pristavil poročilu nek poslanec, kterega navadno ne najdem med zagovorniki Slovencev. Ta je gospod poslanec dr. Ileilsberg. Povdarjal je, s kakim pogumom in požrtovalnostjo so kaznjenci gasili, in v resnici, gospoda moja, človeku seže v srce, ko to bere. Kjer nikdo ni mogel več prestati zarad sopara in vročine, prestali so kaznjenci; zavrnili so žgano pijačo, ktero so jim ponujali pri delu, da bi ne zamudili rešilnega dela. Komično so glasi, gospoda moja, da so kaznjenci varovali otete stvari — pred tatovi. (Veselost.) Krona je to priznala; 16 kaznjencem odpustili so precej kazni, nekteriin do l1/, leta, vsem drugim se je odpustila poostrena kazen s postom. Gospod poslanec dr. Ileilsberg je mnogo omenil v budgetucm odseku; pristaviti bi šo moral, da so oni kaznjenci, oni izvržek človeštva, ki so se iz lastnega nagiba vdeležili rešilnega dela, ki so ua tako ganljiv način priskočili na pomoč sodržavljanom nemško naroinosti, vsi brez razločka kranjski Slovenci, oni Slovenci, kterim v Vaših listih in žalibog tiuii v tej visoki zbornici očitate surovo, slepo, fanatično sovraštvo do Nemcev. Če delajo tako naši kaznjenci, sprideni udje slovenskega naroda, potem lahko s povzdigneno glavo moremo pričakovati sodbe, ki se mora tiiliaj izreči med slovenskim narodom in njegovimi tožniki. (Dobro! na desnici.) Gospoda moja! Včeraj so trdili v generalni debati, kakor je že navada nekaj let, da se zatira nemštvo, prezira nemški živelj in Slovanom v Avstriji daje prednost. Gospod poslanec vitez Carneri je Vam na svojem potnem robci razgrnil »obličje poslovanjene Avstrije", iu gospod poslanec dr. Menger mu je pošteno pri-kladal. Ko sem to poslušal, gospoda moja, nisem mogel zatreti želje: Ko bi vsaj moj revni narod moral nekaj časa prenašati ono zatiranje, o.kterem so gospodje na nasprotni strani tako ganljivo govorili! (Dobro!) Gospoda, kaj pa naj rečemo mi, kterim se prezira član 19. vsak dan, reči smem, vsako uro? Kaj naj mi porečemo v sedanjem položaji? Zdi so mi, dovolite mi razliko znanega izreka, da je Avstrija postala država nerazumljivosti. Na eui strani so Nemci napovedali ministerstvn boj do skrajnega in ga pobijajo do skrajnega, akoravno jih vlada brani in boža, na drugi strani so pa prezirani in zanemarjeni Slovenci, zvesti pristaši miuisterstva. Gospoda moja! Kdor to vidi, mora v resnici priznati, da se v teh prostorih včasi igra »narobe svot". Ne bom dalje razpravljal teh stvari, ker bomo pri nadrobni debati imeli priložnost, jasno dokazati resnico. Fakiri,"nekaki beraški čarovniki, kteri se pogosto nahajajo v Indiji, kupčujejo s to nevarno tvariuo. Nosijo to stvar v bambovih cevih očitno okoli, ker ni prepovedana v angleški Indiji, kakor pri nas v Evropi, trgovina z otrovi. Ako pridejo v vas, stopijo v vsako kočo in prašajo: »Potrobujete mojo pomoči?" To pomeni ravno toliko, kakor bi dejal: »Imate kakega sovražnika, nad kojim bi se radi maščevali, ali starega sorodnika ali otroka preveč, kterega bi se radi znebili?" Ako se mu pritrdi, dti Fakir dve, tri ali deset kapljic, kakor naj bo že smrt, počasna ali hipna. Posebno v novarnosti pred tem otrovoin so vdove. Odkar je namreč prepovedala augleška vlada tako zvane »Sutti", t. j. več ali manj prostovoljno sežiganje vdov na grmadi ranjkih mož, skoraj druge smrti pričakovati ui tem uesrečnicam; še posebno v nevarnosti so tiste, ki so brez otrok, ker take smatra lastna družina kot tuje po ondašnjem običaji. (Konoc! prih.) Ker sem že predolgo^ tirjaf pazljivost visoke zbornice, hočem le ob kratkem spregovoriti o-gospodarskem vprašanji. V narodno-gospodarskena oziru. tudi sedanje ministerstvo primeroma manj stori za naše dežele, kakor za druge. Moja ožja domovina Kranjska je glede državnih cest gotovo najbolj zanemarjena v eeli Avstriji, iu ministerstvo TaalTejevo je vsega skupaj dovolilo. 29.300 gold. za popravo ceste čez Gorjance, kjer pa so preložili le jeden klanec, in revnih 6000 gold. letos za popravo c&ste med Novim mestom in Št. Jernejem, če se ne bode godilo hitreje, bodo morda naši vnuki uživali dobrote teh cestnih poprav. (Daljo prih.) Politični pregled. V L j u bljan i, 7. maja. IST o traiij e dež v le. V češkem klubu so se posvetovali o prošnjah čeških občin, ki so tičejo gospodarskih in šolskih zadev. Klub je prošnje izročil posameznim klubovim odsekom. — Novoizvoljeni poslanec grof Ivolovrat-Krakovski vstopil je v klub. Ob enem je klub izrazil obžalovanje zarad govora poslanca dr. Vašaty-ja v državnem zboru. »Neue Freie Presse" očita ministerstvn, da stoji na istem stališči, kakor nekdaj Hohenvvart. To kaže tudi, da so se srednje stranke ločile od Taafleja. V gospodski zbornici je stavila srednja stranka predlog, ki izraža ministerstvu nezaupanje; v zbornici poslancev jo Ooronini z nekterirai tovariši pokazal pravo barvo ter glasoval proti dispozicijskerau zakladu. Ogerski dijaki izročili so državnemu zboru prošnjo, da bi se madjarščina vpeljala pri vseh ogerskih polkih. V prošnji povdarjajo, da bi bila madjarščina le na korist skupni armadi. Dalje trdijo, da vsi krogi goje enako željo. — Ta prošnja bo dala zopet povod živahnim debatam v zbornici. Mi pa upamo, da se madjarom ne bo spol-nila ta želja. Vimniije države. Srbski kralj M i 1 a n je prijatelj Avstriji, toda druge veljavno osebe si prizadevajo, da bi se Srbija bolj približala Rusiji. Listi so pisali, da pojde kraljica Natalija v Krim in se tam snide z rusko carsko družino. Zato so sklepali iz tega, da ima kraljica nalogo, približati Srbijo Rusiji, za kar se neki mnogo prizadevata Ristič in ruski zastopnik Persiani. Novejša poročila pa trdijo, da se bo sestavilo koalicijsko ministerstvo, ktero bo vodil dosedanji predsednik Gara-šanin. Če se vresniči to poročilo, potem smemo trditi, da tudi vnanja srbska politika ostane v prejšnjem tiru. Opozicijski listi očitajo Garašaniuu, da je kriv gospodarskemu propadu v Srbiji. Za Avstrijo jo ve-licega pomena, kako se reši srbsko ministersko vprašanje. Nemiri Arnavtov na srbsko turskl meji ponavljajo so večkrat, toraj jim ne moremo pripisovati nobeno politične važnosti. Iz Carigrada se poroča, da ropanja Arnavtov niso znamenja vojsko. Ti ljudje so divji, ki ue poznajo ne pravice, no meje. Turčija ima sama ž njimi opraviti. Srbska vlada so je zarad napadov pritožila pri Turčiji, in ta je vso potrebno ukrenila, da prepreči mejno prepire iu boje. Itnsko vojuo ministerstvo hoče vojaškim duhovnikom zboljšati plače in jim dovoliti enake pravice, kakor častnikom. S tem namerava minister nastaviti v armadi bolj omikane iu učene duhovnike. — Državni svet je sklenil, da vsak plača 12 rubljev na mesec za potni list, kdor hoče iti iz Rusije. Finančni minister je trdil, da država ne potrebuje teh davkov, in je nasvetoval, da se od tega odloči 130.000 rubljev za onemogle vojake, drugo pa so porabi za ruske toplice. Ruski bogatini namreč radi zahajajo v druge dežele, kjer pusto mnogo denarja. Vlada pa hoče olepšati domače toplice in zdravilne kraje. — Rusija se pripravlja na boj, to kaže njeno oborožovanje. V pristanišči mesta Nikolajeva delajo noč iu dau. Vlada je odločila 2 milijona rubljev, parabili pa so žo 3 milijone. Tudi v Varšavi bodo razširili vojaške magacine. — Kako so bo končalo nasprotje med Katkovom iu Giersotn, ni šo gotovo. Car so strinja s Katkovimi nazori, akoravno se javno mnenje nagiblje bolj na Giersovo stran, časniki imenujejo sedaj zopet grofa Šuvalova kot naslednika Giorsu. — Nedavno je bil poklican Katkov v Peterburg. Njegovo potovanje jo v zvezi z gimnazijskimi zadevami. Car namreč ni prijatelj klasičnim študijam. Zato nameravajo v nižjih razredih povišati šolnino in nekaj ur za klasično jezike odločiti računstvu. Na Peterburškom vsoučilišči je okoli 2000 slušateljev; to nameravajo skrčiti za polovico. Pri vpisovanji bodo jako previdni. Mogoče, da bodo odstavili tudi nekaj profesorjev, ker se ustavljajo novemu učnemu načtrtu. Nemško-francoski prepir zarad dogodka v l'aguy se je polegel. Schnaebele, kterega ime je sedaj zuauo po celi Evropi, bo v kratkem pozabljen. Nemški veleposlanik grof Miluster se je vrnil v Pariz in se oglasil pri ministru vnanjih zadev. Floureusu je izrazil svoje veselje, da se je vruil ua svoje mesto in da je rešeno kočljivo vprašanje. Miluster je zatrdil Floureusu, da bodo razmere med Francijo in Nemčijo zopet prijazne. Nasprotno je Flourens obljubil, da bo tudi v prihodnje, kakor do sedaj vodil vnanjo politiko v mirnem smislu. Na Bismarkovo poročilo o Schnaebele-jovera dogodku, ktero je bil izročil Herbotte-ju, odgovorila sta le dva francoska lista: »France" in »Temps". »Temps" trdi, da nemška vlada ni storila prav. ko je priprla Schnaebele-ja. Mejni prepiri se morejo poravnati lo po diplomatičuem potu. Obravnave pri sodnijah so nevarne in brez vspeha. Svetuje Bismarku, naj v prihodnje ravnil previdnejo, da se namreč enaki slučaji rešujejo le z diplomatičnimi dogovori. V »Moskovskih Vjedomostih" piše D. Ilovajski o lom dogodku: Ta zadeva ui bila nevarna evropejskemu miru. Ze lansko zimo sem razodel svojo misel, da je bil ves krik v Berolinski zbornici pred septe-natom, in upitje po nemških časnikih o vojski med Nemčijo in Francijo le zvijača, da bi našo pozornost odvrnili od vzhodnega vprašanja. Tihota pa, ki jo nastala, dovoljuje nam, da obrnemo svoje oči zopet proti jugo-vzhodu Evrope in v Srednjo Azijo; to pa ravno ni ljubo voditelju nemške politike. Bismark je hotel toraj ponoviti strah pred vojsko z Francijo in sicer po dogodku, ki pa v resnici ni imel namena provzročiti vojsko. Zato je prišel na površje Schnaebele, da jo vznemirjal svet, a povoda ni smel dati vojski. Schnaebele je storil svojo dolžuost, iu sedaj naj gre. To politično igro je Bismark preračunil natančno na politično razmere svojega nasprotnika. Veliki Berolinski »maestro" ve dobro, kaj smo pričeti brez kazni in kaj ne. To pa ni šo zadnje ognjišče v vzhodnem vprašanji in nekdanji trocarski zvezi. Angleška družba, ki se je z bolgarsko vlado pogajala o posojilu , ponovila je svoje predloge in pričele so so zopet obravnave. — Ruski listi so pisali, da so bolgarski kmetje obkolili Tirnovo. »Agenco Ilavas" pa poroča, da je ta novica izmišljena. — Kako se bo rešilo zamotano iu kočljivo bolgarsko vprašanje, no more se prerokovati po sedanjih razmerah. Muogo poročajo listi iz Bolgarije o nemirih, toda na konečno rešitev nimajo druzega vpliva, kakor da bodo države prisiljene, prej ko mogoče določiti Bolgarom položaj, ki so strinja z željami naroda. Odstopiti so hoteli nekteri ministri. To pa ui toliko v zvezi z vnanjim položajem, kakor z notranjimi zadevami. Snide se namreč malo sobranje, in ministri bodo morali narodovim zastopnikom razložiti položaj. Potrebujejo dalje denarja, in tega do sedaj niso mogli dobiti. Kakor poročajo vladni listi, jo povsod mir in red po deželi. Sicer so skušali emigranti v Macedoniji in Dobrudži motiti mir, pa bili so le navadni pretepi. Napad iz Dobrudže je odbila mejna straža. Francoska budgetna komisija je po dolgi debati vsprejela s 27 proti 7 glasovom predlog poslanca Pellatana, da mora vlada predložiti nove nasvete o proračunu ter črtati, kolikor je mogoče. Komisiji so namreč zde stroški previsoki. — 4. t. m. se jo vršila predstava Wagnerjevega »Lohengrina". Prod glediščem se je zbralo nekaj ljudi, ki so skušali motiti predstavo. Policija jih je razpodila. Glo-diščni vodja jo sklenil, da se daljne predstavo ustavijo. Tudi kapolnik Lamoureus jo javno obljubil, da se opera no bo več ponavljala. On je kot umetnik spravil oporo na oder, ker je hotel ustreči občinstvu. Ker pa vidi, da se vedno ponavljajo demonstracije, opustil bo predstavo omenjene opero. Toliko je že sovraštvo mod Francozi in Nemci, da so v Parizu ne sme predstavljati opera, ktero je zložil nemški umetnik. — Prihodnji torek se snide zopet francoska zbornica. Posvetovala se bo najprvo z novo vojno postavo, ktero je predložil minister Boulariger. Angleška vlada ima mnogo sitnosti z irsko kazensko postavo. Opozicija je nasvetovala mnogo popravkov, da bo komaj postava končana pred Bin-koštim. Opozicija se posebno poganja za to, da bi bila nova postava veljavna le za tri leta. Jlumunski kralj Karol jo prišel 4. t. m v Jaš (Jassy), kjer so blagoslovili škofijsko cerkev. Opozicija si jo mnogo prizadevala, da bi narod slovesno no sprejel kralja, da bi s tem pokazali nezadovoljnost s sedanjo vlado. Kakor pa poročajo listi, vsprejemal jo narod povsod kralja slovesno. Kralja so spremili ministri. Nemiri na otoku Kreti so le navadni prepiri med kristijani iu turčini. Iz Carigrada se poroča o vzroku nemirov: Nek rauhamedanec iz Alikana bil jo vstreljen. Ko so njegovi prijatelji turške vere prišli po mrtvo truplo, streljali so na dva kristijana in ju ranili. Vsled toga je vlada zaprla tri kristijane in ono Turke, ki so streljali ua kristjane. Tudi v neki drugi vasi nastal jo navaden prepir mod Turki in kristijani; ena oseba je bila umorjena, tri pa ranjene. Toraj nemiri niso bili političnega pomena. Tako pišejo turška uradna poročila. — Ko bi pa Grška netila prepire, bila bi nevarnost večja. A tega v sedanjih razmerah ne bo storila. — Drugi viri pišejo, da so Turki s silo odpeljali krščanskega dekleta in vsled toga so nastali ornoujcui prepiri in umori. Konzuli vnaujih držav so so prestrašili iu hitro naznanili v Carigrad, da jim pošljejo na pomoč vojne ladije. V Sudanu pričeli so se novi boji. Derviši so prišli z armado od Firketa in zasedli Saras. Polkovnik Chermside jim hiti nasproti z oddulkoin konjiče, pešcev in topničarstva. Topničarji so hitro prodrli sovražnikove utrdbe, in derviši pričeli so boj. Pošci so z bajoneti vzeli sovražniku utrjeno mesto. Arabci so zgubili svojega voditelja, deset zastav in 150 mož; 50 jih je palo ua begu. Egiptovska armada je zgubila 40 mož, jednega angleškega podčastnika iu dva domača častnika. Afgansko vprašanje jo že nekaj tednov vedno na dnevnem redu. In to je naravno. Anglija je v Bolgariji očitno nasprotovala Rusiji, ta pa je razvila afgansko vprašanje, ki jo za Anglijo velikega pomena. če Rusija dobi danes ali jutri dežele afganske, stoji na pragu bogato Indije, ki jo Angležem prvi zaklad. V Peterburgu posvetuje se že več dni komisija o afganski moji, a dosedaj brez vspeha. 4. t. m. so se gospodje zopet posvetovali, ne da bi bili kaj sklenili. Anglija že ponuja Rusom Herat z okolico, kakor pa se kaže, Rusi niso zadovoljni s predlogom. V torek je zadnje posvetovanje. Izvirni dopisi. Iz gorenjske Doline, 0. maja. (Nov k rižev pot v Ratečah.) Predzadnja (ara v naši Dolini so Rateče, kjer se vode „raztekajo" na dve strani: Sava tečo proti jugu, drugi potoki pa proti koroški strani. Vsa fara je lo ona sama vas z dvema cerkvicama. Farna je posvečena sv. Duh,a cerkvica na pokopališči pa sv. Tomažu. Prečastiti gospod župnik je najstarejši duhoven v škofiji in tudi najstarejši v fari. Rojen je bil dno 20. oktobra 1. 1801. v Višnji gori. Po pravici toraj trdi vedno veseli gosp. župnik sam o sebi, da jo on eden prvih mož tega stoletja I Neka dobrotnica, rojakinja Rateška, jo dala napraviti nov križev pot za farno cerkev. Ker domačega gospoda župnika pisarenje težko stane, vredil je vso potrebno preč. gosp. župnik J. A/.man. Naročil je delo pri J. Heindlnu na Dunaji. In nikomur ui žal zato. Kajti izvršil je delo zares mojstersko. Podobo so prav lepe, okviri zelo okusno izrezljani in deloma pozlačeni, napisi lično napravljeni. Cona nekaj nad 300 gld. za tako krasen kinč hiše božje pač tudi ni previsoka. Sv. Florijana Ratečanje posebno praznujejo. Včasih šo možjč nalašč hodijo ta dan gledat po hišah, da bi gotovo nobeden ne prijel za navadno delo, tudi za šivanko ne. Iu ravno ta dan j« bil odločen, da so blagoslovi novi križev pot. V ta namen smo imeli najprej lepo procesijo z novimi tablami križevega pota, ki so jih fantje nosili, dekleta pa so zraven svetile. Na to je imel preč. g. o. Ježef Rizavičar iz Ljubljane prazniku in slovesnosti prav primeren govor, potem pa jo blagoslovil križev pot in iu ga brž na to obmolil po cerkvi. S slovesno sv. mašo in zahvalno pesmijo jo bila dokončana dopoludanska pobožnost. Popoludno pa so po litanijah prenesli stari križev pot v podružnico, kjer smo po kratkem nagovoru zopet opravili pobožnost sv. križevega pota in slednjič šo enkrat zapeli „zahvalno pesem". Vsi ljudje pravijo, da je bilo ta dan v Ratečah zelo lepo, nenavadno lepo. S čemur so se Ratečanje sami mogli skazati ta dan, so se tudi skazali. Postavili so več inlajov, streljanje in pritrkavanje jo kar tekmovalo med seboj. Cesar pa sami ne premorejo, dobili so od sosedov. Tako je n. pr. orga-nistovka iz Kranjske gore šla s svojimi pevci Ratoške orgije oživit in slovesnost povzdignit. Vreino jo bilo prav ugodno za tako slovesnost, polja in travniki pa so pogrešali kropilnega dežja. Sicer jo pa v noči od 5. do 0. t. m. tudi dežja padlo za prvo potrebo. Iz Moščenic, 5. aprila. Včerajšnega dneva so bodo vsi probivalci našega starega inestica — mladi iu stari — vedno z veseljem iu z radostj« spominjali. To izvauredno veselje napravila nam jo Nj. Visokost cosaričiuja Štefanija, ktera jo sodaj v krasni Opatiji, ter so iz Opatije včeraj popoludne tii sem pripeljala. Najpred po dohodu se jo podala v župnijsko cerkev, ter skazala čast Najvišimu, a na to si jo ogledala cerkov. Med tem se je kakor blisk razširil glas po mostu, da jo eesaričinja došla, iu brzo so se zbrali prebivalci na trgu, ter težko čakali, da bi se povrnila in bi jo zamogli pozdraviti. In ko jo prišla na trg, pozdravili so jo vsi navzoči s krepkimi „živio!" Živila Štefanija!" „Živio cesar Frauc Josip!" »Živila Elizabeta!" „Živio Rudolf!" Cesaričinja je na vso živio-klice prav prijazno in ljubezujivo od-zdravljala ter na to si ogledala lepo lego malo uad morjem stoječega mestica, od koder je kraseu razgled po morji, na Reko in na vsa ob morski obali ležeča sela. — Ko se je vsedla zopet v kočijo, so se ponavljali krepki živio-klici, med kterimi nas je cesaričinja zapustila. Živio-klici so se še dolgo ponavljali. Vsem navzočim se je brala radost na obrazih in le jeden glas se je čul, kako ljubeznjiva in prijazna da je Štefanija, iu kako pobožna da je naša vladarska hiša. Domače novice. (Gg. trgovca Perdan in Velkovrh) sta kupila tako zvano pekovsko njivo (od Poljskih ulic proti kolodvoru). Temu uakupu sledile bodo najbrž stavbo poslopij ob Reseljevi novi cesti, ki bodo sklonilo Ljubljano z južnim kolodvorom ter z drugimi gori žo stoječimi poslopji. (Gospa dr. Fuchs-ova) začela je ta teden temelj kopati precej velikemu poslopju ravno nasproti novemu učiteljišču ob "Reseljevi cesti. (V Hercegovino) so jo odpeljalo te dni 1000 vojakov domačega in druzih pešpolkov. Ustavili so se najprej v Trstu, po kratkem odpočitku jih je popeljal parobrod v Dubrovnik, od koder odidejo na svoj stalni kraj. (V (Jorico) prido jutri mil. g. nadškof Graški dr. Z \v e r g e r , ki se vrne iz Rima ter obišče Goriškega knezo-nadškofa dr. Z o r n a. Tudi kardinal Vaunutelli pride jutri z Dunaja ter se ustavi v Gorici. (Osobne vesti.) Okrajni komisar v Gorici, g. J. pl. Fabris, je imenovan okrajnim glavarjem v Pazinu. — Okrajni glavar grof M a n z o u o šel je v pokoj. (Župnijske skušnje) v Goriški uadškofiji sta delala čč. gg. Jan. Battaino in .los. Primšar. (Nemško-slovenska slovnica) za Nemce, s posebnim ozirom na vojaško terminologijo izšla je ravnokar v Celovci v tiskarni „Družbe sv. Mohora" v drugi pomnoženi in popravljeni izdaji. Spisal jo je dobro znani rodoljub in velezaslužni pisatelj strokovnih vojaških knjig g. Andrej Komo I vitez Sočebranski, upokojeni c. kr. major. Prva izdaja te slovnice je izšla leta 1877.; bila jo učna kujiga za Nemce v vojaških šolah, kjer je slovenščina obli-gaton predmet, kakor n. pr. v Trstu. Z dovoljenjem c. kr. vojnega miuisterstva izdal jo letost g. pisatelj knjigo v drugi izdaji. V predgovoru piše, da je pravilno znauje slovenščiue potrebno tudi vojakom. Mnogi nasprotniki očitajo, da je slovenščina reven in surov jezik. A to očitanje je neopravičeno, in tako govoro lo oni, ki ne poznajo lepote in bogastva slovenskega jezika. Iu kar se tiče surovosti, moramo jezik presojati po omikanih ljudeh, ki ga govore. V surovih ustih pa je vsak jezik surov. — V hi-trici nismo mogli natančuo pregledati slovnice, da bi jo po zasluženji ocenili. Slovnici so pridejaui: dodatek govornih vaj, praktični razgovori iz vojaškega življenja, slovarček slovensko-nemški, neniško-slovenski, spisek uekterih krstnih in zomljepisnih imen. — Gosp. pisatelj sam piše v predgovoru, da )e slovnica namenjena ožjemu vojaškemu krogu, kjer naj bi koristila, kar tudi mi srčno želimo. Telegrami. Dunaj, 8. maja. h Prešova (Eperies na Ogerskem) poroča se o velikem požaru. Pogorelo jo do .sto hiš, mej njimi mnogo javnih poslopij. Zgorelo je mnogo otrok. V Nagv-karoly tudi velik ogenj, najlepši del mesta je razrušen, pogorelo je dvesto hiš. Grad grofa Karoly-ja so rešili z največjim trudom, krasna stranska poslopja, steklene hiše so uničene. London, 7. maja. Dolenja zbornica je zavrgla s 317. proti 233. glasovom predlog (11 a d s t o n e j o v glede afere časnika .,Times" proti Dillonu. Gladstone je namreč nasvotoval, da zbornica izvoli odsek, da se posvetuje o tožbi časnika .,Times", ki jo Dillona imenoval lažnika. Zbornica je potrdila predlog vlado, da so tožba proti časniku „Times" izroči sodniji. l>rošiija za doneske katoliškemu misijonu na Danskem. Milostni gospod knezo-škof Ljubljanski, Dr. .1 a-kob Missia, so blagovoljno dovolili, da smemo v Ljubljanski školiji nabirati milodarov za katoliški misijon na Danskem, ki se sicor veselo in lepo razvija, pa je vodno v velikih zadregah in stiskah. Za časov Martina Lutra se je katoliška vera v Dauskem kraljestvu popolnoma zatrla, da niti ena sama družina ni mogla svojim otrokom ohranili edino zveličavne sv. vero. In do leta 184(J. se ui smel povrniti noben Danec v naročje katoliške cerkve, če ni hotel zapasti smrtni kazni. V teli žalostnih časih napravila si je edino lo Avstrija za svojega poslanca v Ko d a nji (Kopenhageu), glavnem mestu Danskega kraljestva, majhno kapelico in še to le z veliko težavo. Kakor iskra pod pepelom skrita, tako jo tlela katoliška vera na Danskem. V najnovejših časih pa jo začela luč prave vere, ki je bila po severnih deželah najprej ugasnila, ravno na Danskem, ki je bila za katoliško cerkev popolnoma zgubljena, z nova goreti in žarke svoje razprostirati po vseli severnih deželah. Cesar bi človek ne bil pričakoval, zgodilo se je: število tistih, ki se vračajo v katoliško cerkev, narašča od dne do dne, in sicer iz vseh stanov, tudi iz učenih in visokih krogov. Noben misijon ne more reči, da bi v novejših časih tako veselo napredoval, kakor ravuo I) a 11 s k i. Kodanj, poglavitno mesto Dauske, kjer znanosti cvetu kakor v starih Atenah, jo še prod kratkim štel komaj nekaj stotin katoličanov; sedaj pa jih šteje žo kakih tri tisoč; — in to mesto nima razun malo kapelice avstrijskega poslanca še nobene cerkve ! Da sedanje katoličane v sv. veri ohranimo in še novih pridobimo, ne smemo rok križem držati. — Treba pa pred vsem, da zidamo katoliško cerkev v Kodanji. V ta namen nam je živo treba hitre in izdatne podpore. Ako so naša prošnja usliši in dobimo potrebne podpore, bodo se kmalo razlegali veseli glasi, kako lepo se v severnih deželah razširja katoliška vera. Naj se toraj dobra srca usmilijo, ter nam pomagajo, d o k 1 e r j e čas. Nikjer ni pomoč bolj potrebna, in tudi nikjer ne obeta več sadu, kakor ravno pri Danskem misijonu; kajti pri njem gre v resnici zato, da si luterauske severne dožule ali katoliški cerkvi nazaj pridobimo, ali pa, da začne — ako potrebne pomoči ne dobimo, kar Bog obvaruj — luč katoliške vere na Danskem pojemati, da morebiti za vselej ugasne. Da to zabrauimo, trudili so bomo misijonarji z vsemi močmi. Naj nam ljubi Bog k temu ne odtegne svojega blagoslova iu svojo pomoči! Slabotni smo sicer misijonarji osamljeni; močne in srčne pa so čutimo zedinjeni z našo ljubo materjo, sv. katoliško cerkvijo. Katoliško srce je namreč bogato v veri, bogato v ljubezni. Katoliška srca se bodo zato, kakor za časov svetega Ausga-rija, Danskega apostola, tako tudi šo danes milost-ljivo ozirala ua zgubljene ovčice severnih krajev; — tudi na katoličane, ki prebivajo v Islandiji iu Grenlandiji, kajti tudi ta dva otoka spadata k Danskemu misijonu. Prvič — odkar živi Danski misijon — prvič si upa klicati na pomoč krščansko ljubezen in do-brotljivost. To jasno priča, kako trda se godi sedaj temu misijonu. Ako se nam toliko potrebna pomoč odreče, je nevarnost velika, da našo delo, ta cveteči in nadepolni misijon, razpade in pogine. V imenu vseh Danskih duhovnikov in katoličanov toraj prav srčno in lepo prosim, da se nas v hudih stiskah usmilite in podpirate z milimi darovi naš tako nadepolni misijon. Prosim tudi, da nas priporočate svojim znancem, kteri so krščanskega duha in sred. Podpirajte toraj vsi, bogati in revni, vsak po svoji moči, to delo krščansko ljubezni. Darujte vsak on kamenček za hišo božjo, ki so bo zidala v kodanji v čast nebeški materi, Kraljici sv. rožnega venca. To svetišče nebeške kraljice v mestu na severu, imenovanem »kraljica severnega morja", pričalo bo še poznim rodovom, kako gorečo časte kranjski katoličani nebeško svojo Mater, kako živo planiti v njih srcih ljubezen do Kraljice sv. rožnega venca. Vsako, tudi najmanjše darilce, bode se hvaležno sprejelo; in vsi misijonarji in katoličani ua Danskom bodo pri sv. mašah iu molitvah vedno sa spominjali svojih dobrotnikov in Boga prosili, naj jim vsak darček stoterno povrne. P r e m i 1. g o s p. k u e z i n š k o f L j u b-ljanski priporočajo najtoplejše katoliški misijon na Dauskem veleč, duhovnikom in vernikom Ljubljanske školije. Darovi, ki se ne bodo osebno meni izročili, pošiljajo naj se prosim, p reč. k u e z o -šk o f i j s k i pisarni v Ljubljani. Sprejemali jih bodo tudi v Ljubljani: Cč. oo. L a za r i s t i, čč. oo. Frančiškani, čč. gg. Uršuliuke; čč. Usmiljenke sv. Vincencija Pavlanskega. čč. Šolske Sestre III. B. Sv. Fr. v Marijanišči in vredništvi »Slovenca" in „Zgodnje Danice". Došli darovi z imeni darilcev priobčili se bodo v »Slovencu" in v »Zgodnji Danici". Dr. Jos. Albert Ferus, Danski misijonar. sedaj stanujoč pri So. oo. Lazaristih v Ljubljani. Vremensko sporočil«. ® čas Stanje i o w D l 3 a ----Veter Vreme oriiirnvftriia zl'atomera toplomera 4 - opazovanja T mra p0 Celziju s g 17. u. zjut. 734-19 + 19 4 si. jzap. I del. jasno 6. 2. u. pop. 735 88 +20-6 sr. jzap. ]d. oblaeno 0 00 |9. u. zvec. 736-96 +16-2 sr. jzap. | oblaeno čez dan del. jasno, ]po 8. uri se jo pooblačilo. Srednja temperatura 18-7° C., za 5-6° nad normalom. fl^* Današnjemu listu je priložen imenik kuj!/ >/• JI- NIČMANA, bukvoveza v Ljubljani. BunajNka borza. (Telegrarično poročilo.) 7. maja. Papirna renta 5% po )00 gl. wy, Kunz in Jangerin, trgovci, z Dunaja. — Herra. Gossel, trgovec, iz Prage. — Salom. \Veiss, trgovec, iz Budapešta. — Janez Groger, tovarnar, iz Češkega. — Leopold Kramor, tovarnar, iz Nemčije. — Ferd. Porubka, potovalec, iz Gorenje Avstrijskega. — Geissler in Lelnn, usnjarja, iz češkega. — B. pl. Jankovich, asekurančni nadzornik, iz Gradca. — G. Micori, zasebni uradnik, iz Gradca. — Henrik Fuchs, potovalec, iz Gradca, — Kalister, trgovec, s soprogo, iz Brežic. — Ludovik Schellander, uradnik, s soprogo, iz Celja. — Anton Kašmel. posestnik, iz Vranskega. — Louiza Novak, soproga nadsovetnika s hčerjo, iz Idrije. — Pavel Šubic, slikar, iz Poljan. — Vallentich, zasebnik, iz česk»ga. — 0. Hoinann, posestnik, iz Radovljice. — Henrik Otto, inženir, s soprogo, iz Reke. — Riesi in Kisselich, zasebnika, iz Reke. — Marija Primossini, zasebnica, iz Laškege. — Edv. Printz, inženir, iz Pulja. Pri Južnem kolodvoru: Malin, Kolin in Siiss, potovalei, z Dunaja. — Alojzij Scholz, oskrbnik, iz Stajarskega. — Meglič, posestnik, iz Vranskega. — Pavšek in Malinovič, zasebnika, iz Trsta. Pri Avstrijskem caru: Anton Sturz, asekurančni uradnik, iz Gradca. — Frane Tschernelitsch, zasebnik, iz Beljaka. — Kokal, uradnik, iz Št. Jakoba. Lekarna Trnkoczy, zraven rotovža v Ljubljani mi velikem mostnem trgu, priporoča tukaj popisana najboljša in sveža zdravila. Ni ga dneva, da bi ne prejeli pismenih zahval o naših izborno skušenih domačih zdravilih. Lekarne Trnkoczyjevih firm so: Na Dunaji dve in ena kemična tovarna v Gradci (na Stajarskem) ena pa v Ljubljani. P. n. občinstvo se prosi, ako mu jo na tem ležeče, da spodaj navedena zdravila s prvo pošto dobi, da naslov tako-le napravi: Lekarna Trnkoczy poleg rotovža v Ljubljani. Marijaceljske kaplice za želodec, kterim so ima na tisočo ljudi zahvaliti za zdravje, imajo izvrsten vspeh pri vseh boleznih v želodcu in so neprekosljivo sredstvo zoper: niankanje slasti pri jedi, slab želodec, unlk, vetrove, koliko, zlatenico, bljuvanje, glavobol, krč v želodcu, bitje srca, zaba-Hinije, gliste, bolezni ua vranici, na jetrih in zoper zlnto žilo. 1 Steklenica velja 20 kr., 1 tucat 2 gl., 5 tucatov samo 8 gl. Svarilo! Opozarjamo, da se tiste istiuite Marijaceljske kapljice dobivajo samo v lekarni Trnkdczj-ja zraven rotovža na velikem Mestnem trgu v Ljubljani. Cvet zoper trganje ( Gicht), ^ je odločno najboljše zdravilo zoper pro- ^ffciJftv tin ter revmatizem, trganje po udih, Mulfii bolečine v križi ter živcih, oteklino, mM otrpnete ude in kite itd., malo časa IjkT^B če so rabi, pa mine popolnem trganje, J/WW\ kar dokazuje obilno zahval. Zahteva Itj^ml nnj se samo „cvetn zoper trganje po I jI Vil dr. Maličuu z zraven stoječim zna- / i-Lj^tt menjem. 1 stekl. 50 kr., tuoat 4 fl. 50 kr. 485S5Z. Ce ni na steklenici zraven •Sdju^murffj stoječega znamenja, ni pravi cvet in ga precej nazaj vrniti. umi mm sirot Krapi, za odrasle in otroke, jo najboljši zoper kašelj, hri-pavOst, vratobol, jetiko, prsne in pljučne bolečine; 1 stekl. 50 kr., 1 tucat 5 11. Samo ta sirop za 5(1 kr. je pravi. Kričistilne krogliice, ne smele bi so v nijednem gospodinjstvu pogrešati in so se vže tisočkrat sijajno osvedočiio pri zabasanji človeškega telesa, glavobolu, otrpnjenih udih, skaženem želodcu, jetrnih iu obistnih boleznih, v škatljah a 21 kr.; jeden zavoj s 0 škatljami 1 gld. 5 kr. Razpošiljava se s pošto najmanj jeden zavoj. Zdravila za živino. $>tsi|»s». K« živino. Ta prav dobra štupa pomaga najboljo pri vseh boleznih krav, konj in prašičev. Cvet /a\ konje. Najboljše mazilo za konje, pomaga pri pretegu žil, otekanji kolen, kopitnih bolezni, otrp-lienji v boku,v križi itd. otekanji nog, mcliurjili na lioguli, izviiijonji, tiščim j i od sedla iu oprave, štel itd. s kratka eh vnanjih boleznih in hibah. Steklenica z rabilnim navodom vred stane le 1 gl., 5 stoki, z rabil, navodom vrod samo 4 gl. Vsa ta našteta zdravila so samo prava dobijo v lekarni Trnkoczy-ja v Ljubljani zraven rotovža in so vsak dan s pošto razpošiljajo. (14) avstrijsko-francosko društvo za zavarovanje proti elementarnim nezgodam £ na Dmiaji. I Društveni delniški kapital znaša 6 milijonov frankov (2,400.000 gld.). --——■ 'o^a^oc---■ --f „AZIENDAM zavaruje proti 1 ikodi |io toči po najugodnejših pogojih in za trdne premije, ne da bi se iinolo pozneje še doplačevati. Pre- 9 raije se odmerijo kolikor mogoče ceno in kdor precej plačati ne more, se mu dovoli do konca 3 septembra obrok k plačilu premije. I Oglasila za zavarovanje sprejemajo se pri 1 glavnem zastopa „A%IIji\]>E" v Ljubljani, Slonove ulice štev. 52. i J F MHMHDHI, (l) Klavni zastopnik. ; ivo u j c varuje la siupa trganja ]io crevili, bezgavk, vseli nalezljivih kužnih bolezni,), kaSlja, plučnih in vratnih bo-leznij ter odpravlja _ ._____ . vse gliste, tudi vzdr- 'na^-.i-i- .-.■ *— /nje konje debele, »krogle in iskrene. ICravo dobe mnogo dobrega mleku. Zuinotok z rabilnim navodoin vred velja lo f>0 kr., "i znmotkov z rabilnim navodoin stilno 2 ffld.