2*oštavin.urade in davke', zakone od" i šepečejo v satanskem veselju sladko-1 vse stanove Dolffo me že ni bilo k vam da bi s !redoe Je zavzemal° tak obseg> da JeMskajoče besede. Kdor hujska proti! ,. .. , . ... , bratsko segli v roke mse Skopo ! * ^ 7?^° V°jaŠtVU' ,da b' P™ei *°VraŽnik i v ^-nd.da.re domače malo nomenili Resne gube Iijudstv0' v SV0P PreProstostl tudl! m vam pozgal vaša domovja. Kdor j ki so ze razglašene v mariborskem opažam na vaših zdravih licih, muč- j SLC^nPS^fnSSf0 °d Je P.rf ^stern, želi da bi vas ro- m ljubljanskem volilnem okrožju, ne skrbi varn morajo težiti vaše f " Parjl ^ kazni izropali, kadar bi se Nos,teli obeh 1«* dr Vnr^ ,„ ve Kai vas teži?" iev močnega državnega temelja, je jim poljubilo. Kdor je proti šoli, ho- ' r,J , ..." , ..... , klerikalna stranka ribarila po bed-i če napraviti iz vaših otrok nevedne Lh kaj Obljubljali ste nam nera Korotanu s svojimi breznarod-1 bedake, katere bi lahko izkoriščal;,— u,™. uu- toiiko dobrega, da nas je navaajaio;nimi i0p0vskimi mrežami, obsula jej vsak lopov po svoji volji. Pojdite zih<>vnike, četudi ni prav, da se du-0ti0bK0 veselje. A danes. ; ljudstvo s centi ,Domoljuba', proti-; nami, ako vam je mil vaš dom, vaš hovniki toliko ukvarjajo namesto s ' /"if "V ni rn A Kfn-rl-l rit-^z-lM/-« »t i —__3 . i _ _1 ___t f t nn**l»i< vidim tamkajle za vašim hrbtom one-: upanje naroda do naroda, stanu pro- j lju; Dolnja Lendava in Murska So-!. c sami lzlocih vam kvarno čtivo razje vso vašo ple-: kristjana, narodno čutečega držav-1 in kolar v Oplotnici, namestnik 12 vsake narodne družbe^ menito razsodnost. Zakaj ne čitate i Ijana, bi tedaj bila, da plane z bak-1 Franc Seručar, posestnik in kovač v! a "™atskem Pa Radič dasje redno ,Domovine', ki bi vam znala Ijo svetlobe v to črno temo in zakliče i Hebenstreitu pri Konjicah; Ljuto- P°y"cne kozle. Pa se njego- na vsa natolcevanja odgovoriti jedr-jkot mož pred nastankom Vrbskega ; mer-Gor. Radgona Franc Cvetko, i vim zaPciJancem slabo godi in nato in tolažilno?" 1 jezera: ,Dvanajsta ura se bliža!' — nadučitelj v Vuči vasi, namestnik v Crikvenici so bi!i Radieevci tepeni, •.•Tako so nas že naredili črne, da j Razpehane strasti netiti, razdivjano 1 Janko Horvat, slikarski mojster v! vPr „n ^^u Ha hnHn h.rU 7„vpHrnm se bojimo, da bomo postali še bolj množico podžigati, to ni niti težko, j Ljutomeru; Maribor, desni tog-; i^^ibSa^ gC rSK crn,! se manj pa junaško. Tez je pa je stra- i Slov. Bistrica in Slovenjgraoec Fran neUmnosti Prišel ie v Cri<-veniro „Zakaj se hranite z njihovim čti-\sti in srboritost krotiti, duše blažiti; Gumzej, ključavničarski mojster in Radijev nriiateli dr' Maček *in na vom, da so vam misli še mračnejše ; — in to nalogo smo si nadeli mi. Ve- podžupan v Slov. Bistrici, namestnik nravi1 <,bnr1J PriJ5,„ nAai r>ar!ix/ ko onim samim? Boš li pil iz kožar- mo, da je prvemu delo lažje, da ga j Peter Mravljak, obrtnik in posestnik vih oristašev še več oa «Jemokratov ca, ki so ga pravkar vrgli tvojemu zaslepljene! dvigajo na roke, prepri- v Vuhredu; Ormož-Ptuj Lovro Peto- in jugoslovanskih nacionalistov ki bratu v lice? Si 1, mož, če zavoljo čani pa smo, da smo mi na pravem j var, posestnik v Ivanjkovcih, namest- Maflrn ni„„ j„i: an *Hi PriS»' L miru pustiš, da ti klofutajo tvojega i potu. Vi pozabljate: Komur je po-! nik Janko Debeljak, posestnik Med X"do streliania Trevolver i n r! lastnega brata?" 1 gorela hiša, desetletja se bo to po- ribniki; Mozirje in Prevalje Fran Sčevi n s Sf so Si zasluženo „Imate prav. Dajte nam ,Domo- znalo v njegovem gospodarstvu. Sve- j Kocbek, nadučitelj v Gornjem Gra- kazen za svojo neumno Dolitfko vino', da se prepričamo, če smo res tovna vojna je bila velik požar, ki je du, namestnik Ivan Lipold, obrtnik v v J, , p , presleplieni. Pa če bi bil učinek na-' uničil za milijardne vrednosti dobrin v Mozirju; Šmarje-Rogatec-Kozje p Y na®em vzhodnem sosedstvu na sproten?" j in milijone najboljših delovnih sil, I Franc Puklovec, vinarski ravnatelj v bolgars ,m' vladajo precej čudne ,,Nemogoče! Glejte Koroško! Koli- kar čutimo sedaj in bomc čutili še Mariboru, namestnik Anton Malgaj, laZmeJ,e' . san}0 Iak0 Je, bl')0 mo" ko je bilo govorjenja, kdo je zagrešil, desetletja. Za greh onih, ki so po-! viničar v Zibiki. goce' da Je nekl :(omunist te dni ,z" usodno odločitev v prid Avstriji. Nih če drugi, vam pravim, kakor ,Domoljub' in podobni listi s svojim gnus- ! vršil vzročili vojno, moramo sedaj mnogo Ta kandidatna lista je dobra in več delati, trpeti in dajati, da nado- j volilci mariborskega volilnega okrož-mestimo škodo, ki jo je povzročil sve- ja bodo lahko mirno in brez skrbi! ki je ministrski predsednik v državi atentat na Stamkoliiskeip, R. Silvin: Vrtnar jeva Nežika X. Svakov obisk in njegov odločni nastop ni bil brez uspeha. Od onega dne je bil Luka v resnici boljši napram svoji ženi in Nežika je bila zato zelo hvaležna svojemu bratu. Brat pa je bil vesel, ko je videl, da njegova dolga pot ni bila zastonj in ko je dobival poročila, da se Nežiki godi sedaj mnogo bolje. Tašča je sicer ostala takšna, kot je bila, in ni mogla Nežike trpeti, ali ta je bila zadovoljna, da je vsaj eden odnehal in da je vsaj mož ni več tako zaničeval. Dostikrat se je celo pripetilo, da je Luka pokaral svojo mater, ako je videl, da je krivična proti Nežiki, ali če se mu je zdelo, da jo po nepotrebnem žali. Sedaj je Nežika včasih celo mislila, da je zopet ona gospodinja pri hiši in bila je prav zadovoljna. Včasih si je celo domišljala, da je srečna... Ali ta sreča je bila le navidezna in je trajala prav kratek čas. Nežika je dobila drugega in tretjega sina in kmalu so se začeli vračati stari časi in obiskalo jo je novo trpljenje — še hujše od prejšnjega. Revica je začeli uvidfivati, da se je v Luki zopet bridko varala, da je bila njegova prijaznost le prisiljena in njegova ljubeznivost le hlinjena. Spoznala je, da je bilo vse njegovo ravnanje sama grda hinavščina. Z žalostjo v srcu je zaznala, da je mož ravnal z njo malo lepše le toliko časa, dokler so mu zvenele po ušesih trde in odločne besede svakove. Zgodilo se je, da mu je umrl starejši sin... Luki se je začelo ohlajati srce in postajal je zopet osor-nejši proti svoji ženi in ko mu je umrl še drugi sin, tedaj je postal ves divji in začel razsajati po stari navadi, kakor bi bila Nežika kriva, da sta umrla otroka ... In sedaj se začenja za Nežiko pravi križev pot. Bolelo jo je, ko je videla moževo izpremembo, ki jo je občutila sedaj še tem huje. In zopet je prejokala cele noči in zopet je trpela, ne da bi imela dobro dušo, kateri bi mogla zaupati in potožiti svoje gorje. Kadar je bila sama, je pokleknila pred razpelo in iskala tolažbe v goreči molitvi. Ni ga bilo človeka, ki bi jo tolažil. Anton je odšel k vojakom, bratu in materi pa ni upala vedno tožiti in zato je trpela tem bolj. Tašča si je zopet prilastila vse pravice v hiši in Nežika je morala vstajati zgodaj in delati kot sužnja. Vse to je slabo vplivalo na njeno zdravje. Začela je hujšati in skoraj vsak dan je tožila, da jo boli glava. In včasih jo je tako napadlo, da je bila vsa iz sebe in da ni vedela, kje je in kaj dela. «Oh, da bi me vendar Bog rešil tega neznosnega življenja! Kaj sem neki zakrivila, da moram biti tako nesrečna ?» je zdihovala neštetokrat in si brisala pekoče solze... Nekega dne je morala nesti poln koš črešenj v bližnje mesto. Revica se je krivila pod težkim bremenom in je bila vsa znojna, ko jo je dohitel sosedov hlapec. «Ali je težko, Nežika ?» jo je vprašal. «Ni lahko, ne, komaj da zmagujem — in pot je še tako dolga!» «Ali ni hlapca doma, da moraš nositi ravno ti tako daleč črešnje naprodaj? Zakaj si pa naložila toliko ?» «5aj mi je naložil Luka; a tašči še ni bilo zadosti. Prisula jih je še pehar povrhu!» Hlapec je odšel naprej in si mislil svoje — Nežika pa ni mogla hoditi tako hitro. Počasi je lezla proti mestu in večkrat je postala, prislonila koš na grivo in malo počila... «Nekateri ljudje smo res ustvarjeni samo za trpljenje! Oh, Lovro, kje si, ko bi ti vedel za trpljenje svoje nekdanje prijateljice. Kako lepo sem imela doma pri materi! Sedaj pa ne morem k njej, za Lovreta pa niti ne vem, kje je...» Tako je morala Nežika neštetokrat nositi polne koše sedaj tega, sedaj onega sadja v mesto, in za plačilo io je mož zmerjal, da je skupila premalo. Da je tudi hudobna tašča dodala svoj del, je samo ob sebi umevno. * * * Pod Tičjim vrhom se vije mirna, lepa dolinica in sko^i njo žubori potoček. Dobre četrt ure od Tičjega vrha, v zgornjem delu imenovane dolinice, stoji vasica Zabukovje. Sredi vasice se dviga cerkvica, na katere spodnji strani brede vodo velikanska postava sv. Krištofa z debelo palico v roki in s sinom božjim na rami. Na spodnjem koncu snažne vasice stoji na samem lepa, enonad-stropna hiša, ki je bila tedaj edina s že od leta 1918. Bolgari proslavljajo te dni 65letnico, odkar je bila igrana prva bolgarska gledališka igra. V iožo, v kateri je sedel v gledališču pri slavnostni predstavi ministrski predsednik Stambolijski s še nekaterimi ministri, je naenkrat padla bomba, ki pa k sreči nikogar ni zadela in tudi večje škode ni naredila. Naša rlada je takoj, ko je dobila poročilo o tem poizkušenem zločinu, izrazila bolgarskemu ministrskemu predsedniku brzojavno čestitko na tem, da se je atentat ponesrečil. Tudi naš poslanik pri bolgarski vladi je dobil brzojavno naročilo od naše vlade, da bolgarskemu ministrskemu predsedniku tudi ustno izroči čestitke aaše vlade. Atentatorja žalibog niso prijeli, ali bil je gotovo komunist. Pripominjamo pri tej priliki, da je bil Stambolijski nasprotnik kralja Ferdinanda, Nemca po rodu, ki je začel leta 1915. vojno proti Srbiji in zato je bil Stambolijski ves čas vojne zaprt. Ker je bila Bolgarska v vojni premagana, je moral kralj Ferdinand zbežati iz dežele, Stambolijski je pa zapustil ječo in postal — ministrski predsednik nove Bolgarske, ki pod njegovim vodstvom želi obnovitve bratskih odnošajev z našo državo. Pogajanja s Turčijo niso uspela in krčma daleč naokoli. Ljudje so se kaj radi oglašali v njej, saj jim je bilo znano, da je gostilna dobra in poštena, in vedeli so, da je pri Ti-čarju vedno dobiti kaj prijetnega za grio in toplega za želodec. Vrhutega pa so švigale po sobah štiri sestrice, mlade deklice, ena lepša od druge, ki so razumele z veliko prijaznostjo pridobiti vsakega, kdor je le enkrat prišel v njihovo gostilno. Posebno prijazna in lepa je bila Leniča. Marsikak gost se je zaljubil v njo; pogledi mnogih so jo iskali hrepeneče, ona pa je bila enako ljubezniva z vsemi in ni marala za nikogar. Ljubila je že dlje časa mladega dijaka, Nežikinega sorodnika Slavka. Spoznala ga je, ko je še bila v mestu, in ga vzljubila z vso močjo svoje mlade duše. Nič manj je ni ljubil Slavko, in pohitel je vedno k njej, kadar mu je bilo le mogoče. Neko nedeljo je zopet prišel s svojim prijateljem in bratom in sedel v zadnji sobici poleg nje. Veselo so se pogovarjali in zabavali. Pogovor je nanesel tudi na Požego-vo Nežiko. «Ali kaj slišiš, Leniča, kako se sedaj godi Nežiki?* vpraša Slavko. „Tak silno me boli srce, ker , Domovino' citate. Nič več ne smete vi je brati, le meni morate jo dati! Kdor bo , Domovino' bral, odveze jaz ne bom mu dal." Farani razočarani smo kar se spogledavali. „Kako je čuden naš pastir, ki v farovžu ima kvartir, začel je z agitacijo, volitve že pred durmi so." Za klerikalno stranko zdaj pričenja prav se direndaj: beseda božja se ne čuje, politika se pridiguje; še spovednica varna ni pred farovškimi grožnjami. A mi sklenili smo tako, da „rajtengo" pripravimo: vsak farovški politikun dobil bo v kratkem obračun. Iz cerkve ven politika in s prižnice vsa kritika! Kdor drugače bo začel, od nas slovo bo kmalu vzel. „, Mi bomo čitali edino priljubljeno nam .Domovino'! «Uboga Nežika! Ne vem, kaj so mislili, da so jo dali temu človeku! Saj ni človek, nego živina!» «Govorilo se je, da jo pretepa in da ima stara glavno besedo v hiši!* «Pravijo, da je vedno slabše. Luka jo pretepa celo sedaj, ko je zopet v blagoslovljenem stanu. Zadnjič enkrat je morala iskati zavetja pri sosedi, ki nam je pripovedovala, kakšna reva da je Nežika.* «Ali prihaja k vam?» «Skoro vsako nedeljo pride kaj kupovat. Mene pa kar srce boli, ko vidim, kako je shujšala, kako je bleda, in nikdar, nikdar vesela... Pozna se ji, da mnogo trpi. Oh, ko bi se meni imelo kdaj tako goditi, bi rajši videla, da prej umrjem.* «Tebi se pa menda ne bo nikoli godilo tako!» «V nedeljo je bila precej dolgo pri meni in tožila mi je, da ji ni več obstati pri teh ljudeh. Jaz sem ji svetovala, naj pusti vse skupaj in gre domov.» «Vidiš, nam pa nič ne piše o tem. Enkrat je pisala — pa je že davno od tega — da je sedaj zopet vse dobro, in ker nam pozneje ni pisala več, smo mislili, da je ostalo tako. in črnih, platnena streha (plahta) za stojnico, 30 kvadr. metrov velika, 1 par gumi-galoš itd., v skupni vrednosti 30.000 kron. Pred nakupom teh predmetov se svari. Kdor bi videl ali izvedel za tako blago sumljivega izvora, naj to takoj naznani proti nagradi na orožniško postajo v Rajhenburgu ob Savi. Dol pri Hrastniku. Prejšnjo nedeljo je sklical dr. Korošec na Dolu shod, katerega je teden poprej obenem s hrastniškim oglasil z leče domači župnik. Dr. Korošec se je pripeljal na Dol že v soboto zvečer v kočiji. Na Dolu se je Korošcu menda sanjalo o odtrganih uhljih, zato je odpovedal hrastniški shod in se je ponižal le na dolskega «pri Petru». Ko je pozdravil sklicatelj shoda, župan in trgovec Jakob Draksler, «prečastitega, prevzviše-nega in preblagorodnega gospoda državnega poslanca* in mu zaklical «Živio!», so se začuli iz vrst navzočega delavstva glasni klici «Živio Zaloška cesta!», kar je g. Korošcu skoro sapo zaprlo. No, pa se je po-korajžil in začel prav pošteno udrihati čez liberalce, čez novo šolo, zlasti čez navzočega domačega šolskega vodjo g. Gnusa. Po precejšnjem kričanju in prerivanju se je shod brez nesreče končal in g. Korošec jo je s prvim vlakom odkuril. Z gotovostjo se trdi, da je bil shod v Hrastniku napovedan le zaradi tega, da bi premotili rudarje, da bi ne prišli dopoldne na Dol, ampak čakali v Hrastniku popoldanskega shoda. O tej zvijači se je govorilo po Dolu že prej in samoobsebi umevno je, da je to vedel tudi gosp. župnik dolski, a je vzlic temu oznanil s prižnice, kdaj da pride Korošec v Hrastnik k Logarju. Trbovlje. Trboveljski župljani prav ponižno prosimo Njegovo svetost papeža, naj proglasi našega g. župnika — blaženim, ker njegova duševnost popolnoma odgovarja osmemu bla.gru. — Ko je pred par dnevi povabil bližnjo vas po spo-vedne listke, je zbranim možem povedal to-le «resnično»: «Kakor veste, se je pred dnevi ustrelil neki N. (res!). Prejšnji dan sem ga videl v cerkvi pri pridigi. Vedno globlje mu je padala glava; naenkrat se je zravnal, zamahnil zaničljivo z roko in zbežal iz cerkve. In veste, šel je k bratu in mu povedal, da ima šest umorov na vesti (orožniki, kje ste?), pridiga mu je šla k srcu in — ustrelil se je. — Včeraj je priletela k Tudi od drugih smo slišali, da je bilo bolje.* Prav ko so se tako pogovarjali v Tičarjevi gostilni mladi in srečni ljudje, je uboga Nežika zdihovala v svoji čumnati — sama, od vseh zapuščena ... «Ne, pretepal me pa že ne bo več. Saj sem že tako dosti reva, sedaj naj me pa še pobije ta živina! če me udari še enkrat, pustim vse skupaj in grem domov, kot mi je svetovala Leniča. Naj se zgodi potem, kar se hoče, naj rečejo ljudje, kar hočejo — takega življenja ne morem prenašati več.» Luka je ravno stopil v čumnato in slišal zadnje besede. Pogledal jo je zaničljivo, vzel neko posodo in siknil: «Pojdi, kamor hočeš!* XI. Bil je lep pomladanski dan. Solnce je vabilo vsa živa bitja ven v pro-bujajočo se naravo. Po poti, ki se vije skozi borov gozd med grmovjem in robidovjem, je stopal mladenič. Pazil je na vsako stopinjo, kot bi se bal, da si ne raztrga svoje obleke. Tupatam je malo meni vdova redarja G. vsa zasop-ljena in mi pripovedovala, da se je prejšnji večer vračal njen sin s postaje. Naenkrat mu je prišla nasproti črna postava in se zadela vanj. Spoznal je samomorilca N., izvlekel iz žepa paternošter in z naježenimi lasmi srečno prišel domov. — Poklical sem sina k sebi in on mi je vse to potrdil. Naročil sem mu, naj nesrečneža, če ga še enkrat sreča, vpraša, kaj njegova duša potrebuje za večni mir...!* — Odgovor duše bom še sporočil. — Vseverjetnež. Šmihel pri Šoštanju. (Cerkev — Orlovski dom.) Ko je prišel Kristus v tempel v Jeruzalem in našel v svetišču kupčevalce, ki so zlorabljali svetišče v svoje dobička-nosne namene, je v sveti jezi vzel bič in izgnal oskrunjevalce svete cerkve. Žal, da dandanes ne hodi več Kristus po svetu, imel bi mnogo opravka po naših cerkvah. Pri nas n. pr. so napravili iz cerkve čisto navadno Orlovski dom. Na vseh cerkvenih vratih vidiš namesto križa razne plakate in vabila na orlovske veselice. Pri pridigi so namesto besede božje politični govori, agitacija za Orle, časopisje, popolni volilni shodi itd. Kaplan GriT je— vrgel duhovniško suknjo proč in oblekel orlovski kroj. Ministranti morajo streči ne v cerkvenem, ampak v orlovskem kroju. Za cerkvene parade ni več Marijina družba, ampak Orli itd. In potem še pravijo, da vera peša. Res je, da peša ali po kom? Dajte nam duhovnikov, ki so res namestniki Kristusovi, da nam bodo oznanjevali besedo božjo in nas utrjevali v veri, ne pa cerkev in vero zlorabljali v umazane politične namene. Cerkev smo postavili in jo vzdržujemo vsi farani, zato ne dopustimo, da se na tem najsvetejšem mestu žali naš verski čut. Ali knezoškofijski ordinarijat res nima moči, da temu zlorabljanju napravi konec? Ali mogoče to celo odobrava? Radi bi vedeli. Še drugič kaj. Rečica pri Laškem. V naši dolini se je pričela z vso silo razvijati industrija. Imamo premogovnik Hudo jamo in dr. Ogrizkovo tovarno za zavore; sedaj se postavi tovarna za izdelovanje mavca (gipsa). V nepo-srednji bližini ob izlivu Rečice v Savinjo je laško kopališče in takoj nato zopet pivovarna itd. Število delavcev raste, kmečki fantje se udinjajo v industrijo, se izobražujejo, duševno in materijalno bogastvo se postal, utrgal to in ono izmed prvih pomladanskih cvetk in jih nabral v droben šopek. Kam gre mladi mož? Kaj mu teži srce, da je njegov obraz tako žalosten in otožen? Kdor bi ga videl, bi moral reči, da ni srečen. Zagledal se je zamišljeno v tla, obstal in po rokah valjal drobni šopek natrganih rožic in mrmral nekaj sam s seboj. Naenkrat se je zganil, kot bi se vzbudil iz spanja, in drvil po stezi naprej, kot bi se mu bogve kako mudilo. Pri studencu je postal, da si obriše pot, ki mu je curljal po čelu in da se napije studenčnice. In na zid je zapisal svoje ime in datum. «Gotovo hodim danes zadnjič tod; to naj bo v spomin mojemu zadnjemu potu!» Spravil je svinčnik v žep; nato se je obrnil in pogled mu je splaval daleč tja doli preko prostranega sor-škega polja. Krasna deželica, veličasten razgled! A popotnik danes očividno ni utegnil se predolgo muditi in občudovati rajskolepo okolico. Šel je naprej. Končno je zagledal veliko hišo, ki jo je napol zakrivalo sadno drevje. Iozanska konferenca se je razšla. Turkom se je šlo močno nasproti, ali oni so trdovratno vztrajali pri svojih zahtevah. Ko so se jim predložili zadnji predlogi zaveznikov, so turški zastopniki izjavili, da jih zaradi navodil turške vlade ne morejo sprejeti. Zavezniki pa tudi niso mogli več odnehati in zato se je konferenca razšla. Kako se bo sedaj razvijalo vprašanje bližnjega vzhoda, je težko presoditi in jasno je samo eno: da je Turčija preslaba, da bi vojno nadaljevala. Prej ali slej se bo Turčija morala ukloniti volji velikih sil, ki so bile dovolj popustljive z ozirom na dejstvo, da je bila Turčija v svetovni vojni zaveznica Nemčije. PREDRAGI BRALCI «DOMO-VINE»! (Dopis iz Bučke.) Povedal bom vam najpoprej, kaj zmislil naš si je Andrej! Na prižnici je zadnji čas začel povzdigovati glas: To naj zapomni si Andrej! Prihodnjič pride pa naprej! Napredni farani. Sava na Gorenjskem. Naš somišljenik nam piše: G. urednik, Vi ved-j no stikate za novicami, da jih po-I tem obešate na velik zvon. Zato Vas j prav vljudno povabim, da pridete k i nam, ker se pri nas nahajajo ljudje, ki pridejo naravnost iz obljubljene dežele. Ti ljudje Vam bodo vedeli povedati dosti novic tudi o udobnosti* ljudskega življenja tam v blaženi Avstriji. Ker jim ni pri nas dišalo, so šli tja, pa se sedaj zopet vračajo — razočarani. Rajhenburg. Poročajo nam: Neznani zlikovci so ukradli dne 29. januarja iz kolodvorske čakalnice veliko ročno košaro z nastopno vsebino: čez 100 parov rjavih in črnih nogavic za ženske, moške in otroke, bombažaste, volnene in flor; 50 platnenih, volnenih in flanelastih naglavnih robcev, 30 štrene bombaža za pletenje, mnogo belih, rjavih in črnih žepnih robcev, gumi-traki, črni in pepita, 10 kosov svilenih trakov, rdečih, modrih in belih, roza množi v veselje nas vseh. Vse to ima pa tudi svoje slabe strani, ki jih zakrivi v prvi vrsti nezmerno vži-vanje alkohola. Ob nedeljah in zlasti ob plačilnih dnevih se razlega vpitje in pridušanje po naši dolini, da je človeka strah. Kar je pa naj-žalostnejše: pretepi in težke poškodbe so na dnevnem redu. Še se niso zacelile rane posestniku A. N., ki ga je obklal rudar Kordon iz Hrastnika, že so pijani fantje zadnjo nedeljo pobili in težko poškodovali v Slivrvem s poleni dva drvarja. Kam bo to privedlo? Ali se ne najdejo v naši dolini možje, ki bi navajali naše mladeniče na prava pota? Rečica pri Laškem. Tudi v naši dolini smo z veseljem pozdravili kandidaturo g. dr. Roša, župana v Laškem. Poznamo ga kot moža, ki ima srce na pravem mestu, ki je enako dober s kmetom ali delavcem, ki ne razločuje med revežem in bogatašem. Večina glasov mu je zagotovljena, samo storiti moramo svojo dolžnost. Polenšak pri Ptuju. Nedavno se je «Slovenske,mu klobasarju» zopet enkrat kolcalo zaradi shoda, ki ga je g. dr. Kukovec priredil na Polen-šaku. Mi, napredni farani, ki smo se shoda udeležili v najlepšem številu, že razumemo tako kolcanje in razburjenje našega župnika in se zadovoljno smehljamo na take laži, ki jih zna mojstrsko gromaditi edino «S!ovenski Gospodar*. Našega župnika Južeta sedaj že tako poznamo «po knofih», da je nam le v zabavo njegovo početje in ga edino, kadar je preveč objesten, zopet malo ukrotimo. Tako on zadnje čase kaj rad zabavlja čez tukajšnjega g. nadučitelja in pa čez posestnika L., ki sta oba vzorna poštenjaka in po sodbi faranov boljša kristjana, kakor marsikdo drug, ki misli, da ima patent na svoje krščanstvo. G. nadučitelj je na Polenšaku storil že mnogo koristnega pri posojilnici, pošti itd. Farani smo mu za njegov trud tudi hvaležni in g. nadučitelj vživa splošno spoštovanje, česar pa o gospodu župniku nikakor ne moremo trditi. In zakaj gospod župnik smrtno sovraži posestnika L.? Ali zato, ker je bil lani težko bolan, pa ga gospod župnik ni maral iti- iz-povedat? Tako torej gospod fajmošter tolmači krščansko ljubezen! Sicer pa je takih slučajev bilo že več. Četudi je bolnik v smrtni sili, gospod župnik spoved prav rad odloži na drugi dan, ker ga je men- «V tem gorskem zatišju bivaš to-rei sedaj! Oh, vasica mi je znana, ali nisem vedel, da je sedaj tvoje bivališče. Danes mi je to povedal tvoj brat. Gotovo si srečna v tem gorskem raju. Gotovo si že popolnoma pozabila name in morda niti ne veš, da še živi Lovro, ki te je nekdaj tako ljubil. Vem, da niti ne sanjaš, da te pride še enkrat obiskat oni, ki ti je moral streti srečo tvoje mladosti. Ali se huduješ katerikrat nad mano nesrečnikom, ali si mi že odpustila? Kaj naj ti porečem, da se opravičim? Ta črna obleka, ki bi jo najrajši vrgel s sebe, ko bi jo mogel in smel, ta naj me opraviči pri tebi!» Hitel je naprej po gorskem slemenu skozi gozdove mogočnih bukev, smrek in macesnov — in že je stal pred hišo. Postal je in za trenutek ni vedel, ali naj gre naprej ali naj se obrne. Tedaj se je ozrl preko dvorišča in videl prihajati sključeno ženo s težkim bremenom na hrbtu — in spoznal jo je takoj... «Jezus Marija — tako se je izpre-menila! Ali je to res nekdanja Nežika? Sama kost in koža je je! Kje je njena nekdanja lepota, ki me je pred leti tako omamila in na katero da ponoči strah. Pri agitaciji za klerikalno stranko ga pa ničesar ne ovira, ne beli dan, ne črna noč, ne petek ne svetek. — Zadnje dni je bila naša lepa Marijina cerkev čisto zabarikadirana s klerikalnimi lepaki. Ali ni to skrunitev božjega hrama? Najsi bodo lepaki kakršnekoli barve, cerkev ni tu postavljena za klerikalno priganjaštvo, temveč za oznanjevanje božje besede. Gospod župnik in njegov podrepnik M. iz Po-lenec naj le osebno skačeta od hiše do hiše in agitirata za klerikalno časopisje. Uspeha bosta imela toliko kakor doslej. Kako se pa pri nas vzgajajo Orliči, lahko za primer navedemo neko Orlico, ki za sad svoje ljubezni išče in izbira očeta... Po-lenski gospod župnik naj se torej raje pobriga za krščansko vzgojo Orlov in Orlic, s pridigovanjem o dobičkarjih, liberalcih in «nezmot-ljivem» črnosuknjištvu pa pri nas ne opravi ničesar več. In to tudi ne s pomočjo mariborskega «Sloven-skega klobasarja». — Farani. Oplotnica. Pri nas je navada, da hodi duhovnik o božiču po hišah i SAMORAŠKI TRAVNIKI. To so travniki, ki so nastali pod vplivom naravnih pogojev. Vse, kar raste po teh travnikih, raste samo od sebe, brez vpliva in brez pomoči kmetovalca. Te travnike gnojita le dež in sneg, če smemo tako govoriti. Kmetovalec jih pozna le ob času košnje in pašnje. Sicer se pa zanje nič ne zmeni. Ti travniki imajo le po takih legah boljšo rušo, kjer je zemlja po naravi rodovitna, ali pa kjer jih ob ugodnem času preplavlja bližnja voda, ki prinaša s seboj različne gnojilne tvarine in jih na travniku popušča. Po takih legah se vzdržujejo ti travniki v naravni svoji rodovitnosti. V tem slučaju lahko dajejo prav dobre košnje. Drugače pa je, kjer manjka teh pogojev. Po takih legah so samo-raški travniki izhirani in opešani in razodevajo to na svoji pomanjkljivo sestavljeni ruši. Na takih samoraških travnikih manjka dobrih in visokih trav in manjka tudi detelj. Razne plevelne trave in razna mani vredna zelišča pokrivajo taka tla. To je tudi naravno. Če manjka gnojenja, tudi travnik ne more imeti dobre ruše. Zato je pa skrajni čas, da tudi za take samoraške travnike kaj storimo! sem mislil še pozneje tolikokrat!» Nežika je sicer opazila tujega gospoda, ali spoznala ga ni takoj. Ko pa je prišla bliže, je skoro zavpila, tako se ga je prestrašila... «Lovro, ali si res ti?» «Jaz sem, Nežika, in nihče drugi. Šele danes sem zvedel, da si se omo-žila. Povedal mi je tvoj brat. Ali se ti mari ne godi dobro, ali morda nisi srečna? Povej odkrito!» «Dolgo sem se ustavljala in sem mislila, da sem močna — nazadnje pa sem se vdala in mislim, da mi bo vedno žal.» «Zakaj mi nisi pisala, da se misliš omožiti? Jaz bi tega nikoli ne bil dopustil. Zakaj mi nisi naznanila? Vedno me bo pekla vest, da sem jaz kriv, ako nisi srečna in zadovoljna.» «Oh, ne, Lovro, ti nisi kriv, ti si nedolžen! Sama sem zakrivila vse, sama in sedaj moram tudi trpeti — sama... Stopiva v hišo, da se pogovoriva, preden pride tašča!» Utrujena Nežika je sedla na klop za mizo, Lovro pa je hodil razburjen po sobi gori in doli... «Ali se bojiš tašče? Ali ni dobra s tabo?» je vprašal naposled tiho. in blagoslovi božični kruh. Naš kaplan je uporabil to priliko v čisto druge namene. Najel si je «šupano-vega šina» in pa načelnika čadram-skih Orlov, ki je celo iz tuje fare, da sta hodila z njim in sta agitirala po hišah za klerikalno časopisje ter za pristop k Orlom. Vprašamo kne-zoškofijski ordinarijat, v kakšni zvezi sta blagoslov božičnega kruha po hišah in pa agitacija za klerikalno časopisje ter pristop k Orlom? Sv. Barbara v Halozah. Pišejo nam: Na Svečnico je priredilo tukajšnje bralno društvo «Naprej» zabavni večer, katerega čisti dobiček se je porabil deloma za društveno knjižnico deloma pa za nad vse «diensteifrig» finančnega organa iz Leskovca. Bog mu blagoslovi in — povrni! Posebnih nesreč ni bilo. Družba je bila precej disciplinirana, le gospodična «pura» je skoraj zmešala glave nekaternikom. — Na god vseh veseljakov, 13. t. m., bo pri domačem porotnem sodišču obsojena na smrt pod giljotino. Zemeljski ostanki se bodo spravili pod streho. Skrajni čas je, da jih začnemo izboljšavah z dobrim gnojenjem in obdelovanjem. Največ bomo dosegli z dobrim gnojenjem. Vsa malovredna ruša se bo izpremenila, če pridemo z gnojem na travnik. Razna malovredna zelišča in slabe trave bodo izginile, bujno se bodo razvile pa žlahtne trave, ki so bile do sedaj v rasti zatrte. Slabe, plevelne trave ne trpe gnojenja in izginejo v kratkem. Zanimiva je v tem pogledu ta izpre-memba ruše, ki se pokaže na prvič dobro pognojenem in prej samora-škem travniku. Seveda velja to predvsem za gnojenje z dobrim domačim gnojem, velja pa tudi za pravilno gnojenje z umetnimi gnojili, četudi v nekoliko manjši meri. Kjer je ruša na samoraškem travniku redka, je prav, da pomagamo tudi s posetvijo travnega semena. KAJ MANJKA NAŠI ŽIVINOREJI PO DEŽELI. Za pospeševanje živinoreje zunaj na kmetih je treba mož živinorejcev, ki so vneti za javno delo in sposobni za podpiranje kmetijskih teženj. Ako se je živinoreja po naprednih deželah tako povzdignila, je to nemala zasluga tistih mož, ki «Tašča me obrekuje in zaničuje. Ona je gospodinja pri hiši, jaz pa sem dekla. Delam, kolikor mi le pripuščajo moje moči, delam včasih kot črna živina, pa mi še vedno očita, da sem zanič in da ne mam nič.» «In mož — ali trpi to? Ali te ne ljubi? Ali morda trpiš pomanjkanje, ko tako slabo izgledaš ?» «Vsega imam dosti, samo sreče nobene! Tebi lahko povem po pravici: mož me ne ljubi, še celo pretepa me...» «Za božjo voljo! Povej mi samo, ali se ti že dolgo tako slabo godi?» «V začetku je že še bilo, toda Luka je kmalu pokazal, kdo da je in kaj zna. Nekoč ga je okregal moj brat; za nekaj časa je zaleglo, pozneje pa se je obrnilo še na slabše. Toda ne tožim nikomur, saj je zaman. Edinole tebi sem danes povedala vse po pravici tako, kot je.» «Nežika, reci samo eno besedico, da me ne kolneš, in potem ne zahtevam ničesar več od tebe in od nikogar. Potem nimam iskati ničesar več na tem božjem svetu — potem grem v samoto!» «Spomni se tamkaj včasih tudi Nežike, ki ti je že davno vse odpu- so zastavili svoje sile v korist skupni živinoreji in pomagali pri podrobnem delu, ki je potrebno v tekem slučaju, ki so pomagali zlasti pri vzreji dobre plemenske živine itd. Tudi pri nas potrebujemo takih mož, ki bi imeli voljo in sposobnost, delati za splošni napredek naše živinoreje in ki bi žrtvovali za t« nekaj časa in dela. Takih mož nam manjka. Vsak skrbi le za sebe. Sebični smo. To je sicer prav in potrebno, toda treba nam je tudi dela. ki je namenjeno skupnim interesom naše živinoreje, ker pridobimo s tem delom tudi sami. Če hočemo naši živinoreji pomagati do smotrenega in uspešnega napredka, potem je treba skupnega dela in vodilnega gospodarstva. V vsaki občini je treba živinorejskega odseka, sestavljenega iz vnetih živinorejcev in delavoljnih mož. Ti možje morajo voditi vse posle, ki se tičejo skupnih zadev v živinoreji, ki se tičejo tedaj reje potrebnih plemenjakov in sploh plemenske živine, vzreje najboljših telet za pleme itd. Kjer so se vpeljale živinorejske zadruge, skrbe one za vse to. Pri nas bo pa še dolgo trajalo, "reden pridemo tako daleč, da bi se take zadruge splošno ustanovile. Dotlej si je pa treba pomagati z živinorejskimi odseki, ki naj se snujejo pri vseh občinah. Male občine se v ta namen tudi lahko združujejo. Ako bi imeli pri nas zadosti mož, vnetih za skupno delo, potem bi morala iziti ta pobuda za snovanje živinorejskih odsekov od takih živinorejcev samih, ker leži potreba takih odsekov na dlani. Žal pa, da nam jih po deželi manjka, ker imamo premalo smisla za skupne naloge, za naloge, ki so vsem skupne, ki pa zadevajo v svojih posledicah vsakega posameznika tako v živo, da bi se morali zanje vsaj zavedni živinorejci zanimati in vsaj delom« žrtvovati. NOVI SVINJAKI. Pri svinjakih moramo zahtevati, da so čez leto in dan primerno topli, zadosti svetli, zračni in suhi. Svinjaki, ki ustrezajo tem zahtevam, so dobri in zdravi. Naši stari leseni svinjaki imajo to slabo stran, da so pozimi radi mrzli in da jim manjka potrebne svetlobe, češče so tudi pretesni, kar je zlasti za prasne svinje neugodno. V novejšem času delamo najraje zidane svinjake. Ti so bolj trdni in stila! Prav za prav ti ni imela ničesar odpuščati.» «Hvala ti, dobra Nežika! Tam se te bom spominjal v molitvi; vse moje delo bo posvečeno tebi in nedolžni, pa nesrečni najini ljubezni. Prvo mašo, ki jo bom sedaj bral, bom daroval tebi v spomin!» In ponudil ji je roko v znamenje sprave ter poljubil njeno žilavo, utrujeno in razpokano — nekdaj tako fino ročico. Rad bi bil privil mlado ženo še enkrat na srce, rad bi jo bil obsipal še enkrat z gorečimi poljubi — a tega ni več mogel in smel! Ona je postala last drugega. Toda Bog ve, ali bi se bil mogel premagati, da bi ne dal še enkrat duška svojim čuvstvom, ako bi ne bila vstopila v tem trenutku Lukova mati . . . Tisti večer je spal Lovro pri Po-žegovih . . . Gospodar je bil zelo prijazen z njim in tudi tašča mu je postregla, da bi na prvi pogled moral vsakdo reči: «To so res dobri ljudje!» Drugi dan je nabral Lovro nov šopek gorskih cvetlic ini ga izročil Nežiki. (Dalje prih.) iCmefliski glasnik bolj snažni. Če hočemo zidati nove »vinjake, se moramo najprej vprašati, v kak namen jih zidamo, ali jih potrebujemo za rejo plemenih svinj in praset, ki je stalna in traja čez teto in dan, ali jih hočemo imeti le za rejo in pitanje nakupljenih praset, ki je le začasna in lahko traja od spomladi do zime. Če se pečamo z rejo plemenih svinj in praset, je gledati na to, da so svinjaki tudi pozimi zadosti topli, suhi in svetli in da so tudi vse prostorne razmere ugodne. Ker morajo potrebno toploto v svinjakih proizvajati in pozimi vzdrževati živali same, je važno, da niso svinjaki previsoki. Prašiči ne oddajajo toliko toplote kakor goveje živali, zato je naravno, da je treba v svinjakih nižjih stropov kakor v govejih hlevih. Pa tudi sicer morajo odgovarjati prostorne razmere svinjaka, da bo ustreženo potrebam teh živali. Važno je v tem pogledu tudi vprašanje, ali naj imajo vsi svinjaki skupen strop ali naj ima vsak svinjak svoj strop, tako kakor ga ima pri naših starih lesenih svinjakih. Ravno tako je važno vprašanje hodnika, ki ga imajo moderni svinjaki navadno znotraj, dočim se mora pri starih lesenih svinjakih potrebna krma od zunaj pokladati. Za stalno večjo rejo plemenih svinj so svinjaki s skupnim, višjim stropom in posebnim notranjim hodnikom prav primerni in se danes splošno vpeljujejo. Za časovno rejo pitanih prašičev, pri kateri se svinjaki tekom zime izpraznjujejo, so pa še zmeraj taki svinjaki pripravni, ki imajo vsak svoj strop ali z drugimi besedami, ki so vsak zase na vse strani zadelani, da se v zimskem času preveč ne hladijo. Zelo važno je tudi, da so svinjaki v tleh trdno izdelani in na ta način zavarovani pred mrazom. Vsa moča ae mora s takih tal dobro iu sproti odtekati. Z eno besedo, svinjaki morajo že po svoji izpeljavi nuditi živalim suho ležišče. Naprava svinjakov se ravna v ostalem po obsegu vse reje ali po številu prašičev. Svinjaki velikih posestnikov so navadno nekoliko drugače urejeni in opremljeni kakor svinjaki malih posestnikov. je to prav, ni pa to v enakem interesu za našo živinorejo. Za napredek naše živinoreje ni namreč vseeno, kdaj se krave pripuščajo. Vsak letni čas ima svoje posebnosti v tem pogledu. Zimska otelitev ima v mnogih ozi-rih veliko prednost. Pri zimski otelit-vi dobimo več mleka in lepša teleta. Če krava pozimi porodi, se njena mlečnost dvakrat povzdigne, prvič po teletu in drugič, ko pride na zeleno krmo. Krava postane tako rekoč dvakrat mladovna. To se pa v njeni celotni mlečnosti močno pozna. Drugič pa je resnica, da nam zimska teleta lahko najbolj uspevajo. To pa zaradi tega, ker imajo krave ob suhi krmi vobče bolj zdravo in ena-. komerno mleko za teleta, drugič, ker imamo pozimi največ časa, da se za dobro vzrejo telet pobrigamo in v ta namen tudi kaj več storimo, in tretjič, ker pridejo dobro odstavljena in dovolj utrjena teleta na lahko prebavno zeleno klajo ali pašo v poletnem času, ko je najugodnejša prilika za razvoj tako mladih živali. Vse to so pa pogoji, ki so nujno potrebni za rejo naših telet, ako jih hočemo v razvoju podpreti. Z eno besedo, pri zimski otelitvi imamo lahko veliko lepše uspehe pri teletih kakor pa pri spomladnih ali poznejših porodih. Zlasti velja to tudi za kraje, kjer se ob drugem letnem času veliko mleka potrebuje, kakor n. pr. blizu kopališč, letovišč, zdravilišč itd., in kjer se je bati, da nam zaradi ugodne cene mleka trpi vsa reja telet, ker se v takem slučaju mleko teletom rado odteguje. Po planinskih krajih je zimska otelitev splošno uvedena, tako da pridejo krave po odstavi telet, na novo pripuščene, na pašo. Tudi tej okolno-sti je pripisati, ako je reja telet po teh krajih bolj uspešna. Kjer se vrše porodi vse leto, se ne da tega seveda na mah obrniti. Tudi bi ne bilo kaj takega v splošnem interesu. V kolikor se pa da s spomladnim pripu-ščanjem uplivati na zimske porode, naj se pa to izvaja, da bo s tem kaj več pridobila uspešna reja telet. silno drago in silno težko dobivati potrebne plemenjake. Te nevzdržne razmere nas silijo, da začnemo malo bolj skrbeti za domačo vzrejo potrebnih plemenja-kov in da se postavimo s to rejo na lastne noge. Če se ne bomo poprijeli domače izpodreje potrebnih pleme-njakov, nam bo vsa reja še bolj opešala, kakor je že. To pomeni pa rakovo pot. Naša dolžnost je, da v tem oziru več storimo kakor do sedaj. Saj se gre navsezadnje za obstanek naše živinoreje! Do sedaj so po drugih krajih in deloma tudi pri nas veleposestva največ storila za vzrejo plemenske živine. Ako imajo po teh krajih dovolj plemenjakov, je to pripisati poglavitno velikim in večjim posestvom, ki so se od nekdaj pečala z rejo dobre plemenske živine in z domačo izpodrejo plemenjakov in plemenskih krav in telic. Na takih posestvih je bila najugodnejša prilika za uspešno izpodrejo plemenske živine. Tam so vsa potrebna sredstva in potrebna vednost za to rejo. Pri nas je položaj v toliko neugoden, ker nam manjka z izjemo Prekmurja in nekaj drugih velepo-sestev — tako velikih in tako urejenih kmetij in vzrejališč. Pri nas smo navezani na mala in srednja posestva, ki imajo v naših živinorejskih razmerah sploh manj pogojev za tako rejo. Vzlic vsemu temu je treba pa tudi pri nas vzrejališč, da pridemo do potrebnih živali. Zaradi tega je nujno želeti, da se vpeljejo vzrejališča za plemensko živino vsaj na teh ve-leposestvih, ki so nam do danes še ostala. Na teh veleposestvih bi se morala na vsak način pospeševati reja plemenske živine, kar bo pa le v tem slučaju mogoče, ako jim ostane dosti prilike za pašo in sploh za obsežno pridelovanje krme. Ravno tako pa je tudi potreba, da se manjši posestniki poprimejo izpodreje plemenskih živali, da bo ustreženo številnim potrebam, ki jih imamo danes s plemenjaki. PREDNOSTI ZIMSKE OTELITVE. Pri kravah imamo porode skozi vse leto. To je v toliko ugodno, da imamo tudi dosti mleka in teletinc med letom. Za prehrano prebivalstva VZREJALIŠČA ZA PLEMENSKO ŽIVINO. Če manjka plemenjakov, trpi vsa živinoreja. In tako se godi danes pri nas. Pri nas je občutno pomanjkanje bikov. Te razmere se od leta do leta slabšajo. Domača izpodreja ne zadostuje, iz inozemstva je pa izmlesti. Tedaj popolnoma izpraa-niti. Danes polagamo na vse te tri dele vsakokratne molže veliko važnost, ker je prodrlo v splošnem prepričanje, da je na molži veliko ležeče, kako se mlečnost obrača. Važen je tudi zadnji del molže, s katerim je vplivati na to, da se vse mleko popolnoma izloči. Pri zadnji molži se mora vime toliko časa obdelovati s stiskanjem in izmolzavanjem, da se izloči in iztisne zadnja kaplja mleka. To stiskanje in izmolzavanje se vrši po gotovem redu, menjaje, zdaj na prednji zdaj na zadnji strani vimena, dokler ni vime do čistega pomolzeno. S takim obdelovanjem se močno vpliva na večjo delavnost vimena, na boljši razvoj vimena zlasti pri prvesnicah in naravno tudi na večjo sposobnost njegovo za proizvajanje mleka. Koncem koncev je tudi mlečnost sad vaje, oziroma dobre molže, poleg drugih pogojev, ki igrajo pri mlečnosti važno vlogo. Znano je, da se s slabo in površno molžo krave izpridijo v svoji mlečnosti. Ravno tako je po drugi strani resnica, da se mlečnost z dobro molžo pospešuje. Glejmo tedaj na dobro molžo in bodimo zlasti tudi pri zadnji molži skrbni. Če jo prav izvajamo in do zadnje kaplje vztrajamo, s tem močno vplivamo na boljšo mlečnost. Zato se danes po vseh naprednih deželah polaga največjo važnost na prav izvršeno vsakokratno zadnjo molžo. Izkušnja uči, da delajo prav. Uči pa tudi jasna pamet. ZADNJA MOLŽA. Molža se mora redno opravljati in pravilno izvajati. Pri molži razločujemo predmolžo, glavno molžo in zadnjo molžo. S predmolžo pripravimo vime za molžo, zadnja molža pa je zadnji del molže, s katero se mora vime do zadnje kaplje Obrtni glasnik o V Kostanjevici se je dne 7. januarja vršil ustanovni občni zbor zadruge čevljarskih mojstrov za ta-mošnji sodni okraj; udeležil se ga je kot zastopnik obrtne oblasti gosp. dr. Josip Tomšič. Za načelnika zadruge je bil izvoljen g. Josip Go-lobič. Novi zadrugi želimo najlepši procvit! o Obrtno društvo v Šoštanju je priredilo dne 27. januarja svoj plesni venček v dvorani hotela «Union». Prireditev je prav dobro uspela, kar je znak, da je sodelovalo mnogo pridnih rok. Ples je bil namreč prirejen v prid obrtne nadaljevalne šole. K lepo uspeli prireditvi je posebej čestitati predsedniku obrtnega društva g. Volku. Prireditve so se Anton Stražar: Iz fantovskega življenja Drobne zgodbice. Pogostokrat me obišče moj prijatelj Prgačev Janez iz bližnje Gra-diške vasi. Oba sva si skoro enaka po premoženju, oziroma — kakor pravijo naši gruntarji — po revščini. Zato sva sklenila še trdnejšo prijateljsko zvezo. Oba sva že v zakonskem jarmu. Ker pa sva oba še bolj mlada, ni čudno, da še rada pogrevava fantovske spomine. Moj prijatej Janez ima na razpolago celo košaro takih dogodbic, od katerih vam, dragi bralci, hočem nekatere podati. Mogoče niso vse takšne, kakršne bi morale biti, vendar nam jih ne boste zamerili; saj veste: mladi fantje so mlada kri. I. Bilo je še pred svetovno vojno. Neko lepo poletno noč so se zbrali fantje sredi Lukovice, stopili v krog in zapeli par fantovskih pesmi. Marsikatero dekle jih je z veseljem poslušalo pri oknu. «Ti, Janez,» se ogiasi Čeržev Polde, «hočeš, da narediva stavo ?» «Kako pa?» vpraša Janez. «Veš, Lucija, ki je v Marijini družbi, se rada baha, da se še ni nikomur oglasila in da se tudi ne bo. Jaz stavim, da se nikomur od nas ne oglasi.» «Meni se pa bo,» se oglasi Janez, ali staviva za pet kron, imaš korajžo, Polde?» «Imam — velja!» Fantje zakrožijo še eno ter se nato podajo proti «štimani» Luciji, ki se je tako hvalila, da se nikdar nikomur ne bo oglasila. Kmalu prispejo na lice mesta. Tam se stisnejo za hišni ogel, a Janez si poišče lestvo ter jo pristavi k Lucijinem oknu. «Dober večer, Lucija, oglasi se mi samo za par besed!» Bilo je vse tiho, toda Janez je videl, da dekle še ne spi. «No, Lucija, le oglasi se! Ako pa ne, je tudi dobro, bom pa povedal kaplanu Ivanu, da nisi hotela sprejeti od mene naročila.» Na te besede je bila Lucija v hipu pri oknu: «Kaj so pa naročili gospod kaplan? No, povej!» «Nič posebnega, namesto to nedeljo se vrši shod Marijine družbe prihodnjo nedeljo.» Prebrisani Janez je nato še dolgo časa kramljal z drugače prav prikupno Lucijo. Ko se mu je zazdelo dovolj, se je od nje poslovil in obljubil, da ji še pride — krajšat dolge večere . . . Dobil je stavo in vrh tega — kar je glavno — ljubico, ki mu pozneje menda ni prav nič zamerila, da jo je takrat z zvijačo spravil k oknu. «Pa si res premeten, Janez», je menil Polde, «prav nič mi ni žal za kronice, sem se vsaj naučil, kako se vabijo dekleta.» II. V sosednji fari je bilo „žegnanje". V znani gostilni „pri Koprivi" je sedelo za mizo polno domačih fantov, ko sta prispela v gostilno Polde in Janez; vsedla sta se v kot pri veliki mizi. Dolinski fantje so imeli na oba-dva „piko", kar jima je bilo dobro znano. Dokler je bil še dan, jima ni nihče ničesar hotel, le sem in tja je padla na njun račun kaka zbadljivka. Nastal pa je za nju popolnoma drug položaj, ko je gostilničar prižgal luč. Nekak poglavžfr domačih fantov Motoviležev Juva je vstal ter izpre-govoril: „Fahtje, nocoj bo pa tekla še kri!" Na te besede je zasadil svoj žepni nož na mizo pred sebe. Isto so storili ostali fantje. Naš Janez pa ne bodi len, je skočil bliskoma izza mize ter udaril po svetiljki. Mahoma je nastala v gostilniški sobi „egiptovska tema", vrišč, preklinjanje in čuli so se glasovi: Udari, bij! Janez in Polde nista bila pretepača, nista se marala biti z noži, toda braniti sta se morala. Odlomila sta torej od stolov vsak po eno nogo ter se vstopila na vsako stran hišnih vrat. Zmedeni fantje pa so se, misleč, da se nahajata še v kotu, tolkli v kotu sami med seboj. Končno so začeli uhajati skozi vrata in nobeden ni odšel brez udarca — mahala sta dobro Janez in Polde. Tekorn četrt ure je bila soba prazna. To je gledal gostilničar Kopriva, ko je prišel nič kaj vesel z lučjo v sobo. Skoro se ni mogel načuditi, ko je ugledal Janeza in Poldeta popolnoma zdrava. „Vidva pa imata res srečo," je menil, „kako sta pa vendar mogla odnesti zdravo kožo?" „ Veste, očka, kar vaše fante vprašajte, kako je bilo to mogoče," je odvrnil Janez z nasmehom. C udeležili vsi sloji brez razlike strank, kar je dokaz, da se prebivalstvo zaveda velikega pomena obrtno nadaljevalne šole. Zabave pa so se udeležili tudi obrtniki iz Celja, iz Polzele, Mozirja in sosednih krajev. Udeležence pa je dobro zabavala železniška godba iz Maribora. o Pokrajinska zadruga tesarskih mojstrov za Slovenijo je imela dne 6. m. m. v ljubljanski mestni posvetovalnici svoj zadružni zbor. Udeležba je bila zadovoljiva; sklenjenih je bilo več resolucij, ki so se odposlale pristojnim oblastim. o V Središču pri Ptuju se je dne 7. m. m. vršila otvoritev obrtne nadaljevalne šole z najdostojnejšo slavnostjo ter manifestacijo narodne m napredne misli. Slavnost je vodil župan g. Lukačič, posetil pa jo je tudi okrajni glavar g. dr. Pirkmaier, ki je imel lep nagovor. Šolski ravnatelj g. A. Kosi, ki prevzame šolo, je v daljšem govoru proslavljal obrtniški stan, njega pomen in razvoj. Govorila sta še gospoda Za-dravec in Veselko, poudarjajoč vzgo-jevalni pomen obrtnonadaljevalnih žol. __ ,, i® __w -+- Psovalcem. Onim, ki so pričeli volilni boj z zmerjanjem in polivanjem gnojnice, ne maramo vračati milo za drago. Žal, da je šel na «Domoljubovo» pot tudi «Kmetij-ski list». Naj nikar ne misli kmetijski list», katerega urejajo gospodje, ki kmeta še poznajo ne, da se glasovi na kmetih pridobivajo s «kroftnimi avsdruki» in preklanjem. Naš kmet misli že dovolj samostojno in ceio bolj samostojno kakor je «samostojnim» prav. Škoda, da so voditelji SKS zašli na to pot. -f- Kdor vse obljublja, nobene obljube ne drži. Tako je «Domo-ljub» pri zadnjih volitvah obljubljal mnogo, a klerikalni poslanci so v Beogradu ves čas mlatili prazno slamo, in sicer tako glasno včasih, da se je «pika, poka» daleč slišalo, toda iz prazne slame ni padlo niti zrnce. Pridigovali so tam tudi o potrebi avtonomije, toda ljudstvo pravi: Avtonomija me ne bo preživljala, če ne bomo delali. Za av-tonomistične ideje se ogrevajo da- nes še najbolj tercijalci in tercijalke, ki mislijo, da morajo trobiti to, kar gospod fajmošter rečejo, čeprav še pravega pojma nimajo, kaj bi jim koristila avtonomija. KMETIJSKI POUK PO DEŽELI. Oddelek za kmetijstvo priredi v nedeljo 11. t. m., drugem tednu t. m., nastopne poučne tečaje in predavanja: 1.) V Tržiču v šoli po maši, o živinoreji in o izboljšanju hlevov, živinorejski inštruktor Gregorc. 2.) V Žalni pri Višnji gori, po maši v šoli, o sadjereji in o živinoreji, pomočnik okr. ekonoma Jereb. 3.) V Podbrezju, o dobičkanos-nosti čebelarstva, potovalni čebelarski učitelj Okorn. 4.) V Vogljah v šoli ob 10. uri, o umni živinoreji, o izboljšanju hlevov in gnojišč, pomočnik okr. ekonoma Hladnik. 5.) V Šenčurja ob 15. uri v šoli: o prašičjereji, o molži in o ravnanju z mlekom za gospodinje, pomočnik okr. ekonoma Hladnik. 6.) V Stari cerkvi, okraj Kočevje, v šoli ob 14. uri, o sadjarstvu in travništvu, pomočnik okr. ekonoma Zdolšek. 7.) Na Breznici ob 15. uri, o govedoreji z ozirom na planšarstvo in sirarstvo, okr. ekonom Sustič. 8.) V Dragatušu po prvi maši v šoli, o kmetijski izobrazbi, o gnojenju, pomočnik okrajnega ekonoma Konda. 9.) V Št. Ilju pod Turjakom, gnojenje krmnih rastlin, uporaba umetnih gnojil, oskrbovanje živine, okr. ekonom Wernig. 10.) V Rogatcu po prvi maši pri Špornu, o kletarstvu, pomočnik okr. ekonoma Stamberger. 11.) V Jarenini na Štajerskem, po maši v šoli, o pogreških v domačem kmetijstvu, okr. ekonom Štre-kelj. 12.) V Bakovcih v Prekmurju v šoli ob 13. uri, o splošnem kmetijstvu, pomočnik okr. ekonoma Pavlica. = Vrednost našega denarja. Na zagrebški borzi se je dobilo dne 6. t. m.: 1 dolar za 101 do 103 dinarje, 100 češkoslovaških kron za 303 dinarje, 100 avstrijskih kron za 14 do 15 par, 100 laških lir za 500 do 505 dinarjev, 100 nemških mark za okoli 25 par. — Na curiški borzi se je istega dne dobilo 100 dinarjev za 4 švicarske franke 95 santi-mov, to je za skoro 5 švicarskih frankov. = Cene na celjskem trgu so bile 1. t. m. nastopne: govedina v mesnicah 14 do 15 dinarjev za kg, na trgu 12 do 13 dinarjev, teletina 15 do 16 dinarjev, svinjina 22 in pol do 25 dinarjev, slanina 36 do 38 dinarjev, mast 40 dinarjev. Sirovo maslo je stalo 45 dinarjev za kg, eno jajce 2 do 2 in en četrt dinarja, liter vina 10 do 12 dinarjev, liter mleka 3 do 3 in pol dinarja, kg kristalnega belega sladkorja 22 dinarjev, v kockah 24 dinarjev, liter namiznega olja 30 do 32 dinarjev, kg moke «00» 7 in pol dinarja, «0» 7 dinarjev 40 par, «2» 7 dinarjev. = Živinski sejmi v Mariboru. Pokrajinska uprava za Slovenijo, oddelek za kmetijstvo, v Ljubljani je z dne 22. januarja sklenila, da so do preklica prepovedani živinski sejmi v mestu Mariboru. = Cene krmi. Na zadnjem zagrebškem sejmu se je tržilo: seno po 175 do 212 in pol dinarja, detelja po 225 do 250 dinarjev, otava po 200 do 225 dinarjev, slama po 137 in pol do 162 in pol dinarja za 100 kg. - = Cene živini v Zagrebu. Zadnje dni so se tržili za kg žive teže: teleta prvovrstna 12 in pol do 14 dinarjev, drugovrstna 11 do 11 in pol dinarja, voli prvovrstni 10 dinarjev 75 par do 12 dinarjev, drugovrstni 8 in pol do 9 in pol dinarja, tretjevrstni 5 in pol do 7 dinarjev, mlada živina 10 do 10 in pol dinarja, krave drugovrstne 6 in pol do 7 in pol dinarja, tretjevrstne 5 in pol do 6 in pol dinarja, svinje sremske debele 25 do 28 dinarjev 25 par, domače 24 in pol do 25 dinarjev, srednje 21 dinarjev 25 par do 22 dinarjev 50 par. = Vinski sejem v Metliki, ki ga je priredila 4. t. m. pred kratkim ustanovljena Vinarska in sadjarska zadruga, je pokazal dobro kakovost vin. Sejem je posetilo več trgovcev in gostilničarjev. Sklenilo se je precej kupčij, vendar ne toliko, kake« se je pričakovalo. Čitalniški prostori, kjer se je sejem vršil, so bili lepo okrašeni. Pozornost so vzbujali zlasti lični ornamentirani sodčki, ki jih je izvršil sodar Jure Horvat ta Pobrežja. LovsSia latinščina Je že kdaj bilo slišati, da lovci lažejo? Ne, nikoli še ne! Vedo res naši „jogri" povedati marsikatero nad vse čudno dogodivščino iz svoje nikdar prazne lovske torbe, pa naj bodo ti doživljaji še toliko nedoumljivi navadnemu zemljanu, se vendar ne obi-čavajo krstiti s prilastkom lažnivosti, temveč se imenujejo: lovska latinščina. V soboto je imelo lovsko društvo v Blatnem dolu v gostilni pri »Treznem volku" svoj običajni tedenski sestanek. Nanesla je dobra sreča, da sem tudi jaz bil povabljen v to družbo. Večer je potekel v najugodnejšem razpoloženju. Ko sem se zjutraj prebudil, me je sicer bolela glava, menda radi napetosti živcev, in želodec radi preobilega smeha. Povem pa tukaj par zgodb, ki sem jih slišal v soboto zvečer. Lovec Krivogled je začel prvi in takole: „Zadnjič sem šel na lov s svojim Dakelnom. Komaj dospeva med gr-mičje, spusti Dakel glavo, teče naprej, se na mah ustavi in me pogleda. V istem trenutku opazim v grmu spečega zajca. Naperim nanj, ustrelim — zajec odskoči. Za vraga! Ustrelim drugič, zajec pade. Ali glej čudo: moj Dakel prinese iz grmovja svojega zajca in jaz sem ustrelil enega. Spak je bil ta, da je moj imel samo glavo in prednje noge, Dakel pa je prinesel zadnjo polovico, ki je ostala v grmovju ..." Drugi je povzel besedo lovec Sra-koper: „Pred par dnevi pride k meni soseda in mi potoži, da ji je lisica ravnokar ugrabila kokoš. Hitro zadenem puško, toda smola! Patrone sem imel, pa nobene krogle. V naglici torej vtaknem v patrono žebelj, nabašem puško in sledim lisici. Par sto korakov od vasi opazim rjavo ropa-rico za nekim hrastom, kako se pripravlja na kurjo pojedino. Približam se še nekoliko in pomerim. Puf! — zadel sem lisico v rep in žebelj jo je pribil k drevesu. Pohitim tjakaj, pre-režem lisici kožo na glavi in začnem udrihati s palico, da je jezna živalica sama skočila iz kože in pobegnila v gozd. Meni pa je ostal njen dragocen kožuh.. Lovec Pokljuka je pohvalil svojega psička, o katerem je povedal nastopno zgodbo: „Spomladi sem bil na lovu v gorovju. Seboj sem imel svojega Cucka. Naenkrat zagledam nizko nad seboj velikega orla. V istem hipu orel že šine navzdol, popade Cucka in ga odnese nazaj v višino. Puško sem imel opasano in predno sem mogel nameriti, je bil orel s Cuckom že previsoko. Opazujem mirno prizor in gledam, kako se ubogi Cucek bori s svojim roparjem. In glej, posrečilo se mu je, da je z zobmi segel orlu do vratu in mu pregrizel goltanec. Ob- nemogli orel se je začel počasi spuščati navzdol. Cucek se ga je previdno držal in dospela sta na zemljo. Tako se je rešil moj Cucek; orla s pregrizenim vratom pa imam doma lepo nagačenega in shranjenega v znamenit spomin." Počasi in slovesno je pripovedoval še gospod Nedeljski: „Nekoč sem na medvedjem lovu v planinah prišel v zagoneten položaj. Čakal sem s puško v roki, na brvi, ki je vodila preko globokega prepada. Zdajci priloma-sti po stezi velik medved. Ustrelim, puška mi zdrkne iz rok in pade v prepad, medveda pa nisem zadel. Obrnem se in hočem uteči ali glej, na drugi strani medvedka zastavi pot. Premislite, bratci, težak položaj: jaz nad prepadom, na vsakem kraju brvi pa medved in medvedka, ki renčita in z zobmi režita v mene..." Gospod Nedeljski globoko vzdahne in si začne basati pipo, nas pa se poloti radovednost in vsi obenem vprašamo: „No, kaj pa je bilo potem?" — „Snedla sta me!" odvrne ravnodušno gospod Nedeljski in zapali tobak ... Še več takih in enakih je bilo v soboto zvečer na dnevnem redu pri „Treznem volku". Toda, kakor rečeno, taka lovska latinščina povzroča glavobol in kruljenje v želodcu, to tembolj, ker jo je treba spremljati z izdatnimi požirki stare vinske kapljice ... —P. * ZBOR ZAUPNIKOV DEMOKRATSKE STRANKE bo v Ljubljani dne 18. t. m. ob 11. uri dopoldne v Narodnem domu. Vabljeni so zaupniki iz vse Slovenije. Na dnevnem redu so zelo važne točke. Dolžnost vsakega zaupnika je, da se zbora zanesljivo udeleži * Cenjenim dopisnikom. Kar je Kastah), pride v prihodnji številki. * Kraljica Marija obolela. Kxsr ljica Marija je lahko zbolela za aa-gino. Po nasvetu zdravnikov ne sme zapustiti dvora. * Klerikalci zopet klepljejo avtonomijo. Klerikalno časopisje je nekaj časa molčalo o avtonomiji, sedaj pa jo zopet kleplje in se je poslužuje v svrho agitacije, ker jim je menda drugih agitacijskih sredstev zmanjkalo. Ako govorimo čisto odkrito, naše ljudstvo pametno misli in mu ne gre v glavo, kakšne koristi bi imelo, če bi se država razdelila v šest državic v državi. Vsaka takšna državica bi morala imeti svojo vlado, nove urade, kar bi stalo ogromno denarja, katerega bi seveda moralo plačati ljudstvo. Sicer se pa k temu vprašanju še povrnemo, da podrobnejše dokažemo klerikalne avto-noinistične sleparije. * Zakaj huiskajo farovški gospodje proti «Domovini»? Zato, ker se je bojijo. Najogabnejši list na Kranjskem, «Domoljub», pravi, da je »Domovina« centralistična in brezverska ter da jo naj zato vsakdo zavrne. Mi pa pravimo: Da se resnica prav spozna, je treba čuti oba zvona. — Zato, dragi čitatelji, kar čitajte pole* «Domovine» tudi »Domoljuba* in videli boste, kakšen lažnivec je »Domoljub*. Ako bi bil «Domoljub» 8 svoji resnicoljubnosti res prepričan, bi se pač ne smel bati, da bi »Domovina® klerikalni stranki odjedla kaj glasov. Opozarjamo, pa, da temeljito preberete »Domovino® in potem presodite, ako je le en sam očitek »Domoljuba* «Domovini» upravičen. To pa je resnično, ako mf trdimo, da je «Domoljub» podel lažnivec in naravnost bogokletnik, ki zlorablja krščansko vero v posvetne politične svrhe ter bogokletno izrabljajoč krščanstvo zmerja in psuje kot pogan. T» je resnica, čeprav bridka! * Generalni izseljeniški komisari-jat kraljevine SHS objavlja: Naši izseljenci, ki so za časa vojne aktivno služili v ameriški vojski in ki so bili zavarovani pri vladi Zedinjenih držav, pa so kesneje opustili redno plačevanje zavarovalnih premij, se opozarjajo, da morajo vsi — razen trajno nesposobnih — obnoviti svoje zavarovanje, in sicer z nastopnimi pogoji: Oni, ki so zdravi, da plačajo samo dve mesečni premiji (ne da bi morali plačati zaostale premije); oni, ki so zaradi posledic vojne slabega zdravja, da plačajo vse zaostale premije z obrestmi. — Za natančnejša pojasnila se lahko obrnejo pismeno na Generalni izseljeniški komisarijat v I Zagrebu, Kamenita 15. Navede naj se točni naslov, odnosno redne vojaške številke (Serial Number) ter ■ številka zavarovalne police. Interesenti pa se tudi lahko obrnejo ne- > posredno na U. S. Veteran's Bureau, I Washington, D. C., s pismom na- S slednje vsebine: «Please send me | inionnation about reinstatement of [ nemškutarji iz sosednjih štajerskih Ey insurance. Serial Number: (šte-1 mest, temveč tudi nekateri odposlanci vilka); police of ins: (številka);j iz Avstrije. Ko se že merodajne adfess: (točni naslov). (Prosim po- oblasti niso zavedle, da preprečijo Hjite mi navodila glede obnove mojega zavarovanja. Vojaška številka, številka zavarovalne police, naslov.) Pašičeva bolezen. Pašič nosi na hrbtu že častitljivo številko križev, zato bi ne bilo nič izrednega, ako bi ga starostna slabost tuintam položila na bolniško posteljo. In Pašič resnično večkrat oboli, ampak, kar je pri tem najbolj zanimivo, povzročajo njegovo bolezen edino in vselej le — politične prilike. Zatorej ima tako zvana Pašičeva «bo-lezen» že čisto politični pomen. Zadnji teden se je v Skoplju vršila skupščina radikalne stranke in Pašič se je tjakaj podal v posebnem salonskem vozu in v spremstvu dostojnega števila orožništva. Iil, da merodajni či-1 ci Blažon ukradenih 6 tisočakov, nevarnosti. Stin-1 I Orožniki so aretirali Ivana Škofica, «zmago», jx>tem zopet za mir, ki je tudi prišel, ker je priti moral, in sedaj ko papeževi fašistovski rojaki ropotajo s sabljico, ponovno prosimo za odvrnitev vojne nevarnosti. Molitev gotovo ne škoduje, toda Bog mora resnično biti v zadregi, kdaj in komu naj ustreže . . . * Naši rojaki v Vladivostoku. Časopisi poročajo, da se nahaja na daljnjem azijskem vzhodu, v Vladivostoku, še precej Jugoslovanov, katere je vzela pod zaščito Francija. Ujetniki bi se radi vrnili v domovino, a so brez potrebnih sred-sfav. * italijanska šola v Ajdovščini. Preteklo nedeljo so otvorili v popolnoma slovenskem kraju v Ajdovščini na Goriškem prvo italijansko ljudsko šolo. Pri otvoritvi so bile navzoče fašistovske organizacije iz vseh bližnjih krajev. Tako postopajo italijanske oblasti z našimi zasužnjenimi rojaki! * Celjski «Jagaball». Istočasno, ko je našim zasužnjenim bratom onstran Karavank prepovedano vsako društveno, makar še tako nedolžno, u dejstvo vanje, so naši celjski Nemci in nemškutarji za predvečer Sveč-nice priredili svoj «Jagaball», zamišljen kot izrazito nemškonacijo-nalna in izzivalna prireditev. Vršile so se velike priprave in izvedelo se je tudi, da se zabave udeležijo ne le * Lovska sreča. Že parkrat smo omenili, da se je volčja zalega po gozdovju na Kranjskem zelo razpasla in da ji je treba napovedati neizprosen boj do iztrebljenja. Posebno ogrožena od volčje zalege so lovišča v kočevskem okraju, kjer je ta zverjad v letošnji zimi napravila že obilo škode. Toda kočevskim, ribniškim in krimskim lovcem se mora priznati, da so z vztrajnim zasledovanjem že marsikaterega «ostro-zoba» položili na tla. Nedavno smo zopet iz Loža prejeli vest, da so lovci snežniške graščine v enem samem pogonu ustrelili dva stara volka in dve volkulji. Lov je vodil višji gozdar Kibic. Volkovi so baš trgali srno, ko so jih lovci spretno obkolili. Samo eden je utekel, štirje pa so obležali na bojišču. Za ta iz-recfaii uspeh gre vse priznanje višjemu gozdarju Kibicu in požrtvo- ki je tatvino priznal. * V Dolnji vasi pri Vidmu je umrl posestnik g. Anton Cerjak. M. v m. p.! * Na Bohinjski Bistrici je v starosti 78 let izdihnila gospa Josipina Goričnik. N. v m. p.! * V Dolnjem Logatcu ji umrl gospod Pavel Kranjc, vpokojeni' finančni preglednik. N. v m. p.! * V Stari Loki je umrl Fran Ber-nik, veleposestnik in lesni trgovec. N. v m. p.! * V Spodnji Sorici je gostilničarju in posestniku požar uničil skedenj. Škoda se ceni nad 600.000 K, zavarovan pa je bil le za 52.000 K. * V Cerknici se je poročil g. Milan Kravanja z gdč. Zenko Cerja-kovo. Mlademu sokolskemu paru prisrčen: Zdravo; * V Veliki Loki pri Trebaera je umrla po Dietni bolezni Marija Strajuo-nar. Bodi ji zemlja lahka! V Lescah je umrl g. Ivan Fa- valnim logarjem snežniške graščine.! biani> lekarnar. Pokojnika so pre-* Lesene hiše za bolnike z nalez- peljali v Škofjo Loko, kjer so ga po- Ijivimi boleznimi. Naše ministrstvo za narodno zdravje je naročilo iz Nemčije na račun vojne odškodnine 200 lesenih hiš, ki jih bodo uporabljali kot bolnice za nalezljive bolezni. * Ostra zima v Macedoiiiji. Iz Macedonije poročajo, da je v zadnjem času tam zavladal hud mraz. Temperatura znaša 20 do 25 stopinj pod ničlo. ložili v rodbinsko grobnico. N. v m. p.! * V Braslovčah se je vršil pogreb g. dr. Ivana Vovška, ujx>kojenega dvornega svetnika, ki je umrl v Celju. Pokojnik se je tudi pred vojno vedno izkazoval kot neustrašen narodnozaveden mož; kot sodnik je bil vesten in učen. Rojen je bil v Braslovčah, kjer je doma tudi nje- gova zvesta družica iz znane in ugledne obitelji Pauerove. L. 1907. je bil tudi izvoljen v državni zbor kot zastopnik savinjskih občin. Bodi mu ohranjen prijazen spomin! * V Rajhenburgu je prejšnji torek šel župnikov hlapec v gozd drevje podirat. Pri tem opravilu se je drevo podrlo nanj ter ga ubilo. — Dne 26. januarja se je vrglo pod jutranji poštni vlak mestno opravljeno dekle. Blizu Vidma so potniki opazovali krvavi prizor. Poizvedbe so dognale, da se je pisala samomorilka Cvirnova in je doma iz Leskovca pri Rajhenburgu. Služila je v Zagrebu ter prislužila dete. Prišla je domov porodit, a brezsrčni sorodniki so jo pognali od hiše. V obupu je sirota šla v smrt. * V Stolovniku pri Rajhenburgu je umrl posestnik in župan g. Anton Kunej v starosti 60 let. Pokojnik, širom okrog znan in ugleden mož, je bil vzoren gospodar in napreden narodnjak. Županova! je trideset let, a si je tudi kot član raznih zastopov in korporacij pridobil velike zasluge Bodi mu ohranjen trajen in lep sjx>min! * V Družmirju pri Šoštanju je po daljšem bolehanju umrla gospa Josipina Dvornik, soproga tamošnje-ga uglednega posestnika. Pokojnici, ki je bila dobra mati in gospodinja, bodi ohranjen lep spomin! * V Hrastniku so tatovi vdrli v železniško skladišče in pobasali nad 50 kg sladkorja, vrednega 5000 K. Sladkosnedim tatovom še niso na sledu. * V Vojniku je umrl g. Uratarič, bivši trgovec, ki je bil tudi v prejšnjih nemškutarskih časih vedno narodnozaveden mož. Blag mu spomin! * V Domovi pri Ptuju je umri g. Matija Zgeč, posestnik in cerkveni ključar. N. v m. p.! * V Breznu na Koroškem je umrl veleposestnik Šimen Kušter, zaveden slovenski mož. Po plebiscitu so mu Nemci zažgali hišo. Žalost nad nesrečo in napori rrri gradbi novega doma so spravili moža v prezgodnji grob. Bodi mu lahka žemljica! * V Šmihelu na Krasu je umrl tanj ošnji |x>džupan g. Janez Penko. Pokojnik je bil odločen in naroden naprednjak ter je v vsej okolici užival spoštovanje. Bodi mu lahka žemljica! lanimi^osfi USTVARITEV EVE. O ustvaritvi Eve, prve žene, je za nas katoličane merodajno sveto pismo, ki — kakor vsi že vemo — pravi, da se je Bog za to dejanje poslužil Aadamovega rebra. Priznati pa se mora, da je razen svetega pisma še mnogo drugih pripovedk o tem čudnem dogodku v raju. Saj se celo med katoličani najdejo ljudje, ki trdijo, da ni bila Eva ! ustvarjena od Adamovega rebra, temveč Adam od Evine pete, zato da je še dandanes mnogo ubogih zakoncev pod ženinim «pantofljem» .. Po feničanski bajki si je prvi človek sam ustvaril ženo. In sicer iz slonove kosti. Ni niti mislil na to, temveč je za kratek čas iz slonove kosti rezljal nekako figuro. In glej, boginja lepote je v njegovo igračko dahnila življenje, in iz slonove kosti je pred začudenim možem vzrasla njegova družica. Grška legenda pravi, da je višnji bog Zevs ustvaril prvo ženo. Prav za prav ne on sam s svojimi rokami, temveč bogu Hefajstu je zapovedal, naj mu iz ilovke napravi primeren lik. Ko je bilo to dovršeno, je Zevs zapovedal svojim boginjam, naj no-voustvarjeni ženski podobi dajo svoje najslabše lastnosti. Tako se je zgodilo. Ko ji je vdihnil življenje — je stala prva žena pred njim, lepa, toda čudnih lastnosti, katere so ji bogovi še cesto morali popravljati. Skandinavci imajo drugo verovanje. Pravijo, da je večni kralj Bog imel tri sine: Adama, Vila in Vela. Ti so se nekoč šetali ob morski obali in našli dve paličici; eno jase-novo, drugo drenovo. Za kratek čas so Bogovi sinovi začeli te dve paličici rezljati in so iz drenove izdelali prvega moža in iz jasenove njegovo družico. Zanimiva je sledeča arabska legenda: Ko je Adam pojedel jabolko, se mu je na nogi razvil velik tvor, ki pa se je kmalu razpočil in iz njega je skočila — ženska. Adam. je bil zaradi prestanih bolečin tako razjarjen, da je hotel žensko raz-sekati. Toda Bog mu je to prepovedal in mu v tolažbo in okrepčilo ponudil pijače. Adam se je kmalu razvedril, začel se z žensko šaliti in se je je sčasom čisto privadil. Indijanci so prepričani, da sta mož in žena zrastla iz rdeče in bele koruze. To tolmačijo s tem, da sta mož in žena vitka kakor koruza in da imata na glavi lase, ki so ostali od koruznega povesma. Sploh pa — trdijo brihtni Indijanci — sta prva dva človeka živela doslovno — v koruznem zakonu . . . navadno na ileh, ker hodijo včasih po vseh štirih in so človeku zelo podobne, meni dr. Zeli, da živi spomin na borbe z opicami še v današnjih psih. Zato se boje opic in človeka, ki hodi po vseh štirih ali ki sedi na tleh. IZ PASJEGA ŽIVLJENJA je napisal v nekem nemškem časopisu neki dr. Zeli nastopna zanimiva opazovanja: Čemu se pes vrti, preden leže? Vrti se le, kadar hoče ležati na toplem. Zato se v hudi vročini ne vrti, nego iztegne vse štiri od sebe. Vrti se pa, kadar hoče zložiti svoje telo v obliko kroga, da mu je gorko; zato se zvije še stoječ kolikor mogoče okroglo in se nato vleže. Čemu pes tuli, preden mu gospodar umre? Dr. Zeli trdi, da ima pes tako oster vonj, da čuti bolnikovo notranje razkrajanje, še preden nastopi smrt. Doživel je sam, da se je bolnikov pes skril v kot in silno tulil. Bolnikova žena je vznemirjena poslala po zdravnika. Ta je bolnika preiskal in izjavil, da 24 ur ni nobene nevarnosti za moža. Toda pes je vedel več: čez bi ure je bil mož že mrlič! Ko je neki posestnik menažerije težko obolel, so začele hijene, šakali in psi strašno tuliti in lajati. In kmalu nato je posestnik menažerije umrl. Pri teh živalih je vonj najbolj razvit in z vonjem vedo več, nego vidijo z očmi. V vonju tiči pač tudi rešitev nerazumljive zagonetke, da najde včasih pes domov iz največje daljave. Neki ovčarski pes je bil ukraden v Monakovem in z železnico odpeljan v Berlin. Pes pa je pritekel peš nazaj v Monakovo k svojemu gospodarju. Koga pa se boji skorc vsak pes? To vedo zločinci, tatovi, vlomilci. Kadar so v nevarnosti pred psi, tečejo pO' vseh štirih in drže med zobmi svoje pokrivalo. Pes se zboji in zbeži. Že pred 3000 leti je pel Homer o Odiseju, ki je sedei na tla in se s tem rešil hudih psov. Izkušnja uči, da se človek najlažje reši psa, ako sede. Dr. Zeli je mnenja, da je ta pasji strah podedovan. V pradobi je bilo najhujši sovražnik psov po štirih hodeče, človeku slično bitje — bržčas opica. Ker je bila opica okret-nejša ter je lahko uporabljala vse štiri ude za napad in v brambo ter ie imela povrhu še ostro zobovje, je bil pes navadno žrtev. Neki učenjak pripoveduje, da se je pavijan naravnost igral s hudim psom. Gorila in nekatere druge opice pa psa kar urno raztrgajo. Ker sede opice >< Nezvesti zakonci. Imenitna zgodba se je te dni dogodila v neki laški vasi. Neka žena je opazila, da jo njen mož vara in da ji postaja nezvest. Ni mu hotela zagreniti življenja z vednimi očitki, temveč se je podala k župniku in ga prosila, naj prihodnjo nedeljo napravi pridigo o zakonski zvestobi; morda na ta način pripravi njenega moža nazaj k srečnemu življenju. Župnik je ugodi! njeni prošnji. Naslednjo nedeljo je pridigo,al tako pretresljivo in ganljivo o zakonski zvestobi, da bi moral tudi kamnito srce omajati. Na koncu pridige pa je za primer opomnil, da se tudi v cerkvi nahaja nezvest soprog, katerega zaenkrat noče imenovati, temveč mu samo priporoča, naj se spokcri in naj v znak pokore po cerkvenem opravilu vrže v puščico srebrno liro za občinske siromake. Ko se je cerkev izpraznila in je cerkovnik — v zakristiji odprl puščico, je v njej namesto ene našel sedeminštirideset ! srebrnih lir. Toliko je namreč fara štela zakoncev in toliko — spokor-nikov. X Veseli žepni tat. Po berlinskih listih posnemamo nastopni smešni dogodek: Neki premeteni žepni tat je na tramvaju izmaknil zamišljenemu profesorju Maisbergu listnico. Ko je tat s tem plenom prišel domov, je v listnici našel samo borih 16 mark — kar je ravno za pol žem-lje — in pa par ljubavnih pisem, ki jih je profesorju pisala zaročenka. Žepni tat je listnico z vso vsebino vložil v kuverto, pridal še par sto mark iz svojega in vse skupaj poslal gimnazijskemu ravnatelju s prošnjo, naj listnico vrne «ubogemu profesorju^ Obenem darežljivi žepni tat vnaprej čestita profesorju k srečnemu zakonu. Ko je profesor prejel listnico, je bil od srca vesel, a se žal ni mogel zahvaliti gospodu tatu, ker je ta iz previdnosti pozabil dodati svoj naslov . . . X Dete brez rojstnega dneva. Angleški listi prinašajo šaljivo, toda resnično vest o detetu, ki nima rojstnega dne. Pred dvema tednoma je prispela v neko angleško pristanišče ladja «Tainui» iz Nove Zelandije. Ladja je iz Zelandije odplula 5. decembra in naslednji dan je na njej gospa Edgar Jones rodila krepkega fantiča. Ko bi se to bilo dogodilo na kopnem, bi se novorojenčku štel 6. december kot rojstni dan; ker pa se je to pripetilo na morju, se to v pomorskem koledarju sploh ne upošteva, ker prvi dan po odhodu iz Nove Zelandije proti zapadu je tako zvani «dan antipodov*. Ta dan se namreč vse ure premaknejo za 24 ur nazaj, da se dobi pravilni evropski čas. Prvi popotni dan ladje se torej briše iz koledarja. In tako je malega dečka, ki je bil rojen tega izbrisanega dne, že kar pri rojstvu zadela ta nesreča, da mu sedaj angleške oblasti nečejo priznati rojstnega dne. Pravijo namreč, da se je rodi! ob svetem Nikoli, kar je deloma tudi resnično. X Angleški učenjak o ženskem spolu. Angleški učenjak Silomain, ki se je mnogo bavil z vprašanjem, kdaj se mladenke poročijo, je prišel do nastopnih rezultatov: Od 1000 mladenk se jih poroči v dobi od 15. do 20. leta 362. To je doba, ko je ženska privlačna kot nerazviti cvet in vsak moški upa, da jo dovede do popolnega cveta. V dobi nad 20. let se jih poroči 388. To je doba, ko se ženska smeje, a ljudje silno ljubijo smeh in veselje. V starosti 25. let se jih poroči okoli 60. To je doba, ko ženska ljubi. V starosti 35 let se jih poroči 20. V tej dobi je ženska prepričana, da polagoma izgublja svoj čar. V starosti od 38 do 39 let se poroči od 1000 mladenk samo ena. Žene v dobi od 40. let naprej pa oddajajo sobe v najem. Tako zaključuje svoja raz-iskavanj? imenovani učenjak. Srečna zakonca. Gašper: «No, ali sta ti in -isto lepo dekle, ki je bilo lani s teboj, morda že poročena?* Boltežar: «Da, prav srečno; samo živiva ločeno.* Gašper: "Kako je to mogoče? Boltežar: «Ona je vzela drugega, jaz pa drugo.* la smeh m kratek las Nebeško oblačilo. Fajmošter Pankracij v Gorski ru-pi je nekoč pri krščanskem nauku razlagal pripravo zo smrtno uro in Marijinim družbenkam polagal na srce sledeči nasvet: «Kadar se boste odpravljale iz te doline solz, si pripravite dostojno oblačilo, v katerem boste stopile pred večnega sodnika. Katera ima kaj grehov na vesti, naj obleče črno oblačilo, katera pa ima čisto vest, naj obleče belo obleko nedolžnosti.* Nedolgo zatem se je razbolela pobožna devica Kleplja in se v božji vdanosti pripravljala na poslednjo uro. Obiskal jo je tudi gospod Pankracij. «Oh, gospod župnik,* je zaupljivo vzdihnila pobožna Kleplja, «ka-dar umrjem, naj me oblečejo v belo oblačilo.* «To je lepo od tebe, draga Kleplja,* pravi faimošter Pankracij. «A vseeno^* sramežljivo odvrne Kleplja, «tuintam pa na belo obleko le prišijte kako črno pentljo . . .!» Ožbovt pri telefonu. Tudi Ožbovta je po zaključju doletelo, da je moral v Ljubljani po telefonu povprašati za svojo ženo, ki je čakala nanj v kavarni «Evropa», dočim je on sam bil v kavarni «Zvezda». Ker je Ožbovt precej dovzeten za kake posebnosti, je poklical natakarja in ga vprašal, kako bi se dalo napraviti, da bi ženo poklical k sebi, ne da bi jo bilo treba iskati, ker se mu ne ljubi. Natakar ga je poučil, kako se da to napraviti po telefonu. Ožbovt hrabro pozvoni pri telefonu in reče: «Prosim, recite moji ženi Uršuli, naj pride sem.» Gospodična na centrali: «Prosim, katero številko želite?* Ožbovt: «Ja, kaj mislite, da imam toliko žen, da sem jih numeriral.* Z^ratrsf^o z Dojenčkov jok. Otrokov jok iz-1 raža njegove občutke. Jok mu na- j domešča besedo. Po joku otroka [ mora skrbna mati takoj spoznati, I če joka zaradi gladu ali zbog bole- j | čin, od dolgega časa aH nestrpnosti. I : Včasih razsaja tudi od veselja, zlasti I j kadar ga razviješ, in lahko svobod-1 ! no brca okrog sebe. V tem slučaju I | naj se le nakriči, ne bo mu škodo-1 j valo. Nikoli pa ne smeš otroka po-1 tolažiti s tem, da mu nudiš hrano, I ako ni še čas za to, ker se mu s tem I več škoduje kakor koristi. Ako pa I otrok joka zaradi bolečin, mu mora I mati čimprej pomagati. Glavni po- I goji zdravega negovanja dojenčkov I so: snaga, pravilna in redna hrana I ter pametno, toda ne premehkužno I ravnanje. Ženski kotiiefe Vrhnja skorja na poticah. Kruh I in potice je dobro namazati, preden J jih deneš v peč, z jajcem, če ga pa j nimaš, je dobra tudi oslajena črna I kava, da postane vrhnja skorja lepo I zagorela in sladka. Tudi skorja ne I razpoka, ako je namazana. Nove čevlje namaži na podplatih I z oljem, in sicer toliko časa, dokler I ga nič več ne vpijajo. Potem se v I slabem vremenu ne napijejo vode. I LEPOTA? MLADOSTNA SVE-ŽOST? Priljubljena vnanjščina? Vse I to si lahko prihranite ter zabranite I prerano ostarelost edino z racionel- I nim negovanjem svojega obraza, I svojega telesa, svojih las in zob i Izrednega učinkovanja so že črez 25 I let priljubljeni Elza-preparati za ne- I govanje lepote: Elza-obrazna in ko- I žo varujoča pomada (2 lončka z I ovojem iti poštnino 25 dinarjev), I Elza-pomada za rast las (2 lončka z ovojem in poštnino 25 dinarjev), I Elza-lilijino milo lepote (4 kosi z ovojem in poštnino 35 dinarjev) in drugi Elza-preparati, kakor Elza- I cvet za lase, Elza-voda za usta, Elza- I koionska voda itd. Naslov: Lekarnar EUGEN V. FELLER, STUBICA DONJA, Eizatrg št. 360, Hrvatsko. Imaš 11 solr.čne pege, zajeda voe, nabore, ogrse? Uporabljaj Ečza obrazno pomado! AH želiš imeti lep vrat, obraz in roke? Uporabljal Etea obrazno pomado I Aii so ti roka i.u oforas občutljivi v zisji In vetrn? Uporabljaj Elza liiijno-miečno milo! Ali žoilš imeti kožo belo, snehko, čisto in zdravo? Uporablja] Elza liiijno-miečno milo? Ali se ti toži na izpadanja las, prkuta in O3ivelosti? Uporabljal Etea pomado za rast las! Ako žališ bujno snefeko In Ispa lase? ]aj Elza pomado za rast las \ Ali hočeš biti in ostati lep? Ali hočeš biti povsod ra. g. viden? Aii hočeš, da te ve so i i tvoja slika v zrcalu? 1'oizkt.v; leLsA-ik Prave Fcllerjeve Elza preparate in kmalu bodeš rekel tuiii I . >-SAls-a tj kakor vsi: To je OSI O £»-£»53. Tir o ! Išči v vseh poslovnicali t:ari,o prave Elza preparate od lekarnarja Fellerja. Al-.o naročiš naravnost, tako stane s pako-vanjera in poštnine, če denar naprej ali po povzetju: 2 velika porcelanasti lončka Elza-obrazne pomado "25 Din ; 2 velika porcelanasta lončk . Elza-pomade za rast las 26 Din ; 4 velike koso Elza iilijnega mlečnega mila 36 Din. Razilčno: Lilijino mleko 6 Din; brkomaz 3 Din; najfinejši Heya-Puder drja. Kiugei;;! v velikih orb italnih škatlah IS Din: najfinejši zobni prašek .Hega* v patent-dozab 10 Din; pudei -/a dame v vreščali 2 Din; zobni prašek v škatlah 3 Din, v vrečicah po ; Din; sadist (dišava) za peiiio 3 Din; Sam-pon za lase 2 Din; rumenilo za obraz, 12 pismov 12 Din; najfinejše parfeme od 15 D n dalje; cvet iase 20 Din; Elza-katranovo milo 5 Din. Za različne predmete se pakovanje in poStnir posebe račun Na to ceno se računa še 5 % doplatka. Naročilna pisma adresirati : Lekarne v SUGSK V. FELS.ER, STUBICA DOKJA, Eisatrg št. 3CS. Hrvatsko. Odgovorni urednik Jože Hojkar Izdaja Konzorcij Domovine. Tteka DflniSka tiskarna, d. d. v Ljubljani.