r
i___
i
Zm inoze
Največji ilovgniki
▼ Združenih državah	8
Velja za r*e leto • . -	$6.00 |
leta.....$3.00
York celo leto -	$7.00
Za inozemstvo celo leto	$7.00
j
GLAS NARODA
;8lo*en8kiliidelavcff¥ ▼ Ameriki
The largest Slovenian DaSy in the United States.
I—rand every day except Sundays 5 and legal Holidays. 75,000 Headers.
TELEFON: CORTULNDT 2876.
Entered as Second Class
21, 1903, at the Port Office st New York, N. Y„ nnder the Act of
% 1879.
TELEFON: CORTLANDT 2876.
NO. 118. — STEV. 118.
NEW YORK, SATPBDAY, KAY 19,1923. — SOBOTA, 19. MAJA, 1923.

VOLUME XXXI. — LETNIK XXXI.
OBSODBA KRMPPl-BOHLEN POTRJENA'STRASNA NESREČA
Najvišja instanca v Parizu je potrdila obsodbo Kruppa, V SOUTH GAR8LHH
čeprav se je prej glasilo, da bo o vržena. — Napetost!	_
med Francijo in Anglijo neprestano narašča. — Fran-1 Eno jn sedemd-—
cija odločno odklonila prošnjo Anglije. — Izjava generala Godley a.
Duesseldorf, NVim'ija, 18. maja. — Revizijsko scnlisče jo potuliln diiia s oKsimIIm*. katere je izreklo j>r<*<l kratkim franeo>k«t v njim sndisee nad dr. Krupp vi m Bnhlt*tiom in i m v na tel j i Knippovih lwijirav. ker s<» i.aje dne 31. nmrea na>riivali delavee Kruj »povili naprav na odpor proti fran-<•».skim retain, kai je imelo za poslodieo, da je bilo listrelje-11 ill vrr iiem-kili delaverv. Obsojene lx»dn prevedli v tranro>ke jetnišnire in njih zagovorniki IrmIo vložili priliv ha kusaH.jsko sodišee.
V portH-ilili, ki sn prišla pred jmr dnevi iz Pariza, se j« yla^ilo, da l»o ohs*xlba najbrž razveljavljena.
London, Anglija, 18. maja. — Angleška vlada ni pri-pravljena spustiti se z Neinrijo v |»red]»ovajanja glede ka-k< n \ :irarijske svote ali glede jamstev za vojno odškodnino ter nore tudi nieesar namigniti glede vseli teh vpra-šanj.
Na drugi strani pa postaja napetost v odnošajili s l*i mrijo \«<hn« vrrja. K temu je dosti pripomogla uaj-iiovejša o« 1 redi »a porenske komisije, ki dejanski izolira angleško okupacijsko ozemlje Kolina. Anglija je naprosila Franrjjo. na i ji dovoli pot proti iztoku, proti nezasedenemu ozemlju Nemčije, a Franeija je to prošnjo odklonila.
< »eueral <»o«Uev. vrhovni ]>oveljnik angleških ret v Kolinu. se je ]>ovsem odkrito izrazil glede tega "prijateljskega" ukrepa Francozov.
t ljudi je zgorelo v lesenem šolskem poslopju. — Sest in šestdeset trupel so še spravili na dan. — Cele družine izgubljene.
WISCONSIN JE PROTI VOLSTEADOVI POSTAVI
m' mora {»»koriti volji pretežne vrv i m* naroda, čeprav ga je pred-^flnik Harding ind-irektnhn potom |x»zval. naj velira predlogo.
Camden, S. O., 18. maja. — Danes zjutraj je bilo ugotovljeno, da je zgorelo eno in sedemdeset znanih ljudi in dva nepoznana tekom požara v šolskem poslopju v Clevelandu. S. C. Colombia, 8. C., 18. maja. —
S«*?ct in šestdeset trupel so dose-daj spravili iz razvalin šolskega poslopja v Cleveland«, osem milj od < ajDfkua, do šestih danes zjutraj. — soglasno s poročihon. katero jt* dobila Ass. Press od poli-ei.iskega načelnika v Camde-nu. Policijski načelnik je sporočil, da je v razvalinah še najmanj osem do deset trupel ponesrečenih.
Požar, ki je uničil leseno poslopje včeraj krog devete ure zvečer. je bil najbrž posledica eksplozije na odru. kjer se je vršila predstava.
Skoro v enem trenuteku je bil celi sprednji del dvorane v drugem nadstropju v ojrnju. Vsi navzoči so hoteli zbežati skozi edina
PBEUBEDBA PARKIKA "AMERICA1
brooklynskem navy-yardu po pravljajo parnik "America"', ki je last Vnited States Lines. Preuredili ga bodo v najmodernejši parnik z vsem-i udobnostmi. Poprava bo stala miljon dolarjev. Prometu bo izročen dne 22. maja.
KITAJSKI BODO
POSLALI ULTIMAT
SPLOŠNA KRIZA NA MIROVNI KONFERENCI
Ameriški poslanik je posva- jGrki in Turki se ne morejo ril kitajsko vlado, da bo sporazumeti. — Konferen-vprizorjena drastična ak- ca bo naprošena, naj urav-cija, če ne bodo jetniki ta- j na nasprotujoče zahteve, koj oproščeni.	-
--Lausanne, Švica. 18. maja. —
_ . , .	.	na temelju programa, ki je obe-
Zakonodaja v Wisconsin *a-< , ra,voljavlj,nje državne prohi-hteva stinodstotno pivo. bWjKke po>tavt. in v slu<,aill <la
Odločno je proti nadaljne- |pi prt,iu»go vetiral ter se udal pritisku Mihačev, bi ] »omenjal o to konec njegove [»olitične karijerc.
Tsao Čoang, Kitarska. 18. maja. , Konferenco glede Bližnjega iztoka vrata, vodeča na stopnjice, kljub Op^^ liajprvo inozemske jet-j bodo naprosili, naj uravna grško-
Coverner Smith je bil iz vol,en *vetom P^^nfljBih ljudi. Neka- nike k mk šantunžkih bandi tov i turški spor glede vojne odškod-
... teri. ki
mu obstoju postave.
Volsteadove
Madison, Wi<
Zakonodaja W
proti ;tl glas.,v lueijo, h kater« pren Združenih drža
meni VuUteadoVo ,
da l*> dovoljevala •s?Iri «nl»iotnejra piva
nat je že preje odol
1*. maja. — ei»n>ina je s 44 m sprejt-la r<-so-.•»•* naproša k<»n-Iržav. naj i z prestavo tako. izdelovanje
Državni m*-il to re^olu-
UPTON SINCLAIR SE JE OBRNIL. NA PREDSEDNIKA HARDINGA.
eij<».
C m' AI fre
< I «• X«
trle* le
•rinf dr Snritii, je Im» vriilo ji •prejete pre
ve
New York, bjavil včeraj, •no zanimanje otre. s kat«To
Los Angeles, Ca!., is. maja. — I pton Sinelnir. katerega >o tukaj pred kratkim aretirali, je poslal pn-dsediffftcu Ilardingu brzojavko, v kntrri ga	da naj vzdrži
repubdifeansko vladno obliko v pristanišču	Angeles.
se ra/.\ elja\ 1 ja državno pr«>hibi-ri.»«vko pustavo. dne iti. maja. ob 11 \ atmjNTih o|»oldne v državnem kapitalu.
V>,•» /namenja kažejo, da bodo i -»i.tli \>»: na;Miri »uhačev 4*rex-u>Ih >?ii in da bo governer jHnlpi-s.i! predlogo, kajti njeg»»\-i prijatelji i/javljajo, tla je mnenja, da
VELIKA EKSPLOZIJA V PONTOVI TOVARNI.
DU
V Du Pontovi tovarni za smodnik v Ila^kel .-s,' je pripetila včeraj /vircr >ilna ek>plozija. Pok jc bilo -dišati več milj naokoli.
t'udno .da je bila samo »ina ženska luhko poškoilovana.
niso mogli priti na prost o. so slvočlli skozi okna drugega nadstropja ter se ubili ali si j>o-lomili ude.
Polom ozkih lesenih stopnjic je povzrfxril -dosti .smrtnih slučajev, kajti več ljudi je bilo zdrobljenih med razvalinami stopnjic.
SiJsko poslopje, »lvonadstrojil-na lesena hiša. je pogorelo do tal še predno je bilo mogoče poklicati pomoč od zunaj. Vsi zdravniki. ki so bili na razpolago, so bili poklicani iz Camdena in sosednjih mest. da prevzamejo oskrbo poškodovanih.
Neznam ponesrečenih obsega skoro vsi- družine v občini. Številne družine so bile dejanski iztrebi jene. Med mrtvimi je tudi okrajni coroner Dixon in njegova mlada hčerka.
Policijski načelnik v Camdenu je izjavil, da so prišli ljudje iz velikih razdalj na pozor išče nesreče ter pomagali pri reševalnem (Mu in da je bilo poslano še lif-
ter govorite o pogojih pozneje, \ nine. Ta spor je dosegel tako krika jti v drugačnem slučaju bo vpri ■ tično točko, da se zavezniki boje, zor jena drastična akcija.	, da bo Grška zapustila svojo mesto
Tako se glasi v ultimatu, kate roga je predložil uradnikom kitajske vlade ameriški poslanik na Kitajskem, dr. -lacob (i. Schur-man.
Ameriški diplomat, ki se je u- čija zahteva od Grške približno stavil tukaj na poti iz Šangrhaja devetsto milijonov dolarjev, do-v Peking, je rekel kitajskim urad-i čim zahteva Grška od Turčije ti-
nikoro. zbranim tukaj, naj se gajajo z bandit i glerle oproščen ja jetnikov, kajti drugače bi se neposredno pojavile resne mednarodne komplikacije.
— Napravite konec tem zavlačevanjem in tej zmedi med različnimi vladnimi department!. — jim je rekel.
Odnošaji med kitajsko vlado ter zastopniki inozemskih držav so baje napeti radi situacije, katero je ustvarilo banditstvo.
J. B. Powell in drujzi jetniki so sporočili, da pričenjajo občutiti napore, katerim so izpostavljeni.
DENARNA IZPLAČILA
V JUGOSLAVIJI, ITALIJI IN ZASEDENEM
OZEMLJU
se potom naše banke izvršujejo zanesljivo, hitro in po ^»""h
conah: VfaraJ m bile naše ccae Jugoslavija:
It«7|H.cj|ja t,x mlnje im&te in izplaftije "Kr. poStol Okorni ura«l" ta "Jadronflka (»uitkm" v I.juMjanl. Zajrrel»a. IUi-Krailu. Kranja. Celju. Ifa-rtboru. Ituhmvnlkn. Splitu. Saraji-vu ali drugod, kjer je aa hitro tzplaCUo Dajmrndneje.
1000 Din. .. $11.30 .. K 4,000 2000 Din. .. $22.40 .. K 8,000 5000 Din. .. $55.50 .. K 20,000
Pri mkaiitlh, ki inatajo manj kot cn tisoč dinarjev raiunlmo po teb« I po IS centov z« poitnin« in drug« «tr©*k«.
Italija in	zasedene	osem!je:
Razi>oSIlja na zadaje pofite in izplačuje	"Jadranska banka" ▼ Trato,
Opatiji in Zadna.
200 lir ................$10.70
300 lir........$15.75
500 lir ................$25.75
1000 lir ................$61.00
Pri nakazilih, ki znaiajo manj ot 200 lir računimo posebej po 15 c*nt«V xa poitnino in druge atroike.
Za paiiljatve. Id pmepja nwack pet tiaat ftnrjef ali po MM Br doToljujetno po ■nihiitl im paaebai popoat,
Vrednost dinarjem ln liram aedaj nI stalna, menja se večkrat ln neprt-hkoTkiio; is tega razloga nam ni mogoče podati natančne cene vnaprej. Računamo po ceni onega dne. ko nam dospe poslani denar ▼ roke.
G trde iaplntll v swerWdh ^jlarJOi gtejte purtw	v tmm
Denar nam je podati najbolje po Domestic Money Order all pa Ne« Tork Bank Draft.
FRANK rjAKSER STATE BANK
82 Oortlandt Street	H«w Yolk, H. Y.
flhfM nitopriHra Ji
določeno stavilo pr»nesrwcnih v bi4 N^ateri so Mm	neziulost-
nisnion v Camden. Zmešnjava na n<* ali neobnajne hran^. Nadalj-
pozorweu nesreče je bila taka. da ni Pa >ilT1° trI>e- ker so blh 1' jr bila nemogoče d<rbiti natančne 1Je,li napraviti d«4ge i>f>hfKle, če-
pfHln^mrsti giedr obsegra a h- ne-| prav niso V,Ie nJih 11^ z?ce" sr«*čt*.
S<>»rla>nf> s jw»rfpT*ili so 1»LU» ozke sl(^>njice, ki >o nu<lile edini izhod, kmalu natlačeno |K>lne. M<»ški.
i *	u i- i * tvor jen je nosrajanj.
ženske in otroci so se borili kot	. .	* *„
. ...	. . Washington, D. C.. 18. maja. —
zivme. da pridejo na prosto mL	, T	, ,
.. ... ... .. .. . Danes se bodo prwela formalna marsikateri je izgubil življenje v	. .
, .	i pogajai\ja med kitajskimi bandi-
,	J ti, ki imajo v svojih rokah Am<s
o nesreči je spo- rLicailce ^ ^ru^p inozemee. ter zaročil v Camden brzojavni urad
; ljene.
! Bandit i izjavljajo, da kitajske ; čete še niso bile umaknjene. To predstavlja glavno oviro za o-
tem boju. Prvo novico
1 stopn i k i pek make vlade, nik v Cleveland u. ki pa ni mogel. AmeriSbo poslaništvo je sporo-navesti nikakih podrobnostL
Časnikarski poročevalci so zgo-j je dobilo od
čilo državnemu departmental. <la j je dobilo od konzula Davisa ter daj danes zjutraj odšli na pozori- j majorja Philipsa v Lončengu spo-žče te velikanske nesreče.	i r0sfl0? v katerem se ghrei, da so
1	i band it i obvestili kitajske oblasti.
da so pripravljeni za pogajanja.
CT7NAED ČRTA U JZ VKLOHI-IA SUHI ODKEDBL
'Ravnatelj Cunard parobrodne črte. Sir Ashley Sparks, ki je včeraj dospel sem s parni kom. " Aqui-tania'% je rekel, da bo njegova družba upoštevala odlok najvišjega sodišča Združenih držav ter da ne bo privedla v aaeriika pristanišča nobene pijaee.
Parnik i bodo najbrže od pluli Iz New Yorka v Canado. kjer se bodo založili s pijačo. Na povratni vožnjo bodo racloiili preostalo pijačo Btotako t Can od i
V kolikor je znano konzulu Da-visn niso baiditi dosodaj še formulirali svojih zahtev. Zaenkrat niso še zahtevali odkupnine v gotovem denarja*
— Kitajska vlada. — se glasi T sporočilu na državni depart ment. — bo storila vse. kar je v nejni moči. da navali krivdo na inozemee za vse, kar ne bo prav in v »led tega je dipiotnaticni zbor odklonil vsako sovdeležbo pri pogajanjih z bandit i. katerih bi se kitajska vlada brez dvoma poslu-iola kot izgovora, da se na ta na čin nope vsaki odgovornosti.
PARIZ VZTRAJA PRI SVOJI ZAHTEVI
t -L	■ —
Francoska vlada noče ničesar slišati o kakih novih predlogih, dokler se ne bo Ruhr vdal. — Odpor mora prenehati, in Nemčija mora sprejeti evakuacijsko politiko. — Značilna izjava Loucheui-ja. — Po njegovem mnenju trpi Amerika na krizi prevelikega bogastva.
Poroča Ferdinand Tuohy.
Pariz, Francija, 17, maja. — Vlada minisTiskren predsednika Poincareja je danes zvečer ugotovila ]»<>jxoje za novo nemško reparacijsko ponudbo, o kateri se domneva, da bo kmalu stavljena.
Predvsem naj Nemčija izve od lorda Onrzonn. angleškega ministra za zunanje zadeve, pri kakih zahtevah namerava vztrajati angleška vlada. Nemška vlada iia.i nato stavi poimdbo, da bo plačala vsa posojila, katera so vzeli zavezniki* da nanovo z grade in popravijo svoja opnsto-sena ozemlja.
To je najbolj znaeilna točka v novem programu Poin-carejeve vlade. Prejsni, že dobro znani poboji Francije, so ponovljeni, a francoska vlada je zavzela naslednje presenetljivo stališče: — Novega nemškega predloga ne ho vzela na znanje, dokler ne preneha Nemčija s pasivnim naporom v Ruhru in dokler ne prizna politike progresivnega izpraznjenja Ruhra v razmerju kot ho plačevala.
Louis Louehenr, kojega izjavam je treba pripisovati vedno dosti važnosti, ker ho najbrž prihodnji ministrski predsednik, je dal javno izraza svojemu obžalovanju, da ni Amerika v toliko meri kot Anglija naklonjena ideji odpusta zavezniških dolgov.
Na nekem zborovanju republikaneev v Vincennes je objavil Louehenr:
"Pripravljeni smo kancelirati dolgove vseli narodov, ki so se borili na nasi strani Tekom vojne, j od pogojem, da se izbriše tudi naše. Moji pogovori z Bonar Lawom in angleškim finančnim ministrom so me prepričali, da je tudi Anglija pripravljena storiti isto. Na drugi strani pa niso bile Združene države še pridobljene za to idejo." (To bi bila dobra kupčija, Dolgovi drugih zaveznikov pri Franciji so drobec v primeri s francoskim putom v Ameriki.)
V	podpoio svojega stališča, da l»o mogoče Ameriko konečno prepričati, da bo opustila svoje osamljeno stališča ter zavzela mesto poleg ostalih zaveznikov, je izjavil Loueheur;
"Amerika trpi na krizi prevelikega bogastva." Louehenr je preko glava svojih poslusaleev nagovoril Ameriko, ko je govoril o naporih, katere je storila Francija brez vsake pomoči izza sklenitve premirja. Rekel j«■: "Bilanea vojnih stroškov je bila uravnana, demohili-zaeijski bonnsi so bili izplačani, denar za penzije ? t i I preskrbljen i:: razventega }>et in petdeset tisoč milijonov frankov z:i o]»ustošene pokrajine.'*
V	avtoi »tativnih krogih so izjavili, da bo neposredni
*ii»il" ni u .t >iti kot k r lo 1,sl>e^1	maršala Focha v glavnih mestih Male an-
piif.1.jem nastopit i ot i>osrei o- <janfe gklonitev obrambne vojaške zveze med < 'ehoslovaško
in Francijo v smislu kot obstaja že <=edaj med Poljsko in Francijo.
Psariz, Francija, 17. maja. — "Vojaška okupacija Ruhra ni potrebna za varnost Franei je." j«, informiral ministrski predsednik Poineare člane komisije za finanee v fraucoski poslanski zbornici.44vendar pa je bistveno važnosti. da se prisili Nemčijo zadostiti svojim repnraeijskim obveznostim."
na konferenci ter se poslnžila o-rožja, da s silo doseže svoje zahteve.
Vsa-k obeh narotlov zahteva oil drugega vojno odškodnino. Tur-
soe miiijonf»v dolarjev.
Ismid paša. načelnik turške delegacije t^r prejšnji grški ministrski predsednik Venizelos, sta inifla dolge in resne konference glede tega vprašanja, a vsak je ustrajal na svojem lastnem stališču in vsled tega je bil dogovor neanogoe. Zavezniki so vsled tega
valeL
ismid paša trdi. da mora plačati Grška za veliko škodo na lastnini, katero je povzročila grška armada v Mali Aziji tekom svojega umikanja. Včeraj je izjavil da privoli v to. da določi posebna arbitraeijska komisija svoto skupile odškf>dnine.
Venizelos pa je zavzel stališče, da je njegova dežela tako obubo-žena, da ne more plačati Turčiji nikake odškodnine. Grška. — jc rekel Ismid paši včeraj. — je morala skrbeti za več kut miljon beguncev, katere so pregnali Turki s svojega lastnega ozemlja.
V nadaljnem .so morali Grki v Turčiji pretrpeti velike ekonomske izgube, ko s^bili prisiljeni bežati pred turško armado.
Venizelos je nato predlagal, naj obe deželi uravnata medsebojni račun, a Lsmid paša je ta predlog odločno odklonil.
BONAR LAW JE BOLAN.
POZOR IZNAJDITELJI!
Pariz, Francija. 18. maja. — London, Anirlija. Iv maja. -
Angleški ministrski predsednik: Angleški p"t«-nTni ur;: ! j-- izdal
Andrew Bonar Law je navezan ■ knjijfo v kateri *♦» navaja \
I
tako na politično kot zdravniško j stvari, kat r.- l»i -v.-r ra<! \ !
li>t iznaj.l-
BIVŠI
Leon, .Španija, 18. maja. — Ko je šel včeraj iz svoje hiše Fernando Regueral. bivši governer province Biticaya, so ga neznanci usmrtili. O atentatorjih nimajo nobenega uledu.
MEDVUtfg OfftOfiAJO MMTO
Hbrnall, X. Y-. 18. maja. — V neposredni bližini tukajšnjega mesta sta se pojavila dva velika črna medveda. Noben človek m ni upal več nr zapustiti hiše. Pozneje so enega medveda natmiili love: pri WoodhnlL
konzultacijo. — izjavlja dan Journal.	j nje:
Angleški državnik je obiskal špecijalista. Sir Thomas Horder-ja, zdravnika a* lon<lo*iski bolniei. kjer zdravijo raka. ki je priš«*! nalašč iz Londona, da temeljito preišče grlo in in Istrskega predsednika.
Zdravnik je našel, da niso počitnice prav nič izboljšale grla Bonar Lawa. Po]winoma je izgubil glas Ln prisiljen je bil odkloniti povabilo francoskega mini-strškega predsednika Poincareja na banket, ki se je vršil v fran-eaoskem zunanjem uradu.
PBKDflgDNIKOV POZIV BREZ . .VPLIVA HA OOVEBNEBJA.
Mow York, 17. maja* — Prijatelji governerja Smitha izjavljajo, dm ne bo objava predsednika Hard infra v zadevi Mnllan-Gage postave v aobcutai ozira vplivala na njffor idelep, če bo podpisal | aH Mi
M-M T 'Tlii	našle-1-
<la zviti ali u:
Steklo, ki niti.
Gladka	ki ni drsna v
mokrem vremenu.
Kurilni aparat, ki zadrži !K» <*1 -stotkov razvite vročine.
Postopanje, »la se prepre'*i skr-eenje flanele.
Neslišno letalo ter letalo, katerega "bi se neej-li po-Iuž:ti tudi mladi dečki :n mlade dekliee j>o-vsem varno.
M</tor. ki bi imel za v>ako konjsko silo le en funt teže.
Metode za, zmanjšanje drgne-nja.
Praktičen način, kako izrabiti plimo in oseko.
Pipa. katero je lahko brez težave očistiti.
Temperamentna pijača, ki ne bo zoprna okusu.
Govoreč kino.
BOJAK NABOCAJTB SE NA
-GLAS NAHODA', NAJVEČJI
▼
feLAS NARODA« 19. MAJA 192^1
CA
Yarn City. M. v.
LAS NAROD**
izhaja vukl da« Isvsamil we<1J m
L A I NARODA-■i »milili «f Manlu TmpNnii CwtliMt
V.
ARETACIJA UPTON S1NCLAIRA
Iz Slovenije.
slorenske xurnalistike. rt»tva za narodno zdravje dr. štani-" Delavske Norvice*dosedanje parja in jsanitetne^ra šefa za Slo-giaailo bivše slovenske komuni-! veni jo dr. Katičiča. Otvoritve so
ijale en-! se mile dragimi udeležili tudi za-
Htiene stranke, ki so izhajale krat na teden, so prenehale izhajati. — Xa zborovanju socialistične stranke, ki se je vršilo dne
stopniki občine celjske župan dr. Juro Hrašov*»e. politične oblasti vladni svetnik dr. Žužek vojaške
8. aprila v Celju, je bilo med dru-j oblasti polkovnik Naumovič. refe-gim tudi sklenjeno, da se opusti rent zdravstvenega odseka dr. nameravana preselitev strankine- j Dolsak. šef ljubljanske bakterio-ga glasila "Xapreja" iz Ljubija-; loške Staniče gospa dr. Šimeeeva, ne v Celje, kjer naj bi izhajal 2- predsednik celjskega upravnega do :Jkrat na teden. Last ostane še sodišča dr. Vortačnik, predstojni-
nadalje v Ljubljani in bo tudi vnaprej izhajal kot dnevnik, čeprav v ^eliko breme stranki.
Vesti is Prekmurja.
ki raznih uradov, celjski iii zunu nji zdravniki ter mnogoštevilno
drugo občinstvo. šef zdravstvenega odseka dr. Katici«* je v uvod-I n i h besedah izrazil svoje vesel ji
Iz Murske Sobote poročajo: Tujnad napredkom na zdravstvenem
je bil pred kratkim poslovilni večer pr. Rado Jurka, osnovnošolskega nadzornika. G. Jurko je prišel v PrvJcmurje kmalu po prevratu in je vodil osnovno šolstvo tako spretno, da si je pridobil vsakega učitelja in da ga spoštuje vsakdo, ki ga. pozna. Cmel je, kako je treba delovati in postopati, da se vzbudi zanimanje našega ljudstva
C'aliforiiij^ke oblasti, od (jolicije in državnega prav-
tinika do governerja sodnikov in zakonodaje, uživajo jako v . „ .
iii	ii	• i i •	,	- za solstvo. Nadzn«rnik Rado Jur
slab sloves glede svojega brezobzirnega postopanja z - ,	. ,	' .
...	"	1 * j ko je bil na svojo lastno prošnjo
<l»-la\ «*i.	i vpokojeti. v dvorani Dohrai se je
Sedanji štrajk pristaniskilt delavcev je imel večji zbralo kljub slabemu vremenu to- swlah pozdrav
polju ter zlasti podčrtal veliki p< men oIh^i na n<*v«> ust an o vi .jen i h eolj»aktli institutov za «-e!i okoliš. Šef brezplačnega ambulatorija i*. priinarij dr. Rajšp je nato govoril o rapidnrm širjenju spolnih bolezni. o boju proti tej človeški neteči in o velikem pomenu ambulatorija. bakt eriološke staniee dr. Rebernik je v svojem referatu razpravljal o epidemijah in o pro-hibitivnih sredstvih. Župan dr. Hrašovec je končno v i/hranili l>c-vil otvoritev obeli
ii>pt*li na paeifieiio obal kot podobna stavka newyorskili 2 riMniiiškili delavcev.
Ti uspehi so silno razburili policijo po californijskili pristaniških mestih.
Policija je aretirala v paradižu vseli ameriških lenuhov in rentirjev znanega delavskega pisatelja Uptona Hinclaira in tri njegove tovariše.
Sinclair so aretirali. k<» je sklical veliko zborovanje svojega nadzornika. y pristaniškem okraju Sail Pedro.
Pravica zborovanja in prostost govora sta v Califor-liiji tudi v takozvanem mirovnem času izvanredno nežni cvciki, kateri ščiti državna oblast z vsem svojim vplivom.
Tekom štrajka pristaniških delavcev sta bili pa v pristaniškem okraju San Pedro pravica zborovanja in pravica govora enostavno odpravljeni.
Zadnji poiideljek je vprizorila policija pogon na stavku joče mornarje.
Pod vodstvom ]H»licijskega šefa Louis D. Oaksa je flo na delo 14(1 policistov, ki so aretirali vsakega štrajkar-ja, katerega so dobili na cesti.
Z aretiranimi so nabasili štiri vozove cestne železnico ter jih odvedli. Že prej je policija vdrla v obrambni urad štrajkarjev ter artirala vse navzoče.
Pozneje so imeli župan, polici jski šef in pomožni državni pravdnik konferenco, na kateri so sklenili zgraditi stokado, v kateri prostora za tisoč oseb.
liko učiteljev in prijateljev šol-1 »»anstverah in dobrodelnih insti-stva, da je bHa dvorana nabito[tutov t<,p »zrekel v imenu celjske pohia. Navdušenim govorom ni j mc**a zahva!o ministrstvu nabilo konca. Vsak je hotel povedatij hodnega zdravja, njega zastopui-prijazno besedieo svojemu dobre- ku tlr stanipariu ter sanitetnemu mu nadzorniku. Ločitev je bila **** za Slovenijo Katičiču z tako ganljiva, da ho se učiteljice zagotovilom, da bo prebivalstvo in učitelji plakajoč poslavljali od ' ^iskega okolja znalo ceniti po-
prebivalstvo razbijat vozove ter odnašalo les in tudi želez je. Iz sstili vzrokov so požagani že skoraj vsi brzojavni drogovi in odne-
| žalosten preostanek iz Madžarske.
rr»-	•	i j.'	-a -i	i • To je gospodarstvo! Železnica
v TJa nameravajo poslati vse strajkarje m vse, ki s|od Dol Leiltlave do niadžaPske
h t raj k ar ji sini) »atizira jo.	I illeje je mrtva VtMldar pa stoj^ __
Proti temu je odločno nastopil Sinclair. Ker mora j pravzaprav so stali — na tirih eel i Imeti v Los Angeles govornik, ki hoče govoriti pod milim parki železniških voz brez varstva iieltom. posebno j«»liei jsko dovoljenje, je Sinclair prosil j m ^»podarja. Ker je tam veliko zanj. Umevno je. da mu je bila prošnja odbita.	pomanjkanje kurjave, je hodilo
Ko je apeliral na ustavno pravico, mu je župan odvrnil. da preveč ljudi apelira na ustavne pravice in da premalo ljudi izvaja ustavne dolžnosti.
Y Angeles je pa ustavna dolžnost .da mora držaji vsak delavec in vsak delavski voditelj jezik za zobmi.
Sinclair se ni zmenil za županove pretnje.
Sklical je zborovanje na "Hribu svobode" — simbolu ameriške prostosti. Odprl je knjigo ter začel citati u-stavo Združenih držav. Dolgo časa pa ni čital.
Izkazalo se je, da je krepclee policijskega šefa močnejši kot je ameriška ustava.	^„„„„1.
Njega in njegove spremljevalce so aretirali fer odved-JjM'ndava v Ti v zapor.
Taka je torej stvar s pravicami in prostostmi delavskega razreda.
Kašne učne moči imamo ob madžarski meji. V dolnje-lendav-skem okraju imamo tri obmejne šole, ki jih vodijo madžarske učiteljice. ki niti slovensko ne znajo. icitelj ica v Centibi se javno po-na.šii v slabi nemščini, da slovensko sploh ne zna. Kako so vendar moprle te Madžarke napraviti jvred mariborsko izpraševalno komisijo :apit iz slovenščine. Merodajne oblasti se bodo morda izgovarjale, da ni usposobljenih moča. Baš na imenovani šo>li je dober učateJj domačin, zanesljiv Jugoslovan, ki govori lepo in pravilno slovenščino. Pa ne da bi imela tam madžarska duhovščina odločilno besedo, temveč tudi v drugih ^lov. krajih, ker so šole verskih občin — pač
men teh zavodov. Navzoči povabljenci so si ogledali nato krasno urejene prostore ambulatorija in bakt« riob >ške st a 11 ire.
Bojkot nemškim nacijonalcem
organizirajo naiTuliii kr»»jn v i 'c-lju. V to Kvrlio jr v (%-lju osnoval '"K'nlj naivnluih Sl«.vrn<*"v in Slovenk", katerega člani so m* o!i-vezali. da ne presto^njo v«*r* praga nemške trgovine ali nonuškega o-b rt nika. Klubu je takoj pristopilo 2s8 članov, natančno t' liko, kf»li-kor gla.sov o<ldali (-.t-ljski nemški naeijonalri va\ svojca kandidata pri volitvah, liojkotno giba nje se krepko širi ne 1«» v Celju
Delavsko podporno društvo.
V Kranju se je ustanovilo delavsko podporno društvo, ki je nadv-trankarsko in nepolitično ter ima edino namen, da pomaga bolnim m ponesrečenim. Pokrajinska uprava za Slovenijo je pravila že potrdila. Društvo, ki šteje že nad 100 članov, ima II razrede: v prvem se plačuje po .'* Din na teden, v drugem 2 in v tretjem po 1 Din. Podpore pa se dobi: v prvem raz-
Dopis.
Iz Belokrajine.
Zadnjič smo poročali, da *<> bili tatovi pri Smaktu ki na Selili in pri .luriši v iJorenjcih. Pred par
dn**\ i pa )«ln»*sli o«l	drvarnice
P rek linijske železnice so pravi unikum. Na progi Čafcovee—Dol.
ožijo vlaki s tako previdno počasnostjo, kakor teče srednje kmečko kljuse, češ. da so Tračnice in mostovi že trhli t»*r iahko gre v.se narazen. Iz Murske Sobote do Hodoša bi nv^al vlak j voziti trikrat na teden, toda ljudje se za nebo bolj na svoje noge. ker enkrat ni premoga, drugič pa trudi na vse načine, čimprej	^troj lH»kvarj«m. Ni čudno, da
l»eljati železnico.	.ljudstvo ne more biti navdušeno
V < iribljah ^ našli železno ru- ^ ^»jroslavijo ter imajo madžar-do. ne ve pa se Se. koliko je je in|^ki hujskači hvaležne posduSalce.
sem Z žico	Sedaj pridejo na redu 75 Din na teden, v drugem
vrsto železniški pragovi in j .10, v tretjem pa 2.1 Dili ru sicer tračnice. T«jda kdo ln.se brigal za j do 10 tednov bolezni, tako malenkosti! Kadar bo zopet
treba železnic in brzojava, naba- Ljubljanski škof rimski grof.
viino nove, saj naša država je bo-	- . .
jrata na Aelom.	1 Papes je imenoval ljubljanske-
ključavnico - če 1h» za rabo.
AeWne Letos se »J»eta mnogo polhov, grabi je in dva belca ^ Kuzmineca ki* je bukev jako cvetela. Sicer j
ko«ija, ki je strni pr»««l solo. Da bo teh tatvin konec, se bo začelo "čistiti". Najprej pridejo na vrsto tc«ri tat«»vi, ki jrm Ih» d'»ka/.<ilo
Otvoritev bakteriološke staniee.
V Celju se je vrnila slovesna bo pa moral vrag zopet bežati sj "tvoritev stalne dritav-ne bakterio->v«»j>m blagom, ker se tako grdo loške staniee in ambulatorija v lože sekajo. Ljudje se jako vara-) navzočnosti zastopnika mutLstr-jo, k«-r mislijo, da dobro prcnlajo.
pred Kodnijo, <k « m kradli.| Ko ne l>o b-sa več pri nas. boraol	kroge pod očmi.
Pr..je veljali H. lokranjci 7.a f»o- "»»orali mi drugam po njega in tam SedaJ	vmtMn* —
štflijake m lahko je jnutil eluvek '-ra ,M» treba drago plačati.	j t« je v«bma pomembni Nsma. ki
brez brig.- svoje orodje ali kar-	starega kraja se odpravlja j £	^ J^ Brinkmfn- A1"x>-
.	...	. , vil	-1-1111	n	Bil nem mino iiervo-
koli nezaklenjen o. ;>a m nikoli me	»ekaj bt*lokranjskih deklet1*™ m popuinoma »delan, ni.^m mo*ei
zmanjkalo. Rudarji ne morejo, v Ameriko, ki imajo tam	^^ZtT^rt
nike. Drugo l»odo I»a menda že Uutraj mrm i-n Vnlno truden. I*od m..ji-1
lam II-telo	lml Wfmi Senl bnH «rne nbrWe <>d-j
uaK,e •••	[kar t* jemljem Nura-Tone. pa lahkoj
.....—............■ " "1 - -' vedno jem. n-im <-t-lo noč in ko vstanom,;
,	m imenitno počutim. Potrebo z<>f**t red-:
Človek, lo reriye ▼ star denar, j »<> opravljam, mon »o miw>Co m«.
V npki splitski gotMm je hotel	^
Ulja Bulič pora\"nat« svoj račun in * nahaja T enakim polotaju in
ga škofa Antona lif>navonturo Jegliča za rimskega grofa in asistenta papeške prestoiice.
Izgon Idrijčanke.
Ljubljanska polici.ia je <lne 11. aiprila za v«>dno izgnala iz Slovenije 231ctno v Idriji roj«-no delavko Marijo Stmad. ki j«* bila zaradi tatvine, vlačugarstva in tajne prostitucije ponovno kaznovana.
vprašajte
svojega grcx:erja
pokazati enega napeli a. kar jako žal<»stno.
Adl««šički /upnik je bil b<»lan čez 14 dni Nad<Miimčala sta ga župnika i* Pretoke in Kunič na BmMknL
Koze, ki no razsajale po Belo-krajini, «o pftnehale.
Pred kratkim je bila na Vinici »4*«t komisija zaradi 1 tod oče ie-ieaiiee, ki bo čei čm stekla tudi po zapuščeni Poljatrinki dolini. Velike zaaiufre mu predsednik že-g. Loiin, ki m

.....	_- .	lahko Jo bili «.*oje staro Zdravje. Moč
N staran avstrijskem t»ocakom. tu fevUetlrto	z rabo Nura.Tone.
pri čemer je gostilničarju dokazo- \	**m in «e prepričaj. Zdravilo
. .	. .... .	, ,_ «Mo«tuJof ca en cel meneč stane ramo
val, da je to tW»lj« denar ltaXOr.fi.Num-Tone if na prodaj pri vneli
jugoslovanski, o katerem je govo-	** popom« »»rmn'-iJa.
* p	da bodete sadovoljni ali pa m vam denar
povrne (dej sarmnetjo na vaaki utekle-nid>: National Laboratory. IMC S. Wabttk Ave.. CUago. TIL. vam i«aj« ilo MmMt po ptftL poAtnina v J ptaHum. kakor Utn prejme tl.M.
-Wt
ril prav zaniHjivo. Pniiel je radar in od vedel Bulica na polici jo. Ti-wočak m mu zaplenili, njffi pa obdržali r pin ii^i m ahn ■ upora.
MAGNOLIA
m
STAR MLEKO
UPORABLJAJTE, KJERKOLI JE TREBA MLEKA IN SLADKORJA.
LAKLM VAM BODO PR1NESU VREDNA DAJULA ZA VAS DOM. Pl&ITB NAf KATERIKOLI NASLOV NA DRUGI STRANI LABELNA ZA ILU> STRIRAN SEZNAM DARIL
Peter Zgaga
Ce .si ^ohm. »e ti izplača poklicati zdravnika.
Imaš že vsaj enejra človeka na * vet u. ki te posluša, ko niti praviš. kaj te boli.
*	o *
Evropa i<?ra ulogo revnega Lazarja.
Neroilno je le to. da ni zadovoljna. z drobtinaim. ki padajo z mize mirovne konference.
*	a •
La«ki kleri krilci in fašisti so sc sporazumedi. Papež simpatizira. z Mus-solinijem. Največja opora Muss(*Hnija je Vatikan.
Take in podobne vesti prihajajo i/. Italije.
Posle-.lica v>i'jra tejja Uo .stra-Sen in pretrcnljiv miserere.
Rojaki, hodite previdni, ko !m-<!<> jfowi>o>«lje oznanili koU>kt<» za
Pet rov novele*'.
*	o #
I><»jr ve. ktlaj l»o jujr«*.^lovan^ka vlada odlikovala Badiča za njegovo ruvanje proti Jugoslaviji.
To sc mora zgmliti.
Oe je Mil»lini zaslužil najvišje odlikovanje, zakaj !>i K:i-dič ne.
*	* *
Jako zanimiv je na^Ieilnji r»glas ;
Naprodaj je Klobasama popolnoma opremljena z vsemi si roji in potrebščinami.
Kot dober kronist konštatiram. <la naslov z<ienkrat š«- ni So. Lawn-dale. Ave.. Chicajro. 11!.. pač pa Aleksandrova idiea v Mariboru.
Te * 'am kon^tal irat i. kljub ?«'niit, .i 1 ► i 1:il prvi naslov veliko
l»< T.j na mestu.
* * *
Pcitb-lni dekliei so r»-kli :
Majhnega brata si dobila.
Mlada deklica se zamisli t.-r pravi: To je dobro, da je bila mama doma. Ponavadi je šla vsak dan delat.
* * •
Bonar Law bo rMlstopil. y.a vzrok navajajo hudo bolezen.
Bolezen je najbrže diplomatič-nega značaja. Pravi se ji ncsjKt-sobnost.
* * *
Neki francoski diplomat rekel :
Največji križ v rnhrski situaciji so Nemci.
t*e je kdo povedal resnico, jo je povedal ta francoski diplomat. Povedal jo je nehote.
Nemci mu namreč lahko postrežejo z natančnimi informacijami, koliko Nemcev j«- bilo že križa-
nih na tem križu.
* * *
Med iznajrlbe. ki jih p«rtrebnje Amerika, spada tudi probibicij-sko i>ivo. ki l»i imelo ravno tak okus kot pravo pivo, tako barvo kot pravo pivo rn bi imelo ravno
toliko kika kfrt pravo pivo.
* * *
(*e ste talentirani, nadarjeni, vam bo pridnost ]v»niaj»ala. (,'e pa niste nadarjeni, bo pridnost nadomestila vse primanjkljaje glede nadarjenosti.
* ~
Californijski senator Johnson je f>dpotof\*al v Evropo. Pred odhodom je rekel, da gre zato. ker hoče za nekaj «"asa pozabiti na vso |K»littko.
To j«' ravnotako kot n- bi šel človek v Pittsburgh v namenu, da se izogne dimu ali na Balkan \ namenu, da se vojni izogne.
Isti slučaj bi bil tudi. če bi zdravnik prepovedal Evropejcu pijačo in bi rekel Evropejec: Bom pa v Ameriko šel.
I Sugoslmmnaka
Ustanovljena 1. 1598
SvaloL Sfrlhuita
Inkorporirana 1. 1901
GLAVNI URAD v ELY. MINN.
Olavnl »db-tmikl.
tndarfolk' RUDO I. P PERO AN. Ill EL Ittth St.. OntlM«. O Podpr*dSvdnlk. LUU1S BALA.VT. Bos iN P«axl It«. Lormlm. O. Tajnik: JOSEPH FIBHLER, Ely. Mina. Btocajnlk: CEO. L. BROZJCfcL EK. Mina
Pla—)nilr neispla«anlk amrtnla; JOHN HOVsRN, lil — lita iT«. Btfh Dulutk. Min«
Vrhovni zdravnik.
I>r. JO.*1- V. CUAHKK, 305 Aniniaii .^i.ile itunk lUd(r., 60U Grant St., at Sixth Ave.. 1'ittsburEh. Pa.
ANTON SBAfiNTK. Room IN BakawaU Bid«.. Mr.
8tr««ta. Pltuborih. Pa. MOHOR MLADIC'. 1U4 W. II Otreet. Chlea«o. I1L VKANK IKKABSC, ISSS Waafelocton Btraat. Dnmrwr,
Paratnl aabar. UONARD RLABODNIK. Bo« IN. Bj. Waa. ORECOR J. POREXTA. Black Diamond. Waah. IBANK IOR1CU. «217 BL Cl&tr At«.. CU»
UrutMalnl i«b>f.
▼AUBNTIN P1RC. 711 London Rd.. N. B.. Cl«valA«a. O. PAI'LINK ERMESC. tSS — Srd Hxreat. La (tall«. HI JOSIP 6TERLE. 404 E. Mea« Attnu«. Puabfr. CoWL ANTON CE1.ARC, MS Market Street. Waukeon. UL
JcdnotlBO aradno (laalla: "Qlaa
Tm itrtrl tikajoč« aa nradnlh ndev kakor ta(31 denaraa »otllJatT« Baj aa poAilJaJo na fUvn«t» tajnika. Vae pritotbe naj — poi'lja aa ar«a-aadnlka porotnega odbora. Proinje ca aprejem norih Članov In bolalfka •plCarala naj aa poSUJa na rrhovn«ca adravnika.
Jugoatovanaka KatoliAka Jednota aa priporoča vaaoa Jnffoaloranoas aa Obilen pristop. Kdor *eli poatatl (lan te orRanlz&clja. na] aa aclnel tajnik« Mlfnjega drultva J. S. K. J. Ka ustanovitev ncvlb druitev aa Da obrnila na |L tajnika. Novo druHtvo aa Inbžo vatnn^r! a S Člani alt flanlcaml.
Iz Jugoslavije«
Apostolska vikar i a za Vojvodino.
Vsletl sporazuma /. Va.ikauoin je vlada privolila tla se za ap"-st< Kkejra vikarja /a 1 ia<-k«» ile/em v Subotiri itr.emije Ljutle-vit liurlatiovi«*, za iWuiat - >e«lc-j ženi v Velikem llečkereku pa 1*. Ilafael li"*l'u*. Obe ii«n-ii'»vaiij: >la že iHKlpisiini.
Reforma pravoslavnega koledarja.
1 (,'ar i grajski patrijaih je povalrl rbsko pravoslavno cerkev, naj o<lp'n"»lje v Cariirra«! svt.je ilelc^a-te. <la si' rešijo razna nu jna vprašanja pravoslavne cerkve, jniseb-n « re}\»rnia koleilarja. Sv. j«- ra'li iejra wkliral arliijcr-c.jv.ki zbor. ki Im> odredil vprašiinja. k; ;'it«Jre-.irajo >d*b^ko cerkev in ini"-■ ir val olieneni tudi delegate, ki , pi»j»lcjo potem v I "arirati.
Veliki dobrotnik slepcev.
t'a-.tni ]>r»-dsi-dn:k in»*dnim»dr:'»-^a društva za vzdrževanje slepili O. Cromwell, ki že nad "> let z i/-' dat no podporo vzdržuje Dom »»lepih v Z**munu in med drnjrisitj poklonil Domu tudi tiskarno, v kateri je bilo natisnjenih nad 1<hm» k i i j! ir v lirajevi abecedi, je	!
j te dni na naslov kralja Aleksandra za Dom slepih v Zeniunu v. -pet 2-10.1 K10 dinarjev s pr^nj naj m- svota uj>oral>i ,.a nabavo inventarja. knjižniee in obr* ne'j<i materijala. OIkmiciii je pribil kralja kot pokrov 'telia doma. naj >e odlični strokovnjak za študij slepcev, Veljko II' mandanovii'-, <.jn"-sti vseli ostalih do!ž*i"sti :m obdrži saino upra\" Doma slepih ter vrhovno nadzoistfvo in skrb za slejKre v celi -lu^osla vi ji.
Židi v Srbiji.
1 Jeotrni »sko "Vreme" por'«'-a. da je v Srbi ii nad "!»».(hh> Židov, od teh TnOO v lieo«radu. Kkoraj vsi s<» trjrovci. Veeinonui so to ta-!:< zvjiiii Spanj' li: v novejši-m ea-»u pa prihajajo »udi preeanski Židi. S politiko m- kot praktični ljudje ne pečajo, pač pa baviio z "denarno jH>ljtiko". ki tudi silno vpliva na javno življenje.
lOOdinarski falzifikati.
V Senti policija aretirala trjrov-ske«ra potnika Rudolfa Friedmar.a ravno v trenotku, k<» je hotel zamenjali p >t vorjeiic lOOdinaisike bankovce. Pri preiskavi so našli pri njem v*ili-^*» svoto falzifikatov. Fricilman je bil takoj izn»cen s >-<1 še ii in je priznal pri zaslišanju, da je hotel opraviti falzifieiraiie lOOdinarske bankovec sporazumno s falzifikatarji iz 3hulžarske v
.riiyro^laviji v veliki količini v pro--met. D'»s«ilaj ie ugotovljeno, da s< bili bankovci i/delani v Scue-dinu na Mad/ai skem.
Spopadi med Srbi in Ttirki.
Zaradi incidenta med nekim na-eij. nalistom in iie'.im nui>iima-ii« v Skopi ju. ori katerem je l>d uacij< iitilisi / nožem težko ranjen n pozneje umrl v bolnici, j«- prišlo tamkaj do velikih demonstracij pre-1 uradništvoin turškega lista "llaki '. Na nekaterih tuiških hišah o bila razbita okna. Dem n--tranti - « prett-|»li ve"- Turkov, katere zalotili na ulici. Interveniralo je nrožnisfvo. nakar so tl«'-
in-Mivjra:iti razkropili.
Pcžar v Dalmaciji.
V Splitu je p"'_">i'-i'> skladlser -ladranske ]>!ovitbe. Pri t »-j priliki je unič.il požar v>»* slik" zna-neira sj»litske«ra «»::karja Kmanu-«-la Viti« vi'"a. katere je umetnik raz-ta vil v Os:j»-ku in so v \«*li-k cm žabo rti dospele /. fNijeka nazaj v "Split. I 'met ni k ll je b la > 1 »-lil prizadeta e»»r«nima škoda.
Orožne vaje bcgoslovcev in duhovnikov.
Kakor poročajo z Beograda, je mini-ter v ■»j 11«» in mornarice <idre-lil. <la iiioriij«» b«ejr<.-!<»vei in duhovniki. rojeni 1. 1 s!IS., ki >«• niso zad« -!*ili vojaški dolžnosti, nastopiti 2mcsečno orožno vajo v dobi ■ >«l 1. julija do C >eptembra letos.
Kako se potuje v starikraj in nazaj v Ameriko.
T7ELIKE važnosti sa potnika je.
* da Je natanko poučen o pot nib listih, prtljagi in drugih Btvarch, ki so v zvezi s potovanjem. Vsled dolgoletne iskušnje nam Je mocoče o vsem tem dati tf^-na jiojasnlla.
Priporočamo ve<lii«» tudi Ramo naj-holjSe parnike, ki Imajo kabine v III. razreda.
Ako Pte se nnm^nlll potnvatl t stari kraj, nam pmiQ ker i>o to v Vaj^o korist.
Tudi oni, ki ie nI »o amerlftkl državljani. rnejo potovati v stari kral na obisk in lim je dovoljeno vrniti se. Na želio dajemo vsakemu tozadevna pojasni«.
Kdor iell dobiti sorodnike mil znanre iz starega kraja, naj nam pl-
<e za navodila, kajti £tevilo priseljencev je opiejeno.
Za potne Ftroske izpla^tijp po na-fem naročila Jadranska banka tudi ▼ dolar Jib.
Frank Sakser State Bank
tSZ Cortland t Street	New York
Glavne zastopstvo Jadranske banke.
KOVA ZANIMIVA KNJIGA
NA KRVAVIH POLJANAH
Spisal Ivan Mati&č
$1.
50
' | ^ RPLEXJE in strahote z bojnih pohodov bivšega ^ slovenskega planinskega polka.
V knjigi so popisani vsi boji bivšega slovenskega polka od prvega do zadnjega dne svetovne vojne. Iz Galieije, z Doberdoške planote, z gorovja s Tirol, Fajt-jega hriba, Hudega Loga, Sv. Gabrijela, Pij a ve in o polkovem tiporu ter njega zakletvi.
Knjiga je trdo vezana, vsebuje 270 strani in 25 slik is vojne. "GLAS NARODA" 82 Cortlandt 8treet, New York, N. V.
T
iBlSniiiBalfl

5EVER0VA ZDRAVILA VZDRZUJEJCJ
ZDRAVJE. V DRUŽINAH
GLAS NARODA, 19. MAJA 1923
Slučaj Maitland.
(Nadaljevanje.)	kratkem času se je voz ustavil
--pred vrtnimi vrati. Nizko pottlop-
Ko sva s«- v kočiji peljala na j«, j,. hila precej oddaljeno od ee-k..! ..Ivor. s4.f„ t u-h jaz eital poro- st... „l>dano je bilo j>opoInoiiia od lo v ča»npi«u. Kila je navadna zt-Vnja. rož in grmičevja. Mrs. ►tiea med dnevno kroniko. Ž«-jparton je ostala v vozu. dočim io, ki je liila vdova in ki je živela" NVa 1/onnersam izstopila, šla ama zase. >o dobili mrtvo v j >va >kozi vrt ter stopila v hišo »tel j i; u-trelila s«, je V glavo, o-	odprta sprednja vrata. Jo-
>ije je ležalo zraven postelj«. • kajwa. popolnoma zmešana maj-
HAROLD LLOYD IN NJEGOVA MATI.
Vzn.k za ta prenagljeni «.-in m
nan. Državni pravdnik ho imel totnisijonelni ogled; sina. ki je il njen etlini sorodnik in ki je la letovanju, so brzojavno obve-
rtili
—	Kaj storiti s tem dogodkom?
—	sem vprašal 1'onnersa, ko sva edela v vlaku.
—	Menim, da morem ž njim ireeej "storiti". — je odgovoril.
—	(iovoriti moram le se z miss Maitland. <V ho govorila, tedaj >ova vedela vse; ona ima ključ k em tajnostim.
»— Kaj va» je dovedlo do te mi-Hi
- Vaše vprašanje hi se moralo glasiti; — O« Html veste to! — Ali ni namigovala, da ni ona prva iz-irovorda hesetle ogroženo' Okol-ina .da živi njena mati in da je m rs. (iareia mrtva, ni nikakršnega pomena za razrešitev uganke. < VIo vrsto žrtev imamo; razen" zdravnika so vse osebe, ki nastopajo pri teh dogodkih, zapletene v zadevo. Celo če miss Maitland i n ho ničesar povedala, bom jwj tem pogovoru spoznal resnico; njen molk. če ho pri tem ostala, ne ho manj povedal nego besede.
—	Vi govorite o žrtvah, toda sa j sva vendar slišala, da so Mait-landovi umrli naravne smrti * l)if-.
hna služkinja naju je komaj zajezila. neki moški .ki je sedel pri mizi. je vstal, ko sva vstopila. — Najhrže je bil kak vaški dostojanstvenik. ki je čakal na državnega pravilnika.
—	Kje je mrtvec.' — je vprašal t 'onners.
Mož je pogledal proti Maitlan-dovemu vozu, nato je h rez obo-tavljonja ugodil zapovednjoeemu glasu in nastopu Connersovemu ter naju peljal |*» hodniku v spal-nico. ki je bila popolnoma zadaj hiše. Mrtva dama je ležala na postelji. pokrita s platnenim prtom tako. da se je videlo le obrise njene |h.stave. <;rožno jo je bilo pogledati vsled krvavih madežev, ki so označevali, kje ima glavo, toda ('onners je šel. ne da hi kazal kako vznemirjenje, k mrliču. — Mož. ki je bil v sobi, bi brez dvoma rad govoril; dolgo je čakal, in služkinja ni rada govorila.
—	I boga dama je bila najhrže bolna. — je pripomnil. — To se je že stokrat prigodilo. da so se ženske usmrtile, le ker jih je to ali ono bolelo. Ko je prišla domov. e služkinji nekoliko tožila Ter je sla v spalnico, da se nekoliko odpočije. Odprla je okno. da ima svež zrak; vendar pa ji ni
•lo-
pi. stalo lažje in tudi ni mogla za-t. riils je kaj naraven način smrti. „pati Trthij pa je varfa samokres
tu s,, ustrelila. Služkinja je zunaj zaslišala strel, prihitela v sobo in našla svojo gospo v krvi. (ilava je gospej visela s postelje, ena roka st> je skoraj dotikala tal. in samokres je ležal ravno pri prstih njene roke.
—	To okno je bih) odprto.' — je vprašal ('onners.
—	Da. gospod!
Omenjeno okno je bilo nej»o- j sred no pri vzglavju postelje, It
7 Ive ao bile, toda im* tri v« Arških rok.
— M rs.* (iareia je umrla vsled eloveškc ritke. — je odgovoril ('onners. — In nadalje, dragi prijatelj .marsikateri morilei so morile i. čeprav ničesar o tem ne vemo. Tisoče morilcev nikoli ne zasledijo. Predstavijajte si. »la sem jaz koga umoril — kdo bi me zasledil? Arzen i k je neposred. sred-1 stvo, strihnin in razne druge ki-! sline puste sled«»ve. (V ima elo-1
Eden najboljših ameriških kinematografskih komikov — llarold Lloyd, fotografiran v tesnem objemu s svojo materjo. SJika je bila vzeta dne 13. maja. ko je cela dežela praznovala "Mothers Da v".
Zagonetno, toda resnično.
Pošteni najditelj.
*4Pošteni najditelj" jc ena naj-hplj redkih belih vran. .Jaz osebno nisem ga nikdar videl in čeprav imam v teoriji najboljše namene. ne vem natančno, kako bi se obnašal v praksi. Enkrat >em sicer mislil, da sem našel "kvoder" a nato sjvoznal. da sem ga izgubil. Kljub temu sem smatral to za sre-
eloveka do tega. če ne dobi nika kake odškodnine za tu. kar je bil izdal.'
Zadnji čas je, da se izpolni to vrzel v postavah. Posten človek noče obdržati zase najdenega predmeta, kajti kaj takega se mu gnusi, a le redkokedaj gre njegova poštenost tako daleč, da bi si
Nakup ruskih dragocenosti.
Kje je največ ločitev zakona?
Boljševiška vlada nadaljuje z razproda ja njem znamenitih dragocenosti .stare carske Rusije. — Sicer pa je tudi v komunistični •t rank i sami mnogo zelo uglednih oseb, ki energično nasprotujejo tej akciji, čeprav brez uspeha. —-Najnovejši sklep. da se proda znameniti platinski aršin Petra Velikega (aršin je ru>ka mera enaka 0.71 m), pa je izzval med komunistično levico in desnico naravnost srdit boj. Harbinski listi poročajo, da so bile velike količine dragocenosti, pokradenih po moskovskih cerkvah, prepeljane v Harbin, da bi se vnovčile na Kitajskem. Med mnogimi drugimi predmeti, ki se nahajajo na prodaji. se nahaja tudi mitra patriarha Filareta (17s>2 —	ki je bila dosedaj pod varstvom moskovskega patriarha. Ta mitra je iz kovanega zlata in je težka več funtov. Njen obod je okrašen z < pal i. med katerimi se nahajajo male ikone, ki so ovenčane z rubini in smaragdi. Sred križa se naha ja diamant <m! 14 karatov. krog njega pa je še mnogo manjših. Poleg njene neprecenljive vrednosti je ta mitra poleg tega eden najlepših primerov starega zlatarstva. Divno vliti okraski in pa umetniške poteze odlikujejo še prav posebno to initro od ostalega blaga patriarhata.
V številnih civiliziranih ali vsaj takozvanih civiliziranih deželah je ločitev zakona precej zamudilo in obelim drago postopanje. V deželah. katerih ni bogvekaj obli-zala kultura, pa je ločitev zakona kaj enostavna .stvar. V Kon-einčini zadostuje naiprimcr za lo-* čitev zakona, če raiibijc.mož ogle- , dalo. a pri tem morajo biti navzo- j priče. Pri nekaterih indijanskih plemenih Amerike velja običaj. da podarijo priče zakonskemu paru lončeno posodo. Popolnoma zadostuje razbiti tako posodo in ločitev zakona jc izvršena.
še manj eerimonij se posluži Turkmanec. če se hoče iznebiti svoje žene. adar gre ven. z njegovim dovoljenjem, mu ni treba drugega ko t reč i: fpam. da te bom zopet v klel. — S tem koče reči na ironičen način, da je noče

5EVERA5 E 5 KD
AqfTscpticrj© i|dz!lo
Priporočljivo za odporrjoč pri zdiMv'ljeqjb srbečice u) razqil) l^zqil) bolezqt.
CEHA SO c Vprašajte pri vbsea) Id^rjli.
W. F. SEVERA CO.
CEDAR RAPIDS. IOWA
vek ugodno priliko, zdravnika in ! en" I'"'1 «ddaljeno <h1 blazine. Za-nikakšnga očitnega jwvoda, te- j vr'mj»\o je bilo zastrto, vendar
daj pae more potegniti oblasti za i I« ** J1*	iir,tl skoZl okno na
nos. To je visoka umetnost zlo-1 dvorišče, ( onners je potegnil za-*.]„,.(.v	grinjalo kvišku ter odprl okno.
Vlak'se je ustavil na |h,staji. Tla	>0 bila le n«*»liko
Za kolodvorom sva dohila voz.>	ldvor.šča. Z dvori«-* se je
Mrs. Parton je sedela na zadnj,-mjkaj Uihko ° v	Xato Je
' valignil prt ter motril obraz mrtve dame. 1'sodepolna rana je bila na sencih, koža je bila <*kajena od sledov smodnika. Samokres je bil izstreljen kakega jxd metra <mI rane. »la ni bilo orožje pritis-
—	O nir. <'onners t — je vzkliknila pozdravila mojega pri jate-! Ija ter prikimala meni z glavo, ne
la bi v svoji vznemirjenosti raz-' mišljala o moji navzočnosti. — Kako sem vesela, da ste prišli I —j Mrs. Maitland in uboga Horten-za sla popolnoma obupani — saj vendar že veste o smrti mrs. tiar-! cie!
—	—Cital som to v jutranjm
listu. — je odgovoril ("onners. ko fr>va sedla v voz.
—	Včeraj j m »poldne je bila še pri nas. in kakor s«- je videlo, kar
njeno neposredno na sence, sem celo jaz lahko opazil, ki sem bil nekoliko bolj oddaljen. Skoraj celo lice bilo umazano od strela; strel je moral imeti dovolj prostora. da se je razpršil.
('onners je zaprl okno ter spustil za grinjalo navzdol. Nato si je ogledal sobo. Oeivklno je bila privatna spalnica stare govpe in je
najhol j raz položena ; kmalu po I bik 1 lk,> u<lobn" opravljena, da večerji jO je našla njena služki- ~	ni Pričakovalo, če se je
nja mrtvo.v postelji. Služkinja jc ! Poklalo >«Uico od zunaj. Veli-slišala strel ter odhitela v sobo, | k'; «»delalo. divan. različni udob-<la poghda. kaj se j«, zgodilo. —i11' naslanjači so bili v sobi: (Vn-1 boga /i'na je malo prej tožila n,'rs I« & z velikim zanimanjem
lo prej
da jo boli glava in je šla v svojo spalnico, da leže. Služkinja jo je našla, stegnjeno na postelji. Blazina je bila okrvavljena, orožje pa na tleli
ogledoval samo na steni pritrjeno amarieo iz mahagonastega lesa in z vrati, v katerih so bila zrcala. Omarica je imela eudno varnostno ključavnico, ki pa ni bila za-
- Kje je mr, ViningT — J« | W«*n iyna. ( onners je pogl
letlal
vprašal ('onners.
omarico. Razni prtslali so bili Vas že pričakuje. Pripeljal napolnjeni s steklenieieami. doza-Ke je s prejšnjim vlakom ter se1 "»i škatljicami. <M||»eljal naravnoHt k Maitlando-; — l>omaea lekarna. — je rekel vim.	°ni moški, kakor da hi nam hotel
—	Kje je stanovanje inrs. Gar- pojasniti.
cie?	— Tako izgleda. — je pripoin-
—	Peljali se bomo na potu k nil ('onners, dočim je vsebino vsa-Maitlandovim mimo njenega sta- keg« p«rsameznega predala natan-novanja. 4e to majhna hišica, ki eno pregledal. — Naša dobra daje prej s|>adala k Maitlandovein j na je <»čividno nenavadno teme-fjose-stvu; le nekaj drevja je med Ijito poznala ne prav zelo nedolž-obema hišama.	na "domača sredstva Skoro bi
—	Naj se voz naj prvo tain usta- se ctoral človek čuditi, da si je vi. — je rekel ('onners. — Rad izvo'ila tako glasno slovo <m1 živ-bi začel zadevo v tej hiši pre is ko- i Ijenja. dočim je imela cel ♦uca*
čo. kajti če bi ga ne našel, bi bil j nakopal radi tega velike stroške, izgubljen in v onih časih, ko sta ko bi skušal najti potom oglasov bila še "dva za en kvoder'*, je v časnikih pravega lastnika dohila to precej občutljiva izguba, i tičnega predmeta. Pogosto so se-Soglasno s postavo ni še reče-; veda <<ni. ki so kaj izgubili, lju-no. da sme človek obdržati kot	ki le težko pozabiljo svojo
svojo lastnino to. kar najele. Po- ! izgubo.
vsem jasno se glasi v postavi, da ' V še večji meri kot stroški, zvene izgubi dotični, ki izgubi kakoj^ni z iskanjem resničnega lastni-stvar. lastninske pravice do nje. ka izgubljenega predmeta, upli-in tla ni v nebenem slučaju prene-j ViU«> na poštenega najditelja jm>-šena lastninska pravica na onega, I ročila f» bedasti umaznosti številki stvar naj<le. V gotovih slučajih j nih stvari. katere so izgubili je celo nevarno, če najde kak člo- vsled svoje lastne nepazljivosti, vek kako stvar na povsem pošten Pred par tedni smo čitali v listih, način ter jo smatra za svojo last- da je dobil neki otrok, ki je vr-nino. S tem postane pošten naj- »il ln>gati dami večjo svoto, celili ditelj nepošten človek.'Sploh se j I>et in dvajset centov kot nagrado vsak trese ob misli, da bi našel j njegovo jM.štenost. O še dosti
obsežen zvitek bankovcev. Kako i hujšem slučaju poročajo iz Ore-
l
lahko bi postal s tem pohlepen človek. Seveda le v teoriji se tre-
gona.
—	Pri pospravljanju neke ba-sem. V resničnem življenju se kaj rake so našli dečki plehnato škat-takega sploh ne pripeti. Veseli j -j'1- ki je vsebovala zlate novce v me, da nimam nikdar v svojem že-! vrednosti sedmih tis*>č dolarjev, pu kake večje svote denar, kajti j Neki s(>se«l je cul o tem razkrit-vsletl tega nimam niti najmanjše- j ju ter rekel dečkom, da je škatlja
njegova lastnina in da je skril denar v <ini baraki. Dečki so mu iz-ročili škatljo in velikodušno je dal vsakemu po en nikel ter jim rekel:
—	Tukaj ima vsak po en nikel. fantje. Ne govorite več o tem. Bog vas bo blagoslovil.
Izkazalo pa se je pozneje, da ni imel dotični niti najmanjše pravice do denarja in moral je romati v ječo.	%
Vsakemu se lahko pripeti, da kaj izgubi. V svojem lastnem interesu in tudi v interesu svojih sodržavljanov ne sme biti skop > nagrado, katero izplača poštenemu iznajditelju. Potem se ne ho pošteni najditelj bal izdati par centov za oglas v listih in v slučaju. da se mu ni posrečilo najti resničnega lastnika v določenem času. po vseh prizadevanjih, postane resnični lastnik dotičnega predmeta.
ga strahu pred roj>arji in tolovaji. V resničnem življenju pa bi se mi lahko godik> prav tako kot številnim poštenim najditeljem, ki se niso mogli ustavljati—»skušnjavi in katere peče vest, čeprav so povsem varni pred vsakim kazenskim zasledovanjem.
V	zvezi s tem nam je treba le ogledati si oglase v listih. Na sto onih. ki so kaj izgubili, pride le en pošten najditelj, ki išče resničnega lastnika dotičnega predmeta. To je človeška slabost in obenem pomanjkljiva -[»ostava.
C'e bi bila namreč uveljavljena primerna postava, bi bila stvar povsem drugačna. Človek najde kako stvar, neglede na to. koliko je vredna, a plačati mora aoglas v listih in oni. ki je izgubil, ni po postavi nikakor primoran plačati kako odškodnino. Najditelj je prisiljen prizadevati si na vse mogoče načine, da najde onega, ki je izgubil dotično stvar.
V	številnih sodnijskih odločbah so bili taki ljudje oproščeni vsake krivde tatvine ali poneverjenja. če s.» si pošteno prizadevali najti resničnega lastnika najdene stvari. neglede na vrednost. Sodnik je utemeljil sviojo razsodbo s tem. da se ni dotični polastil predmeta ne napo* ta ven način, čeprav ga je |Hfczneje pridržal način.
na nepostaven
%P ■ ►stava zahteva, da mora storiti najditelj potrebne korake, da iznašle pravega lastnika, če ve za njegovo identičnost in če ima na
Tem«»ta roma proti luči. ali slepota proti smrti.
vati, tako »vež slučaj nudi vedno htekleničir na razpolago. * čemer nekaj opore.	j hi si mogla mnogo lažje pomaga- j razolago sredstva, da ga izsledi.
Krn. Parton ga je nekako za- ti. Zda jse pač več ne čudim. j Najbolj uspešno sredstvo v tem vendar pa je I	■	I pogledu je seveda oglas v listih.'
* {Dalje prihodnjič.)	a kako je mogoče prisiliti kakega
__
PAIN-EXPELLER
VAM BO POMAGAL!
Ce j«
~ -----iINA
tor bol
i«yiwil» Ob
prvih BDmmamjih rermatizma, tirčne potrtosti, teml-
fije, bolečin, krit« ▼itega trganja, si nabavita steklenico toga močnega, za-»nosljivogm družinskega linimenta ter ▼drgnit«. Pristni Plaf ■i nafto 8IDBO tako. Vse drago je • 2>e ia Tbs. ▼ Iskanab ali o£ -
It OCX Lt
Aretiran vlomilec.
Zagrebška poliejja je aretirala Statika PimrjM-ta i/. Jurkl>--tra n.> Štajerskem, ker j,* raz!>il ^ sekiro
kovček ključavničarskega vajen-več videti in da je zakonska zve-k.a j,ls;|MI	n Ganjenega v
za končana.	vagonu na državnem kolodvoru.
Tudi v Siamu je dovoljena ločitev zakona brez postavnih določb. Prve žene pa ne* sme mož prodati naprej drugemu, a to lahko stori, če vzame še več drugih žena.
ter mu ukradel *Jt»'i lir in dinarjev. Pontpe je priznal dejanje lzn»een je bij s« dišell.
Osa misli, da so celice sosednih čebel pretesne. Ali njene sosede | ji pravijo, naj si sezida še tesnejše.
IZBRANO CALIFORNiJSKO 6R0ZDJE
Sedaj je čas naročbe, da zagotovita n.zkc cene. Pišite danes po ccnik. Orrente. kotiko grozdja m kakšno gro 2-Jje toste najbrž potrebovali.
LOUIS AN6YAL & CO.
700 "L'* STREET SACRAMENTO. CALIF.
TEKMA ZA TRGOVINSKO GLASILO (Slogan)
' od 1. maja do 1. junija 1923.
The Joseph Triner Company, izdelovalci Trinerjevega Grenkega Vina, bodo plačali za
»Najboljše glasilo, ZAKAJ NAJ LJUDJE UPORABLJAJO TRINERJEVO GRENKO VINO.
SKUPNO $200
[naslednje	PRVA NAGRADA $50.__Napišite el-*>-»I<» V Slovenje,ni — Kratko naj I«J In j»-tlrn.-it'j—
'nagrade: DRl'GA "	_ NE VEČ KOT DESET besed, i-.-tužitc s. sp.Mitij.Ba Kupona
TRPTJI " «*»""	'napišite nudaljne na*vrte !ift«-k m p.»ljite » ku-
fi	htnuinl t-r naslovite: Slog j n Jury, Joseph Triner Company,
(ČETRTA " $15.—	1333-45 s. Ashland Ave.. Chicago. II.. Vsak lahko i-ošlj«- eno aH
in PETNAJST NAGRAD po $5.— vsaka.	slabil. t.Kia ne več kot -it -t. v slu. aju . nak.^ti l»kJo pIj-
fane Ovoje nagrade.
»šilu lahko s\-etujete prednosti in izU.rne usi^he ali pre pretil no m.n'- Ti	<Jrenk»ga Vina ali katerokoli
jstvo slede Trinerjevega «;rejike»?a Vina. ki je najbolj zanesljiva želod."na tunika lerl; liak<Mlvaj:i!ec. biezprimera v sla»»epa teka. zaprtja, glavobola, nervoznosti in po.lof.nih xei.Klenih nereilov. I »a zdravo upanje, pomaga pre-.stri tek. ojači energijo in zdravje v splošnem. Okusno je. dobro za vsako starost ter uživa T,Z letni sloves. t_»d do sedaj se je prodalo »tad K milijonov fteklenii".
Ime
-J i
Naslov ........................................................................ |
Tukaj so moji nasveti za trgovinsko glasilo Trinerjevega Grenkega Vina:	|
BRZINA
- GESLO DANAŠNJEGA ŽIVLJENJA.
Sedanja generacija živi v znaku hitrosti. Dnevno ritamo o novih iznajdbah in tehničnih pripravah, kako bi se hitreje prevažalo ljudi in blago in pošiljalo poročila v vse kraje sveta. Nikjer drugod pa ni trgovska podjetnost tako sposobna kakor v tej deželi za izkoriščanje novih možnosti za hitrejši promet.
Predpogoj vsakega sporočevalnega sredstva je točnost in cenenost. Za 5 centov se lahko pošlje pismo v najbolj oddaljeni kraj sveta, in to radi ogromnega lastnega prometa. Brzojavne kompa-nije so pronašle da bi širši krogi ljudstva poslali poročila po brzoja-vu namesto po pošti, ako bi se dalo znižati stroške. Uvedle so radi tega "BRZOJAVNA PISMA" takozvana "CABLE LETTERS", katere se pošlje po podmorskem kablu v London in od tam naprej po ]>ošti v razne evropske dežele. Taka poročila rabijo od 4 do 5 dni v Jugoslavijo ali Italijo.
V prid naših strank smo sedaj uvedli razven poštnih in brzojavnih nakazil tudi denarne ]»ošiljatve po 4'BRZOJAVNEM PISMU". Služba je točim in se lahko računa, da se denar izplača tekom enega tedna: cena pa je mnogo nižja kot za navadne brzojavke.
ZA POSAMEZNE POŠILJATVE PO "BRZOJAVNEM PISMU"
RAČUNAMO SAMO $1.
Posluži te se te ugodnosti v čim večjem obsegu.
FRANK SAKSER STATE BANK
82 Cortlandt Street	New York City
< GLAVNO ZASTOPSTVO JADRANSKE BANKE >
GLAS NARODA, 19. MAJA 1923
SOSEDNJA HISA.
A. C. dim. Z» "QUI ir«rod»" prevel O. P.
Rusija kot zvezna država.
10. in 11. kongres ruske komu- j Drugi važni r&zpr&vni predmet nistiene .stranke sta uvedla tako 12. kongresa tvori vprašanje pri-politieni kakor gospodarski pre-. lagodenja gospodarske državne okret v Rusiji: 1. prehod iz pred-' politike potrebam kmetskega sta-revolucionarne liberalno-centra- nu. na katerega se" hoče boljševi- xor,t, 1
o* .	J -	„ , «	. , * , .	* "V.,	24. m*
(Nadaljevanje.)
Aqnltuk. Chwbawc. O. mala:
Ftmnc*. Havre: Zeeland. Cherbourg; Tnyrrhenia. Charbourg in Hiibun. Tork, -----
To sem povedala <_>ryee»u in ftriznal je. da so našli na truplu rano, katere »i iensica ni mogla sama. prizadeti.
—	In kaj hočete aiporočiti meni i — je vprašal. Postavil se je med mene ter vrata, vodeča v Nprejetnno sabo.
—	Le to; zasii&ite dobro postrežnico. Ona vam lahko izpove neJcaj. kar je vaša dolžnost izvedeti.
—	Ali reste, kaj bi bilo to?
—	Na, kajti drugače bi vam povedala.
—	In iz česa sklepate, da nam nekaj prikriva ?
Iz njenega eelega obnašanja. Ali niste postali pozorni.'
Skomnignil je z rameni.
—	Dosti s«-iu razmišljala o tem njenem obnašanju. — r>ean rekla še enkrat. — t'e bi bila jaz «letektiv,bi ji kaj kmalu izvabila skrivnost.
Tedij pa je Mr. Gryce nai?lus zasmejal. Nato pa se je vzravnal ter rekel resno:
—	Kakšna sreča. <!a sem vas spoznat. Mis.> Butterworth. Midva bova stvar pojasnila na zadovoljiv način.
To je mislil ironično, a jaz sem se delala kot da smatram nje gove besede za resne. .laz >em prav tako zvita kot je on. čeprav nisem tako stara ter nimam toliko izkušenj.
—	Potom prieniva takoj. — sem odgovo'rila. — Vi Lmatc svoje teorije in jajt svoje. Dajva jih primerjati .
listične edinstvene države v fede- ška stranka odslej nasloniti. Sku-racijo ruskih republik, to je veli- šala se bo uvesti davčna reforma koruske, ukrajinske, transkav- z zameno naturalnega davka z de-kaše in beloruske; 2. omejeno ude- 1 narnim in .se bo šlo kmetom na Cherbourg tu ležbo zasebnega kapitala v pro dukciji.
Manchuria. Cherbourg in Mount CUnton, Uanbuif.
maja:
Homeric. Cherbourg.
Pre«. Roosevelt.
roko, da se dvigne produkcija ži-! ta in njega izvoz v prid zasebne-
—	Zelo sem vam hvaležen. fr<>^|xwliena. Pozneje se bom gotovo poslužil vaše pon 1*4!be. Sedaj pa sem zaposlen. zelo zaposlen. Ali me hočete jh>] ure pozneje pričakovati v svoji hiši/
—	Zakaj bi ne čakala tukaj na vas? — sem odvrnila. — Ozračje te hiše more le poostriti moje razmišljanje. En ^ani i>ogled v morilno sobo bi mi dal brez dvoma dobre misli.
—	Grvee je razmišljal nek;ij časa ter rekel nato:
—	Danes |Ktpoldne ste prišli do sklepa, glede katerega bi imel rad par pojasnil. Pri preiskavi klobuka ste trdili, da je bil nošen le enkrat. Tudi jaz sem prišel takoj do tega sklepa, a gotovo iz družili razlogov kot vi. Ali mi hočete sporočiti svoj razlog?
—	V klobuku je bila ena sama luknja, povzročena od igle. Če ste že kedaj preiskovali ženske kbrbuke, IxMe znali ceniti daleko-sežuoHt mojega opazovanja.
—	Sto vragov, ženske se razumejo na tak«* stvari. Gospodična, zelo sem vain hvaležen. Rešili st»- problem, ki je za nas velike važnosti. Klobuena igla . . . T»-daj pa pri je pričel sporočati podrob-
12. kongres, ki se je otvoril da-nes, se bavi z reformo uprave. Rusija, ki je dozdaj štela okoli 100 gubernij z nad 700 ujezdi in 15,000 volosti, se razdeli v nekaj nad 20 oblasti s 150 ujezdi in 3100 volosti. Evropska Rusija se razdeli v oblasti; eentralno-mo-skovsko, ki obsega bivše guber-nije Moskve. Vladimir in Tulo: severozapadno s Petrogradom na čelu. ki obsega bivše »rubernije murmansko. novgorodsko. pskov-sko. vitebsko. smolensko. tversko in ribinško; severovzhodno oblast s središčem Arhangelskom ali Vologdo, obsegajočo bivše guber-nije arhanjjelsko. vologdsko. tšee-repovsko. oloneško in zirjansko; južno velikorusko oblast z glavnim mestom Kurskim, ki obsega bivše gubernije Gomel. Brjansk, Kalu-go. Orel. Kursk. Voronež in Tambov. Vse ^ornjevolške gubernije z republikami Cuvašev. Oeremi-sov. Votjakov in Tatarov tvorijo zgorajevolško oblast z glavnim 111 e-^tc«n Nižnji Novgorod nižnje-volsko oblast, ki vključuje nemško volško kolonijo in kalmiške
mu kmetskemu kapitalu. Sedanji fakticni šef ruske države, Kalinin. bo tudi povdarjal potret>o ozirati se še bolj na razne narodnosti in skrbno ogibati se vseru-skega šovinizma in centralizma.
Prijet goljuf. ^^
Zadnjega.pol leta se je klatil po Sli vesti ji m-«>ski, ki se je izdajal
29.	majaš
Man retail fa. Cherbourg: Reliance. Cher-•»w* In Hamburf; Canoplc, Cherbourg; Bremen. Bremen.
30.	maja:
Lep land. Cherbourg-»1. maja:
Rochambeau. Havre; Finland. Cherbourg in Hamburg; Bayern, Hamburg.
S. Junija:
Majestic. Cherbourg: La Savole. Havre; Ohio. Cherbourg In Bremen; America, | York Brem. Cherbourg in Bremen; New Amsterdam in B;,.m,n Boulogne.	'
5- Junija: Berengarla, Genoa.
16. Junija:
Homeric, Cherbourg: Orca, Cherbourg in Hamburg, Bres. Arthur, Cherbourg In Bremen; Kotterdam, Boulogne.
19 junija:
M&uretania, Cherbourg; Pittsburgh
Cherbourg.	*
SO. junija:
Seldlitz, Bremen; Zeeland. Cherbourg;
Conte Rosso. Genoa.; Pres. Polk. Cherbourg In Bremen.
21. Junija:
Roussillon, Havre; Kroonland. Cherbourg; Mount Carrol. Cherbourg in Hamburg.
23 juntja:
Majestic, Cherbourg: Lafayette. Havre; Geo, Washington, Cherbourg in Bremen; Vjlendain, Boulogne.
ROYAL MAIL
Pooblaščena od juaoslovanake vlad«.
Hltr... direktna služba, med
New York — Cherbourg — Hamburg
I novimi, velikimi, veličastnimi "O" paraiki. Modemi v fwdotirib. — Poc»t» ciiplutia.
."OHIO", "ORCA", "0RDUNA". "ORBITA"
v Evropo:	CENE	Iz Evrope:
II HI	II 111
$13" in vef $103 3» Mam'f? $130. in ve*-$103.50
»125in več* 90 (H> Chcrb g J123 in več $100.00
........ tlM.U Zucrth.......... J1C5.00
Skoziskrz privatne kabine v tret:em raz.edu. važno: Ne izrabljate z nakupom tlketov za vale soroilnike» Kvropi. Nova kvota prične 1. jul.
Zm navodil* vprataiu pri lokalnih a^niih a. i i prt
ROYAL MAIL STEAM PACKET COMPANY
| 26 Broadway	Xew T>^rk City
26. junija:
Bereraari;j. Cherbourg-; Reliance. Cher-fcourg In Hamburg: America. Genoa.
27. junija:
Paris. Hsi
b; Lapland. Cherbourg; t n ;•) xidatiea. Kes. Garfield. Cherbourg
Cherbourg;
Junija;
Paria. Havre; sst. Paul. Cherbourg;
Kit potnika fotografskega zavoda'] Pre«- Fillmore. Cherbourg In Bremen;
' Albania. Cherbourg in Bremen.
2«. junija:
I TvrrhenU- Cherbourg fn Hamburg; do, — jMam huria. Chrrbourg in Hamburg; Han-sa, Cherbourg in Hamburg.
NAPRODAJ POSESTVO
v vasi S.»!<» j»ri Kostanjevici. Zidana hiša in hlev, le>.«:ii svinjaki, vs" ;; o])pk'» krito; -^adni vrt. njive travnik:. vino«yra«!i In 2 gozda, vse v dobrem stanju: ]> <1. senica, kozolee. kaAea in klet > <lamt» kri-K<l«ir ivsim iui>-li kupit', naj vpr;t>a ktN* lika Frank Knciiin'". HfilT Kwinir Ave.. S<>uth Chicago. 111.
Saratovim kot središčem uralsko oblast, ki obsega bivše gubernije permsko ufsko. jekaterinburško. cel jat irsko in bašk irsko republiko z glavnim mestom .lekaterinbur-gom. Obmejne oblasti s<> Ciskav
nosti. Rana na truplu .je bila prizadrta z <bdgim. tenkim in zelo fi- ka'2'ja Z Vladivo<tokom, Trans-
pokrajine ter druge gubernije s
nim inštrumentom, a nikdo ni mislil na klobuOno igl»>. Ker ste omenili iglo. sem prepričan, da je služila igla kot morilno orodje. Ali je bila v klobuku. k<» >»t»* ga preiskali *
—	Ne, natahnetio sem pazila.
Zmajal je z glavo, kot tla razmišlja o noki stvari. -laz sem mirno čakala. dokb*r ni pričel zopet gorcorčti:
—	Odlomljeno «»<t te igie so našli v rani. Preostali del moril-nega inštrumenta pa sino zaman iskali ter <ra nismo mogli nikje najti, ne v sprejemni 'sobi. ne v veži. Kaj je po vašem mnenju moški stori! z ostalim delom
Vprašanje je bilo seveda zopet ironično. Jaz pa nisem pazila na lo.
—	Vz«*l ira ni - sei»o-j. v>aj daleč ne. Ko je stopil ven na cesto, ga ni vrgel proč. Natančno selit zasledovala njegova gibanja in kaj ; takega l»i gotovo zapazila. Odlomljena i^la j«: vsi«! tega še vedno I v sprejemni sobi. če je prav niste našli na tleh.
—	Ali s«- hočete o i«mii prepričati? — je rekel Gryce resni.
Rjida. — s<-m odvrnila. Ker sem vitka in zelo gibčna, se mi
je posrečilo zmuznili se pod njegovo roko. Še predno sc je opomogel od presenečenja, sem bila v sprejmi ni sobi.
—	To ni prav. goKj>odtčna. -laz sem star ter trpim na revma-tizmu. a vi ste mlada in urna. Ne morem se meriti z vami. Kje je torej igla*
Ved«4a muk da je prišla odločitev. Pričela sem se ozirati na vse strani. Že so poskusili napraviti nekaj reda. Razbiti porcelan so pobrali ter ga razprostrli po papirju. Omara je stala na svojem mestu in ura je bila položena na kamin.
—	Ali so odrinili mize ter i-kali za zofaiui.' Vsaki inč tal jc bil natančno preiskan.
Moj p<>gled je padel na mrežo zračne kurjave. Mreža je bila zaprta. Sklonila sem se ter ]w»tisuila na stran zapah. Za zapahom je ležala majhna škatljiea in v tej škatljiei igla.
V celem svojem življenju nisem bila še nikdar tako vesela kot v istem trenutku.
Mr. Gryce je prihitel ter jKrtegnil škatljieo ven.
—	I>a. to je, kar smo iskali, — je izjavil.
—	Kako je mogoče to pojasniti.' — sem rekla naglas. — Ko je šel ven. je zadela noga morilca <4» železno mrežo in takrat mu je prišla misel. Ko je pro«*brnil <*naro. je sieer upal. da bo izbrisal sledove zločina. Glavo igle pa je imel še vedno pri sebi. a ni hotel vzeti s seboj tega dokazat svojega dejanja. Raditega je vrgel iglo skozi mrežo ter gotovo domneval, da bo izginila v šaftu. Škatljica pa je ustavila padel igle. Tako si razlagani stvar.
—	Boj logično bi ne nu»gel misliti niti jaz. — je rekel Gryce. — I'pam. da van bom kmadu poedravil kot koleginjo.
Njegov faroiiijami način me je sicer dražil in on je to tudi zapazil in v?»led tega je obrnil pogovor zoj>et na morilno zadevo.
—	Ali mi morete dati jvoja.snila še glede par drugih točk? Ce se ne bojite osftati par trenutkov sama v sobi. vam hočem prinesti neki predmet, glede katerega bi rad izvedel za vaše mnenje.
Zagotovila sem mu. da nisem prav nič bojazljiva. Nato je odšel skozi sosednji salon v obednk'o. kjer je zaprl vrata za seboj. Trenutek samote setn porabila, da t»e približam kaminu ter postavim pokonci tam ležečo uro.
Ne morem reei. rad« če«a sem to .storila. Mogoče raditega. ker ne morem trpeti nereda. Ko setn uro po*taariia pokonci, je pričela v moje veliko presenečenje tiktakati. Ce -bi ne stala kazalca natančno tako kot takrat, ko sem uro prvič videla, bi mislila, da jo je kdo med tem časom navil. Tra je kazala še vedno deset minut pred peto. Vsled lega sem morala domnevati, da je ura šla. ko je padla dol. čeprav je bilo to čudno.
Ce p* jc bila ura navita ter je pravilno šla. kako je prišlo, da *e je Ufttavial malo pred peto in ne ob dvanajstih, ko je bil izvršen umor. Glede trga nem morala priti na jamo.
kavkazija s Tiflisom. Turkestan s Taškentom.
Kakor se vidi. se ta razdelitev ozira tako na narodnostni princip kakor na zgodovinske in geo-grafične ter kulturne in lokalne potrebe kmetskega prebivalstva, katen-mu ta frazdelitev popolnoma odgovarja. Cprava se s tem zelo poenostavi in poceni ter obenem debirokratizira; vso obla^ sti so federalno-avtonomistično
Hilde .fasehek na Dunaju ter sprejemal od strank naplačila za naročnino povečanih slik. Ta potnik je bil navaden goljuf in je brez-dvoma idetičen z Antonom Pe-tutsi-linig. ki je sedaj v mariborskih zaporih okr. sodišča.
Izpremembe ▼ državni službi.
Imenovani s »: Vladimir Subie in Vladimir Mušič, oba diplomirana iuženjerja. za suplenta in predmetna uiMtelja na tehniški areilnji šoli v Ljubljani; šumarski svetnik Josip Pogačnik za višjega šiimaj'->kef?a svetnika pri direkciji šum v Sara jevu: začasni asšstent inž. Dominik Corjak za šumai*skega asistenta ]>ri upravnem o«ls«iku di-i-ekeije šum v Ljubljani; Marija Mehle Vrliovee za i>omožno učite-ljico na gospodinjski š+»li 4'Mladike" v Ljubljani; rudarski kontrolor Anton Kurnik za računskega revideata pri revidenta pri državnem premogovniku v Velenju. 1'čiteljica eipkarske šole v Kamni g riei Marija Kališnik Kopač, poštni ktmfrolor Janko K ran je in P'^star Karel Tertaiik so stopili v -talni |)okoj.
7. junija:
Laconia. Cherbourg In Hamburg.
30. junija:
Tuscania. Reka: Olympic. Cherlmure: Conte Verfle. Ceno: Saxonia. Cbert.ourp; Ryndam. Rolouctie; Chicago, Havre; Americji, Cherbourg In Bremen, t. julija:
9. junija:	1 Bremen. Bremen.
OI>-mpic, Cherbourg: Orbita, Ctierbourg! 3. Julija:
in Hamburg: Tre*. Harding. Cherbourg in Bremen; Veendam, Boulogne.
11.	Junija
Hannover. Gremen.
12.	junija:
Aquitania. Cherbourg; Ilesolute. Cherbourg in Hamburg.
13.	junija:
Belgenian«?, Cherlumrg: 1- ranrc. Havra; Pres. Van Buren, Cherbourg in Bremen. Argentina. Trat.
14.	junija:
Minnekahda. Cherbourg in Hamburg: Thuringia. Cherbourg in Hamburg.
Canoplc, Cherbourg in Bremen.
4.	julija:
Leviathan. Cherbourg; France, Havre, St. Paul. Cherbourg.
5.	julija:
Finland. Cherbourg in Hamburg: I'rcs Adams, Chei-u»urg in Bremen; .Mount Clinton. Cherbourg in Hamburg.
7. julija: •
Bres. Wilson, Tr?t in Dnbrovnik; Ciullo Cesare. Oer.oa: Rochambeau, Havre: Homeric«, Cherbourg; • »hio. Cherl>ourg in Hamburg: Tr^-s Roosevelt. Cherbourg in »Bremen; Muenehen. Bremen.
MOŠKI! ZašeiHte Proti nalrzcnju
N*»h«Tit<» naibolifto titi'it«
PREPREČ8A xa MOSKE Velika tuha XV. Kit (4's) SI
V« Irkirur. ali
San-Y-Kit	R
P2 Bnkmtn St.. Nfw York PiSite za r»kr»»tni<-<>.
VLAHOV
Kje sla moja <lva hrata FRANCE in JOŽE J A ar;: PW leti sta bivala nekje v državi Kansas. Če kdo kaj ve o njima, naj mi poroča, ali naj se pa sama oglasita .svoji sestri Frančiški J are. Občina štev. 5, pošta Trebelno. Slovenia. Jusroslavia.

V IN IZ JUGOSLAVIJE
14 ogromnih hitrih potniških pamikov
plove a progo
Canadian Pacific
Cherbourg Southampton
Neposredna služba
HAMBURG
Glasgow
Antwerp Liverpool
Kadar potujete v Jugoslavija, ali ako telite dobiti katere.
g* svojih rojakov ali prijatejev k sebi. obrnite se na CANADIAN PACIFIC
KRATKA MORSKA PROGA V EVROPO - SAMO ŠTIRI DNI NA ODPRTEM MORJU
Za potne listke in nadaljna pojasnila, se obrnite na lokalne agente, ali na glavne agente Canadian Pacific, ki ae nahajajo v vsakem večjem mestu.
(anafianRKific Steamships
ŽELODČNA
G R E N CIC A
Utla Jo In «(<rd.vlja » steklenice v
/ADR L' 'Dalmacija)
od leta 1*61
ROMANO VLAHOV
Naprodaj po vaeh
Lekarnah, dellkatesah In grocerljah.
£d«n! agPTiil ra Idra-4ene drlave.
V. LANGMANN, Inc.
97-99 Sixth Ave.. D**. A. New York. N. Y.
RAVNOKAR JE IZfrLA
NAJVEČJA ARABSKA SANJSKA KNJIGA
Najnoveji« ilnatrovana izdaja Vsebuje 308 strani. Cena a poštnino $2.—
BLOVBNIO PUBLISHING CO., 82 CorUandt 8tr»«t. York Zitj, H. T.
Hitra služba v Jugoslavijo.
FRANCE ............ 23. maja
1-A SAVO IE ........ 2. junija
PARIS .............. junija
UA FAYETTE......21. Junija
Kabine aa 2. « m C osen. umivalnica. Jedilnica, kadilnica- Vino in pivo br« plačno. Poeebnl vlak do Trsta. Oglasite se pri lokalnem agentu ali pri 1S State Street	New York City
POZOR, SLOVENKE!
Iščem jjOHpodinjo k dru/ini, obstoječe iz mene in 4 otrok v starosti od 7. do 12. leta. Tudi vdova z enim otrokom se sprejme. Plača po dogovoru. Po n ml be naj se naslovijo na: John Felz, 366 South Rademaeher Ave., Detroit, Mieh.
(18-21—5)
Prosim, kdor kaj ve o JANEZU POUAXCU iz Krke na Dolenjskem. naj pošlje naslov na: Franc Poljane. Gabrovšec št. 13 p. Krka. Slovenia, Jugoslavia.
(18-19—5)
NAZNANILO IN PRIPOROČILO
Naročnikom "Glas Naroda" v drŽavi Wisconsin naznanjamo, da jih bo obiskal naš potovalni zastopnik
Mr. Joseph Smalcel, ki je pooblaščen pobirati naročnino za naš list. Zato prosimo rojake, da mu bodo kolikor mogoče naklonjeni.	Upravništvo
tO JAKE opozarjamo, da je cena z a "Slovensko-Am eri-kanski Koledar*9 i-§ta za Jugoslavijo kot za Ameriko — 40 centov.
PoS|jite nam svo-to in naslov svoje ga prijatelja v starem kraju in poslali mu bomo knjigo naravnost.
Naš gtari zastopnik JANKO PLEŠK0, ki je svoječasno potoval za naš list, se radi slabega zdravja zdaj stalno nahaja na 6104 St. Clair Ave., CtereUnd, O. Pobira naročnino za Glas Naroda ter knjige in dftje pojasnila o vsem, kar spada v nas posel. Rojakom ga toplo priporočamo.
Uprava Glasa Naroda.
TUKAJ SO!
Nove prave gla>ne Victor Slovenske ploš«V smo dobili v našo zalogo, vse so po 75c komad. Dalj«* imamo Nemške in Oeske val^erj«*. polke, šotiše in marše. Imamo tu<li krasne Victor gla.-ne pristne gramofone: cena je -rli.'j.OO do >;4?0.<X>. Pišite nam še danes po brezplačni cenik.
Cena v seznamu.
List price.
Al» me bož kaj rjida imela? Mila I'. SnajUova-Fr.n. j<» l'i>t<M'nik >72206 Oj. ta Poloniica. Mila t*. Šn:«Jd»»va-Frai j»> nik»		10	$0.75
LJub'ca moja kaj it at'riia. Otok Bleski.	Kranju J'anjfraf^/ZZO? Fraiijo l"ar.jjra»->	10	.75
Oj, ti vojaški boben. Pobič sem star še le 18 let.	Ivan Ilibich>72208 Ivan Hibich >	10	.75
Mil« mila tunica.	t>brafl Xurin»72210 C'l>ra«l Ž u rl n»	10	.75
Oj. zlata Vinska Kaplja ti. Povsod me poznajo.	Kranj<» lN.t'.>*nik »72231 Franjo F'otoCnik)	10	.75
Bom ila na planince. Sem Slovenska Deklica.	Mila. I*. ŠnaJ.lova >72232 Mila. P. Šnajdova)	10	.75
Štajerska—Valček Pomladanski dan—Polka	Igra Kla^bn »72321 I*fra (rlafl»a)	1C	.75
Raapodite se meglidice. Tam kjer Lunica.	.)mii«z t','ir*-w>72399 Jarit-z loTfrnc)	10	.75
KrUenei Angel sveti x nebes doli.	Kranj'. I'<.t.^nik)72429 Kranjo Potočnik)	10	.75
Na planicah solnce sije. BarCica po morju plava.	Mila P. Šnajdova>72472 Mila P. Znajdova)	10	.75
Priila bo spomlad. Odpri mi kamrico.	Jf.hn Itibich >72514 John Ribic h)	10	.75
Domovini. MoJ dom.	Anton r>o]»*nc-Franjo Potočnik)72E27 Anton Dolenc-Krn njo Potočnik)	10	.75
IVAN PAJK
Victor Dealer
24 MAIN STREET	CONXMAU&H, PA.

-k. *_______
.. * .. •Tr.a - v , .