Ptuj, torek, 2. februarja 2010
letnik LXIII • št. 9 odgovorni urednik: Jože Šmigoc cena: 0,70 EUR
^ Natisnjenih: 12.000 izvodov ISSN 7704-01993
: : ■ ■; ■
KURENTOVANJE JE ZAKON ŽE 50 LET. BOLJŠE NE JA GRE!
www. ku rentova n j e. n et
Po naših občinah Markovci • Potrdili program športa in kulture
O Stran 5
V
Kultura
Skorba • "Kilometri v kulturi so me zaznamovali"
O Stran 10
Prometna varnost
Ptuj • Odsevni brezrokavniki za ptujske šolarje
Z> Stran 24
Štajerski
RADIOPTUJ
89,8*98,2*l04i3 www.radio-ptuj.si
Nogomet •
»Krona« v Velenje, Purišič v Celje
O Stran 11
Mitja Mahorič
• Po nasvet k
najbogatejšemu
Slovencu
Z> Stran 15
B
Spodnje Podravje • Začetek bogatega pustnega dogajanja
Že v tem tednu z nekaterimi vrhunci
Na Ptujskem je vse pripravljeno za začetek bogatega pustnega dogajanja. Kurenti bodo že nocoj ob polnoči tudi uradno napovedali svoj letošnji demonski pohod.
V predpustnih dneh je bilo še posebej živahno v okolici Ptuja, kjer so številne etnografske skupine opravile še zadnje priprave na letošnje pustovanje. Podvinski orači so v gasilskem domu v Podvincih organizirali že deseto skupno izdelovanje rož (na fotografiji) za orače in domače kurente. Pred tem je izdelovanje potekalo po hišah, odkar ga organizirajo skupaj za vse pridne izdelovalke rož, je to ena od oblik vaškega zimskega druženja, ki veliko prispeva tudi k ohranjanju in širitvi pustne tradicije. Podvinški orači bodo letos nastopili najmanj petkrat, na ptujskem kurentovanju, okoliških fašenkih in tudi v Ljubljani. Na sobotni delavnici izdelovanja rož so izdelali tudi nekaj duhov, s katerimi bodo okrasili vas v pustnem času. Za ptujsko mestno okrasitevpa že nekaj let skrbijo v Vrtcu Ptuj, v zadnjem času pa so se jim pri izdelovanju pustnih okraskov pridružile tudi nekatere šole.
MG
Foto: Črtomir Goznik
Cirkulane • Shod razočaranih na Mejah
Hrvati in Slovenci zahtevajo mejni prehod!
V soboto dopoldne se je na ukinjenem mejnem prehodu pri Florjanu na Mejah zgodil bolj kot ne spontani shod razočaranih, obupanih in vedno bolj jeznih občanov z obeh strani slovensko-hrvaške meje. Tako eni kot drugi, ki se srečujejo z velikimi težavami zaradi ukinjenega mejnega prehoda, zahtevajo ponovno vzpostavitev le-tega.
Shod so sicer organizirali hrvaški prebivalci ob meji, pridružili pa so se jim tudi slovenski, Cirkulančani, saj imajo eni
in drugi povsem enake težave. Franc Korenjak, eden izmed tistih Cirkulančanov, ki živijo ob
meji, je, vidno razočaran nad
vsakodnevnimi zaprekami, s katerimi se srečuje, povedal: »Srečali smo se, ker zahtevamo, da se vzpostavi mejni prehod tako, kot je bil predviden v šengenu. Skupaj s sosedi Hrvati si želimo legalni mejni prehod. Takšno stanje, kot je zdaj, je za nas enostavno nevzdržno, je nekaj najhujšega, kar smo doslej doživeli. Niti k sosedu ne moreš, ne da bi kršil zakone. Policija ustavlja naše ljudi, ki prehajajo mejo, tretira se jih kot neke kriminalce, kot nelegalne prehodnike meje. Ne obiščejo nas več niti znanci, prijatelji, niti kupci, ki so včasih prišli kupovat domače izdelke, od mesa naprej.
O Stran 4
Ptuj • Prejemniki velikih oljenk
Kultura jim je poslanstvo
Na osrednji slovesnosti ob letošnjem kulturnem prazniku v MO Ptuj, ki bo 8. februarja ob 19. uri v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, bodo najvišja priznanja za delo na področju kulture v MO Ptuj, velike oljenke, letos izjemoma prejeli trije: Viktorija Dabič, Nataša Petrovič in p. Mirko Pihler. Ptujski mestni svetniki so sklep o tem na januarski seji sprejeli soglasno.
Viktorija Dabič bo veliko oljenko prejela za izjemne zasluge pri prenosu in animaciji kulture med generacijami, s čimer predstavlja MO Ptuj v širšem kulturnem prostoru, Nataša Petrovič za izjemne organizacijske zasluge na kulturnem področju ter skrb za ohranjanje in podajanje lepe slovenske besede, p. Mirko Pihler pa za izjemno pesniško in slikarsko ustvarjanje ter večletno skrb za kulturno in duhovno rast v širšem družbenem okolju.
Viktorija Dabič je ena tistih Ptujčank, ki je s svojim delom
na kulturnem področju in z organizacijo različnih pohodov za dušo in zdravje lahko zgled vsem generacijam, kako je lahko življenje v celoti osmišljeno in polno. Tudi ko je še poučevala slovenski jezik, je bila zelo dejavna, ni bila samo 'stroga' učiteljica pred katedrom. Ljubezen do planinstva je vcepila številnim mladim generacijam, dolga leta je bila mentorica planinske skupine na OŠ Franca Osojnika, danes OŠ Ljudski vrt. Članica PD Ptuj pa je že od njegove ustanovitve v letu 1953.
O Stran 3
Foto: SM
Slovenija • Vlada z zakonom minimalno plačo zvišuje na 562 evrov
Letos 510, drugo leto 530 in šele leta 2012 - 562 evrov
Vlada je sprejela predlog zakona o minimalni plači, skladno s katerim se minimalna plača zvišuje na 562 evrov neto oz. 734,15 evra bruto. Zaradi dviga minimalne plače vlada prilagaja tudi dodatno splošno olajšavo. Sindikati so nad sprejemom zakona o minimalni plači navdušeni, delodajalci pa manj.
Kot je na novinarski konferenci po seji vlade pojasnila državna sekretarka na ministrstvu za delo Anja Kopač Mrak, se minimalna plača zvišuje za 100 evrov neto oz. dobrih 136 evrov bruto. Znesek 562 evrov neto, kolikor bo po novem znašala minimalna plača, po njenih besedah ustreza izračunu vrednosti košarice minimalnih življenjskih stroškov.
Za delodajalce, ki bi se zaradi dviga minimalne plače lahko znašli v težavah, ki bi lahko vodile v odpuščanja, je predvideno največ dveletno prehodno obdobje. To po besedah Kopač Mrakove pomeni, da morajo delodajalci minimalno plačo v višini 562 evrov uveljaviti najkasneje do 1. januarja 2012.
V prehodnem obdobju so določeni minimalni zneski, ki
Uvodnik
morajo biti izpolnjeni. Letos mora tako minimalna plača znašati 510 evrov neto, 1. januarja prihodnje leto 530 evrov, 1. januarja 2012 pa 562 evrov. Delodajalci morajo sicer za tako postopnost pridobiti soglasje predstavnikov delavcev.
Po novem se bo minimalna plača z dejansko rastjo cen življenjskih potrebščin usklajevala enkrat letno, in sicer 1. januarja. »Zakon bo šel v parlamentarno proceduro po nujnem postopku, saj želimo, da bi novi zneski začeli veljati čim hitreje,« je poudarila državna sekretarka na ministrstvu za delo.
Vlada je z dvigom minimalne plače po besedah premiera Boruta Pahorja prisluhnila zahtevam sindikatov, zlasti pa ugotovitvam poročila o razvoju, ki je pokazalo, da zaposleni z najnižjimi dohodki kljub marljivemu delu ne zaslužijo
In vendarle zmoremo
Letošnje predpustno dogajanje (ki od danes, ko je svečnice dan, postaja pustno) dokazuje, da Ptuj vendarle zmore. Vse polno pozitivne energije, povezane z množico najrazličnejšega izjemno pestrega dogajanja, in še več prihajajočih dogodkov kaže, da znajo strniti vrste vsi, kadar imajo jasen cilj in interes. Etnografska fašenska dediščina, ki se je ohranila na našem koncu države pestra kot malokje, vzpodbuja k ustvarjanju na podeželju, v mestu je našlo svoj »pustni« interes gospodarstvo, kultura je (in še bo) s svojo pestro pojavnostjo prav tako barvito popestrila pustni in predpustni čas, mestno veseljačenje bo svoje dogajanje naselilo v karnevalskih šotorih in na ugle-dnihplesih v maskah... Skratka, povsod nekaj tli in se bo v naslednjih dneh razraslo v pisano pustovanje, ki bo jubilejnemu Kurentovanju v ponos. Res, da smo potrebovali skoraj pol stoletja, ampak sem prepričan, da bo poslej, ko smo utrdili svoje organizatorsko znanje in ugotovili, da skupno prizadevanje rodi uspeh, veliko lažje tudi pri drugih ptujskihprireditvah. Nobena namreč ni namenjena samo sebi, vse imajo jasen cilj: narediti najstarejše slovensko mesto prepoznavno v širšem evropskem prostoru. Na žalost nimamo balkona, s katerega je Julija klepetala z Romeom; tudi noben cerkveni stolp se nam še ni tako nagnil, da bi postal svetovna znamenitost; tudi kičastega zabaviščnega parka še nimamo; zakrpan stari most čez Dravo najbrž prav tako ni samo naša posebnost, čeprav se najbrž marsikomu vtisne v spomin, ko čezenj hopsa v mesto in iz njega. Torej postanimo prepoznavni po prireditvah: pustnih, pa pozneje rimskih, pa grajsko-srednjeveških, pa narodno-zabavnih, pa po kmečko-dobrotnih, zakaj ne tudi po športnih (kolesarski Poli maraton je tako ali tako postal že naš prepoznavni znak, in če so nas v zadnjem času tako lepo odkrili nogometaši, zakaj nas ne bi še kateri drugi šport!)
Morda pa je še čas, da nas evropska prestolnica kulture 2012 ne ujame nepripravljenih.
Jože Šmigoc
Foto: Črtomir Goznik
dovolj, da bi lahko normalno preživeli.
»Če bi vlada to spregledala, bi pomenilo, da v Sloveniji lahko nekdo dela, pa kljub temu ne zasluži dovolj za dostojno življenje. To bi pomenilo popolno vrednostno distorzijo in pripeljalo do položaja, ko bi se razmere na trgu dela poslabšale v sami osnovi. Delo ne bi bilo več vrednota sama po sebi,« je dejal Pahor.
Zaradi dviga minimalne plače je treba prilagoditi tudi dodatno splošno olajšavo, zato vlada spreminja zakon o dohodnini. Po besedah ministra za finance Franca Križaniča bo splošna davčna olajšava za letos povečana s sedanjih 2095 evrov na 3020 evrov, prvi prag dohodkov, ki je določen kot pogoj za določanje splošne davčne olajšave, pa bo s sedanjih 8700 evrov zvišan na
10.200 evrov. Spremenjen bo tudi drugi prag dohodkov, in sicer s sedanjih 10.056 evrov na 11.800 evrov.
Sindikati sprejem zakona o minimalni plači pozdravljajo in ga po besedah predsednika Zveze svobodnih sindikatov Slovenije Dušana Semoliča ocenjujejo kot »uspeh sindikatov«. »V vladi je vendarle prevladal razum do zahtev sindikatov,« je dejal Semolič. Kot je pojasnil, je to korak, ki je bil nujno potreben za pomoč delavcem, ki imajo resnično nizke plače. »To je majhen korak pri preraz-porejanju bogastva v tej družbi v prid delavstva,« je ocenil.
Delodajalci opozarjajo na številne težave
Manj zadovoljna je delodajal-
ska stran. V Združenju delodajalcev Slovenije so ves čas nasprotovali takšnemu predlogu zakona, se pa po besedah generalnega sekretarja združenja Jožeta Smoleta strinjajo, da je treba zvišati neto izplačilo minimalne plače. Predlog zakona, ki ga je sprejela vlada, po Smoletovih besedah nikoli ni bil predmet diskusije ekonomsko socialnega sveta, predlog, ki so ga obravnavali, je drugačen od sprejetega (od izračuna do drugih elementov). Zato vlada prevzema vso odgovornost do posledic, je poudaril.
Smole je pojasnil, bo v določenih primerih zdaj prišlo do zapletov, delavci z višjo bruto plačo bodo imeli nižje neto izplačilo kot tisti, ki bodo imeli nekoliko nižjo bruto plačo. Vodje bodo imeli po njegovem mnenju nižje neto plače kot njihovi podrejeni, ker dodatna splošna olajšava prinaša takšne rešitve. Kot je izpostavil, je »to nesprejemljivo in ruši obstoječa plačna razmerja in sistem nagrajevanja«.
Na posledice zvišanja minimalne plače in na njegovo neusklajenost z delodajalci opozarjajo tudi obrtniki. Upravni odbor Združenja delodajalcev obrti in podjetnikov Slovenije zato z vsebino zakona ne soglaša. Po mnenju odbora bo zakon povzročil negativne posledice v gospodarstvu.
Vlada je sicer sprejela tudi stališča do predlogov delodajalcev in sindikatov glede nadaljnjega razvoja trga dela. V stališčih je poudarila pomen socialnega dialoga za doseganje ciljev, ki so pomembni za razvoj trga dela. Eden izmed ključnih ciljev je doseganje koncepta varne prožnosti.
Koncept varne prožnosti bo, tako Kopač Mrakova, zagotovljen z zakoni, ki so že zdaj predmet sprememb (zakon o malem delu, zakon o urejanju trga dela). Treba pa bo iti tudi v spremembe zakona o delovnih razmerjih.
Predloge delodajalcev je vlada povzela v dve sklopa -kratkoročni ukrepi (skrajšanje odpovednih rokov, znižanje odpravnin, upoštevanje ustavne odločbe glede vloge sveta delavcev) in strukturne spremembe. Kratkoročni ukrepi naj bi se izvedli skladno z dogovori z delodajalci in sindikati do 30. marca, nato pa bi predlogi aprila romali v DZ, medtem ko je za spremembe strukturne narave potrebnega več časa in bodo predmet pogajanj do konca leta.
Predloge sindikatov vlada že zdaj upošteva v številnih predlogih zakonodaje, ki so na mizi in bodo uresničljivi v nekaterih ukrepih, je dejal Kopač Mrakova.
STA (pripravlja: SM)
Slovenski (ne)politični zemljevid • Tarče in tarčice
Uzakonjena nova obdavčitev motornih vozil
Poslanci so s 46 glasovi za in 24 proti sprejeli novelo zakona o davku na motorna vozila, s katero se bo nove avtomobile obdavčilo glede na višino izpustov ogljikovega dioksida, ne več glede na prostornino motorja. V obdavčitev bodo po novem vključena tudi motorna kolesa in kolesa z motorjem.
Stopnja davka bo odvisna od prodajne cene in se giblje od enega do 13 odstotkov, po novem bo med 0,5 in 28 odstotki, pri motorjih z dizelskim motorjem pa med enim in 31 odstotki.
Najmanj bodo obdavčeni avtomobili z izpusti CO2 v višini do 110 gramov na prevoženi kilometer, najbolj pa tisti z več kot 250 grami izpustov CO2 na kilometer. Osnova za obračun davka ostaja prodajna cena, v obdobju do 1. januarja 2011 pa
bodo davčne stopnje nekaj nižje. Pri avtomobilih z motorji, katerih izpusti ustrezajo standardu Euro 4, se bo stopnja davka z letom 2011 zvišala za dodatno odstotno točko.
Pri motornih kolesih bo stopnja davka odvisna od moči motorja, gibala pa se bo med 1,5 in petimi odstotki. Pri tem bodo motorji na izključno električni pogon obdavčeni z 0,5 odstotka, ob čemer je DZ zavrnil dopolnilo SDS, naj se takšnih vozil ne obdavčuje.
Lestvica je sestavljena tako, da se bodo proračunski prilivi iz tega naslova znatno povečali, hkrati pa naj bi se zaradi progresivnosti obdavčitve zmanjšalo davčno breme za okolju bolj prijazna vozila. Ob podobni prodaji motornih vozil kot leta 2008 si vlada obeta, da se bodo davčni prihodki iz tega naslova letos povečali za 19,4 milijona evrov, v letu 2011 pa za 27,8 milijona evrov. Na zakon je državni svet izglasoval veto, glavni očitek pa je bil, da zakon ne sledi okoljskim ciljem, ampak je namenjen zgolj polnjenju proračuna na račun
srednjega sloja. (sta)
Vlada za pomoč podjetjem
Vlada bo predvidoma v dveh tednih sprejela predlog nove jamstvene sheme, prek katere bodo večja podjetja lahko pridobila jamstva za najem posojil za razvojne projekte, je napovedal premier Borut Pahor. Shema naj bi bila vredna okoli milijardo evrov, država pa bi prevzemala do 50 odstotkov tveganja.
»Želimo financirati razvoj podjetij, dajati garancije podjetjem in pri tem zavarovati tveganja bank,« je povedal premier. To bodo garancije za nove investicije, za »nove razvojne podvige«, je dejal Križanič in pri tem navedel dobro prakso kreditiranja slovenskega avtomobilskega grozda s sredstvi Evropske investicijske banke in SID banke. »Videli smo, da je možno 160 milijonov evrov plasirati v najbolj kakovostne razvojne in ekološke programe, da povpraševanje obstaja
in da je možno kapital zagotoviti po sorazmerno nizki obrestni meri. To dobro prakso bomo sedaj razširili na celotno gospodarstvo.«
Z novo shemo naj bi tako kapital po sorazmerno nizki obrestni meri zagotovili tudi delu gospodarstva, ki prek jamstvene sheme težko pride do kreditov zaradi »šumov, ki iz različnih razlogov nastajajo med bankami in podjetji«, saj bodo podjetja neposredno dobila jamstvo in si poiskala ustreznega domačega ali tujega kre-ditorja.
Shemo bo izvajala SID banka. Odstotek tveganja, ki ga bo prevzemala država, ni opredeljen, verjetno se bo gibal do 50 odstotkov, je povedal minister in dodal, da bodo ostale podrobnosti znane, ko bo predlog zakona pripravljen. Shema bo namenjena večjim podjetjem; za manjša so predvideni instrumenti Slovenskega podjetniškega sklada, Križanič pa računa, da bo zgrešenih projektov sorazmerno malo, saj bo SID preverjal njihovo kakovost. (sta)
Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj. Direktor: Jože Bračič. Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Raičeva 6, 2250 PTUJ; tel.: (02)749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Dopisništvo Ormož: tel.: 041 287 922. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 1948. Izhaja vsak torek in petek. Odgovorni urednik: Jože Šmigoc. Pomočnica odg. urednika: Simona Meznarič. Urednik športnih strani: Jože Mohorič. Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič. Celostna podoba: Imprimo, d. o. o. Novinarji: Majda Goznik, Viki Klemenčič Ivanuša, Martin Ozmec, Zmago Šalamun, Simona Meznarič. Lektorica: Lea Vaupotič. Tajnica redakcije: Marjana Pihler (02) 749-34-22. Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16. Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d. E-mail uredništva: tednik@amis.net, nabiralnik@radio-tednik.si. Oglasno trženje: Justina Lah (02) 749-34-10, Jelka Knaus (02) 749-34-37. Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si. Vodja marketinga: Mojca Hrup (02) 749-34-30; narocila@radio-tednik.si. Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Luka Huzjan (02) 780-69-90, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, Daniel Rižner (02) 749-34-15. Internet: www.radio-tednik.si,www.tednik.si,www.radio-ptuj.si Cena izvoda v torek 0,70 EUR , v petek 1,20 EUR. Celoletna naročnina: 97,40 EUR, za tujino (samo v petek) 114,40 EUR. Ta številka je bila natisnjena v 12.000 izvodih. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne hono-riramo. Tisk: Delo, d. d. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in se obračunava v skladu s 7. točko 25. člena Zakona o DDV (Uradni list 23. 12. 1998, št. 89).
Ptuj • Predstavljamo letošnje prejemnike velikih oljenk
Trije, ki jim je kultura resnično poslanstvo
Na osrednji slovesnosti ob letošnjem kulturnem prazniku v MO Ptuj, ki bo 8. februarja ob 19. uri v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, bodo najvišja priznanja za delo na področju kulture v MO Ptuj, velike oljenke, letos izjemoma prejeli trije: Viktorija Dabič, Nataša Petrovič in p. Mirko Pihler. Ptujski mestni svetniki so sklep o tem na januarski seji sprejeli soglasno.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Viktorija Dabič
Nataša Petrovič
Viktorija Dabič bo veliko oljenko prejela za izjemne zasluge pri prenosu in animaciji kulture med generacijami, s čimer predstavlja MO Ptuj v širšem kulturnem prostoru, Nataša Petrovič za izjemne organizacijske zasluge na kulturnem področju ter skrb za ohranjanje in podajanje lepe slovenske besede, p. Mirko Pihler pa za izjemno pesniško in slikarsko ustvarjanje ter večletno skrb za kulturno in duhovno rast v širšem družbenem okolju.
Viktorija Dabič je ena tistih Ptujčank, ki je s svojim delom na kulturnem področju in z organizacijo različnih pohodov za dušo in zdravje lahko zgled vsem generacijam, kako je lahko življenje v celoti osmišljeno in polno. Tudi ko je še poučevala slovenski jezik, je bila zelo dejavna, ni bila samo 'stroga' učiteljica pred katedrom. Ljubezen do planinstva je vcepila številnim mladim generacijam, dolga leta je bila mentorica planinske skupine na OŠ Franca Osojnika, danes OŠ Ljudski vrt. Članica PD Ptuj pa je že od njegove ustanovitve v letu 1953. Kulturno in humanitarno delo nadaljuje tudi po upokojitvi. Po njeni zamisli deluje društvo Zreli vedež, ki predstavlja most med generacijami. Na pohodih društva skrbijo za vitalnost duha in vitalnost telesa. Po njeni zaslugi se je pred desetimi leti rodil pohod Po kulturni poti Ivana Potrča in Matija Murka, ki ga danes pozna že cela Slovenija. Pohodniki pa prihajajo tudi že iz sosednje Hrvaške. Ljubezen do slovenske besede in knjige širi tudi med generacijami vseh tistih, ki jesen življenja preživljajo v Domu upokojencev na Ptuju. To je le skromen delček iz njene bogate dejavnosti, že to pa je veliko, da si zasluži mesto med prejemniki velikih oljenk,
so prepričani v Planinskem društvu Ptuj s predsednikom Janezom Vertičem na čelu, od koder je tudi prišel predlog za priznanje.
Za Viktorijo Dabič je velika oljenka priznanje za minulo delo, celih 35 let je delala v prosveti. Misli, da je veliko prispevala tudi za Ptuj, ker si je vedno želela, da bi šolski otroci poznali svoje mesto, da bi ga temeljito spoznali, in da bi se zavedali vrednot, ki jih Ptuj vsem ponuja. »Živeti v tako starem, tako eminentnem mestu, kot je Ptuj, ki ga v svojih koreninah bolj poznajo v Rimu kot na Ptuju, se mi zdi, da je zelo velika stvar. Vsi, ki živimo na Ptuju, bi se tega morali zavedati, vsak bi moral po svojih močeh prispevati k temu, da postanemo neko kulturno mesto, ne samo prestolnica kulture za eno leto. Učila sem slovenski jezik, gojila ljubezen do jezika, organizirala literarne krožke, knjižničarske krožke, šolski radio, šolska glasila, kvize iz znanja slovenščine, že v času mojega vodenja literarnega krožka smo tudi začeli literarne poti. V največje
veselje in ponos pa mi je, da so iz tega literarnega krožka izšli nekateri danes eminentni Slovenci. Največja nagrada za pedagoško delo je, ko srečaš svoje nekdanje učence na takih pomembnih poteh kot vedre, poštene in optimistične ljudi,« je sklenila svoje misli ob veliki oljenki Viktorija Dabič.
Nataša Petrovič je najmlajša med letošnjimi prejemniki velike oljenke, za katero jo je predlagal izvršni odbor Zveze kulturnih društev Ptuj, pod predlog se je podpisal podpredsednik ZKD Ptuj Franc Lačen. Kulturno se je pričela udejstvovati že zelo zgodaj. Članica gledališke skupine je bila že v osnovni šoli. Najprej je bila knjižničarka, zatem novinarka, pa sekretarka Samoupravne interesne skupnosti za kulturo in raziskovalno dejavnost, znova novinarka, do upokojitve v letu 2009 pa je vodila Območno izpostavo JSKD Ptuj. Trenutno je predsednica Zveze kulturnih društev Ptuj. Natašo Petrovič številni poznajo kot uspešno radijsko in tudi TV-napovedovalko ter moderator-
ko številnih javnih prireditev, prav tako pa tudi organizato-rico in scenaristko številnih kulturnih in drugih dogodkov. Napisala je tri knjige, prispevke za monografijo Ptuja in Haloze - pokrajina, ljudje in vino. Sodelovala pa je tudi pri nastanku priročnika Kako pripravimo prireditev. Zveza kulturnih društev Ptuj je pod njenim vodstvom dobila status delovanja v javnem interesu na področju kulture. S svojim osebnim prizadevanjem in strokovnimi utemeljitvami je pomembno prispevala k marsikateri investiciji v kulturne dvorane na območju nekdanje ptujske občine. Zelo živ je še spomin na Ptujska kulturna srečanja, ki so bila v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja nekaj posebnega v slovenskem prostoru. Do danes jih ni prehitel noben ptujski kulturni festival, s katerimi je mesto v zadnjih časih naredilo kar nekaj eksperimentov. Na Ptuju so takrat nastopili številni svetovno znani umetniki, folklorne in plesne skupine. Japonsko gledališče No je v tistem času nastopilo le
Foto: Črtomir Goznik
P. Mirko Pihler
v Beogradu in na Ptuju, tudi to veliko pove o slovesu Ptujskih kulturnih srečanjih, ki smo jih zapravili kot še nešteto drugih stvari. To pa je že zgodba za drugo priložnost.
»Priznanja, velike oljenke, sem zelo vesela, čeprav ga bom prejela sedaj, ko sem že v pokoju. Zdi se mi, da sem v mlajših letih naredila veliko več koristnega, tudi zato, ker smo na marsikaterem področju orali ledino. Takrat smo naredili veliko stvari, s katerimi danes mladi ponovno odkrivajo Ameriko, ker marsikaj, kar danes delajo, smo na Ptuju nekoč že uspešno delali. Stvari so dobro tekle in bile izjemno odmevne ne samo v SV delu Slovenije, temveč v celi Sloveniji. Ne glede na vse sem velike oljenke vesela, ni pa samo moja zasluga, to nagrado so dobili tudi vsi tisti, ki so z menoj oziroma sem z njimi sodelovala več kot 40 let. Skupaj z menoj so jo dobili vsi tisti, ki sem jih srečevala na poti ustvarjanja nekih kulturnih razmer. Ljudje se me najbolj spominjajo po vodenju številnih prireditev, to pa je bil samo sladkorček ob vseh izjemno pomembnih stvareh za okolje, ki sem jih delala. Bila sem ena najbolj tečnih sekretark nekdanjih kulturnih skupnosti v Sloveniji, v tistih časih smo obnovili marsikatero kulturno dvorano, žal smo medtem tudi eno porušili, v Cirkovcah. Zdi se mi, da bi se morala zahvaliti vsem, s kateri sem se srečevala na tej moji poti, da smo lahko ustvarili nekaj, kar se je zdelo tistim, ki mi podeljujejo oljenko, pomembno,« je o veliki oljenki povedala Nataša Petrovič.
P. Mirko Pihler se je rodil v Pacinju pri Ptuju. Po končani gimnaziji je študij nadaljeval na Teološki fakulteti v Ljubljani, v duhovnika je bil posvečen leta 1967. Po triletni kaplanski službi je župnikoval na Ptuju, pri Sveti Trojici v Halozah in v
Ljubljani. Sedaj je nadžupnik nadžupnije sv. Jurija na Ptuju. V prostem časa pa se razdaja na več področjih, slika, pesnikuje, je rokohitrec in vinski vitez. S pesniško zbirko Prameni svetlobe, ki je izšla leta 2007, se je razkril kot poet iskrivih besed, ki pojmuje življenje kot dar in se ga zato veseli. P. Mirko Pihler s svojim delom, znanjem in naravnimi talenti ves čas skrbi za širitev ugleda Ptuja v širšem prostoru. Je velik svetovljan, ki ga pozna ožja in širša okolica, opazno je njegovo karitativno delo in skrb za kulturne dogodke, za uspešno delovanje zbora sv. Viktorina Ptujskega in dogodke, povezane z opravili v mestnem vinogradu in praznovanjem sv. Martina na Ptuju, je v predlogu za podelitev velike oljenke med drugim zapisal predsednik društva izobražencev Viktorina Ptujskega Peter Pribožič.
»To je zagotovo priznanje in spodbuda za naprej,« so bile prve besede, ki jih je ob dodelitvi velike oljenke izrekel p. Mirko Pihler. Priznanje ga je zelo presenetilo, kljub temu priznanju se počuti zelo majhnega, nekoliko ga je tudi sram, da ga bo sprejel. Razmišljal je celo, da bi se mu odpovedal, ker je prepričan, da si veliko oljenko zasluži tudi veliko drugih na Ptuju. »Vendar nisem takšen tip, kot je Svetlana Makarovič,« je odkrito povedal. Zelo ga veseli, da bosta veliki oljenki prejeli tudi dve veliki dami, Viktorija Dabič in Nataša Petrovič, ki sta mu zelo pri srcu, predvsem še Nataša, s katero si je zelo blizu tudi po vinski strani, ker je prva ženska - vitezinja vina v Združenju slovenskega reda vitezov vina. Z Viktorijo Dabič pa se srečuje občasno na upokojenskih prireditvah. »V končni fazi pa sem zaradi priznanja presenečen in hkrati zadovoljen,« je povedal p. Mirko Pihler.
MG
Cirkulane • Shod razočaranih na Mejah
Hrvati in Slovenci zahtevajo mejni prehod!
V soboto dopoldne se je na ukinjenem mejnem prehodu pri Florjanu na Mejah zgodil bolj kot ne spontani shod razočaranih, obupanih in vedno bolj jeznih občanov z obeh strani slovensko-hrvaške meje. Tako eni kot drugi, ki se srečujejo z velikimi težavami zaradi ukinjenega mejnega prehoda, zahtevajo ponovno vzpostavitev le-tega.
Shod so sicer organizirali hrvaški prebivalci ob meji, pridružili pa so se jim tudi slovenski, Cirkulančani, saj imajo eni in drugi povsem enake težave. Franc Korenjak, eden izmed tistih Cirkulančanov, ki živijo ob meji, je, vidno razočaran nad vsakodnevnimi zaprekami, s katerimi se srečuje, povedal: »Srečali smo se, ker zahtevamo, da se vzpostavi mejni prehod tako, kot je bil predviden v šengenu. Skupaj s sosedi Hrvati si želimo legalni mejni prehod. Takšno stanje, kot je zdaj, je za nas enostavno nevzdržno, je nekaj najhujšega, kar smo doslej doživeli. Niti k sosedu ne moreš, ne da bi kršil zakone. Policija ustavlja naše ljudi, ki prehajajo mejo, tretira se jih kot neke kriminalce, kot nelegalne prehodnike meje. Ne obiščejo nas več niti znanci, prijatelji, niti kupci, ki so včasih prišli kupovat domače izdelke, od mesa naprej. Življenje tukaj zamira, mladi odhajajo, nobenega podjetništva ne more biti, ker ni osnovnih pogojev za to. Zato ne samo želimo, ampak zahtevamo, da se tukaj ponovno vzpostavi mejni prehod, ki nam bo omogočal normalno življenje, da se bomo lahko vsaj normalno gibali, hodili v službe v eno ali drugo državo ... Takšna omejitev, kot smo je deležni tukaj, ne sodi v šengen; šengenski red celo zahteva normalno gibanje ljudi med državami!«
Kazen za ilegalne prehode: 200 evrov in 3000 kun
Dejstvo je, da je bilo kar nekaj domačinov že kaznovanih zaradi nelegalnega prehoda meje, zgolj zato, ker so se pač po cesti peljali bodisi na delo, bodisi na obisk k sosedom. Kazni nikakor niso majhne; na slovenski strani se za takšen prehod meje plača 200 evrov, na hrvaški pa 3000 kun.
Kar precej obmejnih prebivalcev tudi ni moglo dobiti maloobmejne prepustnice, zato so nujno vezani na prehode v Zavrču ali Gruškovju. Eden takšnih je tudi Anton Debeljak, sicer uradno, na papirju, hrvaški državljan, ki se vsak dan vozi na delo v Maribor: »Zaradi režima, ki velja za to mejo in ker nimamo več mejnega prehoda, moram zdaj vsak dan prevoziti dodatnih 35 kilometrov do Borla, čez mejni prehod Zavrč, čeprav imam od doma do Borla prek Florjana le sedem kilometrov. Ne vem, zakaj sploh to počnem, bolje bi bilo, če bi pustil službo in postal socialni problem države. A nikakor ne gre samo za to. Vprašanje je, zakaj nas vlečejo za nos in nam lažejo že 19 let okoli tega
Franc Korenjak: "Vsi, Hrvati in Slovenci, si želimo mejni prehod, za nas je zdaj stanje nevzdržno, niti k sosedu ne moremo, ne da bi kršili zakone!"
mejnega prehoda. Kdo pravzaprav laže o tem, zakaj ga tukaj ni, Slovenija ali Hrvaška?! Prav bi bilo, da enkrat pridejo sem vsi skupaj, ne samo lokalni politiki, ampak vrh države, pa naj povedo, kako naj tukaj živimo in preživimo naprej. In zakaj lažejo? Ko se pogovarjamo od Višnjice, Lepoglave do Varaždi-na, kaj je s prehodom, pravijo, da so poskušali vse, Slovenci ga nočejo. Ko se pogovarjamo od Cirkulan do Maribora, pa na nam govorijo enako, da so krivi Hrvati.«
Debeljak pa opozarja še na druge težave: »Kakšni so to zakoni, ki ne omogočajo vsem prebivalcem ob meji, ne glede na lastništvo nepremičnin v drugi državi, pridobiti maloobmejne izkaznice?! Če moja žena in otroci zaradi tega ne morejo niti do sosedov, potem
Župan Občine Lepoglava Marijan Skvorič: "Vprašanje vzpostavitve mejnega prehoda je domena državne in ne lokalne politike!"
Elizabeta Korenjak: "Naše ljudi, domačine, se kaznuje, če gredo nekaj metrov čez mejo ali v službo, kolon turistov pa ne ustavlja in ne kaznuje nihče!"
se je treba vprašati, kakšne človeške pravice sploh imamo! In na koncu koncev; kam naj se sploh obrnemo, koga lahko vprašamo, kaj se lahko naredi?! Tako ne more iti naprej, dela tukaj ni, ob takšnih pogojih tudi turizma ne more biti! Ogorčeni smo, ne vemo več, koga še poklicati in komu kaj povedati!«
Zbrani Hrvati in Slovenci v sneženem sobotnem dopoldnevu, bilo jih je okrog 50, so bili enotnega mnenja, da je čakanja dovolj, saj se jim doslej vsa potrpežljivost ni niti malo obrestovala, stanje se je le slabšalo, z ukinitvijo mejnega prehoda pa je postalo res nevzdržno: »Naša napaka je, da preveč verjamemo obljubam ljudi v belih srajcah in kravatah. Že leta 1994, ko se je začelo vse skupaj kuhati, bi morali zapre-
ti cesto čez Florijan in zahtevati dokončno ureditev mejnega prehoda. Zdaj, po toliko letih samih obljub, smo ob vse!«
Kaznuje se domačine, turistov pa ne
Cirkulančani, ki živijo ob meji, so se shoda udeležili po obvestilu vaškega odbora Meje, ki ga vodi Elizabeta Korenjak: »Tudi mi se sprašujemo, kdo pravzaprav blokira ureditev mejnega prehoda na Mejah. Vemo, da je Slovenija naredila že precej v tej smeri, precej denarja je bilo porabljenega za ta namen, odkupljena in plačana so bila zemljišča, celo hiša oz. vikend na samem prehodu, potem pa je vse zastalo. Nismo protestniki, želimo le opozoriti na neživljenjske pogoje, v katerih moramo živeti tukaj ob meji. Vsak obisk kogarkoli moralo najaviti na policijsko postajo, z vsemi podatki, sicer so obiskovalci takoj v prekršku in so lahko kaznovani. V kateri državi se pa to še dogaja? In ministrica Kresalova je mnenja, da mejni prehod tukaj ni potreben, kot je zapisala v uradnem odgovoru na vprašanje poslanca Levaniča...«
Korenjakova se zgraža še nad dejstvom, da so domačini kaznovani zaradi »ilegalnega« prehoda mejne črte, ki teče po sredini cest, čez dvorišča in travnike: »Po drugi strani pa se čez Florijan, zlasti poleti, ko je na Gruškovju gneča, valijo kolone turistov, a jih nihče ne ustavlja in kaznuje. Našega človeka se pa kaznuje za nekaj metrov, ki jih prečka, ko gre v službo! Na mejni črti pri nas je okoli 60 gospodinjstev, katerih člani morajo dnevno čez mejo. Res jih ima večina maloobmejno izkaznico, ne pa vsi. Za večino družin je bilo sicer poskrbljeno z novo, obmejno cesto, ki pa je izjemno strma in neasfaltirana, zato je pozimi absolutno neprevozna! Nekaj pa nas je takih, ki nas nikakor ne morejo rešiti s povezovalno cesto po slovenskem ozemlju. Povejte, kako naj potem ljudje živimo tukaj?!«
Korenjakova je še povedala, da je kot predsednica VO Meje obvestila cirkulanskega župana Janeza Jurgca o organiziranem shodu na pobudo hrvaških obmejnih državljanov, ki se ga bodo na povabilo udeležili tudi prizadeti Cirkulančani, vendar naj bi ji odgovoril, da se tega srečanja ne bo udeležil,
Okrog 50 prizadetih občanov z obeh strani meje je na Florijanu javno opozorilo na nevzdržno življenje brez mejnega prehoda.
Anton Debeljak: "Naj se že enkrat jasno pove, kdo je kriv, da ni mejnega prehoda: Slovenija ali Hrvaška? Tega premetavanja krivde z ene na drugo stran je dovolj!"
saj ni dobil nobenega uradnega povabila ali informacije o dogodku: »Rekel mi je še, da se mu protest zdi nepotreben, zato ga pač ne bo.«
Kdo je kriv, da ni mejnega prehoda: Slovenija ali Hrvaška?
Je pa zato na Meje prišel župan občine Lepoglava Marijan Škvaric. Povedal je, da si tudi sam želi ureditve mejnega prehoda, da se je za to zavzemal ves čas, saj se zaveda, da je to še kako pomembno za kvaliteto življenja obmejnih prebivalcev Hrvaške, tako s socialnega kot z gospodarskega vidika, da pa kot župan in predstavnik lokalne oblasti več kot to ne more narediti: »Vzpostavitev tega mejnega prehoda je stvar državne in ne lokalne politike in to vprašanje se lahko rešuje le po demokratični poti, med vladama Slovenije in Hrvaške. Jaz kot župan lahko le opozarjam, pišem dopise, se zavzemam za dobro svojih občanov, ne morem pa, in ni v moji moči, rešiti te težave. Z županom Cirkulan sva enakega mnenja, sva sporazumna, vzpodbujava naše vlade, naj to vprašanje že enkrat rešijo v dobrobit tukajšnjega prebivalstva. Osebno pa bom ponovno poskušal doseči, da se to vprašanje poda na dnevni red srečanja naše in slovenske vlade.«
Zbranih odgovori Škvarica niso ravno pomirili; opozarjali so, da gre za problem več obmejnih občin, ne le Lepoglave, in da bi bilo edino pravilno, da se odgovorni iz obeh držav sestanejo na Mejah ter odkrito povedo prebivalstvu, kdo je kriv, da ni mejnega prehoda in kaj lahko pričakujejo v prihodnje.
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Foto: SM
Markovci • Prva letošnja seja ena najkrajših doslej
Potrdili program športa in kulture
Svet občine Markovci se je na prvi seji v letošnjem letu sestal v četrtek, 28. januarja, in razpravljal o spremembah odloka o ustanovitvi javnega zavoda OŠ Markovci ter odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave, sprejeli so tudi letni program športa in kulture ter potrdili projekta za rekonstrukcijo dveh lokalnih cest.
Prva letošnja seja sveta občine Markovci je bila zagotovo ena najkrajših do sedaj. Čeprav so devetim točkam dnevnega reda dodali še deseto, so z njimi opravili v slabi uri, sicer pa je zaradi službene odsotnosti župana Franca Kekca tokrat sejo zelo ekspeditivno vodil podžupan Zvonko Črešnik.
Skoraj brez razprave so v prvi obravnavi soglašali s predlogom Odloka o ustanovitvi javnega vzgojno-izobraževal-nega zavoda Osnovna šola Markovci, ki vso ga uskladili z Zakonom o organizaciji in financiranju vzgoje in izobraževanja ter Zakonom o zavodih, v predlog pa so vključili tudi določila o imenovanju, razreševanju in pristojnosti ravnatelja, pomočnika ravnatelja ter strokovnih organov zavoda. S predlagano vsebino omenjenega odloka so soglašali na predlog občinskega odbora za negospodarske dejavnosti, ki ga vodi Slavko Rožmarin.
Po krajši predstavitvi bistva sprememb Alenke Korpar iz skupne občinske uprave ter dodatnem pojasnilu direktorice občinske uprave Marinke Bezjak Kolenko so v združeni obravnavi po skrajšanem postopku - torej dokončno - sprejeli Odlok o ustanovitvi organa skupne občinske uprave občin na območju Spodnjega Podrav-ja. Tudi v tem primeru je šlo poleg spremembe imena odloka še za uskladitev z ustanovnimi akti, z novostmi v članstvu združenja ter z zakonom o lokalni samoupravi. Sicer pa ta odlok določa tudi vse naloge, organizacijo, način dela, pooblastila in odgovornosti ter medsebojne pravice in dolžnosti občin
ustanoviteljic.
Po predhodni uskladitvi in obravnavi na občinskem odboru za negospodarske dejavnosti so brez posebnih pripomb soglasno sprejeli letni program športa za leto 2010, v katerem bodo iz občinskega proračuna zagotovili okoli 220.000 evrov, od tega okoli 155.000 evrov za investicije in vzdrževanje športne infrastrukture v občini ter okoli 54.000 evrov za izvedbo društvenih dejavnosti na področju športa.
Ko je Slavko Rožmarin, predsednik odbora za negospodarske dejavnosti, pojasnil, da je komisija za razdelitev sredstev na področju kulture upoštevala vsa dodatna navodila in dopolnila odbora, so soglasno potrdili tudi letni program kulture v občini Markovci, ki podrobneje opredeljuje izvajanje kulturne dejavnosti v občini in pomeni pravno podlago
za objavo razpisa za sofinanciranje kulturnih dejavnosti v občini.
Potrdili so tudi projekt za rekonstrukcijo lokalne ceste Novi jork-farme Sobetinci v skupni dolžini 2150 m. Kot je pojasnil Branko Zorko, višji referent za gradbene zadeve, želijo s tem projektom, katerega ocenjena vrednost je 471.588 evrov, kandidirati na tretjem javnem razpisu službe vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko, za sofinanciranje operacij za prednostno usmeritev Razvoj obmejnih območij z Republiko Hrvaško. Od tega naj bi občina Markovci za ta projekt zagotovila 78.590 evrov, iz naslova omenjenega državnega razpisa pa naj bi pridobili 392.990 evrov.
Soglašali so tudi s predlagano vsebino projekta za rekonstrukcijo javne poti Sobe-tinci- Strelci v dolžini 709 m,
saj želijo tudi s tem projektom kandidirati za državna sredstva za razvoj obmejnih območij s Hrvaško. Ocenjena vrednost investicije je okoli 183.000 evrov, pri čemer naj bi okoli 30.000 evrov zagotovili iz občinskega proračuna, preostali del sredstev pa iz državnih virov.
Sicer pa so se na prvi letošnji seji svetniki občine Mar-kovci seznanili tudi s poročilom o razdelitvi nepovratnih sredstev za razvoj kmetijstva in malega gospodarstva, pri čemer so 15 kmetovalcem oziroma prosilcem razdelili skupaj dobrih 20,5 milijona evrov. Sedem prosilcev prejelo po 2000 evrov nepovratnih sredstev, preostali pa sorazmerno manj, sredstva pa so lahko uporabili v glavnem za nakup kmetijske mehanizacije, manjši del sredstev pa so namenili tudi za zavarovanje živali, nakup zemljišč in za prenovo oziroma adaptacijo kmetijskih objektov.
Med pobudami in vprašanji je bila posebej zanimiva informacija svetnika Janeza Liponika, ki je občinski svet seznanil s projektom Gasilske zveze Slovenije za uvedbo izbirnega predmeta „varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, katerega sestavni del je tudi požarna varnost in gasilstvo v osnovnih šolah in naj bi ga financiralo Ministrstvo za šolstvo in šport. Z uvedbo novega izbirnega predmeta želi Gasilska zveza Slovenije med osnovnošolci zagotoviti več znanja s področja požarne preventive in požarne varnosti, pa tudi s področja varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami ter s tem prispevati k večji splošni varnosti v vsaki lokalni skupnosti.
M Ozmec
Foto: M. Ozmec
Svetnik Janez Liponik (levo) je občinski svet seznanil z uvedbo novega izbirnega predmeta, ki bo namenjen vzgoji in izobraževanju osnovnošolcev na področju varstva pred naravnimi in drugimi nesrečami.
Od tod in tam
Slovenja vas • 10. jubilejni košicenbal
Foto: Črtomir Goznik
Društvo žena in deklet občine Hajdina je tudi letos organiziralo tradicionalno luščenje bučnic - Košicenbal, ki je privabil vse generacije, mlade in starejše. Gasilski dom v Slovenji vasi, kamor so pred nekaj leti s Hajdine preselili to prireditev, je 29. januarja pokal po šivih. Dvorana je bila polna tistih, ki so želeli sodelovati pri luščenju bučnic, se družiti in veseliti ob zvokih domače pesmi in glasbe. Luščilcem se je pridružil tudi hajdinski župan Radoslav Simonič z ženo Marto. Pohvalil je članice društva in vse druge, ki se v občini in v posameznih občinskih naseljih trudijo, da ohranjajo tradicijo naših vasi in jo prenašajo na mlajše rodove.
MG
Podvinci • Tradicionalno izdelovali
pustne rože iz papirja
Foto: Črtomir Goznik
Skupina pustnih oračev iz Podvincev je 30. januarja v dvorani gasilskega doma v Podvincih organizirala zdaj že tradicionalno izdelavo rož iz papirja. Kot so povedali Štefan Zelenko, Milan Popošek, Srečko Ljubec in Silvo Čeh, je skupno izdelovanje rož iz papirja za podvinške orače in kurente staro že deset let. Pred tem je potekalo po domovih. Ob druženju si vaščanke, v soboto jih je bilo več kot 40, izmenjujejo izkušnje pri delu. Vsaka ima svoj način izdelave, za daljšo življenjsko dobo pustnih okraskov pa poskrbijo moški, kijih namočijo v parafin. V soboto so izdelali tudi nekaj duhov, s katerimi bodo v pustnem času okrasili svojo vas. Letos bodo podvinški orači nastopili tudi na ljubljanskem karnevalu. Njihov osrednji nastop pa je vezan na ptujsko kurentovanje.
MG
Spuhlja • 18. sejem korantove opreme
Foto: Črtomir Goznik
V večnamenski dvorani v Spuhlji so Koranti Spuhlja, ki delujejo kot KD Folklorna dejavnost, prejšnji konec tedna organizirali že 18. tradicionalni sejem korantove opreme. Kot je povedal Gregor Miložič, tajnik društva, je sejem pritegnil več kot 100 prodajalcev, lastnikov korantove opreme, ki so prodajali vse, od rut naprej. Koranti Spuhlja, ki delujejo že od leta 1983, so v začetku delovali kot sekcija, od leta 1992pa v okviru društva in so najstarejši organizatorji sejma korantove opreme na Ptujskem. Letošnji je presegel vsa pričakovanja, saj je bilo prodajalcev več kot lani. Vedno ga organizirajo zadnji soboto in nedeljo v januarju. Pri njegovi organizaciji in izvedbi sodelujejo vsi člani upravnega odbora društva.
Ptuj • Začetek pustnega dogajanja
Vrhunec z Živalskim karnevalom
Nocoj opolnoči bodo kurenti tudi uradno pričeli svoj demonski in obredni ples v letošnjem pustnem času. Do 16. februarja, ko se bo pust poslovil, bodo na Ptujskem vabile številne prireditve - samo v programu 50. kurentovanja jih je več kot 50. Na fašenke in druge tradicionalne pustne prireditve pa vabijo tudi številni organizatorji v okolici Ptuja, kjer še vedno veliko dajo na tradicionalno pustno dogajanje.
Foto: Črtomir Goznik
Ptujske pustne prireditve naj bi si letos ogledalo kar četrt milijona ljudi. Častni pokrovitelj 50. kurentovanja je predsednik vlade Borut Pahor.
Jubilejno kurentovanje bo na ptujske ulice in trge, v karnevalsko dvorano, gostilne, kjer so se letos še prav posebno potrudili s pustno ponudbo, privabilo četrt milijona ljudi. Veliko bo odvisno od vremena. Več dogajanja kot v prejšnjih letih bo tudi na ptujskih ulicah in trgih. Organizatorji se trudijo, da bi mestni gostinci s svojo ponudbo bolj kot v prejšnjih letih prišli tudi na ulice in trge, saj v teh dneh naj ne bi bilo lačnega in žejnega obiskovalca Ptuja. Več kot v prejšnjih letih bo tudi najrazličnejših kulturnih dogodkov.
Poleg tega je ob jubilejnem kurentovanju izpostavljena tudi večja humanitarna nota. Že v soboto bodo s tradicionalno Obarjado ptujski lionsi zbrali večji del denarja za svoje letošnje humanitarne programe. Pomagal jim bo tudi podmladek, ki deluje v okviru Leo kluba Ptuj. Vabili bodo k zabijanju žebljev, zbrani denar pa bodo namenili za nakup dvigala za Mojco Sagadin.
V soboto bo pustno oblast uradno prevzel 11. princ ptujskega karnevala, princ Bernard Ptujski, ki bo mestu vladal do pustnega torka. Župan bo v tem času lahko odšel med kurente in pomagal pri širjenju dobrih
misli. 6. februarja bodo ptujske ulice in trge preplavile tradicionalne maske in liki iz cele Slovenije, že naslednji dan pa jih bodo zavzele pihalne godbe in skupine mažoretk. Vseh skupaj naj bi bilo 50. Na številko 50 stavijo tudi organizatorji vr-teške otroške povorke, ki se v tem prostoru dogaja že več kot 30 let. Na njej bo 15. februarja nastopilo najmanj 50 skupin najmlajših otroških mask, tudi to bo eden izmed presežkov letošnjega kurentovanja. Maske iz osnovnih šol se bodo v po-vorki pokazale 12. februarja. Na osrednji nedeljski pustni povorki organizatorji pričakujejo 70 tisoč obiskovalcev, v pustnem sprevodu pa najmanj
tisoč mask. Vseh mask, ki bodo letos nastopile v organiziranih povorkah, naj bi bilo že 12 tisoč, kar je lepa napoved v pustno dogajanje, ki bo osrednji dogodek, s katerim se bo Ptuj kot partnersko mesto poskušalo izkazati v projektu Evropske prestolnice kulture 2012. Ptujski pust bodo okusili tudi predstavniki vseh partnerskih mest projekta. S tradicijo pusta se bodo letos ukvarjali tudi v strokovnem delu jubilejnega kurentovanja, svoj pogled na pustno dogajanje pa bodo dodali tudi turistični delavci.
Iz kulturnega dela letošnjega jubilejnega kurentovanja pa velja še posebej izpostaviti petkovo glasbeno prireditev Žival-
ski karneval v Kulturni dvorani Gimnazije Ptuj, v kateri je društvo Arsana združilo domače in nekatere svetovno znane umetnike. Mladen Delin, vodja projekta, je povedal, da gre za Arsanin dogodek leta, ki ga želijo predstaviti vsem ljubiteljem dobre glasbe oziroma umetnosti nasploh. Prva predstava bo ob 18., druga pa ob 20. uri. Ob Delinu nastopajo še Konstantin Bogino, Jure Iva-nušič, godalni kvartet Feguš, Štefan Petek in nekateri drugi, za sceno je poskrbel Jernej For-bici, kostumografija pa je bila v rokah Stanke Vauda Benčevič. Zagotovo gre za dogodek, ki ga ne bi smeli izpustiti.
MG
Ptuj • Dijaki in evropski projekti
Obarvajmo Evropo zeleno
Na Ekonomski šoli Ptuj si prizadevamo, da dijakom v času izobraževanja pri nas omogočimo, da spoznajo tudi evropski prostor in vrstnike iz cele Evrope.
Zato se prijavljamo na razne razpise, ki to omogočajo. Že tretjo leto zapored smo pridobili mednarodni projekt ACES (Academy of Central European Schools) - projekti šolskih partnerstev na Dunaju. Pred dvema letoma smo sodelovali s projektom Družina, lansko leto s projektom Glasba in ples nas povezujeta, sedaj pa sodelujemo s projektom Obarvajmo Evropo zeleno.
Osrednja tema tega projekta
je ekološka osveščenost dijakov. Naši partnerski šoli v tem projektu sta Prva ekonomska šola Zagreb in Srednja ekonomska šola Sarajevo. Konec septembra 2009 sva se z dijakinjo Evo Murko udeležili uvodne konference v Salzburgu, kjer sva predstavljali naš projekt in se izobraževali na mnogih delavnicah ter spoznavali evropski prostor. To je enkratna priložnost, da dijak pridobi nove izkušnje in da uporablja angleščino, ki je uradni jezik v
tem projektu.
In kaj vse smo počeli v okviru projekta Obarvajmo Evropo zeleno? Dijaki so ustvarjali hai-kuje na temo ekologije v različnih jezikih pod mentorstvom profesorjev Milice Selinšek, Marijane Rajh, Danice Jerenec, Andreje Horvat in Aljoše Bradača. Iz odpadnih materialov so pod vodstvom profesorice Vesne Emeršič izdelovali okraske in z njimi okrasili hodnike na naši šoli. V dveh različnih jezikih smo predstavili lipo kot drevo, ki simbolizira našo državo.
Podobno so na tem projektu delali tudi dijaki iz Zagreba in Sarajeva. Na srečanju v Sarajevu, ki se je odvijalo od 21. do 23. januarja in smo se ga udeležili profesorji Melita Šemrl, Klavdija Krempl in Aljoša Bradač, je vsaka sodelujoča šola predstavila svoje delo na tem projektu. Iz Zagreba so prinesli dren, iz Ptuja smo prinesli lipo; obe drevesi bodo zasadili pred šolo, nam pa so podarili
kutino, ki jo bomo prav tako posadili pred šolo. Koordina-torico ACES-a, gospodično Re-becco Zeilinger z Dunaja, ki je prisostvovala srečanju v Sarajevu, je naše srečanje prevzelo in je z delom na projektu zelo zadovoljna.
Našo šolo so zastopale štiri dijakinje iz 2. letnika gimnazijskega programa. Na obisku pri svojih sarajevskih vrstnikih se niso samo seznanile s tem res posebnim mestom, ampak so Sarajevo in njihove ljudi doživele kar iz prve roke; prenočile so namreč pri družinah dijakov gostujoče šole. Polni pozitivnih vtisov in prijetnih občutkov smo se vrnili tudi profesorji spremljevalci, ki so nas prav tako navdušile gostoljubnost, prijaznost in srčnost sarajevskih kolegov ter živahen utrip samega mesta.
Svoje delo na našem projektu bomo predstavili še na zaključni konferenci v Senecu na Slovaškem konec marca letos, saj bomo v ta namen izdali publikacijo in naredili film. In kaj je pravzaprav namen projekta Obarvajmo Evropo zeleno? S projektom želimo med mladimi osvestiti ekološki odnos do narave in jih spodbuditi, da z majhnimi koraki prispevajo k ohranjanju Zemlje - našega edinega doma.
Mag. Melita Šemrl
Foto: Melita
Od tod in tam
Ptuj • Tiskovno središče 50. kurentovanja
Foto: Črtomir Goznik
Danes opolnoči se bo v Budini, na domačiji Zvonka Križaja, enega izmed ptujskih princev karnevala, zgodil že tradicionalni kurentov skok. Ob ognju bo svoj demonski in obredni ples prvič v tem letu zaplesalo več sto kurentov. V sklopu jubilejnega, 50. ptujskega kurentovanja bo letos več kot 50 velikih in majhnih dogodkov. Vsi, ki bodo prišli v pustnih dneh na Ptuj, bodo v tiskovnem središču (na fotografiji), ki so ga odprli 28. januarja v pritličju ptujske Mestne hiše, lahko dobili koristne informacije o tem ali onem pustnem dogodku na Ptuju in v njegovi okolici, kjer prav tako pripravljajo zanimive pustne prireditve. V prvi vrsti pa je tiskovno središče namenjeno novinarjev, fotografom in drugim, ki bodo v svet pošiljali prispevke o največjem pustnem dogodku v Sloveniji.
MG
Ptuj • Seminar za mentorje
Foto: arhiv OS Markovci
Zveza kulturnih društev Ptuj je pripravila seminar za mentorje otroških plesnih skupin. Obsega teoretični del in delavnice. V teoretičnem delu bodo obravnavane psihološke, metodične, koreografske in dramaturške vsebine, delavnice pa bodo namenjene konkretni obravnavi plesne izvedbe, od ideje do nastopa: obvladovanje prostora v različnem tempu in ritmu, metode vodenja skupine, skupinske ritmične in didaktične igre, učenje nekaterih lažjih slovenskih ljudskih plesov, osvežitev znanja nekaterih standardnih in latinsko-ameriških plesov, plesna improvizacija na izbrano temo in priprava kratkega šolskega nastopa. Udeleženci pa se bodo seznanili tudi z izborom glasbe, nastankom koreografije, s kostumi in izvedli pripravo kratkega nastopa. Seminar bo 6. in 7. februarju v Stari steklarski delavnici, vodila ga bo Božena Krivec, univ. dipl. prof. pedagogike in sociologije, dolgoletna pedagoginja, koreografinja in mentorica plesnih skupin.
NP
Mežanovi dnevi 2010 - voda
Zveza kulturnih društev Ptuj razpisuje natečaj za sodelovanje na bienalni likovni prireditvi Mežanovi dnevi. Z njo želijo dvigniti kakovost likovnega ustvarjanja in približati tovrstno dejavnost najširšemu krogu ljudi. Tema Mežanovih dnevov 2010 je voda. Prijavljena dela so lahko vseh likovnih smeri in likovnih tehnik. Vsak avtor lahko prijavi 2 (dve) deli, ki ju je ustvaril v letih 2009 in 2010. Rok za oddajo del je 5. maj 2010. Dela zbira Zveza kulturnih društev Ptuj, Jadranska 13, Ptuj (Narodni dom). Izbor del bo opravila strokovna komisija v sestavi Stanka Gačnik, dipl. umet. zgodovinarka, kustodinja-galeristka Pokrajinskega muzeja Ptuj, akademski slikar Dušan Fišer, prof. likovne vzgoje Jože Foltin in Stojan Kerbler, mojster fotografije. Izbrana dela bodo predstavljena v Miheličevi galeriji Ptuj od 20. maja do 13. junija 2010. Tri najboljša dela bodo nagrajena, vsi izbrani avtorji pa prejmemo Mežanovo diplomo.
Foto: arhiv
Ptuj • Peta tradicionalna Obarjada Lions kluba
V znamenju humanitarnosti
Člani slovenskega Lions kluba letos praznujejo 20-letnico svojega delovanja. Lionistično gibanje je v Slovenijo prinesel sedanji minister za zdravje Borut Miklavčič.
Foto: MG
S tiskovne konference Lions kluba Ptuj pred 5. tradicionalno humanitarno Obarjado, ki bo 6. februarja: (od leve) Milan Senčar, Andrej Horvat, Jurij Šarman in Slavko Visenjak.
V znamenju tega jubileja bo potekala tudi letošnja, že peta tradicionalna Obarja-da Lions kluba Ptuj, ki bo 6. februarja na dvorišču Ptujske kleti. Ptujski lionsi so jo predstavili na tiskovni konferenci, ki je bila 22. februarja v Ptujski kleti. Na njej so o projektih v lanskem in letošnjem letu govorili Milan Senčar, Andrej Horvat, sedanji predsednik Lions kluba Ptuj Jurij Šarman in Slavko Visenjak, vodja Obar-jade, ki je bil tudi njen pobudnik. Obarjada je v prvi vrsti humanitarni in družabni dogodek, ki iz leta v leto povezuje več ljudi za dober namen. Gre za prireditev, ki je eden glavnih virov, s katerim si ptujski lionsi zagotavljajo sredstva za humanitarno delovanje oziroma izpeljavo vseh projektov, ki jih ni malo.
Člani Lions kluba Ptuj so že po tradiciji zelo aktivni v prazničnem decembru. Lani so z božično-novoletnim obdarovanjem razveselili 44 družin s 148 otroki iz 15 občin na Ptujskem. Vrednost posameznega paketa je bila med 100 in 200 evrov. Akcijo obdarovanja so izpeljali skupaj z Leo klubom Ptuj, otroci so pakete prejeli iz rok šestih uniformiranih božičkov. V teh akciji je sodelovalo 22 članov Lions kluba Ptuj in sedem članov Leo kluba Ptuj, ki so skupaj opravili 120 prostovoljnih delovnih ur. 19. decembra so izvedli že tradicionalno božično-novoletno stojnico, na kateri so v imenu in na račun društev Sonček in Ozara ter Zavoda dr. Marijana Borštnarja Dornava prodajali izdelke njihovih varovancev. Čeprav Ptujčani stojnice niso tako množično obiskali kot prejšnja leta, verjetno jih je zadržal mraz, saj je bilo -15 stopinj Celzija, so z izkupičkom vendarle zadovoljni. Predvsem pa s stojnico v mestu vztrajajo zaradi tega, ker so prepričani, da gre za kvalitetno ponudbo, ki sodi v staro mestno jedro. Tudi lani so precej pomagali Rdečemu križu in Karitasu,
na dobrodelnem koncertu, ki so ga pripravili skupaj z rotarij-ci in soroptimistkami, so zbrali sredstva za nakup 400 paketov hrane. Pomagali so tudi družini pri adaptaciji strehe, poškodovane po toči, dobrodošla pa je bila tudi njihova pomoč pri obnovi dimnika socialno ogroženi družini. Prvič lani pa so izvedli mladinsko mednarodno izmenjavo hendikepiranih otrok. Bivanje na Norveškem so omogočili dvema gluhima. V letu 2009 so bili tudi med sponzorji šole v naravi, hendikepiramu otroku so pomagali z nakupom dvižne postelje, opravili pa so še veliko drugih humanih del. Veliko pa jih bo tudi v letošnjem letu. Tako se bodo odzvali pozivu gasilcev, ki želijo defibrilatorje namestiti v vsa vozila, pogosto so gasilci prvi, ki pridejo na kraj nesreče. 13. februarja bodo v klubu Gemina XIII. organizirali veliki pustni dobrodelni ples. To bo še en dogodek na Ptuju, ki bo povezal tri dobrodelne organizacije, Lions klub Ptuj, Rotary club Ptuj in soroptimistke. Avgusta bodo organizirali kamp za otroke, na katerem želijo zbrati vsaj sto otrok. Zelo ponosni pa so tudi na svojega mladega čla-
na iz Leo kluba Ptuj, Marjana Pergerja, ki mu bodo pomagali pri izdaji zbirke petnajstih slovenskih ljudskih izštevank pod naslovom Mi se z vlakom peljemo, obogatenimi s prijaznimi in duhovitimi ilustracijami in z besedilom v Braillovi pisavi. Kot pravi njen avtor, se bodo preko skupinske igre in sodelovanja povezali videči, slabovidni in slepi otroci ter tudi odrasli. Preko izštevank pa se bodo spoznavali tudi z ljudskim izročilom, igro nekoč in danes, ki je precej drugačna od današnje.
V Lions klubu Ptuj so zelo ponosni tudi na svojo tradicionalno prireditev Obarjado, ki je postala stalna spremljevalka ptujskih pustnih dogajanj. Gre za dobrodelni, kulinarični, karnevalski in družabni dogodek, ki bo tudi letos povezal 22 ekip kuharjev v tekmovalnem delu, v netekmovalnem delu pa še številne druge, ki pomagajo s sredstvi in izdelki, brez katerih pa Obarjade ne bi moglo biti. Kot je povedal vodja projekta Slavko Visenjak, se bosta slovenskim ekipam letos pridružili tudi dve tuji, iz Varaždina in Zalae-gerszega na Madžarskem. Tudi letos bodo sodelujoče ekipe za
pripravo piščančje obare prejele glavne sestavine, 2 kg piščan-čjega mesa in osnovne začimbe, za piko na 'i' posamezni obari pa bodo morale poskrbeti same. Letos bo komisija še strožja pri ocenjevanju, že uveljavljenim ocenjevalcem se bo pridružil tudi profesionalni kuhar. Ekipe kuharjev dobrodelne obare pa k obisku ne vabijo samo z obaro, temveč tudi z drugimi kulinaričnimi specialitetami. Njihove stojnice so iz leta v leto bogatejše, na dvorišču Ptujske kleti se v času Obarjade nabere dobrot za malo razstavo Dobrote slovenskih kmetij. Lani so med obiskovalce razdelili več kot 2000 slastnih obar, letos jih bodo, glede na jubilejno 50. kurentovanje, zagotovo še več, ker bo tudi obiskovalcev več. Vsi pa tudi nestrpno pričakujejo presenečenje letošnje Obarjade, za kar naj bi poskrbela lanskoletna zmagovalna ekipa Perutnine Ptuj.
Na 5. tradicionalni Obarjadi bodo kuhali: Perutnina Ptuj, d. d., Talum Kidričevo, d. d., MO Ptuj, Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj, Špedicija Goja, d. o. o., Košaki TMI, d. d., DIW Service, d. o. o., Asfalti, d. o. o., Ilkos, d. o. o., Kle-parstvo Drevenšek - Gradbeništvo Bezjak, Čisto mesto Ptuj, d. o. o, Komunalno podjetje Ptuj, d. d., Zavarovalnica Maribor, d. d., Cestno podjetje Ptuj, d. d., Perutninarska zadruga Ptuj, z. o. o., Tenzor, d. o. o., VDP Drava Ptuj, d. d., Ascot, d. o. o., Syngenta Agro, d. o. o., Sava GTI, d. o. o., Panvita, d. o. o., in Hotel Botra. Pri izvedbi prireditve pa bodo še pomagali Ptujska klet, d. o. o., PP Gostinstvo, d. o. o., Albin Promotion, d. o. o., Sen-čar, d. o. o., Ptujske pekarne in slaščičarne, d. d., Zaščita Ptuj, d. o. o., S Kolibri, Mega Marketing, d. o. o., Pintar Anton, s. p., Suha Roba Pintar, Interexpo, d. o. o., in A&Rajko Cartl, s. p.
Medijski pokrovitelj letošnje, pete Obarjade, ki bo potekala pod naslovom Drobiž za obliž, je družba Radio-Tednik.
MG
Od tod in tam
Juršinci • Odprli prenovljeno trgovino
Prenova in dograditev Mercatorjeve trgovine v Juršincih se je končno zaključila. V torek je tudi uradno odprla svoja vrata, tako bodo lahko Jur-šinčani odslej nakupovali v večji, sodobnejši, lepši in bolje opremljeni trgovini.
Potem ko so zaključili dograditev, se je v začetku tega meseca na novo uredila še notranjost trgovine, ki bo prinesla veliko olajšanje in boljše nakupovalne pogoje
Čeprav se je zaradi razlogov »najboljšega soseda« investicija nekoliko zavlekla, so vendarle našli skupni jezik z občino in od tega tedna naprej so bogatejši za eno naložbo več. Gre za veliko pridobitev za kraj. Medtem ko je prej nakupovalna površina trgovine znašala 80 kvadratnih metrov, se je sedaj skoraj podvojila in znaša 150 kvadratnih metrov, zraven tega pa še okrog 50 kvadratnih metrov skladišča.
Dženana Becirovic
Pavlovski Vrh • Erazmova trgatev 2010
Tudi letošnja, sicer tradicionalna Erazmova trgatev vinogradniške družine Kos v Pavlovskem Vrhu bo v znamenju vrhunske kakovosti pridelanega vina. V petek, 22. januarja, je bilo obranih 600 trsov vinske sorte šardone, ki prinaša okoli 100 litrov suhega jagodnega izbora, Erazmove trgatve se je prvič udeležila tudi nova vinska kraljica Slovenije Andreja Erzetič (na posnetku, v družbi 6-letnega Erazma ter njegovih staršev Tjaše in Mitja Kosa).
NŠ
Podlehnik • Antonova slovesnost
V nedeljo, 17. januarja, je bila na podružnici Device Marije Vnebovzete v Podlehniku župnijska slovesnost v čast sv. Antona puščavnika. Na ta dan
so se priporočili temu priljubljenemu svetniku po ha-loških župnijah. Upodobljen je s prašičem, zvoncem in palico v obliki črke T. Njegovi sodelavci so namreč vodili zavode za ljudi s posebnimi potrebami (za umsko prizadete). Ti so si nabirali živež sami in so s palico, na kateri je bil zvonec, opozarjali na svoje stanje. Ob tej slovesnosti se ohranja stara navada, da se darujejo suhomesni izdelki, predvsem klobase, saj je sv. Anton zaščitnik živali, živinorejcev in mesarjev. Cerkev so za to slovesnost okrasili Feguševi. Po maši so se zadržali na zakuski in si ogreli hladne roke ob kuhanem vinu godovnjaka Antona.
Zdenka Golub
Foto: DB
foto: NS
Foto: ZG
Luxemburg • Območje evra
Decembra z 10-odstotno stopnjo brezposelnosti
V	državah območja z evrom so decembra lani zabeležili 10-odstotno stopnjo brezposelnosti, kar je za 0,1 odstotne točke več kot v novembru in največ po avgustu 1998. V celotni EU je stopnja znašala 9,6 odstotka, kar je za 0,1 odstotne točke več kot novembra in največ po januarju 2000. Brezposelnost v Sloveniji je bila 6,8-odstotna.
Stopnja brezposelnosti se je v primerjavi z letom poprej znatno zvišala; v območju z evrom je decembra 2008 znašala 8,2 odstotka, v celotni sedemindvajseterici pa 7,6 odstotka, kažejo danes objavljeni popravljeni podatki evropskega statističnega urada Eurostat.
Eurostat ocenjuje, da je bilo decembra lani v celotni EU brezposelnih dobrih 23 milijonov ljudi, kar je 163.000 več kot novembra. Od tega je bila na območju z evrom slabih 15,8 milijona brezposelnih oz. 87.000 več kot novembra.
V	primerjavi z decembrom 2008 se je število brezposelnih v celotni EU povečalo za 4,63 milijona oseb, v območju z evrom pa za 2,78 milijona.
Med članicami EU sta najnižjo stopnjo brezposelnosti beležili Nizozemska (štiri odstotke) in Avstrija (5,4 odstotka), najvišjo pa Latvija (22,8 odstotka) in Španija (19,5 odstotka).
Na letni ravni se je brezposelnost povečala v vseh državah članicah. Najnižjo rast so zabeležili v Nemčiji (s 7,1 na 7,5 odstotka), Luksemburgu (s 5,3 na 6,2 odstotka) in Belgiji (s 7,1 na 8,2 odstotka).
Najvišji dvig brezposelnosti pa so imeli v Latviji (z 11,3 na 22,8 odstotka) in Estoniji (v primerjavi tretjih četrtletij s 6,5 na 15,2 odstotka).
Decembra lani se je na letni ravni brezposelnost pri moških v celotni EU zvišala s 7,5 na 9,8 odstotka, v območju z evrom pa s 7,8 na 10 odstotkov. Stopnja brezposelnosti pri ženskah se je v EU zvišala s 7,9 na 9,3 odstotka, v območju z evrom pa z 8,7 na 10,1 odstotka.
Brezposelnost v Sloveniji je bila decembra lani enaka kot novembra, na letni ravni pa se je zvišala s 4,2 na 6,8 odstotka. (sta)
Gospodarstvo po svetu
Frankfurt - Nemški proizvajalec pralnih praškov, lepil in kozmetike Henkel je v lanskem letu ustvaril 1,08 milijarde evrov dobička iz poslovanja, kar je 38 odstotkov več kot leto prej. Prihodek od prodaje pa se je lani zmanjšal za 3,5 odstotka na 13,57 milijarde evrov, so sporočili iz družbe. Dobri poslovni rezultati preteklega leta so predvsem posledica odlične prodaje v zadnjem lanskem četrtletju, ko se je dobiček iz poslovanja zvišal za 12,4 odstotka. Henkel je tako poslovno leto zaključil nad pričakovanji. Več podatkov o poslovanju v zadnjem četrtletju in v poslovnem letu 2009 bo koncern objavil 25. februarja. Za leto 2010 pa v koncernu napovedujejo še boljše poslovne rezultate.
Seul - Južnokorejski proizvajalec elektronike Samsung Electronics je lani ustvaril 8,3 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je 75 odstotkov več kot predlani. Rast dobička pripisujejo boljši prodaji televizorjev in višjim cenam spominskih čipov. Prihodek se je na letni ravni izboljšal za 23 odstotkov in dosegel 78,1 milijarde dolarjev. Največja južnokorej-ska družba, ki v 61 državah zaposluje 164.600 ljudi, je v zadnjem lanskem četrtletju zabeležila okoli 2,7 milijarde dolarjev čistega dobička, potem ko je imela v enakem obdobju leta 2008 17,4 milijona dolarjev izgube. Prihodek je znašal 22 milijard dolarjev, kar je 37 odstotkov več kot v enakem predlanskem obdobju, je poročala ameriška tiskovna agencija AP.
Ljubljana - Slovenska podružnica zavarovalnice Allianz je lani zbrala za skoraj 1,98 milijona evrov bruto obračunanih premij za premoženjska zavarovanja v segmentu pravnih oseb. To jo uvršča na 12. mesto po tržnem deležu med 15 članicami Slovenskega zavarovalnega združenja, ki ponujajo premoženjska zavarovanja tako fizičnim kot tudi pravnim osebam. Kot so danes sporočili iz Allianza, poslovanje v letu 2009 ocenjujejo kot zelo uspešno. »Čeprav smo na slovenskem trgu dejavno prisotni eno leto in smo se v tem času osredotočili le na zavarovanja pravnim osebam, smo presegli načrtovan tržni delež,« je pojasnil direktor slovenske podružnice zavarovalnice Allianz Uroš Kle-novšek.
Seattle - Vodilni svetovni proizvajalec programske opreme Microsoft je v drugem četrtletju svojega poslovnega leta, ki se je sklenilo z decembrom, ustvaril 6,66 milijarde dolarjev čistega dobička, kar je za 60 odstotkov več kot v enakem obdobju v letu pred tem, poroča francoska tiskovna agencija AFP. K tolikšnemu povečanju dobička tega ameriškega računalniškega velikana je med drugim prispevalo 14-odstotno povečanje prihodkov na rekordnih 19,02 milijarde dolarjev. V vodstvu družbe to pojasnjujejo z izjemnim povpraševanjem po njihovem novem, oktobra predstavljenem operacijskem sistemu Windows 7, kar gre pripisati tudi okrevanju trga osebnih računalnikov po gospodarski krizi. Skupno so prodali več kot 60 milijonov licenc za Windows 7.
Bruselj - Japonski avtomobilski proizvajalec Toyota je napovedal nov obsežen umik avtomobilov z evropskega in ameriškega trga. V ZDA naj bi odpoklic zadeval okoli 4,4 milijona vozil, koliko jih bodo umaknili z evropskega trga, pa še ni znano. Najnovejši odpoklic je potreben zaradi težav s pedalom za plin. Toyota je minuli teden najprej napovedala umik 2,3 milijona vozil z ameriškega trga, danes pa je številko povečala še za slabih 1,1 milijona avtomobilov. Napaka se pojavlja v osmih Toyotinih modelih, proizvedenih v letih 2009 in 2010, poroča ameriška tiskovna agencija AP. Odpoklic vozil bo Toyota izvedla tudi na evropskem trgu, številk pa v japonskem podjetju še niso navedli. (sta)
Bruselj • EU v
okviru dogovora iz Kopenhagna
Cilj 20-odstotnega
zmanjšanja
izpustov
EU je v okviru podnebnega dogovora iz Kopenhagna Združenim narodom uradno sporočila, da je njen cilj zmanjšanje toplogrednih izpustov za 20 odstotkov do leta 2020 v primerjavi z letom 1990. ob tem je v skladu s svojim dosedanjim stališčem dodala možnost, da cilj zviša na 30 odstotkov, če se bodo tudi drugi odzvali s primerljivimi cilji.
Nezavezujoči dogovor z decembrske podnebne konference v Kopenhagnu poziva države, da sekretariatu Okvirne konvencije ZN o podnebnih spremembah (UNFCCC) do 31. januarja sporočijo svoje cilje za zmanjšanje toplogrednih izpustov, potem ko se decembra niso uspele dogovoriti, da bi v dogovor vključile skupne cilje.
Predsednik Evropske komisije Jose Manuel Barroso je ob tem vse preostale države pozval, naj sledijo zgledu EU in prav tako posredujejo ambiciozne cilje ali načrte za ukrepanje za zmanjšanje izpustov. Evropski komisar za okolje Stavros Dimas pa je poudaril, da je potrebno hitro ukrepanje za uresničitev ključnih elementov dogovora iz Kopenhagna.
EU doslej ni uspelo igrati vplivne vloge v mednarodnih podnebnih pogajanjih in prepričati svetovnih partneric, predvsem ZDA, naj se zavežejo k primerljivim ciljem, zaradi česar je bila deležna ostrih kritik. Poleg tega so bile države članice neenotne glede tega, ali naj unija ZN sporoči 30-odstotni
cilj zmanjšanja izpustov.
Tudi ta zadnja poteza EU je že tarča kritik okoljevarstvenih organizacij. V Greenpeaceu opozarjajo, da EU nadaljuje s spodletelo taktiko in da je ponovno zamudila pomembno priložnost, da si ponovno pridobi vodilno vlogo pri reševanju globalnega problema podnebnih sprememb.
»EU se počasi ponavlja kot pokvarjena plošča. Taktika sopotnika, ki jo je ubrala v Kopen-hagnu, se ni izkazala in izkazala se ne bo niti tokrat,« menijo v Greenpeaceu. Po njihovem mnenju lahko EU poveča svojo vlogo na mednarodnem prizorišču le z zvišanjem svojega cilja na 30 odstotkov.
S tem bi namreč po navedbah organizacije pomagala k premiku drugih industrializiranih držav k znanstveno priporočenemu 40-odstotnemu zmanjšanju izpustov do leta 2020. »EU se zavajajoče šopiri s svojim 20-odstotnim ciljem zmanjšanja izpustov, kot da gre za 'zlati standard', medtem ko dejansko pomeni le polovico potrebnega zmanjšanja,« še poudarjajo v Greenpeaceu.
Ob tem pozivajo voditelje EU, naj na neformalnem srečanju 11. februarja v Bruslju ter nato na formalnem srečanju 25. in 26. marca podprejo nadgradnjo evropskega brezpogojnega cilja zmanjšanja izpustov na 30 odstotkov.
Nezavezujoč in zelo ohlapen dogovor, dosežen po dolgotrajnih pogajanjih v Kopenhagnu, ki so ga nekatere države le vzele na znanje, vključuje cilj omejitve dviga povprečnih globalnih temperatur pod dve stopinji Celzija, medtem ko je po napovedih znanstvenikov svet na poti dviga povprečne globalne temperature za več kot tri stopinje Celzija.
Da bi globalni dvig povprečne temperature ostal pod dvema stopinjama Celzija, morajo
industrializirane države zmanjšati svoje izpuste za 40 odstotkov pod ravnjo iz 1990 do leta 2020. Poleg tega bi morale države v razvoju svojo pričakovano rast izpustov zmanjšati za od 15 do 30 odstotkov, še opozarjajo v Greenpeaceu.
Naslednja priložnost za svetovni dogovor o zavezujočem globalnem podnebnem sporazumu bo konferenca ZN, ki naj bi bila konec novembra v Mehiki. V okviru priprav na to konferenco pa bodo pomembna pogajanja, ki naj bi bila maja oziroma junija v nemškem Bonnu. (sta)
Bukarešta • IMF
in EU nadaljujeta z izplačilom
Finančna pomoč Romuniji
Foto: geos.ed.ac.uk
Evropska komisija in Mednarodni denarni sklad (IMF) sta napovedala, da bosta v kratkem nadaljevala z izplačilom finančne pomoči Romuniji, ki sta ga novembra lani prekinili zaradi politične nestabilnosti v državi. IMF naj bi tako 2,3 milijarde odobril že februarja, Evropska komisija pa bo milijardo evrov sprostila marca.
»Z zadovoljstvom sporočamo, da smo z romunskimi oblastmi pozitivno zaključili pogovore o pregledu našega skupnega programa. Odboru izvršnih direktorjev IMF bomo predstavili dokument, ki bo vseboval sklep o deblokadi naslednjih tranš posojila,« je po poročanju francoske tiskovne agencije AFP v Bukarešti dejal vodja misije IMF v Romuniji Jeffrey Franks.
»Čestitam romunskim oblastem in romunskemu ljudstvu za prizadevanja za omejitev poslabšanja javnih financ v luči finančne in gospodarske krize in za ohranitev makroekonomske stabilnosti. Prepričan sem, da bo komisija lahko kmalu odobrila drugo tranšo posojila v višini milijarde evrov, ki smo jo preložili le zaradi zamud pri sprejemanju proračuna za 2010, pa je v izjavi poudaril evropski komisar za gospodarske in denarne zadeve Joaquin Almunia.
Pomoč EU Romuniji v višini petih milijard evrov, ki je del mehanizma za zagotavljanje srednjeročne finančne pomoči državam članicam izven območja evra s težavami v plačilni bilanci, predstavlja enega izmed gradnikov paketa, v okviru katerega naj bi v obdobju do prvega četrtletja 2011 poleg pomoči EU Mednarodni denarni sklad (IMF) Romuniji pomagal z 12,95 milijarde evrov, poleg rednih posojilnih dejavnosti pa bodo dodatno dve milijardi evrov prispevale še Svetovna banka, Evropska investicijska banka (EIB) in Evropska banka za obnovo in razvoj (EBRD).
Romunija, ki je v EU vstopila z letom 2007, bo pomoč prejela v največ petih tranšah, izplačilo vsakega obroka pa bo odvisno od uresničevanja celovitega programa reforme ekonomskih politik. (sta)
Zagreb • London, Bruselj in Helsinki umaknili pomisleke
Sodelovanje Hrvaške s Haagom brez ovir
Foto: rnv.ni
Hrvaški predsednik Stipe Mesic je pozdravil odločitev Velike Britanije, Belgije in Finske o umiku vseh pomislekov glede ocene sodelovanja Hrvaške z Mednarodnim sodiščem za vojne zločine na območju nekdanje Jugoslavije, so sporočili iz Mesicevega urada. Uradno stališče omenjenih držav sicer še ni objavljeno.
Neuradno naj bi bil dogovor omenjenih treh držav dosežen v torek. Nizozemska sicer še naprej ostaja zadržana glede sodelovanja Hrvaške s haaškim sodiščem, saj Zagreb ni izpolnil zahtev glavnega haaškega tožilca Sergea Brammertza glede izročitve t. i. topniških dnevnikov - dokumentov o topniških napadih na Knin v času hrvaške vojaške akcije Nevihta leta 1995.
Zaradi neizročitve teh dokumentov oz. nepopolnega sodelovanja s haaškim sodiščem Hrvaška še vedno ni odprla poglavja o pravosodju in temeljnih pravicah, kar je ena največjih ovir za sklenitev hrvaških pristopnih pogajanj z EU.
V sporočilu za javnost, objavljenem na spletni strani svojega urada, je Mesic poudaril, da je zadovoljen, ker so Velika Britanija, Finska in Belgija prepoznale in na pravi način ocenile hrvaška prizadevanja za doseganje popolnega sodelovanja s Haagom. Izrazil je prepričanje, da bodo prizadevanja hrvaške politike kmalu vodila tudi v odprtje poglavja o pravosodju.
Hrvaška naj bi na prihodnji pristopni konferenci predvidoma odprla dve pogajalski poglavji, okolje in ribištvo, za kateri sicer še potrebuje soglasje Slovenije. Hrvaški mediji ugibajo, da bo Hrvaška poglavje o pravosodju v najboljšem primeru odprla aprila letos.
Hrvaški pravosodni minister Ivan Šimonovic je v pogovoru za tednik Globus izjavil, da obstaja znotraj EU neformalni dogovor, da bodo poglavje o pravosodju odprli kot zadnje, zaprli pa naj bi ga skupaj s predzadnjim hrvaškim pogajalskim poglavjem.
»V petek sva se srečala z nizozemskim pravosodnim ministrom Hirschom Balinom in menim, da bo tudi Nizozemska zelo hitro umaknila pomisleke,« je še izjavil Šimonovic za današnji Globus. (sta)
Oswiecim • Slovesnost v Auschwitzu
Spomin na holokavst
Ob mednarodnem dnevu spomina na žrtve holokavsta in 65. obletnici osvoboditve nacističnega koncentracijskega taborišča Auschwitz
so se na osrednji slovesnosti v poljskem Oswiecimu zbrali številni preživeli taboriščniki, svetovni voditelji in vojaški veterani. Enotni so si bili, da morajo dogodki izpred skoraj 70 let ostati svarilo bodočim rodovom.
Zbrane na slovesnosti sta uvodoma nagovorila gostitelja, poljski premier Donald Tusk in poljski predsednik Lech Ka-czyinski. Oba sta izpostavila izreden pomen osveščanja in razkrivanja resnice o holokavstu - najhujšem genocidu v zgodovini človeštva. Kot je poudaril Kaczyinsky, pa prav resnica o holokavstu danes verjetno boli marsikaterega vplivnega in pomembnega posameznika.
Današnje slovesnosti na Poljskem sta se med drugim udeležila tudi izraelski premier Benjamin Netanjahu in predsednik Šimon Peres. Slednji je že dopoldne kot tretji izraelski predsednik v zgodovini nagovoril poslance v nemškem bun-destagu. V čustvenem nagovoru v nemškem parlamentu je svet pozval, naj se tiste, ki so sodelovali v holokavstu in še živijo, privede pred sodišče.
Netanjahu je v osrednjem govoru na današnji slovesnosti v Auschwitzu, ki so jo spremljali predirljivi zvoki siren, zatrdil,
Foto: Wikipedia.org
da kot voditelj judovskega naroda ne bo dovolil, da bi zlo še kadarkoli prizadelo njegove ljudi. Kot je opozoril, holokavst »ni bil delo podivjanih živali, temveč delo podivjanih ljudi«, poroča francoska tiskovna agencija AFP.
Netanjahu se je v svojih besedah dotaknil tudi Irana oziroma iranskega predsednika Mahmu-da Ahmadinedžada, ki je v svojih izjavah večkrat podvomil v dejanski obseg holokavsta. Kot je namreč zatrdil, ne bodo nikoli dovolili, da bi tisti, ki zanikajo holokavst in oskrunjajo nagrobnike, izbrisali ali popačili resničen spomin na to tragedijo.
V Iranu je medtem vrhovni verski poglavar, ajatola Ali Ha-menej, v eni svojih najostrejših izjav na račun Izraela v zadnjih letih napovedal uničenje judovske države. »Zagotovo bo prišel dan, ko bodo države v regiji priča uničenju sionističnega režima ... Ali bo do tega prišlo prej ali kasneje, je odvisno, kako bodo do tega vprašanja pristopile islamske države in muslimanski narodi,« je na svoji spletni strani zapisal ajatola.
Kljub ostremu mrazu in sneženju so se na slovesnosti v Oswiecimu danes zbrali tudi številni preživeli taboriščniki, pa tudi njihovi sorodniki in prijatelji. Prav tako so se slovesnosti udeležili še živeči veterani ruske Rdeče armade, ki so leta 1945 osvobodili zloglasno taborišče in tedaj rešili peščico bolnih in obnemoglih taboriščnikov. Udeleženci so med drugim prižigali sveče ob glavnem spomeniku v Auschwitzu. (sta)
Zavrč • Tudi na 31. seji kratko in jedrnato
Gradnja cest s pomočjo državnega denarja
Svetniki občine Zavrč so na prvi seji v letošnjem letu v četrtek, 28. januarja, na predlog župana Mirana Vuka sklepali le o petih točkah, a so jim dodali še nekaj aktualnosti. V javni obravnavi je osnutek odloka o javnem redu in miru, precej razprave pa so namenili tudi vsebini odloka o ustanovitvi organa in delu skupne občine uprave ter o aktualnih zadevah odbora za gospodarstvo.
Foto. M. Ozmec
Načrtovano izgradnjo cestne infrastrukture, za katero se bodo trudili pridobiti državna sredstva, je županu in svetnikom predstavil Janko Lorbek, predsednik odbora za gospodarstvo (drugi z leve).
Pa brez zamere
Daleč in pozabljena je Helada
Prioritete sodobne človeške družbe
Himna Vrlini
VRLINA, človeškemu rodu težaven napor, najlepša nagrada v življenju! Za tvojo deviško lepoto umreti in strašne muke brez kraja trpeti v Heladi je delež, zavidanja vreden! Sad, ki ga duši poklanjaš, nas dela nesmrtnim enake; dražji je kakor zlato,
vreden je več kot prednikov kri plemenita
in slajši kot sen, ki trudne oči nam zapira.
Zaradi tebe so Herakles in Lede otroci
silne napore vzdržali, na sledi za tvojo močjo.
Hrepeneč za teboj Ahiles in Ajas sta v Hadove dvore odšla.
Zaradi tvoje ljube lepote
sin atarnejske dežele
sončnim žarkom dal je slovo.
Zato ga pesmi slavijo,
čast nesmrtno delijo mu Muze,
hčere Spomina,
kadar proslavljajo gostoljubnega Zeusa,
kadar se klanjajo
neomajni zvestobi prijateljstva.
(Aristotel, Nikomahova etika. Ljubljana: Slovenska matica, 2002. Prevedel Kajetan Gantar)
Hm. Daleč in pozabljena je stara Grčija. Daleč in skoraj pozabljen je Aristotel, eden največjih filozofov vseh časov. Zdaj živimo v bleščečih modernih časih, ko imamo najnaprednejšo tehnologijo in (tako vsaj mislimo) najbolj razvito družbo, ki najde odgovor skoraj na vsako stvar in ima za vsak »zakaj« svoj »zato«. Zato ne bomo pojasnjevali, kdo je Herakles, kdo je Leda, kdo je Ahiles in kdo Ajas, kje in kaj so Hadovi dvori, kje je atarnejska dežela, kdo so Muze, hčere Spomina in kdo je Zeus. Imate internet, zato »poguglajte«! Še posebej pa ne bomo razlagali, kaj je Vrlina in kaj neomajna zvestoba prijateljstva.
Ta Spomin je namreč zbledel; uničil ga je svetli novi tehnološki in napredni svet - svet z drugimi prioritetami; svet, v katerem ni prostora za neke obskurne in zastarele arhaične okostnjake, kot sta Vrlina in neomajna zvestoba prijateljstva. Te in podobne stvari niso dobičkonosne, ne prinašajo visoke dodane vrednosti, optimizacije delovnih procesov in povzročajo samo nepotrebno beljenje glave, od katerega ni nobenih materialnih koristi; povzročajo tisto, v našem svetlem svetovnem redu nedobrodošlo stvar - razmišljanje, kontemplacijo in nasploh psihično aktivnost, značilno za samostojnega in neodvisnega posameznika. Kdor ima pamet, naj razmisli. Daleč in pozabljena je Helada.
Gregor Alič
Bukovci • Korantov hram porušili
V maju nov objekt
Delavci gradbenega podjetja Gradis iz Ptuja so prejšnji ponedeljek pričeli rušiti večjo stavbo v centru Bukovcev, kjer je bila včasih zadružna trgovina in gostilna Korantov hram, in stavbo, v kateri je bil pred mnogimi leti prvi bukovski gasilski dom.
Najprej so se lotili osnutka odloka o javnem redu in miru v občini Zavrč, ki je, kot je pojasnila občinska strokovna sodelavka Marjana Logar Kelc, za sedaj še v grobi obliki, saj ga želijo skozi razprave na občinskem svetu dopolniti še s sprejemljivimi predlogi posameznih svetnikov. Sicer pa gre za to, da tudi v občini Zavrč zagotovijo nemoteno delovanje medobčinske redarske službe, med globami pa zajemajo za kršitelje tudi tiste prekrške, ki do sedaj niso bili zajeti drugje. Svetnik Dušan Roj-ko je menil, da bi bilo smotrno, da bi o vsebini odloka podrobneje razpravljala tudi občinska statutarno-pravna komisija, čemur so svetniki pritrdili, na predlog župana Mirana Vuka pa so sklenili, da dajo osnutek odloka v javno obravnavo, tako da bi do njegovega dokončnega sprejetja zbrali in dodali vse potrebne in možne pripombe ter predloge.
Brez bistvenih pripomb so soglašali z vsebino osnutka odloka o ustanovitvi skupne občinske uprave občin z območja Spodnjega Podravja. Kot je pojasnila direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele, so s predlagatelji sprememb - direktorji občinskih uprav z območja Spodnjega Podravja - o vsebini sprememb tega odloka že vsaj dva- ali trikrat podrobneje razpravljali. Bistvo vsega je uskladitev z novostmi zakona o lokalni samoupravi ter prilagoditev dejanskemu stanju v skupni občinski upravi. Do sedaj so upoštevali že skoraj vse pripombe in predloge, ki so jih prejeli, spomnila pa je tudi, da bodo do 50-odstotne povrnitve stroškov iz državnih virov upravičeni le, če bodo nov odlok sprejeli. S tem se je strinjal župan Miran Vuk, na njegov predlog pa so odlok o ustanovitvi skupne občinske uprave sprejeli soglasno.
Ko je direktorica občinske uprave Irena Horvat Rimele svetnike seznanjala s predlaganim programom dela skupne občinske uprave za leto 2010, je poudarila, da ta v glavnem temelji na nadaljevanju dosedanjih še nedokončanih projektov, vsebuje tudi nekaj novih, opredeljuje pa tudi finančno področje delovanja. Kljub nekoliko
povečani dejavnosti novih zaposlitev za sedaj ne načrtujejo, tako da naj bi tudi v letošnjem letu ostali pri 26 javnih uslužbencih, sredstva zanje pa bodo zagotavljale občine ustanoviteljice po ključu, ki bo temeljil na številu prebivalcev v posamezni občini, sicer pa naj bi država za zagotavljanje in izvajanje gospodarskih javnih služb v posameznih občinah povrnila 50 odstotkov vseh upravičenih stroškov.
V letošnjem letu načrtujejo izdelavo občinskih prostorih ureditvenih načrtov za 13 sodelujočih občin, med njimi tudi za občino Zavrč, kjer naj bi izdelali prostorskouredi-tveni akt za področje športa in rekreacije ter za območje, kjer nameravajo graditi dom za starejše občane. V program dela SOU je vključeno tudi področje nadzora in vzdrževanja prometne infrastrukture v vseh 16 občinah podpisnicah. Pri tem bo tudi letos v ospredju delovanje skupnega medobčinskega re-darstva ter skupna notranja revizijska služba, ki zajema tudi občino Zavrč, v kateri naj bi letos vzeli pod drobnogled delovanje in financiranje športne dejavnosti. Sicer pa so za delovanje SOU v letošnjem letu za občino Za-vrč predvideni stroški okoli 17.000 evrov, pri čemer pričakujejo tudi letos polovično sofinanciranje države.
Pozitivno so sprejeli tudi informacijo Gasilske zveze Slovenije o novosti na po-
dročju osnovnošolskega izobraževanja, saj naj bi med izbirne predmete po novem sodil tudi predmet Varstvo pred naravnimi in drugimi nesrečami, ki naj bi učencem nudil možnost izobraževanja na področju gasilstva ter spoznavanja naravnih in drugih nesreč in ukrepanja ob njih.
V svojem poročilu je bil optimistično razpoložen tudi predsednik občinskega odbora za gospodarstvo Janko Lorbek, ki je pojasnil, da so se člani odbora sestali dan pred tem in se dogovorili o vseh aktualnih zadevah, največ besed pa so namenili prizadevanjem za udeležbo občine Zavrč na tretjem javnem razpisu za skladnejši regionalni razvoj obmejnih območij oziroma južne meje. Tako naj bi kandidirali za pridobitev sredstev pri načrtovani modernizaciji lokalne ceste Turški Vrh-Brezovec v dolžini okoli 2000 m. Načrtujejo tudi preplastitev in posodobitev ceste Hrasto-vec-Bimarovo v dolžini okoli 1000 m, izgradnjo nove asfaltne povezave v kraju Hrasto-vec, odsek Bimarovo-Štok v dolžini okoli 500 m ter ceste v kraju Turški Vrh v dolžini okoli 300 m.
Tudi za prihodnje leto načrtujejo pridobitev sredstev iz naslova južne meje, in sicer za preplastitev lokalne ceste Goričak-Grof. to je do meje s sosednjo Hrvaško v dolžini okoli 2000 m. Sicer pa bodo v odboru za gospodarstvu sledili tudi drugim možnostim
sofinanciranja, prizadevali si bodo za pridobitev sredstev za izgradnjo širokopasovnega sistema komunikacij v občini, spremljali pa bodo tudi možnosti za vse morebitne druge razpise.
Načrtujejo tudi izdelavo lokalnega energetskega načrta, v okviru katerega bodo v kratkem na Osnovni šoli Za-vrč zamenjali 55 dosedanjih klasičnih ventilov na južni strani objekta s termostatski-mi, s čimer naj bi prihranili precej energije in s tem tudi denarja. Izdelali naj bi tudi načrt ureditve javne razsvetljave v občini Zavrč. Na nedavnem sestanku s predstavniki Družbe za državne ceste Republike Slovenije pa so jim zagotovili, da naj bi prav kmalu nadaljevali tudi gradnjo osrednjega krožišča v Zavrču, zaradi katerega so že lani poleti porušili tri objekte v centru Zavrča, v katerih so bili prostori gostilne in bančne poslovalnice ter zasebna stanovanjska hiša. Seznanili so jih tudi z načrtovano traso izgradnje hitre ceste, ki je za sedaj predvidena po dveh trasah - od Zavrča do Place-rovcev ali pa od Zavrča do Formina, v obeh primerih pa del ceste posega tudi v območje Nature 2000. Sicer pa so ob koncu sklenili, da se bodo v občini Zavrč 17. aprila letos množično pridružili vseslovenski akciji Očistimo Slovenijo, saj bodo k sodelovanju povabili tudi vsa društva in organizacije v občini Zavrč.
M. Ozmec
Lastnik celotnega kombiniranega objekta je Kmetijska zadruga Ptuj, kjer so se odločili, da dotrajane stavbe, ki so že več let samevale in propadale, porušijo in na tem mestu zgradijo nov trgovski lokal s špece-rijo in franšizno prodajalno.
Branko Valenko, vodja komerciale v ptujski kmetijski zadrugi, je povedal, da je KZ Ptuj lastnik celotnega starejšega objekta, v katerem so bili
do nedavnega franšizna prodajalna, kmetijska trgovina, ki so jo zaprli že pred štirimi leti, ter gostilna Korantov hram, ki je zaprta že skoraj celo desetletje.
Gradnjo naj bi pričeli takoj, ko bodo vremenske razmere to dopuščale, saj so pridobili vso dokumentacijo. Če bo vse po načrtih, naj bi bil nov objekt dokončan konec maja..
-OM
Foto: M. Ozmec
Konec prejšnjega tedna so večji del starega poslopja trgovine s Korantovim hramom že podrli.
Skorba • Ivan Ogrinc predal vajeti kulturnega društva
"Kilometri v kulturi so me zaznamovali ..."
V petek, 22. januarja, se je od vodenja Kulturnega društva Skorba poslovil prvi predsednik tega društva Ivan Ogrinc, vodil ga je polnih 14 let. Še vedno ostaja član izvršnega odbora društva, zaupali so mu tudi podpredsedniško mesto.
Foto: Črtomir Goznik
Ivan Ogrinc, dosedanji predsednik Kulturnega društva Skorba: "Čas je, da vodenje prevzamejo mladi, ki bodo z novimi idejami tudi prinesli spremembe v delovanje."
S svojimi dragocenimi izkušnjami bo lahko pomagal tudi novi predsednici društva Renati Gabrovec. Ivan Ogrinc je eden izmed tistih ljubiteljskih kulturnikov, ki v kulturi vztraja že čez 60 let. Lani so se mu za njegovo neprecenljivo delo na področju kulture v občini Hajdina in širše, začel ga je v letu 1949, zahvalili tudi s priznanjem (zahvalo) Zveze kulturnih društev Občine Hajdina. Na to priznanje je še posebej ponosen, saj ga je dobil v domači občini in je hkrati tudi prvo občinsko priznanje na področju kulture, ki ga je prejel v svojem več kot 60-letnem delovanju v kulturi. Prejel pa je več drugih priznanj, tudi državnih.
Kultura je v meni, pravi Ogrinc, ki je svojo bogato kulturno pot začel leta 1949, ko se je kot 15-letni fant vključil v mladinsko godbo na pihala v Železniški industrijski šoli Maribor in v dramsko sekcijo šole. Začel je kot klarinetist, preden je začel igrati, je obiskoval kratek tečaj, na ta instrument je igral vse do leta 1965, ko je v godbi na pihala v Kidričevem, kjer je začel igrati leta 1952, dobil saksofon. Zaradi zdravstvenih problemov je igranje v Pihalnem orkestru Kidričevo zapustil po 52 letih, leta 2004. »Nekateri niti ne vedo, da sem bil dve sezoni član dramske skupine KPD Staneta Petroviča Hajdina,« pove. To je bilo v sezonah 1953/54 in 1954/55. Na oder so v tistem času postavili dve komediji, Navaden človek in Nebesa na zemlji. Tudi v času služenja vojaškega roka kulture ni postavil v kot,
vključil se je v pevski zbor. Po vojski se na oder ni vrnil, ostal pa je v pihalni godbi. Ustvarjalni nemir je njegov spremljevalec že od mladih nog. Že med gradnjo doma krajanov v Skor-bi, vodil je gradbeni odbor, je intenzivno razmišljal o tem, kako pripeljati kulturo v Skor-bo oziroma ljudi spodbuditi za kulturno delovanje. V domu so uredili dovolj velik gledališki oder, dolg 11 metrov in globok 8 metrov, tako da se je dalo na njem marsikaj narediti. Že leta 1983, dom so odprli leto poprej, je bila po njegovi zaslugi ustanovljena mladinska gledališka skupina mladinskega aktiva Skorba-Hajdoše. Prva drama, ki so jo postavili na oder, je bila Domačija. Tako jim je svetoval mentor, režiser Peter Malec. Začetki niso bili lahki, v domu ni bilo kurjave. Režija je bila v začetnem obdobju v rokah zakoncev Skok, pozneje so prišli drugi. Danes je režija v rokah domačinke, učiteljice Simone Hazimali, ki vodi tudi eno otroško gledališko skupino, z drugo se ukvarja Tanja Furek. Od drame so kmalu
prešli na komedije, vsako leto so na oder postavili najmanj eno. Leta 1996 je po zaslugi Ivana Ogrinca pričel delovati tudi moški pevski oktet, ki je po osmih letih delovanja v letu 2004 prenehal nastopati. Po smrti dveh članov jim ni več uspelo dobiti novih pevcev, čeprav so se zelo trudili. »Pesem mora biti odpeta dobro, če ni, je bolje ne vztrajati,« poudarja Ogrinc. 26. novembra istega leta so ustanovili Kulturno društvo Skorba, na občnem zboru so podprli Ogrin-čev predlog, da ustanovijo še pevsko skupino ljudskih pevk, takrat so bile tovrstne skupine še zelo redke. Danes jih deluje že veliko. Ljudske pevke KD Skorba so se javnosti prvič predstavile januarja leta 1997. Od leta 2004 v društvu deluje tudi otroška gledališka skupina, ki je zelo dejavna in je že večkrat nastopila na medob-močnem srečanju otroških gledaliških skupin. V prejšnji sezoni jim je na oder uspelo postaviti že dve otroški igrici, za gledališko igro je med mladimi Skorbljani veliko zanima-
nja, pri tem uživajo tudi polno podporo staršev. Sestavni del dejavnosti KD Skorba pa so tudi mautarji in recitacijska sekcija.
Ivan Ogrinc pravi, da se ni bilo težko posloviti od vodenja KD Skorba. Že od vsega začetka, ko je postal predsednik, je iskal nekoga, ki bi prevzel vajeti. Čeprav je po 14 letih predsednikovanje oddal, ni bojazni, da bi ostal brez dela, še vedno bo tudi oskrbnik Doma krajanov Skorba, kjer je na vsakem koraku čutiti njegovo roko. Je zelo skrben in natančen, vse mora biti na svojem mestu. Njemu gre zasluga za vso kulturno dejavnost v domu, gostovanja gledaliških skupin, koncertno in ostalo prireditveno dejavnost, zato tudi anarhije ne more biti. Vedno poskrbi tudi za to, da je dom ogret, ko skupine vadijo. Od drugih skupin pri njih vadijo Štajerske frajtonarke.
Večer, na katerem se je poslovil, je bil pravo malo presenečenje. Nikoli ga ne bo pozabil, tako prisrčno in ganljivo je bilo. Od leta 1983 piše tudi kroniko kulturnega dogajanja v Skorbi. Debeli zvezek bo kmalu poln, toliko vsega se je zgodilo v teh letih. »Ko si enkrat notri, v kulturi, ne moreš ven. Še vedno bom pomagal gledališčnikom pri njihovih gostovanjih, v vseh letih delovanja sem navezal številne stike z organizatorji kulturnih prireditev. Te izkušnje želim sedaj prenesti na novo predsednico KD Skorba Renato Gabrovec. Želim si, da bi se delo v kulturi na našem območju uspešno nadaljevalo, da bi bilo na dostojni ravni. Moja želja je tudi, da bi v Skor-bi nadaljevali tradicijo organiziranja božično-novoletnih koncertov, ki sem jih v večini sam pripravljal polnih trinajst let, levji delež vsakoletnega nastopa je pripadel Pihalnemu orkestru Talum Kidričevo, katerega član sem bil dobrih 50 let. Še danes mu na nek način pripadam, čeprav zaradi bolezni ne smem več igrati. Kilometri, ki sem jih pustil v kulturi, so v meni ostali, vedno ji bom pripadal, čeprav bodo delo nadaljevali drugi, mlajši, ki smo jim mi, starejši, utirali pot. V kulturi vztrajam tudi zaradi ljudi, ki znajo nagraditi vsako dobro stvar, za vsakega, ki v kulturi dela, je aplavz po uspeli predstavi, koncertu, nastopu in prireditvi največja zahvala. Aplavzov pa je bilo v šestdesetih letih veliko.«
MG
Foto: Črtomir Goznik
Ljudske pevke KD Skorba
Na knjižni polici
Zoran Milivojevic
Formule ljubezni: ne zapravimo življenja v iskanju prave ljubezni
Ljubljana. Mladinska knjiga, 2009 (Zbirka ogledalo)
Dr. Zoran Milivojevic je priznan psihoterapevt in avtor velikih knjižnih uspešnic, ki jih priporočajo v branje ugledni svetovni strokovnjaki. Avtor nas že kar v uvodu opozori, da ne gre za knjigo o ljubezni, temveč o predstavah o ljubezni. Kajti največ ljubezenskih težav doživi posameznik, ki »ne razlikuje ljubezni, h kateri teži, od svoje predstave o ljubezni«. Če velja, da se danes moški in ženska poročita iz ljubezni, potem je ljubezen umeščena v samo jedro naše civilizacije. In če vidimo ljubezen v glavnem v domeni arhetipskih predstav poetičnega in umetniškega, avtorjev pristop temelji na iskanju logike ljubezenskega življenja. Končni cilj dela je »primarna preventiva« nepotrebnega človeškega trpljenja. Dve tretjini psihopatoloških motenj pri mladih je posledica ljubezenskega stresa ali ljubezenske travme. Namen knjige ni, da bi služila kot priročnik za partnersko ljubezen, prav tako ni vodnik po ljubezenskem življenju, prej vodnik po ljubezenskih težavah.
Ljubezen je bila skrivnostna v davnini in skrivnostna je tudi danes. Psihoterapija pa ni nič drugega kot popravljanje napačnih prepričanj. Ljubezen nikoli ne obstaja sama po sebi, temveč vedno obstaja neko živo bitje, ki ljubi. Da se je Tristan na prvi pogled zaljubil v Izoldo, nima nobene zveze z Izoldo, temveč s Tristanom. Za številne načine ljubljenja obstaja samo en izraz, to je ljubezen. Ker vsebuje ljubezen toliko različnih pomenov, gre tudi za nerešljiv jezikovni vozel. Seksualnost je univerzalen fenomen, ki se pojavlja v vseh kulturah, ljubezen pa ne. V nekaterih kulturah (perujski, grški) je obstajalo pravo bogastvo besed, s katerimi so označevali različne vrste ljubezni. V slovenščini ni zadovoljive besede, ki bi označevala ljubezen med moškim in žensko, enako revni so drugi sodobni jeziki, predvsem krščanske in zahodne Evrope. Želja in hrepenenje po neki osebi še ni dokaz, da do te osebe obstaja ljubezen. Ljubezni prav tako ne moremo omejiti zgolj na občutje ljubezni. Ljubezen ni nikakršen predmet, bitje ali energija v zunanji resničnosti. Predstave o ljubezni se oblikujejo v otroštvu in mladosti, ko še nimamo dovolj informacij in zrelosti in so pogosto popačene. Ljudje, ki čakajo, da najdejo svojega idealnega partnerja, imajo pogosto težave s tistim delom svoje osebnosti, ki ga imenujejo idealni Jaz. Ljubezen je predvsem notranje stanje zavesti oziroma občutje, do katerega druga oseba ne more imeti neposrednega uvida. Obstajajo številni nesporazumi, kot so namišljeni, zgrešeni, lažni in diskreditirani signali ljubezni. V ekstremnih primerih dokazov ljubezni prihaja do groženj s samomorom in njegovo uresničitvijo. Vse motnje ljubezni do sebe, narcizem, manjvrednostni kompleks, samosovra-štvo, so posledica internacionalizacije starševskega odnosa do otroka. Krščanski imperativ, ljubiti svojega bližnjega kot samega sebe, je pogosto neuresničljiv. Ena osnovnih popačenih predstav o ljubezni je, da je ljubezen edinstveno občutje. Ljubezen je v resnici kompleksen mozaik elementarnih občutij, kot so ljubezenska želja, skrb, ljubezenski strah, ljubosumje, žalost, jeza. Število knjig, ki se ukvarjajo s seksom, močno presega število tistih, ki obravnavajo temo ljubezni. Razlog je, da je prva tematika dostopnejša za raziskovanje, ljubezen pa zavira njena mistificiranost. Sodišče ljubezni, ki mu je leta 1174 predsedovala grofica Champagne, je presodilo, da med zakonci ne more obstajati ljubezen. Šele sredi 18. stoletja je Jean-Jacques Rousseau povzdignil glas v obrambo zakona iz ljubezni, prvi od kronanih glav, ki je vzel za ženo namesto princese navadno žensko in bil deležen zgražanja Evrope, je bil šele stoletje zatem Napoleon III. Prenehanje ljubezni je postal zadosten razlog za razvezo. Večina ljudi v prvi polovici svojega življenja najde smisel življenja prav v ljubezni. Kadar ljubezen vodi v smrt, se samo potrjuje, da je ljubezen ideal, za katerega je vredno umreti. Vendar obstaja v vseh kulturah pravilo, da je posamezno življenje večja vrednota od erotične ljubezni in velja samomor zaradi erotične ljubezni kot strahopetno dejanje. Ljubezen in sreča sta ločeni občutji, zato ne vzdrži formula, da je prava ljubezen stalna sreča. Včasih je veljalo prepričanje, da se prava ljubezen pojavi samo enkrat v življenju. Prebodena puščica z vpisanim imenom ni samo banalna tetovaža, temveč dokaz težnje po večni ljubezni Po mitu o večni tragični ali srečni ljubezni pogosto mislimo, da traja prava ljubezen do konca življenja.
Vladimir Kajzovar
Športno plezanje
Mini priznanje PZS za vrhunske dosežke
Stran 12
Rokomet
Francozi osvojili vse, kar se je dalo
Stran 12
Rokomet
Ormožani tretji v Kopru, prvi na Reki
Strani 13
PARKL
Nepričakovana poraza Ptuja in Kidričevega
Stran 13
Mali nogomet
Na vrhu znova »večna« Poetovia
Stran 14 Mitja Mahorič
Po nasvete k najbogatejšemu Slovencu
Stran 15
Urednk športnih strani: Jože Mohorič. Sodelavci: Danilo Klajn-šek, Uroš Krstič, Uroš Gramc, Milan Zupanc, Niko Šoštarič, Peter Golob, Ivo Kornik, Sebi Kolednik, Simeon Gonc, Janko Bezjak, Franc Slodnjak, Uroš Esih, Janko Bohak, Črtomir Goznik, Matija Brodnjak, Aleksandra Jelušič
tednik
E-mail: sport@radio-tednik.si
Nogomet • Labod Drava
Dravaši v sredo v Biljah s Srbi
Prvega februarja opolnoči se je zaključil zimski prestopni rok za igralce s pogodbami, sedaj lahko na sklenitev posla računajo le še prosti nogometaši. Teh je na nogometnem trgu kar nekaj, med njimi so tudi uveljavljeni igralci z bogato kariero v slovenskih ligah. Na drugi strani pa je jasno, da so ekipe v glavnem že formirane in da je prostih igralnih mest le še za vzorec; pa še za zapolnitev le-teh je na voljo omejena količina denarja.
Enega zadnjih »velikih« poslov so sklenili pri Rudarju, ki so v Velenje zvabili Roka Kro-navetra, nekdanjega igralca Laboda Drave. Poleg njega je nov klub našel še en nekdanji član Drave, Borut Semler. Le-ta bo kariero nadaljeval v Bolgariji pri Lokomotivi iz Plovdiva, ki trenutno zaseda predzadnje mesto v prvoliga-ški druščini in se bo v nadaljevanju prvenstva poskušala rešiti izpada.
Ptujčani še naprej brez več-
jih zapletov trenirajo na Ptuju. V soboto so ostali brez dogovorjene prijateljske tekme z Livarjem, saj je močno sneženje onemogočilo normalno igranje. Zato pa se bodo v sredo odpravili na Primorsko, v Bilje, kjer se bodo pomerili s srbsko prvoligaško ekipo Javor Ivanji-ca. To bo zagotovo močan test za ptujsko ekipo, saj Javor trenutno zaseda 7. mesto v precej močni 16-članski srbski prvi ligi.
JM
Nogomet • Rok Kronaveter
»Krona« odslej pod taktirko Marijana Pušnika
Foto: Črtomir Goznik
Rok Kronaveter se je še lani v dresu Laboda Drave boril proti Velenjčanom, sedaj je postal njihov član.
Rok Kronaveter je nogometno afirmacijo doživel na Ptuju, kamor je iz mariborskega Železničarja prestopil leta 2005. Po nizu odličnih predstav, a tudi številnih poškodbah, se je pred dnevi dokončno poslovil od Ptuja in ga zamenjal za Velenje. Z Rudarjem je podpisal eno letno pogodbo. Velika želja, odhod v tujino (Italija, Nemčija), mu torej ni uspela, vendar bo 23-letni Mariborčan tudi to slej ali prej dočakal.
Jesenski del prvenstva v 1. SNL je bila igra Laboda Drave slabša od pričakovanj.
R. Kronaveter: »S tem se strinjam, vendar gre večina
slabših rezultatov na račun neurejenih razmer v klubu. Igralci smo se trudili po najboljših močeh, čeprav je jasno, da z mislimi nismo bili 100-odstotno skoncentrirani na same igre. Svoje smo pošteno oddelali, uprava pa mora sedaj povleči drugačne poteze, s katerimi mora znova stabilizirati klub.«
Kakšni so bili vaši koraki glede nadaljevanje kariere?
R. Kronaveter: »Vsak igralec si želi, da bi lahko treniral in igral v urejenih razmerah, tudi z mano je tako. Prvi korak je bil ta, da sem z Labodom Dravo sporazumno prekinil pogodbo, po kateri sem lahko brez
odškodnine odšel v drugi klub. Strinjal sem se namreč s tem, da pozabim na denar, ki mi ga je bil klub dolžan, imam pa potem proste roke pri iskanju novega kluba. Nekaj kontaktov glede nadaljevanja kariere je bilo navezanih, vendar je bilo potrebno na zaključek oz. sklenitev pogodbe počakati skoraj do konca prestopnega roka.«
V času tvojega igranja na Ptuju si imel kar nekaj možnosti za prestop, vendar so te poškodbe pri tem močno ovirale.
R. Kronaveter: »Poškodbe me res niso obšle, pa tudi različni interesi menedžerjev so vplivali na to, da nisem reali-
ziral prestopa. Sedaj na to ne mislim več, ampak sem povsem osredotočen v prihodnost.«
Na Ptuju si doživel dobre in slabe stvari.
R. Kronaveter: »Na Ptuju sem se imel v glavnem zelo lepo, izjema je bilo zadnje leto, ko so se razmere precej poslabšale. Vsekakor pa sem hvaležen vsem, ki so mi kakorkoli pomagali pri mojem nogometnem razvoju.«
Po imenih sodeč je imela Drava nekajkrat zelo močno ekipo, pravih rezultatov pa ni dosegla.
R. Kronaveter: »Po mojem mnenju tudi ta ekipa, ki je zaključila jesenski del prvenstva, sodi med tri, štiri najboljše v Sloveniji. A za dober rezultat je potrebno še kaj več od dobrih posameznikov; šele ko vsak v klubu poskrbi za svoj del posla,
je lahko uspešna tudi ekipa na igrišču.«
S katerimi soigralci boš obdržal stike tudi v nadaljevanju?
R. Kronaveter: »Verjetno kar z večino, saj smo bili dobra klapa. Sicer se največ slišim s Andrejem Prejcem in Ivanom Filipovičem, s katerima smo se skupaj vozili na treninge.«
Je bil tudi odhod v Maribor realna opcija?
R. Kronaveter: »Je, vendar med zadnjimi. V prvi vrsti sem mislil, da je čas za preizkušnjo v tujini. Ker se tam ni izšlo po mojih željah, je bil Rudar najbolj korekten pri ponudbi, zato sem jo sprejel. Kažejo tudi veliko mero spoštovanja pogodbenih obveznosti in splošne urejenosti kluba, zato mislim, da je odločitev pravilna.«
Bil si član reprezentance
U-21, zato verjetno obstaja ambicija po igranji v članski vrsti.
R. Kronaveter: »To se mi zdi normalno, a se zavedam, da je do poziva v reprezentanco še dolga pot. Najprej se je potrebno dokazati v novem klubu, to je sedaj moja osnovna naloga.«
Jože Mohorič

C
AL d..
:
telefon: 02/799-54-11
•	FIZIČNO-TEHNIČNO VAROVANJE
•	PROTIPOŽARNO VAROVANJE
•	SERVIS GASILNIKOV IN HIDRANTNEGA OMREŽJA
VARGAS -AL, d.o.o., Tovarniška cesta 10, Kidričevo
Aluminij
|V|V
Purisic v Celje
Nogometni klub Aluminij iz Kidričevega je ostal brez še enega kvalitetnega nogometaša. Po odhodu vratarja Kristjana Lipovca k ljubljanski Olim-piji je k celjskemu prvoligašu prestopil napadalec Dejan Purišič, ki je v jesenskem delu tekmovanja za Kidričane dosegel devet zadetkov, s čimer je bil najboljši strelec celotne 2. lige. Pogodbo je podpisal za šest mesecev, oz. do konca prvenstva z možnostjo podaljšanja za dve leti.
Danilo Klajnšek
Foto: Črtomir Goznik
Dejan Purišič (Aluminij) je bil v jesenskem delu tekmovanja najboljši strelec 2. SNL.
Prijateljska tekma: Aluminij - Zreče 7:0 (3:0)
STRELCI: 1:0 Kmetec (6), 2:0 Milec (28), 3:0 Bareny (43), 4:0 Kme-tec (47), 5:0 Kmetec (49), 6:0 Krajnc (75), 7:0 Krajnc (85)
ALUMINIJ: Zajc, Medved, Topolovec, Bingo, Bajlec, Toplak, Krajcer, Bareny, Milec, Letonja, Kmetec. Igrali so še: Rešek, Draškovič, Krajnc. Trener: Bojan Flis.
ZREČE: Rebernak, Lipičnik, Grašič, Podgrajšek, Klobasa, Flis, Kotnik, Marinšek, Trunkl, Čižek, Tirovič. Igrali so še: Videčnik, Boček, Raz-nevič, Zazijal. Trener: Peter Pec.
Nogometaši Aluminija iz Kidričevega redno odigravajo po dve pripravljalni tekmi tedensko; tokrat so v soboto gostili ekipo iz Zreč. Poraz v sredo proti Malečniku je bil dober opomin za domače, ki so bili tokrat prepričljivi in so svoje goste visoko premagali. V prvem polčasu so Zre-čani še nudili odpor, v nadaljevanju pa jih je enostavno "zmanjkalo". Prejeli so še štiri zadetke, domačini pa so zamudili še nekaj priložnosti za še višjo zmago. Strelsko sta bila razpoložena Marko Kmetec, ki je dosegel tri, in Sergej Krajnc z dvema zadetkoma. Očitno se je slednji, sicer bivši kapetan mladinske ekipe, uspešno vrnil na igrišča po poškodbi, s katero se je ubadal prejšnjo jesen.
Danilo Klajnšek
Športno plezanje • Podeljena priznanja PZS
Mini priznanje za vrhunske dosežke
V	četrtek je bila v Ljubljani razglasitev najuspešnejših športnih plezalcev v pretekli sezoni. Naslov je pripadel Maji Vidmar in Klemenu Bečanu. Priznanja za vrhunske dosežke sta dobili Natalija Gros in Mina Markovič, priznanja za perspektivne dosežke pa so prejeli Jernej Kruder, Ana Ogrinc, Gašper Pintar, Urban Primožič, Jure Raztresen in Domen Ško-fic.
V	času, ko si je slovensko športno plezanje utiralo pot proti svetovnemu vrhu, smo še kako radi zabeležili vsako uvrstitev v najboljšo deseterico. Zdaj že nekaj časa tega ne delamo več, in sicer iz preprostega razloga - bilo bi jih enostavno preveč. Tako večinoma beseda teče le še o zmagovalnih stopničkah in pričakovanja ter želje vseh nas so čedalje večje. S tem sicer ni nič narobe, vseeno pa ne smemo pozabiti, da je tudi rezultat v deseterici vsega spo-
Mina Markovič se rada poda tudi v naravne stene.
Priznanja za vrhunske dosežke: Mina Markovič
Odločitev, da tudi ona poizkusi z nastopi v dveh disciplinah, se ji je obrestovala že na svetovnem prvenstvu. Osvojila je bronasto kolajno v kombinaciji. Sloviti master v Arcu je končala na drugem mestu, višek pa je bila prav gotovo zmaga na finalni tekmi svetovnega pokala doma v Kranju. Poleg tekmovalnih dosežkov pa je potrebno še posebej izpostaviti njen vzpon na pogled v smeri z oceno 8b.
štovanja vreden. Kakorkoli že, slovenska reprezentanca je v lanski sezoni s 16 uvrstitvami na stopničke poskrbela, da se je skupno število takšnih mest na največjih mednarodnih tekmah povzpelo malo nad 120!
Prvi višek pretekle tekmovalne sezone je bilo svetovno prvenstvo v Kitajski, od koder se je slovenska reprezentanca vrnila z dvema bronastima kolajnama. Osvojili sta jih Maja Vidmar v težavnosti in Mina Markovič v kombinaciji. Drug višek je bil prav gotovo zmaga Maje Vidmar na svetovnih igrah v Kaoshiungu, posebej pa je treba omeniti še drugo zmago Natalije Gros na mastru v Serre
Chevalierju ter njeno skupno 3. mesto v seštevku svetovnega pokala v balvanskem plezanju.
Kot vsako leto je bil izredno razburljiv tudi zaključek sezone v domačem Kranju. Mina Markovič je poskrbela, da je tudi letos polna dvorana na Zlatem polju v Kranju poslušala Zdravljico. Moški finale je bil še precej bolj napet in naš edini finalist Klemen Bečan, lanski zmagovalec Kranja, je spet prikazal odličen nastop in osvojil izvrstno peto mesto.
V skupnem seštevku svetovnega pokala so slovenski tekmovalci še dvakrat stali na stopničkah. Maja Vidmar je bila tretja v težavnosti, Kle-
Namizni tenis
Mariborčani na Ptuju zelo zbrani
1. SNTL (m)
Prvenstvo v vseh namiznoteniških ligah se odvija ekspresno, saj sta bila v minulem tednu odigrana dva kroga. Tokrat so igralci Ptuja gostili ekipo državnih prvakov iz Maribora in po pričakovanjih izgubili. Gostje so bili z maksimalnim pristopom boljši in niso dovolili nobenega presenečenja. Domačinom so oddali samo dva niza, ki sta jih osvojila Danilo Piljak in Bojan Pavič. Sicer pa je ta krog prinesel dvoboj drugouvrščene Keme in tretje Krke v Puconcih. V enakovrednem dvoboju so na koncu slavili domačini; Bojan Ropoša je v devetem, odločilnem dvoboju opravil z Urošem Slatinškom. Svoji ekipi je tako priboril dve točki in upanje, da bi z morebitno zmago z Mariborčani eventualno osvojili naslov državnih prvakov. Presenetili pa so Velenjča-ni, ki so premagali četrtouvrščeno
Soboto ter se tako »zasidrali« na peto mesto. To pa je mesto, ki si ga želijo osvojiti tudi Ptujčani. V derbiju zače-lja so v Kočevju pomembno zmago dosegli igralci ljubljanske Olimpije, s čimer so si podaljšali upanje za obstanek med prvoligaši.
Dekleta NTK Ptuj so gostovala pri zadnjem Šenčurju, kjer so s tremi zmagami Vesne Rojko in dvema zmagama Ivane Zera brez težav opravila z domačo ekipo. REZULTATI 12. KROGA: Ptuj
-	Finea Maribor 0:5, Kema Puconci
-	Krka 5:4, Tempo Velenje - Sobota 5:3, Edigs Mengeš - Ilirija 5:4, Mela-min Kočevje - Petrol Olimpija 3:5.
1.	FINEA MARIBOR	12	12	0 24
2.	KEMA PUCONCI	12	11	1 22
3.	KRKA	12	9	3	18
4.	SOBOTA	12	8	4	16
5.	TEMPO VELENJE	12	6	6 12
6.	PTUJ	12	5	7	10
7.	I LIRIJA	12	4	8	8
8.	EDIGS MENGEŠ	12	3	9	6
9.	PETROL OLIMPIJA	12	1	11	2
10.	MELAMIN KOČEVJE	12	1	12	2
Ptuj - Finea Maribor 0:5
Ovčar - Komac 0:3, Pavič - Jas-lovsky 0:3, Piljak - Zafoštnik 1:3, Pavič - Komac 1:3, Ovčar - Črepnjak 0:3.
1. SNTL (ž)
REZULTATI 12. KROGA: Šenčur
-	Ptuj 2:5, Fužinar Interdiskont - Ka-juh Slovan 5:1, Arrigoni Izola - Ljubljana 5:2, Iskra Avtoelektrika - Muta 5:0, Ilirija - Logatec 5:0.
1.	FUŽINAR INTERDISKONT	12	12	0	24
2.	ARRIGONI IZOLA	12	11	1	22
3.	ISKRA AVTOELEKTRIKA	12	10	2	20
4.	PTUJ	12	6	6	12
5.	MUTA	12	6	6	12
6.	I LIRIJA	12	4	8	8
7.	LJUBLJANA	12	4	8	8
8.	LOGATEC	12	4	8	8
9.	KAJUH SLOVAN	12	3	9	6
10.	ŠENČUR	12 0 12 0
Šenčur - Ptuj 2:5
Pozvek - Zera 0:3, Petrovčič
-	Matjašič 3:1, Pangrič - Rojko 0:3, Petrovčič - Zera 0:3, Pozvek - Rojko 0:3, Pangič - Matjašič 3:0, Petrovčič
-	Rojko 0:3
2. SNTL (m)
men Bečan pa prav tako tretji v kombinaciji. Vse to je privedlo do tega, da je Slovenija v pokalu narodov na koncu osvojila 3. mesto (pred nami so bili Avstrijci in Francozi), vseh držav, ki so dobile točke, pa je bilo 23.
Ob številnih vrhunskih uvrstitvah je bilo v minulem letu opravljenih kar lepo število vrhunskih vzponov v plezališčih. Med njimi je treba brez dvoma izpostaviti prve ženske vzpone na pogled z oceno 8b, ki sta jih opravili Mina Markovič in Maja Vidmar, ter nekaj vrhunskih vzponov mladih perspektivnih plezalcev.
JM
Loka 5:1, Kema Puconci II - Gorica 5:1, Sobota II - Arrigoni Izola 0:5, Žogica Radgona - Simgrad Škofja Loka 5:2, Muta - Merkur Kranj 5:0.
1.	MUTA	13	13	0	26
2.	KEMA PUCONCI II	13	11	2	22
3.	PPP RAKEK	12	10	2	20
4.	ARRIGONI IZOLA	13	7	6	14
5.	ŽOGICA RADGONA	13	6	7	12
6.	MERKUR KRANJ	12	5	7	10
7.	PTUJ II	12	5	7	10
8.	SOBOTA II	12	3	9	6
9.	SIMGRAD ŠKOFJA LOKA 12	2	10	4
10.	GORICA	13 1 12 2
Ptuj II - Rakek 0:5
Janžekovič - Golavšek 1:3, Kru-šič - Urbanc 0:3, Drčič - Vizjak 0:3, Krušič - Golavšek 1:3, Janžekovič - Vizjak 0:3.
3. SNTL (m)
Foto: Črtomir Goznik
Bojan Pavič (NTK Ptuj)
REZULTATI 7. KROGA: Ptuj II
-	PPK Rakek 0:5, Kema Puconci II
-	Arrigoni Izola 5:0, Sobota II - Gorica 5:3, Žogica Radgona - Merkur Kranj 5:2, Muta - Simgrad Škofja
REZULTATI 7. KROGA: Kajuh Slovan - Križe 0:5, Branik Markizet
-	Preserje 5:1, Žogica Radgona II
-	Logatec 1:5, Šternmatik Cirkovce
-	Krka II 1:5, Branik Markizet - Logatec 5:1, Žogica Radgona II - Pre-serje 1:5, Krovstvo Rakuša Ljutomer
-	Krka II 4:5.
1.	BRANIK MARKEZIT 12 11 1 22
2.	KRIŽE	11 10 1 20
3.	LOGATEC	12 8 4 16
4.	KRKA II	10 7 3 14
5.	PRESERJE	12 6 6 12
6.	KAJUH SLOVAN 11 5 6 10
7.	ŠTERNMATIK CIRKOVCE 11 2 9 4
8.	RAKUŠA LJUTOMER 11 1 10 2
9.	ŽOGICA RADGONA II 12 1 11 2
Šternmatik Cirkovce -Krka Ii 1:5
Šilak - Krajnc 2:3, Slaček - Novak 0:3, Blatnik - Hribar 2:3, Slaček
-	Krajnc 3:1, Šilak - Hribar 3:1, Štern - Novak 0:3.
Danilo Klajnšek
Komentar
Francozi olimpijski, svetovni in zdaj še evropski prvaki
»Kapa dol« Francozom, ki so v roku 550 dni osvojili olimpijski, svetovni in zdaj še evropski naslov! Upravičili so vlogo favorita, čeprav so nekateri po slabih predstavah v predtekmovanju začeli dvomiti v ekipo trenerja Clauda Oneste. Galski petelini so na EP zmagali sedemkrat in enkrat remizirali (proti Španiji 24:24). Ponovno je igra Francozov slonela na čvrsti obrambi, kjer je blestel Dinart. Ob tem je na golu v najpomembnejših trenutkih spet blestel vratar Omeyer - po mojem mišljenju najboljši vratar zadnjih nekaj let na svetu. O Karabatiču, Fernandezu, Abaloju, Guigou, Narcissu, B. Gillu, G. Gillu in ostalih ne rabimo izgubljati besede. To so fantje, ki že vrsto let igrajo najboljši rokomet na svetu. Verjemite, da se bo ta francoska pravljica nadaljevala še nekaj let.
Pozitivno presenečenje EP v Avstriji so tudi srebrni rokometaši Hrvaške. Tudi slednji se že vrsto let nahajajo v samem vrhu svetovnega rokometa, kar je izjemno težko. Tudi oni si zaslužijo čestitke za odlične predstave v najpomembnejših trenutkih (Danska, Poljska). Med prvenstvom je selektor Lino Červar ponudil odstop, toda do tega skoraj zagotovo ne bo prišlo in Červarja bomo videli na hrvaški klopi tudi na Olimpijadi v Londonu leta 2012.
Izjemno sem vesel, da so do bronaste medalje v izjemni konkurenci prišli rokometaši Islandije; po prikazanem več kot zasluženo. To je njihova druga medalja, prej so se okitili s srebrno medaljo na Olimpijskih igrah v Pekingu (2008). Od reprezentančnega dresa Islandije se bo najbrž poslovil velikan svetovnega rokometa Olafur Stefansson (letnik 1973), ki je v Avstriji še enkrat dokazal, da je res pravi rokometni super zvezdnik.
Nehvaležno četrto mesto je osvojila Poljska. V taboru Poljakov so po srebrni (2007) in bronasti (2009) medalji iz SP upali na osvojitev nove kolajne. Toda v zaključku prvenstva seje Poljakom zalomilo. Trije zaporedni porazi so jih prikrajšali za medaljo. Po polfinal-nem porazu proti Hrvaški se Bielecki & com. niso več mogli pobrati in za konec prvenstva je sledil še neizbežen poraz proti islandskim vikingom.
Slovenija je prvenstvo končala na enajstem mestu, kar je za mnoge razočaranje. Sam nisem pretirano nezadovoljen, saj je po mojem že uspeh, da so se naši fantje iz »skupine smrti« uvrstili v drugi del tekmovanja. Žal nam ni uspelo preživeti češke klofute in sledil je hud padec na realna tla. Nič novega, saj še vedno nismo otresli balkanske mentalitete. V prihodnosti pričakujem v naši reprezentanci rez Zvonimirja Serdarušiča in številna nova imena na seznamu selektorja, ki je tokrat še poslušal ostale in v reprezentanco uvrstil nekatere igralce, ki si tega nikakor niso zaslužili. Veseli način igre naše reprezentance, ki sicer zahteva številne tehnične napake, ampak v letu ali dveh je možno to število napak precej zmanjšati in se npr. izogniti spodrsljajem proti Nemčiji in Poljski, ki so se nam zgodili v prvem delu. Če sem že omenil novi Serdarušičev reprezentančni seznam: verjamem, da bodo kaj kmalu na njem imena Marko Bezjak, Rok Žuran, David Koražija...
Uroš Krstič
Čeh Filip Jicha MVP prvenstva, Miha Žvižej najboljši Slovenec
Po tradiciji so na prvenstvu izbrali tudi najboljšega igralca, strelca, vratarja in sedmerico turnirja. Čeh Filip Jicha je bil izbran za MVP-prven-stva in je obenem najboljši strelec (53 zadetkov). Za naj vratarja je bil izbran Poljak Slawomir Szmal. Za najboljšega obrambnega igralca je bil izbran Hrvat Jakov Gojun. Med našimi si je naziv najboljšega igralca na prvenstvu prislužil Miha Žvižej.
Idealna sedmerica:
vratar: Slawomir Szmal (Poljska); levo krilo: Manuel Štrlek (lHrva-ška); levi zunanji: Filip Jicha (Češka); srednji zunanji: Nikola Karabatic (Francija); krožni napadalec: Igor Vori (Hrvaška); desni zunanji: Olafur Stefansson (Islandija); desno krilo: Luc Abalo (Francija); najboljši obrambni igralec: Jakov Gojun (Hrvaška)
Rokomet • 1. A SRL (ž)
Še drugi izstop - po Brežičankah še Kočevke
Tekmovanje v 1. A slovenski ženski rokometni ligi se nadaljuje v še bolj okrnjeni sestavi. V petek so iz Kočevja poslali obvestilo, da njihova dekleta ne bodo več igrala v prvoli-gaški konkurenci. Kaj je vodstvo RK Evro Casino Kočevje privedlo do te odločitve, ni znano, zagotovo pa so na prvem mestu finančne težave. Ker je pred tedni že izstopila ekipa Brežic, je liga že močno okrnjena, saj vsaki krog do konca prvenstva počivata dve ekipi; ti sicer dobivata tekme 10:0 b. b., vendar je ob tem izginil športni naboj.
Sicer pa to ni nič novega, saj se že nekaj sezon z izstopi klubov iz lige srečujejo tudi v 1. A slovenski moški rokometni ligi. To nujno kliče po spremembah, v prvi vrsti strogega licen-ciranja klubov, o čem bodo morali razmisliti na RZ Slovenije.
Danilo Klajnšek
1. A SRL (ž)
REZULTATI 17. KROGA: Brežice
-	Mercator Tenzor Ptuj 0:10 (b. b.), Krim Mercator - Evro Casino Kočevje 10:0 (b. b.), Celeia Žalec - Krka 27:25 (16:14), Piran vrtovi Istre
-	Burja Škofije 24:27. Srečanje Olim-pija - Celjske mesnine bo odigrano v sredo, 3. februarja, srečanje Izola
-	Zagorje GEN I pa 17. 2.
1.	KRIM MERCATOR 17	17	0 0	34
2.	ZAGORJE G-I 16	14	0 2	28
3.	OLIMPIJA 16	13	12	27
4.	CELEIA ŽALEC 17	13	13	27
5.	KRKA 17	9	0 8	18
6.	MER. TENZOR PTUJ 17	8	1 8	17
7.	BURJA ŠKOFIJE 17	6	1 10	13
8.	CELJSKE MESNINE 16	5	2 9	12
9.	PIRAN VRT. ISTRE 17	5	1 11	11
10.	IZOLA	16 5 1 10 11
11.	CASINO KOČEVJE -117 1 0 16 1
Rokomet • 2. SRL vzhod (m)
Velika Nedelja brez prave konkurence
Končal se je prvi del tekmovanja v 2. slovenski moški vzhodni rokometni ligi. Prvo mesto je prepričljivo osvojila Velika Nedelja, ki je v dvanajstih krogih oddala samo eno točko in se brez večjih težav uvrstila v ligo za prvaka. Tam se bo potegovala za napredovanje v 1. B slovensko moško rokometno ligo.
Tudi v zadnjem srečanju Ve-likonedeljčani niso imeli nobenih težav in so lahko proti za-dnjeuvrščenemu Pomurju igrali sproščeno. Ob njih napredujejo še Dobova, Brežice in Dol TKI Hrastnik, in to kljub temu, da ima odigrano eno srečanje manj. Senco nad regularnost prvenstva po nepotrebnem meče odločitev, da se srečanje, ki bi lahko odločalo o četrtem potniku, prestavi, namesto da bi zadnji krog zaradi regularnosti vsi igrali ob enakem času. Tako je iz te četverice izpadla Radgona, ki je izgubila doma proti Brežicam in si zaprla pot v napredovanje. Vprašanje pa je, kaj bi se zgodilo, če bi Radgona zmagala, dohitela Hrast-ničane, ti pa bi doma izgubili proti Dobovi. Oboji bi imeli
2. SRL VZHOD moški
REZULTATI 14. KROGA: Velika Nedelja - Pomurje 30:23, Arcont Radgona - Brežice 25:33. Srečanje Dol TKI Hrastnik - Dobova bo v petek 5:2. Drava iz Ptuja je bila v tem krogu prosta.
1.	VELIKA NEDELJA 12 11 10 23
2.	DOBOVA	11 8 1 2 17
3.	BREŽICE 12 6 2 4 14
4.	DOL TKI HRASTNIK 11 6 1 4 13
5.ARCONTRADGONA	12 5 1 6 11
6.	DRAVA	12 2 0 10 4
7.	POMURJE 12 0 0 12 0
enako število točk, v medsebojnih obračunih pa je bila boljša Arcont Radgona.
Ptujska Drava je z dvema zmagama zasedla predzadnje mesto. Na Ptuju so se odločili delati na daljši rok, zato so si letos mladi rokometaši pridobivali prepotrebne izkušnje.
Velika Nedelja -Pomurje 30:23 (20:11)
VELIKA NEDELJA: Meško, Kaučič 1, Venta 2, Hanželič 5, Horvat, Vesel-ko 7, Kneževič 2, Škripec 1, Preac (8 obramb v 35. minutuh), Ivančič 3, Tušak, Klemenčič (8 obramb v 17. minutuh), Kumer, Špindler 6, Zorec (1 obramba v 8. minutah), Kvar 3. Trener: Samo Trofenik.
Že pred zadnjim krogom prvega dela tekmovanja v 2. SRL - vzhod je bilo jasno, da bodo rokometaši Velike Nedelje osvojili prvo mesto v prvem delu prvenstva ter se bodo uvrstili v ligo za prvaka 2. slovenske rokometne lige, kjer si bodo poizkušali priigrati eno izmed prvih dveh mest, ki vodita v višji rang tekmovanja - 1. B slovensko moško ligo. Sedaj so v odličnem položaju, saj v drugi del tekmovanja prenašajo enajst točk, druga pa je Škofljica (2. SRL - zahod), ki jih ima devet.
Srečanje proti Pomurju je bilo gola formalnost, saj je bilo pomembno odigrati srečanje in se z zmago posloviti od svojih pristašev. V prvem polčasu so domačini pokazali svojo moč ter si priigrali odločilno prednost devetih zadetkov.
Danilo Klajnšek
Košarka • Liga PARKL
Nepričakovana poraza Ptuja in Kidričevega
V osmem krogu 1. lige PA.R.K.L so hladen tuš v Pra-gerskem doživeli košarkarji Ptuja, ki so visoko izgubili der-bi za prvo mesto. Domačini so očitno izkoristili domači parket in zasluženo zmagali ter se povzpeli na sam vrh prvenstvene razpredelnice. Druga ekipa, ki je v tem krogu doživela negativen šok, so bili Kidričani, ki domače tekme igrajo v športni dvorani Cirkovce. In ravno Cirkovčani, ki so imeli do tega srečanja samo dve zmagi, so tokrat zabeležili tretjo. Ta je bila impresivna, saj so si priigrali prednost dvajsetih točk.
Brez presenečenj ni šlo le v prvi, ampak tudi v drugi ligi. Veterani Pragerskega so očitno vzeli srečanje proti gostom iz Dornave preveč lahko, kar pa se jim je maščevalo. Gostje so tako z dobro in borbeno igro prišli do svoje druge zmage.
1. LIGA
REZULTATI 8. KROGA: Good Guys - KK Starše 43:72 (11:20, 12:14, 12:19, 8:19), ŠD Kidričevo - TED ŠD Cirkovce 68:83 (14:24, 18:15, 18:14, 18:30), KK Pragersko - KK Ptuj 86:62 (22:18, 27:17, 18:16, 19 :11), ŠD Majšperk - KK Rače 82:65 (16:15, 17:18, 21:13, 28:19).
1.	KK PRAGERSKO	8	6	2	14
2.	KK PTUJ	8	6	2	14
3.	ŠD KIDRIČEVO	8	5	3	13
4.	GOOD GUYS	8	4	4	12
5.	ŠD ŠPAJZA MAJŠPERK 8	4	4	12
6.	KK STARŠE	8	4	4	12
7.	TED ŠD CIRKOVCE	8	3	5	11
8.	KK RAČE	8	0	8	8
2. LIGA
REZULTATI 7. KROGA: Pragersko veterani - KMO Dornava 83:92 (16 :12, 26:24, 14:24, 20:16, 7:16), KK Starše 2 - ŠD Ptujska Gora 111:48 (27:9, 23:12, 24:13, 37:14). Srečanje med Elektro Lineal Maribor in ŠD Nova vas Maribor je prestavljeno.
1. KK STARŠE 2	7	6	1	13
2. PRAGERSKO VETERANI	7	5	2	12
3. ELEKTRO LINEAL	6	5	1	11
4. KMO DORNAVA	7	2	5	9
5. ŠD NOVA VAS MARIBOR	6	2	4	8
6. ŠD PTUJSKA GORA	7	0	7	7
NAJBOLJŠI STRELCI
1.	LIGA: 1. Alen Horvat (KK Ptuj) 117, 2. Miro Kozar (Pragersko) 106, 3. Iztok Ocepek (TED ŠD Cirkovce) 104 koše ...
2.	LIGA: 1. Matej Metličar (KMO Dornava) 90, 2. Andrej Gink (ŠD Elektro Lineal Maribor) 83, 3. Matjaž Miklavčič (Pragersko veterani) 82 košev ...
Danilo Klajnšek
Strelstvo • 3. turnir mladinskih državnih lig
Sašo Stojak prvič do stopničk v državni ligi
Preteklo nedeljo je bila v športni dvorani na Hardeku v Ormožu, v organizaciji domačega SD Kovinar, še druga polovica velikega ligaškega turnirja, kjer so nastopale še vse mlajše kategorije strelcev pionirjev, kadetov in mladincev. Največja nagrada in priznanje za požrtvovalne organizatorje zahtevne športne prireditve je rekordno število skoraj 300 prijavljenih mlajših strelcev iz 53 različnih strelskih klubov in društev iz celotne Slovenije, v obeh dnevih skupaj pa so Ormožani gostili tekmovanje, na katerem je nastopalo kar 430 strelcev! Od tega je v nedeljo na strelišču svoje sposobnosti koncentracije in natančnosti preizkušalo tudi 40 strelcev in strelk iz 7 strelskih klubov Spodnjega Po-dravja, in to zelo uspešno, saj so kar osemkrat (štiri druga in štiri tretja mesta) stopili na oder za zmagovalce med posamezniki in dvakrat med ekipami.
V tekmovanju pionirjev s serijsko zračno puško, kjer morajo strelci na poti do vrha premagati najštevilčnejšo zasedbo - tokrat kar 82 strelcev, je odlično nastopal Ptujčan Sašo Stojak, ki se je s 179 krogi prvič v klubski zgodovini prebil na oder za zmagovalce v državni ligi pionirjev in osvojil odlično 2. mesto! Zmagal je Tadej Štojs iz SD Triglav-Javor-niki s 184 krogi, zmagovalec prvih dveh turnirjev, Kidričan Aleš Pernat, je po zamenjavi strelskega jopiča, ki se ga mora
Foto: Simeon Gönc
Ptujčan Sašo Stojak, na sliki levo, je v Ormožu nastopal v dveh disciplinah, med pionirji s serijsko puško pa je v rekordni konkurenci 82 strelcev osvojil odlično 2. mesto.
še nekoliko bolj privaditi, s 178 krogi osvojil še vedno izvrstno 5. mesto, zelo dobro pa sta nastopala tudi domačin Žan To-mažič in drugi Ptujčan Jan Tovornik, ki sta se s 173 in 171 krogi uvrstila na 10. in 15. mesto. 29. Luka Vrankovečki, TSO, 166 krogov, 43. Matjaž Pleh 159, 46. Rok Tomažič, oba SD Kovinar, 157, 74. Uroš Kosajnč, SK Ptuj, 139 krogov. V ekipnem seštevku so v konkurenci 18 ekip zmago slavili strelci SD Leskovec s 523 krogi, zelo dobro pa so nastopali tako Ptujčani, ki so s 489 krogi osvojili 6. mesto, kot tudi strelci Kovinarja, ki so z enakim rezultatom osvojili 7. mesto (zadnja serija - 247:246). Med
pionirkami sta se med najboljše tri prebili kar dve domači strelki Kovinarja, Melisa Kosi je s 175 krogi osvojila 2. mesto, Tina Novak pa z enakim rezultatom 3. mesto, 17. Tjaša Malec, SD Kovinar, 158, 22. Neja Gril, SK Ptuj, 130 krogov. Ekipno: 2. SD Kovinar Ormož 508 krogov.
Med kadeti s pištolo je zmagovalec Rožle Repič iz Kamnika še drugič zapored izboljšal državni rekord, tokratno rekordno znamko pa je pomaknil na izjemnih 376 krogov! Še drugič v sezoni je 3. mesto osvojil Juršinčan Ivan Druzo-vič s 359 krogi, 6. Žan Mir, SD Miklavž, 345, 7. David Kekec, SD Juršinci, 342, 8. Sašo Sto-jak, SK Ptuj, 340, 13. Gregor Vesenjak, SD Juršinci, 320, 15. Gregor Polajnko, SD Kovinar, 310 krogov. Med kadetinjami s pištolo je zmagala Anuša Ko-vačič, Marok Sevnica, s 362 krogi, Ptujčanka Sara Rojko je s 326 krogi osvojila 4. mesto. Ekipno: 1. SD Grosuplje 1050 krogov, 2. SD Juršinci 1021, 5. SD Kovinar 775, 6. SK Ptuj 666 krogov. Med kadeti s puško je novo odlično uvrstitev s 384 krogi in 2. mestom dosegel domačin Jan Šumak, SD Kovinar, zmaga pa mu je spolzela iz rok na račun slabše zadnje serije s 97:95. Pokalno točko za 25. mesto pa si je s 341 krogi priboril tudi Niko Visočnik, SD Kidričevo. Med kadetinjami s puško je domača strelka Kovinarja Petra Vernik s 379 krogi
Rokomet • Mladi Ormožani na dveh turnirjih
Tretji v Kopru, prvi na Reki
Ormožani (1997) tretji v Kopru
V Kopru v Športni dvorani Bonifika je potekal zanimiv mednarodni turnir, kjer so poleg domačina Cimosa nastopili še hrvaški državni prvak Trsat iz Reke in slovenski državni prvak Jeruzalem iz Ormoža. Zaradi slabega vremena na turnir ni uspelo priti ekipi Krškega. Ormožani so odigrali dve močni tekmi in zabeležili remi proti Cimosu (20:20) in poraz proti Trsatu (21:24). Na koncu so bili Ormožani za gol prekratki za osvojitev 2. mesta.
Cimos Koper - Jeruzalem Ormož 20:20 (7:13)
Ormožani so na prvi tekmi proti Cimosu zaigrali, kot znajo in so si že do odmora priigrali šest zadetkov prednosti, 13:7. V nadaljevanju so še povišali v višjo prestavo in povedli s 16:8. Nato se je začelo obdobje z obilico smole: huje sta se poškodovala Kolmančič in Kosi, ki bosta zagotovo vsaj mesec dni izven rokometnih igrišč. Zaradi poškodbe sta na klopi obsedela še Kociper in Ozmec. Po vodstvu 20:15 v 34. minuti je Cimo-su le uspelo spreobrniti potek tekme in na koncu iztržiti točko (20:20).
Trsat Reka - Jeruzalem Ormož 24:21 (11:11)
Pred tekmo so bili rokometaši Trsata glede na okrnjeno zasedbo Ormožanov v vlogi absolutnega favorita. Izid je bil do rezultata 17:17 izenačen, v zaključku pa so zelo borbenim Ormožanom začele pojenjati moči in hrvaški prvak je ušel na 22:18. Velja pohvaliti vso ekipo,
ki je na tekmi dala res vse od sebe in pokazala, kako se je treba boriti za barve svojega kluba, čeprav so manjkali Kolmančič, Kosi, Ozmec, Žganec, Kociper.
Ormožani (1998) osvojili turnir v Reki
Rokometni klub Trsat iz Reke je gostil že tradicionalni, 18. turnir, ki velja za najmočnejšega na Hrvaškem in v Sloveniji. Letos so imeli pravico nastopa letniki 1998. Na turnirju so nastopili: Trsat Reka, San Sport Čakovec, Kaštela Adriachem, Kozala Reka, Ludbreg, Karlo-vac, Pečine Reka, Matulji, Zamet Reka in ekipe iz Slovenije:
osvojila odlično 3. mesto, njeni klubski kolegici Melanie Hab-janič in Urška Kuharič pa sta s 376 in 336 krogi osvojili 6. in 12. mesto. Ekipno: v drugi najštevilčnejši konkurenci 13 ekip 1. SD Tišina 1142, domačini SD Kovinar odlični 2. s 1139 krogi.
Med mladinci s pištolo se je prvič v državni ligi v drugi disciplini preizkusil Kidričan Uroš Mohorko in to zelo uspešno, saj je s 365 krogi osvojil odlično 2. mesto, zmagal je Aleksander Hadžidaov s 375 krogi. 8. Grega Novak, SD Miklavž, 348, 11. Marko Vorih 345, 12. Niko Pšajd 343, 24. Jernej Pondelak, vsi trije SD Juršinci, 307, 25. Jan Šumak, SD Kovinar, 268 krogov. Med mladinkami je dornavska strelka Staša Simonič s 344 krogi osvojila 3. mesto, zmagala je Mojca Kolman s 372 krogi. Ekipno: 1. SD Marok Sevnica 1064, 6. SD Juršinci 995, 7. SD Kovinar 768 krogov. Kidričan Uroš Mohorko je dobro nastopal tudi v svoji paradni disciplini s puško, kjer je s 380 krogi osvojil 11. mesto, zmagal je Grega Potočnik s 394 krogi. Med mladinkami s puško pa je strelka TS Ormož Barbara Muhič s 375 krogi osvojila 7. mesto, zmagala je Živa Dvor-šak iz Olimpije s 393 krogi. Ekipno: 1. SD Gorenja vas 1157, 10. SD Kovinar Ormož 1052 krogov. Naslednji, četrti turnir državne lige bo čez 14 dni organiziralo SD Juršinci.
Simeon Gonc
Celje Pivovarna Laško, Cimos Koper in Jeruzalem Ormož.
Ormožani, ki so zaigrali brez poškodovanih Kosija in Ozme-ca, so presenetili z odlično igro in zasluženo osvojili turnir. V predtekmovanju so gladko ugnali gostitelje turnirja Trsat (13:4) in San Sport iz Čakovca (16:4). V polfinalu so gledalci na tekmi med Jeruzalemom in Celjem (10:9) videli najzanimivejšo tekmo, kjer je zmagovalca nekaj sekund pred koncem odločil zadetek Reneja Plavca. Po odličnem začetku in vodstvu Jeruzalema s 3:0 so mladi Celjani izkoristili številne zgrešene strele nasprotnika (tri zapravljene sedemmetrovke) in povedli s 7:4. Ormožani se niso
Barve Jeruzalema so v Reki zastopali: Korpič Lesjak, Caf, Rizman (vratarji); Ulaga, Plavec, Horvat, Kavčič, Luci, Grabovac, Niedorfer, Zidarič, M. Hebar, Lukner, G. Hebar trenerja Mladen Grabovac in Uroš Krstič.
predali in so po zaslugi čvrste obrambe spreobrnili potek tekme v svojo prid. V velikem finalu proti Zametu (14:9) je sledila nova izjemna predstava, kjer so Ormožani lažje od pričakovanega na kolena položili najboljšo ekipo Hrvaške v kategoriji letnikov 1998. Blestela je vratarska naveza Caf-Korpič Lesjak, ki je nasprotniku zaustavila tri sedemmetrovke in številne strele. Na koncu turnirja je bil za najboljšega igralca proglašen Ormožan Gašper Horvat.
KU
Ormožani so na Reki osvojili 1. mesto na zelo močnem turnirju letnikov 1998.
Nogomet • Končnica zimskih lig MNZ Ptuj
Na vrhu znova »večna« Poetovia
Ptujska dvorana Center je bila v nedeljo v znamenju malega nogometa, saj je tam potekal zaključni turnir v obeh ligah MNZ Ptuj. Iz vsake lige so nastopile po tri prvouvrščene ekipe po ligaškem delu tekmovanja.
V 1. ligi je svoje mojstrstvo znova pokazala ekipa Poetovie Linde plin, ki je z dvema zmagama brez kančka dvoma potrdila prvo mesto iz rednega dela tekmovanja. To je že njihov 12. naslov prvakov lige MNZ Ptuj! Končni zmagovalec je bil odločen že pred zadnjo tekmo, v kateri pa novi - stari prvaki niso ničesar prepustili naključju in so s tehnično in taktično dovršeno igro potrdili primat.
Več rezultatske negotovosti je bilo v končnici 2. lige, kjer je o prvaku odločala zadnja tekma med ekipama Bar Glorija in Poetovio O sole mio. Prvi so v prvem polčasu izkoristili vse napake tekmeca in povedli z visokih 4:0. Ko so že vsi v dvorani mislili, da je zmagovalec odločen, so igralci Poetovie vstali iz pepela kot ptič Feniks in s strpno igro uprizorili neverjeten preobrat; v drugem polčasu so dosegli pet zadetkov, ob tem pa so svojo mrežo ohranili nedotaknjeno! Preobrat, vreden napredovanja v 1. ligo ...
JM, DK
Foto: Črtomir Goznik
Ekipa Poetovio Linde plin je še 12. (!) osvojila naslov prvaka zimske lige MNZ Ptuj.
REZULTATI KONCNICE:
1.	LIGA: Bar Saš - Poetovio Linde plin 0:4, Majolka - Bar Saš 1:2, Poetovio Linde plin - Majolka 3:0.
VRSTNI RED: 1. Poetovio Linde plin 9 točk (3 iz rednega dela), 2. Bar Saš 3 (0), 3. Majolka 1 (1).
2.	LIGA: Klub ptujskih študentov - Poetovio O sole mio 2:2, Bar Gloria - Klub ptujskih študentov 2:1, Poetovio O sole mio - Bar Gloria 5:4.
VRSTNI RED: 1. Poetovio O sole mio 7 (3), 2. Bar Gloria 4 (1), 3. Klub ptujskih študentov 1 (0).
Najboljši strelec v 1. ligi je Marko Kmetec (Bar Saš), ki je dosegel 18 zadetkov, v 2.ligi pa je največ zadetkov dosegel Damjan Antolič (Bar Gloria), in sicer 28.
Foto: Črtomir Goznik
Po neverjetnem preobratu v tekmi z ekipo Bar Glorija je Poetovio O sole mio (na sliki) zmagala v 2. ligi MNZ Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Foto: Črtomir Goznik
Najboljšemu strelcu 1. lige Marku Kmetcu je se- V 2. ligi je prizanje za najboljšega strelca prejel kretar MNZ Ptuj Janko Turk izročil skulpturo. Damjan Antolič.
Mali nogomet • Občinska liga Videm
CLANI
REZULTATI 9. KROGA: Bar Osmi-ca - Bar Avguštin 4:2, ŠD Lancova vas - Mladi upi Leska 12:4, ŠD Po-brežje člani - ŠD Majski Vrh 7:4, ŠD Pobrežje mladi - Gostišče pri Tonetu ŠD Selan 7:6, NK Videm - ŠD AS Ev-roavto 3:10.
1.	SD MAJSKI VRH	9
2.	AS EVROAVTO	9
3.	POBREŽJE ČL.	9
4.	BAR OSMICA	9
5.	LANCOVA VAS	9
6.	BAR AVGUŠTIN	9
7.	NK VIDEM	9
8.	PRI TONETU	9
8 0 7 1 6 2 5 1 4 1 4 0 3 1 2 0
65:28 58:27 56:32 39:37 55:57 46:40 39:49 36:47
9.	POBREŽJE ML. 9 2 0 7 38:64 6
10.	MLADI LESKA 9 1 0 8 25:76 3
VETERANI
REZULTATI KONCNICE: Bar Avguštin - ŠD Pobrežje 4:5, Lancova vas
-	NK Videm 5:7 (4:4), KMN Majolka
-	NK Tržec 8:3. Ekipa NK Leskovec je bila prosta.
1.	KMN Majolka
2.	NK Tržec
3.	NK Videm
4.	Lancova vas
5.	ŠD Pobrežje
6.	Bar Avguštin
7.	NK Leskovec
Darko Lah
Prvaki ONL Videm pri članih: ekipa ŠD Majski Vrh
Prvaki ONL Videm pri veteranih: ekipa KMN Majolka
Športni napovednik
Rokomet • Trening reprezentance letnikov 1994 in mlajših v Gorišnici
Rokometna zveza Slovenije se je odločila za pregledni trening kandidatov za reprezentanco Slovenije letnikov 1994 in mlajše. Pregledni trening bo potekal v torek, 2. 2. 2010, od 16. do 18. ure v večnamenski dvorani v Gorišnici pod taktirko trenerja Saša Praprot-nika. Na spisku izbrancev so tudi igralci iz naših krajev: Jan Maroh (RK Drava), Sebastjan Kelenc (RK Gorišnica) in Denis Hrupič (RK Ormož).
Trening bo odprt za javnost. Vabljeni!
Nogomet • Tečaj za nove sodnike
Medobčinsko društvo nogometnih sodnikov Ptuj želi v svoje vrste vključiti kar največ novih članov. Zato bodo v drugi polovici februarja organizirali sodniški tečaj in pozivajo vse interesente, da se že sedaj prijavijo na e-naslov pero.mertelj@gmail.com
Danilo Klajnšek
Športnik leta 2009
Vas izbor najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja
Ob že tradicionalnem izboru športnika leta na Ptuju, v organizaciji Športnega zavoda Ptuj, bomo 18. februarja 2010 razglasili tudi najboljšega oz. najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja po izboru Štajerskega tednika, Radia Ptuj in spletnega portala www.sportne-novice.com.
Tokrat boste vi, bralci Štajerskega tednika in portala www. sportne-novice.com in poslušalci Radia Ptuj, izbrali najpopularnejšega športnika Spodnjega Podravja. Sodelujete tako, da izpolnite kupon in ga pošljete na naslov Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6, 2250 Ptuj. Glasujete lahko za
v
Štajerski
kateregakoli športnika (moško ekipo) in športnico (žensko ekipo) iz Spodnjega Podravja (Ptuj, Ormož, Kidričevo, Slovenska Bistrica, Ljutomer ...). Skupno število vseh glasov bo dalo končnega zmagovalca v obeh konkurencah.
Za pomoč pri glasovanju vam ponujamo imena nekaterih izmed najuspešnejših športnikov iz našega področja: Nina Kolarič, Mina Markovič, Majda Raušl, Vesna Rojko, Sabina Kolednik, Nuša Štefančič, Dejan Zavec, Mitja Mahorič, Matjaž Rozman, Aldo Ino Ilešič, Marko Bezjak, Rok Žuran, Matej Marin, Danilo Piljak, Aleksander Kolednik ...
RADIOPTUJ
89,8"9S,E"ICH3
ŠPORTNIK LETA - SPODNJEGA PODRAVJA - 2009
ŠPORTNICA (EKIPA) LETA:_ ŠPORTNIK (EKIPA) LETA: _
Ime in priimek: _
Naslov:
Poštna številka, kraj: _
Izpolnjen kupon pošljite na naslov: Radio-Tednik Ptuj, Raičeva 6,2250 Ptuj
RADIO-TEDNIK PTUJ V SODELOVANJU S ŠPORTNIMI NOVICAMI.
www.sportne-novice.com
1
1
1
3
4
5
5
7
Boks • 1. državna liga
Tri zmage na Ptuj
V Slovenski Bistrici je v organizaciji mariborskega boksarskega kluba potekal 4. krog 1. slovenske boksarske lige. Prijavljenih je bilo 25 boksarjev iz sedmih slovenskih klubov; s sedmimi tekmovalci je bil znova najštevilčnejši boksarski klub Ring, od tega jih je z žrebom dobilo priložnost nastopa pet.
Sicer pa so bili boksarji iz Ptuja tudi najuspešnejši, saj so dosegli tri zmage. Med
mlajšimi mladinci sta zmagala Nino Milošič in Aleš Kujavec, v članski konkurenci pa je slavil Walon Caraki, poražena sta bila Marko Makovec in Nejc Nedeljko. V skupnem seštevku ekip je pred zadnjima dvema turnirjema v Kranju (27. 2.) in v Kopru (13. 3) v vodstvu boksarski klub Ptuj, ki je zbral 49 točk, druga Slovenska Bistrica pa jih ima 30.
Danilo Klajnšek
REZULTATI:
mlajši kadeti: do 54 kg: Jan Srša (Domžale) - Primož Kunej (Slovenska Bistrica) 0:2;
mladinci: do 69 kg: Jan Dolinar (Domžale) - Nino Milošič (BK Ring Ptuj) 0:2, do 64 kg: Simon Dovč (FC Ljubljana) - Edo Krličevič (Dolomiti) 1:1, do 81 kg: Haris Fazlič (Domžale) - Aljaž Vrenko (Slovenska Bistrica) 0:2, do 69 kg: Iztok Walner (Maribor) - Aleš Kujavec (BK Ring Ptuj) 0:2;
člani: do 69 kg: Aleš Šurbek (Celje) - Marko Makovec (BK Ring Ptuj) 2:0, do 75 kg: Boris Kovačič (Maribor) - Nejc Nedeljko (BK Ring Ptuj) 2:0, do 81 kg: Elija Golja (Dolomiti) - Walon Caraki (BK Ring Ptuj) 0:2, do 91 kg: Nejc Vodovnik (Celje) - Davorin Šlamberger (Slovenska Bistrica) 2:0.
EKIPNI VRSTNI RED: 1. BK Ring Ptuj 49, 2. Slovenska Bistrica 30, 3. Domžale 22 točk itd.
Kegljanje
Dekleta blizu vrha
Zmaga deklet in poraz fantov kegljaškega kluba Drava Deta Center iz Ptuja je izkupiček minulega konca tedna. Dekleta so gostila ekipo Komcela, ki se nahaja na predzadnjem mestu prvenstvene razpredelnice in pričakovala gladko zmago. To so na koncu res osvojila, vendar so zanjo trepetala do konca dvoboja. K njej sta z odličnima nastopoma v zadnjih dveh dvobojih tega srečanja največ pripomogli Selena Bombek in Marina Kramberger. Tako so Ptujčanke na tretjem mestu sedaj točkovno izenačene z dru-gouvrščenim Lanteksom, ki je v tem krogu nepričakovano izgubil v Litiji. Za vodečim Fuži-narjem iz Raven na Koroškem imata omenjeni ekipi le točko zaostanka.
Na Žalost pa niso bili uspešni kegljači, ki so visoko izgubili v Prepoljah. Ob njihovem porazu in zmagi Lokomotive so sedaj znova padli na predzadnje mesto.
2. SKL - vzhod (ž)
REZULTATI 9. KROGA: Drava Deta Center - Komcel 5:3, Šoštanj II - Nafta 2:6, Fužinar - Rudar 5:3, Litija - Lanteks III 6:2.
1.	FUŽINAR	9 7 1 1 15
2.	LANTEKS III 9 7 0 2 14
3.	DRAVA DETA CEN. 9 7 0 2 14
4.	LITIJA
5.	NAFTA
6.	RUDAR-2
7.	KOMCEL
8.	ŠOŠTANJ II
1 3
9	5
9	4
9	4
9	10 8
9	0 0 9
0 5 0 5
KK Drava Deta Center -Komcel 5:3 (2896 - 2878)
KK DRAVA DETA CENTER: Fridl 495, Planinc 459, Plajnšek 494, Krušič 423, Bombek 520, Kramber-ger 505
3. SKL - vzhod (m)
REZULTATI 12. KROGA: Prepolje
-	Drava Deta Center 7:1, Žalec Petrol
-	Gašper Korotan II 7:1, Lokomotiva DIXI - Nafta 7:1, Rudar - Ruše 2:6, Radenska II - Piramida 6:2.
1. PIRAMIDA	12	9	1	2	19
2. RUŠE	12	8	1	3	17
3. RADENSKA II	12	7	0	5	14
4. PREPOLJE	12	6	0	6	12
5. ŽALEC PETROL	12	6	0	6	12
6. NAFTA	12	6	0	6	12
7. GAŠPER KOROTAN 12		5	0	7	10
8. LOKOMOTIVA DIXI	12	5	0	7	10
9. DRAVA DETA CEN.	12	4	0	8	8
10. RUDAR II	12	3	0	9	6
Prepolje - Drava Deta Center 7:1 (3231 - 3158)
KK DRAVA DETA CENTER: Žni-darič 556, Sušanj 269, Čuš 257, Premzl 514, Čeh 539, Kozoderc 513, Arnuš 510.
Danilo Klajnšek
Tenis • Zimska liga
2. liga
Rezultati 7. kroga: TK SKORBA GAD - OPEL HVALEC 2:1 (Intihar
-	Kmetec 5:9, Janžekovič - Krivec 9:0, Dobnik/Ogrinc - Kmetec/Šmi-goc 9:3); TK SKORBA - TK ŠTRAF 3:0 (Žitnik - Cajnkar 9:5, Ules - Janžekovič 9:6, Hazimali/Žitnik - Cajn-kar/Korošec 9:4); TK GORIŠNICA
-	ENIGMA 3:0 (Škofič - Šebela 9:1, Simonič - Pravdič 9:3 Žnidarič/Ško-fič - Pravdič/Korošec 9:4).
5.	ENIGMA
6.	OPEL HVALEC
8 106 4 73
Vodilni ekipi Gorišnice in TK Skor-be sta dosegli visoki zmagi. V ozadju poteka zanimiva borba za 3. mesto, na katero se je v tem krogu prebila ekipa TK Skorba Gad. Slednja je bila boljša od ekipe Opel Hvalec.
1. liga
1.	TK GORISNICA
2.	TK SKORBA
3.	TK SKORBA GAD
4.	TK ŠTRAF
18 177 16 171 9 142 8 112
Pari 7. kroga: sobota, 6. 2., ob
8.30: TK ŠUMARI - KOVINARSTVO ŠPUREJ, TRGOVINE JAGER - HOR-TIKULTURA; ob 11.45: HIŠA KAGER - TC GOJA.
JM
Kolesarstvo • Mitja Mahorič
Po nasvet k najbogatejšemu Slovencu
Mitja Mahorič je po 24 letih v dresu ptujskega kolesarskega kluba letos že drugo leto zapored zamenjal sredino. Po lanski avanturi pri ljubljanski Radenski KD Finančna točka se je dogovarjal celo za prestop v nemško Pro Tour moštvo Milram, a je na koncu ostal v Sloveniji. S 1. januarjem se je preselil v dolenjsko prestolnico in oblekel dres Adrie Mobil. Mnogi ta prestop štejejo za največjega na domačem kolesarskem parketu v lanskem letu. Sicer pa se je ob koncu leta v Sloveniji trgovalo bolj malo.
33-letni Ptujčan je pred novo sezono visoko motiviran. Podobno je bilo tudi lani. »Vsaka sprememba okolja ti da nov izziv. Motivacija je precej večja kot v ustaljenem ritmu. Zato se tudi v Novem mestu želim dokazati kot odličen kolesar. Sem pripadnik tistega kluba, katerega dres nosim. Boril se bom, da bomo dosegali čim boljše rezultate, a moje srce bo vedno na Ptuju. S ptujskim klubom sem rasel in on je rasel z mano. Situacija je podobna kot v času, ko sem sam prišel do članske kategorije. Slišim, da se sestavlja ekipa, ki se bo v prihodnjih letih še nadgrajevala, in vesel sem, da je tako,« je povedal Mitja Mahorič.
Mahoriču bo letošnja že šestnajsta sezona v članski kategoriji in enajsta med profesionalci. Lani je v dresu Radenske dosegel nekaj grenkih trenutkov, pa tudi nekaj izvrstnih rezultatov, ki so poplačali celoletni trud. Že na prvi etapni dirki - Istrski pomladi - je nepričakovano zmagal. Na dirki po Sloveniji, kjer je sicer pred leti že dvakrat zmagal, je z osmim mestom razočaral predvsem samega sebe. Naslov državnega prvaka je krivuljo rezultatov ponovno obrnil v drugo smer, s tretjim mestom v skupnem seštevku dirke po Kitajski (Tour of Quinghai Lake - HC kategorija) pa je dokazal, da je odličen tekmovalec za večdnevne preizkušnje. »Imeli smo zelo mlado moštvo, zato od nas nihče ni pričakoval vrhunskih rezultatov. Startali smo brez velikih pričakovanj in že takoj v začetku sezone dosegli
Mitja Mahorič: »V dresu Adrie Mobila se bom boril, da bomo dosegali čim boljše rezultate, a moje srce bo vedno na Ptuju!«
odmevno zmago. Po slovenski pentlji sem bil razočaran, saj se v kraljevi etapi nisem peljal, kot bi se moral. Prvič v vsej moji dolgi karieri se mi je zgodilo, da sem pogorel v dežju in hladnem vremenu. Nato sem kot obliž na te rane postal državni prvak v res močni konkurenci, pa tudi julijsko dirko po Kitajski s slovensko reprezentanco sem odpeljal odlično. Na podlagi teh voženj smo prejeli povabilo že za letošnje leto,« je dejal Mahorič. Nastopov na dirkah je sicer zbral lani precej manj kot leta poprej, le okrog 35. Mlado moštvo je imelo veliko dolžnost do reprezentance U23, šolske obveznosti sotekmovalcev, poškodbe in finančno stanje kluba so privedli do tega, da v drugem delu sezone ni kaj dosti tekmoval. Za letos pravi, da bo drugače. Adria Mobil je trenutno slovenski klub z najvišjimi ambicijami. Moštvo se pred sezono ni bistveno spremenilo. Temelji na domačem kadru: Nose, Kump, Jarc in Žagar so Dolenjci, ki se jim je pridružila trojica lani še mladincev. Iz drugih koncev Slovenije sta ob Mahoriču le Gnezda in Fajt, Signego prihaja iz Italije. Še en No-vomeščan Uroš Murn, z izkušnjami iz prve lige kolesarstva,
je ob Ptujčanu najbolj izkušen kolesar v moštvu. »Zagotovo sva z Murnom daleč najbolj izkušena kolesarja, on sicer z višjega ranga tekmovanja kot jaz. A položaja v moštvu oziroma vloge s tem nimam še zagotovljene. Potrebno se bo dokazati, vloge se bodo delile kasneje. Smo se pa že dogovorili, da naj bi glavno rezultatsko breme v začetku sezone nosila midva s Kumpom,« pravi Mahorič.
Lonjer je velik izziv
Sezona se bo za Dolenjce pričela 26. februarja s startom na dirki GP dell' Insubria - Lugano (1. kategorija) v Švici. Kot vsako leto bo tudi letos prvi velik izziv Trofeo Zssdi (2. kategorija), 8. marca tik preko slovensko-italijanske meje, kjer Slovencem v vsej 33-letni zgodovini dirke še ni uspelo zmagati. Nato sledijo klasične spomladanske preizkušnje ob Jadranskem morju, sezona bo hitro v polnem teku. »Neosvojena trdnjava v Lonjerju je zame osebno velik izziv. Upam, da nam bo vendarle le enkrat uspelo zmagati na tej dirki. Dirka po Sloveniji je za klub velikega pomena, drugače pa bomo večinoma nastopali v Italiji in
Mini rokomet • Rokomet moja igra
V	Miklavžu najuspešnejša OS Ormož II
V	Osnovni šoli Miklavž pri Ormožu akcije Rokomet, moja igra. V skupini Ormož II, OŠ Miklavž pri Ormožu, OŠ je bil odigran 2. turnir vseslovenske Podravje nastopajo: OŠ Ormož I, OŠ Velika Nedelja, OŠ Gorišnica. Doslej
Foto: Bojan Cunk
Mladi rokometaši OŠ Miklavž s trenerko Danico Zorec
Franciji, kolikor se bo le dalo na dirkah prve kategorije.«
Mahorič se na sezono pripravlja od novembra. Če je bila Latinska Amerika z dirko po Kubi za Ptujčane včasih stalnica, se je tokrat odpravil še nekoliko južneje. Za tri tedne je z družino odpotoval v Brazilijo, k najbogatejšemu Slovencu Mirku Tušu, njegovemu osebnemu sponzorju. Po nasvete kako do denarja? »Kakšen nasvet nikoli ne škodi. Če hočeš biti najboljši, je dobro zvedeti od tistih, ki to dejansko so. Mislim, da lahko svetuje on meni, jaz pa njemu,« je malce v šali povedal Mahorič. V pripravljalnem obdobju je zbiral le tople destinacije. V januarju je za tri tedne z novimi klubskimi tovariši odpotoval na Kanarske otoke, od koder je pripotoval v četrtek. Včeraj je že krenil v slovensko Primorje, kjer se je zbrala celotna Adriina ekipa. »V letošnjem pripravljalnem obdobju sem veliko prekole-saril, približno 4.000 kilometrov, kar je nekje štirideset odstotkov več kot lani. Kaj to pomeni, bomo videli kaj hitro, do začetka sezone je manj kot mesec dni.«
Uroš Gramc
je bilo na dveh turnirjih odigranih 9 od 20 tekem, kjer so mladi rokometni nadebudneži prikazali soliden mini rokomet in opomnili, da se v klubih na našem področju ni potrebno bati za rokometno prihodnost. Naslednji, 3. turnir bo v februarju organizirala OŠ Ormož.
Rezultati:
OŠ Ormož II - OŠ Gorišnica 19:3, OŠ Velika Nedelja - OŠ Miklavž pri Ormožu 10:11, OŠ Gorišnica - OŠ Velika Nedelja 2:21, OŠ Ormož I - OŠ Ormož II 24:16, OŠ Velika Nedelja - OŠ Ormož I 13:26, OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Gorišnica 22:0, OŠ Ormož II - OŠ Velika Nedelja 15:12, OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Ormož II 10:15, OŠ Miklavž pri Ormožu - OŠ Ormož II 10:12.
Lestvica po dveh turnirjih:
1.	OŠ ORMOŽ II	5	4	0	1	77:59	8
2.	OŠ ORMOŽ I	2	2	0 0	50:29	4
3.	OŠ MIKLAVŽ	4	2	0	2	55:37	4
4.	OŠ V. NEDELJA	4	1	0	3	56:54	2
5.	OŠ GORIŠNICA	3	0	0 3	5:62	0
UK
Slovenija • Nova reforma pokojninskega sistema
Uveden bo večstebrni sistem
V Sloveniji naj bi se nov pokojninski sistem začel izvajati leta 2015. Vanj se bodo vključili vsi zavarovanci, ki so rojeni leta 1960 ali kasneje oziroma bodo na dan 1. januar 2015 stari manj kot 55 let. Ostali bodo ostali v moderniziranem pokojninskem sistemu. Vzporednost obeh oblik pokojninskega sistema se bo tako iztekla predvidoma leta 2025, ko se bo v Sloveniji v celoti in dokončno vzpostavil nov pokojninski sistem.
1,6 1,4 1,2 1
0,8 0,6 0,4 0,2 0
□	pod 15
□	nad 65
□	od 0 do 15 ¡n nací 65
□	med 15 in 64
2005 2010 2015 2020 2025 2030 2035 2040 2045 2050
Vir: Eurostat, 2008
Kakšne spremembe nam prinaša, lahko delno zasledimo na spletni strani Ministrstva za delo, družino in socialne zadeve od konca septembra dalje.
Tako Slovenija kot večina razvitih evropskih držav se zadnje čase sooča s socialno-političnimi, demografskimi in gospodarskimi spremembami, ki kažejo na nevzdržnost sedanjega pokojninskega sistema. Veljavni pokojninski sistem temelji na tristebrnem sistemu varčevanja za starost po upokojitvi. Pri prvem stebru gre za medgeneracijsko pogodbo, kjer so današnji prispevki iz plač namenjeni za današnje pokojnine. Pri drugem stebru gre za varčevanje za starost z davčnimi olajšavami, medtem ko gre pri tretjem stebru za varčevanje brez omejitev in obvez.
Pokojninski sistem temelji predvsem na načelu medgene-racijske solidarnosti, ki naj zagotavlja dostojne in primerne pokojnine vsem generacijam, tudi tistim, ki se bodo upokojile šele v prihodnosti. Nekatere
napovedi nas opozarjajo, da naj bi se zaradi demografskih sprememb do leta 2030 povečalo število oseb, starih nad 65 let, za 52,3 odstotka, medtem ko naj bi se število oseb, starih med 15 in 64 let, zmanjšalo za 6,8 odstotka. Iz tega lahko sklepamo, da bosta s sedanjim pokojninskim sistemom morala dva zaposlena plačevati prispevke za enega upokojenca.
Prikaz demografskih sprememb je tudi razviden v tabeli, kjer kaže rast, oz. padec prebivalstva v določenem življenjskem obdobju od leta 2005 do 2050.
Z uvedbo novega pokojninskega sistema bi država uresničila cilje dostojne pokojnine iz javnega pokojninskega sistema, prav tako pa primerne prejemke iz dodatnih stebrov pokojninskega zavarovanja. Dosegla pa bi tudi večjo preglednost in trajnejšo finančno vzdržnost sistema.
Predlog rešitev, ki jih je podalo Ministrstvo za delo, družino in socialne zadeve, je sestavljen iz dveh sklopov. Prvi sklop zajema modernizacijo
veljavnega sistema obveznega pokojninskega zavarovanja, medtem ko gre pri drugem sklopu za vzpostavitev novega sistema. Oba sklopa se vzporedno nadgrajujeta in se nanašata na različne skupine posameznikov, kjer se upošteva njihova starost.
Pri modernizaciji veljavnega obveznega pokojninskega in
invalidskega zavarovanja naj bi šlo za zakonsko povišanje polne in minimalne starosti ter za izenačitev pogojev za pridobitev pravic žensk in moških. Kot polno starost se za oba spola določa starost 65 let. Uvedel naj bi se prav tako ukrep za povečanje spodbud za daljše ostajanje v zaposlitvi. Odpravil naj bi se časovni bonus, kot so npr.
znižanje upokojitvene starosti zaradi otrok. Kar je najbolj zanimivo pri novostih, je to, da naj bi se uvedla možnost prostovoljnega vstopa v obvezno zavarovanje. Pomeni, da bi se lahko vključili v sistem obveznega zavarovanja tudi študentje in druge osebe s posebnimi statusnimi položaji, ki niso v rednem delovnem razmerju.
Osebe, ki bodo izpolnjevale pogoje za upokojitev, se bodo lahko odločile za delno upokojitev, pri čemer bodo imele možnost delno ostati v zaposlitvi ter hkrati prejemati delno pokojnino. Prav tako bodo te osebe imele možnost izbire dnevnega minimuma, kot je npr. dve delovni uri na dan, kar naj bi delodajalcem tudi v bodoče omogočalo nemoteno organiziranje delovnega časa.
Kljub vsem navedenim spremembam bo nov sistem ohranil temeljno načelo obstoječega pokojninskega sistema in hkrati ohranil pomen prvega stebra ter s tem javnega pokojninskega sistema. Prav tako bosta drugi in tretji steber ohranila svoje lastnosti in se ne bosta bistveno spreminjala.
Bo pa uveden nov princip ne več tristebrnega, temveč večstebrnega sistema, kjer se bo že trem obstoječim stebrom pridružil še ničelni steber, kjer naj bi šlo za prispevke za pokojninsko in invalidsko zavarovanje v višini 1,5 odstotka in iz državnega proračuna.
Mateja Stevanovič
Cerkvenjak • Ekipa Čagona.com navdušuje s snežnimi umetninami
Snežne skulpture, ki žanjejo uspehe
Ta konec tedna je v Črni na Koroškem že osemnajstič potekala turistična prireditev Gradovi kralja Matjaža, v okviru katere se razne ekipe pomerijo v gradnji snežnih gradov. Zanimivega tekmovanja se že peto leto zapored udeležuje tudi ekipa iz Čagone, ki se ji vedno uspe uvrstiti med najboljše.
Foto: Arhiv družine Lorenčič
Postavitev takšnega gradu zahteva tudi precej umetniške nadarjenosti in spretnih rok.
Ekipo Čagona.com vodi Branko Lorenčič, ki se sicer ukvarja s slikopleskar-stvom, v prostem času pa tudi z ustvarjanjem figur iz dokaj nenavadne »kiparske« mase - snega.
Potem ko so v domačem kraju, če je seveda bilo dovolj materiala, z družino in drugimi člani ekipe večkrat naredili približno dva metra velike snežne palčke in druge pravljične junake, so se pred
Foto: Arhiv družine Lorenčič
Uspešna ekipa pred svojo snežno umetnino
leti odločili tudi, da se udeležijo gradnje snežnih gradov na Koroškem. »Ideja za vse skupaj se je porodila zaradi druženja, veselja nad zimsko idilo in izziva, ki ga prinaša ustvarjanje iz snega, iz katerega se da narediti vse mogoče,« je pojasnil Lorenčič.
Letos bo tako že peto leto, ko se bodo znova podali na Koroško, od koder se vsakič vrnejo tudi z lepo nagrado. Leta 2006 so tako bili, na primer, drugi po izboru občinstva in so za nagrada kolesarili po Rudniku Mežica. Leto kasneje so zasegli prvo mesto po izbiri kralja Matjaža in občinstva ter se za nagrado udeležili splavarjenja. Predlani in lani pa so jim gledalci podelili drugo oziroma tretjo mesto, nagrajeni pa so bili prav tako za najboljšo predstavitev snežne umetnine.
Seveda se bodo udeležili tudi letošnje prireditve in tudi tokrat imajo v načrtu gradnjo veličastne snežne utrdbe.
(Tik pred zaključkom redakcije smo izvedeli, da je bila ekipa Čagona.com tudi letos tretja.)
Polona Ambrožič
Ljutomer • 20. medobčinski otroški parlament
Stereotipi, rasizem in diskriminacija
Na 20. medobčinskem otroškem parlamentu, ki ga je pripravilo občinsko društvo prijateljev mladine Ljutomer, so mladi razpravljali o stereotipih, rasizmu in diskriminaciji.
Po razpravah na OŠ Ivana Cankarja Ljutomer, OŠ Janka Ribiča Cezanjevci, OŠ Mala Nedelja, OŠ Stročja vas, OŠ Kri-ževci in OŠ Razkrižje so medobčinsko zasedanje mladih parlamentarcev opravili v prostorih ljutomerske občinske zgradbe. Iz anket med učenci osnovnih šol in opravljenih delavnic je razbrati, da mladi opažajo ste-reotipe in diskriminacijo, še več - ugotavljajo namreč, da diskriminacija ne bo nikoli v celoti odpravljena. Posredovali so tudi pomembno sporočilo
staršem, da naj otrokom ne vcepljajo stereotipov, in podali številne predloge za izboljšanje osveščenosti tovrstne problematike. Njihova vizija temelji na razmišljanju z lastno glavo, pri vplivu na dogodke okoli sebe pa je najprej potrebno spremeniti svoj odnos do družbe. Na nacionalnem otroškem parlamentu, ki bo 22. marca v Ljubljani, bosta upravno enoto Ljutomer zastopali Barbara Šiško (OŠ Ivana Cankarja Ljutomer) in Anja Slokan (OŠ Stročja vas).
NŠ
Foto: NS
Na valovih časa
Okoli sveta (26) • Piše: Filip Kovačič
Sredi Tihega oceana, 20.000 kilometrov od doma
Skupaj ustvarjajo zakone za vsako vas posebej. Svet žensk ima v vasi prav tako pomembno besedo. Živijo v bambusovih hišah ovalne oblike, ki se imenujejo fale. Po navadi nimajo zidov in so odprte z vseh strani, kar omogoča pretok zraka in prijetno temperaturo znotraj hiše v teh vročih krajih. Če dežuje ali če si želijo malo zasebnosti, lahko začasno zastrejo z začasnimi bambusovimi stenami. V eni izmed takšnih preprostih hiš (fale) sem preživel nekaj dni. Ko sem jo videl, nisem mogel verjeti, da bom v takšni leseni hišici spal. Zdela se mi je tako krhka, da jo bi jo lahko vsak vetrič odnesel, kaj šele kakšen orkan, ki jih je tukaj na odprtem morju veliko. In sezona viharjev se še ni končala. Moja 'fale' je bila pod palmami na peščeni obali, kakih
Odtrgano kolo na avtomobilu...
Foto: Filip Kovačič
pet metrov od morja. Ker ni bilo možno ničesar zakleniti, sem vse svoje stvari, razen najpomembnejših (denarja, kartic in potnega lista) puščal v odprti hišici, tudi če me pol dneva ni bilo v bližini. Nikoli ni nič zmanjkalo. Vsako noč je deževalo, valovi so rohneli v temnem divjem plesu. Neko
popoldne sem na nevihtnem nebu nad morjem prvič v življenju videl tornado oziroma nevihtni lijak. Za trenutek sem pomislil, če se kaj takega približa obali, se mi ne bi dobro pisalo. Na možnost cunamija niti pomisliti nisem upal ... (Čez dobro leto se je prav na tem mestu to tudi zgodilo, ru-
Življenje na Samoi
Foto: Filip Kovačič
šilni cunami je odplaknil vse pred seboj ... )
Zdelo se mi je, da bodo valovi odplavili hišice. Na srečo je koralni greben onemogočal velikim valovom, da se priko-talijo do peščene obale. Po drugi strani pa že dolgo nisem tako dobro spal kot v tej mali bambusovi hiški, prezračeni od toplih tropskih vetrov.
Prave dogodivščine na eksotičnem mirnem pacifiškem otočku Savaii so se začele z izposojo vozila. Izbira ni bila velika, le dve podjetji posojata vozila. Odpeljal sem se z majhnim terenskim suzukijem. Dobil sem ga za precej ugodno ceno - 100 talajev (okrog 28 evrov) na dan, vendar je bil v precej ubogem stanju. Še najbolj me je skrbel motor, zdelana pločevina me ni motila. Po približno tristo metrih vožnje, ko sem se zaustavil v najbližji trgovini, da si kupim nekaj hrane, motorja ni bilo več mogoče zagnati! Še sreča, da se mi je to zgodilo tako blizu rent-a-car družbe. Takoj so mi ponudili drugi, večji in boljši terenski avto za isto ceno. Avto sicer ni bil perfekten, spredaj je bil rahlo karambo-liran, očitno tudi servis ni bil opravljen že dolgo časa, a če nič drugega, bil je udobnejši in klima je delovala. In to je bilo na tem vročem in vlažnem otoku zelo pomembno. Odpeljal sem se proti plaži Tanu, kjer sta me že čakala Honza in Hana, prijeten mlad češki par iz Olomuca. Spoznal sem ju dan prej, ker sta spala v bližini. Skupaj smo se odpeljali proti vulkanskemu kraterju, ki je v notranjosti otoka. Po polurni, skakajoči vožnji po razriti cesti smo prispeli do doma narejene zapornice in majhne utice, v kateri je čepel neobrit moški divjega izgleda. ''Da Kraterman'', kot se je predstavil, nas je bil vesel, še posebej Čehinje Hane, ki jo je poljubljal na lica kot za stavo .
Nadaljevanje prihodnjič
Ptuj • Razstava o zgodovini šole Mladika
V	sliki in besedi od nastanka do sedaj
V	avli OŠ Mladika sta ob začetku leta 2010 učitelj Franc Golob in učiteljica Viktorija Bezjak pripravila razstavo, na kateri lahko vidimo različne učne pripomočke iz časa ob koncu drugega tisočletja in se seznanimo z zgodovino naše šole. Avtor stalne razstave je Franc Golob.
V prvem delu razstave spoznamo našo šolo od nastanka do sedaj. V stavbi je bila nekoč dekliška šola, prav tako pa tudi internat. Prikazane so fotografije šole, učilnic, telovadnice, učencev, učiteljev in ravnateljev.
Od leta1902 je bila v stavbi Dekliška meščanska šola in dekliški internat, ki se je imenoval Dekliški dom Mladika. Prav po tem imenu ljudje poznajo to stavbo vse do današnjih dni. Leta 1929 so bili v stavbi prostori Združene meščanske šole Maksa Pleteršnika, kjer sta se združili dekliška in deška meščanska šola.
Na koncu druge svetovne
vojne je bila stavba leta 1945 zaradi bombnega napada močno poškodovana. Šolo so obnavljali do leta 1948. V letih 1958/59 sta bili v poslopju sedanje Mladike dve šoli: OŠ Jožeta Lacka in OŠ Toneta Žni-dariča. Leta 1961/62 sta se obe združili v enotno šolo - Toneta Žnidariča. Leta 1991 pa se je preimenovala v OŠ Mladika.
V drugem delu razstave je razstavljenih veliko učnih pripomočkov ob koncu 2. tisočletja. Razstavljene so knjige za fiziko, influenčni stroj, reostat, merilnik električne napetosti, merilnik električne moči in električnega toka, gramofonske plošče za pouk materinščine. V posebnih kozarcih so
kuščarji, ribe, želva, polžje hišice, raki, spužva. Na velikem plakatu je natančno narisan potočni rak.
Seveda pa je šola imela tudi
svoje ravnatelje; doslej so to bili Franc Borko, Kristina Še-pec, Angela Gašperšič, Franc Hribernik, Marija Šumandl in zdaj Sonja Purgaj. Živa Šuta, 6. b OŠ Mladika
Foto: arhiv šole
Torek, 2. februar
Danes goduje Marija - danes je svečnica. Danes je svetovni dan mokrišč.
962 je bil kralj Oton I. v Rimu okronan za prvega nemškega cesarja. 1732 je pruski kralj Friderik Viljem I. sprejel v Prusijo okrog 14.000 protestantov, ki v domovini niso mogli ostati, ker jim je salzburški nadškof hotel vsiliti katoliško vero.
1804 se je začel prvi srbski upor proti Turkom, ki je pripeljal do priznanja
notranje avtonomije Srbije znotraj beograjskega pašaluka.
1808 je Napoleon I. zasedel Vatikan. Do tega je prišlo, ker se je papež Pij
VII. upiral podpreti Napoleonovo celinsko zaporo proti Veliki Britaniji.
1829 se je rodil nemški zoolog Alfred Brehm.
1831 se je rodil francoski novinar in književnik Pierre Veron.
1882 se je rodil irski književnik James Joyce.
Sreda, 3. februar
Danes goduje Blaž.
1116 je umrl madžarski kralj Koloman, ki je za časa svoje vladavine močno
povečal svojo državo in jo notranje uredil in stabiliziral.
1437 je umrl je bogati florentinski renesančni humanist Niccolo Niccoli, ki
je s svojo bogato zbirko antičnih umetniških del in rokopisov s klasičnimi
deli prispeval k oblikovanju zanimanja za antiko v Italiji.
1601 je Avstrija na zahtevo Benetk usmrtila dva uskoška poveljnika ter
nato nadaljevala obračunavanje z uskoki in njim privrženimi občani Senja.
1735 se je rodil največji poljski pesnik osemnajstega stoletja Ignacy Kra-
sicki.
1772 se je rodil francoski psihiater Jean-Etienne-Dominique Esquirol, ki je prvi združil natančne klinične opise in statistične analize duševnih bolezni. Četrtek, 4. februar Danes goduje Andrej.
1194 so angleškega kralja Richarda Levjesrčnega v zameno za plačilo 150.000 takratnih mark izpustili iz ujetništva v trdnjavi Tribur. 1746 se je rodil poljski vojaški častnik in državnik Tadeusz Kosciuszko, ki je postal znan po sodelovanju v ameriški vojni za neodvisnost in vodenju narodnih vstaj v domovini.
1849 se je rodil francoski pesnik in pisatelj Jean Richepin.
1897 se je rodil nemški politik, kancler in gospodarstvenik Ludwig Erhard,
oče nemškega gospodarskega čudeža.
1900 se je rodil francoski pesnik Jacques Prevert, ki so mu rekli tudi »pesnik Pariza«. Bil je privrženec nadrealizma.
1902 se je rodil ameriški pilot Charles Lindbergh, ki je prvi preletel Atlantik brez vmesnega postanka. Petek, 5. februar Danes goduje Agata.
Na nemškem jezikovnem območju na god sv. Agate biagosiavijajo kruh. Sv. Agata veija med drugim tudi za zavetnico rudarjev.
1626 se je rodila francoska pisateljica Marie Marquise de Sevigne, ki je napisala svoji poročeni hčerki približno 1.700 pisem. 1788 se je rodil britanski politik Robert Peel. Ker je Bobby okrajšava za Robert, so po njem dobili ime angleški policaji - bobiji. 1803 je umrl italijanski koreograf in skladatelj Gasparo Angiotini, eden prvih ustvarjalcev, ki je v baletu združil ples, glasbo in zaplet. 1840 se je rodil irski živinozdravnik in izumitelj John Boyd Dunlop, ki je 31. 10. 1888 patentiral prvo pnevmatsko zračnico, skozi ventil napolnjeno z zrakom.
1856 se je rodil nemški literarni kritik in gledališčnik Otto Brahm, ki je s svojimi realističnimi uprizoritvami močno vplival na gledališče 20. stoletja. 1878 se je rodil francoski inženir in industrialec Andre-Gustave Citroën, ki je Fordovo metodo množične proizvodnje prenesel v evropsko avtomobilsko industrijo.
Sobota, 6. februar
Danes goduje Dora.
1665 se je rodila kraljica Velike Britanije in Irske Ana Stuart. 1874 so v Nemčiji sprejeli zakon, po katerem je postala civilna poroka obvezna. Zakon je predvidel tudi ločitev.
1894 je umrl nemški kirurg švedskega porekla Theodor Billroth, ki se je prvi lotil operativnega odstranjevanja dela organa ali organa v celoti. 1899 so v Parizu podpisali sporazum o končani vojni med Španijo in ZDA. Do vojne je prišlo, ker so ZDA podprle upornike za neodvisnost Kube. 1905 se je rodil poljski politik, predsednik komunistov in države Vladislav Gomulka.
1911 se je rodil ameriški filmski igralec in štirideseti predsednik ZDA Ronald Regan. Nedelja, 7. februar Danes goduje Egidij.
1834 se je rodil ruski kemik Dimitrij Ivanovič Mendelejev. Najpomembnejše je njegovo odkritje splošnega zakona o periodičnosti lastnosti kemijskih elementov.
1859 so odkrili v samostanu pod goro Sinaj grški zapis Svetega pisma nove zaveze iz četrtega stoletja, s katerim so lahko pojasnili marsikatero nejasnost iz poznejših zapisov.
1885 se je rodil ameriški pisatelj Sinclair Lewis, prvi Američan, ki je dobil Nobelovo nagrado za književnost.
1984 je ameriški vesoljec Bruce McCandless kot prvi človek prosto lebdel v vesolju.
1992 so zunanji in finančni ministri dvanajstih evropskih držav podpisali v Maastrichtu pogodbo in utemeljili evropsko politično, gospodarsko in monetarno unijo. Ponedeljek, 8. februar Danes goduje Janez.
Danes praznujemo Siovenci svoj kuiturni praznik.
Na današnji dan ieta 1849 je umri siovenski pesnik dr. France Prešeren.
Rodii se je 3. decembra 18GG v Vrbi.
1751 je umrl italijanski kipar Niccolo Salvi. Po Berninijevi zamisli je naredil vodnjak Fontana di Trevi v Rimu.
1819 se je rodil angleški estet in sociolog Juhn Ruskin. Zagovarjal je tezo, da je lepota samo zunanji izraz etične popolnosti. 1828 se je rodil francoski pisatelj Jules Verne. 1904 se je začela rusko-japonska vojna.
1926 je umrl angleški biolog William Bateson, ki je prvi uvedel v biologijo izraz genetika.
AvtoD£OM
Z astro merijo na vrh nižjega srednjega razreda
Pri Oplu se v teh dneh veliko dogaja: gigant General Motors je obdržal (le) dober tretjinski delež pri znamki, dobili so novega večinskega lastnika in začeli prodajati astro, ki predstavlja tretjino njihove celotne prodaje. Prednja sedeža se lahko pohvalita z uradnim ortope-dičnim certifikatom AGR, po insignii je povzeta tehnika - od podvozja flexride, sistema za prepoznavanje prometnih znakov ter opozorilnika za vozni pas. Nova astra je všečno oblikovana, ponuja več prostora v notranjosti, številna odlagalna mesta in na otip kakovostne materiale.
Nemci so že v 30 letih prejšnjega stoletja ugotovili, da si kupci želijo udoben družinski avto nižjega srednjega razreda, zato so leta 1936 predstavil opel kadett. Leta 1962 je v precej spremenjeni podobi dobil tudi serijske razsežnosti in se nato po petih generacijah preimenoval v astro ter konkuriral volkswagnovemu golfu. Poseben uspeh so pri Oplu praznovali pred dvema letoma, ko so na našem tržišču prodali 2705 vozil in dosegli 3,5-odstotni tržni delež. Omenjene številke bo zaradi razburkanih časov v avtomobilski industriji težko ponoviti, a so se pri Oplu razvoja astre lotili tako ambiciozno in temeljito, da ta s predhodnico nima veliko skupnega.
Najpomembnejši opel je v dolžino pridobil sedemnajst centimetrov, postal prostornejši in se s 4,4 metra dolžine uvrstil med daljša vozila v svojem razredu. Tudi tokrat so v krom odeli obrobo bočnih šip, katerih zgornji del se na zadku močno spusti in ustvari kupejevski videz. Svoje dodajo še agresivni žarometi, v katerih se skrivajo linije bume-
ranga, na splošno pa avto deluje »očiščeno« in brez kakršne koli nepotrebne navlake.
Notranjost močno spominja na tisto iz in-signie, le da je manj prostorna in se za voznikovim sedežem začne strmo spuščati. Naj omenim, da je nekaj elementov vzetih neposredno iz večjega opla, vključno z volanskim obročem in s sedežema, kar je precej nenavadno, saj spraviti sedež iz insignie v avtomobil spodnjega srednjega razreda ni preprosta naloga. Proti doplačilu si kupec lahko omisli celo ergonomska športna sedeža, ki sta dobila certifikat neodvisne nemške organizacije zdravnikov in ergonomov, s takšnim potrdilom pa se lahko pohvalijo le še pri Merce-desu. Se bolj navdušuje ideja o uporabnosti notranjosti. Oplovi strokovnjaki so namreč povabili 400 potencialnih kupcev in jim naročili, da prinesejo stvari, ki jih najpogosteje vozijo v avtomobilu. Pred njimi so se zgrnile večje plastenke pijače, pločevinke, mobilni telefoni in cel kup papirja. In ker je bila pomanjkljivost astre ravno slaba izkoriščenost odlagalnih površin, si tega pri novem modelu niso privoščili. Oplovi inženirji so izdelali tudi prtljažnik s tremi nastavitvami poda, v katerega v najboljšem primeru gre toliko prtljage kot v prejšnjo generacijo, vendar je treba poudariti, da je prostora na zadnjih sedežih po novem več; tudi za odrasle potnike.
Iz insignie je prišla večina napredne tehnologije, kot je recimo kamera za prepoznava-
nje nekaterih prometnih znakov in za nadzor nad nenamernim zapuščanjem prometnega pasu, nova generacija naprednih žarometov AFL z biksenonsko tehniko in devetimi elektronsko nadziranimi funkcijami, ali pa navigacijski sistem s popolno karto 26 evropskih držav z izdatnimi informacijami o turističnih točkah, še naprej pa ostaja zanimiv, a ne več tako nov sistem za prevoz koles flexfix.
Trenutno so na voljo štirje dizelski in štirje bencinski motorji. Turbodizli se raztezajo od 1,3 do dveh litrov, moči pa od 95 do 160 KM. Pri bencinskih strojih, ki imajo 1,4 in 1,6 litra prostornine (100 do 180 kM), sta nova agregata s prisilnim polnjenjem, ki pospešujeta enakomerno in uspešno skrivata slabe lastnosti motorjev s turbinami. 1,4-litrski bencinar (ki bo pogosta izbira naših kupcev) zamenjuje dosedanji 1,8-litrski motor, in ima v primerjavi z njim 15 odstotkov več navora in 18 odstotkov manjšo porabo. Menjalniki so trije: dva sta ročna (pet- in šeststopenjski), pri bencinskih motorjih ter pri največjem dizlu je na voljo tudi doplačljiva šeststopenjska avtomatika.
Astra je nastala na platformi, ki jo uporablja chevrolet cruze, a po dinamiki vožnje avtomobila ne gre primerjati. Astrino podvozje je namreč športno, vendar ne na račun udobja, kar je bilo vodilo nemških inženirjev. Tako so ohranili vozno dinamiko in hkrati izboljšali udobje v vožnji, za kar je zaslužna patentirana poltoga zadnja prema z Wattovim paralelogram, ki skrbi za to, da kljub omehčanim gumastim nosilcem prema ne niha, zato je vožnja udobnejša, a vseeno dovolj športno naravnana. Na seznamu dodatkov je tudi flexride, ki elektronsko nadzira tristopenj-sko nastavljivo blaženje: običajno, športno ali potovalno.
Pri Oplu so sicer s prihodom insignie pridobili številne kupce, a še zmeraj so potrebovali novo astro, kot njihov največji adut. V tem trenutku je zaradi vgrajene tehnike in opreme eden najboljših avtomobilov nižjega srednjega razreda. Prodaja je stekla v teh dneh, uvoznik pa je astro cenovno umestil med golfa in megana, v katerih tudi mi (ob aurisu) vidimo najožjo konkurenco. Kot smo tega že vajeni, se s prihodom novega modela dosedanji ne bo poslovil, ampak ga bodo predvsem zaradi ugodne cene prodajali še naprej.
Danilo Majcen
Zdravstveni nasveti
Nadomeščanje izgubljenih zob
Manjkajoče zobe je potrebno nadomestiti. Zobje namreč opravljajo pomembne funkcije, ki so ob njihovi izgubi nato motene. Osnovna naloga zob je grizenje, drobljenje, mešanje hrane s slino, da lahko nadaljuje pot po prebavnem traktu. Nadalje sodelujejo zobje pri tvorbi in oblikovanju glasov, med govorom in smehom jih kažemo sogovorniku, med rastjo vplivajo na razvoj obraza in s tem na njegov izgled. Iz urejenih zob lahko sklepamo tudi na urejeno zasebno življenje človeka.
Vsi si želimo imeti lepe zobe. Na žalost pa so zobje podvrženi številnim patološkim procesom. Daleč najpomembnejša patološka procesa sta karies (zobna gniloba) in parodontalna bolezen (topljenje kosti ob zobeh). Vzrok za nastanek obeh bolezni je predvsem plak (mehka zobna obloga), ki jo lahko z jezikom čutimo kot »kosmate« zobe. Zato naj na tem mestu poudarim, da si temeljito umijte zobe dvakrat dnevno. Z zobom, ki ga slabo umijete in ostane »kosmat«, bo sčasoma zagotovo nekaj narobe. Če si površno in na hitro s krtač-ko podrgnete po zobeh, si lahko
obetate težave z vašimi zobmi in njihov bolj ali manj slab izgled. Zgodba o lepih in zdravih zobeh se torej piše z zobno krtačko v rokah!
Šele potem, ko ste se odločili, da boste skrbeli za lepoto in zdravje svojih zob, vam lahko pomaga tudi zobozdravnik. Če je od vašega zadnjega obiska pri zobozdravniku preteklo že več let, potem bosta z vašim zobozdravnikom najprej odpravila pomanjkljivosti v vaši ustni higieni: očistil vam bo zobni kamen, opozoril vas bo, kje vam zastaja plak. Sledilo bo puljenje zob, ki jih ni več možno pozdraviti, nato vam bo endotontsko zdravil tiste zobe, pri katerih je karies prodrl do zobne pulpe (»živca«) in naredil plombice v tistih zobeh, ki jih je karies zmerno prizadel (konzervativno zdravljenje). Po zaključenem konzervativnem zdravljenju pride na vrsto paro-dontalno zdravljenje in šele nazadnje protetična oskrba.
Če je karies prizadel zob tako močno, da je ostala uporabna samo še korenina, vam bo - po uspešnem endodontskem zdravljenju - zobozdravnik izdelal zatiček z nazidkom (»štift«),

Foto: Črtomir Goznik
Janez Vode, dr. dent. med.
preko katerega bo potem izdelal prevleko.
Luknjo v zobu je mogoče namesto z navadno plombico zapreti z inlejem. V bistvu je inlej samo plombica, ki pa jo izdela zobotehnik v laboratoriju in jo nato zobozdravnik cementira v zob. Ker se inlej izdela v laboratoriju, je bistveno lepši, kvalitetnejši in trajnejši od navadne plombice.
Kadar pa je zobozdravnik izčrpal vse možnosti zdravljenja zob in je moral nazadnje zob izpuliti, je potrebno zob nadomestiti. Najboljša rešitev je nadomestitev manjkajočega zoba z zobnim implantatom. To je posebna vrsta vijaka iz titana, ki se ga ob lokalni anesteziji privijači v kost. Po treh mesecih, ko se implantat
zraste s kostjo, se na njem izdela prevleko. Prednost implantata je v tem, da sosednja zoba ostaneta neobrušena, zdrava in ju manj ogroža parodontalna bolezen, kot če bi bila obrušena in bi nosila mostiček.
Klasična rešitev za nadomeščanje izgubljenih zob je mo-stiček, kjer se obrusi sosednja zoba ob vrzeli, ki nato nosita mostiček.
Kadar ni več mogoče izdelati mostička, ker vam manjka preveč zob, se lahko stanje rešuje z implantatom, ki nato služi kot nosilec mostička ali pa se odločite za zobno protezo.
V grobem razdelimo zobne proteze na delne in totalne. Načeloma govorimo o delni protezi takrat, ko ima pacient v ustih še svoje zobe, kadar pa svojih zob nima več, pa govorimo o totalni protezi.
Slovenija je dovolj razvita dežela, da si lahko njeni ljudje uredimo zobe, če to le hočemo. Seveda pa nobena država ni tako bogata, da bi lahko plačala vsakemu vse, kar medicina in zobozdravstvo lahko ponudita. Zato je še najbolje, da skrbimo za svoje zobe z rednim in natančnim umivanjem zob ter rednimi obiski pri zobozdravniku. Tako bo na vašem obrazu najlepši nakit - zdravi in lepi zobje. Janez Vode, dr. dent. med.
Moje cvetje
ZIMA, ZIMA BELA
Vreme nas še vedno drži bolj za zaprtimi vrati in tudi v naslednjem tednu bodo temperature le malokdaj presegle mejo 0 oC. Prav je tako, po dolgem času se bo narava končno vsaj malo spočila. V takem vremenu seveda zunaj na vrtu dela še ni, kar nekaj rastlin pa lahko posejemo na toplem.
Zdaj pa že obstaja velika nevarnost izsušitve zimzelenih rastlin na vrtu. V nevarnosti so vsi okrasni grmi, ki imajo listje in iglice, saj snežna odeja že dolgo pokriva tla in se le malo topi, s tem pa korenine do vode ne pridejo. Zato predvsem rododendrone in občutljivejše, bolj eksotične iglavce, najbolj občutljivi so borovci, vsaj enkrat na teden zalijte z mlačno vodo. Srednje velik grm potrebuje okoli 10 l vode, drevesa pa seveda več. Zalivamo po obodu grma, predvsem to velja za drevesa, ne ob deblu, saj se večina koreni, ki črpajo vodo, nahaja tam.
Foto: Martin Ozmec
Ne pozabite, da mračni in oblačni dnevi pomenijo, da mali sejančki rastejo počasneje. Da ne bomo vzgojili pretegnjenih in nekvalitetnih sadik, zaradi tega ne smemo zviševati temperatur v rastlinjakih in sejančkov celo gnojiti, narediti moramo ravno obratno. Znižati moramo temperaturo v prostoru, kjer jih imamo, celo za 5 oC, če je potrebno. Držati jih moramo bolj ali manj na suhem, torej zalivati le toliko, kolikor je najbolj nujno potrebno. Tudi gnojenje ni potrebno. Enako velja za vse potaknjence balkonskih rastlin. Redke sončne dneve pa izkoristite in temeljito prezračite prostore, rastlinjake ali zimske vrtove.
Potrebno se je podati tudi v kleti, kjer imamo shranjene gomolje in čebulice poletnih lepotic. Ker je bilo lansko poletje podaljšano bolj ali manj celo v zimo, se mnoge niso pravilno pripravile na zimo in že poganjajo. Nimamo torej druge izbire, kakor da jih posadimo v lonce, posode. Najprej jih očistimo vseh nagnitih, polomljenih delov in po možnosti namočimo v močan žajbljev čaj. Nato jih posadimo v izbrane posode, lahko so to tudi korita balkonskega cvetja, ki jih zdaj še ne potrebujemo. Če je možno, poskusimo za sajenje prinesti zemljo iz vrta, ne uporabljamo kupljenih substratov. Seveda jo pustimo vsaj dan ali dva nekje na toplem, da se malo ogreje in tudi osuši. Ne sadimo globoko, le toliko, da vrhove korenin kan, gomoljev dalij vidimo. Le čebulice gladiol lahko damo v hladilnik, če še niso nagnane. Posajene gomolje in korenike damo v svetel, a hladen prostor. Zalivamo zelo zmerno in pustimo, da počasi rastejo. To pravzaprav niti ni tako slabo, saj je prav zdaj čas, da tudi tiste, ki še niso pognale, tudi gomoljne begonije, pričnemo nakaljevati. Tako bomo na prosto posadili že lepo razrasle sadike, ki bodo hitro zacvetele.
Tudi tisti, ki še ne boste nakaljevali čebulnic in gomoljnic, jih zdaj v kleti preglejte, očistite vsega nagnitega, polomljenega, zmehčanega. Če je tega veliko, si pripravite močan žajbljev čaj, če pa ste shranili kaj posušenega vratičevega listja (vem, da je takih le malo) dodajte še to in čebulice, gomolje ali korenike temeljito namočite in umijte v tej tekočini. Seveda pa ravnajte z njimi nežno, da ne boste s tem postopkom povzročili še dodatnih poškodb. Nato vse skupaj dobro posušite v nizkih platojih, ne pozabite čebulic, korenik ali gomoljev večkrat obrniti, da se bodo dobro posušili. Šele nato jih lahko spet shranite v kleti.
Sobne rastline trpijo zaradi suhega zraka ogrevanih prostorov. Če se le da, čim večkrat listje nežno obrišite z vlažno gobico. Posebej velja to za orhideje. Zelo hvaležne vam bodo, da boste z njihovih listov sproti obrisali prah, jih osvežili in jih navlažili. Pršenje z razpršilkami ni primerno, saj trda voda z naših vodovodnih pip na njih pušča bele usedline različnih soli, ki še dodatno mašijo listne reže. Še vedno zalivamo skromno, saj oblačni dnevi še ne prebujajo spomladanske rasti naših rastlin. Zato naj, kolikor je le možno, počivajo.
Kljub suhemu, vročemu zraku ne pozabite, da se morajo orhideje med vsakim zalivanjem izsušiti. Ravno zdaj je to zelo pomembno.
Zaradi dolge snežne odeje zmanjkuje hrane za naše pernate prijatelje. Zato ne pozabite nanje in poskrbite, da bodo ptičje krmilnice vedno polne. Poleti nam bodo vračali ne samo z lepim petjem, ampak bodo z naših rastlin odstranili številne škodljivce.
Miša Pušenjak
S svetovne ¿Mene scene
Haiti, ki ga je pred kratkim prizadel uničujoč potres, je trenutno v središču svetovne pozornosti tudi zaradi številnih raznovrstnih humanitarnih akcij. Pri zbiranju sredstev za pomoč prizadetim so se že angažirali številni svetovni glasbeni zvezdniki, med njimi je tudi britanski iskalec talentov in glasbeni producent Simon Cowell, ki bo denar za pomoč zbiral s pomočjo skladbe Everybody Hurts ameriške zasedbe R.E.M. K sodelovanju je povabil številne znane glasbenike, kot so Mariah Carey, Rod Stewart, Robbie Williams, Leona Lewis, Michael Bublé, Susan Boyle, Take That, Mika,
Lady GaGa, Westlife, James Morrison, James Blunt, Paolo Nutini, Kylie Minogue in drugi, Michael Stipe, pevec zasedbe R.E.M., je že odobril odstop avtorskih pravic skladbe v dobrodelne namene.
®@®
Po več kot štirih desetletjih skupnega ustvarjanja svoj odhod s svetovne glasbene scene napoveduje nemška rock zasedba Scorpions. Začetki skupine segajo v leto 1965, ko so se zbrali prvotni člani zasedbe Rudolf Schenker, pevec in ritem kitarist ter vodja skupine, Kari - Heinz Polimer na kitari, basist Lothar Heimberg in bobnar Wolfgang Dziony. Za-
Scorpions
Tony Hawk se je spet priskatal na mobilne telefone. Pred tabo je vznemirljiva nova igra, ki te bo popeljala na sam rob zmožnosti rolke in tebe. Igra temelji na napredni fiziki, kar pomeni, da boš moral pri težjih trikih uporabiti veliko znanja, saj je obnašanje rolke neverjetno pristno. Če rad skejtaš, ali pa če imaš rad dober izziv, je to igra, ki je ne smeš izpustiti!	Published by GLU
Pošlji: TD VERT na 3G3G
Svetovno znana serija Brain Challenge se vrača v novi podobi, še bolj nabiti z inteligentnimi igrami in vprašanji. Testiraj svoje sposobnosti opazovanja, hitrega reagiranja, testiraj svoj spomin in zmožnost logičnega sklepanja. Published by: Gameloft
Pošlji: TD KVIZ na 3G3G
To je to
Foto: internet
Amy Macdonald
sedba je sicer čez leta doživela kopico sprememb, tako da je danes edini originalni član Schenker. V 45 letih igranja so izdali več kot 20 albumov, ki so bili po vsem svetu prodani v 75 milijonih izvodov. Spisek njihovih uspešnic je res dolg, omeniti pa je treba vsaj rock-ovsko himno iz osemdesetih let Rock You Like a Hurricane, singel No One Like You, Send Me an Angel, Still Loving You in seveda balado Wind of Change, za katero mnogi pravijo, da je himna padca železne zavese.
Svoj zadnji album, ki bo imel naslov Sting in the Tail (Pik v rep), bodo izdali marca, nato pa se bodo še zadnjič odpravili na poslovilno turnejo, ki bo končana predvidoma leta 2012, najbliže nam pa bodo na odru 8. maja v Miin-chnu.
V ZDA pripravljajo novi glasbeno-humanitarni projekt We Are The World. Producent in pevec Quincy Jones in Lionel Richie že iščeta glasbenike, ki bodo skupaj posneli novo verzijo ene izmed najbolj znanih humanitarnih skladb v zgodovini. Skladba We Are The World je nastala točno pred 25 leti in je takrat pomagala lačnim v Afriki, Tokrat pa bo namenjena žrtvam potresa na Haitiju, med glasbenimi izvajalci, ki naj bi tokrat sodelovali pri tem pro-
jektu, so Usher, Wyclef Jean, Sting, Fergie, Stevie Wonder, Alicia Keys, Justin Timberla-ke, Natalie Cole in John Legend. Originalno skladbo We Are the World in takratni celotni humanitarni projekt za pomoč lačnim v Afriki so leta 1985 organizirali Lionel Richie, MichaelJackson in Quni-cy Jones. Ob omenjeni trojki so pri tem projektu sodelovali številni zelo znani izvajalci, kot so Bruce Springsteen, Bob Dylan, CyndiLauper, BillyJoel in mnogi drugi. V novi verziji se bodo poklonili tudi pokojnemu Michaelu Jacksonu, njegov vokal se bo prav tako
pojavil v novi verziji. ®®®
Cenjeni kitarist in bivši član kultne rock zasedbe Guns N Roses Slash bo kmalu končal snemanje svojega debitant-skega solo albuma. K sodelovanju je povabil številne znane glasbenike, kot so Alice Cooper, Chris Cornell, Cypress Hill, Fergie (Black Eyed Peas), Flea (Red Hot Chili Peppers), Dave Grohl (Nirvana, Foo Fighters), Nick Oliveri (Queens of the Stone Age), Ozzy Os-bourne in Iggy Pop. Album z imenom Slash and Friends bo
izšel 6. aprila.
®@®
Letošnja svečana podelitev glasbenih nagrad grammy bo obeležena s posebnim programom, ki bo posvečen Micha-elu Jacksonu. V čast kralja
BILLBOARDOVIH VROČIH 100 (ZDA)
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	EMPIRE STATE OF MIND - JAY-Z & ALICIA KEYS
UK TOP 100 (VELIKA BRITANIJA)
1.	FIREFLIES - OWL CITY
2.	REPLAY - IYAZ
3.	DON'T STOP BELIEVIN' - GLEE CAST
NEMČIJA
1.	I LIKE - KERI HILSON
2.	TIK TOK - KE$HA
3.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
Vsak svoje
Zadnje čase me obkroža veliko ljudi, ki z določenimi stvarmi niso zadovoljni. Ah, kaj z določenimi, z ljubezenskimi, kako pa ... Za vse ostalo dobiš garancijo in lahko vrneš. Torej, ti ljudje so velikokrat nesrečni in nenehoma imajo razne probleme in seveda vsi ti njihovi problemi posledično vplivajo name in kot dober človek kdaj tudi poskušam pomagati. Vendar, kaj se zgodi ... NIČ. Ljudje še naprej rinejo na stara pota in velikokrat zraven trpijo. Nekateri rinejo z glavo skozi zid in tudi ti trpijo. Tega na žalost ne morem razumeti; zakaj človek, ki se opeče, še drugič, tretjič in četrtič porine roko v ogenj?
Zakaj se zaletavajo z glavami v zid? Edino, kar od tega dobijo, so buške. Vsi ti ljudje poskušajo spreminjati druge, da bi jim naposled končno uspelo srečno zaživeti. Pa jim ne uspe. Zakaj? Ker se ljudje, kot sem nekoč že zapisal, ne spreminjajo. No, vsaj ko so starejši ne, vendar to ni tokratna tema. Ti ljudje kar vztrajajo in vztrajajo. So pravi alkimisti, iz svinca hočejo narediti zlato. In naj jim še tolikokrat spodleti, nekaj lepih besed in obljub in spet so na delu. Zakaj nekateri ljudje radi trpijo? Smisel ljubezni je SREČA! Zakaj ne znajo vsega pustiti za seboj in začeti znova? Raje trošijo enormne količine svojega časa in energije, da bi drugo osebo spremenili. Ob tem se sprašujem, čemu bi učil mačko lajati, če pa si lahko priskrbiš psa. Vse skupaj ni smiselno ... če nekaj ne gre, pustiš in greš dalje. Dobro, razumem, da poskusiš enkrat ali dvakrat, ampak da na glavo padeš desetkrat! To je nesmiselno in neumno.
Ampak vse ima svoj namen in verjamem, da ga imajo tudi te neumnosti. Če ne drugo, se jaz učim, česa ne smem. Očitno se morajo nekateri ljudje opeči desetkrat, da se bodo začeli izogibati ognju. Kar pa še ugotavljam ob tej burleski, je to, da je nesmiselno se truditi za nekoga drugega in mu hoteti pomagati. Ne moreš mu, le ob strani lahko mirno opazuješ in čakaš, da mine. Neumno je nekomu postavljati ogledalo predenj, saj začno sovražiti tebe. Ljudje morajo sami ugotoviti, kaj jim v življenju dela dobro in kaj ne. Vsak mora svoj križ nositi sam in četudi si še tako želiš nekoga osvoboditi tega bremena, to ni mogoče. Posameznikova pot je ozka in na njej ni prostora, da bi dva nosila en križ. Človek ga nosi pač tako dolgo, dokler se sam ne odloči, da ga bo izpustil in pustil na poti, sam pa se napotil naprej. Drugi lahko le gledamo in trpimo zaradi njihovega trpljenja.
Matic Hriberšek
popa, kije umrljunija lani, bo prikazan 3D-film, ki je nastal v obdobju pevčevih priprav na vrnitev na svetovne glasbene odre. Zanimivo je tudi to, da bo medijska hiša CBS svojim gledalcem brezplačno podelila milijon posebnih tridimenzionalnih očal, s katerimi bodo lahko na televiziji spremljali ta poseben del svečane podelitve. Celine Dion, Jennifer Hudson, Smokey Robinson, Carrie Underwood in Usher bodo udeleženci tega posebnega dela svečanosti, na katerem bo Michaelu Jackso-nu podeljena tudi nagrada za
življenjsko delo.
Mlada škotska pevka Amy Macdonald, ki je s svojim de-bitantskim albumom This Is the Life leta 2007 osvajala občinstvo po celem svetu, bo 8. marca izdala svoj drugi studijski album. Na albumu bo tudi duet z njenim priljubljenim glasbenikom Paulom Wellerom. Prvi singel novega albuma je skladba Don't Tell Me It's Over, ki bo uradno objavljena nekaj dni pred izdajo albuma.
Janko Bezjak
t vi
l_e s
V N A J
1.	TIK TOK - KE$HA
2.	BAD ROMANCE - LADY GAGA
3.	MEET ME HALFWAY - BLACK EYED PEAS
4.	YOU KNOW ME - ROBBIE WILLIAMS
5.	FIREFLIES - OWL CITY
6.	DOESN'T MEAN ANYTHING - ALICIA KEYS
7. I WIL S. REP S. EMP KEYS lG. GE ll. STAY
LOVE YOU MONDAY - AURA DION Y - IYAZ
RE STATE OF MIND - JAY-Z & AL
) YOU - JAMES MORRISON RONAN KEATING fsako sredo na Radiu Ptuj
Z Vami na frekvencah 89,8°98,2° 1043 bo Janko Bezjak
Pogoji uporabe Balunga: Uporabniki predplačniške telefonije - preverite stanje na vašem računu. Omogočite prejemanje wap povezav in GPRS/UMTS prenos podatkov. Poslani SMS je zaračunan po ceniku operateja (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil), cena povratnega sms-a je 1,88 EUR. Z uporabo storitve se strinjate s splošnimi pogoji na www.smscity.net/balunga. Balunga je naročniška storitev in uporabnikom prinaša največ 5 sporočil na mesec z wap povezavo do galerije, iz katere si lahko naložijo 6 vsebin brez doplačila. Cena sporočila je 1,88 EUR (Mobitel, Simobil, Debitel, Izi mobil). V vse cene je vštet DDV. Od pogodbe, ki je shranjena na sedežu podjetja, je možno odstopiti kadarkoli. Odjava: TD STOP na 3030. Reklamacije: 02-46-14-595, reklamacije@smscity.net. Ponudnik: ThreeAnts Koban & Co. d.n.o., Zg. Bistrica 22, 2310 Slov. Bistrica.
Kaj bomo danes jedli

Buckin narastek TOREK
gratinirana polenta*, solata SREDA
čufti v paradižnikovi omaki, pire
krompir
ČETRTEK
testenine z drobtinami, solata PETEK
špinača, pire krompir, koketi SOBOTA
prebranec s prekajenim mesom NEDELJA
gobova juha s krompirjem, ocvrti mesni polpeti**, solata PONEDELJEK
bučkin narastek, radič v solati
*Gratinirana polenta
500 g instant polente, 200 g gorgon-zole, 150 g tilzita (poltrdi sir), 150 g mo-carele, 1 lonček kisle smetane (lahko tudi sladke), 1 jajce, 2 dl paradižnikove omake.
Polento skuhamo v osoljeni vodi po navodilih z vrečke. Še vročo stresemo v pekač in poravnamo. Ko se ohladi, jo zvrnemo na de-
sko in jo narežemo na 1 cm debele rezine. Rezine polagamo tesno drugo poleg druge v pekač. Ko imamo dno pekača obloženo s polento, jo premažemo s polovico paradižnikove omake, nato pa čez vse razporedimo koščke gorgonzole in potresemo z grobo naribanim tilzitom. Ponovimo postopek s polento in paradižnikovo omako, na vrh pa potresemo preostanek ribanega sira in rezi-nice mocarele. Čez vse polijemo razmešano jajce in smetano ter zloženko pečemo pri 180 stopinjah, da se siri stalijo in zapečejo.
**Ocvrti mesni polpeti
500 g mletega mesa, 1 velika čebula, malo olja, poper, česen, vegeta, peter-šilj, 2 jajci, drobtine, 500 g krompirja.
Krompir olupimo, narežemo na koščke in skuhamo. Kuhanega pretlačimo. Na olju pre-pražimo čebulo in ji dodamo narezan peter-šilj in česen. Takoj ko česen zadiši, odmaknemo s štedilnika. Mleto meso dobro premešamo, dodamo začimbe, ohlajeno prepraženo mešanico čebule, česna in peteršilja, 1 jajce, vegeto, poper ter hladen pire krompir. Maso dobro pregnetemo in oblikujemo zrezke in jih povaljamo v ražvrkljanem jajcu ter drob-tinah. Zrezke spečemo na olju.
Pripravila: Alenka Smigoc Vinko
Iskrice
E
Kaj pravijo o modi?
Angleži: "Lepa obleka pride naprej iz mode."
Rusi: "Moda ne pozna nespodobnosti." -k-k-k
Kaj pravijo o bedakih?
Angleži: "Bedaki voz-Ijajo vozlje, pametni jih razvozljajo."
Finci: "Če gre bedak na semenj, bo dovolj denarja za pametnega."
•k-k-k
Kaj pravijo o prepovedanem?
Nemci: "Kolikor strožja je prepoved, toliko slajša so jabolka."
Švedi: "Najhitreje se poje prepovedano kosilo."
-k-k-k
Kaj pravijo o domačih prepirih?
Rusi: "Zakonski prepir je kot pomladanski dež."
Italijani: "Brezprepirov ljubezen splesni." -k-k-k
Kaj menijo o vzgoji otrok?
Rusi: "Otrok je kakor testo: tako zraste, kot ga zamesiš."
Turki: "Otroke vzgajati je isto kot kamen gristi."
Smeh ni greh
"Kaj reče blondinka, ki se zjutraj zbudi pod kravjim vimenom?" - "Fantje, samo eden gre lahko z menoj domov!"
"Gospodična, vi imate pa noge takšne kot srna!" - "Tako lepe?" - "Ne, tako kosmate!"
"Kadar vidim neumen obraz, se vedno smejem!" - "Pa te to pri britju nič ne moti?"
Na nekem govoru je imel jugoslovanski diktator Tito odpet hlačni razporek, toda nihče ga ni upal opozoriti na to. Zato so k Titu poslali manjšega dečka, ki je Tita opozoril, naj si zapne hlačni razporek.
"Deček, ti si pa pogumen in predrzen!" je rekel Tito. "Kako ti je pa ime?"
"Slobodan Miloševic, tovariš Tito!"
"Moj sin je nor kot tale stol," se pritožuje Peter prijatelju in pri tem, da bi bil prepričljivejši, močno potrka po stolu. - "Očka, nekdo trka! Ali naj odprem?" vzklikne sin, ki sliši trkanje.
"Pusti sinko, bom jaz odprl, verjetno iščejo mene!"
Gospodarica je naročila novi hišni pomočnici: "Danes zvečer bomo dobili goste. Ko boste pripravljali telečjo glavo, dajte limono v gobec in peteršilj v ušesa!"
"Joj, kako bom pa izgledala?" se je prestrašila hišna pomočnica.
Kandidatki za vozniški izpit se pogovarjata, medtem ko čakata na inštruktorja.
"Mene je inštruktor cel večer drgnil na Ljubljanskem gradu!" je rekla prva.
"Mene je pa prejšnji teden kar pri sebi doma!" se je pohvalila druga.
"Soseda, ali ste včeraj slišali prepir pri Korenčkovih?"
"Seveda sem ga, saj je ropotalo celo noč! Kaj pa sta imela?"
"On je dal oglas v erotični časopis, da išče žensko, ki bi se igrala z njim razne spolne igrice, na oglas pa se je javila njegova žena!"
Pacient je vstopil v ordinacijo in rekel zdravniku: "Moj prijatelj je imel spolno razmerje z neznano žensko in zdaj se boji, da se je okužil s kakšno spolno boleznijo."
"Hm, najbolje bo, da sleče-te hlače in mi pokažete vašega prijatelja."
"Ženska mora izgledati kot filmska igralka, obnašati se mora kot dama, divja in strastna mora biti kot prostitutka in delati mora kot konj."
"Kako je kaj z novo zaposlitvijo?" - "Kot v raju!" - "Tako dobro?" - "Ne, vsak trenutek me lahko naženejo!"
"Grozno!" reče pisatelj prijatelju. "Moj petletni sin mi je raztrgal roman, ki sem ga pisal dve leti!" - "Kaj? Zna že brati?"
Ugankarski slovarček: AGIR = bog morja v nordijski mitologiji; BIRTA-LAN = romunski rokometaš (Stefan, 1948-); BUZARONA = psovka; DAD = danska rockovska skupina; DAGI-STANLI = turški rokoborec (Mustafa, 1931-); LUČEVINA = borova smolnata trska; OTL = nemški oblikovalec Aicher; RASK = danski lingvist (Rasmus, 1787-1832); RODČENKO = ruski slikar (Aleksander, 1891-1956).
■ep^ 'pejepie 'eue^eu 'u^s 'eo^eip 'iepjV '!|ue}S!§ea 'ernAeoni '|oaiq 'e|oos 'IV '13 'e|3 'Bom '^ej} 'upe 'eiuejjiuez 'e|ai Isoupojein} 0A| 'o^jbiai ueA| 'euojeznq 'luoj^ -ojej. 'eoue 'eipiu 'iunq|e 'e^o|s :oiiAejopoA :e)|uezjj)| 3) Aeijseg
íPoíHulajtz naí na íUE-tountrn íjitztu.1
RADIOPTUJ
na ¿filetee
www.radio-ptuj.si
Foto: ASV
Govori se ...
... da se očitno mnogim vse močneje kolca po nekdanji Jugi. Tudi v naši stari Poeto-vioni, saj postaja program jubilejnega kurentovanja vse bolj južnjaški, slovenski pevci in zasedbe pa vse redkejša izjema.
... da se predloga o razglasitvi Panorame za arheološki park Podravja in kulturni spomenik državnega pomena nekateri veselijo, drugi pa ne. Doslej se je namreč pokazalo, da bogata arheološka najdišča običajno pomenijo revno občinsko blagajno.
... da se na holermuškem nekateri že po malem bojijo, kaj se dogaja z njihovim na čase tako aktivnim županom, saj letos še niti seje ni sklical, kaj šele kakšno tiskovno konferenco. Da o pisanju javnih odgovorov ne govorimo - že od novega leta nič.
... da so po vzoru porušitve centra Zavrča prejšnji teden
začeli rušiti še center Koran-tove dežele. A morajo biti zelo pazljivi, da slučajno ne podrejo še županove rojstne hiše.
. da ga lahko v šterntalski občini spet na veliko „serjejo", saj je prejšnji teden že pričela poskusno obratovati nova čistilna naprava. In ta zmore predelati še tako veliko srač-kanja.
... da se nekateri resno bojijo, da bo huda zima zalede-nila tudi ptujsko Dravo. Tako
mirno je vse okrog zadnje čase, da se nekateri sprašujejo, ali sploh še obstaja.
Vidi se ...
... da so v času pustnega prevzema občinske oblasti nekaterim zelo glasnim občinskim svetnikom že na voljo priložnostne naglavne maske. Za vsak primer, če bi kateri izmed njih čisto slučajno padel na kakšno slučajno odvrženo ježevko.
Za ostre oči • Najeli razlike
Foto: Tajno društvo PGC
Foto tedna • Bralci fotografirajo
Nagrado podarja
KNJIGARNA IN PAPIRNICA
Bukvica 1: Zagrebška cesta 4, tal.: 02 783 76 51
Foto: Matej Ozmec
Vam je kakšna fotografija posebej uspela? Se vam zdi, da bi bila zanimiva tudi drugim bralcem? Pošljite nam jo, pa bomo izbrali najzanimivejšo. Naš elektronski naslov: nabiralnik@radio-tednik.si. Fotografija naj bo v formatu »jpg« in dovolj velika za objavo v časopisu (vsaj 300 kB - raje več). Pripišite še avtorja fotografije in opišite, kdaj in kje je fotografija nastala. Veselo na delo! »Pija in Jaka Ozmec sta letos prvič pomagala delati snežake! Sneg nam je zelo všeč tudi zato, ker se lahko sankamo,« je ob sliki, ki jo je posnel na domačem dvorišču, pripisal njun ati Matej Ozmec.
Sudoku • Sudoku • Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
7	2	9			5			
								2
6			3	8				9
9					3			
	6		4				3	
2					8		5	1
		6						
				9			2	7
				7		8		
	Ljubezen	Posel	Denar	Zdravje
Oven	V	©©	€€	000
Bit	¥»¥	©	€€	000
Dvojčka	VV	©©	€€€	0
Rak	VVV	©©	€	00
Lev	VV	©©©	€€	000
Devica	V	©©	€€€	0
Tehtnica	VVV	©	€€	000
Škorpijon	V	©©	€€€	00
Strelec	VV	©©	€€€	00
Kozorog	VVV	©©©	€	0
Vodnar	VVV	©©	€	00
Ribi	V	©	€€	000
Velja za teden od 2. februarja do znaka - dobro, 3 znaki - odlično
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
B. februarja: 1 znak - slabo, 2
Fotografiji se razlikujeta v petih podrobnostih. Poiščite jih, označite s krožcem, izrežite sličico in jo do petka, 05. februarja, pošljite na naslov: Radio-Tednik, Raičeva 6, Ptuj. Med pravilnimi rešitvami bomo izžrebali enega reševalca in mu podarili knjižno nagrado.
Nagrajenka iz prejšnje številke je: Tjaša Petrovič, Finžgarjeva 8, 2250 PTUJ.
Anekdote slavnih
Na stara leta je potoval španski pesnik, dramatik in romanopisec Miguel de Cervantes Saavedra po Španiji in v vaški krčmi podvoril ne več rosno mladi brhki krčmarici. Krčmarica ga je zavrnila z besedami: »Gospod, oglasiti bi se morali pred kakimi tridesetimi leti. Tedaj bi vas morda uslišala.« - Cervantes ji je odgovoril: »Saj sem se, vendar je bila takrat tu vaša mama, ki mi je rekla, naj pridem, ko
bom starejši. Zato sem sedaj ponovno poskusil.«
***
Ko je živel francoski pisatelj Tristan Bernard v Vichyju, je nekoč po obilnem kosilu potožil, da ga je močno začela boleti glava. Gostitelji so mu zagotovili, da to ni zaradi hrane, ker daje v njihovi občini povsod izredno zdrava in čista ter mu pojasnili, da se je zato smrtnost zmanjšala na en sam primer dnevno. Bernard je ob tem dejal: "Prosim vas, če greste hitro na občino in vprašate, če je danes že kdo umrl."
***
Francoski kardinal Richelie je imel navado reči: "Preden se lotim česarkoli, temeljito preudarim. Ko se odločim, grem naravnost do konca in premagam sleherno težavo, potem
pa vse skupaj pokrijem s svojo rdečo kuto."
***
Italijanski komediograf, avtor Ostržka, Dario Niccodemi je dobil v oceno rokopis mladega avtorja. Čez en mesec je avtorju podal naslednjo oceno: "Dal sem jo brati še dvema. Gospa Vergani trdi, da bi bilo treba v celoti spremeniti drugo dejanje, gospod Cimaera pa pravi, da prvo."
"Kakšno pa je vaše mnenje?" je zanimalo avtorja.
"Jaz mislim, da bi bilo potrebno spremeniti tretje dejanje."
***
Ko je Edvard VII,. še kot angleški prestolonaslednik, v garderobi obiskal francosko igralko Saro Bernhardt, je prišel s klobukom na glavi. Igralka ga je opozorila: 'Visokost, običaj je obdržati krono na glavi, za klobuk pa to ne velja."
22 Štajerski
Šport mladih, poslovna sporočila
torek • 2. februarja 2010
Šolski šport • Smučanje
A	V	Y	I	V| V
Sneženo, sončno in množično
Ptujski Zavod za šport je v sredo na Arehu organiziral področno tekmovanje osnovnošolcev v smučanju in deskanju. Nastopilo je več kot 100 učencev iz desetih šol iz ptujskega, ormoškega in slovenskobistri-škega območja. »Smučanje je zanimiva športna disciplina, ki se v koledarju osnovnošolskih pričenja šele z nivojem področnega tekmovanja. To tekmovanje je tradicija že mnoga leta in se uspešno ohranja. Število mladih se kljub nezavidljivim časom iz leta v leto povečuje,« je povedal organizator tekmovanja Boštjan Zemljarič. Tekmovalce pa so bolj kot velika konkurenca razveselili ugodni snežni pogoji in lepo sončno vreme. Da pred tekmo kljub 10 stopinjam pod ničlo ni zeblo, je poskrbela »vročica« tekmovanja.
Vsi smučarji so zaradi dobro utrjenega smučišča imeli zelo podobne pogoje. Da je ponekod ledeno in drsi, so malce potarnali nekateri, a odstopov ni bilo veliko. Le štirje so »zleteli« s proge. Najhitreje je svojo nalogo opravil Ven Florjančič iz Poljčan (37,36), ki edini od prijavljenih tudi trenira smučanje. Tri sekunde za njim je zaostal Tin Breznik (Anton Ingolič) iz Sp. Polskave, ki je osvojil zlato medaljo v kategoriji mlajših dečkov, še tri sekunde več je za progo potreboval zmagovalec med starejšimi dečki, Jure Korošec (Pohorskega bataljona) iz Slovenske Bistrice. Skupno peti čas je dosegla najboljša deklica, Nataša Divjak
Najboljši v konkurenci deskarjev na snegu
iz ptujske OŠ Ljudski vrt, ki je bila precej hitrejša od vrstnic. Zmagala je med starejšimi deklicami. Z mlajšo Evo Veselič sta bili edini, ki sta svoji šoli prismučali dve posamični zlati odličji. Njuna šola je bila najboljša tudi v ekipnem seštevku smučarskega tekmovanja
v obeh starostnih kategorijah, Markovčani pa so zlato plaketo za najboljši ekipni rezultat osvojili med deskarji.
Najboljši smučarji iz Areha se bodo udeležili državnega prvenstva, ki bo letos na Starem Vrhu.
UG
Rezultati: veleslalom:
Kategorizirani: 1. Ven Florjančič (Poljčane)
Deklice 97 in ml.: 1. Eva Veselič (Ljudski vrt), 2. Barbara Gaiser (Olga Meglič), 3. Patricija Turner (Pohorskega bataljona)
Dečki 97 in ml.: 1. Tin Breznik (Anton Ingolič), 2. Domen Bau-man (Ljudski vrt), 3. Primož Jelen-ko (Pohorskega bataljona)
Deklice l. 95-96: 1. Nataša Divjak (Ljudski vrt), 2. Katja Bez-jak (Mladika), 3. Špela Popošek (Markovci)
Dečki l. 95-96: 1. Jure Korošec (Pohorskega bataljona), 2. Rene
Jelenko (Pohorskega bataljona), 3. Jan Pavličič (Ljudski vrt) Deskanje:
Deklice: 1. Katja Valič (Mladika), 2. Anja Lazar (Markovci), 3. Klavdija Vivod (Pohorskega bataljona)
Dečki: 1. Boštjan M. Mihelač (Breg), 2. Tilen Bezjak (Markovci), 3. Tadej Bauman (Hajdina)
Ekipno - mlajši: 1. Ljudski vrt, 2. Olge Meglič, 3. Markovci
Ekipno - starejši: 1. Ljudski vrt, 2. Pohorskega bataljona, 3. Markovci
Ekipno - deskanje: 1. Markov-ci, 2. Mladika, 3. Breg
Utrinek s tekmovanja na Arehu
Šolski šport • Rokomet
Igralci OŠ Ljudski vrt napredovali
Mladi rokometaši OŠ Ljudski vrt
Četrtfinalno državno tekmovanje -dečki, letniki 1995
V sredo, 27. 1. 2010, je v SŠC Ptuj potekalo četrtfinalno državno tekmovanje v rokometu za starejše dečke, letnik 1995 in mlajše. Na tekmovanju so sodelovale 4 ekipe: OŠ Tabor I iz Maribora, OŠ Gornja Radgona, OŠ Šmartno pri Sl. Gradcu in učenci naše šole OŠ Ljudski vrt Ptuj. Odigranih je bilo šest tekem. Naši učenci so pokazali zelo borbeno in zavzeto igro, s katero so suvereno in prepričljivo premagali vse tekmece in s tem dokazali, da si želijo
Rezultati četrtfinalnega tekmovanja:	
OŠ Ljudski vrt Ptuj - OŠ Tabor I Maribor	21:7
OŠ Šmartno pri Sl. Gradcu - OŠ Gornja Radgona	11:10
OŠ Ljudski vrt Ptuj - OŠ Gornja Radgona	22:7
OŠ Šmartno pri Sl. Gradcu - OŠ Tabor I Maribor	17:8
OŠ Gornja Radgona - OŠ Tabor I Maribor	17:8
OŠ Ljudski vrt Ptuj - OŠ Šmartno pri Sl. Gradcu	21:7
v finalni del tekmovanja. Pred tem pa jih čaka še težka naloga, saj morajo najprej takšno igro prikazati v polfinalu državnega tekmovanja. Vsi želimo in upamo, da jim bo uspelo. Na koncu bi se še radi zahvalili vsem, ki so nam kakorkoli pomagali pri organizaciji in izpeljavi samega tekmovanja.
OŠ Ljudski vrt: Martin Vr-
bančič, Rok Šalamun, Davorin Levanič, Luka Reis-man, Teo Prapotnik, Aljaž Mori, Toni Rogina, Filip Jerenec, Mario Kenda, Žan Černivec, Kevin Krajnc, Blaž Petrovič, Miha Tetič-kovič, Žan Bukvič in Rok Dravčbaher.
Mentor/učitelj: Igor Ivančič
VSAK CHTRTHK Ob 20.00 URI
PREDLOGI ZA FEBRUAR

K POSKOČNIH
" " ■ S»
1.	Ans. SASE AVSENIKA-Vsi zapojmo
2.	KRAJNCI - Na planinci je na hišca
3.	GIANI RIJAVEC IN ZIDANlSKI KVINTET - Lojtrca
4.	ZAVRŠKI FANTJE IN TRIO ZLATKA MUNDE - Stari muzikant
5.	Ans. SPEV-Tvoje oči
6.	Ans. JELEN-Jelenov ruk
7.	Ans. PEPELNJAK - Prijatelji
1.	TANJA ŽAGAR IN BORIS KOPITAR - Lepo je v dvoje
2.	BOŠTJAN KONEČNIK- Brez izpita sem postal
3.	ELA - Kakor magnet
4.	ATOMIK HARMONIK - Pivo mi dej
5.	ROK KOSMAČ-Se lahko ljubim
6.	OBJEM - Odšel bom
7.	ZLATKO DOBRIČ-Mehankar
ŠOPEK POSKOČNIH
POP 7 TOP
Ime in priimek: Tel. številka:
Orfejčkove
SMS glasbene želje:
041/818-666
Glasovnice pošljite na dopisnicah na naslov: MEGA MARKETING d.o.o.,p.p. 13, 2288 Hajdina
T
žerak
MESO »IZDELKI podlehnik
Iz srca Haloz
Cene so v EUR ¡n vsebujejo DDV. Slike so simbolične. Ponudba velja do prodaje zalog.
Svinjska rebra s kožo	PePi piščančje hrenovke
2,48€/kg	l,99€/kg |
	PePi piščančje hrenovke 210 g 0,42€/kos
Akcija traja do 7. februarja.
Čajna klobasa
4,99 €/kg
IN SE VELIKO DRUGEGA
Glasujem za
Glasujem za
Naslov
Prireditvenik
Torek, 2. februar
9.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 24.00 Budina pri Ptuju, 10. tradicionalni kurentov-korantov skok, domačija 2. princa karnevala Matevža Zokija
Sreda, 3. februar
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 11.15 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 12.00 Ptuj, razstavišče Stari zapori, odprtje likovne razstave Mate kaj za pusta hrusta 18.00 Ptuj, prireditveni center Kronos Park hotela, razstava fotografij Marjana Petka Zumirani korant
18.00 Ptuj, športna dvorana OŠ Olge Meglič, prireditev pesniške zbirke Prvi koraki učenke Tine Fekonja
19.00 Ptuj, klub Gemina XIII. v grand hotelu Primus, modna revija pustnih kostumov Sanje Veličkovič Ta nori svet
Četrtek, 4. februar
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 11.15 Ptuj, Mestno gledališče, Pravljično srce, za šole in izven 13.00 Ptuj, galerija Magistrat v Mestni hiši, odprtje fotografske razstave Stojana
Kerblerja Kurentovanje 1966-2005 14.00 Gorišnica, na Toplakovi domačiji v Gorišnici 8, spominska svečanost ob 65.
obletnici poslednjega boja partizanskih kurirjev in aktivistov na čelu s Francem Belšakom-Tonetom
17.00 Ptuj, Osnovna šola Mladika, literarni večer Sprehod po kurentovanju z besedo in sliko
17.00 Ptuj, Knjižnica Ivana Potrča, pravljična sobica Mladinskega oddelka, pustna pravljica z jogo
18.00 Dornava, avla osnovne šole, literarni večer ob slovenskem kulturnem prazniku 18.00 Ptuj, Miheličeva galerija, pogovor o kurentovanju Na muzejski sceni, gost bo
župan Mestne občine Ptuj dr. Štefan Čelan 19.00 Ormož, grajsko dvorišče, potopisno predavanje Transibirska železnica - od
Moskve do Pekinga, predaval bo Zoran Furman 19.00 Ptuj, Refektorij Minoritskega samostana, nastop učencev, ki se pripravlajo za regijsko tekmovanje mladih slovenskih glasbenikov zasebne glasbene šole v Samostanu Sv. Petra in Pavla 19.00 Ptuj, razstavišče Knjižnice Ivana Potrča, predstavitev faksimile Valvasorjeve grafične zbirke Iconotheca Valvasoriana in slovenski prevod njegove Slave vojvodine Kranjske, prireditev posvečena slovenskemu kulturnemu prazniku, 8. februarju
Petek, 5. februar
9.30 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven 11.00 Ptuj, Mestno gledališče, Strahec, za šole in izven 13.00 Ptuj, Qlandia (1. nadstropje), odprtje razstave pustnih fotografij Večerovih
fotoreporterjev 50 let pusta skozi objektiv Večera, razstava bo na ogled do 16. februarja
18.00 Ptuj, Amfiteater Gimnazije, glasbena predstava Art karneval - Živalski karneval
20.00 Ptuj, Amfiteater Gimnazije, glasbena predstava Art karneval - Živalski karneval
21.00 Ptuj, Karnevalska dvorana, House Event - Tom Novy -	Ptuj, grand hotel Primus, odprtje razstave Predstavitev sveta princev karnevala
Mali oglasi
STORITVE
V KROJAŠKEM salonu Senior JOY izposojamo fantovske birmanske in obhajilne obleke, na voljo več kot 90 oblek. Tel. 041 743 990.
KMETIJSTVO
PRODAM gradbeno parcelo z gradbenim dovoljenjem ob bodočem rondoju v Rogoznici. Telefon 051 340 225.
DELO
IŠČEM delo, lahko pomoč pri gospodinjskih opravilih ali starejšim osebam, zanesljiva oseba. Tel. 041 520 915.
DOM-STANOVANJE
ODKUPUJEMO vse vrste hlodovine listavcev (topol, breza, bukev, hrast ...) ter vse iglavce. Uredimo tudi posek in spravilo lesa ali odkupimo gozd v celoti. Nudimo tudi žagan les, ostrešja, obloge ter stavbno pohištvo. ŽAGA Ptuj, tel. 041 403 713.
TRISOBNO	opremljeno
stanovanje v Kidričevem oddamo v najem poštenim ljudem. Kličite po 19. uri na tel. 051 221 231.
RAZNO
KUPIM traktor in kmetijsko mehanizacijo. Telefon 041 358 960.
PRODAM suha bukova drva dolžine 1 meter, 33 cm, 25 cm, narezana, z dostavo. Tel. 051 667 170.
KUPIM suhe bučnice, pridem na dom, plačilo takoj. Tel. 051 667 170.
PRODAM bukova in gabrova drva z dostavo, možnost razreza na 25 in 33 cm. Tel. 041 723 957.
PRODAM trosilec hlevskega gnoja Sip krpan 30, na 4 pokončne valje. Cena 1100 €. GSM 051 368 302.
PRODAM 10-mesečno kozico in kozlička srnaste pasme za nadaljnjo rejo. Telefon 051 454 264.
NEPREMIČNINE
ZARADI ZAPRTJA gostinskega lokala prodam po znižani ceni bele damastne prte in nadprte raznih barv ter dekorativne zavese in dekorativno blago za zavese Tel. 02 772 34 41 ali 031 656 708.
MALE OGLASE, OSMRTNICE, OBVESTILA in RAZPISE LAHKO ODSLEJ NAROČITE
ZA TORKOVO IZDAJO
DO PONEDELJKA ZJUTRAJ DO 9. URE,
ZA PETKOVO IZDAJO
DO ČETRTKA ZJUTRAJ DO 9. URE
na tel. številkah (samo za male oglase)
02 749-34-10 ali 02 749-34-37, faks 749-34-35 ali elektronski naslov
justlna.lah@radlo-tednlk.sl, za večje objave predhodno pokličite.
V NAJEM oddam urejen poslovni prostor v Bukovcih ob glavni cesti, v velikosti 30 m2. Tel. 031 364 077.
RADIOPTUJ
89,8-98,2-104,3
Naročite
v
Štajerski
Vsak naročnik dobi:
-	20% popust pri malih oglasih
-	brezplačne priloge Štajerskega tednika (TV okno. Kakovost bivanja, Avtodrom, Slovenske počitnice, Gremo na počitnice, Stotin, Kronika leta...)
-	poštna dostava na dom.
z brezplačno prilogo
NAUOCILNICA ZA
V
Štajerski
Ime in priimek:.
Naslov: _
Pošta: _
Davčna številka:. Telefon: _
Datum naročila: Podpis: _
Priloga: TV okno -48 barvnih strani TV sporeda in zanimivosti iz sveta zabave in glasbe!

RADIO TEDNIK Ptuj d.oo. Raičeva 6 2250 Ptuj
Dvakrat tedensko aktualni dogodki iz Spodnjega Podravja s Prlekijo ter pregled dogajanja v Sloveniji in po svetu.
Skromno in pošteno si živela, nas učila veselje, srečo in ljubezen si med nas delila.
Sedaj štiri leta naš dom ovit je v sivino, v obup, žalost in v neizprosno bolečino.
V SPOMIN Jožici Valentan
IZ APAČ 165
Žalosten je spomin na 2. februar 2006, odkar si nas za vedno zapustila. Hvala vsem, ki se z lepo mislijo spomnite nanjo.
Žalujoči: mož Ivan, sin Beno, hčerka Tanja z Danijem
in vnuk Leon
ft
Ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim. Sem v pomladni sapi vetra, v zimskem snegu se iskrim, sem sončni žarek v žitnem polju in dežja kaplja na jesen. Sem zjutraj ptica v mirnem letu, zvečer kot zvezda zažarim. Prosim, ne jokajte na mojem grobu, ni me tam, ne spim.
ZAHVALA
Ob boleči izgubi naše zlate žene in mamice
Milene Prapotnik
IZ SAGADINOVE ULICE 7, NA TURNIŠČAH
se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo v tako velikem številu pospremili na njeni zadnji poti, darovali cvetje, sveče ter nam izrekli pisna in ustna sožalja. Hvala internemu oddelku ptujske bolnišnice, dr. Šarmanovi, dr. Beričevi, Onkološkemu inštitutu v Ljubljani.
Zahvala g. župniku Marjanu za opravljen pogrebni obred in darovano sveto mašo, govorniku gospodu Šeguli za ganljive besede slovesa, pevcem za odpete žalostinke in Tišino. Hvala pogrebnemu podjetju Mir za opravljene storitve. Vsem še enkrat iskrena hvala.
Žalujoči: mož Stanko, hčerke Marija, Tatjana in Anita z družinami ter ostalo sorodstvo
SIP
Odslej nas lahko spremljate tudi na Siol TV, na 143. kanalu
SPORED ODDAJ
TOREK 2.2.
8.00 Oddaja iz občine Destrnik 17.00 Iz domače skrinje - Destrnik 18.00 SIP lestvica
19.00 Pri Gašperju - glasbena oddaja 20.00 Ljudski pevci v Skorbi 2. del 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
SREDA 3.2.
8.00 S pesmijo v novo leto - Hajdina 17.00 Iz domače skrinje - Hajdina 18.00 Super hiti
19.00 SGL Slovenska glasbena lestvica 20.00 Štajerska frajtonarica 2. del 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
ČETRTEK 4.2.
8.00 Oddaja iz občine Dornava 17.00 Iz domače skrinje - Dornava 18.00 Super hiti 19.00 Pri Gašperju 20.00 Fašenk po Dornavsko 21.10 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
PETEK 5.2.
8.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 17.00 ŠKL- mladinska oddaja 18.00 Pri Gašperju
19.00 Imamo se fajn - mladinska oddaja 20.00 Občina Gorišnica - Iz naših krajev 21.00 SIP Lestvica - glasbena oddaja 21.45 Ljubezenski kalkulator 23.00 Video strani
Ptuj • ČS Jezero predstavlja projekt Zdravo življenje
S preventivo do cim boljšega zdravja
V Domu krajanov Budina-Brstje so 29. januarja javno predstavili projekt ČS Jezero Zdravo življenje, ki ga bodo izvajali v dveh sklopih. Prvega bo vodila krajanka ČS Jezero Nevenka Rosic, dipl. medicinska sestra, drugega pa Anka Moro, dipl. medicinska sestra, in Uroš Železnik, dipl. zdravstvenik iz ptujskega zdravstvenega doma. V prvem sklopu bodo izvajali redne mesečne meritve krvnega tlaka in občasne meritve krvnega sladkorja, holesterola ter trigliceridov, v drugem pa bodo potekala predavanja oziroma delavnice z nasveti za zdravo življenje.
Kljub nehvaležnemu tempu današnjega življenja si je potrebno vzeti čas zase, s tem projektom poudarjajo v ČS Jezero. Zdravje je največje bogastvo slehernega človeka, tega pa se ponavadi zavedamo šele, ko zbolimo. Načela zdravega življenja bi morala biti neke vrste katekizem slehernega človeka. To pa so zdrava prehrana, vzdrževanje telesne teže, veliko gibanja, izogibanje negativnim življenjskim navadam, redni preventivni pregledi in premagovanje stresa.
»Kljub razmeram v naši družbi, ki so posamezniku vedno bolj neprijazne, se v ČS Jezero in ptujski župan dr. Štefan Čelan trudimo, vsak v okviru svojih pristojnosti, da bi ustvarili za vse ljudi zdravo in prijazno okolje. Projekti v naši četrtni skupnosti so usmerjeni k zadovoljevanju potreb vseh krajanov. To pa je bilo tudi naše vodilo pri odločitvi o tem, da bi posameznikovo skrb za zdravje olajšali z brezplačnimi in rednimi preventivnimi pregledi ter nasveti za zdravo življenje. Projekt Zdravo življenje je namenjen vsem krajanom ČS Jezero. Preventivne preglede
bomo izvajali vsako prvo soboto v mesecu med 8. in 10. uro v sejni sobi Doma krajanov Budina-Brstje. Potekali bodo celo letošnje leto. Vsak udeleženec bo dobil preventivni kartonček, kjer si bo lahko vpisoval rezultate merjenj in tako redno spremljal svoje zdravje,« je na predstavitvi projekta, ki se je je udeležilo okrog 90 krajanov, povedal predsednik ČS Jezero Črtomir Rosic. Iz ZD Ptuj je pri njegovi predstavitvi sodelovala Anka Moro, iz MO Ptuj pa župan dr. Štefan Čelan in mag. Janez Merc, vodja Urada župana in splošnih zadev.
Prvo preventivno merjenje krvnega tlaka so pripravili že 30. januarja. ČS Jezero je za svoj preventivni projekt uspelo pridobiti tudi donatorja, podjetje Roche, za kar so jim zelo hvaležni. Predstavnik podjetja Roche Jani Tkalec jim je podaril sodoben aparat za merjenje krvnega sladkorja.
Anka Moro, dipl. med. sestra iz JZ Zdravstveni dom Ptuj, ki bo skupaj z Urošem Železnikom, diplomiranim zdravstvenikom, vodila predavanja oziroma delavnice, ki bodo potekale v dvorani Doma krajanov Budina-Brstje, je dejala, da je projekt Zdravo življenje odlična in prva tovrstna
Foto: Črtomir Goznik
S predstavitve projekta Zdravo življenje v CS Jezero
ideja, ki je prišla iz ene od četr-tnih skupnosti na območju MO Ptuj in tudi širše. Zelo redki so namreč tisti, ki so pripravljeni za svoje zdravje narediti nekaj več. Prva predavanja bodo že 9. in 10. februarja. Krajane ČS Jezero pa je Anka Moro povabila tudi v šolo hujšanja, ki traja 16 tednov, in delavnice odvajanja od kajenja. Gre za preventivna progra-
ma JZ Zdravstveni dom Ptuj, ki uspešno potekata že nekaj let.
Projekt Zdravo življenje v ČS Jezero pozdravlja tudi ptujski župan dr. Štefan Čelan. MO Ptuj bo pri njegovem uresničevanju pomagala po svojih močeh. Zadovoljen je, da je iz četrtne skupnosti prišla tudi takšna pobuda, v večini krajani prihajajo s predlogi o tem, kaj bi delali,
gradili, redkeje pa s pobudami, kaj bi naredili za sočloveka, da bi mu na nek način pomagali lajšati življenjske težave. Gre za projekt, ki lahko veliko prispeva k zmanjšanju kritičnih stanj. Devetdeset odstotkov hudih okvar je namreč mogoče preprečiti s preventivo. Projektu je zaželel veliko uspeha, krajanom pa čim več zdravja.
MG
Ptuj • Za večjo vidnost in varnost otrok
Odsevni brezrokavniki za ptujske šolarje
Sava Tires iz Kranja že od novembra lani sodeluje z osnovnimi šolami in jim podarja odsevne brezrokavnike za večjo varnost in vidnost otrok na cesti. Ob obisku šole otrokom podarjajo odsevne brezrokavnike in pobarvanko s kratkimi navodili o varnem obnašanju na cesti.
V torek, 26. januarja, sta predstavnici podjetja Goodyear Romana Stare in podjetja Vulco Irena Krajnc skupaj s Francem Kozelom, predsednikom Sveta za preventivo in vzgojo v cestnem prometu MO Ptuj, pomočnico ravnateljice na OŠ Ljudski vrt Božo Papež ter policistoma s tega varnostnega okoliša obiskali OŠ Ljudski vrt v Ptuju in podružnično osnovno šolo v Grajeni. Na treh različnih prireditvah na Ptuju in v Gra-
jeni so učencem od prvega do tretjega razreda pripravili nekaj preventivnih nasvetov o varnem obnašanju v prometu, nato pa so jim brezplačno razdelili nekaj čez 300 odsevnih brezrokavnikov ter pobarvank o varnem obnašanju v prometu.
Projekt za večjo varnost otrok je namenjen vsem udeležencem v prometu, v podjetju Goodyear pa želijo na svoj način poskrbeti za varnost otrok na cesti oziroma za njihovo večjo vidnost.
Foto: M. Ozmec
Predstavnici podjetja Goodyear Romana Stare (desno) in podjetja Vulco Irena Krajnc sta učencem izročili več kot 300 odsevnih brezrokavnikov in poučnih pobarvank.
Sicer pa projekt vključuje vse, ki se zavedajo pomena varnosti otrok - voznike, izobraževalne institucije, občine, ministrstva ter svete za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. Organizator projekta, podjetje Goodyear, je s tem postalo član evropskega združenja za varnost v cestnem prometu, saj je njegov namen spodbujati preventivo na cesti. S celostnim naborom aktivnosti in vključevanjem institucij ter posameznikov v ta projekt si prizadevajo, da bi bili naši otroci na cesti čim bolj varni, zato projekt Goodyear organizirajo skupaj s servisi Vulco.
Podarjeni odsevniki bodo šolarjem, ki jih bodo nosili v času sprehodov, pri raznih aktivnostih in tudi na poti domov ali v vrtec oziroma v šolo, omogočili večjo vidnost, tako da bo njihova udeležba v prometu zagotovo varnejša. To je še posebej pomembno v jesensko-zimskem času, ko so dnevi krajši in vidljivost slabša. Sicer pa je podaritev odsevnih brezrokavnikov le ena izmed aktivnosti.
V okviru projekta Goodyear namreč vabijo otroke tudi k ustvarjanju in jih preventivno izobražujejo, saj se zavedajo, da sta ustvarjalnost in izobra-
ževanje v rani mladosti še kako pomembna. Informacije o varnosti na cesti, ki jih je šolarjem podala predstavnica Goodyeara, bodo otrokom lahko služile kot izhodišče pri risanju ali pisanju ter ustvarjanju. Ker se zavedajo tudi pomena pisane besede, so v projekt vključene še interesne aktivnosti, kot so na primer novinarski krožki višjih razredov osnovnih šol. Tako bodo lahko osnovnošolci obveščali svoje sovrstnike in mlajše o varnosti v prometu in na cesti ter hkrati krepili zavedanje o tem vse leto.
Ker je Goodyear v letu 2009
praznoval 111 let inovacij, je organizator za šolske otroke pripravil tudi predstavitveno zgodbo o 111 letih Goodyearo-vih inovacij. Vse najzanimivejše risbice, sporočila ali zgodbe pa bo Goodyear nagradil in objavil. Projekt je zasnovan celostno in vključuje tiste, ki skrbijo za varnost otrok na cesti, zato se lahko k projektu priključi vsak. Za sedaj je vanj vključenih 20 servisov Vulco in več kot 40 izobraževalnih institucij, vrtcev in osnovnih šol v bližini servisov Vulco po vsej Sloveniji.
-OM
Osebna kronika
Rojstva: Barbara Anderlič, Hajn-dl 19 a, Velika Nedelja - deček Jaš; Lucija Kunčič, Nova Gora nad Slovensko Bistrico 43 - deklica Maša; Stanka Majcenovič, Vareja 17 a, Videm - deček Luka; Martina Kotnik, Trnovski Vrh 55, Destr-nik - deček Nik; Alenka Meznarič, Stojnci 87, Markovci - deček Anže; Simona Rizman, Obrež 61, Središče ob Dravi - deček Andraž; Teja Praček, Potrčeva cesta 48, Ptuj
-	deček Anej; Katja Lazar, Ljutomerska cesta 20, Ormož - deklica Nina; Anet Pavlinek, Hercegova ul. 7, Ptuj - deček Kai; Suzana Turk, Spodnje Dobrenje 43 a, Pesnica pri Mariboru - deček Teo; Irena Bezjak, Osluševci 51 a, Podgorci -deklica Ela; Mateja Verdenik, Zg. Hajdina 199 - deklica Mija; Marica Vajda, Mihovci pri Veliki Nedelji
47	a - deček David; Tadeja Kozel, Zgornja Hajdina 123 - deček Jure; Natalija Vidovič, Tržec 43 c, Videm pri Ptuju - deček Blaž; Milena Go-vedič, Obrež 97, Središče ob Dravi
-	deklica Nika; Shpresa Shala, Trg Svobode 30, Slovenska Bistrica -deklica Erijona; Mojca Skrbinšek, Strelci 6 a, Markovci - deklica Tea; Nataša Prauhart Ekart, Ulica Staneta Severja 18, Maribor - deklica Nuša.
Umrli so: Zdravko Murkovič, Mu-retinci 49 a, rojen 1964 - umrl 20. januarja 2010; Janez Cafuta, Lovrenc na Dravskem polju 45, rojen 1924 - umrl 24. januarja 2010; Maks Tjukajev, Ptujska Gora 108, rojen 1960 - umrl 12. januarja 2010; Neža Kovačič, rojena Ciglar, Gomilšakova ul. 17, Ptuj, rojena 1924 - umrla 12. januarja 2010; Jožef Stipetič, Ilčeva ul. 12, Ptuj, rojen 1933 - umrl 18. januarja 2010; Marija Pernat, rojena Medved, Pleterje 37, rojena 1922 - umrla 24. januarja 2010; Bronislava Dolenc, rojena Dvor-šek, Podlože 80, rojena 1922 -umrla 25. januarja 2010; Julijana Pilinger, rojena Vincek, Stojnci 8, rojena 1926 - umrla 26. januarja 2010; Ida Kočevar, rojena Me-sarič, Kvedrova ul. 2, Ptuj, rojena 1952 - umrla 26. januarja 2010; Adolf Mislovič, Hrastovec 24 c, rojen 1942 - umrl 27. januarja 2010; Frančiška Bolčevic, rojena Furjan, Hrastovec 45, rojena 1956 - umrla 28. januarja 2010; Ana Zelenik, rojena Kolarič, Prvenci 22, rojena 1933 - umrla 28. januarja 2010; Antonija Petek, rojena Tašner, Žabjak 9, Ptuj, rojena 1941 - umrla 23. januarja 2010; Stanislav Nadelsberger, Zoisova pot 1, Ptuj, rojen 1928 - umrl 24. januarja 2010.
Poroka - Ptuj: Andrej Rus, Cven
48	e, Ljutomer, in Petra Ciglar, Orešje 93, Ptuj.
Poroka - Ormož: Gregor Britov-šek, Užiška ulica 5, Ljutomer, in Jasmina Čurin, Vuzmetinci 33 a, Miklavž pri Ormožu.
Napoved vremena za Slovenijo
Če je svečnica (2.) topla, sneg in mraz prinaša,1/"13 če je mrzla, ga pa odnaša.
Danes bo povečini jasno, ponoči bo občasno zmerno oblačno. Zjutraj in dopoldne bo po nekaterih kotlinah megla. Najnižje jutranje temperature bodo od-12 do -7, v alpskih dolinah in na planotah Notranjske do -16, na Primorskem od -7 do -3, najvišje dnevne od -3 do 2, na Primorskem do 7 stopinj C.
V sredo bo povečini jasno, čez dan se bo v zahodni in osrednji Sloveniji pooblačilo. Pihati bo začel jugozahodni veter. V četrtek bo na vzhodu povečini jasno, drugod zmerno do pretežno oblačno. Še bo pihal jugozahodni veter. Topleje bo.