OGLASNIK m. 12.
k 16. listu Novic v sredo 18. aprila 1866.
Ufl    i
Kdor želi, kako oznanilo v Oglasniku natisniti in Novicam pridjati, plača za vsako vrstico s takimi črkami kakor je ta opomba natisnjena, 7 kr., ako oznanilo le enkrat natisniti da; dvakrat 10 kr., trikrat pa 13 kr. — Večji črke bodo po prostoru ki ga potrebujejo, prerajane. Za vsakkratni natis je še 30 kr. za kolek (štempel) plačati.___________________
CD
16 4)  (Štev. 12194.)
Na znanilo. Konjerejcem kranjske dežele!
Le predobro je žalibog to znano, kar so tudi c. k. komisije za razdelitev premij že obžalovale, namreč da v mnogih krajih na Kranjskem podkov-stvo kopit in   parkljev  stoji na  prav nizki stopnji.
Konjska noga, torej tudi kopito je s celim truplom v tesni zvezi, ravno tako ima pa tudi truplo nasprotno moč na noge živalske. Kakor se tedaj v časih bolezen iz kopita razširi po celem truplu, tako vdari večkrat bolezen trupla v kopito.
Kopito je zloženo iz mnogovrstnih žil, čutnic in drugih važnih delov, ki so obdane z rogom. Toraj kopito ni mrtva stvar, ktero smemo rezati, piliti in smoditi, kakor nam ravno pod roko pride, in potomtakem tudi kovanje konj in goved in sirovo rokodelstvo, ktero zamore vsak kovač opravljati brez natančnega poduka, temuč kovanja konj in goved je umetnost, je oddelek živino-zdravniške umetnosti, ktere se mora tisti naučiti, ki hoče pred vsem poznati notranje in vunanje dele kopita, opravila posamnih organov, njih zvezo in njih namen. Gorje konju, gorje gospodarju, ki mora svojo živino v roke dati kovaču, ki ni izučen, kakor je potrebno! Zakaj tak kovač ne bo mahoma in naenkrat kopito na nič spravil, ampak on bo mnogokrat le sčasoma, tako da gospodar za to ne ve, po malem sicer, toda včasih za vselej kopito pokvaril s tem, da večkrat rog neumno porezuje, in izrezuje, ga žge in vanj žeblje napčno pribija. Kar zapazi gospodar, da ima konj plošnjato kopito, stisnjeno kopito, ali tudi druge napake na kopitu, zavoljo kterih konjšanta; nerodni kovač bo pa ve-<iil sto in sto sleparij, ter bo ž njimi izgovarjal
4Svojev lastne pregrešite.
Če že lepo in zdravo kopito dobrega kovača potrebuje, toliko bolj potreben Je tak kovač pri kopitu, ktero je napčno zrašeno, ali s kako boleznijo obdano. Tukaj je toliko bolj treba natanjčnega poznanja vunanjih in notranjih delov kopita; tega poznanja pa nima navaden (priprost) konjski kovač, toraj tudi ne ve, kako se mora narediti podkova za napčno ali bolno kopito.
Skuševavec, to je kovač, ki nima prave pod-koviške vednosti, bo vedno le rog po podkovi rezal, ne pa podkovo po rogu napravljal. Celo si pa priprost kovač ne bo vedil pomagati, kadar mu pride v roke kopito z boleznimi obdano, ktero potrebuje podkovanja, ki je od navadnega različno.
Po vsem tem se pa dela gospodarjem  velika
škoda, ktera se včasi ne da popraviti.
Ako se tedaj gospodarji hočejo škode varovati, naj izročujejo svoje konje samo skušenim in dobro izučenim kovačem, keri vejo, kako
se ima kopito pripravljati za podkovanje, kako se imajo podkove z žeblji umetno pribijati, kakošna ima biti podkova, kar zadeva njeno obliko, velikost, težo in posebno naredbo, da je pripravna] za nogo in celo truplo, in da je primerna delu konja, potam, po kterih hodi, letnemu času itd.
Sreča je, da imamo v deželi že več tacih kovačev, kteri so se v podkoviški učilnici v Ljubljani izučili, ter dobro slo vejo kakor konjski kovači in konjski zdravniki. Teh kovačev naj poišejo gospodarji, ali tacih, ki so se drugej, n. pr. pri vo-jašini izučili, ne pa sirovih skuševavcev.
Da pa dobi naša dežela dalja več tacih izu-čenih kovačev, in da ima saj vsaka občina (srenja} tacega kovača, bi bilo pač prav koristno za občine, če bi se občinske glavarstva tega krepko poprijele, da bi se iz vsake občine poslal v podkoviško učilnico v Ljubljani eden ali več pripravnih fantov, ki ima veselje do kovaškega rokodelstva. Ta šola prizadeva le malo stroškov, ker je učenje zastonj, in učenec ima samo skrbeti za svoj živež, dokler učni čas trpi, k temu mu pa občina lahko pripomore.
Tako bi se sčasoma v okom prišlo velikim po-greškom, kterih vzkok je še v tem času napčno podkovstvo v deželi.
Od  c.  k.  deželne   gosposke za Kranjska* V Ljubljani 23. marca 1866.
(63)
(O
*¦ Prodaja.
Po oklicu ces. kantonske sodniške gosposke v Kranj i od 9, prosenca t. 1. v „Laib. Ztg." se bojo lepe njive na Kranjskm polji in vBrezji s pristavo in dvema hišama v Kranj gosp. K. Lokarja 11. dan meseca majnika, to je, v petek po Nebohodu Kristusovem, ob 9. uri dopoldne po očitni dražbi prodale. Ker je ta licitacija zadnja, se bo vse to po sodnii 18047 gold. cenjeno posestvo tudi pod cenjeno vrednostjo prodalo. Protokol cenitve, ekstrakt zemljišnih bukev in pogoji licitacije se vsak dan lahko v navaduih gosposkinih urah pogledajo pri c. k. kantonski gosposki v Kranju
(65)   štev. 1859.                                              CD
Oznanilo.
Vsled današnega sklepa mestnega zbora odločijo se za volitev srenjskih svetovalcev glavnega
mesta ljubljanskega za  tekoče leto 1866 nasledili dnevi:
1.    HI. volilni razred voli 4 mestne  zbornike
23.  aprila t. 1.
2.    H.  volilni  razred  voli  3 mestne zbornike
24.  aprila t. 1.
3.    I. volilni razred voli 2 mestna zbornika 26. aprila t. L
Popoldne 23. aprila in dopoldne 25. in 27. aprila t. 1. bodo po potrebi ožje volitve dotičnega volilnega razreda.
Volilo se bode odločene dneve v mestni dvorani od 8—12 ure zutraj, 23. aprila t. 1. pa po potrebi tudi od 3—6 ure popoldne.
To se volilcem že zdaj naznanja s pristavkom, da v kratkem dobodo volilne in glasovilne liste, in da morejo predložiti. Kake vgovore zoper veljave volitev po §. 39 tukajšnega srejnskega reda 8 dni po končanih volitvah mestnim zboru.
Mestni   magistrat  v   Ljubljani
6. aprila 1866                                          KV
Dr. E. II. Costa,
mestni župan.
(66)   Štev. 2045.                                                 (O
Oznanilo.
V začetku meseca aprila 1866 mestni gosposki predložene cene kruha kažejo, da naj veči kruh pečeta:
Jernej Blaž, v kapucinarskem predmestji hišna štev. 61 in
Jakob   Gačnik  v mestu hišna  št. 275.
Mestni   magistrat   v   Ljubljani 8. aprila 1866.
(40)
Oznanilo.
(3)
Na podlagi postavnih odločeb zastran delitve premij in svetinj za dobro pleme in rejo konj se s tem oznanuje, da se bo v letu 1866 na kranjskem delilo deset premij, v vsem skupaj 48 cesarskih cekinov, namreč:
Ena premija z 10 cekini za naj lepšo kobilo z žebetom;
pet premij po 4 cekine za tiste kobile z že-beti, ktere so po tej naj lepše;
ena premija z 8 cekini za tako triletno kobilo (žebico), ki obeta, da bo za pleme naj boljša;
ena premija z 4 cekini za tisto triletno žebico, ki je naj lepša za uno, in
dve premij po 3 cekine za dve drugi premije vredni žebici.
Tudi se bodo delile sreberne svetinje „za dobro konjsko pleme in rejo" gospodarjem tistih kobil, ki so premije dobile, kakor tudi drugim ko-njorejcem, kterih kobile so premije vredne, pa zavoljo premalo premij niso bilo obdarovane.
Za premije morejo prositi:
3>a) Kobile  od  četertega  do  sedmega  leta svoje starosti z lepimi žebeti, če so dobro izrejene, a{     zdrave  in  močne, in  če   imajo  lastnosti  dobrega plemena, potem b) triletne   žebice,   ktere   obetajo, da   bodo  za pleme izvrstne, in še niso z  vožnjo vidoma pokvarjene. Gospodar  kobile,   kteri  se  oglasi  za   premijo dobre reje, mora seboj prinesti pismeno spričevalo od svojega župana, ktero potrjuje, da je kobila z žebetom  pripeljaua  njegova  bila  že   predno je zebe storila, ali  pa, da je triletna žebica, ki jo, pripe-
lje, od   take   kobile, ktera je   takrat, ko je zebe storila, njegova bila, in pa od njega izrejena.
Kobila z žebetom, ktera je premijo prejela* utegne potem do sedmega leta svoje starosti še enkrat premijo dobiti, če se pripelje po pretek« tistega leta, ko je premijo dobila, zopet z lepim žebetom.
Kobile z žebeti, kterim so se že dvakrat premije dale, ne  dobijo več nobene.
Ravno tako utegne kobila, ktera je kakor triletna žebica premijo prejela, še dvakrat potem premijo dobiti, če se pripelje z lepim žebetom.
Ktera kobila je premije vredna, to se razsodi glede na visi ali nižji stan, v kterem je zares deželna konjoreja v okolici tistega kraja, kjer se premije delijo. Kobile, ktere imajo na sebi očitne znamnja zanemarjene reje, ne dobijo nobene premije.         ^TžrflBlil
Politično-vojaška komisija poslana v kraje, kjer se premije delijo, preudarja, ktere kobile so premije vredne, in kteremu gospodarju se bo premija in svetinja prisodila, in precej na mestu se bodo izročile premije za štempljano kvitengo, svetinje pa za prejemni list.
V letu 1866 se bodo te premije delile v Post o j n i 16. avgusta, in se bo začel ob devetih dopoldne komisijski ogled pripeljanih konj.
)d c. k. deželske gosposke za Kranjsko. f Ljubljani   12. sušca 12. marca 1866
u\
V Ljublj
Edvard baron Bach 1. r.,         >T
c. k. deželni   poglavar.
(67) ^      Razglas.         C1>
Vsled sklepa odbora J. A. Vollmer-ovih upnikov se bodo po postavi od 17. decembra 1862 štev. 97, §. 20 naslednje imenovane v Ju I i Avgust Volim er-jevo poravnavno maso spadajoče obrtnijske reči, kakor na priliko: mngovrstni železni pleh, mnogovrstno novo vlito, ploščato, štiri-voglato in okroglo jeklo; razne nove pile in sicer t Bastard-, Schlicht- in Raumfeilen, angležke pred-pile, stari mesing, železni oknjeni zapahi, oknjeni okovi, zapahnice, kegeljni in vratni okovi, 1 parna mašina, ktera je 1500 gold. cenjena, Hochei-* mer-jevi plugi ali drevesa, turšičnicein šrotnice, to je, mašine za turšico ropkati in drugo zrnje šrotati, mesoreznice, klobasarnice , kavožgavnice^ pleharske škarje, zaklepnice, angležke patentirane mizne in decimalne vage, prepisne, pečatne in vi-sokotiskavne preše U.d. v šent. Peterskem predmestji štev. 82 v fabriški delavnici
3.,   4.   in   5   dan   maj ni k a   t.  I. in če bo treba tudi pozneje dni o navadnih uradnih* urah od  9. do   12.   dopoldne in  od   3.  do  6. popoldne proti gotovi plači po dražbi tistim dražnikom* prepuščale, ki bodo zanje največ obetali.
V Ljubljani 13. dne aprila 1866.
C. k. notar in sodnji komisar: Dr.   Jernej   Zupanec  1.  r*
(26)
Naznanilo.
(3>
Po najvišjim sklepu Njih c. k. Veličanstva dne 22. junija 1849 je dobila soseska Jagnenca pravico (Privilegium) za tri sejme vsako leto, in sicer: 1. v pondeljek po beli nedelji; 2. na sv. Vida dan (15. rožnika), in 3. na dan sv. Marjete (13. julija).
CHEFS-DCEUVEE de TOILETTE!
Dr. L. Beringuier-jev
KRONSKI   CVET
(cvet vode iz Kolonije) v izvirni flašici velja 1 gl. 25 kr., je posebne dobrote, ne samo zastran dišave in umivanja, ampak zastran svoje posebne zdravilne moči, po kteri se življenja moči prebudujejo in krepčajo, je posebnega poročila vredep.
___
*. • -m. w vf v       jb.^-   «.   v       «-^ v^  i   ,x^ »* m-^f a   ^« v         ^j'    *    w
MI§ilo iz želiš i
Prof, Dr. Lindes-ovi
nOCTO/
Dr. Ilartung-ovo          ^f^MvruivS5
olje iz ljubja kinešega
HAS,st(,revesa (Chinarindenčl,)
iz prekuhe najboljšega lubja kine-jjy7niji]n^jjškcga drevesa z balsamovim oljem,
•S nc   sM'in Je ^°^r0 za »hranitev in lišp las o^UdL^c.        ia se dobiva  po 85 kr. n. d.
Dr. Hartung-ova
pomada ali mazilo iz raznih želiš
iz budivnih in redivnih sokov in rastlinskih pridelkov (Ingre-dienzien) za obudenje in oživljenje rastenja las, veljd 85 kr. fj^*" Vse gori imenovane in priporočene posebnosti, ki že dolgo po svojih slovečih lastnostih slove se dobivajo pod poroštvom pristnosti za F;J9€f*fjftn& samo pri Anton Krisper-ji na velikem trgu Nr. 265, pri Karel Božič-u in pri Erazem Biršič-U, lekarji, pri Marii pomočnici na veli-cem trgu Nr. 11 ; v Zagrebu pri lekarjama G. Mihic in Jul. žl. Hegediis; v Celji pri K. Krisper-ji; v Brezah v lekar-nici Oto Eichler-jevi; v Gradcu pri lek. Jož. Purgleitner-ji; v Idrii pri J. in C. Stranetzki; v Celovcu pri lekarji Al. Maurer-ji in J. Suppan-u ; v Kranji pri F. Krisper-ji; v Mar-burgu pri J. Tauchman-u in lekarji Jož. Nos-u; v IVovem mestll pri lekarji Dom. Rizolli-u, v Špitalu pri B. M. Wallar-ju, v Belaku pa pri Mat. Furst-u.                          (68—1)
Visoko častiti duhovšini se naznani, da se pri podpisanemu bukvovezu še nekoliko iztisov š e-oi a t i z m a frančiškanskega tukajšrie Pro-vincije po 30 kraje. dobi.                            ivsU .ct
L6Blcf                               Matija CSerber.
---------:--------------------------------------_____________________________________
169)
tU
ub
merbah
(O
«5 /t. '
•«*]
r a s 11 i n 81 v e n a   pomada >
za lase v kosih ki povzdigne lišp in gibčnost  las, in pripomore, da  lesje   bolj   temna drže, od ktere   velja izvirni kos
ZZ 50 kraje.   nov. den. ss
Dr. Beringuierjev       trst**
zclišno koreninsko olje
'za daljno porabo dostojno od kterega velja fla-sica 1 gld. Omenjeno olje je na pravljeno iz najboljših rastlinskih pridevkov in koristi za obvarovanje, okrepčanje in lišp las po glavi in bradi, kakor tudi obvarje pred luskinami in lešaji.
Dr. Suin de Boutemard-ova
pasta za zobe
!/,   in   '/, zavitka te paste veljit 70 in 35 kr. n. d. Najcenejša, zložnejša, zanesljivša ohranitev in čistilo zob  in  čeljustnega mesa; ta pasta prizadene ob enem ustam posebno čverstost.
Balzam, injilo iz olivk j o * |
dobrotljivo   in   krepko  vsakdanje   umivavno   sredstvo   tudi za najnježno kožo goepd in otrok   je priporočila vredno, kterega velja izvirni zsvitek 35 kr. n. d.
(rimske   tonlice)
(to   je štajarski Gastanj.)
Močne planinske toplice, od 30 stopinj gorkote po R.
Letna kopel se vsako leto začne i. majnika.
Posebno zdravilno moč imajo omenjene laške toplice zoper slabost, nezmožnost, trebušne slabosti, krč, protin ali trganje po udih, nahod, ženske bolezni, nerednost mesečnega čistenja, bolezen v kosteh in členih, otekline in veliko druzih bolezen.
Kopelna etna je zmerna. Napravljene sobe od 30 kraje, nazaj, mesca majnika in septembra za y3 boljši kup.
imjjKopeiniki, naročeni za celi teden, plačajo za 1 kopel s perilom 22 % kraje., brez perila pa le po 20 kraje.   mateoia             OS
Natančne naznanila s ceno vred se dobivajo pri „vodstvu R6merbad-au (laških toplic) na Štajarskem brez plačila.
(70i oq  *r.                «4 oq     '                                (^
C. k. avstrijansko privil. prva amerikansko in angležko patentirana
Anaterinova  voda
"S.*
rD
Anatherin - Mundwas-ser) za zobe in usta, ki jo je dr. .J. <K. l*opp,
praktični zdravnik za zobe znajdel, ki stanuje na Dunaji, v mestu, Bog-nergasse Nr. 2.
Flašica velja  1  gold. 40 kraje.                      |
Korist te vrle in izvrstne vode se je v 16 letih, kar že obstoji, skorej že po celem svetu razprostirila in tako rekoč zvonec nosi. Poraba dr. Popp-ove Anaterinove vode se je za zobe najbolj obnesla, kakor tudi o raznih ustnih bolečinah, na priliko zoper majanje zob, mehkužnost krog zob, zobino ali tako imenovano bolno čeljustno meso, kostno gojilo bo in škorbut. Po porabi te vode se odpravi ustna žleza in tako imenovani kamen krog zob, kostna gnjiloba in smrad ustni, ki največkrat od votlih ali umetno stavljenih zob izhaja ali od tabaka pride, kdor ga prepogostama rabi. Ta voda ni ustam in zobem na nobeno stran škodljiva, tem bolj pa koristna, ona jih ne napada in ne razjeda, ampak čvrsti, čiste in zdrave obdrži do sive starosti, — Spričbe visocih zdrav-stvinih (medicinalnih) veljavnost so že davnej nje neškodljivost spoznale in potrdile tako, da jo slavni zdravniki od leta do leta vedno bolj priporočujejo in bolnikom za zobe zapisujejo.
Zobni pečat (Zahnplomb) za votle zobe, ki si jih vsak sam zapečatiti zna, velja 2 gld. 10 kr.
Anateriiiov klej (Anatherin-Zahnpasta) za zobe, velja i  gld. ## kr.
Pralt za zoftč iz želiš (Vegetabilisches Zahn-pulver), velja 63 kr.
Dobiva se omenjena voda v Ljubljani pri gosp. Petričic in Pirkcr-ji, J. Krisper-ji in K. Grill-u, pri Kinezu ; pri Jož. Ka-ringer-ji in Ed. Mahr-u; v Kranji pri Krisper-jr; v Gorici pri Pontoni-tu, apotekarju in Lazzaru, bukvarji; v Škofji Loki pri Fabiani-tu, apotekarji; v Novem [mestu pri Rizzoli-tu, apotekarji; v Kozjem (Drachenburg') pri Mahorčič-u okrajnim zdravniku; v* Kerškem pri Bomches-u, apotekarji.
vrlo zastran olcpsaaja in zboljšanja polti po obrazu, vrata in rokah, in skušeno zoper vse koznt
nečednosti; posebno pripravno v vsaki obliki za porabo v raznih kopalnicah in toplicah, in velja ZZ v izvirnih zapečatenih
zavitkih po 42 kr. ZZ
lir. tieringuier-jev
rastlinstveno sredstvo
lase mnogovrstno barvati, (popolnama dovršeno v toku s krtačico in torilom vred vcljd 5 gld. a. v.)
•                                                                 1                            *¦                                             *¦   m                  ¦  ¦ *  •
Popoinama namenu primerno, skoz in skoz neškodljivo spoznano za barvanje las na glavi in po bradi kakor tudi po obrvih, s kterim se lasje mnogovrstno barvati dajo.
(54)
Razpis natiečaja.
(3)    ro
Za službu županijskog živinovračitelja sa sie-dištem u Delnicah razpisuje se oviem natiečaj do 15. travnja t. g,
S ovom službom skopčana je godišnja plača od 200 for. i nagrada godišnjih 100 for. a. vr.
Natiecatelji imadu svoje sa potrebitimi svie-dočbami podkriepljene molbenice do opredieljenog roka ovamo podnieti.
Na Rieci 24. ožujka 1866.
Veliki župan županije riečke:
SMAIC v. r.
(60)                                                                                (2)
Gospodarsko   pohištvo
na prodaj.
24. dan aprila, to je na sv. Jurja dan t. 1. bo kmetijska hiša z enim nadstropjam v Kranjski gori, ki je le četrtin ure od pošte korenske deleč iz zapuščine Andreja Pečarja z več sobami ali stanicami, dvema kuhinjama in dvema kle-tima, eno štacuno in eno omaro s predali, kjer se je že veliko let s špecerijskim blagom in deželnimi pridelki z najboljšim vspehom kupčevalo, z obokanim hlevom za SO goved prostornim in drugimi kmetijskimi poslopji vred, ki so v najboljšem stanu, s prostornim dvoriščem  in  velicim  vrtom iz proste
znanje, svojem
ke in po ugodnih pogodbah, tistemu, ki bo za omenjeno kmetijstvo največi ponudbo obljubil pri-bližaje k i500 goldinarjev vrednosti avstr. vel. po dražbi prodano. Kdor omenjeno pohištvo kupiti želi, je povabljen k dražbi o napovedanem dnevu v Kranjsko goro priti.
(58)                                                                                (2)
Englander, zravnik za  zobe
iz Gradca si šteje v čast in daje na da je v Ljubljano dospel in da stanuje v privatnem stanovanji, namreč v Heiman-ovi hiši poleg čevljarskega mosta, kjer se nahaja in ordi-nira vsaki dan od 8. ure zjutrej do 6. popoldne. On dovršuje vsa zdravniška opravila, ki v^ umetnijo in znajdenost zdravnikov za zobe spadajo, kakor razne operacije, med kterimi posebno zasvin-čuje ali pečati trpežno votle zobe, in izdeluje u-metno napravljene zobe, kteri so na vse strani jako koristni, na eni strani že po naturni enakosti, na drugi pa po trpežu, s kterimi se prav lahko je in brez vse overe govori. Vstava umetnih zob ne prizadene nobenih bolečin, tem menj pa, ker se v čeljustih ostali zobje in škrbine iz čeljusti ne poberd.
(71)                                                                                (D
Orgle s 3 registri, za majhno cerkev pripravne, so  na  prodaj  v Ljubljani  na starem trgu hiš.
Nr. 157.
(22)         jjr# Pattison-ova bata zoper trganje po udih ali kosteh;           (3)
po kteri bolečina  pojenja in se neutegama ozdravi                                        \ |
po kosteh in nahod ali prehlajenje
vsake vrste, kakor v obrazu, prsih, vratu, v ustih in zobeh, v glavi, v rokah in nogah, v želodcu in
v  trebuhu i. t. d.
trganje
V zavitkih se dobiva po 50 kr. in 1  gold. s podukom vred, kako se rabi. Samo pri €. J. GRILL-u, pri Kinezu se prodaja pristna.
(39)
i             !
i           Na          |
i             i
| znanstveni §
l     podlagi.     {
i                          §
C3)
Edino in gotovo varstvo
+%*/%*
kVM«M%V%VU«VI%^#
zoper
TRI HI NE
|                PO                |
S markinem varstvu |
| in računu najvišega pa- j | tentaod27.decemb.1858 $
s pred posnema- i l njem zavaro- * I     vano.     |
Gosp. Tetley-ev redivni in pitavni prah za prešiče,
po kterein se prešiči največe velikosti in najboljše dobrote na mesu in slanini ali špehu izrede; od druge plati so] pa po tem prahu raznih škodljivih živalic obvarovani, kakor n. p.: tri h in, iker itd. Cena enega zavitka (1 funta) dunajske teže velja le 40 kr. avst. velja v.
Po  tem:
Gospod Tetley-ev zdravilni prah za prešiče.
Najboljši, z vec ko lOOOternatih skušinj potrjeno zdravilo skorej pri vseh svinjskih boles;-* S nih, naj goto vsi lek je pa zoper kužne bolezni.                                                                                    J
Cena i zavitka (12 lotov) dunajske  teže  velja 36 kr. n. d.                                                  I
Omenjeni prah napravlja edino le in sam Dom. Rizzoli v Novem mestu, poglavitna zaloga, od kodar se na vse kraje pošilja, je pa pri gosp. Martin Marin-u ravno tukaj.
Sicer se pa tudi dobiva: v Ljubljani pri Kari Ahčinu, J. Baumgartner in sinovih, Gust. Stedry-u in Konstantin Rizzoli-u; v Loki pri Rudolf Naglič-u; v Celji pri F. Janež-u; v Kerškem pri Fried. Bomches-u; v Šent-Jerneji pri J. Vičič-u; v Kostanjevici pri Franc Šetinc-u; v Marburgi pri F. Kol-letnig-u; v Belaku pri J. Jerlah-u; v Wolfsbergu pa pri J.  Pirker-ji.