SSUK®
Izhaja
10., 20. In zadnjega dn6 vsakega meseca.
Naročnina
stane I gld. na leto.
Posamne številke
po 5 kr.
Krščanski delavci, združite se!
S?SUfc«)
Naročnino in dopise
pošiljajte uredništvu »Glasnik«
Cesta v Mestni Log 4,
Oglasila
delavcev, ki nimajo dela, ali delodajavcev, ki ižčejo delavcev, se vspre-jemajo zastonj!
iS
Štev. 6.	V Ljubljani, 28. februarija 1898.	Letnik IV.
Rudeči bratje in obrtni nadzorniki.
(Fr. Rovski.)
I.
Soc. demokratje bo skušali preprečiti tudi napravo obrtnih nadzornikov. Ko 8e je koncem 1. 1870. pripravljala vlada na Dunaji predložiti osnovo postave o obrtnih nadzornikih, bili so zopet voditelji soc. demokratičnega delavstva, ki so o pripravljenem predlogu jeli z veliko domišljavostjo v lastno moč z žabjo napihnjenostjo zabavljati. Bilo je to ravno v onem času, ko so vodniki nemSke socijalne demokracije na Dunaji namignili raznim delavskim društvom in organizacijam v naSem cesarstvu, nej bi delavstvo s svojih shodov in društev ne pošiljalo državnemu zboru nikakih peticij (zahtev) ali resolucij (sklepov) za svoje pravice, marveč naj se zadovolji s samim njih razglasom. RazglaSeranje ali pro-klamovanje zahtev in pravic delavskih je imelo tedaj le služiti »rudečim« za agitacijsko sredstvo ali mrežo, v katero bi lažje lovili Široke vrste (mase) delavskega ljudstva, s kterega pomočjo bi potem soc. demokratični voditelji lahko vladali.
Ko je bil 30. jan. 1881. sklican v Pragi javen ljudski shod, kjer se je obravnavalo o »zboljšanji obrtnega reda«, tedaj so prvi govorniki — sami soc. demokratje kazali mrzlo brezbrižnost nasproti upeljavi obrtnih nadzornikov. Vže tedaj je vrli urednik »Del-nickih Novia« (Delavskega lista) T. JirouSek dokazoval potrebo obrtnih nadzornikov ter zahteval; »obrtne nadzornike naj 1. delavci sami izvolijo, 2. država plačuje, 3. naj so
drž. zboru odgovorni, 4. naj uživajo postavno varnost in 5. ako bi v drugo morda ne bili več izvoljeni in bi ne mogli dobiti dela, zlasti pri tovarnarjih, kojim so se morda radi vestnega izvrševanja nadzornistva nemilo prikupili (!), naj bi jih država vzela v svojo službo s plačo, primerno njih obrtnemu in delavskemu poklicu«.
Trpko kislega obraza pa vendar videč neizogibnost so privolili soc. demokratje in v resolucijo pripisali odstavek: »Zahtevamo, da imajo tovarniški inšpektorji nadzorstvo tudi nad stavbami in gradivom, nad premogokopi, kamenolomi, sploh nad vsemi javnimi pod-vzetji. Nadzorniki naj so odgovorni postavo-dajalnim zborom«. Da bi pa obrtne inškep-torje volili delavci sami in v drugih predlogih g. JerovSka ni, izvzemši odgovornost pred postavodajalnimi zbori, v resoluciji ne duha ne sluha.
Toda ne devajmo preveč v nič gorečnosti praških soc. demokratov; saj so jih Se zaradi ravno omenjene resolucije hudo okrcali dunajski njih sodrugi, češ: kako se vendar predrzne soc. demokratično delavstvo beračiti za tako malenkost pri drž. zboru! BeraStvo je pri soc. demokratih prepovedano I »Drž. zboru se ne pošiljajo nikake želje in zahteve. Mi si pomoremo samil« Taka in podobna priznanja so prejemali praski ndečkarjiod dunajskih zastopnikov s krvavim trakom.
Dobro, vrlo dobro! Nič se ni »beračilo«, pa tudi nič doseglo. Dne 17. junija 1883. je bila potrjena in proglašena postava o obrtnih nadzornikih, kakor so jo izdelali postavodajalni zbori, ki traja do današnjega dne, po kateri kar prosto vlada imenuje obrtne nadzornike.
Tako se je končalo prizadevanje delavcev priti do svojih lastnih obrtnih nadzornikov in glavno glasilo čeSke soc. demokracije »Dčl-nickč Listy« se delavstvu Se posmehuje, čeS da je malo let popreje (I. 1879) prosjačilo stvari, ki se zdaj (l. 1882.) marsikomu zde »cunjaste punčike«. Preosnova obrtnega reda jim je neumnost (lapalija), od katere delavstvo ne prič_Luje ničesar.
Tako je vsled ruvanja soc. demokratičnih vodij, vsled njih skrivnih navdihov in javnega nasprotovanja prišlo avstrijsko delavstvo s svojo zahtevo obrtnih nadzornikov tako daleč, da je imela vlada in državni zbor popolnoma prosto roko pri ureditvi obrtnih nadzornikov. Ali ni bilo to neodpustna malomarnost? In kdo je Bpodbadal v tem važnem vpraSaqji delavstvo k brezbrižnosti? Odgovor je zopet: »Voditelji socialnih demokratov!«
Politika po svetu.
Vprašanje o slovenski univerzi prišlo v zadnjem času vsled slov. akademičnemu na raščaju na Dunaju in v Gradcu čimdalje ne-znosnejSih razmer — v raznih naSih zastopih opetovano zopet na dnevni red. Značilno za nas Slovence je, da je to važno vprašanje, ki se je že pred desetletji kar najresneje med nami razmotrivalo, sedaj Sele zopet srečno priplavalo na površje. In vendar obistinjenje te velike ideje ni baš tako izključeno in ne-možno, kakor nekateri celo med nami mislijo. Tudi ugovori, čeS, da bi Ljubljana ne nujala zadosti vi8okoSolcem potrebnih naobraževalnih sredstev, so večinoma jalovi. — Kajti brez ozira na to, da imamo v Ljubljani že danes
LISTEK.
Trije polovičarji.
Priobčil A. A.
(Dalje.)
Vse je strmelo. Tako se nikdo ni govoril pred tem liberalnim omizjem.
Nobeden nasprotnikov se še ni oglasil, ko se od zunaj zasliši vriSč. Pri vratih se pokaže ruđeči gostilničarjev obraz in zasliši se glas, da nekdo naglo potrebuje gospoda zdravnika.
Forner vzame pokrivalo in palico in odide s svojim prijateljem. Mi vemo, kdo je prišel zdravnika iskati. Ivan je, prvi hlapec pri Novaku, čegar žena je na smrt bolna.
bele čez dolgo se je v gosposki sobi zopet oživilo, toda postalo je veliko bolj divje in mnogo glasneje, kakor navadno. Po vsej ulici so slišali Slegelnovo vpitje. Sedaj šele mu je vzrastel greben, ko ni imel več pred seboj svojega klerikalnega nasprotnika. V začetku je hotel Ebing, po Fornerjevem govoru osrčen,
v marsičem ugovarjati, toda, ker je bil tak polovičar, so ga kmalu prevpili in jeli ga zasmehovati, tako, da je storil najbolj pametno, ko je plačal in jezen Sel domov. Drugi so pa vpili naprej, pili na pogin črne zalege in na blagor liberalne slobode prav do polnoči.
Iz zvonika farne cerkve je odbila ura deset, ko se je pomikala mala lučica proti Novakovi hiSi. Ivan je bil s svetilnico, sledil mu je pa duhovnik, ki je, napoltiho moleč, nosil Naj8vetej3e. Vsi domači so klečali pred vratmi s svečami v rokah ter potem spremili Boga v bolniško sobo. Globoka ganjenost in živa vera sijala je iz bledega obraza bolnice, ko je sprejela sv. popotnico in sv. poslednje olje. Vsa objokana je klečala Marijana pri materini postelji, tudi Štefanu je bilo jako tesno pri srcu. Tudi zdravnik Forner je bil Se navzoč in ni se sramoval kleče z drugimi vred pričakovati nebeškega kralja. Ko je bilo sveto opravilo končano, podal se je z gospodom kapelanom proti domu, Ivan ju je pa Se nekoliko spremil.
Ko sta proti polnoči stopala po ulicah trških, vlekli so se ravno zadnji iz gostilne »pri lipi«, polni sladkega vina proti domu. Tudi notar, jedna izmed največih zvezd na liberalnem nebu našega trga, korakal je negotovih korakov v svoje stanovanje. Dobro je bilo, pa so postale njegove oči že medle, drugače bi bil gotovo zadel v omotico, ko bi bil videl, kako sta hitro stopila mimo njega kapetan in Forner, ta dva grozna klerikalca.
3. K (kodu ali ne?
Nedelja je bila in ob jednem dan zahvale za obilni Božji blagoslov pri žetvi. V velikih trumah so hiteli kmetje iz hribov v hišo božjo, in tudi popoludne je bilo v trgu če vse živo. Proti tretji uri je bila tudi popoldanska služba končana, in Ebingova gospa se je vračala, skrbno čuječ na svojo svileno obleko, proti domu. Prav za prav je bila to dobra žena, kakor se je često izrazil njen soprog, živela je s svojimi sosedi v miru, akoravno se ji tudi ni napačno zdelo, ako se je sprla doma nekoliko s svojim možem. Gospod
kapitalistom. Doma pa meče vlada denar brez potrebe za volitvene namene, ne meneč se za revščino, ki vlada med ljudstvom. Teh dolgov, ki ležč na ramah ubogih davkoplačevalcev, in tega nepoštenega ravnanja z ljudskim denarjem je kriv židovski liberalizem, ki se tako prečimo obnaša v »deželi slobode«.
Na Laškem so prišli na sled veliki goljufiji. Neka tovarna, ki izdeluje žgane pijače, je goljufala v sporazumljenju z davkarijo za 180 000 lir pri davkih. Tovarna je ’bila tako varna in brez vsake skrbi, da je nadaljevala svoje goljufije celo vpričo davkarjev, ki o teh stvareh niso ničesar vedeli. Ko se je vsa zadeva objavila na višjem mestu, prestavila je vlada nekatere uradnike, druge pa je odpustila iz službe. Glavni udeležniki goljufije so bogati kupci, obrtniki, višji državni poslanci, predsedniki kupčijskih zbornic in nekaj ubogih delavcev, ki so jih zvabili z denarjem, da bodo »odgovorni« za vso stvar, ako pride državnemu pravniku na ušesa. Gotovo je, da ni ta slučaj, ta goljufija pri davkih nič posebnega v deželi, kjer ima veljavo v javnem življenju še vedno Krispi, mož, ki je sam zapleten v veliko hujše zadeve, kakor je ta. Ta goljufija pa nam kaže jasno, kako se znajo odtegovati davkom bogatini in kako lahko se dajo podkupiti laški uradniki. Ljudstvo, ki nima denarja, se ne more odkupovati in zato se s tem večjo silo iztirjujejo davki. Res, žalostne razmere vladajo v deželi, kjer je nekdaj cvetelo splošno blagostanje!
Na Švedskem je dal minister za notranje zadeve napraviti načrt za zavarovanje delavcev. Ta načrt obsega vse osebe, ki nimajo 1800 kron (1 krona = 67 kr.) dohodkov in niso stare nad 30 let. Ta postava naj bi stopila v veljavo 1. prosinca 1.1900. Troje vrste pokojnino obsega načrt, za katero bi bilo treba- plačevati na teden 20, 15, 10 erov, (ena krona ima 100 erov) in pokojnina bi znašala, ako bi delavec dosegel 65. leto, 200, 150 ali 100 kron na leto. Zavarovalnino plačujejo delavci in država; delodajalci so prosti. Delavci bi vplačali prvo leto dva milijona kron in ravno toliko d& tudi država. Delavcev, ki bi bili zavarovani, se šteje kakih 600.000. Sčasoma bi narastli dohodki do 8 milijonov kron na leto. Zavarovalni fond je proračunjen na tristo milijonov kron.
Slaba poročila prihajajo v Evropo iz Perzije. Kakor je znano, bil je 1. maja 1.1896. tedanji šah Nasr-Eddin umorjen in prestol je zasedel Musaffer-Eddin. Od tedaj se nič do-
brega ne sliši iz Perzije. Zadnji čas poročajo listi, da nastopa v Perziji anarhija in da propada državna oblast. Denarne zadeve in draginja — to je na dnevnem redu. Da se pa to žalostno stanje še poveča, zato skrbe že državni uradniki, ki ubogo ljudstvo izsesavajo in zatirajo prav po svoji orijentalski navadi. Pred nekaj meseci se je v južnem delu dežele uprlo ljudstvo, pregnalo namestnika, uvedlo samostojno vlado in naznanilo šahu, da mu je pripravljeno plačevati davek, drugače pa nima ž njim ničesar opraviti. Kaj je odgovoril na to šab, še ni znano. Tudi mohamedanska duhovščina je proti šahu in zahteva od njega preosnov ali reform, katere je obljubil že njegov prednik Nasr-Eddin.
Naša organizacija.
V Ljubljani je bilo zadnji teden živahno. Raznesla se je bila novica, da nameravajo oholim ljubljanskim nemškim in nem-škutarskim fantkom priti na pomoč tovarši iz Gradca in Ljubnega. Ti fantki so v svojih puhlih glavicah sodili, da je vsled njihovega delovanja že cel svet njihov. V Gradcu in na Dunaju so namreč zelo izvrstno opravljali ti fantki pasjo prepeličarsko službo. Ko so divjali nemški študentje, so jim nemški in nemškutarski pobiči s Kranjskega zasledovali Slovence. Naši dijaki so vsled tega imeli čuda prestati. Pobiči so pa tudi v Ljubljani kanili delati tako, kot so v Gradcu. Jeli so hoditi krog s svojimi velikonemškimi znamenji in napadati Slovence po ulicah. Ko so jo par-krat pošteno skupili, so pa nameravali dobiti tovarišev od drugod. Ta novica je razburila ljubljansko prebivalstvo. Dnč 20. t. m., v nedeljo ob 11., se je vsled tega zbrala v »Zvezdi« več tisoč broječa množica in je s petjem in živio klici javljala, da nemškutarčki še ne bodo tako brž gospodarili v beli Ljubljani. V urejenem sprevodu se je pomikala množica proti mestni hiši, kjer je glasno zahtevala volivno pravico v mestni zastop tudi za delavce. Mirno se je na to razšla. — Visoki gospodje so zvedavo vohali, odkod je prišlo to gibanje. Lagali so, da so duhovniki Kalan, Koblar in dr. Krek to vprizorili. Sovraštvo proti kršč. socijalnemu gibanju je ob ti priliki zopet butilo na dan. Tudi »Slov. Narod« je po znani podli navadi naravnost obrekljivo denunciral kršč. socijaliste. Nekaj nas pa vendar-le veseli. Kedar se v Ljubljani zbere velika množica ljudij za kako po-litiško izjavo, brž se sliši: krščanski socija-listi so to vprizorili, kakor bi nobena druga stranka tega ne zmogla. To dokazuje, da nas vpoštevajo in k nam štejejo vse ljudstvo. Žalibog, da to še ni popolnoma resnično, toda to pa povemo visokim gospodom na vsa usta, da kolikor nas je, se ne bojimo nikogar, naj-
na razpolago veliko in izborno knjižnico poleg mnogih manjših in krasen, slovit muzej, se bode Ljubljana v malo letih čisto naravno razvila in stopiti mogla v kolo drugih modernih mest z vsemi njih udobnostmi in potrebami ter postane tako sposobna za ustanovitev — slovenske univerze v nameravanem obsegu. — Potem pač ne bode bornemu slovenskemu dijaku po dokončanih srednješolskih naukih porivati se treba na daljni mu sovražni Dunaj ali Gradec, odkoder pride marsikdo nemalokdaj moralično uničen in svojemu narodu odtujen v domovino nazaj. Ker večina slovenskega dijaštva izide iz nižjih krogov, zato se tudi mi toplo ogrevamo za obistinjenje te vznesene ideje ter kličemo: Slov. univerza — zadača — tudi naša.
Z Ogerskega prihajajo vedno bolj zanimive novice. Zadnje dni so se odkrile v poslanski zbornici stvari, ki osvetljujejo sedanji vladni sistem. Da bi si zagotovila vlada poslancev, ki bodo šli za vlado čez drn in strn, porabila je pri zadnjih volitvah cele tri milijone v ta namen. Ali se je potem čuditi, da zmaguježidovsko-prostozidarska stranka? Terorizem, podkupovanje volilcev, vsa častna in nečastna sredstva vporablja v jeden namen — da deseže nadvlado, da ji je mogoče vstre-zati svoji sebičnosti. Ko se je vršila zadnje dni razprava o najnovejših nemirih med ogerskim kmečkim ljudstvom in ko so vsi trezno misleči poslanci opozarjali vlado na pretečo nevarnost ter ji očitali, da je ona zakrivila te žalostne pojave, izjavil je poslanec Bohonczy, vladni pristaš, da je Banffy-jeva vlada nezmožna, da bi mogla narediti red med ljudstvom. Priznal je, da je pri volitvi prejel od vlade 5000 gld. in tako so prejeli tudi drugi vladni pristaši večje ali manjše svole. ^'-'diijič je pozival svoje tovariše, ki 'm bili deležni vladnih »dobrot«, naj vrnejo, kakor je pripravljen tudi sam, prejete svote v polajšanje ljudske bede. — Seveda je bila pri tej izjavi poparjena »zvesta« vladna stranka posebno pa ministerstvo, dobro vedoč, da se bo ta izjava vspešno porabila proti sedanji vladi, ker bo delala katol. ljudska stranka na to, da odpre ljudstvu oči ter mu pokaže njegove iz8esovalce. Ali je potem pri takih razmerah čudno, da se nekdaj bogata Ogerska vedno bolj pogrezuje v dolgove? Pred 30 leti ni imela nobenih posebnih dolgov, a leta 1897. je imela že 2000 milijonov gld. dolga zunaj avstrijske države. In od teh 2000 milijonov mora plačevati ljudstvo obresti tujim
Ebing je pa potem navadno sprevidel, da je bolje, ako se vda in uboga svojo zlato ženico.
Ko je gospa vstopila, zbudil se je Ebing ravno iz mirnega spanja in si je oči mel
»Fric«, pravi mu, tako lepega večera ne dobiva pol leta več, kaj ko bi šla na »hribček« ?
»Mislil sem prav za prav, da bi šla k »Zvezdi«, toda saj je vsejedno, le pojdiva.«
»Gotovo«, potrdi gospa, «dosti pametneje je, kakor sedeti v gostilni, od koder prideš le jezen in slabe volje domov, kakor včeraj.«
Šla sta torej. Lep drevored pripeljal ju je kmalu na lepo pot po polju, katera se je pomikala ob jezeru. Nista šla še dolgo, ko doideta starega, že vsega sivega gospoda.
»Dober večer, gospod dušni pastir«, kliče Ebing že od daleč. »Poljubujem vam roko, častiti gospod župnik«, doda gospa. »Kako lepo je, da se tu srečamo, saj greste vi gotovo tudi na hribček?«
Prijazno pozdravljajo, vzel je povsod priljubljeni starček pokrivalo svoje s snežnobele
glave: »Da, tudi jaz mučim svoje stare noge po potu v hrib in lahko gremo skupaj, ako vama moje spremstvo ni v nadlego ?«
»O, ravno narobe, zelo naju veseli«, zakličeta oba, in tako je tekel pogovor, medtem ko so se počasi približevali hribčku, katerega je krasila na vrhu stoječa prijazna cerkvica.
Ko jih je kmalu potem dohitela neka gospa iz trga, šla je Ekingova gospa ž njo naprej, oba možaka sta se pa takoj začela zaupneje pogovarjati.
»Kaj menite, gospod župnik«, pravi Ebing, »ali ta neha biti katoličan, kdor ne veruje na papeževo nezmotljivost ?« Včerajšnji pogovor v gostilni »pri lipi« je povzročil danes trgovcu dosti premišljevanja, kajti do sedaj se za to versko resnico ni tako zelo zanimal.
»Ljubi prijatelji kdor to resnico taji, ta ni več katolik; na zunanje je mogoče še, v svojem notranjem pa ne več. Saj je pa to tudi popolnoma jasno, ker tak taji in zaničuje sveto cerkev kot našo učiteljico in postavi svojo pametno mesto od Boga postav-
ljene učiteljice sv. cerkve.« — Ebing je molčal. Kakor tiho očitanje so ga zadele besede župnikove, in sklenil je, da hoče v verskih zadevah ostati vedno dober katoličan.
»Pri tej priložnosti, gospod Ebing«, nadaljuje župnik, bi vas rad opozoril na katoliški shod, ki bo zboroval danes teden tu pri nas. To je nekaj, kar prinese pravo prosveto na najrazličnejše okolnosti. Dobro bi bilo, ko bi se shoda vdeležili tudi vi!«
»Hm, hm, in majal je z glavo, »sem že prestar, se mi ne spodobi več prav, v obče se pa za javnost toliko ne brigam.«
»Ne tako prijatelj, mi nismo prestari; težko je sicer na stare dni se začeti pečati s takimi novimi stvarmi, o katerih se nam preje še sanjalo ni, saj je bilo meni tudi tako. Toda škodo trpi dobra stvar, ako se Btarost zanjo ne briga. Poglejte, reklo bi se potem, saj so pri tej stvari samo mladi, neizkušeni ljudje, od starejših, pametnejših se nikdo ne vmešava, in mnogi bi se na ta način odvrnili od te tako dobre stvari.« (Dalje prih.)
manjka denuncijacij, lažij in obrekovanja. — Tisto nedeljo zvečer je imela »Zveza« svojo veselico. Tamburaši so se izvrstno izkazali. Igralci so tudi vzgledno igrali. Ljudij je bilo vse polno. Nekaj je bilo pa narobe. Več nego mesec dnij pred veselico so se . vežbali igralci, da vprizorijo Aleševčevo burko »Nemški ne znajo.« V soboto pred pustno nedeljo pa je deželna vlada prepovedala to igro, ki se je preje že neštevilnokrat igrala. Tako se nam godi. Zapisali bi marsikaj pri tem, toda zaplenili bi nam list. To pa prosimo bralce, naj razmišljajo, kako vse smejo proti nam in našim najsvetejšim stvarem so-cijalni demokratje in liberalci, ko se nobeden ne meni zato. Nam pa poštena igra, v kateri se pisatelj norčuje iz nemškutarije, ni dovoljena. Misli so menda dovoljene m če bodo naši bralci mislili o tem, se bodo tem bolj potrdili v naših načelih in tako brez dvojbe pride dan, ko bomo lahko in brez skrbi svoje misli izražali tudi v besedah in dejanjih.
Stari Trg pri Ložu (Shod.) Dr. Žitnika in dr. Kreka je tukajSno »katol. narodno društvo povabilo, naj prideta poročat na tretji občni zbor, ki se je vršil 13. t. m. Ljudstvo je z zanimanjem pričakovalo svojih državnih poslancev. Dr. Žitnik je naslikal poslušalcem politične razmere, Sibal ostro prenapetost nekaterih Nemcev in zahteval pravico tudi za Slovence. Podal nam je tudi natančen poduk o deželnih denarnih razmerah. V petčetrt-urnem govoru je poslušalce vse prav zelo zanimalo, karkoli jim je povedal. Dr. Kreku pa je g. predgovornik prepustil, da pove nekaj o onih postavah, katere je hotela vlada predložiti državnemu zboru, ako bi bil redno zboroval. Te postave so pa bile o kmetskih zadrugah, o tako imenovanih kartelih in o zavarovalnicah. Težko in počasi bode to šlo, kar je ljudstvu v korist, ker veliki kapital vse ovira. Ljudstva se je nabralo jako veliko, tako da so bili prostori konsumnega društva polni in še zunaj so morali mnogi ostati.
Iz Kozjega na Štajarskem. Dragi France 1 Piedao iztožim iz svoje torbe nabrano blago, se Ti prav lepo zahvaljujem za častilko. — Naše društvo je priredilo v nedeljo, dne 13. svečana, zabavni večer s srečolovom in petjem v prostorih g. Franca Gučeka. Na ta zabavni večer je prišlo mnogo vrlih kmetov in kmetiških fantov, pa tudi delavcev. Vseh gostov je bilo okrog 250 Srečk je bilo razprodanih 500. Dragi France! Ko bi bil Ti videl in slišal, kako je bilo vse tiho in mirno takrat, ko je dal g predsednik znamenje : zdaj se bode začela sreča loviti. Bog daj še več tacih večerov! Delujmo tako pogumno skupno pod jedno zastavo, ki se glasi: Vse za vero, dom, cesarja; naše geslo pa naj bode: Vsi za jednega, vsak za vse. Socijalistični duh nam vedno nastavlja svoje mreže, da bi nas ujel. Toraj imejte pozor, dragi slovenski fantje in možje pred socijalno-demokratičnimi hujskači. Ne sprejemljite in ne berite nobenih liberalnih in socijalno-de-mokratičnih časopisov, kakor je: Rodoljub, Svoboda, Delavec, Slov. Narod itd. Naročajte in berite na krščanski podlagi obstoječe časopise : Glasnik, Domoljub, Slov. Gospodar itd. Zdaj se vam še nudi prilika, kdor more, naj pristopi prekoristni družbi sv. Mohora, gotovo vam ne bode žal, kajti za en sam goldinar-ček pa šest tako lepih knjig! Tebe pa, dragi prijatelj, prosim, ostani mi zvest, kakor si mi pokazal v predzadnji številki »Glasnika« z dopisom, ki me je prav razveselil. Naznani mi še kaj o vaših vsakdanjih razmerah in novicah. Lepo Te pozdravljam in sem Tvoj odkritosrčni prijatelj Miha P., kmetiški fant.
Iz Št Petra na Krasu. Včasih je bilo pri nas običajno, da so predpustne šeme kazale norce radovednim zijalom. Zdaj pa ni več tega. Da pa ne ostanemo brez tega, našemil je nekdo šesto številko »Delavca« z lažnjivo - čudnim poročilom, z nadpisom: »Krščanski socijalisti v St. Petru na Krasu«. Gospod Zavertnik, urednik »Delavca«, mi bo gotovo hvaležen, če mu povem, kako debelo ga jedotični poročevalec »nafarbal*. Poročilo pravi, da so krščanski socijalisti na dsn 30. m. m. zbobnali skupaj svoj shod ; dočim mi o shodu ne vemo ničesar, le »katol. delavsko društvo* je imelo ta dan v prostorih gospoda Spilarja svoj redni občni zbor, pri katerem
kar je umevno, imajo opraviti samo društveni udje, predsednik društva pa voditi zborovanje. Predsednik društva pa je bil in je še g. Fr. Rajčevič, kurat v Trnju. Temu torej ni bilo treba za besedo prijemati, pač pa otvoriti zborovanje in kar je običajno govoriti in pozdraviti navzoče. Kdo je drugi predsednik, ki je po mnenju poročevalca bolj pošteno govoril nego prvi in je rekel, da je bilo 52 udov pri društvu iu se je žalibože to število že skrčilo, ne vč nikdo, ker se umeje, da nima nobeno društvo ob jednem dveh predsednikov. Res pa je, da je društveni tajnik Ljudovik Špilar v drugi točki čital: Društvo obstoji eno leto, ima 59 udov, kar ni za sedanje časovne razmere malenkost; do danes pa ni odstopil še nobeden ud. Poročilo blagajnika je v »Delavcu« deloma zavito, deloma zlagano. »Delavec« pravi: Povedal je, da so izdali 40 gld, za knjige in je ostalo še nekaj krajcarjev v blagajni. Istinito poročilo bragajoika pa je:. Dohodkov je imelo društvo 122 gid. 10 kr.; stroškov pa 47 gld. 7 kr.; te pa: za društvene knjige in časopise, za podporo obolelim udom in za pristop k »Zvezi«. Gotovine kakor preostanek je: obrestinosno v hranilnici 65 gld., v blagajni 10 gld. 3 kr. Vidite, g. Zavertnik. kako ste »nafarbani« 1 Naše društvo nima le nekaj krajcarjev v blagajni, pač pa z inventarjem vred okroglih sto gold, in to letnega preostanka, kar ni za tukaj šne razmere le enkrat, temveč desetkrat veliko. Debela laž je tudi, da se je z volitvijo čakalo na železničarje. čemu tudi to? Občni zbor je bil sklepčen, zakaj čakati in še neude.? »Pričela se je torej volitev, piše dalje »Delavec«, v odbor delavskega društva so voljeni trije duhovniki,trije trgovci, župan, nekateri županski odborniki in nekateri delavci za parado.« Štejva, g. Zavertnik, vašega poročevalca odbor! Ta ima v najkrajšem številu 13 odbornikov, dočim jih je in jih sme biti le sedem. Od teh je šest dosedanjih in jeden nov; dva duhovnika in jeden trgovec (ne pa trije) bodo kakor ustanovitelji in odborniki z ostalim odborom dobro vedeli, kaj društvu koristi ali škoduje. — Kakor vidite, ste gosp. urednik »Delavca« dobro »nafarbani« od nog do glave; poročevalec pa hoče tudi obraz s sajami počrniti, zato poroča dalje o prihodu g. Finžgarja iz Ljubljane, ter mu med nelepimi besedami spodtika, da se je tukaj »ošabno« vedel. Revež poročevalec je še kaj malo ošabnosti videl pri krščanskih socijalistih, pri g. Finžgarju pa prav nič. On je stopil pred vsa-cega z le njemu lastno, veselo odkritosrčnostjo in z dobrim namenom. Zato je bil tudi pri nas dobro došel. Zdaj manjka »Delavčevemu« poročilu še pečata. Ta pa sestoji iz podpisa dotičnemu članku, namreč: »Vsi železničarji v Sv. Petru.« To je res za na teme vtisniti vredniku lažnjivega lista. Naši železničarji so preveč moški za take podpise; izjeme sicer so, toda ne več nego prstov na roki. Sram jih torej bilo te ljudi! Ti naj bi zanaprej vedeli, da imatd laž in zvijača tudi v Št. Petru kratke noge.	Zdravko.
Iz D. M. Polja. Naše konsumno društvo deluje dobrih devet mescev v naši župnji, pa je moralo že veliko boja prestati. V kljub vsemu temu prav dobro napreduje. Vsaka stvar, katera se ima boriti z nasprotniki, se nekako vtrjuje, kakor je vojak v vojskinem času bolj vnet za domovino in cesarja, kakor v mirnem, ko nima nasprotnikov; ravno nekako tako se godi našemu konsumnemu društvu. Naša trdnjava ni tako slaba, kakor mislijo nasprotniki; ne bomo se udali, dokler se bo po naših žilah pretekala kri. Neki sovražnik se je zaklel, da pred ne odneha, dokler ne bo našega tabora razrušil. Mi ne želimo nikomur nič hudega, ampak svetujemo nasprotnikom, da z naskokom odjenjajo; gotovo se ne bodo zmage ovenčani vrnili. L* počasi, počasi, prijatelji, z zabavljanjem; tudi vaše postopanje nam je znano zavoljo policijske ure. Ne vem, da se pri vas nekaj žganjice menj ne potoči. Ali ni boljši za delavca, da spije pol litra vina, kakor pa en četrt grenkega? Moram še omeniti, da se je nekdo celo predrznil naravnost ude odsvetovati od društva, da utegnejo na boben priti, ako se bodo konsumnega društva držali. Tega pa pa ne pove, da jih je že veliko na kant prišlo, ker so slabe krčmarje poslušali. Ako se pa boji, da v prihodnje ne bo mogel reč
živeti na svojem posestvu in gostilni, nej pa zamenja s kakim delavcem, pa bo videl, da je konsumno društvo koristno.
konsumljdn.
Kaj se obeta? Vlansks železniške nesreče so vender-le zgenile našo vlado. Jasno kot beli dan se je dokazalo, da s tem, če se pri železniškem osobju skuša prihraniti, kar se da, če se nalagajo prometnim služabnikom bremena, ki jih ne morejo nositi, ne trpi samo od vseh prezirani proletarec-delavec, marveč v prvi vrsti varnost železniške vožoje, prebivalci in cela država. To, kar se je že nebrojnokrat zahtevalo) od naše strani in od drugod, je naposled spoznala tudi vlada: Tako ne more iti več dalje.
Oglejmo si, kaj je storila ! Poslala je naj-preje nekega višjega uradnika v B e r o 1 i n da si na Pruskem ogleda, kako so urejene službene razmere pri železničarjih. Tam imajo mnogo manj službe in vsled tega mnoga več počitka. Ia vendar ne gre — država vsaksebi. Dnč 1. apr. 1895. je že vravnana železniška služba na Pruskem, pri bas so se pa Šli še-le koncem 1897. tjakaj učit. Sramotno je to, da hodimo vedno na Prusko v šolo in da smo v Avstriji vedno za nekaj let prekasni. A naj bi le kaj pomagalo. N a j-preje moramo, žali bo g, p o v d a -rjati, da se pruska mera za delo in počitek pri nas ne bode uvela, marveč mnogo manj in daje nekakšno zboljšanje železničars-ki’Jb razmer dozdaj še samo pri državni železnici sklenjeno. Sredi meseca januvarja je sklical železničarski minister več uradnikov v posvet, kako bi se dalo pri nas v tem oziru kaj ukreniti. Vodje štirih zasebnih železnic (med njimi tudi južne železnice) so se vdeležili tega posvetovanja, toda kar se je sklenilo, velja do sedaj samo za državne železnice. Glavne stvari so te le : 1. Štirindvajseturno delo je povsod pri izvršujočem prometnem osobju odpravljeno. V službeno dobo je všteti tudi čas pripravljanja med službeno turo in izročevanja po nji. 2. Razloček je med tistimi uslužbenci, ki imajo težjo in odgovornejšo službo, zlasti na večjih postajah, a) Ekspedijenti in zavirači na velikih postajah bodo imeli k večjemu po 12 ur službe; za nj6 pa dvakrat toliko počitka. b) čuvaji pri blokih in zapiralnicah bodo na velikih postajah tudi le po 12 ur v službi in potem 24 ur v počitku, c) Imenovani uslužbenci bodo imeli pa na manjših postajah, kjer je ponočno in podnevno delo, 12 do 16 ur službe in potem ravno toliko počitka. Kjer je med službo zavoljo majhnega prometa več počitka, tam sme znašati služba do 18 ur. Počitka bodi najmanj po 12 ur. č) Čuvaji na progah, kjer je ponočna in podnevna služba,smejo biti k večjemu 16 ur v službi; čuvaji pri blokih na tacih progah pa po 12 ur. Na progah, kjer je precej vmesnega k 'čitka, se sme zahtevati od čuvajev 18 ur-n služba. V tem slučaju, kakor tudi, če mo-raj urecej časa hoditi, predno pridejo iz stanov a na svoje mesto, se jim mora počitek primerno podaljšati. — Kjer je malo prometa in ponočna služba omejena, se sme počitek, če se pričenja pred polnočjo, omejiti na 6 ur. d) Uslužbenci pri lokomotivah ne smejo biti v službi na lokomotivi pri osebnih vlakih dlje, nego 9, ur pri tovornih pa ne dlje nego 12 ur. Služba osobja pri vlakih
sploh ne sme trajati s pripravljanjem in odpravljanjem vred nad 14 ur. e) Skrbelo se bo, da đobć železniški uslužbenci cele proste dneve in da se jim bo po možnosti dovolil potrebni Sas za dopoldanjo božjo službo, f) Predno se uvede novi red, se bodo po-aamni uslužbenci zaslišali in njihove želje gledć na ureditev njihove službe se bodo poročale na vodstvo. II. Mnogo nejasnega je v teh določilih; najslabSe je pa to, da se bo novi red po Časi uvaja). Do sedaj so v to preračuujena tri leta. Vsa stvar bo stala nad 2 milijon gld. Da se izvrši, bo treba mnogo novih uslužbencev. Teh se bo paC najložje dobilo, ker je toliko ljudij brez službe. K sklepu izjavljamo le to, da zavoljo zboljšanja ne odnehamo od drugih naSih zahtev in hoComo z vsemi silami delati na to, da bodo boljše razmere zasijale tudi uslužbencem na zasebnih, pred vsem na južni železnici.
Drobtine.
Javno predavanje. Prihodnji Četrtek predaval bode v »Slovenski krSčansko-socijalci zvezi« C. g. kanonik I. SuSnik oNanseno-vem potovanju na severni teCaj. Začetek toCno ob pol 8. uri zvečer. Predavanje se bode vršilo v veliki dvorani »Katoliškega doma.« Gostje dobrodošli! — Predavanja se bodo nadaljevala vedao vsak Četrtek.
Dopisniku z Vrhnike. Ko smo nedavno pisali o nekorektnem postopanju jednega Vaših delegatov na občnem zboru zveze okrajnih bol. blagajen v Trstu smo poročali resnico. Somisljeniki-delegatje nam zatrjujejo, da je bila zahteva laskih delegatov, da naj se laski blagajni v Poreču posodi 2000 gld. stvarno neutemeljena, kar sledi že iz motivacije, čeS da Ce se teh 2000 gld. že posodi, je Se 1000 že lani isti blagajni posojenih gld. izgubljenih, ker je blagajna potem kantu. Značilno je bilo tudi, da je vladni zastopnik, ki je vse prei kakor Slovencem prijazen, izjavil, da bi se novo posojilo smelo poreSki blagajni Se le potem izplačati, ko bi vlada blagajniške knjige malo natančneje pregledala. Torej vladni zastopnik sam ni verjel, da je v bla-gainici vse v redu. Na to so se tudi naSi delegati sklicevali trdeč, da delavski groSi niso v blagajnah naloženi zato, da bi se z njimi vzdrževale bankrotne laške, blagajne. Torej je bila opozicija slov. delegatov že stvarno opravičena. Vrh tega pa je bilo na zboru prišlo tudi do narodnostnih prepirov, ker so Lahi izzivajoč začeli laško govoriti, na ksr so naSi delegati v slovenskem jeziku odgovarjali, dočim se je bilo poprej iz mej-sebojne kulantnosti zborovalo v nemškem kot obema strankama znanem jeziku. Glasovanje, pri katerem je eden Vaših delegatov z Lahi potegnil, tako da je bilo 16 proti 16 glasov, vršilo se je torej tudi v znamenju narodnostnega prepričanja in to je posebno treba povdarjati. Lahov ni odpadel nijeden, Slovencev, pa dva — to zadostuje, da se do-tičnika najostreje obsodi.
Za zadruge. Cesto nas vprašujejo, kje bi se dobila kaka knjiga, kjer bi bil zadružni zakon dobro pojasnjen. V ta namen priporočamo : Herm. Ziller: Genossenschaftsgesetz und die Organisation der Consumvereine. Wien 1873. Verlag des Allg. Verbandes der osterr. Erwerbs und Wirtschaftsgenossen-schaften. Za knjigovodstvo pa: Oppermann: Die doppelte kaufmiinnische Buchiubrung, insbesondere fiir Consumvereine, Berlin 1869.
Katoliško gibanje na Laškem. Kolikor bolj se Siri socijalizem in kolikor bolj zabranjuje lsška vlada vsak pojav katoliškega gibanja, tem bolj vzplamteva in se vzbuja versko prepričanje med laškim narodom. Po nasvetu sv, Očeta snujejo po farah katoliška društva. — V Lombardiji je 639, v Pijemontu 578 in na Benečanskem 826 takih katol. društev. Preteklo se je osnovalo na LaSkem 1667 takih društev, 312 društev za mladeniče,
157 kmetskih posojilnic, in 24 katol. društev ze visokošolce. To kaže, da je prav živahna katoliška organizacija. V gornji Italiji je 533 ReifTeisnovih posojilnic, katerih dobrote uživajo le dobri katoličani, V severni Italiji je 1000 delavskih društev. Južni kraji so bolj mrtvi, a tudi na jug se je zaneslo gibanje. Okrog Rima so ustanovili že več katoliških delavskih društev in kmetskih posojilnic.
Te lepe sadove gledajo z zavistjo in bojaznijo crkvi sovražni krogi in nek proticer-kveni list piše o tem: »Ako daje cerkev poleg duhovne koristi kmetu in delavcu tudi časno, tedaj je gotovo, da bo pridobila ljudstvo za Bvoje namene.«
Zahvala. Slavni družbi sv. Mohorja v Celovcu se izreka tem potom najprisrčnejša zahvala za triindvajset prav lepih darovanih knjig vsakovrstnega berila. Ljubi Bog nam nakloni Se več dobrotnikov. — Za odbor »gaspodarskega bralnega društva« v Kozjem Mihael PustiSek, zapisnikar.
Nemška oljka. V Kozjem so imeli 20. svečana nemčurji svoj bal v gostilni Pirhovej. Cela nemška druhal Se je zbrala na tem balu; a zjutraj so prišli skoraj vsi domov s krvavimi »bučami«. Glejte, se nemški Mihelni se krešejo kakor novopodkovani konji med seboj. Kajneda, po tursko! Taka vam je nemška olika v Kozjem!
Slavija. Slovenci v Pragi so si vstanovili pod pokroviteljstvom bi. g. nadinžinirja Fr. Tomšiča svoj »Slovenski klub »Slavije«, Cegar odbor se je sestavil za zimski tečaj sledeče: Predsednik: stud. phil. Iv. KurSič; Tajnik: stud. phil. Dragotin Lončar; Blagajnik: stud. phil. Robert Kenda; Namestnik: stud. phil. Iv. Žmavc.
Delavsko gibanje na Španskem. S kolikim navdušenjem se organizujejo katol. delavoi na Španskem, kažejo nam lepi uspehi v mestu Santander, ki je bilo poleg Barcelone najbolj razupito gnjezdo socijalne demokracije in anarhizma. Meseca majnika m. 1. so v tem mestu na prizadevanje P. Manjena ustanovili katol. delavsko društvo, ki šteje danes že 1923 članov. Že na ustanovni dan so pokazali delavci svoje versko prepričanje s tem, da so 8koro vsi prejeli skupno sv. zakramente. Društvo ima večerno Solo, bolniško in podporno blagajno, ki je izplačala do sedaj 26 200 gl. podpore svojim udom.
Zveza katoliških mornarjev. V mestu Ka-diksu, ki je jedno največih pristanišč za ladje na Španskem, se je osnovala zveza katol. mornarjev prekomorske parobrodne družbe. Po prizadevanju prijatelja delavskih stanov P. Manjona so obstojale v vseh pristaniščih mornarske družbe, ki se so sedaj združile v zvezo. Skoro vsi mornarji pripadajo zvezi in tudi uradniki parobrodne družbe se kažejo zelo prijazne tej zvezi. Ta dan, ko se je osnovala zveza, so blagoslovili v navzočnosti politične in vojaške oblasti nov krasen dom mornarski.
Kako se postopa z oderuhi na Ruskem ?
Sodišče v Petrogradu je obsodilo generala Paškievica, učitelja na višji topničarski šoli, da zaradi oderuštva izgubi Službo in da mora iti za 12 let v prognanstvo v Sibirijo. Kako so pa pri nas prosti oderuhi, ker jim postava premalo gleda na prste I
Nadobudna mladina. V nekem drevoredu v Gradcu prodajajo, kakor pri nas, ženice, klobase, kruh in druge jestvine. Nekega dne pa pride k taki branovki nekaj fantalinov, ki zahtevajo klobas in kruhs, kar vse na mestu povžijejo. Ko so se pa nasitili, jo pobero proč, ne da bi kaj plačali. Umevno, da se začne ženica nad njim jeziti in zahtevati od njih plačila. Tu pa se jeden dečakov obrne in zakriči: »Molči, jaz sem rudečkar, — sicer!« nato pa izgine nad množico.
Kako si prihranijo Židje pristojbine za priporočena pisma. Kakor znano, se po poštni nakaznici pošlje tudi jeden krajcar, ki se ravno tako dostavi, kakor večji znesek. Na nakaznicah je pa tudi prostor za kratka pismena naznanila. Najmanjša pristojbina za pošiljanje denarja znaša 5 kr. Zviti žid pa porabi to za priporočeno pismo, kajti pri nakaznicah je popolno ista varnost, kakor pri priporočenih (rekomandiranih) pismih. Žid posije svojemu znancu, kateremu mora naznaniti
kako nujno, važno stvar, jeden kraje. na. robu pa z drobnimi židovskimi črkami napiše celo pismo. Poučen prejemnik dobi nakaznico, prebere pismo, odgovori na istem mestu ter dostavi, da ne vsprejme nakaznice. Ta roma in sicer takoj nazaj k odpoSiljavcu, ki dobi nazaj svoj kraje., ob jednem pa pričakovan odgovor. Za to dopisovanje bi bila morala oba, ako bi bila pismi rekomandirala, plačati 30 kr. Goljufan je seveda le postni erar.
Raztresen profesor. Dekla: »Gospod profesor, pomislite ravnokar sem pogoltnila iglo. Kaj bo pač sedaj?« — Profesor: »0, nič hudega; na,tu imaS drugo!«
Listnica uredništva.
Dopisov brez podpisov uredništvo ne sprejema. — Konzumljana prosimo, naznanite nam Vase ime. — Posamezne številke »Glasnika« se dobivajo v Drodajalnici g. J. Stefe-ta pred Škofijo po 5 kr. Istotam se sprejema tudi naročnina na »Glasnik«. — Cenj. gg. naroča ki spremenijo bivališče in nam naznanijo novo, naj nam naznanijo tudi prejšnje bivajiSče, da ne bo pomot. Prosimo jih tudi, da nam ob naročitvi natančni naslov, kraj, pošto in deželo naznanijo, da ne bo toliko napak, kakor sedaj; listi se pošiljajo nazaj in se vprašuje kje? in za njimi pa reklamacije. —Vse tiste gg. naročnike, kateri Se niso naročnine poslali, prosimo, da nam jo pošljejo kar najhitreje, da jim zamoremo list redno pošiljati.
Prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu se priporočam v izdelovanje
ter zagotavljam najsolidnišo , postrežbo in znižane cene. ' Vsled mnogoletne izkušnje in z izpitom, ki sem ga napravil na Dunaju v prikro-jevalni šoli, mi bo mogoče postreči in ustreči vsaki želji cenjenih gg. naročnikov.
Franc Pavšner,
krojač v Ljubljani,
Vodnikov trg št. 4.
V svojo lastne korist naj zahtevajo. In jemljejo kupovale! ie take izvirne zavoje.
Franc Granda
pek v Udmatu št. 108
priporoča kruh od najvišje do najnižje
l»
I
m vrste in tudi vsakovrstne slaščice
jjj po najnižji ceni.
Izdajateljem odgovorni urednik: Ivan Jakopič. — Tiska »Katoliška Tiskarna.«