Sfev. 220.
T ljubljeni t ponedeljek dne 27. septembra 1909.
Leto XXXVII
sa Velja po pošti: sa
Za oelo leto naprej .	K 26-—
za pol leto » .	» 13'—
sa četrt » » .	» 6-50
■a ea meseo » .	» 2*20
sa Ifemčljo oeloletno	» 29'—
« ostalo Inosemstvo	> 35'—
es V npravništvu: =a
Ba oelo leto upre) . K 22-40
sa pol leta
11*20 5'80
■a četrt » sa en meseo » . > 1-90 Za poSUJan)« na dom 20 v, na meiec. — Posamezne itev. 10 v.
SLOVENEC
===== Inserati: i
Enostolpna petltrrsta (72 mm):
>a enkrat......po 15 v
ia dvakrat.....» 13 »
ia trikrat.....» 10 »
ia več ko trikrat . . » 9 »
V reklamnih notloab stana enostolpna garmondvrsta 30 vinarjev. Pri večkratna« objavljanju primeren popu*
. i i i. Izhaja i SESBB
uik dan, lsvsemšl nedelje to pr.amlke, ob 5. nri popoldne.
Bsr Uredništvo Je v Kopitarjevih nlioah itev. 6/IU, Bokoplsl so no vračajo; nelranklrana pisma sa aa ■■ sprejemajo. — Uredniškega teleiona sto?. 74. ass
Političen list za slovenski narod.
Upravništvo Je v Kopitar/evlh nlioah štev. 6. i m Sprejema naročnino, inserate ln reklamaoljo. ..... Upravnlškega teleiona štev. 188. =s=
Gadia zalega.
Ljubljana, 27. sept.
Izderi 'gadu, modrasu ali kakemu drugemu strupenemu mrčesu strupeni zob, takoj ga nadomesti drugi. Ravno tako je pri liberalcih. Stranke liberalnih mrličev ni izučila njena preteklost ničesar. Taki so, kakršni so bili, ko so prvič slovensko javnost oslinili s svojo protikatoiiško strupenostjo. Grizlo je komaj rojeno že pokvarjeno liberalno seme, pa še danes, ko je pohojeno, kakor gnila korenina, poganja gomolje, pa izkuša pokvariti naše katoliško ljudstvo. Ker se pa slednje ne zmeni iza zalego, ki gomazi pod njegovimi nogami, tulijo in 'hripavo lajajo liberalni volkovi sami sebi v uteho in da zadoste svoji naturi.
Liberalna svoja t je taka, kakršna je bila. Nobenega razločka ni med Tavčar-janci in Hribarjanci in Zerjavovci in Plo-jevci in kakor se že irtienuie-jo razni liberalni Oštarijski krožki. Tisto sovraštvo judovskih liberalcev, ki so klicali Pilatu: »Križaj za! Križaj ga!« pred 2000 leti, druži tudi naš liberalni tpolitiški drobiž v boju proti nositeljem naših načel. Kdor sodi o liberalcih dobro, se vara. Prav popolnoma so si enaki. Zato tudi ne odnehamo, dokler ne doleti liberalcev tista usoda, ki jo zaslužijo nasledniki Herodov, Pilatov in farizejev.
Svoj po beznica'h izvarjeni1 strup Izlivajo liberalni modrasi po svojem časopisju. Glasilo liberalne dostojnosti je »Slovenski Narod« in sicer zato. ker je pravi mjegov lastniik profesor dostojnosti dr. Iv. Tavčar, tisti dr. Tavčar, ki ie pred tolikimi leti izjavil, da je voljan prevzeti predsedstvo »Slovenskega katoliškega političnega društva«, a se je potem zbal »mladine« in prevzel nato liberalce v svojo zaščito, varstvo ih vodstvo, dokler mu ga ni izvil županski župan Ivan Hribar.
Liberalni kačoni in kačice se zaletavajo predvsem v načelnika naše stranke, prvoboritelja naših načel in njenega ustanovitelja dr. Ivana Šusteršiča. Laž in natolcevanje sta staro liberalno orožje. Ivan Hribar si je izmislil, nai bi se ustanovila slovenska pravna fakulteta v »svobodomiselni« Pragi, trdnjavi svobodne znanosti im naprednega mišljenja, kakor piše »Narod«. Zaletava se v dr. Šusteršiča, ičeš, da je pri zadnjih pogajanjih z Biener-thom pred zaključenjem državnega zbora zahteval kar ustanovitev treh slovanskih vseučilišč naenkrat. Seveda veruje »Narod« več Bienerthovi ponemčevalni vladi kakor načelniku naše stranke. Liberalnim bratcem bodi povedano enkrat za vselej: Dr. Šusteršič je zahteval zgolj slovensko vseučilišče, in sicer do pičice natanko po sklepih in zahtevali »Narodne zveze«. Nič drugače ni bilo. Vse, kar pisarijo o temi liberalci, je zlagano, kar pri stranki organizirane laži in besedobmstva nič čudnega ni.
Liberalci pripisujejo sebi zaslugo premestitve koperskega učiteljišča v Gorico. Sicer dobro znajo, da je vlada koprsko učiteljišče premestila edinole in izključno po zaslugi in pritisku »Slovenskega kluba«. Liberalci pripovedujejo po svojih listih, kako imajo ministri sedanje vlade vadi njihovega Hribarja in Ploja. Sicer bi mi prav nič ne zavidali liberalcem ljubezni ministrov tiste Vlade, ki je Slovanom tako sovražna, kakor ni bila že od I. 1879. sem nobena vlada, ker dobro poznamo, da nam ta odkrita ljubezen le koristi, a razbliniti hočemo bajko o ljubezni sedanjih ministrov nasproti Ploju in Hribarju. Sicer zna že zdaj vsak političen otrok, koliko je vreden Bilinskijev dar odpisa tistih 900.000 kron, ki ga je razkričal velikopolitični vajenec Hribar za svoj uspeh, dasi je znano, da vlada na to vsoto •ni veti računala in da je bila pripravljena sama zgraditi obrtno šolo v Ljubljani. Hribarjeva zasluga jc, da bo zdaj zadolžena ljubljanska občina morala na svoje stroške zidati obrtno šolo. 2e to dejstvo dokazuje, kako je Bilinski strašno potegnil tiste liberalce, ki se zdaj bahajo, kako da jih ministri ljubijo. A da bo slovenska javnost še bolj pciznaia ljubezen sedanjih mi-
nistrov nasproti preljubim našim liberalcem, povejmo še tole skrivnost: Ministri sedanje vlade, tisti ministri, kr jih naši liberalci tako hvalijo in priporočajo, naj jih ljubijo tudi naši poslanci, sodijo o gotovih liberalnih poslancih tako, da bi zardeli sramu, če bi to znali---!
Predvsem kakor znano se zaletavajo liberalci v načelnika naše stranke, dr. Šusteršiča. Napade povzroča liberalna kačja zavist, ker znajo predobro, kaj je dr. Šusteršič ne le naši stranki, marveč kaj da je celokupnemu slovenskemu narodu. Odločno njegovo taktiko napadajo iz zavisti, ker dobro znajo, da stojimo danes za to Slovenci v ospredju političnega položaja v Avstriji. Kaj smo bili Slovenci prU dr. Susteršičem in kaj smo zdaj! Kdo se je zmenil za nas, kdo je nas poznal? Mi, ki ne gledamo sveta in ne presojamo svetovnih dogodkov s političnega obzorja za-piar.kanih liberalnih oštarij, vemo, da nas zdaj po dr .Šusteršičevi zaslugi poznajo tisti, ki nas prej niso poznali in da se nas' boje tisti, ki so nas včasih zgolj tlačili! Po
zaslugi dr. Šusteršičevi smo Slovenci kot zaveden in kulturen element zdaj na dobrem slovesu ne le zgolj med avstrijskimi Slovani, upoštevajo nas tudi že Nemci in poznajo nas tisti Mažari, ki nas preje niso poznali, ln po zaslugi dr. Šusteršičevi je zaslovelo slovensko ime tudi po celem inozemstvu, tako da smo nedavno v francoskih svetovnih listih brali, da so Slovenci zdaj vodivni politični element v Av-striij.
Naj zato ogavni liberalni drobiž napada našo stranko in njenega načelnika, če se mu zdi primerno — saj bodo gadiči s tem same sebe ugriznili. Liberalno onesnaževanje naše stranke, ki danes pome-nja nič manj kot naše ljudstvo, njega dušo sin stremljenje, bo imelo le ta uspeh, da se bo krščansko slovensko ljudstvo — če je .sploh še bolj mogoče — §e trdnejše se jOklenilo svojega iz..ušenega in v najhujšem ognju preskušenega načelnika in ustano-v.telja S. L. S., tistega neustrašenega in svojim sovragom strašnega dr. Šusteršiča, ki bi ga liberalci — tudi še danes, ko
nekateri njihovi prvaki v strahu pred končno katastrofo hlinijo lojalnost, najrajši v, žlici vode utopili.
Slovensko ljudstvo pa dobro ve, kaj pomeni zanj S. L. S. in nje načelnik dr. Šusteršič, ki mu neomejeno zaupa, dobro zavedajoč se, kaj je še nedavno bilo in kaj je to ljudstvo po zaslugah dr. Šusteršiče-vih danes.
Izdajavcem našega naroda, skruniv-cem njegovih verskih vzorov, pokvarje-vavcem in okuževavcem vsega, kar jim pride blizu, našim liberalcem, brezobziren in neizprosen boj do uničenja; edino pravilo v tem boju, edino načelo, mora biti to, da se strup mora izgnati in izdreti, in če vprašaš kako, odgovorimo: Čim hitreje, čim radikalnejše, tem boljše za narod in njega blagor! Smo v boju zoper slabo stvar in tu velja, kar smo že enkrat zapisali: V vojski velja vojno ln ne mirovno pravo!
Zato veselo v boj! Brezobzirno! Do* sledno in nobenemu pardona!
(Soriške volitve.
Udeležba splošne skupine, ki je volila v nedeljo, 26. t. m., ni bila posebno velika. Liberalci so v soboto z gotovostjo govorili, da zmagajo brez ožje voiitve. Toda podatki, ki so nam došli sinoči do polnoči, nam dokazujejo, da so liberalci doživeli najbrže poraz. Doslej so več kb
za tisoč glasov za našo stranko. Izidov iz 34 občin še manjka. Vendar pa ti položaja ne bodo izpremenili bistveno. Skoro gotovo zmaga S. L. S. brez ožje volitve.
Podatki, ki smo j iti dobili do polnoči, so sledeči:
Občine	S.	L. S.		Libero-agrarci			Socialni demokrati		
	Manfreda	Fon	Jerič	StrekeJj	Franko	Križnik	Marica	Turna	Vrčon
fljba	157	155	' 157	50	60	50	__	,	_
Anhovo	192	199	187	88	78	93	3	3	3
flvče	«8	89	87	14	15	16	P 2	2	2
St. flndrež	120	121	120	69	69	69	86	87	87
Ajdovščina	22	22	22	147	147	147	4	4	4
Bovec	82	82	82	145	145	145	_	_	
Brcginj	63	63	63	58	58	58	_		___
Bate	96	96	96	58	58	58			_
Bilje	132	130	131	136	136	136	3	3	3
Brestovica	61	61	61	36	36	36	—		
Biljana	—	—	—	—	—	—	_	_	_
Cerkno	569	569	569	229	229	229	43	43	43
Čezsoča	55	55	55	41	41	41			
Cepovan	84	84	84	56	56	56			.
Černiče	185	185	185	152	152	152		—	
Drežnica	113	110	110	3	8	6	—	_	
Deski	53	53	53	18	18	18	__	_	
Dornberg	252	252	252	143	143	143		_	
Devin	113	113	113	23	23	23			
Doberdob	12	12	12	55	55	55	—	—	_
St. Ferjan	277	279	277	102	102	102		_	
Grahovo	314	314	314	170	170	170	18	18	18
Grgar	136	136	136	93	93	93		__	
Gabrije	37	37	37	50	50	50	_	—	_
Gojače	38	38	38	44	44	44	—	_	_
Idrsko	66	53	53	18	17	17	_		i
Kobarid	37	37	37	144	146	145	_	„	.
Kred	73	73	73	46	46	46	_	_	
Kanal	172	168	170	156	158	170	4	3	5
Kojsko	2%	235	295	423	422	422	__	_	
Kobljaglava	62	45	67	25	28	46	_	_	_
Komen	152	153	151	179	180	184	_	—	_
Kamnie	88	88	87	1	—	—	_	—	11
Sv. Križ	130	127	126	103	101	105	14	14	15
Libušnje	224	224	224	25	25	25	—	—	_
Livek	36	36	36	57	57	57	_	—	—
Sv. Lucija	272	272	272	125	125	125	25	25	85
Lokovec	118	118	118	63	63	63	_	—	_
Lokev	13	13	13	146	146	146	_	_	_
Miren	180	180	180	105	105	105	49	49	49
Medana	181	181	181	7	7	7	—	—	_
Nabrežina	29	29	30	70	f 3	68	287	287	287
Naklo	41	41	41	343	343	343	_	—	
Opatjeselo	118	124	121	92	98	96	20	7	19
Osek	121	123	121	69	69	69	—	—	_
St. Peter	159	160	159	149	148	148	1	1	1
Podgora	198	198	198	226	226	226	182	182	182
Prvačina	98	98	98	155	155	155	— .	—	
Povir	77	77	77	66	66	66	—	—	
Ročinj	40	40	40	92	93	93	_	_	—.
Renče	108	108	108	188	188	188	2	2	2
Riljemberg	214	214	214	314	301	303	—	—	—
Sedlo	51	45	45	24	24	18	—	—	_
Srpenica	20	20	20	35	35	35	—	—	_
Solkan	277	251	246	188	186	186	115	121	115
Sovodnje	106	106	106	60	60	60	74	74	4
Sežana	37	36	37	169	160	160	8	8	8
Skalje	104	104	104	51	51	51	16	16	16
Sebrelje	128	128	129	15	14	14	—	—	_
Stanje!	88	8S	88	90	90	90	' —	—	-
Stjak	—	—.	—	-	—	—	_	—	
Storje	7	7	7	117	117	117	—	—	
Tolmin	299	299	299	244	244	244	17	17	17
Trnovo Kobar.	27	28	28	16	17	16	—	—	_
Tribuša	15	15	15	83	83		—	—	_
Temnica	110	111	113	35	32	39	—	—	_
To m a j	65	65	65	100	100	100	—	—	_
Volče	137	137	137	62	62	62	_	—	_
Vrtojba	127	127	127	174	174	174	106	105	106
Vojščica	57	56	70	33	28	29	—	—	_
Vrtovec	72	72	72	60	60	60	—	_	_
Zgonik	98	98	100	41	40	41	■'tO	02	2
Žaga	—	—	—	84	84	84	_	_	__
Loftvc	65	65	65	20	20	20	—	_	-
Za boj proti vladi in za pravice Slovenstva.
Rakek.
Včeraj, 26. t. m., popoldne se je vršil javni ljudski shod na Rakeku, na katerem sta poročala poslanca Kobi in Gostinčar, prvi o delovanju deželnega zbora iri drugi o delovanju državnega zbora in političnem položaju. Shod je z navdušenjem jspre-jel poročila na znanje. Izrekel je soglasno poslancem S. L. S. popolno priznanje in zaupanje ter jih pozval, zapričeti boj v državnem zboru nadaljevati, even-tueino tudi z obstrukcijo. Gospod dr. Rožič je 'shod pozdravil v ime S. L. S. in navduševal zborovalce za načela stranke in organizacijo. Predsednik sTioda g. župan Fatur se je ob zaključku zahvalil zbo-rovalcem za udeležbo in zaključil shod.
Preska.
Včeraj, 26. t. m., popoldne se je vršil v dvorani društvenega doma v Preski shod papirnega delavstva. Govorili so gospod duhovni svetnik župnik Brence, tovariš Cebulj z Jesenic in tovariš Iv. Nep. Gostinčar. Prva dva govornika sta govorila o delavski organizaciji, zadnji pa o političnem položaju. Zborovalci so pazno poslušali poročilo o delovanju državnega in deželnega zbora in z navdušenjem soglasno sprejeli sledečo resolucijo: Papirno delavstvo, zbrano na shodu v Preski, izreka iskreno zahvalo poslancem S. L. S. v državnem zboru in jim kliče: Neomajno •in brezobzirno naprej do zmage slovanskih pravic. Ne bojte se novih volitev! Bolj z veseljem in z navdušenjem Vas bomo zopet volili, kot smo volili kdaj. Izreka pa tudi neomajno zaupanje poslancem S. L. S. v deželnem zboru. Pozivamo pa jih, da takoj vse store, cla se izpremem-ba občinskega reda že v tem zasedanju izvede.
Na zelenem Štajerskem.
Poslanca Pišek in dr. Verstovšek sta imela v nedeljo, 26. t. m., v Št. Il-ju pod Turjakom pri g. Krušiču prav dobro obiskan shod »Kmečke zveze«. Bilo je volivcev in najboljših posestnikov iz vseh .občin gornje misjonske doline. Shodu jc predsedoval posestnik in občinski odbornik Urbancl Valentin. Navzoča sta bila ■tudi župana Jeromil in Potočnik.
Poslanec Pišek govori o delovanju državnega zbora 'in pojasni pomen obstrukcije; zlasti so ugajale njegove besede o delovanju poslancev »Slovenskega kluba« na gospodarskem polju. Poslanec je hudo kritikoval sedanjo vlado, ki nima nobenega pravičnega čuta do Slovanov in iprezira sklepe cele zbornice. (Živahno odobravanje.)
Poslanec dr. K. VerstoVšek govori najprvo o splošnem ipoložaju, biča vlado iglede bosanskega vprašanja in dokazuje na vzgledih upravičenost obstrukcije slovenskih poslancev. Zanimalo je pa vse navzoče poročilo o deželnem zboru. Dr. K-
VerstovŠek jc -podal živo sliko deželnega zbora in dobro označil nestrpnost nemške večine, tako da se 'je ljudstvo kar zgražalo nad takimi so-deželani in kričalo: Proč od Gradca! Nada.je govori o igpspodarskili zadevali, ki so krajevnega ■pomena in konečno vzbuja zborovalce za skupno delovanje pod okriljem »Kmečke zveze«.....
Po -poročilih -poslancev se je vnela živahna debata. Kmetje Tošak Blaž, Pre-volnik Leopold, Šorc Janez, Schmiedhofer in oba župana so stavili razna vprašan a in prosili za nasvete. Poslanca sta jitn obširno in lepo razložila in dala odgovor na vsa vprašanja.
Med zborovalci je bilo gotovo nad polovico prejšnjih nasprotnikov S. K. Z. (Pri zborovanju so se prepričali, kako blag namen imajo poslanci »Kmečke zveze« i-n odobravali njihovo delovanje. Niti enega ugovora ni bilo med mnogobrojno.množico. Izreklo se -je pa posebno poslancema Pišeku in dr. Verstovšeku zaupanje in zahvala za njun, trud po predsedniku že sa-unem. Posestnik Tošak Blaž pa je pred--Jagal te-le resolucije, ki so se brez ugo-jvora soglasno sprejele:
Volivci gornje mislinjske doline sklenejo 26. t. m. v Št. IIju pod Turjakom te-le resolucije,:
1.	Dokler vlada ne ugodi zahtevam ^Slovenskega kluba«, naj ostanejo poslanci v odločni opoziciji nasproti vladi; volivci odobravajo obstrukcijo »Slovenskega kluba«, da se strmoglavi Slovanom nasprotna vlada;
2.	izražajo zaupanje poslancem K. Z. za možato nastopanje v deželnem zboru Štajerskem in -jih poživljajo, da vztrajajo v boju za gospodarski napredek Spodnjega Štajerja in za -pravi-ce slovenskega jezika nasproti nestrpni nemški več'ini;
3.	protestirajo proti uvažanju tujega -rn-esa in živine;
4.	zahtevajo spremembo lovskega zakona;
5.	izražajo željo, da država prispeva polovico za šolske potrebščine.
Resolucije so se soglasno in z navdušenjem sprejele. Shod je bil za te kraje velikega pomena; Zahvaliti se moramo zlasti obema županoma Jeromilu in Potočniku in zlasti občinskemu tajniku Kru-šiču, ki so pripomogli do tako veličastne manifestacije.
Brez sram
Vsa avstrijska javnost občuduje -nastop naših poslancev v štajerskem deželnem zboru za pravice slovenščine. Le štajerskim liberalcem to ni všeč. Zlasti peče ta okolnost Ploja, katerega zdaj nemški listi hvalijo, da v štajerskem deželnem zboru ni nikdar ene slovenske besedice govoril in bil vseskozi »lojalen« nasproti Nemcem. Vsi- nemški listi od Sudetov do Karavank tulijo kakor Wodanovi biki, da slovensko morje že -ob Gradec pljuska, ta-Ko -jih je 'groza odločnosti naših poslancev v štajerski zbornici. Le ene boli, da se zdaj čirje slovenščina v graški deželni hiši in to so — slovenski liberalci v Celju! Če 'hočete vedeti, kako so liberalci zadnji čas izgubili celo zadnjo sled sratnu in kako se za Nemce potegujejo očito, ta naj dobro prebere sledečo notico »Narodnega Dnevnika«:
»Na Spodnjem Štajerskem vlada baje veliko razburjenje, ker dr. Kukovec vlaga interpelacje v nemškem jeziku. Ljube duše klerikalne, tega razburjenja prav nič ni. Interpelacije dr. Kukovca so tako temeljite in dovršene, da vsi klerikalni v deželnem zboru v Gradcu vloženi s-pisi skupaj nimajo toliko jedra, kakor vsaka posamezna interpelacija zastopnika narodne stranke. Zato vzbujajo te interpelacije navdušenje in ne razburjenje. Socialni demokrati, ki te interpelacije podpirajo, ne znajo slovenski in ne morejo bit-i interpelacije spisane v slovenščini; sicer se pa nam gre za stvar in ne za obliko. Ni treba razburjenja, če dr. Kukovec vlaga interpelacije v nemščini, tembolj, ker sopodipiratelji slovenski ne znaj-o.«
Ko vs-i slovenski poslanci zaradi načela enakopravnosti slovenskega jezika vlaga-jo slovenske interpelacije in slovensko govore, pa zastopnik liberalne štajerske »inteligence« ostentativno svoje kolege desavuira in se celo v -listu baha s tem, <la v nemščini vlaga interpelacije, Češ ,oiTi.ie le za stvar, za slovenščino pa, ki je, jgoij »oblika«, se mu ne gre!
Štajerski katoliški Slovenci! Vi bi si Ie roke umazali, ako bi na to kaj odgovarjali — le pribiti je treba to pisanje, kajti noben pošten Slovenec in tudi noben liberalec, ako je še kaj pošten,h ljudi po zmoti v tc-j propali stranki, nc more odobravati takega pččetja. Poslanci »Kmečke zveze« pa morajo vztrajati na tem, da nimajo z dr. -Kukawitzein nobene zveze. Treba je s poslancem, ki kaj takega piše, prekiniti v imenu narodne stvari tu-di vsako osebno zvezo! Dr. Ku-kawitz naj vstopi v klub nemških poslancev, kamor ga tako vleče! Slovensko ljudstvo nc samo na Štajerskem, ani-pak
' po vseh slovenskih deželah zahteva, -da dr. Kukawitz ostani čisto sam ali pa se vpiše med Nemce! Naši štajerski slovenski poslanci se morajo stvarno in osebno tako vesti, kakor da dr. Kuka\vitza sploh ni! Slovenci ne poznajo Kukavvitza.
Narodno - gospodarska povzdiga - rešitev Slovencev.
m.
Naš slovenski teritorij je bogat na rekah. ki ob preplavi prestopijo svoje meje ter tako navadno napraVljajo svojo bližnjo okolico neplodno. Doslej se še ni mislilo na izkoriščanje te dozdevno neplodne zemlje. Ako pa se ozremo na vrbo-rejo, mogli bi taki neplodni pasovi našega ozemlja postati naravnost dobička-nosni. Država nam je sicer ustanovila vrborejske šole v Radovljici in pri Sv. Barbari v Halozah (Staj.), ki vrlo dobro prospevajo, ali moralo bi se delovati v tem oziru še veliko več. Posebno je svetovati v ten; oziru še veliko več. Posebno je svetovati, da se ob Krki in Kolpi za-plodi vrboreja kar največ. Neverjetno pa vendmar resnično je, da je vrboreja v stanu preživljati na tisoče ljudstva. Dokaze za to imamo na Francoskem ob južnem delu reke Rlione, kjer se na tisoče naroda preživlja od vrboreje. Iz vrbovja se danes izvršujejo raznovrstni izdelki: razven košaric razno pohištvo: stoli, mize, naslonjači itd.
Jasno je, -da se Slovenci do industrije v velikem slogu ne bomo še tako kmalu dospeli. Zato je treba za sedaj iz vseh moči podpreti našo domačo industrijo oziroma zasnovati nove panoge domače obrti. Ena najdobičkanosnejših je imenovana vrboreja. Zasnutek domače industrije je zato silno lahko izvedljiv, ker je spojen z malimi režijskimi stroški. Ako pa omenjam domačo industrijo, mislim pri tem v prvi vrsti na lesene izdelke. Kdo še ni slišal o grodenski dolini na Tirolskem in -nje metropoli St. Ulrichu? Sicer pusta dolina, ki bi -drugače preživljala komaj 2000 duš, šteje nad 15.000 prebivalcev; od tam romajo razni leseni cerkveni izdelki (oltarji, razpela, svete podobe itd.) v ve$ kulturni svet. Kaj bi ne kazalo v malih potezah ustanoviti podobno domačo industrijo pri nas na Slovenskem, n. pr. v ribniški dolini, spričo dejstva, da so Ribni-eani že vsaj nekoliko verzirani v domači ■lesni industriji ter imajo obilico lesa? Začetki bi mogli biti prav neznatni, razvoj bi prišel sčasoma. Poleg tega bi bilo umestno vpeljati izdelovanje takozvanega »norimberškega blaga«, n. pr. razne igrače: konjičke, živalice itd. Na Češkem v Krko-noših je več okrajev, kojih prebivalci, si služijo svoj kruh edino z omenjeno domačo industrijo.
V poglavju o lesni industriji bi omenjal še eno panogo: izdelava palic. Tit kranjski meje v Bregani na Hrvatskem se nahaja izborno prospevajoča tovarna palic, last madžarskega barona Al-•noeha. Ravnatelj te tovarne je Slovenec Jelinek. Ko sem si nedavno ogledoval omenjeno tovarno, mi je išnila v glavo misel: Kaj smo Slovenci ,res narod samih robov, imajoč izborne delavske sile, ki . pa delujejo le drugim v korist? Pripominjam pa, da morajo za uspevanje tvornice za palice biti dani gotovi predpogoji, to je: gozdovi, iz kojih se lahko črpa primeren les za palice. Takih gozdov pa je vsa polna naša Dolenjska, posebno pa Gorjanci. Imenovana tovarna v Bregani tudi črpa iz omenjenih gozdov ves svoj mate>-rial. Svoječasno je pisec teh vrst že hotel -zainteresovati dva sl-ovenska industrijca za izdelavo palic, pa zaman: nedostajalo je potrebnega poguma. Omenjam, da imamo Slovenci že Več dobro uspevajočih tvornic za lesno industrijo, n. pr. Švi-ge(j na Borovnici, tvornica za vpognjena pohištva itd.
Naši gozdovi hranijo še marsikoje zaklade, ki se pa zanje le malokdo briga. Omenjani n. pr. smrekove storže. iDunajske in nekoje tvrdke v Nemčiji na pr. plačujejo za metrski stot smrekovih storžev po 50 do 55 K. Seveda je s to stvarjo iz lastninskih ozirov križ. Neki •graščak na Dolenjskem mi je nekoč pripovedoval, da je pustil po otrocih in starih ljudeh nabirati storže po tujih gozdovih,, kar pa mu je prepovedala politiška (Oblast. Nabiranje storžev bi bilo z jurii-d enega stališča silno težko nazvati kra-dež, kajti k.radma je le poškodovanje oziroma odtujitev lastnine bližnjega. Pa preidimo še na drugo bogastvo naših gozdoy in gora: na misli imam razna zdravilna zelišč a. So zelišča, za koja plačujejo razne dunajske tvrdke po 80 do 100 K za meterski stot. Kak dober zaslužek bi bil to za našo kmečko deco in za stare ljudi?!
Naša lesna veletrgovina se nahaja v žalostnem stanju. Nc rečem, da nimamo obilico lesnih trgovcev, ali le-ti figurirajo 'i
pravzaprav le kot prekupčevalci za velike j lesne trgovce iz Milana, Ferrare, Floren-' ce itd., ki potem naš les spravljajo v Italijo, še več pa v Severno Afriko, pri koji trgovini se naš trgovec zadovoljuje s pre-kupno trgovino. Tujci nam eksploatirajo naše gozdove posebno okoli Škofje Loke v poljanski dolini, v kozjanskem okraju na Štajerskem itd., ne da bi se mi dosti za to zmenili. Eksploatiranje gozdov smatrajo vse komercijelne banke kot vrlo do-bičkanosno bančno poslovanje, vsled česar bi bilo na času, da se tudi kaka naše banka poprime gozdne eksploatacije.
Mizarstvo velikega sloga zadnji čas v Slovencih izborno uspeva. Omenjam sa-mp »Mizarsko zadrugo« v Solkanu pri Gorici ter ono v Št. Vidu nad Ljubljano. iPosebno solkanska je s svojim izbornim pohištvom zavojila afriški trg. Mizarske Zadruge bi kazalo pri nas v kar največji meri ustanavljati, kajti tržišče mizarskih izdelkov zahteva vedno več produkc.je. Posebno bi kazalo ustanavljati mizarska velepod;etja v krajih, bogatih na lesu, n. pr. v ribniški dolini, na Pohorju ob dravski železnici i. dr.
Še ena panoga naše trgovine, pri koji nam odnašajo tujci na leto na sto- in sto-tisoče iz dežele. Mislim na izvoz naših goved in prašičev. Vsa naša klavna živina gre po veliki večini v Nemčijo, vsaj tako nas učijo statistični izkazi naših carinskih uradov. Slovenci imamo — posebno po Dolenjskem — lepo število trgovcev, ki skupljujejo živino, ki sp si pridobili tudi že lepo premoženje, pa ali mislite, da deluje tak trgovec direktno z inipor-terjem v Nemčiji? Mislim, da je Predovič menda edini veletržec z živino, ki izvaža direktno v Nemčijo tamošnjim veletrž-cem. Navadno se pa trgovina s klavno živino vrši tako-le: naš trgovec obiskuje naše sejme, recimo v Veliki Loki na Dolenjskem, ter pokupi toliko glav živine, za kolikor glav ima naročil od židovskega prekupčevalca. Le-ta ima ob nemški me.i na Češkem v Chebu (Bger) in Ašu velike hleve za živino ter tu diktira ceno naši kranjski živini. Od Clieba naprej ekspor-tirajo potem židovski prekupci cele vlake živine v Nemčijo. Vprašam vas, kdo ima levji dobiček pri tej kupčiji, naš trgovec ali židovski prekupčevalec? Naš trgovec gotovo ne! Zakaj se naš človek ne loti direktnega izvoza v Nemčijo? Manjka mu zato trgovske rutine, trgovske izšolanosti. Vse knjigovodstvo takega našega trgovca z živino obstoji večkrat v desetkrajcarski bilježnici, ki si jo je kupil na sejmu. Da tak Človek ne pozna konjunkture na nemških in belgijskih tržiščih, kamor se v prvi vrsti izvaža naša živina, je na dlani. Posrečilo Se mi ic dognati, da se cena naši živini, ko zapušča zbirališča v Chebu ter prevaža v Belgijo, podraži za 18 do 25 odstotkov! Ves -ta ogromen dobiček roma v malhe nenasitnih čifutov. Ta dobiček pa bi kaj lahko vtaknil v žep naš trgovec, ako bi mu ne manjkalo višje trgovske izobrazbe, posebno tudi znanja jezikov, kajti občevanje z Belgijo se vrši v francoščini. Spričo očrtanih razmer buči našim odločujočim faktorjem z vso vehemenco na ušesa klic: dajte nam nižjih in višjih trgovskih izobraževališč. Trgovina z živino je pri nas poleg lesne kupčije še najbolj do-bičkanosna. Prejšna leta smo smatrali kot najbolj dobičkanosne kupčije: živinsko, lesno in vinsko. Zadnja pa je v poslednjih letih vsled nadprodukcije vina jela silno pešati. Marsikoji vinski trgovec pri nas na Slovenskem živi danes le še od prihrankov prejšnih let.
Slovenci smo sploh trgovsko zelo nadarjen narod. Izmed Slovanov se moreta, kar zadeva trgovske rutine, meriti samo Srb in Ceh. Srb je rojen trgovec. Čehu pa pripomore do trgovske rutine vrlo razvito češko trgovsko šolstvo ter eksistenčna borba, ki je v čeških deželah vsled pre--obljudenosti silno velika. Kaj bi naš trgovec dosegel, da mu je dana pril.ka strokovno se naobraziti! čudom se čudim, ko večkrat po deželi vidim kakega trgovca, ki mu kniigo dolžnikov tvori večkrat podbojni tram. ki le za silo čita in piše, kadar pa se m oži hčer, pa ji šteje celo vrsto tisočakov!'
IV.
Preidimo še na druge panoge indu-' strije, zlasti take, kojih produkcijo bi mi Slovenci lahko krili z lastnim- konzumom. (Spričo kolosalnega razvoja telovadskega gibanja v nas Slovencih, bi se med nami prav rentirala tovarna za telovadna orodja. Doslej zalaga s podobnimi proizvodi ves slovanski jug češka tvrdka Jos. Vin-dyš, Praga-Smichov. Tudi naši slovenski •Orli kakor Sokoli so nanj navezani. Iz Vindyša -so Sokoli napravili milijonark. V sedemdesetih letih, ko sta Tyrš in Fiig-ner jela oznanjevati telovadsko idejo, je bil Vindyš priprost kovač. Po nemških in francoskih vzorcih je začel izdelovati telovadno orodje, danes slovi po vsem svetu, in kar se mu mora priznati, njegovi izdelki so sol dni. Ko bi na Slovenskem bila taka tovarna, se razume, da bi smela računati tudi na vsa telovadna društva med Hrvati. Srbi in Bolgari, kojc doslej zalaga
VindyŠ, že deloma zaradi dovoza, kt.bi od <nas mnogo manje stal ka-kor iz Prage. iRentaibiliteta tovarne za,klobuke (iz klo-„ ibučeviiie) bi se skoro dala dokazati. Taka tovarna ne potrebuje posebno mnogo ■strojnega inventarja. Pri nas je mho-go zajcev in lisic. Iz zajčje krzne se izdelujejo fine-jši klobuki. Na-vadni.klobuki pa -se (izdelujejo najčešče iz bombaževine. Ustanovitev take tvornice bi se obnesla, ker me zahteva posebno velikih investicij.
Bolj riskantno podjetje bi bila v večjem slogu zavedena tvornica za Sukno in platno. Tu so investicije.precej visoke, izpod 100.000 K se ne da ustanoviti nič poštenega. Ali sčasoma bPse tu-di te vrste tovarne obnesla, posebno ako bi izdelovala navadnejše vrste sukna za kmečko prebivalstvo, ter ako bi si .znala pridobiti: balkansko tržišče.
Mnogo se je že razpravljalo o slovenski papirnici. Med nami' je tiskarstvo tako razvito ka-kor relativno med nobenim .narodom v Avstriji'. Vzemimo samo, koliko papirja na leto potiska Mohorjeva družba v Celovcu. -Nadalje naše velike tiskarne v Ljubljani, Gorici. Celju, Mariboru! Nimam ravno pri roki inventurnih zap.skov naših tiskarn, ali neki agent s papirjem mi je pravil, da -proda vsako leto slovenskim -tiskarnam za 150.000 kron papirja. Uporaba papirja v slovenskih tiskarnah bi se lahko računala minimalno na 300 do 400 tisoč kron na leto. Obstanek papirnice bi nam bil zagotovljen, seveda bi se morale nanjo obračati vse naše tiskarne. , . , . s •
Ustanovitev manjše tvornice za pisalna orodja (peresni-ke, svinčnike, ravnila itd.) bi se morda tudi izplačala. Čehi imajo izborno uspevajočo tovarno za pisalna orodja, in si-cer delniško družbo »Narodni podnik« (narodno podjetje) v •Čeških Budjejovicah. Opozarjam na ta zavod posebno naše trgovske kroge.
Našo dolenjsko oziroma belokranjsko •stran se bo v kratkem moralo osrečiti s kakim industrijskim podjetjem, da ne bo naše ljudstvo trumoma zapuščalo domo--vine in se selilo na Vestfalsko in v Ameriko. Za dolenjsko stran ibi bila pripravna tovarna za sladkor. Češki kulturni inžener J., ki je letos bival v dolenjskih Toplicah, mi je zatrjeval, da bi bila dolenjska tla posebno prikladna za sladkorno peso. Na ■Češkem, posebno na Moravskem sem našel obilico tovarn za sladkor, ki so večinoma last raznih kmetijskih zadrug. Morda bi se dala tudi pri nas manjša t-ovar-oia te vrste ustanoviti zadružnim potom?
Kdor je prehodil južno okolico Maribora, posebno pa dravsko p-olje, tja v -smeri proti Ptuju, je opazil, da se v teh krajih goji izredno veliko število buč. iz ikojih se izdeluje prizna not dobro bučno olje. V Framu pri Mariboru se nahaja celo •nekoliko mlinov za bučno olje. Ali vsa ta »produkcija bučnega olja je docela- neor-ganizovana. Naj bi se ustanil kak osrednji mlin za proizvajanje bučnega olja. Stvar bi lahko tudi zasnoval kak posameznik ali pa naj bi se ustanovila za to potrebna zadruga.
Na kar treba vedno s posebnim po-vdarkom poukazo-vati, to so lečilni izvori (oziroma kopališča) ter mineralne (kisle) vode. Mineralni izvori so naravnost zlato-nosni. Naš teritorij — posebno Spodnje-štajersko — je bogat na mineralnih izvorih, ali žal smo dobo izkoriščanja zaspali. 'Na milijone je že izčrpala štajerska deželna uprava iz rogaške slatine, ravno tako se okoriščajo tujci na vrelcih v Radencih -pri Ljutomeru. Lastnik radenske Slatine (Radeiner Sauerbrunn) je kupil svoj čas dotični vrelec za 150 gld. od nekega kmeta. Zatorej pozor v bodoče, ako se najde še kje na našem ozemlju kak mineralni vrelec!
Savinjska dolina producira ogromne •nmozine hmelja. Ali vnovčenje te dobičkanosne rastline ni v pravem tiru. Savinj-čam so zal prezgodaj izgubili svojega Hausenbichlerja, ki bi jim bil nemara prodajo hmelja organiziral po češkem in bavarskem vzorcu. Letos, ko se na Češkem m Bavarskem ni pridelalo skoro nilč hmelja, pa ponujajo agentje maksimalno po •<3 K za 1 kg savinjskega hmelja. Savi'nj-čani si dajo diktirati cene o-d židovskih agentov. Trebalo bi v savinjski dolini •ustanoviti v miniaturi borzo za hmelj kakor jo imajo v Zatcu (Saaz) na Češkem, ki bi cene hmelja vsaj nekoliko spravil? na višek.
V Ljubljani bi moralo dobro uspevati zastopništvo za razne stroje iz čeških tovarn. Mislim v prvi vrsti poljedelske stroje, kakorsne proizvaja slavnoznana -češka tvrdka Ježek v Blanskem (Morava) Zadnji čas se z vso silo -propag ra misel, da •eksportirajmo naša vina na Češko. Dobro •ah držimo sc načela, da roka roko umiva' .Mi Cehom vina. Čehi nam stroje!
| ra- Ako še niste, tšsj B 1 pošljite naročnino! J
Ožje volitve na Goriškem.
ZMAGA GOTOVO NAŠA, AKO SE NAPNO VSE SILE !
(Brzojavno poročilo.)
Gorica, 27. septembra. Po dosedanjih podatkih iz vseh volišč, ki pa seveda niso popolnoma zanesljivi, pride prihodnjo nedeljo do ožjih volitev. Dobili so kandidati S. L. S. za splošno kurijo:
Fon . , , ■. * 10.532 glasov, Jerič .... 10.506 glasov, IManfreda . . . 10.501 glas.
Liberalno-agrarni kandidati so združili nase:
Štrekelj .... 9413 glasov, Franko .... 9434 glasov, Križnič .... 9439 glasov.
Socialni demokratje so dobili:
Marica .... 1196 glasov, Turna .... 1160 glasov, Vrčon .... 1200 glasov.
Ako so te številke istinite, pride seveda do ožjih volitev. Vse šanse za zmago so odločno na strani kandidatov S. L. S., ki bodo nasprotnike lahko porazili, ako nastopijo složno, enotno in imajoč pred seboj le en cilj: Streti brezversko liberalno stranko in tistih par hinavskih laži-agrarcev ter učiteljev, zaupnikov »Svobodne Misli«, ki gredo za Gabrščkom, da bi jim povišal plače! Živeli junaki S. L. S.!
Tudi v Furlaniji bodo ožje volitve. Dobili so:
Krščanski socialci 7187 glasov, Liberalci .... 55.33 glasov, Slovenci .... 650 glasov.
Ker bodo Slovenci v ožji volitvi volili krščansko-socialne kandidate, je zmaga slednjih skoro gotova.
Napredek kršč.- soc. delavske gospodarske organizacije.
Vič-Glince, 26. sept. 1909.
Prezasluženo »Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo« zaznamuje danes lep korak napredka, h kateremu mu najtopleje čestitamo. Društvo je namreč ustanovilo prvo svojo podružnico na Glin-cah-Viču. Upajmo, da to ni zadnja podružnica, marveč da ji sledč še nove. Morebiti bi bilo celo umestno, da se koncentruje vse slovensko konsumno zadružništvo v »Prvem ljubljanskem delavskem konsum-nerni društvu«. Razvoj konsumnega zadružništva drugod, kakor smo ga satni proučili, nas uči, da najlepše procvitajo in .napredujejo konsumne zadruge z velikim okolišem po podružnicah. Vsa Slovenija bi ravno zadostovala za mogočno konsumno zadrugo z velikim številom svojih podružnic. Je tako, da imajo zagotovljeno bodočnost danes zgolj velika gospodarska podjetja, na katera ne morejo vplivati na škodo ideji malokrajni vplivi. To omenjamo le mimogrede, ker so se nami porajale te misli, ko smo korakali danes zjutraj na Glince-Vič.
Jutranja megla pokriva Ljubljano in njeno okolico. Kljub temu je polna nova, kiasna irančiškanska glinško-viška bazilika čudotvomega sv. Antona Padovan-skega.
S sv. mašo hoče praznovati ustanovitev podružnice »Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo«. Blagoslovi Najvišji gospodarsko delo v korist krščanskemu delavstvu! Ustanovitelj in nositelj zadružne misli med Slovenci, ustanovitelj prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva, poslanec dr. Krek, je ma-ševal in propovedoval. Krasno, umetniško dovršeno je prepeval med sv. mašo pevski zbor »S. k. izobraževalnega društva :Vič-Glince«. Čast pevcem, čast pevo-vodju!
Po cerkvenem opravilu smo se zbrali pred hišo, kjer se jutri otvori podružnica »Prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva«. Delavstva zelo, zelo veliko. Zastopano jc tudi »Jeseniško konsumno društvo« po dveh zastopnikih, med udeleženci zapazimo dež. zadružnega referenta deželnega odbornika dr. Pegana, državnega poslanca Gostinčarja, ravnatelja »Gospodarske Zveze«, Silvestra Skrbinca. Hišo, kjer se. otvori zdaj podružnica. je kupilo »Prvo ljubljansko delavsko konsumno društvo«, ki ima zdaj svoj lasten dom na Glincah-Viču. Blagoslovi jo predsednik »Zadružne Zveze« dež. in drž. poslanec dr. Janez Ev. Krek. V -prodajalni nove podružnice, ki je natlačeno polna, dr. Krek po blagoslovu prisrčno nagovori zbrano krščansko-socialno delavstvo. V svojem govoru opisuje pomen in zgodovinski razvoj konsumnega zadružništva. Pripoveduje, kako se je ustanavljalo društvo, ki se je pred tolikimi leti ustanovilo v sobici nekdanjega šenklavškega kaplana dr. Kreka. Želi, naj bi i. podružnici 1. ljubljanskega delavskega konsumnega društva sledile šc druge.
Prvemu ljubljanskemu konsumnemu društvu: Po začrtani poti naprej! Našim ljubljanskim prijateljem »Prvega ljubljanskega delavskega konsumnega društva« kličemo: Ne bodite zgolj prijatelji idealni, marveč tudi materialni, s tem, da mu pristopite in kupujete v njem!
ZEMELJSKI MAGNETIČNI VIHARJI.
Z Dunaja sc poroča, da so se preteklo soboto pojavili magnetični zemeljski viharji, ki so zelo vplivali na brzojavne in telefonske zveze. Kakor se iz Pariza, Londona, Ne\v-Yorka in Peterburga poroča, so bili ti vplivi veliko večjega obsega, kot se je opazilo v naši državi. Ti pojavi •so v zvezi s severnim sijajem, ki so ga opazili. To se tudi potrjuje iz Peterburga, ker so v soboto opazili tamkaj severni sij. V Londonu so se pojavila seizmična in zemeljska magnetična motenja s tako močjo, kot se doslej še ni opazilo, in so zlasti v soboto opoldne zelo vplivala na telefonske in brzojavne zveze. Ti pojavi so jako vplivali na zvezo kabelnov z Ameriko in nekaj ur je bila sploh pretrgana brzojavna zveza z Ameriko. Tudi v Parizu so bili zemeljski magnetični pojavi 'tako močni, da je bilo glavno mesto Francoske skoro tri ure brez vsake zveze z ostalim svetom. Enako se tudi poroča iz Ne\v Castle on Tyme. Zadnja velika zemeljska motenja so se opazila v letu 1903. dne 31. oktobra. Skoro ves ta dan je bila Francoska skoro popolnoma izločena od ostalega sveta v brzojavnem in telefonskem omrežju. Isti čas so se opazili tudi ti pojavi v Nemčiji, Rusiji in Avstro-Ogrski. Tudi takrat so opazili severni sij v Severni Ameriki. Večje magnetične zemeljske pojave so opazili tudi 14. februarja 1892. in 20. junija 1894. Leta 1904. so se ponovili ti magnetični viharji. Manjša motenja telegrafskih zvez so se večkrat opazovala. Od včeraj naprej delujejo zopet brzojavne zveze brez vsakega po-greška.
FRANCOSKI ZRAKOPLOV »REPUBLl-que« PONESREČIL.
Francoski vojaški vodljivi zrakoplov »Republique« se je v soboto pri Moulinu ponesrečil. Eden izmed dveh propelerjev, iki ju zavrti motor tisočkrat v minuti, se je pokvaril. Kovinski del propelerja je od-letel in prebil zrakoplovov svileni ovoj. Iz velike odprtine ovoja je izpuhtel plin in zrakoplov je padel na tla iz višine 150 metrov hipno na zemljo. Vsi štirje vojaki, ki tso bili v zrakoplovu, so se ubili. V zrakoplovu. so bili stotnik Marchal, poročnik Chaure in dva podčastnika. Nek zdravnik, iki je zrakoplovu sledil v avtomobilu, je ibil takoj na mestu, kjer je pa našel vse štiri že mrtve. Častnika sta bila neože-iijena, a podčastnika zapuščata ženi in mladoletne otroke. — Poročilo o grozni katastrofi je došlo v Pariz ob otvoritvi zrakoplovne razstave v Graud Palais. Stotnik Marchal si je razbil glavo, iz katere so mu tekli možgani; ostali zrako-plovci so si polomili ude in meso je bilo itia kosce raztrgano. K razbitemu zrako-•plovu in mrtvecem se dolgo časa niso -mogli ljudje približati zaradi izpuhtevajo-ičega 'plina. Poročilo je povzročilo v celi Francoski veliko razburjenje in žalost. — Nemški cesar Viljem je izrekel po svojem -vojaškem atašeju v Parizu, francoski vladi sožalje. Tudi avstro-ogrski vojaški ataše v Parizu je v imenu avstro-ogrskega poslaništva izrekel francoskemu vojnemu ,ministrstvu sožalje. — Grozna nesreča francoskega zrakoplova bo zelo uplivala ■na navdušenje za vodljive zrakoplove. Francoski vojni minister je izdavil nekemu časnikarskemu poročevalcu, da bo poraba /zrakoplovov z motorji vedno omejena. jGrof Zeppelin pa je odgovoril »Berliner Tagblattu«, da z ozirom na nepopolna pomočila še ne more izreči svojega mnenja, r— Iz Moulina se poroča, da razvalin ponesrečenega zrakoplova še niso odstranili kljub temu, da dela cela stotnija vojakov. .Nekateri deii, čolnič in motorji, so sc pri ipad-cu globoko udrli v zemljo. Na tisoče ljudi je prihitelo na mesto nesreče. Na jmestu grozne nesreče bodo postavili spomenik. — Pogreb nesrečnih žrtev bo v Molieusu. Udeležili se ga bodo ministrski .predsednik Briand. vojni minister in drugi francoski prvaki. Francoski listi pozivajo k nabiranju prispevkov za zgrajenje novega zrakoplova »Republique«. Kljub grozni nesreči se mora iti po začeti poti naprej. Tudi Nemci, pišejo listi, niso zgubili poguma ob ponesrečenem Zcppelino-vem zrakoplovu, in so zgradili novega. Zato mora skrbeti Francoska, da ne ostane za Nemčijo.
HaSe vžigalice!
Skrbite, da pridejo v vsako hišo naše vžigalice! — Vsak trgovec, pri katerem kupujete, jih mora imeti, vsaka gostilna, v katero zahajate, vsaka naša gospodinja! — Dolžnost vsakega našega somišljenika je, da zažiga tobak in smod-ke le z vžigalicami »Za obmejne Slo-vence» ! r*
Dnevne novice.
+ Boj in bogvekaj še oznanja od Boga in ljudi zavržena liberalna stranka. Tako piše nek liberalni list v soboto o nas: »Poglejte jih, takile so! Dolžnost vsakega zavednega Slovenca je, da gremo (Z orožjem, ki ga nam nudi sovražnik sam V roke, v neizprosen boj proti njemu. Naše apostolsko delo bodi: ljudstvu odpirati oči, da spoznava hijene pod plaščem krščanstva!« Sestradana drulial, ki komaj živi, še renči in boj napoveduje! Ali ni to nesramnost, ki nas naravnost izziva, da napravimo temu konec? Le od naše imilosti živi propala liberalna stranka in če -bi mi ne bili lojalni in dobrosrčni, bi te podrtije še pes ne povohal! Obrnimo kopje in z ostrino na Božje in ljudske sovražnike, kakor Gedeon na malikovavske Filistejce! Ljudstvo hoče, da sc škodljivci iztrebijo kakor se iztrebijo povzročitelji kuževnosti!
+ Z liberalnega smetišča. Te-le lepo-dehteče cvetke stno v informacijo našim bravcem zadnji teden nabrali iz slovenskih liberalnih lističev: »Proti organizirani sili (tu sc misli na naše poslance v kranjskem deželnem zboru) naj rabijo naši poslanci (liberalni) tako silo, da bo kaj zalegla!« Liberalni drobiž bi torej rad povzročil, da nastopijo liberalni poslanci s silo proti našim poslancem. Duhovnega svetnika Šinkovca so počastili s sedečimi uljudnosti-ini: »dirja po mestu kakor neumen«. Psu-jejo ga s »hinavcem« in »obrekovalcem« in s »farškimi podplati«. Katoliško-narod-nc dijake psujejo tako-le: »Klerikalne študente jc videti največ po farovžih, kjer stikajo po kuhinjskih posodah in se sukajo okrog farovških kuharic.« »50 mandelj-cev«, klerikalni študenti so zato klerikalci, ker so od škofa kupljeni, kakor zamurčki.« Nadaljujemo: »Prečastiti gospod fajmoš-ter Baje«, »rohni ljudi za prižnico«. O župniku Zabretu pišejo: »brezsrčni duhovnik, ki kar ne ve, kako bi pihal okrog sebe.« »Celo Zabrctov sorodnik, možakar drobne postave, po domače »pagatelj«, sc postavlja. da bo vse pomandral«. »Za hlapca pri Zabretu se udinjal. Zabretov čuk, ki pride še na sekvester, Klamfar.« O selškem župniku pišejo liberalci: »_Naš župnik je zadnji čas čisto podivjal. Železniški župnik ga v sirovosti in nesramnosti še daleč prekaša.« O ravnatelju Zadružne zveze Travnu pišejo, da je deial s peklom, nekaj z vragom, belcebubom in 'hudičem.« Še nekaj liberalnih smrdečih cvetk: »Krekovo vedno bahaštvo«. O poslancu Go-stinčarju pišejo: »Tisti Gostinčar. pravijo, ki je svoj čas še z metlo v roki pometal klerikalne smeti«. »Klerikalni krivi preroki«. »Klerikalci po poklicu, klerikalci kramarji, klerikalci zaradi kšefta«. »Njih najboljša kupčija je pri tercialkah«. »Kakor strupenih kač varujte, izogibajte se klerikalcev!« »Krekovo prav objestno in širokoustno poročilo«. »Kakršni bi ne smeli biti. so loški Čuki: svinjarji!« — Takole pesem poje liberalno slovensko časopisje. Predovičevi prasci v Selili so pravi salonski levi nasproti sotrudnikom liberalnih pomij. Obzirnost nasproti takim falotom bi bila neodpustljiv smrten greh.
+ Politiške hijene jc zatulil nad nami sobotni »Narod«, ker smo povedali, da prekinemo politiško kampanjo s politikom Hribarjem zaradi smrti njegovega sina, ki je bil nam ljub in opetovano zvest sotrud-<11 ik. Nočemo se prerekati, ali je župan sam polemiziral z nami, a »velikopotezno« politiško smer zaniore dajati »Narodu« po našem skromnem mnenju pač edinole zgolj edini kranjski liberalni državni poslanec, ki je slučajno Ivan Hribar. Saj tako 'smo sodili, a ker piše »Narod«, da v zadevi premestitve koperskega učiteljišča ni pisal župan' nobene vrste in da ni izpregovoril nobene besede z »Narodovimi« uredniki v tej stvari, in bahato pristavil: »Saj tudi treba ni bilo, ker smo itak jako dobro informirani,« sodimo zdaj, da informuje »Narod« Schreiner, ki, kakor znano, rad informuje liste. Štefeta, prijatelja rajnega našega sotrudnika, se liberalci grozno boje in zapisali so tudi. da jc pripravljal rajnika, naj politično nastopi proti napredni stranki. Če bi ne bilo rodbinskih ozirov, to veste liberalci sami, bil bi rajnik, ki ni skrival svojih simpatij nasproti naši stranki, z odkritim vezirjem ob zadnjih državnozborskih volitvah v naših vrstah. Rajiiik nam je bil res ljub in opetovano zvest sotrudnik. česar seveda ni hodil pripovedovat »Narodu«, kar jc imel popolnoma prav, ker je dobro poznal razmere v liberalni stranki in se zato ni hotel baviti z liberalno politiko, ki jo je opetovano še ostreje obsojal, kakor mi. Časnikarske hijene naj išče »Narod« v svoji bližini, pri tistem listu, ki jc nedavno zapisal o nekem revežu kaplanu, kateremu je zatcmncl um, .sledeče prostaške besede: »Mož jc bil udan žganjepitju. kakor je več njegovih stanovskih kolegov.« To je hijensko. Ali hočete s tem doseči, da tudi mi nastopimo proti vam z vam ljubim orožjem? To dobro veste, da, čc mi udarimo, udarimo, da sc leta in leta pozna!
+ Dr. Peganov shod v Loškem potoku povzroča mrzlico in koliko v tistem liberalnem zakotnem lističu, ki se ga že sramujejo liberalni poslanci sami. Psuiejo zato poslanca dr. Pegana s sledečimi cvetkami liberalne časnikarske bezniške duhovitosti: »novopečeni deželni odbornik dr. Pegan«. — »Sram vas bodi, gospod poslanec, ostanite doma in ne hujskajte okoli nas!« — Presmešna je liberalna domišljavost in drzna njihova nesramnost, da se upajo svetovati poslancu, naj nc (prireja shodov. Upamo, da še doživimo čas, ko bodo liberalni listi zahtevali, da nihče ne sme na shod, ki ni še napravil zrelostnega izpita v slavnoznani liberalni vedi, ki se imenuje »frakarija«. Čujemo, da že izkušajo to načelo uvesti za ljubljanske ■liberalne shode po navadah, ki so uvedene -za vstop v ljubljanski prazni sekvestriratii frakarski »Narodni Dom«. — Mar menijo liberalci, da bomo šli, kadar bomo hoteli prirediti shod, vprašat kakega zalištrane-ga liberalnega šomaštra, ki si vsak teden redno enkrat svoje možganske produkte izpraznuje v znanem liberalnem pljuval-niku?
-f- Ločitev duhov v Istri. Istrski liberalci, ki so na skupščini Dijaškega podpornega društva v Pazinu, o kateri smo že -poročali in poročamo danes obširno na 6. strani našega lista, pogoreli, so kar iz sebe in napovedujejo dr. Laginji, Spin-čiču in Trinajstiču, ki da so postali klerikalci čisto po »kranjskem« vzorcu, brezobziren boj. Le dajte! Voditelji liberal-stva so dr. Zuccon, dr. Červar in dr. Po-ščič. Dozdaj so bili »zgolj-narodni«, odslej pa bodo pokazali svojo pravo barvo. To nas le veseli!
+ Ustanovitev novega telovadnega odseka Orel v Mekinjah, dne 26. t. m., se je izvršila v splošno zadovoljnost. Stiod je bil mnogoštevilno obiskan. Vrli komend-ski Orli so prišli v kroju ter povzdignili iS svojim nastopom prireditev. Ljudstvo je bilo navdušeno. Razvnel jih jc vlč. g. dr. o. Guido Rant s svojim krasnim, tehtnim govorom. Tudi društveni pevci so storili v polni meri svojo dolžnost. Vpisovanje k sklepu ic imelo tale vesel izid: -oglasilo se je 55 rednih telovadcev (med' njimi štirje iz Stranj, dva Tunjičana in en •Nevljan, drugi so domači); število bo gotovo še poskočilo. Naraščaj in podporne člane bomo tudi pričeli zbirati. Predsednikom jc bil izvoljen župan in posestnik brat Franc Gams; načelnikom brat Niko Loboda.
+ Čemu to? Letno poročilo nemške gimnazije v Ljubljani (1909) navaja med 115 učenci 9 Slovencev Ti so: Ješe iz Štajerskega. Kleč Silvio iz Ljubljane, Majcen Anton iz Ljubljane, Majcen Martin iz Vipave. Petač Ivan iz Pontafla, Lavrenčič Karol iz Štajerskega, Piščanc Just iz Ro-jana, Kleč Karol iz Ljubljane, devetega pa nismo niogli zaslediti. Če le kje, v Ljubljani na nemški gimnaziji ni treba Slovencev, ker se na slovenskih gimnazijah gotovo več nauče kakor na nemški. Ampak nekaj Slovencev mora vedno igrati hlapčevsko ulogo.
; Koroška šolska tragedija. Letno šolsko poročilo realke v Celovcu za leto 1909. izkazuje med 380 učenci — 6 Slovencev. Beljaška gimnazija šteje med 279 učenci 12 Slovenccv, na benediktinski gimnaziji v Št. Paulu je 14 Slovencev med 183 učenci, na gimnaziji v Celovcu pa je med 480 učenci 81 Slovencev. Če povemo, da je temu vzrok to. da Slovence ubijejo že v ljudskih šolali, se majhnemu številu Slovencev, ki sc posvetijo za narodni blagor neobhodnim višjim realnim vedam, gotovo ni čuditi. Sužnji po sili! Vendar pa treba pripomniti, da bi morali Slovenci gledati nekoliko bolj na to. da svoj naraščaj spravijo tudi na realke, kajti tu je naša inferiornost uprav grozeča.
-f Izobraževalno delo. Z Vrhnike se nam poroča: Posebno plemenit vžitek nam jc priredilo včeraj ljubljansko katoliško društvo rokodelskili pomočnikov. Nastopilo je na našem odru s prebogatim, poučnim in zabavnim sporedom in ga tako točno in precizno izvršilo, da smo štiri ,ure z napeto pozornostjo sledili vsem izvajanjem in da smo zapustili dvorano z mislijo: Čez teden dni bi zopet prišli in pripeljali s seboj svoje prijatelje, ko bi se nam napovedala taka -prireditev imenovanega društva. Pevski zbor ljubljanskega rokodelskega društva smo slišali -pred dobrim letom na Vrhniki iu včeraj smo občudovali vsestranski lep napredek. Z ljubljanskimi pevci so tekmovali tambu-raši našega katoliškega društva rokodelskih pomočnikov. Dobroznani govornik dr. Mihael Opeka je v svojem govoru dal vsej prireditvi nekak vzvišeni značaj, ko nam jc pokazal na sv. Klemena Dvoraka. ki sc je od rokodelskega pomočnika po-vspcl do duhovnika in postal »apostol Dunaja« ter ga jc sveta cerkev »prištela svetnikom. — Dva gg. člana ljubljanskega rokodelskega društva sta s svojimi fino iprednašanimi, dobro osoijenimi kupleti spravila v viharno veselost vso navzočo družbo. — In potem ta dovršena uprizoritev veseloigre »Okrog zemlje v 80 dneh«!
To ni bil nastop diletantov, to je bilo v ■vseli podrobnostih dosledno premišljeno' izvedeno, pa prav naravno igranje! Nastop hladnokrvnega, pogumnega Phileas Fogga. izredno iznajdljivega detektiva Fi-*a, v svoji vlogi popolno domačega sluga Jeana Passepartouta bi bij v čast vsakemu deželnemu odru! In vse druge vloge so bile v dobrih rokah, da je bil celoten ivtis popolnoma zadovoljiv. Društvo je pripeljalo s seboj tudi bogato opremo, tako da je igra v vseh podrobnostih prišla do veljave. — Občudovali smo pogumnega Philcas Fogga, ki je pred leti .kljub največjim nevarnostim prišel okrog zemlje v 80 dneh, obučudujemo pa tudi plemenito prizadevanje katoliškega društva rokodelskih pomočnikov, ki tako uspešno druži delo za stanovski napredek, obenem pa posreduje omiko in izobrazbo povsod, kjer deluje.
+ Tuli naj ljudstvo po ulicah — to .taktiko priporoča glasilo istrskih Lahov, »Idea Italiana«, da se bo vlada udala in ■Lahom na ljubo ne bo ustanovila slovenskega učiteljišča v Gorici. Mi pa mislimo, da tudi tuljenje ne bo pomagalo, bombe so ipa tudi prepovedane, ergo naj se Lahi pomirijo, da jih ne raznese.
+ Častna doktorja praške češke univerze. Cesar je dovolil, da imenuje filozofska fakulteta češke univerze v Pragi za častnega doktorja filozofije: profesorja slovanske filologije dunajske univerze dvornega svetnika dr. pl. Jagiča in red-diega profesorja slovanske filologije na graški univerzi dr. Matijo Murkota.
+ Duovniške vesti. Na goriški bogo-slovnici je imenovan za profesorja bibli-ških ved novega zakona namesto dr. Tar-lao dr. Josip Ličen, dogmatiko pa bo poučeval č. g. Fogar. — Imenovanje č. g. Tognona za župnika v Gradežu se je zaradi formalnih napak razveljavilo.
—	Šmartno pri Litiji. Liberalna bla-maža ali žalovanje 20. septembra v Šmartnem, je naslov naši. povesti. Ker je tukajšnji dopisnik »Slov. Narodu« poročal o klerikalni blamaži glede zastav, razobe-šenih v pozdrav udeležencem mladeniške-ga shoda, naj še jaz poročam, kako je bilo 20. septembra z zastavami. — V celem Šmartnem in na Ustju jc bilo dva para zastav, med temi so bile tri črne in ena slovenska, ker se namreč g. Robavsu ni zdelo vredno kupiti črno, je obesil kar slovensko v znak velike žalosti. Da ni smelo zaostati bralno društvo, se umeje, saj je tudi ob volitvi Hribarjevi imelo raz-obešeno zastavo. — Liberalci pri nas 20. septembra niso toliko žalovali za narodnima žrtvama, marveč ker upajo pri prihodnjih občinskih volitvah biti1 tepeni.
—	V Štangi je dne 29. septembra, sv. Mihaela dan, konferenca Sod. cor. Jesu.
—	Gorje. Dne .3. oktobra, na rožen-venško nedeljo, v Gorje! Naš moški pevski zbor nam bo zapel veličastno pesem »Slovan« in milotožno »Jadransko morje«. Mešani zbor nam bo pokazal ljubko »Pla-ninarico« in nedosežno lepi »Nazaj v planinski raj«. Igralci bodo pokazali »Vaškega skopuha«, vse pa bo zaključil zbor z mogočno pesmijo »Triglav«.
—	Umrl je v Postojni gospod Matija Burger v soboto, dne 25. t. m. Bil je mož poštenjak skozi in skozi, prava stara po-stonjska korenina. Bil je svojčas tudi župan. Naj počiva v miru!
—	Mezdni boj. Ravnateljstvo ladjedelnice pri Sv. Roku pri Trstu je izključilo 880 delavcev, ker so začeli štrajkati.
—	Za ravnatelja laškega učiteljišča v Kopru je imenovan profesor Larcher.
—	Otvoritev postajališča Semedella za osebni promet. S 1. oktobrom 1909 se premeni poslovanje postajališča Semedella v toliko, da potniki od tega dne naprej nc bodo dobivali voznih listkov proti naknadnemu plačilu v vlaku, pač pa bo izdajal vozne listke čuvaj postajališča. S potniki, ki vstopijo^ brez voznega listka, se ravna po zmislu § 21. obratnega opravilnika. Odprava prtljage se vrši tudi nadalje proti naknadnemu plačilu. — V Trstu, meseca septembra 1909. — Od c. kr. državno-železniškega ravnateljstva.
—	Za pogorelce v Trnii so darovali: veleč. g. I. Sclnvciger dekan, 20 K; nekdo iz Železnikov 3 K 15 vin.; g. Dekleva iz Gorice 20 K: g. Stanonik i t Horjul 20 K.; veleč. g. Peter Bohinjec 10 K; veleč. g. J. Drnovšek 10 K; č. g. Al. Wester 10 K; g. dr. Ig. Žitnik 20 K; neimenovan iz Št. Jurija 10 K; prebl. g. Globoenik 20 K: iz Črnega vrha nad Idrijo 40 K: veleč. gosp. Demšar. Št. Vid, 20 K; posojilnica v Št. Petru 100 K; veleč. g. A. Abram. kurat, in zbirka duhovnije Št. Peter 40 K; veleč. g. J. Zupan, župnik iz Hrenovic in zbirka .30 kron; veleč. g. Val. Remškar kurat iz št. Ivana in zbirka 12 K; veleč. g. Josip Laz-nik, "župnik iz Slavinc in zbirka ,30 K; veleč. g. J. Bcrlic, župnik iz Srednje vasi in zbirka 25 K. — V imenu pogorelccv sc vsem dobrotnikom prijazno zahvaljuje Al. Zelezny, kurat. — Trnje pri Št. Petru, 24. septembra 1909.
plahta na petletnega sinčka delavca Stem-bala. Mladi revček je pri nesreči izgubil življenje.
š Celje. Dr. Maks Vraber, kaplan v Žalcu, pride za k'ateheta in ravnatelja li-ceja in trgovske 'šoje šolskih sester v Trstu. Za kaplana v Žalcu pride g. dr. Anton Jehart iz Starega trga pri Slov. Gradcu.
Razne stvari.
96 od 100 slovaških maturantov padlo pri izpitu. Na višji trgovski šoli v Also-Kubinu bila je 13. t. m .matura, pri kateri Je padlo 24 učencev od 25. Vsled tega -je bila demonstracija proti Vladnemu zastop-n.ku Jonasu, ki jc zakrivil ta rezultat. Neki nemški budapeški list zagovarja vladnega zastopnika, in zvrača vso krivdo ina ogrsko vlado, ki sili v čisto slovaškem kraju dijake, da se mora;'o učiti v mažar-skem jeziku predmete. Vsled tega so tako slabi uspehi.
Nepokorni vojaki. Mi.no! o soboto popoldne je na vežbališču v Mitrovici devet mož 11. dragonskega polka odpovedalo pokorščino poveljujočemu častniku. Vojake so takoj razorožili, njih kolovodjo zvezali iu potem vse skupaj z močno stražo odvedli v Petrovaradiu. Vzrok upora ni znan.
Budimpešta vrne Sarajevčanom obisk. Znano je, da je o priiiki aneks.je bila .številna deputaci;a Sarajevčanov na Dunaju in v Budimpešti. Dunajska mestna občina je žc vrnila obisk, 2. oktobra t. 1. pa stori isto Budimpešta pod vodstvom župana Barczyja. Za sprejem sc delajo v Sarajevu velike priprave.
»Matica Hrvatska« in Srbi. »Srpska književna zadruga« je sklenila, da ponudi »Matici Hrvatski« enako zvezo, kakor jo ima slednja s »Slovensko Mat.co«, t. j. da bi »Matica« izdajala vsako leto po eno isrbsko, a »Zadruga« po eno hrvaško delo.
Giljotina deluje. Iz Pariza, 24. septembra: Pretekli torek so gFIjotinifali v Valenci tri roparje dromskega departe-menta, Davida, Lyotorda in Beroviera, ki ■so v okolici storili mnogo krvoločnosti in roparskih umorov. Porota je Vložila na -predsednika republike prošnjo za pomilo-■ščenje, a predsednik je prošnjo odbil in ise je obsodba izvršila.
Mednarodni tatovi. Iz Pariza se poroča, da je policija dobila v svoje roke četo mednarodnih tatov. Vodja te čete je neki Viljem Stark. Ta tatinska družba ie od svojega postanka nakradla že več mi-flijonov frankov. Sanr Stark ima na svoje ime vloženih v neki nemški banki 800.000 mark. Inozemce, ki so jih zalotili med tatovi, med njimi je tudi nekaj avstrijskih podanikov, bodo izročili 'dotičnim državami.
1,200.000 K za konja. Mr. Fairen v Londonu je bilo ponudenih 1,200.000 kron za njegovega konja, a ie ponudbo odbil. To je sedaj največja vsota, ki je bila kdaj ■ponudena za kakega konja. Znano je samo, da je bi'l neki konj Fly«iTg Fox prodan za milijon frankov.
Velika tatvina na dunajski pošti. Iz 'dunajskega poštnega uraida na Mincrit-■skem trgu jc ukradel neznan zločinec 119.000 kron. Vsa dunajska policija je bila •na nogah in iskala tatu. ki je že davno iz-iginil. Pretekle dni pa je prišla iz New Yorka vest, da ie tam prijet nek Anglež Freemann, pri katerem so se našli tisočaki, ki so bili bržkone ukradeni na Dunaju. Na prošnjo avstrijskega konzulata so Freemanna zaprli, a ga po amerikan-skih postavah izpustili čez 24 ur na prosto, ker ni bilo proti njemu dokazov. Tatvino j t izvršil na Dunaju v trenotku, ko ie stopil poštni uradnik k telefonu. Pograbil je iz omare 119 tisočakov, odpeljal se v Hamburg, od tam pa v Ameriko. Ko je dospel v Ameriko, -so ga zasledili detektivi privatnega znamenitega Pinkertonovega detektivskega zavoda, ko je v neki gostilni, v katero pohajajo zločinci, istim pripovedoval, kako je izvršil celo tatvino. Ko je iprišel iz gostilne, so ga detektivi prijeli in odpeljali v zapor. Ker se ni moglo od nobene strani dokazati, da so bili omenjeni 'tisočaki res ukradeni na Dunaju, so ga izpustili. Policija v Ne\v Yorku je potem poslala fotografijo tega zločinca na Dunaj iu poštni uradnik ga je spoznal kot pravega.
taosi in umetnost.
Moški zbori. Uglasbil Vinko Vodo-pivec. V tej zbirki, ki je ravnokar izšla v založbi Katoliške Bukvarne, nam podaje g. skladatelj šest moških in en ženski zbor. Med moškimi zbori sta zastopani dve krepki koračnici: »Bratje v kolo« in ^Bratom Orlom«, dva mirna zbora z bariton-skim samospevom: »Z vencem tem ovenčam Slavo« in »V mraku«, ljubkonežni zbor (oz. čveterospev) »Sijaj, sijaj, lunica-in šaljivi moški zbor z basovskim samospevom »Lepi Jurij«. Ženski zbor pa je zložen na Gregorčičevo pesem »Pogled v nedolžno oko«. — Vse te skladbe niso sicer nič epohalnega in najmanj kaj takega, kar bi pomenjalo preobrat na glasbenem polju, a so vendarle prikupljive in čedne. Harmonizacija jc vseskozi priprosta ter
izvzemši par mest korektna. (Str. 2, 1. sistem, 2. takt naj poje drugi bas mesto če-titinke g, dve osminki: g iu e; sicer so vsporedni oktavni postopi med 1. ten. in 2. basom. Str. 12, 1. sistem, 1. takt pa naj poje drugi bas na četrto dobo dis mesto h.) Je seveda še semtertje kako mesto, ki bi se mu dalo oporekati, toda mnogokrat ima pa tudi vsakteri razumni skladatelj svoj razlog, da napravi tako iu ne drugače. V celoti so ti zbori — kakor rečeno --dobri in bodo gotovo z veseljem sprejeti, kjerkoli se bodo izvajali. Posebno dobro bodo učinkovali zbori: str. 3, 4, 5 in 7. Trio pri koračnici, posvečeni »Bratom Orlom«, je naravnost mojstrski.
Medved, »Poezije«, II. del. Cena 3 K 50 vin., v elegantni vezavi 5 K 40 vin. — Ime in veljava A. Medvedova sta tolika, da je odveč priporočati proizvode njegovega neizčrpnega pesniškega duha;.kakor je prva zbirka njegovih pesmi vsakega razveselila po globokomiselnosti in mar-kantnosti oblike, tako povzdigne druga zbirka še 'bolj pesnikovo vrednost in velikost.
»Dolina krvi« (Glenanaar). Roman. Napisal sloveči irski pisatelj kanonik Avguštin Sheehan, poslovenil iz angleščine Franc Bregar. Osmi zvezek »Leposlovne knjižnice«. Cena broširanemu izvodu 4 K 20 vin., vezanemu pa 5 K 80 vin. — Ta najboljši roman slovečega irskega pisatelja kanonika Sheehana obsega žalostno zgodoviiio nesrečnega irskega naroda, nad katerim so Angleži kronali krivico in jej prepustili popolno gospodarstvo. Irska vstrajnost, s katero sc je to mučeniško 1'udstvo borilo za vsako grudo rodne zemlje in za vsako črko katoliške veroizpovedi, nima para v zgodovini.
Breznik, »Slovanske besede v slovenščini«. Cena 80 vin. Za Slovence sploh in posebno jezikoslovce zelo koristna in važna knjiga o rabi besed in izrazov, ki smo si jih izposodili Slovenci od naših močnejših bratov in izpopolnili ž njimi naš jezik.
»Bisernice« iz belokranjskega narodnega zak.ada. V Adlešičih nabral Ivan Šašelj, župnik. I. del. Cena 2 K, vez. 3 K. II. del. Cena 2 K 50 vin., vez. .3 K 50 vin. — Belokrajina si je ohranila med Slovenci največ pristnega narodnega blaga, zanimivih narodnih običajev, ki segajo brezdvomno v staro davnino, pa tudi belokranjski jezikovni zakladi imajo prednost mimo vseh ostalih slovenskih narečij. To delo torej važen in zanimiv pojav v našem dosedaj bornem folklorističnem slovstvu.
' »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«. I. del od Pohlina do Prešerna. Spisal prof. Ivan Grafenauer. — To je knjiga, ki jo je dosedaj dijak in vsak izobraženec pogrešal kot vsakdanji kruh. Sramotno malo govori Sketova Slovstvena čitanka, ki je bila edina učna knjiga slovenskega slovstva za tolike generacije našega dijaštva, o novejši književnosti, in kadar govori obširneje, je nepraktična in suhoparna. Z Grafenauerjevo Zgodovino pa smo dobili izvrstno pomožno kn.igo, ki bo dijaku in profesorju dobro služila, zlasti ker je že tako prikrojena, da lahko ustreza šolskim namenom in jc potrjena s sijajnim izpričevalom praktiških izkušenj, ki si jih jc nabral g. profesor, ko je predaval v višjih razredih slovstveno zgodovino. A ne le na dijaški polici bi morala ležati »Zgodovina novejšega slovenskega slovstva«, temveč na mizi vsakega izobraženca; večina našega inteligentnega občinstva sc jc zba'a obširnostj in letopis-nega značaja Glaserjeve slovstvene zgodovine, vsled česar je med našim izobra-ženstvom veliko premalo slovstvenozgo-dovinskega znaira. A sedaj, ko smo dobili Grafenauerjevo knjigo, nc veljajo več izgovori: narodni ponos, slovenska zavest terja svoje pravice! Z lahkoto in naslado bo prelistal bravec to knjigo, brez truda, j a z velikim pridom, ker je pisana z ostrim, prodirajočim pogledom na širjavo in globino. Z mirno, prepričevalno zmernostjo strogega znanstvenika zasleduje g. profesor tihe struje naše slovstvene preteklosti — poglavje o slovenski romantiki je klasično — a obenem govori s fino, vzgajajččo in dvigajočo tendenco, tako da se bravcu, ko obrne zadnjo stran, izvi.e vzdih: res je in prav L, da je res! — Knj ga je izšla v zalogi »Katoliške Bukvarne« v Ljubljani in velja samo 2 K, trdo vezana 2 K 50 h, po pošti 20 h več. — Ta nizka cgna omogočuje vsakomur, da si knjigo nabavi.
HuMjanske nota
lj Predsedstvo S. K. S. Z. opozarja, da sc vrši danes job pol osmih zvečer v prostorih S. K. S. Z. velevažna seja. h kateri sc vabijo tudi prijatelji S. K. S. Z.
Ij Izredni občni zbor »Glasbene Matice« je jutri (torek), dne 28. septembra, ob 8. uri zvečer v pevski dvorani z dnevnim redom: 1. Razširjenje glasbene šole v popolni konservatorij in tozadevna vlo-«a ji a deželni zbor; 2. vsled tega potrebna prememba društvenih pravil.
lj Pogreb dr. Ivana MIlana Hribarja
je bil v soboto popoldne iob velikanski udeležbi. Tržaški Slovenci so poslali de-putacijo pod vodstvom poslanca MandiČa. Opazili smo deželnega glavarja Frana pl. Šukljeja, deželnega predsednika barona Schvvarza, deželnosodnega predsednika Levičnika, dvornega svetnika Klimenta, kanonika Sušnika, zastopnike ljubljanskih uradov in raznih društev.
l|'i Srednješolstvo. Naučno ministrstvo je premestilo za leto 1909./10. profesorja novomeške gimnazije Jožefa Reis-nerja na I. drž. gimnazijo v Ljubljani.
lj Imenovanje. Justič;ii minister je imenoval vodjo zemijeknjižnega urada, Jerneja Lotschnigga, za ravnatelja zem-Ijeknjižnega urada v Ljubljani. — Fihanč-na prokuratura je imenovala pravnega praktikanta dr. R. Frjtscha za koncipijenta c. kr. finančne prokurature v Ljubljani.
Ij Na bogoslovnem učllišču v Ljubljani se prično predavanja 1. oktobra. Zgla-siti se je dan poprej. — Vodstvo.
Ij Ustanovna skupščina pevske župe za Ljubljano in okolico se je vršila v soboto zvečer v veliki dvorani »Glasbene ■Matice«. Predsednik Zveze pevskih društev, dr. VI. Ravnfhar, je otvoril zborovanje, naznanil, da so javila svoj vstop v nameravano župo samo tri dru'štva: »Slavec«, »Slovan« in »Lipa«. V Ljubljani in ■okolici je devet društev, ki 'bi mogla pristopiti k župi. Ta društva večinoma še niso sklepala o pristopu, ker niso mogla sklicati občnih zborov. »Ljublj. Zvon« jo ■poslal pripravljavnemu odboru pismo, v ■katerem naznanja, da začasno ne namerava pristopiti v župo. — Pri volitvah v odbor, izjavi gosp. Dražil, da ne sprejme ipredsedništva pevske, župe. Odbor bi po •pravilih obstajal iz predsednika in podpredsednika, župnega pevovodje, dveh •pregledovalcev računov in pevovodij posameznih društev. Ker se glede volitev v odbor ni moglo zedi'ni'ti in je bila udeležba na skupščini tudi majhna, se je sklenilo, da se ustanovna skupščina preloži z istim dnevnim redom na 17. oktobra ob 10. -uri dopoldne.
lj Umrla je Bahel Ivana, ki se je zadnjo soboto v Medvodah zastrupila.
lj Na oklicih so: Gosp. Franc Janči-gaj, magistratni končipist z gdč. Ivanko Gaber. — Martin Kiinar, tramvajski sprevodnik z Alojzijo Rifelj. — Mihael Turk, (kurjač z Marija Kosirnik. — Jakob Jur-man, žel. uslužbenec z Ano Kosmač.
Ij Do preklica se ne vzame nobenega umobolnega v umobolnico na Studenec, ker je zavod prenapolnjen.
lj Prvi kostanj na trgu. Včeraj so prvič to jesen začeli kostanj peči. 'No-vina je šla naglo v denar, dasi je blago še zelo drobno in neznatno. Za krajcar se dobi tri kostanje. Upati je, da pride v kratkem 'boljše in debelejše blago v promet, ker so vsa poročila o letošnji kostanjevi letini zelo ugodna im je kostanj zlasti na Laškem prav dobro obrodil.
lj Uvoz hrvaških buš je v zadnjem času zelo poskočil. Skoro vsaki dan jih ■ženo cele črede čez Ljubljano na Gorenjsko, kjer jih polagoma drugo za drugo po-prodajo doma in na sejmih. Ob primerni kiaji se buše lepo popravijo in odebele ter je cena dokai ni'zka in se taka buša dobi •za 35 do 60 kron.
lj Aretacije. V noči od sobote na nedeljo in od nedelje na ponedeljek je mestna policija aretovala 3.3 oseb. Izmed teh jih je bilo aretovanih največ zaradi kaljenja nočnega miru, nekaj zaradi izgredov in tepeža; ena ženska je bila aretovana zaradi vlačuganja, en moški pa zaradi suma tatvine. Aretovanci so bili več ali manj obsojeni na denarne globe, oziroma zapor, ali so se pa izročili sodišču.
lj Zasačena tatova sadja. Predvčerajšnjo noč sta obiskala dva neznana tatova vrt nekega tukajšnjega sadjerejca, kate-rima so se najbolj dopadle lepe hruške. Za posodo sta vzela seboj srajco in moške spodnje hlače. Ker sta preveč ropotala, ju je slišala neka stranka, katera je pa zaman poskušala tatova prepoditi. Šele ko je bil poklican stražnik, sta popustila na licu mesta svoje izvanredne »vreče« ter zbežala.
lj Pobalinstvo. Ko je sinoči popustu mehanik Viktor Dragar pred neko kavarno svoje kolo, mu jc nek, dosedaj še neznan pobalin prerezal na obeli kolesih pnevmatike ter s tem povzročil Dragarju 40 K škode.
Ij Prepir je nastal v neki gostilni na Privozu včeraj med dvema zidarjema, katerega posledica je bila, da je eden izmed teh odnesel domov raztrgan suknjič, vreden 16 K. Pobotala sc bodeta pred sodiščem.
lj Velike jate vrabcev, ki so doslej izborilo živeli v prosu, so se preselile zad-mjc dni na zorečo ajdo, na kateri povzročajo občutno škodo. To velja zlasti za •rudniško okolico, kjer kar pregnati nc morejo tega vsiljivca. Nekatere njive i morajo preživljati na dan po več sto teh i vedno lačnih požeruhov. Ce se jim stra-| šijo napravi, mu gredo pa kar brezobzirno * na glavo sest.
Napredno kmetijstvo v Svic!.
(Dopis iz Švice.)
»Brez muje se še čevelj ne obuje,« pravi stari pregčvOr. Pa je tudi resničen. Ako hočemo v kmetijstvu naprej priti, se moramo tudi potrudili, učiti se in delati. Priznati se mora, da Slovenci v kmetijstvu že napredujemo, a bolj počasi. Na Gorenjskem in Notranjskem se napredek splošno opazuje. Za nas je največjega pomena živinoreja, ker ta je povsod razširjena, zato moramo največji skrb obračati na umno živinorejo. Marsikje pa ni živinoreja tako vpeljana, da bi donašala resnične dohodke, zato se nam je zlasti glede živinoreje učiti od naprednejših dežel. Dežele, v katerih je živinoreja zelo razvita in gospodarsko uravnana, so najbolj bogate in če hočemo mi priti do blagostanja, se moramo poprijeti tega.^kar je doneslo v one dežele blagostanje. Švica je dežela, v kateri je živinoreja najboljše in najlepše uravnana. Na Švico se moramo tudi mi ozirati. V Švici So skoraj iste podnebne razmere, kakor pri nas. Hribovita dežela je, kakor naša slovenska dežela; v njej rastejo iste rastline, kot pri nas. Kar se pa tiče kmetijstva in zlasti živinoreje smo daleč za Švicarji, ki so v pravem pomenu kmetje. Oni ne delajo samo, da se pre-žive, ampak hočejo imeti za svoj trud tudi pošteno plačilo. Pri vsakem podjetju, ki se ga poprirnejo, računajo in premišljujejo, koliko jim bo donašalo, in kako se jim bo izplačevalo. Mimo tega pa tudi pridno delajo. Vzeti jih smemo za vzor. Ako bomo po tem vzoru ravnali, bode tudi k natr prišlo blagostanje in slovenska zemlja bode rešena propada.
Pred kakimi 60 leti je imelo sviško kmetijstvo vse drugačno lice nego sedaj. Pridelovali so veliko žita, redili malo slabe živine. Torej so bile razmere tedaj take, kakor so pri nas sedaj. Poljedelstvo jim je čedalje bolj pešalo. Cene kmetijskih pridelkov so bile vedno slabše in ko bi se takrat švicarski kmetovalci na nasvet svojih strokovnih učiteljev ne poprijeti z vso vnemo živinoreje, bi se njihovo blagostanje gotovo ne povzdignilo, kakor se je. Poljedelstvo so opustili, njive so spremenili v rodovitne travnike, fcačelo se je razvijati sirarstvo, ki je kmalu postalo sloveče. Sirarstvo je postalo takorekoč domača obrt in sedaj je sviško sirarstvo prvo na svetu.
V vzhodnji Švici se je v zadnjem desetletju poljedelstvo popolnoma opustilo, tako, da sedaj ni videti tamkaj drugega, kakor travnike in rodovitne sadne vrtove. Sedaj gledajo Ie na to, kako bi svojo zemljo najbolje izkoristili, da bi jim dajala kolikor mogoče veliko dobre krme. Zato Švicar skrbno skupaj spravlja gnojnico in gnoj, da potem gnoji svoje sadne vrtove in travnike. Vsled tega so pa podvojili število živine, tako da redijo na treh oralih zemije dve kravi. Pa tudi sadje jim boljše rodi, da si zamorejo napraviti sadnega mošta. V izdelovanju sadnega mošta so Švicarji pravi mojstri.
Ker so se poprijeti sama živinoreje, zato so dosegli, da imajo izvrstne krave molznice, ki so ob enem lepe živali, katere se odlikujejo po lepih životnih oblikah. Dosegli so to s skrbnim odbiranjem plemenskih živali in z umno rejo. Kadar Švicar pripušča svojo kravo k biku, ne .gleda na to, kateri bik plemenjak je najbližji in naiiceneji, ampak kateri je najboljši. Naj je daleč tri ure, žene kravo t-je, in .plača rad junčevino okrog 5 K našega denarja. Napredovali so pa Švicarji v kmetijstvu toliko zaradi tega, ker so radi sprejemali poduk strokovnjakov, se oklepali tudi raznih zadrug, kakor so živinorejske, .mlekarske in kmetijske zadruge. V Švici ne dobiš kmeta, ki bi ne bil ud kake zadruge. Krasen je v Švici kmečki dom. Hiše so večinoma lesene na eno nadstropje. izdelane pa silno lično, da jih mora tujec kar občudovati. Okna so velika. Pri oknih povsod bela zagrinjala. V hiši je vse snažno. Pred hišo je velik zeienjadni vrt, v katerem raste mnogo cvetlic in pritličnega drevja. Vrt je lepo ograjen-
Ako pa pogledaš v hlev zraven hiše, se ne bodeš mogel načuditi krasni živini. In ta red in snaga v hlevu! Gospodar ima vso pozornost obrneno na hlev in na živino v tijem. Pa tur?j l<ako ponosen je na svojo živino! Ako p/ideš k njemu in ne pogledaš njegove živine, se mu zameriš. Ki kaj bi tudi ne bil ponosen, saj jc živimi njegovo bogastvo!
Kmetijstvo v S v:.-i je vse bolj pripro-slo in enolično, kak .v pri nas. Kmetijstvo Švicarjev o obstoji v tem. da skrbi za živino, travnike, sadno drevje, gnoj in gnojišče. Torej samo na to je njegova skrb obrnjena, kar je v zvezi z živino. Kako je pa vse drugače pri nas? Največ skrbi in dela porabimo za njive, vinograde itd., živina je skoraj pozabljena. Švica ima res veliko ugodnosti. V Švico prihajajo zelo tujci, ki puste v deželi mnogo denarja. V Švici je ljudstvo bolj izobraženo. Švica je prosta dežela, katera svojim deželanon; Povsod na roko gre. Dasiravno so pri nas Precej drugačne razmere, bi vendar ludi
naše kmetijstvo vse drugačne dohodke dajalo, ako bi začeli obračati večji pozornost iu skrb na živinorejo in sadjerejo ter bi si skusili pridobiti več strokovne izobrazbe.
Prihodnjič o sviških hlevih in gno-iiščih.__Jakob H.
VESTNIK DRU2BE SV. RAFAELA.
»Ave Marija« piše:
Ze takoj v prvi številki »Ave Marija«, ki je glasilo naše Rafaelove družbe, smo napovedali, da bomo tekom leta spregovorili podrobneje o naši družbi in rojakom porazložili družbena pravila. To svojo obljubo hočemo v prihodnjih šesterih številkah »Ave Marija« izpolniti. Člen za členom, točko za točko, bomo povedati, kaj pomenja in kak namen ima, da bodo rojaki imeli jasno sliko pred seboj, za kaj se nam gre.
Čutimo še vedno, da nas mnogi ne razumejo, tako svetnih rojakov, kakor č. slovenske duhovščine, dasi smo že takoj ob ustanovitvi obema skušali razložiti potom posebnih okrožnic, katere smo razposlali vsem čč. gg. duhovnikom, kakor vsem katoliškim društvom in mnogim posameznikom.
Seveda, to je umljivo! Gre se za popolnoma nekaj novega, za izrecno dobrodelno družbo, katerih še mi ameriški Slovenci do sedaj nismo imeli. Biio je pa tudi res že toliko varanja med našim ljudstvom, da so postali že nezaupni. To smo čutili tudi mi že v začetku. Vendar, čast in hvala Bogu, v kratkem času smo si pridobili toliko zaupanja in toliko gmotne pomoči, da sta družba in list zagotovljena in to vkljub vsemu nasprotovanju.
Predno pa začnemo z razlago pravil, naj nekoliko pojasnimo naše izseljeniško slovensko vprašanje, tako kakor je v resnici.
* * *
Trumoma dero zadnja desetletja v Ameriko evropski narodi »za srečo« — kakor pravijo. Med temi je primeroma zelo velik odstotek tudi naših Sloveinev. Toda če gledamo te trume, odkod prihajajo, zakaj gredo, kako gredo in kam gredo in po kaj in če še poleg tega vidimo mej temi svoje rojake, svoje brate, svoje milo. dobro slovensko ljudstvo, in to v velikih odstotkih, zaboleti mora srce vsakega pravega rodoljuba.
a)	Odkod prihajajo? Iz revnih vasic! Priprosti, neuki kmetici so, ki so živeli iz mladega le na polju. Ne poznajo drugega jezika kot svojo materinščino.
Ne poznajo drugega življenja, nego življenje rodne gorske vasice. Ne poznajo drugega ljudstva, kakor poštenega slovenskega soseda. Ne vedo za drugo vero, nego ono, v kateri so biii vzgojeni. Niso vajeni ne delu, ne razmeram, drugim, nego vaškim. Niso imeli priliko si prido--biti spoznavanja sveta, ne neodvisnega samostojnega mišljenja in življenja in se tako usposobiti krepko uspevati med tujimi narodi, v tujih razmerah, v tujem svetu, prepuščenim samim sebi.
b)	Zakaj gredo? Največ so prve izseljence izvabili brezvestni agentje, ki so radi svojega »komišna« z raznimi obljubami izvabljali ubogo, nevedno ljudstvo, da so šli v tujino. Pretirana in laž-njiva poročila prijateljev iz Amerike so sedaj često povod izseljeništva. Ubogi kmetič je zakopan v dolgove. Slabe letine, dragi delavci, veliki davki mu dajejo malo upanja na boljšo prihodnjost.
Kar človek želi, rad verjame. Tako mu je kakor nalašč pismo iz Amerike od prijatelja: »jaz zaslužim na dan 10, — 15. — 20 kron vašega denarja«. Siromak za-, čne računati, koliko to znese na teden, na mesec, na leto, in potem primerja to s svojimi dolgovi — in v par dnevih je dozorel sklep — v Ameriko grem za dve leti — in res v enem tednu je odhod.
c)	Kako gredo? Sedaj bi bilo vendar prvo vprašanje, ali je pa vse res, kar mi piše prijatelj? Ali bom mogel zmagati tudi jaz delo? Kaj pa vendar dela oni? Ali bi ne bilo varno, prej mu pisati? Ga vprašati za svet itd.? Sto in sto vprašanj bi bilo sedaj treba preje urediti, predno bi mogel varno hoditi. Res velikokrat sem že občudoval neodpustno lahkomiš-Ijenost. s katero se ljudje selijo v Ameriko. Brez denarja, brez dobrega nasitiva, pohabljeni, bolehni, nerazviti, mladoletni in si upajo priti sem, tako daljo. In na ta nedostatek hoče zlasti sedanji izseljeniški komisar opozoriti evropska ljudstva. Zato zahteva od vsakega, da mora imeti vsaj 25 dolarjev seboj, da mora imeti dober in zanesljiv naslov, in pa da mora biti popolnoma sposoben se ohraniti in preživeti sam. brez tuje pomoči. Zato se jih pošlje sto in sto dan za dnem nazaj, da bodo vsaj ti zmodrili rojake, da Amerika ni za vaškim koritom in da ni v domačem kraju.
In še nekaj! Ko je sklep za Ameriko dozorel, pa hajd k agentu in temu se popolnoma prepusti in izroči. Agentu je iz-seljeništvo trgovski predmet, ki mu mora nesti dobiček, in čim več se da iz njega dobička narediti, tem bolje. In tem ljudem sc izseljenec popoinoriia zaupa! Ti ga po-
tem vodijo od mesta do mesta, koder hočejo, in kakor hočejo, da pride do parnika. In izseljenec? Zemljepisa ne pozna. Pride ven iz Kranjske, tudi jezika več nc razume. Nikdo ga ne razume, nikogar ne pozna. Ce se mu zgodi krivica, komu naj se pritoži, in če se, kaj mu pomaga. Sicer mi pa o tem ni treba pisati, saj je to skusil vsakdo, ki je sam potoval.
Po Galiciji, Macedoniji 'in Srbiji se vrši še grše. Tam agent obeta ljudem velikanske gotove zaslužke tu v Ameriki. Ker siromak nima denarja, posodi mu potrebni denar kar agent po 8, 10% z inta-bulacijo na hišo, češ, kaj je to .300 kron za Amenko, v dveh mesecih jih boš pa zaslužil, šestdeset dolarjev, pa bo. Reveži verjamejo in gredo. Pridejo sem — sirote! Koliko razočaranje. V avstrijskem izse-ljeniškem domu se dobijo dan na dan trume takih revežev. Srce se človeku v prsih krči, ko jih gleda vse obupane in objokane čakati, da se nam posreči, jim najti dela. Kol.ko noči prejokajo sirote v grenki tugi! In kdo je kriv?
Kaj naj izvrši vsak naš somišljenik, vsaka naša somišljenica pred narodno obrambno enketo?
1.	Preskrbite, da prodajajo vsi trgovci, pri katerih kupujete, naše vžigalice v korist obmejnim Slovencem. Kupujte in rabile le naše vžigalice! Naročila sprejema »Gospodarska zveza« v Ljubljani.
2.	Na vsa pisma naš narodni kolek. Vse naše pisarne, vsi naši uradi naj ga naroče! Vsak naj naroči vsaj nekaj kolekov »Obmejnim bratom v pomoč.« Naročila sprejme Anton Volta, blagajnik »Gospodarske zveze« v Ljubljani. Na naročila brez denarja se ne ozira.
3.	Naberlte darov za narodno-obramb-ni sklad! Vsak naš somišljenik, vsaka naša somišijenica naj prispeva!
GORIŠKE VOLITVE.
Gorica, 27. septembra. Glavna komisija, ki bo konstatirala razmerje glasov, se sn.de v torek ob 8. zjutraj v Št. Petru pri Gorici.
NEMŠKA NASILJA V ŠTAJERSKEM DEŽELNEM ZBORU.
Gradec, 27. septembra. Nemški tiaci-jonalci nameravajo vložiti v štajerskem deželnem zboru predlog, da se mora izključno v nemškem jeziku govoriti in vlagati interpelacije. Ker konservativno ve-leposestvo še ni za to. se vrše še posvetovanja, kajti potrebna je kvalificirana večina. Govori se, da bo dr. Kukovec, edini zastopnik liberalcev, glasoval z nemškimi nacijonalci, ker že zdaj vlaga samo-nemške interpelacije.
DELOVANJE ČEŠKEGA DEŽELNEGA ZBORA.
Piraga, 27. septembra. Tudi tekom včerajšnje nedelje so se nadaljevala pogajanja za delovanje češkega deželnega zbora pod vodstvom deželnega predsednika grofa Coudenhove. Vlada stremi po tem, da bi se zamotani politični položaj, ki se je v zadnjih 24 urah nekoliko zboij-šal, popolnoma pojasnil. Pri posredovanju ;za delovanje deželnega zbora sodelujejo tudi poleg deželnega predsednika in deželnega maršala kneza Lobkowitza nekateri vodilni konservativni veleposestniki. Kakor hitro bo zagotovljeno, da bodo češki dežeinozborski klubi izročili vladne predloge gotovemu odboru v presojo, sc bo sklicala tretja seja načelnikov, ki se bodo pečali z izdelanjem dnevnega reda v deželnozborskem zasedanju. Pogajanja se vodi-jo z največjo tajnostjo. Nemški voditelji stranke so sklenili sklicati plenarno .zborovanje nemških deželnozborskih poslancev 29. t. m., če se do tega časa"-ne bo ničesar sklenilo o prfhodnji seji deželnega zbora iti dnevnega reda. Kdaj bo prihodnje zasedanje, se ne more določiti. Gotovo pa ne bo zasedanja prej, dokler se ne bo doseglo sporazumljenje glede dnevnega reda. Ce ne pride do tega spo-razumljenja, namerava vlada zaključiti deželni zbor še pred prihodnjo sejo.
ZAUPNICA NEMŠKIM ČEŠKIM DE-ŽELNOZBORSKIM POSLANCEM.
L i b e r c e , 27. septembra. O zborovanju zaupnikov vseh nemških meščanskih strank se je po poročilu dr. Schiikerja sprejela resolucija, v kateri se izraža zaupanje nemškim deželnozborskim poslancem. Resolucija zahteva, da naj nemški poslanci preprečijo vsaka pogajanja ali sklepe, predno se nc izvrši narodnostna delitev.
NEMŠKA KULTURA V ZNAMENJU NOŽA.
Dunaj, 27. septembra. Tu se jc včeraj vršilo več čeških in nemških shodov, na katerih se je govorilo o lex Axmann. Po shodih so se Čehi in Nemci spopadli. Blo je ranjenih več oseb. dve z noži, ena s palico. 5 oseb je zaprtih. Ranjeni so Cehi.
DRŽAVNI ZBOR.
. Dunaj, 27. septemibra. »Polnische Kor-respondenz« poroča, da bo državni zbor sklican menda šele 5. novembra.
KOŠUT HOČE POSTATI MINISTER !
Budimpešta, 27. septembra. Ogrska kriza se čimdaljebolj zapleta. Tcžkoče so velikanske. Rešitve, kakor jo je predlagal na podlagi gospodarskih in vojaških koncesij dr. Wekerle, ni krona 'hotela na noben način sprejeti, ker je tudi avstrijska vlada zoper vsak kompromis z Ogrsko. Wekerlc bo zato v jutrišnji seji ogrskega parlamenta razložil, na kakšne težkoče je zadel in da ovire pohajajo od strani avstrijske vlade. Ker bo pa Weker!e obenem naznanil, da se poda Košut k avdijenci k vladarju, da se položaj razvozlja, sc bo parlament do 5. oktobra odgodil. Wekerle smatra za edino rešitev to, da postane ministrski predsednik Košut. \VekerIe sam se političnega življenja nc bo več udeleževal.
Budimpešta, 27. septembra. Pri odkritju nekega spomenika Lajošu Košutu je trgovski minister Franc Košut dejal, da je edini, cilj Ogrov, da postane njih domovina neodvisna. (To žc davuej vemo.)
OGRSKI SOCIALNI DEMOKRATJE NASTOPAJO ZA SPLOŠNO VOLIVNO PRAVICO.
Temešvar, 27. septembra. Socialni demokratje so tu, vzklikajoč: »Živela splošna in enaka volivna pravica«, razbili shod, ki. ga je sklical baron Banffy.
PROTEST.
Trst, 27. septembra. Deželna organizacija liberalno-nacijonalne stranke istrskih Lahov jc protestirala zoper 'premestitev slovenskega učiteljišča v Gorico.
< SRBSKI KRALJ PETER UMORJEN.
B e 1 g r a d , 27. septembra. V Budimpešti se je razširila vest, da je kralj Peter umorjen, kar je pa popolnoma neresnično.
DOLGOVI KRALJEVIČA JURIJA.
B e 1 g r a d , 27. septembra. Srbska vlada -je sklenila, da se izplača kraljeviču ..Juriju 500.000 dinarjev za .poravnavo dolgov in se mu da letna apanaža 120.000 dinarjev.
Železniška nesreča na Moravskem.
V soboto ob 1. uri ponoči je skočil na postaji Drahotuš raz tira železniški voz osebnega vlaka, ki je privozil na kolodvor. Voz se -je prebrnil in razbil; osem potnikov jc bilo težko ranjenih.

Priporočamo našim rodbinam ^
cISolinsRo ci/torijo. s
it	m

Višina n. morjem 306'2m, sred. zračni tlak 736 0 mm.
e m Q	Čas opazovanja	Stanje barometra v mm	Temperatura po Celziju	Vetrovi	Nebo	Padavina v 24 urah v mm
25	9. zveč.	737 5	144	sl. szah.	del. jasno	
26	7. ajctr	36 5	101	brezvetr.	megla	00
	3. pop	346	21.0	sr. jvzh.	sk. jasno	
26	9. zveč.	734 5	15 0	sr. svzh.	oblačno	9'7
27	7. zjutr.	345	11'4	brezvetr.	dež	
	2. pop.	35 5	144	sl. szah.	oblačno	
	Srednja	predvčerajšn		a temp. 15'So norm		13-5
Srednja včerajšnja temp. 15'4°, norm. 13'4°.
Lepo stanovanje
s tremi sobami, verando, kopalno sobo in kuhinjo v I. nadstropju se odda 1. novembra. Več se izve v vili Jožefa Bergmanna, Poljanska cesta št. 83.	2696 2—1
ki je vešč nemščine in ima veselje do stvari, išče zdravnik v Trstu. Nastop takoj, plača 30 kron in vse prosto. Oglasi na dr. Bleivveisa, Ljubljana, Cigaletova ulica 7. 2698 1 — 1
Dobro izvežban, zanesljiv, 18 let star
trgovski sotrudnik
želi stopiti v službo takoj v kako špecerijsko, mešano ali manufakturno trgovino. G. p. n. prejemniki naj blagovolijo nasloviti na „Marljivost" 72, Kamnik, Poste restante.
2701 3-1
blizo »Zvezde« se iz proste roke pod ugodnimi pogoji ceno proda; v pritličju pripravna za malo obrt s stanovanjem. Naslov pove upr. tega lista.	2121 (i)
Prti svobodomiselni iiasko v Istri.
P a z in, 24. septembra.
Včeraj sc jc tukaj vršilo glavno letno zborovanje »Dijaškega podpornega društva«, na katerem sc jc končno odločilo ustanovljcnjc dijaškega zavoda v Pazinu.
Mnogim čitateljein »Slovenca« bo znano, da se je vodilo žc dalj časa pogajanje omenjenega društva s krškim in tržaškim škofom za zidanje dijaškega kon-vikta v Pazinu, v kojem bi imeli Salezi-janci upravo. Proti tej nakani nastopili so posebno liberalni elementi v svojih časopisih ter pri tem zabavljali na škofa Malt-niča.
V prošlih šolskih počitnicah izdal je odbor »Dijaškega podpornega društva« spomenico, v kateri jc bila cela stvar objektivno pojasnjena. V odgovor na to izdali so opozicionalci brošuro, od kojih je velika večina na Voloskem in v Opatiji. V tem spisu pobija se potreba zavoda v velfkem štilu, indirektno tudi nujnost kon-•vikta v obče. razun za bodoče bogoslovce. Posebno se je še protestiralo, da bi došcl zavod v roke Salezijancev.
Odločitev imela je pasti — in je tudi padla včeraj na glavnem zborovanju društva. Na to skupščino so došli vsi hrvaški in slovenski deželni poslanci istrski, razun štirih, mnogo duhovščine iz srednje in južne Istre, posebno pa je bil zastopan kmetski stan po svojih odločnih možeh. Pismenih pooblastil je bilo nekaj čez tri •tisoč. Po odobrenju obračuna za prošlo in predprošlo leto, razpravljalo se jc o ustanovitvi zavoda za dijake.
Najprej se jc pojavila opozicija s svojimi govorniki: dr. Janežič, dr. Poščič iz Vo'loskega in dr. Zuecon iz Pule. Ti 'govorniki, vsaj prva dva. bi bili za zidanje konvikta, če bi se ta predal v upravo posvetnim duhovnikom. Nadejali so sc pridobiti na ta način simpatije duhovščine, ikar 'pa se jim seveda ni posrečilo.
Za zavod v smislu predloga, odbora »Dijaškega podpornega društva«, govorili so zdravnik dr. Gržinič — posebno z zdravstvenega stališča, ker dijaki nimajo primernih stanovanj in zdrave lirane. Njegovo mnenje poskušal je pobiti dr. Grgu-rina, ki je trdil, da je več bolnih dijakov v zavodih, kot zunaj istih.
Osnovanje zavoda zagovarjal jc deželni poslanec župnik L. Kirac, prof. Al. Zgrabljič, župnik Zvaček in nazadnje kaj temeljito dr. Laginja. Za vesel intermezzo skrbel jc pa liberalni učitelj, zaupnik »Svobodne Misli«, iz Doline — Urbančič. Z velikim patosom pripovedoval je, da so Sa-lezijanci na Rakovniku sami zakrivili bolest legar, da rede krave in prešiče, otrokom pa nc dajo niti zadosti hrane itd., za kar je žel od svojih maloštevilnih somišljenikov polivalo, od ogromnega mnoštva zborovalcev pa zabaven smeh.
Zavedni skupščinarii niso marali za dolge govore opozicionalcev, temveč so isoglasno potrdili predlog društvenega odbora, da zida namreč »Dijaško podporne društvo« z biskuponi dr. Mahničcm konvikt za dijake hrvaške gimnazije v Pazinu ter ga preda potem na upravo Sale-zijancem. s kojimi sc sklopi poseben ugovor ali pogodba.
Ti seveda bodo morali skrbeti, da na-meste v tem zavodu svoje ljudi drugih slovanskih narodnosti, dokler ne bode zadosti hrvaškega naraščaja.
S tem je rešena zelo pereča zadeva za hrvaški narod v Istri in vtrjena ic hrvaška igimnazija v Pazinu. Hvala posebna za to biskttpu dr. Malniiču.
Istrski liberalci pa so lahko spoznali, cla niso v Istri zanje ugodna tla. Dal Bog, da se šc kedaj z njimi pomenimo in se duhovi popolnoma ločijo!
XXX
Dodatno sc nam poroča:
Vpisanih članov »Dijaškega podpornega društva« jc bilo pred glavno skupščino 4.505. Glasovalo jc za predlog odbora deloma osebno deloma s pooblastili 2997 članov, proti pa ie bilo 1268 liberalnih glasov, koji so bili nabrani večjidel v Dalmaciji, nekaj v Trstu, Zagrebu, na Reki in v Ljubljani! Dičiti so sc zamogli .tudi s pooblastili notoričnih Italijanov. Sc celo apostat duhovnik Arich Dicgo iz Reke doposlal je svoj podpis liberalni gospodi v prilog. Čestitamo na tej pridobitvi! Spada ravno v Pazili, ker jc Arich rojen Pazinac in ic tudi tukaj pritniciral. To jc v nekakem protislovju z izjavo opozicionalcev na shodu, da so namreč oni tudi ,za krščansko katoliško vzgojo, da nc do-
puščajo obešati si firme brezverstva itd.! Oj ti hinavski liberalizem)!
Skupščini prisostvovalo je nekaj čez 400 udov, od teli kakih 40 protivnikov.
Miadeniški shod v Brežicah
jc včeraj sijajno uspel. Iz vseli krajev vi-demske dekarfije so se zbrali zavedni slovenski mladeniči, da se na tem shodu znova navdušilo za delo po starem slovenskem geslu: Vse za vero, dom, cesarja!
Ob pol 12. uri je bila sveta maša v prijazni cerkvi sv. Roka. Po sveti maši jc imel krasen cerkven govor rajhcnbur-ški kaplan g. Tratnik, znani miadeniški : organizator v Posavju. Po cerkvenem opravilu so se zbrali vrli fantje na obširnem vrtu »Narodnega doma«, kjer je i poslanec dr. Benkovič otvoril mladeniško • zborovanje. Predsedstvo je prevzel vodja ! inladeniške organizacije 'štajerske tovariš Zebot v Št. H ju. V navduševalnem govo- j ru je pojasnoval pomen in namen mlade- ! niške organizacije in priporočal mladeni- i čem vernost, poštenost in domoljubnost.
Dr. Benkovič je govoril o potrebi mladeniške organizacije glede na javno življenje in pa glede na narodno obrambo.
Tajnik S. K. S. Z., Traven, iz Ljubljane sporoča pozdrave S. K. S. Z„ obenem pa tudi pozdravlja štajersko mladeniško organizacijo, ki se je prva zapo-čela na Slovenskem in bila nekako vzor drugim, tudi v imenu organiziranih mia-deničev v telovadnih odsekih in izraža želijo, da bi slovenski »Orel« skoro tudi nad štajerskim Posavjem razprostrl svoja krila.
Visokošolec g. Veble ipriporoča na-vduševalno ljubezen do slovenske zemlje, ki je prepojena s krvjo in zno:em naši'h pradedov. Ljubi naj mladina svoj dom, ljubi kmečko hišo, ki daje svoje sinove vsem drugim stanovom.
Po pozdravili več" mladeni'čev iz različnih župnij se jc zaključil ta krasen miadeniški sestanek v lepem štajerskem Posavju. Mladina, le pogumno na delo za svoje vzore!
Začasni učitclj-voditclj enorazrednice v Matenji vasi Fran Starman je prestav- | Ijen v isti lastnosti na enorazrednico v i<u-teževem; izprašan učiteljski kandidat Maksimilijan Kalan pa je nastavljen kot uči-telj-voditelj v Matenji vasi. Bivši začasni učitelj v Šmartnem pri Litiji Albin Lajovic gre kot začasni učitelj na petrazrcdnico v Cerkljah. Rudolf Poljanec, bivši pomožni učitelj na II. mestni šoli v Ljubljani je nastavljen kot začasni učitelj v Šmartnem pri Litiji. Začasna učiteljica in voditeljica enorazrednice na Kolovratu Marija Jelene je na dosedanje službeno mesto resigni-rala. Vsled bolehavosti je dovoljen dopust cio konec februarja nadučitelju Simonu Punčalru v Šmarju pod Ljubljano. — Na mesto obolelega učitelja Fran Kranjca pride v Podstenjc izprašana učiteljska kanci idatinja Helena Ozanič. Vsled bolezni ima dopust učiteljica Karolina Trošt v Št. Jerneju, nadomešča jo izprašana učiteljska kandidatinja Marija Kotnik; obolelo učiteljico Jerico Bizjak v Boh. Srednji vasi nadomešča Marija Jeglič. Dosedanja sup-'lentinja v Semiču Ana Oguliti je postala začasna učiteljica in voditeljica enorazrednice na Cešnjici. — C. kr. okrajni, šol. svet v Postojni jc nastavil kot potovalni učiteljici za ročna dela usposobljeno vrt-uarico Cecilijo Škubic s sedežem v Postojni in usposobljeno učiteljico za ročna dela Karolino Zehrer s sedežem v Vipavi. — Na dvorazrednici v Podkraju (okraj Logatec) je do 20. oktobra t. 1. razpisano mesto učiteljice v stalno nameščenje. — Zgradba novih šolskih poslopij v Novi vasi na Blokah in pri Sv. Duhu na Blokah se bo oddajala potoni javne dražbe dne 10. okt. t. 1. pri g. Ivanu Modicu v Novi vasi.
»KATOLIŠKA BUKVARNA« V LJUB-LJANI
* Dva nova zvezka Spillmannovih
povesti. Vzorno podjetna »Katoliška Bukvama« 'nam jc podala ravnokar zopet dva nova zvezka priljubljenih Spillmannovih povesti, in sicer je izšla kot 18. zvezek zanimiva povest z naslovom »Preganjanje indijanskih misijonarjev«, kot 19. zvezek pa povest >Mlada mornarja in njih zanimive dogodbe«; vsak zvezek velja broširan fiO h, trdo vezan 80 h. Vedno se šc premalo povdarja, koliikc važnosti je
dobra mladinska književnost. Slabe knjige zastrupijo toliko nežnih src, ki bi bila dostopna za vse dobro in blago, če bi imela takoj v mladosti zanesljivo, nravno vzgojo. V sprejemljivi mladi duši se vgnjezdi 'Jahko pokel ali pa razcvete raj, in poleg osebne vzgoje odločujejo tukaj največ •knjige, ki jih dajemo čjtat mladini. Ce se ogreje mlada duša s toplimi žarki krščanskih idealov — kar skušajo doseči »Spill-jnannove povesti« — tedaj ne oledeni tako lahko za resnico in čednost. A še v drugem oziru je važna ta zbirka. Lepi, jedrnati Spillmannov jezik, njegov izvrstno odmerjeni slog, ki ga je tudi slovenski prevod po večini zadel, toplo pesniško čustvo, vse to mora v mladini vzbuditi močan čut za lepoto, resnično umetnost. Zato le vrzite med mladino to zdravo senie Sp!ilimannoviii povesti, žetev ne izostane! — Dobijo se tudi še poprej izdani zvezki Spillmannovih povesti. Spillmannove povesti je založila »Katoliška Bukvama« v Ljubljani.
* Zbirka ljudskih iger: Izšla sta v zalogi Katoliške Bukvarne dva nova zvezka te znane in splošno razširjene zbirke, ki nam nudi najbolj porabile ljudske igre in ! sicer 10. zvezek štiri igre za moške in eno igro za ženske vloge: 1. Fernando, strah Asturije, ali izpreobrtienje roparja. Igrokaz v treh dejanjih. 2. Rdeči nosovi. Burka v enem dejanju. 3. Zdaj gre sem, zdaj pa tja. Burka v enem dejanju. 4.'Poštna skrivnost ali začarano pismo. Burka v enem dejanju. 5. Strahovi. Burka v enem dejanju. — 11. zvezek obsega dve igri 1 za moške in eno za ženske vloge: 1. Večna mladost in večna lepota. Igrokaz v treh djanjih. 2. Repoštev. duh v krkonoških gorah, ali vsega je enkrat konec. Čarobna burka v petih dejanjih. 3. Prepirljiva soseda ali boljša je kratka sprava kot dolga pravda. Burka v enem dejanju. V »Kato- | liški Bukvami« v Ljubljani so na razpo- I lago tudi poprej izdani zvezki in velja vsak zvezek 80 vin., s poštnino vred 90 vin.
m, (M). Globus, Regent in drugih šoscialaih zEonsk ter posameznHi delov.
Izposojevanje koles
erejein koles za emaliiranle, : peniklaoje ter pmila :
solidno in oeno.
rol [smernik
c. št. 9.
ospodičtia «
izurjena v šivanju in risalnem kro|u, želi takoj službe v j^rivatni s boljši hiši v mestu ali na deželi. Pod naslovom:	2669 3—1
Šivilja, Ljubljana (poštno ležeče).
Slovenskega in nemškega jezika zmožna
prodajalka
z dežele želi premeniti službo, najraje v kako mesto. Ponudbe naj se pošljejo pod naslovom prodajalka v Hrastnik.	2668 5—1
ceni.
Zakaj kupiti vino v gostilni po 50—80 vinarjev liter, ker se dobi pri Josipu Maljavac, pošta in postaja HoC v Istri, belo in črno (rudeče) franko vsaka železniška postaja na Kranjskem po 22 vinarjev liter in se ga more naročiti tudi samo 56 litro*. 2474 26—1
listno vodo Fufufin"
Specialiteta za kadilce^
3265	Glavna zaloga:	(XI)
Lekarna Ufo. pl.T^nkozcjf ▼ Ljubljani
Zastonj
torej brazplačno dobi vsak človek v tokarni Trnkoczy zraven roftovža, lepo tiskano deset zapovedi za zdravje tudi po pošti se brez* plačno razpošiljajo.	3257 52—


Sedlarskega učenca
Anton Zollner, sedlarski mojster Weissbriach-gasse št. 10 v Beljaku, Koroško, želi uCenca iz poštene hiše, krepkega in zdravega v starosti od 14 do 15 let. Dobra hrana in druga hišna oskrba. Ponudbe naj se pošiljajo pismeno, pod zgornjim naslovom.	2644 (1)
Hptel /Tivoli,
Odda se več mesečnih sob od 24 kron naprej.
2534 i
Učenca
za krojaško obrt sprejme Fran. Šoukal. krojač, Ljubljana Pred škofijo štev. 12.
2678 3-1
(Stutz-Pgel)
dobro ohranjen, se radi pomanjkanja prostora ceno proda. Naslov pove upravništvo
»Slovenca«.	2676 3-1
sme pač vsak kttpovalec, tako tudi kupovalec pra-tike. Izbira pa ni..akor ni težka, kdor le površno pogleda v ravno izšli letnik naše ,,Družinske Pratike" s podobo sv. Družine. Toliko in tako raznovrstnega beriva ne nudi nobena pratika in zatorej naj se povsodi odločno zahteva le prava naša pratika. Cena 24 vin., po pošti 10 vin. več. Dobiva se povsod, kjer je pa ni, naj se naroči naravnost iz Ljubljane. — Somišljeniki širite jo povsod.
2358
Proda se radi smrti gospodarja
z velikim dvoriščem in vrtom
pod ugodnimi pogoji na Poljanskem nasipu št. 11. Več se poizve na Poljanskem nasipu št. 12, I. nadstropje. 2686 3—1
Sodi
295 1-1
prav močni za vino pripravljeni, eden del od žganja, v obsegu
1097
od litrov 56-70	od litrov 180-250
„ „ 100-120	„ „ 250-450
„ „ 120-180	„ „ 500-700
nadalje sodi z vraticami od 800, 900, 1100, 1200, 1500, 1800, 4000 in 5000 litrov se dobijo prav po
nizki ceni M DncMnr&rA v Ljubljani, poleg pri tvrdki llI.EtUjllCl 01 bil. Kosler. pivovarne.
Veliko zalogo n&solatno zajamčenega
pristnega vina,
priporočano opetovano od knezoškof. ordi-narijata ljubljanskega p. n. vlč. gg. župnikom za mašna vina, ima Kmatijsko dru&tvo
v Vipavi. Izborna kvaliteta: letošnje belo mašno vino od 30—40 K. Sortirano vino rizling, beli burgundec, silvanec in zelen od 40—55 K, črni »Karminet" po 55 K, postavljeno v Postojno ali Ajdovščino. — izpod 56 litrov se ne oddaja; na debelo po dogovoru ceneje. — Stara desertna vina v buteljkah po 1 do 1'20 K, vinski kis po 30 K in tropinsko Žganje po 2 K liter.
Prevara izključena, ker je klet pod nadzorstvom dekana vipavskega.
Za zadruge in večje množine izjemne cene. — Za obilne naročbe se priporoča
Kmatijjsko dru&tvo v Vipavi.
Splget, Celovec
in Trst
- DeiafSkffl glavnica -K 3,000.000.
Ljubljanska kreditna kuka v LfaMpai stntar
]e?e nlice 2
sprejema vloge na knjižice in na te-	I/ O/
koči račun, ter je obrestuje po čistih r^smz fe /fl
t£šr Kiipuje in prodaja srečke in vse vrste vrednostnih papirjev po dnevnem kurza. Tgg
j Podružnice
Spljet, Celovec
in Trst

Rezervni fond K 300.000.