Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 1
V središču
Slovenija  Počilo 
med zdravstveno 
stroko in vlado
 Stran 6
Politika
Gorišnica  Politična
obračunavanja na 
račun koronavirusa
 Stran 4
Kmetijstvo
Podravje  Če imaš 
krompir, imaš srečo
 Stran 8
Ljudje in dogodki
Podravje  V 
številnih občinah 
priskrbeli maske 
vsem občanom
 Stran 11
Aktualno
Podravje  Kdaj 
bodo prenosi 
velikonočnih maš na 
SIP TV in PeTV
 Stran 3
Šport
Nogomet 
Martinović v Maribor 
po poti Peričića? 
 Stran 13
Ptuj, torek, 7. aprila 2020
Foto: Črtomir Goznik
to
rk
ov
a
iz
da
ja
Letnik LXXIII  št. 28  Odgovorna urednica: Simona Meznarič  ISSN 1581-6257  Cena: 1,30 EUR
Kronika
Podravje  Gasilci 
vedno pripravljeni 
pomagati, varno-
stniki pa ne bodo
 Stran 5
Aktualno
Destrnik  Milan 
Klemenc hitro 
z direktorskega 
stolčka
 Stran 2
Zdravstvo v Podravju 
Nekateri pregorevajo, 
drugi so na dopustih ali 
že na čakanju
 Strani 6 in 7
Podjetništvo 
Samo marca 
ugasnilo 125 s. p. 
v Podravju
 Stran 2
Ob sklenitvi naročniškega razmerja v času od 31. marca do 24. junija 
boste lahko na morju brezplačno uživali vse sobote 
od 27. junija do 29. avgusta!
w
w
w
.te
dn
ik
.s
i
Več v notranjosti časopisa.
AKCIJA ZA NOVE NAROČNIKE 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA! Simonov zaliv
Podravje  Kam s starostniki, ki so v domovih upokojencev
Starostniki doma, a oskrbnine morajo plačati
Medtem ko so pristojni še pred tremi tedni opozarjali, naj se minimalizirajo ali povsem prekinejo stiki 
starostnikov z otroki, je zdaj navodilo, naj oskrbovance v domovih upokojencev tisti, ki lahko – ne glede na to, 
ali imajo otroke ali ne –, začasno vzamejo v domačo oskrbo. Tisti, ki so svojce vzeli domov, bodo vseeno morali 
plačevati oskrbnino. Več na strani 3.
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 2
»Točnih podatkov o zaprtju 
podjetij zaradi koronavirusa ni-
mamo (govori se sicer, da jih je 
bilo v zadnjem tednu okrog 125 
na dan), so pa v tem trenutku na 
čakanju na delo vsi tisti, ki jim je z 
odlokom prepovedano opravljati 
dejavnost. Govorimo tako o pod-
jetjih, kot o samostojnih podjetni-
kih in samozaposlenih. Na žalost 
so se nekateri odločili za zaprtje, 
še preden so bili znani ukrepi vla-
de,« je v zvezi z nastalo situacijo 
povedal predsednik Obrtno-pod-
jetniške zbornice Slovenije (OZS) 
Branko Meh. Kot je poudaril, so 
na udaru zlasti majhna podjetja in 
samozaposleni, ki nimajo rezerv in 
so se zaradi nastalih razmer znašli 
v težki situaciji, brez vsakršnih do-
hodkov.
V Podravju pod 
vprašajem podjetja, ki 
opravljajo čezmejne 
storitve
Precej podjetij je dobesedno čez 
noč ostalo brez dela ali pa je bilo 
njihovo delo predmet močnih re-
strikcij, gre predvsem za podjetja v 
turizmu, gostinstvu, servisnih sto-
ritvah in drugo. Mnoga med njimi 
so v situaciji, ko izpada ne bo mo-
goče nikoli nadomestiti, opozarja-
jo v Štajerski gospodarski zbornici 
(ŠGZ): »Gre seveda za zelo različne 
situacije. Kot primer so podjetja, ki 
jih je v Podravju veliko in so za re-
gijo torej izjemno pomembna – to 
so podjetja, ki opravljajo čezmejne 
storitve. Ne samo, da so ostala 
brez dela, v resnici ne morejo na 
svoja delovišča, meje so namreč 
več ali manj zaprte in se še ved-
no trudijo vrniti delavce domov. 
Njihova dejavnost je čez noč pod 
vprašanjem in težave so seveda 
izjemno velike.« 
Nekateri 
so se že odločili 
za odpuščanja
Številni se tako sprašujejo, kako 
rešiti nastalo situacijo, da bodo 
lahko zaposleni dobili plačo in se 
bodo v nadaljevanju lahko ponov-
no vključili v delovni proces. Ne-
katera podjetja so se že odločila 
za odpuščanja, kako ga pravilno 
izpeljati v teh okoliščinah, pa prak-
tično nihče ne ve. Sicer pa se na 
zbornico v tem trenutku obračajo 
mnoga podjetja tudi z zelo prak-
tičnimi operativnimi vprašanji, od 
tega, kako pripeljati delavce iz tu-
jine, do tega, kako se zaščititi gle-
de nekaterih določil v pogodbah, 
da ob izpadu dela ne bo prišlo še 
do pogodbenih kazni. Zelo veliko 
vprašanj se nanaša na način izvaja-
nja navodil glede varovanja zdrav-
ja zaposlenih in nabave zaščitne 
opreme. »To zadnje se sicer nekoli-
ko umirja, podjetja so se precej sa-
moorganizirala, vsaj za najnujnejše 
potrebe so zagotovila zaščito. V 
Podravju so posamezna podje-
tja začela tudi izdelovati zaščitno 
opremo. Seveda ta imajo delo, 
vendar prav tako niso brez proble-
mov, saj morajo izjemno hitro za-
gotoviti surovine in reorganizirati 
delovne postopke ter zagotoviti 
zaščito tudi za vse, ki so vključeni v 
to novo delo,« so še pojasnili.
Zapirajo predvsem 
popoldanski samostojni 
podjetniki
Sekretar ormoške območne 
obrtno-podjetniške zbornice Da-
mjan Štibler opaža, da so se za za-
prtje za zdaj odločili predvsem po-
poldanski samostojni podjetniki, 
katerih dejavnost je gostinstvo ali 
razne storitvene dejavnosti. Sam 
sicer največjo težavo vidi v zago-
tavljanju likvidnosti podjetij in s. p. 
Pri tem pričakujejo pomoč države.
torek  7. aprila 20202 Aktualno
Ugasnilo že 779 samostojnih 
podjetnikov
Število samostojnih podjetnikov, ki so prenehali opravljati 
dejavnost, se je marca povečalo, še zlasti v drugi polovici 
meseca. Po podatkih Agencije RS za javnopravne evidence 
in storitve (Ajpes) je od 1. do 20. marca dejavnost prenehalo 
opravljati 779 samostojnih podjetnikov, od tega je bilo samo 
v tednu med 16. in 20. marcem kar 276 izbrisov. Skupno to 
pomeni skoraj 48 % več izbrisov v primerjavi z enakim obdobjem 
februarja letos (527) ter skoraj 44 % več kot marca lani (542). 
Po velikosti gre predvsem za mikro podjetja, z nekaj izjemami, 
glede na dejavnosti pa so na prvem mestu drugo podjetniško in 
poslovno svetovanje, sledi strežba pijač, umetniško ustvarjanje, 
druge storitvene dejavnosti, nespecializirano posredništvo 
pri prodaji raznovrstnih izdelkov itd. Največ izbrisanih 
samostojnih podjetnikov, približno tretjina (243), beležijo iz 
osrednjeslovenske regije, sledi podravska s 125 izbrisi.
Prave posledice bodo vidne šele v prihodnje
Poleg tega so na Ajpesu do konca marca prejeli še 613 vlog za 
izbris s. p. Dodajmo, da podatkov o tem, koliko s. p. je prenehalo 
opravljati dejavnost zaradi trenutnih razmer v povezavi s 
koronavirusom in koliko bi jih sicer, nimajo. Podjetniku namreč 
tega podatka ni treba predložiti. »Postopek izbrisa gospodarske 
družbe namreč traja mesec in več, samostojni podjetnik pa 
mora vlogo za izbris vložiti najmanj tri dni pred predlaganim 
datumom izbrisa, kar pomeni, da se bodo izbrisi samostojnih 
podjetnikov, kot posledica odločitev zaradi trenutnih razmer, 
začeli izvajati šele v prihodnjih dneh, izbrisi gospodarskih družb 
pa čez mesec ali več,« je še dejala vodja sektorja za registre in 
evidence podatkov Maja Grčar.
Foto: Profimedia/M24
ŠGZ občinam predlagala,
da podjetjem odpišejo NUSZ
Štajerska gospodarska zbornica je vsem županjam in župa-
nom občin v regiji posredovala predlog, da podjetjem za čas 
trajanja teh izrednih razmer odpišejo obveznosti nadomestila za 
uporabo stavbnega zemljišča (Nusz), ki za številna predstavlja 
visok strošek.
V skladu s sporazumom je Kle-
mencu delovno razmerje direktor-
ja občinske uprave poteklo s prvim 
aprilom. 
Spomnimo, da destrniška ob-
činska uprava kar leto dni ni imela 
direktorja, Ptujčan Milan Klemenc 
pa je to funkcijo prevzel v začetku 
leta, potem ko je na razpisu »pre-
magal« šest protikandidatov, saj je 
župana v razgovorih poleg izpol-
njevanja zahtevanih pogojev prep-
ričal tudi s poznavanjem področja 
lokalne samouprave, poleg tega, 
kot je takrat navedel Pukšič, »sem 
dobil občutek, da gre zanesljivega 
in odgovornega človeka, zato se 
veselim sodelovanja z njim«. Tudi 
Klemenc je nove delovne naloge 
sprejel z veliko elana, prepričan, 
kot je takrat dejal, da »bova z župa-
nom dober tim in nama bo skupaj 
uspelo streti prenekateri trd oreh, 
saj je čas, da začnejo z Destrnika 
namesto negativnih prihajati pozi-
tivne zgodbe«. 
Že kmalu naj bi se 
zaiskrilo
Očitno pa dobra kemija med 
Pukšičem in Klemencem ni dol-
go trajala, med njima naj bi se že 
kmalu zaiskrilo, saj naj bi stala 
daleč vsaksebi tako glede načina, 
postopkov kot tudi vizije vodenja 
občinske uprave. Temu naj bi sledi-
li tudi vse pogostejši povišani toni, 
ki jih je bilo slišati iz pisarn in hod-
nikov prvega nadstropja občinske 
stavbe v Janežovskem Vrhu 42. 
Ali je ena od žolčnih razprav 
tako razburila Klemenca, da ga je 
naravnost iz službe v bolnišnico 
odpeljal rešilni avtomobil, je zgolj 
domneva, dejstvo pa je, da ga od 
takrat na Destrnik ni več bilo, saj 
je vse do sporazumne prekinitve 
delovnega razmerja ostal na bol-
niškem dopustu.
Pukšič je za pol leta že imenoval 
vršilko dolžnosti direktorice ob-
činske uprave, to je postala Vlasta 
Tetičkovič Toplak, potem pa bo po-
novil razpis za najvišje uradniško 
mesto v občini.
Destrnik   Občinska uprava po slabih treh mesecih znova brez direktorja
Milan Klemenc na hitro zapustil Destrnik
Zdaj že nekdanji direktor občinske uprave Milan Klemenc in župan Franc Pukšič sta »ločitev« obelodanila v skupni izjavi. »Po tehtnem premisleku sva ugotovila, 
da se najini pogledi na vodenje občinske uprave razhajajo, zato sva sklenila, da se poslovno razideva, in sicer sporazumno, v izogib fi nančnim posledicam za občino 
Destrnik,« sta na kratko zapisala. 
Foto: SD
Začetno navdušenje med županom Francem Pukšičem in zdaj že nekdanjim direktorjem občinske uprave Mila-
nom Klemencem ni dolgo trajalo.
Foto: Sta/M24
Predsednik OZS Branko Meh: »Točnih podatkov o zaprtju podjetij zaradi 
koronavirusa nimamo, govori pa se, da jih je bilo v zadnjem tednu okrog 
125 na dan.«
Slovenija, Podravje  Koronavirus že ohromil gospodarstvo
Marca samo v Podravju dejavnost 
prenehalo opravljati 125 podjetnikov
Koronavirus je globoko zarezal v poslovanje podjetij. Številna so zmanjšala obseg ali celo ustavila poslova-
nje. Po prvih ocenah naj bi v tem trenutku stala polovica velikih in srednjih podjetij, ki zaposlujejo več kot 
20.000 ljudi. Na udaru pa so še zlasti majhni podjetniki in samozaposleni. Marca je dejavnost prenehalo 
opravljati skoraj 800 samostojnih podjetnikov, od tega 125 v Podravju. Podatka, koliko od teh je zaprlo 
podjetje zaradi trenutnih razmer in koliko bi jih sicer, na Ajpesu nimajo.
Število izbrisanih samostojnih 
podjetnikov (do 20. marca)
Regija S. p. Delež (v %)
Pomurska 25 3,2
Podravska 125 16
Koroška 15 1,9
Savinjska 81 10,4
Zasavska 12 1,5
Posavska 19 2,4
Jugovzhodna Slovenija 49 6,3
Osrednjeslovenska 243 31,2
Gorenjska 85 10,9
Primorsko-notranjska 18 2,3
Goriška 43 5,5
Obalno-kraška 64 8,2
Skupaj 779 100
Vir: Ajpes
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 3
torek  7. aprila 2020   3Aktualno
Zdravljenje obolelih v domovih je 
kršitev človekovih pravic
»Skupnost socialnih zavodov ne pristaja na stanje, ko bi 
del obolelih državljanov zdravili v bolnišnicah z vso potrebno 
medicinsko opremo in usposobljenimi kadri, za del obolelih 
starostnikov pa bi skrbeli v domovih za starejše, ki za to ni-
majo vseh nujno potrebnih pogojev. Če primerno zdravljenje 
ne bo zagotovljeno vsem državljanom, bo to predstavljalo 
hudo kršitev temeljnih človekovih pravic,« poudarjajo. 
Sorazmerno s spremembo oko-
liščin, v katerih se je znašla država, 
se tako rekoč vsakodnevno spre-
minjajo tudi navodila za ravnanje 
in ukrepi za zajezitev nevarnega 
virusa. Medtem ko so pristojni še 
pred nekaj tedni opozarjali, naj 
se minimalizirajo ali povsem pre-
kinejo stiki starostnikov z otroki, 
je zdaj navodilo, naj oskrbovance 
v domovih upokojencev tisti, ki 
lahko – ne glede na to, ali imajo 
otroke ali ne – začasno vzamejo 
v domačo oskrbo. Virus se prav v 
teh zavodih namreč najhitreje širi, 
obenem pa je to najbolj rizična po-
pulacija, ki ima povečini številne 
pridružene bolezni, kar je v kombi-
naciji s covid-19 lahko smrtonosno. 
Domovom so naložili, naj prostore 
razdelijo v tri ločena območja: za 
zdrave oskrbovance, za tiste s su-
mom na okužbo in za tiste, ki imajo 
potrjeno okužbo s koronavirusom. 
Številni domovi opozarjajo, da za 
to nimajo prostorskih pogojev ter 
da za obolele sploh ne morejo pri-
merno skrbeti.
Domovi: »Nimamo ne 
opreme ne kadra za 
učinkovito zdravljenje 
obolelih«
Skupnost socialnih zavodov Slo-
venije je že pozvala vlado RS, da 
pri oblikovanju ukrepov v domo-
vih za starejše dosledno upošteva 
omejene prostorske, kadrovske 
in druge zmogljivosti izvajalcev 
socialnovarstvenih storitev: »Ti 
nimajo niti ustrezne medicinske 
opreme niti usposobljenih kadrov 
za učinkovito bolnišnično zdravlje-
nje in oskrbovanje večjega števila 
obolelih oseb. Skupnost prav tako 
odločno nasprotuje premeščanju 
domnevno zdravih stanovalcev 
iz domov za starejše in opozarja, 
da predlagana organizacija dela z 
oblikovanjem treh območij v domu 
v veliki večini domov za starejše v 
praksi ni izvedljiva.« 
Zato zahtevajo, da odgovorni 
vsem državljanom, tudi stano-
valcem v domovih za starejše, 
zagotovijo enak dostop do stro-
kovnega zdravljenja. Poudarjajo, 
da v domovih niso usposobljeni 
za zdravljenje okuženih in da to 
lahko izvajajo le bolnišnice. Potezo 
vlade vidijo kot vztrajno prelaga-
nje odgovornosti na zaposlene in 
vodstva domov, ki po njihovem že 
sedaj delujejo na robu kadrovskih, 
fi nančnih in psiholoških zmogljivo-
sti.
Nasprotujejo selitvi 
domnevno zdravih 
stanovalcev
Čeprav se je minuli teden obli-
koval predlog, da se domnevno 
zdrave stanovalce seli na druge 
lokacije, tudi ta očitno ni usklajen 
s Skupnostjo socialnih zavodov. 
Vztrajajo namreč, da so v domovih 
nastanjeni predvsem slabo pomič-
ni ali povsem nepomični stanoval-
ci, zato bi jih bilo težko premestiti, 
če že, pa bi potrebovali posebna 
ležišča in nego. Obenem pa iz-
postavljajo vprašanje, kako sploh 
vedeti, kateri stanovalci so zdravi 
in kateri ne, glede na nezaneslji-
vost testiranja.
Predlog Skupnosti je obraten: 
da v domovih ostanejo zdravi sta-
novalci in v strogi izolaciji stano-
valci s sumom na okužbo, medtem 
ko se okužene preseli na drugo 
lokacijo z vso potrebno medicin-
sko opremo, kjer bi jim strokovno 
usposobljeno zdravstveno osebje 
zagotavljalo primerno zdravljenje.
Vzeti starostnika 
domov ali ne? 
Tudi okrog predloga, da naj tisti, 
ki si to lahko privoščijo, starostnike 
vzamejo v domače okolje, v Skup-
nosti izražajo številne pomisle-
ke: »Vsak stanovalec ima seveda 
možnost, da se odloči za odhod iz 
doma, vendar je treba takšno odlo-
čitev predhodno temeljito preteh-
tati – tudi z vidika zmožnosti izva-
janja vseh previdnostnih ukrepov 
za preprečevanje širjenja okužbe z 
virusom covid-19 v domačem oko-
lju. To zlasti velja pri selitvi iz doma 
za starejše, kjer se je pojavil sum na 
okužbo ali je bila ta že potrjena, saj 
je v tem primeru nujna samoizola-
cija starostnika, kar pa v domačem 
okolju ni vedno izvedljivo.«
Direktorica DU Ptuj Jožica 
Šemnički pa poudarja še, da stano-
valca, ki odide domov, v obdobju 
epidemije ne morejo več sprejeti 
nazaj v dom. Nekaj vprašanj so v 
zadnjih dneh dobili, trije so se tudi 
odločili za začasno izselitev, a kot 
pravi direktorica, svojcem jasno 
predstavijo tudi morebitna tvega-
nja. Ob tem pričakuje, da se zade-
ve tudi okrog plačila oskrbnine za 
te stanovalce uredijo sistemsko: 
»Tisti, ki so šli domov, v tem času 
ne bi smeli plačati storitev – ana-
logija z vrtci. Na državi ravni to še 
ni sprejeto, vprašanje plačila pa bo 
po mojih informacijah obdelano v 
novem korona zakonu.«
Slovenija, Podravje  Kam s starostniki, ki so v domovih upokojencev
Vzeli so jih domov, 
a oskrbnine morajo plačati
Dom upokojencev Ptuj je v zadnjih dneh od svojcev stanovalcev dobil kar nekaj vprašanj okrog začasne 
izselitve starostnikov oziroma oskrbe v domačem okolju. Doslej so se za to opcijo odločili trije. Direktorica 
Jožica Šemnički pravi, da je to njihova legitimna pravica in da razume njihove strahove, a da se morajo 
zavedati, da vrnitev do konca epidemije v dom ni mogoča. Pričakuje pa, da bo tem ljudem prisluhnila tudi 
država z vsaj delno oprostitvijo plačila oskrbnine. 
Foto: ČG 
Očitno stališča in predlogi vlade niso usklajeni z mnenjem tistih, ki s starostniki v domovih upokojencev dejansko 
delajo.
Trije stanovalci Doma 
upokojencev  Ptuj so že šli domov
Po besedah Šemničkijeve pobuda, naj svojci vzamejo svoje 
sorodnike iz domov upokojencev v domačo oskrbo, v DU Ptuj v 
prvih dneh ni bila deležna velikega odziva: »Domov so šli trije 
stanovalci, eden iz enote Koper in dva iz enote Ptuj. Nekaj svojcev 
se je zanimalo, kaj to pomeni. Seznanili smo jih z vsemi tveganji, 
ki pri tem obstajajo. Predvsem, da se stanovalec ne more vrniti v 
Dom pred koncem epidemije, da morajo svojci poskrbeti ne le za 
oskrbo, temveč tudi za zdravstveno nego in zdravstveno varstvo. 
Dejstvo je, da je več kot 70 % stanovalcev odvisnih od pomoči in 
postrežbe in strokovne zdravstvene nege.«
Foto: Črtomir Goznik
Podravje  Pred največjim krščanskim praznikom 
Svete maše in 
blagoslovi preko 
ekranov
Na cvetno nedeljo, ko se spominjamo Jezusovega slovesne-
ga vhoda v Jeruzalem pred svojim trpljenjem, so na Ptuju, v 
cerkvi sv. Petra in Pavla, obhajali sveto mašo brez vernikov. 
Prenašala jo je SIP TV, posnetek pa predvajala PeTV.
Sveto mašo je vodil provincial minoritov p. Igor Salmič. Pri maši 
sta sodelovala gvardijan p. Milan Kos in organist Peter Gojkošek. Pri 
maši so blagoslovili presmece ali butare ter drugo zelenje v spomin, 
ker je v evangelijih zapisano, da so ljudje, ko je Jezus jezdil na osličku, 
ob vhodu v Jeruzalem predenj polagali zelenje in vzklikali hozana. 
Verniki so tudi na letošnjo cvetno nedeljo doma pripravili presmece 
in zelenje, ki jih je duhovnik blagoslovil preko televizijskih ekranov. 
Sami pa so bili povabljeni, da jih pokropijo z blagoslovljeno vodo.
Osrednje sporočilo božje besede na cvetno nedeljo je Jezusovo 
trpljenje. „Stopili sm o v veliki teden, ki nam govori o največjih 
skrivnostih krščanske vere, Jezusovem trpljenju, smrti in vstajenju. To 
je tudi pot vsakega vernika, ki jo v tem času koronavirusa še posebej 
občutimo in upamo, da bomo kmalu brez te epidemije in bomo 
lahko v veselju in polnosti živeli odrešenjsko življenje,“ je povedal p. 
Milan Kos ter povabil k spremljanju svetih maš preko TV-zaslonov in 
Facebooka (strani župnije sv. Ožbalta). 
Na veliki četrtek bo SIP TV prenašala sveto mašo iz cerkve sv. 
Petra in Pavla ob 18. uri, ob 21. uri si bo posnetek mogoče ogledati 
na PeTV. Ob 18. uri jo bo mogoče spremljati na Facebooku (stran 
župnije sv. Ožbalta) iz cerkve sv. Ožbalta. Sočasno bo sveta maša 
(brez prenosa) tudi v cerkvi sv. Jurija. Na veliki petek bo SIP TV 
prenašala obred iz cerkve sv. Jurija. Istočasno bodo obredi tudi v 
cerkvi sv. Petra in Pavla. Ob 21. uri si bo mogoče posnetek obredov 
ogledati na PeTV. Obrede bo mogoče spremljati ob 18. uri tudi na 
Facebooku (stran župnije sv. Ožbalta) iz cerkve sv. Ožbalta. Na 
veliko soboto bo potekal blagoslov velikonočnih jedi, ki jih bodo na 
svojih domovih pripravili verniki, tudi na TV Slo 1 in TV Slo 2, ob 15.00 
in 17.30. Ob 15. uri bodo blagoslov velikonočnih jedi brez udeležbe 
božjega ljudstva imeli v cerkvah sv. Ožbalta ter sv. Petra in Pavla. Ob 
16. uri bo PeTV prenašala blagoslov jedi iz cerkve sv. Jurija. Ob 19. uri 
pa si bo posnetek mogoče ogledati na PeTV. Z blagoslovljeno vodo 
bodo ljudje na svojih domovih pokropili svoja jedila po opravljenih 
blagoslovih škofa ali duhovnika. Vigilija bo potekala ob 20. uri v cerkvi 
sv. Petra in Pavla in sv. Ožbalta, od koder jo bo mogoče spremljati na 
Facebooku (stran župnije sv. Ožbalta). Vigilija v cerkvi sv. Jurija bo ob 
18. uri, prenašala jo bo SIP TV. Ob 21. uri pa bodo posnetek predvajali 
na PeTV. Na TV Slo 1 bo ob 19.50 velikonočna poslanica škofa Jurija 
Bizjaka.
Na veliko noč bo ob 7. in 11. uri na Facebooku (stran župnije sv. 
Ožbalta) prenos svete maše. Ob 8. uri se bodo oglasili zvonovi, 
ki bodo povabili k velikonočnemu zajtrku po družinah. Ob 10. uri 
bo na TV Slo 2 prenos sv. maše iz mariborske stolnice. Daroval jo 
bo mariborski nadškof msgr. Alojzij Cvikl. Ob 10. uri bo imela SIP 
TV prenos sv. maše iz cerkve sv. Martina na Hajdini. Ob 13. uri bo 
posnetek na PeTV. Ob 11.20 bo na TV Slo 1 nagovor nadškofa Zoreta, 
ob 12. uri pa na TV Slo1 papežev blagoslov Urbi et Orbi iz Vatikana.
Foto: Črtomir Goznik
Sveta maša na cvetno nedeljo v cerkvi sv. Petra in Pavla
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 4
Priprave na prireditev so bile 
že v polnem teku, začela so se 
tudi že ocenjevanja nekaterih 
skupin izdelkov; vseh skupaj jih je 
prijavljenih več kot 900, zato oce-
njevalne komisije tudi letos čaka 
veliko dela. Marca so že pregle-
dali kakovost sokov, suhega sad-
ja, konzerviranih vrtnin in drugih 
konzerviranih pridelkov, marme-
lad, džemov in kompotov, zaradi 
izbruha novega koronavirusa pa 
so vsa ocenjevanja, ki so jih na-
meravali opraviti pred velikonoč-
nimi prazniki, do umiritev razmer 
prestavljena. V začetku maja po-
tem običajno ocenjujejo še po šte-
vilu prijavljenih največje skupine 
izdelkov, to pa so skupine mesnih, 
krušnih in mlečnih izdelkov. »Kdaj 
bodo morali kmetje dostaviti svo-
je vzorčne izdelke in kdaj bomo 
nadaljevali ocenjevanje, bomo 
sodelujoče pravočasno obvestili,« 
pravi Andrej Rebernišek, direktor 
ptujskega kmetijsko-gozdarskega 
zavoda.
Ne razmišljajo 
o odpovedi
»Kot rečeno, skoraj gotovo 
prestavljamo termin prireditve, za 
zdaj pa ne razmišljamo o odpove-
di. Letošnje Dobrote bodo najbrž 
potekale drugače, v neki drugi 
obliki, veliko vprašanje je, ali bo 
tokrat obiskovalcem najbolj zani-
mivi del – razstava najboljših izdel-
kov – sploh na ogled. Kakorkoli, 
v prihodnjih dneh bo jasno, kako 
se bomo odločili, o tem pa bomo 
tako sodelujoče kot javnost seve-
da takoj tudi obvestili,« pravi An-
drej Rebernišek.
torek  7. aprila 20204 Politika
Sveta Trojica  Svetniki tokrat nekoliko drugače
Razprave po spletni 
videokonferenci
12. redna seja trojiškega občinskega sveta je zahtevala več 
tehničnih priprav kot običajno, saj je bilo treba na novo vzpo-
staviti sistem e-sejne sobe.
Doslej namreč svetniki še niso »sejali« na videokonferencah, zato 
je bila dan pred uradno sejo vaja, na kateri so vsi vabljeni preizkusili 
delovanje sistema, vzpostavljenega v času epidemije koronavirusa. 
Večjih zapletov ni bilo, zato se je seja začela le z nekajminutno za-
mudo. 
Kljub temu da je država podaljšala rok za sprejetje zaključnih raču-
nov občin za leto 2019, je župan David Klobasa svetnikom predstavil 
trojiški zaključni račun in predlagal, da ga sprejmejo po hitrem po-
stopku, kar so tudi storili. Lanski proračun je doživel tri rebalanse, 
njegova realizacija pa je bila 86,75-odstotna. Svetnico Jasmino Troj-
ner Kraner so zanimala tri občinska nakazila v skupni vrednosti slabih 
13.000 evrov, ki jih je zasledila na portalu javnih naročil Erar.
Vračilo bivši, prvi bistriški zadružnici
»Evropski pravni center iz Maribora je prejel dobrih 4.600 evrov za 
svetovanje na razpisih, na katerih smo, kot veste, bili zelo uspešni. 
Potrebovali smo tudi nekaj pravnih mnenj, saj v občinski upravi nima-
mo več zaposlene pravnice,« je pojasnil župan Klobasa. »Nekaj manj 
kot 2.000 evrov smo za varovanje na Trojica Festu plačali podjetju 
BBR Security, 6.000 evrov, ki smo jih nakazali podjetju Respons, pa je 
v bistvu le vračilo are za hiško ob Trojiškem jezeru. Podjetje je namreč 
nepremičnino na elitni lokaciji ob obali jezera nameravalo kupiti, po-
ložilo je aro, nato pa se je nekaj zalomilo in so od prodaje odstopili, 
mi pa smo z njo nadaljevali in hiško tudi takoj prodali.« Čeprav k temu 
niso bili pravno zavezani, so aro zdaj že bivši samostojni podjetnici 
Mateji Brumec Mikec, ki pa je javnosti bolj znana kot nekdanja direk-
torica Kmetijske zadruge Slovenska Bistrica, tudi vrnili.
Foto: SD
Zadnja trojiška občinska seja je potekala po spletni videokonferenci.
V gorišniškem izvršilnem odbo-
ru (IO) SDS celo ocenjujejo, da se 
bodo razmere še zaostrile, zato od 
občine pričakujejo ustrezen odziv 
v smislu obveščanja občanov o 
možnostih za pomoč, o ravnanju v 
primeru okužbe in o najpomemb-
nejših kontaktih tistih oseb, ki so 
pristojne za delovanje v teh razme-
rah. Kot namreč trdi predsednik 
OO Janko Ranfl , od pristojnih ni 
nobenega odziva in nobenih navo-
dil ter obvestil občanom.
»14. marca sem neumorno kli-
cal župana in poveljnika Civilne 
zaščite. Poskušali smo pridobiti 
kontakt od predsednika Rdečega 
križa, da se združimo in s skupni-
mi močmi pomagamo občanom v 
naši občini, a vse zaman, nobenih 
odzivov. Ker se v IO SDS Gorišnica 
zavedamo resnosti in nastajajoče 
krize, moramo reagirati. Ocenjuje 
se, da obstaja verjetnost, da se 
bodo trenutne razmere še za-
ostrile in bo potrebna pomoč in 
navodila občanom o potrebnem 
ravnanju. Zato predlagamo, da 
občina na svoji spletni strani obja-
vi odgovorne osebe in kontaktne 
podatke, ki so dolžni in/ali priprav-
ljeni pomagati v primeru potrebe 
in stisk občanov.«
Med predlogi tudi 
oprostitev plačila 
omrežnine za vodo in 
kanalizacijo
V dopisu župana še pozivajo, da 
skliče izredno sejo, kjer bi občinski 
svetniki obravnavali rebalans pro-
računa za letošnje leto. Predlagajo, 
da se v okviru rebalansa sprejmejo 
ukrepi za zagotovitev pomoči ob-
čanom in gospodarstvu oz. podje-
tnikom, kot so oprostitev plačila 
najemnin za poslovne prostore v 
lasti občine za mikro podjetja in 
s. p., oprostitev plačila omrežnine 
za gospodinjstva za odvajanje in 
čiščenje komunalnih odplak ter za 
oskrbo s pitno vodo, oprostitev ali 
znižanje obveznosti občanom za 
grobnine, oprostitev ali znižanje 
obveznosti za plačilo nadomesti-
la stavbnega zemljišča za občane 
in podjetja. Projekti, ki niso nujno 
potrebni, pa naj se prestavijo v na-
slednja proračunska obdobja. Prav 
tako pa vodstvo še pozivajo, da 
vzpostavi stike s pristojnimi držav-
nimi institucijami za namen prido-
bitve potrebnih zaščitnih sredstev, 
ki bi se lahko razdelila med obča-
ne. Zaščitna sredstva so namreč 
nujno potrebna, vsi občani, še zlas-
ti starejši, pa jih ne morejo dobiti.
Kokot: »Ukrepe bomo 
predstavili na naslednji 
seji, z maskami ne bo 
nič«
Prvi mož občine Jože Kokot očit-
ke o neobveščanju javnosti zavra-
ča in dodaja, da na občinski spletni 
strani redno objavljajo obvestila v 
zvezi s koronavirusom, prav tako 
je naveden kontakt, kamor se lah-
ko obrnejo v primeru potrebe po 
pomoči: »Občani, ki so oboleli, so 
v domači oskrbi. Tisti, ki nimajo po-
moči svojcev in nimajo možnosti 
oskrbe s hrano in drugimi nujnimi 
zadevami, na primer zdravili, se za 
pomoč lahko obrnejo na številko 
02 743 11 10 ali na poveljnika Civil-
ne zaščite Stanka Rižnarja, ki je 
dosegljiv na telefonu 041 694 710.«
Kar se tiče predlaganih ukrepov 
za pomoč občanom in podjetni-
kom, pa župan podrobno ni želel 
govoriti. Zatrdil je le, da bodo po-
magali najbolj prizadetim obča-
nom, ti ukrepi pa bodo predsta-
vljeni na naslednji seji občinskega 
sveta.
Na predlog glede organizacije 
nabave zaščitne opreme pa je žu-
pan še odgovoril, da je ne bodo 
nabavljali.
Foto: Občina Gorišnica
Ptuj  Letošnje Dobrote slovenskih kmetij verjetno prestavljene
Negotova ostaja usoda razstave
Dobrote slovenskih kmetij 2020, ki naj bi potekale od 15. do 17. maja, bodo zaradi trenutnih izrednih razmer skoraj go-
tovo prestavljene in organizirane v drugačni obliki.
Foto: ČG
Letošnje Dobrote slovenskih kmetij bodo verjetno prestavljene, pod vprašajem ostaja razstava nagrajenih izdelkov.
Gorišnica  Politična obračunavanja na račun koronavirusa
Občinski odbor SDS s številnimi očitki nad župana
Ob robu boja s koronavirusom se v občini Gorišnica odvijajo politična obračunavanja. Občinski odbor SDS vodstvu ob-
čine z županom Jožetom Kokotom na čelu očita neodzivnost in premalo aktivnosti v primeru izbruha virusa.
Odpovedan Trojica Fest
Svetniki so potrdili še letna programa športa ter kulture in turizma; 
za sofi nanciranje športa so tako namenili dobrih 59.400 evrov, od 
tega 10.500 za športna društva, dobrih 8.000 za tekoče vzdrževanje, 
stroške in vodenje športne dvorane, največ, skoraj 39.000 evrov, pa 
za preplastitev zunanjega športnega igrišča. Za kulturo in turizem je v 
proračunu na voljo 107.500 evrov, in sicer dobrih 30.000 za knjižnično 
dejavnost, skoraj 7.400 za sofi nanciranje kulturnih prireditev in de-
lovanje društev s področja kulture ter 3.250 evrov za sofi nanciranje 
turistični prireditev in turističnih društev. Trojiški zavod za turizem 
oziroma Javni zavod Sveta Trojica bo za svoje delovanje dobil 50.000 
evrov, poldrugi tisočak bo šel za izdelavo turističnih tabel in drugih 
označb, za projekt Virtualna resničnost, ki bo prikazal del nekdanje-
ga vsakdanjika samostanskih menihov, pa bo občina odštela 15.000 
evrov.
Zaradi epidemije koronavirusa bodo letos v Sveti Trojici odpadli 
številni dogodki in prireditve, med njimi Trojica Fest, tradicionalna 
razstava pirhov v samostanski kleti, kakor tudi vsakoletna čistilna ak-
cija, imenovana Rabota.
Velikonočni blagoslov jedi 
letos virtualen
Blagoslov velikonočnih jedi bo v trojiški cerkvi letos potekal 
virtualno, in sicer po Facebooku in preko BKTV. Občani 
prazničnih jedi v košarah na velikonočno soboto namreč tokrat 
k žegnanju ne bodo prinesli v cerkev, ampak jih bodo ob 11. 
uri nastavili pred vrata svojih domov, župnik pa jih bo nato 
simbolično blagoslovil na daljavo. Preko medijev bo potekala 
tudi praznična nedeljska maša.
Nepotreben poziv 
za pomoč šolarjem
V dopisu člani OO SDS Gorišnica med drugim še pozivajo, 
da bi občina lahko občanom ponudila tudi pomoč pri šola-
nju otrok od doma: »Marsikateri občani za izvajanje šolanja 
otrok na domu nimajo vse potrebne opreme (npr. tiskalniki, 
druga potrebna oprema).«
Ravnatelj OŠ Gorišnica Milan Šilak je zatrdil, da so, še pre-
den se je začel pouk na daljavo, preverili, ali imajo vsi učenci 
računalnik z dostopom do spleta. Niti en naj ne bi bil brez 
tega. Na šoli imajo sicer na voljo pet računalnikov, in če se 
bo izkazala potreba, jih bodo posodili učencem. Glede tiska-
nja gradiva pa je še dejal, da so izobraževanje na daljavo 
organizirali na način, da je tega čim manj, če pa bo kdo to 
potreboval in nima doma možnosti, da bi si sam natisnil, so 
pripravljeni pomagati.
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 5
Naročila za izdelavo zaščitnih 
mask prihajajo iz cele Slovenije. 
Naročajo jih podjetja in fi zične 
osebe, naročil iz občin pa doslej še 
niso prejeli. V prvih dneh po poja-
vu koronavirusa so jih izdelali 300 
dnevno, sproti so odpravljali ozka 
grla, trenutno jih izdelajo do tisoč 
dnevno. 
Njihove zmogljivosti v tem času 
so v celoti zasedene oz. imajo na-
ročila že za naslednjih 14 dni. Kot 
je povedal direktor Danilo Kelc, ki 
je skupaj z ženo Aleksandro tudi 
lastnik, so v teh kriznih časih v pro-
izvodnjo vpeti vsi. V podjetju dela 
že tretja generacija, tako da se bo, 
kot kaže, družinska podjetniška 
tradicija nadaljevala, četudi sedaj 
s strahom gledajo v prihodnost, 
kako bo z njihovo proizvodnjo in 
prodajo po končani krizi. 
Strah, če bo zmanjkalo 
surovin pri dobaviteljih
Začelo pa se je tudi že zapletati 
v proizvodnji surovin. Kmalu naj 
bi namreč stroje ugasnilo podjetje 
v Mariboru, ki proizvaja sukance, 
surovine naj bi jim zmanjkalo že 
prejšnji konec tedna. Podobno se 
bo po vsej verjetnosti zgodilo tudi 
v proizvodnji drugega potrebne-
ga materiala za izdelavo zaščitnih 
mask, elastike, bombaža. Vse je 
odvisno od zalog dobaviteljev ali 
pa se bodo morali odločiti za drugi 
material. 
„S temi maskami se branimo 
pred potencialnim koronavirusom. 
Če jo nosim jaz, ščitim vas, če jo 
nosite vi, ščitite mene, če jo nosiva 
oba, lahko rečemo, da sva dokaj 
dobro zaščitena. Če torej imamo 
vsi maske, smo dobro zaščiteni 
vsi. Pri menjavi mask je dovolj, če 
jo prelikamo pri visoki temperatu-
ri, zato jih tudi izdelujemo iz bom-
baža,“ je povedal direktor Danilo 
Kelc. 
Maske tudi sterilizirajo
Pri izdelavi zaščitnih mask upo-
rabljajo 100-odstotni bombaž, kar 
pomeni, da jih je mogoče prati pri 
95 stopinjah Celzija, sami priporo-
čajo pranje pri 60 stopinjah Celzi-
ja. Po pranju jo je treba prelikati z 
likalnikom, temperatura likalnika 
med 150 in 200 stopinjami Celzija 
uniči vse viruse. Že pri sami izdelavi 
gre bombaž oz. maske čez vroče 
preše, da se malo oblikujejo, da jih 
lahko lepše izdelajo, hkrati pa so 
tudi že sterilizirane. Pri zaposlenih, 
ki delajo osem ur, je priporočilo, 
torek  7. aprila 2020   5Podjetništvo
Ptuj  Kelc, d. o. o., podjetje za proizvodnjo in trženje osebne varovalne opreme
Trenutno izdelujejo le zaščitne maske
Podjetje za proizvodnjo in prodajo zaščitne opreme Kelc, d. o. o., je eno prvih podjetij v Sloveniji, ki je za-
čelo proizvajati osebno varovalno opremo. V tem kriznem času so proizvodnjo ostale zaščitne opreme za 
zaposlene v celoti ustavili in se preusmerili v izdelavo zaščitnih mask za zaposlene in za prebivalce. 
Foto: Črtomir Goznik
Podjetje Kelc, d. o. o., se je v celoti preusmerilo v proizvodnjo zaščitnih mask. 
Tradicija in zaupanje,
ki traja že nekaj desetletij
Svoje korenine je podjetje Kelc pognalo že okrog leta 1972, ko 
se je mama zdajšnjega lastnika Danila Kelca začela ukvarjati z 
zasebno dejavnostjo. Bila je tudi ena od ustanoviteljic Obrtne 
zadruge Panorama Ptuj, prve tovrstne zadruge v Sloveniji. V 
začetku je šivala takrat izjemno moderne hlače na zvon. Kmalu 
pa je začela sodelovati z rudniki in drugimi podjetji, ki so 
potrebovala zaščitno opremo. Leta 1988 je dejavnost prešla v roke 
Danila Kelca. Proizvodnji so dodali tudi prodajo osebne varovalne 
opreme od pet do glave. Gre za nekaj tisoč artiklov. Sodelujejo 
z različnimi podjetji iz tujine, za nekatere so tudi predstavniki. 
Ponujajo njihovo izbrano standardno ponudbo, vse ostalo, kar 
podjetja še potrebujejo za zaščito svojih zaposlenih na delovnih 
mestih, pa je mogoče dobiti po predhodnem naročilu. Prodajo 
tudi veliko čevljev. Podjetja iz naše okolice so ugotovila, da 
zaščita, ki je namenjena delavcu, predvsem čevlji, niso primerni 
za vsako okolje, delovno mesto, zato jih izbirajo z njihovo 
strokovno pomočjo, skupaj z delavci, ki te čevlje predhodno sami 
preizkusijo.
Foto: Črtomir Goznik
Danilo in Aleksandra Kelc, lastnika podjetja Kelc, d. o. o. 
Kidričevo  Cestna infrastruktura
Začetek obnove Tovarniške
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) bo te dni začela obno-
vo ceste skozi Kidričevo, mimo tovarne Talum. Cesto z gra-
nitnimi kockami so gradili sočasno s tovarno, to je bilo pred 
okoli 70 leti.
Granitne kocke bodo pustili položene. Prometno površino bodo po-
ravnali, čeznjo pa položili asfaltno prevleko. Bodo pa kocke s cestišča 
zaradi zagotavljanja ustrezne višine odstranili v podvozu. Občina Kidri-
čevo bo sočasno z urejanjem cestišča ob trasi posodobila komunalno 
infrastrukturo. Izvajalec del je podjetje Remont NG iz Žalca, vrednost 
investicije je dobrih 480.000 evrov. Pogodba z izvajalcem je že podpi-
sana, uveden je bil v delo, dela na terenu bo začel takoj po pridobitvi 
dovoljenja za zaporo ceste. Dela bodo predvidoma končali v poletnem 
času. Kidričevski župan Anton Leskovar začetek investicije pozdravlja, 
saj meni, da je bila cesta resnično dotrajana in potrebna popravila.
DRSI ta čas v Kidričevem končuje še eno investicijo, ki se prav tako 
izvaja na glavni cesti skozi naselje. Takoj na začetku Kidričevega, pri no-
vem bloku, gradijo krožišče. Izvajalec del je Cestno podjetje Ptuj, vred-
nost investicije je okoli pol milijona evrov. Dve tretjini vložka bo pokrila 
DRSI, tretjino pa občina Kidričevo, ki sočasno na lokaciji ureja še drugo 
komunalno in cestno infrastrukturo.  
Foto: ČG
Slovenija  Vlada za zagon gospodarstva
Delavci na delo, 
a z ustrezno zaščito
Vlada intenzivno preučuje, kako postopoma sprostiti go-
spodarski krč in ponovno zagnati gospodarstvo. A če želimo 
zagnati proizvodnjo, moramo zagotoviti dovolj zaščitnih 
sredstev, je na novinarski konferenci poudaril Jelko Kacin. 
Doma želi vlada dnevno proizvodnjo 100.000 mask.
Omejevanje virusa je prioriteta, a hkrati bo treba čim prej sprostiti 
nastali gospodarski krč in ponovno zagnati čim več panog. »Zato mini-
strstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo prioritetno pozornost na-
menja domači proizvodnji zaščitnih sredstev, ki bi bila na voljo zaposle-
nim v teh panogah,« je dejal. Zaščitna oprema za gospodarstvo je pri-
oriteta, takoj po opremi za zdravstvene zavode in domove za ostarele, 
je pojasnil Kacin. Gospodarski minister Zdravko Počivalšek je tudi zato v 
četrtek obiskal podjetja, ki proizvajajo zaščitne maske. Ob zagotavljanju 
večjega števila mask iz uvoza je Kacin namreč podčrtal tudi velik pomen 
domače proizvodnje. »Naš namen je, da bi dnevno iz lokalne proizvo-
dnje zagotovili vsaj 100.000 mask,« je pojasnil. Ta številka je sicer že do-
sežena, a »poraba bo velika«, je izpostavil vladni govorec.
Med gospodarskimi panogami, ki jim država olajšuje delo, je gradbe-
ništvo, saj je med izjeme, za katere ne velja prepoved prodaje izdelkov 
in storitev, vlada od petka uvrstila gradbena dela na nenaseljenih grad-
biščih, hišah oz. stanovanjih, pri izvajanju katerih je zagotovljeno, da ni 
stika s potrošniki. Nekatera gradbišča so že doslej delovala - vlada je v 
zadnjih dneh pojasnjevala, da je bilo mogoče dela nadaljevati tam, kjer 
je investitor podjetje, saj vladni odlok o začasni prepovedi ponudbe ter 
prodaje blaga in storitev neposredno potrošnikom ne posega v razmer-
ja med podjetji. Prav tako so bila dovoljena dela, nujna za preprečevanje 
ogrožanja zdravja in življenja. A mnoga velika gradbišča so zaprta, je 
poudaril Kacin, izziv je tudi zagotavljanje gradbenega materiala.
Ob rahljanju pravil za gradbena dela pa je Kacin napovedal, da se 
bodo okrepili nadzori tako s strani inšpekcijskih kot drugih pooblašče-
nih subjektov, ki naj bi zagotovili, da bodo gradbeni delavci ustrezno 
zaščiteni. Ob sproščanju gospodarskega krča namreč »ne smemo opus-
titi prizadevanj« za odpravo epidemije, je spomnil Kacin.  
Foto: ČG
Foto: Črtomir Goznik
Zaščitne maske so iz 100 % bombaža.
da naj bi masko pri malici menjali z 
drugo oz. naj bi jo menjali na dve 
do štiri ure. 
Spekter potreb na področju za-
ščitne opreme pa je vedno večji 
tudi zaradi vedno večjega tehno-
loškega razvoja. V lanskem letu so 
pridobili tudi platinasto boniteto 
odličnosti, to je najvišjo boniteto, 
ki obstaja na trgu. To predstavlja 
trdnost in stabilnost na dolgi rok.
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 6
»Imunologi ugotavljajo, da smo v Sloveniji ukrepe vzeli 
resno. Krivulja deluje ugodnejše kot drugod. Trend nas ne 
sme zaslepiti. Z ohranjanjem fizične distance bomo morali 
vztrajati še naprej, vsaj še dva do štiri tedne,« je v nedeljo 
povedal Jelko Kacin.
torek  7. aprila 20206 V središču
Lenart: V »prve bojne 
vrste« mladi zdravniki
V Zdravstvenem domu Lenart v 
času epidemije koronavirusa dela 
samo urgentna ambulanta, in sicer 
dopoldan in popoldan, vse druge 
ambulante, vključno s tistimi v so-
sednjih občinah, s specialističnimi 
in zobozdravstvenimi, so do prek-
lica zaprte. »Ker starejši zdravniki 
sodijo v skupino tistih, ki jih novi 
koronavirus najbolj ogroža, so jih 
njihovi mlajši kolegi v ZD Lenart 
zaščitili in poslali v ‚drugo bojno 
vrsto‘, kjer zdaj večinoma urejajo 
dokumentacijo in skrbijo za koor-
dinacijo zdravstvenega sistema, 
sami pa so prevzeli delo s paci-
enti,« pravi direktor doma Jožef 
Kramberger.
»Smo manjši zdravstveni dom, 
zato v specialističnih ambulantah 
nimamo redno zaposlenih, ampak 
le pogodbene zdravnike. Sicer ima-
mo vsega skupaj 86 redno zaposle-
nih ljudi, delo pa smo zdaj organi-
zirali nekoliko drugače. En zdrav-
nik je v samoizolaciji, v urgentni 
ambulanti pa paciente sprejema 
pet mlajših zdravnikov družinske 
medicine in osem medicinskih se-
ster, srednjih in diplomiranih. Na 
izmeno delajo po štirje reševalci, 
torej osem na dan, dodatna dva 
sta doma v pripravljenosti. Dve 
patronažni sestri sta na bolniškem 
dopustu, druge se menjujejo, in si-
cer po tri na dan.«
Sedem zaposlenih v centru za 
krepitev zdravja izvaja psihološko 
podporo pacientov po telefonu, 
obenem pa pomagajo tudi pri 
sprejemu v zdravstveni dom. Le-
narški zobozdravniki v zdravstve-
nem domu zdaj niso fi zično priso-
tni, so pa dosegljivi po telefonu. 
»Zobozdravnik dela ves dan na 
telefonu in pacienta v bolečinskih 
primerih napoti v mariborsko de-
žurno zobozdravstveno točko. 
V takem celodnevnem turnusu 
si nabere kar nekaj nadur, ki jih 
potem koristi. Mnogi imajo še ve-
liko lanskega dopusta, ki ga bodo 
zdaj porabili. Čakamo pa na navo-
dila države, če bodo morda naši 
zobozdravniki vključeni v delo v 
Mariboru, ostali zdravniki pa v pri-
meru porasta števila okuženih v 
mariborski UKC.«
ZD Ptuj: 70 zaposlenih 
na čakanju
V Zdravstvenem domu Ptuj je 
zaposlenih 250 ljudi. Jasno je, da v 
teh razmerah niso vsi enako obre-
menjeni. Direktorica Metka Petek 
Uhan poudarja, da se organizacija 
dela redno spreminja, glede na 
potrebe in odredbe ministrstva ter 
Vlade RS. Na čakanju je te dni 70 za-
poslenih. Med njimi so tudi skoraj-
da vsi zobozdravniki, skupno 11. Na 
področju zobozdravstva namreč 
deluje na Ptuju le info točka, na 
kateri delajo izmenično. Posledič-
no so doma na čakanju tudi sestre 
zobotehnike in administratorke.
Nemoteno pa delajo splošni 
zdravniki, reševalci, patronaža ter 
del administrativnih delavcev. Se-
veda delujejo tudi urgenca in dežu-
rne ambulante ter en zdravnik na 
medicini dela. »Čeprav ne spreje-
mamo pacientov fi zično v splošnih 
ambulantah, imajo zdravniki zelo 
veliko dela. Sprejmejo tudi po sto 
klicev dnevno, pišejo recepte, bol-
niške dopuste, predpisujejo pripo-
močke in podobno,« pojasni Petek 
Uhanova. 
Na delu doma pa dela dispanzer 
za mentalno zdravje; telefonsko 
opravljajo svetovanje ljudem v sti-
ski, enako velja za Center za dušev-
no zdravje na skupnostni psihiatriji.
»Zelo obremenjeni so družinski 
zdravniki, ki opravljajo množico 
konzultacij, ki so pravzaprav trenu-
tno edina vez s pacienti,« še dodaja 
direktorica. V isti sapi poudarja, da 
je v teh razmerah posebej treba iz-
postaviti delo patronažne službe. 
22 patronažnih sester opravi še več 
obiskov na domu kot sicer.
»Seveda pa ne moremo mimo 
tega, da so obremenjeni tudi 
splošni zdravniki, ki delajo v covid 
ambulantah. Tam gre za psihični 
pritisk. V njih dela jo pravzaprav vsi 
zdravniki, razen tisti z zdravstveni-
mi omejitvami,« še doda.
Splošna bolnišnica Ptuj: 
aprila jih je na čakanju 
več kot marca
Po besedah direktorice SB Ptuj 
Anice Užmah organizacijo dela 
ves čas prilagajajo potrebam oz. 
Podravje  Vsi zdravstveni delavci v času krize niso enako obre
Nekateri pregorevajo, dr
Nova pravila, ki so v zdravstvenih ustanovah začela veljati z uvedbo epi
izpostavljenih delovnih mestih, so drugi prisiljeni koristiti nadure, dopu
najnujnejših primerov ne bo zdržal dolgo, opozarja zadnje dni že tudi v
V pismu je 25 epidemiologov 
Nacionalnega inštituta za javno 
zdravje (NIJZ) zatrdilo, da deluje-
jo skladno s strokovnimi usmerit-
vami mednarodne epidemiološke 
stroke in nadnacionalnih inštitu-
cij. Izpostavili so, da so z imple-
mentacijo ukrepov dosegli značil-
no upočasnitev razvoja epidemi-
je, s 13. marcem pa je strokovno 
vodenje ukrepov v celoti prevzela 
strokovna skupina za podporo 
kriznemu štabu.
»Epidemiološka stroka pri uva-
janju ukrepov ni bila več aktivno 
vključena, smo pa vseskozi opo-
zarjali na nekatere strokovno 
sporne odločitve: nošenje mask 
oziroma katerekoli zaščite pred 
usti in nosom v zunanjih in not-
ranjih prostorih, razkuževanje 
javnih površin, omejevanje gi-
banja na prostem, razkuževanje 
skupnih prostorov v večstano-
vanjskih stavbah, obvezna upo-
raba rokavic in njihova nepravilna 
rab,« opozarjajo epidemiologi.
Po njihovem mnenju je trenu-
tno NIJZ zgolj seznanjen z že uve-
denimi ukrepi, vseeno pa mora 
svetu inštituta zagovarjati način 
komuniciranja z vlado. »Stroko, ki 
je pristojna za predlaganje ukre-
pov, je politika povsem zaobšla. 
Brez sankcij ni dovoljena niti kri-
tična presoja in komentar uvede-
nih ukrepov,« pišejo.
Pismo se je v javnosti pojavilo 
po petkovi seji sveta NIJZ, na ka-
teri so sklenili, da bodo predvido-
ma prihodnji teden objavili razpis 
za novega generalnega direktorja 
NIJZ s polnim mandatom. Posto-
pek izbire bi lahko bil zaključen v 
dveh ali treh tednih, je napovedal 
predsednik sveta Rok Tavčar. Er-
žen pa je sporočil, da se za polni 
mandat ne bo potegoval, ker naj 
bi želel prostor prepustiti mlaj-
šim.
Eržen je sicer v središču po-
zornosti znašel v začetku tedna, 
ko je kritiziral vladno zaostritev 
ukrepov proti širjenju epidemije. 
»Večina ljudi je že prejšnje ukrepe 
vzorno spoštovala. In zdaj so za-
radi nekaj posameznikov, ki se jim 
to ni zdelo pomembno, ukrepi še 
bolj zaostreni za vse. S strokovne-
ga vidika take poteze ne morem 
zagovarjati,« je dejal v intervjuju.
Albreht: »Potreben 
premislek o 
normalizaciji razmer v 
zdravstvu«
Strokovnjak za javno zdravje z 
NIJZ Tit Albreht meni, da bo do 
poletja ali še prej potreben raz-
mislek, kako znova aktivirati zdra-
vstveni sistem, da ne bo dolgo-
ročne škode za ljudi. V epidemiji 
koronavirusa so namreč nenujne 
storitve v zdravstvu zastale. A če 
kronični bolniki ne bodo ustrezno 
vodeni, bo to velika težava, je po-
udaril.
»Za 18 mesecev ali eno leto ne 
moreš ustaviti zdravstva, ker dru-
gače nam bo grozilo, da bi zaradi 
zapletov ali kroničnih bolezni iz-
gubili več ljudi kot pa zaradi epi-
demije,« je poudaril Albreht, ki na 
NIJZ vodi Center za zdravstveno 
varstvo in je tudi predsednik Sek-
cije za preventivno medicino pri 
Slovenskem zdravniškem dru-
štvu.
Sprostitev ukrepov za zajezitev 
epidemije, tudi ukrepov v zdra-
vstvu, ki se zdaj primarno ukvarja 
z zdravljenjem covida-19, po nje-
govem mnenju ne bo potekalo 
črno-belo. Jasno je, da so v tem 
trenutku omejitveni ukrepi nujni, 
in da zaenkrat nimajo alternative. 
»Tistega, ki potrebuje operacijo, 
ki ta hip mogoče ni nujna, lahko 
pa postane v nekaj mesecih, bo 
pač treba operirati,« je dejal. Po-
treben bo dogovor na mednaro-
dni ravni, kako pristopiti k temu, 
saj to ni zadeva, ki bi jo lahko reši-
la Slovenija sama.
Po njegovem mnenju ukrepi, 
ki jih je sprejela država za zajezi-
tev širjenja novega koronavirusa, 
ustrezajo stopnji epidemije. »V 
tem trenutku je ustavljeno vse tis-
to, kar je prej omogočalo hitrejše 
širjenje virusa,« je dejal. »Začetni 
kazalci kažejo na to, da pri nas ni 
tako hitre rasti števila novih pri-
merov, čeprav je res, da so pov-
sod zamiki. Zagotovo pa je do-
sledno upoštevanje napotkov za 
socialno razmikanje še potrebno, 
vsaj toliko časa, dokler ne bomo 
videli zmanjšanja števila novih pri-
merov. Ti pa še vedno naraščajo, 
pa čeprav dnevno sedaj na ravni 
približno pet odstotkov,« je po-
vedal.
»Doslej je v Sloveniji za razliko 
od Italije večina zbolelih mlajših 
od 70 let, zato je breme nekoliko 
manjše kot v Italiji. Ampak to se 
lahko hitro spremeni,« je poudaril 
in opozoril na žarišča okužb v do-
movih za starejše, kjer je najbolj 
ranljivo prebivalstvo. »A tudi če 
bomo pri obvladovanju epidemije 
nekaj časa uspešni in bomo prese-
kali njen potek, bo večina ostala 
občutljiva na virus. Zato je treba 
paziti, da ne izbruhne tudi pozne-
je,« je opozoril Albreht.
V kakšni fazi je epidemija, kdaj 
bo vrh in kdaj konec, je po njego-
vem mnenju nehvaležno ocenje-
vati. »Soočeni smo z boleznijo, 
kakršne še ni bilo v novejšem 
času. Ugibanje in ocenjevanje je 
zelo nehvaležno. Pri gripi smo se 
tolažili, da ugaša, ko je toplejše 
vreme, da se takrat težje prenaša. 
Tukaj si tega ne želi nihče zago-
tavljati. Prenos je namreč možen 
tudi v tropskem okolju, denimo 
v Singapurju, kjer je temperatura 
čez 30 stopinj Celzija. Torej nas 
sama temperatura ne bo rešila,« 
je pojasnil.
Slovenija  Epidemiologi NIJZ v bran v. d. direktorju Erženu 
Počilo med zdravstveno 
stroko in vlado
Epidemiologi z NIJZ so v bran v. d. direktorja Ivanu Erženu podpisali pismo, 
v katerem vladi očitajo sankcioniranje kritik in zanemarjanje stroke. 
»Stroko, ki je pristojna za predlaganje ukrepov, je politika povsem zaobšla. 
Brez sankcij ni dovoljena niti kritična presoja in komentar uvedenih 
ukrepov,« so opozorili v pismu.
Foto: M24
V. d. direktorja Ivan Eržen
Foto: M24
Foto: SD
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 7
torek  7. aprila 2020   7V središču
zdravnikov je sicer tudi njihova naj-
večja težava, s katero se soočajo 
že lep čas: »Tri družinske zdravnice 
imamo na porodniškem dopustu, 
pediater je že upokojen, sedaj ga 
nadomešča specializantka. Pri delu 
nam pomagata tudi dva koncesio-
narja, je pa en od njiju že dva tedna 
v samoizolaciji.«
Psihiatrična bolnišnica 
Ormož: potrebovali bi 
zdravnika internista
V Psihiatrični bolnišnici Ormož 
za zdaj nihče od zaposlenih ni na 
čakanju, dela od doma tudi nihče 
ne opravlja. »Zdravnik psihiater 
prejema telefonske klice, tako da 
ga ljudje v stiski lahko dosežejo 
in jim lahko izda tudi e-recepte 
za zdravila. Imamo nekaj priprav-
ljenih delovnih mest za pomoč 
ljudem preko e-Ambulante, ka-
mor lahko posamezniki pokličejo 
preko video povezave. Tudi preko 
te ambulante lahko izstavimo am-
bulantni karton in napišemo e-re-
cepte. V urgentno ambulanto pa 
ljudje še vedno prihajajo osebno 
in se z zdravnikom psihiatrom tudi 
osebno srečajo. Smo pa pozorni 
na znake morebitne okužbe s ko-
ronavirusom in tako ljudi posluša-
mo na večji razdalji in ob uporabi 
zaščitnih sredstev,« je potek dela v 
tem času opisal direktor Andraž Ja-
kelj in pristavil, da je delo od doma 
za zdaj nemogoče.
Pri 24-urnem dežurstvu se iz-
menjujejo skoraj vsi zdravniki, pri 
delu jim pomaga diplomirana me-
dicinska sestra. Kot sicer pravi, v 
tem trenutku kadri niso preobre-
menjeni, a to se lahko že kmalu 
spremeni: »Obremenjenost lahko 
pride iz dveh virov. Ena je zaradi 
narave dela, saj imamo v obravnavi 
samo posameznike s težkimi obli-
kami psihiatričnih motenj in smo 
tako število naših bolnikov močno 
zmanjšali. Druga pa je obreme-
njenost zaradi povišane stopnje 
strahu zaradi tveganja z okužbo 
s koronavirusom, ki je prisotna 
tudi pri zaposlenih. Nenehno se 
pripravljamo na prihod bolnika z 
močno izraženo psihiatrično simp-
tomatiko ob hkratni okužbi dihal in 
tako preigravamo scenarije, kako 
se na ta problem najbolj optimalno 
odzvati. Kako pomagati posame-
zniku in hkrati zaščititi ostale naše 
bolnike v bolnišnici in osebje pred 
okužbo? Čigave težave in čigave 
pravice imajo prednost? Ob tem 
se navodila z Ministrstva nenehno 
spreminjajo in da se ukvarjamo s 
pomanjkanjem ustreznih zaščitnih 
sredstev.« 
Po besedah direktorja pa jim v 
tem trenutku najbolj primanjkuje 
zdravnik internist: »Prej smo imeli 
pogodbo z zdravnikom internis-
tom, ki je k nam prihajal enkrat 
tedensko. Tudi psihiatrični bolniki 
zbolijo za visokim pritiskom, slad-
korno boleznijo in drugimi tele-
snimi boleznimi, zato je takšno 
sodelovanje izjemnega pomena. 
Je pa zdravnik internist na začetku 
epidemije dobil prepoved opravlja-
nja dodatne zdravniške dejavnosti 
pri nas. Tako bi sedaj najbolj potre-
bovali zdravnika, ki bi bil doma na 
področju telesnih bolezni in kom-
plikacij.«
ZD Slovenska Bistrica: 
zaenkrat brez posebnih 
težav
V Zdravstvenem domu Sloven-
ska Bistrica je skupno 138 redno 
zaposlenih. Na delo od doma je 
razporejena le psihologinja, ki vsak 
delovni dan izvaja psihosocialno 
pomoč po telefonu. Na čakanju 
na delo doma je 10 zaposlenih 
(psiholog, logoped, fi zioterapevt, 
rentgenski inženir, zobozdravniki). 
»Nekaj zaposlenih je doma zaradi 
varstva otrok, nekateri pa so raz-
porejeni na dodatne telefonske 
linije ali na triažo pred vstopom v 
zdravstveni dom,« je povedala di-
rektorica ZD Lešnik Hren.
menjeni
rugi so na dopustih ali že na čakanju
idemije koronavirusa, so krepko posegla v organizacijo dela zdravstvenih delavcev. Medtem ko nekateri dobesedno pregorevajo na najbolj 
uste, ponekod so uvedli tudi ukrep čakanja. Da takšen sistem dela v zdravstvu, ki je usmerjen zgolj na zdravljenje bolnikov s covid-19 in 
rh zdravstvene stroke v državi.
Foto: ČG
Foto: ČG
Foto: ČG Foto: MH
zasedenosti kapacitet. Zaradi 
zmanjšanega obsega dela so neka-
teri zaposleni v marcu izrabili letne 
dopuste preteklega leta, presežke 
ur in izredni dopust, ki jim pripada 
za primere elementarnih nesreč: 
»Kljub temu nam znotraj posame-
znih profi lov ni uspelo zagotoviti 
realizacije mesečne delovne ob-
veznosti posameznim delavcem in 
smo jim bili zato primorani odrediti 
čakanje na delo doma. Tako je bil v 
marcu 14 dni na čakanju tim razvoj-
ne ambulante, v katerem so za-
posleni logoped, delovni terapevt, 
psiholog in socialni delavec. Poleg 
njih so bili v marcu na čakanju po-
samezni fi zioterapevti ter zaposle-
ni v laboratoriju.«
Z aprilom načrtujejo večje šte-
vilo ljudi na čakanju v prav vseh 
profi lih. 
S 1. aprilom so odredili čakanje 
zdravnikom sekundarijem, polovi-
ci zaposlenih v fi zioterapiji ter delu 
zaposlenih v laboratoriju, odrediti 
pa ga nameravajo še zaposlenim v 
zdravstveni negi, nekaterim zdrav-
nikom ter zaposlenim v tehničnih 
in podpornih službah.
Direktorica podaja znano dej-
stvo: na drugi strani so številni 
kadri zelo obremenjeni, še pose-
bej zdravniki in medicinske sestre, 
pa služba za bolnišnične okužbe 
in ožja uprava z zagotavljanjem 
ustreznih pogojev za delo in oseb-
ne zaščitne opreme. Organizacija 
dežurne službe deluje nespreme-
njeno, zagotavljajo jo z lastnim 
kadrom. Od doma delajo sodelavci 
na upravi, če jim narava dela z upo-
rabo sodobne tehnologije to omo-
goča. Marca zdravstveni delavci 
niso delali od doma.
ZD Ormož: premalo 
zdravnikov, preostali na 
dopustih in čakanju
V Zdravstvenem domu Ormož 
so na čakanje na delo doma v mi-
nulem tednu napotili eno srednjo 
medicinsko sestro, medtem ko od 
doma ne dela nihče od zaposlenih. 
»Osebje od začetka epidemije ko-
risti še stare dopuste, nekateri že 
nove. V nadaljevanju bomo nekaj 
osebja predvidoma dali na čaka-
nje, predvsem zaposlene v pre-
ventivnih programih,« so sporočili. 
Medtem ko je srednjega kadra 
za zdaj dovolj, saj številne ambu-
lante ne delujejo in osebje koristi 
stare dopuste, pa je situacija pri 
zdravnikih na robu zmogljivosti. 
»Zdravnikov nas je tako malo, da 
moramo biti vsi redno vključeni v 
delo, saj poleg ambulant, urgence 
in dežuranja v svoji hiši delajo še v 
covid ambulantah na Ptuju.« Tako 
še komajda obvladujejo razmere. 
»Najbolj obremenjeni so zdravni-
ki družinske medicine in pediatri, 
ker s številom trenutno aktivnih še 
komaj pokrivamo službo, nas je pa 
strah situacije, če kdo izmed nas 
zboli,« opozarjajo. Pomanjkanje 
Foto: ČG
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 8
torek  7. aprila 20208
Velika krompirjeva lakota
Irski zakupniki in kmetje so do sredine 19. stoletja na tretji-
ni vse plodne zemlje gojili krompir in ga od tega dve tretjini 
pridelali za prehrano ljudi. Povprečen Irec je namreč v ob-
dobju velikega izkoriščanja angleških veleposestnikov živel 
od krompirja, ki je bil dnevno na krožniku, večinoma brez 
kakršnihkoli dodatkov. Ko pa je leta 1845 krompir, temelj ir-
ske prehrane, napadla plesen, se je začela tako imenovana 
Velika krompirjeva lakota, ki je trajala kar štiri leta. Po neka-
terih ocenah je zaradi pomanjkanja hrane umrlo kar 750.000 
ljudi, dva milijona Ircev pa je bilo takrat prisiljenih zapustiti 
domovino in emigrirati pretežno v ZDA. 
Kmetijstvo
Podravje  Krompir velja za osnovno živilo, a ga pridelamo premalo
Če imaš krompir, imaš srečo
Slovenci imamo radi krompir, saj ga lahko pripravimo na tisoč in en način, poleg tega ga je enostavno pridelati. 
Da ima krompir, radi rečemo za človeka, ki mu kaj uspe, ne da bi to zaslužil s svojim znanjem, sposobnostjo in 
prizadevanjem, znan pa je tudi rek, da ima neumen kmet najdebelejši krompir.
Ta okusni gomolj so v Evropo 
konec 16. stoletja pripeljali pomor-
ščaki. V zgodovini človeštva je od-
igral pomembno vlogo, saj je ljudi 
pogosto reševal pred lakoto. Kljub 
temu pa se je danes krompir znašel 
na slabem glasu, saj se mu očita, da 
je nezdravo živilo. Storjena mu je 
krivica, pravijo strokovnjaki za pre-
hrano. Krompir je daleč od nekori-
stne povrtnine, je prej dar narave, 
saj je povsem naraven in ekološko 
čist, za njegovo rast pa ne potre-
bujemo umetnega gnojila niti pe-
sticidov (čeprav jih mnogi vseeno 
uporabljajo), ne vsebuje maščob in 
holesterola, poleg tega je poln vi-
taminov in mineralov. Velja za eno 
najbolj hranljivih rastlin na svetu, 
ima manj kalorij od kruha, riža in 
testenin, vsebuje več kalija kot ba-
nana, več uporabljivega železa kot 
katera druga povrtnina, tudi eno-
stavne in zdrave ogljikove hidrate 
in vlaknine, pri čemer pa seveda 
nimamo v mislih škodljivega ocvr-
tega krompirja. Ste vedeli, da nekaj 
krompirjev na dan pokrije potrebe 
po vitaminu C? Kljub naštetemu pa 
so zelo glasni tudi njegovi nasprot-
niki, tisti, ki mu očitajo škrob, zara-
di česar so ga v Veliki Britaniji celo 
izključili s seznama zelenjave. 
Pojemo ga več kot 65 
kilogramov, pridelamo 
pol manj
Kakorkoli, dejstvo je, da ima ve-
liko hranilnih vrednosti, poleg tega 
je nepogrešljivi del slovenske tradi-
cionalne kuhinje. Zato preseneča, 
da z njim nismo samooskrbni, še 
več, da se površine, na katerih je 
krompir posajen, celo zmanjšuje-
mo. Po podatkih slovenskega sta-
tističnega urada smo namreč leta 
2017 krompir pridelovali na 3.165, 
leta 2018 na 2.812, lani pa na 2.793 
hektarjih kmetijskih površin. Po 
podatkih za leto 2018 smo v Slo-
veniji pridelali 72.900, porabili pa 
kar 150.500 ton krompirja, kar po-
meni, da je Slovenec v povprečju 
pojedel 66,5 kilograma krompirja, 
stopnja samooskrbe pa je v letu 
2018 znašala 48,5 odstotka. Kot je 
razvidno iz tabele, smo s 40,9 od-
stotka manj samooskrbni samo še 
z zelenjavo. »Pridelava krompirja 
je intenzivna poljedelska panoga 
in slovenski kmetje jo imajo mož-
nost za potrebe domačega trga 
bistveno povečati, in sicer tako 
po številu hektarjev obdelovalnih 
površin kot tudi po masi pridelka,« 
razlaga Peter Pribožič, prvi mož 
ptujskih kmetijskih svetovalcev. 
»Ostanimo pri letu 2018: iz ome-
njenih podatkov sklepamo, da je 
povprečni pridelek na hektar povr-
šine znašal 25,9 tone krompirja. Da 
bi takrat pokrili slovenske potrebe 
po krompirju, ki so znašale 150.500 
ton, bi morali s krompirjem zasaditi 
5.810 hektarjev površin. Njiv je do-
volj, zato pogoje za samooskrbo s 
krompirjem imamo, bi pa seveda 
na račun povečanega obsega pri-
delave krompirja morali zmanjšati 
površine posevkov koruze.« 
Povečati obseg 
pridelave
Da bi torej v Sloveniji kazalo 
načrtovati pridelavo krompirja na 
površinah od 5.500 do 6.000 hek-
tarjev, je prepričan Pribožič, s so-
dobno tehnologijo pridelave in ob 
uporabi namakanja v kmetijstvu 
pa bi lahko hektarski donos tudi 
bistveno povečali. »Ob tem je se-
veda nujno, da v prvi vrsti poskrbi-
mo za ustrezno skladiščenje krom-
pirja, da lahko potem z njim skozi 
celo koledarsko leto oskrbujemo 
javne zavode, gostince in trgovske 
Foto: M24
Krompir je nepogrešljivi del slovenske tradicionalne kuhinje, zato je težko verjeti, da z njim nismo samooskrbni, še 
več, da je krompirjevih njiv celo vse manj.
Slovenija  Mednarodni dan gozdov 
Biotska raznovrstnost
Generalna skupščina Združenih narodov je 21. marec razglasi-
la za mednarodni dan gozdov, dan promocije gozdov in ozave-
ščanja o pomenu in nujnosti trajnostne rabe vseh vrst gozdov.
Geslo mednarodnega dneva gozdov 2020 poteka pod geslom Goz-
dovi in biotska raznovrstnost – predragoceni, da bi jih izgubili, zaradi 
epidemije novega koronavirusa pa je letos potekal brez dogodkov. V 
gozdovih je 80 odstotkov svetovne kopenske biotske raznovrstnosti, 
sestavlja pa jih preko 60.000 različnih drevesnih vrst, zato so gozdo-
vi, kot poudarjajo na Organizaciji za kmetijstvo in prehrano Združenih 
narodov (FAO), vir hrane, energije, zaslužka in prebivališča za več kot 
milijardo ljudi po svetu.
Biotsko raznovrstnost po svetu najbolj ogrožajo krčenje gozdov, de-
gradacija gozdov in podnebne spremembe, genetska pestrost popula-
cij drevesnih in živalskih vrst pa gozdu pomaga pri prilagajanju na te 
spremembe kakor tudi na druge grožnje, zato sta trajnostno gospodar-
jenje z gozdovi in njihova obnova ključnega pomena za preživetje ljudi, 
živali, rastlin in gliv ter za blaženje podnebnih sprememb.
Naši so v dobri kondiciji
Da je stopnja ohranjenosti biotske raznovrstnosti v slovenskih goz-
dovih visoka, gozdovi so torej v dokaj dobri kondiciji, z zadovoljstvom 
ugotavljajo na Zavodu za gozdove Slovenije; pri nas raste več kot 70 
različnih samoniklih drevesnih vrst, ki tvorijo okoli 200 gozdnih vegeta-
cijskih enot, ki jim pravimo gozdne združbe in so ključna podlaga za na-
črtovanje trajnostnega in sonaravnega gospodarjenja z gozdom. Ohra-
njanje narave je vgrajeno v slovenski sistem gospodarjenja z gozdom, t. 
i. »slovensko gozdarsko šolo«, s katerim so pri nas organizirano začeli 
gozdarji že davnega leta 1892, ko so se odločili, da delček roških gozdov 
ostane pragozd. Danes je v Sloveniji 170 gozdnih rezervatov s površino 
9.508 hektarjev, med katerimi je tudi 14 pragozdnih ostankov, ki služijo 
kot učilnica za preverjanje sonaravnega gospodarjenja z gozdovi.
Sanitarna sečnja je nujna
Tudi v času epidemije novega koronavirusa na Zavodu za gozdove 
Slovenije nadaljujejo z odkrivanjem in sanacijo žarišč podlubnikov ter 
obnovo gozda s sajenjem sadik gozdnega drevja, pri čemer pa, kot za-
gotavljajo, upoštevajo predpisane preventivne ukrepe. V trenutnih raz-
merah odsvetujejo redno sečnjo, medtem ko je sanitarna nujna, sicer 
bi se lahko podlubniki preveč razmnožili, kar bi pomenilo katastrofo za 
gozdove. Podlubniki namreč tudi letos ne počivajo, večjo škodo je pri-
čakovati predvsem tam, kjer so se prenamnožili že lani.  
Foto: SD
Slovenija  Tradicionalna posebnost
Zaščita slovenske potice
Evropska komisija je konec minulega tedna v uradnem listu 
EU objavila vlogo za zaščito slovenske potice kot zajamčene 
tradicionalne posebnosti. 
Objava vloge pomeni, da lahko ostale države članice ali tretje drža-
ve v roku treh mesecev ugovarjajo na to vlogo. Če ugovorov ne bo, 
bo komisija slovensko potico zaščitila na ravni EU. Pobudo za zaščito 
slovenske potice so že leta 2017 podale Kmetijsko-gozdarska zbornica 
Slovenije, Zbornica kmetijskih in živilskih podjetij in Obrtno-podjetniška 
zbornica Slovenije. Ministrstvo je konec tistega leta slovensko potico 
prehodno nacionalno zaščitilo in vlogo posredovalo komisiji za zaščito 
potice še na ravni EU.
Zaščita z zajamčeno tradicionalno posebnostjo pomeni, da izdelava 
potice ni geografsko omejena, izdeluje se jo lahko kjerkoli, vendar po 
predpisanem postopku, proizvajalci pa morajo za njeno izdelavo pred-
hodno pridobiti certifi kat neodvisnih kontrolnih organizacij.  
Foto: M24
Nekaj zanimivosti o krompirju
Večini najbrž ni znano, da lahko krompir po količini fenolnih 
spojih tekmuje z brokolijem, špinačo in brstičnim ohrovtom, 
flavonoidi, ki jih vsebuje, pa nas ščitijo pred boleznimi srca in 
ožilja, pred boleznimi dihalnih poti in pred rakom. V krompirju 
je tudi kukoamin, ki človeka varuje pred visokim krvnim 
pritiskom. V času ameriške zlate mrzlice je krompir ob reki 
Klondike služil celo kot valuta; tam je bil namreč zaradi visoke 
vsebnosti vitamina C tako dragocen, da so ga menjali za zlato. 
Svojo trdoživost krompir dokazuje tudi s tem, da je kot prvo živilo 
uspešno zrasel tudi v vesolju.
Foto: SR
Koledarske rastlinske bilance, Slovenija, 2018
Proizvodnja Potrošnja Stopnja samooskrbe Potrošnja na prebivalca
1.000 t % kg/preb.
Žita 596,7 863,9 69,1 123,3
Meso 154,6 191,7 80,6 92,6
Zelenjava 100,6 245,8 40,9 111,4
Krompir 72,9 150,5 48,5 66,5
Sveže sadje 192,4 316,2 60,8 88,3
Vira: SURS, KIS
Foto: SD
verige. Smo v kriznem obdobju, ko 
je še kako pomembna samooskrba 
z osnovnimi prehranskimi živili, 
kamor spada tudi krompir, zato se 
moramo ustrezno organizirati in 
tudi vzpostaviti normalne odnose 
v verigi oskrbe potrošnikov s slo-
venskim krompirjem. Zaradi aktu-
alnih dogodkov je lahko letošnje 
leto prelomnica v pristopu k samo-
oskrbi s slovenskim krompirjem. 
Ker smo v času saditve krompirja, 
upam, da bo potreba po večjem 
obsegu pridelave tudi spodbuda 
za kmete,« še pravi Pribožič.
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 9
torek  7. aprila 2020   9Podjetništvo
Kot so sporočili s potovalne 
agencije Alpetour, ki ima svojo po-
slovalnico tudi na Ptuju, so izbruh 
virusa in ukrepi za njegovo omeji-
tev močno prizadeli tudi njihovo 
agencijo. »Prišlo je do popolne 
ustavitve poslovanja turizma. Da-
nes nihče ne potuje, gibanje ljudi 
se je povsem ustavilo. Rezervaci-
je so v celoti presahnile, potniki v 
tem trenutku ne rezervirajo poto-
vanj,« so jasni. Odpovedani so vsi 
odhodi do sredine maja. Ocene 
izpada dohodka glede na lansko 
realizacijo pa v tem trenutku še ne 
morejo podati. »Za odpovedi, ki so 
bile izvedene do sredine marca, 
smo potnikom vrnili vplačan de-
nar. Urejanje prijavnic za potova-
nja, ki so bila odpovedana od sre-
dina marca dalje, bomo urejali po 
ponovnem dovoljenju obratovanja 
turističnih poslovalnic, ki so v skla-
du z ukrepi vlade RS in namenom 
zajezitve epidemije covid-19 od 16. 
marca do nadaljnjega zaprte,« so 
še sporočili.
Posledice so že zdaj precejšnje, 
nova bolezen nekatere turistične 
agencije že spravlja na kolena. Po-
leg tega pa ni jasno, kdaj se bodo 
te krizne razmere končale. 
V Relaxu potnikom 
vrednostnice
Tudi v Relaxu pritrdijo, da se je 
turizem dejansko ustavil. Sami se 
sicer v tem trenutku ne soočajo z 
večjim številom odpovedi aranž-
majev, saj imajo večino odhodov 
rezerviranih po 15. juniju. Naj-
več aranžmajev namreč beležijo 
med šolskimi počitnicami ter v 
jesenskih mesecih, septembra in 
oktobra. Medtem ko so prvomaj-
ske počitnice praktično izgubljene. 
Kakšen bo izpad dohodka, v tem 
trenutku ne vedo povedati. »Na 
odpovedi potovanj do 1. maja smo 
se dobro pripravili in smo v stiku s 
potniki. Za vplačani znesek bodo 
vsi potniki dobili vrednostnico kot 
dobroimetje, ki jo lahko unovčijo 
do konca junija 2021 z nakupom 
istega ali pa drugega turističnega 
aranžmaja v naši organizaciji. Od-
ločitev za vrednostnice temelji na 
usmeritvah združenja turističnih 
agencij in po posvetu s pristojnimi 
državnimi institucijami. Tako so 
se odločili tudi drugi organizatorji 
v EU ter drugi ponudniki storitev 
izven Slovenije kakor tudi letalske 
družbe in ladjarji, ki so izdali dobro-
imetja in tako zaščitili interes po-
tnikov. Vrednostnice smo uvedli 
tudi iz razloga, ker smo te aranž-
maje že prej plačali hotelirjem in 
drugim dobaviteljem,« je na vpra-
šanje, kaj bo z vplačili potnikov, 
odgovoril Jože Režonja iz Relaxa.
Turizem občuti 
posledice med prvimi, 
a tudi najhitreje 
okreva
Kljub nezavidljivi situaciji pa so v 
Relaxu optimistični. »Na podlagi iz-
kušenj zadnjih dvajset let smo op-
timistični, saj se je turizem večkrat 
že zaustavil, a samo začasno. Turi-
zem je panoga, ki posledice vedno 
občuti med prvimi in najbolj inten-
zivno, a tudi okreva najbolj hitro. 
Predvidevamo, da posledice za 
globalni in tudi slovenski turizem 
ne bodo dolgotrajne in da se bo 
tok vrnil na normalno pot takoj, 
ko bo epidemija zaustavljena. Ko 
se bodo razmere stabilizirale, se 
bodo turisti vrnili na različne de-
stinacije. Tudi na podlagi poročil 
Svetovne turistične organizacije 
in Evropske potovalne komisije ter 
zaradi primerov sarsa ali teroristič-
nih napadov, spomnimo se Pariza, 
ko je zamrl za dva, tri tedne, po-
tem pa se je vrnil na stara pota. Tu-
rizem se bo hitro pobral tudi zato, 
ker ima velik vpliv na globalno 
ekonomijo. Zaradi tega je turizem 
deležen v vseh uspešnih turističnih 
velesilah pomoči države. Sicer pa 
zaradi pandemije covid-19 ne pri-
čakujemo velikih sprememb v po-
tovalnih navadah turistov,« je še 
dejal in dodal, da bi se situacija po 
optimističnih napovedih lahko sta-
bilizirala že junija. Tako računajo, 
da bosta poletna turistična sezona 
in jesenski meseci že »v redu«. 
Kaj bo z zaposlenimi
Tudi vse njihove poslovalnice 
so za zdaj v skladu z uredbo zapr-
te, imajo pa organizirano dežur-
no službo v klicnem centru, ki je 
gostom na razpolago 24 ur dan za 
vse informacije. Kako bodo nap-
rej z zaposlenimi, bodo videli. Na 
agencijo je sicer vezanih skupaj kar 
130 ljudi. 
Foto: Profimedia/M24
Omejitev je sicer veljala ob kon-
cih tedna in praznikih od 8. do 21. 
ure, pa tudi v petek, 10. aprila, 
od 14. do 21. ure - gre za začetek 
velikonočnih praznikov. Na mini-
strstvu so dodali, da trenutno ne-
moteno delujejo terminali koprske 
luke in vse ostale pristaniške sto-
ritve. Družba Luka Koper je kot 
koncesionar v pristanišču uvedla 
zaščitne ukrepe za preprečevanje 
širitve okužbe s koronavirusom, s 
čimer je zaščitila zaposlene in vse 
ostale  na območju pristanišča.
Prilagojeno novim zaščitnim 
ukrepom in hkrati neprekinjeno 
poteka tudi delo nadzornih orga-
nov na območju mejne kontrole 
pristanišča, s čimer se zagotavlja 
tudi varna prepustnost blaga.
Na ministrstvu so dodali, da 
železniški tovorni promet čez vse 
mejne prehode v Sloveniji pote-
ka nemoteno. Kljub omejitvam v 
posameznih državah in na mejnih 
prehodih potekata nemoteno tudi 
cestni tovorni in tranzitni promet 
preko koprskega pristanišča.
Promet na avtocestah naj bi 
sicer upadel za več kot 60 odstot-
kov.
Slovenija  Ministrstvo odpravilo omejitve
Tovornjaki odslej na cestah tudi ob vikendih 
Ministrstvo za infrastrukturo je odpravilo omejitev prometa za tovorna vozila nad 7,5 tone ob vikendih in 
dela prostih dnevih.  Odredba velja do zajezitve in obvladovanja epidemije.
Foto: Sta/M24
Slovenija, Podravje  Turistične agencije ostale brez dela
Rezervacije v celoti presahnile
Novi koronavirus povzroča veliko škode tudi pri našem turizmu. Turistične agencije, za katere se sicer sezona 
šele začenja, so ostale brez dela. Trenutno so odpovedana vsa potovanja, novih rezervacij ne beležijo.
Polenšak, Sv. Tomaž  Obnova državne ceste
Trije milijoni za šest km
Direkcija RS za infrastrukturo (DRSI) namerava na glavni 
cesti od Dornave proti Polenšaku in v središču Sv. Tomaža iz-
vesti za tri milijone evrov obnovitvenih del.
Pri Sv. Tomažu bodo dela potekala na kilometrskem odseku od poko-
pališča do konca naselja oziroma do odcepa za Rakovce. Vozišče bodo 
obnovili in razširili ter prestavili priključek občinske ceste. Dela bodo 
vključevala ureditev odvodnjavanja z gradnjo zaprte meteorne kanali-
zacije, prestavitev ali zaščito obstoječih komunalnih vodov, uredili bodo 
podporne zidove, novi situaciji bodo prilagodili obstoječe občinske ces-
te, hišne priključke in ograje, ki jih bodo po potrebi tudi prestavili. Zgra-
dili bodo pločnik, javno razsvetljavo in avtobusno postajališče, s tem pa 
za najranljivejše udeležence v cestnem prometu zagotovili višjo stopnjo 
varnosti. Dela so ocenjena na 1,4 milijona evrov.
Drugi odsek ceste bodo obnavljali na relaciji od Polenšaka proti Ptuju, 
skozi naselje Hlaponci do odcepa za Kukavo (pet kilometrov). Izvedli 
bodo hladno reciklažo, kar pomeni, da obstoječi asfalt na lokaciji zme-
ljejo in ga v kombinaciji z drugimi materiali ponovno vgradijo. Poleg ob-
nove cestišča bodo poskrbeli še za bankine, odvodnjavanje, namestili 
bodo jeklene varnostne ograje, zarisali talne označbe in na novo posta-
vili prometne znake. Dela bodo veljala okoli 1,5 milijona evrov.
Na DRSI pravijo, da bo izvajanje trenutnih del in začetek novih odvis-
no od nadaljevanja epidemiološke situacije. Zato odgovorov o izvedbe-
nih rokih ne morejo podati.  
Foto: ČG
DRSI bo regionalno cesto od Ptuja do Ljutomera obnavljala na dveh 
odsekih.
Videm  Skupina Nival (MarkoMark)
Na gradbišču drugega tira
Podjetje MarkoMark Nival iz Vidma bo gradilo dobrih deset 
milijonov evrov vredno infrastrukturo čez dolino reke Glin-
ščice. Gre za dela v okviru gradnje drugega tira železniške 
proge Divača–Koper. 
Za prečkanje doline bodo zgradili dva mostova, galerijo z opornima 
zidovoma, prepust za pritok Glinščice, prav tako bodo poskrbeli za vse 
vodnogospodarske ureditve vodotokov na lokaciji. 
Razpis za izbiro izvajalca del je družba 2TDK objavila pred letom dni. 
Najugodnejšo ponudbo je predložil konzorcij podjetij MarkoMark Ni-
val, Nival Invest in Ekorel. Konkurenčni konzorcij gradbincev Kolektor, 
Pomgrad in Riko je bil s svojo ponudbo za pet milijonov evrov dražji. 
Izbira izvajalca se je zaradi neustreznosti ene izmed referenc konzorcija 
MarkoMark Nival zatikala skoraj leto dni. 
Dokončno odločitev o izbranem izvajalcu, ki je bila podlaga za podpis 
pogodbe, je družba 2TDK sporočila sredi marca. Gradbeno pogodbo 
so podpisali minuli petek. Po pogodbi mora konzorcij v roku 15 dni do-
staviti zavarovanje za dobro izvedbo del ter kopiji polic za gradbeno 
in projektantsko zavarovanje, nato bo uveden v delo. Izdelati mora 
projektno dokumentacijo, za kar je predviden rok štiri mesece, dela 
na terenu bodo predvidoma trajala 15 mesecev. Ker gradnja objektov 
v dolini Glinščice sodi med pripravljalna dela v okviru projekta drugi tir 
Divača–Koper, bo sofi nancirana z evropskimi nepovratnimi sredstvi v 
višini do 85 odstotkov upravičenih stroškov, ki jih je Slovenija dobila v 
okviru instrumenta za povezovanje Evrope.  
Foto: MZ
Direktor podjetja MarkoMark Nival Marko Peter je v petek z družbo 
2TDK sklenil pogodbo za gradbena dela, ki sodijo v sklop gradnje dru-
gega tira železniške proge Divača–Koper.
Foto: Profimedia/M24
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 10
torek  7. aprila 202010 Ljudje in dogodki
Poletje 2020 na morju v družbi Radia-Tednika Ptuj 
in turistične agencije ATP
POSTATI NAROČNIK 
ŠTAJERSKEGA TEDNIKA 
SE RESNIČNO SPLAČA!Do nagrade ste upravičeni novi naročniki, ki pred tem vsaj 6 mesecev niste bili naročeni na Štajerski 
tednik in se zavežete, da boste naročnik ostali vsaj eno leto.
Vsi, ki želite v letošnjem poletju preživeti dan v pravi družbi, bodite naši prijatelji in 
obljubljamo vam čudovite trenutke v Simonovem zalivu pri Izoli.
Vsako soboto od 27. 6. do 29. 8. 2020 vas bomo peljali na nepozaben kopalni dan na 
slovensko morje.
Za vas smo skupaj s turistično agencijo ATP pripravili posebna doživetja.
Enodnevna sprostitev na morju bo stala 21,00 EUR, za naročnike Štajerskega tednika 
pa velja nižja cena, 15,00 EUR.
Vabljeni – uživajte poletje z nami!
Simonov zaliv
NOVI NAROČNIKI POZOR!
Posebno ponudbo smo pripravili za tiste,
 ki se boste 
od 31. 3. do 24. 6. 2020 naročili na Štajers
ki tednik.
Brezplačno boste na morju lahko uživali 
vse poletne sobote (od 27. 6.  do 29. 8. 20
20).
Če torej želite 10 sobot brezplačnega in brezskrbnega uživanja na 
morju, postanite novi naročniki Štajerskega tednika.
Vsem tistim, ki boste z nami čez poletje potovali najmanj petkrat, bomo v 
soboto, 5. 9. 2020, podarili dodatni brezplačni kopalni dan v Simonovem 
zalivu s pogostitvijo, dobro glasbo in druženjem z voditelji in novinarji 
Radia-Tednika Ptuj.
Informacije in rezervacije: 
Turistična agencija ATP, Domino center Ptuj, tel.: 070 244 150.
Cena vključuje: avtobusni prevoz in kopanje.
Odhodi: vsako soboto ob 5.30 iz Ormoža in ob 6.00 iz Ptuja.
Doslej so z izrednimi leti, ki jih je 
organiziralo ministrstvo za zuna-
nje zadeve (MZZ), domov pripeljali 
že preko 400 Slovenk in Slovencev 
ter vsaj 300 tujih državljanov. S 
posebnimi avtobusnimi prevozi so 
pripeljali domov okoli 120 državlja-
nov. Med 800 in 1.000 državljani se 
je s pomočjo sodelavcev diplomat-
sko-konzularne mreže v domovino 
vrnilo samostojno. »Zagotovo pa 
je še mnogo takih, ki so se vrnili z 
rednimi prevozi in leti, a nas o varni 
vrnitvi niso obvestili,« so dejali na 
zunanjem ministrstvu. Skupno so 
omogočili prihod državljanov v do-
movino z več kot 15 poleti iz evrop-
skih prestolnic, kamor so prispeli 
iz različnih koncev sveta, ter orga-
nizirali 10 avtobusnih prevozov s 
posameznih letališč. Za te namene 
je bilo porabljeno nekaj manj kot 
300.000 evrov, državljanom pa za 
vrnitev v domovino ni bilo treba 
plačati niti evra. »Stroškov letal-
skega ali avtobusnega prevoza v 
domačo državo Slovenija potni-
kom ne zaračunava, vzpostavljen 
pa je poseben transakcijski račun, 
kamor lahko tisti, ki bi se tako od-
ločili, prostovoljno nakažejo zne-
sek po lastni izbiri. Zbrani denar, s 
katerim razpolaga Ministrstvo za 
fi nance, je namenjen zagotavljanju 
boljših delovnih pogojev tistim, ki 
so na najbolj izpostavljenih delov-
nih mestih v boju s covid-19.«
V tujini še okrog 1.000 
Slovencev
Minuli konec tedna je bil torej 
zadnji, ko je zunanje ministrstvo še 
organiziralo posebne lete.
»Ugotavljamo, da je velik del 
slovenskih državljanov, ki si je v 
danih razmerah želel vrnitve v do-
movino, v preteklih dneh z našo 
pomočjo to tudi storil,« so pojasnili 
in dodali, da si bo ministrstvo še 
naprej prizadevalo, da preko diplo-
matske izmenjave in mehanizmov 
evropske pomoči pomaga drža-
vljankam in državljanom Slovenije, 
ki se trudijo priti nazaj domov. V 
tujini je namreč še približno 1.000 
slovenskih državljanov, od teh 
jih je vsaj 700 vzpostavilo zvezo s 
konzularno krizno celico zunanje-
ga ministrstva, ki vse od začetka 
krize vzdržuje 24-urno svetovalno 
službo za slovenske državljane v 
tujini in njihove svojce.
Uspešnost dela 
se ne meri v številu 
potnikov
Na vprašanje, katero posredo-
vanje zunanjega ministrstva je zah-
tevalo največ angažmaja, pa so de-
jali, da je bilo vsako posredovanje 
oziroma prizadevanje za vrnitev 
slovenskih državljanov v domovino 
svojevrsten izziv. »Gotovo je bilo 
treba uporabiti največ angažmaja, 
spretnosti, iznajdljivosti in diplo-
matskih vezi pri organiziranju poti 
za tiste, ki so bili v državah daljne in 
srednje Azije. Sijajen dokaz evrop-
ske solidarnosti in dobrega sodelo-
vanja pa so na primer letalski pre-
voz potnikov iz Slovenije v Španijo 
in iz Španije v Ljubljano, vzajemni 
prevoz Slovencev iz Moskve in po-
vratni prevoz Rusov iz Slovenije 
domov, ali pa polet iz Črne gore, s 
katerim je črnogorsko letalo pripe-
ljalo nekaj deset Slovencev, nazaj v 
Črno goro pa odpeljalo polno letalo 
črnogorskih državljanov,« so dejali. 
Ob tem pa so poudarili, da dober 
rezultat ni nujno povezan z velikim 
številom potnikov. »Zadovoljstvo 
vzbujajo tudi primeri, ko smo bol-
niku omogočili odhod in udeležbo 
na onkološki terapiji v Italiji, ali pa 
gospe z multiplo sklerozo obisk v 
avstrijski bolnišnici, kjer so ji nudili 
protibolečinsko terapijo. Omogo-
čili smo tudi prevoz nedonošenč-
ka in njegove matere v Črno goro, 
vrnitev dvoletnega fantka in mame 
po operaciji iz Francije. Taki prime-
ri so sodelavcem v krizni celici vir 
dodatne energije in vzpodbude za 
delo.«
Foto: Sta/M24
Slovenija  Večina državljanov, ki so se želeli vrniti, je doma
Stroške letalskih vozovnic in avtobusnih prevozov
v celoti poravnala država
Na zunanjem ministrstvu so minule dni in tedne odigrali ključno vlogo pri vračanju slovenskih državljanov v domovino. Ta konec tedna so organizirali še zadnji 
let, odslej bodo nudili le še diplomatsko pomoč in pomoč pri organizaciji prevozov.
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 11
torek  7. aprila 2020   11Ljudje in dogodki
V občini Starše so maske sprva 
zagotovili ranljivejšim skupinam, 
sedaj pa bo zaščitno masko prejel 
sleherni občan. 
Starše: Ni jim vseeno 
za njihove občane
Z nakupom 1.000 mask za 
večkratno uporabo so tako najprej 
poskrbeli za starejše občane in 
tiste, ki imajo kronična obolenja. 
Maske so za potrebe svojega de-
lovanja prejeli tudi v Civilni zaščiti 
Starše (CZ) in prostovoljnih gasil-
skih društvih v občini. Za zagota-
vljanje varnosti zaposlenih so ma-
ske razdelili tudi podjetju Gradnje 
Starše, trgovini Jager in Marketu 
Trniče, Zadrugi Starše, Petrolu, 
pogrebnemu moštvu, obema po-
slovalnicama Pošte v občini in Ve-
terinarski ambulanti Miran Zorin. 
Poleg mask so v paketih z zaščitno 
opremo dostavili še razkužila in za-
ščitne rokavice, ki jih je prav tako 
nabavila občina. „Ker nam za naše 
občanke in občane nikakor ni vse-
eno, organizacijo nabave dodatnih 
mask nadaljujemo,“ je dejal župan 
Bojan Kirbiš.
Cilj vodstva občine je zagotoviti 
zaščitno masko za večkratno upo-
rabo vsakemu občanu. V občini živi 
4.011 prebivalcev, zato zagotavlja-
nje te zaščitne opreme ni majhen 
zalogaj. A kot kaže, bodo v Staršah 
ta cilj še presegli. V prvem sklopu 
so naročili šivanje 2.000 kosov 
mask. K uresničitvi tega cilja bodo 
močno pripomogle članice društva 
Ajda v sodelovanju z drugimi pro-
stovoljci, ki bodo pomagali s ši-
vanjem. Blago za šivanje pa jim je 
priskrbela občina. Kirbiš pa se je 
odločil, da bodo za občanke in ob-
čane priskrbeli še dodatnih 2500 
mask, ki so jih naročili pri zunanjem 
proizvajalcu.
Če se na vodstvu občine ne 
bi angažirali pri dobavi mask, bi 
doslej med občane lahko razdelili 
le majhno število. „Od Uprave za 
zaščito in reševanje smo prejeli 
350 mask za enkratno uporabo,“ 
je povedal Kirbiš. V občini v tem 
času še ni bilo potrjene okužbe. 
Juršinci: Prostovoljke 
šivajo za vse občane
V slogi je moč, so si rekli v Juršin-
cih in stopili skupaj v akciji šivanja 
pralnih zaščitnih mask, ki jih bodo 
nato razdelili med občane.
Zaščitnih mask namreč še vedno 
primanjkuje, zato je najbolje, da si 
jih izdelamo sami, so sklenili v Jur-
šincih in se takoj lotili dela. Ideja o 
pralni maski, ki bi jo podarili vsake-
mu prebivalcu občine Juršinci, je 
prišla od članic Kulturno-etnograf-
skega društva Juršinci, nemudoma 
pa jo je podprla tudi občinska upra-
va. Podžupanja Vesna Krampelj je 
prevzela koordinacijo nabave ma-
teriala, za dostavo v posamezna 
gospodinjstva pa bosta poskrbela 
podžupan Alojz Herga in poveljnik 
civilne zaščite Aleš Frlež.
»Na povabilo k sodelovanju se 
je odzvalo deset prostovoljk, ki so 
vse izučene šivilje, čeprav morda 
ne delajo v tem poklicu. Čaka nas 
velik projekt, saj je treba čim prej 
sešiti 2.400 bombažnih mask, da 
jih bodo lahko naši občani tudi čim 
prej začeli uporabljati,« je pojasni-
la Vesna Krampelj. Zbirno mesto 
imajo v juršinskem kulturnem cen-
tru, kjer blago razrežejo in skrojijo, 
nato pa maske nekatere dokonča-
jo tam, druge pa si material odne-
sejo domov in ga tam obdelajo.
Ko bodo maske sešite, jih bodo 
spakirali v vrečke, in sicer v vsako 
toliko, kolikor članov šteje neko 
gospodinjstvo, nato pa vrečke do-
stavili na domove občanov.
Dornava: Delili jih bodo 
ta teden
Ker število okužb s koronavi-
rusom med prebivalci Slovenije 
še vedno narašča, so se v občini 
Dornava odločili, da bodo za vse 
občane priskrbeli pralne zaščitne 
maske za večkratno uporabo. 
Kot je sporočil župan Janko 
Merc, je zdravje ljudi na prvem 
mestu, zato so se tudi odločili za ta 
ukrep. Podatke o gospodinjstvih 
bo občina pridobila iz registra 
prebivalstva na podlagi stalnega 
prebivališča. Vsakemu članu go-
spodinjstva bo namenjena ena 
maska. Občina Dornava, tako kot 
tudi večina drugih v regiji, krajane 
o aktualnem dogajanju v zvezi z 
epidemijo sproti obvešča na svoji 
spletni strani.
Kidričevo: Po eno 
masko v vsako 
gospodinjstvo
V zaostrenih razmerah zaradi 
epidemije koronavirusa so se v ob-
čini Kidričevo med prvimi odločili 
za nabavo obraznih zaščitnih mask 
za občane. Razdelili so jih po eno 
v vsako gospodinjstvo. Nabavili so 
pralne maske za večkratno upora-
bo.
V občini Kidričevo so imeli dve 
okužbi s koronavirusom potrjeni 
v sredini meseca marca. Novih 
potem več ni bilo. A župan Anton 
Leskovar kljub temu občane po-
ziva, da dosledno upoštevajo vsa 
navodila o omejevanju stikov in 
vzdrževanju higiene. »Kljub relativ-
no dobri situaciji v občini opažam, 
da se nekateri ne držite omejitev. 
Kavo lahko pijete doma in se s so-
sedo pogovarjate po telefonu. Čas 
za obisk frizerja je zelo neprime-
ren, nove pričeske v javnosti ni mo-
goče skriti. Sprehodi so dovoljeni, 
a le z ožjimi družinskimi člani. Stika 
z drugimi ljudmi se morate izogi-
bati. Le z razdaljo drug od druge-
ga lahko dejansko držimo skupaj 
in smo v boju proti širjenju virusa 
močnejši,« je poudaril prvi mož ob-
čine Kidričevo Anton Leskovar.
Sveti Tomaž: Maske 
raznašajo občinski 
svetniki
Na občini so razmišljali, kako bi 
ob pomanjkanju zaščitne opreme 
svojim okoli 2.000 prebivalcem 
vendarle zagotovili zaščitne ma-
ske, sploh zdaj, ko so te predpisa-
ne za nošnjo v vseh javnih prosto-
rih. Na pomoč so pozvali vse tiste, 
ki jim šiviljske spretnosti niso tuje, 
prav tako so se na občane obrnili 
še za pomoč pri dobavi bombažne-
ga materiala,  zaprosili so tudi za 
elastike. Poziv so objavili na občin-
ski spletni strani in na družabnem 
omrežju. Kot je povedala Blanka 
Kosi Raušl, je bil odziv zelo dober. 
Na pomoč je priskočilo pet šivilj, še 
nekateri pa v lastni režiji šivajo ma-
ske doma zase in svojo družino. V 
manj kot tednu dni so zašili že oko-
li 600 zaščitnih pralnih mask. »Naš 
cilj je, da bi gospodinjstvo, kjer 
živita dva prebivalca, prejelo eno 
masko, kjer so trije, pa dve, če jih je 
več, pa tudi več. Za prvo silo pa že-
limo za vsako gospodinjstvo sešiti 
vsaj eno masko,« je dejala Kosi Ra-
ušlova. Prve maske so že dostavili, 
raznašajo jih občinski svetniki. Še 
več mask pa bodo zašili in dostavili 
tudi v prihodnjih dneh.
Spodnje Podravje  V občinah so stvari so vzeli v svoje roke
Maska vsakemu občanu
V kar nekaj občinah Spodnjega Podravja so zagnali množično izdelavo zaščitnih mask za prav vse občane. V samo izdelavo mask, pa tudi raznos po domovih, 
so vključeni številni prostovoljci, stroške pa bodo krili iz občinskih proračunov.
Foto: Arhiv CPU Ormož
Naročila za izdelavo mask dežujejo iz vse države. 
Zaščita Ptuj šiva v dveh izmenah
Zaradi velikih potreb po zaščitni opremi v času epidemi-
je koronavirusa se vse več slovenskih podjetij odloča zlasti 
za proizvodnjo zaščitnih mask. Med tistimi, ki so se s to de-
javnostjo ukvarjali že pred krizo, je ptujsko podjetje Zaščita. 
Kot je povedal prokurist Zaščite Ptuj Žiga Tement, so že pred 
izbruhom epidemije razvili ergonomsko oblikovano masko 
za večkratno uporabo. To tekstilno podjetje s 40 zaposlenimi 
se sicer že tri desetletja ukvarja s proizvodnjo poklicnih in 
zaščitnih oblačil in druge osebne varovalne opreme. »Zara-
di odgovornosti do zaposlenih pri naših poslovnih partner-
jih, smo maske najprej ponudili njim. Ker se je izkazal velik 
interes tudi širše, smo v proizvodnji uvedli stroge higienske 
ukrepe za varnost naših zaposlenih in začeli s povečano proi-
zvodnjo,« pojasnjuje Tement. 
Zaradi povečanega povpraševanja so že marca uvedli dvo-
izmensko delo, tako da skupaj z zunanjimi sodelavci in ko-
operanti trenutno proizvedejo od 3000 do 4000 zaščitnih mask 
dnevno. Večinoma jih delajo za trg, a so jih zdaj določen del 
ponudili tudi zdravstvenim ustanovam. (sta)
Foto: Občina Starše
Razdeljevanje mask pred občino Starše
Foto: KG
Irena Šerdoner iz Starš pri šivanju mask
Foto: Občina Sveti Tomaž
Takšne maske šivajo za občane v Svetem Tomažu.
Foto: Občina Juršinci
Tako so se šivanja zaščitnih mask lotili v občini Juršinci.
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 12
torek  7. aprila 2020Kultura in izobraževanje12
Trenutno je tako, da do knjig v 
knjižnici ne moremo, knjig v elek-
tronski obliki pa še ni prav veliko. 
Kaj priporočate vsem tistim, ki ne 
morejo brez dobre knjige, kje naj 
jo dobijo?
„Res so čudni časi, ne moremo 
v knjižnico, ne moremo v knjigar-
no, ne v kino, ne gledališče, v vse 
te ustanove s področja kulture in 
umetnosti, ki nam bistveno omo-
gočajo kakovost življenja. Sama 
sem se pred časom pridušala, da 
bi se izselila v eno malo bolj dalj-
no deželo, ko so bile podrte tiste 
tako ljube katalpe v mestu, pa sem 
rekla, da me naša kultura zadržuje. 
Nekoč je bila knjižna polica doma, 
lepo založena s knjigami, obvezna 
oprema dnevne sobe. V razstavnih 
salonih prodajaln pohištva je bilo 
tedaj videti tudi zložene knjige, 
take, ki so jim platnice skrivale 
sredico iz stiropora. Danes so no-
vodobne dnevne sobe brez knjig 
na knjižnih policah, kar tudi izka-
zuje nakupovalne navade v zvezi s 
knjigami. Preberi in odvrzi. Nekoč 
je bila lepo vezana knjižna zbirka 
doma v vsakem domu. Upam, da 
lahko priporočam ljubiteljem dob-
rega branja, da se ozrejo po sobah 
starih staršev, ali še starejših star-
šev, morda še niso zavrgli vseh 
knjig iz zbirk Sto romanov, Naša 
beseda, Zlata knjiga in podobnih. 
Odlično branje! Knjige so dosto-
pne tudi v spletni prodaji po pošti, 
na voljo so elektronske knjige in 
izposoja le-teh … Seveda pa je tudi 
s knjigami tako, da si želimo brati 
ravno tisti naslov, ki je trenutno 
nedosegljiv. Verjamem, da se bo 
javnost po tem čudnem obdobju 
bolj zavedala, kako pomemben je 
javni servis, ki se mu reče knjižnica, 
da o javnem zdravstvu in drugih 
javnih delih v obče dobro sploh ne 
govorim!“
Marsikateri naslov na domači 
knjižni polici ne pritegne najbolj. 
Verjetno pa imajo tudi te knjige 
neko sporočilo, nekaj, zaradi česar 
jih je vredno prebrati. Kaj pa vas pri 
knjigi najbolj pritegne?
„Morebiti naslovi knjig z doma-
če knjižne police res niso vabljivi 
na prvi pogled. Priporočam, da si 
vzamete čas in mirno sprehodite 
oči po naslovih, ki že leta zrejo v 
vas, ko morda posedate pred tele-
vizorjem. V tem samoizolacijskem 
času boste morda začudeni, kate-
re knjige imate doma in verjamem, 
da vas bo marsikatera pritegnila, 
spomnila na čase in razloge, čemu 
ste jo kupili, kako ste jo nekoč pre-
birali. Osebno me k branju najprej 
zvabi naslov, nato preverim založ-
bo. Včasih me potegne k branju 
naslovna ilustracija, drugič novite-
ta avtorja, ki me je nekoč že nav-
dušil, lahko pa me prikliče kakšna 
osamljena, zapuščena knjiga iz 
davnih dni in nemalokrat se izka-
že, da je neko z leti zbledelo čtivo 
literarno zanimivo in boljše kakor 
mnoge »popeglane«, bleščeče in 
oglaševane novodobne uspešnice. 
A največkrat me bega misel, da je 
toliko in toliko odličnih zgodb, ki 
jih ne bom nikoli prebrala. Enako 
velja za poezijo, ki je med mojim 
bolj priljubljenim branjem.“
V času socialne izolacije, če pus-
timo ob strani splet, marsikoga že 
daje malodušje, ker so dnevni ritu-
ali, od skupne kavice naprej, tre-
nutno „prepovedani“. Zato vsaka 
knjiga glede na žanr tudi ni najbolj-
še „zdravilo“ v teh trenutkih?
„To z lahkotno vsebino čisto ne 
kupim, če se lahko tako izrazim. 
Morda si pojem lahkotno v zvezi z 
leposlovjem narobe tolmačim. Lah-
kotno in žanr mi ni nujno dvojina, z 
lahkotno namreč označujem bolj 
rumeno branje, morda sem s tem 
krivična. Bralci smo različni: smo 
taki, ki tudi v težkih trenutkih glo-
damo zapletene in obsežne, struk-
turirane in večplastne romane, ki 
govorijo o najglobljih človeških 
čustvih, stiskah in žalostnih, da ne 
rečem grozovitih časih in dogod-
kih. Bereš in se mučiš s knjigo, a 
hkrati razmišljaš, kako človek vse 
preživi, pa da se živemu človeku za-
res lahko vse zgodi. In preživi. In je 
še tako zapleteno, mračno branje, 
če hočete, terapevtsko. Lahko pa 
se ob svoji, morda turobni usodi, 
ob takem branju občutja temin in 
žalosti še poglobijo. Prav zaradi 
naštetega je zelo težko svetovati 
takšne terapevtske knjižne naslo-
ve. Da, kot ste dejali, ni vsako bra-
nje za vsake čase in vsake bralce! 
No, tako na izust pa imamo knjižni-
čarji vseeno nek železni repertoar 
branj, ki zagotovo ne morejo zgre-
šiti tek koronastih časov. Najbolj 
priporočam Butalce in vse druge 
knjige Frana Milčinskega. Bil je sod-
nik, tudi za mladoletne, in je poznal 
po službeni dolžnosti marsikatero 
človeško dušo in napako. Kako 
dobro je znal popisati te štorije! Pa 
tudi njegova zbirka Pravljice je ime-
nitna! Zraven pa dodajam še pesni-
ško zbirko Komadi, prvo in drugo, 
pa še zbirko pesmi Peti letni čas.“
Ptuj  Pogovor o knjigah z Liljano Klemenčič
„Najbolj priporočam Butalce 
in druge knjige Milčinskega“
V tem času, ko je naš prostor bolj ali manj zožen na dom, je knjiga lahko tisto zdravilno sredstvo, ki nas 
bo odtegnilo od turobnih misli in nas razvedrilo. Takšen pa je bil tudi pogovor z Liljano Klemenčič, višjo 
knjižničarsko referentko in pravljičarko, vodjo Mladinskega oddelka Knjižnice Ivana Potrča Ptuj.
Foto: Črtomir Goznik
Liljana Klemenčič: „Moj trenutni bralni nabor knjig je velik, priznam pa, da berem predvsem knjige poezije.“
Ptuj  Sandi Červek v Galeriji mesta Ptuja
Odprtju brez javnosti 
sledilo takojšnje zaprtje 
Galerijo mesta Ptuja od januarja letos upravlja Zavod za tu-
rizem Ptuj. Upravljanje so sprejeli kot velik izziv, hkrati pa 
pogumno, saj se je v preteklih letih izkazalo, da je Galerija 
mesta Ptuja prostor izjemnih razstav cenjenih umetnikov, je 
povedala direktorica Tanja Srečkovič Bolšec.
Marčevsko odprtje razstave enega najbolj prepoznavnih likovnih 
umetnikov Prekmurja Sandija Červeka, ki je svoje življenje posvetil sli-
karstvu, grafi ki, oblikovanju muzejskih razstav, pedagogiki, so iz znanih 
razlogov odprli brez javnosti, kmalu za tem pa tudi zaprli za nedoločen 
čas. Sicer pa je umetnik ptujskemu občinstvu že dobro poznan. Tokrat-
na razstava je že njegova četrta na Ptuju. Prvič se je ptujskim ljubiteljem 
likovne umetnosti predstavil že leta 1988, nato pa še v letih 1993 in 2001. 
Njegova najnovejša razstava 1 + 1 = 11 je pregledna razstava njegovega 
ustvarjanja v zadnjih 30 letih. V svojih delih tako predstavlja svoje števil-
ne ustvarjalne faze. Dela na ptujski razstavi je posodil Franci Novak iz 
Antikvitet Novak, kustosinja je Irma Brodnjak.
Tudi razstavo prekmurskega umetnika bo pospremil razstavni ka-
talog, ki je bil ob predvidenem odprtju razstave v marcu še v izdelavi. 
Predstavili ga bodo na ločenem dogodku, ki bo hkrati nadomestil odpo-
vedano prvotno odprtje razstave.  
Foto: Irma Brodnjak
Razstavo Sandija Červeka so odprli brez javnosti, nato pa tudi takoj 
zaprli. O novem datumu odprtja bodo javnost obvestili naknadno.
Hajdina  Računajo na evropska sredstva
Dve občini v skupni 
projekt obnove šol
Občina Hajdina načrtuje celovito energetsko sanacijo šole in 
vrtca, vredno skoraj pol milijona evrov. Na razpis so se prija-
vili skupaj z občino Duplek, ki prav tako želi vlagati v obnovo 
šolskih prostorov.
Prenovo OŠ Hajdina želi občina izpeljati sočasno z vzpostavitvijo 
sistema energetskega upravljanja objekta po modelu energetskega 
pogodbeništva. Plan je skleniti javno-zasebno partnerstvo, od katere-
ga bi, kot pravi župan Stanislav Glažar, imeli korist vsi partnerji. Sodeč 
po investicijskem programu bi zasebnik namreč sofi nanciral do največ 
50 % vrednosti investicije. Kdo to bo, še ni jasno, saj ga bodo izbirali na 
javnem razpisu. Bo pa, v primeru, da občini uspe zagotoviti evropska 
sredstva, kar je seveda prvi pogoj, da se del lotijo, pogodbeništvo tra-
jalo 20 let. 
Vrednost investicijskega projekta znaša 500.314 evrov, od tega so 
upravičeni stroški 410.093 evrov. Občina naj bi prispevala le nekaj več 
kot 61.000 evrov, iz evropskega in dražvnega proračuna si obetajo 
164.037 evrov, medtem ko bi zasebni partner primaknil 191.048 evrov.
Da je tak sistem obnove oziroma energetske sanacije šole primeren, 
je na februarski seji s potrditvijo idejnega projekta potrdil tudi hajdinski 
občinski svet. »Na razpis se zaradi potrebne višine sredstev – 700.000 
evrov – prijavljamo skupaj z občino Duplek, ki prav tako načrtuje sanaci-
jo šole. Junija bomo oddali skupno vlogo in seveda upamo na pozitiven 
razplet,« pravi Glažar. Energetska sanacija hajdinske šole bi se izvedla 
na starem delu, ki je potreben obnove. Upravičenost investicije po mne-
nju vodstva občine sploh ni vprašljiva, predviden je precejšen prihranek 
pri stroških za energijo, medtem ko bi iz proračuna za to investicijo pri-
spevali zanemarljiv znesek glede na pridobitev. Seveda, če bodo uspeš-
ni na razpisu.  
Foto: ČG 
Koliko tako otrokom kot 
odraslim v teh časih lahko 
razpoloženje dvigujejo pravljice?
„To vprašanje me je zelo razveselilo! Ker me je 
pravzaprav spomnilo, da so v teh časih pravljice zelo, 
zelo priporočljive. Tako, za družinsko branje: otroci jih 
lahko berejo odraslim, odrasli otrokom. Za dobro jutro, za 
dober dan in za lahko noč. Pravljice so pravzaprav neka 
oblika žanra, saj imajo natančno strukturo pripovedi, 
dramaturgijo, literarne osebe so jasne in povedne. 
Vendar je nujna pozornost pri izbiri pravljic. Pri ljudskih, 
narodnih, ni mogoče zgrešiti, razen, ko gre za skrajšave in 
priredbe. Zdaj je tudi čas za antične in klasične pravljice, 
a tudi pri teh je nujna pozornost pri izdaji, prevajalcih … 
Pravljice so imenitno generacijsko povezovalno čtivo. 
Pri tem še dodajam, da predvsem starejšim bralcem 
priporočam zbirko Andersenovih pravljic, ki so primerne 
odraslemu bralstvu.“
Foto: ČG
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 13
Bolje brez gledalcev, kot pa sploh ne igrati tekem
Predsednik Evropske nogometne zveze Aleksander Čeferin poudarja, da Uefa vztraja pri iskanju ter-
minov, da bi nogometna tekmovanja v Evropi kljub pandemiji koronavirusa počakala in skušala vendarle 
izpeljati sezono 2019/20 do konca.
»Nogomet brez gledalcev na stadionu ni več isti. Zavedati se moramo, da je ves svet v specifi čnem po-
ložaju. Še vedno je bolje igrati tekme s televizijskimi prenosi, kot pa sploh ne igrati tekem. Za tiste, ki se 
bodo samovoljno odločili zaključiti sezono, obstaja možnost, da ne bodo igrali v evropskih tekmovanjih 
naslednjo sezono,« je dejal Čeferin.
Zavod za šport Ptuj
Vendarle se je začelo: 
začetek polaganja umetne 
trave!
Stran 14
Rokomet
Aktivni v številnih smereh
Stran 14
Bernarda Jurič
»Narava je moja edinstvena 
univerza«
Stran 15
Rekreacija
Blagodejno sproščanje na 
domačih stopnicah
Stran 15
Urednik športnih strani: 
Jože Mohorič. 
Sodelavci: 
David Breznik, Uroš Krstič, 
Niko Šoštarič, Simeon Gönc, 
Franc Slodnjak, 
Silva Razlag,
Črtomir Goznik
E-mail: sport@radio-tednik.si
med katere sodijo tudi NZS, Sindikat 
profesionalnih igralcev nogometa 
Slovenije (Spins), Olimpijski komite 
Slovenije (OKS) in ne nazadnje drža-
va. Zavedamo se, da se soočamo s 
podobnimi težavami ter imamo sku-
pne cilje,« so zapisali.
JM, sta
Slovenski prvoligaši so v teh 
dneh domala v popolnem mirova-
nju, le redki so začeli prilagojene 
skupne treninge v manjših skupi-
nah. Imajo pa zato uprave klubov 
še vedno precej dela, v prvi vrsti 
z odzivom na težave z izpadom 
dohodkov. Posledično je treba 
zmanjševati stroške, čemur pa se 
želi slovenski prvoligaši zaenkrat 
še izogniti … 
Od NZS pričakujejo 
pomoč in jasna stališča
Slovenski nogometni prvoligaši 
od Nogometne zveze Slovenije 
(NZS) pričakujejo pomoč in jasna 
stališča ter konkretne odgovore. 
Želijo si, da bi igralci in drugi za-
posleni občutili čim manjši izpad 
dohodka, a se zavedajo, da se bo 
treba prilagoditi, če bodo želeli 
preživeti čas po pandemiji novega 
koronavirusa.
»Če pomoči zveze ne bo, nas 
skrbi, kakšna bo nadaljnja usoda 
tekmovanja na najvišji in vseh 
drugih ravneh klubskih tekmo-
vanj v državi,« so izpostavili no-
gometni prvoligaši v skupnem 
zapisu. Ta je bil odziv vseh deset 
klubov slovenske prve lige o 
morebitnem znižanju plač no-
gometašev in drugih zaposlenih 
oziroma kakšnem podobnem 
ukrepu v času pandemije novega 
koronavirusa.
»Želimo si, da bi igralci in 
drugi zaposleni občutili 
čim manjši izpad dohodka, 
vendar vsi spremljamo 
novice po svetu in se 
zavedamo, da se bo treba 
prilagoditi, če bomo želeli 
preživeti. Trenutno je treba 
pogledati širšo sliko in ta 
kaže na globalni problem, v 
tej situaciji ni zgolj slovenski 
nogomet.«
Pred kratkim sprejeti zakon, 
s katerim bo država pomagala 
prizadetim podjetjem in posame-
znikom zaradi epidemije, morajo 
klubi najprej temeljito preučiti. Na 
tej podlagi in oceni škode, ki jo 
bo ta zdravstvena kriza povzro-
čila klubom, bodo naredili anali-
zo dejanskega izpada fi nančnih 
sredstev.
»Ko se bo ugotovil realen upad 
prihodkov v zvezi s stroški, se 
bomo z deležniki v klubih pogo-
vorili. Cilj je vsekakor iskanje op-
timalne rešitve za vse strani in s 
tem dolgoročno razmišljanje, kako 
zagotoviti stabilnost ter likvidnost 
nadaljnjega delovanja klubov,« so 
zapisali prvoligaši.
Želijo se izogniti 
primeru slovaškega 
kluba
Klubi menijo, da je bolje, če vsak 
prejme vsaj del dohodka, kot pa da 
bi se tudi v Sloveniji komu pripetila 
podobna zgodba kot slovaškemu 
nogometnemu klubu Žilina, pri ka-
terem jim ni uspelo priti do inter-
nega dogovora z igralci o zmanj-
šanju pogodbenih obveznosti za 
omogočanje nadaljnjega funkci-
oniranja, klub pa je to potisnilo v 
fi nančni zlom in posledično stečaj.
Klubi slovenske prve lige zatr-
jujejo, da se bodo s trenutno krizo 
spopadli s skupnimi močmi. »No-
gometni klubi, ki nastopamo v prvi 
ligi državnega prvenstva, smo se 
povezali in odločili, da se s trenutni-
mi razmerami soočimo skupaj. Ver-
jamemo, da bomo tako uspešnejši v 
dobrobit nogometa ter konkretnej-
ši v sodelovanju z vsemi deležniki, 
»Upam, da bova z Oliverjem 
Bogatinovim spet sodelovala,« je 
pomenljiv naslov iz sobotne izdaje 
športnega dnevnika EkipaSN, v ka-
teri je bil objavljen daljši intervju z 
igralcem Aluminija Ilijem Martino-
vićem. 
Govorice o odhodu 
26-letnega črnogorskega 
branilca niso nekaj 
novega, aktualne so bile 
že med letošnjim zimskim 
prestopnim rokom. To je 
v intervjuju za Štajerski 
tednik na začetku januarja 
(»Verjamem v rešitev, ki bo 
ustrezala klubu in meni«) 
potrdil sam Martinović: 
»Interes je, to vem. /…/ 
Verjamem, da se bo do 
konca prestopnega roka 
(do 15. 2. 2020, op. a.) zame 
našla ustrezna rešitev, ki bo 
ustrezala klubu in meni. /…/ 
Kar pa se tiče nadaljnjega 
razvoja, pa bi mi zagotovo 
največ pomagal odhod v 
močnejšo ligo, kjer bi se 
moral kosati z močnejšimi 
in kakovostnejšimi tekmeci, 
na boljših igriščih in večjih 
stadionih. Vsak igralec 
sanja o tem, tudi pri meni ni 
nič drugače. Moje iskreno 
mnenje je, da je sedaj tudi 
prišel čas za to!«
Kljub vsemu se ta želja Marti-
noviću takrat ni uresničila in do 
prestopa v drug klub ni prišlo. S 
tem sta brez kančka dvoma izgubi-
li obe strani, tako Martinović sam 
kot tudi NK Aluminij, še posebej 
zaradi tega, ker je Aluminij igralca 
postavil »na hladno« in spomladi ni 
zaigral še na nobeni tekmi! 
To je v nogometu dokaj pogosta 
praksa, čeprav je močno skregana 
z logiko: klub plačuje igralca po 
pogodbi do njenega izteka, a ta ne 
igra. Klubi se te prakse poslužujejo 
z odgovorom, da se že pripravlja-
jo na naslednjo sezono, ko tega 
igralca ne bo več v ekipi!?! Odreči 
se enemu izmed najboljših igralcev 
v boju za visoka mesta zaradi nas-
lednje sezone je – milo rečeno – za 
lase privlečeno. V resnici gre za po-
skus discipliniranja igralca – beri: 
podaljšaj pogodbo, pa boš igral –, 
ki pa je pet mesecev pred iztek-
om pogodbe redko uspešen … Te 
stvari bi bilo treba urediti vsaj pol 
leta prej …
Aluminij bi od odhodu Martino-
vića v zimskem prestopnem roku 
zaslužil vsaj manjšo odškodnino, 
poleti bo igralec odšel tudi brez te. 
Na izgubi je tudi Martinović sam, 
ki je bil v jeseni gonilna sila najtrše 
obrambe v ligi. Zadnjo tekmo v dre-
su Aluminija je odigral 30. novem-
bra, odtlej pa so že pretekli štirje 
polni meseci in še nekaj dni povrh. 
Vsi pa vemo, kako pomembno je 
ohranjati tekmovalni ritem … In 
tega ni mogoče s treningi, ampak 
le s tekmami. Škoda se je glede 
tega vidika nekoliko zmanjšala s 
tem, da so sedaj vsi nogometaši na 
prisilnem odmoru … 
Ali bo Ilija po koncu prisilnega 
počitka vendarle zaigral v rdeče-
-belem dresu, bomo še videli, za 
privržence Aluminija pa je skrb 
vzbujajoče to, da je v ekipi Alumini-
ja še nekaj igralcev, ki jim pogodba 
poleti preteče. Nekateri od njih so 
vsaj igrali …
Odgovora na vprašanje, ali bo 
Martinović poleti odšel v Maribor, 
v tem trenutku seveda še ni. Je 
pa dejstvo, da je Zlatko Zahović v 
preteklosti na mestu športnega di-
rektorja Maribora že opravil nekaj 
podobnih nakupov, nazadnje v pri-
meru Špira Peričiča pri transferju iz 
Mure v Maribor (tudi Peričić zadnji 
del pogodbe z Muro ni oddelal na 
igrišču). Bo v njegovem slogu na-
daljeval tudi Oliver Bogatinov?
Jože Mohorič
Nogomet  1. SNL
Klubi se bodo krizi po robu 
postavili s skupnimi močmi
Nogomet  NK Aluminij
Martinović v Maribor po poti Peričića?
Foto: Črtomir Goznik
Ilija Martinović (Aluminij, rdeči dres) je v Kidričevo prišel junija 2017, konec junija mu z Aluminijem 
poteče pogodba in bo prost igralec. 
Foto: Črtomir Goznik
»Če pomoči zveze ne bo, nas skrbi, kakšna bo nadaljnja usoda tekmovanja na najvišji in vseh drugih 
ravneh klubskih tekmovanj v državi,« so izpostavili nogometni prvoligaši v skupnem zapisu.
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 14
Pojav koronavirusa je ohromel 
in zaustavil delovanje mnogih klu-
bov, društev in posameznikov. Iz 
tega ni izvzet niti Rokometni klub 
Jeruzalem iz Ormoža, in sicer prav 
vse njegove selekcije. 
Ocena tri do štiri
„S petkom, 13. marca, smo 
zaključili vse aktivnostmi v našem 
klubu. Tu mislimo predvsem na 
treninge v skupinah od članov pa 
vse do mini rokometa. Kot veste, 
so odpovedana vsa tekmovanja 
v članski konkurenci in pri tekmo-
vanju mladih. Če potegnem črto 
čez sezono, ki je zdaj že za nami, je 
bila več kot odlična. Škoda, da nas 
je doletela ta pandemija koronavi-
rusa in preprečila vsaj trem našim 
selekcijam, da postavijo piko na i 
odlični sezoni. Tu mislim na člane, 
ki so bili po 10 letih posta tik pred 
uvrstitvijo v Ligo za prvaka, mladin-
ci so po 15 krogih zasedali visoko 5. 
mesto z zaostankom le dveh točk 
za drugouvrščenim Gorenjem, in 
na kadetinje, ki so ob tekmi manj 
zasedale 5. mesto in bi ob ugo-
dnem žrebu na zadnjih petih tek-
mah državnega prvenstva napada-
le visoko drugo ali vsaj tretje mes-
to. Po vrnitvi v dvorano na Harde-
ku in k normalnemu trenažnemu 
procesu je bil opazen napredek pri 
prav vseh selekcijah. Starejši dečki 
B (letniki 2006/07) so za las zgrešili 
uvrstitev v polfi nale, obema ekipa-
ma mlajših dečkov A in B (letniki 
2007/08, 2008/09) pa se je uspelo 
uvrstiti v polfi nale. Zelo nas veseli, 
da se je tudi obisk na članskih tek-
mah izjemno povečal in verjame-
mo, da bo tako tudi v novi sezoni 
2020/21. Pohvalil bi navijače, ki so 
bili s svojim navijanjem pomemben 
faktor v boju za uvrstitev v Ligo za 
prvaka. Skratka če podam osebno 
mnenje za rezultate v letošnji sezo-
ni, bi nas ocenil z oceno tri do štiri. 
Roko na srce je na vseh področjih v 
klubu še veliko rezerv in upam, da 
v prihodnji sezoni s pomočjo vseh, 
ki delujejo v klubu še naredimo ko-
rak višje,“ je zadovoljno podal oce-
no rezultatov in delovanja kluba 
športni direktor Mladen Grabovac. 
Seveda nismo mogli mimo vpra-
šanja glede prihodnosti kluba. 
„Pred nami so težki časi, vendar 
smo optimistični. Konec koncev se 
iz leta v leto borimo s fi nančnimi 
težavami, da potem lahko sode-
lujemo v elitni druščini. Naslednja 
sezona bo naša že osemnajsta 
zaporedna v 1. A-ligi. Potrudili se 
bomo znova sestaviti konkurenčno 
ekipo in ob tem v rokometno orbi-
to znova izstreliti kakšnega mlade-
ga igralca iz domačega inkubatorja. 
Želimo si obdržati jedro ekipe, ki ga 
tvorijo izkušeni mački, kot so Bojan 
Čudič, Rok Žuran, Tomislav Balent, 
Danijel Mesarić, David Bogadi in 
Jure Kocbek. Če k njim dodamo še 
mladinske evropske prvake Tilna 
Kosija, Dominika Ozmeca in Tinčka 
Hebarja, imamo zanimivo ekipo, 
ki bi se lahko borila za uvrstitev v 
tako želeno Ligo za prvaka. V klubu 
se borimo, da bomo tudi letošnjo 
sezono končali brez dolga do igral-
cev,“ nam je še zaupal Grabovac. 
V ormoškem klubu so se v minu-
lem in tudi tekočem tednu odzvali 
prošnji Občine Ormož ter župana 
Danijela Vrbnjaka, da s svojimi čla-
ni kot prostovoljci pomagajo pri 
izvajanju zaščitnih ukrepov proti 
širjenju virusa. „Kolikor je bilo v 
naši moči, smo se z veseljem od-
zvali prošnji v teh kriznih časih. 
Vesel sem, da je bil odziv med 
igralci, trenerji in navijači več kot 
soliden,“ je dejal predsednik klu-
ba Martin Hebar, ki se je tudi sam 
akcije z veseljem udeležil. Med os-
talimi so v akciji sodelovali kapetan 
evropskih mladinskih prvakov iz 
leta 2018 Tilen Kosi, prav tako član 
zlatih mladincev Tinček Hebar, pa 
Luka Voljč, Aljoša Munda, Gašper 
Hebar, Gašper Cvetko, Niko Sovič, 
Uroš Horvat, Jure Lukman, trener 
Saša Prapotnik, predsednik Mar-
tin Hebar, športni direktor Mladen 
Grabovac, tehnični vodja Jani Hor-
vat ter navijači Ormožani. 
Uroš Krstič
dično 'ohromljeno' tudi naše delo. 
Zaposleni na Zavodu opravljamo 
le nujna dela, pri tem pa koristimo 
letne dopuste ter tudi instrument 
'čakanje na delo doma'. Med nujna 
dela štejemo predvsem urejanje 
zunanjih igrišč (gnojenje, dosetev, 
zalivanje …), generalno čiščenje 
prostorov (garderob, hodnikov, 
stopnišč …), v sredini aprila pa se 
bomo lotili tudi večjih projektov, 
ki jih sedaj ob neuporabi objektov 
lahko izpeljemo. Prav tako smo de-
loma že izvedli razkuževanje pro-
storov, vsekakor pa jih bomo pred 
ponovnim odprtjem ponovno raz-
kužili in pripravili za varno upora-
bo. V nabavi so tudi dodatni razku-
ževalniki rok, ki jih bomo namestili 
na vhodih v vse športne objekte. 
Glede nadaljnjih projektov v letu 
2020 pa upamo, da se bodo stvari 
čim prej umirile ter da jih bomo lah-
ko izpeljali v skladu s pripravljenimi 
načrti in usmeritvami.“
Na igrišču z umetno travo naj bi 
se v tem tednu vendarle začelo po-
laganje trave. Je res tako in kakšna 
je dogovorjena časovnica del?
S. Mertelj: „Res je tako, v tem 
tednu naj bi izvajalec začel polaga-
ti travo. Danes (v ponedeljek, 6. 4. 
2020, op. a.) je izvajalec na igrišču 
že začel valjati površine, v nasled-
njih dneh pa bo sledila še položitev 
trave ter na koncu še dodajanje 
gumi granulata in kremenčevega 
peska. Trenutno so temperature 
več kot primerne za polaganje, 
prav tako pa zaenkrat ni predvide-
nih kakšnih večjih padavin. Po po-
govoru z izvajalcem naj bi se dela 
končala do konca aprila 2020.“
JM
Na Zavodu za šport Ptuj so 
ob ustavitvi vseh športnih 
aktivnosti tudi sami sprejeli 
poseben režim dela. 
Nekatera nujna dela so kljub 
vsemu izvajali, še posebej pa 
veseli, da so se znova začela 
dela na igrišču z umetno 
travo pri Mestnem stadionu 
Ptuj. Kratek pregled nam 
je podal direktor Zavoda za 
šport Ptuj Sandi Mertelj. 
Kakšne aktivnosti v času prepo-
vedi športnih aktivnosti izvajate 
na Zavodu za šport Ptuj?
S. Mertelj: „Glede na trenutno 
situacijo, ko športni programi 
klubov, društev in osnovnih ter 
srednjih šol ne potekajo, je posle-
torek  7. aprila 2020Šport, zanimivosti14
Fotozapis  Zavod za šport Ptuj
Vendarle se je začelo: začetek polaganja umetne trave!
Foto: Črtomir Goznik
V ponedeljek, 6. 4., je izvajalec po zimskem zastoju nadaljeval izvedbo del na igrišču z umetno travo. 
Rokomet  RK Jeruzalem Ormož
Aktivni v številnih smereh
Rokometaši Ormoža in navijači so se odzvali prošnji Občine Ormož ter župana Danijela Vrbnjaka, da s svojimi člani kot prostovoljci po-
magajo pri izvajanju zaščitnih ukrepov proti širjenju virusa.
Foto: Črtomir Goznik
Med redna vzdrževalna dela na pomožnem igrišču Mestnega stadiona Ptuj sodi dosejevanje trave.
Na zadnjih slovenskih mesečnih šahovskih lestvicah, ki so bile ob-
javljene pred končanjem vseh tekmovanj zaradi koronavirusa, je v 
različnih starostnih kategorijah 11 ptujskih šahistov in šahistk. Uvr-
stitev na te lestvice je odvisna od doseženih uspehov v določenem 
časovnem obdobju in se spreminja iz meseca v mesec. 
Največ Ptujčanov – pet – je tokrat na moški veteranski lestvi-
ci, ki jo sestavljajo šahisti, ki so dopolnili 60 let. V vodstvu je VM 
Aleksander Beljavski z 2519 točkami, 9. mesto pripada sedanjemu 
predsedniku društva MM Danilu Polajžerju 2215, 57. je Janko Bohak 
1935, 67. Martin Majcenovič 1877, 100. Ciril Kužner 1741. Zanimiv 
je podatek, da je številka Bohakovih ratinških točk enaka njegovi 
letnici rojstva.
Na t. i. »glavni« članski lestvici so štirje člani ŠD Ptuj, med njimi tudi 
dva perspektivna mlada mojstrska kandidata Andraž Šuta 2251 točk 
(56.) in David Murko 2192 (89.). Najboljši od Ptujčanov je tudi na tej 
lestvici VM Aleksander Beljavski na 5. mestu, družbo vsem trem naš-
tetim pa na 75. mestu dela še MM Danilo Polajžer. 
Pri članicah si je mesto med najboljšimi stotimi s 50. mestom zago-
tovila Alja Janžekovič s 1531 točkami. V konkurenci fantov do 20 let 
je na 38. mestu Tomaž Šuta 1785, pri fantih do 16 let je Tadej Murko 
s 1480 točkami na 36. mestu, kljub tekmovalni pauzi pa je na lestvici 
fantov do 12 let na 41. mestu še vedno Oskar Bricelj Čelan. Te lestvi-
ce se glede na prestavitev vseh državnih prvenstev ter domačih in 
mednarodnih turnirjev nekaj časa ne bodo spremenile.
Na aprilski svetovni lestvici v primerjavi z marčevsko ni večjih 
sprememb. Vodi še vedno aktualni svetovni prvak Norvežan Mag-
nus Carlsen (2863). Pri vrstnem redu in ratinških točkah je med prvo 
deseterico nekoliko menjav določilo sedem odigranih partij (od 14) 
na turnirju za izzivalca svetovnega prvaka, ki so ga na polovici preki-
nili zaradi koronavirusa. Prvi favorit turnirja, Američan Fabiano Caru-
ana, je sicer ostal na 2. mestu, je pa izgubil 7 točk. Največji padec je 
doživel Kitajec Liren Ding, ki je sicer ostal na 3. mestu, izgubil pa je 
kar 14 ratinških točk (2791) in ni več v klubu 2800. Najbolj sta napre-
dovala trenutno vodilna na kandidatskem turnirju Francoz Maxime 
Vachier-Lagrave in Rus Ian Nepomniachtchi. Prvi je pridobil 11 ratin-
ških točk in je z osmega mesta napredoval na peto (2778), drugi pa je 
z novimi 10 točkami s šestega napredoval na četrto (2784). Na lestvi-
ci sta tudi dva člana ŠD Ptuj, VM Jurij Krivoručko 2682 na 52. mestu 
in VM Andrei Volokitin 2650 na 97. 
Da pa šahisti med korona krizo ne bodo prikrajšani za šahovske 
užitke, bo poskrbel svetovni prvak Magnus Carlsen, ki med 18. apri-
lom in 3. majem organizira hitropotezni turnir osmerice pod sloga-
nom »šah od doma«, kar bo največje tovrstno šahovsko tekmovanje 
do sedaj. Osmerica se bo potegovala tudi za lepe denarne nagrade, 
saj sklad znaša 228.000 evrov, zmagovalec bo prejel 64 tisočakov. 
Udeležbo so že potrdili štirje od osmih, ki so pred kratkim prekinili 
turnir za Carlsonovega izzivalca na svetovnem prestolu (Caruana, 
Liren, Napomniachtchi, Vachier-Lagrave).
Silva Razlag
Šah  Domače in mednarodne lestvice
Na slovenskih lestvicah 
11 ptujskih šahistov
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 15
Sedeči ali dolgotrajni stoječi na-
čin dela na enem mestu, neustre-
zna obutev, neravnovesje na ravni 
sklepov in drugi pojavi so zelo po-
gost vzrok za bolečine ali občutek 
prekomerne mišične napetosti na 
zadnji strani spodnjega dela nog 
oziroma na mečnih mišicah. Na-
nje marsikdo običajno pozabi ali 
pa jih kljub poskusom, da bi svoje 
stanje izboljšal s kakšno vajo, raje 
namerno izpusti, saj mu dodatna 
otrdelost po vadbi daje občutek, 
da nekaj ni v redu. Z opuščanjem 
namenske aktivacije mišičnega in 
vezivnega tkiva na tem delu telesa 
pa si posameznik ustvari številne 
pogoje za morebitne resnejše te-
žave na sklepih. 
K dozdajšnjim vajam, 
objavljenim v rubriki za 
domače razgibavanje, 
bomo danes dodali še dve. 
Nadaljevali bomo na mišicah 
spodnjega dela nog, ki jih 
bomo sprostili in prevetrili 
kar na domačih stopnicah v 
hiši, bloku ali zunaj na terasi. 
Naše noge skoraj ves dan te-
meljito delajo, zato jih moramo 
na dodatne obremenitve ali spro-
ščanje najprej ustrezno pripraviti. 
Začnemo torej z ogrevanjem, in 
sicer tako, da najprej prste stopala 
postavimo na tla, potem pa z vsa-
kim stopalom nekajkrat (vsaj 3- ali 
5-krat) rahlo krožimo v obe smeri. 
Enak postopek ponovimo še s ko-
leni in kolki. Gibanje naj bo kljub 
enostavnosti prilagojeno zmož-
nostim. 
Da boste zase najlažje izbra-
li pravilno različico vaje, najprej 
naredite preizkus zmožnosti gi-
banja stopala navzdol. Pojdite do 
katerih koli stopnic, zavarovanih 
z ograjo, da boste med drugim 
poskrbeli tudi za svojo varnost. 
Uporabo pručk in drugih gibljivih 
predmetov, ki niso namenjeni 
vadbi, v primeru, da doma nimate 
stopnic, odsvetujemo, ker so za-
radi svoje nestabilnosti pri tej vaji 
nevarni. Nadenite si nedrsno in za-
prto obutev ter se na stopnico po-
stavite tako, da boste na njej imeli 
samo (sprednji) najširši del stopal 
– ta naj bodo usmerjena naravnost 
naprej. Z eno roko se držite za og-
rajo, z drugo (če ste v stavbi) se 
Ena najboljših vztrajnostnih 
kolesark na svetu Bernarda 
Jurič, ki nas je lansko leto 
razveselila s svojo knjigo z 
naslovom 12.000 kilometrov 
greha s pripisom Čista jeba, 
tudi v tem času kolesari. 
Skoraj ničesar ni opustila, 
razen obiskovanja gora ter 
treningov s trenerjem v 
fi tnesu. Vse, kar počne, pa 
dela z večjo mero pazljivosti. 
Še zmeraj vsak dan odhaja v 
službo v Ljubljano, saj jim delodaja-
lec še ne omogoča dela od doma. 
Proti Ljubljani gre zdaj hitreje, saj 
ni več zastojev na štajerski avtoce-
sti. Znanje in izkušnje ji pomagajo, 
da je v teh razmerah ni strah, da ni 
panična in neodgovorna do dru-
gih. Posvetila pa se bo tudi ureja-
nju fotografi j in pisanju o svoji zad-
nji kolesarski avanturi po Avstraliji 
Race to the Rock. V angleščino pa 
bi rada prevedla tudi svojo prvo 
knjigo 12.000 kilometrov greha.
»Privlačijo me 
prvinskost, vzdržljivost 
in potrpežljivost«
»Sedaj več vaj naredim sama, 
doma. Moj vrt je idealen poligon 
za nabiranje moči. Nekaj zelenjave 
sem že posadila oziroma poseja-
la. Že desetletje permakulturno 
vrtnarim, čeprav sem bila velikok-
rat deležna vprašanj, ali se mi to 
splača in ali to res potrebujem. 
Moj delovnik mi nikoli ni omogočal 
skupinskega kolesarjenja ali sku-
pinskega izvajanja drugih športov, 
zato sem postala individualistka. 
Nimam se za ekstremno kolesar-
ko, temveč za kolesarko, ki jo priv-
lačijo prvinskost, vzdržljivost in 
potrpežljivost. Velikokrat prav na-
gonsko potiskam pedale na način, 
ki bi ga lahko označila kot kolesar-
jenje za preživetje. Zelo dobro sem 
se naučila biti sama, verjeti sebi 
in si pomagati, ko je to potrebno. 
Tudi sedaj. Nikoli me ni bilo strah 
narave, od nekdaj je ta moja edin-
stvena univerza, in tako bo tudi os-
talo. Kolesarjenje prek avstralske 
divjine (tudi 800 kilometrov poti 
brez trgovine, 500 kilometrov brez 
kaplje vode, pri temperaturi nad 
40 stopinj Celzija, 1.600 kilome-
trov brez enega samega drevesa, 
v popolni digitalni tišini …) me je 
naučilo, da mi preživetje omogoča 
edino moje temeljno, primitivno 
znanje, ki ga premorem. Že en sam 
dan brez vode je lahko usoden, 
telo mora zdržati ponoči, ko se 
temperatura spusti proti ničli, tvo-
ja psiha pa mora biti dovolj močna, 
da te ne spravi s tira, ko te v temni 
noči vrže pokonci obupno oglaša-
nje živali, ki jo nekaj deset metrov 
stran žre plenilec – in še bi lahko 
naštevala. Znanje in izkušnje mi 
pomagajo, da me v teh razmerah 
ni strah, da nisem panična in neod-
govorna do drugih.
Moram pa povedati, da 
slovenska divjina nikoli ni 
bila kaj prida zanimiva za 
naše državljane, da jih tudi 
sedaj ne zanima kaj dosti, 
zato pa si jo s toliko večjim 
veseljem privoščim jaz. 
Drugače pa sem se v tednu, ki se 
je pravkar iztekel, končno le uspela 
naspati. Izpustila sem običajne jut-
ranje treninge, izklopila sem zbuja-
nje ob 4.29. Upam, da bom imela v 
naslednjih dneh več časa za ureja-
nje fotografi j in pisanje o moji zad-
nji kolesarski avanturi po Avstraliji 
Race to the Rock, 2.700 kilometrov 
z zlomljenim rebrom, in za to, da 
se lotim prevajanja knjige 12.000 
kilometrov greha v angleščino,« 
je o svojem življenju in delu v času 
koronavirusa povedala Bernarda 
Jurič. Tega nevidnega sovražnika 
smo naredili ljudje, sedaj nas je 
strah samih sebe. Človek je izgubil 
potrpežljivost in spoštovanje do 
sebe, do narave, ugotavlja. 
»Privoščite si naravo, 
zdravilen zvok narave«
»Brez panike. Samo poslušajte, 
nam sporočajo mediji. Koga naj 
poslušam, se vprašam. Poglejte, 
kako nemočni smo pred virusom. 
V tem sodobnem svetu, v katerem 
smo priča izumiranju tisoče vrst, 
kljub vsej znanosti in pameti, ki jo 
premoremo, še vedno nimamo 
zdravila proti koronavirusu, tudi 
ne vemo, kdaj ga bomo imeli. Pro-
sim vas, naj vas ne zagrabita strah 
in panika. 
Dvaindvajsetega marca je bil 
svetovni dan voda, v Slovenji pa 
se še vedno premalo zavedamo, 
kako velik je naš privilegij, da lahko 
pijemo vodo iz vodovodne pipe in 
da je je v naravi v izobilju, tiste brez 
dodatkov kemikalij, s katero se 
lahko odžejate. Četudi se ne boste 
vsak dan umili s toplo vodo in ne 
boste nase nanesli ne vem koliko 
šamponov, boste preživeli, koža 
in lasje vam bodo hvaležni. Začela 
se je pomlad, narava bo iz dneva 
v dan bolj radodarna. Privoščite si 
jo. Preživeli boste, četudi ne boste 
jedli instant hrane. Preživeli boste 
tudi, če ne boste po ves dan poslu-
šali novic, če ne boste slišali vseh, 
tudi pametnih nasvetov, in če bos-
te svojim ušesom privoščili zvok 
narave. Prav gotovo bi vsem ko-
ristil kašen teden digitalne tišine, 
izklop vseh pozitivnih in negativ-
nih informacij, ki nas poneumljajo, 
ki iz človeka delajo ovco z genom 
črednega nagona,« je priporočilo 
Bernarde Jurič v obdobju spopa-
danja z nevidnim sovražnikom. 
V rokavu ima še nekaj načrtov 
za kolesarske podvige. V avgustu 
letos je načrtovala kolesarjenje po 
delu Silk Road Mountain Race v 
Kirgizistanu, tudi kolesarjenje prek 
Afrike jo še čaka, čeprav je ta pro-
jekt močno odvisen od političnih 
razmer na črnem kontinentu, še 
dodaja.
MG
torek  7. aprila 2020 Intervju, rekreacija   15
Foto: zasebni arhiv
Bernarda Jurič: »Naj vas ne zagrabita strah in panika.«
Rekreacija  Telovadba “z domačega kavča”
Blagodejno sproščanje 
na domačih stopnicah
Kolesarstvo  Bernarda Jurič, vztrajnostna kolesarka
»Narava je moja 
edinstvena univerza«
dotaknite stene in peto nežno ter 
počasi spustite v smeri navzdol 
do občutka rahlega raztega v mi-
šicah. Če pri raztegu že na začet-
ku občutite močnejšo bolečino, 
potem vajo izvajajte z gibanjem 
stopala samo nekoliko navzdol in 
nazaj navzgor do ravne pozicije 
stopala. Če teh bolečin nimate, 
pa se iz tega položaja dvignite 
na prste. Vajo lahko izvajate tudi 
samo z gibanjem z ravnega polo-
žaja stopala in navzgor, kar lahko 
naredite tudi ob steni ali med pod-
boji vrat. V eni seriji opravite vsaj 7 
do 13 ponovitev.
Te dni precej več časa 
namenimo komunikaciji 
preko računalnikov in 
telefonov, zato bomo v 
trening vključili še vajo za 
ramena. 
Ogrejemo jih s krožnimi gibi 
naprej in nazaj z obema hkrati 
ali posamezno. Za obremenitev 
uporabite dve manjši uteži – če jih 
nimate, pa poiščite kakšni manjši 
plastenki ali pločevinki s pijačo. 
Vajo je dobro izvajati pred ogle-
dalom, da lahko preverjate pravil-
nost gibanja. V stoječem položaju 
imamo poravnane roke, v katerih 
imamo uteži, spuščene ob telesu, 
ki jih nato dvignemo do višine, na 
kateri so ramenski, komolčni in za-
pestni sklep poravnani v ravni črti. 
Na eno serijo naredite vsaj 8 do 12 
ponovitev ter zatem kratek odmor 
ali pa nadaljujte z zgoraj opisano 
vajo oziroma s katero koli drugo, 
ki ste jo izbrali za trenutni trening. 
Prepustite se sproščujočemu gi-
banju in uživajte med vadbo doma. 
Tekst in foto: 
Boštjan Renko, Mateja Renko
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 16
torek  7. aprila 2020Na sceni16
„Ime ansambla smo si nadeli po 
okleščenem drevesu, ki v planinah 
kljubuje viharjem in ostalim vre-
menskim nevšečnostim in velja za 
simbol trdoživosti in kljuboval-
nosti. Ideja za ime je moja, ki sem 
še tudi edini prvotni član zased-
be,“ pove vodja Martin Vodlan v 
imenu petčlanske zasedbe ansam-
bla Viharnik, ki je na slovenski na-
rodno-zabavni sceni že 27 let. 
Sedež ansambla je v Podgorju pri 
Kamniku. Prvi uradni nastop so 
imeli marca leta 1993 na koncer-
tu Veselo v Kamniku. Med letoma 
2004 in 2015 so bili tudi nosilci 
znanega tradicionalnega koncerta 
Šopek za mami, ki so ga vsako leto 
v marcu organizirali v Komendi. Ak-
tualno zasedbo ansambla Viharnik 
sestavljajo: pevka Urška Jazbec, pe-
vec Mare Cerar, basist in baritonist 
Matjaž Kogovšek, kitarist Marko 
Spruk in harmonikar ter vodja Mar-
tin Vodlan. Vsi so zaposleni: Urška 
je vzgojiteljica, Mare mizar, Matjaž 
kemik, kitarist Marko je iz kovinar-
ske stroke, po osnovnem poklicu je 
Martin lesarski tehnik, vendar se 
že večino življenja ukvarja z glasbo. 
Za hobije jim ne ostane veliko časa, 
saj imajo vsi tudi družine. Njihov 
skupni veliki hobi je glasba, ki se ji 
posvečajo z vso resnostjo. Doslej so 
posneli že šest albumov z več kot 
70 skladbami: S prijatelji na pot, 
Zgodba o Viharniku, Zaklad narave, 
Harmonika je kriva, Kamnik naše 
mesto, Rože z neba. Avtor večine 
melodij je vodja ansambla Martin 
Vodlan. Sodelujejo pa tudi z znani-
mi slovenskimi tekstopisci: Bernardo 
dicionalni koncerti Šopek za mami, 
ki si jih vedno ogledalo več kot tisoč 
gledalcev. 
Tudi v glasbi je podobno kot v 
politiki, gre, pa ne gre, vendar imajo 
mladi ansambli talentirane in izobra-
žene kadre, tako da se za prihodnost 
narodno-zabavne glasbe v Sloveniji 
ni bati. Legende, kot so Avseniki, 
Slaki, Mihelič, so postavili tako tr-
dne temelje narodno-zabavne glasbe, 
da bo ta prava muzika težko skreni-
la iz prave smeri, razmišlja Martin 
Vodlan.
Tudi ansambel Viharnik je v pre-
teklosti pogosto nastopal na festiva-
lih. Na njih so dozorevali tudi po 
avtorski plati, saj so vedno nastopali 
s svojimi skladbami. Festivali so po 
navadi tudi medijsko dobro pokriti, 
zato so bili pomembni tudi za nji-
hovo prepoznavnost. „Mislim, da 
so festivali prava priložnost za vse 
ansamble, sploh pa za mlade. Na 
vabilo festivala, ki ima tako tradici-
jo in ugled, kot je ptujski, bi se pa 
težko uprli in bi bila velika čast,“ 
pa je Martin Vodlan povedal o ude-
ležbi na festivalih, posebej pa še na 
ptujskem festivalu narodno-zabavne 
glasbe.
V teh dneh je minilo eno leto, kar 
so prevetrili zasedbo; nova člana Ur-
ška in Matjaž sta se hitro vklopila v 
ansambel, odlično so se ujeli. Sklad-
ba Ljubezen je lepa je med drugim 
tudi naj skladba Gorenca, snemajo 
pa že tudi nove avtorske skladbe, za 
katere si želijo, da bi jih slišalo čim 
več ljubiteljev narodno-zabavne glas-
be, je še povedal Martin Vodlan.
SKRINJA SLOVENSKIH VIŽ  —  Ansambel Viharnik
Mešani pevski duet, večglasno petje in prepoznavni ritem
Foto: zasebni arhiv
Ansambel Viharnik
V popotnici vodniku Gault&Mil-
lau Slovenija 2020 je njegova direk-
torica Mira Šemić zapisala, da z za-
dovoljstvom ugotavlja, da se nivo 
kulinarike nenehno dviguje: naši 
šefi  spoštujejo tradicijo in okolje, iz 
katerega izhajajo, jedi pripravljajo 
in prezentirajo na sodoben, krea-
tiven način, sledijo tudi svetovnim 
trendom. Ob tem pa kulinarično 
ponudbo prepletajo z zavedanjem 
o trajnostni prihodnosti in kuha-
nju brez nepotrebnih odpadkov. 
Pokrajino in domače sestavine na 
krožniku predstavljajo v želji, da 
gost prepozna tipične okuse lokal-
nega okolja.
Šefi nja Alenka Grabar je mes-
to v vodniku dobila, ker kuha po 
navdihu, odvisno od tega, kaj sami 
pridelajo na vrtu, in tega, kaj ji do-
stavijo izbrani lokalni dobavitelji. 
Zgodba gostilne Grabar je drugač-
na, gostom resnično želijo ponudi-
ti najboljše, kar zraste doma, v do-
mačem okolju. Njena avtorska ku-
hinja, nagrajena z dvema klobuko-
ma, je drugačna tudi zaradi same 
tehnike kuhanja hrane, priprave 
le-te na drugačen način. Poslastica 
za oko so tudi njihovi krožniki. Oh-
raniti mesto v vodniku Gault&Mil-
lau je zagotovo priznanje za njihov 
trud, ki ga vlagajo, da v svoji po-
nudbi hrane ostajajo edinstveni, in 
najboljša pot do vseh sladokuscev, 
domačih in tujih.
Vinorodni okoliš Štajerska Slove-
nija in podokoliš Haloze, od koder 
prihajajo vina blagovne znamke 
Kobal vina oz. Kobal wines, spada-
ta med med najbolj ekskluzivna vi-
norodna rastišča Evrope. Vrhunski 
enolog Bojan Kobal zelo rad pou-
dari, da je vino lahko ob odgovor-
nem uživanju ena najžlahtnejših 
začimb življenja. V svoji ponudbi 
mora biti raznoliko, že znotraj ene 
kleti je veliko različnih okusov, kaj 
šele med vinogradniki. V letošnjem 
vodniku Gault&Millau so posebej 
izpostavili vina bajta belo, sauvig-
non sigle wineyard, 2016, in white 
reserve, 2016. 
Mesto je lahko ponosno, da ima 
ponudnika, ki skrbita za kakovost, 
izbrane okuse in izvirnost, ohranja-
ta prestižno odličnost, ki jo cenijo 
vsi, ki iščejo nekaj drugačnega.
Ptuj  Gostilna Grabar in Kobal Wine Estate ponovno v svetovnem kulinaričnem vodniku
Novo priznanje ptujski kulinarični in vinski kakovosti
Že v prvi samostojni slovenski izdaji svetovno priznanega kulinaričnega vodnika z letnico 2019 je svoje mesto dobil tudi Ptuj. Zasluga za to gre Gostilni Grabar, kjer se ponašajo 
z avtorsko kuhinjo, in Kobal Wine Estate, vinom vrhunskega enologa Bojana Kobala s prepoznavnim štajerskim prstnim odtisom narave, ki plenijo s svežino in terroirjem. Oba 
sta ohranila svoje mesto tudi v vodniku Gault&Millau za leto 2020, kar je nedvomno novo priznanje za ohranjanje njihove vrhunskosti.
Foto: Črtomir Goznik
Vina Kobal
Miklavc, Faniko Požek, Vero Šolinc, 
Majdo Rebernik, Ivanom Sivcem, 
Igorjem Pirkovičem. 
Že od vsega začetka, poleg klasič-
nega pevskega dueta, gojijo večglas-
no petje, ob spremljavi inštrumen-
talnega tria. Preigravajo tudi glasbo 
narodno-zabavnih legend: Avsenika, 
Slaka, Miheliča, Klavžarja. Velik po-
udarek pa dajejo tudi na izvajanju 
zabavne glasbe. „Če me sprašujete za 
uspešnice v zadnjem času, so to za-
gotovo: Ljubezen je lepa, Ker niko-
gar ni, Naša Juhanca, Ko v jutranjem 
soncu. Ansambel Viharnik je prepo-
znaven po mešanem pevskem duetu, 
podprtem z večglasnim petjem, pre-
poznavnem ritmu in po avtorskih 
skladbah,“ pove Martin Vodlan. 
Nastopajo po celi Sloveniji, večkrat 
so tudi že gostovali v Franciji, na 
Švedskem, Nemčiji, Švici, četudi 
jim tujina ni v prvem planu, saj ima-
jo vsi redne službe. Zato prednost 
dajejo domačim nastopom, kot so 
poroke, obletnice in vrtne veselice. 
Vsak je zgodba zase, med tistimi, ki 
še posebej štejejo, pa so zagotovo tra-
Foto: Črtomir Goznik
Krožnik s hrano Gostilne Grabar
Foto: Črtomir Goznik
Gostilna Grabar in priznani ptujski vinar Bojan Kobal tudi letos v svetov-
no priznanem kulinaričnem vodniku Gault&Millau
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 17
torek  7. aprila 2020 Nasveti   17
Pripravila: Alenka 
Šmigoc Vinko
Kaj bomo danes jedli
Sestavine: 3 jajca, 2 dl sladkorja, 2dl zdroba, 1 dl mletega maka, 2 dl mleka, 1 dl olja, 1/2 
pecilnega praška, 6 naribanih jabolk; krema: 2 vanilijina pudinga, 7 dl mleka, 15 dag 
sladkorja v prahu; smetana za okras.
Penasto umešamo jajca s sladkorjem, postopoma dodajamo olje in mleko, na koncu pa 
narahlo vmešamo zdrob, pomešan s pecilnim praškom, mak in naribana jabolka. Pečemo 
v velikem pekaču. Ohlajeno pecivo prelijemo s pudingom. Na koncu ohlajen kolač prema-
žemo s stepeno sladko smetano.
TOREK SREDA ČETRTEK
cvetačna kremna 
juha, tribarvne 
testenine z jajci, 
solata, sadna 
kupa
segedin golaž, 
krompir v kosih, 
jabolko
špinača, pire 
krompir, hrenovke, 
rulada
PETEK SOBOTA NEDELJA PONEDELJEK
prežganka, ocvrte 
ribje palčke, 
krompirjeva 
solata, breskov 
kompot
krompirjev golaž, 
polnozrnata 
štručka, palačinke
goveja juha, 
puranji zrezki v 
omaki, kruhovi 
cmoki, motovilec, 
potica
kisla juha, kuhana 
šunka, pražen 
krompir, solata
Makov kolač
Tribarvne testenine z jajčki
Najlažje je v loncih pridelovati vrtnine, ki imajo kratko rastno dobo. Še zdaj lahko na primer posejete 
zimski tolščak in v približno treh tednih pridete do svežih vitaminov, pa ne potrebujete velike posode. 
Prav tako lahko posejete rukolo ali vrtno krešo. Ko bo topleje, lahko posejete letni tolščak. V loncih je 
zanimiva in za ta čas zelo uporabna mesečna redkvica. Tudi špinača raste razmeroma hitro in jo lahko 
režete nekje 6 tednov po setvi. Za vse omenjene rastline ni treba imeti velikih loncev. Tudi globina je 
lahko le 15 cm. Če imate doma kakšno lepo posodo, bodo te vrtnine tudi okras na balkonu. 
Še bolje je v lonce saditi sadike. Pridobite vsaj 4 tedne, pri nekaterih rastlinah pa tudi več. 
V vrtnarijah najdete tudi sadike peteršilja. Blitva je že vrtnina, ki bo v loncu ostala celo poletje. Ves 
čas se obrašča in velike, zelene (ali druge barve) liste imate na razpolago ves čas. Kupimo lahko sadike 
ali jo posejemo sami. Velikost lonca naj bo nekje okoli 30 cm. Zanimiva kombinacija je tudi malabar 
špinača, ki pleza, jaz ji dam za oporo kar veje vrbe, pod njo pa posejem sadike novozelandske špinače, ki 
je povešava. Tako je lonec lepo zapolnjen. Vse tri rastline sodijo med špinačnice.
Sejemo jih lahko že zdaj, do vznika pa naj ostanejo notri, na toplem. Ni jih treba posejati v velik lonec 
že zdaj. Zdaj posadite sadike solate, ki že lahko ostane zunaj. Lončke pa uporabite za setev obeh malo 
drugačnih špinač. Ko bodo njihove korenine prerasle koreninsko grudo, jih boste posadili v pravi lonec. 
Na prvem mestu zelišča, ki odlično uspevajo prav v loncih
Zelišča bi že brez tega nesrečnega koronavirusa morala biti na vsakem balkonu ali vsaj oknu. Katera 
boste sadili, je odvisno od vas. Sama imam vedno v loncih majaron, timijan (pri meni vedno ne prezimi 
v loncu, v zemlji vedno prezimi) in šetraj. Brez njih ne znam kuhati. Seveda ne smem pozabiti drobnja-
ka, letos se mu bo zagotovo pridružil še kitajski drobnjak, ki ima vonj in okus česna. Potem pa se lahko 
odločite tudi za številna zelišča za čaje. Prav pitje čaja mnogi priporočajo v tem času. Pri vzgoji zelišč v 
loncih ni ovir, ovira je le prostor.
Poletne vrtnine
Zeleni nasveti
Pred nami so spet topli dnevi
Mrzli val je sicer trenutno za nami, a ne zaupajte naravi. Mnogi si zdaj želite, da bi 
lahko sami pridelovali zelenjavo, vsaj nekaj domačega zase. Pa živite v blokih. Poglejmo 
si, kako začeti.
Foto: Miša Pušenjak
Sestavine: 500 g testenin po želji (mi smo zaradi lepšega videza uporabili tribarvne te-
stenine), 4 jajca, 1 čebula, 5 dag hamburške slanine (lahko brez nje ali pa je uporabite 
več), sol po okusu.
Testenine skuhamo v slanem kropu in odcedimo. V ponvi segrejemo olje, na njem pa 
popražimo sesekljano čebulo in na kocke narezano slanino. Prisipljemo kuhane testenine 
in prelijemo z razžvrkljanimi jajci. Mešamo, da jajca zakrknejo. Po želji potresemo z nari-
banim sirom. Postrežemo s solato.
Čeprav bo ta kriza, vsaj iskreno upam, do poletja minila, pa to ni vzrok, da ne bi zelenjava našla poti 
na vaše balkone tudi poleti. A vrtnine za daljšo vegetacijo je treba dognojevati. Vem, da je paradižnik na 
prvem mestu, a v loncih se veliko bolje obnese češnjev paradižnik. Več boste imeli od njega, pa še otroci 
vam bodo hvaležni. Lahko posadite takega, prav balkonskega, ki se preveša v goste preproge. Takšen je 
lep, pa še okusen. Najdete lahko tako sorte, ki imajo rumene kakor rdeče in oranžne plodove. Visokega 
pa lahko zasadite zato, da vas bo skrival pred radovednimi pogledi. Zraven posadite kakšno baziliko. A 
veste, da jih je veliko različnih, ne samo ta nemška, z bleščečimi listi. Najodpornejša je grmičasta bazi-
lika, precej visoka je, a obilno cveti, s tem pa je tudi hrana za opraševalce. Zagotovo bo odlično uspeval 
v loncih tudi fi žol, tako visok kakor nizek. Priporočam, da izberete stročje sorte, saj v loncih lahko 
pridelate veliko stročja. Poleg fi žola lahko posadite timijan. Sama pa že nekaj let sejem raje dolgo vignjo. 
Nekoliko manj bujna je, potrebuje pa veliko sonca, zato bo uspevala samo na zelo sončnih balkonih.
Omeniti pa moram še nadzemno kolerabico, ki jo lahko posadite že zdaj, če le najdete sadike. Raste 
zelo hitro in v štirih tednih po sajenju sadike jo že lahko uporabite. 
Posode in zemlja
Izbor posod je prepuščen vam. Sama bi med glinenimi ali plastičnimi izbrala slednje. So lažje in z nji-
mi je enostavneje ravnati. Rastline pa bi verjetno izbrale glinene, saj v njih zrak bolje kroži in se korenine 
bolje počutijo. A naj vas ne ovira klasično pojmovanje posod za balkone in korita. Izberete lahko tudi 
kaj drugega. Zelo zabavno je v ta namen uporabiti različne odslužene stroje, kot je na primer pomivalni 
stroj, a tudi kopirni stroj, pralni stroj, pa še kaj sem videla v tujini. 
Zelo praktične pa so posebne vreče, namenjene prav pridelavi vrtnin; danes lahko tudi pri nas kupite 
celo take, ki jih obesite na steno in s tem vrtnine pridelujete vertikalno. Prav pred kratkim sem slikala na 
balkonu v moji soseščini odlično pogruntavščino. V deske do naredili luknje, ravno prav velike za korita 
rož. Obesili so jih na vrvico kot police, vse skupaj pa so potem obesili na steno. Odlična ideja, ki bi jo 
bilo smiselno posnemati.
Izbor zemlje mnoge najbolj muči. Sama ne bi sadila v zemljo s kakšnega vrta, še manj z njive. Izberite 
substrat, najbolje za sajenje vrtnin. Naj ne bo poceni, saj mora biti kakovosten. Pa še nekaj, pregovorna 
slovenska varčnost tukaj ni na mestu. Ko pridelek poberete, zemlja ni več primerna za novo rastlino, 
tudi če je rastlina druga. Uporabite novo zemljo, staro pa nasujte okoli rastlin na svojem vrtu ali kje 
ob bloku.
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 18
torek  7. aprila 2020Ljudje in dogodki18
Občine s Ptujskega je oskrba in 
namestitev zapuščenih živali lani 
stala skupno nekaj manj kot 14.000 
evrov. 
Po zakonodaji mora občina za 
vsakih 800 registriranih psov za-
gotoviti eno mesto v zavetišču. A 
nekatere ne spoštujejo zakona, pa 
čeprav pomoč zapuščenim živalim 
sodi med izvirne naloge lokalnih 
skupnosti in se izvršuje kot javna 
služba. Z najbližjim mariborskim 
zavetiščem za živali ima petletno 
koncesijsko pogodbo o izvajanju 
te obvezne gospodarske javne 
službe in upravljanja z zavetiškim 
objektom Mestna občina Mari-
bor, z mariborskim zavetiščem pa 
sodeluje komaj polovica občin UE 
Ptuj, to so Destrnik, Hajdina, Kidri-
čevo, Markovci, Podlehnik, Ptuj, 
Videm in Zavrč. Medtem ko osta-
le občine iz Spodnjega Podravja 
vključno z Ormoškim z omenjenim 
zavetiščem ne sodelujejo. 
Ormoška občina 
sodeluje z društvi
»Občina Ormož skladno z Za-
konom o zaščiti živali zagotavlja 
sredstva za zapuščene živali, pri 
čemer sodelujemo z Društvom za 
zaščito živali Pomurja in Društvom 
proti mučenju živali Ptuj. Preko 
pomurskega društva smo v letu 
2019 veterinarsko poskrbeli za 71 
mačk. Za vse zavržene mladičke 
smo našli dom, nobeden ni ostal 
v zavetišču, ter poskrbeli za dve 
večji skupini mačk v dveh naseljih 
v občini, ki niso bile sterilizirane 
oz. kastrirane. Pod črto smo vse 
skupaj poskrbeli za okrog 76 mačk 
in kakšne tri pse,« so na vprašanje, 
kako potem rešujejo problematiko 
zapuščenih živali, odgovorili z ob-
čine Ormož.
Lani poskrbeli za 251 
psov in več kot 300 mačk
V mariborskem zavetišču trenu-
tno skrbijo za 11 psov in prav toliko 
mačk. Že v prihodnjih tednih pa bo 
tako kot vsako leto močan porast 
števila mačk zaradi prihajajočega 
spomladanskega legla, so prepri-
čani v zavetišču. Tod imajo sicer 46 
namestitvenih mest za pse ter 25 
za mačke, ki jim je namenjen tudi 
skupni prostor, kamor pa lahko 
namestijo še dodatnih 20 mačk. 
»Samo število živali se na letni 
ravni ne spreminja veliko. Letno 
sprejmemo približno 300 psov, 
Podravje  Mariborsko zavetišče za živali posluje z izgubo
Zapuščene živali osem občin lani stale skupno 1
Zakon o zaščiti živali določa, da mora vsaka občina sama poskrbeti za zapuščene živali na njenem območju oz. skleniti koncesijo z enim o
sodeluje le osem občin z območja Spodnjega Podravja, z območja UE Ormož pa niti ena občina ni sklenila sporazuma in ne plačuje nič.
Med državami EU naj bi po ne-
katerih ocenah vsak mesec prodali 
46.000 psov, od katerih večina ni 
registrirana. Rejci naj bi zlorabljali 
evropsko zakonodajo o netrgo-
vinskih premikih hišnih živali, kar 
pomeni, da z njimi trgujejo pod 
pretvezo, da potujejo s svojimi la-
stniki, poleg tega ilegalna trgovina 
s psi in mačkami poleg katastro-
falnega vpliva na dobrobit živali 
predstavlja tudi visoko tveganje za 
zdravje ljudi in krši pravila zaščite 
potrošnika, organizirani medna-
rodni kriminal pa ustvarja visoke 
prihodke. Evropski poslanci so z 
veliko večino (s 607 glasov za, tre-
mi proti in 19 vzdržanimi) pozvali k 
zaustavitvi nezakonite trgovine z 
mačkami in psi ter predlagali vzpo-
stavitev defi nicije velikih komerci-
alnih objektov za rejo na ravni EU, 
izboljšanje kazenskega pregona in 
strožje sankcije za kršitelje, pa tudi 
oblikovanje obveznega vseevrop-
skega sistema za registracijo psov 
in mačk.
Pse v Sloveniji že dolgo 
registriramo
»Prvi korak v boju proti neza-
koniti trgovini z domačimi živalmi 
je po vsej EU usklajen sistem ob-
vezne identifi kacije in registracije 
mačk in psov. Označitev in regi-
stracija sta namreč ključna po-
goja za sledljivost, izvrševanje in 
nadzor. Evropski parlament meni, 
da je za sledljivost nujno, da žival 
označi veterinar in to zabeleži v na-
cionalno bazo, kakor tudi da baza 
vsebuje podatke vseh oseb, ki so 
imele določeno vlogo v življenju ži-
vali, od rejca, prodajalca, veterinar-
ja, prevoznika in slednjič do lastni-
ka. S temi poudarki iz resolucije se 
tudi na upravi strinjamo,« so nam 
povedali na Upravi za varno hra-
no, veterinarstvo in varstvo rastlin 
(UVHVVR).
Večina držav članic EU, vključno 
z našo državo, že ima uveljavljeno 
obvezno označevanje psov, ne pa 
tudi mačk. Registracija psov ima 
v Sloveniji dolgoletno tradicijo in 
dobre rezultate: že več kot pol sto-
letja moramo pse cepiti proti stek-
lini. Nekoč so psi v dokazilo o cep-
ljenju okoli vratu nosili kovinsko 
značko s številko, leta 2000 je pri 
veterinarski upravi (VURS) zaživel 
centralni register psov, tri leta kas-
neje pa je v skladu z evropsko za-
konodajo centralni evidenci sledila 
še uvedba obveznega elektron-
skega označevanja z mikročipom. 
Od leta 2008 je v uporabi posodo-
bljena verzija centralnega registra 
psov, ki je v bistvu spletna aplika-
cija, ki omogoča vodenje evidenc 
psov, lastnikov psov in lastništva, 
nadzor nad rednim in pravočasnim 
cepljenjem psov proti steklini ter 
izvajanje kontrole psov ob ugrizu. 
V registru (CRPsi), kjer je bilo 24. 
februarja registriranih nekaj manj 
kot 236.000 psov, je najti tudi se-
znam nevarnih psov.
Razmah preprodaje iz 
tovarn mladičkov
Preprodajalcem živali je tre-
ba odločno stopiti na prste, zato 
na UVHVVR pritrjujejo resoluciji. 
»Preprodaja psov v Sloveniji je že 
prepovedana z zakonom o zaščiti 
živali, vendar je kljub že sprejetim 
ukrepom ilegalna trgovina s psi v 
Evropski uniji in Sloveniji še ved-
no prisotna, v zadnjem desetletju 
se je celo močno razmahnila; tudi 
zato bi bilo smiselno uvesti poe-
noten sistem obvezne označitve 
psov v vseh državah članicah, in si-
cer na najučinkovitejši način, to je 
v leglu, ko so mladički še mlajši od 
osem tednov. Tako bi bilo mogoče 
takoj preveriti upoštevanje zako-
nodajnih določb glede preprodaje 
in učinkoviteje nadzorovati pred-
vsem ilegalne premike mladičev. 
Pri preprodaji psov imamo v mislih 
živali neznanega izvora ali pa iz ne-
nadzorovane reje tako imenovanih 
pasemskih psov brez rodovnika. 
Navadno gre za psičke, skotene 
v tako imenovanih »puppy mills« 
oziroma tovarnah mladičkov, pri 
rejcih, ki za svoje živali ne skrbijo 
dobro, saj niso ustrezno zdravstve-
no oskrbljene. Mladiči se pogosto 
že kmalu po rojstvu okužijo z raz-
ličnimi boleznimi, poleg tega so 
prekmalu odvzeti od svojih mater, 
ki so zgolj sredstvo za proizvodnjo, 
ter poslani na dolgo in stresno pot. 
Ko prispejo na cilj, jih preprodajo 
novim lastnikom, kjer po prihodu 
v novi dom pogosto zbolijo, obe-
Slovenija, Podravje Ukrepi za zajezitev nezakonite trgovine s hišnimi ljubljenčki
Za obvezno registracijo psov in mačk
Evropski poslanci so sredi februarja sprejeli nezavezujočo resolucijo, v kateri zahtevajo zajezitev ilegalne preprodaje hišnih ljubljenčkov 
vsak mesec proda več 10.000 živali. Hkrati so pozvali k obvezni vseevropski registraciji mačk in psov, ki pa s seboj prinaša nove stroške za
Večina držav članic EU, vključno s Slovenijo, že obvezno označuje pse.
Mariborski azil: 
oskrbni dan od 8,5 do 22 evrov
Dejavnost zavetišča je fi nancirana s prihodki pogodbenih 
strank/občin, ki mesečno najemajo namestitvena mesta 
za pse, saj je, kot že omenjeno, po zakonu občina dolžna 
imeti zagotovljen en boks na 800 registriranih psov v 
občini. Najem boksa znaša 100 evrov na mesec. Ob tem pa 
občine dodatno, prav tako v skladu z zakonodajo, plačajo 
30-dnevno oskrbo, sterilizacijo/kastracijo, evtanazijo živali 
in kilometrino v primeru, ko se ulov opravi na terenu. Po 
trenutnem ceniku sicer znaša cena oskrbnega dne za psa do 
10 kg 15,86 evra in nad 10 kg 21,96 evra, oskrbni dan mačke 
pa 8,54 evra.
Foto: Arhiv ŠT
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 19
torek  7. aprila 2020 Ljudje in dogodki   19
od katerih je iz leta v leto vedno 
več takšnih, ki so označeni z mi-
kročipom in jih zaradi tega lahko 
vrnemo lastniku. Pri številu mačk 
ne opažamo večjih nihanj, saj se 
vsako leto soočamo s pomanjka-
njem namestitvenih kapacitet, za-
radi česar moramo ustaviti njihov 
sprejem, saj so zapolnjene čisto 
vse kapacitete. Gre za obdobje 
od pomladi do pozne jeseni, torej 
obdobje mladičev, in v tem času 
se z enakimi težavami soočajo v 
vseh slovenskih zavetiščih. Število 
sprejetih psov praviloma naraste 
v času praznikov, ko se uporablja 
pirotehnika in veliko živali iz strahu 
pobegne, ter v času dopustov, ko 
psi v začasnem varstvu, ki je posle-
dica dopustov lastnikov, prav tako 
pobegnejo,« so sporočili s službe 
za odnose z javnostmi mariborske-
ga podjetja Snaga, ki upravlja ome-
njeno zavetišče.
Lani so sicer v zavetišču pos-
krbeli za skupno 251 psov; v nove 
domove jih je odšlo 69, ostali so 
bili označeni in vrnjeni lastniku. 
Sprejetih je bilo še 305 mačk, od 
tega je bilo posvojenih 216. Še 420 
prostoživečih/divjih mačk, ki so jih 
sterilizirali/kastrirali pa so vrnili na 
lokacijo ulova.
14.000 evrov
od zavetišč. Vendar pa z mariborskim zavetiščem 
Priprava za davek na živali?
Na novico o resoluciji za zajezitev nezakonite trgovine s hišnimi ljubljenčki ter obvezno 
registracijo psov in mačk so se s komentarji na družbenih omrežjih žolčno odzvali številni lastniki 
hišnih štirinožcev. Večina vidi v cilju o zajezitvi preprodaje mladičev zgolj izgovor za nove 
davke, ki jih hoče EU preko držav članic naložiti lastnikom živali. Nekdo je zapisal, da ima osem 
mačk, ki so bile vse zavržene, pri njem pa so našle vso oskrbo in topel dom; za dobro delo bo zdaj 
»kaznovan« z dodatnimi stroški, pravi. Lastnik, ki je sprejel sedem pritepenih mačk, pa dodaja, da 
jih bodo v primeru obvezne registracije in davka na živali poslej »futrali« pač v zavetišču, saj da 
ljudje niti za sterilizacijo in kastracijo živali nimajo denarja, kaj šele za registracijo in davek, zato 
bo na cesti pristalo samo še več živali.
»O uvedbi davka na hišne živali zaenkrat ne razmišljamo. Bi pa bilo mogoče tak davek 
uporabljati za različne spodbude, kot so oprostitve davka za sterilizirane in kastrirane živali, 
za živali, ki so posvojene iz zavetišč, in podobno, ter s tem reševati probleme zapuščenih živali 
in zmanjšati porabo lokalnih sredstev za te namene,« so še dejali na Upravi za varno hrano, 
veterinarstvo in varstvo rastlin.
Ker bo vzpostavitev vseevropske mreže podatkov o registriranih hišnih živalih kljub nekaterih 
že veljavnim informacijskim sistemom za izmenjavo podatkov precejšen organizacijski in 
tehnološki zalogaj, na upravi ne pričakujejo, da bi lahko navedeni ukrepi na ravni EU začeli 
veljati v kratkem.
Foto: SD
Evidence o številu mačk nimamo, saj njihova registracija doslej ni bila obvezna.
in s tem organiziranega kriminala, ki znotraj EU 
a lastnike.
nem pa so slabo socializirani in 
imajo vedenjske težave.«
Nered na področju 
mačk
Koliko pa znašajo stroški regi-
stracije, nas je zanimalo. Označitev 
psa z vpisom v register lastnika 
stane približno 30 evrov in je en-
kratni strošek. Če se ob rednem 
nadzoru ali zaradi prijave ugotovi, 
da lastnik krši predpise, je lahko 
kaznovan z denarno kaznijo od 
417 do 1.250 evrov. »Ko se odlo-
čamo za nakup živali, se moramo 
zavedati, da odgovorno lastništvo 
vključuje tudi številne dolžnosti; 
da lahko svoji živali nudimo kako-
vostno življenje vse do njene smrti, 
namreč potrebujemo dovolj časa, 
prostora in sredstev za hrano, bi-
vališče, vzgojo, šolanje, opremo in 
veterinarsko oskrbo. K boljši skrbi, 
odnosu in humanejšemu ravnanju 
z živalmi sodi tudi označevanje, 
zato tega stroška ne bi smeli šteti 
kot nepotrebnega. Vzemimo za 
primer pse in mačke, ki se znajde-
jo v zavetišču: polovica psov, ki so 
sprejeti vanj, se vrne k lastnikom, 
veliko večino mačk, za katere pri 
nas označevanje ni obvezno, pa 
zavetišča po sterilizaciji in kastraciji 
vrnejo v okolico, le ena od sto spre-
jetih mačk je vrnjena k lastniku.«
Iz povedanega izhaja, da bi bila 
še kako primerna tudi obvezna re-
gistracija mačk, ki je zdaj skupaj s 
cepljenjem proti steklini zahtevana 
le pri tistih kosmatinkah, ki potuje-
jo v tujino. Je pa mačko mogoče 
označiti in vnesti v register tudi 
zgolj na željo lastnika, čeprav ne 
bo potovala, saj jo ta bistveno lažje 
in hitreje najde, če se mu izgubi.Foto: SD
Plačilo oskrbe 
po občinah 
za leto 2019
MO Ptuj:  5.242 evrov, 
Hajdina:  1.516 evrov
Kidričevo:  2.101 evro, 
Destrnik  1.175 evrov, 
Podlehnik  913 evrov,
Videm   2.292 evrov, 
Zavrč   262 evrov
Markovci:  400 evrov. 
Ostale občine niso podpisale 
sporazuma in ne plačujejo 
oskrbe.
Foto: ČG
Prekmursko zavetišče: za 
oskrbni dan od 4,4 do 11 evrov 
Na območju Prekmurja za zapuščene živali deluje 
zavetišče Mala hiša iz Moravskih Toplic. Kot je pojasnil 
direktor Marjan Ivan Kerčmar, imajo trenutno v 
zavetišču 12 psov in 10 mačk, kapaciteta zavetišča pa 
je 32 psov in okoli 35 mačk. »Oskrbni dan za občino, 
ki ima pogodbo z zavetiščem, je 10,92 €/dan za psa in 
4,41 €/dan za mačko, te cene so se v zadnjih šestih letih 
zvišale skupno za približno 3,3 %, govorimo od leta 2014 
do 2020,« je pristavil. 
Ker je ormoškim občinam (Ormož, Središče ob 
Dravi in Sveti Tomaž) omenjeno zatočišče bližje, smo 
preverili, ali imajo morebiti z njimi sklenjeno pogodbo 
o oskrbi in namestitvi zapuščenih živali, a je direktor 
odkimal.
Foto: Profimedia/M24
Po zakonu po 30 dneh 
zavetišča evtanazija
Kot so sicer pojasnili, so doslej vsa-
ki živali našli dom, a je pri rekorderjih 
proces trajal celih šest let. Cena za 
posvojitev živali znaša 54,90 evra za 
psa in 42,70 evra za mačko. »Vse živali 
so cepljene proti nalezljivim boleznim, 
psi tudi proti steklini, so mikročipirane 
in imajo pripadajoč evropski potni list, 
so sterilizirane/kastrirane ter prosti 
zunanjih in notranjih parazitov.« 
Zakon sicer pravi, da če v 30 dneh 
zapuščeni živali ne najdejo skrbnika, 
se jo lahko usmrti. Vendar se zavetišča 
tega ne poslužujejo, razen v primerih, 
ko so živali hudo poškodovane ali iz 
razlogov, ki jih odredi veterinarska 
inšpekcija. »Beležili smo tudi 169 evta-
nazij, največ iz veterinarskih razlogov 
– prostoživeče mačke, okužene z ne-
ozdravljivimi in nalezljivimi boleznimi 
(mačji aids, levkozo). V takšnih prime-
rih nam zakon nalaga evtanazijo, saj 
je tvegano okuženo mačko spustiti 
nazaj v okolje, saj se s takšnim počet-
jem lahko bolezen samo širi. Tudi sicer 
se za evtanazijo se odločimo samo v 
primerih, ko so živali hudo poškodo-
vane oz. neozdravljivo bolne,« so še 
razložili.
Foto: Profimedia/M24
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 20
torek  7. aprila 2020Križemkražem20
KOLOFON
Izdajatelj: Družba za časopisno in radijsko dejavnost Radio-Tednik, d. o. o., Ptuj 
Direktor: Drago Slameršak
Odgovorna urednica: Simona Meznarič
Urednik športnih strani: Jože Mohorič
Novinarji: Mojca Zemljarič, Dženana Kmetec, Monika Horvat, Mojca Vtič, 
Senka Dreu
Fotoreporter: Črtomir Goznik 
Lektorica: Lea Skok Vaupotič
Vodja tehnične redakcije: Slavko Ribarič  
Grafični oblikovalec: Daniel Rižner
Naročniška razmerja: Majda Šegula (02) 749-34-16  
Transakcijski račun: 04202-0000506665 pri Novi KBM, d. d.  
E-mail uredništva: tednik@radio-tednik.si, nabiralnik@radio-tednik.si 
Oglasno trženje: Marjana Pihler (02) 749-34-10
Sprejem oglasov po e-mailu: nabiralnik@radio-tednik.si 
Marketing: Bojana Čeh (02) 749-34-14, Marjana Gobec Dokl (02) 749-34-20, 
Patricija Majcen (02) 749-34-30, Megamarketing, d.o.o. (Ela Huzjan:  
(02) 749 34 27)
Internet: www.tednik.si, www.radio-ptuj.si
Naslov: Radio-Tednik Ptuj, p. p. 95, Osojnikova cesta 3, 2250 Ptuj; tel.: (02) 
749-34-10, faks: (02) 749-34-35. Štajerski tednik je naslednik Ptujskega 
tednika oziroma Našega dela, ki ga je ustanovil Okrajni odbor OF Ptuj leta 
1948. Izhaja vsak torek in petek. 
Cena izvoda v torek je 1,30 EUR, cena izvoda v petek z revijo Stop je 1,50 EUR. 
Celoletna naročnina: 143,38 EUR, za tujino v torek 112,68 EUR, v petek 132,32 
EUR. Nenaročenih fotografij in rokopisov ne vračamo in ne honoriramo. 
Tisk: Salomon, d. o. o. Davek na dodano vrednost je vračunan v ceno izvoda in 
se obračunava v skladu z  41. členom ZDDV-1L (Uradni list 72/2019).
Piše: Mateja Toplak  Popotni prah - Mornarska beležnica (49)
Tam, kjer se Sueški zaliv 
izteka v Rdeče morje, ostro 
zavijemo levo. Tja, kjer sta 
si v Akabskem zalivu med 
Egiptom in Savdsko Arabijo 
dva manjša tekmeca, Izrael 
in Jordanija, izborila košček 
morja.
Slabi dve uri severno od jor-
danskega pristanišča Aqaba je 
znamenito mesto Petra, eno od 
novih sedmih čudes sveta. Sim-
bol Jordanije in njena najbolj obi-
skana turistična znamenitost naj 
bi bila naseljena že devet tisoč 
let pred našim štetjem. Ko sto-
paš po ozki, več kot kilometer 
dolgi soteski z dvesto metrov 
visokimi stenami, še ne verja-
meš, da bi lahko ta steza vodila 
do česa več kot obrobne vasice. 
Pot ti krajšajo ulični umetniki in 
domačini, ki te želijo zvabiti na 
svoje konjske vprege. Kmalu se 
pred očmi naslika v rdeče skale 
vklesano mistično mesto – ne-
kaj takšnega, česar človek (če 
ne pogleda v turistični vodnik) 
ne pričakuje. Ob pogledu na v 
skalo vklesano pročelje rdečih, 
rumenih in oranžnih barv nihče 
ne ostane ravnodušen. Zraven 
pa še kamele in osli, ki pozirajo 
pred turisti. Izza ovinka prihaja-
jo zvoki tradicionalne beduinske 
glasbe, ki jih prekinjajo le vzkliki 
otrok, ko božajo osličke.
Zapletem se v pogovor z mla-
dimi beduini (arabska nomadska 
etnična skupina, ki predstavlja 
približno štirideset odstotkov 
jordanskega prebivalstva). Pri-
povedujejo mi, da so se zaradi 
množičnega turizma začele ka-
zati poškodbe na peščenjaku, 
v katerega je vklesano mesto 
– predvsem zaradi vlažnosti in 
dotikanja. Na stenah stavb se 
menda že pojavljajo bele lise … 
Poslušam napeto pripovedova-
nje, ko popolnoma pozabim na 
čas – zamujam na ladjo! Eden od 
mladeničev mi ponudi prevoz do 
izhoda. S konjem. Hitrost, trda 
tla in moja neizkušenost niso 
šli skupaj. Po nekaj sekundah z 
glasnim kričanjem ustavim konja 
(no, morda ga je ustavil jahač) in 
stečem do izhoda, kjer upam, da 
me prevoz še čaka. Danes bi za-
gotovo zmagala v šprintu razmi-
šljam, ko upam, da bo veličastna 
mojstrovina Petra učakala tudi 
prihodnje rodove.
Foto: M. Toplak 
Aqaba: Petra, Jordanija
Maska je, bolj kot stekleničke s 
razkužilom in robčki za dezinfekci-
jo rok, postala avatar virusa. Slika 
naše groze, potreba po skrivanju, 
nesposobnost samozaščite in 
želja, da bi naredili karkoli, kar bi 
spremenilo trenutno situacijo.
A maska za obraz, ki ima svojo 
zgodovino in vrsto izpeljank, vse 
odkar je nastala sredi 90. let 19. 
stoletja, že dolgo predstavlja ve-
lik simbol, ki je prevzel velikansko 
vlogo v različnih kulturah in naših 
neizrečenih oblikah komunikacije. 
Maske so tudi v preteklosti pred-
stavljale varnost in zaščito pred 
boleznimi in onesnaženjem, bile 
so simbol solidarnosti, protesta, 
modni trend in zdaj označujejo 
pandemijo. Lani so denimo prebi-
valci Hongkonga protestirali v želji 
za večjo demokracijo. Protestniki 
so nosili obrazne maske, zlasti 
črne, kot izraz politične izjave in 
kot orodje za prikrivanje identitete 
pred televizijskimi kamerami. Ma-
ske so postale tako priljubljene, da 
če bi jih vlada hotela prepovedati, 
bi jih s prepovedjo avtomatično 
povzdignila v simbol upora.
Moda vedno spremlja zgodovi-
no in se spreminja kot kameleon. 
Modni oblikovalci vedno zaznajo 
priložnost, ko gre za predmete, 
ki signalizirajo identiteto, zato ne 
preseneča, da se zadnja leta velike 
modne blagovne znamke, kot so 
Fendi, Gucci, Balenciaga in Yves 
Saint Laurent, ukvarjajo tudi z obli-
kovanjem obraznih mask. 
Slovenija  Maske kot nov modni izraz
Kirurške maske - simbol trenutnega časa
Če bi hoteli izpostaviti simbol trenutne zmede, strahu, napačnih informacij in tesnobe, ki nastaja 
zaradi širjenja virusa SARS-CoV-2, lahko mirno rečemo, da je to kirurška maska za obraz. Ko se 
bomo čez leta ozrli na pomlad 2020 in na pandemijo, ki jo je zaznamovala, se bomo vsi najprej 
spomnili belih ali svetlo modrih pravokotnikov, ki nam pokrivajo usta in nos ter spominjajo na 
pelikanov kljun.
Foto: M24
Lenart  V SVZ Hrastovec primanjkuje zaščitne opreme
Pralne maske si šivajo sami
V zavodu so se odločili poskrbeti za vsaj delno samooskrbo z 
zaščitnimi maskami in se lotili šivanja, saj v okviru zavoda de-
luje tudi šiviljska delavnica, v kateri so zaposlene štiri šivilje. 
»Razmišljali smo, kako lahko 
pripomoremo k zajezitvi širitve vi-
rusa, saj je naša prva skrb zagoto-
viti, da naši stanovalci in zaposleni 
ostanejo zdravi, kar dosegamo s 
poostrenimi zaščitnimi ukrepi. Re-
šitev je bila v izdelavi lastnih mask. 
Naše šivilje so tako najprej izdelale 
osnovno masko, ki so jo nato testi-
rale strokovne sodelavke zavoda. 
Maske so preizkus dobro prestale 
in šivilje so se lotile dela ter jih do 
danes sešile že več kot 500,« je povedala direktorica Andreja Raduha. 
»Podjetje Vema trade nam je podarilo 50 metrov blaga, iz katerega bo 
nastalo še več novih mask, ki jih bomo razdelili po naših enotah.«
SVZ Hrastovec šteje 640 stanovalcev in 480 zaposlenih, ki so razdeljeni 
na več zavodskih enot in na kar 25 dislociranih enot. Gre torej za velik 
zavod, ki je posledično tudi velik porabnik zaščitnih sredstev, zato bodo 
pralne maske še kako dobrodošle pri zaščiti pred okužbo. Obiske svojcev 
stanovalcev so prepovedali že pred državno uredbo. Kot je še dejala Ra-
duhova, so ponosni, da doslej v zavodu niso zabeležili še nobene okužbe 
s covidom-19.  
Foto: arhiv SVZ Hrastovec
V SVZ Hrastovec šivajo pralne za-
ščitne maske za lastne potrebe.
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 21
Od torka do torka
Tadejev znakoskop
Sudoku  Sudoku
Izpolnite prazne kvadratke s številkami od 1 do 9. Pazite: vsaka 
številka se lahko v isti vodoravni ali navpični vrstici ter v istem 
manjšem kvadratu pojavi le enkrat.
Tednikova nagradna razrezanka  Kaj je na fotografiji?
Sestavil: Tadej Šink, horarni astrolog
Velja za teden od 7. do 13. aprila 2020.
1 znak – slabo, 2 znaka – dobro, 3 znaki – odlično
Ljubezen Posel Denar Zdravje
Oven  ☺☺☺ €€ 
Bik  ☺ €€€ 
Dvojcka  ☺☺ € 
Rak  ☺☺☺ €€€ 
Lev  ☺☺ € 
Devica  ☺☺☺ € 
Tehtnica  ☺ €€€ 
Škorpijon  ☺☺ € 
Strelec  ☺ €€€ 
Kozorog  ☺☺☺ € 
Vodnar  ☺☺ €€€ 
Ribi  ☺☺☺ € 
Da boste lažje ugotovili, vzemite v 
roke škarjice, razrežite fotografi jo po čr-
tah in nato na novo sestavite kvadratke 
ter jih nalepite na papirnato podlago.
Pravilno sestavljeno razrezanko 
s svojimi podatki pošljite na naslov 
Radio-Tednik, d. o. o., Osojnikova 3, 
2250 Ptuj, do ponedeljka, 13. aprila. 
Lahko jo tudi fotografi rate (skupaj s ku-
pončkom z izpolnjenimi osebnimi podat-
ki) in jo pošljete na elektronski naslov: 
tednik@radio-tednik.si.
Izmed tistih, ki nam boste poslali pra-
vilno sestavljeno fotografi jo z izpolnjenim 
kupončkom, bomo vsak teden izžrebali 
dobitnika praktične nagrade.Podarja jo Knjigarna Bukvica iz Ptuja. Zdaj pa veselo 
na delo! Srečna izžrebanka Tednikove nagradne razrezanke je: 
Tobija Cebe, Zgornji Leskovec.
Nagrado prejme po pošti. Iskrene čestitke!
Tednikova nagradna razrezanka - kuponček
Ime in priimek: ______________________________________
Naslov: ____________________________________________
Pošta: _________________________________________

Foto: ČG
1 7 8 2 4
3 6 4 8
4 7
8 2 5
9 6
7 3 5
4 5
5 2 4 9
3 8 5 7 2
torek  7. aprila 2020 Za kratek čas   21
So tale virus in z njim povezani ukrepi 
res zarota? Zarota zahoda proti Kitajski 
– pri čemer je Kitajska iz ‚tretje svetovne 
vojne‘ izšla kot zmagovalka. Biološka 
vojna torej, ki se je malce sfi žila – in 
sedaj udarila po napadalcih? Spomnim 
se, da smo že pred desetletji v bivši državi 
radi govorili o sovražnikih. Zunanjih in 
notranjih. Vsak kolikor toliko razgledan 
domoljub je poznal kakšnega sovražnika, 
ki samo čaka na ugoden trenutek, da nas 
napade. In nekje v enem kotičku svojih 
možganov sem našel tudi nek namig, 
da naj bi v tistem času gnili zahodni 
imperialisti preizkušali biološko 
orožje, ki bi napadlo druge rase, ne 
domačih. Recimo ljudi azijskega 
porekla. Ali pa afriškega. Pač 
tiste, ki niso ‚naši‘. Kako naj bi 
biološko orožje vedelo, kdo je naš, 
kdo pa ne, presega moje znanje. Pa 
sem na tovrstno orožje čisto pozabil, 
dokler nisem nedavno gledal na televiziji 
neko zdravniško serijo (ameriško seveda, 
slovenske televizije praga idiotizmov naše 
male klinike še dolgo ne bodo preskočile), 
v kateri je zdravnik nekemu črnskemu 
bolniku predpisal zdravilo, ki je bilo 
narejeno posebej za črnce, saj naj bi 
ti imeli v telesu neko snov, na katero 
to zdravilo posebej dobro učinkuje. 
Halo? Če obstaja zdravilo za 
nebele ljudi, ali mislite, da ne 
obstaja tudi bolezen za nebele 
ljudi? Ker če je nekdo odkrival 
zdravilo glede na barvo kože, seveda 
ni treba biti posebej inteligenten, 
da ne bi sklepal, kako so našli tudi 
bolezen, s katero se okužijo nebelci. 
Torej tale ‚tretja svetovna vojna‘ kot 
zarota proti Kitajski ni več tako 
daleč od možnosti.
Druga zarota, o kateri se 
govori, je zarota proti 
starejšim. Nam, 
nekoristnim, ki samo 
trošimo denar iz 
penzijskega sklada 
(in to časovno 
neomejeno, kar 
nekateri zlorabijo celo do 
svojega stotega leta!), pa denar iz 
občinskih proračunov, ker si 
ne plačujemo sami oskrbnine 
za dom starejših, pa seveda 
denar iz zdravstvene blagajne, 
ker si zmeraj znova izmišljamo 
neke bolezni in z njimi povezane 
bolečine ter zdravila zanje ... Nekateri 
namreč trdijo, da gre res za zaroto. 
Stare zapreti za štiri stene, da če ne 
drugače, umrejo od osamljenosti ... 
Skoncentrirati jih na enem mestu, da 
se drug od drugega nalezejo bolezni. 
In ker ima naziv ‚koncentracijsko 
taborišče‘ vendarle zelo negativen 
prizvok, v civiliziranem svetu seveda 
nismo starih poslali v koncentracijsko 
taborišče. Tudi jih nismo odpeljali na 
kakšno osamljeno ledeno ploščo na 
Arktiki, kot so to baje počeli Eskimi, 
da bi tam umrli v objemu zime. 
Mi smo si za njih omislili domove 
onemoglih, domove starejših, za 
premožnejše pa varovana stanovanja. 
Skoncentrirali smo jih na enem 
mestu in zdaj naj pač narava poskrbi 
za uresničitev svojih zakonov, 
namenjenih pretirani razmnožitvi 
posameznih živih bitij.
Pa še kakšna zarota bi se našla. Ko 
človek nima kaj pametnega početi, 
pač kuje zarote.
Daleč od šanka
Zarote na sto in en način
»Enotno mnenje in ocena stroke ter informacija, ki smo jo dobili 
od dijaške organizacije, je, da želijo, da matura je. Vsi scenariji, ki jih 
dodelujemo, se usmerjajo v to, da se bo izvedla,« je poudarila mini-
strica. Kaj in kako bodo tekle časovnice, pa bo odvisno od razmer s 
koronavirusom, je dejala. »Več bo znanega, ko bodo rešitve priprav-
ljene, saj ne želimo ustvarjati dilem, dodatne zmede in negotovos-
ti,« pa je dodal direktor državnega izpitnega centra Darko Zupanc. 
Pokomentiral je tudi informacije, ki prihajajo po medijih, družbenih 
omrežjih, o odpovedi mature v Angliji in na Nizozemskem. Izpostavil 
je: »Večina evropskih držav letošnje mature ni odpovedala. Po naših 
informacijah bo matura izvedena na Finskem, v Franciji so maturo 
le nekoliko zamaknili, junija bo izpite imela Irska, pred poletnimi po-
čitnicami pa tudi sosednja Avstrija.« Mature niso odpovedali niti v 
Italiji in Španiji, kjer se soočajo z najhujšimi posledicami epidemije 
koronavirusa.
Bo pa od časovne izvedbe mature odvisen tudi potek vpisa na viš-
je- oz. visokošolski študij. »Če jo bomo lahko izpeljali v obdobju spo-
mladanskega in nato jesenskega termina, to ne bi smelo imeti vpliva 
na nadaljnji vpis na fakultete. Če se bo vse preneslo na jesenski rok, 
pa se bodo vpisi morali prestaviti,« je pojasnila šolska ministrica. A 
hkrati je zagotovila, da tudi za ta primer pripravljajo scenarije. »Poi-
skali bomo način, ki bo življenjski in prilagojen razmeram.«
Slovenija  Časovnica zrelostnega izpita
Matura ostaja, a še ni 
jasno, kdaj bo
Ministrica za izobraževanje Simona Kustec je minulo sre-
do na nacionalni televiziji napovedala, da je že jasno, da 
mature v prvotno predvidenih rokih ne bo mogoče izvesti. 
Termin za esej se bo z začetka maja najverjetneje prestavil 
na 30. maj.
Foto: Sta/M24
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 22
torek  7. aprila 2020Poslovna in druga sporočila22
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR in v kompletu 
z revijo Zarja Jana in Vklop Stop, za samo 3,99 EUR.vsakosredo
NAJBOLJ 
BRANA
slovenska 
tedenska 
revija
NE PUSTIJO SI VZETI 
PRAZNOVANJA
ZAUPANJA VREDNA TRGOVINA!
Nakupovalni 
49,90 €
29,90 €
GARANTIRANA
@najnakupi
-20%
IZDELANO
V ITALIJI
-17%
Naročila: tajništvo družbe Radio-Tednik Ptuj. Cena izvoda z darilno embalažo je zgolj 15 evrov, za naročnike Štajerskega tednika pa 10 evrov. ww
w
.te
d
n
ik
.s
i
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 23
torek  7. aprila 2020 Oglasi in objave   23
Ni smrt tisto, 
kar nas loči,
in življenje ni, 
kar druži nas.
So vezi močnejše,
brez pomena zanje so 
razdalje, kraj in čas.
SPOMIN
V teh dneh je minilo šest let, ko nas je zapustil naš dragi mož, 
oče, dedek in tast
Janez Popošek
IZ PODVINCEV 1A
Spomin nate večno bo živel, nikoli ti zares od nas ne boš odšel.
Hvala vsem, ki se ga spominjate in mu prižigate svečke spomina.
Tvoji najdražji
SPOMIN
5. aprila je minilo žalostno leto,
odkar nas je zapustil
Ivan Petek
IZ VELIKE NEDELJE 31
Iskrena hvala vsem, ki ohranjate spomin 
nanj, postojite ob njegovem grobu in prižgete svečko.
Žalujoči: vsi njegovi
Pridi vsaj enkrat, poglej me v oči,
beri mi z ustnic, prisluhni utripu srca,
vzemi dotike vsaj moje, sanje so večne,
z njimi potujem tudi jaz v raj.
SPOMIN
Uroš Ozmec
20. 6. 1986–7. 4. 2007
Nosimo te v srcu, v nas naprej živiš,
tudi ti nikoli nas ne izgubiš!
Hvala vsem, če ste kdaj v mislih z njim,
hvala za podarjeno svečko v njegov spomin.
Pogrešamo te!
Tvoji najdražji
Mali oglasi
STORITVE
PRODAJAMO razcepljena bukova drva 
vseh dimenzij in bukovo hlodovino 
ter zelo kakovostne smrekove pelete, 
brezplačna dostava, ugodna cena. Dani-
lo Horvat, s. p., Moškanjci 1d. Tel. 051 
667 170.
PO ZELO ugodnih cenah odkupujemo 
vse vrste hlodovine, predvsem hrast in 
bukev. Možnost odkupa tudi na panju. 
Aleksander Šket, s. p., Irje 3d, 3250 Ro-
gaška Slatina. Tel. 041 785 318.
KMETIJSTVO
KUPIMO traktor, traktorsko prikolico, cis-
terno za gnojevko, krožne brane, cepilnik 
za drva in preostalo kmetijsko mehaniza-
cijo. Telefon 041 923 197.
V NAJEM vzamem večjo njivo na podro-
čju občin Videm ali Hajdina. Dobro plači-
lo, lahko tudi vnaprej 041 881 643.
NESNICE, rjave, 20-tedenske, prodaja-
jo. Naročila pa sprejemajo za grahaste, 
črne, sussex, leghorn in piščance, 4-te-
denske, po tel. 040 531 246. Rešek, 
Starše 23.
Alojz Šegula, Dornava, Dornava 8a, roj. 1958 – umrl 27. marca 2020; 
Frančišek Brumen, Juršinci, Zagorci 4, roj. 1931 – umrl 27. marca 2020; 
Matilda Veršič roj. Šmigoc, Nova vas pri Markovcih 93a, roj. 1934 – 
umrla 30. marca 2020; Hinko Mihelač, Videm pri Ptuju, Pobrežje 79, 
roj. 1942 – umrl 28. marca 2020; Katarina Smolinger, roj. Koletnik, 
Zg. Leskovec, Strmec pri Leskovcu 26, roj. 1943 – umrla 1. aprila 2020; 
Ljudmila Žmauc, roj. Marin, Mezgovci 9a, Sv. Tomaž, roj. 1935 – umrla 
30. marca 2020.
Umrli so 
Na izbranih prodajnih mestih na voljo v kompletu 
Novice Svet24, za samo 2,99 EUR.
VSAK
petek
Lizi Maji je dodana 
SEM DOMA
IN SEM AKTIVNA
JESTI IN ZRAVEN ŠE HUJŠATI?
SVETOVALNICA
Revija Naš dom že na prodajnih 
mestih in na Trafika24.si
100 
strani za samo 
3,80 EUR
V novi številki preberite: 
◆ V malem stanovanju v Ljubljani je zavel 
veter sprememb
◆ Novi trend: hrošči, ki v dom prinašajo   
srečo
◆ Senčenje v spalnici drugačno kot 
v dnevni sobi
◆ Rezljano pohištvo, začinjeno z goloto
◆ Opremljanje v ritmu sambe
◆ Teraco: razigrani kamenčki, ujeti v cement
◆ Izstopajoči dizajn: od nape, ki tehta, 
do pametne pipe
◆ Letna kuhinja: prostor sproščenega   
druženja
◆ S cvetjem in zajčki pričarajte 
vedrino
Za naročilo pokličite 
na tel.: 080 4321 ali pišite na 
narocnine@media24.si 
Vsako
sredo
ZA ZVEZDE
www.reporter.si
BOD I T E
OBV E ŠČEN I
Naročite Reporter 
za 2 meseca, 
da ne boste 
hodili v trgovino.
REDNA CENA:
31 EUR
10 
ŠTEVILK
23,25 EUR
SAMO
Poseben, kar 25% popust.
Brezplačna telefonska
številka za naročanje: 
080 43 21
www.reporter.si
P R I  P R O D A J A L C I H  Č A S O P I S O V
IZ NOVE 
ŠTEVILKE
EKSKLUZIVNO
Igor Bavčar po 30 letih razkriva ozadje spremembe režima
INTERVJU
Lucija Šikovec Ušaj, odvetnica: Janša v kriznih razmerah plava kot riba v vodi
DOSJE
Seznam koronapolitikov: najprej trdili, da ni panike, nato uvedli karantene
INTERVJU
Miran Špelič, fančiškan: Velika noč v času krize priložnost za korak v vero
Kdor živi v spominu drugih,
ni mrtev, je samo oddaljen.
Mrtev je tisti, ki ga pozabimo.  
SPOMIN
Hvala vsem, ki se ju spomnite in kdaj tudi obiščete njun zadnji dom.
Vsi vajini
Matilda Jerenko
1926–2016
IZ POPOVCEV 26
VIDEM PRI PTUJU
Anton Jerenko
1929–2019
IZ POPOVCEV 26
VIDEM PRI PTUJU
Štajerski TEDNIK torek, 7. 4. 2020     COLOR CMYK stran 24
Danes bo jasno. Pihal bo veter 
vzhodnih smeri, na Primorskem 
šibka, v Vipavski dolini dopoldne 
zmerna burja. Najnižje jutranje 
temperature bodo od -3 do 3, na 
Primorskem od 5 do 11, najvišje 
dnevne od 16 do 20 °C.
OPOZORILO
Za območje celotne Slovenije je 
razglašena velika požarna ogro-
ženost naravnega okolja.
Vir: ARSO
4-dnevna napoved za Podravje
Rojstva: Romana Petek, Zamušani 22a, Gorišni-
ca – deklica Evelin; Maja Nadelsberger, Kungo-
ta pri Ptuju 116, Kidričevo – deček Oto; Mateja 
Zorin, Žetale 23c, Žetale – deček Jan; Erika Ko-
lednik, Paradiž 47a, Cirkulane – deček Jon; Nina 
Sok, Moškanjci 124, Gorišnica – deček Jaša; Anja 
Horvat – deklica Iva; Tjaša Vovšek – deklica Aylin 
Alysha; Radojka Blagić – deček Lazar; Barbara 
Hauptman – deklica Iza.
Od tega meseca naprej ob de-
lovnikih v vsaki izmeni delata dva 
občinska redarja Medobčinskega 
redarstva občin Spodnjega Pod-
ravja, ob koncu tedna in praznikih 
pa po en, med 10. in 18. uro.
Kot pojasnjuje vodja Robert Br-
kič, je težišče dela trenutno usmer-
jeno v nadzor spoštovanja omeje-
valnih ukrepov: »Občinski redarji 
v skladu s tedenskim planom nad-
zirajo morebitna zbiranja oseb v 
parkih, na rekreacijskih površinah, 
igralih ipd. Od 30. marca naprej 
imajo tudi nalogo občasnega nad-
zora in pomoči drugim organom 
ali trgovcem v zvezi s spoštova-
njem uporabe zaščitnih sredstev 
ob vstopu v zaprti prostor.«
Do sedaj so najpogostejše kršit-
ve ugotovljene zaradi zbiranja 
oseb na igriščih, še vedno na veli-
ko igrajo košarko, pa posedajo v 
skupinah v parku ... Veliko opozoril 
izrečejo tudi zaradi neupoštevanja 
priporočene razdalje med posa-
mezniki. Kršitve so bile povečini 
ugotovljene v Ljudskem vrtu, na 
igrišču v Kvedrovi ulici, na CMD (za 
avtobusno postajo), v mestnem 
parku ob Dravi, prav tako tudi v Za-
bovcih v občini Markovci.
Redarji konstantno sodelujejo 
tudi z občani, in sicer na način, da 
jih obveščajo o morebitnih kršitvah 
v večini spodnjepodravskih občin. 
Redarji imajo dežurni telefon, na 
katerega sprejemajo prijave o 
morebitnih kršitvah omejevalnih 
ukrepov.
Posredovanje pa se za zdaj 
zaključi le z opozorili, zaradi neu-
poštevanja navodil v zvezi z ome-
jevalnimi ukrepi do sedaj niso po-
dali nobenega predloga za uvedbo 
prekrškovnega postopka pristoj-
nemu organu. Ugotavljajo namreč, 
da se občani pozitivno odzivajo 
na navodila in opozorila občinskih 
redarjev.
Na Ormoškem malo 
kršiteljev
Brkič je pojasnil, da redarji v 
občini Ormož nadzirajo predvsem 
območje ormoškega parka ter 
mestno grabo, nadzor pa izvajajo 
tudi v drugih naseljih občine, kot 
so Ivanjkovci, Kog, Velika Nedelja, 
kjer kontrolirajo zlasti rekreacijske 
in športne javne površine. V Središ-
ču ob Dravi pa nadzirajo predvsem 
uporabo zaščitnih sredstev ob 
vstopu v trgovino ali druge zaprte 
prostore. Večjih kršitev za zdaj ne 
beležijo. Izdali so le nekaj opozoril, 
predvsem zaradi zbiranja oseb v 
ormoškem parku. Občani opozo-
rila upoštevajo in kraj zapustijo, 
tako da primerov za zdaj ne pre-
dajajo zdravstvenemu inšpektora-
tu ali Policiji, ki sta v tem primeru 
prekrškovni organ: »Zaradi neupo-
števanja navodil v zvezi z nespo-
štovanjem omejevalnih ukrepov 
do sedaj nismo podali nobenega 
predloga za uvedbo prekrškovne-
ga postopka pristojnemu organu. 
Vsi občani so se pozitivno odzvali 
navodilom in opozorilom občin-
skih redarjev.«
Podravje  Redarji za zdaj le z opozorili zaradi kršenja ukrepov
Kljub prepovedi se še igra košarka, poseda na klopcah …
Mestni redarji se te dni v prvi vrsti posvečajo spoštovanju omejevalnih ukrepov, povezanih z zajezitvijo novega virusa. Najpogostejše kršitve so ugo-
tovljene zaradi zbiranja oseb na igriščih, posedanja večjega števila oseb v parku, neupoštevanja priporočene razdalje med posamezniki …
Foto: ČG 
Za zdaj redarji le še opozarjajo … 
A tovrstna dejavnost, ki jo op-
ravljajo zreški gasilci, je prostovolj-
na, ne gre za nikakršno navodilo 
vlade ali pristojnega ministrstva. 
»Še vedno velja navodilo Ministr-
stva za obrambo, da gasilci osta-
nemo za opravljanje naše osnovne 
dejavnosti, imamo tudi posebne 
ukrepe, da nam osnovno operativ-
no jedro ostaja zdravo,« je pojasnil 
poveljnik Gasilske zveze Slovenije 
Franci Petek. 
Tako operativni gasilci ne sme-
jo opravljati kakršnihkoli drugih 
nalog, vezanih na pomoč pri aktiv-
nostih v zvezi s pandemijo, temveč 
morajo biti v pripravljenosti za 
izpolnjevanje nalog, ki izhajajo iz 
delovanja društva. Ta omejitev pa 
ne velja za ostale člane, ki niso del 
operativne ekipe, poudarja Drago-
mir Murko, vodja regijskega štaba 
Civilne zaščite za Podravje. Z njim 
se strinja tudi Petek, ki dodaja, da 
so gasilci vedno pripravljeni po-
magati pri različnih nalogah. »Ni 
pa prav, da nas želijo nadomestiti 
s policaji in varnostniki, zato ni-
mamo niti pooblastil, niti nismo 
ustrezno zavarovani.« Ob tem pa 
opozarja, da se gasilci, ki opravljajo 
naloge v povezavi z epidemijo, ne 
smejo družiti z operativnim član-
stvom, ki je v pripravljenosti.
Na negativne komentarje so se 
odzvali tudi zreški gasilci, ki so po-
jasnili: » Ne opravljamo varovanja, 
saj so bili varnostniki zato pred tr-
govinami. Ker je bila danes penzija, 
smo nudili pomoč upokojencem 
in jih osveščali, da skrbijo za svoje 
zdravje. Je pa res, da so nam tudi 
trgovine hvaležne.«
Podravje  Gasilci na okopih
Vedno pripravljeni pomagati, varnostniki pa ne bodo
Gasilci iz zreške občine so na družbenem omrežju delili fotografi jo, kako »dežurajo« pred trgovinami. Njihova objava je doživela pogrom med gasilci. »Gasilci 
smo že zdaj vse, zdaj bomo še varnostniki, policisti in redarji,« se je glasil eden izmed komentarjev. 
Foto: PGD Zreče
Na objavo zreških gasilcev se je vsula vrsta negativnih komentarjev.
Foto: PGD Zreče
Zreški gasilci so pojasnili, da so zgolj pozivali upokojence, naj pazijo na 
svoje zdravje.
V Slovenski Bistrici 
najbolj neodgovorni 
sprehajalci psov
V Medobčinskem inšpektoratu 
in redarstvu občin Slovenska 
Bistrica, Poljčane in Makole so 
zaposleni trije redarji, ki izvajajo 
naloge na območju vseh treh občin 
ustanoviteljic.
O kršitvah ukrepov je vodja 
medobčinskega inšpektorata 
in redarstva Robert Vrečko 
dejal: »Predvsem ob začetku 
izvajanja ukrepov so se prebivalci 
zadrževali na igralih in igriščih. 
Število kršitev, ki se nanaša na 
zadrževanje na javnih krajih, se 
je zmanjšalo. Zaznali smo kršitve 
Odloka o začasni prepovedi 
ponujanja in prodajanja blaga 
in storitev potrošnikom, o 
čemer so obvestili pristojni 
inšpektorat. Zmanjšalo se je 
število nepravilnega parkiranja, še 
vedno pa se najde kdo, ki parkira 
na mesta, namenjena invalidom. 
Srečujemo pa se z neodgovornimi 
vodniki domačih živali.«
Globe v povezavi z ukrepi za 
preprečevanje bolezni redarji še 
niso predpisali.