Qy
JJZ
hem$m Domovina
adHER IG/1HI-- H OIWIC
SLOVENIAN MORNING N6WSPAP6R
CLEVELAND 8, 0., TUESDAY MORNING, APRIL 15, 1947
LETO XLIX-VOL. XLIX
DROBNE VESTI IZ SLOVENIJE .■» 1'bil «*».
RUSUA JE VENDAR
(Došle preko Trst«)
PRIPRAVLJENA ZA
MARIBORSKI PO MOŽ NI, tudi za lepo petje. Pri podružni-	L .
.........čni cerkvi sv. Martina pa je Jaki tv 116 00 Zllldydl
da bo Roosevelt»jed, obračun

ŠKOF. — Ker se mi zdi, da bi moglo rojake iz štajerskega zanimati. da zvedo kaj več o novem pomožnem škofu, priobčujem, kaj piše o njem “Slov. Primorec
Kot smo svoj čas poročali, je sv. oče imenoval g. dr. Maksimilijana Držečnika za naslovnega škofa dobriškega (Dobrič je me. sto v Bolgariji) in ga pridelil v pomoč mariborskemu škofu.
Novi mariborski pomožni škof, je domačin štajerc, doma iz Ribnice na Pohorju, kjer se je rodil v odlični katoliški družini, ki je vzgojila devet otrok. Njegov oče Luka je bil dolgo let cerkveni ključar in v priznanje za vzorno krščansko življenje in nesebično delovanje v korist Cerkvi je dobil od papeža odlikovanje “Pro Ecclesia et Pontifi-ce” (Za Cerkev in papeža). Oče mu je umrl med okupacijo, mati pa že leta 1925. Njeno smrt je pospešila žalost, ker je dve leti prej izgubila sina bogoslovca, ki je utonil v Dravi.
Maksimilijan je študiral gimnazijo v Mariboru, bogoslovje pa po večini v Rimu na slavni gregorijanski univerzi. V Rimu je bil gojenec Germanika. Napravil je dva doktorata, iz filozofije in iz bogoslovja.
Ko se je vrnil domov, je opravljal razne službe kot kaplan in kot podravnatelj v bogoslovju. Leta 1941. je z drugimi vred
Alfonz. Pribežal je iz' Dalmacije v Št. Rupert, kjer je rojen. Pa so šli ključarji iz Beča prosit, naj pride v Beč, ker je moral prejšnji duhovnik Kunst iti v Mirno peč, kjer ni bilo nobene-
To je razvidno iz zajetih zapiskov, ko je Hitler pričakoval invazijo
Washington. — Državni oddelek je včeraj na*nanil, da je Rusija po šestih opominih vendar odgovorila, da je priravlje-na za obračun z ameriško vlado. Gre namreč za $11(000,000,000, za kolikor so dale Zed. države
r __,	.............. Frankfort. — Adolf Hitler se
ga duhovnika. G. Pleša ki je bil zmotil v dnevu 'invazije za- Rusiji raznih potrebščin tekom tri leta begunec pred Nemci v, vezn*kov v Evropo. Bil je pa z v°ine-
št. Vidu, je odšel nazaj v št. Ju- vso gotovostjo prepričan, da se Obračun se bo vršil v Wash-
'Dalje na I. strani) ----------O----------
! bo invazija izvršila, ker je mi- ingtonu, čim se povrne nazaj je. Zed. države so predlagale, da
Wallace je prižel z govorom na napačen kraj v Anglijo
I slil, da se predsednik boji, da bo sovjetski poslanik Novikov, ki vržen v ječo, če ne bo zmagal v so ga v Moskvi določili za ta povojni.	| gajanja.
Rusija nasprotuje načrtu za razorožitev Nemčije
Molotov je prišel na dan zdaj s svojim predlogom
Moskva. — Sovjetski zunanji minister Molotov je včeraj predlagal dodatke k ameriškemu predlogu za razorožitev Nemči-
ji'
Take govore bi moral imeti v Washington!!, ali pa v Moskvi, pravijo
To je razvidno iz zaplenjenih	-----
stenografskih zapiskov od po- Reynolds je z letalom
svetovanj, ki jih je imel Hitler v j .v , s svojim generalnim štabom. Na ZC UOSpOl 00 AlRSKP,
20 dec. 1943 je Hitler rekel: porofa Hldjo Nobenega dvoma ni, da so do- Seattl(, Waah. _ Radijska
ss ‘srr: m££
London. _ Angleški dnevnik	leta ?1®44)’’ industrijec Reynolds6 s svojim
“Daily Mail” je v svojem uvod-'	Udanh v zapadm Evr°'| letalom ob 8:17 zvečer v ponde-
niku zelo ostro napadel bivšega P'T ..	. .	„„	„ ! ljek nad Amchitko, Alaska. To
ameriškega trgovinskega tajni-1 . nvazlja ,s® .Je izvrslla P8bi bilp ob 2:17 zjutraj v torek ka, Henrya Wallace-a, ki obdr-J [“"‘la, torej tn mesece pozneje, po vzhodnem standard času. žava po Angiji govore proti po-' ° ?e zafiunal- [0(!a Hit-, Reynolds je odletel včeraj iz litičnim smernicam predsednika',	da mora Roosevelt Tokia na 3,000 dolgd vožnjo nad
Trumana.	[°[no z zmago do novem-( pacifikom do Alaske. Pričako-
Casopis pravi, “da je prišel f™* namreČMlcV-^R^seveR T? je’da b° Prelete> Jazda|i° Wallace govorit na napačen na-	„ v! 111 urah'
wanace govorit na napačen na- mora ti drugače ne iz.l “	.
slov, ker da bi moral take govo-j	Soof	„„ I Reynolds je porabil za vožnjo
; ’J .	,u‘ - „T	j voljen, šest mesecev po porazu'.	za ™znj0
"«.	■» P- * P'.4 -• Z S." -S*.
Uvodnik pravi dalje, da je bivši podpredsednik Wallace si-
I diščem.”
, ur in 47 minut. Tam so ameri-
XT „	.	. , 1 ški vojaki takoj napolnili letalo
.....	--------- No, Roosevelt n, zmaga dO(, plinom in pripravjli vge
cer postan in dobro hoteč človek, 11°‘tev m.je bi vsefno »voljen. ( trebno za nadaijni poiet do Ala. --------------J r.................
katerega pot do zvezd je pa pre-J Hitler pac Spoznal1 Amerike in gke_ y jetaju sta po]eg j^y.l vojni, bi ne bilo prišlo do druge
bi ministri poverili posebnemu komiteju nalogo, da sestavi pogodbo, ki bi vezala vse štiri zaveznike, kateri naj bi pazili na to, da se Nemčija ne oboroži.
Francija in Anglija sta odobrili ameriški načrt, kakor ga je predložil državni tajnik Marshall, da naj bi vezala taka pogodba zaveznike 40 let, v katerem času se Nemčija ne sme oborožiti.
Ameriški viri so mnenja, da so ti Molotovi dodatki k taki pogodbi nesprejemljivi in da hoče Molotov ž njimi samo preprečiti izpeljavo pogodbe.
Molotov, ki je čital svoje 'dodatke, direktno ni rekel, ali je za, ali je proti predlogu tajnika Marshalla. Ko je bil Molotov gotov, je Marshall predlagal, naj se nadaljuje o tem debata še danes, v torek. Angleški zunanji minister Bevin je rekel, da če bi imeli tako pogodbo zavezniki med seboj po prvi svetovni
Stalin ima v Marshallu tekmeca, ki prav tako lahko čaka
Razne drobne novice iz Clevelanda in te okolice
l še dva i
%1
Moskva. — Ruski diktator Stalin je svojem življenju mnogo dosegel samo radi tega, ker dvojce iščeta— je lahko potrpežljivo čakal na1 Janez in Rudolf Žitnik, be-razvoj dogodkov. V čakanju je gunca, bi rada zvedela za nabil pravi mojster. Toda zdaj je »love Toneta in Jožeta Bricelj-dobil v tem pravega tekmeca iir »a ter za Franka Boštjančiča, sicer v osebi ameriškega drža-Zglasijo naj se pri Antonu vnega gen. Marshalla, ki je prav Šuštar, 20531 Lindberg Ave., tako pokazal, da lahko čaka. I Euclid, Ohio, ali pa naj piše-Tajnik Marshall se nahaja v i° na: Janez žitnik, 6th D. P. Moskvi že 36 din in ni v tem ča- Centre, Riccione (Forli), Italy, su še videl Stalina. Ne samo, da '>’■ ga ni videl, ampak niti namignil Zaroka— ni, da bi ga rad videl. Toda Sta-1 Mr. in Mrs. Tony Telich, hn se obnaša prav tako in še ni 16201 Parkgrove Ave., nazna-rekel, vsaj javno ne, če želi spre- nj ata, dV’e je zaročila na ve-jeti pri sebi zastopnika Zed. (ir- likonočno rte ieljo njiju hčerka zav-	ljCarolzMr.WilliamjomN.Pla-
To gre pa, kot je videti, sov-van, sinom 'Mr. in Mrs. Ni-jetom za nohti in se vprašujejo,1 cholas Plavan, 6613 Bonna če so odnošaji med Sovjetsko Ave.
Unijo in Zed. državami res tako Popravek— slabi, da n« bosta osebno prišla Včeraj nam je bilo napačno v dotiko predstavnika obeh de- sporočano,, da je bilo dekliško žel. Oba, angleški zunanji mini- ime Ann Mrhar—Snyder. Pra-ster Bevin in francoski minister vilno je Ann Baraga.
Bidault sta bila že pri Stalinu,1 Rojak	N
samo gen. Marshall še ne. j Zadnji teden je umrl v Met-Drugi mislijo, da je za vsem ropolitan Clinic bolnišnici em zunanja politika predsednik John Čopič, po domače Zajcoy ka Trumana, ki je vprašal kon- Janez doma ■ Zagorja Bj, : greš za pomoč Grčiji in Turčiji, star 53 let in še Jm3ki. stanJ0. da se ubranit« komunizma. Sta-,val je na 1024 E 62 gt Tru. lin zdaj čaka, kakšno bo mnenje plo je bilo prepeijano v Uni-amer.škega naroda na to. Rus-versal> p kjer ima kojni ko tosopisje je, na primer, pri-,sest ki je skrbe, 2a „ občilo vse govore, k. jih hna Tukaj pa zapušŽ8 mn dru. Henry Wallace po Angliji proti' jh sowdBikay
kjer je dobil Službo duhovnega (Wallace) priporoča, kako daleč i bi jo podpirale pri tem Zed. dr-j zave?” vprašuje uvodnik.


u
____0_
pomočnika v župniji Visoko v Hrvaškem Zagorju. Tu j'e pomagal prenoviti župno cerkev. Leta 1945. se je jeseni vrnil v Maribor, kmalu nato pa je bil imenovan za rednega profesorja starega zakona na bogoslovni fakulteti ljubljanske univerze. Sedaj se je znova vrnil v Maribor kot pomožni škof.
Posvečen je bil 3. adventno nedeljo 15. dec. 1945 v Mariboru.. Posvetil ga je mariborski škof dr. I, Tomažič. Soposveti-telja sta bila beograjski nadškof dr. Ujčič in zagrebški pomožni
. »ldš rekel, da bo do'______mrnsv*'*.'" ■___e_____________4MVj,
polet iz New Yorka in nazaj v Molotov je za to, da se okupa- SklipŠČilUl zdlUZCIUh
North Chicago, 111. — V Lake' New York v 65 urah. Prej je	-----------
County General bolnišnici je mislil, da bo napravil pot v 55	.	. _ ,	, -
Uvodnik dalje piše: "Lanske- umrl Anton Marinčič, star 77 urah, toda imel je spotoma slabo dokler se vpelje demokratičen Palestine

narodov je sklicana radi
ga septembra je nek vpliven leLstanujoč na 1118 Park Ave.' vreme. Prejšnji rekord za polet red in dokler Nemčija ne plača
Amerikanec izjavil sledeče besede : “Mi imamo radi Angleže kot posamezne osebe, ampak če bi se ravnali v svoji tujezemski poli-
Rojen je bil 19. jan. 1870 v Ju-' okrog sveta je bil 91 ur in 14 vojne odškodnine. Ameriški na-
goslaviji in je prišel v North minut. Chicago pred 44 leti. Bil je med'
ustanovitelji cerkve Matere Predsednik Truman vce-
tiki po Angliji, bi bil to višek Božje. Bil je član dr. Najsv.■ TAJ ni vrgel ZOge
nauemnosti.” In to je govoril Imena, št. 79 KSKJ in št. 6 Sv. j Washington.
takrat:
Henry Wallace.” -o-
Ruska kritika sprejeta v Ameriki z veseljem
Washington. — Sovjetsko škof dr. Lach. Prisostvoval je časopisje je začelo ostro napa-
tudi mons. Vovk.
PRVI PASTIRSKI LIST ljubljanskega pomožnega škofa Vovka govori predvsem o potrebi verske izobrazbe. Te je toliko
dati radijske programe iz Amerike v Rusijo, ki jih ameriška vlada oddaja pod imenom ‘Glas iz Amerike.”
Pomožni državni tajnik
bolj potreba čim več je ilaspro- Benton, ki nadzoruje' te pro-
tovanj veri. Ta skrb škofova je toliko večja sedaj, ko je verouk iz šole skoro izginil, škof govori dalje zlasti o potrebi ljubezni po sedanjih tako sovraštva polnih časi in o prejemanju zakramentov.
KAKO JE V ST. VIDU na Dolenjskem. Naj za dolenjske rojake navedem par stavkov iz pisma, ki je prišlo iz št. Vida pri Stični. Takole govori med drugim: Gospod beneficijat je že od lanskega 22. januarja v Ljubljani, bivši župah Pevec ravno tako. Bila sta zelo zaslužna za Št. Vid. Dobrota pa je sirota. (Oba sta sedaj zaprta pod novim režimom). Poleg starega dekana je tukaj kaplan Bergant, mašuje pa tudi domačin Ignacij Marinčič, bivši vojni duhovnik. Na Muljavi je upokojenec Pavel Perko in v Velikem Gabru eks-pozit J. Rozman. Tudi 2 begunska duhovnika imamo. Pri podružnici sv. Lenarta v Pungartu je Anton Rataj, ki je po zasedbi od strani nemškega vojaštva pribežal iz št. Danijela nad Prevaljami. Najbrž bo odšel kmalu nazaj na prejšnje mesto. Ljudem se je zelo prikupil, ker se trudi
grame je izjavil, da ga veseli kritika Sovjetov, ker to dokazuje, da ima ameriški radijski program v Rusiji poslušalce.
Sovjetski pisatelj Ilija Eh-renburg je napadel arrteriške radijske programe, češ, da so samo obnavljanje Hitlerjeve propagande, da so reakcionar-ski in da blatijo Sovjetsko Unijo.
Tajnik Benton je rekel na ta sovjetski izbruh: “To je prvi javni dokaz sovjetskega časopisja, da jemlje na znanje ‘glas iz Amerike.” Vse to kaže, da imamo s tem radijskim programom večji uspeh, kot smo pa mislili, da ga bomo imteli.”
Včeraj bi se
Družine, kjer je bil predsednik morala vriiti Ž0g0metna igra , ob svoji smrti. Zapušča ženo| Washingtonu med washington-Mary, štiri hčere: Mrs. Antoin- gki,m in newyoržkim teamom. ette Orvis v Two Rivers, Wis.,^ Eer ves dan dezevai0, je bj]a
Mrs. Elizabeth Kilbane v Wau-| igra odpovedanat Predsednik
keganu, Mrs. Barbara Riddle V| Truman bj w, vrgel prvo ^go, North Chicagu m Mrs. Pauline, kot j# to obič - za teko iliko. Lamson v Waukeganu. Zapušča tudi 13 vnukov in 1 pravnuka.
— Mr. in Mrs. Frank Varsek in dva otroka iz Jolieta so obiskali ženine starše, Mr. in Mrs. Frank Kuseski, 1322 Lincoln Ave. -----------------o--------
Ne odlašajte!
Nabavite d * BESEDNJAK DR. KERNA
dokler je še zaloga. Naročite ga lahko v naši upravi Pošljemo tudi po pošti, če pošljete |5.00. Naslov:
Ameriška Domovina 6117 St dair Ave. Cleveland 3, O,
Vse prebivalce New Yorka bodo cepili proti kozam v par tednih
New York. — V mestu so se pojavile črne koze. Par oseb je že umrlo, nekaj jih je v bolnišnicah. Mestna oblast je radi tega sklenila ,da bodo v prihodnjih treh tednih cepili proti kozam vseh 8,000,000 prebivalcev.
Zdravstvene, policijske in ognjegasne postaje so se posvetovale, kako bi se to najhitreje izvedlo. Ljudi bodo cepili brezplačno v zdravstvenih uradih, v 383 gasilskih postajah in bolnišnicah. Cepljenje je prostovoljno, toda mestne oblasti vsakega pozivljejo, naj se temlu podvrže, da se ustavi ta epidemija.
-------o-----_
Sprejeti predlog ga je veljal 272 cigar
Hartford, Conn. — T. Ward, pomožni klerk v državni legisla-tudi, gotovo ni bil vesel predloga, 'ki ga je sprejela nižja zbornica. Predlog je namreč govoril, da se soglasno sprejme reso-
črt pa govori, da se okupacija neha takoj, čim bo Nemčija raz-orožena
Znamka v priznanje zdravnikom
Washington. — V juniju bo izdala ameriška pošta posebne znamke v priznanje zaslug ameriških zdravnikov. Poštni mojster Hannegan pravi, da bo znamke za 3 cente in bo v prodaji 3. junija. To bo 100-letnica ustanovitve Ameriške zdravniške zveze.
lucija, v kateri zbornica čestita Wardu, ker mu je bil rojen sin ter naroča Wardu, da mora dati
da bodo podrli popolnoma vse nemške trdnjave
(Moskva. — Ministri Velike Četvorke bodo začeli danes de-New York. _ Skupščina batiroti glede načrta Zed. dr-združmh narodov je sklicana na žav, da zavezniki preprečijo izredno zasedanje v New Yorku prihodnjih 40 iet Nemčiji vsa-za 28. aprila. Premlevala bo ko oborožiteV. Ako se bodo spo-
"'imumeli na tem- s® 'ne ™r® mogla Anglija rešiti 30 let v za- §e regj
dovoljstvo Arabcev in Židov. I Vprašanje glede bodočih mej
Generalni tajnik organizacije,'Nemčije, glede sistema bodoče Trykve L'« je rekel, da je prejel nemške vlade in glede vojne
zadovoljiv odgovor od 29. državki naj jo plača torej vec kot od večine Vsčh Nem4ija> je ostalo na mrtyi držav v organizacij, je 55. Arab- toiki, ker 3e miniatri niso mo_ ske države so že sporočile, da bo-gIi zediniti Te 2adeye M .
se bodo namreč še kdaj sestali.
Nobenega dvoma ni, da bo ta| -Sporazumeli pa so se na tem konferenca ena najvažnejših, kar da do 31. dec. 1948 podro vm jih je še imela ta organizacija,|nemjke trdnjave in da likvidi-ki je bila ustanovljena pred 16 rajo V8e nemške yojne toyarne
meseci in vse napeto čaka, kako bo razsodila glede Palestine, ka-
vsakemu poslancu po eno cigaro, tero si lastijo tako Arabci kot Zbornica šteje 272 poslancev. 1 Židje.
do 30. junija 1948.
Henry Wallace dobiva vse preveč pbzornosti
Vsa Amerika je pokohci radi našem mnenju je pri vsem tem
Izdelovalnica obuvala je znižala cene
New York. — Jaycee Footwear Co. iz Broldyna naznanja, da je znižala žensko cenejše obu- ri kar hoče, ker v Ameriki je
govorov Henrya Wallaces, ki jih obdržava po Angliji. Ne vsa, ker komunisti in sopotniki mu ploskajo na vso sapo. Wallace vpije po Angliji proti političnim smernicam predsednika Trumana, to je proti smernicam ameriške vlade. Vse je radi tega pokonci in vsak predlaga svoj nauk, kako naj se Wallace-a prime za jezik.
Wallace je šel kot ameriški državljan v inozemstvo, da bi tam organiziral javno mnenje proti svoji lastni vladi, če bi kaj takega napravil ruski državljan, bi bil danes že na potu v Sibirijo. To se pravi, če bi ga dobil sovjetski politbiro v roke.
Kot državljanu demokratske Amerike se mu ne bo zgodilo nič. In prav je tako. Naj govo-
Imel je torej najvažnejše urade valo povprečno za 21 odstotkov.' svoboda govora in pisave. Po pri ameriški vladi. Kar je zna-
prahu, ki ga je povzročil Wallace, edino to napačno, da se mu posveča vse preveč pozornosti, če bi se nihče ne zmenil za njegovo vpitje tam po Angliji, če bi noben časopis ne prinesel njegovih govorov, ki kmalu utihnil. Tako pa misli, da je res kaka važna oseba. In še bolj važnega bi se čutil, če bi ga poklicali domov. Potem bi svet res mislil, da je Wallace kakšna važna oseba, ki s svojim gobezdanjem škoduje ugledu Zed. držav.
Wallace je bil najprej republikanec. Potem se je zatekel pod Rooseveltov plašč in je postal "Rooseveltov demokrat,” kar naj že to pomeni. Potem je bil poljedelski tajnik, potem je bil podpredsednik Zed. držav, potem je bil trgovinski tajnik.
čilno pri tem je pa to, da iz no-
benega teh uradov ni stopil prostovoljno, iz vsakega ga je njegov "boss” — odslovil,
V Kanadi je vlada zvišala fiajemnino za 10%, veljavno za 2 leti
Ottawa, Kanada. — Kanadska vlada je dovolila zvišati najemnino za 10%. Lastniki stanovanj, ki bodo zvišali najemnino svojim najemnikom, morajo dati najemnikom pogodbo za 2 leti po tej novi ceni. Ta pogodba je
To pa boli in človek, kot je Wallace, ki bi bil rad velik, tega vezana za lastnika hiše, toda na-
ne more preboleti. Zato je šel1 jemnik lahko odpove stanovanje zdaj v Anglijo, misleč, da se bo kadar hoče, če to naznani gos-
od tam njegov glas slišal dlje in da ko bo prišel nazaj v Ameriko, mu bo padla vsa Amerika v roke kot medna tepka.
Nek pregovor pravi: zabučalo in zagrmelo je, gora se je stresla in rodila se je — miška. Taka miška je v naših očeh — Wallace.
Kako naj v Ameriki vzamemo Wallace-jeve besede, se pa lahko sodi po tem, da je rusko čašo-
podarju 30 dni poprej.
Vlada je že prej opustila kontrolo na cenah raznim predmetom, kot premogu, volneni obleki, čevljih, rabljenih avtih, pečeh, ledenicah in monterskih potrebščinah. Rabljeni avti so že poskočili v ceni do $300 in premog bo za kake $3 dražji.
Vedno imejte v spominu, da je boljše biti minuto počasnejši kot pa sekundo prehiter in to
pisje ponatisnilo njegove govore posebno velja pri prehodu iei do zadnje pike. S tem je dovolj I cesto, kjer drvi na stotine avtov povedanega.	‘ in drugih vozil.

(JAMES DEBEVEC, Editor)	, , .	,
1117 St Clolr Are.	HEndenon 0628	OoreUnd S, Ohio
Published daily except Saturday«. Sunday« sad Holidays_
NAROČNINA:
Za Ameriko na leto «.00; za Cleveland In Kanado po poiti sa eno leto ».00.
Za Ameriko pol leta $4.00; za Cleveland ln Kanado po poiti pol leta »50.
Za Ameriko Setrt leta $2.50; za Cleveland ta Kanado po poiti Setrt leta $9.75.
Za Clveeland ln okolico po raznataloUi; celo “to $760. pol leta $4X0. Setrt leta $M0. Posamezna Številka stana 5 centov.
unratSKA DOMOVINA, APRIL 15, 1947 ve, zakaj da dela. Ve to farmar, ve to (Mavec. Kjer pa vla-
da odkazuje delo in potem od pridelka vzame svoj del, tam ljudje ne bodo radi delali. Imamo vedno pridne in lene ljudi. In pridni ne bodo hoteli garati za trote. To je bilo in to
bo. Zakaj naj se pa človek trudi, ko ni pa nič njegovega obhajajo ljudi v deželah, ki so urejene po sovjetskem sistemu. Zato- pa vsak dela, kolikor dela, prisiljeno.
Take misli <
SUBSCRIPTION RATES:
United States $7.00 per year; Cleveland and Canada by mail ».00 per year U. 8 ».00 tor 6 months. Cleveland and Canada by mail ».50 tor 6 months.
U 8 >250 for 3 months Cleveland and Canada by mail $2.75 for 3 months.
Cleveland and suburbs by Carrier $7-00 per year. $4.00 for 6 months. $2^0 for 3 months.
Single copies 5 cents each._____
Posledica ja položaj, kakor ga imamo danes v Jugoslaviji in povsod za železnim zastorom.
Amerika pa ima, ker vsak pomaga k blagostanju, ker
UN|RRA, kf je dala samo svojim pajdašem. Amerika bo dala lačnim’, pa ne bo gledala kdo je in kaj je.
Nevarni izlet slovenskih beguncev iz Avstrije v Jugoslavijo

BESEDA IZ NABODA
[ 11 n 11111 II I I I I...«44844«« I I ««4444444*444
Vabilo
Entered as 6econd-class matter January 6th 1908, at the Post Office et Cleveland. Ohio, under the Act of Mardh 3rd 1879._______________________________
»83
No. 74 Tues., April 15, 1947
Kako da Moskva ne pomaga svojim pokornim?
Najprej se je tam izza železnega zastora oglasila Romunija, kmalu za njo pa Jugoslavija — da jima preti največji strah človeštva: lakota. Iz romunske Modavije so pročan, da jedo ljudje travo in drevesno lubje. Iz Jugoslavije so poročali. da če ne dobe 200,000 ton žita, da bo 5,000,000 ljudi stradalo, to ena tretjina vsega prebivalstva. Amerikancem se je to čudno zdelo, ker še. nedavno so poročali ameriški časnikarski poročevalci iz Belgrada, da je jugoslovanska vlada opetovano zatrdila, da bo imela dežela dovolj žita do prihodnje žetve. To so Amerikanci verjeli zlasti še potem, ko je prišlo poročilo, da je dala Titova vlada Romuniji in Albaniji 30,000 ton žita c---“''"° '1o,i l1ri'J™" ki ma
liomunci so še lanske jeseni pripovedovali, da so Rusi jemali živež iz vzhodna Romunije, s katerim so potem pomagali lačni Ukrajini. Iz Jugoslavije je bilo opetovano po-ročano, koliko da pošlje raznih potrebščin v Rusijo. Temu sc ni čuditi, saj je obe vlad J postavila Moskva. Bolj pa se je čudit temu, da se potem obe sovjetski lutki obrneta za pomoč na Ameriko, to nazadnjaško deželo, kakor jo opisuje romunsko in jugoslovansko časopisje.
Sodili bi, da sta se, obe komunistični vladi, jugoslovanska in romunska obrnili za pomoč v Ameriko šele v skrajni sili, to je v taki sili, v kakršni hudič muhe žre, kakor pravimo. Verjamemo, da ni bilo lahko za Titovo vlado ponižati se pred Amerikanci in jih prositi za pomoč tiste Amerikan-ce, katerih letalce so Titove pandurji s takim veseljem stre-
*.	---‘-1---(V;»a-r.rmialnrnTVJ rtenWfuj,
podpisanemu in povejte svoje mnenje. Ako bo odziv zadovo-... I ljiv, se bo preskrbelo, da bo list Cleveland, 0. — Jaz, rajnik,: zop€t; ;zže| v nmjU; aij najpoZne.
vas vabim na svatbo moje tjube| je y junjju V9j naročniki in hčerke Metke z gospodom Balo-, predplažniki bj dobivali list do nom. To bo par! Metka je tako j bo jjm p0teče naročnina.
lepa, pridna in ubogljiva. Gospod Balon pa tako bogat. Moja želja je, da bo moja Metka srečna. Vabim vas, da se boste veselili z menoj. Svatba se bo vršila na odru v šolski dvorani sv. Vida, <jne 20. aprila ob 8 zvečer.
Pajnik.
Pisati pa morate takoj. Karta za en cent zadostuje.
Narodni pozdrav,
John Gottlieb,
1845 W. Cermak Rd Chicago 8, Illinois. ---------o--------
“Novi Svet” preneha izhajati
V Sheboyganu bo prijetno
Sheboygan, Wis, — Prav prijazno vabimo naše cenjeno občinstvo na šaljivo igro s petjem godba in plesom, katero priredi Ameriško slovensko združenje , }ena v soboto 26. aprila ob osmih
Ta huda novica nas je pretresa kot strela z jasnega neba.
Ne, to ni mogoče. Novi Svet, ta lepi in priljubljeni list, da bi nas zapustil v tej lepi in nade polni mladosti. Saj še niti 10
let ni dopolnil, pa bi že legel v zadovoljiv program. Tako vas
zvečer v Fludernikovi dvorani.
Kakor vam je že znano, to Združenje priredi vselej lep in
grob. Ne, to ni resnica, to so sanje. Mladenič ni mrtev, samo špi, v omotici je. Dajmo, poskusimo ga zbuditi. Zdravniška veda dandanes celo mrtvece zbuja, pa bi mi, zavedni Slovenci, ne mogli zbuditi k življenju ta nade poln list?
Tako smo se pogovarjali tu v Chicagi,
bodo tudi sedaj poskusili naši igralci in igralke malo razveseliti s šaljivo igro. Naš pevski klub vam bo zapel par lepih slovenskih pesmic. Poleg tega pa vas bodo gotovo razveselile tudi naše male deklice s svojim nastopom, ki bodo veselo prepevale naše lepe slovenske pesmice,
Obmejni vrhovi se kopljejo v zlatu zahajajočega sonca. Onstran njih se počasi barva nebo. Proti pozlačenimo grškim grebenom sili večerna zarja in njen krvavordeči sij se zdi kot odsev krvi desettisočev, ki so radi ljubezni do rodne zemlje izkrvaveli na njej.
O, Jugoslavija — domovina, o, Slovenija — draga ljubljena, samo nebo nad teboj vidim in vendar čutim in nosim v srcu vso tako lepo in drago in trpečo obenem, kot si bila v tistih strašnih dneh pred skoro dvemi leti, ko smo te morali zapuščati tvoji najzvestejši. Očitajo nam nekateri, da smo te izdali. O, ironija! Zaradi ljubezni in zvestobe do tebe, do materinega jezika in očetove vere smo okušali italijanske in nemške ječe, stradali in u-mirali po fašijtsičnih koncentracijah, nobenega fašističnega kazenskega transporta ni bilo brez tvojih sinov, zaradi ljubezni in zvestobe do tebe smo morali zapustiti svoje domove, svojce, družine in bežati v tujino. Pa še vedno smo pripravljeni dati za te tudi srčno kri. In bomo vedno pripravljeni! O, draga, nikdar rodna zemljica, kljub temu nam očitajo izdajstvo oni, ki so štiri leta istočasno z okupatorjem pljuvali na tvoje in naše svetinje.
Nikdar ugasli ljubezni do tebe se je danes pridružilo še brezmejno hrepenenje po tebi. In to hrepenenje je močnejše od vseh obmejnih straž in patrol, ki branijo tvojim sinovom polet v tvoje materino naročje.
OZNA-e, katera ga spremlja noč in dan na vseh njegovih potih. Gorje, kdor se le malo napačno prestopi! Če si prišel iz inozemstva, si že osumljen špijonaže, in od oaumljenja do aretacije je v Jugoslaviji zelo lahka pot in kratka doba.
Ce pa bi se rad izognil vsem tem neprijetnostim in si morda kojt športnik ali ljubitelj narave izbereš bolj romantično pot po cesti preko gora in planin, se ti kaj lahko zgodi, da boš s potnim listom v žepu ustreljen kot zajec. Titovi obmejni stražarji najprej streš ljajo, potem pa šele preiščejo mrtveca in ugotove, ali je bil upravičen prestopiti mejo ali ne. V domovini pa vlada splo-
čeval se je, ker mi ne more postreči, kajti nima niti mleka niti mesa kot včasih. Začudil sem se, kako je mogoče _ slovenski kmet, ki gara od ranega jutra pozno v noč, pa brez svojih lastnih pridelkov. Nasmehnil se je otožno, pogledal, če ni koga pod oknom, in tiho dejal: “Kaj hočete, naša ‘svoboda’ je draga reč, plačevati jo moramo z vsem, kar še imamo.”
Marsikaj mi je mož še razodel, toda ničesar veselega. Ves čas pogovora pa me je opozarjal, naj govorim tiše, ker so povsod nastavljena “ušesa. Ko sem se končno dvignil in hotel oditi na odkazano mesto v senu, me je ustavil in pokazal v
šno prepričanje, da ima vsaka jzbo na mehko postlano poste-
titovska preiskava popolnoma drug namen. V žepih potnikov se dobe neredko dragoceni »li vsaj koristni predmeti.
V izogib vsemu gornjemu sem storil vse potrebno, da mi pri prehodu meje ni bilo treba imeti opravka z obmejnimi organi. Toda, ravno tega načina mejnega prehoda ne morem in ne smem opisati, ker ne bi rad komu škodoval. Potrdim pa samo to, da brez nevarnosti ni.
Proti jutru je šlo, ko sem po dolgem času zopet stal na domačih slovenskih tleh. Kdor svojega naroda ne ljubi tako, kot ga ljubimo Slovenci, ta si ne more predstavljati občutkov, ki polnijo srce in dušo, ko po dolgem izgnanstvu zopet čutiš pod seboj rodno zemljo. Travniki, gozdovi, planine H vse drugačni, lepši' od onih v tujini. Celo nebo se mi zdi bolj domače in zrak, ki ga vdihavam, mnogo slajši od onega v tujini. V grlo mi sili nekaj grenkega, in oči imam vse mokre , . .
že.ne, ki se torej niso mogli braniti. Verjamemo torej, da je
jugoslovanskega Tita in romunskega Grozo samo velika sila prignala do tega, da sta zaprosila Ameriko za pomoč. Ne morda, da bi bila sama lačna, ampak ker se bojita naroda, ki je lačen. V deželi namreč ni ničesar bolj nevarnega za vlado, kot sestradan narod. To dobro ve tudi Tito, ki z vsemi svojimi medaljami ne more pričarati žita za lačni narod. Ne verjamemo, da bi se upal pokazati s svojimi zlatimi por-tami in medaljami na ulicah, kjer se vlači na smrt sestradan narod.
Lepo je bilo za Tita in razkoračen je stal na balkonu in se kazal s svojimi medaljami ljudem, dokler je UNRRA vsipala živež v deželo. Ampak zdaj, ko UNRRA ni več, je pa druga ura.
Tam za železnim zastorom je bilo dolgo časa vse tiho. Narodi so bili nadvse “srečni,” kot se nam je zagotavljalo. Kako bi ne bili, če so imeli pa vsega dovolj. Zdaj se pa kar naenkrat zastor razgrne in našim očem se prikaže siroščina, kakršne ni menda nikjer drugje na svetu.
Naš list je še pred prošlo zimo trdil, da bo na pomlad V Jugoslaviji lakota. Pa kaj bo naš list, ki nič ne ve, ali pa namenoma potvarja resnico, kakor se nam je govorilo. Saj so navdušene partizanke pisarile svojcem v Ameriko: “Ne verjemite Ameriški Domovini! Nič drugega kot laže in laže! Pri nas je vse rožnato in vsega imamo dovolj !” Tako so pisale in amepiški partijci so jim seve verjeli.
Na, zdaj pa kar naenkrat pade kot bomba med nas klic od same Titove vlade: “Amerika, pomagaj! Do 5,000,000 naroda bo lakote umrlo, če ne pomagate!”
Človek bi iz tega sklepal, da je Titova vlada lagala takrat, ko je rekla, da bo dovolj živeža do prihodnje žetve, ali pa laže zdaj, ko pravi, da je narod na pragu lakote. Saj vendar ni mogoče, da bi se položaj v deželi tako silno spremenil v enem mesecu: enkrat vsega dovolj, potem pa prazne kašče.
Kar se nam pri vsem tem čudno zdi je to, da ne pomaga svojim satelitom sovjetska vlada. Vse od Baltika do Jadrana si jih je razpostavila za prednjo stražo, da jo bodo varovale, če se kaj zgodi tam pred železnim zastorom. Vsak gospodar bo gledal, da bo svoje uslužbence vsaj krmil, ker živi mrliči mu ne morejo biti v nobeno pomoč. Veleposestniki, katerim so sužnji obdelovali zemljo so gledali, da so imeli dovolj jesti, prav tako, kot gledamo, da ima vprežna živina dovolj v jaslih. Drugače ne bo delala. Tako bi morala tudi Sovjetska Unija gledati, da dežele, kjer si je postavila svoje vlade, ne bodo stradale. Kako vendar to,- da pusti, da morajo prositi izven železnega zastora za kruh. Tam za železnim

smo, da poizkusimo in storimo
vse, kar je v naši moči, da bi ta list zopet pričel izhajati v isti obliki, z enakimi smernicami, kot so sedaj. Hodili smo od tiskarne do tiskarne z nado, da dobimo kje primerno ceno. Nekatere tiskarne sploh niso hotele prevzeti to delo, druge bi računale samo za tisk veliko več, kot bi bili dohodki. Končno smo dobili tiskarno, ki bi bila pripravljena prevzeti to delo za primerno ceno. Seveda, dobička pri listu bi ne bilo, toda, kadar se gre za narodno čast, ni nobena žrtev prevelika. Seveda, sedaj je ležeče na vas, zavedni slovenski rojaki in roja-jakinje po Ameriki. Ako želite, da se z izdajanjem lista Novi Svet nadaljuje, pišite spodaj
volj prijetne zabave in ples; pa
tudi za prigrizek in pijačo bo dobro preskrbljeno. Jamčimo vsakemu, ki se bo udeležil te prireditve da mu ne bo žal, ker imeli boste veliko vsestranskega užitka za malo vstopnino, ki je samo 50 centov.
Upamo in pričakujemo, da bomo zopet videli naše sheboy-ganske prijatelje in prijateljice ter znance, ki bodo napolnili dvorano kot vselej ob združenih prireditvah. Na svidenje!
Mary Fale, preds. -------o----—
Prehod jugoslovanske meje, je danes zelo nevaren šport. Iz-
obemejni stražar-
l^meljemjzvr-
—če hočete ribje meso ohraniti dalj časa v ledenici, ga najprej namažite z limonovim sokom, pokrijte z voščenim papirjem, pa ne bo nikakega duha po ribah v ledenici.
Ustavim se pri trdnem slovenskem kmetu. Sprejel me je zelo nezaupljivo, vendar je dovolil, da si odpočijem pri
njem. Proti večeru istega dnjs
ljo. “Zakaj pa to?” sem se začudil spremembi. “Zato, ker ste naš.”
Prijatelj, če veš, kaj pomeni slovenski kmet našemu narodu, potem ti tako priznanje iz ust istega kmeta v trenutku prežene vse dvome, ki so te morda še mučili radi tvojega ravnanja. Mene je besedica “NAŠ” obogatela in mi razodela več kot vsi lažni slavospevi o še bolj lažni “svobodi,” s katero je boljševizem “osrečil” naš težko preizkušeni in trpinčeni' narod.
Z rahlim upanjem,' da je vsaj meščan resnično srečen v tej čudni svobodi, sem stopil na Mariborsko ulico. Mimo mene hite delavci z mrkimi obrazi, iz katerih gleda — vsaj meni se je tako zdelo — glad. Srečujem meščane, ki hite za svojimi opravki, kot bi jim gorelo pod nogami. Preseneča me veliko število vojakov v najrazličnejših krojih in uniformah. Pa niti pri enih, niti pri drugih, niti pri tretjih in vseh nadaljnih nisem videl nasmejanega obraza. Pač — tamle gre vesela družba: trije gospodje v sijajnih, meni nepo-
šujejTpov^je^bit^sakogarJje zaČeTo snežiti in Mes^tS?r^azj^vod;j0 pod r0j[0
ki bi se od katere koli strani I močno, da sem bil primoran jjar bj gjovefc smatral približal meji... Če pa se kot. prositi ga za prenočišče. Na o-
znanih uniformah, z rejenimi
srečen posestnik potnega lista poslužiš železnied, pričakujoč mirnega in lahkega prehoda meje, si v silni zmoti. Potni list, katere koli države — razen SSSR—je za Titove oblastnike le malo vreden kos papirja, če se ne moreš istočasno izkazati s komunistično člansko izkaznico! Če se zdiš 18 letnemu oficirju količkaj sumljiv, ali pa samo tvoj obraz ne ugaja, se moraš povreči natančnejši preiskavi, katera traja v najhitrejšem slučaju samo kak mesec. Nemogoče in popolnoma izključeno pa je, da bi bil potnik (tudi diplomat tuje države) brez tajnega spremstva
brazu sem mu bral vprašanje, kdo in kaj sem in česa iščem na njegovem domu. Kljub temu mi je odkazal prenočišče na senu. Končno se mi je posrečilo spraviti ga v pogovor, med kaitlerim sem tvegal glavo in mu priznal, kdo in odkod sem. Razjasnil se mu je naenkrat ves obraz in postal je v trenutku popolnoma drug. Da! Sedaj šele sem spoznal v njem pravega slovenskega človeka: prijaznega, gostoljubnega, zgovornega. Posebno zgovornega! Priznal mi je, da me je imel za enega od “onih” tam spodaj, ki vedno vohajo, kje bi se dalo še kaj rekvirirati. Opravi-
ženske; pa niso več! Narod se jim ’hitro umika s pločnika, družba pa še vleče s smehom, vikom in krikom dalje. Ko gredo mimo mene, se oddahnem, kajti na uho mi udari tuj glas; hvala Bogu, to niso Slovenci! Izgubil sem veselje do opazovanja ulice in stopil sem k znancu, čigar naslov sem imel. Skoro sesedel se je, ko me je zagledal: “Človek božji, kaj si^nor, da hodiš nazaj ? Mi si želimo za vami, ven iz te zamrežene svobode, vi pa se vračate (vragu v žrelo, bedaki!” Potolažil sem ga, da ne mislim ostati toliko časa, da bi se “vragovo žrelo” za menoj za-
(Daljc n« 3. strani)

AL FA NE
zastorom, kjer je vse ljudska ali skupna last, kjer vsak dela, al, za skupni blagor, kji
ali vsaj delati bi moral, za skupni blagor, kjer (tako pravijo) ni nobenega bogataša, nobenega ljudskega krvovesa, bi moralo biti vendar vsega dovolj in lakota ter pomanjkanje bi moralo biti tam, kjer gospodarijo kapitalisti, ki žive od ljudskih žuljev. Tako bi človek sodil, da bo. Pa ni. Ravno tam, kjer je vse državno, kjer je vse skupno, so ljudje lačni, v Ameriki pa, v tej kap talistični deželi, kjer se oderuhi pasejo trebuhe na delavskih žuljih — je pa vsega dovolj. Toliko je vsega, da nas moledvajo za kruh z vsega sveta.
Vse to nns uči, da je ameriški sistem najboljši. To je sistem, kjer vsak dela zase, je. vsak gospodar čez svoje, vsak
“No, in zdaj smo opravili v Milwaukee-ju in West Allisu,” je zagodel Mr. Grdina, ko smo se tlačili nazaj v Buick. “Prav prijetno je bilo in škoda, da moramo že odhajati.”
“To so besede ki so vzete iz napačnega predala, če kaj vem,” sem sekundiral jaz, ker so mi še vedno zveneli po ušesih mili opomini: ljudje božji, dajmo, da se odpravimo naprej, da bomo kam prišli. Naglas sem pa še dodal: “Kar obrnite, Mr. Grdi na, da jo bomo udarili nazaj v Milwaukee, če vam je res hudo za njimi, kot pravite.”
“Oho, tistega pa ne, nazaj pa ne. Da vas imam le zopet enkrat vse skupaj na Buicku, zdaj bom pa jaz govoril. Sur, nazaj se vam če. Menda k Stautovim, kjer sem videl, kako milo ste. jemali slovo od tistega, kar je'
“O, križana gora, tisto sem pa čisto pozabil. Pa me ni mogel kdo dregniti, ko smo se basali skozi vrata? Kakopak, zdaj mi pa spomine obujajte in mi delajte slabe občutke v ustih, ko je že prepozno. Se reče, če bi nas hoteli potegniti nazaj do Stautovih, ne bomo dosti zmu-dili, Mr .Grdina. Saj mi ni toliko za tisto pijačo, samo škoda se mi zdi, ker je flašca odprta. Stautova pa ne pijeta. Zdišalo se bo, vam pravim, pa taka božja kapljica. Smrtni greh bomo imeli, če ne gremo nazaj.”
“Takih smrtnih grehov nas lahko odveže gospod Fronc tu-kajle, samo da hujših ne bomo scimprali skupaj,” me je tolažil naš glavni blagajnik.
“Vidite, taki ste,” sem žalostno konštatira in se ozrl v smer,
za državnik, če bi Buick počenjal kakšne nerodne..
“Father Setničar nam je rekel, da moramo nazaj na National iri poiskati 622. cesto, ali katero že, potem pri velikem pokopališču zaviti na desno, potem na levo in tako dalje, da pridemo na našo cesto, ali ne?” bi rad zvedel Mr. Grdina od nas, če si je zapomnil direkejon.
“Natančno tako,” sem pritrdil. “Sicer pa menda ni tako natančno, po kateri cesti odletimo iz Miilwaukee-ja, saj vsaka cesta drži iz mesta.”
“Aha, ti boš pa še vozil po A-meriki, če boš imel take pojme o cestah,” me je pohvalil Jak-šič. “Le kar vozite, Mr. Grdina, boni že jaz pazil, da bomo prav vozili. Galerija zdaj ni-
severu in vsi hvalimo gospoda Setničarja, ki nam je izbral tako lepo pot. Sonce je stalo še visoko in kakor je Tone Grdina naluštal Buick, bomo še daleč prišli do večera, sem sodil. Pa nismo dolgo vozili, ko se pripeljemo mimo tistega pokopališča, kjer bi morali zaviti na desno.
“Tamle boste zavili na desno,” sem komandiral, pozabivši, da s zadnjega sedeža nimam nobene oblasti dajati nasvetov, ne dobrih ne slabih. ,
“Meni se pa zdi, da ne bomo,” jezlja Jakšič, ko je Tone nekoliko pridržal konja.
“Bi rad vedel, zakaj da ne? Kaj nam ni g. Setničar tako svetoval, a?” sem se vsajal, ki sem se čutil v pravem.
“Nasvet nam je že dal, ampak najbrže ni vedel, da je cesta
... K ...... . o..-.,	, .
kjer je zdaj dolg čas prodajala
ma besede, da bosta vedela tam	kaj M vidjš plank &z
J I
ostalo še v steklenici. Saj se mi) dilo, pa poženite tale vaš kufer še čudno zdi, kako da je n'ste magari na severni tečaj,” sem sneli, ko smo odhajali od Stau- ukazal, ko sšm se vdal poleg gotovih.”	Ispoda Fronca v kot in se prijel
v omarici tista prežlahtna kapljica. Vnic sem rekel polglasno : Srečen bo tisti fant, ki jo bo dobil.. . Da bi ga le ne metala, če ni vajen takega gajsta, kot ga ima tista roba, sem rekel.
“No, ker se vam je tako mu-
“Se vzame z velikim odobravanjem naznanje, kaj ne, gospod Fronc, ki ne bova imela nobene odgovornosti, ako naju kam zavlečeta.”
“Absolutno nobene,” mi prikima gospod Fronc, ki mu je bilo vseeno, ali se vozimo naprej ali nazaj, samo da se kolesa vrtijo.
Res vzamemo lepo cesto proti
cesto?” vztraja Jakšič pri svojem.
“Pianke gor, planke dol, če nam je rekel Father” Setničar, naj tukaj zavijemo na desno, pa tudi bomo. Malo porinite z Bui-ckom, Mr. Grdina, pa bodo tiste planke letele na vse strani. Kaj nam pa zastavljajo pot in nam jo. Le mene poslušajte, Mr. Grdina, pa kar čez pianke. če si pa vi ne upate, dajte meni Buick
v roke za dve minuti, boste videli,, kako bo to šlo. Sem takih prilik že vajen. Veste, enkrat mi je zaskočil pot velik črn maček tam na 61. cesti. Pošast nagraužna me je tako prestrašila, ki mi je tako nenadoma skočila pred avto, da bi bil skoro oblast nad njim izgubil. Maček je skočil na pločnik ob cesti, k čemer mu je gotovo pomagalo vseh devet vragov v repu, jaz pa, ne bodi len, pa z avtom kar po pločniku za njim. Pa mislite, da sem vraga namalanega vjel? Saj bi ga .bil, da se ni zagnal v zadnjemTiipu na drevo. Tje pa pri najboljši volji nisem mogel z avtom za njim. Vidite, pa nam bo par takihle plank zapiralo pot? Nikoli!”
Lepo sem jim govoril, pa pel sem gluhim ušesom. Jakšič je nekoliko preštudiral, zfemljevid in rekel: “Kar naprej vozite; bom že povedal, kdaj boste krenili na desno. Jack naj kar sam skače čez planke, če se mu ljubi.”
Le kam je ta svet prišel, sem si mislil, ko nima nobenega gaj. sta več. Sem pa že jaz iz drugačne moke, ki se nisem niti telegraf štange ustrašil, ki se mi je zoper postavila. Pa bi se bil bal par plank? Lepo vas prosim.
L
ŽIVLJENJE TREH KRANJSKIH BRATOV <• FRANCOSKIH VOJAKOV
JANEZ CIGLER
Bila ata zdaj Luka in Kristi- ljek po tretjem oklicu; bilo je
niča ženin in nevesta; ker sta dobro znala krščanski nauk, tekli so oklici poredoma, zadržka ni bilo nobenega. Stari baron je že ukazal pripraviti že-nitovanje, tudi je oznanil svojim prijateljem dan, kdaj naj pridejo na gostijo.
Ko mladi baron Henrik vse natanko zve, kako je naredil njegov oče, bil je tako potrt, da je zbolel od velike žalosti. Ves zamišljen molči, z nikon mur ne »pregovori, in če ga kdo vpraša, odgovori mu: “0-če so me zavrgli, oče me sovražijo, zato ne morem biti vesel.”
'Nekega dne je oskrbnik tolažil mladega barona: “Gospod baron, zakaj ste vedno tako pobiti in žalostni ter nevoljni zavolj grajščinice Trnjave, katero so oče dali drugim? Saj imate zadosti dohodkov od domače grajščine; priženili boste tudi precej, ne bo vam treba stradati ne če imate Trnjavo ali pa ne; pustite vse to v ne-mar; kar se boste za toliko gnali in zdravje izpodkopavali; naj bo Trnjava, čegar hoče.”
“Ljubi prijatelj! Vse je res, kar mi pripoveduješ,’ odgovori mladi baron. “Vedi pa,
ravno na sv. Lukeža dan, bil je ženinov naj veselejši god. Že v pondeljek zjutraj se je v grajščinico pripeljalo pet lepih kočij, napredenih z lepimi iskrimi konji; pripeljali so se namreč povabljeni posebni prijatelji starega barona vsi v lepih, dragih svatovskih oblačilih. Baron je tudi dal na-preči najlejšo kočijo; vsedeta se v njo ženin in nevesta in vsi se peljejo k poroki v župno cer-
kev katera je stala ob veliki- govor končal z mislijo na dom. _____________(Ilriižinna ie bila med vojsko
da mi ni toliko za grajščinico, bi čakal.”
cesti, od grajščine pičle pol ure oddaljena.
Ker je bil dan poroke znan, prišlo je več ljudi k cerkvi čakat svatov. Medtem pripotuje neki tuj starček; videč pred cerkvijo toliko ljudi, se jim pridruži in vpraša enega izmed njih, kaj da čakajo, ker ni nedelja, ne praznik.
Oogovori mu ta, da bo okoli enajste ure poroka, ravnokar se bodo pripeljali svatje.
Tuji starček vpraša: "Ali bo tudi maša ali pa samo poro ka?”
Povedo mu, da bo tudi ma ša.
“No,” pravi starček, “čakati hočem tudi jaz, da bom pri sveti maši, same poroke pa ne
ampak le to me grozno boli in peče, ker me oče sovražijo in me nikoli ne pogledajo z lepim očesom. Glej, gotovo več kot dvajsetkrat sem ponižno prosil očeta in rekel: Dragi oče, lepo vas prosim, dajte meni malo krajščinico vsaj po vaši smrti, da bom tudi jaz v starih letih imel kot, saj nihče ne more vedeti, kako se mu bo v starosti godilo. Toda vse moje prošnje so bile zaman, nisem bil uslišan. Prilizljiva rejenka Kristnioa in pa hinavski pritepeni tujec Luka sta aš
(Došle praho Trata)
(Nadaljevanje a l. strani) ubogim ljudem pobrali, rij pod Kumom. Mora oskrbovati še dve drugi župniji.
MATI SINOVOMA V BEGUNSTVU. — Bralcem skušam podati pravo sliko razpoloženja v Sloveniji. Morda bo v ta namen dobro služilo nekaj odstavkov iz pisma slovenske matere sinovoma beguncema. Takole govori pismo: Vsako delo, vsak pogovor se konča z mislijo na vaju in če pogledam skozi okno, ne vidim Triglava, ampak sta mi vedno pred očmi le vidva. Tako kot nekdaj, ko se je vsak po-
(Drušinna je bila med vojsko pregnana od Nemcev z Gorenjskega v Srbijo). Danes pa je dom izgubil lepoto in privlačnost, mrzel je in trd kot da živimo na tujih tleh. Vem, da vidva ne bosta razumela teh besed. Toda če bi vidva videla trpljenje, žalost in strah, v katerem živimo tukaj, bi spoznala, zakaj ne opaziš ničesar več, kar je okrog tebe, ampak živiš stalno kot na preži, da se obvaruješ nečesa hudega. Vedno in vedno so nova presenečenja. Pred kratkim so zaplenili zopet mnogo trgovin in raznih podjetij. Vse, prav vse so tem
Kmalu se pripeljejo svatje, iz prve kočije stopita ženin in nevesta in vsi gledalci ju pozdravijo in zavpijejo: “živela!” Tudi tuji starček, radoveden videti ženina in nevesjo, pogleda prav dobro ženina^ ki je stal ravno pred njim. Ta pogled je ganil tako v srce starčka in tako čudni občutki so se ga polotili, da sam ni vedel, odkod prihajajo in kaj po-menjajo. Sam pri sebi je rekel : “Ženin se mi zdi znan; Bog ve, od kod je.”
Starček vpraša enega
Z9 olajšanje svetovnega
ife -
re-no očetu prilizovala in
kupovala, jih posebno častila,
poviševala in hvalila. Zavrgli so oče moje prošnje, kakor da bi ne bil njihov sin, dasi jih nisem nikoli razžalil, nikoli sto-'nil nič napačnega, nikoli jim nasprotoval; dali so tujcem grajščinico, do katere sem jaz imel prvo pravico.”
“Res je to,” reče oskrbnik, ‘pa kaj vam pomaga togotiti se zavolj tega, saj veste, da s svojim blagom stori vsakdo, kakor se mu poljubi; tako tudi vaš oče s svojim premoženjem. Kaj se boste hudovali, zaradi tega! Gospod baron, jaz vam svetujem nekaj prav pametnega."
“Kaj takega?”
“To-le, umaknite se za nekoliko časa, pojdite k svojemu prihodnjemu tastu grofu Vla-dimiru. Ostanite tam tako dolgo, da mine Lukovo ženitova nje; medtem se bo vaše srce upokojilo, pozabili boste, se o-ženili in spremenili žalost v veselje.”
In mladi baron ka je ubogal.
Določen je bil dan poroke in ženitovanja takoj v ponde-

DO YOU 8St
VITAMWSt
law par.'
1ULTIPLE OTIMM
A*igWO<*A-Ooy(b~nd)Mut.
sJKSSSrt
u.. j |U |f| vdanim whom to* known.
fid OaaA-Dcy (broad) Mump* Vhonln Copada* « ym
dor*.
ban
ime temu ženinu in kako se piše?"
“Luka vem(da mu je ime, kako se pa piše, tega vam ne vem povedati,” odgovori vprašani.
“Luka, Luka!” ta beseda gre starčku "zmerom po glavi, tako da ga je še pri maši motila.
Po maši* gresta ženin in nevesta, kakor je navada k oltarju, da ju poroči duhovnik.
Starček ni bil daleč od oltarja; vedno ogleduje ženina in bi rad 'slišal zdaj še njegov glas. Ko zasliši Lukov glas pri oltarju, začudi, se tako, da se ves strese in sam pri sebi reče: “Tega človeka bi jaz utegnil poznati; tudi njegov glas se mi Zdi znan.”
Po poroki posedejo se svatje po kočijah in se odpeljejo domov na grad. Tudi tuji starček gre iz cerkve, gleda za kočijami in premišljuje, kam bi se zdaj obrnil. “Ej,” pravi naposled, “naj bo, kar hoče, grem do grada. Morebiti najdem med povabljenimi gosti človeka dobrega srca, da mi bo dal malo jesti, ker sem' ze'o potreben, denarja pa že nimam nobenega; čisto vse sem že potrošil na dolgem potovanju.”
ZMEDENOST
General je vršil pregled vojašnice in prišel naposled tudi v kuhinjo, kjer so pravkar pripravljali kosilo.
“Kaj kuhate danes?” je vprašal osorno.
Kuhar, ki je nekoliko jecljal, se je vzravnal in odgovoril ves zmeden: “Go-gospod oki-kisan general kro-krompir.”
alTste~
PREHLAJENI?
Pri nas imamo izborno zdravilo, da vam ustavi kašelj in prehlad. Pridite takoj, ko čuti-te prehlad.
Maadel Drug
15702 WATERLOO RD.
in olj, tako zelo potrebnih za izdelovanje mila, obročev, leleza!
___..... „______________ V okolici Maribora so pobrali dva vlaka ljudi in jih brez vsega odpeljali nekam na jug. Selili so tiste, ki niso hoteli na volišče. Pod Pustim gradom sta dve gomili. Tam počiva do 800 beguncev iz Hrvaške, otroci, ženske ... Na vse svete so gorele po njivah lučke, ki so jih prižigali lastniki njiv, kjer so zadeli na na pol pokopane mrliče. Lisice so ljudem kazale nove grobove. Kako je po šolah, bi lahko veliko pisala. Glavno je politika in odvračanje otrok od vere. Križ so povsod odstranili. Ko so začeli otroci pred poupom sami moliti, jim je to učiteljica prepovedala. Seveda je temu primerno nekaj otrok zrastio staršem čez glavo . . . Vedno se zgodi kaj temu-le podobnega : Pretekli teden so pred Srednjekom razbili znamenje Boga, tam, predno se gre čez Savo. Kako to vpliva na ljudi si lahko mislita . . . Pravkar sem slišala, da so spet aretirali nekaj ljudi iz vsake vasi tu okoli. To se vedno ponavlja ... Pred Miklavžem so otrokom v šoli dopovedovali, da ni več Miklavža, ampak da bo letos nosil “Moži-ček s Kavkaza” ... Še Miklavž jim je bil na poti.
Kaj je še pred nami? Bodite trdni 1 Nikoli kloniti 1 Saj nismo klonili prej, ko nas je bilo malo. Sedaj je vsa trpeča domovina z nami. Pomislimo eno leto nazaj. Takrat smo bili zaničevani radi vaju, ki sta se borila proti partizanom. Danes ve vsak, kako prav ste imeli . . . Mladina na univerzi je spregledala. Kdor ima kaj soli v glavi, ne more biti hlapec hlapcem ... Na koncu še enkrat, fantje moji, ne kloniti, niti v mislih. Vi morate izpolniti tisto, kar domovina od vas pričakuje. Pride čas, ko boste pozvani. Vedno Miže je. To
pravočasno doseglo in prekoračilo mejo. Govoril sem s temi zadnjimi in kljub temu, da so se rešili skoraj goli, so srečni in zadovoljni, da so prišli iz "svobodne” domovine. Med starimi komunisti vre. Besedo in vodilna mesta imajo samo mladi, ki so se proslavili z ropom in pobojem med okupacijo. Na svečani proslavi pri Litiji so se spopadli stari izkušeni komunisti z novopečenimi o-ficirji jugoslovanske armade. Spopad se je končal z noži, revolverji in končno s pogrebi in aretacijami. Po vsej deželi se širi na skrivaj ilegalna organizacija pravih in starih zavednih partijcev. Komunizem žre ne samo nasprotnike, temveč tudi lastne sinove. Sabotažna dejanja so kljub strogim kaznim skoro na dnevnem redu. če vlada med narodom brezposelnost, velja to samo za delavnik. Ob nedeljah se dela s polno paro “prostovoljno” udarniško delo. Volja do tega “prostovoljnega” dela se kaže najbolj v sledečem slučaju: Na Dolenjskem so isti “u-darniki,” ki so “prostovoljno” gradili v nedeljo progo, isto ponoči vrgli v zrak. Zopet aretacije in obsodbe. . . Vse . znamenju svobode, bratstva in enakosti.
Zavedni krščanski Slovenci molče, toda mirujejo ne. Nekoč bo tudi njihovo delo udarilo na dan.
Zgrozil sem se nad tem, kar sem videl in slišal v kratkih treh dneh. Ali je to tisti slovenski narod, vesel, srečen in zadovoljen, ki ga je ustvaril Bog in kot je stoletja živel na svojih tleh? Ali je to še slovenska družina, kjer se oče boji svojih otrok, da bi ga ne izdali, ker ne more in noče po znati reda brez Boga? Vprašujem se, ali je tudi taka ob-
Stanovanje iščejo D|ružina Wenc|el Frank z 2 šolskima otrokoma nujno želi dobiti stanovanje 4 ali 5 sob. Kdor ima kaj primernega, naj pokliče EN 2463.
DELO DOBIJO
KADAR KUPUJETE ali prodajate, se obrnite za pošteno postrežbo na
George Kasunic
7510 Lockyear Ave.
HE 8056
Real Estate Broker
(Tues. X)
»te pozvani, veunu unze je. iu *	•*	----—
pričajo vsi pogovori ki jih čuje- last od Boga, ki preganja ver-
mo, to priča polna cerkev na sveti večer, to pričajo solze, ki so
ne in zapira služabnike božje?
Ali je to še sin slovenske zem-
licih.

JOHN ZIILKH
INSURANCE AGENCY
FRANCKS ZULICH, agent
Zavarovalnina vseh vrat za vaše domove, avtomobile in pohištvo.
IVanhoe 4Ž21 18115 NEFF ROAD
VEC POMOtNIC ZA (AFEIERUO
SE SPREJME
Delo je v čisti, zdravi okolici
Morajo razumeti In govoriti
angleško
Samo snažne, čiste in lične mlade ženske od 20 do 39 let starosti naj se priglacijo.
Dobra plača
Hrana in uniforme zastonj
Zglasite se v
The Ohio Bell Telephone Company
soba 901	;
700 Prospect Ave.
V BLAG SPOMIN
ŠESTE OBLETNICE SMRTI SOPROGE IN MATERE
Rose Zalokar
ki nas je za vedno zapustila dne 15. aprila 1941.
Šest let je ie poteklo
DIE MAKERS Die Repair Men Arc Welders
Laborers
Plača od ure Stalno deo
Bishop & Babcock Mfg. Co.
4285 E. 49. St.
(79>;
Za tovarniška dela
Lahko delo v veliki pivovarni na vzhodni strani stalna dela v oddelku za pošiljanje
NEVAREN IZLET SLOVENSKIH BEGUNCEV IZ AVSTRIJE V JUGOSLAVIJO
(Nadaljevanje » i strani)
prlo. Samo vašo svobodo bi si rad ogledal, potem pa se vr nem.
Z njegovo pomočjo sem našel še nekaj znancev, toda pri vseh sem moral slišati isto pesem: “Blagor vam, ki ste zunaj!” Kakor sem prej zavidal svojim rojakom, ki jim ni bilo treba bežati pred “osvoboje-njem,” tako sem jih po treh dneh bivanja med njimi začel pomilovati. Velika večina izmed njih je brezposelna, razen članov komunistične par tije. Živilske karte dobo vsi, toda blago se deli najprej pra vovernim. Če kaj ostane, pridejo šele drugi na vrsto. Toda tudi ti “ostanki” so navadno tako dragi, da jih “navadni dr žavljan” lahko, samo ogleda ^ izložbi. Dela ni, denarja ni, veselja in zadovoljstva kot nekoč ni. Ob vsem tem pa je zapovedan molk. Samo ena be
klinja v vseh mogočih
Kraljico Slovencev?
O svoboda, kako strašno se izkorišča tvoje lepo ime! O, narod slovenski, kaj si storil, kaj zagrešil, da si bil tako grozno kaznovan! Kaj si res obsojen? Ne! Vsemogočni te je dal na svoje nakovalo, da te v bolečinah in trpljenju, v stiskah in nadlogah prekuje in preoblikuje, da boš nekoč ponovno zaživel tistemu cilju, ki ti je od vekomaj določen. Niso še izginili tvoji pravi, zvesti sinovi. še žive na obeh straneh tvojih meja.
Vera naših očetov in jezik naših mater še živi, se jača in širi. Za velikim petkom bo tudi našemu slovenskemu narodu zasijala velika nedelja vstajenja in odrešenja. X.
v naših srcih vlada ialost
ko spomin m Tebe budimo Večni Bog Ti daj plačilo spavaj v grobu adaj sladko.
žalujoči ostali:
FRANK ZALOKAR, soprog; FRANK in EDWARD, sinova; THERESA poročena Buckley, hči.
Cleveland, O., 15. aprila 1947.
MALI OGLASI
Ugoden nakup
Naprodaj je trgovska lastnina, 2 veliki prodajalni in 2 garaži; zidano poslopje. Prepovedan molk. samo ena ne- da se tudf hiša za 2 družini, 5 sedica nepravilno ali neprevid- in 5 sob. Vse v jako dobrelb
. . . .	_ L XT.L -J«	nn irnnnlll
VI DOBITE
VISOKE
CENE
SEDAJ
za vašo
RABLJENO
MAŠOBO
izgovorjena, ti lahko vzame se to kar imaš — glavo. Vohunov mrgoli. OZNA je najbolj delavna ustanova. Vse vidi in vse sliši. Tudi me^ svojimi. Šef prehranjevalnega u-rada v Mariboru —> star komunist — je bil iz neznanega vzroka odstavljen. Naslednjo noč je izginil brez sledu. Isto se je zgodilo z nekaterimi visokimi uradniki policije in pošte. Zakaj, ne ve nihče.
Komandant vojaške edinice v Celju je vrgel iz svoje pisarne polit, komisarja, ki se je preveč vtikal v vojaške posle Sledila je aretacija komandanta. Med njegovim vojaštvom jih je nekoliko protestiralo proti aretaciji. To je veleizdaja. Posledica je bila; 15 smrtnih obsodb in številne dolgoletne ječe. Nekaj “upornikov” je
stanju. Nahaja se na vogalu Grovewood in 169. cesti. Cena je $31,000. Pokličite lastnika IV 3389.	(77)
Par išče sobe
Mlad zakonski par išče 2,3 ali 4 sobe blizu St. Clair Ave. Kdor ima kaj primernega, naj pusti naslov v uradu tega lista,
_____________-(74)
Farma naprodaj
Nahaja se na Dock Road, prva farma na desno od ceste 20; hiša 8 sob, krasen potok, 6 ak-rov. Ko si jo ogledate pokličite KE 0034._____________(75)
Harmonika naprodaj
Naprodaj je 120 basov harmonika, italijanskega izdelka, kot nova. Jo morate videti, da jo boste cenili. Zglasite se pri Bill Kosa, 17101 Waterloo Rd —(75)
V BLAG SPOMIN
tretje obletnice smrti naše
LJUBLJENE IN NEPOZABNE SOPROGE IN MATERE -
Mary Side
ki je u vedno v Bon zaspala 15. aprila 1944.
OJ. zvonovi, le zvonite!
Svet naj bridko vest izve ljubi Seni. dobri mami ne utriplje več srce.
Vse dni le trpelo za nas to utrujeno telo— zdaj do kraja odpočilo v miru bo se pod zemljo.
Žaluiočl ostali:	,
SOPROG ln OTROCI.
Cleveland. O. 15. aprila 1947..
Zglasite se v
Carting’s
Brewing Corporation of America
E. 93rd in Quincy. ________________________(80)
Delavce se sprejme
Prednost imajo taki, ki so izkušeni v delu na jardu s starim železom in ki znajo delati s Škarjam. Plača od ure. Zglasite se na 15725 Saranac Rd.
__(177)
Težaki
za pleharsko skladišče. Stalno delo, 56 ur na teden. Plača od ure. Zglasijo naj se v The Universal Steel Co., 6600 Grant Ave., blizu Harvard in E. 71. St.
(76)
TEŽAK
Želi se dobiti delavca, ki bi pomagal gradbeniku. Stalno delo v predmestju na vzhodni strani in dobra plača za pravega mpža. Pokličite EVergreen 1094.	______________(77)
MALI OGLASI Fumed
Novi fumezl za premog, olje.
gorko vodo ah paro.
Resetting US - čBčenle >5 premenjamo »tare na (Sle Thermostat
Chester Heating Co.
1193 Addison Rd. — KN 0417 Govorimo slovensko ____Ut),
3 iščejo stanovanje
Vdova z 2 hčerama bi ruda dobila 3 ali 4 sobe. Vse tri delajo. Stanovanje potrebujejo takoj, ker se morajo iz sedanje seliti. Kdor ima kaj primernega ,naj pusti naslov v upra-Vi tega tista.	—(75)
Išče stanovanje
Mizar, ki je pripravljen sam napraviti, potrebna popravila pri hiši, želi dobiti v najem zase in ženo 4, 5 ali 6 sob hišo za eno družino, ali za dve družini. Kdor bo imel kšj pripravnega do 1. maja, naj pokliče MU 4794.	—(75)
AMERIŠKA DOMOVINA. APRIL 15, 1947
»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»»a
BELI MENIHI
Pove«t iz prve polovice XII. stoletja
spisal IVAN ZOREC
lniMiin < ►
Bil je majhen in nctrlepen, sel!”
a čvrst človek s kozavim obrazom in grdim, brezastim pogledom.
"Kje ti je Hotimir?” je zadirčno vprašal Malo.
"Še ped soncem je odgnal na pašo,” je rezno odgovorila.
“Tam ga ni. Živino sem našel, njega ne. Kje se skriva, brž povedi!”
“Nemara, da meni pod krilom!” se je razčeperila in malo počepnila.
“Če se ni do grdega sprl s kruhom in svobodo, naj mi precej pride na grad!” ji je za-tracal in po vijugasti poti prhnil tja gor.
Sredi pota se je srečal s Tr-lepom, ki se je vračal z gradu. Konja je vodil tako, da bi Tr-lepa pehnil pod pot. Svobo-njakov ni maral, ker so ga prezirali in se ga niso bali kakor tlačani.
"Kaj si slep?” je Trlep zavpil in postal.
“Umekni se gradu!” je Hart-vik revsknil in kakor ponevedoma s stremenom sunil Tr-lepa. Trlep je škrtnil z zobmi in ga urno kretnjo potegnil konja in podse.
“Ha, kaj si upaš, prihajač prihajaški?” je sopihal in ga bunkal in tlačil, lasal in uhal, kar se je dalo. Potlej ga je treščil v robidovje pod potjo in zarenčal: “'Da boš vedel kdaj si se upal žaliti Trlepa! In Boga hvali, da nisem slabe volje! Sicer bi te za ušesa pe ijal na grad in priporočil gospodu MaJnWImuj da tl te’tfo jeseni ob kruhu in vodi dal v najgloboljo jdčo! Ječar Di-mež bi te bil, menim, prav ve-
PUNCH PRESS OPERATORS
EXPERIENCED
Good Wages Paid
The Geometric Stamping Co.
1111 E. 200 St. IV 3800
“Dobite pri Grdinovih"
Pravkar došle!
Naša prva povojna pošiljka importiranih
AVSTRIJSKIH KOS
Lahke, 30 palcev.
$4.2)
Pošljemo jih tudi po pošti.
GRDINA
HARDWARE
6127 St Clair A ve. Cleveland 3, Ohio EXpres« 3605
Dimeža se je vse balo. Bil je strahovito močan, grd in hudoben. Oče mu je bil, tako staj verovala grad in tlačan, pravi peklenski hudič, ki se je z njim na Kumu spečala vešča Ljuta s Police, ko je blia že sedem let vdova.
“Le stoj, še se bova srečala!” je Hartivik pretil, ko se je ves otolčen, zmršen in opraskan motal iz trnja.
“Boga prosi, da se ne bi tako, kakor ti misliš zdajle! Če mi tvoje hlapčevske koščice še kdaj pridejo v pesti, ti jih pre-trem in zdrobim, da ti jih še na sodni dan ne bodo več znali skleniti!”
Hartvika je kuhalo, Trlepa pa se le ni več upal lotiti. Z gradu prihaja, samozavestno in oblastno gleda; kdo ve, kaj je imel z grajskimi gospodi in ali gospod Majnhalm nemara res ne bi grdo potipal svojega hlapca, če bi zvedel, da se je bol z njihovim gostom, s silnim Trlepom, svobodnim in ponosnim možem? Zares, bal se je Dimeža budi on.
“Počajkamo, morda pa se kdaj vendarle še nakrene tako, da mu povrnem!” je tiho grozil in gledal za Trlepom, ki je tonil v dolino.
Medtem so Ljubinovi in Vi-togojevi prišli k skledi.
“Tisti brezasti Hjartvik je iskal našega Hotimira; kje je sin?” je Mala povedala in vprašala.
“Nič ne skrbi!” jo je Vito-1
dati,” je Stojana hitela. “Tr-lepov je, dedca pa še ni z gradu: Kaj neki hoče?”
“Nemara je prišel kaj nagajat, ker mu grajski ne pro-dado njiv, ki se držijo njegovega posestva.”
“Zakaj se toliko trga za zemljo? Saj je je dosti za vse!” “Dosti že, dosti; ali udelati jo je treba.”
.“Pa naj jo udela!”
“Kako? Izsekati in izžgati je prej treba hosto, če jo sme. Pa grad rad brani, za divjačino, za lov se boji.”
Ko so pojužnali, je najsta-rejša hči Živka potožila: “Nekaj moram povedati.”
“Kaj, kaj s eje zgodilo ” je Zaskrbelo mater Stojano. “Pa
ne, da bi bila videla nagajivega malika? Na današnji dan se radi bližajo ljudem.”
"Ne malika — škrata sem se otepala, škrata, besa!”
“O sonce rumeno!” se je Stojana prijela za glavo in verjela, da se je Živka videla s ka-kovim prav nevarnim besom.
“Da.” je Živka začela pravi-to. V korenju sem plela, pa se je, sama nisem vedela kdaj, izza rži prismolil Zlebor?”
“Ali ne škrat? Pa si rekla —?”	f
“Bolje bi bilo, če bi bil res pravi škrat!”
“In kaj ti je hotel?”
“Tisti grajski prežun, svoja klapouha ušesa nastavlja ob stene naših koč in ki po ce-
bogatlm tovorni- bila morala zares rvati s pris- ko te je slišal.”
kutndm' grajskim podrepni- j “O dragi Hotimir — to mo-kom, se Hotimir ne bi bil slišal ram povedati Mali!” je Stoja-mojega krika in če ne bi bil na 'na poskočila.
stah voha za ki, da jih potlej grajski pestijo -”
“Kaj tisti, tisti?” se je Lju-bin ustrašil. “Tako sem prav videl.”
“Kaj si videl ” je Stojana hitro vprašala.
“Naj Živka pove!”
“Tisti je bil, da, tisti troba-sti zoprnik,” je Živka potrdila. “In mi je neslanaril, da sem zavpila in ga s pralico otrnila.”
“Prav si storila!" jo je mati razumela in pohvalila.
“Prav že prav,” je oče momljal. “Ali bes ga vedi, kako se bo maščeval.”
“Pa še se grdavž ni dal odgnati,” je hči dalje pravila že med smehom. “Morda bi se
splav pritekel z grčevko.”
(Dalje prihodnjič) ---------o-------
Pomagajte Ameriki, kupujte
“Vem, že od davi je pasel v
hosti,” je Ljubin priteknil. “Za ... .	.	.	_____.
,	. , 7 . , , , . ., , Victory bonde in znamke.
dva, tri lučaje daleč je bil, leh-
-AND THE WORST IS YET TO COME —in najhnjše šele pride	i

velel, naj gre na grad, ko sem
videl, da Hartvik lovi mladeni- j če. Hotimir je nagel in srdo- | rit; bolje je, da ni na samem besedičil z divjim Hartvikom.”
“Kaj neki hočejo grajski?”
“To se bo kmalu videlo. Zdaj rajši pokaži, kaj si dala v skle- j do.” se je Vitogoj posili smeh- | Ijal.
Žena je brž stekla pred peč in prinesla veliko skledo ovsenega močnika. Iz žličnika jim je razdelila lesenih žlic in še sama prisela.
“Tako, vidiš,” se je Vitogoj smheljal. “Ovsen močnik in ješprenj sta močna stebra naše dežele.”
“Jutri bom skuhala ješprenj
“Pojutrnjem pa ovsen močnik in potlej spet ješprenj, da se stebra kaj preveč ne raa-makneta, da.” se je še bolj smehljal. “Dokler stojita, nam ni posebne sile.”
Vitogojeve dobre volje se je nalezla vsa družinčad; še Mala se je naposled smehljala, češ, 'za Hotimira se ni bati, saj se Vitogoj dela, kakor ne bi bilo nič,
“Ali ste kres že pripravili?” je vprašala.
“Smo; takega ko grmada!” se je Vitogoj hvalil. “Popoldne bomo navlekli še brinovih vej in stelje in habata. Vse to mora na ogenj, da do leta osorej prepodimo čar zlih duhov in nevarnost kostne bolezni.”
“Tudi domov prinesite stelje,” se je Mala domisilila. “Po sobi je moramo nastlati, da bodo nocoj vile kresnice počivale na njej in da nas bodo varovale do drugega kresa.”
“Bomo, bomo,” je Vitogoj obetal.
V Ljubinovi koči pa so ob skledi bili bolj molčeči. Lju- | bin je bil tih mož in zmerom ga je kaj tiščalo.
“Čigav pa je konj, ki je privezan ob podstrešek?” je vprašal.
“Saj res, pozabila sem pove-
1888
1947
/Naznanilo in Zah-Oala
Potrtega srca in globoko žalostjo v duši naznanjamo vsem sorodnikom, prijateljem in znancem, da smo izgubili drago in nikdar pozabno mamo ROJ. CELARC
Johanna Terček
ki je previdena s svetimi zakramenti zaspala v Gospodu dne 18. marca 1947.
Pokojna je bila rojena 16. januarja leta 1888 v vasi Smrečje, župnija št. Jošt, nad Vrhniko, odkoder je prišla v Ameriko leta 1905.
Po opravljeni sveti maši zadušnici, katero je daroval častiti gospod Rev. Francis M. Baraga, smo jo spremili iz cerkve sv. Vida na pokopališče Kalvarijo ter jo ondi položili k večnemu počitku.
V dolžnost si štejemo, da se v prvi
| vrsti zahvalimo Rev. Victor N. Tomcu,
ki je pokojnico previdet z svetimi zakra-
menti, ter jo tako pripravil za na pot v večnost. Naj mu zato dobri Bog obilo poplača.
Dalje se zahvalimo č. g. Rev. Francis M. Baragi, ki je opravil sveto mašo zadušnico, ter potem pokojnico spremil vse do njenega groba na Kalvariji. Tudi njemu prav tako iskreni: Bog plačaj za vse 1
Iskrena zahvala tudi onim, ki so poklonili vence ter okrasili pokojnico, ko je ležala na mrtvaškem odru. Vence so poklonili: Johnston & Jennings Forge Boys, Addison Rd. Jesse Teegarden American Metal Treating Co. & Employees, Mr. in Mrs. Andrew Michalko Family, Mary in Joe Zalokar, Pepi in Adolf Tekautz, Clark Controller Co. Dept. 77.
Dalje se zahvalimo vsem, ki so darovali za svete maše, ki se bodo darovale za mir in pokoj duše pokojne; darovali so sledeči: Mr. Walter Grum iz Waukegan, 111., Mr. in Mrs. Petrovič iz Waukegan, 111., Mr. in Mrs. Terček, Waukegan, 111., Gust in Lou Stalcer, Waukegan, III., Mr. in Mrs. Skoda E. 71. St. Mr. John Mihevc Stanard Ave., Mr. in Mrs. Jacob Samsa E. 128. St., Mr. in Mrs L. Snyder E. 160. St, družina Louise Križman, Addison Rd, Mr. in Mrs. Louis Mohor School Ave., Mr. Frank Bell Addison Rd., Mr in Mrs. Zupančič, Miller Ave., Euclid, 0„ Mr. in Mrs. John Malovrh Holmes Ave., Miss Josephine Hrovat, Standard Ave., Anton in Jennie Premrov E. 70. St., Mr. in Mrs. Frank Klun Hecker Ave., družina Anton Grdina, Mr. Svete E. 60. St.,
Mrs J. Maver, Carry Ave., Albert Drear Hecker Ave., Mr. in Mrs. J. Rebolj E. 176. St„ Mrs. M. Šebenik ii. by. St.,
Mr. in Mrs. Wm. Ptak Brooklyn Village,
Ohio, Mrs. Jennie Strnad E. 51. St., Mr. in Mrs. Joseph M. Borso, E. 21, St., Joseph J. Meder E. 61. St., Mrs. Robert S. Moore Addison Rd., Mrs. Oblak W.. 22. St., August Arko E. 59. St., Adolph Kapla Glass Ave., Frank Lenarsic Spil-ker Ave., Mrs. Mary Korenčan Superior Ave., Mr. in Mrs. Frank Suhadonik, E. 58. St., Mr Martin Mlinar E. 52. St., Joseph in Mary Zalokar Addison Rd., Mr. Frank Železnik, Jennings Rd., Mrs. Mary Sajovic Standard Ave., Mrs. Josephine Hrovat, Stanard Ave., Mr. in Mrs. Gertrude Demshar W. 61. St.
Dalje se zahvalimo nečaku August Stalcar in njegovi ženi, ter Walter Grom, ki so prišli iz Waukegana na pogreb.
Iskreno se zahvalimo tudi vsem, ki so prišli pokojnico kropit, ko je ležala na mrtvaškem odru ter so molili za mir in pokoj nene duše. Dalje vsem tem, ki so jo spremili na njenem zadnjem potu na Kalvarijo; prav tako vsem, ki so nam, bodisi na ta ali oni način kaj dobrega storili v tej težki uri.
Zahvalimo se pogrebcem in pa onim, ki so dali svoje avtomobile na razpolago pri pogrebu.
Prav iskreno se tudi zahvalimo pogrebnemu zavodu Anton Grdina in Sinovi za vso tako vzorno vodstvo pri pogrebu, ter vso poslugo, ki so nam jo dali ob tej tako žalostni uri.
Ako se je vrinila pri tem morda | kaka pomota ali se je pomotoma koga ispustilo, naj nam oproste, ker naša želja je prav vsem se zahvaliti.
Sladko spite, draga mati in lahka naj Vam bo ameriška gruda; duša pa naj ra; vživa. Daj Bog, da se poslednji dan spet snidemo na desnici Gospodovi; se snidemo v srečnih nebesih. Saj:
Kratki so dnevi na svetu za nas, naglo nam mine odločeni čas; blagor njim, ki v Gospodu zaspe, v slavi nebeški se tam prebude.
žalujoči ostali:
FRANK TERČEK, sin; ANNA omožena KOVAČIČ, hčer; JEAN TERČEK, sinaha; FRANK KOVAČIČ, zet.
Cleveland, O., 15. aprila 1947.
Najboljšo Garancijo Zavarovalnine Jamči Vam in Vašim Otrokom
KIANJSKO-SLOVENSKA KATOLIŠKA JEDNOTA
_____i

Najstarejša slovenska podporna organizacija v Ameriki... Posluje že 52. leto
Članstvo nad 40,000 Premoženje nad $6,000,000
Solventnost K. S. K. Jednote znaša 129.91 %
Če hoM dobro tebi In mita drstim, »varaj se ari najboljH, pa-tuni In udadTentnl podporni ornnkacljl.
KRANJSKO SLOVENSKI KATOLIŠKI JEDNOTL
kjer so lahko »varilci ni Bmrtntnc, maso poikodbo. oporsoije, proti
hnlatnl jg onemoglosti.
K. 8. K. JEDNOTA sprejema motke In iensko od II. do M. leta: otroke pa takoj po rujatva In do II. leta pod noje okrilje.
K. S. K. JEDNOTA ladaJa aajmodenujle vrsto certifikate tedanje dobo od KNJI do IMNJ1
K. S. K. JEDNOTA Jo prava mati vdov la alrot Če ko nM tisa •H »uta te mofotae In borate katollike podporno oroniiadje, po-IradlMia pristopi takoj.
Za pojasnila o »varovanja tat » no drare podrobnosti M obrnit« na aradniko In aradnk* krajevnih draitev K. g. E. Jednote. a la na:
GLAVNI URAD 351-353 No. Chicago St	Joliet, 01.
L
iiiimiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiimiiiiiiiiiiimiiiimiiiiiimiiniiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiiiii:
EKSPERTU RADIJSKA POSTREŽBA
Vse delo garantirano.
IHALZ ELECTRIC
Pokličite EN 4808
da pridemo zastonj iskat in pripeljemo domov
6902 St. Clair Ave.
iiiimiiimiiiiHiimiiimniiiiiiiiiiiHiimiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiiimiiiiiiiiiiš
ijmimimrnirumri
AL ULLE
PLUMBING i HEATING (0.
Kopalne banje, closets, sesalke za globoke in plitke vodnjake, za kleti ter ebreyfar sesalke, boiler ji, av- v tomatični plinski grelci.
15601 Waterloo Rd.	KE 7248
Vse potrebščine za grelne in monterske naprave.
umimrmnjmmiriGrij^^