127 Glasnik SED 60|1 2020 Slo v enci zunaj meja R epublik e Slo v eni je V er a Kržišnik -Bukić* * dr . V er a Kržišnik -Bukić,, zgodo vinar k a, sociologinja in polit ologinja, znans tv ena sv e tnica, Inštitut za nar odnos tna vpr ašanja; v er a.kr zisnik@gues t . ar nes.si Uvodni podatkovnik Sodelavci Inštituta za narodnostna vprašanja v Ljublja- ni (INV), Slovenskega znanstvenega inštituta v Celovcu (SZI), Slovenskega narodopisnega inštituta Urban Jarnik v Celovcu (SNIUJ) in Slovenskega raziskovalnega inšti- tuta v Trstu (SLORI) smo v letih 2013–2016 – ob finan- ciranju ARRS – izvajali temeljni znanstvenoraziskovalni projekt Mladi v slovenskem zamejstvu: Družbeni in kul- turni konteksti ter sodobni izzivi. Izsledke projekta smo v naslednjih treh letih objavili v štirih tematskih mono- grafskih zvezkih v skupnem obsegu okrog 1.300 strani. To seveda ne bi bilo mogoče, če sodelavci oz. avtorji ne bi bili izkušeni raziskovalci manjšinskih vprašanj slovenskega zamejstva. Ob treh Slovenkah, ki so izvorno iz Slovenije, dr. Sonji Novak Lukanovič, dr. Mojci Medvešek, dr. Veri Kržišnik-Bukić (vse INV), so druge kolegice in oba kole- ga iz zamejstva (dr. Devan Jagodic, dr. Zaira Vidau, Italija; mag. Martina Piko-Rustia, mag. Milan Obid, dr. Štefka Vavti, Avstrija; dr. Katalin Munda Hirnök, Madžarska; dr. Barbara Riman, Hrvaška). Medsebojno projektno sodelo- vanje raziskovalcev je omogočilo tvorno prepletanje raz- ličnih vidikov njihovih temeljnih disciplinarnih usmeritev, od zgodovine, etnologije, socialne antropologije, sociolo- gije, statistike, sociolingvistike, uporabnega jezikoslovja, politologije in prava. Vse štiri knjige ne vsebujejo le re- zultatov same raziskave, temveč so tudi plod naknadnih avtorskih vložkov. Teorija in metodologija S to ugotovitvijo smo že prestopili v polje uporabne in uporabljene metodologije, izhajajoče iz vsebin monogra- fij, ki naj bi bile v družboslovju praviloma začetni temelj, sinonim za teoretična izhodišča izbranih raziskovalnih metodoloških prijemov in postopkov. Teoretična izhodišča so neločljiva od semantične funkcije izrazov in sintagem, uporabljenih v projektnem naslovu oz. naslovih štirih mo- nografskih zvezkov. V našem primeru je bilo treba najprej pojasniti projektno pojmovanje obeh glavnih empiričnih variabel, sintagme slovensko zamejstvo in izraza mladi. Da pri tem pojmovanju izhajamo iz kritičnih socioloških observacij še iz zadnjih desetletij 20. stoletja, utemeljenih ob teoretičnih konstruktivističnih usmeritvah Benedicta Andersona (1983) in Fredrika Bartha (1969), je pomemb- no poudariti tudi zaradi trdoživega vztrajnostnega biolo- gističnega razmišljanja in pristopa, ki sta kljub drugačnim strokovnim razlagam v širšem družbenem in političnem diskurzu še marsikje prisotna. Je pa tudi res, da teh raz- lag ni dovolj ali pa preprosto niso upoštevane. Prav zato sem se, še ob delu na tem projektu, kratko publicistično zadržala na predstavitvenih poudarkih različnih observacij obravnavane problematike (Kržišnik-Bukić 2007, 2016). Temeljno vsebinsko in artikulirano aplikacijo je terjal zla- sti pomen sintagme slovensko zamejstvo, ki opredeljuje izrazito specifiko projekta. Za nekoliko bolj razdelano opredelitev sem se odločila tudi zaradi strokovnega pome- na pojma v slovenskem narodoslovju in narodotvorju. Sin- tagma slovensko zamejstvo je širše analizirana v začetnih prispevkih vseh štirih knjig, na tem mestu zato podajam le naslednjo integralno definicijo. S slovenskim zamejstvom opredeljujemo namišljeno sklenjen, neviden, izmuzljiv, v marsičem neenak pasovni obroč, ki ga je treba razumevati in obravnavati dvojno: v geografsko-geopolitičnem smi- slu zajema zgodovinsko večinsko slovensko poselitveno ozemlje zunaj današnje Republike Slovenije, v človeškem smislu pa ljudi kot (domnevne) pripadnike slovenske na- rodne skupnosti. Sintagma slovensko zamejstvo se je v javnem družbenem, političnem in strokovnem diskurzu uveljavila v drugi polovici 20. stoletja (Pajnič 2019) in se utrdila, odkar ga geopolitično tvorijo obmejni predeli sosednjih štirih držav, Italije, Avstrije, Madžarske in Hr- vaške. Kljub nekaterim drugačnim percepcijam tega pro- stora ostaja danes dejanska družbena situacija, povezana s sintagmo slovensko zamejstvo, natančneje, s slovenskimi zamejstvi, še naprej aktualna in s tem ne le strokovno apli- kabilna, temveč tudi najprimernejše raziskovalno orodje za nadaljnjo kontinuirano obravnavo slovenstva neposre- dno prek državnega mejnega okvira Republike Slovenije. Pojem in izraz mladi sta sama po sebi nesorazmerno bolj jasna, a je hkrati za strokovno obravnavo nujno na samem začetku opredeliti ta pojem in njegovo konkretno uporabo v vsakem raziskovanju, v našem primeru zlasti v poveza- vi z drugo variablo, s slovenskim zamejstvom. Zato smo ob več splošnejših družboslovnih determinantah tematike mladih (Geržina 1996, Gillis 1999, Vičič 2002, Ule 2008, Lavrič 2011, Naterer 2011) že uvodoma podali tudi spo- znanje, da tematske vsebine o mladih pravzaprav nikoli niso bile v sistematičnem raziskovalnem ospredju v no- benem izmed štirih zamejstev (Ljubljana: Državni zbor, 4. julij 2014), da gre za razmeroma novejšo raziskovalno ML ADI V SL O VENSKEM ZAMEJS T VU: DR UŽBENI IN KUL TURNI K ONTEK S TI TER SODOBNI IZZIVI Glasnik SED 60|1 2020 128 Slo v enci zunaj meja R epublik e Slo v eni je V er a Kržišnik -Bukić tematiko v slovenskih zamejstvih v Italiji (SZI) in še pose- bej v Avstriji (SZA) (Vavti 2011; 2012; 2015), medtem ko v slovenskih zamejstvih na Madžarskem (SZM) in Hrva- škem (SZH) kake take raziskave pred to sploh še ni bilo. Ugotavljanje teh dejstev je pomembno vplivalo na zastavi- tev empirične metodologije projektnega dela in posledično objavljenih knjižnih izdelkov. Vsekakor pa velja še ugoto- vitev, da pred tem projektom ni bilo nobene raziskave, ki bi empirično obravnavala mlade v slovenskem zamejstvu kot celoti in posledično ni bilo mogoče znanstveno primer- jati fenomena mladih med slovenskimi zamejstvi, kar je bil eden temeljnih projektnih ciljev ter hkrati potencialno poučen in zanimiv raziskovalni izziv. Z upoštevanjem doslej povedanega smo se spoznavanju populacije mladih po vseh zamejstvih približevali s poe- notenim konceptom treh temeljnih kriterijev, enake spolne zastopanosti, tristopenjske starostne omejitve (15–19 let, 20–24 let, 25–29/30 let), zaželene (kjer je bilo to mogo- če) ruralno/urbane strukturiranosti. Zaradi predvidene statistične obdelave pridobljenih podatkov je uporabljen metodološki pristop enakega števila anketiranih v vsakem izmed zamejstev. Pomanjkljivosti takega kvantitativne- ga pristopa smo poskušali dopolniti s čim obsežnejšimi poglobljenimi intervjuji, v štirih knjigah pa še z drugimi dodatnimi kazalniki, s katerimi smo raziskovalci bodisi razpolagali kot lastnimi raziskovalnimi izkušnjami bodisi si jih smiselno na novo pridobivali. Zbrano projektno empirično gradivo smo razdelili na štiri zaokrožene tematske vsebinske sklope (splošni položaj, identitetno opredeljevanje, družbena participacija, jezik), ki smo jih kot avtorji v štirih knjigah ustrezno dopolnjeva- li. Urednica/urednik vsake izmed njih je avtor/ica uvodne- ga izbranega tematskega vsebinsko-teoretičnega poglavja, primerjave med zamejstvi in glavnih vsebinskih zaključ- kov, medtem ko so avtorji središčnih prispevkov podajali podrobne izsledke empirične raziskave po posameznih za- mejstvih. Med vsebinsko-metodološkimi cilji je, ob eno- tni odločitvi raziskovalcev o produkciji pisnih izdelkov, posebno mesto pripadlo tudi načrtovani ustrezni dinamiki njihovega nastajanja, kajti stopnja verodostojnosti pisnega objavljanja je obratno sorazmerna z odmaknjenostjo obja- ve od konca empirične raziskave. To strokovno metodolo- ško pravilo je v kontekstu delikatnih in izrazito variabilnih družbenih okoliščin, kot jih zajema obravnavana tematika, Slo v ensk o jezik o vno zamejs tv o na začetku 2 1 . s t oletja. Kar t og raf i ja: Miha Br var . (Vir : No vak Lukano vić 20 1 9: 1 8. Obja v ljeno z do v oljenjem a vt orice prispe vka.) Glasnik SED 60|1 2020 12 9 Slo v enci zunaj meja R epublik e Slo v eni je V er a Kržišnik -Bu kić še toliko pomembnejše, vendar ni bilo najbolj upoštevano. Je pa zato po drugi strani v pisnih izdelkih predvsem tre- tjega in četrtega zvezka vključeno več vsebinskih elemen- tov in metodoloških vidikov, ki bi sicer verjetno izostali. Med nekaterimi ožjimi vsebinsko-metodološkimi pomanj- kljivostmi tako projekta kot poznejših avtorskih monogra- fij bi kazalo kot pomembno poudariti odsotnost aplikacije dvo-obraznega modela mladih, ki bi zajemal stičišča in presečišča iste tematske vsebine pri narodnostno večinski populaciji mladih in slovenski manjšinski populaciji mla- dih v vsakem izmed obravnavanih imaginarnih slovenskih zamejstev. Vpeljava tega metodološkega mehanizma v empirični del raziskave bi odražala, na primer, uveljavlje- na Barthova (2008) princip in izhodišče, ki naj omogočata raziskovalni metodološki postopek spoznavanja in samo- spoznavanja prek kriterija narodnostno/etnično nominalne mejnosti kot funkcije stvarne ali namišljene drugačnosti. V kolikor bi se ali se bo to projektno raziskovanje nadalje- valo, lahko omenjeni pristop, ki bi ga bilo treba metodolo- ško šele razviti, prispeva k razumevanju dejanske tematike slovenske zamejske mladine. Splošne vsebinske determinante položaja mladih v slovenskem zamejstvu Gre za skupek spremenljivk, ki jih je mogoče obravnavati v širšem in ožjem smislu. Ob že vnaprej sprejetih kriterijih spola, starostne stratifikacije in lokacije bivanja smo posku- šali s temi kazalniki okvirno odgovoriti na vprašanje številč- nosti mladih v vsakem izmed slovenskih zamejstev, čeprav v anketi tega za vsaj dve zamejstvi občutljivega vprašanja (Jagodic 2011) prvotno nismo predvideli; hitro smo ugoto- vili, da je ta podatek pomemben že za potek same raziskave. Populacija mladih je povsod manjšina znotraj domnevne slovenske manjšine, pri čemer jih je največ v zamejstvu v Italiji, sledita Avstrija in Hrvaška (DZS-RH 2013), najmanj mladih pa pričakovano premore sicer najmanjša slovenska manjšina na Madžarskem (Munda-Hirnök 2014). Tematiko splošnega položaja mladih v slovenskih zamej- stvih smo raziskovali in analizirali z naslednjih zornih ko- tov: sodobne splošne demografske značilnosti slovenskih narodnih manjšin in v njih zlasti mladih, družinske in bi- vanjske razmere ter državljanski status, izobraževanje mla- dih in njihovih staršev, trenutni položaj mladih, zaposlitvene možnosti in mobilnostna pripravljenost, verski in politični nazor mladih ter vrednostne opredelitve in orientacije. V na- daljevanju sledijo spoznanja in ugotovitve raziskave. Potrdila so se pričakovanja raziskovalcev, da danes med mladimi, ki jih obravnavamo kot slovenske zamejce, nji- hovimi vrstniki iz večinskega naroda in mladimi v Slove- niji v njihovem splošnem družbenem položaju v glavnem ni pomembnih razlik (Lavrič (ur.) 2011). Tako kot v Slo- veniji so tudi mladi v sosednjih državah deležni posebne uradne obravnave, a se projektno nismo posebej spuščali v podrobnejši formalnostatusni prikaz posameznih nor- mativnih okvirov, temveč smo se zadržali na nekaterih pomembnejših izhodiščih, zajetih v družbenem prostoru RS kot splošne matrice, mutatis mutandis približno veljav- ne v vseh petih državah EU (Ustava 1991, ZJIMS 2010, ZMS 2000, ZSkuS 1994). Šele s sistematičnim primerjal- nim pristopom, najprej z analizo ustreznih dokumentov o mladih v sosednjih državah, bi lahko ugotavljali natanč- nejšo situacijo. Da gre tudi v političnem smislu za podob- nosti splošnega družbenega položaja mladih v celotnem obravnavanem prostoru, kažejo usmeritve, ki jih vsebujejo evropski dokumenti o mladih v EU. Slednji so predvsem deklaratorni in takšna stvarnost je običajna pri odnosu tudi večine držav EU do družbenega segmenta mladih. (Spletni vir 1; Spletni vir 2; Williamson 2008). Toda kot še pomembnejše smo v tem pionirskem projektu o mladih v celotnem slovenskem zamejstvu raziskali konkre- tne življenjske okoliščine mladih v obravnavanem prostoru in si ustvarili sliko njihovega realnega splošnega položaja kot posebne družbene skupine, natančneje, štirih družbenih skupin. Sodobni družbenoekonomski sistem prevladujo- čega liberalnega tržnega kapitalizma v vseh petih državah ustvarja podobne življenjske razmere (glej npr. Spletni vir 3). Pri zaposlovanju to izkušata starejši podskupini mladih, starih od 20 do 29 let. Medtem je najmlajša skupina mladih, starih od 15 do 19 let, praviloma povsod še vključena v for - malno šolsko izobraževanje kot najpomembnejšo splošno dejavnosti mladih, kajti po končani srednji šoli se tudi vse več slovenskih zamejcev odloča za visokošolski študij. Na odraščanje in izbiro poklicne poti mladih pomembno vplivajo starši, pri katerih vse pogosteje živijo tudi po 30. letu in po koncu študija, pri čemer to velja zlasti za urbana okolja. Proces lastnega osamosvajanja mladih obeh spolov je predvsem zaradi pomanjkanja zaposlitev in dostopnosti stanovanj v mestnih okoljih danes znatno počasnejši kot pred desetletji. Občutno odstopajo le mladi v Avstriji, kjer je starostna meja osamosvajanja mladih celo nižja kot v Evropski uniji (EU). Mladi danes manj kot v preteklosti poklic »dedujejo«, čeprav – danes na drugačnih temeljih – postaja družinsko zaposlovanje spet zelo aktualno. Mladi slovenski zamejci so poudarjali današnjo večjo možnost izbire, ki jo nudijo priložnosti tako pri študiju kot zaposlo- vanju v državah EU. Vse obravnavane države so članice EU, zaradi česar in hkrati tudi zaradi izrazito ugodnejših novih prometnih povezav in komunikacijskih stikov so mladi pri iskanju zaposlitve povsod dobro pripravljeni tudi na visoko mobilnost. To mladi slovenski zamejci dokazu- jejo s svojimi konkretnimi selitvami v druge kraje matič- nih držav, v katerih živijo, v Republiko Slovenijo, pa tudi v širše evropsko okolje. Izredno visoko stopnjo meddržav- ne mobilnosti v Evropski uniji je treba tudi v slovenskem zamejstvu pripisati študijskim programom Erasmus, od leta 2014 Erasmus+, ki omogočajo finančno in organiza- cijsko pomoč in na več načinov spodbujajo in omogočajo izobraževanje in usposabljanje ter meddržavno izmenjavo Glasnik SED 60|1 2020 13 0 Slo v enci zunaj meja R epublik e Slo v eni je V er a Kržišnik -Bukić študentov in pedagoških kadrov. V funkcioniranje sistema Erasmus+ so vključene tako Slovenija kot vse njene sose- dnje države ter s tem slovenska zamejstva v celoti. Glede religioznosti spadajo mladi iz vseh slovenskih zamej- stev v krog krščanske katoliške tradicije, a so na splošno manj in nekoliko drugače verni od svojih staršev, čeprav ima v zamejstvu Cerkev ponekod še nadalje tudi tradicio- nalno zelo pomembno poslanstvo jezikovne vzgoje v (knji- žni ali celo narečni) slovenščini. Povsod pa so zamejci, tako kot mladi v Sloveniji in njihovi evropski sovrstniki, manj zainteresirani za politiko, za katero se glede lastne ude- ležbe v njej zelo redko odločajo. To je vsekakor posledica aktualnega družbenega razvoja v obdobju neoliberalizma, ki družbo legalno, odkrito in pretanjeno drobi na skupek atomiziranih osebkov brez realnih možnosti njihovega la- stnega vpliva na temeljne družbene tokove in spremembe. Še znatno hitreje in lahkotneje kot starejši se mladi vdajajo v usodo maksimalno individualizirane družbe. Perspektivna negotovost poriva mlade odrasle v trd konkurenčni boj za lastno preživetje in preživetje ožje družine. V primerjavi s starši – čeprav so od njih še vedno odvisni – dijaki in študenti odraščajo z drugačnimi cilji in osebni- mi vrednotami. Ob splošnem družbenorazvojnem trendu osebnih preferenčnih vrednot (Bennett 1997; Ule 2012) so te med mladimi v vseh štirih slovenskih zamejstvih zelo podobne. Poleg nekaterih samoumevnih, kot so družina, ljubezen, prijateljstvo, so te vrednote zlasti njihova osebna rast, samostojnost in odgovornost, medtem ko vrednoto večjezičnosti mladi slovenski zamejci že doživljajo pre- cej različno. Med najpomembnejše spada v SZI, nekoli- ko manj v SZA, še v sredinsko povprečje med osebnimi vrednotami v SZM in med najmanj pomembne v SZH. Z interesnega vidika naše raziskave se je pokazalo, da mladi slovenski zamejci v razmerju do vrednote večjezičnosti ni- že cenijo vrednoti narodna pripadnost in razvoj slovenske manjšine, ki sta povsod razvrščeni med najnižjimi vredno- tami, v SZH pa celo najniže. Obdobje ugodne gospodarske rasti, ki jo je Evropa beležila v zadnjih letih po dolgotrajni hudi ekonomski krizi, med mladimi nekje bolj in drugje manj umirja druge družbene napetosti, neguje in enormno pa razvija splošno kulturo potrošništva, kar potrjujejo tu- di druge raziskave o današnjih mladih (Galimberti 2009). Hkrati pa se večina mladih povsod po Evropi zateka še v lastne ustvarjalne in inovativne ter zanje značilne alterna- tivne subkulture. Poleg športa, kot za mlade obeh spolov izrazito značilne in po pomenu zanje in za vsa družbena okolja visoko rangirane aktivnosti, je treba poudariti še različne zvrsti njihove glasbene ustvarjalnosti, karakteri- stičnih samo ali predvsem za mlade (Naterer 2010). Raziskovalci se zavedajo, da je treba obravnavati vsa po- membna družbena dogajanja, ki tvorijo kontekst spremen- ljivk, tudi tistih novih in neznanih ali vsaj neupravičeno zapostavljenih. Z današnjega zornega kota so gotovo neiz- ogibno aplikabilne naslednje. V Aziji se je ob koncu leta 2019, v Evropi pa na začetku leta 2020 pojavil »zunanji so- vražnik« v podobi novega in medicinsko nepremagljivega bolezenskega virusa (uradno označenega kot covid-19, v vsakdanjem govoru pa koronavirus). Zaradi njegove razši- ritve na vse celine ga je Svetovna zdravstvena organizacija razglasila za povzročitelja pandemije, ki jo doživljajo ljudje v tudi vseh petih tu obravnavanih državah. Če/ko se bo se ta projekt nadaljeval, bi lahko to družbeno dogajanje, ko bo seveda izzvenelo, strokovno pospremili z vidika obnašanja mladih, tudi mladih v slovenskem zamejstvu. V tem pri- meru bi nas zanimal odnos mladih do vrednote zdravja kot specifične splošne družbene vrednote in predvsem razlike med dojemanjem mlajših in starejših populacij. Podobno bi lahko v sklopu spremenljivih determinant splošnega polo- žaja mladih spremljali njihovo odnos do ekoloških vprašanj in podnebnih sprememb; iz razumljivih razlogov naj bi bila njihova zavzetost za ta vprašanja domnevno močnejša. Na vse mlade danes gotovo najmočneje in odločilno vpli- vajo družbeni procesi globalizacije (Modic idr. 2011; Pi- ko-Rustia 2016) in digitalizacije. Mladi so njihovi glavni promotorji, nosilci in izvajalci ter si ustvarjajo, zlasti v medsebojni realni komunikaciji, paralelno družbeno oko- lje, ki se ga je oprijela oznaka virtualna resničnost (Streho- vec 1994; Valentinčič 2017). Tem procesom je sicer načel- no inherentna raznarodovalna funkcija, s katero je mogoče razlagati danes razmeroma nizko stopnjo pomena narodne pripadnosti za današnje mlade slovenske zamejce, vseka- kor nižjo od stopnje pomena pripadnosti njihovih staršev. Toda za to ugotovitev so na razpolago še drugi močni razlogi. Med njimi je treba poudariti še z vsemi drugimi raziskavami ugotovljeni večdesetletni trend oblikovanja dvojnih, sestavljenih, prežemajočih se narodnostnih mo- delov. Ti so delno v nasprotju z enim in edinim eksklu- zivnim slovenskim manjšinskim modelom tradicionalno prevladujoče narodnostne identifikacije mladih (Gáspár 2010). Pri tem stroke že dlje opozarjajo na miselno togo in konzervativno zakoreninjeno pojmovanje, ki pripisano narodno pripadnost enači ali opira na etno slovenstvo 19. stoletja (Kržišnik-Bukić 2007; Kržišnik-Bukić 2016; Mal- le 2017). Poleg dinamičnih procesov oblikovanja komple- ksnih narodnostnih identitetnih (Južnič 1993) obrazcev velja kot razlog morda nekoliko večje brezbrižnosti mla- dih do ohranjanja slovenstva v zamejstvu opozoriti tudi na relativno neogroženost slovenske manjšine oziroma na njen danes ugodnejši položaj v večinskem etničnem oko- lju vseh štirih matičnih držav v primerjavi s položajem v preteklosti. To dejstvo paradoksalno, a kljub temu logično, v neki meri vpliva na šibljenje vezanosti mladih na vre- dnoto slovenske narodnostne pripadnosti. Po drugi strani in hkrati pa ni odveč primerjava te vrednote pri mladih v slovenskem zamejstvu in mladih v Sloveni- ji. Svojega manjšinskega statusa se zavedajo vse sloven- ske manjšine (Ule 1995; Kržišnik-Bukić 1998; Munda- -Hirnök 1999; Domej 2008; Josipovič in Kržišnik-Bukić Glasnik SED 60|1 2020 131 Slo v enci zunaj meja R epublik e Slo v eni je V er a Kržišnik -Bu kić 2010; Lavrič 2011, Riman 2013, Valentinčič 2014; Vidau 2015a; Škiljan 2015; Perger 2016, Riman 2019) in mladi kot njihov organski sestavni del. Zato njihov odnos do slo- venstva in slovenščine, ki je merljivo močnejši psihološki dejavnik, omogoča sklepanje, da so mladi v slovenskem zamejstvu racionalno in čustveno intenzivneje povezani s slovenstvom kot pa mladi v Sloveniji, kar zagotovo velja zlasti za mlade v SZI in SZA. Mladi v Sloveniji se, najbrž zaradi samoumevnosti slovenstva, o njem niti ne sprašuje- jo. V prid pozitivnemu odnosu mladih zamejcev do sloven- ske pripadnosti pa prispeva tudi vloga matičnega naroda oz. dejstvo, da Republika Slovenija vlaga znatne napore in sredstva za spodbujanje in ohranjanje slovenskega jezika in slovenstva v vseh štirih zamejstvih. To je nedvomno po- memben dejavnik že več generacij trajajočega vztrajanja pri ohranjanju slovenstva in njegovem negovanju tudi med mladimi slovenskimi zamejci. Leta 2006 je bil sprejet Za- kon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja (ZORSSZNM 2006). Na državni ravni sta za skrb za Slovence v zamejstvu in po svetu odgovorna dva organa, v DZ resorna Komisija, na Vladi pa resorni Urad (Spletni vir 4). Leta 2014 je bilo Vseslovensko srečanje v Držav- nem zboru namenjeno mladim kot prihodnjim ustvarjalcem skupnega slovenskega prostora; takrat je sodelavka tega projekta tudi predstavila njegovo zasnovo in potek (DZ-RS 2014; Vidau 2014). Zaskrbljujočemu odhajanju številnih zlasti visoko izobraženih mladih iz Slovenije je bilo posve- čeno Vseslovensko srečanje v DZ pet let pozneje. Na njem je o priselitvah mladih slovenskih zamejcev v Slovenijo kot sicer nedvomni izgubi za konkretno slovensko zamejstvo, a hkrati ne kot izgubi za slovenstvo, spregovorila vodja pri- čujočega projekta (Kržišnik-Bukić 2019). Med samoohranitvenimi dejavnostmi in postopnim usihanjem Kljub konstruktivnim elementom pa se slovenstvo med mladimi v zamejstvu ob realnih razlikah med posame- znimi zamejstvi postopoma opušča in počasi izgublja ali prilagaja opisanim novim narodnostno razvojnim trendo- vskim modelom. To lahko sklepamo tako iz številčnega krčenja domnevnih pripadnikov ne le vseh slovenskih manjšin, temveč tudi mladih, ki so povsod dodatno še manjšina znotraj manjšine. Hkrati pa ne smemo podcenje- vati gradnikov načrtne revitalizacije slovenstva v skoraj že pozabljenih nekoč tudi slovenskih zamejskih okoljih, na primer na avstrijskem Štajerskem (Weitlaner 2013). Uvajanje slovenskega jezika v že kar številne osnovne šole v zadnjem desetletju, dveh zlasti v SZH (Medvešek in Lukanović 2016; Mirković 2016), kjer se ga učijo celo otroci izvorno neslovenskega narodnostnega ozadja, kar pa še bolj velja za sicer legalno dvojezično šolstvo v SZI (Bogatec 2015; Vidau 2015b; Grgič 2016; Spletni vir 5) in SZA (Maurer-Lausegger 2016), zgovorno najavlja na- daljnjo prisotnost slovenstva v omenjenih treh zamejstvih. Ohranjanje najmanjšega slovenskega zamejstva, SZM, bo najbrž že kmalu odvisno predvsem od načrtnih investicij iz Slovenije v Porabje in, nekoliko manj pričakovano, od razmeroma obilne finančne podpore madžarskih oblasti. Slovenska podjetja v Porabju bi bila lahko – kot prinašalke in spodbujevalke uporabe slovenščine v delovnih razmer- jih – konstruktivni dejavnik oživljanja ali nove vpeljave slovenskega jezika v to okolje. Hkrati bi tak razvoj zagota- vljal tudi ostajanje številnih mladih v tem zamejstvu, kjer sicer zanje primanjkuje zaposlitvenih možnosti in se ti, kar je potrdila tudi raziskava, v iskanju služb selijo ali se na- meravajo seliti predvsem v sosednjo Avstrijo. Razvoj človeštva v 21. stoletju ni naklonjen obstanku šte- vilčno majhnih narodov, še manj njihovim manjšinam. Mladi v vseh štirih slovenskih zamejstvih, njihovi otroci in vnuki so tiste generacije, ki bodo v prihodnje subjektiv- no odločali o tamkajšnji usodi slovenstva. Bodo vztrajali pri uporabi slovenskega maternega jezika, negovanju zgo- dovinskega spomina, teh in onih tradicij slovenstva? Ali se bodo polagoma in neslišno, nekateri tudi zavestno, asi- milirali v večinskem narodnostnem okolju? Razpolagajo in razpolagali bodo še z drugimi in vmesnimi možnostmi. Vsekakor pa se vrednoti (slovenskega) maternega jezika in narodnostne pripadnosti (slovenstvu), karkoli že je ta komu pomenila, v vrtincu novega družbenega časa umi- kata iz vrednostnega ospredja 20. stoletja. V današnjem zgodovinskem trenutku sicer kaže, da je splošni položaj mladih po vseh slovenskih zamejstvih za obstoj slovenstva dober. Načeloma ga ustrezno upoštevajo in obravnavajo matične države, v katerih živijo, izdatno in večstransko ga podpira tudi Republika Slovenija. Pa tudi starejše ge- neracije slovensko ozaveščenih zamejcev se bolj ali manj povsod trudijo pritegniti mlade in jim privzgojiti ljubezen do slovenskega jezika in slovenstva nasploh. Literatura in viri ANDERSON, Benedict R.: Imagined Communities Reflection on the Origin and Spread of Nationalism. London: V erso, 1983. BARTH, Fredrik (ur.): Ethnic Groups and Boundaries: The So- cial Organisation of Culture Difference. Boston: Little, Brown and Company, 1969. BENNET, William J.: The Book of Virtues for Young People. New York: Simon & Schusterl, 1997. BOGATEC, Norina: Šolanje v slovenskem jeziku v Italiji. Raz- prave in gradivo 74, 2015, 5–21. DOMEJ, Teodor: Slovenci in slovenščina na Koroškem. V: Tone Pavček (ur.), Posvet o slovenskem jeziku. Zbornik prispevkov na posvetu 15. maja 2007. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti, 2008, 85–94. DZ-RS – DRŽA VNI ZBOR RS: Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora? XIV . Vseslovensko srečanje. Ljubljana: Državni zbor RS, 4. 7. 2014. Glasnik SED 60|1 2020 132 Slo v enci zunaj meja R epublik e Slo v eni je V er a Kržišnik -Bukić DZS-RH – Državni zavod za statistiku RH: Popis stanovništva, kućanstva i stanova 2011. Stanovništvo prema državljanstvu, na- rodnosti, vjeri i materinskom jeziku. Zagreb: Državni zavod za statistiku RH, 2013. GALIMBERTI, Umberto: Grozljivi gost: Nihilizem in mladi. Ljubljana: Modrijan, 2009. GÁSPÁR, Drágica: Spreminjanje narodnostne zavesti sloven- ske manjšine v Porabju v zadnjih desetletjih dvajsetega stoletja. Diplomska naloga. Ljubljana: Filozofska fakulteta Univerze v Ljubljani, 2010. GERŽINA, Suzana: Mladina v devetdesetih: Analiza stanja v Sloveniji. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, Mi- nistrstvo za znanost in šport R Slovenije, Urad R Slovenije za mladino, 1996. GILLIS, John R.: Mladina in zgodovina: Tradicije in spremembe v evropskih starostnih odnosih od 1770 do danes. Šentilj: Aristej, 1999. GRGIČ, Matejka: Slovenščina v Italiji danes: Paradoksi, ideolo- gije in pragmatike. Dialogi 52/7–8, 2016, 95–101. HABERL-ZEMLJIČ, Andrea: Pustiti jezik v vasi: Ohranjanje in opuščanje slovenskega jezika v Radgonskem kotu. Ljubljana: Inštitut na narodnostna vprašanja, 2012. JAGODIC, Devan: Problematika številčne opredelitve Sloven- cev v Italiji: Pregled demografskih ocen in analiza glavnih me- todoloških zadreg. V: Janez Malačič in Matjaž Gams (ur.), Soo- čanje z demografskimi izzivi v Evropi: Zbornik 14. mednarodne multikonference Informacijska družba – IS 2011, 10.–11. oktober 2011: Zvezek B. Ljubljana: Institut Jožef Stefan, 2011, 50–55. JOSIPOVIČ, Damir in Vera Kržišnik-Bukić: Slovensko-hrvaški obmejni prostor: Etnične vzporednice med popisi prebivalstva po letu 1991. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2010. KRŽIŠNIK-BUKIĆ, Vera: Mladi zamejci v Sloveniji niso izgu- ba. Primorski dnevnik, 25. 8. 2019, 13. KRŽIŠNIK-BUKIĆ, Vera: Slovenci na Hrvaškem in slovensko narodno vprašanje. Razprave in gradivo 33, 1998, 7–30. KRŽIŠNIK-BUKIĆ, Vera: Sodobno slovensko narodotvorje in primer slovenskega manjšinskega konteksta na Hrvaškem. V: Daniel Grafenauer in Katalin Munda Hirnök (ur.), Raznolikost v raziskovanju etničnosti: Izbrani pogledi. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2016, 142–166. KRŽIŠNIK-BUKIĆ, Vera: Terminološke dileme ob vsebinski aplikaciji atributov narodni in nacionalni v povezavi s sintagmo slovenska identiteta. Anthropos 39/3–4, 2007, 205–221. LA VRIČ, Miran (ur.): Mladina 2010: Družbeni profil mladih v Sloveniji. Ljubljana: Ministrstvo za šolstvo in šport, Urad RS za mladino; Maribor: Aristej, 2011. MALLE, Janko: Pasti skupne slovenske nacionalne identitete: Kaj povezuje v različnih državah živeče Slovence? Predavanje na XVII. Vseslovenskem srečanju: Slovenec sem. Ljubljana: Dr- žavni zbor, 6. julij 2017. MAURER-LAUSEGGER, Herta: Slovenščina na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. Dialogi 52/7–8, 2016, 89–94. MEDVEŠEK, Mojca in Sonja Novak Lukanović: Promocija uče- nja slovenskega jezika v Varaždinski županiji: Zaključno poročilo projekta. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2015. MIRKOVIĆ, Marjana: O ohranjanju slovenščine na Hrvaškem. Dialogi 52/7–8, 2016, 109–116. MODIC, Jerneja, Tanja Baumkirher, Nina Bakovnik in Tea Jarc (ur.): Mobilnost mladih: Programski dokument Mladinskega sveta Slovenije. Ljubljana: Mladinski svet Slovenije, 2011. MUNDA HIRNÖK, Katalin, Marija Kozar Mukič in Attila Ko- vács: Položaj Slovencev na Madžarskem zunaj avtohtone pose- litve (primer Slovenci v Szombathelyu/Sombotelu). Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2002. MUNDA HIRNÖK, Katalin: Slovenci na Madžarskem ob koncu 90-ih let. Razprave in gradivo 35, 1999, 61–75. MUNDA HIRNÖK, Katalin: Številčni razvoj Slovencev na Ma- džarskem – primerjava popisnih podatkov 2001. Etnologija Slo- vencev na Madžarskem 6, 2014, 107–117. NATERER, Andrej (ur.): Mladi 2010. Maribor: Subkulturni azil, 2011 NOV AK LUKANOVIĆ, Sonja (ur.): Jezikovni profil mladih v slovenskem zamejstvu. Ljubljana, Celovec in Trst: Inštitut za narodnostna vprašanja, Slovenski znanstveni inštitut, Sloven- ski narodopisni inštitut Urban Jarnik, Slovenski raziskovalni inštitut, 2019. PAJNIČ, Katarina, Mladi z dvema domovinama. Delo, 12. april 2019, 15. PERGER, Valerija: Na tleh leže slovenstva stebri stari … to je slovensko Porabje danes. Dialogi 52/7–8, 2016, 102–108. PIKO-RUSTIA, Martina: Slovensko zamejstvo med tradicional- nim in globalnim svetom. Glasnik SED 56/1–2 , 2016, 142–151. RIMAN, Barbara: Mladi i njihov identitet kroz djelovanje u kul- turno-umjetničkim društvima nacionalnih manjina na prostoru Republike Hrvatske s posebnim obzirom prema kulturno-umje- tničkim društvima slovenske nacionalne manjine. V: Miljenko Brekalo in Ivana Žužul (ur.), Kultura, identitet, društvo: Europ- ski realiteti – međunarodni interdisciplinarni skup: Knjiga saže- taka. Osijek: Odjel za kulturologiju, Sveučilište J. J. Strossmaye- ra; Zagreb: Institut društvenih znanosti Ivo Pilar, 2013, 166–169. RIMAN, Barbara: Slovenska društva u Hrvatskoj od 1886 do 1991. godine. Reka: Vijeće slovenske nacionalne manjine Pri- morsko-goranske županije. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 2019. Spletni vir 1: European Commission white paper – A new im- petus for European youth, 2001; https://eur-lex.europa.eu/legal- -content/SL/TXT/?uri=celex:52001DC0681, 6. 4. 2020. Spletni vir 2: Young Europeans in 2001: Results of a Europe- an Opinion Poll (Eurobarometer Special Report, 151); https:// ec.europa.eu/commfrontoffice/publicopinion/archives/ebs/ ebs_151_summ_en.pdf, 6. 4. 2020. Spletni vir 3: Specijalist HR: Za tržište financijskih stručnjaka; www.specijalist.hr/hr/info-centar/obavijesti/studenti/hrvatska- -druga-po-nezaposlenosti-mladih-u-europi, 10. 11. 2016. ‎Spletni vir 4: Urad Vlade RS za Slovence v zamejstvu in po sve- tu: Mladinske organizacije v zamejstvu in po svetu; http://www. uszs.gov.si/si/znanost_mladi_gospodarstvo/mladi/mladinske_ organizacije_v_zamejstvu_in_po_svetu/, 20. 11. 2016. Glasnik SED 60|1 2020 133 Slo v enci zunaj meja R epublik e Slo v eni je V er a Kržišnik -Bu kić Spletni vir 5: Slovenski raziskovalni inštitut v Trstu: Raziskoval- no poročilo o drugi izvedbi projekta ŠOLA 2011 o spremljanju narodnostnih in jezikovnih značilnostih populacije slovenskih vrtcev in šol v Italiji in dvojezičnega šolskega centra v Špetru; http://www.slori.org/upload/pdfeng_pro/uploadpdfeng_pro105. pdf#predstavitev, 20. 11. 2016. STREHOVEC, Janez: Virtualni svetovi: K estetiki kibernetične umetnosti. Ljubljana: Znanstveno in publicistično središče, 1994. ŠKILJAN, Filip: Slovenci u Varaždinu i Varaždinskoj županiji. Varaždin: SKD Nagelj, 2015. ULE, Mirjana: Socialna psihologija odnosa med manjšino in večino ali Slovenci na Hrvaškem. V: Vera Kržišnik-Bukić (ur.), Slovenci v Hrvaški. Ljubljana: Inštitut za narodnostna vprašanja, 1995, 309–320. ULE, Mirjana: Spreminjanje vrednot v sodobnih življenjskih po- tekih. V: Aleksander Bjelčevič (ur.), Etika v slovenskem jeziku, literaturi in kulturi. Zbornik predavanj: 49. seminar slovenskega jezika, literature in kulture, Ljubljana, 1.–12. 7. 2013. Ljubljana: Filozofska fakulteta, Oddelek za slovenistiko, Center za sloven- ščino kot drugi/tuji jezik, 2012, 89–96. ULE, Mirjana: Za vedno mladi? Socialna psihologija odrašča- nja. Ljubljana: Fakulteta za družbene vede, Založba FDV , 2008. USTA V A Republike Slovenije, Uradni list RS 33, 28. december 1991. V ALENTINČIČ, Dejan: Facebook as an Indicator of Vitality of Slovenian Minority and Diaspora Communities (with Empha- sis on Young Population). V: Borut Rončević in Matevž Tom- šič (ur.), Information Society and its Manifistations – Economy, Politics, Culture. Frankfurt na Majni: PL Academic Research, 2017, 265–286. V ALENTINČIČ, Dejan: Slovenci v Reziji? Pravni položaj in dejansko življenje slovenske jezikovne manjšine. Celovec: Uni- verza v Celovcu; Ljubljana: Inštitut Karantanija; Novo mesto: Arte4, 2014. VAVTI, Štefka: 2015. Fešte ali politično delo? Participacija mladih Slovenk in Slovencev na avstrijskem Koroškem. Dunaj in Celovec: Drava, 2015. V A VTI, Štefka: Med angažmajem in odhajanjem: Identitetni tipi pri mladih Slovencih in Slovenkah na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. Razprave in gradivo 64, 2011, 8–35. V A VTI, Štefka: Včasih ti zmanjka besed: Etnične identifikacije pri mladih Slovenkah in Slovencih na dvojezičnem avstrijskem Koroškem. Dunaj in Celovec: Drava, 2012. VIČIČ, Aleš: Psihološke karakteristike mladostnikov. Trener ZKTS 2/3, 2002, 79–86. VIDAU, Zaira: Medkulturni položaj mladih, ki se šolajo v slo- venskem jeziku v Italiji. Razprave in gradivo 74, 2015, 23–39. VIDAU, Zaira: Mladi v slovenskem zamejstvu: Družbeni in kulturni konteksti ter sodobni izzivi. Predavanje na XIV . Vseslo- venskem srečanju: Mladi kot ustvarjalci skupnega slovenskega prostora? Ljubljana: Državni zbor, 4. julij 2014. VIDAU, Zaira: Upravljanje jezikovne različnosti v javni upravi: Primer slovenske, furlanske in nemške skupnosti v deželi Furla- niji Julijski krajini. Koper: Univerzitetna založba Annales, 2015. WEITLANER, Susanne: Slowenisch in der Steiermark. V: Wil- helm Wolf, Sabine Sandrieser, Karin Vukman-Artner, Teodor Domej idr. (ur.), Natürlich zweisprachig = Naravno dvojezično = Természetesen kétnyelvű = Biso dujtschibtschengere = Seveda dvojezično = Přirozeně dvojjazyčně = Prirodzene dvojjazyčne. Gradec: Leykam, 2013, 163–171. WILLIAMSON, Howard. Supporting Young People in Europe. V ol. 2. Strasbourg: Council of Europe Publishing. ZJIMS – Zakon o javnem interesu v mladinskem sektorju, Ura- dni list RS 42, 28. maj 2010. ZMS – Zakon o mladinskih svetih, Uradni list RS 70, 8. avgust 2000. ZORSSZNM – Zakon o odnosih Republike Slovenije s Slovenci zunaj njenih meja. Uradni list RS 43, 21. april 2006. ZSkuS – Zakon o skupnostih študentov, Uradni list RS 38, 30. junij 1994.